DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Š«e¥. 103 Sobota« 29. decembra 1934 Leto IX P. J.: Iz starega v novo leto! Kapitalisti se pripravljajo, da zaključijo svoje račune zgube in dobička in napravijo bilance. Razmišljajo, kako bi se dalo bilance potvoriti, da se skrije poslovni dobiček in da se na ta način izognejo plačan ju davka ter pripravijo teren za nadaljnji pritisk na plače delavcev in nameščencev, za poslabšanje socijalne zakonodaje ter opravičijo potrebe močnih i 1 i'i. .m režimov. Delavski razred nima ob koncu leta takih skrbi. Letni zaključek delavca in nameščenca je dokaj enostavnejši. Od začetka do konca leta jima ni od njunega dela ostalo ničesar. Trpela sta navzlic zaposljenju pomanjkanje s svojimi družinami vred. Kakšen računski zaključek si lahko napravijo brezposelni, si lahko mislimo. Eni in drugi smo med letom gledali, kako .se plače reducirajo, so-cijalna zakonodaja tepta, •• * «-.■ .c .iijikA.tiu.* oi * ton — samo za to, da se je na drugi strani kupičil dobiček, širilo razkošje in razsipanje dobrin. Poleg vsega tega zla je delavstvo moralo sleda ti in preživeti težke poraze delavskega gibanja v raznih državah Evrope. Za porazom delavskega razrednega gibanja v Italiji je prišel poraz v Nemčiji, zatem poraz najbolj duševno in materijalno organiziranega razrednega delavskega gibanja v Avstriji ter končno poraz revolucijonar-nega gibanja v Španiji. Vse to uničevanje delavskega razrednega gibanja se je izvršilo na željo in z denarjem kapitalizma in reakcije, da se na teh razvalinah reši gospodarska kriza in obstoječi družabni red. Po vsakem izmed teh porazov je kapital trium-firal in svet prepričeval, da je konec marksističnega gibanja — in da bo s temi tudi konec gospodarske krize in brezposelnosti. in posledice te kapitalistične diktature? Večja brezposelnost, večji kaos, zmeda in nasilja v kapitalistič-no-fašističnih vrstah. Težki so bili ti udarci za ves delavski razred — ali niso ga uklonili. Za vsakim teh porazov se je — kakor zvezda na Jutrovem — pokazal na drugi strani nov uspeh in nova zmaga. Napredek in ponovne zmage delavskega gibanja v nizozemskih državah, v Angliji, Švici, Čchoslovaški in drugod so nadomestile prej označene poraze in navdušile delavstvo za nove boje, obrambo in uspehe. Razredno delavsko gibanje je kakor tisti zmaj, kateremu je pravljični junak odsekal eno glavo, pa mlu je za to zraslo sedem novih. Močni diktatorji se tresejo pred lastnimi sencami, delavstvo pa z zaupanjem gleda v bodočnost, ki je njegova. * Tudi pri nas v industrijsko nerazviti in v pretežno kmečki državi ni bilo v preteklem letu delavstvu z rožami postlano. Bilo je leto bojev in težkih preizkušenj. Svobodno delavsko gibanje se je moralo bojevati za ohranitev golega življenja — delavcev, nameščencev in njihovih družin. Gigantski boj se je bil proti znižanju plač, podaljšanju delovnega Ne pozabite ob novem Setu S Voščiti srečno novo leto svojim sodrugom in sodružicam? Da, tudi tega ne smeš pozabiti, ker s tem dokažeš svoje sodružništvo in prijateljstvo; svojo ljubezen do delavskega gibanja. Pozabiti tudi ne smeš na svoje najmočnejše orožje v socialističnem gibanju, na delavski tisk. Ali veš, da naš delavski tisk lepo napreduje, da je naša »Delavska Politika« v minulem letu pridobila mnogo novih naročnikov in čitateljev, ker je delavska ter resno obravnava delavske probleme. Lahko rečemo, da je delavski tisk pri nas najbolj stvaren. Zato odziv med delavstvom in prebivalstvom. Če bi delavski tisk ne imel druge zasluge, je velika njegova zasluga, da neobzirno razkrinkava demagogijo, ki se je v sedanji dobi razpasla malodane v vsej mednarodni politiki, v kolikor jo vodi velekapital in njega pandurji. Tisk je tudi v reakcionarni dobi voditelj delavskega gibanja. V dobi najhujših reakcij so delavski zaupniki tajno širili tisk in mnogokrat presedeli v ječah zaradi tega. Danes nam ne grozi ječa, svobodno lahko širimo svoje liste in ustvarjamo protiutež proti kapitalističnemu tisku, ki preplavlja svet in javno mnenje. Ni treba žrtev. Samo malo dobre volje je treba, da delavski tisk postane velika duhovna sila, ki bo odločevala v javnem življenju. Vpliv delavskega tiska ni samo trenuten. To vidimo tam. kjer je reakcija zatrla delavski tisk. Gibanja in ideologije med delavstvom reakcija ni zatrla, ker ne more. Razvoj družbe in vpliv tiska sta dva učitelja bodočnosti, ki s svojimi nauki netita zlasti ob reakciji revolucionarnega duha. Ta duh zahteva povratek k svobodnemu razvoju, ki ga diktira naravni zakon. Če hočeš storiti sedaj ob novem letu svojo sodružno dolžnost, poskrbi, da dobi »Delavska Politika« tudi v novem letu še mnogo več naročnikov in čitateljev. To delo je lahko in celo brez žrtev. Srečno novo leto Tebi, vsem sodrugom in sodružicam! »Delavska Politika« bo stala vedno na braniku za delavske pravice. V katoliških deželah V Avstriji in Španiji delujejo sodišča, ki sodijo ustašem, noč in dan. Avstrija je sicer za Božič izdala neke vrste amnestijo za politične prestopnike* ki so se nahajali v koncentracijskem taborišču v Wollersdorfu in je bilo približno 2000 oseb izpuščenih na svobodo, vendar so odličnejši akterji obeh avstrijskih vstaj še slej ko prej za zidovi. V Avstriji se še vedno nahaja preko 7000 političnih jetnikov v zaporih, ki čakajo na obsodbo. Pri tem se opaža, da oblasti napram nacijonalnim so-cijalistom dokaj milejše postopajo, kakor pa napram socijalnim demokratom. Vlada je tudi zopet dovolila delovanje avstrijskim nacijonalnim telovadnim društvom, ki so se bila navzela idejnosti nacijonalnega soci-jalizma, medtem ko socijalno-demo-kratska telovadna društva, ki so združevala 50.000 delavskih telovadcev. ostanejo še naprej razpuščena. V španski Asturiji je postavljeno pred sodišča 4734 oseb, ki so se udeležile zadnje vstaje in 57 sodnikov se bavi samo z njihovimi obsodbami. Vedno še najdejo tu in tam skrite zaloge orožja. Več socialnodemokratskih poslancev, ki so bili v zvezi z vstajo aretirani, je bilo zopet izpuščenih, ker se jim ni mogla dokazati nikaka krivda. V Madridu so obesili vodjo anarhistov Fernanda Anbara, ki je še pod vislicami vzklikal »Živela anarhija!« V vladinem; taboru v Madridu se opažajo vedno večja nesoglasja, ker postajajo klerikalci vedno bolj nesramni v svojih zahtevah. Republikanci zahtevajo nove volitve. Trocki je dobil policijski ukor Trocki biva še vedno na Francoskem ter je z reverzom obljubil, da se politično ne bo udejstvoval. Z ozirom na umore v Rusiji in postopek proti Zinovjevu in Kamenjevu trdijo v Moskvi, da je v zadevo zapleten tudi Trocki, s katerim so sodelovali Zinovjevci. Francoska policija mu je zaradi tega poslala ukor. Skrajšanje delovnega časa na Čehoslo-vaškem bo prineslo 10 odstotno zmanjšanje brezposelnosti V čehoslovaškem »Pravo Lidu« razpravlja minister s. dr. Meissner o načrtu za skrajšanje delovnega časa. V svojem članku pravi, da predlaga ministrstvo za socijalno skrb skrajšanje delovnega časa na 40 ur tedensko v vseh obratih, ki štejejo nad deset delavcev. Meseca septembra in oktobra je bil 40 urnik uveden v 776 obratih z 69.624 delavci; krajši delovni čas nego 40 ur so imeli v 1545 tovarnah s 125.323 delavci. Okroglo 7700 tovarn, ki imajo skoraj 500.000 delavcev, pa dela še 48 ur na teden. (Nekateri obrati pa delajo še več in čezurno delo.) Če se delovni čas skrajša po načrtu za eno šestino, bi lahko dobilo delo 100.000 delavcev. Stvar se ne da točno tako izvesti, kakor kaže ta račun, vendar je pričakovati, da dobi zaposlitev saj 60.000 delavcev, kar je pomembno z ozirom na nujno majhno operacijo. »Menim,« pravi minister, »v okvirju treznega presojanja, če prihajam k sklepu, da bo v celoti z uvedbo 40 urnega delovnega tedna v obratih s 500.000 delavci dobilo takoj zaposlitev okroglo deset odstotkov ali 50.000 delavcev. Ta številka sp bo pa z naraščanjem' produkcije v omejeno obratujočih obratih zvišala še zlasti v doslej ustavljenih obratih, ki v gorenjih številkah niso vpoštevani.« To ni eksperiment. Potreba je. Malo nam koristijo vesti o povečanju produkcije, če delajo stroji, delavci so pa brez dela. Potrebni so pravočasni ukrepi, da ne postane nezaposlenost neozdravljiva bolezen. Italija v vojni z Abesinijo Povod se vedno najde Italija prodira v ozemlje Abesini-je. Izzvala je najprej krvav konflikt na abesinskem ozemlju in sedaj prodira v deželo. Abesinija se je pritožila na Društvo narodoy, toda Italija se za pritožbo ne jneni. Jako neverjetno je, da bi velesili Francija in Anglija, ki imata v soseščini svoje kolonije, puščala v miru italijansko imperialistično politiko. časa, poslabšanju zaščitne in zavarovalne zakonodaje, dasi ni bil vedno kronan z uspehi. Kapitalistični razred je tudi pri nas skušal vse posledice krize prenesti na rame delavcev in nameščencev i *< 11 tu i t Posledica: Zaslužek se je znižal na polovico, število brezposelnih in napol zaposlenih se je zvišalo. Z njimi je naraščala beda in obup. Kapitalizem je tudi pri nas skušal zajeziti samoobrambo delavstva potom svobodnih organizacij > • > Ali vse to ni strlo našega delavskega gibanja niti mu vzelo volje do boja za samoobrambo pred dušami, kupljenimi od kapitalizma. Vsa »delavska« fašistična gibanja so pod vplivom moralne moči delavskega razrednega gibanja ostala samo želja * \ t kapitalističnih krogov in tam, kjer so se pod silo prilik nekoliko razširila, so v lastni demagogiji in nesposobnosti (kakor v Mariboru in drugod) skrahirala v sramoto njih in vseh onih, ki so taka gibanja podpirali. Naš pokret, svest si svoje moralne vrednosti, se je v začetku tega leta, na podlagi obstoječih zakonov skušal politično aktivizlrati in je prijavil ustanovitev lastne politične stranke, da bi potom nje svoj vpliv povečal in lažje branil pridobitve delavstva. »..