&t 121/
V Gorici, v torek dne 22. oktobra 1912.
Uhaja trikrat pa teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   iS K
/8          »>          •   "•     ^-0   99
¦ It    ..'r^ir*- * ->*fk*v.^
Za Nemčijo^ lGiH*.^^" Ameriko in inozemstvo K 20, Posamične številke stanejo 10 vin.
„SOGA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in firadiščanskem" in dvakrat v -fetu n Vozni red .'Že**** leznic, parnikov in poštnih zvez".
Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
, '«^*2ia3il:rfL'
Tečaj KU1
Telefon št. 83.
Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrl
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici Št. 7
v Oorici v I. nadstr, na ilesno.
Upravniatvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati Ipco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi.. Večje črke po prostoru. Keklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Regulacij« Soče in pritoka«. '
Poročali smo že na kratko, da se vi'j; obnod, (kateremu je namen, pregledati mesta, kjer se imajo izvršiti prva regulacijska dela pri boči in naciuh" pntokin.
V  Trstu se je vršno posvetovanje in se je sestavila koinisijia -za regulacijska uela in končno sestavil program za dela, ki se imajo izvršiti od sedaj do konca marca 1913.   -.,
., komisija je 11. t. ni. začela pregledovati razne točke ob Soči v Furlanijivin ob; pritokih, taiko pri Far i, pri Zdravščkii, pri Viškonu, ob Idriji, ob mostu v tVilesu, Unč 12. t. m. pa je šla komisija po Soški dolini da bi si ogledala kraje, določene v programu za regulacijo. Dne 13. t. m. so, podpisali zapisnike im konečne ukrepe 'je storila komisija dne 13. t. m., to je za čas od sedaj do 30. marca 1913.
V  slovenskem delu dežele pridejo v pošte v 'v prvi vrsti hudourniki Uoeja, Ma-JovaSkt potok, Idrijca pri Kobaridu, Ko^-ritnica, poitemi se govori o regulaciji go-renjeiga dela Branice. — Izvršiti se imajo ob Soči .regulacijislka dela v 'Plavali, v Tolminu, v Volčali. Pri Sovodnjah se iz-vrše potrebna regulacijska dela. Regulirati pa se ima tudi Vitovljenica pri Sem-pasu,
La dela v Plaveh, Tolminu, Volčali je proračuhjeno 50.000 K.
Za čas od 15. oktobra 1912. do 31. marca'- 1913. .razpolaga regulacijski fond z zneskom- 381.000 K.
Od te svote se porabi 30.000 za režijske troške, za vodstvo in za zgradbo poslopja za materija! in razno orodje. To poslopje se zgradi v Gradišču ob Soči, kjer se že tudi nahaja ekspozitura za regulacijo Soče in pritokov,
V nižini se izvedejo regulacijska dela: pri izlivu Vipave v Sočo, pri Fari (Grofca), utrditev brega pri Fari, pri Zdravščini, pri Gradišču, Foljanu, ,pri Vilesu, Kaše* Ijari-u, pri Pieristi. Svota,. »ki se porabi za ta dela, znaša 180.000 K-
Potem' so dela pri Teru, Idriji in Kornu. Ta dela bodo stala skupno 86.000 kron.
ČUDAK.
Poljsko spisala Eliza Orzeszkova. Prevel  Stanko Svetina.
(Dalje.)
»Jaz imam tudi sestro, prosim«, je rekel slednjič in povesil oči. »Samo da je to nekaj drugega ... moja sestra ni več mlada ... samo tri leta je mlajša od mene ... včasi ... včasi je bila tudi ... toda takrat ... to je nekaj čisto drugega — čisto drugega...«
Ko je to povedal, je vstal, vzel papirje, napravi! še nerodnejši poklon kakor kedaj drugič im je odšel iz sobe.
»Čudak«, sem -rekel, ko se je oddaljil.
»Revež«, mi le popravila sestra.
Vtis, kakršnega je napravil Cinjske-nui pogled na mojo mlado, veselo sestro, se jie more nikakor primerjati z onim, kakršnega je izkusil, ko se je sešel nekega dne v moji sobi z gospo Rožo Tronjsko. Ta, že davno mi znana in spoštovana gospa , lastnica velikega posestva hi mati Štirih nedorastlih otrok, mi je ravno z največjo vnemo pripovedovala o strašnih, nerazumljivih, vnebovpijočih krivicah, ki
Ce prištejemo regulacijo ob Vipavi na slovensko stran, znaša 30.000 K, dobimo za regulacijska dela v Furlaniji znesek 236.000 K.
Nf, razpolago je od 381.000 K po odbitku 30.000 K za režijo in .poslopje za o it J je 351.000 K.
Če odbijemo od 351.000 K znesek za Furlanijo 236.000 K, dobimo za slovenski del dežele ostanek 115.000 K.
V času do 31. .marca 1913. se ima torej .porabiti v slovenskem, dedu dežele za razna regulacijska dela ob ©oči in. hudo-urnikih 115.000 K, v Furlaniji pa 236.000 kron!
Velikanskega gospodarskega pomena za našo deželo' je regulacija Soče. Toda kakor vse kaže ¦od' začetka dalje bo Soča v nižini regulirana, v Gorah pa — za^-krpana!
i raici 11 hrTašti pravaši.
V nedeljo 20. oktobra 1912. je bil tisti dan, ko so se sešli razni .poslanci S. L. S. in hrvaške stranke prava. SešM so se v Ljubljani.
Da je bilo na takem sestanku mnogo govorov, več in manj navdušenih, je -razumljivo; da je bilo posebno živahno na kome rs u, ve vsak.
Beležiivio s sestanka 'resolucije, in sicer najprvo resolucije osrednjega vodstva V. L. S. in hrvaške stranke prava:
Glase tako-le:
Osrednje vodstvo Vseslove^-ke ljudske stranke, ki je zborovalo dne 20. t. <m. dopoldne v 'Ljubljani, je soglasno odobrilo opatijske in dunajske resolucije zastopnikov V. L. S. in stranke prava. Obenem je sklenilo sledečo .resolucijo:
Centralno vodstvo V. L. S. jemlje z ogorčenjem na* znanje 'poročilo koroškega strankinega vodstva o nečuvenem zatiranju slovenskega ljudstva v vseh panogah javne, avtonomne In državne uprave na Koroškem, protestira proti sistematični zlorabi javne oblasti v ponemčevaJne našo jih napravili na njenih travnikih in gozdih malopridni, brezbožni sosedje — s široko na divanu razprostrto obleko iz cenenega tankega toda svilenega blaga, je živo gestikulirala z malimi, debelimi ročicami, iki so bile stisnjene v preozkih rokovicah in- .me -prosila, naj ji čimprej po-morem do pravice; tu se je .prikazal na pragu sobe s starimi, odtrinii in s -papirji naipolnjenimi platnicami pod pazduno — Joahim Cinjski!
Iz ust ugledne dame se je izvil krik takega začudenja, kakor bi stala pred njo prikazen nekoč znane, toda že davno v grobu .pokopane osebe. — Toda tudi po-doilgasti, bledi, suhi obraz kancelistov je preletel za hip škiiat. Ko je izginil, je bilo to obličje mnogo bledejše kakor drugikrat. Njegove veke in usta so se tresla, gube na čelu so se tresle, ves obraz je -bil, kakor bi ga stresel duševni vihar ...
Obstal je med vrati kakor prikovan na svoje mesto, njegove oči so negotovo begale po obrazu gospe Rože. Očividmo ni vedel, kaj naj počne. Da bi stopil naprej, ni imel moči, da bi se umaknil, ni smel.
