st. 52(1898) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek.
26. decembra 1985 Cena: 60 din
13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
i
Podelili priznanja za dan JLA
Številne proslave ob dne-. vu oboroženih sil
Ob koncu prejšnjega tedna so po sej domovini slovesno počastili dan obtoženih sil in ob tej priložnosti pripravili vrsto proslav in podelitev priz-nanj v vojašnicah in občinskih oziro-ma regijskih središčih.
. ^ak° so v Novem mestu že v petek, ‘0- decembra, na skupni proslavi Podelili pohvale in priznanja posameznikom in enotam. Na sam praz-mk, 22. decembra, so predstavniki Ppvomeške Krke v vojašnici Milana Majcna v Novem mestu na posebni fjovesnosti podelili veliko plaketo Mite pripadnikom te vojašnice za njihovo pomoč pri gašenju požara v 'ozdu Zelišča.
ki s*ovosnosti v Ljubljani so v veli-. ?v°ran> predsedstva SR Slovenije sn kt Ve^ PriznanJ. *z naših občin pa otli nagrajeni tile: srednjo plaketo rial JC preiel Pokrajinski štab terito-l e obrambe za Posavje, malo md 1° občinski štab TO Črno-J. kot najboljša TO med pokrajina-™ k »loveniji pa je bila za leto 1985 ien • i na ^ Pokrajine Posavje, ki remuri? zmag°valni pokal. Priznanje nbL l ®a sekretariata za ljudsko Dro3?1 ^ Slovenije je med drugimi Ribf- pIec*sednik skupščine občine no h *?a ^us Priznanja za prizadevni- ln Posebne uspehe pri uvelja-J nju in kreDitvi in razvnin SI O in
DS«““	reP'tv' ‘n razvoju SLO in
za I ?	drugimi prejeli: sekretariat
Drnm ° ne.Prežice, tozd Avtobusni . et Gorjancev, Vika - Avsec iz
skupnosti Škocjan in Miha a lz Trebanjske občine.
Pri izvrševanju nalog S1' krepitvi MPZ ter £raVljem
Novem
mestu so pohvale za us-
> v urjenju in r bojne pri-d‘“HJ-nosti štabov in enot TO prejeli: dii,« P- Dominko, F. Medle in bnlif-Zatlts'ci. v.°d TO Trebnje. Kot naj-n„:L * Y ^rndicionalnem tekmovanju za najboljšo enoto TO Dolenjske so
e°n ? Jas,av;ce PreJeli: protiletal-ska enota brigade Milan Majcen, pro-
tlleMlcVo enota pST0 jn 0|Tp
ttletalska
'^nje. Priznanje za dobro sodelo-anje in uspešno skupno delo sta Pmjela M. Drobnjakovič in postaja milice Črnomelj. Za izredne uspehe Pn izvrševanju nalog v urjenju in vzg-nrl’ krepitvi MPZ ter bojne pri-p avljenosti štabov in enot TO so P£jeli pohvale: B. Mali. A. Klo-jj-?ver. J. Jaklič, M. Jevnikar, A. 'n M. Rilbni. Enota za zveze
O Metlika je prejela prehodni po-
v,_ Za osvojeno prvo mesto v tekmo-,i. radiotelegrafistov TO Dolenj-
ske:
Drncf .— v soboto so na osrednji la i!aV' Priredili v veliki dvorani De-Ka dr3 ^u'turnega doma Edvarda dan j v Krškem počastili rojstni D PSoslovanske ljudske armade in tni Zn na?ih oboroženih sil. Slavnos-govornik je bil predsednik izvršne-Sai,SVela Pokrajinskega odbora za Poji® Zoran Šoln. bo °dpre<1sednik pokrajinskega od-pr-ra za Posavje Branko Pireje podelil .»anja republiškega sekretariata za bu sk° obrambo pokrajinskemu šta-Uj,23 teritorialno obrambo Posavja, 8a I ia!erJu 'n poslovni enoti celjske-Puhf * nika v Krškem. Predstavnik re-tano! ®a štaba za teritorialno ob-■"bo polkovnik Božidar Medved je
J BREŽICE — Komandant aero-dro
orna Cerklje Nedeljko Ivkovič je tu-•etos priredil sprejem za pionirje iz ■peine in Posavja. Občinsko proslavo “ dnevu JLA so tokrat pripravili p ®ci OŠ Cerklje. Na njej so podelili *grade in priznanja za najboljše o armadi ter priznanje za us-Pesnost sodelovanje z JLA, ki so jih Pfgjele šole, organizacije in posamez-I ki. Osrednjo akademijo v regiji so v Krškem. Posavska teritorialna ^famba je proglašena za najboljšo v
loveniji.
YU ISSN 0416-2242
Najboljši dom JLA
Ribnica zmagala v tekmovanju domov
RIBNICA — Ob dnevu JLA sta bili v ribniški občini glavni svečanosti 21. decembra v Domu JLA, ki je hkrati slavil 10-letnicodela, in 22. decembra v vojašnici Mirka Bračiča. Na obeh svečanostih je bilo podeljenih mnogo priznanj in
Nikola Radič, upravnik doma JLA v Ribnici
Med delavci manj malodušja
ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
Problemska konferenca o sedanjem položaju Industrije motornih vozil — »Dokler vzdušje ne bo pravo, ne bo referenduma o reorganizaciji«______________________
1955-1985
NOVO MESTO — Problemska konferenca v IMV, ki sta jo 17. decembra sklicala koordinacijski odbor osnovnih organizacij Zveze sindikatov in akcijska konferenca Zveze komunistov glede uresničevanja sanacijskega programa, sta vlila nekaj več optimizma. Ob mnogo boljših rezultatih in skorajšnjih dolgoročnih rešitvah pa so delegati kritično spregovorili zlasti o slabem socialnem položaju delavcev.
diplom. PisnQ priznanje in denarno nagrado je prejel tudi ribniški Dom JLA, ki je v tekmovanju domov JLA ljubljanskega armadnega območja osvojil prvo mesto. Visoko priznanje in nagrado je podelil predstavnik LJAO polkovnik Tomislav Ljubič, prevzel pa jo je upravnik Doma JLA Ribnica Nikola Radič. Ob prazniku je ribniški Dom JLA prejel od poveljstva divizije še malo plaketo JLA kot znak priznanja za dosežene uspehe v sodelovanju z vojaškimi enotami ter za uspešno sodelovanje s kulturnimi ustanovami in organizacijami iz občin Ribnica in Kočevje.
Že uvodno poročilo Marjana Anžurja, predsednika začasnega kolegijskega organa IMV, je dosedanji agoniji napovedalo konec z izjavo, da gre novomeška ekipa 23. in 24. decembra v Pariz k slavnostnemu podpisovanju težko pričakovanega aneksa k pogodbi z Renaultom. Prav tako je predsednik Anžur to pot zatrdil, da ob koncu leta iz tekočega poslovanja ne bo izgube ne v prikoličarski in ne v avtomobilski proizvodnji. Še pred iztekom prvega tromesečja v novem letu pa bo začasno vodstvo IMV delavcem predložilo programske možnosti za dolgoročno poslovanje. »Zdaj je 99 odst. možnosti, da se bo avtomobilski program v Novem mestu obdržal, glede možnih domačih in tujih partnerjev v avtomobilski proizvodnji pa bo na voljo več inačic, in ne ena sama. Prav tako še vedno delamo na rezervnem proizvodnem programu če bi se pri avtomobilski proizvodnji vendarle kaj zataknilo,<< je dejal Marjan Anžur.
Očitno je, da je med delavci manj
bojazni za usodo IMV in lastno bodočnost, ki je do nedavnega povzročala precej malodušja, kar se je kazalo v množičnem odhajanju iz kolektiva. Kako pa komunisti in v sindikatu IMV danes ocenjujejo položaj, pričajo izjave:
ČEDO NEGOVANOVIČ, predsednik koordinacijskega odbora sindi-
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Največ ugodnosti za naročnike
na 3. strani:
• Kje bo
avtoceste?
drugi pas
na 4. strani:
• Zgled
stva
pokrovitelj-
SPOROČILO BRALCEM Naslednja številka Dolenjskega lista, prva v novem letu, bo izšla 9. januarja.
UREDNIŠTVO
na 5. strani:
• Zakaj odprto pismo učiteljev?
na 6. strani:
• Prekinitev Sigmatu
dela v
na 7. strani:
• črno nebo nad kulturo
na 13. strani:
• Okrepljene proti raku
moči
na 15. strani:
• Nova klofuta športu
na 20. strani:
• Nagradna križanka
PRIZNANJA OB PRAZNIKU OBOROŽENIH SIL — V Novem mestu so na slovesnosti podelili več priznanj in pohval za uspešno delo v oboroženih silah. (Foto: M. Markelj)
m
• NOVOLETNA PRILOGA
HHHHNHHMKH
Do resnice po naporni poti
Medobčinski svet ZK za Dolenjsko o obveščanju — Največ besed o Dolenjskem listu — Nujen stalen, strpen in svoboden dialog — O lokalnem radiu
NOVO MESTO — V sklopu priprav na bližnjo problemsko konferenco CK ZKS o informativni dejavnosti, ki bo sredi januarja v Ljubljani, je prejšnji teden tudi medobčinski svet ZK za Dolenjsko posebno sejo namenil obveščanju. Kot gost je sodeloval tudi Jak Koprivc, član predsedstva CK ZKS.
Večurna razprava po uvodnih besedah Borisa Dularja je potrdila, da je javno obveščanje družbeno zelo občutljivo in zapleteno vpraša-ki tako ali drugače zadeva
nje
vsakogar in o katerem so mnenja zelo deljena, zlasti ko gre za njegovo kritično vlogo. Večidel razmišljanj je bil namenjen Dolenjskemu listu kot osrednjemu glasilu, njegovemu položaju pa tudi spodrsljajem, ki so posledica ne dovolj kakovostnega in angažiranega novinarskega dela, pa
tudi objektivnih težav, s katerimi se ubija skoraj ves tisk.
Ena med njimi je nenehni boj za obstanek, ki se kaže v sistemsko še vedno nezadovoljivo rešenih gmotnih vprašanjih regionalnih sredstev obveščanja. Da so težave še večje, je prispevala OK SZDL Kočevje, kije enostransko izstopila iz kroga ustanoviteljev Dolenjskega lista, ne da bi za to — kot so dejali na seji — imela prepričljive razloge. S krčenjem zaledja in s tem materialne
osnove list ne more rasti v svojem razvoju in slediti vse zahtevnejšim nalogam, ki jih preden postavlja družba.
Razprava je tudi pokazala, da si demokratizacije in Kardeljeve vizije družbe in obveščanja v njej ni mogoče predstavljati brez strpnega in svobodnega dialoga, v katerem bodo zmagovala dejstva in resnica, ne pa občutki, politična diskvalifikacija in etiketiranje. Le stalen in
Srečno —	z
np°čil pohvale poveljnika TO Slovele generalmajorja Edvarda Pavičiča krvnemu majorju Ignacu Regoviču, ijkrvnemu višjemu vodniku Viliju logarju, rezervnemu vodniku Vasiliju arašu in vojaku Antonu Vodišku; ,?al° plaketo RŠ TO pa krajevni *JPnosti Artiče.
Predsednik pokrajinskega odbora 3* “osavje Miha Haler je podelil priz-,-anja z medaljo PO za Posavje KS Ar-k<*. KS Veliki Podlog, KS Krška vas, • ° Transport Krško. DO SOP tozd
Ur
°n Kostanjevica, DO Jutranjka
fed Orlica Brežice. UNZ Krško, JjTo Brežice in Ignacu Regoviču ter j?1 Zr)anji protidesantnemu vodu TO (Jez>ce in Jožefu Roštoharju. Komanih! TO Posavja Iganc Regovič je tzr-JJ?* pohvale in priznanje, prav tako rajnik OŠTO Krško Ernest Brezni-O imenih teh dobitnikov in tistih, *° prejeli plakate in priznanja Zveze šervnih starešin, bomo poročali
Utodnjič.
P. P.
Slovenska kultura že zdaj krepko občuti restrikcijske škarje in bije trd boj za preživetje. Po izjavi predsednika skupščine kulturne skupnosti Slovenije, pisatelja Vladimira Kavčiča, prejšnji leden na protestnem zboru svobodnih umetnikov v Cankarjevem domu pa se ji pišejo še bolj črni dnevi. Ta čas, je dejal Kavčič, ima kultura finančno pokritih le dobro polovico s plani izkazanih potreb v letu 1986. kje dobiti še polovico, pa je vprašanje. Čedalje hujše razmere se zgrinjajo tudi nad občinske kulturne skupnosti, ko omejitvene škarje ne prizanašajo ničemur več. V Novem mestu so, denimo, v srednjeročni plan zapisali, da bi morate kulturne ustanove zaposliti še 22 ljudi, če naj bi delo steklo hitreje, temeljiteje in kvalitetneje. Po tri nove strokovnjake naj bi dobili v arhivu. Dolenjskem muzeju, Zavodu za varstvo maravne in kulturne dediščine, nekaj strokovnega kadra v Domu kulture, kar dvanajst pa v Študijski knjižnici Mirana Jarca. Zavoljo višje sile pa teh zaposlitev ne bo, vsaj v tolikšnem številu ne, čeprav sojih povsod neovrgljivo utemeljili. Kultura se je morala odreči tudi normalnim prostorom za delo, do katerih bi prišla s tako imenovanimi naložbami. In še bi lahko navajali. Nad kulturo seje in se torej še zgrinja toliko črnega, da bi ji morali za Novo leto izreči sožalje. Pa ji ne bomo. Ce je kdaj potrebovala srečo, jo zagotovo zdaj!
I. ZORAN.
V drugi polovici tedna bo pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami. V nižinah bo dež.
katov: »Od leta 1980 dalje je bila IMV eden največjih izgubarjev v slovenskem gospodarstvu. Vrstili so se ukrepi in menjavale vodstvene ekipe, vendar se do nedavnega zadeve niso izboljšale. V vsej agoniji pa je naš delavec vztrajal in kljub nizkim dohodkom dosegal zavidanja vredrie rezultate, ki pa so se žal zaradi nenehnega spremi-
(Nadaljevanje na 2. strani)
U1'
USTANOVLJENO
DRUŠTVO
KADROVSKIH
DELAVCEV
ČRNOMELJ — Pretekli teden je bil v Črnomlju ustanovni občni zbor Društva kadrovskih delavcev Bela krajina, v katerem so delavci iz metliške in črnomaljske občine. Na ustanovnem zboru, ki se ga je udeležilo 26 članov, so sprejeli dolgoročni delovni program, v katerem so največ pozornosti posvetili razvoju kadrovske dejavnosti. Predsednik društva je postal Tone Mihelič, podpredsednica Vida Šegina-Mat-kovič, tajnik pa Ivan Hrustek. Društvo vabi vse, ki kakor koli delajo s kadri, da se včlanijo pri tajniku Hrustku v občinski skupščini v Črnomlju.
V KANIŽARICI V PETEK DOSEGLI LETNI PLAN
KANIŽARICA — V noči od 20. na 21. december so v Ribniku rjavega premoga v Kanižarici kljub številnim težavam, ki so jih letos pestile, dosegli letošnji plan izkopa — 120 tisoč ton premoga. Do konca leta bodo po načrtih nakopali še 6 do 7 tisoč ton ter tako presegli letni plan za 5 do 6 odst. Za prihodnje leto načrtujejo, da bodo prav tako izkopali 120 tisoč ton premoga, čeprav se zavedajo, da bo to težka naloga, saj bodo poleg ostalih težav daljše kot letos tudi transportne poli iz rudnika.
★ Kongres ZSMS —* ne o vsem | in za vsakogar ★
★ S tiskovne konference ★
★ pred 12. kongresom*
★ ZSMS, ki bo aprila v* {	Krškem	*
 ★ *
* LJUBLJANA — Na 12. kon- { { gresu ZSMS, ki bo od 4. do 6. apri- *
★ la 1986 v Krškem, bo sodelovalo ★ J439 delegatov in številni gostje. V J {času gospodarske krize še zdaleč *
★ ne zadošča manifestativno nasto- ★
J panje, ampak mora mladinska or- ^
{.ganizacija nastopati, kot enako- ★ ★praven politični subjekt.	★
Na tiskovni konferenci v Lju-*
★ bljani so mladi obvestili novinarje, ★ {da potekajo priprave na kongres J
★ slovenske mladine v Krškem tudi v *
času, ko se srečujemo v Evropi z ★ [določeno krizo levih mladinskih -
★ organizacij, ki jim močno upada *
★ članstvo, ali pa se jim odreka ★ {legitimnost.	{
★ Dokumenti novomeškega 11. *
★ kongresa ZSMS ostajajo slej ko ★ { prej zavezujoča programsko-poli- {
★ tična osnova za naprej. Prvi odme- *
★ vi na pripravljeno gradivo za 12. ★ { kongres ZSMS so ugodni, saj so se {
★ mnogi šele zdaj pričeli zanimati za *
★ mladinsko organizacijo. Zavestno ★ { pa so se v organizaciji mladineodl- {
★ očili, da bodo gradiva skrčili, kajti ★
' vsega
na kongresu pač ne obravnavati.' Zato
bo ★ je{
S KRUPO SE HUJE?
NOVO MESTO —Vse kaže. da je bilo varljivo nekajtedensko zatišje o dogodkih ob zastrupitvi belokranjske rečice Krupe s polikloriranimi bifeni-li. Tik pred zaključkom redakcije smo namreč prejeli obvestilo, da so zadnje opravljene analize odvzetih vzorcev vode pokazale vsaj tri do štirikrat večjo prisotnost PCB, topa nekateri že opravičujejo z nizkim vodostajem Krupe. Zato bomo skušali o analizi zvedeti kaj več in objaviti v prihodnji številki lista.
{mogoče	_
★ bolje, da se mladi poglobljeno zad- ★
★ tžijo pri nekaterih temeljnih odpr- ★ {tih vprašanjih mlade generacije in {
★ družbe nasploh. Kot je dejal ★ i Željko Cigler, «smo se prebili sk- * {ozi obroč pisanja o vsem in za ^
★ vsakogar. Beseda naj ne bo ★ ★delikt.«	{ { Kongres bo deloval v treh sku- *
★ pinah. Mladi so pripravili in bodo ★ { ob kongresu izdali štiri knjige z ak- J {tualno politično in kulturno vse-*
★ bino. Podobno kongresu v Posa- ★
{vju pa bodo dajale številne kul- {
? .. I _ X	VI	O ♦	^
★ turne in športne prireditve. Na teh *
★ bodo sodelovali dobitniki naj- ★
★ vidnejših mladinskih priznanj * { »Zlata ptica«, tako da bo močan *
★ utrip 12. kongresa ZSMS opazen*
★ ne le v Krškem, marveč tudi v ★
★ Brežicah in Sevnici.	*
★	P	.	P.	★
★  ★
• Medobčinski svet ZK je opozoril tudi, da je potrebno čimprej usposobiti dolenjsko lokalno radijsko postajo in zanjo doseči večjo medobčinsko sodelovanje. Zastavljeno je bilo tudi vprašanje tehničnega napredka informacijskih sredstev, saj zdaj zaostajajo ali pa jih sploh še ni. Težko pričakovana usposobitev avtomatske oddajniške postaje na Trdinovem vrhu bo korenito izboljšala sedanje razmere, saj je Bela krajina najbolj bela lisa na vseh kartah,ki prikazujejo vidnost in slušnost programov RTV Ljubljana v Sloveniji.
kulturen dialog je pot za premagovanje nesoglasij in različnih pogledov. Prejšnji teden sprejeti novi zakon o obveščanju postavlja odnose bolj zahtevno in natančno, zaostruje odgovornost ne le novinarjev, tevmeč tudi virov informacij, ki so dolžni javno delovati.
M. LEGAN
srečno	no
V ENEM DNEVU OKRASILI MESTO — Novomeški Glavni trg že teden dni nudi pravo novoletno podobo. Krasi ga stotero raznobarvnih lučk in snežink, prvič pa so letos tudi bogato okrašene novoletne jelke. Za vse to so poskrbeli učenci novomeških osnovnih šol (na sliki), ki so minuli četrtek dopoldan pomagali krasiti trg skupaj z vojaki, mladinci, mentorji in delavci Elektra. Na tako pripravljenem trgu bo danes in jutri novoletni Živžav s sprevodom dedka mraza in skoraj 300 sodelujočimi, med katerimi bo tudi Jos iz Periskopa. (Foto: J. Pavlin)
Elektrarne so zalogaj stoletja
Med delavci manj malodušja
r
NAŠA ANKETA
Za savske elektrarne po-trebnih 120 milijard din
SEVNICA — Na petkovi seji posavskega sveta občin so najprej pregledali delo usklajevalnega programskega sveta za Krško polje, ki je bil ustanovljen pri gospodarski zbornici regije.
Posavci ta posel stoletja, kot imenujejo tudi gradnjo elektrarn, jemljejo nadvse resno. Magister Niko Kurent iz savskih elektrarn je na seji razgrnil vrsto podatkov. Zadeve ne vidi tako črno, kot se občasno slika v javnosti, zlasti kar zadeva ekologijo.
Po podatkih od junija lani naj bi projekt Krškega polja velja! 120 milijard dinarjev. Za nazomejšo primerjavo navedimo, da je to toliko, kot je znašal prvotni predlog zveznega proračuna za prihodnje leto. Novo je tudi to, da prve elektrarne v posavskem nizu, pri Vrhovem, verjetno ne bodo mogli pričeti graditi že prihodnje leto. Inž. Jenič, kot zaenkrat edini pri zbornici tudi poklicno zadolžen za Krško polje (mnogi menijo, da je to ime preozko) z arealom novih 13.000 hektarov, je na seji razgrnil zamisel, da bi v Posavju strnili kadrovske in organizacijske rešitve za ta podvig.
Na seji sveta posavskih so sprejeli tudi dogovor med komunalnimi skupnostmi, kjer v Posavju že prelivajo komunalni dinar za delavce vozače. To je lep uspeh, pomembno bi bilo, da bi sedaj dogovorjanje seglo še v občine, ki mejijo na Posavje.
Načelnik krške UNZ Maks Unetič je člane sveta seznanil s kadrovsko stisko te službe v Krškem, ki ima sedaj prostore kar na obeh savskih bregovih. Novogradnja oziroma dogradnja k sedanjim prostorom v Krškem naj bi veljala 250 milijonov dinarjev.
A. ŽELEZNIK
(Nadaljevanje s 1. strani)
njanja pogojev gospodarjenja izničevali. Prepričani smo, da gre pri zdajšnji vodstveni garnituri za ekipo, ki ve, kaj hoče. Sanacijski programi bi morali zagotavljati predvsem socialno varnost in družbeni standard, ki je pri nas zaradi praznih skladov dosegel zaskrbljujoče razmere. Že leta imamo nizke osebne dohodke, ki so ob koncu letošnjega tričetrtletja znašali poprečno 34.000 din. Odpovedujemo se
imamo še vedno rezerve, zato akcijo za prihranke nadaljujemo. Spremembe v samoupravni organiziranosti so sestavni del ukrepov za sanacijo. Med komunisti se je že začela široka javna razprava, splošna ugotovitev pa je naslednja: nihče ni proti dvema delovnima organizacijama, težava paje v tem, ker se v shemi mikroorganizacije ne vidi usoda posameznika. Tudi informiranje v družbenopolitičnih organizacijah je potrebno še izboljšati.«
• Ta čas so v IMV v polnem teku priprave na reorganizacijo, ki bo kolektiv delila na dva dela: prikoličarska in avtomobilska proizvodnja bosta ločeni. Kot je na problemski konferenci pojasnil Anton Kuhar, član začasne vodstvene ekipe, odgovoren za zahteven reorganizacijski projekt, bo ta izpeljan v dveh fazah.
Do februarja bo trajala javna razprava o reorganizaciji. Danes sestavlja IMV 13 tozdov, po novem pa bo 9 tozdov v dveh delovnih organizacijah. »Oba dela IMV zdaj združuje predvsem čustvena navezanost, ki pa z gospodarsko logiko nima nič skupnega. Oba programa imata le za 5 odst. skupnega prihodka, gre za dve povsem ločeni prozvodnji, saj je ena iz kovinske, druga iz lesarske stroke. Proizvodnji sta že dislocirani, v finančnem pogledu pa ločitev prinaša predvsem čiste račune, ki jih zdaj ni. Razvojno delo je že v obeh programih povsem različno. Reorganizacija je potrebna z vidika boljšega gospodarjenja in dolgoročnih rešitev. Pri odločanju ne bo in ni pritiskov vodstvenih ljudi na delavce. Sami morajo spoznati, da je to edino prava pot v bodočnost. Dokler vzdušje ne bo pravo, nima smisla organizirati referendum, ki veliko stane, zato tudi mislim, da se prvotno dogovorjenega roka, 15. januarja, ne bomo držali,« je oejal Kuhar.
regresu, nimamo nobenih poračunov, smo brez jubilejnih nagrad.«
VOJKO GROBOVŠEK, predsednik akcijske konference ZK: »Naša akcijska konferenca šteje 19 osnovnih organizacij ZK s 394 člani. V zadnjih treh letih se število članov bistveno ni spremenilo, čeprav se je občutno zmanjšalo število zaposlenih. V večini osnovnih organizacij ZK je delo na zadovoljivi ravni. Imamo pa tudi osnovne organizacije, ki stoje ob strani vsemu dogajanju in čakajo, da iniciative pridejo od drugod, in še tedaj ne spoštujejo dogovorjenih rokov. Take osnovne organizacije najdemo v okoljih, kjer vodilni delavci ne čutijo potrebe, da bi predstavnike družbenopolitičnih organizacij vključevali v delo. Komunisti bomo morali priti do ocene, kako je posamezna osnovna organizacija in vsak njen član pripravljen spremljati vse bolj zahtevne delovne naloge. Prepričan sem, da
DUŠAN REŠETIC: »V petih letih smo bi)i priče več neuspelim poizkusom sanacije in reorganizacij, a pravih rezultatov ni in ni bilo. V letošnjem letu pa opažamo premik, ki delavcem vliva nove upe. Po mojem moramo podpreti reorganizacijo, kajti brez tega ne bo dolgoročnih rešitev, poti nazaj pa ni.«
JANEZ LOBE, delegat mladinskih organizacij, je bil najbolj kritičen. Poudaril je, da je še vedno kopica odprtih vprašanj med mladimi delavci, ki se čutijo odrinjene. »Izgubili smo mnogo volje do dela zaradi gospodarskih težav, ki jih nismo ustvarili mi, moramo pa jih reševati. V IMV sprejemajo mlade ljudi, a se potem izgubijo po proizvodnjah in pristanejo n a slabo plačanih in nepomembnih mestih. Od njih ni pravih učinkov in jih tudi ne moremo pričakovati, ker so minimalno plačani. Mladim je v pomoč
Največ ugodnosti za naročnike
Izdajateljski svet Dolenjskega lista potrdil novo ceno časopisa — Delegati označili izstop kočevske občine kot nezrel in neresen
NOVO MESTO — Osrednji točki dnevnega reda seje izdajateljskega sveta Dolenjskega lista, ki se je sestal 19. decembra, sta bili nova cena časopisa in pa izstop občinske konference SZDL Kočevje iz kroga soustanoviteljev.
Potem ko so se delegati izdajateljskega sveta seznanili z gospodarjenjem Dolenjskega lista in sprejeli sklep, da naj bi se delež sofinancerjev prihodnje leto povečal za toliko, za kolikor se bo splošna poraba, so obravnavali tudi predlog za novo naročnino. Ta bo poslej znašala 3.000 dinarjev za vse leto, posamezen izvod v kolportaži pa bo veljal 80 dinarjev. Ob tem je treba pou-
dariti, da bodo največjih ugodnosti deležni stalni naročniki, ki bodo list v bistvu dobili za 60 dinarjev, medtem ko je polna lastna cena celih 117 dinarjev.
Dalj časa so se delegati izdajateljskega sveta zadržali pri izstopu kočevske občinske konference SZDL. Predvsem je delegate motilo to, da so bili o vsej zadevi seznanjeni iz
GETRTK0V INTERVJU
Med močnejšimi v državi
O 30-letnem razvoju banke in njenem današnjem položaju govori Sergej Thorževskij
NOVO MESTO — Pred dnevi so v Ljubljanski banki-Tcmeljni dolenjski banki Novo mesto praznovali tridesetletni jubilej. Kako domača banka živi danes in kakšen je njen trenutni položaj ob sprejemu nove zakonodaje, je govoril Sergej Thorževskij. predsednik poslovodnega odbora.
»Leta 1976 se je naša banka organizacijsko povezala v sistem združene Ljubljanske banke, danes pa je po potencialu na 13. mestu v sistemu združene banke in na 58. mestu med 168 bankami v Jugoslaviji
S kolikšnimi sredstvi Temeljna dolenjska banka posluje letos in kdo ima v njej največ sredstev?
»Računamo, da bodo ob koncu leta sredstva banke znašala 40 milijard dinarjev, največji strukturni delež pa imajo sredstva občanov, zatem sredstva delovnih organizacij ter bank in drugih. V naši banki združuje sredstva 196 članic, 1320
Sergej Thoržeyskij
delovnih organizacij, odprtih je preko 169.000 hranilnih vlog in čez 60.000 deviznih vlog. To pa je le del našega poslovanja.«
Kakšno je letos vaše sodelovanje pri naložbah za prebivalstvo?
»V desetih mesecih letošnjega leta je bilo občanom odobrenih nekaj več kot 3800 kreditov v vrednosti preko 900 milijonov dinarjev. V odplačilu je tudi 1050 stanovanjskih kreditov, danih združenemu delu, in 32.000 posojil, ki smo jih dali občanom. Samo v letošnjem letu smo odobrili že za 1 milijardo dinarjev stanovanjskih posojil, medtem ko podatki za zadnja štiri leta pričajo, da je naša banka sodelovala pri izgradnji 2473 stanovanj v družbenem in zasebnem sektorju
Pred nekaj leti ste uvedli tudi plačilni promet s tujino. Je letos veliko teh poslov?
»Preko naše banke opravljajo plačilni promet s tujino skoro vse naše članice. Ob koncu tričetrtletja je znašal plačilni promet z inozemstvom preko 82 milijonov dolarjev, kar kaže obsežnost teh poslov.«	•
Ped dnevi sprejeta nova zakonodaja s področja bančništva prinaša vrsto novosti. Kako bi jih na kratko označili?
»Zkon uvaja pomembne novosti predvsem v povečevanju ekonomske funkcije banke, povečevanju strokovne odgovornosti banke in njenih delavcev pri odločitvah, hkrati pa prinaša večji vpliv članic in ustanoviteljev banke na celotno poslovanje.«
RIA BAČER
časopisa, prav pa bi bilo, ko bi Kočevci prej sporočili svojo namero. Tako za tak sklep kočevske konference ni mogoče reči drugega, kakor da je enostranski. Čeprav je kočevski delegat obžaloval, ker je prišlo do ločitve na takšen način, pa so delegati ocenili, da je bil sklep sprejet prehitro. Politično odločitev za tak korak so ocenili kot nezrelo, neresno in forumsko. Zlasti jih je motilo to, da so v Kočevju tako zlahka pozabili na tisoč naročnikov Dolenjskega lista, in zastavili so si tudi vprašanje, ali je te naročnike sploh kdo kaj vprašal. Zavrnili pa so tudi pobudo kočevskega predstavnika, naj bi tudi poslej deloval delegat v izdajateljskem svetu. Poudaril so, da iz tiste občine, ki nič ne prispeva k sofinanciranju, pač ne more biti delegata v izdajateljskem svetu in potemtakem tudi ne vplivanja na uredniško politiko.
Po razpravi o. kočevski odločitvi so delegati sprejeli sklep, daje treba o vsem seznaniti medobčinske svete SZDL ljubljanske, posavske in dolenjske regije. Ti naj bi tudi izrekli politično oceno.
J. S.
30 let banke
Slovesnost ob jubileju
NOVO MESTO — »Čeprav je 30 let za razvoj banke kratka doba, velja posebej poudariti, da Temeljna dolenjska banka krepko stoji v središču gospodarskega razvoja Dolenjske in Bele krajine,« je na slovesnosti ob jubileju 19. decembra med drugim dejala Majda Kraševec, predsednica zbora banke.