*-< tim gl t* v. » Ut j, Tudi to ni našega gibanja strlo. Zastavili smo naše sile na drugih poljih, kjer je še obilo dela. Konsolidacija strokovnega gibanja, razširitev naše kulturne organizacije in kulture sploh je bila naloga, katere se je moral zavedati vsak naš funkcijonar in zaveden pristaš. Mislim, da to delo ni bilo zaman. Število članov v strokovnih in kulturnih organizacijah ni nazadovalo in pridobili smo na moči in ugledu. Tudi na naš delavski tisk v tem letu nismo pozabili. Vsak naš funkcijonar je moral imeti pred očmi, da nam je dober delavski tisk potreben kot vsakdanji kruh in vsak je po svoji moči skušal za naš tisk nekaj napraviti. Danes lahko in s ponosom povdarimo, da je v tem letu, v letu revščine in bede, naš tisk, v Sodrug Melhijor Čohal zlasti »Delavska Politika« napredoval in se izpopolnjeval. Vemo, da še nismo dovolj naprajvili za naš tisk, to pa bo treba izvršiti v novem letu. Cim močnejši bo delavski tisk, tem močnejši bo delavski razred, tem uspešnejši bodo naši boji za delavske pravice. V znanju je moč delavskega razreda! Krona vsemu našemu delovanju v preteklem letu je bil brez dvoma strokovni kongres v Sarajevu, na katerem so zastopniki strokovno in kulturno organiziranega delavstva, v pravem času, na pravem mestu, jasno, odločno in brez prikrivanja povedali, v kakšnem položaju se nahaja naše gospodarstvo, kako živi naše delavstvo, kako se pred očmi oblasti teptajo zakonski predpisi in kako si je gotova kapitalistična klika uzurpirala oblast, da sme nekontrolirano izkoriščati, ne samo delavstvo, temveč vse delovno ljudstvo v državi. Na tem kongresu se je tudi odločno povdarilo. da tako ne more in ne sme več iti dalje. Delavski razred zahteva zaščito, zahteva dovolj dela in zaslužka — ne miloščine — da more preživljati sebe in svoje družine. Delavstvo zahteva enakopravnost pred zakoni, zahteva osebno svobodo in svobodo gibanja ter vpliv na državno politiko. Zahteve delavstva na temi kongresu ne morejo in ne smejo ostati glas vpijočega v puščavi, saj so bili na tem kongresu tudi zastopniki oblasti, kateri so na lastna ušesa slišali, kako se delavstvu godi in kakšne so njegove želje in zahteve. S tem kongresom; je naše gibanje zaključilo svoje delo y starem letu in stopa v novo leto s polno zavestjo, da je v starem letu napravilo svojo dolžnost in v globokem prepričanju, da bo v novem letu to delo želo večje uspehe v strokovnem, socijalnem, kulturnem, kakor tudi v političnem oziru. Upajmo, da se bo v novem letu posrečilo politično aktivizi-ranje delavskega razreda in da bo liiiufm dovoljena obnova samostojne politične delavske stranke. »«. »-»a« Mimi ZavaflviUi i4<« Delavec in nameščenec želita in hočeta biti svobodna in enakopravna državljana v svobodni državi Jugoslaviji, ker le tedaj bosta tudi lahko iz dna srca zaklicala srečno in veselo novo leto! V šoli. Učitelj: »Kaj se je važnega zgodilo leta 1483?« Učenec: »Leta 1483. se je rodil Luther.« Učitelj: »Dobro! A kaj je bilo leta 1487?« Učenec: »Leta 1487? To leto je imel Luther 4 leta.« Tone Maček: 128 Stucai ttufn&ecgec Prvi je mislil samo še na to, kako bi mogel sezuti čevelj in poravnati v njem cunjo, ki ga je žulila, drugi je premišljeval, kako bi se mogel obrniti na levo stran, ker ga je na desni tiščala grča. A ne ta ne oni se ni premaknil. Tretjemu je prišel na um že davno pozabljeni napev narodne popevke, ki mu je potem neprestano brnel v ušesih, do konca, pa zopet od začetka, kakor večno naviti gramofon. Navsezadnje je tudi to ugasnilo. Še nekaj časa jim je strahotna grobna tišina zvenela in šumela v ušesih, potem pa jih je sladkobna nezavest dvignila na svoja lahkotna krila. V tem stanju so jih našli reševalci čez teden dni v njihovi luknji. Dva izmed rešene petorice sta izdihnila, čim so jih prinesli na sveži zrak. Trije so po dolgem času okrevali.« »Strašno! Da človek kaj takega prestane!« »Še več. V istem rudniku so našli Prijetna dolžnost in zahvalnost nas navdaja, spominjajoč se sodruga Čobala tam v zagorski rudarski kotlini, ko slavi sedemdeseti rojstni dan burnega življenja, polnega bojev, preganjanj, a vedno najiskrenejše zvestobe do delavskega razreda, ki mu pripada tudi sam. Iz dna svojih src in vdane sodružne zvestobe ga ob tej priliki pozdravljamo vedrega, krepkega in želimo, da enako živahno, z enako energijo sodeluje z nami še dalje in dalje. Veliko trpljenja in neumorno delo ga je utrdilo, da je močan kakor hrast iz zelene savinjske doline. Naj živi, naj posveča še in še svoje moči interesom delavskega razreda! Melhior Čobal je bil rojen v Savinjski dolini, in sicer v Št. Pavlu pri Preboldu dne 30. decembra 1864. Obiskoval je en razred ljudske šole. Taka usoda je bila določena pred šestdesetimi leti skoraj vsem delavskimi otrokom. Ko je absolviral to »visoko« šolo, so mu rekli: »Fant, sedaj pa s trebuhom za kruhom!« Morali so mu reči tako, ker je bila to v rodbini socialna potreba. In vstopil je majhni in šibki deček, šele deset let star, kot delavec v predilnici v Št. Pavlu v službo leta 1874. Tam je ostal do leta 1880. Njegovi sodelavci so ga izpočetka nezaupno opazovali, češ, kaj pa bo ta fantek. Toda mali Melhior si je s svojo resnostjo in željo po strokovni in duhovni izobrazbi kmalu pridobil zaupanje med delavstvom. Mladega nadarjenega fantiča je pa gnalo v svet. Prav mu je'bila prilika, da ga je spor med delavci in tovarno pognal iz Št. Pavla. Mahnil jo je naravnost na gorenje Štajersko v rudarske revirje. Z naporom je dobil delo 1884 pri premogovniku, kjer je ostal do 1894, s presledkom dveh let, ko je bil izgnan zaradi rudarske stavke 1889. Vrnivši se iz Bavarske, je s sodrugi osnoval prvo rudarsko organizacijo, kateri je bil podpredsednik. Prej so namreč po avstrijskih pokrajinah nadomeščale strokovne organizacije večinoma izobraževalna društva. Nevarni Cobal je moral zopet zapustiti rudarske revirje na gorenjem Štajerskem. Da se ne izgubi njegova dragocena organizatoriška in pro-pagandistiška sila. ga je rudarska organizacija izvolila za tajnika rudarske organizacije za pokrajine južno od Celja. Tako je postal Cobal tajnik rudarjev ter je s svojo agilnostjo in prepričevalnostjo v teku let vzgojil s svojimi zvestimi sodelavci v rudarskih revirjih močne in značajne postojanke rudarskega delavstva in organizacijo, ki je cvetela, žela v hudih bojih mnogo uspehov, dokler ni zadela rudarskih revirjev današnja grozna kriza. Toda rudarji, dva rudarja, očeta in sina, v neki luknji še čez trinajst dni živa. Kajpada sta bila bolj mrtva ko živa, sama kost in koža. Ohraniti so mogli pri življenju samo še sina.« »Ubogi ljudje!« je vzdihnila Trpinka. »Kaj vse morajo trpeti za kos kruha! Huje ko v vojni!« »Da, delavec se nahaja neprestano v bojni fronti, kjer bije boj za svoj obstanek. Na tej strani je on sam, z golimi rokami, na drugi strani pa vsi elementi in gospodar sveta, denar.« »Neverjetno! Pa odkod vi vse to veste?« se je čudil France. »Pripovedujete kakor bi čitali iz knjige.« »Saj sem tudi, v starih časopisih. Slavni francoski pisatelj Emil Zola je slično katastrofo opisal v glasovitem rudarskeim romanu .Germinal’.« »Kje bi ga mogel dobiti, da bi ga čital?« je hlastno povzel France. »Zal se še ni našel človek, ki bi ga prevedel v slovenščino. Jaz sem čital nemškega. Ti pa nemški ne znaš.«*) »Škoda,« je razočaran vzdihnil France. (30. XI!: 1864 — 30 XI! 1934). vzgojeni v duhu socializma prenašajo tudi krize, kakor je težka, v zavesti svojega razrednega položaja in v prepričanju, da je treba boj nadaljevati tudi cb najtežjih razmerah do zmage. V tem pogledu je vzgoja s. Cobala eminentnega pomena ter bi morala biti zgled vsemu delavstvu. Boj za socialne pravic ob vsakršnih prilikah! Ta duh preveva danes rudarje, ki je znak neupogljive borbenosti. Izprva je Cobal, ko se je vrnil domov, sodeloval v izobraževalnih društvih. Kot rudarski tajnik se je prvotno naselil v Celju. Rudarsko gibanje pa je zahtevalo, da se je 1898 preselil v Zagorje, kjer je bil že večji krog zavednih sodrugov. Tam je ustanovil konsumno društvo in postal njega voditelj, da je s tem razbremenil strokovno organizacijo, ki ji je pa kljub temu posvečal nad dvajset let vso pažnjo in sodeluje v njej še danes, dasi so pozneje glavna brganizatorična in poslovna dela opravljali tajniki organizacije. Cobal, ki se je udejstvoval tudi v organizacijah drugih strok, je najpomembnejši strokovni organizator v naši pokrajini, ki se je izkazal v organizacijah in njih bojih kot bojevnik in taktičar. V predilnici v Št. Pavlu Cobal še ni poznal socializma. Poznal je samo krivice, ki se gode delavcem socialno in politično. Drugače pa je bilo, ko je prišel med gorenještajerske rudarje. Tam je oprezal mladi radovednež in se takoj pridružil tajnemu delavskem.u gibanju. V kratkem je za silo umel jezik, obiskaval predavanja in čital liste in knjižice ob prostem času. Tako sc je s svojo marljivostjo naglo popel do spoznavanja in presojanja socialnih razmer. Uvidel je, da je delavstvo brezpravno in Gorjan je menil; »Mogoče se ke-daj tudi med Slovenci najde kdo, ki bi znal opisati tole naše življenje v temle našem črnem revirju.« »Bilo bi dobro. Saj nas ostali rojaki tako slabo poznajo. Gledajo na nas celo nekako zviška, kot na manjvredno sodrgo, ki pač ni za drugo, kakor da rije po zemlji.« »Da, ampak tisti, ki bi se tega posla lotil, bi moral najmanj eno leto sam delati v rudniku in to brez kakih drugih sredstev za preživljanje kakor tistih, ki bi si jih sam s svojimi rokami prislužil.« • »Imaš popolnoma prav, sodrug Gorjan. Kdor bi se samo parkrat sprehodil gori in doli po naši dolini in mogoče iz radovednosti pomolil mimogrede svoj nos tudi v kak rov, značaje rudarjev bi pa študiral mogoče v Birtičevi vinski kleti, pač ne bi mogel podati naše prave slike. Tudi tisti ne, ki bi nas skušal naslikati na podlagi knjg, ki so jih drugi napisali.