»Moj Bog!« je vzkliknila dama in je razprostrla roke, »moj Bog! Samo gore se ne snidejo, toda ljudje se morajo sniti, ko bi jih delile gore in morje. Kje bi se
•mene in proti raznim poskusom vtisniti deželi na umeten način pečat izključno nemškesga značaja, konstatira, da je -ljudsko štetje falzifikat dejanskih razmer, ki vsied tega za presojo narodnostnih zadev in vprašanj ne more priti v ipoštev in. končno otl poslancev V. L. S. (nujno pričakuje da nevzdržljivim razmeram na Koroškem posvečajo svojo maj intenzivnejšo skrb in pozornost ter se ipri tem eventualno poslužujejo tudi najostrejših parlamentarnih sredstev.
Koroškim pritožbam se pridružujejo tudi štajerski zaupniki ter kažejo na vedno silnejši pritisk od iNenioev pod očivid-no zaslombo sovražne nam vlade*
V iplenarni seji hrvatskih narodnih zastopnikov, ki se je istega dne v Ljubljani vršila in kateri je prisostvovalo iz kraljevine ttrvatske in (Slavonije 16 bivših narodnih zastopnikov razpuščenega hrvatskega sabora v Zagrebu, 8 narodnih zastopnikov iz Dalmacije, 6 narodnii zastopnikov iz Bosne in 'Hercegovine in 3 narodni zastopniki iz Istre, so se istotako vzeli na znanje opatijski in dunajski sklepi in sledeči komunilke sklenil:
1.' Vrhovna uprava stranke prava je z »velikim zadovoljstvom in iskreno radostjo vzela na znanje poročilo o -sklepih, strjenih 19. .rujna v Opatiji in 9. listopada 191:2 & Dunaju :med delegati stranke sprava rn"Vseslovenske ljudske stranke, vsled kojih stopa Vseslovenska ljudskaistramka v vrste 'Stranike prava in v celoti sprejme njen državnopravii.i program od leta 1894.
2.  Da se doseže edinstvo in svoboda, smatra vrhovna uprava stranke prava za koristno sodelovanje vse'h narodnih sil in želi v tem delu pozdraviti kot soborilce vse plasti naroda brez razlike veie ia plemiena.
3.  Hrvatski narod, svest si ipotrebe svoje-ga daljnega narodnega irazvitka, svojih narodnih ipravic in važnosti geografskega ^položaja, 'bolno čuti politično razkosanost kraljevine hrvatske, z globo-
] kim ogorčenjemi prenaša pritisek proti-narodinega sistema, ki osolbito v Banovini uničuje vsak napredek in prava hrvatskega naroda.
4.  Hrvatski narod, v svesti si, da so zemlje, v katerih on in njegovi   sorojaki
nadejala, da zagledam kedaj gospoda Jo-ahima! Toda kakor vidim, me gospod Jo-ahim ne pozna!«
Kancelist je dvignil glavo in je stopil za korak bližje.
»Da gospe ne poznam?« je zaše:^etal s svojim -navadnimi glasom začudenja, »kako naj vas ne bi poznal?«-
Žena se je nasmejala. Njen smeh pa je bil prisiljen, modre oči, ki so morale biti nekoč krasne, so postale mokre.
»JMo, kdo sem?« je vzkliknila z zvon-kim glasom^ v katerem se je oglašalo nekaj iskrenega, »povejte, gospod Joahim, moje ime, da se prepričam, če ste me spoznali.« .
»Gospa Roža ...« je šepetal kanoelist .in je stisnil s tresočo roko platnice pod tpazduno.
»Spoznal! Res me je spoznali« je vzkliknila, sklenila je roke in je obrnjena že k meni pravila naprej: »Gotovo ne veste, da sva midva z 'gospodom Joaihimom že davno znana in če ne bi bilo drugih o-koliščin ... no! Cemn bi o tem govorila! Kar je bilo in česar ni, se ne piše v registre. Toda jaz imam tako srce, ki vedno ohrani prijateljstvo proti onemu, katerega je nekoč ljubilo. Ko sem zagledala gospo-
živijo, odločilne 'važnosti za položaj monarhije kot velevlasti in da je vedno v poini meri vršil svojo dolžnost nasproti svojemu- zakonitemu vladarskemu domw in nasproti narodom habsburške imonarlti-je ter doprinesel same žrtve, za gotovo pričakuje, spoštujoč prava in svobodo drugih .narodov, da monarhija in njeni narodi o svojem! lastnem interesu izpolnijo svojo dolžnost nasproti potlačenemu hrvatskemu narodu.
5. 'Plenuim vseh -hrvatskih narodnih zastopnikov, članov Stranke prava iz vseli zemelj. na svojem' sestanku v Ljubljani 20. listopada t. L, soglasno odobrava in sprejema te izjave svoje vnhovne oipra^ ve ter izjavljajo, ;da bodo z vso odločnostjo nadaljevali borbo in delo iv duhu programa stranike tpraiva.
iz govorov doni bratstvo med Slo^ venci in Hrvati. Dr. Mile StarČevič je poudarjal, da so Hrvatje v saboru teta 1712 sprejeli pragmatično sankcijo, s katero so si osigurali, da Hrvaška, Slove-nia in Dalmacija ne smejo bili jočene od Štajerske, Kranjske in Koroške, Zago-rac je povdarjail, da dan 20. t. im. je manifestacija hrvaško-slovenskega edinstva, kulturnega, socialnega, etičnega, političnega; povdarjal važnost Jugoslovanov za monarhijo ter predlagal tako4e resolucijo:
Izjavljamo, da tvorimo Hrvati in Slovenci eno narodno celoto. Vsled tega hočemo pristaši Stranke prava in Vseslovenske Ljudske Stranke skupno delovati v duhu in praven programa Stranke prava za jedinstvo, pravice In svobodni razvoj hrvatsko-slovenskega naroda v okviru habsburške monarhije. V svesti smo si, da so hrvatsko-slovenske dežele odločilnega pomena za pozicijo monarhije kot velevlasti in kakor <se zavedamo svojih dolžnosti napram monarhiji, tako odtočno zahtevamo in pričakujemo, da se zave tud| monarhija svojih dolžnosti napram našemu narodu.
Potem je govoril dr. Šusteršič, med drugim je rekel: Besed je dosti, naj sledil o de j a m j a! (iBesed je res dosti, bomo videli, če bo kaj dejanj!)
Klerikalni -listi bodo. bobnali, da je bil ta sestanek, kdo ve kako velikanskega :po-mena za Jugoslovane. Gre pa le za slo-
da Joabima, se mi je zdelo, da sem še vedno osemnajstletna gospodična in da sedi mi v rožnati obleki (kakor bi bilo danes, se spominjam, da sem imela takrat rožnato obleko) ,pri ranjki mamici v salonu ranjke tete. In gospod Joalhirn me vabi na plesx.
Misel, da je mogel neokretni, čudaški, boječi moj prepisovalec s shujšanim telesom nekoč vabiti na ples mlade, v rožnato obleko napravljene gospodične, se mi je zdela tako komična, da sem se nehote nasmehnil in se obrnil s šaljivo besedo na jeziku proti mestu, kjer je stal Cinjski pred nekaj časom.
»Kje je gospod Joahim?« -je vzkliknila gospa Roža.
Ni ga bilo v sobi. Skozi odprta vrata sem videl, kako v predsobi oblači z navadno hitrvoo — svoj veliki, 'vatirani plašč s pelerino. Na moji pisalni mizi .so ležale .prepisane listine, ki mi jih je tega dne prinesel. V svoji pravilni točnosti ni pozabi! niti to;pot, vkljub močnemu razburjenju, položiti papirje na navadno mesto; toda sam se- je brez slovesa tiho odstranil iz sobe. Čez nekaj časa so se za njegovim zgrbljenim hrbtom, ograjenim-z veliko pe-lerjnu, zaprla vrata-, ki sodržaila v vežo.
