720. štev. V Ljubljani, četrtek dne 18. decembra 1918. ifinm«**' r.t»n:r,v]tir.mi Leto IS. Posamezna Številka 6 vinarjev. ,DAN* izhaja vsak dan — lodl oh nedeljah hi praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob B. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*60; a pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 6*—, mesečno K 1*70. — Za Inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se K: pošilja npravuištvu. t* Telefon številka 118. ta nt NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. k&B£š5£g££ Posamezna številka 6 vinarjev. * Uredništvo ta upravnlštvo: ai Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ollca št. ff. Dopisi se pošiljajo uredništva NefrankIrana' pisma še ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ae plačat pet It vrata 18 v, osmrtnice, poslana in sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po* si pnsL —- Za odgovor Je priložiti znamka st ta Telefon številk« 118. m Volitve v mestih. Veliko veselje ie zavladalo predvčerajšnjem zvečer v vsej Ljubljani in gotovo tudi po drugih naših mestih, ko se je izvedel konec volitve. Razven v enem okraju — so povsod zmagali napredni kandidati. Pa tudi v tem okraju (Kamnik-Ra-dovijica) se je pokazal napredek Klasov in je ostal dr. Pestotnik lc za okroglih 70 glasov v manjšini. Pomisliti pa jc treba, da je bilo samo v Kamniku nad 100 kmetov, ki so v mestu volili. Pod takimi pogoji zmagati — to pomeni, da naši meščani res ne marajo klerikalcev. In to je mestom v čast. Krasno so se držala naša dolenjska mesta, ki so z veliko večino, odločila za naprednega kandidata g. Mazelleta. Pobila so s tem poslanca, ki bo vestno vršil svojo dolžnost. Enako sta se postavila Postojna in Lož. Z odločnim nastopom sta ti dve mesti zmagali nad klerikalnimi vrhniškimi glasovi in tako dali notranjskim mestom vrlega naprednega poslanca. Kranj in Škofja Loka sta se morala boriti proti najhiiišenni klerikalnemu pritisku. Zmaga je naša. Obe mesti sla lahko ponosni, da sta zmagati nad klerikalci. V Idriji je ožja volitev, kakor je bilo pričakovati. Zmagal bo napredni kandidat Gangl. O Ljubljani ni treba govoriti. Pokazala je, da ne ntara klerikalcev. Razmerje glasov v bodočem dež. zboru bo torej isto, kakor je bilo pred volitvami. Prišlo pa je v zbornico od naše strani par novih dobrih sil, ki bodo skušale zastopati tudi one tisoče in tisoče naprednih volilcev, ki so ostali brez svojih zastopnikov. Z volitvami moremo biti zadovoljni. Kličemo: Živeli volilci! Novim poslancem pa kličemor Na delo za narodni In gospodarski napredek kranjske dežele, da čim preje pade ž nje madež klerikalizma! Slovenska zemlja. IZ VF-LIKOLASKE okolice. Volitve za splošno kurijo, kakor tudi za kmetske občine so končane. Kako se je delalo pri teh volitvah. Kaj so vse počeli naši duhovniki in razni njihovi podrepniki, bi bilo sko-ro odveč popisovati, ker se je delalo povsod po istem sistemu. Delovala je zadnje dni prižnica in spovednica. Razven tega so letali po noči in po dnevi razni blagoslovljeni in nebla-goslovljeni priganjači in grozili ene- mu s peklom, drugemu z iztirjanjem dolga itd. Ravno v našem okraju ni ljudstvo tako omejeno, da bi še verjelo, razven nekaterih izjem, nato da je vera v nevarnosti, sprevidelo je že zdavnaj, da je to samo pretveza in volilni manever. Pač pa je velika večina posestnikov zadolžena in vsled tega je večina volilcev iz strahu, da bi ga neusmiljeno, kakor je navada teh duhovnih gospodov, ki imajo v našem sodnem okraju kar tri posojilnice v svojih krempljih, ne iztirjala in pognala z družino vred po svetu. To in pa da so kupili Kočevce, je pravi vzrok, da so za sedaj zmagali z veliko večino, katere pa se naj ne veselijo preveč, zakaj v srcu tistih, kateri so bili sedaj prisiljeni voliti z njimi, tli odpor in želja po osamosvojitvi in potem tudi po maščevanju. Vse glasovnice, katere so bile razveljavljene, bi bili pri normalnih razmerah dobili samostojni kandida-tje. Kako spoštovanje vživajo nekateri klerikalni poslanci, navedem samo tale vzgled: V rodni občini poslanca Jakliča, v kateri tudi on prebiva, je bilo razveljavljenih 7 glasovnic. Marsikdo si Je mislil, da so bile razveljavljene za to, ker je bil samostojni kandidat napačno vpisan. Kaj še! Na vseh sedmih glasovnicah je bilo napisano: Jaklič ta požrešni, Jaklič ta krevlja-stl itd. itd. Možje, kateri so to napisali. so odločni nasprotniki Jakličeve politike, ker se Je pa od njegove kakor tudi od strani duhovščine z vso silo pritiskalo in vplivalo na njihove žene in otroke, so se zaradi ljubega miru v družini vdali ter obljubili, da bodo volili Jakliča in res. napisali so vpričo svoje družine njegov priimek, potem pa skrivaj pridejali po svojem okusu izbrane priimke, ter tako pokazali velike simpatije do svojega ožjega rojaka, državnega in deželnega poslanca Jakliča. Take in enake glasovnice so bile po celem našem sodnem okraju oddane in potem seveda tudi razveljavljene, čisto pravilno Je toraj, če se jih šteje kot glasove, kateri so oddani kot protest proti vladajoči večini. Priloženo pošljem pismo v izvirniku, katerega mi je izročil moj prijatelj, ki ga Je dobil na dan volitev iz občine Sv. Gregor od navadnega kmetskega volilca in se glasi: Današnje volitve so bile zelo smešne. Večina glasovnic je bilo natisnjenih s štampiljo, kot bi ti veliki biki ne znali pisati. Na eni glasovnici je bilo napisano Ivan Pucelj in Franc Andoljšek, potem pa ta lc pesmica: Živela naša kandidata, Proč pa klerikalna potrata. Proč Skuli Karol in Lovšin, In vsi drugi taki ž njim. Na drugi glasovnici: Proč klerikalna kandidata, Da ne bode več potrata, Čez deželni bo denar, Ker je Lampe gospodar. LISTEK M. ZEVAKO: Srce in meč Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) »Nikoli! Nikoli!