11 številka.
Maribor, 9« februarja 1917*
Letnik IX
■Hwögnisea listu s —
Celo Isto
teta ,
&
leto
•Mesečno.
K I fr— , 5--* 2*50
j._
Avstrije:-----
-Celo leto . .	„ 15--
ftosstmezne Številke — *© vinarjev. *|
STRAŽA
tessrall «H omnBt
IS
•dSnsdae^
^■ekretnih omanllfh vgfato — popasi — JBtrula" izhsja v ps* hi petek popoMas
‘fokoptof m ne vrs&ato-
•ir$tettivo In npravniStvo: Maribor teroSks ulica. S. — Telefon St. 113.
[ Neodvisen političcn^list za s^^CT^onju^žvo!rT|l
Ziiredniitvo» •« mor^gov^^l vsak dan od 11.—13. are dopetoo.
Veliki admiral Haus umrl.
Nevtralci ne gredo z Wils onom. -— Zveze med Avstrijo in Ameriko še niso ukinjene. - Nemški poslanik odpotoval iz Tašingtona. — Naš zunanji minister se posvetuje z ameriškim poslanikom. — Angleški kralj za
nadaljevanje vojske. — Na bojiščih nič posebnega.
Prostejša pot za mir
Ko je lansko leto Nemčija naznanila Ameriki, da bo začela s poostrenim podmorskim bojem, se A-merika ni postavila na isto stališče, kakor letos, — ampak je poskusila najprej s protestom. Tudi ko se je potopilo na torpediranih parnikih par ameriški!', državljanov, se je Amerika zadovoljila z zadoščenjem na miren način. Letos pa je takoj, kakor hitro je dobila nemško naznanilo o poostrenem podmorskem boju, odgovorila s prekinjenjem diplomatičnih zvez. ter z interniranjem nemških in avstrijskih ladij.
Amerika je smatrala za potrebno, da hitro iv veliko gesto stopi ob stran entente. Očividno je bila mnenja, da bo s tem uplivala tudi na nevtralce, ir vsaj nekatere izmed njih potegnila za seboj. Ali se ji bo to posrečilo, je danes še veliko vprašanje. T celega, zadržanja severnoameriških držav pa lahko sklepamo, da se ententa sedaj resnično boji pooštre nega podmorskega boja in da je bilo torej nujno po trebno, da se Severna Amerik^ z velikim šumom postavi ob njeno stran.
Dosedanje mirovno gibanje pa se nam pristavlja sedaj tudi v popolnoma drugi luči. Ko je merika zvedela, da pripravljajo centralne države mi rovno ponudbo, tedaj je Wilson v veliki naglici skrpucal svojo prvo mirovno noto ter jo takoj za naš ponudbo ooslal po svetu. Hotel je s tem dobiti v' mirovna posredovanja v svoje roke. Toda centred države so kmalu na to izjavile, da hočejo o miru g voriti s svojimi sovražniki neposredno. Toda Wik e se ni dal odgnati, ampak Vašington je postal n a e krat velika kuhinja za mirovna besedičenja. S tem Wilson na spreten način motil druge nevtralce, da niso upali povedati in zavzeti svojega stališča v mi-
rovnih zadevah. In da bi dovolj debelo podčrtal prvenstvo Severnoameriških držav v tem oziru, je izdal tudi drugo noto o miru. Toda. sedaj Wilsonu niso šle več vse nevtralne države na lim. Španija je odgovorila odklonilno. Vatikan sploh ni odgovoril. Wilson je uvidel, da njegove mirovne note več ne v-lečejo. Zato je ubral drugo pot. Uporabil je prvo priliko, da se je izrecno postavil na stran entente, češ, sedaj ne bodo nevtralci upali ničesar podvzeti, s čemur bi ne bila mogočna Amerika zadovoljna, Ali se je vračunil ali ne, danes ne moremo reči. In s tem je za mir veliko pridobljeno, kajti Amerika dosedaj ni postopala v interesu nevtralnosti — temveč v ententinem interesu.
Da Ameriki še ni bilo za mir, o tem pač ne more nihče dvomiti. Amerika je bila v nevtralnosti močna dovolj, da izsili mir. Toda kako ga je Wilson izsiljeval? S konfuznimi frazami o mirovnih problemih. Tudi ko so se centralne in vse nevtralne države izrekle za njegove predloge, Wilson ni nastopil odločno in odločilno za mir, ampak je nadalje v zamotanih stavkih razvijal svoje pacifistične ideje, ki so bile istotako neodkritosrčne, kakor vse njegovo dosedanje zadržanje v mirovnih zadevah, Saj je te dni dovolj jasno pokazal svoj pacificizem. Se ni bila zadnja sladka beseda o miru prav izgovorjena, že je zarožljal preteče z nabrušeno sabljo.
Rekli smo, da, je s tem, da se je Amerika obločno postavila na ententino stran, odpravljena velika ovira za mir s skupnega pota, po katerem nameravajo nevtralci in osrednje države priti do miru. Sedaj bo bržkone vodstvo nevtralcev prevzela Španija ter postopala sporazumno s Švico in Vatikanom. Španija nima posebnega interesa na vojski, zato bo tudi storila vse, kar bo storila, iz čistih
Državni zbor.
V dnevnikih čitamo vsak dan poročila, kako stoji irenotno s sklicanjem parlamenta. Poročila se n* glasijo ugodno. Sedaj niso največja ovira ministrstvo, ne bojazen, da bi nas parlamentarni nemiri kompromitirali pred celim svetom, ampak stališče — »»jvečjih parlamentarnih strank, nemškonacionalne In krščanskosocialne., ki ne marata parlamenta, doktor se ne izpolnijo njiju narodnopolitične zahteve.
Zadržanje obeh nemških strank je precej podobno obstrukciji, seveda je fa obstrukcija druge vrste, kakor smo jih dosedaj bili' navajeni. Vse dosedanje obstrukcije so obstojale v tem, da so stranke do zadnje pičice izrabljale poslovnik ali pa nastopale tako šumno, da je bilo vse parlamentarno delovanje ustavljeno. Obstrukcija obeh nemških strank obstoji v lem, da s številom in političnim uplivom za-branjujeta sklicanje parlamenta sploh, dokler se ne ugodi njenim strankarskim željam, o katerih sta prepričani, da jih nobena drugih strank v parlamentu, torej večina, ne odobruje.
Ustavno delovanje parlamenta ni ukinjeno, kakor so bile in še so nekatere druge ustavne institucije, n. pr. porotna sodišča. Za to tudi ljudske mase, ki potrebujejo parlament, ne uvidijo prav, zakaj M ne smel delovati. Ne moremo tudi reči, da je sedanje ministrstvo proti parlamentu, ampak ravno m* sprotno, sedanji ministrski predsednik grof Clam je stal lani v bojih za parlament v prvih vrstah. Znano je tudi, da so merodajni vojaški krogi oddali mnenje, da jih parlamentarno delovanje ne more n ti najmanj motiti. Kaj še torej čakamo?
Ako ministrski predsednik skliče parlament, je lahko zagotovljen, da ne bo našel odobravanja samo pri pretežni večini prebivalstva, posebno delujočega in trpečega, ampak da ho za njim stala tudi v parlamentu velika večina... Stranke, M pa so v sedanjih -Časih proti parlamentu, naj javno prevzamejo la odij na se, da bodo ljudske mase vedele, pri Čem da so.
OSTEM*
„Izmoj® ©©lice“.
M, Elizabeta, O. S. Urs.
Redovnica s, Elizabeta* učiteljica uršulinske slovenske meščanske šole v Ljubljani, je izdala zbirko svojih pesmi pod naslovom „Iz mole celice.“ Pesnica nam ni neznana, ni od danes. V „Bogoljubu“ in priložnostnih nabožnih publikacijah spio jo pogosto srečevali ter jo častili kot bogonatdarjeno glasilko pobožne poezije.
Pesniki radi postavljajo na čelo svojih zbirk motto, s. Elizabeta je ponižna, in kot nekak motto bi menda naj veljala zadnja pesem v zbirki „Prošnja“, -ki se glasi:
Kako naj te zahvalim, Jezus moj?
Globoko dušo ti si ustvaril meni, globoko dušo,, ki je žejna sreče, lepote žejna — dal si pesmi glas, da vanje zlijem blaženosti svoje . . .
Naj moje lice zemlja ne oskruni
Ce pride hip, če strunam le en zvok izvabim kdaj za svet in ne za te: iztrgaj, prosim, liro mi iz rok, raztrgaj strune, v moj jih vrzi grob.
Vsa zbirka je odmev navdušeno pobožnega, nepokvarjenega srca. Blazirane! bodo šli mimo te zbirke z nemirom, ker vsebine n e bodo mogli razumeti Pobožne duše pa bodo našle v zbirki v verze zlite svoje lastne čute in notranje doživljaje.
Ali ni nekaj novega, česar zaman iščemo pri drugih slovenskih pesnikih, ta-le kitica.
Vsa celica je polna aleluje, raz stene se smehlja Velikanoc, na mojem oknu solnce zlate kuie.
Igra. se ž njimi cvet škrlatnovroč.
Kakor da res vidimo s sveto prazničnostjo prihajati k nam Gospodov dan, ko čitamo te-le verze:
Na jasnih licih rožnat dih, krog čela gloriolo zlato priplaval je izza vrhov, pogledal na zeleno trato, pogledal na odprto plan Gospodov dan.
Z veliko zanimivostjo, ker nam je v literaturi nekaj novega, zasledujemo v verzih izražena čustva pesnice v odnošaju do njenega redovniškega življenja. In pesnica ve, da bo to zanimalo radovednega čitatelja, za to pravi radovednemu „Ptičku“:
Kaj tudi ti si radoveden, kako se v celici živi?
Na moje okno si se vsedel —
Naj bo! Dovolim, ker si ti.
Kaj radovednež v celici vidi in izve, je treba
čitati.
Pogosto se imenuje s. Elizabeta naša slovenska j Cordula Peregrina (Wöhler), toda po krivici, ona je j samorasla slovenska pesnica.	I
Krasno vezana knjiga stane 3 K 80 v, broširar na 2 K 20 v (s poštnino 20 v več). Dobiva se v ur-šulinskem samostanu v Ljubljani.
Potres v Brežicah
29.	jan. 1917.
Brežice, 5. febr.
Marsikaj se je že pisalo o tem strašnem potresu, toda v teh poročilih je bilo nekaj pretiranega, drugo neresnično, pa zopet pomanjkljivo. Naslednje vrstice naj torej to popravijo.
Ob 9.22 dopoldne se kar naenkrat začne zemlja valovito gugati Ždelo se ti je, kakor da se pogrezaš do kolen globoko, pa te zopet vzdigne, suva te zdaj naprej, pa zopet nazaj, na desno in levo — in med tem je letelo po sobi od vseh strani:	omet, podobe,
posoda in vsakovrstni predmeti. Odpiralo jß okna, vrata, omare, iz katerih se je vsula vsebina na tla. Preobračalo je celo težke omare, premaknilo najtežje reči, in to vse samo v nekaterih sekundah. iTla so se za tem tresla še dolgo, kakor da stojiš na gugajoči se ladji.
Grozen krik je nastal po hišah, kjer je bilo le kaj več ljudi: v šolskih sobah, hotelih, vojaških bolnišnicah, vse je drvilo na plan. Očividci, ki so bili tačas na prostem, pripovedujejo Čudne reči. Zdelo se jim je, da se drevje do tal pripogiba, pa zopet vneli besa vzdiguje. Sava. je gnala silne valove ter metala gramoz visoko v zrak, obenem pa se skalila kakor ob deževju. V nekem vodnjaku, ki je imel vodo tri metre pod zemljo, jo voda vskipela in pritekla v
•ag&ov. Nobena izmed nevtralnih držav je ne bo o-vtrala, kajti vse hrepene istotako po miru.
Toda lahko je reči, da bo Španija delala zn mr, težje povedati, kako. Vsi govorimo in ganjamo o miru, a o načinu, kako bi se dal doseči, se pa malo razgovarjamo. Pri mirovnem sklepanju ne pride samo geografično razdeljevanje zemlje med posamezne države v poštev, ampak mnogo važnejše so bodoče medsebojne zveze. In v tem oziru je menda dejstvo, da se je Amerika izločila iz nevtralnih držav, tudi veliko olajšanje za vso situacijo. Kajti sedaj bo ••mara mnogo lažje govoriti z Japonsko, naravno ne-prijateljico Amerike, in ako z Japonsko, potem tudi z Rusijo za katero je mnogo več vredno ozko prijateljstvi) z Japonsko nego z Angleško. Kajpada ne mislimo, da bo se sklenil s katero izmed teh držav s-porazum, ampak naše mnenje je, đa so sedaj postale • g o d n e j š e razmere za nove ali an c r p o v o j s k i.
Italijanska skomine po
Dalmaciji.