.*«^'Weriikafc* mi hrvaškeprava&e, fo-re^saimo dve strani,, ki «e teSfta; Ju&ck slovanskega vprašanja., Pri tafci reYvr pridejo^ poštev v s e stranske, brez ozira na retftfo, «e fe dVe;m- poteg ffcvtftov -tudi Srbi! T* pa se/klerikalci ogibaio, jter so — .pravoslavni! — Zato >pa i« izzvenel :-*prvi hrvatsko slovenski sabor« (kakor pravi »Slovenec«) s t r a n k a r -sko in iiič  jugosilovansko!
Pesek .v oči in nič drugega je tisto .povdarjanje v resolucijah o plasteh naroda brez razlike vere in plamena... Kdo je tisti, ki bi. verjel, da se/Poboljšajo in spretmene slov. kleriikaTci?!
Vojna na Saikanu.
NA POMOČ DRUŠTVOM RDEČEGA KRIŽA JUGOSLOVANSKIH DRŽAV,
»Edinost« priobčuje poziv odbora za nabiranje prispevkov v prilog društev Rdečega križa balkanskih slovanskih držav.
Odbor bo pobiral darove po vsem Prhnorju.
Kdor kaj daruje, naj daruje temu društvu.
Darove pobira tudi naše upravttištvo.
*         Zdravnikov manjka
Bulgarska kraljica ie sprejela v av-dijenci zastopnika lista »Kolnische Zei-iung«, kateremu je potožila, da manjka zdravnikov na bojišču in želi, da ibi Evropa izvedela da manjka zdravnikov v Bolgariji in bi jih poslala tje dol.
Zdravnikov manjka -pa tudi na srbskem in črnogorskem (bojišču. Na slednje bojišče je odšel iz Trsta slovenski zdravnik dr. Just Pertot. — Na (bojišče je prispelo tudi nekaj Čeških zdravnikov.
Črnogorski kralj in Malisori.
Iz Podigorice, 15. okt.: Včeraj je prišel črnogorski kralj Nikola v Podgorico in pohitel v oni del mesta, kjer .prebivajo albanski begunci, Malisori; večinoma stair-ci, žene in otroci. Kakorihitro so ga zagledali, so začela klicati: 2 i v i- 9 o s v o-boditolj krščanskih Maliso-r o v .i n M i r i d i t o v. Kralj Nikota jih je popraševal, če so zadovoljni v Podgorici. Smo, na tvoje zdravje, Gospodar! ie glasil odgovor.
Na to je pristopila neka žena k nje-&m ter ga prosila, .naj sporoči .toplo -prošnjo vseh žena kraljici, da bi jim poslala obleke in odej za siromašno deco, da ne bo trjpela mraza. IKralj je ukazal svojemu adjutantu, naj takoj brzojavi v Cetinje za pomoč. (Navdušeni Malisori so zaklicalr »Živio kralj, osvoboditelj krščanskih Albancev*. Oroci so mu poljubljali obleko
in -zapeli so: »Onamo, onaimo___Kralj je
bil do solz ganjen.
Boji md TurM > Čwio8orci.    '    |
Črnogorci so pognali v kr tfu Oustaje 15000 Turkov in Albancev v beg.
V Berani ta okolici je postavilo krščansko prebivalstvo sedem Bataljonov, katerim ^poveljujejo črnogorski .častniki. Uvedena' je >v Berani črno^rtfka uprava s poštnim in brzojavnim..uradom.
Iz Cetinja 20. t. um: SNaše čete korakajo od mesta Tuzi proti Skadru.
Na Stoadrskem jezeru se ie vršil spopad: mod turškim in Črnogorskim trgovskim parnjkom. Turškaladja se je morala umakniti, 'Črnogorci so 'zajeli 5 turških jadernic.                                             '„   .
IzPodgorice: Turki so hoteli zavzeti Berane, ali Črnogorci so preprečili njihov namen in ujeli 380 Turkov. Voditelja Asimbej in Abrnedbegovič sta ujeta."
Iz -Cetinja: Južna armada pod poveljstvom Martinoviča okleipa čim. dalje bolj Skader, vzela je tudi Taraboš. Severna armada se pomika-proti Skadru.      ? ^
.Uradno se 'pbtrja, da sta Plava in Gusinje v črnogorskih rokah. Boj je bil strašansko hud. 600 Črnogorcev ie padlo i« 900 Turkov in ž njimi se bojujočih Albancev.
Črnogorci pod Martinovičem so zavzeli na pohodu proti Skadru višino Belaja in pregnali Turke.
Iz Cetinja 21.: Črnogorci so si osvojili   Jabuke in Vienač v bližini   Plevlja.
Srbi.
Belgrad 21.: Srbske čete so zasedle Podujevo. Dobile so tam mnogo vojnih potrebščin.
General Jankovič je v Sandžaku pri Merdaru zadel na Albance in jih raz-podil
Prve ranjence so pripeljailL v Niš 20. t. m. Večinoma imajo lahke rane. Ranjencev je nekaj nad' sto.
Od severne srbske armade se poroča, da so. čete zasedle na prihodu vse važnejše postojanke.
Čete, ki prodirajo ob črti Ristovac Skoplje, so v Rajincih zasedle turško vojašnico, se polastile višin Biljače nad krajem Trešovo, in pognale Turke v beg. V blSžnjem Kumattovem se zbirajo turške čete.   •                                     '•—«.
Nove srbske zmage.
Beligrad: Srbj so v nedeljo zavzeli Carevo Selo in Stiltantepe ter napredujejo proti Egri Palanka. Turki so potisnjeni proti Tabanovcim.
General Savov.
Vrhovni poveljnik bulgarske armade je general Savov, srednje krepke postave, odtočnega, samozavestnega lica. Star je 50 let. Udeležil se je kot mlad stotnik bulgarsko-srbske vojne. Kot vojni minister je Savov visoko dvignil in 'Spopolnil bulgarsko armado. Savov uživa splošno zaupanje.
Varna ftt Burgas,
Btdgarija *ma dve važni pristanišči: Burgas in Varna. Burgas je večje .pristanišče, dobro naravno zavarovano, Varna je manjše pristanišče, ki ni zavarovano s potrebrtBmi.tttrdbami Burgas je po •sedanjem bojnem načrtu mnogio važnej^ za Butare nego Varna, ki ima okoli 20.000 pnebivalcev. Ali od tu js prehod na Črno-:r*orje in Vzhod. Varna je zgodovinsko vsi-i.-n kraj, kjer se je vršila leta 1444. velika bitka med iPaljafci *ri Turki.
Bulgari prodirajo.
Kakor že -znamo iz naših sobotnih telefonskih poročil, so Bolgari zavzeiH kraj Mustafopašb in napredujejo proti Drino-polju.
(Med potjo so zajeli nekaj utrdeb In višin j priboriti so sj jih morali z bajonetom.
Bulgarske čete so vzele po hudem boju postojanko Tirnovo, .severno od Kir-kilise.
Kraju Mustafapaša so nadeli ime: Ferdinandovo.
Hudi boji pri Kirkiiise.
20, in 21. t. m. so po poročilih iz Sofije bili hudi boji v okolfei KirkHise, kjer se zbirajo čete turške. Boji se nadaljujejo.
Iz Sofije; Bulgari so na pohodu proti Odrinu prišli že v bližino Odrina. Pred mestom so vzeli utrdbe Čermen in Der-vrševo Gomilo. Ujeli so tudi nekaj Turkov.
Pred odločilno bitko. Zatrjuje se z bulgarske   in   turške strani, da pride tekom par dnj pri Odrinu do velike bitke.
S turške strani.
se poroča o bojih « Bulgari <zn Turke Jako ugodno. Pravijo tam v Carigradu, da so pognale turške čete v beg blizu Kirki-lize kar cel regiment iBulgaTOV, potem so jih 400 pobili, enega pa ujeli!
Turki so v lažeh nepoboljšljivi. 'Kakor so lagali o dogodkih na libijskem- bojišču, tako ilalžejo sedaj o dogodkih na balkanskem, bojišču.