« . *) Op. p.: Letos je izšel »Germinal« tudi v slovenščini v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. neštetokrat občutil, da so avstrijske oblasti tudi ob najpravičnejših zahte-j vah delavstva ne_obzirno podpirale podjetnike, češ, da so delavci anarhisti, ki hočejo napraviti — revolucije. Težko si moremo misliti, kako ogrožan je bil delavec takrat. Delavec, ki se je genil, je bil že v zaporu. Seje, sestanke in shode so delavci sklicevali skrivaj. Vsi večji shodi so se vršili daleč v hribih po gozdovih. V trboveljskem revirju so morali še leta 1898. prirejati svoje shode v dve uri oddaljenem hribovskem gozdu, da jih ni zalotila oblast. Žrtev takih shodov in sestankov je bil večkrat tudi Cobal. ❖ Delavsko politično gibanje je šele po letu 1890. dobilo nekaj več svobode. Prej se^ je vršilo le po tajnih prireditvah. Cobal se je političnega udejstvovanja lotil že na Štajerskem in je to delo nadaljeval pri nas. Leta 1896. je bila ustanovljena Jugoslovanska socialna dem. stranka. Pri ustanovitvi je že sodeloval ter se udeleževal skoraj vseh političnih kongresov in konferenc. Značilna poteza njegovega udejstvovanja je bila vedno: stroga razrednost, stroga emancipacija delavskega razreda. Rad je povedal svoje mnenje, toda energična zavračal krive teze, ki bi utegnile značitj prostitucijo delavskega gibanja. Cobal je bil v gibanju politična vest, fino čuteča vest, ki je zakričala na ves glas, če je bilo treba. Vedno smo vpraševali, kaj pravi Cobal? V letih 1919 do 1920 je bil Cobal član začasnega narodnega predstavništva v Beogradu. Opravljal je z uspehom tudi druge javne funkcije. Dvajset let je bil predsednik okrajne bolniške blagajne v Zagorju (Litiji), član ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in okrožnega urada v Ljubljani, predsednik Delavske zbornice v Ljubljani. Zlasti v tej odgovorni funkciji si je s. Cobal pridobil za delavstvo in ugled Delavske zbornice nevenljivih zaslug. * Naš jubilant je tudi mnogo sodeloval v delavskenr časopisju. Uredniki naših listov so se pritoževali, da je preoster. Toda, kaj hočemo, pisal je tako, kakor je mislil. Odkrito-, naravnost v lice, dasi je osebno jako ljubezniv človek, ki do nasprotnika nikdar ni poznal prevelike obzirnosti. * Ni to popolna slika. Citali smo že drugod o njegovem udejstvovanju. Eno pa še moramo navesti, kar zasluži vso pohvalo njegovega udejstvovanja. Nevenljiva je njegova previdnost in resnost v zadružnem gospodarstvu. Konsumno društvo v Zagorju je ostala trdna postojanka tudi v sedanji kritični dobi, ki je že uničila in še ogroža toliko gospodarskih organizacij. Zagorska gospodarska organizacija je blagohotno sodelovala z vsemi drugimi našimi organizacijami, nudila delavskemu gibanju rada vedno svojo pomoč. Tudi v tem dejstvu tiči kos solidarnosti, ki so jo Cobal in sodrugi v Zagorju vedno gojili napram celotnemu delavskemu gibanju. S ponosom lahko zremo danes vsi na zagorsko gibanje, zlasti pa oni, ki smo vse to doživljali. * Sodrug Cobal! Zvest si bil vedno delavskemu gibanju, živiš za delavske interese. Iskren si sodrugom. Odločen in bister kritik. Neumoren in požrtvovalen si, ker ti je najvišji cilj socialna pravica in svoboda delavstva. Tak ostaneš! Ostaneš z nami! V tem smislu sprejmi naše pozdrave k svojemu jubileju! Boji delavskega razreda se pa nadaljujejo. Spomin na Tvojo rojstno obletnico naj ne velja poveličevanju osebe. Prikaže naj le, kako se delavec bori ob največjih težkočah. Tvoja požrtvovalnost naj nam služi za zgled. Pozdrav Ti in družnost! iSssnlkarska vesti o n©m ¥ladi Zagrebški »Obzor« z dne 24. t. m. razpravlja o vzrokih, ki so dovedli do demisije Uzunovičeve vlade in nalogah nove Jevtičeve vlade ter navaja med drugim' tudi to-lc: »Povod krize je bil >v zunanjepolitičnem delovanju ministra g. Jevtiča, ali vzroke je treba ibkati tudi v notranji politiki. Vlada g. Uzunovica se je naslanjala samo na .JNS, ki je bila sploh edina stranka, katera se je udeležila volitev in na ta način dosegla monopol v našem javnem življenju. — Gospod Jevtič je kot mandatar regentskega sveta najprej e apeliral na one osebnosti, ki so se doslej abstinirale in niso nosile odgovornosti. Ta apel g. Jevtiča je našel odziv pri vsdh voditeljih prejšnjih strank. To pomeni, da je g. Jevtič uporabil svoj neomejeni mandat, da poskusi sestaviti široko koncentracijsko vlado. Ta poskus sicer ni uspel, kar je g. minister javno povedal, vendar so stopile v novo vlado osebnosti iz raznih strank, tako da lahko ostane veren svoji devrzi: »Sporazum in sodelovanje.« — Vlada g. Jevtiča je izzvala v inozemstvu veliko pozornost, posebno v Franciji, kjer trde listi, da je g. Jevtič še! po poti sporazumevanja, ki ima najboljše izglede za bodočnost. Nasproti tezi g. Uzunovica. da se mora vlada popolnoma parlamentarizirati, in sicer na ta način, da se izloči ministre, kateri niso poslanci, med katerimi je tudi g. Jevtič, jc zmagala teza, da se morejo v vlado sprejeti tudi opozicio-nalci, ki niso v parlamentu. S tem ni JNS zgubila svojega do-tninentnega položaja, ker je večina članov nove vlade iz vrst JNS. Resnica pa je, da so vsi ti ministri v času krize stali Jevtiču ob strani. Zato je sedaj važno, kaj bo sklenil glavni odbor te stranke na svoji seji dne 28. t. m. Naravno je, da se JNS nahaja na razpotju, ker je g. Jevtič izjavil, tla v razgovorih opozicijo ni našel razlike v gledanju na državna uredi- tev, kakor tudi ne razlike v pogledu glavne linije državne In iracionalne jugoslovanske politike. .‘JNS je doslej odklanjala vsak sporazum in zahtevala zase monopol. Kakor pa se vidi iz izjave g. mini-! sirskega predsednika, so ministri, da ■ si člani JNS, nasprotnega mnenja, j ker iščejo sporazum in so za sode-! lovanje. V tem nesoglasju je bil vzrok krize, katera je morala izbruhniti takoj po prihodu g. Jevtiča iz Ženeve, zlasti iker g. Jevtič, ni mogel biti spo-! razumen s postopanjem bivše vlade v vprašanjih zunanje kakor tudi notranji' politike. Ne nr;remo : i zami-:■ lit zunanje »vlitfke brez aktivne podpore najširših narodnih plasti. Prvi korak vlade je bi! pomiioSčenje dr. Mačka. S tem je rova vlada pritrdi!.- hotenju mini: trškega predsednika, cla je potreb;!o hoditi po j poti sporazuma in sodelovanja. Mi | se strinjamo z mišljenjem g. ministrskega predsednika, da je ta pot dobra in želimo, da bi bil pričakovani rezultat čimprej dosežen.« Tako piše konzervativni zagrebški »Obzor«. v • . f ii : i ! -' • - - • - i • .. . ii .4 f r» v*o< ••r' Delavstvo lugoslavije pozdravlja vsak poizkus, ki išče pota "* k-v.m v t.- c - ■ razmere. > ■ • t \ i n , V 1'4 * j f k' * i . - t , f v . , O o , . <» | , , f>. »1 t-ra iTv, ,.«_ ..r..,.., }, \, . 110,,. ||] '• • • Le v spo- razumu z vsemi sloji naroda jc mogoče priti . i v svo- bodno in demokratično življenje, ki je predpogoj prave konsolidacije v državi. Delavstvo bo tudi vlado g. Jevtiča sodilo po njenem delu, kakor vsako drugo dosedanjo vlado; želi pa, da ministrski predsednik g. Jevtič uspe v svojem stremljenju po sporazumu .iu^udevaujii, ker bi. to bilo najlepšc voščilo za novo leto. Za naš delavski tisk Januar 1935 - mesec agitacije Pred tih® rew©iy£ii© v Nemi S»leajiška oficirska kast«* zahteva Za božične praznike so v Berlinu zapirali fašisti svoje lastne pristaše. Razlog sicer ni znan. Jako pa je verjetno, da se nanaša na spor med fašističnimi četami in državno brambo, katere šef jc minister general Blom-berg. Vojska je Hitlerju pomagala do zmage. Zato hoče imeti tudi v politiki vpliv ter deluje za razpust fašistične milice, ki je edina trdna opora Hitlerja. Ta razvoj je naraven. Hitlerjev nacionalizem je izrabila nemška velika gospoda, fevdalni junkerji, bankirji in industrija proti demokraciji. Ti elementi imajo v državni brambi vodilno vlogo, ker so višji poveljniki vojske plemiči in sorodniki fevdalcev in kapitalistov. Usodna napaka republike je bila, da ni vojski dala demokratičnega lica. Vrhutega pa je Hitler po prevzemu oblasti in pod vplivom Viljemove cesarske gospode reaktiviral prejšnje politične mrtvece, ki so v republiki prejemali samo še »milostno« pokojnino. S tem1 je narasla moč »cesarskih penzionistov« in krogov, ki so imeli v cesarstvu ziate čase absolutne vlade nad nemškim narodom in državno politiko. To domnevo potrjujejo tudi pojavi v kapitalističnih krogih. Guverner nemške narodne banke dr. Schacht se neprestano upira Hitlerjevi politiki in grozi z odstopom. Isto-tako zapuščajo vodilna mesta v novih delodajalskih »obveznih« organizacijah najpomembnejši magnati (Krupp, v. Bohlen, Rothschild itd.). Vsi ti pojavi dokazujejo, da je v Nemčiji Hitlerjeva politika doigrala svojo vlogo in da prihaja do vpliva »cersarska« reakcija. S Hitlerjevo politiko pa tudi delavci niso zadovoljni, ker v zadnjem času narašča nezaposlenost, v obveznih delavskih kompanijah pa so tako slabe socialne in zdravstvene razmere, da se re-žimovci sami zgražajo nad njimi. Nemški nacionalni socializem! je napravil veliko uslugo reakciji, veliko uslugo onim, ki hrepene po kapitalistični diktaturi in prevaril nemški nared. Anglija grozi z oboroževanjem — iz strahu, da je ne prehiti drugi. Predsednik angleške vlade Macdo-nald je izjavil, da Anglija jako želi, da bi razorožitvena konferenca imela uspeh. Anglija je predlagala, naj se sklene najprej konvencija glede zračne vojne in vojne s strupenimi plini. Toda države nočejo nič slišati o tem, marveč se oborožujejo. Anglija se ravna po mednarodnih dogovorili ali zgoditi se ji utegne, da bo imela stare ladje in bo slabo oborožena, ko bodo druge države pripravljene na vojno. Anglija bo morala pričeti misliti nase. In vendar dovoljuje Anglija velike vojne kredite ter gradi vojne ladje že sedaj!________ "__________________________________ Seja narodne skupščine v Beogradu se bo vršila v kratkem. Na tej seji bo podala' Jevtičeva vlada pregramatično izjavo. Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poStne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanka z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu. naS list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poStne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. Na drugem mestu poročamo o važni vlogi, ki jo igra delavski tisk v boju delavstva za izboljšanje položaja in končno osvoboditev izpod kapitalističnega jarma. Tega dejstva se mora zavedati sleherni zavedni delavec in pokretaš. Usmeriti mora v tem pravcu svoje delovanje vsak zaupnik, vsak funkcijonar, ki mu je na tem ležeče, da se delavstvo usposablja za boj. Naš list je skušal ves čas svojega obstoja, zlasti pa v sedanji težki dobi, vršiti svojo nalogo kar najbolje, v korist zatiranih trpinov. Da je temu tako, nam potrjuje dejstvo, da je v prošlem letu »Delavska politika« lepo napredovala. Zavedati pa se moramo vsi, da bo naš list lahko ugodil željam naročnikov v polni meri šele takat, kadar se bodo tudi vsi zavedali svojih dolžnosti do lista, ki se mora vzdrževaii sam s skromno naročnino in ne more računati na podpore bank in podjetnikov. Mnogo je treba še pri našemu tisku izpopolniti! Vsega tega se uredništvo iti uprava v polni meri zavedata. Zato hvaležno sprejemamo vse nasvete, ki so mišljeni v korist izpopolnitve in razširitve našega lista. Vsi si želimo dnevnik! Toda kaj naj si mislimo o svetovalcu, ki nas skuša prepričati o potrebi dnevnika, je pa sam že več mesecev dolžan dosedanjo skromno naročnino. Vsak mesec ga je treba posebej terjati za naročnino, kar povzroča nepotrebne stroške upravi. Da dnevnik nam je potreben, toda ta dnevnik si moramo ustvariti sami. Ustvariti si moramo vse potrebne predpogoje, šele nato pa konkretno razpravljati o izdajanju dnevnika. Ne udajajmo se torej iluzijam! Marx nas uči: »Osvoboditev delavskega razreda je delo delavstva samega«. Prav isto velja tudi v pogledu našega časopisja. Zavihajmo torej rokave in pričnimo s praktičnim delom! Mesec ianuar naj bo posvečen našemu tisku. Naša naloga naj bo, v vsako delavsko stanovanje »Delavsko politiko«. Zahajamo le v lokale, kjer se nahaja »Delavska politika«. Kupujemo svoje potrebščine le pri tvrdkah, ki upoštevajo delavski tisk! Največji škodljivec delavskega tiska je oni, ki naroča list, ima potrebna sredstva, pa ne plačuje naročnine. Ustanovimo torej v vsakem kraju, kjer se nahaja več naročnikov »Delavske politike«, poverje-niške odbore (kjer še ne postojajo), ki naj organizirajo dopisovanje in inka-sirajo sproti vsak mesec naročnino od naročnikov, zbirajo za tiskovni sklad itd. itd. Obrnite se po informacije na uredništvo in upravo našega lista! Skličite predavanja o delavskem tisku. Mesec januar naj bo posvečen našemu tisku! Naša parola bodi: . V vsako delavsko stanovanje »Delavsko politiko«. Zmaga protizvezarske liste v Zagrebu in Beogradu Kakor v območju ljubljanske železniške direkcije so se vršile volitve v bolniški fond železničarjev tudi na teritoriju zagrebške in beograjske železniške direkcije. Dočim so v ljubljanski direkciji zve-zarji zmagali, ker so ...r>u . .. so na teritoriju za- grebške direkcije bili poraženi. Nič boljše se jim ni zgodilo v beograjski direkciji, kjer je tudi zmagala opozicijska lista proti oficijelni. Vseh oddanih glasov v območju zagrebške železniške direkcije je bilo 16.977. Od teh je dobila protizvezarska lista (nosilec dr. Krupej) preko 8500 glasov, oz. za 3083 več kot zvezarska lista. Razen tega pa je volilna komisija še razveljavila 3000 za dr. Krupejevo listo oddanih glasov. Zmaga protizve-zarske liste je torej ogromna. Iz Beograda še nimamo točnih poročil, je pa zmagala tudi tamkaj opozicijska lista proti zvezi. Doma in po svetu Ob zaključku leta se zahvaljujemo vsem našim požrtvovalnim so-trudnikom. poverjenikom, naročnikom in inserentom, želeč, da ostanejo tudi v bodočem letu zvesti našemu listu! V tern smislu želimo srečno in uspeha polno novo leto! Uredništvo in uprava. Prihodnja številka našega lista, ki bi morala iziti na novega leta dan, odpade, na kar vljudno opozarjamo vse naše cenjene naročnike, da ne bo nepotrebnih reklamacij. Koledar »Delavske Politike«. Današnji številki našega lista smo priložili koledar »Delavske Politike«. Hkrati izražamo željo, da bi ga naj sleherni naročnik v svojem- stanovanju razobesil na vidnem mestu. * Železničarjem vrnjena režijska vožnja z 10%. V sredo je bila poslana železniškim edinicam brzojavna okrožnica ministrstva saobračaja, glasom katere se železničarskemu osobju povrne zopet ugodnost režijskih kart z 10%, medtem ko so sedaj morali plačevati 20%. Naredba ministrstva je stopila že opolnoči od 26. na 27. decembra v veljavo. Pač pa odloča ta naredba, da se odvzame ugodnost režijskih vozovnic vsem onim železničarjem, ki se bavijo s kako donosno obrtjo, oziroma so solastniki kakih protokoliranih tvrdk (recimo kamnolomov itd.). Dr. O. Pirkmajer vršilec dolžnosti bana. Ker je ban dravske banovine dr. D. Marušič poslal minister socialne politike in narodnega zdravja, bo vršil do imenovanja novega bana j njegove posle pomočnik bana dr. O. ! Pirkmajer. Nadloga beračev in nasilstva. O teh dveh stvareh čitamo jako mnogo v časopisju, ki kliče na pomoč policijo in ječe. Naslov, kamor se obrača časopisje, je pa napačen. Ni kriva malomarnost policije, da narašča beraštvo in tudi ne, da se množe vsakovrstni zločini. Ne! Temu so krive posledice gospodarskega sistema. Če gospodarski sistem noče odpravljati vzrokov, oziroma jih odpraviti po možnosti današnjih razmer, je kriv sam. mn., brati leilk- |„ n )»<*’'/*) trn Vi Vsak naš ljubi zemljan, tudi delodajalec ve, da žive ljudje v pre-bednih razmerah. Zaradi krize mečejo ljudi na cesto, zaposlenim znižujejo mezde, češ, da ni zaslužka in podaljšujejo delovni čas. Zniževanje mezd in podaljševanje delovnega časa pa zlo silno povečava. Vedno je manj ljudi zaposlenih in tisti, ki so še zaposleni, se ne morejo več preživljati niti sami, kako naj bi kaj prispevali še svojcem ali drugim svojim sotrpinom? t.,,.,,v„ ............ 'u- - - .i • S social- no bedo in negotovostjo pa propada tudi moralnost, če ni človek tako trden, da raje pogine, kakor bi se dal »moralni« družbi v zobe. Tu je treba iskati vzroke in jih odpraviti. V ta namen je pa potrebno samo praktično socialnopolitično delo. »Višja morala« in »miloščinska« politika za reklamo ne more mnogo žaleči. Slovani so arijskega rodu. Prvotno v Nemčiji niso bili na jasnem, koga naj pravzaprav prištevajo arijcem in koga ne. Sedaj so to stvar dognali, ko je veleposestnik, ki je poljskega rodu po svojih dedih, izposloval razsodbo, da se Slovani štejejo med arijske narode in so z Nemci sorod- Haribor Skupno zborovanje živilcev in brivcev F...r: Tone Maček: Zimski sončniobrat (W inter-Sonnenwende) Trdne volje ko kamen, nosimo v rokah plamen! Svoboda je naša prisega, ki v zboru se našem razlega čez daljne daljne gore in doline, da noč moreča izgine, da sonce vso zemljo obsije, nam upanja vlije! Trdni ko kamen, nosimo plamen! Nosimo plamen! Naj visoko v nebo plameni, da sleherni v njem zažari. Enakost, je naša prisega, ki v zboru se našem razlega, ponosno, vsem zvezdam naproti! Motenje dobi naj peroti, da novo življenje nam vzklije in sreča zasije! Trdni ko kamen, nosimo plamen! Nosimo plamen! Ko v zimski noči gora stoka, prisega žuljava nam roka... Bratstvo je naša prisega, ki v zboru se našem razlega čez vse kontinente in vse oceane, da človeštvo iz spanja kvišku plane, da po soncu in svobodi zahrepeni in raztrga vezi! Trdni ko kamen, nosimo plamen! Nosimo plamen! nega rodu. Izvzeti so le Židi in narodi barvaste polti, črni in rumeni rodovi. — - •* - — • M Iti. , O«' ) » •!) UriUuJ Kakšna bo nova volilna reforma na Madžarskem? Volilna reforma, ki jo predlaga Gombos ne bo boljša kakor je sedanja. Volili bodo direktno (najbrže javno) 180 poslancev, 65 pa jih bodo volili posredno občinski odbori posameznih mest. Goring, pruski predsednik vlade se ženi. Poročil bo gledališko in filmsko igralko Sonnemann. Če si z naročnino v zaostanku, jo poravna) takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. — AngSeže skrbi Avstrija ? Skrbi bo hitro konec, če bodo Angleži zayezali svoj mošnjiček Angleški list »Dgjly Telegraph« pravi o Avstriji, da se avstrijski delavci kljub pritisku odzgoraj branijo pristopiti v fašistovske organizacije ter se organizirajo v svojih lastnih zvezah, katerih moč in obseg vsak dan narašča. Tajna literatura ima že ogromen obseg ter je dosegla skoraj Že razširjenost socialistične in republikanske literature pred prevratom. List opozarja na tajno oboroževanje Avstrije. Tovarne za municijo in letala, kakor tudi tovarno za vojaško sukno in obutev so v polnem obratu. Pripravljeni so tako, da v resnem slučaju po cesti prydro naravnost na ljubljansko^polje. — Angleži so res čudni ljudje, posojajo denar zato, da jih potem tarejo skrbi. Kajti oboroževanje izvaja Avstrija predvsenr z angleškim in francoskim denar jenu Ljubljana Silvestrovanje za ljubljansko delavstvo priredi 31. decembra 1934 Strokovna komisija v dvorani Delavske zbornice. Začetek ob 9. uri zvečer. Družabni večer bo domač, prijeten. Igral bo »Jazz-Zarje«, pel bo pevski zbor. Delavski oder bo v režiji s. Skuka vprizoril odlomek iz Iv. Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«. Nastopili bodo Havajci in drugi gostje iz daljnih krajev. Vmes bo ples in druga zabava. Znana vinska trgovina Briški v palači »Grafike« je prevzela odgovornost za ceno in izborno pijačo in jedačo. — Vstopnina 6 Din za osebo. Z družino pa za vsako sebo Din 4.