Ko je konec leta 1955 Mestna hranilnica prevzela od Narodne banke rie-katere nove posle in kadre ter se preimenovala v Komunalni banko.se je začel razvoj bančništva na Dolenjskem in ta datum se šteje tudi kot rojstni dan Ljubljanske banke—Temeljne dolenjske banke Novo mesto.
Na skromni slovesnosti je o prehojeni poti in današnjem položaju banke govoril Sergej Thorževskij, predsednik poslovodnega odbora, v kulturnem delu programa pa je nastopil Dolenjski oktet.
Ob tej priložnosti so podelili 15 priznanj delovnim organizacijam Dolenjske za dolgoletno dobro sodelovanje, 19 posameznikom za osebno prizadevnost pri delu v organih banke, 16 članom delovne skupnosti banke pa so dali priznanja za 25 in večletno delo. Posebno priznanje je dobil Ivo Novšak, prvi direktor Komunalne banke, ki je to banko uspešno vodil vse do upokojitve.
R. B.
predvsem štipendiranje, ki pa je v IMV dobro organizirano.«
MARKO VRŠČAJ iz tozd Črnomelj: »Smo v IMV najslabše opremljen tozd. Že nič kolikokrat smo postavljali vprašanje, kaj je z našo sanacijo. Obljube niso bile uresničene, posledica pa je, da so ljudje izgubili zaupanje in iz proizvodnje odhajajo najboljši delavci. Ne odhajajo toliko zaradi majhnih osebnih dohodkov kot zaradi negotove bodočnosti. Pri nas se naglo veča poprečna starost zaposlenih in je dosegja že poprečje 40 let.«
JOŽE TURK, delegat iz delovne skupnosti skupnih služb: »Pet let ne združujemo niti denarja za stanovanjsko izgradnjo, liste prosilcev so strahotno dolge in nihče ne ve, če bo in kdaj bo prišel na vrsto za stanovanje. V skupnih službah ob predvideni reorganizaciji vlada negotovost, kajti znano je, da jih bo nekaj šlo v prik-oličarsico proizvodnjo, drugi v avtomobilsko, za nekatere pa se še ne ve. Kam z njimi? Pred referendumom o reogranizaciji bi bilo potrebno dati ljudem več pojasnil glede tega.«
MIHA LUKMANN iz razvojnega instituta: »Govorimo, da je lastna pamet pomembna in da nas le ta lahko povleče iz težav, zato bo v novih programih tudi razvoj terjal več pozornosti in seveda sredstev. IMV je nastala in zrasla z razvojem lastnega kombija, ki je na tržišču še vedno iskano vozilo, glede tovrstne proizvodnje pa niti danes še ne vemo, kaj hočemo. Menim, da ni v interesu IMV, da bi bil zmeraj le .šraufenciger industrija, in da so možnosti za nadaljnji razvoj na področju lastnega vozila. V razvojnem inštitutu se srečujemo s hudimi kadrovskimi problemi, povezanimi z nagrajevanjem. Ko sem pred dvema letoma prišel v IMV, nas je bilo sedem diplomiranih inženirjev, medtem sta prišla dva nova, kar šest pa jih je odšlo. V projektivi je ostal en sam. Menim pa, daj e IMV trdoživ kolektiv, ki je preživel veliko hudega in bo tudi končno pot agonije prebrodi! brez večjih pretresov.«
JOŽ5 SUHADOLNIK, predsednik novomeškega izvršnega sveta: »Konec marca poteče ukrep družbenega varstva nad IMV, zato je potrebno dotlej doreči, kaj bo z IMV v prihodnje, in izpeljati reorganizacijo. Zagotavljam, da bomo v vsakem primeru našli rešitev za delavce IMV.«
Na problemski konferenci, kjer so dali v razpravi svoje prispevke še ostali člani začasnega vodstva IMV in drugi, so sprejeli vrsto zaključkov in priporočil, omenimo pa naj le nekatere. »Zavzemali se bomo, da bodo stimulirani le delavci, ki se bodo nenehno dokazovali z delom, medtem ko bomo slabo delo sankcionirali brez lažne in škodljive solidarnosti. Boj za kvalitetne kadre bo postal ne le strokovna, temveč tudi politična naloga. Tudi ob tej priložnosti izpostaljamo že večkrat izraženo zahtevo kolektiva, da se konstituira trajen poslovodni team, ki bo dolgoročno in najodgovomeje vpet v uresničitev sanacijskih programov. Te zahteve vsebinsko ne spreminja niti načrtovana samoupravna preobrazba IMV.«
RIA BAČER
Dopolnitev ponudbe
NOVO MESTO — V četrtek, 19. decembra je bila v Krkinem tozdu Zdravilišča novinarska konferenca, ki so se je udeležili najvidnejši slovenski turistični novinarji. Ogledali so si zdravstvene prostore v Šmarjeških Toplicah, gostinski del ponudbe tozda jim je bil predstavljen na Otočcu, o nadaljnjem razvoju zdraviliške in gostinske dejavnosti v letu 1986 in vsem prihodnjem srednjeročnem obdobju pa so podrobneje spregovorili v Dolenjskih Toplicah.
Direktor tozd Zdravilišča je v krajši predstavitvi načrtovanega razvoja poudaril, da bo le-ta slonel predvsem na prizadevanju po še kvalitetnejših storitvah, tako zdravstvenih kot gostinsko turističnih. Krkina zdravilišča, še zlasti Šmarješke Toplice, veljajo trenutno za najsodobneje opremljena zdravilišča v Sloveniji, kar je poleg prizadevnega dela zdravstvenih delavcev osnovni pogoj za razvoj v vrhunski rehabilitacijski center za bolezni srca in ožilja, gibal, živčevja in psihosomatskih bolezni.
Srce zdravilišča Šmarješke Toplice je kardiovaskularni laboratorij z aparaturami za obremenilne teste in dinamično elektrokadriografijo s telemetrijsko in magnetoskopsko kontrolo. Posebnost zdravilišča je holter mo-nitoring, ki omogoča spremljanje električne aktivnosti srca neprekinjeno od 12 do 72 ur ter tako beleži polno sliko delovanja srca med različnimi dnevnimi aktivnostmi bolnika. Za diagnostiko bolezni ožilja pa je laboratorij opremljen z napravo za ultrazvočno diagnostiko po Dopplerje-vem principu, t
Razvoj Otočca bo v naslednjih letih temeljil predvsem na dopolnjevanju ponudbe.
O SODELOVANJU
ČRNOMELJ — Pretekli teden je bil v Črnomlju regijski posvet predsednikov in tajnikov obrtnih združenj iz Trebnjega, Novega mesta, Metlike in Črnomlja. Beseda je tekla o opravljenih skupnih nalogah v letu 1985 ter o delu v prihodnjem letu. Ugotovili so, da je bilo dosedanje sodelovanje med dolenjskimi združenji dovolj dobro.
.
Čisto običajne želje
Še nekaj dni in posloviti se bomo še od enega leta. Nazdravili bomo novemu in si po star< dobri navadi zaželeli vse najboljše. Želje za novo leto 1986 so seveda različne, medtem ko se nekaj osnovnih pojavlja praktično pri vseh. Le kdo sebi in najbližjim ne želi zdravja, sreče pa miru v svetu? Želje seveda odražajo tudi naš sedanji trenutek. Resnično nagrajevanje po delu, dovolj dela, manjša inflacija, boljša založenost trgovin, na položajih dobri, pošteni in sposobni ljudje, uresničevanje že zapisanega pa spreminjanje tistega, kar ni v redu, to so pravzaprav čisto normalne in tudi običajne želje. Verjetno pa bodo le prevelik zalogaj za eno samo leto, da bi vse postale kaj več od želja.
ROMAN ČELESNIK, ravnatelj osnovne šole v Škocjanu: »Kot ravnatelj šole bi želel, da bi se v naslednjem letu le nekako uredili osebni dohodki učiteljev in da ne bi stalno capljali za gospodarstvom. Prav bi bilo, da bi se povrnil ugled učitelja in da bi njegovo delo spoštovali tako kot včasih. Želel bi, da bi imeli v naslednjem letu boljši občufek socialne varnosti, da bi bilo manj izkoriščanja človeka po človeku, čim manj spornih žarišč v svetu in možnosti za novo vojno. Teroristična dejanja, kjer umirajo nedolžni, naj ne bodo več pot k reševanju neke politike. Stvari naj se urejajo po mirni poti.«
IVAN PEZDIRC, poslovodja v prodajalni kmetijske zadruge v Črnbmlju: »Želim si, da bi bilo prihodnje leto boljše, kot je letošnje, a ker ne kaže tak9, naj bo vsaj takšno kot leto 1985. V družini si želim predvsem zdravje, v svetu mir, v službi pa, da bi bili bolje založeni, čeprav je res, da za slabo založenost marsikdaj nismo krivi trgovci. Pa inflacija naj bi se zmanjšala, v primerjavi z letošnjo vsaj za polovico.«
BRANKO KORELEC, elektrikar iz Velike Loke: »Kakšnih posebnih želja nimam. Po mojem bi že morali pripeljati h koncu našo stabilizacijo ali pa pravzaprav resno začeti z njo, tudi za ceno nižje življenjske ravni. Rad bi tudi, da bi pri nas začeli v resnici nagrajevati po delu, da bi vsak dobil toliko, kolikor ustvari. Za sebe želim, da bi prihodnje leto končal zadnji letnik srednje tehničneelektro šole. Potem mi bo ostalo več časa za kaj drugega.«
KREŠIMIR TOMIN, upokojeni polkovnik JLA iz Brežic: »Nobenih želja ne bom našteval, ker jih stalno ponavljamo-V novem letu nam bo zagotovo bolje, če bomo uresničili to, kar smo že zapisali, če bomo začeli spreminjati, kar ne valja in če bomo pošteno in več delali. Natanko vemo, kaj moramo storiti. Nismo se prvič znašli v krizi. Doživljali smo jo 1948 inj° uspešno prebrodili, z dejanji, ne 1 besedami.«
DARČEK FLAJŠMAN, upokojenec iz Metlike: »Osebno si v novem letu želim zdravja, kar želim tudi vsem znancem in prijateljem, nasploh pa si najbolj želim, da bi bil na svetu mir. Mi. ki smo doživeli vojno in sodelovali v njej, znamo mir še bolj ceniti in si želimo, da ne bi nikoli več nikjer počila puška. Med pametnimi ljudmi se da vse urediti po mirni poti. Mi smo se borili za svetle ideale, ne pa za lumparije in prerekanje.«
JEZD1MIR SM1LJIČ, zidar s Senovega: »V novem letu si želim še več dela. ker rad delam, če je dela več, pa tudi bolje zaslužim. Zase in za svojo družino, a tud' vsem sodelavce.m in drugim bi želel obilo zdravja, saj je to skoraj najpomembnejše za dobro počutje in srečo. Želim, da bi povsod v Jugoslaviji bratstvo in enotnost pomenila več kot le parolo. Delavci iz drugih republik bi se morali povsod P° domovini počutiti kot doma. Medsebojno spoštovanje je moja iskrena želja, a tudi
nujnost za trdno skupnost enakopravnih
narodov.«
IVE STANIČ, direktor Kulturnega centra Kočevje: »Želim si, da bi tisti odgovorni tovariši, ki že 10, 20 let govore po televiziji in drugod, kako je potrebno nesposobne kadre zamenjati, končne le prepustili mesto sposobnejšim. Tako bi največ naredili za družbo in našo splošno srečo.«
VERA POPOVIČ, profesorica iz Ribnice: »Ne bi naštevala raznih osebnih, družinskih in splošnih želja, kot so zdravje, mir itd. Želim, da bi sposobni in pošteni ljudje prišli na odgovorne p°‘~ ožaje, saj smo pred volitvami. Žal s* izvoljeni prepogosto pokvari in se obnaša, kot daje oblast le on.Tak oblastni potem počenja, kar hoče. Želim, da bi v° dilni ljudje v našem sistemu delali po njerr| in ga spoštovali. Vsak naj najPreJ . odgovorno opravi svojo osnovno delovno dolžnost. Upoštevati pa bi morali tud skupno dogovorjena merila «
ALBIN SUBAN, zasebni avtoprevoznik iz Sevnice: »Vidite, da stojim v vrsti za nafto. V novem letu si pred vsemi osebnimi željami želim, da bi imel delo in da bi bilo dovolj nafte, da bom lahko to delo tudi opravil.«
V
kmetijstvo
Kje bo drugi pas avtoceste?
Novomeščanom ni sprejemljiva prestavitev kmetijske šole in daljnovodov
r
tržni • MESTO — Ponedeljkova dair,Ca JC dokaj živahna, s pro-tafpin*V°letn‘*1 je,lc pa so gozdarji Do ' Že E° 20- decembru. Tudi to ski , le kupce lojnice z okra-man;8 no''°’etno jelko, precej zani-konf V- 22 na^uP pletenin in di m •£’ k"*er ^d° naprodaj tu-žviut^l iaj *P° znižanih cenah. isSni 7'l trimce je nudil izbiro pri jfšn, zelenjavi, solati, in sadju. Jajca
so se vedno po 45 din, merica moto-
'ca stane 100 din, lepe turške man-dunar Pa Jc zasebnik prodajal po d ru kdo8ram. Posebnost pone-
'J °ve ponudbe pa so bili šopki
esja s telohom, kar ob tem letnem 15S0U ni običaj, veljali pa so 100 do
O •	*	v	v
oejm/sca
BREŽICE — Na sobotnem ejniu je bilo naprodaj 430 Pujskov, starih do 3 mesece, in 18 Pujskov, starih nad 3 mesece, i as,|J>ka je zamenjalo 303 prvih 12 drugih živali. Kilogram *ve teže mlajših je veljal 500, starejših pa 440 din.
NOVO MESTO — Za izgradnjo drugega pasa avtoceste med Kartelje-vim in Otočcem pripravljajo prve strokovne preverbe in skice. Novomešča-ni so proti zamisli, da bi novi pas ceste pomaknili pod Trško goro.
Razen
Do prave izgradnje je še daleč, pomembno pa je, da že od vsega začetka pripravljajo projekte v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi. Ko so prejšnji teden v novomeškem izvršnem svetu preverjali zamisel za novi pas avtoceste, ki naj bi ga med Karteljevim in Otočcem zaradi težavnega skalnatega terena pomaknili pod Trško goro. so bili proti.
»Premik pod Trško goro, Cirčevje in Paho bi pomenil velik poseg na
zamenjava zemljišč
IN DAVEK
ČRNOMELJ — Ker je očitno, da črnomaljski občini ni vsem povsem jasno, kako je z zamenjavo emljisč in plačilom davkov ob tem. ■° *° Pojasnili na upravi za “ružbene prihodke. Če gre za zd-ruzevanje zemljišč z menjalnimi P- godbami, vendar stranki — pri em m pomembno, ali so to kmetje P .tje — nista pokojninsko ..„_2rovan' 'Z naslova kmetijstva, 7a i~!^ pa jc tudi nadalje namenjena za obdelovanje, se plača davek le od nit,' * ?le^ vednostma zamenja-
tnr ZeT J,5č- c pa Je Pr* menjavi, “rej združevanju, izkazan družbeni
,,rnres ln so imetje pokojninsko za-ra7„Var"' 'zda komite za družbeni na r,0'* potrd'lo o oprostitvi davka onr^.-xmet nepremičnin. Tisti, ki so
odtuiV s,|tlaVka’pa zemlJe ne smejo za tn a ■ s!cer Pečajo davek po nih *" stoPnj* od predpisa-
iz NOVOMEŠKE TRŽNICE
Dobra čebelarka
Slavica Saitlova čebe-lari že s 60 panji na Okroglicah
BREG —Čebelarkesoše vedno dokaj redke. V sevniški družini jih je kar nekaj, njih število se razveseljivo širi med mladimi. Prizadevna čebelarka je Slavica Saitlova z Brega.
Čebelnjak ima na Okroglicah. Gospodari s 60 panji, tam, kjer je imel čebele pokojni zaslužni sevni-
Slavica Saitl: čebelami.«
Imam veselje s
ški čebelar Milost. Zadovoljna jez lego uljnjaka v tamkajšnjih hribih, čeprav je vse skupaj malo-daleč. »Ni nevarnosti zaradi škropiv, tod je dosti opuščenih kmetij,« razlaga. Z Brega ima do čebelnjaka skoraj uro hoda. Pripomni, da marsikatero opravilo opravita pri čebelah skupno z možem.
Lani je nabavila precej novih panjev. S kakovostjo te drage naložbe nikakor ni zadovoljna. »Vsi spoji čedalje bolj zijajo, vratca se ne zapirajo,« pravi _ izkušeno. Glede ostalih težav, kijih pri tem delu nikoli ne manjka, se ne pritožuje. Druži se z ostalimi naprednimi čebelarji v družini. Je koope-rantka Hmezada iz Žalca. Prav pri slednjem jo ostali čebelarji nagovarjajo, naj se opogumi in tudi vključi v kooperantsko zavarovanje, saj nima zaposlitve. To obliko nasploh priporočajo na marsikatero kmetijo.
A. ŽSO
Kmetijski
Obvezna kabina ali lok
Ij lektorske nesreče posebej boleče odmevajo. Mnogo pogosteje . druge se končujejo s smrtjo, njih tragične posledice pa hudo ni'^denejo tudi kmečko gospodarstvo. Smrt pod traktorjem pome-sleH t0 tud' konec kmetije, sta pogubi gospodarja ali njegovega na-dnika. Traktor je dober hlapec, pa slab gospodar, vsekakor pa inJnevarnejši kmetov pomočnik, ki zadaja slovenskemu kmetijstvu i, tem tudi narodu znova in znova težke udarce.
'faktorje nevaren zato, ker se mora gibati po brezpotjih, njivah, 1 ?^n'kih, pašnikih, gozdnih strminah, in to ob vsakem vremenu, ki “ko še bistveno poslabša vozne razmere. Povrhu vsega voznik na ,Jem ni zaščiten ali vsaj ne dovolj,
j- -- ■>. zaseu.cn an vsaj ne uovuij, zato bi pričakovali odločnejše ^užbene akcije, odkar je začel pobirati tako velik krvni davek, semdeset tisoč traktorjev, kolikor jih je zdaj v Sloveniji, pomeni
Prav
toliko prežečih nevarnosti, če ti traktorji niso brezhibno
°aPhum|jfni in če nimajo varnostnih kabin ali zaščitnih lokov, ki ublažijo nesrečo in preprečijo marsikatero smrt. in« Prav so vse to znanestvar*' sepredolgo obiramo z ukrepanjem ^ Sele od 1. januarja prihodnje leto bo v Sloveniji obvezna varnostna ,ab*na ali lok. Ker kabina ali lok doslej nista bila nujna, seje skoraj-a Po pravilu dogajalo, da so na naše kmetije prihajali pomanjkljivo ..Premljeni stroji. Posledica je grozljiv podatek, da je pri nas ob lak -ie tr' do desetkrat več voznikov kot v sosednjih alpskih deže-^r*> kjer imajo prav tako ali še bolj hribovit kmečki svet.
^ / ato je treba vsaj zdaj, ko nastopa zakonska prisila, narediti, vse, da zboljšali varrjost. Dobrodošla bi bila tudi skupna akcija zadruge ali Operacijskega obrata, ki bi olajšala kmetom nabavo kabin in zašči-i|!{* lokov. Te naprave so zdaj končno le oproščene temeljnega in repu-'sltega prometnega davka ter zato lažje dostopne.
. Odločno več je treba narediti tydi za izobraževanje voznikov aktorjev ter za izostritev samodiscipline traktorskih lastnikov sa-j h; Tu mislimo na lahkomiselno prepuščanje vožnje otrokom, up-^ vljanje strojev pod vplivom alkohola ipd., kar se tolikokrat konča Magičnimi posledicami.
Inž. M. L.
dobra kmetijska zemljišča, tega bi bilo potrebno prestaviti komaj zgrajeno kmetijsko šolo pod Trško goro, prestaviti bi morali daljnovode in novomeški vodovod. Projekt zahteva tudi gradnjo treh viaduktov v dolžini 7800 metrov na komaj 7100 metrov dolgi trasi, kar je z ekonomskega vidika nesprejemljivo. Vsaj začasno pa bi morali tovorni promet izpeljati skozi Novo mesto, ker priključki niso predvideni ustrezno prometnim razmeram
• »Niti pomisliti ne smemo na to, da bi šolski kmetijski center prestavljali spet drugam, dopuščamo pa možnost, da drugi pas avtoceste pri turističnem delu Otočca zavije vstran od zdajšnje trase, če se s tem strinja ,Krka; in čf projektanti zagotovijo čim manjše posege na kmetijska zemljišča.«
mesta, to pa sploh ni možno.« To so med drugim Novomeščani zapisali kot prve pripombe in pomisleke k zamisli o novem pasu avtoceste.
Približno tako so razpravljali v izvršnem svetu in v podkrepitev pravilnosti svojih stališč navajali še razliko v ceni gradnje. Če bi drugi pas avtoceste gradili ob zdajšnji trasi, bi po sedanjih cenah potrebovali okrog 5,7 milijarde dinarjev. Povsem
nova trasa ph bi brez viaduktov veljala preko 7 milijard dinarjev. Argumente proti sedanji trasi pa so navajali predstavniki Cestnega podjetja, češ da bi obvezna protihrupna zaščita v naselju Otočec in Mačkovec pobrala več sredstev, kot bi jih morda prihranili z izgradnjo novega pasu ceste ob zdajšnji trasi.
O tem bo še veliko razprav in strokovnih razglabljanj, v sodelovanje pri nastajanju projekta pa so se Novomeščani pravočasno vklju-
člll‘	R.	BAČER
ODSTOTEK ZA PRIDELAVO HRANE
SEVNICA — Zadnja seja skupščine za pospeševanje kmetijstva je bila burna, polna na trenutke tudi ostrih besedi med kmetijci in veterinarji. Oboji imajo sorodne težave. Kmetijskim pospeševalcem manjka trenutno eh avto, tako da je eden od pospeševalcev v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugim. Zivinozdravniki se vozijo okoli v svojih vozilih, če bodo že dobili nove brezžične primopredajne postaje, ne bodo imeli denarja, da bi jih vgradili. Seveda sta to na videz le dva drobna problema. Še cel kup se jih utegne zgrniti, če delegati na današnji seji ne bodo sprejeli predložene enoodstotne stopnje, kar predlaga sevniški izvršni svet.
Manj denarja za vodooskrbo
Delegati območne vodne skupnosti za Dolenjsko sprejeli samoupravne sporazume o temeljih plana
NOVO MESTO — V naslednjem srednjeročnem obdobju bo območna vodna skupnost Dolenjske zbrala okoli tri milijarde dinarjev (po cenah iz leta 1984). Od tega bo šel velik del denarja za hidromelioracije in podobna dela, manj pa za vodooskrbo in čistilne naprave. Tako so sklenili na seji skupščine območne vodne skupnosti Dolenjske, ki je bila pretekli teden v Novem mestu.
Ker občinski komunalni problemi ne bodo imeli prednosti v naslednjem srednjeročnem obdobju, bo zato ostalo več denarja za izboljšave kmetijske zemlje. Delegati pa so opozorili na to, da bi bilo treba v plan vnesti tudi namakanje, ,ki prav tako sodi med podobna dela. Vendar pa vse to ne pomeni, da ne bo čisto nič denarja ostalo za vodooskrbo. Prednost bo imela sedaj Bela krajina, kjer bo treba rešiti vodooskrbo po težavah okoli Krupe, prav tako v Suhi krajini, kjer bo treba dokončati dela. Nekaj denarja pa bo šlo tudi za Straško zaledje, Novo mesto, Krško itd. V teku pa so tudi hidrogeološke raziskave vodnih virov v novomeškem, krškem, trebanjskem bazenu.
Delegati so sprejeli tudi začasni finančni načrt skupnosti za prihodnje leto. Načrt je izdelan na osnovi ocenjenih količin, ki jih bodo uporabniki porabili, in pa na osnovi tarif, ki so enake za vso Slovenijo. Spomladi bodo delegati sprejemali dokončen fi-
OSEMENJEVANJE
PLAČEVALI
OSEMENJEVALCEM
ČRNOMELJ — Na upravi za družbene prihodke v Črnomlju opozarjajo zavezance davkov iz kmetijstva, da bodo v naslednjem letu plačilo za osemenjevanje ple-menic pobirali osemenjevalci ob osemenitvi in ne bo več tako kot doslej v sklopu odmere davka od kmetijstva. Glede na to, da seje povečal katastrski dohodek, bodo tudi akontacije davka iz kmetijstva v prihodnjem letu predvidoma večje, vendar bo iz akontacij že izločena osemenitev plemenic.
nančni plan,_kjer pa so možne tudi spremembe. Že sedaj je bilo na skupščini slišati, da bodo nove tarife veliko breme za gospodarstvo. Hkrati so delegati dvignili roko tudi za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ta plan je sicer že bil sprejet na republiški ravni, potem ko je tekla razprava o njem od marca dalje.
Ker je prihodek skupnosti daleč presegel plane in je bil tudi med vsemi vodnimi skupnostmi najvišji, so lahko v skupnosti izvedli nekatere dodatne programe. Med drugim pa so 150 milijonov dinarjev morali prispevati tudi za reševanje oziroma gradnjo čistilne naprave za Lesonit v Ilirski Bistrici.
J. S.
ZBOR VINOGRADNIKOV
SEVNICA — Društvo vinogradnikov Dolenjske, podružnica Sevnica — Boštanj, vabi na zbor vinogradnikov, ki bo jutri, 27. decembra, ob 16. uri v sindikalni dvorani v Sevnici. Na zboru bodo izvolili tudi novo vodstvo podružnice. Vabljeni!
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
Ureja: Tit Doberšek
Pretakanje vina
Letošnji skromni pridelek vina moramo še z večjo skrbjo obvarovati, da se nam ne bo spridil. Vino je predragocen pridelek in bi bila prevelika škoda, če bi se pokvarilo zaradi naše nepazljivosti.
V tem času je glavno opravilo v kleti ločitev vina od droži, to je pretakanje vina. Ravno droži so lahko glavni povzročitelj mnogih napak in bolezni vina. Zdro-žmi ločimo od vina mnogo školjivih drobnoživk, plesni, odmrlih ali napol živih divjih kvasnic, razne bakterije, ostanke škropiva, ki je prišlo z grozdjem v mošt in vino. Vse te snovi se razkrajajo, smrdijo in s tem kvarijo vino. Zato je nujno, da te nevarne sestavine, ki so v drožeh, s pretokom ločimo od vina. Tako odstranimo iz vina tudi nečisti vonj in razne pline. Prav tako s pretokom dovajamo mlademu vinu zrak (kisik), da bolje dozori in se lepše zbistri. Pretakamo tudi vina, ki se nagibajo k vlečljivosti, saj pretok pospeši izločanje snovi, ki so osnova sluzastim bakterijam.
Iz vsega povedanega sledi, da s pretakanjem ne smemo več odlašati. Letošnja vina niso prekisla, nimajo odvečne kisline, zato moramo prej pretakati, da ohranimo kislino, ki je letos kar primerna. Pri tem svetujem, da poleg vina sedaj pretočimo tudi sadjevec in domačo pijačo iz vinskih tropin, to je petijot. Kot pri vinu so nevarni ostanki v drožeh tudi pri tej pijači,
V primeru, da vino ni čisto, ga lahko (10dni pred nameravanim pretokom) očistimo z želatino, in sicer damo 10 do 15 gptmov na "100 litrov ‘vina'.ali'omenjene pijače. Tako nam vina po čiščenju z želatino ne bo potrebno še enkrat pretakati. Ni nujno, da pri dodajanju čistila vino mešamo, saj z dolivanjem z vinom pomešanega čistila (želatine) v sod čistilo dovolj -pomešamo z vinom. Ta postopek uporabljam z uspehom.
Za pretakanje izberemo lepo vreme, ko je zračni pritisk visok in je izguba aromatičnih snovi v vinu zaradi pretoka zmanjšana.
Po stari navadi prvič pretakamo tako, da vino zračimo. Razumljivo je, da mora biti sod, v katerega vino pretakamo, v vsakem primeru čist in zdrav. V malem kletarstvu, kjer primanjkuje vinske posode, smo večkrat prisiljeni pretakati tako, da vino iz soda pretočimo najprej v kad, nato sod operemo, malo osušimo in zmerno zažveplamo (en azbestni trak na sod od 200 do 400 litrov), ter šele potem vino iz kadi vlijemo nazaj v sod. Zlasti manj kisla vina je potrebno ob pretoku zmerno zažveplati, tako, kot je napisano.
Ko pri pretolu čisto vino potočimo, nam ostane nekaj motnega vina. To vino hranimo posebej, ga nekaj časa pustimo, da se zbistri (usede) in ga nato odtočimo od te usedline. Tako vino lahko še enkrat čistimo z želatino. Tudi bolj goste droži pustimo nekaj časa, da se usedejo, nakar odtočimo tekočino nad goščo, jo očistimo in porabimo za dom. Ob pomanjkanju vina je namreč taka temeljita ločitev vsake kaplje vina od droži upravičena. Kuhanje žganja iz droži, tega manj vrednega preostanka pretakanja vina. pride v poštev le, če je droži več, pri manjši količini droži se pa postopek ne izplača.
Zaradi skromnega pridelka vina bomo sode težko napolnili do pilke z enakim vinom. V tem primeru smo prisiljeni podobna vina mešati. Pri mešanju moramo paziti, da mešamo le zdrava vina z zdravim vinom. Najmanjša napaka vina, ki ga primešamo, pa čeprav Je, y majhni . kplifipi. nam ljjh^O. pp^vari vse vino. Manjše koliefne Umskega, zdravega vina iste barve lahko pomešamo z zdravim letošnjim vinom, zlasti če gre le za manjše . količine.
Vinogradnikom želimo v letu 1986 bogat in dober pridelek vina!
TIT DOBERŠEK Urednik rubrike
1
S
S
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
>
s
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
J
LESARJI PODPISALI SPORAZUM — Predstavniki gozdarjev in lesnopredelovalne industrije z območja zahodne Dolenjske so minu'i petek podpisali v hotelu Pugled v Kočevju sporazum o plansko poslovnem sodelovanju. Na fotografiji: podpisovanje sporazuma. (Foto: Primc)
Sporazum po desetletju besed
Gozdarstvo in lesna industrija v zahodni Dolenjski napravila prvi večji korak k _______________tesnejšemu sodelovanju — Vključiti še trgovino________________
KOČEVJE — Po okoli desetih letih razprav o tesnejšem povezovanju oplemenititi. To pa je možno v taki gozdaistva in lesne industrije na območju štirih občin tako imenovanega skupnosti, saj »v slogi je moč«, kočevsko-ribniškega bazena, ki obsega zahodno Dolenjsko, je bil končno N Ob tej priložnosti so pobudniku 20. decembra narejen prvi večji korak. V Kočevju je bil podpisan samoupravni sporazum o združitvi v skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje na področju gozdarstva in lesne industrije, ki so ga sprejeli Gozdno gospodarstvo Kočevje, Inles Ribnica, LIK Kočevje, Stolarna Dobrepolje (občina Dobrepolje), Oprema Kočevje,
Hoja Ljubljana-tozd Žaga Rob (občina Ljubljana-Vič-Rudnik) in Posestvo Snežnik Kočevska Reka.
Predsednik iniciativnega odbora za povezovanje Slavko Preložnik je ob tem dejal, daje tako povezovanje smotrno in ekonomsko opravičljivo. Oblika SOZD ni bila za vse sprejemljiva, zato so se po vzoru Notranjčev odločili za skupnost združenega dela.
Janez Lesar iz Inlesa je poudaril:
»Imamo les, proizvodne programe, proizvodne zmogljivosti, kadre in trg — vse to pa je dajalo doslej premalo učinka.«
Predsednik občinske skupščine Kočevje Jože Novak je menil, da na tem območju pač ni drugega naravnega bogastva kot les, ki ga je treba kar najbolj izkoristiti in
takega povezovanja Mirku Anzeljcu, nekdanjemu generalnemu direktorju Inlesa, zdaj pa podpredsedniku KPO Slovenijales, podelili v imenu kolektiva GG Kočevje umetniško sliko »Petelin«, delo akademskega slikarja Franceta Slane. Mirko Anzeljc pa je orisal vse zapletlja-je, ki jih je bilo treba v več kot desetih letih premagati, daje prišlo do sporazuma med gozdarstvom in lesno industrijo, hkrati pa je opozoril, da kaže k sporazumu pritegniti še trgovino, da bo tako dosežena povezava od hloda do izdelka in
kupca'	J. PRIMC
Kam gre denar iz sklada za intervencije?