Turške vojne ladje so bombardirale pristan Kavarno, ki sluz? le v trgovske svrhe. Turčija je s tem napadom kršila mednarodno pravo,
Poroča se z dne 21. t. m,: Dve turški križanci ste začeli v jutro bombardirati pristan in mesto Varno, Razrušili so nekaj poslopji.
Grki. Grško brodovje je razdjalo važno železnico Solun-Dedeagač in izkrcalo Čete.
Grki so zasedli otok Lemnos.
Iz Aten: Grške čete so se izkrcale v luki Mudros, da okupirajo otok Lemnos, ki bo služil brodovju za operacijsko bazo.
Turška garniztja je majhna, torej n* bo znatnega odpora.
Admiral Kondurlotls je proglasil blokiranje luk na otoku In dal ladjam ne. utralnih držav časa 24 ur, da baptiste luke otoka.
Grški kralj svojim zaveznikom.
Črnogorskemu, bulgarskemu i'n srbskemu.kralju je ¦poslal grški kralj .brzojavko, v kateri, pravi: naši narodi so se združili v bratstvu in pobožne' molitve 4 narodov se dvigajo proti Vsemogočnemu, proseč blagoslova ,za to križarsko vojno. Naj bi;Gospod podelil zmago naši sveti pravoslavni stvari za osvoboditev zatiranih bratov.
Pošli so odgovori polni navdušenju za vcjiio v osvoboditev bratov, trpečih pod Turkom.
Zadnje uesti
z bojišča.
(Telefonično   poročilo).
Bulgari. Sofija: Bulgarsk,i obroč okoli Drino-polja je sklenjen. Zavzeli so vse važne postojanke.
Črnogorci.
Iz Cetinja 21.: Črnogorci so včeraj ujeli 6000 Turkov (ni pa naveden kraj).
Okoli Podgorice in Taraboša so bili novi boji, pričakuje se za jutri odločilen naskok na taraboške utrdbe. Poveljuje princ Danilo.
Srbi.
Belgrad: Srbske čete so uničile pri Glini velik albanski tabor.
S turške strani se poroča, da bi bile turške čete zavzele kraj Kuršimllijo ter pri Kruševcu udrle na srbsko zemljo la se združile z Albanci.
Grki, Grkj so zavzeli kraj Gribovo. Turki bežijo.
Grško brodovje je zasedlo Lemnos.
Sarajevo: Došlo je iz Sandžaka 36 turških rediiov in en častnik. Tam so jih razorožili.
»Zbežal je!« )e pekla gospa Roža ne brez žalosti v glasu. -»Vedno je zbil boječ — ampak da se je tako spremenil! •Komaj sem .ga spoznala! AJi \est&, da je bil pred dvajseti1!ji in nekaj ieti, to je bilo tedaj, ko. sva se poznala, čisto spodoben mož. Res, poit je imel že takrat malo rumenkasto, tudi kretnje nerodne, toda oči lepe, izrazite, Jase bujne in glas, čeprav vedno tih in kakor boječ, vendar vsejej tako odkrit, iz srca prihajajoč. Zadostuje, če vam ipovem, da tačas, ko 'ie -prosil mojo .ranjko mater z?, mojo roko ....
Tu je gospa.Roža vstala, zasmejala se je potShoroa in, je povesila oči.
»To sem se razgovoriia!« je vzkliknila. »No, kaj hočemo, sem že povedala, sicer so ipa to že tako stare stvari, da. ni ¦greh, če se o njih govori. iPovem vami torej, da se je gospod JoaMm, ko me je tačas ugledal pri. večerni zabavi pri ranjki ^ieti, takoj vame zaljubil na smrt. ;Res, ,ple-'saii .je, ni se zmerni za takt in zgovoren tudi ni bil preveč, -toda drugače mu- ie gledala iz oči poštenost iv>. 'Jaas njegov meh-kočuden!, da se je tudi meni priljubil. Moj •oče je bil tačas predstojnik ravno iste pisarne, kjer je gospod JoaMm delail, in |e imd o njem zelo dobro mnenje. Štiri se-; %ix^ smo bile* iKalko naj bi se vse brez , grosa, dote omožile z velikimi gospodi? Zaito je tu^di rekel raniki oče, ko fe prosJU Joalhiim za mojo roko: dobro, ranjka .mati je .rekla: dobro, m kar se mene tičer sem
se mak) najakala, ne od žalosti, kaj bi to, toda od razburjenja in sem tudi rekla: dobro. Zaročila sva se, dekan P. Ščepinjski je nama dal na ,prste prstana, mati je začela misliti na balo zame, vse je šlo tako lepo, da, krasno, ko ie tu 'naenkrat gospod Joahim nekam odšel in se po par dnevih vrnil s svojo sestro ...«
Tu ie gospa Ro-za zakašljaia v zadregi, nekaj časa je gledala na široke; gube svoje obleke, nato pa je nadaljevala:
»Ali niste ničesar slišali .o tej .njegovi sestri? Ljudje so takrat govorili zelo grde stvari, zadostuje, če povem, da je otihče na ulici niti .pozdraviti ni hotel. Ne bom vam pripovedovala, kakšna je bila njegova sestra... sem mati štirih »otrok. —' ne spodobi se, da bi o ženskalb tako 450-vorila. Povem-samo, da je mati, ko je zvedela o tej njegovi sestri, kaka je, sklenila, da ne dovoli, da bi jaz prebivala s tako žensko pod eno streho. Prosila je ranjkega očeta, naj spregovori z gospodom Joaliimom odločilno besedo. ,No, gospod Činjski', je rekel ranjki oče, »izberite si: sestro ali ženo? Obeh ne morete imeti v biši. 'Odpravite eno, bodete imeli drugo, ali .pa snemite « prsta ¦zaroč-r mi prstan'. 1K0 so tako govorili, sem gledala iz druge sobe skozi luknjico ključavnice in sem mislila, da pade gospod Joa-bim.imrtev na -tla; ;taiko je revež pobledel, takoi se je tresel ipo vsem telesu.
$tef, }e 'ponovi ranjki oči, »izberite
si, gospod JoaihLm! Žena ali sestra?' 'Gost l>oa joaltiim je še dolgo molčal, usta so se mu tresla kakor listi trepetlike, nato pa je tin-o .odgovoril: ^Sestra, igospod!'
Ranjki oče se je zelo razjezil. ,Sne-mite takoj, gospod, ta .prstan z roke!' je kričal. Toda. (gospod J.oahim je stal ikakor zid. yDam ga gospodični Roži, ako ga bo hotela!'
To je bil usoden dan v naši hiši. Jaz sem jokala, ranjka mati je jokala in se jezila, ianjki oče se je jezil in kričal na gospoda Joahima zato,. ker me je pred svetom kompromitiral z zaroko in s to svojo sestro, katero je stavil nad vse. Toda gospod Joahim je stal kakor zid in je ponavljal neprenehoma svoje: ^Dovolite, da spregovorim z gospodično Rožo!' Ko je mati videla, da se ne da z njim drugače govoriti, me je poklicala v salon, ranjki oče je odšel iz hiše in midva z gospodom Joahiirnom sva ostala sama. Prijel me je za roko, pogledal' me je, da sem se skoro stresla in je vprašal: ,ALi vi, Roža, tudi želite da spodim svojo sestro iz hiše prej nego se z vami oženin^?, Vrgla bi se mu okrog vratu, vzkliknila bi: »Napravi, kar hočeš — Bog mi je priča, jaz te ne zaipustim/ toda polastil se me je nekak strah in zašepetala sem samo: ,Ako oče in mati uvklevata, da to ni mo- I igoče...' 'Gospod Joahim je stisnil mojo I roko, da me je zabolela.                           I
(Pride še.)    »
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Poslanska zbornica se je sešla danes. iPričelio je 'redno zasedanje. Vlada predloži . proračun, ki izkazuje prebitka okoli 200.000 K. Pričakovati je ostrih intenpola-cpj, govorov radi. znanega Jermana rioeh-enburgerjevega, radi izatvorenja češke šole v III. okna'j'111 n>a Dunaju. Nemci pa s'e iioičejo znesti inad novim poljedeJskini ministrom Če(h'Cimi Zenkerjem.