—, torej samo toliko, da se krijejo stroški in takse. V nedeljo, dne 30. dec. 1934 ob 10. uri dop. se bo vršilo v Delavski zbornici, II. nadstr., skupno zborovanje živilcev in brivcev radi sistiranja Zopet prepir mod narodnimi in nacionalnimi železničarji Boi med narodnimi železničarji, združenimi v UJNŽB pod vodstvom postajena-čelnika g. Lukečiča in inž. Grudna ter med nacionalisti g. Tumpeja se vrši v Mariboru še vedno naprej. Minulo nedeljo bi se moral vršiti zopet občni zbor Kreditne zadruge državnih železničarjev, ki jo še vedno obvladajo pristaši g. Tumpeja. Pa tudi ta občni zbor ni uspel, ker je prišlo med pristaši obeh skupin do takšnega prerekanja in razburljivih nastopov, da je končno zastopnik policije občni zbor predčasno zaključil. Navzoč je bil tudi delegat centrale iz Beograda, ki si je torej lahko na lastne oči ogledal to idilično nacionalno in narodno skupnost v Mariboru. Delavskih božičnic, kakor običajno prejšnja leta, letos ni bilo. Le »Prijatelj Prirode« in »Detoljub« sta priredila skupno božičnico v svojem društvenem lokalu, z raznimi nastopi in deklamacijami. V nedeljo zvečer je »Prijatelj Prirode« žgal tudi zimski kres v otroški deželi v Gornjem Radvanju, kjer se je zbralo lepo število so-drugov. Vojni obvezniki, ki so ob priliki zaprisege na voj. dolžnost dne 16. t. mi na Tezenskem voj. vežbališču prejeli modre listke kot dokaz, da so se zaprisege udeležili, se pozivajo, da se z listki javijo mestnemu vojaškemu uradu v Mariboru, Slomškov trg št. 11 med uradnimi urami najpozneje do konca tega leta, sicer bodo pozvani k ponovni, naknadni zaprisegi skupno z obvezniki, ki zaprisegi dne 16. t. m. iz kateregakoli razloga niso prisostvovali. Božična trgovina je bila zadnje tri dni pred prazniki še precej živahna, vendar ne kakor nekdaj v boljših časih. Občutila se je povsod kriza, zlasti v žepih delavcev. »Soseščina« Trniče se pravda z zvonarjem. V Trničah pri Št. Janžu na Dravskem polju imajo kmetje precejšnje posestvo v skupni lastnini, da z dohodki posestva vzdr- Celjc »Delavska Politika« se dobi v trafiki v Vodnikovi trlici, poleg Sauca. Kranj Važno predavanje, o Karlu Marxu, bo priredila »Svoboda« v nedeljo, dne 30. decembra ob 9. uri v društveni dvorani (rest. »Semen«). Predaval bo predsednik zveze »Svobode« prof. s. Teply iz Maribora. Opozarjamo vse delavstvo, da se tega važnega predavanja udeleži. Posebno zainteresirati pa se morajo za predavanje člani in članice »Svobode« oziroma svobodnih strokovnih organizacij. Kdor je že slišal predavati prof. s. Teplyja, tega gotovo ne bo manjkalo. Silvestrovanje »Svobode« se začne letos, kakor po navadi, ob 20. uri v društveni dvorani rest. »Semen«. Spored bo letos zelo pester. Po dolgem času nastopi zopet pevski odsek, potem bodo razne recitacije, komični prizori s petjem in še več drugih zabavnih stvari. Kdor si želi neprisiljene zabave, naj poseti silvestrovanje »Svobode«. Božičnica »Svobode« je tudi letos zadovoljivo potekla. Bilo je obdarovanih okoli 200 otrok. Prireditev je tudi sicer lepo izpadla in je vladalo zlasti med otroci veliko veselje. Vsem pa, ki so finančno in materialno pripomogli k uspeli božičnici, se naj-iskreneje zahvaljujemo. Jesenice Tajna seja obč. odbora. Za dne 26. decembra 1934 zvečer sklicane seje obč, odbora se ss. čelesnik, Ažman in dr, Štempihar, ki predstavljajo delavsko delegacijo v občinskem cidboinu, niso udeležili in s.o obč, upravi sporoči® razloge svojega izostanka s sklicevaoijeim nia § 59. zak, o olbč. Driš. Ptuj Odpust brezposelnih. Odpuščeni so bili 20. t. m. vsi brezposelni delavci, zaposleni pri javnih delih. Vsi so bili deležni izredne podpore od Din 25,— do Din 75.— (poročeni z otroci), katero so prejeti v obliki nakaznic za živijenske potrebščine v skupnem znesku okroglo 3000 Din. Brezposelni se zahvaljujejo za ta dar, prosijo pa, da se jim spet preskrbi delo in jim s tern omogoči, da bodo mogli vsaj za silo živeti. Družabni večer. Opozarjamo vse so-druge in sodružice ter somišljenike na družabni večer, ki ga bo priredila »Svoboda« na Silvestrovo. Na programu so pevske in tamburaške točke, recitacije otrok, deklamacije, govorilni zbor, živa slika z nagovorom. Dostojno hočemo pričakati novo leto, v zavesti, da združeni z razredno-zavednim proletariatom celega sveta kljub vsemu utrjujemo pot našemu novemu letu. Vaška politika — Kako kaj doma, ded Milovan? — Za nič, dragi moj. Sinovi so se skregali med seboj, eden hoče biti nacionalen, a drugi naroden. (»Politika«.) i naredbe o odpiranju in zapiranju lokalov. Ker je dnevni red zelo važen, je dolžnost slehernega, da se tega zborovanja točno udeleži. žujejo kapelo v soseščini. Ta kapelica ima tudi svoj zvon in zato rabijo zvonarja, ki soseščini trikrat na dan zvoni. Pred par leti so dajali zvonarju zato vsak kmet letno eno merico ajde,, sedaj pa plačajo Din 1.— dnevno. To ajdo je moral župan pobirati od kmeta do kmeta, drug je nosil vrečo, v katero so kmetje sipali ajdo. Načelnikov naslednik pa od leta 1928 ni hotel več pobirati ajde z vrečo, tudi plačali niso in tako se je vršila te dni pred mariborskim sodiščem pravda v tožbi zvonarja za te merice ajde in dinarje za zvonenje. Sodnik je sicer hudo prigovarjal načelniku soseščine k poravnavi, a nič ni pomagalo. Morale bodo priti priče, da bodo preiskali, zakaj zvonar ni dobil ajde. Žrtev poklica. Kakor znano, je ipiri gašenju požara v Hutterjieivi tekstilni tovarni dobil delavec Oton Krebs smrtno nevarne opekline po v&eim životu. Zdravniki so se zaman trudili, dla bi mu rešili življenje, .podlegel) je težkim pošlkodlbam im zapustil ženo ter četvero nepreskrbljenih otrok. Pogreba se je udeležilo veliko Stevffib pokojnikovih sodelavcev. Na grofciu se je poslovil od pokojnika •?. lepim nagovorom miek njegov tovariš. — Globoko sočutjie z ubogo dtnužioo je pokazal lastnik tosvarne g. Hutten, ki je daroval za družino Din 2000 kot prvo pomoč in se je razum tega še obvezal, da bo plačeval ženi po Din 500 mesečne rente, dokler ne bo zadnji otrok, dovršili 14. leto. — Tudii delavstvo je priskočilo dlružini na ipcmoč z zneskom Din 1000. Vlom v gledališko blagajno. Na božični dan, v torek, med opoldanskimi odmorom, ko je šla blagajničarka k obedu, so neznani zlikovci vlomili v gledališko blagajno v Slovenski ulici, iz katere so odnesli 3000 dinarjev v bankovcih, medtem ko so drobiž pustili. Za gledališče, ki preživlja stalno denarno krizo, je to gotovo hud udarec, ker proti vlomu ni zavarovano. Policija z vnemo sledi za storilci. Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. Lese pri Prevaljah Božičnica revnih rudarskih otrok. Dne 24. decembra popoldne je priredila Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica Leše, v rudniških prostorih na Lešah božičnico za revne rudarske otroke, kakor že nekaj let sem. Zbirala sta prostovoljne prispevke odbora Zveze rudarjev in Svobode, pomagal pa je tudi krajevni odbor Konzumnega društva za Mežiško dolino, prav tako kot prejšnja leta. Otroci rudarjev se že tedne poprej veselijo na obdaritev, veselijo se pa tudi starši obdarovancev, da bodo njihovi malčki preživeli vsaj nekaj lepih ur v svojem sicer nadvse žalostnem,, bednem življenju. Vsled obupnih socialnih razmer v našem umirajočem rudniškem naselju je že težko dobiti sredstev za najskromnejšo obdaritev. Vsled latentne brezposelnosti članstva so večinoma že vsi viri izčrpani. Uva-žujoč te težkoče, se rnora priznati požrtvovalnost in nesebičnost sodrugov z Leš. Lahko smo ponosni na našo najstarejšo trdnjavo v Mejiški dolini, v katero se zaganjajo razni vetri in sapice, ki pa odnesejo samo pleve, jedro pa ostane. Delavstvu iz Prevalj in Leš priporočamo pri tej priliki zopet, da se oprime delavske organizacije, katera ima dovolj vidnih uspehov za seboj. Kje so bile razne namišljene delavske organizacije, ko se je bilo treba boriti za osemurni delavnik? Kje so bile tedaj, ko se je šlo za razne socialne pridobitve? Delavstvo naj pogleda svoje žuljave roke in bo takoj vedelo, kam spada. Zaman hodijo razni fra-karji in njih žalostni pomagači iz delavskih vrst, kateri se ne sramujejo svojega izdajstva, med nas. Nikdar še ni bila enotnost delavstva bolj potrebna, kakor v teh težkih časih, zato nas veseli, da sodrugi z Leš razumejo čas in je vsak na svojem mestu. Trdno verujemo, da se bo uresničil v polni meri pregovor, ki pravi: Kar seješ, to ža-nješ! Naša mladina pa se bo vedno spominjala teh žalostnih časov, ko je bilo njenega veselja le toliko, kolikor ga ji je pripravilo nekaj zavednih in požrtvovalnih sodrugov. Zaveden rudar. Črn a Silvestrovanje »Svobode« se bo vršilo kljub vsem zaprekam s strani naših nasprotnikom, in sicer kot je bilo javljeno, dne 31. t. m. pri Knezu v črni. Za srečelov pa ni bilo mogoče dobiti dovoljenja, zato odpade. Na veselici bo v obilni meri poskrbljeno za neprisiljeno zabavo. Zato vsi sodrugi in sodružice ter somišljeniki, na svidenje na tej .prireditvi! PREKLIC. Podpisani Janez Vidic, tov. preddelavce, Koroška Bela, obžalujem i,n preklicujem vse nečastne tnditve in žalitve o g. Mohoriču, ki sam jih izrekel dlne 16. deoembtia 1934 na Jesenicah med tam zbranimi vojnimi obvezniki, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnega iprelgamjanja. Jesenice, dne 24, decembra 1934. Vidic Janez. i Nacionalizem — inter-i nacionalizem S. Erikson, odličen švedski parlamen-; tarec, poznan našim železničarjem izza kon-j gresa USŽJ, in predsednik švedskega delav-| skega esperantskega društva, je priobčil v j listu »Somrnar« članek pod naslovom »Nacionalizem — internacionalizem, ki ga posnemamo po »Sennaciulo«: Mednarodno delavsko gibanje je zgrajeno na principu organizacijskega sodelovanja dlavstva vseh dežel, brez ozira na pleme in spol ali na državne in narodne meje. Običajno se označuje izpovedanje pripadnosti k temu. gibanju z nekoliko nepravilno besedo: internacionalizem. Meščani, predvsem desničarski, kaj radi odevajo svoje nazore v nacionalni plašč. V nordijskih državah je »Nacionalna stranka« poznana kot največja nasprotnica delavskega razreda. Saj je to stranka premožnih, stranka industrijskih baronov in trgovcev, čeravno izgleda, kot bi se le-ti borili za »nacionalne cilje«, ker stalno nagla-šajo, da posvečajo skrb interesom »naroda in države«. Ob slavnostnih prilikah se njeni pripadniki odevajo v narodno odelo, se polastijo narodnih simbolov, n. pr. zastave i. sl., pojejo šovinistične pesmi in igrajo rodoljubar-ski teater. »Lastno« deželo imenujejo y takih trenutkih najboljšo in najdražjo na svetu (n. pr. nemška nacionalna pesem »Deutschland, Deutschland liber alles« je značilen primer za to), druge države in narode označujejo kot »sovražnike«. Razume se, da ti patentirani patrioti istovetijo svoje lastne interese z državnimi interesi, dobro vedoč, da se ljudska masa ne obotavlja žrtvovati na oltar domovine. Val nacionalnega ognja širijo v vseh plasteh naroda. Že večkrat je izgledalo kakor, da si delavski razred rad dopusti izkoriščanje, ako izkoriščevalci pripadajo »lastnemu narodu«. Tako je delavski razred često igral igro nacionalnega samoljubja in veselo kričal z velepatrioti V taki dobi razvoja se delavski razred ni