Italijanski list „Gazzettino“ piše:
Tomaso Sillani, znani iredentar in generalni tajnik italijanskega društva „Za združenje Dalmacija z Italijo“, ie imel dne 21. januarja pred številnim občinstvom v Benetkah govor, v katerem je rekel med drugim sledeče: Italijani niso imperialisti, katerim bi se sline cedile po tuiih deželah. Vendar pa imamo tu v Italiji nekaj izgnancev iz Avstrije, ki bi se radi vrnili nazaj v svojo domovino; veliko je takih izgnancev, katerim ]e bilo ugrabljeno vse premoženje. Ako bi se vsled končne zmage posrečilo razbiti Avstro-Ogrsko, potem mora postati Dalmacija zopet italijanska dežela. Kri naših mučenikov in junakov ne sme teči zastonj v potokih. Šibenik je bil zgradil v krasnem renesanskem slogu italijanski u-metnik-stavbenik Orsini. Romanski značaj Trogirja je v kričečem nasprotju s čutili tamošnjega slovanskega prebivalstva. Mesto Split je posebno zanimivo vsled ostankov in razvalin iz slavne dobe starih Rimljanov. Sillani je nadalje govoril o krasoti Hvara. Korčule, Gruža in Kotora, kjer je bila po sklenjenem miru v Campofornr.o zapečatena usoda Benetk in so Benetke nehale biti samostojna država:	nadalje je
govoril o vseh tistih mestih, v katerih spominja vse •a nekdanjo lepoto in slavo Italije.
O Jugoslovanih je rekel sledeče:	Jugoslovan-
ski komiteji v Londonu, Parizu, v Genevi itd., tekmujejo v sovraštvu z našimi najljutejšimi nasprotniki. Ti komiteji zasramujejo našo armado, se šalijo iz naše politike in nam v kvar spravijo križem duhove naših prijateljev. Jugoslovani so bili, ki so v letih našega narodnega preporoda razsajali po Milanu in o bešali prebivalstvo v mestu Belfiore. Jugoslovani so izumili z železom okovane bate, s katerimi udrihajo v sedanji vojski po italijanskih vojakih. Ljubezen avstrijskih Jugoslovanov do svoje države je ostala nespremenjena, monarhija jim pa izkazuje temu primerno hvaležnost.
Sillani je končal svoj govor: Avstro-0grška se mora razbiti in Dalmacija mora postati italijanska dežela.	________________________
bližnje pritlično stanovanje, in sploh se je po vseh vodnjakih kalila voda. Snežilo je pa tedaj celi dan, ter brila ojstra burja.
Pri vsem tem pa je bila samo ena človeška žrtev: gospa. Ana Voglar, ki je bila na obisku pri so rodni Mastnakovi obitelji. Podrl se je zid v kuhinji in jo ubil. Drugih nesreč ni bilo in so bila tozadevna poročila v raznih listih neresnična. Le tu in tam je dobil kdo kako malo poškodbo. Sreča je bila prvič, da se je to zgodilo pri belem dnevu, sicer bi bilo ne-številno mrtvih, ker so se v mnogih hišah ravno pri vzglavju na posteljah našli veliki kosi ometa. Druga sreča je bila, da je strehe pokrivala debela plast že zmrznjenega snega. Tako ni mogla padati ppoka raz streh, ki bi sicer na tla frčala kakor snežinke. Vsaj je neslo debele betonske plošče z dimnikov na daleč proč, Bati se pa je, da mnogi zbolijo vsled prestane-
ga strahu ali prehlajenja.
Zaprle so se takoj vse trgovine in vsi uradi, ker ni bilo možno več v njih poslovati. Ljudje so bežali iz mesta in začeli iskati zavetja po lesenih hišah v okolici Nadejal se je vsakdo, da ne ostane pri prvem tresenju. In res, ponavljali so se ti še dolgo. Takoj ob 11.25 je prišel drug, le malo manj hud sunek, kakor prvi, ki je še dovršil, kar je prvemu preostalo. Čez dan se ni moglo vsikdar opaziti, a bilo jih je še mnogo, od večera pa do jutra jih je poročevalec zabeležil v 12 urah 11, med temi nekateri zelo krepki. Manjše sunke smo pa čutili celi teden, zadnjega še danes ravno v tem trenutku, ko sem bese-flo „danes“ zapisal (7.15 zvečer).
Potres še ni nehal, ampak zlasti po noči se še zemlja večkrat strese in tudi po dnevu se sliši bobnenje v zemlji. Vseh potresnih sunkov je bilo sedaj nad 50, Bog se nas usmili! Ljudstvo stanuje deloma na prostem, deloma v kleteh, deloma v pritličju pri
Angleži za separatni mir z Avstrijo
„Kölnische Volkszeitung“ piše:
Londonski „Spectator“ ponuja cesarju Karlu j posebej mir. Lokavi Britanec pravi, da morajo zave- i zniki Nemčije sedaj uvideti, da se borijo le pour le j rol de Prusse, proti kateremu se bori ententa s trd- j no složnostjo. „Spectator“ opozarja na Metternichovo j politiko napram Napoleonovim zaveznikom in piše:	j
Ententa naj ponudi cesarju Karlu posebej mir j pod sledečimi pogoji: Iz Avstro-Ogrske se naj ustva- j rita dve slovanski kraljevini, češka in jugoslovanska j država. Poljska naj postane samostojna, Erdelj pri- i pada Rumunom, Ogrska ohrani samostojnost in dobi ! kralja iz Hohenzollernškega rodu. Cesar Karel pa naj prevzame predsedništvo nove zveze južnonemških f držav, ki naj sestoji iz nemških delov Avstrije, Ko- j roške in Kranjske, dalje iz Saksonske, Badenske, j Bavarske, WürtemberSke, Slezije in renskih provinc, j Nemški knezi b'i potd tradicionalnim vodsitvomHabsbur- j Žanov imeli prednost pred sedanjo Bismarckovo dr- j žavo.
Ententa se ne vojuje z germanskim plemenom, j temveč s Prusijo in ponemčenimi Vendi. Taka zve- 1 za južnonemških držav, ki so cvet katoličanstva, bi I dobila tudi blagoslov Vatikana.
Naši neprijatelji so si v dobi sedanje vojske že pridobili veliko spretnost v ustvarjanju novih kart za Evropo, toda njih početje ni vznemirljivo, ustvarjajo jih le na — papirju!
Pomanjkanje premoga in mraz*
Pomanjkanje kuriva, premoga kakor tudi drv, je po celi Evropi, zelo občutno. O tem pomanjkanju ne tožimo samo v Mariboru, ampak tožijo še bolj v velikih mestih, v Gradcu, Dunaju, Berolinu in drugod. Vzroki pomanjkanja kuriva so različni. Na eni strani se sedaj v vojski na železnicah in na morju porabi mnogo več premoga kot v mirnem Času, na drugi strani pa je promet na železnicah zaradi premikanja vojaštva za prevažanje premoga in drugega blaga skrajno omejen in se nakopanega premoga iz rudokopov ne more sproti spraviti na določene kraje, Nadaljnji važen vzrok, zakaj ni premoga, pa je n e-Čedna špekulacija bogatih lastnikov rudokopov, kateri ne dajo premoga v promet, dasiravno je od časa do časa dovolj železniških vozov na razpolago. Ti špekulanti bi radi dosegli, da se cena premogu zopet zviša. Tako zahtevajo združeni ävstrijs ki lastniki premogokopov zvišanje 35 do 50 vin. pr' meterskem stotu, Ali bo vlada ugodila zahtevam, teh bogatašev, bomo videli. Dunajski listi namigavajo, da je tudi v trgovskih skladiščih v obilici premoga nakopičenega. Bogati trgovci s premogom Čakajo in ga kljub groznemu mrazu in pomanjkanju ne prodajajo za sedanjo ceno. Kakor na Dunaju, tako je tudi v drugih mestih. Ljudstvo, vojaštvo in bolniki trpijo mraz, izkoriščevalci ljudstva pa premoga ne dajo na dan, samo radi „premajhnega“ dobička. To je škandal, ki mu ni primere! Na Dunaju so v II. okraju pri nekem prekupcu našli v zalogi nad štiri vagone premoga, dasiravno Je imel na ulico moleč velik napis: „Premoga ni!“ Po našem mnenju ni dovolj hu-
hišah, ki vsled potresa niso preveč trpele. V prvih nadstropjih nihče ne prebiva.
C, kr. okrajno glavarstvo in županstvo je z veliko vnemo oskrbelo vse potrebno. Tu bivajoči vojaki so napravili šotore, drugim se je poskrbelo prenočišče v zakurjenih železniških vozovih. Prav veliko družin se je pa s prvim vlakom odpeljalo na vse strani k svojim sorodnikom in znancem. Največjo težavo je delalo,, ker je bil tudi poštni in brzojavni, urad toliko poškodovan, da je moral ustaviti svoje poslovanje. Brzojavi so se morali oddati na pol u-re oddaljeni železniški postaji. Drug dan se je pošta prestavila na železniško postajo, kjer še danes u-raduje.
Druga težava je bila, da je bila precej poškodovana tudi električna centrala ter smo bili nekaj dni brez luči — brez petroleja, brez sveč.
Škode je v mestu le na poslopjih 1 milijon K, Niti ene hiše ni, ki ne bi imela znatnih poškodb. Dimnikov je ostalo le malo celih, lončenih peči istotako, porušilo se je nešteto požarnih zidov, druge stene so dobile nevarne razpoke ali so pa odstopile od ostalega poslopja. Ce prideš v Brežice, še tega zunanje ne opaziš, pa znotraj izgleda žalostno. Mnogo hiš bodo morali podreti do tal, pri drugih bo pa zopet popravil brez konca. Zvonik župne cerkve je izgubil trikot pod streho, druga stran je pa počena, a cerkev sama je pa le malo poškodovana. Samostanska cerkev je sicer zelo poškodovana, pa ne nevarno. ker je večinoma le omet okrušen, škapulirska kapelica se bo pa porušila. Tudi stolp ima velike razpoke. Samostan sam je pa še hujše poškodovan. Romarski cerkvi sv. Roka se ne bo dalo več odpomoči. Narodni dom ima sicer velike, pa ne nevarne poškodbe, hujše poškodovana je še nova stavba Nemške hiše. Pri hiši notarja dr. Horvata se je podrla cela
d« kazni, na katero bi »• tak iasesalec !f«<S»iva naj
obsodil.
Radi pomanjkanja premoga so t »nogih mestih in tudi na deželi zaprte šole. V Mari h o r u se zaprli vse ljudske in meščanske šole ter tudi realko, tem še bodo baje sledili mnogi drugi javni i» zasebni zavodi. Trgovci s premogom baje naataje ne bet-vice premoga. V Grade u bodo te dni zaprli eno gimnazijo in večino ljudskih šol, ker so zaloge premoga pri kraiu. V bližnjem Köflachu in Zelenem travniku baje stoji cela vrsta voz premoga, a železnica ga ne more spraviti naprej.
V
Gradcu in okolici >e več tovarn ustavil© ffftjti obrat, ker primanjkuje premoga. Na D u n a j n’n$p**aanj-kanje kuriva najhujše. Mnogo družin ga nima niti toliko, da bi si skuhalo borni obed. Zaprtih je nad 300 učnih zavodov. V mestnem svetu baje pripravljajo predlog, da bi se kino-gledališča *a druga zabavišča, ki uporabijo izredno mnogo premega, za dobo, dokler bo trajal mraz in dokler se S« bo občutilo pomanjkanje premoga, zaprla.
Kakor poročajo dunajski listi, posebna komisija preiskuje javna in skrila premogovna skladišča. Našlo se je že mnogo vagonov skritega premoga. E~ naki škandali se godijo tudi v Budimpešti, v P r a g i in drugod.
V zvezi s pomanjkanjem premoga i» vporabo Strojev ter vagonov za blagovni promet je pri nas tudi, dalekosežna omejitev železniškega pr<*ae|a. O-sebni vlaki na posameznih progah bodo reducirani na najnujnejše; tako bo vozil na progi južne železnice v bodoče v vsaki smeri le po eden (posaočni) br-zovlak in (večerni) poštni vlak. Seveda so vsi ti ukrepi samo začasnega značaja.
Pomanjkanje premoga, na Nemškem mora biti menda še hujše kakor pri nas, zakaj v Monako-vem je vojaška oblast izdala izredne odredbe:	Vse
ljudske in zasebne šole se morajo takoj zapreti. A' šolah se smejo kuriti le tisti prostori, kateri služijo kot zavetišča otrokom ali za oddajo živil. Tudi vse srednje in visoke šole bo ministrstvo zaprlo in zapreti je vse mestne zbirke, vsa gledališča in zabavišča in koncertne lokale. Kar imajo prebivalci goriva, jim bodo vse zaplenili, da se omogoči potrebam primerna poraba. Vse gostilne, kavarne, družabna shajališča itd, se morajo zapreti ob 10. uri zvečer, a še tedaj sme biti odprta le ena sama soba. Ta naredba je veljavna od 2. februarja in je izdana za nedoločen čas. Tudi v Frankobrodu so zaprli vse šole in za 14 dni ustavili vse gledališke predstave, koncerte itd.
Pomanjkanje premoga Čutijo zelo občutno tudi naši sovražniki, posebno Francozi in Italijani, Anglija ne more preskrbeti svojih zaveznikov dovolj s premogom. V Parizu so zaprli nad 500 učnih zavodov, velik del cestne železnice ter nad polovico gledališč. Enaki glasovi prihajajo iz Italije, kjer imajo letos izredno hud mraz.