Dunaj 22. Danes ie bilo otvorjeno jesensko zasedanje. Čehi so pozdravili |u-stičnega ministra Hochenburgerja s klici: oskrunjevalec justice itd.
Finančni minister je predložil proračun, ki znaša 3 mitjarde 137 milijonov po-trebščSn. Dohodkov skoraj ravno toliko. Preostanka 178.000 kron. ;
Nov koroški deželni predsednik. Koroški deželni predsednik Robert pl. Hein je stopil v .pokoj. Povodom vpoikojitve je dobil veliki križec Franc Josiipovega reda. Za njegovega namestnika je imenovan za dež. ipredsednilka koroškega sekcijski šef v ministrstvu zia notranje zadeve dr. Alfred pl. Pries-Skene, ki je dobil obeneim 1 imenovanjem za deželnega predsednica tudi dostojanstvo tajnega svetnika. 'Nov. deželni predsednik Koroške dr. A. Fries-Sksne ie bil rojen 1 .1870.
Jukič -— pomiloščen. miioščeii v do.smrtn.o ječo.
¦ J.ikič je po-
Darovi.
Za »Rdeči križ slovanskih držav« daruje 20 K go?p. dr. E. Dereani. Hvala. Živeli nasledniki!
DomaČe Vesti.              |       Uživanje rte>h &tipendi|jev,   kateri .se
izplačujejo v mesečnih; obrokih dekursjv-no, je 'Odvisno od lepega vedenja; in dokaza, da je slušatelji v tistih semestrih, v katerim se ne obaiižavajo teritamina .položil koiokivjje iz najmanj dveh predmetov s povodnim uspeinom; naaamje uživanje štipenuijev more se podaljšati po dokončanem Četrtem tečaju še za tri mesece v svrfoo .položitve strogih izpitov, >. ,
svojiepro&nje rp.ri lektoratuc in kr. visoke Lole ža; živinozdiravmštvo na Dunaju najpozneje, do 31. oktobra 1912 priloživši jim jkrštai (rojstni) list, spričevalo av-J-^rijkega državljanstva, spričevalo o cepljenju kožic, ubožni. list, spriičevalo o zrelosti za obiskovanje visokih šol ali fako z vspehom že dovršenih tečajev c. in ikr. visoke šole za živinozdravništvo. Od c. ikr. riamestndštva.           .   .
Strelne vaje za srednješolce. — Na gimnaziji so pričele v soboto strelne vaje. Na realki je 69 udeležencev. Poučujejo častniki planinskega polka.
Trafikantje cele Avstrije bodo imeli v nedeljo :popoildne, to je 27. t. m., sinode, na katerih se potegnejo zopet za svoje že znane zafhteve. Tak shod bo tudi v Q o-riei in vodstvo deželnega-društva trafikantov vabi na ta shod, ki se bo vršil v »hotelu pri 'treh kronah« točno ob 3. uri popoludne v nedeljo 27„ t. m.
Za vojašnico v Knninu. — Že več mesecev se bije iboj' za vojašnico v iKr-minu. Slednjič je bil občinski svet se le zedinil glede* nakupa za vojašnico, ali proti sklepu je bil utožen utok, ki je pa ne-gpdno rešen.
Naša telefonska poročila. — V soboto smo pričeli s telefonskimi poročili z bojišča ter bomo nadaljevali v vsaki številki. Opozarjamo naše občinstvo na to, ker mu je tako ustreženo s prvimi poročili istega dne. Prosimo uvaževanja naših poročil, nakupovanja ta naročevanja Usta!
Dunaj 22. Vre^ie^rav^eijsko^Jn,viharno. Močninalivi"" "**"' ••^.S&il^
Za ranjence na Balltanu. Na prvem mestu zaglavija »Vojna na iiailkanu«' naznanjamo, da se je osnoval v Trstu odbor za nabiranje 'prispevkov v (prilog, društev; Kdečega križa 'balkanskih slovanskih držav, ki bo pobiral prispevke po vsem Primorskem. — V irstu se je nabralo do včeraj že K 4455. Piridno nabirajo tudi. po .Dalmaciji. VZadru so nabrali že 7480 K, v Splitu 8000 iK. — 'Kdor hoče darovati za up.rie nr. Balkanu, najt daruje Rdečemu : ..vi .i/u balkanskih' držav. Darove sprejema liiiieupravništvo.
Dr. Boris Zarnik je predaval v soboto. Njegovo ime in naslov predavanja je privabilo toliko občinstva v "Trgovski Dom, da smo bili z Obiskom prav zadovoljni. Predavanje je bilo skozi in skozi zanimivo, občinstvo e ves čas napetopo-slušalo odličnega ipredavatelja. Nekaj več prihodnjič.
Predavanje v soboto. — V soboto 26. t. m. bo predaval sodnik dr. Gradnik o psihologiji   mase.
Občni zbor Podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju, se bo vršil dne \4. novembra 1912. ob pol sed-, mili zvečer v odvet. pisarni g. dr. Stanka Lapajneta, na Dunaju, I. iBraunerstrasse 10, z naslednim dnevnim redom: 1. Poročilo odborovo (taijnikovo1 in blagajniko-vo). 2. Poročilo preglednikov. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. Ako zbor ne .bo sklepčen! ob določeni uri, se vrši uro kasneje ob vsakem Številu navzočih udov i(§ 22 'dr. p.) Odbor.
Aviatična postaja v Gorici. — Letališče ob Mirenski cesti je sedaj živo, ker se vršijo vežbe. V nedeljo- dopoldne ob krasnem vremenu in mirnem zraku smo « imeli priliko videti lep vzlet visoko nad mestom .proti Trnovemu. Tudi popoldne je hilo vzletamje. Mnogo občinstva iz mesta je šlo do letališča.
Šolski tečaj za podčastnike na realki. — Otvoril se je šolski tečaj, za podčastnike. V teh tečajih se podučuje v vseh predmetih nižje realke. Tečaji trajajo 'po 8 mesecev. Določen je dveletni tečaj. Tako bo dana obiskovalcem tega tečaja prilika, napraviti izpit za nižjo realko, kar jim bo dobro služilo pri ipodeljevanju služeb. Samo da se tudi Slovenci, okoristijo s takim tečajem! — (Pouk se vrši zvečer, po 12 ur na teden. Udeležencev je 10. Poučuje se nemško.
Pozor na tramvaj v Gorici. — Nekateri naši deželam so mnogo premalo pozorni na tramvaj v Gorici. Gredo čez tir, ko se niu iže skoro približa tramvaj, drugi jo seka ravno .po tirni poti, tretji se z 'vozom kar ne umakne. Gotovo je, da mora voziti tramvaj po mestu z največjo pazljivostjo, dajati znamenje bližanja, zlasti na ovinkih cest, ali tudi vozniki morajo imeti pred očmi, da vozi tramvaj po mestu, in pešci morajo paziti," da se jim ne pripeti kaka nesreča. Pišemo to radi tega, ker vidimo in čujemo dan na dan, kako bi se tu-intam krnaiu pripetila nesreča. Pred kratkim je šel ravno po tirni poti iz (Gosposke ulice proti Kornu .neki gluh deželan. Sprevodnik opozarjja in opozarja, mož seveda se ne umakne; prav tik za njim se ustavi tramvaj in .mož se je odrezal, da je gluh, da ni slišal. Ali čemu pa hodi ravno po tirni poti tramvaja? Najnevarnejše je v Gosposki ulici, zlasti na-ovinku proti Komu in ob ikoncih Šolske ulice, V Gosposki ulici je kak dan toliko vozov, da se kar težko razvrstijo, in sredi med njimi tramvaj! — Priporočamo paznost občinstvu, istotako sprevodnikom! na tramvaju.