Tako so spraševali črnomaljski delegati — Sprejemanje odloka brez poročila in programa?
ČRNOMELJ -r Črnomaljski izvršni svet je dobil priporočilo Zadružne zveze Slovenije in Splošnega združenja za kmetijstvo, živilsko industrijo in prehrano, da bi bila prispevna stopnja za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 enotna v vsej republiki, in sicer bi znašala 1 odst. od bruto osebnih dohodkov vseh zaposlenih. Vendar so v Črnomlju ne glede na omenjeno usmeritev menili, da je neodgovorno povečati dajatve iz žepov delavcev ter da za uresničitev programa intervencij zadostuje dosedanja 0,85-odstotna prispevna stopnja.
Čeprav so se delegati zbora krajevnih skupnosti črnomaljske občinske skupščine s tem strinjali, so imeli ob sprejemanju osnutka odloka nekaj pripomb. Kljub temu da vsako leto sprejemajo ta odlok, gradivu ni bilo priloženo poročilo o tem, koliko denarja je bilo zbranega v iztekaljočem se letu in kam jc bil namenjen, čeprav so izvršni svet, občinska skupščina in družbenopolitični zbor to poročilo že zahtevali.
»Poročilo o zbranem in porabljenem denarju bi moralo biti osnova za podaljšanje zbiranja denarja. Sedaj pa sprejemamo odlok, a nimamo niti programa, kam bo šel denar v prihodnjem letu. Menda ga večino pobere kmetijska zadruga. In kaj potem mrredi z njim?« so se spraševali delegati o usodi okrog 40 milijonov dinarjev, kolikor naj bi se jih v interventni sklad nateklo prihodnje leto.
B. M.
IZ NKŠIH OBČIN
Le o slabostih
OK ZSMS Novo mesto zelo kritično pretresla enoletno delo in položaj mladih
NOVO MESTO — V ponedeljek. 23. decembra, so na programski konferenci občinske konference ZSMS Novo mesto temeljito pretresli svoje dosedanje delo.
Niso se hvalili, kaj vse so naredili. Tako v uvodnem poročilu kot potem v
razpravi je bi! govor predvsem o slabostih, napakah, nemoči, nepers-pektivah. kar vse naj bi seveda pripomoglo k boljšemu delu mladinske organizacije v bodoče, k boljšemu položaju mladih v družbi, k zaviranju širjenja razslojevanja, egoizma, deviantnih pojavov v mladi generaciji. Eden največjih problemov v ZSMS je ta. da se vedno manj mladih vključuje v njeno delo pa tudi v družbenopolitično delo nasploh, da so odkrinjeni, od vsebinskega delovanja in odločanja v temeljnih okoljih, samoupravi. Večji del mladih išče svoje oblike dela. Občinska konferenca skuša biti pri tem odprta, podpirati mlade in jih preko tega pritegniti tudi k nalogam, ki niso ozko vezane za njihov interes. Žal so pri tem v glavnem deležni le kritik. da podpirajo izvensistemskost, kot da je to samo po sebi nekaj slabega.
Menili so, da se morajo mladi v okviru ZSMS boriti proti obstoječemu stanju v družbi, ki ovira razvoj, da se morajo boriti proti vse večji koncentraciji politične moči v vrhovih od tozda in krajevne skupnosti navzgor. To dela ljudi pasivne, nezainteresirane tudi za odpravo težav. Mladi se morajo boriti v temeljnih okoljih, v samoupravnih organih, preko delegatskega sistema in sploh v vseh in preko vseh možnih mehanizmov za spremembe v družbi, proizvodnji, organizaciji dela. nagrajevanju itd.
Za takšno borbo seveda manjka usposobljenih. zato ostaja idejnopolitično usposabljanje čim širšega kroga mladine tudi vnaprej pomembna naloga.
Z. L,—D.
Morali zapreti
V Novoteksu pravcat naval na razprodajo
BRŠLJIN — Kar se je prejšnji ponedeljek dogajalo pred Novotekso-vo trgovino v Bršljinu, je močno spominjalo na zlate čase trgovske dobe, starejše pa na prva leta po vojni. Tokrat so brez vsake večje reklame kupci na razprodajo v tovarniški trgovini tako navalili, da so morali zapreti vrata in stranke zlagoma spuščati v lokal. Kaj je tako vabilo ljudi in zakaj razprodaja, je povedai Dušan Jarc, direktor Novoteksovega tozda Trgovina:
»V tej trgovini, kjer po tovarniško znižanih cenah vselej prodajamo raznovrstno metrsko blago in konfekcijske izdelke, smo začeli s predčasno razprodajo vsega, da bi izpraznili prostor v lokalu in skladišču zaradi obnove. Januarja bomo za največ tri tedne trgovino zaprli, jo povečali za okrog 50 m2 in povsem prenovili in posodobili. Poseben oddelek bo imel teens program. V tovarniški trgovini pa je bilo mogoče ob izredni razprodaji kupiti še ceneje, in to tudi različne konfekcijske komade, ki so iz kdove katerih razlogov- ob oblikovanju in prodaji kolekcij ostali v skladišču. Ob vse manjši kupni moči prebivalstva so razprodaje vse bolj vabljive, da pa bo tak naval, nikakor nismo računali.«
Tudi pelina komunistom ni manjkalo
Kaj pravijo komunisti s 40-letnim partijskim stažem
NOVO MESTO — Biti komunist danes ni lahko, še teže pa je bilo v prvih povojnih letih, ko je šlo za pomanjkanje vsega, hkrati pa za povsem neplačano družbenopolitično delo. ki je terjalo veliko časa in vere v lepšo prihodnost. Ob 40-letnici partijskega staža šo nekateri med novomeškimi jubilanti povedali:
ANA FLORIJANČIČ iz Otočca: »Marsikdaj smo bili komunisti v teh letih na preizkušnji. Če ne bi imela res pravega zaupanja in trdne volje, bi verjetno obupala. Biti komunist na vasi je bilo včasih še veliko teže. Za vse. kar je bilo slabega, so ljudje dolžili nas, maloštevilne komuniste. Kar pa je bilo dobrega , ni bila naša zasluga
MILOŠ PILIČ iz Novega mesta: »Ko sem dobil člansko izkaznico, so veliko bolj kot danes gledali na to, da je bil komunist v vsakem pogledu vzor ostalim. Prevzemali smo na svoja ramena številne dolžnosti, zato komunisti nikdar nismo celotnega napredka opazovali s strani, ampak smo bili pri vseh akcijah v prvih vrstah.«
FRANCKA POČRV1NA iz Novega mesta: »Že v partizane smo šli z veliko idealizma in predvsem z zavestjo, da se borimo za lepše življenje nas vseh. Povojni nam ni bilo nič lažje, a smo vztrajali in po svojih močeh še danes pomagamo. Priti v članstvo ZK pa pred 40 leti ni bilo tako enostavno: izkazati si se moral z moralnimi vrednotami in pri delu, članstvo v ZK pa je pomenilo veliko čast.«
R. B.
mmamSEEML
Manjkalo bo 2000 stanovanj
Delegati skupščine stanovanjske skupnosti sprejeli sporazum o temeljih plana do leta 1990 — Izhodišča za 1986 — Dvakratno zvišanje stanarin?
NOVO MESTO — Občinska stanovanjska skupnost je letos opravila praktično vse naloge iz programa dela. Stanovalcem so predali 86 novih družbenih stanovanj in pripravili gradnjo dveh blokov v soseski Irča vas—Brod v Novem mestu. Iz sklada za vzajemnost so razdelili za 68 odstotkov več sredstev od planiranih za posojila delavcem za gradnjo hiš, saj je bilo do posojila upravičenih kar 179 od 218prisolcev. Posojilo so dali vsem, kljub dodatnemu denarju pa so morali znižati višino posojila. Več sredstev'-se je zbralo tudi v solidarnostnem skladu. Rebalans planov obeh skladov za letos so sprejeli delegati v skupščini stanovanjske skupnosti pretekli petek.
Stanarine so se med letom povečale dvakrat, februarja za 38 in julija še za 35 odstotkov. Kljub temu vzdrževanje stanovanjskega sklada ostaja velik problem. Ta denar namreč zadošča le za najnujnejša popravila. Za večja popravila. n. pr. kopalnic, pa kotlovnic so letos porabili del amortizacije, kar bo praksa tudi v bodoče. Nasploh bo treba problemu delovanja kotlovnic pa vzdrževanju s,anovanjskega sklada in tudi delovanju hišne samouprave, ki je v glavnem ničeva, tudi v bodoče posvečati veliko pozornost in nemalo energije, da se zadeve razčistijo.
Delegati so sprejeli tudi sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1986—90. Le-ta predvideva v prihodnji petletki izgradnjo 1.170
naj bi v Novem mestu dogradili 101 družbeno stanovanje v dveh blokih v soseski lrča vas—Brod, kjer poteka ta čas edina blokovna gradnja v občini, ter začeli z gradnjo enega bloka s 63 stanovanji. Pri posojilih iz sklada vzajemnosti, ki naj bi gospodaril s 367.4 milijoni din. bodo imeli prednost soinvestitorji stanovanj, družbeni in zasebni, individualna gradnja pa bo
stanovanj v občini, od tega 506 družbenih in 664 indivudualnih hiš. Za predvideni obseg gradnje, za prenove, za vzdrževanje obstoječega družbenega stanovanjskega sklada ter za solidarnostne in vzajemne namene v občini in republiki je po sedanjih cenah in izračunih treba zagotoviti 12,374 milijarde din. Stanovanjski primanjkljaj v občini pa se bo ob tako skrčenem obsegu gradnje seveda povečal in naj bi bil leta 1990 že okrog 2.000 stanovanj.
Delegati so brez pripomb, kot sicer večino točk obsežnega dnevnega reda, potrdili tudi planska izhodišča za leto 1986, ki že vključujejo omenjeni srednjeročni plan. V prihodnjem letu
Zgled pokroviteljstva
• kako bo v prihodnjem letu s stanarino, še ni povsem znano. Znano jele, naj bi stanarina ob koncu leta 1986 predstavljala 1,52 odstotka revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada. Delegati so sprejeli družbeni dogovor o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin v letu 1986 v Sloveniji, po katerem naj bi prihodnje letos 1. februarjem povečali stanarine enotno v vsej Sloveniji, s
1.	julijem pa še enkrat, različno po občinah, da bi se pač dosegel omenjeni cilj. V Novem mestu bi jo morali takrat zvišati še za 12 odstotkov. Kako točno pa se bo stanarina zares zviševala, je odvisno od tega, kdaj bo dogovor sprejet v vsej Sloveniji.
ZAHVALA
Učencema tretjega razreda osnovne šole v Metliki Darku Jakofčiču in Gregorju Novaku se iskreno zahvaljujemo za poklonjeni znesek Zvezi slepih Novo mesto.
MEDOBČINSKA ORGANIZACIJA SLEPIH IN SLABOVIDNIH NOVO MESTO
SUHOR — Kako trdne, pristne in prisrčne vezi so se spletle med podružnično šolo na Suhorju in ljubljansko delovno organizacijo Jugotekstil— Impex, je pokazal tudi letošnji obisk delavcev te firme na Suhorju, ko, tako kot vsako leto, pride z njimi tudi njihov dedek Mraz, ki prinese s seboj bogata darila za šolo in za vsakega šolarja posebej. Prejšnji torek pa je bilo na Suhorju še bolj slovesno in veselo kot sicer, kajti proslavili so 25-letnico pokroviteljstva Jugoteksti-I—Impexa nad suhorsko šolo.
In kakšno pokroviteljstvo je to! O tem je bilo precej povedanega ob podelitvi plaketeobčine Metlike Jugotekstil—Impexu pa v govoru ravnatelja metliške osnovne šole, najbolj na-• zorno pa je bilo to videti v očeh otrok iz teh gorjanskih krajev, ko so sprejemali darila dedka Mraza, in v odkritih prijateljskih vezeh med učiteljicami in številnimi krajani na eni ter delavci Jugotekstil—Impexa na drugi strani.
SODČEK ZA POKROVITELJE — Za 25-letnico pokroviteljstva je suhorska šola Jugotekstil-Impexu podarila sodček, in to, kot se spodobi, poln dobre metliške črnine. Seveda ob taki priložnosti tudi brez torte ni šlo. (Foto: A. Bartelj)
Največ težav je s kleparji
Čeprav v metliškem Pionirju še ni konec težav, so razmere take, da predlagajo konec ukrepov družbenega varstva — Kako do rentabilnega poslovanja
METLIKA — Za zadnjo letošnjo sejo zborov občinske skupščine so pripravili tudi sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v metliškem Pionirjevem tozdu, ki jih je metliška skupščina sprejela letošnjega marca. V tem času so se zadeve v tem tozdu očitno uredile do take mere, da lahko delo in poslovanje poslej teče v običajnih razmerah.
Seveda to nikakor ne pomeni, da je v tem kolektuvu že vse urejeno in brez težav. O tem govori tudi poročilo, ki ga je ob devetmesečnem poslovanju za metliški izvršni svet pripravil »prisilni« direktor Ivan Štokič. V tem času so v tozdu Zaključna dela brez dvoma v veliki me-’ ri uresničevali zastavljeni sanacijski program, kljub temu pa Štokič z doseženim še ni zadovoljen, saj se starih slabih navad očitno ni dalo v tako kratkem času povsem izkoreniniti. Še več: bolj ko seje približevala ukinitev ukrepov družbenega varstva, bolj so se spet uveljavljale stare navade.	><
Devetmesečni obračun kaže, da so poslovali brez izgub, vendar ta rezultat še ni dokončen, kajti obračunana še niso nekatera dela na
večjih objektih. Štokič trdi, da je strokovni kader v tozdu slab, nestrokoven in da ima do dela neodgovoren odnos. Čeprav bi potrebovali nove delavce, se to število ne povečuje, ker jih pač ne morejo dobiti. Največ težav imajo v krovsko-kleparski enoti, ki šteje sedaj 13 kleparjev in 3 ključavničarje, kar pa je premalo, da bi lahko prevzeli večja dela. Potrebnih strokovnih ljudi ne morejo dobiti ne v Beli krajini ne zunaj nje, poskusili so celo v drugih republikah. Tako rekoč večina težav v tozdu nastaja v tej enoti. Delavci so nedisciplinirani in samovoljno zapuščajo delo, neradi hodijo na delo na teren, dela .opravljajo nestrokovno. Tako so zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti uvedli proti šestim kleparjem disciplinski postopek. Žal tudi poskusi
V četrt stoletja, kolikor je Jugotekstil—Impex pokrovitelj suhorske šole, je to šolo obiskovalo blizu 400 učencev in vsi, prav vsi so bili deležni daril in druge vsestranske pomoči te ljubljanske delovne organizacije. Tako po trdnosti vezi kot številni pomoči je to pokroviteljstvo gotovo nekaj
kreditirana le v okviru razpoložljivih sredstev. S sredstvi solidarnostnega sklada (471,3 milijoni din) bo v letu 1986 kupljenih 25 novih solidarnostnih stanovanj, iz tega sklada bodo šla tudi sredstva za subvencije stanarin, reševanje stanovanjskih vprašanj Romov v občini, delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, borcev NOV in upokojencev.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
PLAKETA OBČINE POKROVITELJU — Ob 25-Ietnici skrbnega in vsestransko bogatega pokroviteljstva nad suhorsko šolo je predsednik metliške občine Janez Gačnik Ljubljanskemu Jugotekstilu-Impexu izročil plaketo občine Metlika.
edinstvenega. V tem času je kolektiv pokrovitelja suhorski šoli vsestransko pomagal, kupili so jim novo šolsko opremo, pomagali pri ureditvi telovadnice. napeljavi centralnega ogrevanja, vsako leto so učenci suhorske šole na račun pokrovitelja v enotedenski šoli v naravi na morju, da številnih daril od barvnega televizorja pred leti do računalnika, ki ga je šoli prinesel zadnji dedek Mraz, niti ne naštevamo. 1 Računajo, da vrednost te pomoči pokrovitelja v vseh teh letih presega staro milijardo dinarjev.
A. B.
SLOVESNOST ZA JUBILANTE ZK IN NOVOSPREJETE ČLANE
NOVO MESTO — Pretekli teden so v prostorih Muzeja NOB organizirali prisrčno slovesnost za člane ZK s 30-in 40-letnim partijskim stažem in 23 letos sprejetih komunistov. Najprej se je z nagovorom, kakršnih ob vsesplošnem frazarjenju danes redko slišimo, jubilantom zahvalil Boštjan Kovačič, predsednik občinskega komiteja ZK, nato pa so prisrčen kulturni program izvedli učenci osnovne šole Katja Rupena, dijaki centra za Usmerjeno izobraževanje in glasbene šole. Vsem 20 jubilantom in novim članom ZK so z nageljnom vred podarili tudi spominska knjižna darila, da bi jim sprejem v članstvo ostal v zavesti kot pomemben mejnik v življenju. Slavljenci so si z gosti vred ogledali zbirko v Muzeju NOB.
za sodelovanje z drugimi večjimi podjetji niso dali pričakovanih sadov.
• Lepša je slika pri tehnološkem razvoju tozda, saj so med drugim preuredili in posodobili kamnoseški obrat v Gradcu, s čimer so se izboljšale delovne razmere, proizvodnja pa se je povečala za petkrat. Pred kratkim so začeli dela za gradnjo novih proizvodno-poslovnih prostorov v Metliki, kar naj bi bilo končano poleti. Za novo delavnico nameravajo kupiti za 10 milijonov dinarjev novih strojev za kleparje.
V prvi vrsti pa morajo, če hočejo prihodnje leto normalno poslovati, odpraviti kadrovske težave. Vodstvo zagotavlja, da tozd, ki ima 50 proizvodnih delavcev in 12 režijcev, ne more rentabilno poslovati. Metliški Pionirjev tozd bi moral za rentabilno poslovanje zaposlovati od 100 do 120 ljudi.
A. B.
Denar, sisov vladar
Velike denarne težave metliških interesnih skupnosti družbenih dejavnosti
METLIKA — Številne težave pri financiranju interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti, ki so v metliški občini še posebej pereče v letošnjem letu, izvirajo pravzaprav že iz prejšnjih let, začela pa so se takrat, ko so sredstva za financiranje teh dejavnosti močno omejili, ko je rast teh sredstev morala za 10 in več odstotkov zaostajati za rastjo dohodka, prav toliko pa rast osebnih dohodkov v negospodarstvu za rastjo tistih v gospodarstvu.
Da bi to na hitro izenačili, ni možno in ker v metliških interesnih skupnostih ni nikakršnih notranjih rezerv, prav tako pa tudi za naslednje srednjeročno obdobje delitvena razmerja ne dovoljujejo hitrejšega naraščanja sredstev za skupno porabo, skoroda ni videti drugega izhoda kot krčenje programov do tiste stopnje, ko jih bo občinsko gospodarstvo zmoglo financirati.
Čeprav se je v strukturi sredstev interesnih skupnosti delež zdravstvene skupnosti letos najbolj povečal, ima ta skupnost že celo letošnje leto likvidnostne težave. Denarja ni za povečanje osebnih dohodkov izvajalcev, ki zaostajajo za 15 odst. za ocenjeno rastjo OD v gospodarstvu, ne za pokrivanje materialnih stroškov izvajalcev, katerih rast je precej višja kot 80 odst., kolikor so zapisali v sporazume. Izobraževalni skupnosti primanjkuje za uskladitev osebnih dohodkov z rastjo v gospodarstvu in za poračun za 15-odstotno zaos-
tajanje iz preteklih let 20 milijonov dinarjev. Zmanjkalo bo denarja za pokrivanje stroškov za prevoz učencev, za povišanje štipendij in za opremo metliškega oddelka glasbene šole. Skupnosti otroškega varstva bo zmanjkalo kakšne 3. milijone dinarjev za povrnitev sredstev za'otroške doklade organizacijam združenega dela. Otroškemu vrtcu manjka za uskladitev osebnih dohodkov kakšnih 5 milijonov. Enake težave tarejo kulturno skupnost, kjer materialni stroški tudi rastejo hitreje, kot so načrtovali, kulturni dom še vedno nima uporabnega dovoljenja, ni denarja za popravilo metliškega gradu, za delovanje društev je na voljo le nekaj drobiža. Socialno skrbstvo ima v zadnjih dveh mesecih precej večjo porabo na področju zavodskega varstva, saj jim je povišanje cen za nazaj prineslo dodatni milijon stroškov.
Zaradi vsega tega so v Metliki med drugim sklenili, da bodo ponovno natanko pregledali vsebino posameznih programov, normativov, cen in drugega, se dosledno izogibali morebitnim podvajanjem programov in izločili neustrezne programe. Ocenili bodo ustreznost sedanje organiziranosti sisov in njihovih strokovnih služb, analizirali delovanje delegatskega sistema v interesnih skupnostih in zagotovili večjo povezanost z občinskima zboroma združenega dela in krajevnih skupnosti.
A.	B.
Novomeška kronika
GOLJUFIJA — Pred dvema dn^ voma je Romka, ki je kupovala v neki novomeški trgovini, s precejšnjo količino besed napadla prodajalko, čes da io je ogoljufala pri računu. V svojem protestu je šla tako daleč, da je pred vsemi raztrgala bankovec za 20 din. Ko je neka druga stranka začela zagovarjati prodajalko, ji je domnevna oškodovanka prisolila klofuto. Kaj se je v resnici zgodilo, je težko ugotoviti. Domnevi sta dve: ali so Romi nehali lagati ali pa prodajalci začeli krasti.
SMREČICE — Pod električnim daljnovodom pri Škrjančah so pristojni posekali in sesekah na drobno na stotine smrečic, ki bi čez leta doseg e električne vode in tako ogrozi e varnost ljudi in živali. Vestnim m nevarno bodočnost slutečim možak o je treba izreči vse priznanje. Zadevo p bi se dalo urediti tudi drugače, občanom bi sporočili, da je tisto st kanje v načrtu, najbrž bi se Jih precej odzvalo. Zastonj bi pršu . . novoletnega dreveščka pa še pristoj bi imeli manj dela.	.
DEDEK MRAZ — Ekipa, ki je letos v imenu dedka Mraza krasi Glavni trg, bi zaslužila viden Prost Guinessovi knjigi rekordov. Re'0-katerega so vsa minula leta potrebova 10 dni. je opravila v štirih (!) uran.
Ena gospa je rekla, novomeški avtomobilski dirka£ di Šali zagotovo pripravlja
dirko po ulicah MonteCarla.Cep naključju ni tako, je njegovo ^ rahotno hrumenje po še kar ob J denem Novem mestu (milo rece otročje.
Sprevod dedka Mraza
Dedek Mraz bo šel spremstvom skozi Meti -ko zadnjo letošnjo nedeljo — Jutri obdarite^.
29
METLIKA — V nedeljo. ^ decembra, ob 3. uri popoldne sc
na metliškem Partizanskem
pred staro šolo začel Pro®r,?traza,
prihodu in sprevodu dedka ”, jjc
ki se bo pripeljal v spremstvu
palčkov in seveda godbe. = ..-anskega trga bo sprevod kr skozi Metliko do Beti in se po poti vrnil. V programu bodo so li učenci metliške osnovne vrtec, srednja tekstilna šola, sambel Popolnočne kočije,	'
vodila pa ga bo Mateja Ko e Medtem ko je predšolske otro drugih krajevnih skupnosti	^
Mraz že obdaril, bo obdari otroke iz KS Metlika jutri ob p rili popoldne v avli metliške
Sprehod po Metli
NOVOLETNE ZABAVE —Te*” so gostilne pa tudi manj javni pr . kot so številne zidanice in viken ni veselih ljudi, kajti manjše i -ne sindikalne in manj formalne s (arcga na vso moč praznujejo odhod s	sC
leta in prihod novega, v kate	jn
seveda nadejajo še večjih uspe	^
vsestranske ljubezni, sloge in en ti. Žal take lepe želje po 'zte Ji. rade nikov in izpuhtelem alkoholu k J uvenejo in življenje spet zado normalni tok,
AMER1KANEC TONI — njegovim sovražnikom in zoprn' ^
sporočamo žalostno vest. da se o ^
ni Gašperič kmalu po novem le' • p0 tančno 3. januarja, vrnil s turjjUjrti Kanadi in Ameriki, kjer z brezi ansamblom Tonija Hervola ra ^ ljuje naše rojake. Toni je čil, .znlJ!,-okretnega duha in telesa preživel • pešno odbil vse napade kapitan,.en indoktrinacije in se brezma.^ vrača v zasejano domovino s prednikov.
ŠIROKO
evidentiranje
METLIKA — V dosedanji postopku evidentiranja za v -n funkcije v metliški občini, v rSj$|<e
republiki je za predsednika rnc j|
občinske skupščine evidentira kandidatov, 9 za podpredsedn 8 za predsednika izvršnega s',e »up-predsednika zbora krajevni1 nCjj-nosti je evidentiranih l4	^-
datov, za predsednika ^°L;njk» ruženega dela 9 in za P .s i,andi'
družbenopolitičnega zbora .. 0v
dat. Za razne regijske funk^‘Jkandi' metliški občini evidentirali 3	v.
date, za republiške pa 9 kand
IZ NAŠIH OBČIN
IZ NAŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
NOVOLETNO VZDUŠJE — Po
raiev^l? *° °bčin,sko Prestolnico ok-S *e >7- decembra, bi lahko sklepali, da si nekateri že zelo želijo,
vsron-i Znebll‘ ,ega leta in čimprej vtopih V novo. No, pa šalo na stran!
hvalit1jlef° alce gre zares P°-a. .’ kaJ" v mestu vse binglja, se
večie U!np,Je’ kar Je seveda v naj-
Še oh , ,w Je olro • A 'udi starejši
ti da n K"'"1 VZduŠJU neznaJ° brzdu-
žniim!r	lSoP IV prodajalno in bli-
kai f-	‘.kuPili °b novem letu ne-
DnvnšNt' STICer med letom ne morejo roke in govcl s' °b tem manejo rm vnn! zadovoljni... v naš	—Pred časom smo
našem tedniku zapisali odgovor
na8v°:rrih 'r> kanižarskega ruSa Dava?? , T Pragatušcev, zakaj zasi-sozd , n h ?Vxlno Jezero' ki Je nastalo v Drava,?,t	? °d rudnika- Vendar pa
bam? vi	6 šeuv<;dno skrbi, kaj je z ri-
Dredv« S° J ljudJe V|deli v jezeru, nika oo?r*Pa’ °d k°d 50 Prišle- "Iz rud-sami.	ne*“ Sl °dg°varjajo kar
3. JANUARJA V UPRAVNIH ORGANIH NE DELAJO
CRNDMELJ - Izvršni svet črno-jske občinske skupščine je v skla-uu s priporočili pristojnih republiških g nov določil, da v upravnih organi,., • toreJ v skupščini občine, sisih, .en°P,0lltičnih organizacijah in enoti teme|jnega sodišča v Črnomlju v Pe rez, j. januarja ne bodo delali. Ta
snh .n' i?an odo nadomestili v sob°'o, 11. januarja.
zobotrebci
N,,DESET BOŽJIH ZAPOVEDI — nhL ■ obiskan film v desetih letih aJa doma JLAv Ribnici in njego-l ?a. lna je bil nedavni film »Deset
blizu STOljudf°gledal° Si 83 j£
.POLNA DVORANA — Ob 10-nl?'ICI d?ma dbA v Ribnici je bilo v tnii?'Ve!lko nas'opov kulturnih, špor-Hai ln dru8>b skupin, ki so bili za gle-"z * brezplačni in zato tudi dobro sat' m' Dvorana je bila polna med , monodramo »Občinski sve-T?n ,ff,§veJk«. v kateri je nastopal mt C ‘"‘očevar-Rifle, med predstava-Sl -Lag.rajenega filma »Moj oče na a , eP1 P01'" pa tudi med kegljaškim in r v>em med reprezentanco Ribnice oa -PbOanske armadne oblasti, ki so g dobili Ribničanje, k čemur pa je Stavni delež prispeval večkratni svetovni prvak Nikola Dragaš, ki je kot več kegL°Pal M E‘bn‘co 'n P°drl naj-
NA SILVESTROVANJE - Vstopnica za silvestrovanje z novoletnim
1400 d"1 VC V Domu JLA v R?bnici z.400 din. v restavraciji Jelka pa 3.000
?' Kot smo zvedeli ob zadnjem obi-., , Je nekaj vstopnic še na voljo. Novoletni ples bo v domu JLA že po ediciji 1. januarja.
Drobne iz Kočevja
v ^SELO V NOVO LETO — Tudi očevski občini je vse pripravljeno nnv i naj'eP^' m bučnejši vstop v 2o ?	°- Petarde so začele pokati že
n Vecembra zvečer in to se bo vsako „ nadaljeval°, najhujše pa bo nor???. prav v novoletni noči. Jutri sm? bo sprevod dedka Mraza s n?vnj1StV0m P° mestu in zaključek sj. 0 e'nega semnja. Silvestrovanje s k ,e?tr!k'm menijem bo veljalo v v ' Pugled 3.000 din, v restavraciji Pa 3.900 din. Silvestrovanja na h* tiUd- drugod, v kavarni Zvezda 7 januarja novoletni ples.
sikd v ARELi OBRAZCI — Mar'
nai?°’- vsak mesec nakazuje denar, izn ?P- Ve^ sPl°šnih položnic, da jih Polni že doma. Letos smo bili ne-Jkrat prifa, ko na pošti ali pri banki zast po'°^n'c n'so sprejeli, češ da so d starele in neveljavne in je treba kupi-»n n°ye' Pri natančenjšem pregledu kaž " obrazcev pa se običajno iz-rik i,da so na nJ'b povsem iste rub-t -e’ kot so bile na starih, le njihov vrs-red je nekoliko spremenjen. Obča-s ,s° Prepričani, da take spremembe P oh niso bile potrebne, ampak so na-'ene *e zato, da je postal tak obrazec ov proizvod« in tako upravičen do . ve, seveda višje cene. Ob tem pa ba^t?10’ kako na primer angleške ra*1 ne mu£lj° ljudi z neštetimi ob-ZC|. ampak da pri njih lahko dvigneš 1 nakažeš denar, če to napišeš na £.akršen koli papir, lahko pa tudi na ago, jajce, opeko ali celo — bananin
Trebanjske iveri
* niti po priznanja niso PRIOLI — Na slavnostni akademiji ob dnevu JLA so podelili tudi priznanja "jjlbolj zaslužnim za razvoj oboroženi1" sil, teritorialne obrambe in družbene samozaščite. Toda v dvora-ni’ ki je bila že tako in tako skoraj Prazna, to pot ni bilo tistih, ki bi mora-.Prejeti priznanje. Ali tudi priznanja niso več tisto, kar so bila nekoč?
.Računi že prihajajo —
SePrav dela pri hidromelioraciji Jese-niščice še niso končana, je začela KZ Preboje že pošiljati račune. Vsi priza-. e'i kmetje obljubljajo odgovornemu j* KZ Trebnje, ta pa je Janko Širec, da b° dobil vile v hrbet. Pa ne tiste iz pravljic, ampak kar gnojne. Gnev kmetov le razumljiv, ni jim do Tega, da bi Plačevali nekaj, kar še ni .narejeno.
UL-
Romom pravi dom
Hiše z vrtovi na Sovinjku
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je okrog 480 Romov, ki uradno živijo v 13 naseljih. Največ težav povzročajo Romi v semiški krajevni skupnosti, ki naj bi uradno živeli na Coklovci, vendar so se zaradi medsebojnega obračunavanja, nesporazumov razdelili v več skupin, tako da eni še vedno živijo pri »štirih rokah«, drugi v drevesnici pri Stranski vasi, tretja skupina pa nad Maroltovim mlinom nad Krupo. Prav na račun se-miških Romov imajo zbranih na občini kup pismenih pritožb.