Sneg in mraz je močno zadel letos večino Ev rope. Najhuje čutijo mraz na frontah. Na severni ruski fronti ob reki Aa imajo mraza do 30, v Volinij . v Karpatih in v Rumuniji znaša mraz 18 do 26, tirolski in koroški fronti 20 do 26, na primorski do 14, na francoski 4 do 20 stopinj. Letos je celo gornji Italiji padla temperatura do 14 stopinj pod ničlo. Na Nemškem je znašal mraz na Svečnico <
stena prvega nadstropja, eni hiši je vzelo streho i. t. d. Eno izmed najbolj ohranjenih poslopij je župnišče. Popravila bo sicer mnogo, več sten bo moralo dobiti nove vezi, pa vendar ni bilo treba prebivalcem župnišča bežati, marveč je isto še nudilo prve noči prenočišče mnogim drugim osebam.
Ker so vse cerkve oblastveno zaprte, se vrši služba božja začasno na podu župnišča, sicer malo neprijetno v tem mrazu, pa upajmo, da bo tudi zime enkrat konec.
Dne 31. januarja si je ogledal kraj nesreče .cesarski namestnik grof Clary, ki je pustil uradnemu vodji c. kr. okrajnega glavarstva 10.000 K za najnujnejše potrebe ter obljubil izposlovati še nadaljne podpore.
Dva dni pozneje se je pripeljal Nj. cesarska visokost nadvo;voda Maks, se udeležil tihe sv. maše, katero je služil c. in kr. vojni kurat Schmuck v veliki sobi župnišča, ter si ogledal nekatere bolj poškodovane stavbe v Brežicah, jCrški vasi in Oatežu. Poleg cesarjevega daru, ki ga je prinesel seboj za štajersko in kranjsko stran po 7500 K (skupno 15000 K), je tudi on obljubil pomoč in ljubeznjivo tolažil ponesrečence.
Se hujše kot v Brežicah so porušene hiše v sosednji Krški vasi na Kranjskem m v Oatežu, kjer sta cerkev in župnišče postala nerabna. Iz tega se sklepa, da je bilo tam središče potresa. Govori se, da se vidijo tam v zemlji velike razpoke, pravo se bo pa moglo videti, ko mine sneg, ki ga imamo tudi tukaj dovolj.
Hudo je bilo ter še bo, dokler ne bo vse zopet v starem redu, kar bo pa ravno sedaj težavno, ko primanjkuje delavcev vseh strok. Pomozi ljubi Bog, da bi mogli to poskušnjo prenašati s potrpežljivim srcem!
Renu eelo 26, v Berolinu in Hamburgu 26 do 28 si pinj. V Rusiji ip Sibiriji je pritisnil tako hud mraz, kakor ga 100 let ne pomnijo. Öd mrazu je n. pr. \ Sibiriji popokalo mnogo drevc-s, zmrznilo pa na stotine ljudi. Splošno pravijo vremenoslovci, da v severni in vzhodni Evropi od leta 1809 ni bito tako hudega mraza, kakor je bil letos zadnjo dni januarja, in prve dni, februarja. V severni, vzhodni in večini srednie Evrope so zamrznile skoro vse reke in jezera. Celo Bleško jezero na Gorenjskem pokriva debel led. Ljubljanica tudi zamrzuje.
Vremenske opazovalnice prerokujejo, da se ho v kratkem pojavilo Južno vreme.
Ital t ja usti e bojišče.
Dan za. dnevom čitamo v naših uradnih poročilih, da je položaj na italijanski .fronti „nespremenjen“ ali da se ni zgodilo „nič posebnega.“ Res, velikih bojev ni, a naše čete, posebno patrulje, skoraj vsak dan sedaj tu in sedaj tam iznenadijo Italijane. Sneženih plazov sedaj ni, ker se radi prehudeg; mrazu sneg ne tali. Pošiljanje francoskih pfriškib čet na italijansko fronto se je tudi ukinilo, ker črnci ne vzdržijo sedanjega hudega mrazu. Francoski general Nivelle se je od 1. do 4. februarja mud 1 na italijanskem bojišču, kjer je imel važne posvete s Cadorno in drugimi povenijki.
Ne v Trst, ampak na Dunaj!
Nekateri italijanski listi so zaceli pisati proti Cadornovemu načrtu, da se naj pred vsem zavzame Trst. Ta mnenja pravijo, da je treba poslati laško armado v osrčje Avstrije, proti Ljubljani in Dunaju, in da bo Trst potem itak padel kot zrelo jabelko v naročje Italiji. Skoda bi baje bilo, ako bi dobili Lahi Trst tako razrušen v roke kot je Gorica. Lahi pa delajo račun brez krčmarja!
Sprememba v mornariškem poveljstvu.
„Corriere della Sera“ piše, da bo poveljnik i-talijanske mornarice, admiral Corsi, odstopil in da bo za poveljnika imenovan bivši mornariški minister Gatoliea. Corsiju očitajo, da si ne upa napasti avstrijske mornarice.
Uspeli pri Plöcknu.
Dne 4. t. m. je oddelek lovcev št. 30 zahodno od koroškega prelaza Plöcken vdrl v sovražno postojanko in to el 30 Lahov, uplenil pa 1 strojno puško in več vojnega gradiva. Lovci so Lahom uničili jarke in kritja in se nato vrnili.
Rusko bojišče.
Na celi ruski fronti stojimo trdno. Mraz omejuje večja bojna podvzetja. Snega pa letos na ruski fronti ni posebno mnogo. V Karpatih ga je še največ. Voliniia je večinoma brez snega. Radi tega ]e mraz še hujši, Visla, Pripjet, in druge reke so popolnoma zamrznjene.
Ramensko bojišče.
Mraz znaša na celi rumunski fronti povprečno 30 stopinj. Zadnje dni so nastopili veliki sneženi viharji. Rusi se baje ob Seretu pripravljajo za odločilen nad. Naši sedaj pridno spravljnjo žito, moko, petrolej in drug plen iz Rumunije.
Macedonsko bojišče.
Med jezeri Ohrida in Prespa, ob Crni in Stru-mi boji prednjih čet. Iz. obojestranskih poročil je razvidno, da so četverosporazumove čete izgubile iniciativo za napadalne sunke.
Grčiia.
Iz Aten se poroča, da je četverosporazum, začenši dne 5, februarja, olajšal, oziroma omilil bloka do grške obali. Razne poštne pošiljatve, ki so bile ž, dva meseca nakupičene v Pireju, so bile dne 5. februarja izročene grški poištni upravi. V pristaniška skladišča v Pireju je smel velik parnik spraviti vse svoje zaloge pšenice, s katerimi je bil natovorjen. Kadar bo, tako zatrjuje četverosporazum, grška vlada spravila vse svoje vojaštvo v južni del^Grč:je in izročila četverosporazumu predpisane množine orožja in munioiie, takrat se bo blokada grške obali popolnoma nehala.
fratnosiu»
Ob reki A nori precej hudi infa; teniski roji, na ostalih delih fronte vslec! goste megle in hudega mraza običajni topovski boji. Angleži so baje zopet prevzeli del 'francoske fronte v širokosti 8 km. Nem. šla zrako,.lovci so dognali, da je zbrala Francija ob j ;raneosko-alzaški meji med trdnjavama E; inal in Bel j fort tri četrt milijona mož,
Angleški vojni olji
V nekem govoru v Londonu je angleški ministrski predsednik Lloyd George naglašal, da ima liberalna stranka poseben interes na ciljih, za katere se Angl'ja v tej volni bori. Eden teh ciljev je, da je princi]) mednarodnih pravic podlaga mednarodnega miru. V svojih nadaljnih izvajanjih je rekel, da je na mor n sila Angli, e še vedno nezlomljena. Nemčija je vrgla s poostritvi, o vojne podmorskih čolnov raz sebe zadnjo suknjo civilizacije. Sovražnik je storil svoj najnove'ši korak, ker; obupava, Ce izgube Nemci svoje zaupanje v svojo armado, ne bode več mogoče postaviti nemškega militarizma na noge. Je torej treba uničiti, blaznost nemškega militarizma. Končal je: Leta 1917 bomo dobili mir, če bo sovražnik čut i, da bi bil, če \ zdrži do leta 1918, na slabšem, namesto na boljšem. Naša 'temelma mnoga, mora biti, da organiziramo vse vire zaveznikov, ker je prišla večina naših nesreč iz pomanjkanja «Kupnega delovanja. Treba je zbrati vse zmožne moške med 18. in 41. letom, ostali naj bodo prosti. Prihranek pri živilih in prihranek na tonaži in ladijski prostor Je sedaj življenjski živec naroda.
Turška bojišča.
Po zadnjem hudem angleškem porazu ob reki Tigris dne 1. februarja so bili Angleži prisiljeni, prepustiti Turkom več važnejših postojank i,n se u-makniti proti dobro utrjenemu mestu Korna ob izlivu reke Tigris v reko Eufrat. — Na kavkaski fronti v-sled visokega snega nobenih pomembnih vojnih dogodkov. — Na egiptovski fronti živahni topovski boji in boji med angleškimi in turško-nemškimi zrakoplovci.
Konec vojne.
Španski vojni minister se je baje izrazil, da «se bo svetovna vojna končala še pred jesenjo 1917, ker ne more nobena izmed bojujočih se strank vzdržati še ene zimske vojne. Sedaj si bodo sledile p -njegovem mnenju velikanske ofenzive, katerih uspeli bo prinesel odločitev. Nikakor ne more misl t;, da bi se vojna končala vsled tega, ker bi eni skruni primanjkovalo moči in vendar je prepričan, ca je konec vojne blizu.
Amerika pr^ti Nemčiji,
Amerika je storila prvi korak, da je prekinila z Nemčijo, diplomatične zveze, drugega, da bi ji napovedala vojsko, si ne upa storiti* O zadržanju na-pram Avstriji prihajajo celo vesti, da hoče Wilson obdržati avstrijskega poslanika pri sebi v namen, da bi lažje uplival na celoten položaj. Zakaj si Amerika ne upa naprej, je pač jasno. Prvi korak je povzročil splošno presenečenje, nobena nevtralna država ni sledila Wilsonu in učinek je le, da ima Nemčija sedaj proste roke za poostreni podmorski boj, Amerika in ententa pa še nobene koristi. Nasprotno, ententa občuti že dvojne posledice nove situacije — nevtralne države so ustavile morski promet z enten-tinimi deželami in Amerika je prepovedala svojim ladjam, da bi služile drugim državam.
Vsa dosedanja poročila pravijo, da v Evropi ne bo nobena nevtralna država več pristopila k enten-Ü, k večjemu Norveška, kar pa še je tudi zelo dvomljivo. V Ameriki je mogoče, da se pridružijo Severnim državam južne države, ampak ne, da se aktivno udeležijo vojske, temveč da lahko zaplenijo v njihovih pristaniščih stoječe nemške ladie, Toda tudi to še ni gotovo.
Splošno pa je mnenje, da je Španija sedaj, ko ie nastopila Amerika, mnogo dalje proč od entente, kakor kedaj poprej. Španija hi rada videla, da se zaplete v vojsko in se oslabi ona država, ki jo je o rrtonla za Filipine in Kubo. Tud! španski ponos ie dobil goriva. Španija je sedaj na čelu nevtralnih dr živ in nedvomno se'bo njen internacionalni pomer zelo povečal.
Komaj smo končali zgornje vrste, dobimo po ročilo, da po vse nevtralne države, tudi južnoameriške in Norveška, sklenile samo proteste prot? nemški blokadi in da torej ne bodo sledi le Wilsonovemu vabilu. To je velik moraličen udarec za Wilsona in celo entento Izfea-
zilo se je, da je YVnsuu slab diplomat, sicer bi te vatni revralctv, ako nima najmanjšega jamstva ua ns. eh. Sedaj je celo veliko vprašanje, ali nastop Severne Amerike odtehta dejstvo, da so vsi nevtralci odiekii ? Zadržanje nettialcev je prvi jasen dokaz, da so nevtralci začeli samostojno misliti in ravnati ter oa te ne dajo več slepo komandirati od entente.
Avstrija in Amerika.
Iz Dunaja se dne 7. februarja poroča: Pogovori med našim zunanjim miu'stroin in dunajskim a-morišk m poslanikom se nadaljujejo. Diplomatične z-veze med Avstro-Ogrsko in Ameriko še niso ukinjene. Pogovori še dosedaj niso dovedli do končnovelja-vnega uspeha* V Ameriki se opaža gibanje, ki ima namen, da se omogoči nadel,ni obstoj diplomat onih odnošajev med Združenimi uivžavami Severne Amerike in Avstro-Ogrsko. Ni še pa gotovo, kak uspeh bo imelo to gibanje.
Nemški poslanik odpotuje v Evropo.
Reuter poroča, da bo nemški poslanik pri se-veroameriški vladi, grof Bernstorff, in vse osobje nemškega poslaništva v Vašingtonu, kakor tudi vsi nemški konzuli v Združenih državah v pondeljek, dne 12. februarja, zapustili New-York in bodo čez Dansko odpotovali v domovino.
Wilson se posvetuje.