Razpis natečaja. — Na c. in kr. visoki šoli za .živinozdraivništvo na Dunaju ima,se s 1. januarjem 1913 podeliti pet državnih štipendijev v letnem znesku po Setststo (600) kron, kateri so namenjeni za slušatelje štiriletnega tečaja na visoki šoli za živinozdravništvo, in katere podeli c kr. ministerstvo za uk rn bogočastje sporazumno s c. kr. poljedelskim minis-tersfcvom.
Književnost.
Slovenski kmečki koledar 1913. Izdal
in založil Vekoslav Spindiler, ¦urednik v Celju. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 v. —• Tudi Jetos prinaša kmečki koledar mnogo zanimivega gradiva. PripoTočanroo.
DOPISI.
h goriške okolice.
Požar v Mlrnu. — Danes ponoči okoli 2. ure je izbruhnil požar v Mknu in upe-pelil hišo g. .los. -Beltrama, .mizarskega mojstra. Rešiti se ni dalo skoraj ničesar. Zgorela je hiša z vsemi letošnjimi pridelki vred. Škode je 10.000. iBeitram je zavarovan.
ii komenskega okraj«.
Z Nabrežine. — Javna ljudiska knjižnica priredi dne 10. novembra t. 1. Martinov večer z veselico, petjem in plesom. Sodeloval 'bo domači orkester. Cisti dobiček je namenjen za nabavo novih knjig.
Gospodarske vesti.
»Trgovsko^obrtno društvo za Goriško« v Gorici je podaljšalo do prihodnjega petka rok za vpisovanje k trgovskim učnim tečajem za knjigovodstvo in italijanščino to pa za to, ker se ni še zglašilo zadostno število obiskovalcev. Ob tej priliki pozivljemo ponovno vse interesente za te tečaje, posebno pa trgovce in obrtnike, da vplivajo na to, da se njihovi vajenci vpišejo1 v na&e trgovske tečaje, od katerih bodemo imeli skupne koristi. Nadejamo se, da se do petka zglasi v manu-fakturni trgovini gg. Ivančič in Kurinčič zadoistno število obiskovalcev, k tem, vsakemu bodočemu trgovcu in obrtniku neobhodno potrebnim tečajem, da 'bode nato omogočeno pričeti s temi tečaji. Šolnina za tečaje, za en predmet K 8 ter Za oba predmeta K 12 jepaič tako minimalna, da jo lahko vsakdo zmore. Redni pouk začne 7 petek ob 8. uri zvečer. Odbor.
Kupčijskj položaj na Balkanu. — Kupčija miruje. V T u r č i j i se razpravlja o proglasu moratorija. Banke in veliki trgovci nočejo sicer o moratoriju nič slišati, ali do proglasa moratorija naibrže vendar pride v kratkem, kar želijo zlasti manjši trgovci, ki, v sedanjem položaju ne morejo zadoščevati svojim kupčijskiimi obveznostim. V Albaniji je kupčija v poln ž staignaCiiji. V luko Preveša ni več grških ladji, promet .oskrbuje deloma Av. Llovd, deloma Ogrsko-Hrvatska. V Monastif u je
istotako stagnacija; Jedniaiko v Skopijem in v Adrianbpolu.''-- Iz šojtina poročajo, da je od dneva proglasa mobilizacije prenehal vsak blagovni promet po železnici; iže več dni ni dosTo nikakih živil. Vsled tega so cene poskočile za 20%, iz-vzemši za meso, zato hočejo, trgovci za Macedoinijo moratorij.
V  Sofiji in Belgradu pričakujejo, da se kupčijski .položaj koliko-r toliko zboljša. Mnogo trgovin je .že.xidprtih.,zo-pet, vodijo pa jih ženske. Seveda se- sedaj ne naroča nič in ne sprejema naročil. Moratorij bo podaljšan za 3 mesece.
V  Č r n i g o r i počiva .kupčija. Vsi trgovci so pod zastavami, le malo trgovin je otvorjenih. Klavna 'živina pri kmetih se plačuje z boni. V Podgorici je prenehal popolnoma vsak kupčijski promet. Ker je živil in k-olonialnega blaga .malo> utegnejo cene jako narasti.
Tudi iz Q t š k e poročajo o kupčiji isto kakor o prej navedenih državah. . Draginja in škoda v obrti vsled vojne. — Vsaka vojna seže .daleč glede kupčije, jo spravi v nered in viša cene. Nižje-avstrijsko obrtno društvo je imielo zborovanje, na katerem jo podpre'dsedniik ScJhiel omenjal vojno na jBalkanu, rekoč: Navadna poročila Iz Orijenta, n. pr. v čev-' 1 j a r s k i stroki, v mnogih panogah t e k-stilne in k o nA e k c i j s k e branže so I skoro m popolnoma izostala.
'Promet je ustavljen in moratoriji že prinašajo škodo našemu narodnemu gospodarstvu* Poleg tega preti še izostal-i uvoz živil iz Balkana, to so pošiljiatve, kakoršne smo si priborili po dolgem času šele potom trgovskih po-godeb. Ak jih ne bo, preti po dr a že -nje živ il.
Pridelek krompirja. — iPoljedelsko miinisterstvo razglaša, da znaša letošnja letina krompirja 51.59 milijonov kvinta-lov; krompirja je manj, kakor se je pričakovalo; vzrok: deževje in mraz v Času, ko je dozoreval.
Šola za ladijske tesarje v Tržiču. — Ustanovljena le talka Šola in priglašeno okoli .80, učencev.
Sladkorna žetev. — Iz Prage: Statistik S. O. Licht ceni vso žetev v Evropi na 89.35 milijonov cent.; v Avstriji na 19 milijonov, v Nemčiji na 291/.,, v 'Franoos-ki na 91A, v iRsiji na 19 7-i. To bi bil v zadnjih letih največji pridelek.
Usifie, podplati in drugi usnjati izdelki se zopet podraže za 10%.
Najvišje odlikovanje je dobila tovarna Titania, ki izdeluje kmetijSike stroje in stroje za domačo rabo in sioer radi strojev prve vrste, ki, so bili že večkrat razstavljeni in tudi letos v VVelisu. Tovarna je dobila srebrno državno kolajno.
Izseljevanje preko Trsta. — V septembru letos je Austro-Americana odpe^ ljala v severno Ameriko 9978 izseljencev, v južno Ameriko pa 8597, skupno 18575; lani v istem mesecu je bilo izseljencev 1.0908; torej tetos ve.č 7667 oseb.
Žito na Češkem. — .Letos so pridelali na Češkem pšenice 4.425.300 o, lani 3.423.191; rži 9.121.500 q, lani 7.786.832; ječmena 6.286.200 q, lani 5.499.731; ovsa 7.822.000 o, lani 6259.797.
Zavarovalni monopol v Avstriji. Glasilo za češko zavarovalništvo poroča, da uvedlba zavarovalnega monopola v Italiji zelo ugaja avstrijskim vladnim krogom in da so napravili že korake, da proišČejo, pod ikaterinrr pogofii bi se dal tak monolpol tudi v Avstriji uvesti.