« povzame Ivana v globini svoje duše. Lujza spoštuje materino molčanje; zavzdihne samo/ženski se sklonita nad vezenjem; vidijo se samo njiju gibčne roke, ki begajo sem in begajo tja, dočim se stikajo lasje, ki obkrožajo njiju lepi, otožni glavi... Kmalu je vezenje dovršeno. Ivana se zavije v plašč, stisne Lujzo na svoje srce in odide z doma, k dami, ki je naročila delo... k Mariji Tušetovi. Lujza je spremila mater na hodnik. Nato se vrne in steče k oknu, ki gleda iz druge sobe na ulico Sen-Deni, kakor da bi jo gnala nevidna sila... Nasproti stoji velika hiša: gostilna pri »Vedeževalki«. Lujza dvigne svojo prelestno glavo proti gostilni, plošno in boječe, in njene mlade prsi se napno v upu hi razburjenosti... Tam zgoraj pa se pojavi v podstrešnem oknu mlad kavalir... S koncem prstov pošlje Lujzi poljub... Lujza se obotavlja, zardi, prebledi ... par hipov še stoji, oči uprte v neznanca... in ta pogled je morebiti priznanje! Ta mladi kavalir nosi ime, ki ga Lujza ne pozna. Ako bi ga povedal, bi padlo v dekličino srce kakor pro-klctstvo — prokJetstvo na čisto, globoko ljubezen, ki klije v njem ... Zakaj mlademu kavalirju je ime vitez Ivan de Pardajan!... XI. Pardajan, Galor, Pipo in Žibuleja. Ta Ivan de Pardajan je stanoval že blizu tri leta v dokaj lepi sobi na vrhu gostilne pri »Vedeževalki«, z razgledom na ulico Sen-Deni. Videli bomo, kako in zakaj si je siromak kakor on lahko dovolil razkošje, stanovati pri »Vedeževalki«, prvi gostilni v tistem koncu mesta, v gostilni, sloveči po vsem Parizu, ki jo je vodil znameniti Landri Oregoar, edini sin in naslednik slavnega kuharja Gregoarja. Rekli smo že, da je bil Ivan de Pardajan siromašen plemič, fant, čigar žep je bil od rojstva skregan z denarjem. Bil je mlad mož kokih dvajsetih let, velik, slok, gibek kakor živa sablja. Poleti kakor pozimi si ga videl oblečenega v sivo baršunasto odelo; na glavi ni nosil Čepice marveč nekakšen okrogel klobuk od sive klobučevine, kakršne je spravil pozneje Na tretji: Vse so nam obetali poslanci, Da bodo bolj po ceni žganci. In verjeli smo jim vse volilci, A poslanci šockali se pri Kamilci IZ RIBNICE. llčev večni jurist iz Goričevasi sedaj po končanih volitvah v lažnjivi cunji v »Domoljubu« oblajuje poštene in dostojne ljudi, in prestavlja uradnike, ki mu niso po volji. Svojo modrost prodaja po »Domoljubu«, kajti drugje na njo itik nič ne dajo, zlasti pa ne pri »zeleni mizi«, katere se ta večni jurist tako zelo boji. Briga naj se raje za svoje knjige, da bo preje kaj postal in dobil še kako korito za svoje prevneto delovanje h) širjenje katoliške misli, kajii če bo predolgo odlašal, korit ne bo več in on bo obsedel na dilci. Nekdanji svobodomislec, posebno če ga ima v glavi, kar se zgodi redno vsak dan, po gostilnah sitnari in prodaja svojo katoliško učenost in modrost, ki jo črpa iz »Slovenca« in »Domoljuba«, da se mu že priprosti kmetje smejejo in se muzajo njegovi domišljavosti. Se manj pa morejo imponirati njegove čenčarije drugim ljudem, ki imajo samostojno mišljenje. Zato mu priporočamo, naj vzame knjigo v roko in naj se malo še uči; vemo seveda, da ta opomin ne bo nič zalegel, kajti za njega popolnoma zadostuje dušna hrana, ki jo črpa iz »Domoljuba« in »Slovenca«. Takemu pa seveda ni pomoči. IZ RIBNICE. V nedeljo 14. t. m. vrši! se je pri »Cenetu« volilni shod za volitve v skupini mest in trgov. Velika Sokolova dvorana je bila nabito polna, nad 150 ljudi, med njimi nad 100 volilcev je poslušalo z velikim zanimanjem izvajanja kandidata Mazelleta, ki je na podlagi številk dokazal na eni strani koruptno, na drugi strani pa za deželo pogubonosno gospodarstvo. Za svoja izvajanja je žel burno pohvalo in pritrjevanje. Dr. Ravnihar je uspešno pobijal klerikalne laži — moralo, klerikalno »farbanje« in agitacijo z vero in kazal na politiko klerikalne stranke doma in na Dunaju, v narodnem oziru. Tudi on jc žel obilo pritrjevanja. G. Pucelj iz Vel. Lašč je priporočal delo za volitve in spodbujal h kmečki organizaciji. Po sklepnih besedah predsednika shoda dr. Schiffrerja je bila kandidatura g. Mazelleta z navdušenjem in enoglasno sprejeta. Vsi volilci, ki so bili navzoči, so izjavili, da bodo z navdušenjem volili v torek 16. t. m. Mazelleta. Žal, da sta se morala gg. Mazelle in dr. Ravnihar tako kmalo posloviti od nas, kajti po shodu se je razvila živahna debata o dnevnih vprašanjih. Predpoldne se je vršil klerikalen shod v katoliškem domu. S prižnice se je agitiralo za ta shod in so seveda udeleženi po shodu bili okoliški kmetje, nevolilci v tisti skupini. Pred temi je vezal otrobe Remec. Sam glavar Šušteršič se je dopoldne pripeljal z deželnim avtomobilom, dočim sc je vtihotapil že prejšnji večer Remec sam popoldne nepričakovan z vlakom v Ribnico. Nazaj grede mu je seveda dr. Šušteršič milostno dovolil peljati se z njim. Velika nesramnost in zapravljanje deželnega denarja je, če se na deželne stroške vozi dr. Šušteršič na svoja agitacijska potovanja. Toda tudi to klerikalcem ne bo pomagalo. Najbolj goreča obenem pa tudi najbolj nesramna klerikalna agitatorja sta podeželni pismonoša v Ribnici. Apeliramo vsled tega na poštno ravnateljstvo, naj poskrbi, da bo konec teinu početju. Če plačujemo davke, tudi zahtevamo, da se nas pusti pri miru s čenčarijami, ki jih prodajata ta dva Človeka. POSTOJNA. Klerikalci so se zelo hali za svojega Marolta. Zato so poslali na dan pred volitvijo več agitatorjev v Postojno, kajti na Vrhniko so se itak zanesli. Prišli so dr. Pegan, Puc in Gostinčar. Klerikalni agitatorji so si upali celo izzivati češ. »Jutri vas bomo: sek sek ...« Ljudje pa so agitatorje prijeli in pognali na cesto. Da bi dobili zase orožniško pomoč, so pozno po noči klicali glavarja, da bi lažje agitirali. Gostinčarju so v neki gostilni prinesli metlo, pa se je je tako ustrašil, da je pobegnil. Drugi dan, ko se je izvedel izid volitev, so Postojnčani hiteli na cesto in so se pošalili s klerikalci. Nesli so »Čuka« v sprevodu in javno pokazali, da klerikalcev ne marajo, najmanj pa kakega dr. Marolta. Bil je prav vesel dan. Postojna je pokazala, da je ponosna na svojega župana - poslanca Živeli napredni volilci! Ljubljanski zmaj. Štajersko. Afera VVastian postaja od dne čud-nejša. Sedaj je pokazak) tudi načelstvo »Siidmarke« jasno, da je VVa-stian moral iti. Načelstvo sicer pravi, da le dotlej, dokler se cela afera ne razbistri, drugi pa sploh dvomijo, da bi sc še kedaj vrnil. »Gr. Mtsztg.