„Times“ poročajo iz New-Yorka:	Dozdeva se,
da se Wilson posvetuje s severoameriškim ministrstvom, ali bi se dejalo municijske tovarne pod državno nadzorstvo ali ne. List „Exchange Telegraph“ prinaša enako poročilo in pristavlja, da se bode moral izvoz municije zaveznikom v slučaju vojske omejiti. Vojno ministrstvo in admiraliteta izdeluje velik program za utrjevanje morske obali, Panamskega kanala in glavnih severnoameriških pristanišč.
Potopitev ene ameriške ladje bi povzročila vojsko.
■HSWi
Wilson je poslal nepristranskim državam takrat, ko je ukinila Amerika diplomatične zveze med Nemčijo in pozvala nepristranske države, da sledijo temu vzgledu, sledečo naznanilo:	Amerika bi smat-
rala kot vzrok vojske med Ameriko in Nemčijo še celo tedaj, ako bi nemški podmorski čolni potopili samo eno ameriško ladjo, ali ako bi vsled nemšldh podmorskih čolnov prišel ob življenje le eden podanik Združenih držav Severne Amerike. Vse je sedaj odvisno od tega, ako ne bo prišlo kakemu srboritemu Amerikancu na misel, se nalašč podati v dotično za nevarno označeno vodovje Dosedaj še ni znan prav nobeden slučaj, da bi se bila kaka ameriška ladja podala v zatvorno ali nevarno vodovje.
Nevtralei ne sledijo.
Z malo izjemami je pariško časopisje večinoma mnenja, da nevtralci ne bodo sledili ameriškemu v-zgledu. Razun južnoameriških držav so vsi nevtralci radi velikih interesnih enakosti z osrednjimi državami nekako prisiljeni, da ohranijo ž njimi dobre odnošaje. List „Intransigeant“ celo piše, da je slučaj Rumunije tako uplival na nje, da jih je odvrnil od korakov, ki so jih prvotno silili k oboroženemu sporu z Avstrijo in Nemčijo.
Španija.
O novem poostrenem boju nemških podmorskih čolnov piše „Correspodencia. Militare“ sledeče:	Če-
prav je ustvaril poostreni boj podmorskih čolnov težaven položaj, vendar ne more Španija smatrati, da bi se v tem poostrenem boju namenoma kršili interesi Španije. Osrednji velesili postopata danes ravno tako, kakor je Anglija že v začetku vojske postopala. Ker je bila mirovna ponudba osrednjih velesil odklonjena, se jima ne sme zameriti, ako se borita za svoj obstoj. Vsi Španci naj storijo slovesno prisego, da bodo varovali nepristranost zoper vse,; še tal ■ hude pritiske.
Iz Madrida se poroča, da je nota osrednjih velesil o poostrenem podmorskem boju izzvala v španskih vladnih krogih veliko razburjenosti. Ministrski svet je sklenil, da takoj odločno protestira proti noti Nemčije in Avstrije, List „El Imperial“ zavzema noti nas; rotno stališče. „A B C“ smatra noto kot represalijo proti četverosporazumovim nasilnostim. List „Debatte“ piše: Nota je žalosten, vendar potreben in neizogiben nasledek svetovne vojske. Kakor se zdi, stojimo ob začetku konca.
Kralj Alfonz je prekinil svoje lovsko bivanje v Andaluziji in se je vrnil v Madrid. Grof Romanones j je izjavil, da je Španija vsled note osrednjih držav 1 o poostrenem podmorskem boju sicer prjišla v teža-\ ven položaj, a gospodarsko življenje Španije zaradi I tega ne sme biti in ne bo prekinjeno. Španija npau-i godne' rešitve. Večina španskih ladij ni odplula na j morje, druge pa so svoje nakladanje prekinile. Nekateri lastniki ladij so svoje parnike, ki so se nar bajale na odprtem morju, odpoklicali domov.
Severne evropske države in Wilson.
Berolinskemu listu „Lokalanzeiger“ se poroča iz Kodanja: Vsa znamenja kažejo, da V.'ilsonov poziv, naj bi tudi vse Skandinavske države ukinile ui-plomatične zveze z Nemčijo, ne bo našel nobenega odmeva. V teh državah smatrajo ta Wilsonov korak za usodepolno zmoto. V vladnih krogih Danske, Norveške in Švedske so si v tem edini, da s mora ta Wilsonov poskus, zaplesti tudi te države v svetovno vojsko, kar najodločneie zavrniti. Smatra se., da bodo Danska, Švedska in Norveška skupno vložile od- I ločen ugovor proti Wilsonovemu poskusu, zaplest', ves svet v svetovno vojsko, kajti odkar traja ta vojska, je vladalo med temi državami popolno soglasje in prijateljstvo.
Norveške žene se pripravljajo.
Iz Rotterdama se poroča: Norveške žene seže organizirajo za slučaj, da poseže Norveška v vojno, da pomagajo v zaledju armadi. Tozadevna organizacija norveških žena se izvrši, že v nekaterih dneh.
Brazilija.	^
„Agence Havas“ poroča iz Rio de Janeiro: V braziljskem ministrskem svetu je preeital ministrski predsednik protestno noto proti nemški noti glede poostrenega podmorskega boja in proti nemški blokadi. S to noto soglašajo vsi člani braziljskega ministrstva. Vsebina note je sicer zmerna, a trdna in bo kmalu objavljena.
Učinki poostrenega podmorskega boja v Italiji.
Iz Lugana se poroča: Vsled poostrenega boja nemških P-čolnov in vsled pomanjkanja premoga je zastala skorodane vsa italijanska pomorska trgovina. V pristanišču v Genovi je vse polno trgovskih ladij, ki si, bodisi iz strahu pred podmorskimi čolni, ne npajo zapustiti pristanišča, bodisi, ker so vsled pomanjkanja premoga primorani ostati v pristanišču.
Svoboda podmorskega boja.
O resnosti položaja, ki je nastal vsled blokade po podmorskih čolnih, sodi pariški „Temps“, da je Nemčija naravnost iskala spora z Ameriko, ki ji svoboda v podmorskem boju prinaša vojaške in politične prednosti. Nemčija ima zasnovan s tem, da je bila tako predrzna, da je upala dovesti svojo politiko do prekinjenja zvez z Ameriko, gotov in trden načrt, katerega pa se mora preprečiti. Cetverosporaz-uia potrebuje sedaj bolj kot kedaj poprej politiko premišljenosti, zvedenosti in odločnosti. Zadovoljiti se samo s trditvijo, da je cel svet proti Nemčiji, ne zadostuje in je nevarno. Sedaj stojimo na predvečeru novih naporov, za katere bo Nemčija uporabila svoje zadnje izzivanje. List „Gaulois“ se obrača proti že večkrat označenemu naziranju, da je blokada s podmorskimi čolni samo udarec po zraku. Temu ni tako. Blokada podmorskih čolnov je resna stvar.
Politične vesti.
Slovenci pri cesarju. »Mir« piše: Iz vseh dežel. kjer prebivajo Slovenci, so se poklonili cesarju na Dunaju tudi zastopniki Slovencev razen iz Koroškega. V odposlanstvu iz Kranjske so bili med mnogoštevilnimi zastopniki štirje Nemci, celo kočevski župan Loy, čeravno je na Kranjskem samo 5% nemškega prebivalstva. Koroškim Slovencem, ki tvorimo eno tretjino prebivalstva v deželi, se ni dala priložnost, da bi mogli dati Nj. Veličanstvu izraza neomahljive zvestobe in najgloblje spoštljivosti in udanosti vseh slovenskih sinov Koroške. Tej naši srčni želji bi se bilo pač po kranjskem vzorcu lahko ustreglo. To je dokaz za vso našo mizerijo.
Istra. Predsednik istrske deželne «pravne ko misije Alojzij Lasciac je stopil v pokoj. Bil je po narodnosti Italijan. Hrvatsko-slovenska Istra upa, da dobi sedaj Hrvata ali Slovenca za upravitelja.
Težko vprašanje na Poljskem. Sedaj se jako zanim jo, kako se reši vprašanje veleposestev na Poljskem, ki jih je ruska vlada za časa vstaje leta 1881 m 1868 odvzela poljskim plemičem in razdelila med zaslužne Ruse. Vstaja se je obakrat ponesrečila. VlaJa je vzela imetje in posestva nasprotnikov in jih razdelila med generale in druge zveste pristaše, ki so morali biti pravoslavne vere. Posestva so ostala last države, vendar so jih otroci podedoval po svojih starših. Leta 1831 so Rusi na ta način obdarili 144 oseb, leta 1863 pa 158. Dobile so skupno 665.715 hektarjev zemlje, ali 8 9 od sto vse zemlje. Kei so sedaj naši in Nemci zasedli Poljsko, zahtevajo otroci prejšnjih lastnikov zemljo, ki jim je bria vzeta. Vlada se še ni odločila.
Baron Bnrian v Bosni. Skupni finančni mini ster baron Štefan Burian se je dne 8. februarja z dvema višjima uradnikoma odpeljal v Sarajevo.
Streli v ogrski zbornici, Dne 7. feb uarja je j med govorom grofa Battbyanija nek mož na drugi gaieriji nameril svoj revolver v zbornico in je oddal tri sirele. Ranil ni nikogar. Mož se je dal mirno prij ti. Njegovo ime je Jurij Palavalvy. Bü je pijan. Na vprašanje, zakaj je streljal, je izjavil, da ni hotel nobenega poslanca ali ministra zadeti, ampak je »kar tako« streljal. — Opozicija je izjavila, da hoče sodelovati v mkompatibilitetnem odseku, a da zahteva glede na število svojih poslancev, primerno število mandatov v tem odseku.
Novo turško ministrstvo. Turški veliki vezir Said Hahm-paša je podal sultanu iz zdravstvenih ozirov svo o demisijo. Sultan jo je sprejel in po veril dosedanjemu notranjemu ministru Talaat-be-gu sestavo novega kabineta. Kabinet Talaat-beg je bil sprejet jako ugodno v vseh krogih. Nadaljeval bo dosedanjo politiko, namreč na strani zaveznikov se vojeval do končne zmage. Sultan je podelil Talaat begu naslov vezirja in paše,
Tedenske novice.
Cenjene naročnike, ki so z naročnino še na dolgu, opozarjamo, da naročnino čimprejo poravnajo, ker bi jim sicer morali list ustaviti. Ponovno prosi mo, da vsak napiše na položnico ali poštno nakaznico natančen svoj naslov, da ne nastanejo nepotrebne ovire pri pošiljanju lista. Ponedeljkova in petkova „Straža“ stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta 2,50 K, Koliko stanejo posamezne številke „S traže“? Posamezne številke ponedeljkove „Straže“ stanejo 10 v, petkove pa 12 vinarjev.
Socialen škof. Koroški škof je izdal oklic koroškemu prebivalstvu, v katerem ga prosi, da mu naj pošlje za revnejše sloje v Celovcu in v Beljaku ali osebno prine=e kot prostovoljno miloščino razna živila. Za izvršitev podrobnega dela je imenoval poseben odbor. Darila se bodo razdeljevala brez ozira na versko ah strankarsko pr padnost onim revežem, ki so v resnici podpore najbolj potrebni.
f Župnik Martin Osenjak. Dne 8. t, m. je u-
mrl v bolnišnici „Usmiljenih bratov“ v Gradcu vlč. g. Martin Osenjak, župnik pri Sv, Petru pri Radgoni. Pogreb se vrši dne 10. t, m. popoldne. R. I, P.
Duhovniške vesti. Prestavi sen je č. g. kaplan Franc Štiglici z Šmarja pri Jelšah v Vojnik. — C. g. Janko Slavič, ki je bil radi bolezni na dopustu, je zopet nastavljen m sicer pri Sv. Marjeti niže Ptuja. — Č g. Alojzij Leben, kardan ori Sv. Marjeti niže Ptuja, je prestavljen k Sv. Urbanu pri Ptuju. — C. g Ivan Ogradi pri Sv. Urbanu je stop;! v začasni pokoj.
Duhovniška vest iz krške škofije. Za vojnega kurata je imenovan Č- g- Janez Mošic, kaplan v Prevaljah, — Na župnijo Melviče je prezentiran tamošnji provizor vlč. g. Lovro Božič,
Duhovniške vesti iz graške škofije. Korni vikar v Gradcu č. g. dr. Franc Schmiermaul, doma iz Cmureka, je imenovan za dekana v Strassgan-gu. Na njegovo mesto je imenovan č. g. Karel Polič, doma iz Radgone.
Štajerska deželna komunalna banka. Deželni odbor je izvolil v kuratorij dežflne komunalne banke izmed peterih članov tudi kot slovenskega zastopnika č. g. Antona Jero vöeka, ravnatelja tiskarne v Mariboru.