mogel dovolj uveljaviti, ker se nagiba k bratstvu med ljudmi in ker hoče pospešiti zgradbo nove družbe na temelju svobode in pravice, v duhu miru med narodi. Oči-vidno pa mu manjka pravo sredstvo za uresničenje tega programa. Delavski razred je namreč organiziran »po narodnosti«. Vsak narod ali država pa ustanavlja enotnost in v kadru le-te enotnosti edino lahko učinkovito nastopa s svojo močjo. Obstoja sicer tudi mednarodna vzajemnost, toda ta nima dovolj moči, da bi za-mogla ustaviti cvetoče nacionalno poneum-nevanje. Sedanja svetovna organizacija je produkt dolgega zgodovinskega razvoja in obstoječega gospodarskega stanja. Vsaka država se obdaja z zidom in ograjami, carinami, potnimi listi, z lastnim1 denarnim sistemom itd. Vse to izolira ljudstva in preprečuje enotnost. Izmed vseh zaprek, ki najbolj onemo-gočujejo svobodno vzajemno delo za zbliževanje med narodi, je mnogoštevilnost jezikov. To lahko vidimo kljub vsemu napredku modernega časa in tehničnim iznajdbam. In baš to je vzrok premoči delavskega razreda v sedanjih mednarodnih delavskih organizacijah, ki se ne morejo učinkovito boriti proti fašizmu. Mednarodna organizacija obstoja iz voditeljev organizacij raznih narodov, kateri se zopet razlikujejo med seboj v vzgoji, običajih in jezikih, tako da ostanejo člani organizacij raznih držav po večini pasivni, odnosno več ali manj nerazumevajoči gledalci. Ako se hoče v tej zmedi ustvariti boljši red od dosedanjega, je treba najti sredstvo, s katerim se bo omogočilo direktno sodelovanje med člani, sredstvo, s čigar pomočjo se bo v vseh državah pri vseh narodih zasidralo naziranje, da je temelj za srečno čloyečansko organizacijo princip: Svet je eno polje. Najglavnejše sredstvo pa je: jezik. In baš to sredstvo mi že imamo, imenuje se Esperanto. Mednarodna delavska esperantska organizacija S. A. T. je svetovna organizacija, ki vzgaja svoje člane k svetovnemu naziranju in jih skuša navaditi razmišljati o organizaciji svetovne človeške družbe. Potrebno nam je le, da se je oklenemo. Delavci, razredni borci, učite se esperanto in pristopite k S. A. T.-u! Edino na ta način bomo lahko uspešno odbili val krutega nacionalizma. Iz esperanščine prevel J. D. Meh za smeh Bo cenejše K zobnemu zdravniku pride človek z vso zabuhlo in oteklo glavo in ga. med groznim stokanjem vpraša: — Gospod doktor, koliko pa velja, če si dam izdreti zob? — Dva dolarja, odgovori zdravnik, ampak brez bolečin. „ . — Kaj? Dva dolarja! 1 otem se pa že rajši stepem s kom na cesti, pa mi ga bo brezplačno izdrl. Ona zna molčati — Nekaj bi ti povedala, pa ne vem, ali se lahko zanesem nate. — Bodi brez skrbi, jaz znani! molčati. Vidiš, moja prijateljica mi je povedala, da jo mož pretepa, pa nisem tega še nikomur povedala. Konkurz »Kaj je konkurz?« »Ce deneš denar iz suknjiča v hlačni žep in daš suknjič upnikom.« Frizirane Jugoslovanski tisk posveča prav J malo, da ne rečem nikake pažnje, zelo | značilnemu pojavu v našem narodnem gospodarstvu. Mislim tu namreč na prikrivanje dobičkov v naših industrijskih podjetjih potom rafinirano prirejenih in »ofriziranih« bilanc, ki jih morajo podjetja vsako leto javno polagati. Edino beograjska »Politika« tvori med našim tiskom častno izjemo in zdaj pa zdaj neustrašeno posveti za kulise naših velepodjetij. Pred par tedni je priobčila članke o razmerah v celjski cinkarni v zvezi z ljubljanskim društvom »Ruda d. d.,« Te dni nam je »Politika« v isti zvezi predstavila gospodarstvo neke zasebne sladkorne tovarne v Vojvodini in vzporeja njene dobičke z dobički neke državne sladkorne tovarne istotam. Gre za obdobje štirih let, od 1928. do 1932. V tem času je producirala državna sladkorna tovarna približno 1.2 milijona kilogramov sladkorja in je izkazala 87 milijonov dinarjev dobička. Zasebna sladkorna tovarna je pa producirala 3.6 milijonov kilogramov, izkazuje pa 82 milijonov dobička. Merjeno z istim merilom, bi zasebna tvornica morala v istem času izkazati najmanj 240 milijonov dobička, ker sta obe tovarni prodajali sladkor po isti ceni, po isti ceni sta kupovali sirovine, produkcijski in upravni stroški so morali v zasebni tovarni radi popolnejše racijonalizacije biti nemara še nižji kakor v državni. Podrobnejši pogled v bilanco pa nudi razna presenečenja: zlasti ogromne so investicijske vsote (novi stroji, novi objekti, nove tovarne), ki so vpisane med izdatke, čeprav je to le prirastek kapitala. Kot kupnina za sladkorno repo so vpisane vsako leto vsote, ki bi zadostovale za odkup repe za par let in to po tako visoki ceni, ki je producenti repe še niso nikdar prejeli, namreč preko 2400 dinarjev za tono, medtem ko je repa, ki je ostala še v zalogi, ocenjena samo s 600 dinarji. Značilno je tudi tole: v enem izmed poslovnih let so prejemki za sladkor navedeni s 17 milijoni dinarjev, istočasno je pa izkupiček za odpadke pri produkciji sladkorja (to je, repni obrezki, repna mezga i. t. d.), ki se uporabljajo kot živinska krma) izkazan z 20 milijoni dinarjev. Torej je tovarna za same repne odpadke dobila več kot za ves produciran sladkor. To rafinirano »friziranje« bilance se vrši iz več vzrokov. Prvi je, da se umetno prikrije in zmanjša višina stvarnega dobička, od katerega se mora plačati dohodninski davek. Na ta način je država oškodovana za sto in sto milijonov, ki ostanejo v globokih žepih kapitalistov, medtem ko njihovi delavci ne morejo prikrivati svojih plač in morajo do zadnje pare plačati svoj uslužbenski davek. Pri vsem tem pa ta podjeta še vpijejo o preveliki davčni obremenitvi, ki jih bo baje čisto ugonobilo, a istočasno stalno večajo in razširjajo svoje obrate. Imamo velepodjetja, ki uživajo carinsko zaščito, njih delavci pa morajo plačati dvakrat, trikrat in celo desetkrat več usluž-ben iškega davka, kakor pa plača podjetje svoje dohodnine. Državi so za njen obstoj in njeno funkcijo potrebna sredstva, ki si jih mora zbirati potom davščin, če bi se ozirala na vpitje velekapitala o preobremenjenosti, bi kljub temu morala iskati sredstev drugod. Morala bi prevaliti bremena na ekonomska šibkejše. Velik del nabranih sredstev pa država porabi za dviganje in podpiranje narodnega gospodarstva, potoni direktnega podpiranja z denarjem raznih podjetji in potom javnih del, kakor zidanja cest, železnic, pristanišč, podpiranja trgovske mornarice, zniževanja prometnih taks i. t. d. Vse te javne naprave pa koristijo neposredno in v prvi vrsti industrijskemu velekapitalu. Če pa država hoče najprej pri tem velekapitalu zbirati sredstva za te javne naprave, pa takoj zažene krik, da se ga hoče uničiti. Po njegovem naj bi ekonomsko najšibkejši narodni sloji dajali sredstva za naprave, s katerimi bi se v bilance prvi vrsti on okoriščal, svoje milijone pa bi nedotaknjene spravljal v žep. Sta pa še dva važna razloga frizira-nju bilanc. Hoče se ustvariti vtis, kot da obstoječe cene industrijskih proizvodov nikakor niso previsoke, prej prenizke in da je politika trustov potrebna. Na drugi strani se pa hoče ustvariti v javnosti mnenje, da bi industrija nikakor ne mogla prenesti višjih delavskih mezd od današnjih in da bi jih nasprotno bilo treba še znižati. S tem se hoče oplašiti delavstvo, da ne bi prihajalo s kakimi novimi zahtevami. Hoče se ubiti tri velike muhe z enim mahom: izogniti se fiskalnim dajatvam, pravilnemu obdavčenju, zvišati in obdržati se hoče cene na željeni višini, znižati ali vsaj stabilizirati dosedanje skrajno nezadostne delavske mezde. Pred nekaj meseci je v največjem jugoslovanskem rudniškem podjetju, istotako kakor v Pečuhu na Madžarskem, izbruhnila gladovna stavka rudarjev. Malo prej je to podjetje izkazalo zelo mršavo bilanco in je sklenilo, da jo hoče za prihodnje leto izboljšati na račun že itak škandalozno nizkih rudarskih mezd. Istočasno je pa ta bilanca izkazovala pretirano visoke amortizacije, ki bi se čisto lahko in brez škode odložile na boljše čase, zlasti pred prizori silne bede, ki vlada v teh rudnikih. Ta bilanca pa izkazuje tudi nenavadno visoke plače in nagrade generalnim in drugim ravnateljem, aktivnim in upokojenim, ki bi se čisto mirne duše lahko znižale za 70%, a še bi z ostalimi 30% lahko ti gospodje živeli svojemu stanu primerno. Predno se je udarilo po izmozganih rudarjih in se jih pognalo v skrajni obup, bi se lahko našla druga sredstva. Tudi če bi država hotela upoštevati tožbe velekapitala o prevelikih bremenih, bi se njegove bilance s tem prav nič ne zboljšale, ostala bi še naprej tendenca zvišanja cen in zniževanja mezd, bilance bi bile še naprej mršave. Če pa se velekapital sklicuje na svoje bilance in na podlagi teh zahteva zase razne bonitete, potem pa naj tudi dovoli, da se o bilancah vodi javna diskusija, ki naj preišče in prerešeta postavko za postavko. Dokler pa to ni mogoče, naj država skrbi, da dobimo zakone, ki bodo friziranje bilanc v škodo države, v škodo narodnega gospodarstva in v škodo delavstva onemogočili. (Po »Politiki« 17. in 25. dec. 1934). T. M. F., Ruše. Delavci pliejo Kriza En delavec nadomesti njih 999 In zmeraj le kriza. Povsod, kjer se prikažeš, povsod, kjer potrkaš, ti zveni naproti beseda: »Kriza«. Marsikdo se vprašuje, kaj je pravzaprav kriza, v čem obstoja, ko pa vidimo, da vsako delo rodi obilne sadove. Da si bomo na jasnem, kje ležijo vzroki krize, je treba, da se poglobimo tudi v druga, s to besedo povezana vprašanja. Svetovne gospodarske krize, ki traja že leta in leta in katere težko breme nosi oso-bito delavski razred, ni moči zajeziti. Koliko konferenc se je bavilo že s tem vprašanjem. Ali njihovo delo je in bo ostalo neplodno toliko časa, dokler bo obstojal sedanji gospodarski sistem. Obstoječi gospodarski sistem na eni strani in tehnična izpopolnitev v proizvajanju dobrin na drugi strani, sta vrgla gospodarstvo iz ravnotežja. razglabljanju tega tako perečega vprašanja je treba, da se vsak, ki resno razmišlja o današnjem položaju, v prvi vrsti posveti študiju Marksovega kapitala. Čas, ko je Marx analiziral kapitalistični način izkoriščanja, lahko smatramo za čas industrijskega razvoja. Pri iskanju vzrokov sedanje