V krajevni skupnosti Semič je 54 Romov, ki živijo v devetih družinah. Največji problem so RomisCoklovce, saj živijo neorganizirano, nomadsko, se potikajo okrog, selijo s šotori v bližino vasi in delajo škodo na poljih. »Ti ljudje so vsiljivi, nimajo delovnih navad, naredijo veliko prekrškov, poskusi zaposlitve so bili skoraj brez uspeha,« pove Ivan Hrustek. predsednik komisije za vprašanja socialne varnosti Romov v okviru črnomaljske skupnosti socialnega varstva. »Problem skušamo rešiti z zgraditvijo primernih prostorov na Sovinjku, to je v bližini »štirih rok«, vendar bližje Semiču in cesti. Čeprav je skupščina krajevne skupnosti Semič že sprejela sklep o tem naselju, pa vaščani v bližnjih vaseh niso zainteresirani, da bi bilo tam zopet naselje,« pravi Hrustek.
Vendar so v Črnomlju že začeli s pripravo samoupravnih sporazumov med nekaterimi delovnimi organizacijami, kot so kmetijska zadruga, Iskra, Gok, GG, izvršnim svetom, stanovanjsko in komunalno skupnostjo, skupnostima socialnega skrbstva in varstva z namenom, da bi združili sredstva, pa naj gre za denar ali pomoč pri delu, da bi lahko začeli z gradnjo naselja. S sredstvi, ki se bodo najprej natekala, bodo odkupili okrog 3 hektare zemlje pri Stranski vasi, katere lastnik je sedaj kmetijska zadruga. To zemljo bodo dobili v zameno lastniki zemljišč, na katerih bo zraslo bodoče romsko naselje.
Naselje naj bi v začetku štelo 8 do 9 hiš klasične gradnje z najnujnejšimi prostori, ki bi jih bilo moč dograjevati, pri vsaki hiši pa bodo imeli tudi tako imenovano ohišnico, da si bodo lahko nekaj zelenjave pridelali doma. Hrustek poudarja, da bodo morali tudi Romi sami pomagati pri gradnji.
B.	M.
PLAKETE OB DNEVU JLA — Dan JLA so v vseh krajih ribniške občine počastili s številnimi priVeditvami. Svečana akademija ob 22. decembru pa je bila v ribniškem Domu JLA. Na njej so podelili tudi številna priznanja. PM Ribnica, občinski center za zveze in komisija za vojaško mobilizacijo v KS so dobili priznanje sveta za SLO in DS občine Ribnica. Priznanja so prejeli rezerv ni vojaki in starešine, Miroslav Ilič iz ribniške vojašnice je dobil zlato značko ZRVS Jugoslavije, predsednik OK ZRVS Ribnica Andrej Klemenc (na sliki-) pa zlato plaketo. Dom JLA je dobil malo plaketo za uspešno desetletno delo. (Foto: M. GLAVONJIČ)
Veliko so obetali maio pokazali
Kako je Evropa plesala
RIBNICA — Potujočo plesno karavano »Evropa pleše«, ki je minule dni gostovala po Sloveniji, je organizirala ljubljanska Kazina. Sredi decembra je bilo gostovanje tudi v Ribnici. Zaradi dobre reklame po televiziji, radiu in v časopisih je bilo zanimanje za nastop ogromno, in to iz ribniške in kočevske občine. Namesto ene predstave so bile zato v ribniškem športnem centru kar tri. ki si jih je ogledalo blizu 8.000 ljudi.
Gledalci, ki so prišli pozdraviti »Plešočo Evropo«, pa so bili hudo razočarani, saj niso videli skoraj ničesar. Evropo so predstavljali le štirje pari iz štirih držav. Najboljših jugoslovanskih parov ni bilo, češ da nastopajo na državnem prvenstvu. Glavne zvezde večera so tako prebile na parketu dvorane te okoli 20 minut, ostali del enoinpolurnega programa pa so zapolnili predvsem otroci ljubljanske Kazine, ki so se šele prav srečali v plesnimi veščinami.
Tako sta bili edini svetli točki večera nastop plesnega para Kazine v akrobatskem plesu in nastop 20-letnega Francoza v neki novi vrsti disko plesa, v kateri je menda svetovni prvak.
Kaj takega se v bodoče ne bi smelo več dogodili. Kar nekdo reklamira preko TV itd., mora na prireditvi tudi izvesti, saj vstopnice niti niso poceni. M GLAVONJIČ
ZAŽELEN ANSAMBEL
RIBNICA — V vojašnici Mirka Bračiča v Ribnici že več let uspešno dela tudi ansambel SMB. Ne igra le za vojake, ampak tudi na mnogih kulturnih in zabavnih prireditvah v domači občini in v sosednjih. Tako je v zadnjem obdobju med drugim gostoval v Loškem potoku, Kočevski Reki, Kočevju, Sodražici, Ponikvah in drugod.
Le s stvarnim planom iz težav
Črnomaljski komunisti o volilno-programskih sejah, volitvah in sprejemanju _____planskih	dokumentov	—	Kaj	je	z	manj	razvitimi	območji?
ČRNOMELJ — Čeprav so bile programsko-volilne seje osnovnih organizacij ZKS v črnomaljski občini v glavnem uspešne in z veliko udeležbo, pa so bili v nekaterih organizacijah še premalo kritični, govorili so o posledicah, ne pa o vozrokih za pomanjkljivosti. Sicer pa je marsikje tekla beseda o preslabem vključevanju komunistov v družbeni sistem, o moralnem liku komunistov in z njim povezanih težavah pri pridobivanju članstva.
Medtem ko so v občinskem sindikalnem svetu, SZDL, ZK in v samoupravnih organih sisov pravočasno in organizirano začeli s pripravami na volitve, pa so bile v evidentiranje premalo vključene družbene organizacije in društva, samoupravni organi. Kot je bilo slišati na nedavni seji občinskega komiteja ZKS, prihaja, čeprav gre za širok krog evidentiranih, že sedaj do izmikanj, odporov in nepripravljenosti nekaterih, da bi prevzeli delegatske dolžnosti ali politične naloge, med drugim tudi zaradi zahtevnosti, odgovornost političnega dela in kritike javnega mnenja.
Na seji niso mogli mimo skupinic in posameznikov — o njih so govorili tudi že na seji predsedstva OK ZKS, raširjeni s člani koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL ter ožjim vodstvom občinskih DPO in skupščine — ki hočejo kljub širokim in demokratičnim predvolilnim postopkom vse predvolilno delo izničiti in prikazati, kot da gre za že vnaprej pripravljene kadrovske rešitve. Nekateri hočejo reševati vprašanja o kadrovski politiki pred 10 ali 15 leti. Ob tem pa so marsikdaj nosilci ozkih, lokalnih interesov in hočejo sodefovati le pri kadrovanju najvišjih funkcij v občini, medtem ko je množica delegatov in funkcionarjev v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in sisih zanje obrobnega pomena.
Javna beseda je oropana svojega dostojanstva, kako je docela propadla, postala cenena in neodgovorna.
VOJISLAV NIKČEVIČ
Na komiteju se boje, da bo tudi veliko razprav o planskih dokumentih zgolj formalnih, čeprav naj bi ti dokumenti postali pot do izhoda iz težav, in ne le papirji, s katerimi bodo šli na banko. Tisti, ki predlagajo določene rešitve, bodo morali biti bolj realni in odgovorni, kajti ko
sedaj pregledujejo uresničevanje plana v iztekajočem se srednjeročnem obdobju, ugotavljajo, da niso dosegli najbistvenejših postavk. Eden od komunistov iz krajevne skupnosti pa je omenil, da razumejo, da ni denarja za vse, kar si želijo, oz. bi potrebovali v krajevnih skupnostih, da pa je nerazumljivo, da so nekatere predele črnomaljske občine povsem izpustili iz plana, in to predvsem tiste, kjer že tako nimajo veliko. In kdo bo tem ljudem pojasnil, zakaj tako, je zanimalo delegata.	M.	BEZEK
Malo denarja in samouprave
Nekaj misli iz gradiva za jutrišnjo skupščino stano-vanjske skupnosti — Predlog: dotrajale hiše odprodati
KOČEVJE — V kočevski občini je predvidenih 116 skupnosti stanovalcev, doslej pa je ustanovljenih 71 ali 61 odst. Delovanje skupnosti stanovalcev pa je razen zelo redkih izjem nezadovoljivo. Iz gradiva, ki ga je za jutrišnjo sejo priprav la strokovna služba SSS, povzemamo, da so glavni vzroki za slabo delo skupnosti stanovalcev nezainteresiranost, nesposobnost, pritiski nediscipliniranih stanovalcev pa tudi pomanjkanje denarja za redno vzdrževanje hiš zaradi povečanja amortizacije.
Na visoke stroške rednega vzdrževanja hiš pa vplivajo visoke cene materialov in storitev, pogosto pa tudi sla-
PREDAVANJE IN JUBILEJ
KOČEVJE — Blizu 40 poslušalcev se je udeležilo predavanja o alpinistični odpravi na Himalajo in druga svetovna visokogorstva, o kraških jamah in o zmajarstvu. Predavatelji so bili iz trenažnega centra Jasnica. Organizator zanimivega predavanja je bilo Planinsko društvo Kočevje, ki bo prihodnje leto praznovalo 35-letnico obstoja. Nanjo se že pripravljajo, glavna proslava pa bo 14. junija 1986.
Zakaj odprto pismo učiteljev
Menijo, da so zapostavljeni tudi pri osebnih dohodkih — Te dni se vrstijo raz-prave, na katerih skušajo zadeve na tem področju zadovoljivo razrešiti
RIBNICA— Te dni poteka po občini Ribnica v raznih organih razprava o odprtem pismu kolektiva ribniške osnovne šole. Pi prosvetnih delavcih ribniške šole smo se pozanimali, zakaj je do odprtega pisma prišlo in o čem govori.
Profesorica Tanja Debeljak nam je povedala, da se že najmanj tri leta ni sestala skupščina izobraževalne skupnosti, da zato že toliko časa niso podpisane tudi pogodbe o finansiranju šolstva in da se zato dele sredstva šolam po načelu, kakor se kdo znajde. Pedsednica osnovne or-
ganizacije sindikata profesorica Vera Popovič je k vsemu temu dodala še, da so kritične razmere na njihovi šoli, do katerih je prišlo zaradi pomanjkanja denarja, skušali že leto in pol razrešiti po samoupravni poti in v sodelovanju z mnogimi odgovornimi organi in organizacijami v
UREDNIŠTVO V GOSTEH
bo tokrat v krajevni skupnosti Čatež. Krajane vabimo, da se 7. janu-rja od 18. ure dalje oglasijo v gostilni Ravnikar. V času, odkar smo bili nazadnje v tej krajevni skupnosti, se je marsikaj spremenilo. Krajani boste lahko na uredništvu kaj pohvalili pa tudi pograjali.
Tovarna bo vnovič oživela
V nekdanji IGK bodo prihodnje leto začeli z rezanjem plošč — Del Novolesovega ___________programa prestrukturiranja pohištvene proizvodnje _____
TREBNJE, RAČJE SELO — Zdaj ni več ilvomov okoli Industrije gradbene keramike z Račjega sela. Odkar so iz te tovarne že pospravili stare naprave za proizvodnjo keramičnih ploščic, s polno paro poteka montaža novih strojev, ki bodo delali za potrebe Novolesa. Trebanjski izvršni svet pa je na seji 17. decembra sprejel poročilo o poteku sanacije v Novolesovi tovarni.
Sanacija v tozdu IGK, ki se bo poslej imenovala Tovarna pohištvenih elementov, bo del velikega Novolesovega projekta »prestrukturiranje pohištvene proizvodnje«. S projektom so začeli v kostanje-viškem tozdu Lipa, kot drugi pa je prišel na vrsto tozd z Račjega sela. Celoten projekt bo končan do leta 1990. Cilj tega projekta je razvoj manjših, specializiranih obratov za proizvodnjo elementov, ki bi jih potem sestavljali finalisti. Na Račjem selu bodo usposobili tovarno, v kateri bodo izdelovali polizdelke na osnovi iverice in furnirja.,
Z združitvijo razreza plošč in furnirja fcpdo v Novolesu lažje nabavljali tehnologijo, ki bo na Račjem selu najsodobnejša, med drugim naj bi nabavili tudi računalniško vodene stroje. Če bi bila te vrste proizvo-
dnja še naprej raztresena po tozdih, kakor je sedaj, bi morali nabaviti več takih strojev. Boljši bo tudi izkoristek materiala, ki bo pri ploščah presegal 90 odst., pri furnriju pa se bo povzpel na 70 odst. Prednost nove tehnologije pa bo tudi v tem, da bodo v Novolesu izboljšali kvaliteto in s tem tudi svojo konkurenčnost na zunanjih trgih. Lažje pa se bodo prilagajali tudi zahtevam kupcev, saj bo nov način proizvodnje omogočil večjo fleksibilnost.
V prvi fazi, ki bo končana marca ali aprila prihodnjega leta, bodo uredili proizvodne prostore v tovarni, prenesli obstoječo tehnologijo iz drugih tozdov in nabavili naj-nujnenjšo tehnološko opremo. Tedaj se bo tudi začela proizvodnja v tem tozdu. V drugi fazi, ki bo ko-
nčana sredi leta 1987, pa bodo dokončno uredili tovarno. Obrat, v katerem bo na začetku zaposlenih 70 delavcev, kasneje pa 80, bo večinoma delal za potrebe Novolesa. Polovico celotnega prihodka, ki bo po sedanjih cenah v drugi fazi znašal 1,7 milijarde dinarjev, pa bodo ustvarili na zunanjih trgih. V začetku bo tozd posloval z izgubo ali s tako imenovano pozitivno ničlo, kasneje pa, najbrž že po dveh letih, naj bi bila visoko rentabilna. Kakor namreč računajo v Novolesu, bodo povečali produktivnost za 30 do 40 odst.
J. SIMČIČ
POGOZDOVALI SMO
Prejšnji teden smo učenci osmih razredov pogozdovali. Sadili smo smreke in macesne. En oddelek je pogozdoval v Železnem, ostali trije pa na Dobravi pri Dobrniču. Vsak razred je posadil 1000 smrek in macesnov. Za dosežkepri delu nas je Gozdno gospodarstvo nagradilo.
ANITA KEK OŠ Trebnje
občini. Ker jim to ni uspelo, so se odločili za odprto pismo.
Tudi ravnatelj šole Jože Starc je poudaril, da je do pisma in nezadovoljstva prišlo zaradi neustreznega financiranja šolstva, in sicer tako pomanjkanja denarja za materialne stroške kot za osebne dohodke. Ugotovil je, da je nekdaj manj razvita ribniška občina namenjala v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami za šolstvo malo denarja in to zaostajanje je čutiti še danes, ko ribniška občina gospodarsko dobro stoji, ribniška šola pa nima denarja za vzdrževanje šolskih stavb in sploh za nakup materialov, ki jih potrebuje šola. Poudaril je tudi, da so učitelji proti prosjačenju denarja in da morajo biti osebni dohodki učiteljev primerni, saj je to vlaganje v znanje, o čemer v Jugoslaviji veliko govorimo, naredimo pa malo.
# Zvedeli smo, da je prav te dni o tem razpravljala še skupščina občin ske izobraževalne skupnosti, 13. januarja pa bo aktiv komunistov prosvetnih delavcev občine Ribnice.
Predsednik občinskega izvršnega
sveta Franc Lapajne pa je že na seji zborov občinske skupščine in tudi
kasneje postregel s podatki, da ima
finansiranje izobraževanja prednost
v ribniški občini že od leta 1983, ko je bilo za njegove potrebe porabljenih 73 milijonov dinarjev, že letos pa bo trikrat več oz. skoraj 220 milijonov dinarjev. Po oceni se bo za te namene zbralo celo okoli 21,7 milijonov več in ta denar bo prenesen za potrebe šolstva v prihodnjem letu. Menil je tudi, da združeno delo kaže razumevanje za finansiranje šolstva, saj je poleg omenjenega denarja prispevalo še za opremo računalniške učilnice v Ribnici, za ureditev šolske kuhinje v Loškem potoku itd. Dodal je, da so zaradi očitkov prosvetnih delavcev, da imajo mnogo manjše osebne dohodke kot zaposleni v gospodarstvu, izdelali pregled osebnih dohodkov za vso občino in ugotovili, da za isto izobrazbo in isto delovno dobo med zaposlenimi v gospodarstvu in v šolstvu ni bistvenih razlik.
JOŽE PRIMC
ba organizacija dela. Denarja za redno vzdrževanje hiš je torej vedno manj, tretjina hiš pa je porabila denar celo že za vnaprej.
V pregledu potrebnih vzdrževalnih del za leto 1986, ki se financirajo iz sredstev vzajemnosti in amortizacije, je ugotovljeno, da je za najbolj nujna popravila potrebnih preko 338 milijonov dinarjev, vendar v tem pregledu niti niso pipisane vse dejanske potrebe. Zaradi pomanjkanja denarja bo lahko opravljenih le 8 do 10 odstotkov popisanih del. Prednost bodo imela nujna popravila, in hiše, kjer bodo del sredstev kot sam-oudeležbo prispevali stanovalci.
Poročilo ob zaključku ugotavlja, da vlaganje sredstev v stare kmečke hiše nima nobenega ekonomskega opravičila. Zato naj bi te hiše odprodali ali kako drugače izločili iz stanovanjskega sklada. Tak predlog je SSS že leta 1983 posredovala za posamezne hiše Združenemu KGP Kočevje, kije najpogosteje njihov lastnik.
J. P.
Pisaini stroj je obmiroval
Pri nekdanjem dopisniku Vladimirju Prezlju
VELIKE POLJANE — Te dni smo obiskali našega dolgoletnega dopisnika Vladimirja Prezlja iz Dul pri Velikih Poljanah, znanega bralca Dolenjskega lista kot pisca »Ortneškega poročevalca« in mnogih drugih prispevkov iz ribniške občine. V zadnjem obdobju je njegov pisalni stroj obmiroval. Vesti od tod je manj, kar je razumljivo, saj je Vladimir Prezelj star že 85 let in zdravje ni več tako, kot je bilo nekoč, čeprav se še kar dobro drži. Obljubil nam je, da se bo še kaj oglasil.
Z ženo Ivano, ki ima tudi že 80 let, živita sama v hišici. Vladimirje povedal, da veliko bereta. Brez časopisov tudi ne moreta, čeprav so vedno dražji. Naročene imata Delo, Dolenjski list, TV 15 in Nedeljca.
Ko se spominjata nekdanjih povojnih dni, složno ugotavljata, da včasih ni bilo toplih malic in drugih ugodnosti in da je bilo treba opraviti tudi veliko brezplačnega dela. Danes so ljudje že veliko bolj razvajeni. Pohvalila pa sta svoje sosede, ki so mladi in dobri in jima veliko pomagajo pri raznih nujnih delih, ki jih sama ne zmoreta več. Ne da bi jih bilo treba prositi, so jima pogosto skidali sneg, pomagali pri pripravi kurjave in tudi drugod. Razumejo starega človeka, za kar sta jima zelo hvaležna.
Vladimir Prezelj
Na Dulah je lepo. Od tu vidita pošto, kjer je včasih delala Ivana, in železniško postajo, kjer je delal Vladimir. Pravzaprav sta vse življenje preživela na tem območju. Ko bo več bolezni, pa nameravata v dom za starejše občane v Kočevju, kjer ima tudi ribniško društvo upokojencev rezerviranih 10 postelj...
J. PRIMC
Prekinitev dela v Sigmatu
Kaj je izzvalo ta korak in kako ga ocenjujejo
BRESTANICA — V Novolesovi temeljni organizaciji Sigmat v Brestanici je 16. decembra okoli 50 od skupno 130 delavcev za približno dve uri prekinilo delo. Zahtevali so sestanek z vodstvom tozda, ker naj bi jim pojasnili, zakaj osebni dohodki v primerjavi z ostalimi tozdi novomeškega Novolesa zaostajajo in zakaj zaostajajo tudi za OD kovinskopredelovalne industrije v občini. Zahtevali so zbor, da bi te stvari pojasnili.
Po 8. uri so se delavci vrnili na delo, popoldne pa seje sestal politični aktiv tozda, ki so se ga udeležili tudi nekateri izvodstvadelovneorganizacije. Prekinitev delaje soglasno ocenil kot skrajno neprimeren način reševanja problemov v Sigmatu in obsodil vse. ki so bili vključeni v to dejanje. Med drugim je sklenil, da jetreba pripraviti vse potrebno za nagrajevanje kakovostnega dela (lansirna dokumentacija, »odprt sistem« nagrajevanja po normi) ter da se sestaneta delavski svet in zbor delavcev.
Na zboru delavcev 20. decembra, ki so se ga udeležili predsednik izvršnega sveta občine Krško, predsednik OS ZSS Krško, predsednica komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva občine Krško ter glavni direktor Novolesa s sodelavci, so delavci odkrito opozorili na nekatere pomanjkljivosti in težave. Zaloge gotovih izdelkov so v letu 1985 narasle za okoli 80 milijonov din. ob tem so vprašali, kaj dela prodajna služba. Delavci Sigmata imajo tehtne pripombe na notranjo organizacijo dela, premajhno zasedenost nekaterih strojev, režija je po njihovem prepričanju prevelika, kot že rečeno, pa so najbolj nezadovoljni zaradi domnevnih razlik v osebnih dohodkih. Prav o teh so jim iz vodstva delovne organizacije povedali, da so OD nad povprečjem drugih tozdov, ne zaostajajo bistveno niti za branžo v krški občini. Novembra je bil povprečni OD v Sigmatu okoli 60.000 din.
Na delavskem svetu Sigmata 19. decembra so sklenili, da povečajo število točk za deficitarne poklice kovinske stroke za 4. kar pomeni, da bodo OD za okoli 60 delavcev približno za 10 odstotkov višji. Prekinitev dela je torej pospešila sklepanje o predlogu. Na občinskem svetu Zveze sindikatov ocenjujejo, da je bil sestanek kolektiva potreben in da je pripomogel k hitrejšemu reševanju problematike življenjskega pomena za Sigmat. Toda ogorčeno obsojajo postopke, kakršne so uporabili delavci, »saj je veliko možnosti, da preko samoupravnih postopkov rešujemo problematiko.«
P. PERC
ŠE ZA FUNKCIONARSKE PLAČE NI!
SEVNICA — Za zadnjo sejo sveta posavskih občin je tukajšnji izvršni svet pripravil predlog za drugačno razdelitev deleža sofinanciranja posavskih regijskih institucij. Predlog so preimenovali v pobudo. Očitno bo zaenkrat še ostalo pri starem, v Sevnici pa tožijo, da jim je res težko, saj v proračunu nimajo denarja, da bi lahko valorizirali prejemke voljenim in imenovanim funkcionarjem po veljavnih dogovorih.
VSE SEJE ŠE LETOS?
SEVNICA — Seje skupščin ponavljajo nekatere samoupravne interesne skupnosti, ker so bile nesklepčne v ptvih sklicih, nekaj se jih sestaja vse preostale dni do novega leta. Na tradicionalni zadnji seji pred novim letom se bodo danes zbrali tudi delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Še enkrat pred sejo se je sestal občinski izvršni svet, med drugim zaradi predloženega ukrepa o družbenem varstvu v Stillesu.
Srečanja dedka Mraza z otroki
Obdaritve spremljajo pravljični prizori
BREŽICE — Z včerajšnjo obdaritvijo najmlajših v Kapelah in na Veliki Dolini so se začeli obhodi dedka Mraza po krajevnih skupnostih. Pakete dobivajo letos samo predšolski otroci. Danes dopoldne bo dedek Mraz obiskal malčke v dobovskem vrtcu Naj-dihojca, ob 16. uri popoldne pa bo tam pričakal vse tiste otroke iz krajevne skupnosti, ki ne obiskujejo vrtca. Varovanci brežiške vzgojnovarstvene ustanove si bodo danes ob desetih dopoldne ogledali lutkovno igrico v Prosve--tnem domu, dedek Mraz pa se bo mudil med njimi jutri dopoldne. Danes ob 16. uri bo otroško rajanje z obdaritvijo v Artičah.
Za jutri napovedujejo dve novoletni prireditvi v Globokem (prvo ob 10. in drugo ob 15. uri). Ob
15.30 bo dedek Mraz obdaroval otroke v osnovni šoli v Cerkljah, v Bušeči vasi pa ob 14. uri. Na Bizeljskem pričakujejo prihod dedka Mgaza 28. decembra ob 11. uri v osnovnošolski telovadnici. Popoldne ob 15. uri se bo ustavil v stari šoli na Čatežu in ob 16.30 uri v osnovni šoli v Mrzlavi vasi. Za otroke iz bližnje brežiške okolice, ki niso v otroškem vrtcu, bo obdaritev 29. decembra ob 14.30 uri v Prosvetnem domu v Brežicah, za predšolske otroke iz mesta pa ob
15.30 uri na istem kraju. V Skopicah bo obdaritev 29. decembra ob
13.30 uri v gasilskem domu.vPiše-cah pa 30. decembra ob 13.30 uri v kulturnem domu. Dedek Mraz tudi letos ne bo pozabil na bolne otroke v brežiški bolnišnici. Obiskal jih bo 28. decembra ob 17. uri.
Danes nam povejte za jutri!
Na seji OK SZDL so opozorili na investicije v energetiko in njihov vpliv na podobo občine — Novi predsednik OK SZDL je Miha Haler
BREŽICE — Na programsko-volilni seji OK SZDL je zaskrbljenost nekaterih krajevnih skupnosti zaradi morebitnih neugodnih posledic gradnje hidroelektrarn in ponovnega odprtja globoškega premogovnika našla odziv v zahtevi po javnih razpravah, ki naj bi jih izpeljala Socialistična zveza v novem mandatu. Ljudje hočejo čimprej zvedeti, kaj bo jutri, kaj to pomeni za razvoj krajev, v katerih živijo.
Vse to pomeni, da Socialistična zveza potrebuje tudi veliko strokovnih utemeljitev, da bo kos nalogi, ki jo čaka. V razpravi so med drugim opozorili na potrebo po strokovni okrepitvi komiteja za gospodarstvo, pa tudi na potrebo po večji kreativnosti nasploh, zlasti še v odnosih občine do republike. Ti se zdaj navadno osredotočijo na zahteve republike po omejevanju porabe v občini. Istočasno, ko se napihuje zvezni proračun, obešajo od zgoraj kup dodatnih obveznosti na občinske proračune.
• Za novega predsednika OK SZDL so na konferenci 18. decembra izvolili Miha Halerja in za sekretarja ponovno Rudija Volčanška. Dosedanjemu predsedniku Stanku Cerjaku so se ob razrešitvi zahvalili za prizadevnost, s katero je vodil organizacijo.
Kar pa zadeva krajevno samoupravo, se ta mora dokopati do večjih finančnih možnosti za financiranje delegatskega sistema, da odločanje ne bo prizadeto. Izboljšalo naj bi ga tudi obveščanje, saj se je konferenca izrekla za občinskb delegatsko glasilo, ki naj bi ga izdajali na dva meseca.
Razprava je pokazala, da so vaški odbori poglavitno gibalo v krajev-
nih skupnostih m da prav preko njih izpeljejo krajani številne akcije. S tem se seveda ne morejo pohvaliti v
vseh KS. Izstopajo predvsem v arti-ški in dobovski, drugod pa so vaški odbori zelo aktivni takrat, ko njihove vasi nekaj pridobijo, ko si zgradijo cesto, gasilski dom, mlečno zbiralnico, prostor za prireditve in sestanke, telefon ali kaj drugega.
J. T.
PRAZNIK DNEVA JLA NA LETALIŠČU V CERKLJAH — Posnetek je z nedeljske slovesnosti, na kateri so podelili pripadnikom JLA in civilistom številne nagrade, priznanja in odlikovanja ter razglasili napredovanja. Svečano postrojene vojake in starešine je v imenu posavskih občin pozdravil Branko Pirc in jim čestital za njihov praznik. (Foto: J. Teppey)
Preveč sociale je potuha
Nezadovoljstvo prosvetnih delavcev se širi
BREŽICE — Predkongresne razprave so razgibale sindikate po dejavnostih in besedo so vnovič povzdignili tudi prosvetni delavci. Moti jih preveč sociale in premalo plačila za delo. Pri šolski prehrani sociala močno izstopa in kaže, da so mnogi starši zelo zadovoljni s takim statusom. Zakaj bi se trudili in več zaslužili, saj bi potem izgubili kopico ugodnosti!
Odloča posluh za potrebe ljudi
Socialistična zveza v krški občini uspešna, zato ni strahu pred volitvami — Kraja-_______ni	najbolj	opozarjajo	na	slabe	ceste,	vodo	in	telefonijo
KRŠKO — Veliko pripomb imajo ljudje iz krajevnih skupnosti na obrobju krške občine zlasti glede cest in njihovega vzdrževanja, v prvi vrsti v zimskem času. Krajani Podbočja, Kostanjevice, Koprivnice, a tudi Leskovca, Presladola in od drugod pa se hudujejo zaradi indiferentnosti strokovnih služb PTT Novo mesto glede izboljšanja telefonskih povezav.
To so nekateri poglavitni poudarki s programsko-volilnih sej, ki so jih doslej opravili v večini krajevnih konferenc Socialistične zveze v krški občini. Med odprtimi vprašanji, ki ljudi zanimajo, je bila v ospre-
• Na ponedeljkovi programsko-volilni seji občinske konference Socialistične zveze v Krškem so za podpredsednika OK SZDL izvolili Andreja Zupančiča, inšpektorja podružnice Službe družbenega knjigovodstva Krško, za poklicnega sekretarja OK SŽDL pa Vladimirja Vogrinca. Oba sta že doslej opravljala ti funkciji. Več o seji prihodnjič!
dju tudi oskrba z zdravo pitno vodo, ki je Podbočjani navkljub novemu vodovodu včasih še pogrešajo, na Zdolah pa jih skrbi predvsem kakovost vode, saj je bilo v vasi Kostanjek menda kar osem primerov zlatenice prav zaradi slabe vode.
• Predsedstvo OK SZDL je podprlo sofinanciranje Dolenjskega lista in sklenilo, da bo tako kot doslej skušalo v celoti izpolniti obveznosti OK SZDL kot soustanoviteljice časopisa. Kot nekorekten in nesprejemljiv so ocenili odnos OK SZDL Kočevje, ki prenaša bremena na pleča drugih ustanoviteljic DL.
Kostanjevičani se zavzemajo za združitev delegacij, ker zdaj nimajo dovolj sposobnih ljudi za številne delegacije; menijo tudi, da bi precej
zmanjšali stroške za delegatski sistem. Veliko pozornost so posvetili društvom, ki so še vedno pod pritiskom raznih zakonov, ki krnijo voljo ljudi, zlasti pa redčijo vrste mentorjev. V Leskovcu so se spet lahko pohvalili z delom delegacij, vidni so uspehi delovanja družbenih organizacij in društev, težave pa so s
financiranjem, saj denarja v krajevni skupnosti nasploh primanjkuje. Ne vedo, kako iz zagate, ko usahne še prispevek za mestno zemljišče.
Problematične krajevne konference SZDL so, kot je dejala predsednica občinske konference Socialistične zveze Krško Margareta Marjetič na zadnji seji predsedstva OK SZDL Gora, Veliki Trn in Senuše. Zlasti na Gori kaže prisluhniti krajanom, kaj je povzročilo razcepljenost in ravnodušnost.
P. PERC
Prosvetni delavci poudarjajo, da si s svobodno menjavo dela ne morejo nič pomagati, ker so programi prenizko ovrednoteni. Učitelji se lahko raztrgajo, pa ne morejo nič vplivati na večji dohodek šole, v proizvodnji ali na primer v gostinstvu se pa to pozna. Natakar razen tega lahko napreduje v šefa strežbe, šefa restavracije, učitelj pa ostane učitelj do upokojitve. In če gre tedaj v dom upokojencev, postane socialni problem, ker ima prenizko penzijo za vzdrževalnino. Zaradi tega so vnovič predlagali uvedbo nazivov, ki naj bi prosvetnim delavcem prinesli kak dodaten dinar.
Kvaliteta v šolstvu, žal. nima nobene cene. Kot posebno družbeno dejavnost to stroko nadzorjujejo bolj kot katerokoli drugo, vendar boljše šole od tega nimajo nič. Nihče ne želi ali noče povedati, da nekatere šole nudijo učencem veliko več kot druge in da bi zaradi tega lahko več dobile. Molči tudi zavod za šolstvo, ki najbrž zelo dobro ve, katera šola bolje dela.