Cesar pokrovitelj. Cesar Karel je prevzel dne
28.	m. m. pokroviteljstvo avstrijskega vojnega veteranskega zbora Uradni »Sarajevski List« poroča, da sta Njuni Veličanstvi cesar in kralj Karel I. in cesarica Cita prevzela vrhovno pokroviteljstvo nad spominsko cerkvijo pokojnega nadvojvode Franca Ferdinanda in Sofijin m domom za mladino kakor tudi nad dijaškimi kongregacijami v Sarajevu
Žalovanje za pokojnim vladarjem. Posmrtne žalovalne pobožnosti za pokojnega cesarja Franca Jožefa I se bodo na običajen način vršile dne 20. in 21. novembra vsakega leta. Nadalje bo odslej
20.	november (predvečer smrti) nov dvomi žalo valni dan. Prenehajo pa posmrtne žalovalne pobožnosti za pokojnega cesarja Ferdinanda L, zato odpade odslej dvomi žalovalni dan 29. junija.
Ban Škrlec — poročnik. Hrvatski ban škrlec je dne 3. t m. v Zagrebu na dvorišču domobranske vojašnice prisegel kot poročnik Navzoč je bil tudi oarski domobranski minister baron Hizai.
Češki katoliški časnikar umrl. Na Kraljevem I Vvšehradu je umrl tamošnji vikar p. Peter Kopal,
znani katoliški pisatelj in časnikar, star 73 let. Od I leta 1873 je bil stalni sotrudnik katoliškega dnev-j nika »Cech« in skozi 35 let njegov glavni ore.d-! nik. Naoisal je mnogo pripovedk in romanov.
Odlikovanje. Mmisterijalni svetnik v justičnem I ministrstvu dr. Janko Babnik je bil odlikovan s ! komturnim križem Franc Jožefovega reda z z vez-j do. — Odlikovanec je slovenskoštajerski rojak iz i Ljutomera.
Slovenski učitelji v ruskem vjetništvu. V ru-I sko vjetništvo so prišli sledeči slovenski učitelji: Leopold Šalda iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah, Ivan Jančič oi Sv. Marka niže Ptuja, Bruno Roz-baud od Sv. Vida pri Ptuju in Hinko Blazinšek iz Zibike. — Pogreša se Karel Gomzi, učitelj v Orli vasi pri Braslovčah.
Poroka. Poročil se je v Št. Vidu pri Grobel-nem Janko Virant, c. kr. ognjičar na Dunaju, z gsdčno. Malči Malgajevo, posestnico v Št. Jurju ob juž. žel.
„Ilirski ali sloyenski“. Češki listi pišejo: Skoraj podobno kot z böhmisch ali čechisch« je tudi z »ilirski ali slovenski«. Po starih Ilirih, prebivalcih srednjega in severnega dela balkanskega poluotoka, se je imenovala rimska provincija Illiricum, v kateri so se za časa preseljevanja narodov nasedli Sloveni. Sosedje so imenovali nove slovanske prebivalce Dire, dočim so se pa le-ti sami imenovali Sloveni, in tako je nastalo dvojno imenovanje tega naroda. Vkljub temu, da so Sloveni ustanovili posebne države, je vendar trajala dalje in se ohranila prvotna etnična označba še do danes, o če mer imamo dovolj dokazov. V starih bclgarskih in tedanjih grških pisateljih se balkanski slovanski prebivalci imenujejo »Sloveni« in njihov jezik »slovenski ezik«. Isto nahajamo pri dalmatinskih pisateljih. Macedonsko, dalmatinsko in slovensko ljudstvo govori še danes slovenski, pa naj to zveni v narečju »slovinski« ali »slovenski«. Slavonija je ljudstvu »slovenska dežela«. Kar se tiče označbe »ilirski«, je treba poudarjati ilirsko gibanje v minulem stoletju in tudi na literaturo prejšnjih časov. Odtod izhaja, da je tisto imenovanje pravilno, s katerim se je narod sam v zgodovini predstav ■ IjaL Prav je torej da imajo južni Slovani dve imeni: »Iliri« in »Sloveni«. Da ste se te imeni že pred 70 leti nadomestili z imenovanjem »Jugoslovani« je treba zelo obžalovati, tem bolj, ker ste bdi te d e zgodovinsko in znanstveno utemeljeni označbi po krivem skoraj izrinjeni iz rabe. H koncu bodi še pripomnjeno, da je »kr lj ilirski«, t. j. kralj slovenski eden naslovov avstrijskega cesarja.
Vincencijeve družbe. Piše se nam : Z ozirom na različna katoliška v podvzetja v Avstriji in Nemčiji v prid ubogim ljudem, bi morda ne bilo napačno, ako bi organizacijo, da se pomaga stradajočim ljudem, vzele pri nas Vincencijeve dražbe v roke. Kjer je najbolj potrebno, so že ustanovljene, kjer še ne, se to lahko zgodi v najkrajšem času. Morda bi bilo umeitno, da tudi drogi povejo svoje misli. Opomba uredništva: Naš list je kaj. ada rsdevolje na razpolago.
Sv. Oče za ujete družinske očete. »Reichs post« poroča, da je švicarski zvezni svet ugodil prošnji sv. Očeta, da sprejme Švica v oskrbo za enkrat po 100 francoskih in nemških vjetih dru žinskih očetov, ki imajo doma vsaj 3 otroke.
250 vojaških domov. Zveza katoliških mladinskih organizacij v Nemčiji je v vojskinem času zbrala že tako veliko svoto, da se je ustanovilo, oziroma zgradilo 250 domov za invalide.
Berilo za vojake. Pošiljajte za vojake prebrane knjige, časopise in časnike na naslov: »Zentralstelle für Soldatenlektüre, Wien IX. Canisiusgasse .AK. Kot milodari za vojake poštnine prosto.« Nekatere pošle še ne vedo, da gre to poštnine prosto. Zato morate ta stavek pripisati. Po železnici pa se ne morejo te reči pošiljati brezplačno. (To v odgovor na vprašanje). — Denar za naročbo novih mariborskih časnikov pa pošiljajte na sped-rji naslov. Dozdaj so poslali sledeči vlč. gg.: Fr. Ogrizek (Dramlje) 20 K, Jos Lončarič (Sv. Jedert) 10 K, dr. M. Slavič (Maribor) 20 K, M. Štrakl (Sv. Pater) 20 K. Na spodnji naslov naj se obračajo tudi vojaške skupine (poveljstva, ne osebno), ki želijo, da se jim pošiljajo novi časniki V zadnjem času je pisal na Dunaj po slovensko vojaško berivo vojni kurat č. g. A. Rezman od 26. dež. br. pešpolka. Deveta kompanija tega polka pa je že pisala po časnike ter dobiva odzdaj po 5 številk »Straže«.	Dr. M. Slavič v Mariboru.
Za povzdlgo društvenega življenja poziva dlo-muški list „Pozor“ žene in dekleta, naj delujejo pri društvih namesto v vojaško službo vpoklicanih mož in mladeničev. List pričakuje od tega mogočno .pospeševani e češko-narodnih stremljenj sploh, kot tudi stališča češke žene Pri nas na Slovenskem Štajerskem naše žene in mladenke v večini društev prav pohvalno deluiejo in tako pomagajo, da društva ne zaspijo.
Na državni realki v Mariboru se bo s prihodnjim šolskim letom provizorično nastavil verotči-telj. Kompetent! morajo do dne 28. lebruarja poslati svoje prošnje na deželni šolski svet v Gradcu.
Nova majorja. Cesar je imenoval avstrijskega ministrskega predsednika grofa Ciam Martinica m
zunanjega min Mr* rnmfa Č<,rn*n« za majorja.
Vojaška visoka šola v Ljubljani. Kakor javlja „Streilleur“, je načelnik generalnega štaba odredil, da se ustanovi mesto vojne šole, v kateri so se pred vojno izobraževali častniki za generalštabno karijero in ki je z izbruhom vojne prenehala, poseben in-Jormačni tečaj za vojnošolske aspirante in sicer v Ljubljani. Za poveljnika tega tečaja je imenovan podmaršal pl. Willerdiny, za njegovega, namestnika pa polkovnik generalnega štaba Slameczka. V tečaj je bilo sprejetih 250 aspirantov, ki bodo absolvirali svoje študije v dveh oddelkih. Kakor se poroča, se bo vršil poduk v prostorih ljubljanske višje realke. Prvi kurz se prične dne 12. marca 1917.
Vpoklic bivših gažistov. Domobransko ministrstvo razglaša: V kratkem bodo pozvani bivši ga-Žisti vojnih letnikov 1873 do 1866, ki sedaj nimajo nobene vojaške šarže in ki so bili pri dosedanjih prebiranjih spoznani za nesposobne za črnovojniško službo z orožjem, da se zglase pri pristojnih domobranskih (deželnostrelskih) dopolnilnih poveljstvih, da jih tam preiščejo, če so sposobni za vojaško lokalno ali upravno službo pri poveljstvih, četah, oblasteh in zavodih izven bojne črte.
Velika izguba i-.vstnc-ke paroplovne družbe. Paropiovna dražba Austro-Americana izkazuje za leto 1916 5 milijonov kron izgube. Lansko leto je znašala izguba 5,700.000 K.
Omejen poštni promet. Trgovinsko ministrstvo je odredilo, da se poštni promet z zavoji za nekaj dni omeji na skrajno nujne pošiljat ve. Pošte smejo za ta čas sprejemati samo vopiopoštne zavoje, zavoje s kvasom in denarne pošiljatve. Tudi pisemska pošta posluje zadaje dni bolj počasi, ker je ustavljenih več poštnih vlakov. Radi tega bodo mnogi naročniki in razprodajalci dobili »Stražo« tokrat bolj poz m Upravništvo v tem oziru ne zadene nobena krivda, ker se list redno pošlje že v petek med 5 in 7. uro zvečer na pošto.
Potres v Cerldjah pri Krškem. Poleg Brežic, Krške vasi in Čateža je potres hudo prizadel tudi vas Cerklje pri Krškem. Skoda vsled potresa je u-prav strašna. Nova župna cerkev, za katero je ljudstvo mnogo žrtvovalo, je zelo poškodovana in oblastveno zaprta. Župnišče je še bolj poškodovano in je razvalina.
Bleško jezero zamrznilo. Od sobote na nedeljo dae 27.-28. januarja se je bleško jezero zgostilo. Na tanko ledeno skorjo je zapadel sneg. Sv. Blaža dan (8. februarja) je verno ljudstvo iz celega bloškega kota po stari navadi pohitelo po ledu na otok po običajni »Blažev žegen«, ki se je delil po službi božji ob desetih.
Gospodarske novice.
Poraba armadnih avtomobilov po vojni. C. kr. poljedelsko ministrstvo je izdalo sledeči razglas: Po končani vojni bo oddala vojna uprava večje število sanitetnih in tovornih avtomobilov za civilno porabo. Poljedelsko ministrstvo je mnenja, da bi bila poraoa sanitetnih avtomobilov na deželi, kjer je za negovanje bolnikov slabo preskrbljeno in se da ljudi v slučaju kakih bolezni ali raznih nesreč le s težavo pospraviti v bližnje mestne bolnišnice, zelo umestna. Za nabavo takih avtomobilov bi naj prispevale svoj 'del tudi posojilnice in druge kmetijske zadruge na deželi. Istotako bi bila poraba tovornih avtomobilov v krajih, kjer ni železnic, za nakup in prodajo kmetijskih potrebščin velikega pomena. Pogoji za prodajo ali za najemnino od teh avtomobilov se bodo določili še le pozneje. Da pa dobi poljedelsko ministrstvo pregled o sanitetnih in tovornih avtomobilih, ki bi jih naročile kmetijske zadruge, želi imeti seznam do srede lebruarja.
Mehki ovratniki. Škroba za likanje ovratnikov in drugega perila je popolnoma zmanjkalo. Mogoče zna kaka slovenska perica doma pripravljati škrob za perilo. Naj nam piše, da objavimo!
Tudi železa bo manj. V Nemčiji Kodo trgovci z železnino dobili od 1. januarja do 1 junija 1917 samo 50°/o dosed a j v prometu potrebne množine železa. Posebno malo se v tovarnah izdeluje žreb-Ijev. Večina železninar-kega blaga gve za armado In mornarico.
i Zmanjšanje sladkornih nakaznic. Vlada je od redila: Sladkorne nakaznice se izdajajo v bodoče za dobo enega meseca (in ne kakor dosedaj za 4 tedne). Na osebo odpade za 1 mesec v mestih in industrijalnih krajih .1 kg (mes o dosedanjega 1 25 kg) sladkorja, za kraje na dežeii 3/4 kg, za težake pa l1/^ kg (mesto dosedanjega l5/8 kg). Slaščičarne in tovarne ra kandite bodo dobivale v bodoče le 40°/o one množine, ki so ja porabile v kampanji 19i3/14. Gostilne in kavarne v bodoče ne bodo smele sladiti kave in drugih pijač s sladkorjem, temveč bodo dobile kot nadomestilo primerne množine saharina.
Gumijeve sesalke za otroke. Vlada je odredila, da se bodo odslej za otroke, ki so stari manj, kot 1 leto, dobile v lekarnah gumijeve sesalke. Cena 60 v za komad. Pri nakupu je treba predložiti krstni listek. Obrabljene sesalke je treba vrniti dotičnemu lekarnarju.
Rizie novice.
Kako se Židje izvijejo vojaški službi. Dunajsko deželnobrambovsko sodišče je obsodilo gališkega žida Abrahama Eimeria na 4 mesece ječe, ker je skušal uteči vojaški službi s tem, da se je zapisal kot židovskega bogoslovca. Abraham pa je namesto, da bi se učsl židovskih bogoslovnih naukov, pridno »kupčeval« z raznim blagom. Oblast je prišla slepariji na dan in je Esmerla in več njegovih to-V rišev postavila pred sodni stol.