« sploh dvomi, da bi bil povratek možen ker Wastian noče tožiti... Iz Maribora — je Wastian zginil. Kam, se ne ve. Klika, ki ga je postavila na noge. je vsa poparjena in molči. Očividno bo Wastian končal nalik meteorju. Celje. (Rop na cesti.) Dne 10. t. m. jc prišel delavec Ivan Cilenšek v gostilno Kozer pri Celju. Ko Je popival, se mu Je pridružil tudi nek neznanec, ki ga je i na poti domu spremljal. Cilenška Je izvabil, da sta šla ob 10. zvečer po samotni poti proti Žalcu, koder ga je vrgel po tleh, ga parkrat udaril po glavi in oropal po tleh, ga parkrat udaril po glavi in Zmaj Ljubljanski je zdivjal z repom je zaropotal, enga je na ost nasadil, druzga s kremplji je pogladil Ker ga vedno dražijo in pesti mu kažejo, je pokazal svojo silo, da jih veselje bo minilo. iii ....................... oropal za 14 K gotovine. Cilenška so našli pol ure od Celja nezavestnega, na cesti. Neznanec je zbežal. Maribor. (Potres. Vihar.) V soboto zjutraj. nekako ob polu šestih, je bilo tu čutiti lahen potres z podzemskim gromenjem. Potres je bil podoben rahlemu, toda razločnemu sunku v smeri jugo-zapad in severovzhod. Čas: okrog tri sekunde. — Po zelo mrzlih dnevih, ic sledil v noči na ponedeljek dne 15. t. m. nena-dom hud vihar, spremljan po močnem, večurnem dežju. Maribor. (Ples.) »Trgovsko društvo v Mariboru« priredi dne 10. j»* nnarjn 1914 v veliki dvorani Narod-nega doma. velik trgovski ples, pr’ katerem sodeluje vojaška godb«. Goriško. Župančičev večer v Gorici v___ deljo dne 14. t. m. Že mnogo let ni bilo za kako kulturno prireditev v Gorici toliko zanimanja, kakor na Župančičev večer. Dasi se je še le zadnje dni moglo izvedeti, in radi tiskarske stavke ni bila mogoča reklama razven notic v »Dnevu«, je vendar prišlo nad 1000 ljudi v pretesne prostore Trgovskega doma. Vse je hotelo videti Župančiča, zla- Henrik III. v modo, izumil pa jih je nedvomno Pardajan. Okrašen je bil ta klobuk z rdečim Petelinjim peroni, ki se je majalo v solncu in dajalo njegovi zunanjosti nekaj drznega. Škornji od mišjesivega usnja, ki so puščali nogi njeno vitko in žilavo obliko, so segali visoko gor v stegna. Peta je nosila mogočne ostroge; na ogoljenem pasu je visel velikanski rapir — in če si spustil oko po vsej tej smeli, dasi ponošeni in mestoma celo zakrpani zunanjosti, si razumel, zakaj je gledalo Parda-jana vse moštvo s previdnim spoštovanjem, ženstvo pa z dopadaje-njem nad njegovo eleganso in vražjo lepoto, ki jo je komaj prikrivalo. Saj je prav za prav resnica, da je mera ženske ljubezni do kakega kavalirja skoraj vedno spoštovanje, s katerim navdaja tisti vitez može. Lep stas, mladostno obličje, z očmi ki sipljejo bliske srda in strasti, vedenje prepirljivca, ki ve že sam, da ima pravico sarn v svoji roki, geste — mehke, trezne, a izrazovite, usmev prav prijazen in krotak pod izzivajočim štrlenjem brkov — takšna je bila zunannjost Pardajanova. In dasi je bila obleka ogoljena, stara, ožgana od sobica in izprana od dežja, polna sledov rapirjevih ostrin -- mož, ki jo je nosil, je bil vendarle čudovit zgled lahkotne in graciozne elegantnosti, s katero se je družilo nekaj močnega, plašečega vsakogar, kdor se mu je bližal z neprijateljskimi nameni. V ulici Sen-Deni in v njeni sose- ščini, v ulici Tanple in Sent-Antoan, po vseh temnih krčmah ulice Move-Garson so poznali viteza Pardajana in se ga bali. Marsikateri zakonski mož se je namrdnil, ko je šel mimo njega, ponosen kakor kralj in reven kakor rokovnjač, in marsikatera meščanska žena se je ozrla za njim smehljaje, ali pa celo visoka dama, ki je dvigala zastore svoje nosilke, da ga pospremi s pogledom. On pa nedolžen v dnu svoje duše, ni opazil tega občudovanja, ki ga je spremljajo; rožljal je z ostrogami in korakal z dvignjeno glavo, kakor mlad volk, ki išče aventure, udarcev, sunkov in širokih razmahov s svetlim rapirjem, potajnih poljubov — vsega, kar mu je dišalo!... Straža ga je smatrala za kvaternega vraga, ki se ga je treba ogibati, dokler se ne ponudi prilika, ugonobiti ga udobno; rokovnjači velike bratovščine so mu izkazovali občudovanje brez meja in so mu bili že ponudili — dasi zaman — žezlo argotskega kraljestva. To spoštovanje rokovnjačev, uzmovičev in drugačnih obeše-njakov mu bo gotovo kratilo čitate-Ijevo simpatijo a to ni naša krivda. Vitez de Pardajan torej ni imel lasti na svetu, ako ne štejemo zdravja, moči in prikupljive zunanjosti. Toda — motimo se: imel je Ga-laoria! Imel je Pipo ja! Imel je Žibu-lejo! Kdo je bil Galoar? Bil je konj! Pipo? Bil je pes! InŽibuleja — tako je bilo ime njegovemu rapirju. Kako je posta! Pardajan lastnik in zakoniti posestnik teh treh bitij? zakaj tudi Žibuleja, kakor je bila navadno jekleno rezilo, je postala pravcat demon v pesti svojega gospodarja ter je žvižgala in sikala, kakor da govori v svojem lastnem, posebnem jeziku. To ni povsem nezanimivo, vzla-sti, ker ima zgodovina teh treh bitij z našo povestjo tajna sorodstva, ki pridejo ob ugodni priliki še na dan. Sest mesecev, preden smo videli Ivana de Pardajana vreči Lujzi tisti poljub, ki je pričal sam po sebi dovolj jasno o stanju njegove duše, je gospod Pardajan oče poklical svojega sina. Stari klativitez ic stanoval v gostilni pri »Vedeževalki« že dve leti. Imel je s sinom tesno in temno sobico, ki je gledala z oknom na mračno dvorišče. »Sinko moj,« ie dejal, »posloviti se moram od tebe ...« »Kaj, oče! Mari odhajate!« je vzkliknil mladi mož z iskrenostjo, ki se je prilegla roditeljevemu srcu. »Da, sinko, odhajam; rad te vzamem sicer s seboj. .« Mladi vitez, ki drugače ni zardel pogostoma, je ob teh besedah zardel in prebledel po vrsti. (Dalje.) telegrafistki sledeči brzojav: »Gregor Marinov, Nevski Prospekt, Petrograd. Zakaj nisi včeraj prišel? Z velikim hrepenenjem sem Te čakala. Danes ob 8. uri Koloseum. Tisoč pozdravov, večno Tvoja Marta.« Mlada dama pri aparatu je vzela koncept v roko. Komaj pa je prebrala prve besede, ji je šinila kri v glavo in krasna roka, ki se je že dotikala brzojavnega ključa, se je prestrašeno od njega umaknila. »To naj brzojavim?« je vzkliknila. »Nikdar!« Nato pa se je zopet spomnila na svojo uradno dolžnost, ključ je začel delovati in med tem, ko so ji solze zalile krasne temne oči, je prinesel električni tok njenemu ženinu tisoč pozdravov od druge! Ko je brzojavila poslednjo besedo, je deklica zapustila svojo službo, ker je bil njen uradni čas končan. S solznimi očmi z globoko bolestjo v srcu, prej tako srečnem, je šla hitro domov. Svoji materi ni povedala niti besedice in tudi svojemu dozdevno nezvestemu ženinu ni rekla ničesar, ampak mu je takoj napisala pismo v slovo. Tudi ko je prišel ženin ves prestrašen k nji, se je obotavljala razodeti mu, kaj ji je. Ko pa je ženin potegnil iz žepa skrivnostno brzojavko in jo vprašal, če morda ve kaj natančnejšega o tej brzojavki, ki je ne razume, mu je povedala, s kakega vzroka mu je poslala poslovilno pismo. Skrivnost se je seveda pojasnila, zakaj pokazalo se je, da gre tu samo za šalo prijatelja, ki je hotel tako skušati molk telegrafistk. skovodjo in so ga namenili za vojaka. V mladosti pa ga je srečala usodna nesreča in postal je pohab- j ljenec do svoje smrti. Telesna napa- j ka pa mu ni delala zaprek. Bil je j znan po svoji bistrosti, kovarstvu in i intrigantstvu. Bil je poslanik franco- I skega cesarja na angleškem dvoru j in znal seje pokazati za enega iz- j med najbistrejših diplomatov. Imel j je mogočen vpliv ne samb na francoskem dvoru, ampak posrečilo se mu je tudi doseči vpliv na angleškem dvoru. Tallcyrand je bil