V Brežicah so med drugim opozorili na to, da. iz. dislociranih oddelkov pedagoških šol ne dobivajo kadrov, kakršnih si želijo.
J. T.
V kroje namesto na odpad
Jutranjka posodablja krojenje — Velik izvoz
RADNA — V Jutranjki so imeli ta mesec zloženih vse polno palet s krpami, pripravljenimi za odvoz v Dinos. Tekstilnih odpadkov je na leto okrog 150 ton, kar je za tovarno hudo breme. Tolikšno, da razmišljajo, kaj storiti, da bi ga bolje izkoristili. Zato načrtujejo nakup posebne francoske opreme za računalniško gradiranje in izdelavo krojnih slik. Za bordojsko tvrdko so se odločili. ker podobne sisteme vpeljujejo v ostale posavske in dolenjske konfekcijske tovarne.
Sicer pa v Jutranjki tudi gospodarijo letos zelo dobro. Že ob
tričetrtletju sr) izpolnili letošnji izvozni načrt in lanski izvoz še takrat presegli za 190 odst. Ta izvoz je vezal 45 odstotkov zmogljivosti tovarne.
Kot po navadi, se primerjajo z dosežki v podskupini konfekcio-narjev. Zanikajo, da bi bili ugodni poslovni rezultati le plod inflacije. V dokaz navajajo skoke v produk-:ivnosti kjer so znatno presegli uporabljene »norma« minute na delavca, pri rentabilnosti pa znaša indeks v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta celo 144.
A. Ž.
Pred razpletom poslov z Libijo?
Kaj meni o zapletu Štefan Senica, glavni direktor Lisce
SEVNICA — Pisali smo že o težavah naših delovnih organizacij v pošlo- narodna posojila. Mi moramo ta vanju z Libijo. Pri vsem tem je zanimivo, da tisti, ki naj bi bili pri vsem tem del?ar. yrn‘t,i do ,15- ■lan!laria poslu najbolj opečeni, niso tudi najbolj glasni. Je morda resnica vendarle pr! , J*^a ,,ta-ro i1 ^ ^ drugačna? Dejstvo, da ima Lisca 400.000 nedrčkov že od poletja zapakira-	tovoriti	še tretjič če
nih v skladišču za potrebe libijskega kupca, je bilo razlog, da smo o zapletih	ponovno kaj zataknilo.«
povprašali glavnega direktorja Stefana Senico.
V negotovosti je sedmina izvoza Lisce, delavci hočejo verjetno vedeti, zakaj so do junija pot potili?
»Vprašanje je treba postaviti v okviru zapletene mednarodne trgovine, odnosov med razvitimi in nerazvitimi. Poudariti moram, da so posli z več ali manj vsemi deželami v razvoju tvegani. Naši vodilni politiki in gospodarstveniki nas sicer nenehno opozarjajo, da naši ekonomski odnosi z neuvrščenimi državami po obsegu ne ustrezajo dobrim političnim odnosom. Pri tem pa pozabljajo, da so taki posli izredno tvegani in da mora pri nas cgloten riziko prevzeti delovna organizacija. ki posel sklene. Razvite zapadne države so to spoznale.
Štefan Senica: »V teku so že razgovori za nov posel z Libijo in sicer tokrat za 400.000 dolarjev.«
zato podjetniki teh dežel pri sklepanju takih poslov niso sami. Naša država je povrhu vsega Libiji dolžna 150 milijonov dolarjev. Ta denar bi jim morali pravzaprav že vrniti. V isti sapi smo se z Mednarodnim denarnim skladom borili za reprogramiranje nekaterih naših dolgov, le-ta pa povezuje s tem, da reprogramiramo dolgove tudi 7. našimi ostalimi partnerji, torej tudi deželami v razvoju. To je mednarodna razsežnost te splošne zagate. Druga stvar je. da imamo kljub našemu omenjenemu zapadlemu dolgu do Libije do te države tudi nekatere terjat ve. To so plačila za delo naših gradbincev v Libiji, naš izvoz ladijskih kontejnerjev, radi bi menda tudi še nekaj nafte.«
Kaj to mar marljivi delavki Lisce, ki je celo predčasno izpolnila svojo delovno dolžnost?
»Nismo sami. Kot je običaj, se blago ne odpremlja tveganim partnerjem, dokler ni akreditiva, ni pa res, kot piše v vašem članku, da dobavitelj pred tem ne začne tudi že delati. Gre namreč za večji obseg posla, kiga zaradi otežkoče-ne preskrbe in omenjenih proizvajalnih zmogljivosti v roku, kot ga dopuščajo akreditivni pogoji, ne bi mogli izvršiti. Seveda pa smo pričeli s proizvodnjo šele po podpisu pogodbe o izvozu. Takih poslov med jugoslovanskimi tekstilnimi kolektivi za Libijo, ki stojijo trenutno neodpremljeni. je za okrog 25 milijonov dolarjev. Podobno. kot Lisca imajo mnogi za dodelavo svojih izdelkov med-
Kakšen je spluh izhod iz te zagate?
»Najnovejše je, da naj bi med državama izvedli nekakšno pobotanje. Tekstilci iskreno upajo, da bomo na to listo prišli s temi izdelki. 14. decembra naj bi jugoslovanska delegacija odpotovala v Libijo. Odhod delegacije je bil nato prestavljen za teden dni. Pričakujemo, da se bodo iz Libije vrnili 28. decembra. Vse je torej odvisno od tega pobotanja.«
Če pobotanje uspe, bo Lisca dobila vsaj nekaj od teh 800.000 dolarjev, verjetno bi vam prišli za posodabljanje zastarele strojne opreme?
»Govoril sem o pobotanju med državama. To z drugimi besedami pomeni, da bo Narouna banka želela čimveč izplačati v dinarjih. Ker se vse skupaj odmika v čas po novem letu, ko vsi vemo, da deviz ne bo, upamo, da se bo vse skupaj res razjasnilo prej ali vsaj na Silvestrovo. Roko na srce, še težje je drugim konfekcionarjcm, ki so za nameček krojili izdelke še iz posebnega blaga, saj so imeli Libijci posebne zahteve. V našem primeru gre za naš standardni program, vendar z večjim deležem manjših velikosti nedrčkov, katere bi doma verjetno težko prodali. Če bi že prišlo do te polomije, bi se v našem skladišču znašli pred ogromnim dodatnim delom. Pomislite, prepakirati bi bilo treba vseh
400.000	zavojčkov, poleg tega pa izdelke opremiti z vsemi podatki po jugoslovanskih predpisih, kar je izključno ročno delo.«
A.ŽELEZNIK
Novo v Brežicah
TUDI ZA BREŽICE NI VSE DOBRO — Stojnice ta čas v mnogih krajih preživljajo predpraznične dneve, toda ne take, kakršno je postavil prodajalec čestitk na trgu pred pošto-Namesto strehe opleta okoli ogrodja polivinil. Poleg tega stojnica niti z najmanjšim okrasom ne spominja na Novo leto, čeprav bi s smrekovo vejico. pisano žarnico, snežinko, svečo ali s kakim drugim okrasom lahko poživila ta kraj, namesto da mu dela sramoto.	„
MATIRANI NEKADILCI - v brežiški občini zdaj že vsi po vrsti pozabljajo na odlok o prepovedi kajenja na javnih krajih. To velja tudi za občinsko konferenco SZDL. Na za' dnji seji v dvorani Turist hotela je b( dim tako gost. da bi ga lahko rezali; Kaže. da so med političnimi delavci
nekadilci v manjšini, zatoseneozirajo
na njihove pravice.
GNEČA OKOLI SREČE — December je mesec, ko so ljudje zelo radodarni z dobrimi željami, a.tuo čas, ko sami poskušajo, koliko jim J sreča zares naklonjena. Zaradi teg bolj kot običajno kupujejo vse vrst srečk, da bi vsaj tokrat zadeli kak premijo ali dobitek. Denarja jim n žal. saj ga poklonijo humanitarnima^ tanovam in če se njim osebno srew izneverijo pač delijo. Prostor Loterij Slovenije je za ljudi, ki veliko dajo n take igre, v Brežicah zares premajhe , saj se zlasti ob sobotah komaj zvrstij v njem.	'
t
ŽIVAHNO NA OBČNIH ZBORIH
KRŠKO — V pripravah na skupščino občinskega sveta Zveze sindikatov Krško, ki bo 15. januarja 1986, je v ponedeljek, 23. decembra, občinski svet ZSS sprejel listo kandidatov za novo vodstvo občinske sindikalne organizacije, program-sko usmeritev za prihodnje obdobje in poročilo o poteku občnih zborov osnovnih organizacij Zveze sindikatov v občini Krško. Ugotovili so. da je bilo razpoloženje na občnih zborih živahno in v samo nekaterih okoljih so bili zbori zgolj formalnost. Iz razprav so zrcalile sedanje težke družbeno gospodarske razmere.
Krške novice
PRVENSTVO — Analiza lansk‘ kurilne sezone (od oktobra 1984 o marca letos) pove, da so na žalostnem prvem mestu po onesnaženostizra jC žveplovim dioksidom Trbovlje, kjer.! bila povprečna koncentracija tegar,, na v vseh šestih mesecih kar 0.> mg/m%, najvišja dnevna povprcr ■ koncentracija pa je bila daleč čez rt tično mejo, in sicer je znašala >• mg/m% (kritična meja je. če končen racija S02 preseže triinpolkratno n J višjo dovoljeno mejo 0.30 mg/mj- ^ Trbovljami se zvrstijo Hrastnik, Crn-Ljubljana. Maribor. Krško. Celje ' ,' Zadnjič je neki Krčan, ko je sh’ ' kako slab zrak imajo Celjani, olajša izdihnil: »Ubogi Celjani, kako spl lahko dihajo tako svinjarijo. Kaj Jl pomaga tisti sis za zrak...« Pon?a® oja. pomaga, vsaj vedo, vrli Celja pri čem so. Krčani pa...
KDAJ RUŠITEV? — To zanim« mladino, ki se združuje v številnih o štvih in klubih v krškem Domu m dih. Vzdrževanje, kurjava in voda že pretežko breme za Prora „3 občinske konference ZSM, zato g bodo bratsko porazdelili med Zvezg telesnokulturnih organizacij. Zvez0., tehnično kulturo in Zvezo kultur ^ organizacij. Toda še vedno mlade m marsikoga, na primer krajevno sk if nost, zanima, kdaj naj bi dom zrU ' da bi namesto sedanje barake na 1 . prostoru zraslo zaklonišče. Z uoalfv škim delom — a tudi nekaj denar bo potrebnih — naj bi že janua.;L obnovili Dom mladih. Da bi °h,na'jjni li, kmalu zatem pa rušili — to mla° ne gre v račun.
Sevniški paberkTj
SPET NOVOLETNI KONČEK^ — Gasilska delavska godba žel11 re-
letos pripraviti prijetno slovo od s	•
ga leta. Na tradicionalni n0j°j0to koncert vabijo vse, ki radi poslušaj ^
glasbo jutri, ob 18. uri v sevniškig
skidom.
SEJA BREZ DIMA — Na seji
skf
se Je
pščine izobraževalne skupnosti , predsednik zavzel za to, da v sina .
ni dvorani ne bi kadili, češ daje r.
furani ne ui kuui11,	v»«j |jii-
pravi zakon, ki bo to prepovedova di na delovnem mestu. Eden 1 delegatov je skušal temu predlog sprotovati, a je ostal v manjšim- y ČAS ZA POPRAVNI IZP'4 • b; letu 1987, torej čez dobro leto, izšel barvni katalog o freskah v r ■ vju. Ker sevniški turistični ProSPfjase mogel brez napak, je dovolj časa’:/0g-morebitnim novim pravočasno nejo.
SREČANJE Z ZDOMCI
SEVNICA — Srečanje^ dcla'cJ na začasnem delu v tujini bo^ soboto, 28. decembra, v.,sa. 0j, hotela Ajdovec. Koordinacijski^^ bor je povabil k sodelovanj,- Pygb-tavnike vseh pristojnih služb.
Ijeni!
Št. 52 (1898) 26. decembra
II
DOLENJSKI LIST
tura
i
n
bra-
anje
črno nebo nad kulturo
NOVO MESTO — Komaj je novomeška kulturna skupnost dobila temelje plana za obdobje 1986—1990 in ko se je tudi črnilo v zapisniku, kjer stoji, da je njena skupščina ta dokumet soglasno sprejela, komaj dobro posušilo, že so upi poklicnih in amaterskih kulturnih organizacij, da jim bo nova petletka dala, česar jim ni zdajšnja, začeli eden za drugim drseti v vodo. Spet je namreč posegla vmes kot že tolikokrat do sedaj višja sila in podobno kakor nad druge sise s področja družbenih dejavnosti tudi nad kulturno skupnost poslala oblake, le da še bolj črne in bolj grozeče. Nad srednjeročni plan so se spravile restrikcijske škarje in ga tako obdelale, da je postalo vprašljivo preživetje celo tega. kar kultura v novomeški občini premore danes, s tem pa je nemara postalo vprašljivo tudi to, ali je tisto, kar je ostalo, sploh še lahko plan. zlasti pa se. ali lahko še govorimo o v tako imenovani bazi nastalem in samoupravno potrjenem planskem dokumentu.
Povejmo, da je plan za novo kulturno petletko predvideval za okoli 414 milijonov dinarjev naložb. od tega samo za prenovo in razširitev Studijske knjižnice Milana Jarca kar 370 milijonov, da Pu je po odločitvi, naj se sredstva za vse naložbe v sisih zbirajo na podlagi posebnega samoupravne-Sa sporazuma, kultura dobila pravico do vsega 150 milijonov dinarjev za naložbe. Seveda je tudi tu vsota zaenkrat samo na papi-rJu. saj mora združeno delo omenjeni sporazum še podpisati, ca pa bo šlo vse po sreči, bo denar dobila samo Študijska knjižnica.
in še ta le za prenovo, ne pa tudi za razširitev delovnih prostorov. Raz-. širitev pa bi bila vsekakor potrebna. saj ima knjižnica zdaj le dobro tretjino z normativi zahtevanega prostora. Drugo vprašanje je. kaj lahko ob tem rečejo drugi priča-kovalci in upravičenci do boljših, zlasti še primernejših prostorov za delo, ki so tako izpadli iz srednjeročnega plana. Se bo morala dolenjsko-belokranjska enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana, ki posluje v Novem mestu, res obrisati pod nosom za skladišče, ki ga neobhodno potrebuje? Bo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu res tahko molče in neprizadeto požrl dejstvo, da mu bo za delovne prostore še vedno odmerjeno samo podstrešje v stavbi, ki jo sicer zaseda skupna služba sisov? In slednjič, kdo bo odgovoren za ' propadanje kulturnih domov v krajevnih skupnostih, če je moralo iz plana izpasti 22.8 milijona dinarjev (namenskih) za vzdrževanje?
Na podlagi do golega okleščenih naložbenih postavk, da o drugih. ki so jih restrikcijske škarje tudi načele v živo. bo treba izdelati plan za leto 1986. Tega, kakšen bo ta plan, si skoraj nihče v kulturni skupnosti ne upa niti predstavljati, kaj šele, da bi ga moral sam izdelati. Obeti, kot rečeno, niso rožnati, vse prej kot to. A če že za prvo leto novega srednjeročnega obdobja ne kaže dobro, kakšna bo šele petletka?! Očitno je, da v takšnih škripcih kultura še ni bila. odkar je samoupravno organizirana v svoji interesni skupnosti.
I. ZORAN
Več kot zbližanje s tovarno
Iskra Tenel prevzela pokroviteljstvo nad novomeško elektro šolo —Minuli petek podpisali samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju Iskre Tenel in Srednjo šolo tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič do leta 1990
NOVO MESTO — Minuli petek so v bivši Eli na Cikavi, kjer poteka danes zahteven del proizvodnje novomeške Iskre Tenel, podpisali samoupravni sporazum, s katerim prevzema Iskra Tenel celotno pokroviteljstvo nad elektro šolo' v okviru Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič v Novem mestu.
Sporazum govori o srednjeročnem sodelovanju med omenjenima proizvodno organizacijo in šolo na vseh področjih. Z njim se je Iskra Tenel obvezala, da bo v bodoče za potrebe šole odstopila del svojih kadrov, in sicer za občasno ali celo za stalno izvajanje učnega programa, predavatelji šole pa se bodo dodatno izobraževali v Iskri Tenel.
To pa še ni vse, kar določa samoupravni sporazum. Iskra Tenel se je namreč tudi obvezala, da bo šoli odstopila del opreme, zagotovila vse pogoje za izvajanje delovne prakse učencev, poleg tega pa še združevala sredstva za naložbe v šoli.
Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič pa je s sporazumom prevzela nalogo, da bo za Iskro Tenel izvajala ves
SEVERJEVI
NAGRAJENCI
LJUBLJANA — Prejšnji teden so že petnajstič podelili Severjeve nagrade poklicnim igralcem, študentom in ljubiteljskim igralcem. Nagrajenci so: Brane Grubar, član ljubljanske Drame; Tone Kuntner, član MGL; Violeta Tomič in Bernarda Oman, absolventki dramske igre na AGRFT v Ljubljani; Alenka Bole — Vrabec za dosežke v gledališču poezije in Vlado Zupančič kot ljubiteljski gledališki delavec v Zadobrovi.
jut za jezik zatajil tudi v šolah
vaiiio1*' pre.ma,° Pazijo na jezikovno izražanje, njihova glavna skrb je posredo-nje snovi učencem — O slabi jezikovni kulturi razpravljal tudi republiški ko----------------------- mite	za	vzgojo in izobraževanje________________
8laSJL°V¥,Šfina VSaj ct^en najpomembnejših temeljev slovenstva, če že ni tako 'it k-k-i"6 m.°remo re^’’ da s svojim jezikom ravnamo dovolj skrbno, malo'	I	tud'	jezika	zgrajeni	temelj	slovenstva dovolj trden. Na
mi ;,^aren. °, . s d° materinščine nas vsak teden opozarja s svojimi javni-SZDL It ,heZ,kovno razsodišče, ki deluje v okviru republiške konference iinnmk' \ '2iav pogosto zvemo za kričeče primere malomarnosti pri uporab, slovenščine v javnosti.
Nič kaj zglednega položaja nima slovenski jezik niti v slovenskih °lah v Sloveniji. Kot je pokazalo gradivo, ki ga je pripravil Zavod “S za šolstvo, je stanje šole us-merjenega izobraževanja. Ne gre samo za to, daje pouk slovenskega
JUTRI V NOVEM MESTU PREDNOVOLETNI koncert
NOVO MESTO — Jutri ob 19.30 se bo v tukajšnjem Domu kulture aiel prednovoletni koncert Komornega orkestra RTV Ljubljana.
riznani orkester, ki praznuje tri-esetletnico ustanovitve in uspešne umetniške poti, bo pod taktirko di-^genta Antona Nanuta izvajal negovo suito Iz Holbergovih asov, Čajkovskega Romanco za r°g in godala, Mozartov Koncert za r°g in godala v D-duru in Haendlo-v° Glasbo na vodi v F-duru. Kot fmist bo nastopil rogist Jože Falout.
morni orkester RTV Ljubljana Pnhaja v Novo mesto na povabilo ukajšnje Zveze kulturnih organiza-C1J- Prireditelji vabijo k čim večjemu obisku.
jezika močno okrnjen, na mnogih srednjih šolah na dve do tri ure na teden, ampak tudi in bolj za to, daje pri številnih predmetih prevladal jezik, ki s knjižno slovenščino nima nič skupnega.
Učiteljem je glavna skrb, da posredujejo učno snov učencem, ne pa, da bi poučevali v kar najlepšem jeziku in tako učence učili tudi izražanja. Na šolah sicer obstajajo možnosti in načini izpopolnjevanja učiteljev v slovenščini, vendar s tem do zdaj ni bilo pravega uspeha. In če učitelj jezika ne obvlada, je tudi na
pisne izdelke učencev manj pozoren, oziroma se zdi, da mu ni mar, kako učenec piše, pač pa skrbno pazi na
• Ko je o tej problematiki nedavno tega tekla beseda na republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje, so poudarili, da mora skrb za kulturo jezika postati eden najpomembnejših elementov kvalitete pouka. Zato se najbrž ne gre čuditi novi zahtevi šolskih oblasti, da bo moral poslej vsakdo, ki bo hotel biti učitelj na Slovenskem, dokazati tudi, ali res obvlada slovenščino.
to, kaj napiše. Ker je pisnih preverjanj znanja učencev čedalje več, je čedalje manj možnosti, da bi učitelj sproti popravljal slabo izražanje učencev.
I. Z.
Za Germom pride Sternen
Iz načrtov Dolenjske galerije v letu 1985
NOVO MESTO — Dolenjska galerija bo razstavno dejavnost v letu 1986 začela nadvse imenitno, saj bo odprla vrata enemu od velike četverice slovenskih impresionistov, slikarju Mateju Sternenu. Razstavo, ki jo bodo pripeljali iz Narodne galerije v Lubljani, bodo pripravili ob koncu januarja oziro-' ma takoj zatem, ko se bo v Dolenjski galeriji iztekla Germova retrospektiva. Sternenove slike bodo v Novem mestu še na ogled, ko bomo z raznimi prireditvami častili kulturni praznik.
Še en zbornik izjav
Jezikovno razsodišče vodi zdaj komunikolog dr.  Slavko Splichal, novomeški rojak___________________
LJUBLJANA — Jezikovno razsodišče, telo sekcije Slovenščina v javnosti pri republiški konferenci SZDL, je začelo delovati v novi sestavi. Njegov predsednik je zdaj komunikolog dr. Slavko Splichal, izredni profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, sicer pa novomeški rojak. Prejšnji teden seje novo Jezikovno razsodišče predstavilo javnosti v prostorih novomeške tovarne zdravil Krka v Ljubljani, prvič po petih letih, kar deluje, pa je bila predstavitev tega telesa zunaj njegove -matične« hiše (RK SZDL).
Jezikovno razsodišče je opravilo izjemno pomembno vlogo, o čemer priča tudi njegovih 230 dozdajšnjih in v slovenskem časopisju objavljenih izjav, s čimer je po mnenju dr. Splichala med drugim želelo zbuditi kritično jezikovno zavest med Slovenci. To pa bo njegova glavna naloga tudi v pr hodnje, ne pa, da bi Slovence poučevalo slovnico, kot bi želeli nekateri. Osveščevalno poslanstvo bo imel tudi drugi zbornik izjav Jezikovnega razsodišča, za katerega izdajo se je to razsodišče zavzelo ob svoji prvi predstavitvi v novi sestavi.
Galerijski svet Dolenjske galerije je na nedavni seji, kjer je beseda tekla o razstavni dejavnosti v letu 1986, predvidel, da bo v Novem mestu poleg Sternenove še vsaj osem razstav. Tako bodo, bržčas že po Sternenu, pripravili skupno razstavo grafik Toneta Miklavžine in Franca Curka, v prvem četrtletju pa prikazali še retrospektivo Vladimira Makuca. Do poletja bosta v galeriji razstavljala še Dušan Muc in Veljko Toman. Slednji bo v mali dvorani Dolenjske galerije pripravil še prikaz slikarstva od realizma do abstrakcije, za šolsko mladino pa tudi demonstracijo slikarskih tehnik.
V razstavni program Dolenjske galerije je uvrščena Zanimiva razstava, ki prikazuje ustvarjalnost diplomantov ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Veliko zanimanje obiskovalcev bo prav gotovo vzbudila tudi razstava slik akademskega 'slikarja Jožeta Marinča iz Kostanjevice, na katerih bodo upodobljeni pustni običaji, šege in navade iz okolice Kostanjevice in Šentjerneja. Peter Simič pa se bo na posebni razstavi predstavil kot grafični oblikovalec.
Vrhunec likovnih dogodkov v letu 1986 bo prav gotovo velika retrospektivna razstava del Vladimira Lamuta, ki jo bodo v Dolenjski galeriji pripravili nekako ob enakem času, kot so letos Germovo retrospektivo. Tiste dni naj bi luč sveta zagledala tudi monografija o Lamutuv delo, ki bo pomenilo častno oddolžitev temu našemu umetniku.
I. Z.
potreben pouk in organizirala študij ob delu šeste in sedme stopnje elektro usmeritve, se pravi za pridobitev diplome inženirja in diplomiranega inženirja. Predavatelji šole se bodo lahko vključili v raziskovalne naloge Iskre Tenel, za povračilo pa bodo vrata šolskih delavnic odprta za usposabljanje vseh Iskrinih delavcev. V šolskih delavnicah bodo izdelovali tudi najrazličnejše proizvode za Iskro Tenel.
In kaj pravijo sami podpisniki?
Božidar Zajc, direktor Iskre Tenel: »Sodelovanje s šolo pomeni za nas skrajšano pot, kako priti do strokovnjakov. Pomemben člen tega predstavljajo računalniki, ki jih čedalje bolj vključujemo v proizvodnjo in raziskovanje. Prepričan sem, da bodo našemu zgledu sledile tudi druge delovne organizacije, da nas bo čedalje več, ki bomo na ta način povezovali proizvodno delo in znanje.«
Boštjan Kovačič, predsednik KPO Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič: »S podpisom tega dokumenta obračamo nov list v medsebojnem sodelovanju, ki je bilo že do zdaj dobro. Nismo pesimisti, kar zadeva uveljavljanje znanja, dokazujemo, da smo z združenim delom na istem bregu. Že zdaj gradimo pripadnost tovarni.«
Milan Korče, predsednik DS Iskre Tenel: »Naš kolektiv je sodelovanje s šolo zavestno podprl, zato iskreno želimo in smo prepričani, da sporazum ne bo samo eden od papirjev, marveč podlaga za medsebojno povezovanje in uresničevanje skupnih interesov.«
Ivo Longar, sekretar občinskega komiteja ZK v Novem mestu, pa je ob
podpisu sporazuma povedal: »ZK in druge družbenopolitične organizacije so lahko zadovoljne, da je prišlo do takega sporazuma. S tem dejanjem se je namreč začela uresničevati prav tista svobodna menjava dela, o kateri že tako dolgo govorimo in se le počasi osmišlja.«
I. Z.
NA CIKAVI PO PODPISU — Podpisniki samoupravnega sporazuma, s katerim je Iskra Tenel prevzela celotno pokroviteljstvo nad elektro šolo v okviru Srednje šole tehničnih in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič v Novem mestu, so se minuli petek v Iskrini tovarni na Cikavi, kjer je bilo podpisovanje, še dolgo zadržali v pogovoru. Kajti rečeno je bilo, da mora sporazum takoj v življenje. Na posnetku (med drugim): predsednik KPO SŠTZU Boštjan Kovačič in direktor Iskre Tenel Božidar Zajc (drugi in tretji od leve) v pogovoru z ostalimi predstavniki novomeške Iskre.
VZGOJITELJICE RAZVESELJUJEJO OTROKE — Za vse krajevne skupnosti Novega mesta letos potekajo obdaritve otrok na enem mestu — v dvorani Doma JLA. Za to novost so se dodobra potrudile tudi tovarišice novomeških vrtcev, ki so nadvse domiselno okrasile dvorano in postavile na oder otroško igro »Mojca Pokrajculja«. V Domu JLA bodo to igro kar desetkrat zaigrale. (Foto: J. P.)
Drevi spominski večer Lili Novy
Na prireditvi v Študijski knjižnici Mirana Jarca bo o tej pesnici govoril akademik Jo-sip Vidmar
NOVO MESTO — Stoletnico rojstva slovenske pesnice Lili Novy bo Študijska knjižnica Mirana Jarca počastila z razstavo njenih del in s spominskim večerom, ki bo danes ob 17. uri v veliki čitalnici te knjižnice. O življenju in pesniškem delu Lili Novy, ki jo je Jože Javoršek obširneje predstavil v posebni knjige zbirke Znameniti Slovenci, bo govoril akademik Josip Vidmar, ki slavi letos devetdeset let svojega življenja. Vidmar pesnice Lili Novy ni le dobro poznal, ampak ji je tudi pomagal, ko se je odločila opustiti pisanje v nemškem jeziku in začela pesniti po slovensko. Svoja srečavanja z njo je Vidmar popisal v posebni zgodbi svojega zajetnega dela Obrazi, ki je letos ob njegovem jubileju izšlo dopolnjeno že v drugi izdaji. Z razstavo letos izšlih Vidmarjevih knjig bo Študijska knjižnica Mirana Jarca počastila tudi akademikov jubilej. Nekaj pesmi Lili Novy bo ob Vidmarjevi pripovedi o tej pesnici recitirala članica novomeškega amaterskega gledališča Božena Petrov.
Retrospektiva Cite Potokar
Razstavo del te slikarke bodo odprli danes v novomeški Krki — Majda Potokar bo recitirala pesmi  Cite Potokar________________
NOVO MESTO — V razstavni avli upravne stavbe Krke v Ločni bodo danes ob 13. uri odprli retrospektivno razstavo del akademske slikarke Cite Potokar, belokranjske rojakinje, ki živi v Ljubljani. Umetnica se bo predstavila z 39 slikami, med katerimi je največ portretov, nekaj pa bo tudi krajin. O njenem življenju in delu bo govoril umetnostni zgodovinar dr. Lev Me-naše iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 17. januarja.
V kulturnem programu otvoritvenega sporeda bo nastopila priznana gledališka igralka Majda Potokar, letošnja dobitnica Borštnikovega prstana. Recitirala bo. pesmi Cite Potokar.
Izpolnjen dolg
Štovičkova dela stalno na ogled v Boštanju
BOŠTANJ — Od dneva republike je v sejni sobi krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij stalna razstava plaket, ki jih je bil pred letošnjim kulturnim praznikom podaril svojemu rodnemu kraju akademski kipar in medaljer Vladimir Štovi-ček.
Boštanjčani so takrat prevzeli j tudi obveznost, da plakete ne le
• Kaže, da bodo dolg do Vladimirja Štovička slednjič izpolnili tudi v krški občini. Inž. Frenk Fi-i lipčič je že premeril njegov atelje v propadajočem krilu leskovškega gradu. Tam naj bi bila predstavljena Štovičkova dela, kjer so tudi nastala, mojster pa jih je krški občini podaril že domala pred desetletjem. Bo to veliko delo do mojstrove 90-letnice prihodnjega junija končno nared?
občasno razstavijo — razstava je bila takrat v avli osnovne šole, ampak zagotovijo tudi prostor za stalno razstavo. Tak prostor so dobili z dozidavo gasilskega doma. Čeprav je krajevna skupnost imela skromna sredstva, seje dela nemudoma lotila. K sodelovanju so pritegnili inž. arhitekture iz
GANJENI UMETNIK — Kljub teži let si je Vladimir Štoviček rad ogledal, kako so boštanjski rojaki razstavili dela, ki jim jih je poklonil letos. Na plaketah je vrsta znanih boštanjskih rojakov, ki tako dalje živijo s krajem. (Foto: Alfred Železnik)
Stillesa Mira Blaznika, ki jim je narisal načrt. Po teh zamislih je mizar in hkrati prizadevni predsednik sveta krajevne skupnosti Drago Krošelj izdelal celostensko vitrino z vgrajeno razsvetljavo tako, da razstavljene plakete pridejo do izraza. Vse skupaj je varno spravljeno za steklom.
Vse preveč pozabljeni v Šraj-barskem turnu leskovškega gradu živeči umetnik Vladimir Stoviček se je rade volje odzval vabilu Bo-štanjčanov in si pred prazniki z
družino ogledal postavitev. «y-letni mojster je lastnoročno napisal svoje vtise in kritično pribil, da česa takega celo Krškemu kljub pogodbi ni uspelo narediti. Z Boštanjčani je veder obujal spomine celo dopoldne, oči pa so mu izza omizja vedno znova uhajale na vitrino s plaketami. (Kdor si želi razstavljeno ogledati, lahko to stori med delovnim časom tajnika KS, oziroma ob vsakem času po predhodni najavi na telefon 82-569.)