Nova kožna bolezen. V Rostovu ob Donu na Ruskem se je pojavila nova kužna bolezen, ki se jako močno širi. Bolniki dobijo na vratu in pod pazduho posebne otekline. Mrliči postanejo črni. Radi pomanjkanja zdravnikov je nemogoče bolezen omejiti. Do sedaj je za to čudno boleznijo umrlo že čez 40 oseb.
V led zamrznjena lisica. V Ramingu na Gor-nje-Avstrijskem se je pripetil te dni redek slučaj. O-poldne priteče gozdarjev sinček v sobo pravit očetu, da sedi lisica med dvema hlodoma pri žagi in sicer pred grabljami in noče zbežati, čeprav je metal v njo debele snežene kepe. Oče seveda dečku tega ni hotel verjeti in ga je okregal. Na dečkovo prigovarjanje je končno poslal starejšega sina na ono mesto, da se o tem prepriča. Ker se je ta prepričal, da tamkaj sedi med dvema hlodoma lisica, ki noče zbežati, je šel o tem poročat očetu. Oba, oče in starejši sin, oborožena s puško, sta zdaj šla tjekaj, Padel je prvi strel, lisica še vedno ni zbežala i,n ko je padel drugi strel, se je lisica nagnila, na stran. Oba sta nato pristopila bližje in sta opazila, da je lisici, ki je sedela med dvema hlodoma nad vodo, zamrznil v ledu rep, katerega je molela v vodo, da ni mogla zapustiti tega svojega sedeža. Lisica je tamkaj bržčas dol-1 go Čakala na ugoden trenotek, da plane po kokoših, ki so se nahajale na dvorišču.
5000 K globe zaradi y2 kg mesa. Dunajski gostilničar Franc Verder je prodal trem gostom % ks pečenke in sicer nekega pondeljka zvečer, ko je pro daja in zavživanje mesa prepovedana. Sodišče mu je prisodilo 5000 K denarne globe ali pa šest mesecev zapora.
18 kg težkega krapa ujel. Pred nedavno je potegnil ribič iz jezera Zug v Švici krapa, ki je tehtal 18 kg. Sama glava tega velikana je tehtala 2% kg. Riba je bila dolga 92 cm in štiri luskine so bile tako velike, kakor Skronski srebrni novci. Dosedaj še ni znan nobeden slučaj, da bi bili kje vjeli krapa, kojega teža je znašala več kakor 14 kg.
Za 25.000 K lermenja pokradel, V noči dne 81. januarja so pokradli neznani tatovi trem tovarnarjem pri Sv. Vidu na Nižjem Avstrijskem različnega jermenja iz tovarn za 25.000 K. O tatovih ni ne duha ne sluha.
1000 rudarjev ponesrečilo. V Ojami, najvažnejšem japonskem rudniku, se je pred enim tednom zasulo globoko pod zemljo čez 1000 rudarjev, M so vsi mrtvi.
Maribor. Mestni magistrat razglaša: Pri prihodnji izdaji krušnih kart se bodo istočasno izdajale tudi nove hišne pole. Dosedaj je bilo dovoljeno, da si je smel vsak hišni gospodar napraviti sam tozadevno hišno polo, a ker so se pri tem poljavili nedo-statki, bodo odslej naprej veljale samo enotne in u-radno izgotovljene hišne pole, ki stanejo komad 20 v.
Maribor. Vsled pomanjkanja premoga je tukajšnja mestna plinarna skrčila, oziroma ustavila oddajo plina od 12. ure opoldne do 4. ure popoldne. — Zaradi pomanjkanja premoga so zaprte vse tukajšne mestne ljudske in meščanske šole, kakor tudi državna realka.
Maribor. Tukajšnji višji okrajni zdravnik dr. J Maučka je bil odlikovan s častnim znakom Rdečega križa II. razreda z vojnim okraskom.
Maribor. Na Grajskem trgu poleg gostilne „k Črnemu orlu“ je takozvana „Panorama International“, kjer lahko vsakdo za mal denar vidi razne svetovne znamenitosti, kraje, k;er se vrši sedajna krvava vojska, različna mesta itd. Več v oglasu.
„ • ^V*i Veter pri Mariboru. Bralno društvo ..Skala in mladeniči Alojzijeve družbe uprizorijo za pust v nedeljo, dne 11, lebruarja, popoldne po večernicah šaljivo igro „Repoštev“ in „VedeževalkaF K obilni udeležbi vabi odbor
Sv. Martin pri Vurbergu. Radi pomanjkanja drv je zaprta šola v Zitečki vasi že od začetka to je od prvega tedna tekočega šolskega leta. iz istega v-zroka se je ustavil poduk sedaj tudi še na tukajšnji začasno dvorazredni šoli. Škoda za mladino, ki je letos kljub neugodnemu vremenu in drugim težavnim razmeram do zadnjega nepričakovano marljivo prihajala v šolo. Spomladi in poleti bo pa delo močno zadržavalo.
St. nj v Slov. gor. Naše Bralno društvo priredi dve igri v nedeljo pred pepelnico, ob 3. url popoldne, v Slovenskem Domu. Pridite v obilnem številu, ker damo čisti dobiček ubogim po potresu prizadetim. Vspored običajen, vstopnina kakor zadnjič
Gradec. Dne 14. januarja so imeli slovenski begunci v cerkvi usmiljenih bratov zopet slovensko popoldansko pobožnost s pridigo in petimi litanijami. Vedno je bila pri teh slovenskih pobožnostih obširna cerkev usmiljenih bratov polna pobožnega, vernega, slovenskega ljudstva, a tokrat pa še izvanredno, da lahko trdimo do zadnjega kotička napolnjena. Lepo in veselo znamenje! Zbirajo se vsi sloji, gospod in vojak, učeni in prostaki, mladi in stari. Pred sedežem milosti in usmiljenja se čutimo vsi jednaki. Koliko vzdihov in pohvale: „Danes pa je zopet bilo ta’ ko lepo, kakor bi bili doma!"
Sv. Trojica v Sloy. goricah. V sredo, dne 7. februarja ob 5. uri popoldne je po kratki bolezni umrl g. Jožef Klemenčič, tukajšnji veleposestnik, cerkveni ključar itd.; star 68 let. Rajni je bil vzor vrlega in poštenega katohškonarodnega Slovenca. Radi njegovega mirnega in trdnega značaja ga je vse spoštovalo. Svoje otroke je vzgojil v verskem in narodnem duhu. Kaxor on sam, tako je bila Klemenčičeva hiša v soseščini in daleč na okoli visoko spoštovana. Celo svoje življenje je posvetil blagostanju svoj h otrok. Pogreb blagega pokojnika se vrši v soboto, dne 10. februarja ob x/s10• uri predpoldne. Svetila vrlemu možu večna luč!
Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 11, lebruarja t. 1. praznuje zlato poroko g. Martin Križan. S svojo soprogo Ano je vzgojil vrlo družino, katero čisla in spoštuje vsa Žara, Slavljenec ima za seboj lepo dobo vrlo zasluženega dela in priznanja. Vedno mu je merodajen rek: Bog in narod! Vsi prijatelji in znanci prosimo Vsegamogočnega, da bi slavljencu večer njegovega življenja potekel srečno in mirno v obilnem blagoslovu božjem,
Ljutomer. Muiiorjani so nabrali za Slovensko Stražo 150 K. Bog plačaj!
Ljutomer. Na Dunaju je v bolnišnici uaerl
Andrej Sterman. tukajšnji podjetnik, N. p. v m.!
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Zima je sicer, huda, mrzla zima, kakor že več let ni bila, vendar v naših srcih je pomlad, vesela in topla pomlad, in to je nam prinesel praznik Marijinega darovanja, dan 2. lebruarja. Ta dan je bila v naši župniji slovesno u-stanovljena dekliška Marijina družba. Dan veselja je bil to za staro in mlado. Slovesnost so povzdignili s svojimi prisrčnimi, prikupljivimi nagovori č. g. misijonar Janez Zdravljic iz Celja. Bog jim plati in Marija! Sprejetih je bilo na novo 26 deklet, prejšnjih družbenic pa 20. Tako je nastal zopet nov Marijin vrtec v naši Marijini slovenski domovini. Marija, nebeška vrtnarica, naj ga čuva, da bo cvetel in obrodil bogat sad! — Dne 30. januarja smo pokopali najstarejšega moža naše župnije, bivšega posestnika Alojzija Lubec iz Biša; dosegel je izredno starost 93 let. Lepo je oskrbel vse svoje otroke, ki so mu ljube-znjivo stregli v njegovi slabosti. Sedanje pokopališče, kjer sedaj njegovo truplo počiva, je bilo nekdaj njegovo posestvo. Naj torej mirno počiva v svoji zemlji!
Ptuj. Desetletni kovačev sin Alojzij Fakin iz Grdine se je igral z vžigalom ročne granate. Vžigalo je dobil od vojaka, ki je prišel na dopust. Vžigalo je padlo dečku na tla in v trenotku, ko je je hotel pobrati, se je razletelo, Dečka je na obeh rokah tako močno poškodovalo, da so ga morali spraviti v bolnišnico. Vojaki, ki prihajate na dopust, ne dajajte otrokom tako nevarnih Igrač!
Cirkovce. Naše Bralno društvo vprizori v nedeljo, dne 18. t. m., popoldne po večernioah, dve lepi igri. Sedaj bodo igrali prvič na prenovljenem odru. Prijatelji društva, pridite!
Tinje pri Slov. Bistrici. Iz bojišča se nam piše: Za izvanredno hrabrost na mnogoštevilnih drznih nočnih pohodih je prejel veliko srebrno kolajno I. vrste desetnik Jernej Verdeljak, doma iz Tinja pri Slov. Bistrici, Bil je že tekom sedanje vojske 11 mesecev v ruskem vjetništvu, iz kojega pa se mu je po čudnih dogodljajih posrečilo uteči. Sedaj se bori že zopet sedem mesecev pri domobranskem pešpolku proti Italijanom in se je že neštetokrat pokazal kot vojaka na pravem mestu. Živijo in hura!
Rogatec. V tukajšnji okolici je v zadnjem času veliko pomanjkanje petroleja in sveč. Po nekaterih hišah so zopet začeli s trskami svetiti. Že tri tedne ni dobiti petroleja. Trg je še toliko srečen, da mu svetijo svetli žarki v tem času blažene elektrike. Ce-
ravno so njeno svetlobo podražili za 80%. Za tobak je enako trda. Hrvati pridejo štiri uro daleč, samo da ga dobi eden zavitek. — O tatovih se ne sliši več pritoževanja. Vsak večer hodijo patrulje, obstoječe iz dveh mož. Nočni čuvaj pa še ena oseba, hodita gor in dol, s palicami v rokah, ter skrbno pazita, da bi komu korajžo odkupila. Patrulje nadzoruje g. policaj Šauperl.
Sv. Jurij ob juž. žel. Vabimo na veselico, ka tero priredi Kat. bralno društvo v zgornjih prosto rih Kat. doma v nedeljo, dne 11. svečana. Ni vsporedu je igra »V Ljubljano jo dajmo«, veselo igra 3 dejanjih. Kjer je skoro ves čisti dobiček na menjen za vojne namene, se prosi za obilno ude ležbo. Vstopnina tako kot zadnjič. Začetek ob uri. K obilni udeležb' vahi odb^r Vransko. Katoliško izobraževalno društvo na Vranskem obhaja v nedeljo, dne 11. februarja, popoldne po večernicah, letno občno zborovanje, K obilni udeležbi vabi uljudno odbor,
Braslovče. Kmetijska podružnica za vranski o-kraj priredi v nedeljo, dne 11. t. m., občnj. zbor, in sicer ob 3. uri popoldne v braslovški šol . Na sporedu je: 1. Kr.tko predavanje o važnosti reje perutnine. 2. Poročilo o delovanju podružnice od zadnjega občnega zbora. 3. Sprejemanje novih udov in pobiranje letnine. 4. Pregledovanje in odobrenje računov za leto 1915 in 1916. 5. Slučajnosti, Kjer gospodarja ni doma, naj pridejo žene, ki morajo dandanes marsikje nadomestovati može, in naj s tem pokažejo, da vejo sedajni težavni položaj prav razumevati. Ta poziv ne velja samo za braslovške, temveč za gospodarje vseh občin, ki spadajo pod delokrog te kmetijske podružnice.
Stari trg. Mohorjani naše župnije so darovali za 'dijaško kuhinjo v Mariboru 80 K.
Trbovlje. Poročnik v rezervi je postal tukajš nji učitelj Karel Omerzu.
Trbovlje. Dne 18. svečana ima trboveljsko Kmetsko bralno društvo svoj redni letni občni zbor v dvorani Društvenega doma ob 3. popoldne. Ker dobimo ob tej priliki govornika iz Brežic, upamo in tudi vabimo k obilni udeležbi. Odbor.