sovražnik soproge cesarja Napoleona in trudil se je, da bi jo postavil z raznimi intrigami v slabo luč. Josipina ga je nekoč v jezi imenovala »prokletega pohabljenca« in to ime mu je dolgo ostalo. — Josiaha Wedgwooda, slavnega angleškega znanstvenika je zadela nesreča tako, da so mu morali odrezati nogo. Nato se je posvetil umetnemu lončarstvu in je izdelal celo vrsto občudovanja vrednih del, ki so stala v vrsti krasnih grških starih izdelkov. — Aleksander Popel znani angleški pesnik, ni podedoval po svojem očetu ničesar drugega, kot pohabljenost, po materi pa glavobol. Bil je majhen, neznaten človek, toda duševno nenavadno bister. Za svoj prevod »llijade« je dobil 125.000 kron. — Gospo Browningovo, angleško pesnico, je v šestnajstem letu zadela nesreča, vsled česar je ostala do svoje smrti pohabljena. Vkljub temu pa je napisala celo vrsto zelo lepih pesmi. — Glavna angleška pisatelja, Lord Byrpn in Sir Walter Scott sta bila hroma. Sira Walterja Scotta je udaril konj s kopitom in od takrat je postal slavni pisatelj hromeč. Bila je še cela vrsta drugih pohabljencev, ki so postali po svojih občudovanja vrednih delih slavni. Razume se, da se nahaja na svetu tudi veliko pohabljencev, ki se nikakor ne odlikujejo po svoji bistroumnosti. ampak so poleg telesne pohabljenosti tudi duševno pohabljeni. Ta duševna pohabljenost preide včasih v zlobnost, hinavščino in lisičjo zvijačnost. Naš slovenski Završni-čar je pohabljenec te sorte. Skromni so na si khsrikaicl, ki se . 1 hvalijo v »Slovencu«, da je bil že j prvi njihov naskok na dolenjska mesta precej krepak. Klerikalni kandidat Remec je dobil 380, napredni Mazelle pa 597 glasov, torej znaša njegova večina celih 217 glasov! In i klerikalci so s takimi rezultati zadovoljni, oziroma pravijo, da so zadovoljni. So pač skromni! Nič več ne očita »Slovenec« Mazelletu, da je zlorabil svoj uradni položaj v svojo korist. Seveda, volitve so končane, Mazelle je navzlic vsej klerikalni hudobiji izvoljen in sedaj ga ni treba več blatiti, posebno, ker je že splošno znano, da je Mazelle poštenjak, ki so ga klerikalci hoteli uničiti, pa niso uspeli v svojih »čednih« namenih, ker sodišče je sodilo, po zakonu in ne po željah dr. Šušteršiča. Ampak lump ostane lump in »Slovenec« ne bi bil klerikalno glasilo, ako ne bi lagal! Sedaj očita Mazelletu, da je bil pred 15 leti nemški nacionalec. Seveda je to podla laž, ki je pa pri »Slovencu« najlepša čednost. Naj bi bil le dr. Šušteršič tako zaveden Slovenec kot je novoizvoljeni poslanec dolenjskih mest in na Slovenskem bi danes vladale drugačne razmere! Iz Domžal se nam poroča: Tu imamo trgovca, ki je na vse strani. Na dan volitev je napisal na glasovnico klerikalnega kandidata in ga je nesel pokazat župniku, potem je prišel k Slokarju in se je delal naprednjaka — pa tudi s Tirolci se dobro razume. Mož je znan še iz časov, ko je pomagal uničiti g. P. Saj se poznamo! Ampak pri nas takih ljudi ne maramo in mislimo, da bo mož kmalu dogospodaril s tako politiko. Iz krajev, kjer se rode otroci brez očetov se nam piše: Tudi pri nas nečejo na pošti slovenski razumeti. Oddano je bilo n. pr. neko pismo v Vojniku, in se je vrnilo. Nicht angenommen! Drugič je prišlo pismo iz Celja — in je bilo zopet nicht angenommen. Zadnjič je prišlo iz Črnomlja in se je poslalo »zuriick« To se godi v slovenskih krajih. Radovljiška podružnica »Slovenskega Planinskega društva« priredi v soboto 3. januarja 1914 ob 8. uri zvečer v dvorani Kunstljeve restavracije planinsko veselico s plesom. Sodeijuje oddelek godbe c. in kr. pešpolka nadvojvode Franc Ferdinanda št. 19 iz Tolmina. Nesreča. 461etni posestnikovi ženi Jeri Repe iz Spodnjih Gorij je dne 9. t. m. spodrsnilo in žena je padla tako nesrečno na tla, da si je zlomila desno nogo. Nesreča pri stroju. 161etuo tovarniško delavko v predilnici v Litiji je te dni zagrabil med delom stroj za desno roko in jo je težko poškodoval. Krvav napad ljubimca. Te dni zjutraj je sunil z nožem 271etni po-I možni delavec Stanislav Portus na Dunaju svojo 181etno ljubico Marijo Matejkovo. Portus je bil jezen na deklico, ker je prekinila z njim razmerje in ker je vsako njegovo prošnjo odbila. Ko je Portus sunil z velikim kuhinjskim nožem deklico dvakrat v prsi, je pobegnil, toda že opoldne se je sam javil sodišču. Rana Matejkove je bolj lahka in upanje je, da deklica ozdravi. Grozen Miklavž. V Jahimovu je prišel letos k rodbini obrtnika Turnerja Miklavž, da razveseli Turnerjeve otroke. Miklavž pa ni razveselil otrok, ampak jih je prestrašil, kar je imelo hude posledice. Dvanajstletni Turnerjev sin mu je hotel uiti padel je v temi po stopnicah in si je zlomil tilnik. Deček je bil takoj mrtev. Njegov oče pa se je vsled otrokove smrti tako razburil, da Je pograbil dolg kuhinjski nož hi ga je j zasadil Miklavžu trikrat v prsa. Miklavž, ki se je imenoval Korner, je bil obtrnik iz okolice, je bil smrtno ranjen in je čez nekaj časa umrl. Turnerja so aretirali. — »Sveti Miklavž« je izgubil letos svojo blagodejno moč. Na več krajih, kjer se je pojavil, je povzročil nesrečo in ni prinesel niti najmanjšega veselja. V neki vasi blizu Žatca na Češkem je tudi prišel Miklavž k rodbini kmeta Seltnena, ki ima štiri otroke. Otroci pa so se ga ustrašili in so začeli kričati. Miklavž Je zagrabil najmanjšo šestletno Seltnerjevo hčerko. Ta se je Miklavža tako ustrašila, da niti zakričati ni mogla. Ko je Miklavž odšel in ko je prišel oče otrok dbmov, je vprašal poslednje, kaj jim je Miklavž prinesel. Otroci so začeli pripovedovati, le najmanjša sestrica ni zinila niti besedice in oče je ves prestrašen spoznal, da je izgubil otrok vsled prestanega strahu svoj govor. RAZNE ZANIMIVOSTI. Kako se le dognalo, če morejo ženske ohraniti zase uradno tajnost. Iz Petrograda se poroča: Neki navihanec je vedel, da Je nevesta njegovega prijatelja Marinova uslužbe-I na kot telegrafistka v gotovem pe-trogradskein poštnem uradu. Hotel je dognati, če bi odposlala njenemu ženinu njena tekmovalka brzojavka. Sluga je stopil v urad in je izročil Sti pa naše dijaštvo. Občinstvo , pesnika sprejelo z dolgotrajnim ploskanjem. S svojim mirnim, pripro-stim nastopom si je mahoma tudi osebno pridobil srca goriških Slovencev. Župančič je čital občinstvu samo izbrana dela, ki doslej še niso bila nikjer objavljena. Cital nam je legendo »Buda in polži« ter pesnitev »Gledam«, »Vihar«, »Vse ure dneva«, »Slap«, »Zlata jutra«, »Ko so se razlili iz božjega srca svetovi«, »Zeleni Juri«, »Pričakovanje«, »Inter-mezzo iz Jerale«, »V mesečini«. Občinstvo ga je poslušalo s pobožno pozornostjo. Kritikovati