Odpoved obrtniške razstave v Sofiji. Oticijamolse razglaša, da izostane v času med 7. oktobrom in 17. hovembroim t I. napovedana- rblkodelska in obrtniška razstava zaradi voijne.                           ; :;
pododsekov in sioer: I. Šolski okraj- (načelnik dr. ToiminSfcik), <H. Ži JafcobšM. ofcy raj (nač. KrajpeS M.)„, III. Kraikovo-T-nho-vo;(nač.Sinoje I,)f W, dvoi^okaraj- (načr Sebenik Dragotin),. V, 'ikoLizejski okraj (nač. F,ranchetti L.), VI. kolodvorski "oik-raj (nač. fehrmann V.), VII. Vodnaat (nač. Verovšek Miha), VIII. iSp." Šiška <nač. Ogrizek J.) in IX. Vič-(nač. Praprotriik). Stanovanjski odsek bo zahteval mnogo truda, zato (prosimo vse slovensko zavedne občinstvo, da'podpira brate stanovanjskega -odseka in Jto gre po možnosti na roko.    ¦
- Sokolsike.,raz-gledni;ce. ?Prva znamenja, da doživimo drugo leto nelkaj .posebnega, so se že pojavila. iSokolske razglednice .so že nekaj časa v. prometu, •vsakdo;jih .je torej že Aailiko.videl in se prepričal, da so te razglednice nekaj takega, kar .mora imeti vsak <zaveden Slo1-venec. Te razglednice ti v. živih slikah predočujejo velik,del slovensko sokolske zgodovine. Katerega Slovenca ali Slovenke ne zanima to? Te raiZiglednide se priporočajo same radi svoje zgodovinske .znamenitosti. Tu imiaš pred seboj južne Sokole iz leta 1864 in 1866, deputacije na zletu v Varaždinu i 1874 in v Pragi 1. 1882. Tu vidiš prerpooditelja našega Sokolstva dr. V. Murnika s slavnio svojo četo, fci je pretvorila Tvršove in Ftignerjeve misli pri nas v dejanja! In tam nastopa starost-ka dr. Franja Tavčarjeva s iponosnim dekliškim sokolskim cvetomi! Ko to zreš pred seboj, moraiš se razveseliti, da je že toliko napredka. Sedaj pa idi vsak in ne samo kupi nego kupuj le te veleizamiimive razglednice. Ako pišeš prijatelju, a tudi v trgovini in obrtu poslužuj se teh razglednic, koristil boš dobri stvari, kajti za zlet se potrebuje mnogo, mnogo denarja. Pri razgledu icab je res malo dobička, ali tudi Sokolu velja: »kamen do kamna palača.«
'Razprodajo zletnih raz-g I e d ni c je prevzel- zletni finančni od^-sek. Naročajo se: pod naslovom »Slovenska sokolska zveza — finančni odsek za III. slov. vsesokolski zlet v Ljubljani. Pri večjeni naročilu velja naslednjii popust: 100-^200 razglednic 15%, 200—400 razglednic 20%, cd 400 dalje 25%. Društva in privatniki morajo poslati znesek za naročene razglednice naprej, trgovci jiih dobe v komisijonsko založbo. Posamezne razglednice se predajajo po 10 vipnrjev. Vseb 8 razglednic k skupnem zavitku -stane 60 vin.; pri naročilu serij znaša pa popust le 15%. Bratje, širite zlome zgodo<-vinske razglednice!
S o k o Is k o člainstvo in slovensko o b č i n s t v o opozarjamo, da kupuje prave zletne .razgdednioe, ki jih je i.zdžtlo vodstvo HI. slov. vsesokolskega zleta, kar je razvidno i'z tiska na razglednicah. Nekatere nemške židovske tvrdke nameravajo izrabiti .zlet v zasebne špekulacije; in so izdiaile sokolske razglednice, ki so po izvršbi in obliki slabe in niso v nobeni zvezi t sokolskimi društvi in MI. slov. vsesokolsikian zletom. Od teh nima slovenska sokolska organizacija nobenega dobička. Zatorej kupujte'iin širite, prave zletno razglednice.
Kiavirni, izvleček za proste vaje Članstva .je ravnokar izšel ter se ga naroči proti prediplačitu ali .povzetju pri »Slovenski sokolski zvezi«; cena 1 K; v zalogi ga imajo tudi tvrdke: »Narodna knjigarna«, in iL. Schwentner v Ljubljani.
Vse poštne pošiljatve, pisma kalkor tudi denarne pošiljatve nasilioviti je direktno na »Slovensko sokolško zvezo«, pod tem naslovom pa na1! bo označen dotični odsek, kateremu ije pismo, oziroma pošiljate v hanionjeria.               . .¦. .
Sokolski vestnik.
III. Slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani I. 1913.                   o
(iKonec.) Iz stanovaniske^a odse%a se nam 'poroča, da «e je pričelo že s sestavo stanovanj sikega (katastra1. •Ker bo .potreba spraviti 'pod: srebo okrog 7000 Sokolov gostov,, starše pritegniilii k Ljubljani tudi občihji Sjppd-nja Šiška inVič, v svrho delitveVin hitrejšega napredovanja dela, se je .razdelil stanovanjski- odsek.,po okrajih »a 9
Razne vesti.
Zaderski nadškoi in »Rdeči križ« za balkanske iiiarode. Iz Zatira: iPosebna deputaicija dveh gospa in nekega odličnega kniizeVniika je šla"k nadškolfu dr, iPuli'-šiču, da ga poprosi za oboi za balkansike ranjence." iKalkor 'hatro je slišal 'nadlškoi prošnjo, se je nalmrdnil iti ni hiotel dati miti Vinarja, Deputacija se je trudila 'dopove^ dati nadSkOffU, da gre za blag namen, toda vse zaVnan, on?-m adpnl svoje deinarnioe!
Dalje na 4. strani.
»Virlbuš unitis«. — J-z Pute poroča*
¦jo: Prvi nas direadnouight »Viribus unttis« je svoje -ptreskušne vožnje prestal iziborroo, i>ne 15. in 17. .pa se je- vrštto na mladji poskusno streljanje iz -vseh strolnih naprav in tudi ta posikujs se |e izborno obnesel, talko da so s tem pobite >vse dosedanje neugodne .kritike o prvem našem dreaid-nouglitu.
Tovarna špirita pogorela. —   V Te-
mešvaru .je v noči na 18. t. nt. zgorela tovarna špirita. Ena talca tovarna ie zgorela v letu 1881.
Francoski aviatik ponesrečil. — Iz Pariza: Na letališču v Oiatonsu je ponesrečil aviatiik Blanc, 'ki jo napravil par poskusnih vzletov na novem mionoplanu, katerega je kazal francoski vojni upravi. Padel je na tla z višine 300 mi; obe peruti sta se ločili in aparat je teleoM na tla. Blanc je seveda obležal ^rorte-v.
Avstrijsko zračno brodovje. — Tvrdka S. M. Rotsild je darovala 100.000 K centralnemu (komiteju za stvoritev avstrijskega zračnega brodovja. Ravno tako svoto v isti namen je nakazala tvrdka bratje Gutmann.
Mednarodnega trgovca z dekleti so aretirali na Dunaju. Imenuje, so iUeiv Brauin-stein* 45 let star. tPošijad je dekleta v Ameriko in Egipt.
Ustrelil se je v (Reimi&u riteojster dragonsikega polka JRessaut, iki je pone-verii svoto 25.000 frankov.
Nesreča na ladji. — Iz Petrograda poročajo: V pristanišču iNarve so nalagali blago na parnlk. Dvigato je zadelo delavce na krovu; -ranjenih je 20, ubiti so 4.
Turisti ponesrečili. — Iz Berna poročajo, da je djva turista vrgel snežen plaz čez skale; 'eden je ubit.
Priča Je pobegnila. — V soboto se je vršila v Trstu porotna razprava proti 31 letnemu delavcu J. Štunmu, ki je baje žabo del z nožem nekega R. Misleja. Šturm je ves čas zamikal, da bi bil on ranil Mi&leja. Seveda je bil povabljen za pričo tudi Mi-slej, ali ni prišel, marveč je — pobegnil. Razprava je preložena.
Črnogorski rezervisti iz Amerike so dospeli v Trst v soboto, včeraj so odšli v Črnogoro.
Turki se oglašajo v Trstu pri turškem konzulu za odhod na bojišče. V soboto se jfh je oglasilo nad 100.