Rajhenburg. V nedeljo, dne 11. t. m., obhajamo v Slovenskem Lurdu v Rajhenburgu „lurško nedeljo.“ Kakor vsako leto se bo gotovo tudi letos ude ležilo te slovesnosti mnogo častilcev Lurške Marije, od blizu in daleč.
Zadnju poročila došla v petek dne 9. februarja.
Hajnovej&e avstrijsko uradno porodilo.
Dunaj, S. februarja. Vzhodno bojišče.
Napadalni sovražni poizkus vzhodno od Kasi-nu-doline se je že v prvem začetku v našem ognju preprečil. Zahodno od kraki Woronczyn je nemška napadalna četa vdrla v sovražno postojanko in je prizadjala sovražni posadki znatne izgube. Vrnila se je brez lastnih izgub z nekaterimi vjetniki nazaj.
Italijansko bojišče.
Razu n malih za nas ugodnih podvzetij pri Tolminu in v V a 11 a r s i (južnovzhodno od R« vereta) nobenih posebnih dogodkov.
i if»lijikt. iioiišče.
V okolici Berata je naš poizvedovalni oro;.. 'd sestrelil italijansko letalo.
Ispovajle nemška nratuie porodilo
Berolin, 8. februarja.
rr»»Wo bo H šče.
Armadna skupina generala-feldmaršala Albrechta:	Ob kolenu Yperna je bilo zvečer artilerijsko
delovanje živahno. Ob kolenu Wyfcschante smo z obsežnimi • razstrelbami razdejali precejšen del sovražnih rovov za mine. Oddelek angleškega zračnega brodovja e metal bombe na mesto Brügge, ki sp razdejale nekaj hiš in v neki šoli ubile eno žensko in 16 otrok, 2 odraščena pa težko ranile. V vojaškem o žiru ni nobene škode.
Fronta generala-feldmaršala Ruprehta:	Na o
beh straneh kanala La Bassee, ob reki Ancre in pr Bouchavesnesu je bil artilerijski boj hujši, kakor v zadnjih dneh. Po polnoči so napravil Angleži napa- : de na severnem bregu reke Ancre in južnovzhodno i od Bouchavesnes; omejeni sovražni prvotni uspehi so j bili z našim protisunkom kmalu popravljeni.
Vzhodno bojišče.
Fronta princa Leopolda bavarskega: Pri Kise- : linu zahodno od Lucka je bil naš poizvedovalni su- j nek uspešen.
Fronta nadvojvode Jožefa: V zasneženih Kar- ' patih in na goratem ozembu zahodne Moldave več-
kratno živahno topovsko delovanje in boji poizvedo j valnih oddelkov.
Fronta pl. Mackensena:	Med jezerom Ohrida
in Prespa praske prednjih straž, pri čemur je bilo vjetih nekaj Francozov,
Veliki admiral Haus umrl.
Poveljnik avstrijske vojne mornarice, veliki admiral Anton Haus, je v četrtek, dne 8 februarja, ob četrt na eno uro ponoči na pljučnici, za katero je pred' dnevi zbolel, umrl. Našo mornarico je s tem zadel hud udarec. Admiral Haus je bil znan kot izboren poveljnik. Rodom je bil iz Goriškega in je prav dobro govoril slovenščino.
Amerika node ukinjenja zvez z Avstrijo
Bernski list „Journal“ poroča iz Novega Jor-ka: Ameriška vlada se trudi, da bi preprečila ukin-lenje zvez z Dunajem. Državni urad je izjavil, da med Združenimi državami in Nemčijo glede njene od-jenljivosti ni bilo nobenih pogajanj. Večina ameri-kanskih vladnih krogov je mnenja, da Nemčija svojega stališča ne bo spremenila. Wilson se je trdno odločil, da bo svojo zapričeto politiko tudi v kongresu nadaljeval,
Avstrijci in Nerati v Ameriki proti
vojski.
Pariški list .„Matin“ poroč i dne 7. fe -raarja iz Novega Jorka:
Zastopniki 500 avstrijskih, ogrskih in nemških družb so se dne 6. februarja na posebnem zborovan-iu izrekli proti vojski.
Na Ameriko se ni treba posebno zanašati.
„Corriere della Sera“ poroča iz Londona: Odlični vašingtonski poročevalci zatrjujejo, da se na a-ktivno udeležitev Združenih držav pri sedanji vojsk ni treba posebno zanašati. Gotovo je, da še večina v kongresu soglaša z Wilsonovim ukrepom, a mnogi so si v skrbeh, da bo po prvem navdušenju mirovno vprašanje zmagalo nad vprašanjem vojske, Bryan in prijatelji miru izjavljajo, da bi Nemčija vojsko z A-meriko lahko preprečila, ako bi potopila samo tisi ameriške trgovske ladje, ki prevažajo prepovedano blago, a da bi jim še tudi morala poprej dati svarilno znamenje.
Španija odklanja Wilsonov predlog.
Iz Madrida se dne 7. februarja poroča: ,,Cor-respondenzia des Espagnes“ zatrjuje, da bo Španija v odgovoru na Wilsonov predlog n oglašala potrebo, da Španiji ne kaže spremeniti dosedanjega stališča, tudi ne, če bi morala doprinesti zelo velike žrtve, ker si mora zasigurati narodno življenje. Španija bo ostala še tudi nadalje nepristranska.
Nizozemska odklanja Wilsonov predlog.
Iz Haaga se dne 8. februarja poroča: Ko je izročil poslanik Združenih držav Severne Amerike Nizozemski Wilsonovo noto in predlog, da naj Nizozemska sledi vzgledu Amerike in ukine diplomatične zveze z Nemčijo, češ, da bi bilo v korist svetovnemu miru, ako bi vse nepristranske države postopale na ta način, je dobil od nizozemskega zunanjega ministra sledeči odgovor: Nizozemska nima nobenega povoda, da bi hodila po istih potih, kakor Amerika, kajti sedanje stališče Amerike je posledjica znanih pogajanj, ki so se svoj čas vršila med Ameriko in Nem čijo.
Švedska odklanja Wilsonov predlog.
Iz Stockholma se dne 7. februarja poroča: Tukajšnji ameriški poslanik je dobil že takrat, ko je 5. februarja izročil Švedski Wilsonovo noto, od švedskega zunanjega ministra obvestilo, da Švedska brž kone ne bo sledila korakom Združenih držav Seve-ne Amerike. Včeraj, dne 6. februarja, se je vršil mi nistrski svet, v katerem je bil storjen sklep,, da s Švedska ne mara pridružiti Wilsonovemu predlogi1
Norveška odklanja Wüsonov predlog.
Iz glavnega norveškega mesta Christiania se dne 8. februarja poroča:	Na Wilsonov predlog, da
naj Norveška sledi vzgledu Amerike in ukine diplomatične zveze med Norveško in Nemčijo, je Norveška odgovorila, da je mnenja, da ne more sprejeti tega predloga predsednika Wilsona.
Tudi južnoameriške države odklanjajo.
V Berolin so dno 8. januarja došla poročila, da
so tudi južnoameriške države odklonile Wilsonovo postopanje in se mu ne bodo priklopile. Države se bodo skorogotovo zadovoljile samo s protesti proti nemški določitvi zatvornega ozemlja.
Angleški kralj za oada..je v atije vojske.
Angleški kralj Jurij je dne 7. februarja s prestolnim govorom otvoril zasedanje angleškega parlamenta. V govoru je omenil, da so sovražniki predlagali, naj se prične z mirovnimi pogajanji. Vsebina mirovne ponudbe pa za Anglijo in njene zaveznice ni bila sprejemljiva, Radi tega se je mirovna ponudba odklonila. Angleške armade so v zvezi s zveznimi armadami pripravljene, da borbo na vseh bojiščih nadaljujejo do zadnjega. Kralj -Jurij upa, da se bo z združenimi napori posrečilo voditi vojsko do. zmagovitega konca.
Potres v severnem delu Vzhodne
Azije
„Frankfurter Zeitung“ poroča iz Stockholma: V severnem delu Vzhodne Azije j'e bil dne 30, januarja strašen potres. Velik del polotoka Kamčatka je izginil v morju.
(Drugi dan po potresu v našem Posavju, to je dne 30. januarja, so potresne opazovalnice v naših krajih označile hud potres v oddaljenosti 8000 Im. Torej je bil ta potres v Vzhodni Aziji.)
Manj eni, padli in vj&iL
Pešpolk štev. 87:
Mrtvo moštvo:
Anderlič Anton, Celje; Arzenšek Mihael, Škofi a vas, Celje;
Babič Metod, desetnik, Trbovlje; Balon Vinko, Bizeljsko; Bauman Franc, rezervni poddesetnik, iz Ptuja; Bevc Franc, Brežice; Bizjak Franc, Slovenj-gradec; Bonaja Franc, tit. četovodja, Celje; Brdnik Janez, Konjice; Bukšek Jernej, poddesetnik, Rogač-ka gora;
Ceh Janez, Ptuj; Cepelnik Janez, Šoštanj; J. Cernko, Ptuj; Cmak Pavel, Celje; Crepinšek Janez, Skofjavüs, Celje; Cvetanovič Mihael, Sv. Peter pri. Brežicah;
Debelak Jurij; Dežič Anton, Kapele, Brežice;
Feguš Janez, poddesetnik, Grušova; Filipič Franc, Ljutomer; Frece Janez, desetnik v rezervi,, Jurklošter;
Galun Jurij, Rogaška gora; Gobec Franc, desetnik, Maribor; Gorjup Alojzij, Konjice; Gradišnik Franc, Jurklošter; Groznik Viljem, Šmarje, Celje;
Horvat Anton, Celje; Hriberšek Franc, Mozirje;
Javornik Martin, Dramlje; Jecl Franc, Celje, Šmarje; Johan Matija; Jug Jožef, Brežice; Jurančič Henrik, tit. poddesetnik, Maribor;
Kavdik Franc, Slovenjgradec; Kerezičič Andrej, Ormož; Kirič Martin, Ormož; Konečnik Janez, Mozirje; Košir Franc, Remšnik; Kostevšek Valentin, Ptuj; Kotnik Ciril, Novaštifta, Ciril; Kovačeo Franc, Ptuj; Kraimer Jožef, Ljutomer; Krameršek Franc, Škofjavas, Celje; Kramperšek Martin, narednik, Novavas, Celje; Kukenberg Ludovik, Slovenj-gradec;
Lah Jožef, Velika Nedelja; Lampret Ignacij, Celje; Lebič Franc, Celje; Leskovar Franc, Konjice;
Mastnak Jernej, Dramlje; Medved Anton, desetnik, Ptuj; Merc Jakob; Mihalek Janez, enoletni prostovoljec; Miletič čvan; Misbacher Otmar, enoletni prostovoljec; Mlakar Anton, Konjice; Mraz J., poddesetnik, Slivnica; Murko Rok, Sv. Rok ob Sotli;
Oder Gregor, Mislinje;
Pavluša Franc, Bizeljsko; Petek Franc, deset’ nik, Konjice; Pilko Alojzij, Celje; Planinšek Alojz, Ptuj; Plavčak Jožef, desetnik, Ptuj; Plevčak Friderik, poddesetnik, Ptuj; Popelar Anton, Sevnica; Potočnik Jožef, poddesetnik; Purg Anton, Majšperg;; Pustinek Matija, Slovenjgradec;
Račnik Martin, Vuzenica; Rajšp Janez; Rajk Jakob, Ptuj; Riček Karol, Marija-Gradec; Rojnik Jožef, četovodja; Romih Janez; Rozac Peter, poddesetnik; Runko Anton; Rupert Franc, poddesetnik, Brežice;
Savec Jakob, Veliki Okič; Schaffauer Jožef; Schafhalter Frane, Žitale; Schneider Ja,nez, Ljutomer; Senčar Štefan, Sv. Pavel, Celje; Senčič Fran, Radgona; Širec Urban, Zimica; Širovnik J., Ptuj; Skoberne Franc, tit. poddesetnik, Žusem, Celje; J-Škorjanc, Celje; Sonnenwald Franc, Ljutomer; Spr-ko Frane, Vurberg, Ptuj; Štefanič Boštjan; Stopar Franc, Konjice; Šturclj Jakob, Ljutomer; S uh ml; Janez, poddesetnik, Brežice;
Tamše Janez, Slovenjgradec; Tkavc -Jožef, Oe-!'e, Šmartno:
.Urlep Ignac Žusem. Šmarje:
Ifronfoerger Franc, Ptuj; Veis Jakob* St. Pa-;ult Cfel«; Vsrh®yšek Stefan, Celje; Vidovič Andrej, rSaJj- Viher Franc, tit. desetnik, Ljutomer; Vrfač-*if traue, Kicarji;
Wd&er Janez, poddesetnik, Griže, Celje; Wer-glm ,'ftoaeij, poddesetnik, Kostrivnica;
Zaharilik Henrik, Vuzenica; Zbičajnik Frane, poddesetnik, Konjice; Žilavec Jožef;, Žlaus Janez, iamrtno, detje: Zmazek Franc, Radislavei,
Ptijtlk it«T. *7:
D j • t o mo Uro:
Bakak Konrad, Pekel, Poličane (Rusija); Bučar Alojzij (Rusija);
Bj$«v«c Janez (Rusija);
©om»i Alojzij (Rusija); Goš Adalbert (Rusija)1; ■.«rasi Avgust (Rusija);
Kaufman n Franc (Rusija); Klug Jožef, Poliča,-s« (Rusija); Ker Jožef, Sv. Jakob, Maribor (Rusija); Xotfriö Boflijan, Maribor (Rusija); Kohl Rupert (Rur Mja); KohIMartin (Rusija); Köllner Janez (Rusija); Krtmvogl Feliks (Rusija); Kren Janez (Rusija);
Launegger Karol (Rusija); Ledinegg Jožef, jxefddese^lL. Vukov dol, Maribor (Rusija); Losnik Karol, Sfltersberg, Maribor (Rusija); Lubi Alojjzij,
mm*); i
MarCič Frane, poddesetnik, Račje, Maribor, (Rusija);
dfwer Jožef (Rusija); Ofner Anton (Rusija!);
SPaher Henrik (Rusija); Pahernik Alojzij, Rad-gm& (Rusija); Paulin Alojzij (Rusija); Pfundner A-lojz^ (Rusija); Pirš Jakob, desetnik, mariborska o-kolioa (Rusija); Platzer Marko, Radgona (Rusija);
Sagadin Janez, Sv, Marjeta, Maribor (Rusija); Sly Andrej, Spodnji Gasteraj, Maribor (Rusija); J. Smolar (Rusija);
Žižek Franc, Grušova (Rusija);, Zolnerič J., Studenci (Rusija).