A. Ž.
pisma
in
odmevi
HVALEŽNI MOZELJČANI
MOZELJ — V zadnjih dneh decembra so v Mozlju dobili prve račune za porabljeno vodo iz vodovoda, ki so ga svečano odprli 19. julija 1985. Voda je obračunana po vodovodnih števcih, občani pa plačujejo v glavnem zadovoljni, saj jim pipe kljub hudi suši letos niso presušile. Ob tem se spominjajo, kako jim je mnoga leta in desetletja poleti zmanjkovalo vode in so bili neko leto kar 7 mesecev brez nje. Krajani so še posebno hvaležni Vladu Prebiliču, ki jim je pri gradnji vodovoda največ pomagal, čeprav niti ni njihov krajan. Za pomoč so hvaležni tudi vojakom iz Črnomlja, Posestvu Snežnik, vodni skupnosti iz Ljubljane pa tudi vsem drugim delovnim organizacijam, ki so jim pri tem pomagale.
ZA DRAGE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali: osnovna šola — tozd 12. SNOUB Br-šljin 5.000 din namesto cvetja pokojni mami sodelavke Anice Remc in 5.000 din namesto novoletnih čestitk, GG Novo mesto tozd Gradnje 8.000 din namesto venca na grob pokojne Terezije Vidrih in občinski odbor RK Novo mesto 5.000 din namesto novoletnih čestitk članom RK. aktivistom v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah ter sodelavcem. Iskrena hvala!
PRESENETLJIVA ZMAGA AVBARJA
NOVO MESTO — Na kegljišču doma JLA je bila pred dnevi končana tradicionalna kegljaška revija, na kateri je presenetljivo zmagal član KD Novo mesto Avgust Avbar, kije podrl 922 kegljev. Drugi je bil ^Metličan Željko Goleš z 913, tretji pa Židanek z 889 podrtimi keglji. Nastopilo je 28 tekmovalcev iz vseh dolenjskih klubov.
Čakajoč na reševalce
Borci so izrazili dvom o zdravstveni službi
Trebanjska reševalna služba je doslej doživela že več kritik. Očitno pa niso zalegle, saj bi se sicer 4. decembra letos ne ponovilo v nekoliko hujši obliki vse tisto, zaradi česar so se uporabniki pritoževali.
Tega dne okoli sedme ure so klicali trebanjski zdravstveni dom Kosovi z Mirne. Njihov 85-letni oče je bil namreč na smrt bolan, zato je razumljivo, da so klicali reševalno službo. Toda zjutraj menda m' bilo dežurnega zdravnika. In potem se je čakanje zavleklo do 13. ure popoldne, ko še vedno ni bilo nikogar. Tudi ob 16. uri, ko so Kosovi ponovno telefonirali, so slišali od medicinske sestre, da sedaj pač ni nikogar izmed reševalcev na postaji. Dejala je, naj pokličejo ob
18.	uri, ko bo nastopila izmena. Skratka, šele ob 19. uri, torej 12 ur po prvem klicu, je prišel avto reševalne službe na Mirno in težko bolnega Maksa Zupana odpeljal v novomeško bolnišnico. Agonija tega 85 let starega človeka je trajala samo še nekaj dni. Za pljučnico je umri 1L decembra.
Kosovi so ogorčeni nad takim delom reševalne službe, prav tako pa so bili ogorčeni tudi borci krajevne organizacije ZZB NOV Mirna, ki so la primer obravnavali na redni letni skupščini. Izrekli so prepričanje, da bi njihov najstarejši član. borec NOB od leta 1941, zaslužil drugačen odnos. Izrazili pa so tudi dvom o takšni zdravstveni službi, ki ima tak odnos do bolnikov in starih ljudi.
J. S.
Osemdeset let Andreja Arka
Ribničan, ki nad 30 let živi in dela v Kočevju in prav tako dolgo neprekinjeno dopisuje v Dolenjski list
V Kočevju smo te dni praznovali 75-letnico kočevske telesne kulture, skoraj hkrati pa je slavil 80-letnico življenja znani telesnokulturni in
L
javni delavec Andrej Arko, ki je prejel tudi eno prvih Bloudkovih plaket.
Rodil seje v Ribnici, kar se^Hvu še vedno pozna, saj zna marsikatero resno spoznanje zaviti v humor in satiro in tako na prijeten način povedati tudi marsikatero bridko resnico.
Telovaditi je začel že z osmimi leti. Vse življenje je posvečal prosti čas predvsem telesni kulturi. Gotovo je tudi to pripomoglo, daje še danes čil in krepak.
V Kočevje je prišel leta 1951, ko je sodeloval pri ustanavljanju gozdnih
ŽIVAHEN KONEC LETA
RIBNICA — Tudi po končanem proslavljanju dneva JLA in 10-letnice doma JLA v Ribnici je v prostorih doma zelo razgibano. Tako bo danes, 26. decembra, ob 18. uri v veliki dvorani javna radijska oddaja »Vsaka vas ima svoj glas«. V nedeljo, 29. decembra, ob 9. uri pa se bo na kegljišču doma JLA začelo medobčinsko tekmovanje društev invalidov v kegljanju. Živahno je bilo tudi minule dni. 22. decembra je gostoval satirično-erotični teater iz Beograda s komedijo »Seksplozija«. 23. decembra sta bili v okviru novoletnih prireditev za otroke dve lutkovni igrici, 24. decembra pa dve predstavi risanega filma. Včeraj, 25. decembra so bile v domu kar tri igrice za otroke in ob vsaki je prišel tudi dedek Mraz s spremstvom, ki je otrokom delil darila.
GOZDARJI KEGLJALI
NOVO MESTO — Na kegljišču doma JLA se je pred dnevi pomerilo osem ekip tozdov brežiškega GG. Najboljši so bili kegljači tozda HPG, ki so podrli 214 kegljev, sledijo pa: tozd Žaga (189), tozd Mokronog (188), itd.
N. G.
uprav. Takrat je začel dopisovati v razne časopise in tudi Dolenjski list, med čigar najstarejšimi dopisniki in naročniki je. Najprej je dopisoval o telesni kulturi, nato pa o vseh dogajanjih v Kočevju, Ribnici in sploh tem delu Dolenjske, pa tudi o raznih zgodovinskih zanimivostih.
Arko je delal še na mnogih drugih področjih. Omenimo naj le turistično društvo, polharstvo in filatelijo. S vojimi zbirkami znamk sodeluje na mnogih razstavah in zanje je požel veliko priznanj. Na mnoge svoje zbirke je ponoesen, najbolj pa na »Verigarje«, kijih ima shranjene v bančnem trezorju. Kot tajnik Filatelističnega društva Kočevje je bil glavni pobudnik dela v društvu in vključevanju mladih v to društvo.
Arko ima mnogo zgodovinskega gradiva, največ o dogajanjih v tem delu Dolenjske pa še o drugih krajih, kjer je služboval. V zadnjem obdobju raziskuje tudi svoje »korenine«. Ugotovil je, da izhaja Arkov rod iz Miklove hiše v Ribnici, v kateri nameravajo zdaj urediti kulturni center. Ta hiša je nekdaj nosila številko 1 in je bila prva ali celo edina hiša svobodnjakov, se pravi, da lastnikom ni bilo treba na tlako ali plačevati graščakom raznih dejatev. Andrej Arko je doslej raziskal svoj rod za 250 let nazaj.
J. PRIMC
NOVO V ŽUŽEMBERKU
Pionirji in mladinci smo se vključili v akcijo Torbica za vrstnike iz Palestine. Zbrali smo 7.000 din, kupili torbico in potrebščine. Razstavili smo jo na hodniku. Ob dnevu JLA je bila proslava, na kateri so nastopali recitatorji, pevci, vojaki, KK SZDL je podelila knjižne nagrade in priznanja za spise, ki so jih o naši armadi pisali učenci višjih razredov. Ker se naša šola imenuje po 7. korpusu, smo organizirali tekmovanje v poznavanju te enote. Pomerilo seje 7 ekip, ki so pokazale veliko znanja. Učenci osmega razreda, ki bodo nadaljevali šolanje v Šolskem centru Boris Kidrič v Novem mestu, so šli na ogled učilnic in delavnic. Zvedeli so veliko koristnega. Odbojkarji so se izkazali v tekmi z vrstniki iz Dolenjskih Toplic. Vsi razredi se tudi pridno pripravljajo na novoletno praznovanje. Imeli bomo tudi kulturni dan.
ČLANI LIT. — NOV. KROŽKA OŠ 7. korpusa Žužemberk
USPEH KRŠKIH NOGOMETAŠEV
Rekreacijska sekcija Bloki, ki deluje v okviru društva Partizan Krško, je že tretjič gostovala pri zdomcih v Sindelfingenu v ZRN. Gostitelj JNK Radnik je ob dnevu republike namreč spet organiziral tradicionalni nogometni turnir, katerega pokrovitelj je bila tudi letos zagrebška revija Sprint. V tem mestu se vsako leto zbere veliko zdomskih nogometnih klubov iz ZRN in Švice, da s športnim srečanjem proslavijo največji praznik naše domovine. Krčani so navezali stike z zdomci že pred leti in jih ohranjajo s sodelovanjem na turnirju. Letos je na turnirju sodelovalo 1'6 ekip, med njimi tudi španska in dve nemški. V močni konkurenci je ekipa iz Krškega osvojila presenetljivo prvo mesto in prejela pokal v trajno last. Za ufe-peh imajo zasluge vsi igralci, ki so sfe res trudili, okrepili pa so tudi prijateljske vezi z zdomci.
BOGO JUREČIČ Sindelfingen ZRN
PIONIRJEVI STRELCI NAJBOLJŠI
NOVO MESTO — Občinska .strelska zveza je v počastitev dneva JLA pred dnevi pripravila tekmovanja v streljanju z zračno puško. Nastopilo je 88 strelcev, v ekipni članski razvrstitvi pa so zmagali strelci SD Pionir, sledita pa ekipi Novolesa in Krke. Posamično je bil najboljši Jože Ribič iz Pionirja s 183 krogi. V ženski ekipni razvrstitvi so bile prav tako najuspešnejše strelke Pionirja, druga je bila ekipa SD 13. maj, medtem ko je med posameznicami slavila Kosova iz SD Pionir. Še pogled na ostale rezultate: med mladinci je ekipno zmagala SD Tone Tomšič, posamično pa je bil najboljši Ivan Kopina; pri pionirjih je zmagala vrsta OŠ Katje Rupena, posamično Mirko Stopar; pri pionirkah prav tako OŠ Katje Rupena, posamično pa Liljana Tekavec.
J. HRIBAR
Podgane in odnos do gledalcev
______»Če	ne	bi	bil	zraven,	bi	človek	pomislil,	da	ni	res	—	pa	je«
19.	decembra ob 19. uri gledalci veselo kupujejo pri blagajni Kulturnega doma v Črnomlju kino vstopnice za reklamirani ameriški film Podgane. Prve minute kino-predstave prikazujejo prizore, ki sodijo k filmu Javna hiša v Parizu. Po desetih minutah se gledalci, kijih ni tako malo, zavedo, da ne gre za reklamo, ampak za film, ki ni na sporedu. Nekateri, ki so se pozanimali na »ustreznih« mestih, prihitijo sporočit v dvorano, da^film Podgane ni prispel. V dvorani završi. Napolnijo avlo kulturnega doma in hočejo svojih 120 dinarjev nazaj. Vratar dvorane se zagovarja, da za spremembo ne ve, blagajničarka pa za vračilo denarja, jasno, nima pooblastila. Ljudje negodujejo, portir
pa hiti v kino kabino po obvestilo, kaj sejezgodilospodganami. Nazaj privihra z veselo novico; »Če niste zadovoljni z Javno hišo, počakajte, takoj bomo zavrteli Bandita iz Shantunga, Chung Yi bo!« Del publike zavriska, del pa ne, vsaj tisti del ne, ki mu ni mar takšen odnos. Jasno je namreč tole: 120 din ni velik denar, vsebuje pa nedvomno ponudbo in vsebino. In če tega ni, je jasno, da je upravičeno dobiti nazaj borih 120 din.
Nedavno je bilo slišati na ustreznih mestih, da seje povečalo število obiskovalcev kina na povprečno 240 gledalcev. Veseli smo tega podatka, ne more pa pomeniti, da smemo imeti do gledalcev tako nespoštljiv odnos, da jim celo
sprememb ne sporočimo pravočasno. Nekateri gledalci veselo gledajo »nov«, izsiljeni program, drugi so odšli. Ko tako strmiš v nezadovoljno občinstvo, si nemočen. Uprave kina ni v bližini, tržni inšpektor lahko nastopi šele pozneje, da pa bi človek znašal slabo voljo na blagajničarko in portirja, honorarno zaposlena in zmedena ob nastali situaciji, je nesmisel.
Razumljivo pa je nekaj: vsaj uro pred predstavo bi v Kulturnem domu lahko objavili spremembo sporeda v kinu. Občinstvo bi jo bilo pripravljeno sprejeti. Da pa so začeli z drugim programom takrat, ko so bili ljudje že v dvorani, je — milo rečeno — neodgovorno početje.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 27. XII.
8.45	TV V ŠOLI
10.35 TV V ŠOLI
12.30 POROČILA
17.15	— 00.50 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 PESMI IN ZGODBE ZA VAS — B. Čopič: JEŽEVA HIŠICA
17.55	SOKOLI
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	SPOZNAVAJMO NAŠO NARAVNO DEDIŠČINO — POHORJE
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	NASTANEK ČLOVEŠKE VRSTE: Preživetje človeške vrste, zadnji del angleške dok. serije
21.00	NE PREZRITE
21.15	VIA MAi.A, 2. del nemške nadaljevanke
22.50	DNEVNIK
23.00TA AMERIKA, 2. del ameriškega filma
DRUGI PROGRAM
16.45 Test — 17.00 Dnevnik — 17.20 Otroci in piloti— 17.45 Zgodbe iz Ne-pričave — 18.15 Tisoč udarcev —
18.45 Domovino branimo tudi z
lepoto — 19.30 Dnevnik — 20.00 Otok — 20.35 Včeraj, danes, jutri -
20.50	Porota — 21.55 Streljanje (ameriški film)
TV ZAGREB
15.55 Video strani — 16.05 TV v šoli
— 17.05 Poročila — 17.10 TV koledar
— 17.20 Otroci in piloti — ^A\ Zgodbe iz Nepričave — 18.15 Tisoč udarcev — 18.45 Domovino branimo tudi z lepoto — 19.30 Dnevnik —
20.00	Vdove (4. del angl. nadalj-) ■—
20.55 Zabavnoglasbena oddaja
21.40	Dnevnik — 21.55 V petek ob 22
SOBOTA, 28. XII.
7.45 — 13.15 in 16.20 — 23.10 TELETEKST
8.00	POROČILA
8.05	PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: Cesarjev slavček
8.20 PESMI IN ZGODBE ZA VAS —
B.	Čopič: JEŽEVA HIŠICA
8.40 ČARODEJ POTEPUH
8.55	VSAK PETEK NOV ZAČETEK
9.20 MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: BABILONSKO SUŽENJSTVO IN PREROKI, nanizanka
9.35	NAOČNIK IN OČALNIK — Sk-ozigled 2010, 9. del nadaljevanke
10.10	SPOROČILO IZ RDEČEGA AVIONA, reportaža iz Krašnje
10.45 ZAPISI ZA MLADE: Ubald Vrabec
11.15	ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA: Gorčica, ponovitev 3. dela angl. niza
11.40 NASTANEK ČLOVEŠKE VRSTE: Preživetje človeške vrste, ponovitev zadnjega dela angl. dok. serije
12.30	SPOZNANO—NEZNANO:
Znanstvene tovarne, ponovitev
13.10 POROČILA
16.35	POROČILA
16.40	PESSI IN ILUZIJA, finski mladinski film
17.55	POLETI V NEDOGLED, dok. film
18.25 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE: Mestni muzej Ljubljana
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50	VREME
20.00	NOCOJ IZ CANKARJEVEGA DOMA: Letni koncert Big Band orkestra RTV Ljubljana, prenos 1. dela
21.05	ZRCALO TEDNA
21.30 ZABAVA, ameriški film Nespretnega in ne posebno uspešnega indijskega igralca pomotoma povabijo na zabavo k producentu, kateremu je s svojo nespretnostjo uničil veliko sceno razstrelitve ogromne scenografije filmskega mesta. Uglajeni,
skromni gost na zabavi neopazno m nehote povzroča vrsto zapletov, saj s spridi ali nepredvidljivo zasuka vse, česar se dotakne ali pri čemer dobronamerno sodeluje. Gostiteljem tako hišna zabava uhaja iz rok in ne ostane jim drugega, kot da nemočno opazujejo, kako se jim lepo zamišljen družabno srečanje spreminja v prav polomijo na meji katastrofe.
23.05	POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.45	Test — 14.00 Poledica (polJ* film) — 15.30 Mali šlager — 16.30 skrivnost jeklenega mesta, (češkoslova
ški mladinski film) — 18.00 A. Pop0-vič: Razvojna pot Bore Šnajdera (dr3" ma) — 19.00 Mešam 85 — Dnevnik — 20.00 Mini show portr — 20.30 Dokumenti našega ^asa,"T
21.15	Poročila — 21.20 Športna sobo^ ta — 22.00 Šest žena Henrika Vili-Catherine Parr (zadnji del angl- na nizanke) — 23.30 Poezija
NEDELJA, 29. XII.
8.30 — 13.05 in 13.40 — 22.05 TELETEKST
8.45 POROČILA
8.50	ŽIV ŽAV
9.45 SOKOLI, ponovitev 9. dela
10.10	CERVANTES, 8. del španske nadaljevanke
11.00 16. FESTIVAL NARODNE GLASBE PTUJ 85, 6. oddaja
11.30 625. oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
13.55	PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete
14.45 VIA MALA, ponovitev 1. dela nemške nadaljevanke
16.20	POROČILA
16.25	SREČALA SE BOVA ZVEČER, jugoslovanski film
17.45 TV KVIZ
18.45 PRIŠEL V GOSTE ZIMSKI
ČAS, KAJ NAM NOSI DEDEK MRAZ?
Vsak večer od 29. do 31. decembra bo dedek Mraz obiskal otroke, z njim pa se bosta pogovarjala deklica Daša in medvedek. Dedek Mraz jima bo vsak večer izpolnil željo, ki bo taka, da bo zanimala tudi mlade gledalce pred televizorji. Prvi večer bo to pravljica »Vrtnica male gospodične«. Drugi večer bo dedek Mraz otroke najprej popeljal v rožni vrt, ogledali si bodo odlomek iz plesa metulja, kar bo uvod v japonsko pravljico »Pahljača mladosti«. Tretji večer pa bo dedek Mraz otrokom pokazal slovensko pravljico »Regrat-lučka«.
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50	VREME
20.00 ŠTEFICA CVEK V ZRtLU ŽIVLJENJA, zadnji del nadaljevank11
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.30 FOLKART KUBAN
22.00 POROČILA
DRUGI PROGRAM
12.00	Arthur Rubinstein v Parizu (aa-dnji del nanizanke) — 12.45 Aktual trenutek Jugoslavije — 14.30 91a,S„o no popoldne — 16.00 Boks zajekle rokavico — 17.00 Rokomet Bora CZ — 18.25 Udeleženec in priča
19.10	Prometni krog— 19.30 Dnevu — 20.00 Spomini — 20.45 Večeraj. danes, jutri — 21.05 20. stoletje (1° italijanskega filma)
PONEDELJEK, 30. XII.
9.45	REPUBLIŠKA REVIJA — ZAGORJE 84
10.15	ZGODBA O BOBENČKU
10.35 TRI SKLADBE ZA KITARO
10.40	HANČA, JANKO IN LUCIJA, otroška folklora ČSSR
11.10	MALI LORD FAUNTLEROY, ameriški mladinski film
12.55	Oberstdorf: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, prenos
16.25	POROČILA
16.35 SVETOVNI POKAL V SMU-
ČARSKIH SKOKIH, posnetek
17.35	ŠALICA ALI MALA ŠALA, zabavna oddaja
17.50	VSAK PETEK NOV ZAČETEK, zadnji del nanizanke
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.45	PRIŠEL V GOSTE ZIMSKI ČAS, KAJ NAM NOSI DEDEK MRAZ?
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	TEREZA HUMBERT, 2. del
francoske nadaljevanke
21.15	AKTUALNO	_
21.45	FORMULA 1, zabavnoglasl*' na oddaja
22.30	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
.19.00
17.30	Beograjski TV program— Indirekt — 19.30 Dnevnik —	,r.
Znanost — 20.50 Včeraj, danes, ju — 21.10 Dinastija — 22.05 Dobre vibracije
TOREK, 31. XII.
10.00	IZ ANDRESENOV1H PRAVLJIC
10.20 HODIL SEM
10.40	NAŠE IGRAČE
10.55	PREPIR MED UDI, plesna oddaja
11.15	DOGODIVŠČINE TOMA SA-WYERJA, ameriški film Gre za imenitno filmsko verzijo Tomovih dogodivščin, ustvarjalci pa so film zasnovali tako, da poznavalci literarne predloge ne bodo pogrešali mnogih njim ljubih Tomovih dogodivščin, ki so se jim morali zaradi dolžine v filmu pač odpovedati. Gre za prvo barvno verzijo Tomovih dogodivščin.
13.50	— 00.30 TELETEKST
14.05	POROČILA
14.10	2 + 2* 4
14.20 VIDEOSPOT: PEPELKA NA OBISKU
14.25	LE PO KOM SE JE VRGEL TA
OTROK
15.10 OTROŠKI SPORED TV STUDIOV
16.40	KRESNIČEK, glasbena oddaja
17.10 DIVJE ŽIVALI NA CESTAH, ameriški mladinski film
18.48 TV NOCOJ
18.50	PRIŠEL V GOSTE ZIMSKI ČAS, KAJ NAM NOSI DEDEK MRAZ?
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 TV NOCOJ
20.05	PERISKOP
20.30 GOSTILNA KOŠNIK
22.00	POP(EK) MOJE DEŽELE
22.30 LOJTRCA DOMAČIH
23.20	V PLESNEM RITMU — BIG BAND RTV LJUBLJANA
23.55 Z AVSENIKI V NOVO LETO Za vesel skok v novo leto sta Slavko
Avsenik in Tone Fornezzi-Tof pripravila glasbeni program, pretkan s šalami.
00.50 UBIJALSKE RIBE, italijansko-brazilski film	■«
Gre za spektakularen rop drag, kamnov, ki ga v Braziliji izvede tuja očinska tolpa, katere vodja skrije n ropani zaklad v jezero, v katerega je čuvaje skrivoma naselil krvoločne P ranhe. Ko prično člani tolpe kršiti s oja pravila in se hoče vsak zasepola5 . ti zaklada, se prične morilski plea." ranh. V filmu je veliko paše za o®-
02.25	NOVOLETNO SKORAJ ZA-' »WITZ«, silvestrski spored TV Kop
DRUGI PROGRAM
14.30 J. Strauss: Netopir (opereta)"^
17.30 Beograjski TV program — }f'nc Dnevnik — 19.55 TV nocoj —• Agropop show — 20.55 Princ in >gr ■ ka (angleški film) — 22.50 Na g°' Daj-dam (kabaret) — 23.45 Pe'® pop show — 01.15 Iz silvestrskeg sporeda JRT 2: Dobre vibracije. 11 meseca, Stereovizija
SREDAT, 1. I.
8.05 — 00.05 TELETEKST
8.20 POROČILA
8.25	NOVOLETNI ŽIV ŽAV
9.20 ČAROBNA PIŠČAL, avstrijska glasbena risanka
10.10	VELIKA IN MALA LUNA, priredba gledališke predstave SNG Drama
11.05 SAMSON IN SALLY, danski risani film
12.05 POROČILA
12.15	Dunaj: NOVOLETNI KON-
CERT, prenos
13.30 Garmisch—Partenkirchen: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
15.30 IZ SILVESTRSKIH SPOREDOV JRT
16.00	VIDEO GODBA
16.25 Z AVSENIKI V NOVO LETO
17.15	ANSAMBEL »HEARTBRE-AKERS«, nemški glasbeni film
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 ENI IN DRUGI, francoski f'1
22.55	POROČILA
23.05	PETER'S POP SHOW
DRUGI PROGRAM
9.45	Ponovitev silvestrskega fdtna
12.00 Silvestrski spored JRT ! j-,. Krčma Jamajka (1. del angl- nad vanke)— 19.30 Dnevnik — 20- ,| bitelji narave — 20.30 Velika PuS* „ vščina filma — 22.00 20 let Lind*3
23.00 Lojtrca domačih
ČETRTEK, 2. I.
8.10 — 23.35 TELETEKST
8.25 POROČILA
8.30	ŽIV ŽAV ’
9.25 OSKAR IN MORSKA DEKLICA, priredba gledališke predstave SLG Celje
10.10 NORA ČAJANKA, kratki igrani film Tomaža Kralja
10.25 TA ČUDOVITA BITJA, ameriški dok. film
12.05	IZ SILVESTRSKIH SPORE-
DOV JRT 1, 1. del
15.30 UPOR NA LADJI BOUNTY, ameriški film
18.26 POD LIPO 85
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	TUJCI IN BRATJE, 10. del angl. nadalj.
20.55 IZ SILVESTRSKIH SPOREDOV JRT 1, 2. del
23.30 POROČILA
DRUGI PROGRAM
, irT 2
12.00	Iz silvestrskega sporeda J*' . — 18.35 Krčma Jamajka (2. del ang0 nadalj.) — 19.30 Dnevnik — . Ljubitelji narave (2. del dok. ser,-l -i|d
20.30	Dvanajst ožigosanih fa 111 lL, i k a film) — 22.50 Show cxpress (bem jO zabavnoglasbena oddaja) — Izseljenikova izpoved (poezija)
			
					
St. 52 (1898) 26. decembra 1985
DOLENJSKI LIST
68360 Žužemberk Telefon: 84-115 in 84-116 Telegram: Iskra Žužemberk Žiro račun: 52100-601-10792 SDK Novo mesto 68000 Novo mesto
glavna dejavnost: izdelava vseh vrst keramičnih kondenzatorjev, varistrojev, večslojnih kondenzatorjev, projektiranje in izdelava sklopov in naprav za proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev, izdelava sklopov za elektroniko.
novoletni
popust
do 15.1.1986 za okna in vrata inles Ribnica v vseh trgovinah z gradbenim materialom
Srečno novo leto
Srečno	novo
Z znanjem v prihodnost. S tem sporočilom stopa Krka v leto 1986 in želi delovnim ljudem in občanom Novega mesta in okolice veliko ustvarjalnega zagona in delovnega uspeha.
r
i
1 r
RIKO
Iskra
tovarna energetske elektronike novo mesto vam želi
9
>
O
:z:
tiskarna novo mesto
o
o
<
o
<
—
>
O
0
1 *
<
>
o
*
o
o
z
■o
<
as
o.
>
<
H
*
g
š
§
s
I
I
5
poslovnim strankam in občanom želimo srečno 1986
>
O
/f0T0STAVEK/4 BARVNI TISK/GRAFIČNO OBLIKOVANJE/KNJIGOVE$KA GALANTERIJA /FOTOSTAVEK/4 BARVNI TISK/GRAFlCNO OBLIKOVANJE/KNJIGOVESKA GALANTERIJA/FOTOSTAVEK/4 BARVNI TISK/GRAFIČNO OBLIKOVAN|E'KN|IGOVEŠKA GALANTERIJA FOTOSTAVEK/4 BARVNI TISK/
\
O inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo IDESTO
SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO
OBČINSKA KONFERENCA SZDL NOVO MESTO
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV NOVO MESTO
OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUN ISTO V NO VO MESTO OBČINSKI ODBOR ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV NOVO MESTO:
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS NOVO MESTO«
SREČNO NOVO LETO
*
ODKUPUJEMO SVINJSKE TER VSE OSTALE ŽIVALSKE KOŽE
KOTO
Srečno	novo
m
m
mm
OBRTNA ZADRUGA
68000 NOVO MESTO TRDINOVA 4
■
Telelon: 22-802. 21 927 2iro račun pri SOK Novo maato it. 52100-801-10849 Tvlake 38 922 HRAST YU
OPEKARNA NOVO MESTO p. O.
Novo mesto, Zalog 21, tel.: (068) 21—403, 22—291, p. p. 10
»VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ŽELIMO SREČNO	IN	US NOVO LETO 1986
m
■■
■■■■
■Bill
■■■■■
■■■■■
i ■■■■■■■
r ■■■«■■■■
sssssssss ■ ■■■■■■■■ ■■■ ■■■■■■■ !■■■■ ■■■■ ■■■1 ■■■
■■■■■■■■■■
■■■■■■■■■■■
■■■■■■■■■■
ssnisssssii
novo mesto
KUPCEM,
POSLOVNIM
PARTNERJEM
IN
DRUŽBENOPOLITIČNIM
ORGANIZACIJAM
ŽELIMO
USPEŠNO
NOVO LETO 1986
Srečno 1986
nagrada v
STARI TRG
LUCIJA KOBE iz Gor. Radencev pri Starem trgu ob Kolpi je bila izžrebana izmed reševalcev predzadnje nagradne križanke. Z nagrado ji je žreb dodelil povesti Ivana Tavčarja Med gorami. V teh
ESFffkmečkega življenja je naš klasik izrisal živo in še dan-aanes pretresljivo sliko življenja v Loškem pogorju.
**»• vdanašnjo 'križanko in najkasneje do 3. januarja 986 na naslov: Uredništvo enjskega Ijsta, Germova 3, s Pripisom KRIŽANKA. Lepe knjižne nagrade čakajo.
		
gjj	prgišče fS	ii J
njeN'S^0,b°dnega naroda, če v bnrio ” individualne svo-ni	svob°dnih ljudi, če
n' sv°boden tudi narod.
,	CIRIL ZLOBEC
9fe v šS^ Pesniku 9'obine,
cu . J OTON ŽUPANČIČ
met	’ ra2*skovalna pa-
vredna°S.ameznika ie največ «na stvar na svetu.
JOHN STEINBECK aosmba’ ka,ere dobršni del
nanbf fSJva ,eme,ii na nez‘ ne m«	in nedisciplini,
trofo ' varna pred katas-
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA															
						DL	NARAVA	FRANC POKRAJINA	JUŽNI SADEŽ	BIVSl SVET _		SVETO- ZAREVO	JAP. BORILNI SP0RT	GERM. BOGOVI	MARIBORSKA TOVARNA AVTOMOBILOV
	POKAL VITRANC M FIS '86 SVETOVNI POKAL KRANJSKA GORA^™ JUGOSLAVIJA									Šahovski prvak	DL				
						STRAN					MORSKA ELEKT. RIBA				
						FRANC. REKA					OKRASNA POSODA/ IDENTITETA				
						NEKO. R00 V ITAlUl/ KILOGRAM						GL M. ITALIJE/ VIŠINSKA TOČKA			
	_ 				.ET											
	3C i*					►								RADIOAK TIVEN KEM ELEMENT	LASASTA CEV
	rTIL Tiv VcAKj					►			CELOTNI POSNETEK/ ELEMENT OKOSTJA						
															
DL		RAKAV BOLNIK	VONJ	MEHANIZEM ZA . VŽIG NABOJA		ZBIRKA GRAMOFON PLOŠČ/ NEKO. KIT VODITELJ									
RACAK									NADLEŽNA ŽUŽELKA/ VRSTA DOM ŽIVALI				TRST/ NATRIJEV KARBONAT		
POVRŠINA							OBISKOVA- LEC/ TERMIN					POTOMEC/ TRINITRO- T0LU0L			
SUKAR (IZRAZITE BARVE)											HUMORIST GASPERIC/ IZVRŠNI SVET				
CIMOSOV AVTO						DEL VOZA				SUM ZBUJAJOČE ZNAMENJE					
NORO BOGINJA MORJA						KLICA	*			HLEV					
Če je še kje, kakšno je?
Možnosti za življenje v vesolju so, vendar o njegovih oblikah lahko le domnevamo
Danes vemo. da je vesolje po svoje ogromen laboratorij, poln takih molekul, ki so osnova za živa bitja na Zemlji. Kersoosnovni elementi živih bitij povsod enaki. je možno, da nastaja življenje na drugih planetih na enak način kot na Zemlji.