literarni pomen novih Zupančičevih del, ni naša stvar. A culo se je soglasno, da je greh odtegovati te bisere objavlje-nju. Med predavanjem so se ponavljale prisrčne ovacije pesniku. Prišle so do vrhunca, ko je dijaštvo poklonilo pesniku lovorov venec ter mu zapelo Smetanovo »Slavo«. Manife-' stacija slovenske mladine vseh goriških zavodov, zlasti tudi vrlih kandidatinj, je bila najginljivejši prizor tega nepozabnega večera. — Mladina je iz neznatnih svojih sredstev vrhu vsega zložila še skromen dar Župančiču. — Jako srečno sta nastopila znana naša umetnika koncertni vodja g. Miclil na goslih, g. Eržen pa na klavirju. Tako je višku literarnega užitka kot vredna družica Zupančičeve umetnosti pristopila umetnost glasbe. Po predavanju se je mogel žal le del občinstva zbrati v tesnih čitalniških prostorih na čajanko Narodne Prosvete, ki je krasno uspela. Oto Zupančič v Gorici. V soboto je Oton Oton Zupančič v spremstvu svoje mlade soproge prišel v Gorico, kjer ga je na kolodvoru pričakoval odbor Narodne Prosvete. Pa tudi naše dijaštvo ga je že prvi dan hotelo videti in ga pričakovalo, kamor je imel priti. Sploh je v goriško mladino z Zupančičevim prihodom stopil čuden ogenj, tako da se lahko reče, da je bila vsa mobilizirana. Tudi z dežele je prišlo dokaj občinstva. Marsikdo pa ni mogel videti Zupančiča, ker ni dobil v Trgovskem domu prostora. Zupančič si je privoščil zabavo, da se je z aeroplanom vzdignil v ozračje visoko nad Gorico ter si od tamkaj ogledal vso krasoto goriške okolice. V višavi 600 m se je vozil. Na to vožnjo ga je povabil neki eastnik-aviatik. Slovensko gledališče v Gorici. Dramatični odsek Sokola v Gorici vprizori v nedeljo dne 21. grudna 1.1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Trgovskega doma« burko v treh dejanjih »Martin Smola«. Cene za to predstavo so se znatno znižale, vsled česar se nadejamo mnogobroj-ne udeležbe. Višnja gora Staroslavna Višnja Gora leži na 1 griču v podnožju starega gradu, v katerem govori že najstarejša zgodovina. Ob času naivečiib vojsk je bila Višnja Gora važna trdnjava, ki je branila prehod čez Dolenjsko. Zato so se okoli nje vršili slavni boji. Zadnjič je videla Višnja Gora sovražnike v svojem obzidju za časa Francozov. Višnja gora je slavna tudi po drugih stvareh, ki se z njimi ne more ponašati vsako mesto. Njen polž je znan daleč po svetu, kozlovska sodba je še danes pravi čudež v zgodovini pravosodja, njen prepir z Žužemberkom pa ima svetovno vrednost. Višnjani so bili od nekdaj ponosni meščani, žal, da so zdaj postali klerikalci. Kanada, raj na zemlji? Ne samo poljski časopisi, tudi nemški listi svarijo pred izseljevanjem v Kanado, o kateri so agenti razširili vesti, da je to pravi raj na zemlji. Dr. R. Heindel, ki je živel tam dolgo časa, piše sedaj v berlinskem »Tagu«, da se nahaja tam ljudstvo kakor na deželi tako tudi v mestu v največji bedi. V večjih mestih je hujše nego v starih industrijalnih evropskih mestih. Večji del evropejskih priseljencev, med katerimi je umrljivost velika, ni sposoben za kmečko delo in tako ostane v obmorskih mestih, kjer množi vrste ljudi, ki iščejo dela. Mnogi so pribežali tja iz kanadskih farm. Tam se namreč niso mogli preživih. Podnebje jim ne prija in čuti se tudi poleg tega pomanjkanje kapitala za intenzivno gospodarstvo. Posledica tega je v obmorskih mestih > pomanjkanje stanovanj in draginja. V Kanado se uvaža volovsko meso, maslo in jajca iz Avstralije in Nove Zelandije. , Čebulja podaljša človeško ziv-ljenie. Hetty Greenova, ena izmed najbogatejših žen v Ameriki, ki živi sedaj v Parizu, se je izrazila napram časnikarjem, ki so ji gratulirali k njenemu 78. rojstnemu letu, mnenje, da se mora zahvaliti za svoje zdravje le čebuli, ki vničuje mikrobe, »čebulo, ki jo jem rada in vsak dan, kupujem še sedaj in to vsak dan.« No, drugi ljudje dosežejo še višjo starost brez čebule. Občudovanja vredni pohabljenci. Ako človeka zadene kaka nesreča in če postane pohabljenec, ne pomeni to vedno, da postane napram svetu malomaren, vsled obupa nad svojo usodo. Med pohabljenci se je že pojavila cela vrsta nenavadno bi-i strih ljudi. Tudi Talleyrand, izvrstni i francoski državnik je bil že od mla- dosti pohabljen. Njegovi starši so 1 hoteli vzgojiti z njega slavnega voj- Volitve v lirvatski sabor, ki so se izvršile predvčerajšnjim so pokazale, da ima hrvatsko - srbska koalicija močno zaslombo v ljudstvu. Volitve so bile slobodne, vladin aparat ni na volilce čisto nič vplival in rezultat je naslednji: hrvatsko - srbska'koalicija je dobila 45 mandatov (absolutna večina) in štiri kandidati koalicije so prišli v ožjo volitev, katere rezultati nam sicer še niso znani, vendar je pričakovati, da dobi tudi tukaj še kak mandat. V saboru bo torej zopet odločevala koalicija. Prav slabi bodo v saboru frankovci, ki so se s svojo protinarodno politiko že tako kompromitirali, da so dobili samo osem mandatov. Starče-vičanci so dosegli večji uspeh: dobili so 12 mandatov, »kmetska« samo po imenu) stranka znanega Stje-pana Radiča, ki je stal svoječasno (morda stoji tudi sedaj še v ozkih zvezah z našimi klerikalci, je pa doživela na volitvah težak poraz, ker so bili izvoljeni samo trije njeni kandidati, pri zadnjih volitvah jih je bilo pa izvoljenih devet. Ljudstvo Je pač sito fraz in hoče dela. Dalje sta | bila izvoljena dva kandidata t. zv. ! osjeŠkega osrednjega kluba (koalicijski disidenti) in iz starih unionistov, ostankov nekdanje madžaron-ske stranke, ki pod svojim pravim imenom ni hotela stopiti v volilni boj, temveč so nekateri njeni pristaši na svojo pest kandidirali. Veseli nas, da so volitve na Hrvatskem tako izpadle. Na Hrvatskem so nastale zopet normalne razmere in upravljala bo deželo politična skupina, sestavljena iz Hrvatov in Srbov. politična skupina, ki je bila odločna braniteljica narodnih pravic od svojega postanka in se Je rajše dala neusmiljeno preganjati, kakor da bi uklonila tilnik. Zato ji je ljudstvo tudi sedaj izrazilo svoje zaupa-nje. Ižlet slovenskih Sokolov v Zagreb, kjer so posetili srbske Sokole in priredili lep telovadni večer, je dobro vplival na razvoj srbskega Sokola v Zagrebu: pod vplivom krasno uspele prireditve se je vpisalo v zagrebški srbski »Sokol« 70 /sovih članov. Naj bi imela vsaka sokolska prireditev take posledice l sprotniki še nadalje škodovali, m lahko mogoče, da vedno bolj. Plesne vaje v veliki dvorani N. B. O., ul. sv. Frančiška št. 2. se vršijo redno vsak pondeljek, sredo in petek od 8. do 10. zvečer pod vodstvom plesnega profesorja g. Ume-ka. Ob nedeljah in praznikih pa se vrši v istih prostorih