Pešpolk štev. 27:
Padlo moštvo:
LaSič Franc, oddelek strojnih pušk, Maribor,
Domobranski pešpolk šter. 4:
Padlo m o š tir o:
Bolež Ljudovik, okolica Maribor;
Brložnik J., Sloven j gradeč;
Punčar Franc, desetnik, Sv» Peter, Celje.
TopniSarski poljski polk štev. 7: Ranjeni Častniki:
Kerpai Franc, poročnik, Slovenjgradec.
Lovski bataljon štev. 30:
Padlo moštvo*
Arzenšek Anton, Celje.
Star« cape 1» c«»|r
‘kupuje po visokih cenah, vstika maožino, Jauk« Artmaa, Št. Jur ob juž. železnici.
n-
W
Cevlft
z lesenimi podplati,
najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi g kožuhovino.
št;	26-	-28	k:	14*—.
t)	29-	-34	K	17-—.
	35-	-38	K	20-—.
	39-	-41	K	23—.
H	42-	-46	K	26-—.
Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljena Poštnina^in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 V.
fM.|Scliram, Maribor ob D.
1 gosposka ulica.
frod» «•	■■ t
MLI1. j
Mali «metni mlin s lepim «tene- ; ranjeni, gospodarskim poslopjem i sadjem in brajdami v bližini M a- ; ribara. Vode tndi v luhem časa \ do*sti. Cena 9 000 K. Natančneje J pri Karel Novak-n, Hoče pri Ma- j riborn.
Par volov naprodaj I */* I. stari, j Cigleace 49, Vurberg Ptuj.
Nov Singerjev Šivalni »troj se pro- j da. Maribor, Edmaud Schmid ova I-ulica 3. (Weingerl).
Ivan Habjan, posestnik in gostil- ] ničar r Šmarju pri Jelšah, Spod. ( Štajersko, ima dve kobili (prami) * stari po dve leti, visoki 15 */s pesti, ; široke pasme na prodajo. Cena po dogovoru. Kobili sta vsaki čas na i ogled.	j
Pridna in poštena deklica, slov. in nemškega jezika zmožna, se sprejme kot prodajalka in podpora gospodinji, v trgovini z steklom in galanterijskim blagom S. Kovačič, Radgona.
Istotam se sprejme t»dl učsnec, Trigiasna p-se r,
„V strelskem jarku“
s s z lepo naslovno slike s s
se dobi pri aj« skladatelju A. Koal-ju šolsk. ravnatelju v Središču ia v vseh slov knjigotržni-cah. Cena samo 16 v iavod.
Pri večjem naročila analan popust.
Ma Nanisje dovolilo Ujetega ces. £ in halj, apostolskega Tttttoew
44. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene.
Ta teteriia % denariu vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dimajii dne 22« fežbraaarja 1917« Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zoilamte-strasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti IX., v glavnem carinskem poslopju, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr.generalnega ravnateljstva državnik loterij
(oddelek za dobrodelne lofevlfe).
„Panorama-International“
K&ribor, Grajski trg itev. 3, »raven gostilne „k črnemu
orlu“ se priporoča na obilen obisk. Odprta cel dan. Vstopnina 80 v, otroci 20 v. Predstava traja 26 minut. Vojni drgodki iz vseh bojišč, pokrajine vsi h dežel celega sveta v naravni vel:kosti, slikovita in resnične. Za malo denarja in malo izgubo časa se vidi mnogo zanimivosti celega sveta. Kdor si enkrat ogleda „Panoramo,“ pride zopet, ker so vedno nove predstave.
mi«iiiii
,*v
£
Kupci pozor!
j Enonadstropna ||iS8 v sredi mesta Mari- j \ bora, obstoječa iz 6 sob 5 kuhinj in z vsemi po- \ j trebnimi prostori, zelo dobro stavljena, se zaradi I družinskih razmer takoj po nizki ceni proda. Naslov se uve pri upravnižtvu tega lista.
se
IZDELOVANJE
raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev*, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovljeuje istih ohranite, po končani vojski našemu slovenskemu umetniku-podobarju in pozlatarju
Ivanu Sojjč
Maribor, Reiserjeva ulica št. 26.

Na Kalvarijo!
30 Križevih potov.	Ljudska izdaja.
Spisu F. sme. Ser. Šegula.	Mala 8a. 640 »tranij.
pregled vsebine:
1. Križev pot romarjev na Križevi cesti v Jeruzalem. — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (1. 1876) — 3. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K. p., navadno Rimski imenovan. — 5. K; p . sv. Leonhards Porto-Mauriškeg«. — 6 K. p., ev. Alfonza M. Liguori. --- 7. R. p , kardinala Pavla Melchers-a. — 8. K. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaka.
—	8 K. p., slov. Mnerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — lt. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan "sv. obhajila. — 13. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv. Jožefa krščan-kih mož. — 16. Za društvo sv. Ane krščanskih žen. — 16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. Slomšekov.i. — 18. Za dekleta (Slomšekov) — 19. Za Marijansko kongregacijo deklet. — 20. Za družbo Marijinih otrok.
—	21. Za šolarje priprava na prvo sv. obhajilo). 22. Za redovnike in redovnice i obnovitev samostanske obijube). — 23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepeinični čas. — 25, Za postni čas — 26. 5. p., na Veliki petek. 27. Za čas posebnih stisk in nadlog. 38. Za čas vojske. 29. Za verne duše. — 80. Memento mori 1 Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa- vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o
trpljenju Jezusovem, pesmi i. t- d.
Ko pridete v Maribor, dajte si je v prodajalni tiskarne sv. Cirila predložiti na ogled; ali pa jo naročiti takoj po pošti. Dobi se knjiga v treh različnih Težavah: 1. z rtidečn obrezo za K 2 50. 2. z zlato obrezo za K 3‘20. 3. krasna izdaja za K 3 50. Po pošti poslan stane vsak komad 20. vin. več. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po nakaznici naprej in naj priloži za vsak komad 20 via. za poštnino.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
«r
Wmmm mm «ÄiÄÄll« Wm
SpođnJeštaJ. ljudska posojilnica v Mariboru
reg. zad» z neoni» zav.
mmu
Mranflne	f J
2* saufu# je ptšH t» guba» tom&im
vsa&ags te ** »'teza*«)«!®- BavaSse m ...
i»a»ws» te t. jMH» «aito®8 Ms. BrnSa» kg$&bt m
Uradu® urd S	^ & & 3SS*IW las»*» m*»	m	krnim	? anU ms*
P^ofastiila se dafajo 88 ,rss®^8	Ma-vadk ^ ■& $&&&&»	% »« p»«!««*.
I» r®8a$a»I«a feasa JbsGS m rs^polas® domae« izrmdltte nabiralslke.
mm
mmm
Stolna «lica © <med Glavnim trgom in stolno cerkvijo
^<G6r&v*»3saS33T:jr,:sm>w.icwr.«.Ttvj»,tv*N«<w«'ei»o«wjw^^



V večjo dabra urejen« mešano
trgovino želi 16 let »taro, močno in zdravo dekle, «tič slovenske“* in na», ikeja jezika «topiti t ni. It Belli pekarija Laiki trg.
33Vi 'ilU
i =H§i iPw Bfii» Isis lisp 2®i
MHlMMaMauaewAauaMaNMIIHHUHWMMMMMHMW
Slovenci,
Naročajte
in rasiiriaite
$£$■ c&
Stražo!
GMÜ, SPiWiB Ss FSČ! p SSSM Mi
Vadi «s a&refc*. - &mtr. s*«& ■ feasefsai 3»—3*! S
Hflüasm na»*Bt.-w* K S SO Pristna srotera® «e» K f~-~ Origšaai oraega a*a	I.	3r—
KolmgAa ara	K	\*F—
Buddha nikksta	K	S*~
Pev.f»i prrtasi	£	¥ -
Ss-akr». verflBoa	£	8-~
! I
n
i
ferfheoa« j&nsgtvo.
Nasi. Did^iger
ni. FeiireM
im ® äar
MIMI, MWmUS
»spajam siaterms in »refer».
Pl
mm
»•“ Orel Ure!

«sag .m
•'-A«
m
¥ vellfci
Za; vsake uro se jam?;!
fteasijske are, Sch&fhatisea, Sexsith, Osafga, Iteras Oialfe: Z* kratkovidne nova. aboijŠana stekla
S». tt<
Ivan Ravnikar
MA trgovina špecerijskega, kolonijal- Mi ■“	nega blaga barv in zaloga mine
DEBELO! CELJE
ralnih voda	DROBNO!
Graška cesta štev. 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
■n 'mw m r
Vsak
MU ^Äsr »S
v m
w
m
kupi veletrgovina
Hoten Kolenc, Celje.
urar, zl&tomer In očalar,
Tsptthafiva testi 3S. Pni »rar il plat. InMnra.
OBČINSKIM URADOM
se naznanja, da ima tiskarna sv. Ciriia v Maribora zopet na razpolago Prošnje m
Potrdila za klanje telet in mlade živine.
Umetni W|e%Sfc je štirikrat cenejši kot pravi med ter bolj med	wlVM redilen nego meso in jajca. Babi se kot ma-
ša na kruh, za pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajša hripavost, zapeko, zaslizenost, obenem pa tudi krepi itd. Poskus Vas prepriča o isvrstnosti umetnega medu 1 Zavojček velja 85 vin. Naroča se pri: Josip Berdajs, Ljubija»» Zaljarska alle» Štev. 'S3, Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov za 4 krone.
Cvetje
iz vrtov sv. Frančiška
(glasilo III. reda) izhaja v Kamniku na Kranjskem in stane za celo leto 2 K.
*«ii«twliie in musikallii
Goričar & Leskovšel
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča trgovcem in preprodajalcem velikansko iz bero dopisnic
XX p° rft5?nih cenah- XX Zrn &0sfiis$il8rie:
Papirnate servijete vsled novih predpisov n&mestniie v Gradcu po zelo nizkih cenah.
*# tfe* %«	■ ’
s s%i. Ws, «% #®IIa
trgovin. Na drobni
priporoča, po ftaftsižjih cenah svojo bogato zalog© steklem®
eelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih lip tu podobe. -- Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah te
Nalsolidfieiša In točna postrežba.
	HI*»®!!8	S, sBJ^. o			IN* •NSN* ^ffi		#* 4^||Nb ®f		
.*l»l				ia sv. Ciril		Is V		fp p	
sprejema vsa <; tiskarsko stroko spadajoča dela kakor: časnike knjige, brošure, stenske in druge koledarje.
Z« v»č. župnijska nradt spovedne in misijonske listke s črnim, rdečim sli modrim tiskom, uradne zavitke s natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in drage orade- uradne zavitke, oznanila, napite 'azglase, plačilne predpise, prejemns potrdila itd. Za obrtnike in trgovec pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, dopisnice naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in drnštva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila itd.
Brzojavni naslov: Cirilova tiskarna Maribor
Trgovina tiskarne sv. Cirila
MARIBOR, v lastni hiši Koroška cesta štev. 5
priporoča svoje veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (barvanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega papirja v mapah in škatljah, razglednic, itd. — Svete podobe (male, velike in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, moleki, svetinjice, škapulirji. — Štambilije za urade in dr. — Postrežba točna is solidna
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po iitllllCXldL
Kdo noj jemlje Sirolin f
t Vsak, ki trpina fr«jnem ksilju	1 Vod uš! jftvi, kaferbfiStlpS» BMAm
lažje )e obvaroval a« ootuanLnego jo zdravi«.	olehe* rmduito-
X Osebe s kroničnim k aferom bronkijmv,	%, Sfcrefuinf otrociprf katerih ^nkuteSiroRf
ki s Sirolinom ordr«ve.	t ugodnim vspahom naaploint počufek.
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.