krize ne smemo prezreti tehničnega načina produkcije dobrin v predvojni, medvojni in povojni dobi. Stroj je že vedno izpodrival velikanske množice delavstva. Tehnični napredek, enostransko izkoriščan, je bil takoj v prvih po-četkih kapitalizma eden glavnih vzrokov krize. Tehnični napredek bi pravzaprav moral lajšati delo delavcev, kljub večji proizvodnji. Delavstvo je videlo in še vidi v tehničnem napredku svojega sovražnika, ki mu v doglednem času odvzame zadnjo skorjico kruha. V svojem strahu se je delavstvo posluževalo nasilnih sredstev, da bi si obranilo svoj kruh pred prodirajočim strojem. Kaj je pomagalo razbijanje stroja, ko je pa dana možnost zgraditi novega, še popolnejšega. Ko bi delavstvo namesto nasilja že takrat stremelo za tem, da si osvoji stroj, bi gotovo dandanes kriza izostala. Toda šele med in po svetovni vojni se je izpopolnila tehnična izdelava blaga v takšni meri, da iz produkcijskega procesa izrinjeno delavstvo ne najde nobene nado-mestilne zaposlitve več. Kdo je ta nevidna sila, ki se je vrinila v kolesje gospodarskega stroja? S tem nevidnim zlom se seznanimo, ako si predočimo posledice izpopolnitve stroja. Vzemimo slučaj steklarjev. Potom popolnoma mehanično delujočih steklarskih strojev se je izdelava različnih steklenic izpopolnila v takšni meri, da en sam delavec izgotovi v Književnost »Svoboda«. Izšla ije jamularsika številka marksističnega mesečnika .»Svoboda1« z naslednjo vsebino: Ivan Klicar, Obraz našega časa; H. Heller: O bistvu socializma; M. Selan: Veliki voditelj srbskega socialističnega pnoleitarfeuta Dimitrije Tucovič — pokiic delavskega agitatorja; Dr. J. P.: Politični katolicizem' — najhuijša nesreča za naš narod; Ivan Potrč: Habsburška grobnica — avstrijska katoliška Mekka; Marksistična šola; Ivan Logar: Klic žene čoveštvu; B. Traven: »Ujeti blisik«; koljige in knjižice, naš pokre.t, zapiski. — Januarska številka je izredno bogata po sviolji vsebini. Toiplo pripo> ročamo »Svobodo« vsem našimi cenjenim čitakeiljem, zlasti .pa .zaupnikom in ostalim fuokcijonanjem. Naročnina znaša letno Din 40.— in se naroča pri uneidkiištviu in upravi »Svobode«; Ljubljana, palača Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 1. Plehanov: Osnovni problemi marksizma. Založba »Ekonomska enota« v Ljubljani izda letos pet zvezkov marksistične »znanstvene biblioteke«. Kot prvi zvezek je izšla navedena knjiga, 140 str. velike osmer-ke, na finem papirju, v okusni platneni vezavi. Knjigi je priložen izčrpni slovar tujih izrazov in imen, ki jih vsebuje Plehanovo delo. Knjigo bi moral čitati vsak delavec, ki mu je kaj do izobrazbe, zlasti pa vsak inteligent. Pisana je poljudno, da jo vsak lahko razume. Prevod B. Ločana bi ne mogel biti boljši. Knjiga stane v platno vezana 40 dinarjev. Za naročnike vseh 5 knjig pa samo 108 dinarjev, broširane pa 84 Din. Tiskala je tiskarna Pavliček v Kočevju, ki pa, kolikor je nam znano, ne priznava ti-skarniških tarifov. Paula Wallisch: »Ein Held stirbt« (Smrt junaka), je naslov knjigi, ki jo je založila in izdala nemška socijalno-demokrat-ska delavska stranka na čehoslovaškem. — Sodružica Paula Wallischeva dosledno in pogumno izpolnjuje željo svojega moža in sobojevnika, ki jo je ob svoji zadnji uri opo- istem času toliko steklenic kakor poprej 1000 delavcev. Torej od vsakih 1000 delavcev steklarjev je izrinjenih 999, ki nikjer ne najdejo nobene zaposlitve več. Koliko podobnih primerov bi lahko navedli, a za danes naj služi ta edini v dokaz, odkod izvirajo milijoni nezaposlenega delavstva. Tehnični napredek je za delavstvo zelo velikega pomena, ako upoštevamo, da sedaj en sam delavec steklar opravlja stroj, ki je odvzel 999tim steklarjem mučno in za pljuča škodljivo delo. Tehnični napredek je in bo v škodo človeštvu le tako dolgo, dokler bo služil samo izkoriščevalcem. Ako je tehnika v enem desetletju zmogla, da izrine 50 od 100 zaposlenih delavcev iz produkcijskega procesa, potem preostane edina možnost uravnovešenja gospodarstva v tem, da se delovni čas skrajša od osem' na štiri ure dnevno, da pa se delavstvu obenem zagotovi zaslužek, ki bo omogočal eksistenco. minjal: »Ne kloni, bodi močna in ne otež-kočaj mi zadnje ure!« Ko je imel že vrv na vratu, je še zaklical: »Živela svoboda!« svojim rabljem v obraz. Wallischeva vdova je napisala priprost in tembolj iskren in pretresljiv življenjepis svojega moža, moža, ki vse življenje ni bil drugega kot zagovornik in zaupnik delavcev in je zato bil preganjan iz kraja v kraj, iz dežele v deželo, dokler ni tudi svojega življenja položil na oltar ideje, za katero se je boril. In na vsej težki življenjski poti in v najtežjih trenutkih ga je spremljala ta pogumna življenjska družica, ki nam je opisala sedaj to pretresljivo, občečloveško in zgodovinsko sliko življenja iz najtemnejše evropske dobe. NA DROBNO! NA DEBELO! JAKOB PERHAVEC izdelovanje likerjev, desert, vin, sirupov in žganjarna. Vedno v zalogi pristna slivovka, rum, brandy in vse vrste likerjev. Maribor, Gosposka ul. 9 Telefon 2580 ZA NOVO LETO VAŠIM OTROKOM IN VAM TVAR OBLEKE Pri nakupovanju dajemo za vse damske plafte 10% popusta v Konzumno društvo za Mežiško dolino r.z.zoz., Prevalje želi vsem svojim članom, krajevnim odborom, nameščencem, sodelavcem in posl. prijateljem SREČNO NOVO LETO! Načelstvo Nadzorstvo PERJE kg . . . Din 12 — sivo, čehano, kg...........„ 25'— belo, čehano, kg............ 45'— polpuh, beli, kg ... . „ 95-— puh, sivi, kg............... 100 — d » kg . . . . „ 125 „ beli, kg.............. 150— „ „ najfinejši, kg . „ 220-— Vse kemitno 2iS2eno. Poštne pošiljke franko omot. Eksportna hiša,LUN A‘, Maribor KUPUJTE V SVOJI ZADRUGI »DELAVSKI D0M“ MARIBOR, FRANKOPANOVA 1 LJUDSKA SAMOPOMOČ reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7. Podr. Ljubljana,Tyrševa 34 naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu novembru 1934 Grebenc Jože, Maršiči Štancer Jera, Babnareka Kotnik Ana, Črešnjevec Pfeiler Ivana, Drakši Pečnik Antonija, Lepa njiva Korošec Marija, Mihovce 40 Veršnik Marija, Guštanj Tušek Marija, Na Hribu Korošec Elizabeta, Studenci Šebek Klara, Maribor Ražem Ivan, Bazovica Schmidinger Marija, Laško Geč Franc, Samožani Lukman Jozeia, Kog Tschinkel Marija, Koprivnik Žmauc Jozeia, Puconci Gliha Ana, Gorenja vas Pondelak Marija, Koprivnik Šteher Kunigunda, Studenci Gerlič Terezija, Zagreb Zagernik Jožef, Črna Ulčnik Pavel, Počehova Lah Alojz, Gomile Rošker Marija, Maribor Baumgartner Katarina, Ljubljana Grdadolnik Ivan, Ljubljana Grebenc Jože!, Maršiči Vidovič Marija, Ormož Rečnik Julijana, Bistrica Besednjak Vincenc, Polzela Bogovič Apolonija, Arnovo-selo Majhenič Franc, Studenci Pernat Ivan, Črna Kastelic Marija, Krško Grdanc Martin, Prilipe Ribič Julijana, Trčova Rašl Terezija, Rogoznica Krajnc Mihael, Ptuj Spat Julijana, Ščavnica Jan Anton, Škale Dvoršak Martin, Stopno-Savinsko Žličar Miha, Sv. Jurij ob j. ž. Horvat Leopold, Biserjane Praznik Neža, Medvejek Serdinšek Agata, Stojnci Rojs Jakob, Brengova Gorše Anton, Maribor Lobentvein Anton, Vuzenica Kociper Marija, Ljutomer Firm Marija, Zagorje Žlahtič Barbara, G. Hajdina Damiš Terezija, Sp. Korena Kek Terezija, Pobrežje-Mbr. Borovič Alojz, Budina Miki Jurij, Drakovci Conšek Franc, Maribor Philip Gustav, Maribor Lappi Jožei, Murščak Friedau Agnes, Studenci Korošak Jakob, Marovci Lettig Pasqua, Maribor Čavnik Jernej, Pameče Tiplič Alojzija, Sv. Lenart v SL g. Paradiž Anton, Raduše Lupinšek Roza, Sv. Bolienk Sinič Antonija, Maribor Petrišič Ivan, Orešje Cimperc Alojzija, Maribor Fridauer Terezija, Pobrežje Kdor Ogrizek Ana, Prepole Po vseh umrlih se je takoj izplačala pogrebnina v skupnem znesku Din 61i 8*770*--še ni član .Ljudske samopomoči", naj zahteva brezobvezno in zastonj pristopno izjavo. BLAGAJNIŠKO NAČELSTVO Naročajte In širite „Del. Politiko". Srečno in veselo Novo leto iele cenjenim odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke: HRANILNO IN POSOJILNO DRUŠTVO DELAVCEV V MARIBORU reg. zadruga z omejeno zavezo SREČKO KRIŠTOF čevljarski mojster Frankopanova 1 Maribor „KARO“-čevlji DRAGO ROGLIČ MARIBOR Koroška cesta 19 Gosposka ulica 13 MAKS PSCHUNDER urar in optik Dvofakova 10 Maribor JUSTIN GUSTINČIČ mehanična delavnica Tattenbachova ulica 14 Maribor ANTON TAVČAR tovarna mesnih izdelkov Jurčičeva ulica 3 Maribor BOGATAJ & JANC klobučarna Gosposka 2 Maribor »BERNYT « izdelovanje kemičnih teh. preparatov in trg. s teh. izdelki Werner Bernhard Vrazova ulica 3 Maribor LJUDSKA TISKARNA D. D. SODNA ULICA 20 MARIBOR PARNA PEKARNA SCHERBAUM Grajski trg 6, Tel. 2960 Maribor PUGEL & ROSSMANN veletrgovina z vinom Trg Svobode 3 Maribor A. PODLIESSNIG velezaloga papirja Badlova ulica 16 Maribor DELAVSKA PEKARNA r. z. z o. z. Tržaška cesta Maribor JULIO MEINL uvoz kave in čaja Gosposka ul. 7 Maribor Kralja Petra cesta Celje ALBERT ECCARIUS urar in optik Slomškov trg 5 Maribor • FRANC REICHER modni atelje Tržaška cesta 18 Maribor MARKO ROSNER Maribor Melje INŽ. ARH. JELENEC & INŽ. ŠLAJMER gradbeno podjetje in tehnična pisarna dr. z o. z. Vrazova ul. 11 Tel. 2212 Maribor ALFRED MARINI avtodelavnica Tržaška cesta 16 Maribor Lovrenc Tomažič kotlar Sodna ulica 24 Maribor JULIJ CR1PPA delikatesna trgovina Slovenska ul. Maribor RAJMUND PERKO trgovina z mešanim blagom, velezaloga sira in salam, ugodni nakup delikatesne robe Magdalenska ulica 15 Maribor WEISS JOSIP frizerski salon Frankopanova 55 Maribor SREČKO PIHLAR trgovina z manufakturo Gosposka ul. 5 Maribor DELAVSKI DOM r. z. z o. z. špecerijska trgovina Frankopanova 1 Maribor PRODUKTIVNA ZADRUGA KROJAČEV Ruška cesta 3 Maribor KAVARNA CENTRAL Ida Stickler Gosposka ulica Maribor MULEC HENRIK parna pekarna Sp. Radvanjska 5 Maribor Na obrežju 3 Studenci Srečno in veselo Novo leto žele cenjenim odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke: MARIJA LIGOVSKY trg. špecerije, galanterije, kuh. posode in porcelana Državna cesta 24 Maribor F. S LUKAS žganjarna in tovarna likerjev Kralja Petra cesta Celje EIGL-LEBEN damski frizerski salon Gosposka ulica 28 Maribor REDNAK ŠTEFAN