Možnosti, da obstaja življenje na kakem drugem planetu, je neskončno veliko; saj je samo v naši galaksiji 1,6 milijarde zvezd s planeti, galaksij pa je.okoli 100 milijard. Da bi našli planet, ki bi bil popolnoma enak Zemlji, je skoraj nemogoče, ker bi moral biti enako velik, imeti bi moral isto rotacijsko hitrost in isto razdaljo do enako velikega sonca ter enak nagib osi. Poleg tega obstaja teorija, da se razvoj ne more ponavljati. Torej bi bil na planetu,z enakimi pogoji kot na Zemlji razvoj malo drugačen. Živali in rastline bi se razlikovale od teh na Zemlji. Inteligentna bitja na teh planetih bi lahko bila podobna delfinom, netopirjem ali hobotnicam; lahko tudi ljudem podobna bitja z vrečami, kot jih imajo kenguruji. Skratka, prednost bi imelo bitje, ki po svoji zgradbi in po svojih zmogljivostih najbolj ustreza pogojem na planetu. Sprememba ene same lastnosti planeta, na primer ve-
Biti
BOJAN ŠTIH
želn	čis,°	2rel	in	vsaj
častvobrS«’.l^ahk0p0kaŽeŠ
zavor sramu. JOSEPH ROTH
o brez
Otrok revščine je enakost. v HONORE de BALZAC ne m«nost sicer važen motiv, za življenj b'*' vr,10vn0 vodilo
taras Kermauner
da?l?Venski 9enij je že od nek-Drn»?Sp?va' Predvsem v uporu ni ta? *eni ob,asti in nič ga oblast °9rožal° kot ravno
JAN MAKAROVIČ SP ?nzem in nacionalizem
dušufetaeb0*n0 hrani,a in nav"
DIMITRIJ RUPEL
nez- DEBELI ŽIVIJO DLJE
Dolgo so mislili, da povzroča odvečna teža večje težave s srcem in da je smrtnost pri debelih ljudeh večja kot pri tistih z normalno težo. Veliko raziskav pa sedaj kaže, da je ravno nasprotno. Kot pravi Paul Ernsberger z univerze Cornell v ZDA, so posamezne populacijske študije pokazale, da je med suhimi ljudmi zaradi težav s srcem večja smrtnost.
Okrepljene moči proti raku
Strokovnjaki odkrivajo nov način borbe proti raku, in sicer v krepitvi telesnega obrambnega sistema z nekaterimi naravnimi snovmi
V eni od raziskav (Flaminghova študija srca) se je izkazalo, da je smrtnost zaradi težav s srcem pri debelejših ženskah manjša kot pri ženskah z normalno težo. Najtežje v Fla-minghamovi študiji so tehtale 40 do 172 odstotkov nad normalno težo.
Najmanjšo smrtnost zaradi obolenj srca v tej skupini so zabeležili pri ženskah z 10 do 30 odstotkov večjo težo nad normalno.
V. J.
Desetletja so se zdravniki borili z rakom predvsem s tremi vrstami orožja, s katerim so rezali, izžigali in zastrupljali rakasto smrtnosno tkivo, se pravi, da so zlonosne tumorje zdravili s kirurškimi posegi, obsevanjem in s kemoterapijo. Tem uveljavljenim načinom se je v zadnjem času pridružil še četrti, ki bi ga najbolj jedrnato in preprosto označili kot spodbujanje lastnih obrambnih moči telesa.
Medicinski izvedenci so pred kratkim obvestili strokovno javnost p nadvse uspešnih in obetavnih poskusih, ki so jih opravili v Narodnem inštitutu za
^ //
//
NP.
m
m
m
raka v Bethesdi. Dr. Števen Rosenberg je s svojo skupino sodelavcev izdelal zapleteno teh-' niko zdravljenja, ki omogoča zdravnikom, da sprememne bolnikove bele krvničke v ubijalske celice, ki napadajo tumor.
Po objavi teh sporočil se je v svetovnem časopisju razmahnilo optimistično in mestoma pretirano poudarjanje uspešnosti novega načina zdravljenja, pisalo se je celo o dokončni zmagi medicine nad rakom. Žal pa to ne drži.
»Ti odzivi so prezgodnji,« pravi dr. Rosenberg. »Gre le za obetajoči prvi korak v prizadevanjih za uporabo naravnega telesnega obrambnega sistema proti raku. Vsekakor pa to še ni zdravilo za raka.«
Novi način zdravljenja so preskusili na 25 bolnikih, ki so imeli deset različnih vrst rakastih obolenj in pri katerih običajni načini zdravljenja niso nič pomagali. Glavni »junak« poskusov je bila močna naravna snov, imenovana interlevkin 2 (IL 2). Gre za eno od kemičnih prenašalk sporočil, ki
nadzorujejo dejavnost obrambnega telesnega sistema. Študije so pokazale, da interlevkin 2 lahko spremeni določene bele krvničke v učinkovite ubijalke celice, ki uničujejo rakaste tvorbe. Z uporabo izpopolnjenega aparata za krvno odbiranje so obdelali kri bolnikov tako, daje nanje učinkoval interlevkin 2. Po treh do štirih dni učinkovanja so »obdelane« bele krvničke vbrizgali nazaj v tbolnikov krvni obtok hkrati z novimi dozami interlevkina.
Učinki so bili presenetljivi. Pri več vrstah raka je postopek prinesel občutno izboljšanje stanja. Pri 11 od vseh 25 bolnikov so se tumorji zmanjšali za polovico in tudi za več. Med temi so bili tudi trije bolniki z rakom na ledvicah in štirje z nevarnim kožnim rakom, pri katerih je 50-odstotno zmanjšanje rakastega tkiva zares impresivno.
Toda vse le ni tako lepo. Zdravnike še najbolj skrbijo nekateri stranski učinki novega načina zdravljenja. Predvsem se je kot nevarnejše pokazalo zadrževanje vode v telesu, zlasti v pljučih, jetrih in ledvicah. Pri dveh bolnikih je prišlo do smrtno nevarnih težav z dihanjem in le hitra intervencija ju je rešila.
To kaže, da je postopek zares v poskusni fazi in da ga ne gre jemati kot že za vse uporabgn način. Še
precej časa bo preteklo, da bodo zdravniki odpravili nezaželene stranske učinke. Posebno vprašanje je tudi denar, postopek je zaenkrat še zelo drag, saj zahteva delo številnega zdravniškega osebja, posebej opremljene laboratorije, kar vse stane za štiritedensko zdravljenje enega bolnika več milijonov dinarjev. V mnogih dobro opremljenih bolnišnicah postopka sploh ne morejo opraviti, tudi če bi ga hoteli, da o bolnišnicah, ki po opremljenosti niso v samem vrhu, sploh ne govorimo.
Raziskovalci pravijo, da je interlevkin 2 samo eno od naravnih sredstev, ki so primerna za imunološko zdravljenje raka. Še vedno je v raziskavah pred leti prav tako .razvpita »čudežna« snov interferon, ki naj bi zdravila vse po vrsti, raziskujejo uporabnost interlevkina 1 in še druge podobne naravne snovi, ki igrajo pomembnejšo vlogo pri delovanju človekovega obrambnega sistema. Zdravniki razmišljajo o tem, da bi povezali vse snovi, strokovnjaki za genski inženiring iščejo načine umetne tvorbe teh naravnih snovi.
»Možno je, da bi za vsako vrsto raka morali uporabiti posebno kombinacijo teh snovi,« predvideva strokovnjak dr. Jordan Gutter-man z Inštituta za raziskovanje raka v Houstonu. »Interlevkin 2 pa se bo morda izkazal kot učinkovit in uporaben v sklopu z običajnim zdravljenjem s kemoterapijo ali kot dodatno sredstvo po kirurških posegih. Po teh načinih zdravljenja bi interlevkin 2 vključil bolnikove lastne celice za odstranitev preostalih rakastih celic.«
Prezgodnja upanja mnogih trpinov, ki se spopadajo z rakom na vse možne načine, so torej odveč. Bolniki naj kar zaupajo sedanjim načinom zdravljenja, saj so preizkušeni in dostikrat tudi lepo zaustavijo bolezen, še posebno če se bolnike začne pravočasno zdraviti. Na inštitutu v Bethsedi, kjer zaenkrat edini preskušajo novi način zdravljenja, lahko zdravijo samo peščico prostovoljcev, predvsem tistih, ki jim običajno zdravljenje ni nič pomagalo. In še pri tej peščici se pri določenem številu bolnikov ni pokazalo niti malo izboljšanja bolezni.
Vse skupaj ie torej zares le začetek.
MiM
(Vir: Time)
IT
BOLE
‘ObN
likosti, lahko povzroči popolnoma drugačna razmerja na njem.
Na manjšem planetu bi bila gravitacija manjša in posledica bi bila visoke in ozke rastline in živali. S pomočjo domišljije si lahko predstavljamo tak planet, naseljen z živalmi, podobnimi žirafam, le z dvakrat daljšim vratom. Drevesa bi rasla najmanj 170 metrov visoko. Na večjem planetu bi povečana privlačnost učinkovala nasprotno; živali bi bile široke in nizke, z močnimi okončinami in debelimi vratovi. Torej lahko z malo domišljije in znanja ugotavljamo, kakšna bitja bi lahko obstajala na drugih planetih. Kaj se ve, morda je prav to glavna naloga vesolja, da ustvarja življenje?
V. JAKŠE
(Vir: lllustrerad Vetenskap)
S televizijo proti nasilju
Kako ujeti razgrajače na športnih štadionih
Nasilje na nogometnih štadionih ne poneha. Tudi po tragičnih dogodkih na bruseljskem štadionu se huliganstvo navijačev noče unesti. Tudi v naših časopisih smo pred dnevi lahko prebrali o pretepih med navijači dveh londonskih klubov, o opustošenju, ki so ga navijači naredili v bližnji blagovnici, brali smo lahko celo o divjanju navijačev in nogometnih fanatikov na Čehoslovaškem, povsem mirni tudi naši štadioni niso. Skratka, obnogometne strasti so močne.
Razumljivo je, da so na Otoku, kjer je med nogometnimi navijači največ nasilnežev, začeli iskati načine, kako bi preprečili nasilje. K temu jih sili tudi to, da se mirni ljubitelji nogometa ogibajo tekem, da bi pač ne odnesli razbite glave. Blagajne pa so zaradi tega občutno bolj prazne.
Na nekaj štadionih so se vprašanja lotili z zaprtim tv sistemom, ki je povezan s pisalni-ki. Televizijske kamere nadzorujejo občinstvo in v primeru, da pride do neredov, se usmerijo na izgrednike, tiskalniki pa natisnejo njihove slike. Tako imajo policaji v rokah dokumente, na osnovi katerih izgrednike takoj poberejo, jih prestrežejo na izhodih po končani tekmi, lahko pa jih zaslede tudi kasneje. Skratka, razgrajač in nasilnež se ne more več varno potuhniti in skriti v množici ter ostati anonimen.
Slišati pa je že tudi zaskrbljene glasove o možni drugačni uporabi takšnega nadzora, ki lahko pos-tane orodje v rokah policije in države pri krnjenju osebne svobode.
Ukradeni otroci
Kje so otroci žrtev vojaškega režima?
V obdobju od leta 1976 do 1981 je argentinski vojaški režim pomoril najmanj 10.000 ljudi. Nekaterim umorjenim žrtvam pa niso vzeli le življenja, marveč tudi potomstvo. Ukradli so jim otroke in jih kot nekakšne nagrade« dodeljevali zakoncem režimu zvestim, ki sami niso mogli imeti otrok. Po demokratični odjugi in ponovni vzpostavitvi demokracije v Argentini seje osnovala posebna organizacija, podobna tisti, v okviru katere matere iščejo svoje izgubljene (umorjene?) sinove, in sicer so dedki in babice ustanovili organizacijo Stari starši s trga Mavo. Po njihovih podatkih iščejo 180 ukradenih otrok.
Toda naloga hi lahka. Marsikatera babica ali dedek sploh nista videla vnuka. Mater so nosečo odklekli v zapor, tam je rodila in potem izginila, o otroku pa tudi ne duha in sluha. Precej otrok so ukradli iz družin, ko so bili še tako majhni, da v njih ni ostal noben spomin na starše in ne vedo, kam spadajo, čigavi so. Večina otrok nima več živih staršev.
Bili so primeri, ko so stari starši zasledili svoje vnuke, vendar so sodišča le stežka dosodila otroka nazaj v okrilje prave rodbine, ker je težko dokazati krvno sorodstvo. In prav njim je priskočila na pomoč sodobna metoda prepoznavanja sorodstva, ki sojo razvili v razvitem svetu. Po tej metodi ugotavljajo podobnost genskih kombinacij v beljakovinah, ki v krvi spodbujajo imunski odziv. Metoda je 99,9-odstotno zanesljiva.
Stari starši, ki otrok še nisonašli in se boje, da bodo prej pomrli, kot našli svoje izgubljene in odvzete potomce, so dali svojo kri v pregled, vzorec pa dali zabeležiti. Tal o bodo otroci tudi čez več let lahko ugotovili, iz katere rodbine so.
DELAVCI, POZANIMAJTE SE
ZA DELO PRI PTT NOVO MESTO!
TOZD PTT center v naši delovni organizaciji se ukvarja predvsem z vzdrževanjem, popravili ter napeljavami telefonskih in telegrafskih omrežij. Delo je razgibano in zanimivo.
Vsakemu delavcu je pri nas omogočeno specializiranje in napredovanje.
K sodelovanju vabimo kvalificirane in priučene TK Monterje.
Tudi za delavce brez poklica imamo dovolj dela.
Pokličite nas po telefonu 068 22-741 ali pa se osebno oglasite na Mali Cikavi v Novem mestu. Pojasnili vam bomo vrsto dela in nagrajevanje, način dodeljevanja stanovanj in še vse ostalo, kar vas zanima.
TOZD PTT center Mala Cikava Novo mesto
POTA
Ii\$
STJI?
&
Gasilstvo vendarle rešeno? Kradel ceiih šest let
Prispevna stopnja za požarno varstvo v novomeški občini do 1990 vendar večja, kot je kazalo — Razvijati predvsem poklicno enoto
Nakradel za blizu 1,5 milijonov dinarjev
NOVO MESTO — Usklajevanje planskih dokumentov občinskih interesnih skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje seje za požarnovarstveno skupnost in dejavnost končalo bistveno bolje, kot je bilo videti dolgo časa. Kaže, kot daje požar v Krki le odprl »prave« oči. Za to dejavnost bodo delovni ljudje v občini v petletki do leta 1990 zbirali sredstva po prispevni stopnji 0,50 odstotka, medtem ko sojih v iztekajoči sc petletki po stopnji 0,40 oziroma zadnje leto in pol celo le po zmanjšani stopnji 0,35 odstotka, s katero ni bilo mogoče veliko narediti, pa je gasilstvo zato naredilo korak nazaj.
poročajo
UKRADEL BUDILKO ZA SLEPE — Neznan storilec je 12. decembra vlomil v stanovanjsko hišo 26-letnega Franca Frankoviča s Sel pri Šentjerneju in mu odnesel budilko za slepe. Lastnik je ob 20 tisočakov.
DOMA RAZGRAJAL IN RAZBIJAL — Metliški miličniki so 16. decembra pridržali do iztreznitve 46-letnega Tomaža Fludorovca iz Križev-ske vasi. Hudorovacjedoma razgrajal in razbijal, za nameček pa celo hotel hišo politi z bencinom in jo zažgati. Na srečo so to še pravočasno preprečili miličniki.
Po samoupravnem sporazumu o temeljih plana novomeške interesne skupnosti za varstvo pred požarom, ki so ga sprejeli delegati na skupščini preteklhčetrtek in gre sedaj v podpis v združeno delo, naj bi v vseh petih letih združili v občini za to dejavnost 629 milijonov dinarjev. S tem naj bi nekako zagotovili pospešen razvoj Zavoda za požarno varnost Novo mesto kot poklicne gasilske enote, edine v vsej dolenjski regiji, njegovo kadrovsko in materialno krepitev, da bo res sposoben hitrih in učinkovitih intervencij. Prostovoljno gasilstvo v okviru gasilskih društev pa naj bi ohranili na doslej doseženi ravni, kar seveda še zdaleč ne bo lahko, želje gasilskih društev pa so tako večje. Iz tega denarja naj bi omogočali tudi nakup in vzdrževanje potrebne opreme ter gradnjo gasilskih domov, za nakup specialne tehnične opreme pa naj bi združevali denar po posebnem sporazumu. seveda posebej zainteresirani. Vse te cilje bo gasilstvo preko
sisa začelo uresničevati že v prihodnjem letu, ko naj bi bilo za požarnovarstveno dejavnost na voljo 176,78 milijona dinarjev ali 116 odstotkov več kot letos, ko je res izjemno sušno leto.
Letošnja več dotečena sredstva — predvidoma naj bi jih bilo okrog 5 milijonov — pa naj bi po sklepu skupščine ob sprejemanju rebalansa letošnjega plana vsa razdelili gasilskim društvom za gradnjo domov in nabavo opreme v skladu s prvotnim planom.
Gasilsko društvo in krajevna skupnost Smarjeta pa sta za to skupščino pripravila nekakšno protestno pismo na potek prejšnje skupščine in tudi na poročanje o njej. Na skupščino so naslovili kar lep kup očitkov. Verjetno se le še malokdo spomni, da je na tej skupščini med sprejemanjem letnega plana kot iz zraka padla pripomba, naj bi gasilsko društvo Šmarjetadobilo 2 milijona za gradnjo doma, o čemer pa noben odbor skupščine ni
Alkoskopi tudi na smučiščih?
Kazenska odgovornost smučarja je izenačena z odgovornostjo voznika na cesti
— Kdaj je smučar vinjen?
Smučanja je slovenski nacionalni šport, o tem ni nobenega dvoma. Samo lani je bilo na urejenih snežnih terenih Slovenije preko milijon in 600 tisoč smučarjev. Vse lepo in prav. dokler smučanje jemljemo zgolj kot zabavo, užitek in rekreacijo, a že podatek, da je bilo na taistih smučiščih lani vsega 88 rediteljev, daje tudi drugačno podobo. In nič čudnega, da seje ob vse večjem številu poškodb na naših smučiščih — dva od teh sta se končala celo s smrtjo — pričelo razmišljati tudi o kazenski odgovornosti smučarjev. Danes je vsa zadeva že tako daleč, da je odgovornost smučarja malodane izenačena z odgovornostjo voznika na cesti.
Le malokateri smučar danes ve, da njegovo neprevidno smučanje ali vožnja proti predpisom že pomeni kaznivo dejanje. Kazenski zakonik SRS obravnava tovrstne prestopke kar v devetih poglavjih, od povzročitve smrti iz malomarnosti, do ogrožanja javnega prometa (vinjeni žičničarji spravljajo v nevarnost
življenje ljudi, ki se prevažajo z gondolo; primer imamo iz Velike planine) in povzročitve splošne nevarnosti. Seveda se ob tem postavlja še vrsta nepojasnjenih vprašanj, ki, vsaj zaenkrat, ne zagotavljajo doslednosti pri obravnavaju storilcev tovrstnih kaznivih dejanj. Zakon o varnosti na javnih smučiščih je dol-
Dvema je manjkalo denarja
Računovodkinja in direktor sta si ga zato »izposodila« — Grabež, nevestno poslovanje, ____________________uničenje listin______________________
KOČEVJE — Zaradi govoric o nekaterih kriminalnih dejanjih, ki se te dni širijo po Kočevju, smo obiskali namestnika Javnega tožilca Bojana Šobarja in ga zaprosili za pojasnila. Gre za zadeve pri LIK in Komunali. Čeprav preiskave še niso končane, so dejstva zaradi dokumentov in priznanj osumljenih v glavnem ugotovljena. Imen osumljenih ne navajamo, ker je načelo tako, da se objavijo šele po izrečeni sodbi.
Računovodkinji pri Komuna- dogovorila z oškodovanko in da
ima tudi njeno pooblastilo. Dejansko pa o tej odškodnini še niti ni bila razglašena razsodba niti se ni delavka strinjala, da mu denar posodi. Denar je nato še isti dan, ko je bil nakazan (24. februarja 1985), dvignil. Delavki je bila nato prisojena pol manjša odškodnina in direktor (ki je zdaj suspendiran, kar pomeni, daje odstranjen s tega delovnega mesta, a dobiva pol plače) je nato pol denarja vrnil podjetju, pol pa delavki.
Kaže pa, da je direktor denar zelo potreboval, saj je prosil še dva delavca, ki jima je bila prisojena odškodnina za nesrečo pri delu (264.000 din in 665.000 din), naj mu posodita denar, in tudi v teh dveh primerih je prišlo zaradi direktorjevega nevestnega poslovanja do podobnih zapletljajev kot v prvem primeru.
J. PRIMC
li je pri gradnji hiše pianjkalo denarja. Kljub temu je pri Komunali maja 1984 naročila, naj ji opravijo nekatera dela in dobavijo material. Računa za opravljeno delo in dobavljeni material pa ni odposlala, ker je vedela, da ga ne bo mogla plačati, ker nima denarja. Šlo je kar za 716.185 din. Zadolžila se je zato, ker je upala, da bo dobila posojilo ona in tudi njena sorodnika, posojil pa ni bilo. Del tako izposojenega denarja je že vrnila. Preiskava še ni zaključena, gre pa za sum, da je ponaredila ali uničila poslovne listine in še za grabež.
Tudi direktor splošnega kadrovskega sektorja pri LIK Kočevje je osumljen grabeža in nevestnega poslovanja. Naročil je namreč finančno-računovod-ski službi, naj 756.360 din odškodnine za nesrečo pri delu namesto oškodovani delavki izplačajo kar na njegovo hranilno knjižico, češ da sta se tako
očil, da nadzira obratovanje smučišč pristojni inšpekcijski organ, ne pove pa, kateri je to. Na nedavni decembrski seji predstavnikov javnega tožilstva, sekretariata za notranje zadeve, republiškega senata za prekrške, republiškega prometnega inšpektorata in gospodarske zbornice so sicer menili, naj bi to vlogo opravljale občinske inšpekcije za promet in zveze, vendar precej občin takšnih institucij sploh nima.
Ena večjih težav je tudi, kako uresničiti določilo zakona, ki pravi, da se vinjeni smučarji ne smejo zadrževati na smučiščih. Ni jasno namreč, kdaj koga sploh šteti za vinjenega.' Že omenjeni posvet je prinesel sklep, naj bi se dovoljena količina alkohola v krvi smučarja izenačila s predpisi v cestnem prometu, kar pomeni, da bi bila ta stopnja 0,05 promila, miličniki pa naj bi vinjenost smučarjev ugotavljali z alkoskopom. Seveda je takšna odločitev sporna že na prvi pogled, saj je res malo verjetnosti, da bi miličniki z loparčkom in balončkom v roki korakali po smučiščih in ustavljali smučarje, kaže pa vendarle željo, da bi tudi na tem področju zagotovili večji red in varnost. Prezreti pa ne gre še nečesa: kazensko pravo je praviloma kaj nebogljeno sredstvo v boju proti kaznivim dejanjem iz malomarnosti, kamor prestopki v smučarjiji nedvomno sodijo. Bolj bi morali misliti nato, kako disciplino, zavest in odgovornost smučarjev dvigniti na drug način.
B. B.
Z AVTOM PODRL PEŠAKINJO
ROJE — 32-letni Alojz Končina iz Ravnika se je 17. decembra peljal na kolesu z motorjem proti Mirni. Pod naseljem Roje je dohitel pešakinji, ki sta hodili vzporedno ob desnem robu vozišča. Hotel ju je prehiteti, pri tem pa je z vozilom zapeljal tik ob pešakinji. Med prehitevanjem je z desno stranjo krmila zadel 52-letno Štefko Bevc iz Mirne in jo zbil po tleh, pri tem pa tudi sam padel. Pešakinja seje v nezgodi hudo poškodovala in so jo prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, enako kot motorista, ki pa je bil le laže ranjen. Materialne škode je bilo za 5 tisočakov.
Iz pisarne odnesli blagajno
Petrol oškodovan za poldrugi milijon
'Z MOTORJEM ZADEL PEŠAKINJO — 60-letna Ana Murgelj iz Velike Bučne vasi je 18. decembra pešačila po cesti iz Bršljina proti Veliki Bučni vasi. Pri hiši št. 32 se je za njo pripeljal na kolesu z motorjem 45-letni Rudolf Kuplenik iz Srednjega Gričevja. Ker je vozil preblizu desnega rob: cestišča, je pešakinjo zadel in zbil po tleh. Murgljeva se je ob tem huj., poškodovala in sojo prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, NA SPOLZKI CESTI GA JE ZANESLO — V nedeljo, 22. decemb-
ra, seje 26-letni Ibrahim lčanovič iz Bužin pri Bosanski Krupi peljal z osebnim avtomobilom iz Metlike proti Novemu mestu. Ko je pripeljal po klancu navzdol proti Gornji Težki vodi je vozilo začelo zaradi neprimerne hitrosti na spolzki cesti zanašati, lčanovič je sicer zaviral, vendar je avtomobil pri tem zaneslo na bankino, nato pa se je prevrnil in zdrsnil po nasipu. Voznik in sopotnik Hasin Ičano-vič sta se pri nezgodi poškodovala in so oba prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
METLIKA — V noči na 16. december so neznani vlomilci obiskali bencinski servis v Metliki. V pisarni so najprej odtrgali blagajno »Primat«, veliko 160 x 60 x 40 centimetrov, ki je bila pričvrščena na tla. Blagajno so nato odnesli na travnik, jo na silo odprli in iz nje pobrali več denarja in vrednostnih bonov. Z vlomom in krajo je Petrol oškodovan kar za poldrugi milijon dinarjev.
Za storilci še ni oprijemljivejših sledi.
nič vedel in razpravljal in tega tudi niso vključili v plan. Na tako »prihajanje skozi zadnja vrata« so se mnogi delegati ostro odzvali in izrečenih naj bi bilo kup laži in pripomb, ki da so prizadele in užalile gasilce in krajane Šmarjete. Celotno zadevo naj bi sedaj temeljito raziskali in delegatom poročali na prvi skupščini,
Z. L —D.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• V noči na minulo soboto je nekdo vlomil v prostore Državne založbe Slovenije v Črnomlju. Priročnika o vlomih in krajah na srečo doslej še niso izdali, zato je storilec zapustil prostore praznih rok.
• V povsem določenem predelu Novega mesta stoji avtomobilska prikolica, za katero še lastnik ne ve povsem zanesljivo, če je njegova. O zadnji vožnji svoje prikolice je izvedel šele iz notice, objavljene na taistem mestu pred štirinajstimi dnevi. Pa še to bolj po naključju. Spomnil seje namreč, daje že pred časom izgubil vijake, ki so držali stranice prikolice. Taiste stranice, ki je med prevozom sveže zaklanega prašiča povzročila izgubo dragocenih kosov mesnine, O epilogu tega dogodka smo že pisali, ni pa še znan razplet srečanja med prevoznikom in lastnikom prikolice.
KOČEVJE — Javno tožilstvo v Kočevju je vložilo obtožnico zoper brezposelnega D. Š. iz Kočevja zaradi hude oblike velike tatvine. Tožilec bo skušal dokazati, da je obdolženec od leta 1979 do oktobra 1985 kradel v več delovnih organizacijah v Kočevju razne obdelovalne naprave, stružne nože, orodje itd. in si tako prisvojil 1,448.000 din protipravne premoženjske koristi.
Obdolženec je dejanja priznal. Miličniki so pri njem namreč našli in zasegli kar 170 vrst različnih predmetov. Ena vrsta takih predmetov so na primer vidia ploščice, ki sojih pri* njem našli kar preko 370. En komplet teh ploščic — v katerem jih je največ do 5 — pa velja kar 5.000
ZARADI MEGLE NI OPAZIL PEŠCA
BREZA — 22-letni Jože Tomažin iz Korenitkeje 20. decembra peljal osebni avto iz Občin proti Štefanu. V naselju Breza je zaradi goste megle prepozno opazil pešca, 50-letnega Staneta Kravcarja iz Pluske, ki je hodil ob desnem robu vozišča. Navzlic zaviranju je Kravcarja zadel in zbil po tleh, pri čemer seje pešec hudo poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za tisočaka.
VLOIVflL V ZIDANICO
DOBLIČE — Med 5. in 12. decembrom je nekdo vlomil v zidanico Ivana Latovca iz Doblič. Zidanica stoji na Griču blizu Doblič, storilec pa je iz nje odnesel tranzistor, klešče, nož, iztočil pa tudi nekaj litrov vina.
din. Zasežene predmete so že vrnili oškodovancem.
Seveda se zastavlja vprašanje, kako je mogoče, da je tako dolgo kradel in da v oškodovanih podJe‘-jih kraj niso opazili. Odgovor je tak, da je kradel predmete, ki se ne uporabljajo pogosto in ki jih takoj, ko so dani v uporabo, štejejo kot Potr®" šni material. Prav zato o te predmetih tudi ni bilo točneevi en
ce'	J.	P.
KOVINSKA PLOŠČA KRIVA HUDE NESREČE
DRNOVO — 20. decembra ob 21.45 je 31-letni Antun Condic iz Vukovara peljal tovornjak s po priklopnikom iz Zagreba pro1 Ljubljani. Pri Drnovem je iz P° " priklopnika zdrsnila preko 3 tone težka kovinska plošča in obsta na vozišču. Čondič je to opazi šele čez nekaj časa, takrat pa je na cesti že prišlo do nesreče. Prvi je ploščo zadel z osebnim avtomobilom 46-letni Tomo Galic 1 Šamca, za Galičem pa jb Pr'Pe z osebnim avtom še 40-ie zdomec iz Zahodne Nemčije v Vukič. Navzlič zaviranju je silovito trčil v Galičev avtomobil, pn čemer so se hudo ranili v9zal Galič, njegova žena Ivka, kije u dim ranam podlegla že med prevozom v novomeško bolmšm • 38-letna Hinka Galič in enako stari Pejo Pejič. Poškodovance odpeljali na zdravljenje v nov
meško bolnišnico, materialne škode pa je za 1,150.000 din.
IX. OBVESTILO O ZBIRANJU VLOG ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ V OBČINI KRŠKO
l.
KATEGORIJE UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
V skladu z določili pravilnika o pogojih In merilih za dodeljevanje solidarnostnih s.ta'?.°’ vanj v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško so upravičenci delovni ljudje, občani in družine, ki živijo v težkih materialnih razmerah:	.
a) delovni ljudje, ki združujejo delo v OZD, delovnih skupnostih, vključno z mladim
družinami;	^-znin
b) občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v ozu^ delovnih skupnostih, vključno z mladimi družinami (študentske mlade družine, delavci mlade družine, zaposleni pri zasebnikih),
c) občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmeti borci NOV, starejši za delo nesposobni občan .
II. SPLOŠNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI VSI UPRAVIČENCI:
— da upravičenec za stanovanje oz. kdo od članov njegovega gospodinjstva ni irne|nj« stanovanjske pravice na primernem stanovanju, lastnik primernega stanovanja ali lastn počitniške hiše
— da ima stalno bivališče na območju občine Krkšo
— da je vsaj eden od zakoncev zaposlen na območju občine Krško
— da prosilec oz. za delo sposoben član gospodinjstva ni neupravičeno nezaposlen, k izraža s potrdilom skupnosti za zaposlovanje
— da prosilec še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja	.
— da prosilec sam oz. z družino, ki seje na lastno željo vselila v manj primerno stanovanj , že najmanj eno leto pred obvestilom za zbiranje vlog stanuje v tem stanovanju
— da socialne razmere upravičenca oz. članov družine ustrezajo merilom, ki veljajo za v oblike socialnovarstvenih pomoči.
III. POSEBNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI POSEBNE KATEGORIJE
a) neprimernost stanovanja:	. —- če stanovanjska površina na člana gospodinjstva ne presega standardov iz 7. cien pravilnika
— če stanovanje nima vode, elektrike ali ogrevanja
— če gre za souporabo stanovanjskih prostorov,
b) socialne razmere:	d_
— če skupni mesečni dohodek samega prosilca ne presega 65% čistega osebnega doho ka v SRS v prejšnjem letu	.	e
— če skupni mesečni dohodek	na družinskega	člana v družinah	z	dvema ali več člani
presega 50% čistega osebnega dohodka v SRS v prejšnjem ietu
— če stvarni mesečni dohodek pri mladih družinah ne presega 70% čistega oselbneg dohodka na delavca v SRS v prejšnjem letu (mlada družina: zakonca do 30 let in vsaj otrok)
— če posebne razmere bistveno	poslabšujejo socialne razmere	družine.	.