in pod istim vodstvom društveni ples, in sicer od 4. do 9. zvečer. Knjižnica N. D. O. Z ozirom na preuredbo knjižnice, prosimo, da prinesejo knjige nazaj vsi oni, ki so si jih izposodili, in to v najkrajšem času. Knjižnica N. D. O. bo odzana-prcj bogatejša, ker je v zadnjem času naročila mnogo novih leposlovnih znanstvenih, socialnih in pripovednih knjig. Knjižnice se lahko poslužujejo samo člani in članice N. D. O. in »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Socialni demokratje naj v svojih strokovnih listih ne delajo krivic narodnim strokovnim organizacijam, ker te v resnici prav nič ne morejo za to, če odda kak slovenski podjetnik delo regnikolom, namesto slovenskim delavcem, kajti tudi narodne strokovne organizacije vodijo boj proti slovenskim podjetnikom, če ti kaj slabega zagrešijo. Da je to res, to se je že mnogokrat pokazalo. »Stavbinski delavci« in »Internazi-onal«, ki to kost vedno glodata, naj porabita svoj prostor rajše za to, da poučita italijanske socialne demokrate, da to ni mednarodno, če oni protežirajo regnikole, Slovence pa pripravljajo s tem ob kruli ter jih pode iz njihove domačije. Zadnji veliki tatvini v Trstu. Poročali smo o velikanski tatvini na pošti v Trstu (ul. Stadion). O tatovih, ki so si privoščili 27.000 K. še ni slišati ničesar. Aretirani so bili kot osumljenci, oziroma krivci tatvine: kontrolor Franc Bjekar ter poštna uslužbenca Alojz Kočevar in Evgen Višin. Aretiran je bil tudi poštni kontrolor Lindtner, ki pa je bil kmalu zopet spuščen na svobodo, ker se je izkazalo, da ni imel nobenega opravka z denarnimi pošil-jatvarni. Dalje je bil aretiran tudi oficijal Prodan, a je bil tudi oh zopet izpuščen, ker je tudi dokazal, da ni imel opravka s poštnimi pošiljatva-mi (ter tudi zato nikake odgovornosti. — Prvj trije, katere smo imenovali, pa so še vedno v preiskovalnem zaporu, kjer se jih neprestano zaslišuje. Ni rečeno, da so ti trije izmaknili denar, toda krivi so, kakor pravi policija, da se je tatvina izvršila, zakaj, bili so preveč površni ter so obračali premalo pozornosti na pošiljatve. s katerimi so bili zaposleni. — Policija zaslišuje neprestano tudi druge poštne uslužbence. O uspehih bomo poročali. Poročali smo ravno tako o veliki tatvini svile v prosti luki, ki je bila razkrita v soboto zjutraj. Aretiranih je bilo poleg več čuvajev iz proste luke tudi več težakov, katerim pa se rie da dokazati krivde. Cena ukradene svile znaša več tisoč kron. Neka surovina je pretepala na Barieri konja, vpreženega v težko obložen voz. — Prišel pa je straž- j nfk, ki je odpeljal suroveža na policijo, kar je bilo edino pametno. S takimi suroveži kar v luknjo. Še vedno ni rešitve. V premo-gokopu na Britofu se Jim še do pon-deljka ni posrečilo rešiti onih 12 rudarjev, ki so zaostali v rovih vsled nagle poplave vode. Od tistega dneva je preteklo ravno osem dni. Vse prizadevanje, priti čimprej do teh revežev, je bilo brezuspešno. Sesal-ke sesajo vodo iz nabiralnikov noč in dan, rudarji in bližnji vaščani se trudijo neprestano, a do pondeljka je merila voda v vodnem nabiralniku še nad dva metra. Dokler ne izčrpajo vse vode iz tega nabiralnika, ne morejo do nesrečnih rudarjev, ki so najbrže že vsi pomrli od groze In od lakote. Prizori, ki se dogajajo pred rudokopom, so grozni. Kdor ne dela — joče. — Ob enem kopljejo rudarji, kakor smo že bili omenili, nov rov, skozi katerega upajo priti do ponesrečencev. Delo je silno te-ško. Prebiti imajo skalovje, debelo kakih dvanajst metrov. Do pondeljka so prišli 11 metrov globoko. Veliko dela nimajo več tedaj. Da bi le imelo delo kaj vspeha! Strah v dimniku. Trije težaki iz starega mesta so se bili pogovorili, da napravijo preteklo nedeljo »marendo«, t. j. dobro južino. Pomenili so se, da se snidejo v nedeljo popoldne pri enem izmed njih, kjer se bodo gostili. Jedil pa je nakupil vsak nekaj. Ko se je bližal večer, so začeli polagoma prihajati iz ozkih ulic, vsak izmed njih pa je nosil v rokah mastne zavitke, iz žepov pa so jim gledale steklenice. To pa ni bilo po godu, ne policiji morda, ampak nekemu četrtemu tovarišu, ki je vse natanko vedel za pojedino, ki Jo mislilo prirediti niegovi tovariši. Rad bi se jim bi! pridružil, zakaj tudi nje- mu so dišale mastne klobase, in tudi grio mu je bilo suho. Suhi pa so bili tudi njegovi žepi, zato pa se ni upal v njihovo družbo. Saj je dobro vedel, da ga bodo gledali pošteno postrani. — Da bi ga sami povabili — tega ni niti od daleč pričakoval. Ko so šli mimo njega, so ga komaj pogledali. To ga je zelo peklo. Sklenil se je maščevati na kak način ter jim Skvariti veselo pojedino. Mislil je in naposled izmislil. Skozi strešno okno njegovega stanovanja je splezal na streho, od tu pa na sosedno streho, pod katero so se nahajali njegovi tovariši pri klobasah, vinu in drugih dobrih rečeh. Splezal je tedaj na streho ter je priplezal do dimnika, a ne popolnoma prazen, v žepu je prinesel seboj kravji zvonec, katerega je navezal na dolgo vrvico. In ta kravji zvonec je pričel spuščati polagoma v dimnik, ki se je dvigal nad ognjiščem, okrog katerega so sedeli njegovi tovariši pri gostiji. Zadovoljno so žvekali to »dobro marendo« ter pridno dolivali, vmes pa so si pravili prav zabavne reči. Skratka: — bili so v najboljšem razpoloženju. — Kar naenkrat pa zaklenita nad njimi nekaj s tako čudnim glasom — s kravjim zvoncem. Seveda, oni niso tega vedeli. V začetku so obstali z odprtimi usti, da se je mast kar cedila iz njih, nato pa so odskočili od ognjišča ter so jo odkurili. — Ko so se povrnili čez nekaj časa v spremstvu drugih, so našli na ognjišču kravji zvonec. Klobase so bile mrzle, steklenice prevrnjene in tudi apetit jim je bil zbežal. Oni četrti pa se je zadovoljno smehlja! v podstrešju, ko je izvedel za svoj uspeh. — Tudi take reči se dogajajo pri nas. Nesreča v Vremskem Britofu. Rudarje našli. — 2 živa, 11 mrtvih. Nesreča v Vremskem Britofu je pokazala, kako slabotne so človeške sile proti sili prirode. Kljub termi, da so od vseh strani hiteli na pomoč, se pet dnij ni posrečilo vodo izsesati, ali skale prevrtati. Brez upa, da se bo posrečilo delavce rešiti, so se rešilna dela nadaljevala. Delali so noč in dan in tako se je posrečilo, da so prišli včeraj zjutraj do onih, ki so bili v gornjih delih. In res so našli še dva delavca živa. Po poročilih je eden iz rešenih Slovenec, drugi Oger. Po drugih poročilih sta še živa delavca Rumuna z Ogrskeg. Našli so ju dartes ob 5. uri 10 minut zjutraj. Bila sta še pri močeh, eden je šel še peš do bližnje hiše, na zraku pa sta potem oslabela. Odpeljali so ju v Trst v bolnico. Prvo njuno vprašanje je bilo: »Kateri dan je že?