Velik požar je nastal v elektrarni v Berolrnu. Trajal je par dni.
Obesil se je pri Prevojah blizu Kam-r nika 70 -letni delavec iLuka Ravnikar. Revščina ga je privedla do tega koraka.
Španskega princa so aretirali v Ameriki. — Princ Ludovik lAragonski, pre-tendent za španski prestol, je na Ellis Is-landu zaprt; prišel je v Ameriko s francoskim pamikom ¦»France«; princ pa je izgnan iz Francije, iker je hud igralec. Za-raditega- ga ie komisarijat za naseljevanje prldržal ter ga pošljejo nazaj v Evropo.
Dva mladoporočena. — Na Dunaju so našli v nekem hotelu v (prvem okraju 21 letno ženo Kuttner ustreljeno, on, 29 let star, pa je*bil težko ranjen. 'Kaj je bil vzrok grozni drami novoporočencev, se ne ve.
Velikanska tatvina dragocenosti v Trstu. — Trgovec Rlasing stanuje v ulici Stadion št. 14, II. nadstropje. Ko v nedeljo ni bilo nobenega doma, so izginile iz stanovanja dragocenosti gospe Klasin-gove v vrednosti 37000 K. Tatu iščejo.
Novorojenček na grobu. — V Beljaku je zbudila veliko zanimanje vest, da je našel grobokop na grobu pred 14 dnevi umrlega poJkovnega zdravnika dr. Friderika' Sohiiilerja med cvetjem; skrito truplo novorojenčka. Otrok — fant — je bil dobro zavit. Truplo je bilo zavito v namizni prtič z znamko T. ti. in zavito v papirnat ovoj, na ikaterem je tiskana tvrdka M. Pipan. Stvar je popolnoma zagonetna in nimajo dosedaj še nobene sledi o materi otrokovi.
Posledice avtomobilske nesreče.   —
Pred kakimi šestimi meseci se je zgodila pri topničarski vojašnici v Ljubljani velika nesreča. Avtomobil, na katerem je sedela, mlada deklica, je v temi zadel ob (kmetski voz, ki ni, imel svetilke. Deklica je padla z avtomobila in se je ubila. Deželno sodišče je zdaj- obsodilo šoferja Čamemika na šest mesecev, voznika nerazsvetijene-ga voza Podgorška pa na štiri mesece.
i       Drzen rop v Trstu;~ Naztfrlo OPd-
ibega, 40 let star je Šel v nedeljo pa polnoči po ulici del' Istria, kar stopita na vo^-glu ulice lMonteoohiL nenadoma dva človeka predenj in zahtevata, naj jima da pit. j Polboga je imet slučajno seboj steklenico \ vina rn jima jo je res ponudil Ali komaj \ je to storil, mu je iztrgal eden zlato verižico z zlatim- obesnim prstanom s telovnika, podal drugu in rekel: Vzemi in ipc-i begni! Po teh besedah sto jo pa 'oba ?A-j burila. — Pobega pa je v družbi nekaterih »stekel za onim ki mu je 'vzel verižico, ga prijel in oddal policijskemu stražniku. Ropar se piše Franoesoo Butta^oni.
Odgovorni urednik In izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
TisVa: »Goriška Tskarna« A. Oabriček (odgov. J. Fabtič).
Zalaga: Družba za izdajanje liatov »Sočat in »Primorec«.
Mali oglasi
RaJmttJH pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obsefnejli ih računa za vsako besedo 3 rta. HaJprlpravneJSe insertranje sa trgovce In obrtnike.
Koliio je manJBih trgovcev in obrtnikov ˇ Oorlof, katerih na delali (in celo ˇ meatu) nihoe na posna, kar nikjer ne bnarirajo. Skoda ni majhna-
Mebiovana soba prost. Natančneje se izvfc
v Semcnlški ulici št. 12, II.                     428-2
Mesečna soba vana, se takoj odda. Izve
se v ulici Via della Caserma št. 9,  III. nadstropje.                                                              429—2
Proda se:
JU   (landauer) močna in v jako dobrem stanju;   -------
ki drži cirka 15 hI;
i
cela jismia opra
obstoječa iz različnih  pultov in štelaž,
- lise o najboljšem stanju In -...... moderno. ------
Naslov povfe upravništvo.   430L1
______________________________                                                      • ¦   •     :i
Slovenska mesnica
v Gorici, \ ulica Treh kraljev 16
(Uia tre Re 16) pri kauarni Pogana
Največja izber v Gorici govejega mesa, tele-tine in svinjine. Meso je prve vrste. Dobi 3e vedno svežo divjačino in doma pitano
kuretnino. Cene zmerne, brez konkurence, postrežba uljudna. — Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dom. Za obilen obisk se  toplo priporoča udani 424-30              Andrej frandolič, mesar^
Mffialj Turk
priporoča svojo
brivnico.
Goriea, m Kornn 6.
426—10
Družabnik
se išče
za   lepo   razvito   industrijelno podjetje z lepim dobičkom.
Glavnice kron 15-20.000.
Priglas pod zavitkom
„Dobiček"
na upravo lista.
I učenca
za tiskarsko obrt
sprejme
»Goriška Tiskarna" A. GabrSček.
Zahteva se vsaj 2 razreda kake srednje žole.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
'mMž*]
A. Drufovka
Gorica, Rasielj 3. Zaloga usnja.
^Goriška ljudska posojilnica11
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hlil, Gosposka ulica Št, 7, I. nadatr.) — Tolsfon it. 79.
.....RaCnn poStne hranilnice Štev. 837.315.
Na občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vloga se   obrestujejo po 47,%. Stalne večje vloge z enoletno   odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni   davek   plačuje posojilnica sama.
HrprMrt«? vlogr** s* sprejemalo od vsakoc^r. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjioe po Q%.
CHavnl dalail se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. ' Stanja 31. dec. 1911.: Zadružnikov 1863 z   deleži v znesku 70.910* kron.   - Hranilne   vloge;   1,103.254 98. —Posojila: 1,068.002--. — Beservni z a k 1 a d: 100.401 56. — Vrednost hiš: 383 538 29.
Titania
brzoknhalnik za  živinsko pičo
je vsakemu kmeta potreben.
Isti ima tiobrozapirajoSe pokrivalo iz kovanega železa in jeklene pločevine. Jamči go, da se istega ne more ziašiti. — Jako mala poraba: goriva, hitro zavre in rabi se malo Časa za kuhanje. — Malovredna krma postane jako dobro redilna, ako se jo kuha v Titania brzo-kuhalniku. Titania stroji za dom in kmetijo kakor: sejalnt stroji, kosilni stroji, stroji za obračanje sena, separatorji za mleko, kotli za knnanje krme, pralni stroji, stroji za spravljanje perila, ledenice in odcejslaikt so prve vrste. 0ar- lite se prodajalce in zastopnike, ""•jfll Prospekti in reklame gratis in franko.
TUania-Werke, Wels florenje-Avstrijsko štev. 199.
POZOR! Od 15. oktobra do 1. novembra so nahaja lastnik tovarne na Primorskem, zato prosimo vse one. ki so zanimajo in bi želeli govoriti i njim osebno, da nam to nemudoma sporo&v                            Jt— i
Kupujte samo dvokolesa „fllfeil2l", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali, za dirke. Šivalni stroji Original UiCtOrla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno  šivanje  in  štikanje   (vezenje).   Stroj
teČe;biezLuirno in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slamorezniee in vse v to stroko spadajoče* predmete se dobi  po to- | .   vainiški ceni pri*tvrdki
Kerševani & Guk
(ffilCA, n Sttkei Irp it. 9. CgnCL
naročajte „Sočo" in „Primorca".
Inserirajte o Soči in ..Primorcu .
* 1 »Y«T^T^»T^•T^^^^*^IV^r« ii^ti ^ i »^ i r^# i »^«1 »^# i r^# ir^T»
ooaoBi
lOOOODD