veletrgovina Teharje pri Celju GUSTAV BERNHARD zaloga stekla in porcelana Aleksandrova 17 Maribor KRAJNC FRANC frizerski salon za dame in gospode, podružnica Mariborska cesta (Svetel) Glavni trg Celje FRANC KORMAN nasl. KARL RAGG trgovina z galanterijskim blagom Gosposka ulica 3 Maribor GABERC SIMON trgovina, agentura in komisijska trgovina z žitom, mlinskimi proizvodi in deželnimi pridelki Celje FELIKS SKRABL manufakturna trgovina Gosposka ulica 11 Maribor GORJANC FRANCE mesar Spodnja Hudinja Celje MAKS PUCHER modna trgovina, perilo, pletenine itd. Gosposka ulica 19 Maribor MARICA VERNIK (poprej Otorepec) trgovina z mešanim blagom Gaberje, Prečna ul. 3 Celje PAVLA JANČER hotel »Pri zamorcu« Gosposka ulica Maribor JUNOER LUDVIG prekajevalnica Prešernova ulica Celje ERNEST GERT svečar in medičar Gosposka ulica 13 Maribor ANTON PAŠ modna trgovina Slovenska ulica 4 Maribor HOHNEC VIKTOR restavracija Narodni dom in mesar na trgu Celje Eksportna hiša »LUNA« lastnik A. Pristernik Aleksandrova cesta 19 Maribor TAČEK IVAN Prva celjska parna barvarna in kemična čistilnica Gosposka ulica Celje R. PRATTES elektro-mehanična delavnica Aleksandrova cesta 33 Maribor ŠANC zajutrkovalnica in točilnica najfinejšega vina Kralja Petra c. 23 Celje MARIJA JAN modistinja Stolna ulica 2 Maribor TROFENIK ANTON mesar Gaberje, Mariborska cesta Celje PAVEL HERIČKO lončar in izdelovatelj peči Tattenbachova ulica 6 Maribor ROZI ZAMPARUTTI delikatesna trgovina in zajutrkovalnica Aleksandrova ulica Celje PIVOVARNA IN ŽGANJARNA JOS. TSCHELIGI Koroška cesta 2 Maribor A. M. BALDASIN tovarna sodavice in pokalic Gaberje, Mariborska cesta Celje REBERŠAK ANTON IN ANA restavracija »Zeleni travnik« Celje URŠIČ ANTON »Uran«, damska konfekcija (Pokojninski zavod) Kolenčeva ul. 6 Celje SIMONIŠEK ANTON brivec Gaberje, Mariborska cesta Celje LESKOVŠEK IVO trgovina in mesarija Zavodna Celje JOS. KRELL Kralja Petra cesta 8 Celje LOIBNER KARL delikatesa — špecerija Kralja Petra cesta 17 Celje KOŠTOMAJ JOSIP čevljarstvo Gaberje, Tvorniška ulica Celje ŠMIGOVEC IVAN mehanično podjetje Kralja Petra cesta 45 Celje BAŠTEVC ANTON restavracija pri »Cinkarni« Celje-Gaberje TURK ŠTEFAN mesar Spodnja Hudinja Celje FRIDERIK VIDIC trgovina z modnim, manufakturnim, konfekcijskim in galanterijskim blagom Kralja Petra cesta 23, Vodnikova ulica — Celje ŠTIBELJ DOMINIK mizarski mojster Mariborska c. 14 Celje HOHNEC ŠTEFAN mesar na trgu Celje Srečno in veselo Novo leto žele cenjenim odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke: DELAVSKA PEKARNA r. z. z o. z. Obrat »Lastni dom« Gaberje Podružnica Kralja Petra cesta Celje HORVAT JOSIP kino »Union« Celje JULIO MEINL Kralja Petra cesta Celje MALEJ FRANČIŠKA Nova gostilna — »Dobra kapljica« Sp. Hudinja 89 Celje MAKS HUBERT knjigarna in muzikalije »DOMOVINA«, pisarniške in šolske potrebščine Kralja Petra cesta Celje P. MATKOVIČ & COMP. veletrgovina z vinom Gosposka ulica Celje PUNCER FRANJO trgovina z mešanim blagom Cesta na Grad št. 2 Celje JUTERŠEK trgovina, gostilna in opekarna Ljubečna pri Celju MURKO gostilna Trnovlje Celje BOŽIČ ALOJZ trgovina s špecerijskim blagom Kralja Petra cesta Celje KRAŠEVEC BETI IN FERDO pekarna in branjarija pri »Skalni kleti« Cesta na Grad Celje VETERNIK FANI gostilničarka Gosposka ulica Celje JAVNA KUHINJA Delavska zbornica Celje R. I. PETEK trgovina s steklom in porcelanom Ptuj JELINEK ROZIKA gostilna Ptuj ALOJZ PINOSA urar in draguljar Krekova ul. 8 Ptuj IVAN CVIKL manufakturna trgovina Ptuj FRANC KUKOVEC krojač za uniforme in civil Ptuj ARNUŠ IGNAC trgovina z mešanim blagom Ptuj ANTON BRENČIČ trgovina z železnino Ptuj ZADRUŽNA ELEKTRARNA za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju, r. z. z o. z. - '3 LETIČ ENGELBERT trgovina z mešanim blagom Slomškova ul. 1 Ptuj ANTON FILIPIČ frizer za gospode in dame Podružnica Mežica-žerjav Črna pri Prevaljah - KNEZ-KRULEC gostilna in sodavičarna Črna pri Prevaljah EISINGER VINKO IN TEREZIJA gostilna-kantina Žerjav Črna pri Prevaljah DEŽMAN FRANC mesar in prekajevalec Jesenice LEGAT ANTON restavracija Jesenice Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico r. z. z o. z. Delavski dom Jesenice-Fužine (Sava) sprejema hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko r. z. z o. z. na Jesenicah želi vsem svojim članom in nameščencem od-dajališč, restavracij in kina, kupovalcem v svojih zadružnih oddajališčih, obiskovalcem gostiln in kina, vsem sodelavcem, hranilcem in poslovnim prijateljem mnnogo SOLIDARNOSTI, ZAVEDNOSTI in ZADRUŽNEGA DUHA tudi pri delu v NOVEM LETU. — Le na ta način bomo v ZDRUŽENJU imeli MOČ in dosegli USPEHE. Za moč nam jamčijo naša zadružna oddajališča, ki so: na Savi, Jesenicah, Borovljah, Koroški Beli, Dobravi, v Sp. Gorjah in Mojstrani; restavraciji, obedovalnice, tujske sobe, zadr. dvorani na Jesenicah-Fužinah (Savi) v Delavskem domu (Cankarjeva 3) nasproti tovarne in na Slov. Javorniku (pri Konjiču) nasproti tovarne in kino »RADIO«, edini kinematograf na Jesenicah in okolici z najmodernejšo zvočno aparaturo. — Najboljši, najizbranejši filmi. Nadzorstvo Načelstvo Stavbena, konzumna in gostilniška zadruga DELAVSKI DOM Trbovlje Delavska telovadna kulturna zveza »SVOBODA« Podružnica T rbovlje KLENOVŠEK JAKOB radio in elektro podjetje Trbovlje JEREB & BIZJAK kovinska industrija Trbovlje Loke 252 LAPI FRANC čevljarstvo Trbovlje PAVŠEK IVAN IN ALOJZIJA gostilna Delavski dom Terezija Trbovlje LETNIK IVAN trgovina z mešanim blagom Trbovlje BERGER IVAN trgovina z usnjem in čevji Trbovlje ŠKOBERNE ANTON modni atelje Trbovlje MALGAJ ANTON čevljarstvo Trbovlje KAČNIK IVAN avtopodjetje Trbovlje BREZNIKAR IVAN mesar Terezija Trbovlje Srečno in veselo Novo leto žele cenjenim odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke: ZVOČNI K (NO SVOBODA (»ELiiVSm DOM) TRBOVLJE Kleopatra — Cvet ljubezni — Beneška noč — Tarzan — Predor — Carica vseh Rusov — Era Diavolo — Maratonski tekač — Nisem angel — Dr. Mabuse — Janko in Metka — Džungla smrti — Henrik VIII — Bolero — Revolucija — Zlato POŽUN FRANC trgovina z mešanim blagom Trbovlje GOLOB IVAN mesar Trbovlje KOZINA KARL slaščičarna Trbovlje VRANEŠIČ JOŽE brivski in damski salon Trbovlje ČERK JOŽE mesar Trbovlje FOTO-ATELJE S. WEISS za moderno fotografijo in povečanje slik Trbovlje PAVLENČ ANTON mizar za stavbe in pohištvo Trbovlje VOZELJ STANKO brivski salon Trbovlje Dekoracijski in sobni slikar ŠVAGELJ Trbovlje HRIBAR MATIJA splošno mizarstvo in zaloga pohištva Trbovlje ROZINA FRANC pekovski mojster Zagorje VINKO MENDUŠIČ gostilničar Zagorje ŠTEFAN KOŠIR mesar Zagorje PAVLA IN JANKO INO mesar in prekajevalec Zagorje JOŽE KOŠIR mesar Toplice Zagorje Toplice FRANC IPAVEC krojač Zagorje VINKO VODOPIVEC krojaški mojster Zagorje FRANJO HERING brivec Zagorje Srečno in veselo Novo leto želi vsein članom Sploino konzumno društvo »Posavje" Zagorje ob Savi IVAN RAHNE trgovina raznega blaga, zaloga ljutomerskih, bizeljskih in haloških pristnih vin Ciglerjeva ul. 25 Moste pri Ljubljani KAVARNA VOSPERNIK Stari trg 34 Ljubljana JOŽE STRGAR frizer za dame in gospode Palača »Grafika« Ljubljana Miklošičeva 40 FRANC MAUSER česalni salon za dame in gospode v kopališču Okrožnega urada Miklošičeva c. 20 Ljubljana ANTON LEGAT špecerija, delikatese, zajutrkovalnica Miklošičeva c. 28 Ljubljana TEODOR RABIČ štampilje in grafični izdelki Miklošičeva c. 13 Ljubljana PINTER ERNEST brivec in frizer za gospode in dame Pokopališka ul. 4 Moste pri Ljubljani ZANINOVIČ KRISTO gostilničar Moste pri Ljubljani JANKO POGAČNIK foto-inaterijal Tyrševa c. 20 Ljubljana I. TOMŠIČ manufakturna trgovina Sv. Petra c. 38 Ljubljana A. KASSIG krznarnica in izdelovanje čepic Židovska ul. 1 Ljubljana IVAN PERDAN NASLEDNIKI Ljubljana Josip Mihelič ln drag Tyrševa c. 41 - Tel. št. 2777 Ljubljana Produktivna zadrnga l]nblj. mizarjev vpisana zadruga z omejeno zavezo Vič Ljubljana Velepražarna kave in tovarna hranil „PR0JA“, d. z o. z. Ljubljana LEKARNA DR. G. PICCOLI Nasproti »Nebotičnika« Ljubljana Kolodvorska restavracija CIRIL MAJCEN, restavrater Glavni kolodvor Ljubljana JOSIP ČERNELIČ manufaktura Kranj VAJT GABRIJEL brivski in frizerski salon Kranj Srečno in veselo Novo leto 2ele cenjenim odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledefe tvrdke: Tiskarna — Knjigarna »SAVA«, d. d. Kranj PEČNIK GIZELA trgovina z mešanim blagom Hrastnik FANI IN LOVRO SEMEN trgovina z mešanim blagom in restavracija Kranj VINKO in MILKA DOMITROVIČ gostilna Hrastnik LEO MAUSSER pekarna Primskovo Kranj FRANJO BENETEK manufakturna in modna trgovina Hrastnik CIRIL DOLENC strojno žično pletenje Kranj USLUŽBENCI konzumnega društva rudarjev Hrastnik KLEMENČIČ JANEZ mesarija Cerkvena ni. 165 Kranj IVAN LOGER gostilna in mesarija Hrastnik Konnramo društvo rudarjev Hrastnik DRAGO LOGER gostilna Hrastnik VILKO DEŽELAK trgovina z mešanim blagom Hrastnik PAVEL BAUERCHEIM trgovina z mešanim blagom Hrastnik SLAVKO BIRTIČ gostilna in mesarija Hrastnik M 17 fi&af "ji KINO »SOKOL« Hrastnik \|||/ ALOJZ ŠTRAVS trgovina z mešanim blagom Hrastnik R. AVSENAK, gostilničar Konzumno društvo rudarjev Hrastnik BOGOMIR HOFFBAUER gostilna Hrastnik ALOJZ LOGAR gostilna in mesarija Hrastnik ALOJZIJA SKOBE (A. Škunca) vinotoč Hrastnik FRANJO ŠOPAR deželni pridelki Hrastnik USLUŽBENCI pekarne konzumnega društva rudarjev Hrastnik KAROL SENICA gostilna in mesarija Hrastnik Honnmna zadruga kemičnih in steklarskih delavcev Hrastnik DRAGO LISAC brivski salon Hrastnik HERZOG MILOŠ avtopodjetje Hrastnik A. ŠENTJURC gostilna Hrastnik JANKO ARNŠEK modno krojaštvo Hrastnik JOSIP BAUTAN gostilna Hrastnik FERDO PEKLAR čevljar Hrastnik FRANJO FILIPOVIČ brivec Hrastnik KNEZ JAKOB trafika Hrastnik BRATA ROBOV-A čevljarstvo Hrastnik ALOJZ MRSEL čevljar Hrastnik FRANC RIBNIKAR mesar in prekajevalec Hrastnik ANTON ČEPLAK trgovina z mešanim blagom Hrastnik SLANŠEK IVAN čevljar Hrastnik JOSIP RAKAR brivec Hrastnik FRANJO PODLUNŠEK trafika Hrastnik JOSIP HOFFBAUER trgovina z mešanim blagom Hrastnik Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.