« Tretji. Žužek iz Škofija, je bil mrtev blizu izhoda. Prvi trenotek se le vse razveselilo nad rešitvijo dveh ljudi. Drugih se ni upalo tako kmalu najti. Pri nadaljnem delu pa so že včeraj opoldne dobili še drugih deset ponesrečenih rudarjev, ki so utonili v vodi. Spravili so jih iz jame. Natančnejše poročilo sledi. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. PAR BESED O AVTSRIJSKI POLITIKI. Dunaj, 17. decembra. Pogajanja med Poljaki in Ruslnl, ki so se tikala volilne reforme v gališki deželni zbor, so prekinjena, ker niso imela nlkakega uspeha. Kljub temu se pa cesarski namestnik Korytowski še vedno trudi in sl prizadeva, da bi Poljake in Rusine pripravil do tega, da bi se zopet prišli kregat k zeleni mizi. Toda, kakor pripoveduje poljski minister Dlu-gosz in kakor pravijo polskl In ru-sinskl poslanci, se niti to ne bo posrečilo pred božičnimi prazniki. Položaj v zbornici. Položaj z bornlci vsled tega Je še vedno nelzpremenjeno kritičen. Vsi se boje, da bodo Rusini svoje grožnje uresničili in Jutri začeli z hrupno obstrukcijo. Grof Stiirgkh se pa danes Že celi dan poti. Leta od voditelja do voditelja parlamentarnih strank In se peha za to, da bi zbornica preklicala svoj zadnji sklep, ki je bil sklenjen na predlog češkega narodno - socialnega poslanca Hiibschmana, sklep namreč, da naj zaslužek 1600 K ostane brez davka. To pa vladi ni všeč. Ona brez beračev in njihovih krvavo prisluženih vinarjev ne more izhajati, kajti, kaj bi sicer bilo z ! — Albanci in njihovo — kulturo. Zato je Stiirgkh te dni cel čas iskal večine, ki bi pred par dnevi sprejeti sklep zopet preklicala, in ker vlada za vse dobi večino, magari, če bi hotela, da poslanci sami sebe oklofutajo, tako, da bo tudi za to reč, za obdačenie revežev dobila večino, namreč nemške nacionalce, Poljake, češke liberalce, slovenske klerikalce in nemške krščanske socialce. Ti ljudje bodo pod pretvezo, da je vsled omenjenega sklepa službena pragmatika v nevarnosti, glasovali, da naj se sklep prekliče in razveljavi. Radi ubogih 4 milijonov, ki bi jih država mani dobila, če bi se davki plačevali še le od zaslužka nad 1600 K. naj bi bila službena pragmatika v nevarnosti?! Kaj pa, če bi se raje albanskim tolovajem malo utrgalo?! Malo upanja. Toda dosti upanja ni, da bo do te neumnosti prišlo, ker Rusini bodo začeli zborovanje poslancev »ljudskih zastopnikov«, z ropotanjem in vriščem. Za ta slučaj se pa še vedno grozi, da bo zbornica odgodeua in da bo seženo po § 14. SRBIJA IN GRČIJA. Belgrad, 17. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«) Uradno so odnošaji med Srbijo in Grčijo prav dobri. BelgraJska kakor atenska vlada sta prepričani, da je v življenskem interesu Srbije in Grčije da ostaneta v medsebojni tesni zvezi in v tej smeri se tudi vodi politika iz Belgrada in Aten. Ali na Grškem je še ena, postranska vlada, in sicer ona v Solunu, ki vodi upravo novih grških krajev in tukaj so na površju nasprotniki ministrskega predsednika Venizeiosa, zdi se pa, da ti člnitelji vživajo posebno naklonjenost kralja Konstantina: Ti upravitelji novihtgr-ških krajev so zagrizeni šovinisti, ki sanjajo sedaj, ko je Grčija s pomočjo Srbije dosegla tako velike uspehe, o vpostavljanju starega bizantinskega carstva iu preganjajo na najbrutalnejši način slovansko prebivalstvo, ki ga je v novih grških krajih okolu 200.000 duš. Srbska vlada se poteguje za te Slovane in v Atenah obljubljajo, da se nasilja ne bodo več izvrševala, v Solunu se pa za tozadevne npredbe atenske vlade niti ne zmenijo. Na novem srbskem ozemlju je nekaj grških naselbin in Grki zahtevajo za te naselbine najširšo cerkveno - šolsko avtonomijo, srbska vlada pa pravi, da bo dala tem naselbinam cerkveno-šol. avtonomijo, ako dobijo tako avtonomijo tudi Slovani v novih grških krajih^ O tem pa upravitelji novih grških krajev nočejo nič vedeti. V tukajšnjih vladnih krogih vlada prepričanje, da se bodo mogla ta nesoglasja lahko poravnati, ali javnost se razburja radi protislovanske-ga režima, ki vlada v novih grških krajih in časopisje odkrito opominja Grke, da Grčija bolj potrebuje Srbijo kot Srbija njo In da gospodarsko In vojaško močni Srbiji nikdar ne bo težko najti dobrih zaveznikov. ATENTAT NA ŽELEZNIŠKI MOST PRI DEMIR - KABI.II. Belgrad, 17. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«) Železniški most pri postaji Demlr-Kablja, ki so ga bolgarski četašl razstrelili, se popravlja, ali vlaki še vedno no morejo voziti naravnost do Soluna. Napravljen je za silo most, po katerem potniki lahko prestopijo Vardar in preko katerega se prenaša blago iz vlaka na vlak. Atentatorji so zbežali na Bolgarsko, ker je bolgarska meja oddaljena od mostu-komaj dve url, v bodoče pa taki atentati ne bodo več mogoči — zato bodo že skrbele obmejne straže, ki se pomnože In razpostavijo bolj na gosto. Ako bodo Bolgari nadaljevali s takimi napadi, se zna zgoditi, da stopijo v akcijo tudi srbski četašl In vrnejo Bolgarom »milo za drago«. Na vsak način Ima Srbija dovolj načinov da prisili Bolgarsko v to, da napravi na svoji meji red In razoroži četaše, ki so takolntako prava nadloga za same bolgarske kraje, kjer se zbirajo in divjajo bolj kot v prejšnjih časih turški bašibozuki. NOV NAPAD NA SRBIJO? Belgrad, 17. decembra. (Izvirno brzojavrfif poročilo »Dnevu«) Elbasan v osrednji Albaniji je podoben velikemu taborišču. Razun oboroženih Arnatov je tam vse polno bolgarskih četašev, ki jih plačuje in vzdržuje novoimenovani bolgarski konzul v Valonl, seveda, po nalogu svoje vlade. Očlvldno je, da se pripravlja nov napad na srbsko ozemlje. Tega Arnavti In Bolgari niti ne tajijo, temveč kar očitno govorijo, da se hočejo maščevati za batine, ki so jih zadnjič dobili od Srbov. Seveda srbska vojna uprava ne drži rok križem, tem več je ukrenila vse potrebno za vsak slučaj. ANARHIJA V ALBANIJI. Belgrad, 17. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«) Na srbsko ozemlje prihaja iz Albanije vedno več albanskih družin, ki ne morejo živeti v anarhističnih razmerah. Srbske oblasti sprejemajo te ubežnike in jih naseljujejo po novih krajih, ker ti ubežniki bodo najbolje znali ceniti vrednost urejenih razmer in bodo dobri branitelji meje, kakor se je tudi povodom zadnjega upada večina Albancev, ki živijo na srbskem ozemlju, hrabro borila na srbski strani proti napadalcem. KRATKE VESTI IZ SRBIJE. Belgrad, 17. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«) Ministrstvo zunanjih del je izdelalo načrt o ureditvi diplomatične uradniške stroke. Vsak kandidat za diplo-matično službo bo moral najprej prakticirati eno leto, potem polaga poseben izpit in ako ga položi, dobi imenovanje. Tajnik v diplomatični službi ne more postati nihče, dokler ne napiše tezo, ki jo določi in oceni posebna komisija ministrstva zunanjih del. Posebna pozornost se posveti ekonomsko - politični izobrazbi dlplomatičnega uradništva. Za poveljnika kraljeve telesne garde je imenovan polkovnik Milivoj Stojanovič, polkovnik 12. pehotnega polka, ki mu je v znameniti bitki na Drenku ob Bregalnlci za izredno osebno hrabrost prestolonaslednik Aleksander pripel na prsa red Kara-djordjeve zvezde z meči, ki ga je vzel s svojih prsi. V novih srbskih krajih mislijo nekateri kapitalisti ustanoviti tovar- no 73 izdelke a pavole, ki je je toli« ko, ua jo že danes izvažajo v Nemčijo. V novih krajih je več slanih izvirkov, katerih voda je bolj slana od morske vode, ker se dobi iz litra vode čez 30 gramov soli. V veliki množini se nahaja petrolej in nafta. Vse te rudnike bo država eksploati-rala v lastni režiji. Državni prejemki v Srbiji so iznašali I. 1912. (torej v vojnem stanju) po sklepnih računih 125 mlljonov dinarjev, izdatki pa 117 mlljonov; preostanek 8 mlljonov je stavljen v rezervo. Izredni vojni Izdatki v tem, seveda, niso vračunani. Tak zadovo-voljlv rezultat v vojnem času priča o dobrem gospodarskem položaju Srbije. Ustanovila se je francosko-srbska družba za industrijska podjetja In javna dela s kapitalom 70 mlljonov dinarjev. Odgovorni urednik Radivoj Korene, Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vl-narjev. Pismenim vprašanjem le prUo£itl znamko 20 vinarjev. — Pri mafih oglasita ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zn-aanJI inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Na deželi, najraje v hribih, želim dobiti za dalj časa skromno bivališče s popolno čeprav skromno oskrbo. Ponudbe z navedbo cene pod »Turist« na upravništvo. 1147-1 llatli pozne Kfzlje prodajam vse v moji zalogi »e nahajajoče blago, kakor klobuke, čepice, potrebščine za modistinje po znižani ceni MINKA HORVAT, modistinja, Ljubljana, Stari trg štev. 21. Staršem — mladinoljubom — šolskim vodstvom — krajnim šolskim svetom in knjižnicam priporočamo »Mladinske spise" in sicer: 1. Mišjakovega Julčka zbrani spisi I., II., III., IV., V. in VI. zv. A 1 K 50 h 2. A. Rapč: Mladini I., II, in III. zvezek a.....1 „ 50 „ 3. E. Gangl: Zbrani spisi I., II. in IH. zvezek a ....*. 1 „ 50 „ 4. A Rapč: Dane &................................i w __ s 5. J. SlapŠak: Turki pred Sv. Tilnom a...........1 „ 20 _ 6. Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel a..............— „ 80 „ 7. Jos. Ribičič: Vsem dobrim a...................1 B m 8. Pav. Flerč: Babica pripoveduje a............ — „60- 9. Pav. Flerč: F. Palnakovi spisi a...............1„ — m 10. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino I. in II. zv. A — „ 20 „ gorica h. /V ceiovec ttARIBOK Koder Slovenci prebivajo, pov* sod je razširjen »Slov. Kustrovani Tedi ii uc Vsakdo ga rad žita. Naročite si ga in pridobiva te mu novih naročnikov! r jr~r—r~r K. JURMAN optik in Specialist LJUBLJANA irgova Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. Zmožni zastopniki, ki bi obiskovali pi-ivulne odjemalce, sc sprejmejo prot! visoki proviziji, (le se izkažejo kot dobri, tudi proti stalni plači. Ponudbo pod Šifro ..Tuebfabril: 3757“ na Kaasenstein n. Voirler. A. (5. Prag, Ferdinaodstrasse. Pošljite naročnino, ako je še niste! H -JADRAN", Induslria št. 10 — ločijo se pristna istrska in vipavska vina ter sveže pivo. Izborna kuhinja vedno na lazpolago. Za obilen obisk se priporoča voditelj Valentin Pirih. Tovarna pianinov Anton Pečar, Trst nli ur Idoče preeizij-ska Ankcr-ura z lepo verižico, gre natančno s 3letno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospode, 1 kravatna igla iz bele masivne pale, garantirano nezlomljiva, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 prstan za gospode /. invit. dragim kamnom, 1 cevka za smidke, imit. jantar, 1 kiasno žepno toaletno zrcalo, momentu! fotograf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov, 1 damska broša . novost , 1 par gumbov za manšete doubk-zlato „ldcal* s patentno zaklopko, I krasen album za slike, obstoječ iz raznih najlepših slik sveta, ki sc za nje vsak znnim«, 1 krasni damski vratni koljč >z oricntnlsk. biserov, belo, nerazlomljlvo, 20 finih korespondenčnih predmetov ln še t>10 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, vse skupaj z hro, ki je. sam* vredna tega denarja, velja le K 3 75. Pošilja po povzetju eksportna trgovina „I,oii«re“ F. VVindisch, Krakau štev. M/22. NR. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. Najboljše sredstvo zepex jpre^HLlejenje je dobra in topla spodnja obleka. Veliko izbiro zimskih srajc, jopic, spodnjih hlač-, trpežnih in klasnih nogavic in gamaš dobite pri tvrdki A. & E. Skaberne Specialni oddelek za pletenine in perilo, v lastni h. Mestni trg 10 (pre,t trg. z ielezn.) Pripravna božična darila. Cene izredno nizke! Blagovolite si ogledati tudi naše izložbe! mm ■ ii tt* mm Vedno najrovejše. Od dokiega naffcoljše! — Lovski klobuki, čepice -pletene telovnike sviterje, gamaše, dokoienice - - - - ......nogavice rokavice...... - - - nahrbtnike i. t. d. Speeijalua modna in športna trgovina za : gospode in dečke : J.Kette Ljubljana, Franca Jožeta cesta 3. Konfekcija : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini tvrdke R. MIKLAUC Sr »Pri Skofu“ ~WA Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. : PcEeTcen cddeJelz -v prvsm ri.adstrcpjvi. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. E % V Najveeja božična cceasion prodaja v angieškem skladišču cblek v Ljubljani. Ce/. 20.000 kosov konfekcije za dame, gospode, deklice in dečke in sicer za dame raglane in vrhne jopice iz angleškega modnega Ulaga, Sili Pelueba in krzna; nadalje kostume v najelegantnejših fasonah, gledališčne in spalne plašče, colliers in mufe. Za gospode zimske, navadne in športne obleke, raglane, suknene hlače, moderne gilets. Ker se mora večji del tega blaga razprodati, dobijo cenjeni odjemalci blago po vsaki ceni in vsak n a j porabi to redko priliko, katera traja le do novega leta. Angleško skladišče oblek O. Bernatcvič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 132. 8 Za božična in novoletna darila priporočamo mi tvrdko Ljubljana, Mestni trg 15. Nizke cene, solidno blago in dobra postrežba. Okasija v briljantnih predmetih. Lastna protokolirana tovarna ur v La Chaux de Fonds, Švica. i E Glavno zastopstvo tovarne nr ZENITH“ ; }m