Če gre za sredstva SPIZ, ki so namenjena za izgradnjo stanovanj za upokojence,inva '
in udeležence NOV, ne velja omejitev glede višine dohodka kot pogoja za dodelitev so darnostnega stanovanja.	^
IV. STANDARDI ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA
Upravičenci lahko pridobijo solidarnostna stanovanja glede na število družinskih članov po naslednjem normativu:
— za	eno osebo	do	32	m2	garsonjero ali enosobno
— za	dve osebi	do	45	m2	eno ali enoinpolsobno
— za	tri osebe	do	58	m2	enoinpol ali dvosobno
— za	štiri osebe	do	70	m2	dvo-, dvoinpol- ali trisobno
— za vsakega nadaljnjega člana družine se stanovanjska površina lahko povečaza najve 15 m2.
V. NAČIN ZBIRANJA VLOG
Prosilec, ki želi pridobiti solidarnostno stanovanje, vloži prošnjo na posebej tiskanih ob razcih, ki jih dobi pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško, in priloži poseD^
dokazila v 15 dneh po objavi na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Krško,1g št. 30. Če je vloga pomanjkljiva, jo mora prosilec na ustrezen način dopolniti, v nasprotn primeru se vloga ne obravnava.
VI.	PREDNOSTNI VRSTNI RED
Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj bodo po pravilniku razvrščeni na prednostni vrstni red, ki bo objavljen v Dolenjskem listu.	t u
Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarst pri Samoupravni stanovanj® skupnosti občine Krs*
H	727/52-85
r
Nova klofuta športu
Družbeno varstvo v novomeški ZTKO? — Vrsta nepravilnosti — Nezaupnica vodji__________________________________
NOVO MESTO — Med številnimi točkami dnevnega reda današnjega -usedanja vseh treh zborov novomeške občinske skupščine je tudi predlog ' cl’a 0 -ačasnih ukrepih družbenega varstva v delovni skupnosti Zveze Iclesnokulturnih organizacij Novo mesto. O številnih nepravilnostih v delu 'c seže se je precej časa le šušljalo, kot kaže. pa je sodu izbilo dno pismo, ki ga te sedem podpisanih delavcev poslalo družbenemu pravobraniclu samou-pra\ Ijanja. Prav slabi in izredno skrhani odnosi v tej delovni skupnosti pa so pri\ edli tudi do tega. da so delavci na zboru v začetku decembra vodji ZTKO izrekli nezaupnico.
Pravzaprav čudno, da so se te stvari vlekle toliko let in da novomeški šport ni s slabimi izkušnjami iz preteklih let prav nič Pridobil. Celo še več. Na kritike — spomnimo se le polemike v njskem listu letošnje poletje so nekateri novomeški športni oelavci odgovarjali vehementno.
Vprašanje lastne odgovornosti pa Prenašali na tistega, ki je nanjo opozoril. A bodi o tem zaenkrat dovolj.
Dejstvo je. da je bil Jože Pečnik.
1 je opravljal poslovodno funk-c'JO v delovni skupnosti ZTKO,
'menovan za vodjo nezakonito, jnimo predpisanega postopka.
vna skupnost je bila potemtakem brez zakonitega vodje. Jože e£nik, ki je te naloge dejansko opravljal, pa je pri tem delal v nasprotju s samoupravnimi splošni-mi akti. Omenimo le. da o
njegovem odločal,
sklep zbora delavcev letošnjega
ž J^?ua-ia- K-er Pa Je Pečnik, kot rečene, poslovodno funkcijo en arle opravljal, je tudi odgovoriza zakonitost dela v ZTKO. V is in imamo vrsto nezakonitih epov samoupravnih in drugih organov, saj so bili domala vsi I ostopki izvedeni v nasprotju z stnimi samoupravnimi splošni-vtvf *'a" m'mo njilt-Prav tako je ja, po mnenju družbenega pravobranilca samoupravljanja, hi, ,°raČll svoJa Pooblastila, ko je , e! vodj‘ uprave športnih objek-Ai je poslovala znotraj ZTKO, točiti sklep komisije za delovna "merja o njegovi prerazporedi-'na dcla in naloge strokovnega e avca za športno rekreacijo. n,vr?V ta 'sotfisija o čem takem ni nikoli odločala.
f, *n Prav Pri imenovanju Janeza btruklja za upravnika športnih je'to\ je bila ugotovljena nova "e2akonitost. Vse od 29! septembra i“ol je Štrukelj po mnenju uružbenega pravobranilca samou-
imenovanju ni nihče če seveda izvzamemo
pravljanja nezakonito vodil to delovno enoto, saj ga je za kaj takega pooblastilo le predsedstvo ZTKO(I), medtem ko zbor delavcev njegovega imenovanja, seveda po prej opravljenem predpisanem postopku (razpis, predlog, odločitev), ni nikoli potrdil. Ker pa je Štrukelj te naloge dejansko opravljal, je tudi odgovoren za nekatere nepravilnosti. V prvi vrsti gre za ravnanja z družbeno lastnino. saj so nekateri delavci odnesli za lastne potrebe iz prostorov športnih objektov več predmetov, na primer stole, keramične ploščice, letve in orodje, ki pa sojih kasneje po sklepu zbora delavcev vrnili. Prav tako je Štruklju očitana prekoračitev pooblastil pri sklepanju pogodb o oddaji športnih objektov.
S tem pa seznam nepravilnosti v novomeški ZTKO še zdaleč ni zaključen. Vrsta stvari v samoupravnih splošnih aktih je urejena nezakonito, omenimo le določbe v aktih, ki opredeljujejo delovno skupnost ZTKO in upravo športnih objektov. Prav tako so nezakonite določbe v statutu o imenovanju delovne skupnosti, v statutu bi morali biti opredeljeni tudi delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Ne nazadnje: delovna skupnost tudi nima pravilnika o razvidu del in nalog, nima pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev, pa tudi določbe samoupravnih splošnih aktov niso usklajene z akti in odločitvami organov ZTKO.
Novomeški šport doživlja torej nov udarec. Predlog občinske skupščine je, da se vodja delovne -skupnosti ZTKO Jože Pečnik in upravnik športnih objektov Janez Štrukelj odstavita ter imenuje začasni organ za dobo šestih mesecev. Kako bo novomeški šport preživel vse to, bo pokazala prihodnost. Izkušnje iz preteklosti, žal, ne dajejo dobrih obetov.
B. BUDJA
J
Prvi derbi Novomeščankam
JOVO MESTO — V novomeški tun' **voran‘s,a bili v soboto dve naj-Du !*"6* srečanji moške in ženske re-1^ 1 e košarkarske lige. Igralci Novo-klo T° *>0 borbi po pričakovanju *'Preti ekipi Slovana, medtem ko **bel J**3 Novega mesta v boju za vrh pr0.j izredno pomembno zmago 1 neposrednemu tekmecu za 1.
P'o, ekipi Ilirije. i„ ,J?Y. srečanje med Novim mestom Gosi °	0	izredno	razburljivo,
titeij- so Povedle s 4:0, vendar so gos-8:4-jlce kmalu izenačile in povedle z tariiv ’ to P3 Je bilo tudi njihovo v.. "J* vodstvo na srečanju. Šele 2 se-
kundi • yi
. Itbljančanke zadela koš in izsilila še
ka v-' Prcd koncem je najboljša igral i ‘oleta Bunc pri rezultatu 56:55 za
«n
vbosti met. Tega je resda zgrešila, dov r	uicla odbito žogo, kar je bilo
ba 23 veliko veselje v dvorani. Tre-to|rJe re*"'' da so imele Novomeščanke je h9* ‘2datno podporo iz tribun, kar po rez dvoma prispevalo k izredno i-,.'1''0'bni zmagi. Sedaj pa še nekaj o (»j. Novomeščanke so v prvem delu Posamično obrambo in šele v |C“*ljevanju prešle na cono ter tako p. ‘ko gostij kar nekajkrat zmanjšale ^ Vsega točko razlike. Omenimo, da Slak^le Novomeščanke sorazmerno ® odstotek zadetih metov, vsega 32 jjpotkov, zato pa so veliko bolje ska-c- V ilustracijo navedimo, da je
CIKLOKROS V METLIKI
Metlika — V okviru priprav na k y° kolesarsko sezono je metliško lesarsko društvo preteklo nedeljo CjkPrav*l° na Veselici nad mestom klokros, ki so sega poleg domačinov . eležilj Še tekmovalci iz Novega mes-a‘n Krškega.
. Rezultati: pionirji B: 1. mesto sta vi* Tone Vraničar in Miro Mateko-v, • 3. Niko Petkovič (vsi Metlika), 4. »enderovič, 5. Staniša (oba NM); ,laJše pionirke: 1. Nadja Hlača. 2. . ta Marija Hlača, 3. Andrijaničeva }■?* NM); pionirji A: I. Igor Kranjec 3 fkk°), 2. Borut Omerzel (Metlika), /' “oštjan Mervar, 4. Uroš Ravbar ® • NM), 5. Jani Težak (Metlika); ? aJki mladinci: 1. Roman Judež, 2. I leS Smajdek, 3. Tomaž Krevs. 4. Mi-Eržen. 5. Peter Judež (vsi NM), 6. ,,'biar Šturm (Metlika); starejši mla-jhtei: 1. Tonaaž Šmajdek, 2. Štangelj, ‘ Golob, 4. Ravbar, 5. Gregorič (vsi
samo Bunčeva imela kar 11 uspešnih skokov in če k temu še dodamo dobro igro Aševe v prvem polčasu in Adamičeve v drugem, potem je ključ Novomeščank do zmage znan. Vsekakor je ta zmaga velika motivacija za ekipo, ki jo že v naslednjem kolu 4. januarja čaka nova težka preizkušnja: v Murski Soboti se bodo pomerile še z drugim neposrednim kandidatom za vrh lestvice, ekipo Pomurja.
Novolesovci pa so tokrat v srečanju s Slovanom vnovič stali na pragu velikega presenečenja. V prvem delu so namreč prikazali zares izredno igro in ob polčasu odšli na odmor celo s košem prednosti. Vse pa je obrnilo v drugem polčasu, ko so Ljubljančani prikazali svojo prvo vrednost. Razlika v kvaliteti je bila v tem delu več kot očitna, poleg tega pa Novomeščanom ni veliko tega uspevalo, tako daje bilo vsakršno presenečenje nemogoče. V finišu srečanja so si Šlovanovci priigrali celo prednost 23 točk, kar je po tistem, kar smo videli v drugem delu, povsem razumljivo. Tudi Novomeščanke čaka nadaljevanja prvenstva šele 4. januarja, ko se bodo v gosteh pomerili s Kraškim zidarjem.
B. B.
Delavske igre postale potreba
_____V	Krškem	svečan	zaključek	letošnjih	delavskih	športnih	iger
KRŠKO — Prejšnji petek so v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem s skromno, a prisrčno slovesnostjo končali 24. občinske delavske športne igre. Srebrni jubilej iger prihodnje leto je dokaz več, da so DŠI nepogrešljiva oblika sindikalne dejavnosti in hkrati ne ravno majhen prispevek razvoju telesne kulture v krški občini.
Predsednik občinskega sveta ZSS Franc Dularje čestital najboljšim ekipam in posameznikom, ki so si prislužili odličja, in se zahvalil organizatorjem športnih tekmovanj, posebej še članom komisije za šport in rekreacijo. Tem so ob izteku mandata podelili knjižna darila.
Rezultati 24. delavskih športnih iger občine Krško v letu 1985: veleslalom ženske — 1. Djuro Salaj Krško, posamezno (do 30 let) Marija Čurič (Kovinarska), do 40 let Branka Kužnik (nuklearka). nad 40 let Štefka Bah (Dj. Salaj), moški — 1. Djuro Salaj, posamezno do 30 let Drago Radej (Resa
^M).
REZERVIRANO ZA SAH
9 Novomeški šahovski klub je pripravil v počastitev dneva JLA hitropotezni turnir, ki se ga je udeležilo kar 21 ekip iz Brežic, Črnomlja, Ljubljane, Metlike, Novega mesta in Trebnjega. Zmagala je vrsta ZRVS Novo mesto, za katero so igrali Milič, Škerlj, Jerančič in Maksimovič, zbrala pa je 36 točk. Sledijo: JLA Novo mesto 35, ŠK Novo mesto 35, ŠK Brežice 34, Krka 32, Doma JLA Ljubljana 31, Pionir Novo mesto 24, itd.
• Zmagovalec rednega mesečnega hitropoteznega turnirja ŠK Novo mesto je Milič, ki je med 20 šahisti zbral 17 točk, drugi je bil Kastelic (15), 3. Stokanovič (13,5), 4. Škerlj (14,5), 5. Pucelj (13,5), 6. Hrovatič (12,5), 7. Brajkovič(12), itd.
• Na vseh letošnjih mesečnih hitropoteznih turnirjih, bilo jih je 12, je nastopilo 48 šahistov, največ točk pa je zbral Stokanovič, ki je tako osvojil naslov prvaka Novega mesta za leto 1985. Končni vrstni red: 1. Stokanovič 399.47, 2. Pucelj 371,82, 3. Rudman 365,04,4. Škerlj 333,15,5. Avsec 270,04, 6. Šušnjar 211,83,7. Kastelic 204,20, 8. Istenič 197,24, 9. Brajkovič 151.46, 10. Balkovec 150,71, itd.
• Ekipni prvak letošnjih delavskih športnih iger novomeške občine je Borac JLA, čeprav je jesenski del tekmovanja dobila ekipa tovarne zdravil Krka. Končni vrstni red je: Borac JLA 27, Krka 26, IMV Novo mesto 21, Iskra — Tenel 20, SGP Pionir 20, Novoles 13, itd.
• OK ZSMS iz Metlike je pripravila ob občinskem prazniku hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo 40 šahistov. Zmagal je Dolar s 13.5 točke, sledijo pa: Kastelic 11, Bedič 11, Petrič 11, Avsec 10,5, Kobe 10, itd. V tolažilni skupini je zmagal Gržičič s 14,5 točke.
• Danes, v četrtek, 26. decembra, ob 18. uri se bo v prostorih ŠK Novo mesto na Loki pričel tradicionalni novoletni hitropotezni turnir. Prvaka čaka lep pokal v trajno last.
• Vpis za kategorniške kategorije v ŠK Novo mesto bovsak ponedeljek, torek in četrtek v prostorih kluba, kjer bo moč dobiti tudi članske karte in poravnati članarino.
Krško), do 40 let Marjan Kukovčič (nuklearka), nad 40 let Maks Mirt (Dj. Salaj), šah — 1. Djuro Salaj, streljanje — ženske 1. M-tozd Hotel Sremič Krško, posamezno 1. Justika Colner (H. Sremič), moški — 1. TOZD Elektrodistribucija, posamezno Alojz Petrin (nuklearka), odbojka — ženske 1. SDK podružnica Krško, moški 1. Djuro Salaj, namizni tenis ženske 1. Labod—tozd Libna Krško, moški 1. Nuklearna elektrarna, mali nogomet (samo moški!) 1. SOP-tozd Oprema Krško, plavanje (samo moški!) 1. Djuro Salaj, atletika (samo moški) 1.
Dj. Salaj, rokomet (samo moški!) 1. Sop-tozd Oprema, kegljanje — ženske I. Djuro Salaj, moški 1. Sop-tozd Oprema.
Kulturni spored ob slovesnosti je pripravila senovska folklora.
TREBNJE 80 :
MIRNA
81
LAZIČU SKUPNA ZMAGA
SEVNICA — Zmagovalec zadnjega decembrskega hitropoteznega šahovskega turnirja ŠK Milan Majcen je 17-letni Zvonko Mesojedec iz Kompolja pri Boštanju. ki je zbral 10 točk. 2. je bil Kolman (8,5), 3. Lazič (7), itd.
Končni vrstni red po dvanajstih turnirjih je: 1. Lazič 75 točk. 2. Derstvenšek 71, 3. Kolman 67, itd. Ob tem pa velja omeniti, da bodo sevniški šahisti zaprosili za nove, primernejše klubske prostore, kot jih imajo sedaj v domu TVD Partizan^______________________
USPEŠNI MOTO ŠPORTNIKI
LJUBLJANA — V petek, 20. decembra, je bila tu proglasitev najboljših avto-moto športnikov Slovenije. Med avtomobilisti sta to lovoriko osvojila Kuzmič in Šali, pri motoristih pa Pintar. V letošnji sezoni so sedobro odrezali tudi Dolenjci. Pavlič je osvojil naslov državnega prvaka v razredu do 80 ccm in naslov republiškega prvaka v razredu do 125 ccm. Hmeljak, prav tako iz AMD Novo mesto, pa je bil drugi na republiškem prvenstvu v razredu do 125 ccm. Brane Rokavec, ki je tekmoval tako na državnem kot republiškem prvenstvu, je osvojil naslov republiškega prvaka v razredu do 80 ccm.
Novomeščankam turnir za dan JLA
Osem ekip je v soboto merilo moči v Šentjerneju in Novem mestu
NOVO MESTO — V počastitev dneva JLA je bil v soboto v Novem mes-tu in Šentjerneju tradicionalni rokometni turnir, ki sta ga tudi tokrat organizirala ŽRK Novo mesto in komanda novomeške garnizije. Nastopilo je osem ekip, ki so igrale v dveh skupinah, ena v Šentjerneju in druga v Novem mestu.
Navzlic temu, da je prvenstva že nekaj časa konec, so ekipe prikazale dobro igro, kar še posebej velja za oba finalista, vrsti Novega mesta in Iskre. Sicer pa poglejmo rezultate; Novo mesto: Novo mesto — Branik 21:16 (11:7), Zvečevo — Alples 18:18(7:10), Novo mesto — Zvečevo 22:13 (9:5) in Branik — Alples 13:10 (5:5). Šentjernej: Iskra — Beti 14:11 (6:5), Olimpija — Ferrotehna 11:12(7:8), Olimpija — Beti 17:12 (7:6) in Iskra — Ferrotehna 16:12(7:5).
V finalni tekmi, ki je bila v novomeški športni dvorani, je Novo mesto ugnalo Iskro s 13:9(8:5) in tako osvojilo pokal organizatorja. Omenimo ob tem, da so prireditelji, ki so turnir zares vzorno pripravili, razglasili za najboljšo igralko Krišnarjevo iz Alple-sa, najboljša vratarka ie bila Hočevarjeva (Beti), najbolj požrtvovalna igralka Tičičeva iz Ferrotehne in strelka Mršnikova iz Novega mesta s 23 zadetki.
NAJVEČ ODLIČIJ NAJVEČJEMU — Skupnega zmagovalca oz. uvrstitve na delavskih športnih igrah v krški občini ne ugotavljajo več, kajti na dlani je, da največ pokalov in drugih odličij konča v rokah delavcev največjega posavskega delovnega kolektiva — tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj. Zmagovalci pa so takole družno stopili pred objektiv... (Foto: P. Perc)
Preko zime na sedmem mestu
V soboto se je končal jesenski del prvenstva v II. ZOL __________—	Poraz	Pionirja v zadnjem kolu
V soboto se je končal jesenski del prvenstva v II. zvezni odbojkarski ligi. Odveč je govoriti, da so igralci Pionirja v teh enajstih kolih iztržili veliko manj točk, kot so načrtovali, pa tudi v sobotnem zadnjem kolu so ostali praznih rok v Stolcu.
Odbojkarji Ljubinja so zmago dosegli brez večjih težav, gostje so se jim resneje upirali le v drugem nizu. ki so ga izgubili na razliko. Sicer pa poročila o tekmi govore, da so Novomeščani vnovič igrali daleč pod svojimi sposobnostmi, ob tem pa moramo omeni-
KRATKE IZ RIBNICE IN KOČEVJA
• V počastitev 10-letnice ribniškega Doma JLA je bil na tamkajšnjem kegljišču prijateljski dvoboj ekip Rika in reprezentance Ljubljanskega armadnega območja. V ekipi Rika je nastopil tudi Nikola Dragaš, trikratni svetovni prvak, ki je bil tudi najboljši posameznik tekme, saj je podrl 907 kegljev. Še rezultat: Riko 4.979, LJAO 4.914.
• Če bodo snežne razmere dopuščale, bo že v četrtek, 2. januarja, na 65-metrski skakalnici v Loškem potoku tekma v smučarskih skokih. Gre za pokal Cocktc za mlajše in starejše mladince, hkrati pa bo tudi tekma članov.
• V 3. kolu I. A republiške namiznoteniške lige so Kočevci zabeležili polovičen uspeh. Najprej so premagali hrastniški Ke-mičar s 7 : 2, nato pa izgubili z mariborskim Branikom z enakim rezultatom. Ekipa Kočevja je trenutno na 3. mestu.
• V ribniškem Inlesu so letos prvič pripravili ligo v malem nogometu. V 2. in 3. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: SKL
— Trgovina 3:1, Dolenja vas — DSSS 7 : 0, Pomo — Vratama 1:1 Loški potok — Oknama 1:1, Oknama — Trgovina 4:3, Vra-tarna — Loški potok 0 : 0, DSSS
— Pomo 4:1, SKL — Dolenja vas 1 :0. Še vrstni red: SKL6, Pomo4, Vratarna 4. itd.
M. GLAVONJIČ
ti, da v ekipi poleg Černača in Ko-smine. ki sta prenehala z igranjem, ni bilo tudi Brulca. Pravzaprav je bila sobotna postava tista, ki naj bi nosila levji del bremena tudi v spomladanskem delu prvenstva. In če je soditi po njihovi tokratni igri, se Pionirju v nadaljevanju prvenstva resnično ne obetajo dobri časi. Še vsa sreča, da sta ekipi Radničkega in Zadra za razred slabši nasprotnik od ostalih ekip v ligi. sicer bi se kaj lahko zgodilo, da bi Novomeščani zaplavali v nevarne vode.
• Že med tednom so igralci Pionirja v novomeški športni dvorani odigrali še zaostalo srečanje II. ZOL proti ekipi Zadra in brez težav zmagali s 3:0.
V soboto pa so nadaljevali s prvenstvom tudi v republiški moški ligi. Kočevci, ki v dosedanjih nastopih niso iztržili ene same zmage, so se v Brezovici nenavadno dobro upirali gostiteljem, vendar so na koncu vendarle morali priznati njihovo premoč. Slej ko prej je že jasno, da ekipa Kočevja nima kaj veliko možnosti, da bi tudi v prihodnji sezoni igrala v I. republiški ligi.
STRELJANJE OB DNEVU JLA
ČRNOMELJ — Pretekli teden je bilo v Črnomlju v počastitev dneva JLA tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Med moškimi ekipami so bili najboljši TVD Partizan Semič (649 krogov), Lokve (648 k.) in Iskra Semič (626 k.). Med posamezniki so se najbolje odrezali Vili Pirš (168 k.), Danijel Petrovič (167 k.) in Milan Panjan (167 k.). Med ženskimi ekipami je bila najboljša iz semiške Iskre, med posameznicami pa Nežka Ruh (161 k.)
TREBNJE — V nadaljevanju prvenstva v II. slovenski košarkarski ligi sta se v Trebnjem pomerili vrsti domačinov in KK Partizana iz Mirne. Po razburljivi in izenačeni igri so zmagali gostje, najzaslužnejši za njihovo zmago pa so Zaman, Bevc in Maren, medtem ko velja pri gostiteljih pohvaliti Kotarja, Kaferlcta in Bunca.
VELIK POKAL OSTAL DOMA
BREŽICE — OK SZDL, OS Zveze sindikatov, OŠ TO in sekretariat za LO so pred dnevi pripravili v počastitev dneva JLA tradicionalno športno tekmovanje v streljanju, odbojki, šahu, namiznem tenisu, kegljanju, ki so se ga udeležile ekipe iz Cerkelj, Brežic, Krškega in Sevnice. V skupnem seštevku so zmagali Brežičani pred Sevnico in Krškim, medtem ko je Sevničanom pripadlo 1. mesto v streljanju in namiznem tenisu, Brežiča-nom v odbojki. Krčanom v kegljanju, ekipi letališča Cerkelj pa v šahu.
J. BLAS
odbojka
II. ZVEZNA LIGA, moški, II., zadnje jesensko KOLO: LJUBINJE — PIONIR 3:0 (6. 14. 6)
Pionir: Vernig, Babnik. Gre-gurek. Komadina, Primc, Petkovič, Škrbe, Prah.
LESTVICA PO JESENSKEM DELU: 1. Modriča Optima 20. 2. Jedinstvo 20. 3. Metalac 18,4. Lju-binje 12, 5. Fužinar 12. 6. Novi Zagreb 12, 7. Pionir 10, itd.
Pari prvega spomladanskega kola: Fužinar — Pionir itd.
SOL, moški, 10. KOLO: BREZOVICA — KOČEVJE 3:1 (9. 2. -11. 8)
Kočevje: Polovič, Bradač. Miklič, Marinc, Hvala, Papež, Marolt, Lampe.
LESTVICA: I. Salonit 18 točk. 12. Kočevje 0.
V naslednjem kolu igrajo Kočevci doma s Turbino.
košarka
I. SKL, moški, 10. KOLO:
NOVOLES — SLOVAN 89:112 (55:54)
Novoles: Peljhan 7, Gavranovič 4, Cerkovnik 28, Kek 10. Laiič 7, Skube 24, Plantan 9.
LESTVICA: I. Slovan 19. 7. Novoles 14.
V naslednjem kolu (4. januar) igra Novoles v gosteh s Kraškim zidarjem.
1. SKL. ženske, 8. KOLO: NOVO MESTO — ILIRU A 57:56 (24:28)
Novo mesto: Srebrnjak 9, Gal 2. Smrke 6, Bunc 13. Aš 10. Adamič 17.
LESTVICA: 1. Pomurje 15, 2. Novo mesto 15, 3. Ilirija in Slovan 14 itd.
V naslednjem kolu (4. januarja) potujejo Novomeščanke k ekipi Pomurja.
USPEL JESENSKI ŠPORTNI DAN
NOVO MESTO — Ob zaključku 24. delavskih športnih iger so se udeleženci pomerili še v sedmih športnih disciplinah, ob tem pa velja omeniti, da se je tega športnega dne udeležilo kar preko 500 rekreativcev. V moški odbojki je zmagala ekipa Novoteksa, v ženski pa SGP Pionir, v streljanju moških je slavil Pionir, enako kot pri ženskah. V namiznem tcnixsu je pri moških zmagala ekipa Krke, pri ženskah pa Iskre, medtem ko sta ekipi UNZ slavili v pikadu tako pri moških kot pri ženskah. V vlečenju vrvi so bili najmočnejši tekmovalci Krke, v kegljanju moških so zmagali tekmovalci Pionirja, pri ženskah pa vrsta Novolesa. Zmagovalne ekipe so prejele pokale, najboljši posamezniki pa medalje in diplome.
Pokal v Kočevsko Reko
Sodelovalo 9 osemčlanskih ekip iz sedmih občin
ŠAHOVSKI TRIATLON: TOKRAT PROBLEMSKI TURNIR
TREBNJE — Kot smo že poročali, je ŠK Trebnje organizator šahovskega triatlona, ki se je tokrat nadaljeval s problemskim turnirjem v Mokronogu. Po dvournem boju je zmagala ekipa Mokronoga s 16 točkami, sledila pa Metalka in Trebnje s po 14 točkami. V skupnem seštevku še vedno vodi krmeljska Metalna z 38,5 točke. Tekmovanje se bo nadaljevalo 10. januarja v Šentrupertu s turnirjem v počastitev šahu.
J. HOČEVAR
RIBNICA — Ekipa Kočevske Reke je osvojila prehodni pokal na nedavnem tekmovanju ekip v malem nogometu, streljanju, kegljanju in šahu, ki so ga na pobudo teritorialne obrambe občine Ribnica organizirali postaja milice Rib-
ZMAGA V GROSUPLJE
TREBNJE — OO ZSMS Tesnila iz Trebnjega je pred dnevi organizirala turnir v malem nogometu, na katerem je nastopilo 34 ekip iz vse Slovenije. Zmagala je vrsta Pik 7 iz Grosupljega, ki je v finalnem srečanju ugnala ekipo ljubljanskega Zavoda Tivoli, medtem ko sta si tretje in četrto mesto razdelili vrsti Parketarstva Novak in Steklarstva Mrvar. Najboljši igralec turnirja je bifČož (Pik 7), strelec Stojkovski iz Zavoda tivoii. vratar pa Femc iz Steklarstva Mrvar.
nica. TO in Komite za SLO in DSZ občine Ribnica, slednji je bil tudi pokrovitelj tekmovanja.
Na tekmovanju so sodelovale osemčlanske ekipe občin, ki meje z občino Ribnica, in nekaterih drugih ustanov, in sicer: Grosupljega, Cerknice, Kočevja, Dčlnic. Cabra, Ljubljane—Vič Rudnik Kočevske Reke, Ribnice in garnizona Ribnica. V pos-meznih panogah so zmagali: mali nogomet — Ribnica, streljanje — Cerknica, kegljanje — garnizon Ribnica in šah — Grosuplje. V skupni razvrstitvi je zbrala največ točk ekipa Kočevske Reke, ki je osvojila tudi prehodni pokal.
To je bilo prvo tako tekmovanje enot občin, ki med seboj zgledno sodelujejo. Dogovorili so se. da bo v bodoče tradicionalno, organiziral pa ga bo vedno dobitnik prehodnega pokala.
P. J.
Srečno
novo leto 1986
Kupec plača ob prevzemu blaga samo eno trinajstino vrednosti blaga, kupljenega na kredit.
Uporabnost fasadnih zidakov cepljenih zidakov in blokov je zaradi pozitivnih lastnosti glede toplotne in zvočne izolacije, oblike, toleranc in trdnosti vsestranska.
Z našimi proizvodi lahko estetsko in toplotno sanirate stare objekte, gradite nove stanovanjske in gospodarske objekte 20% ceneje po kvadratnem metru zidu, ker jih zaradi gladke površine ni potrebno ometati in finalno opleskati.
Podrobna pismena navodila o gradnji z našimi materiali dobite ob prevzemu blaga ali po telefonu 068/61-798 v Prodaji Brežice.
SALONIT
ANHOVO
POHITITE Z UGODNIM NAKUPOM GRADBENEGA MATERIALA NA KREDIT BREZ OBRESTI DO 28. FEBRUARJA 1986!
VARČUJTE Z ENERGIJO, GRADITE ESTETSKO IN CENEJE!
SALONIT ANHOVO TOZD OPEKARNA BREŽICE—RUDNIK GLOBOKO, BREŽICE, vam nudi silikatne fasadne zidake in bloke
ha rarniT	oropct/	7a nnnn nn k mfccppi/ nn i i fta
Garaža MONO je masivna armiranobetonska garaža iz enega kosa. Dolga I? 5,8 široka pa 2,74 in visoka 2,40 metra, težka pa 10 ton. V celoti je izdelana V nas tovarni IGM Strešnik. Gotovo garažo pripeljemo naročniku s posebnim tovornjakom. Na mestu, kjer naj bi stala jo tovornjak spusti na temelje, ki jih prej pripravi naročnik. Postavljanje traja največ pol ure. Nato naročnik le še izdela tlak m lovilec maščob v garaži.
Garaža MONO je uporabna za:
— garaže (posamezne, dvojne, trojne, vrstne)
— drvarnice
— manjša skladišča
— za druge pomožne objekte
SREČNO 1986
velika izbira
svečanih
oblačil
aranžiramo
darila
silvestrovanje v restavracij NAMA
namfl
Veleblagovnica Kočevje
V jrCTRFQMIIf IGM »STREŠNIK« p. o. Dobruška vas
UI lilulilll 68275 Škocjan, tel.: 068 / 85-230, 85-231, 85-275
Odločite se za nakup sodobne, kvalitetne in poceni strešne kritine. Proizvajamo: gladke strešnike v rdeči, opečni, grafitnosivi in cementnosivi barvi.
Naša streha je estetsko dovršena, trajna, s 35-letno garancijo, kompletirana s posebnimi elementi za ventilacijo, zračenje podstrešja in antenskimi priključki. Teža naše kritine na kvadratni meter pa je približno enaka opečnim strešnikom.
Posebno jo odlikuje odpornost proti mrazu in nalivom ter je zelo primerna za pokrivanje in prekrivanje stanovanjskih in gospodarskih objektov. S pritrjevanjem (pribijanjem) doseže kritina 100 odstotno odpornost tudi proti burji.
Za kvadratni meter strehe potrebujete približno 10 strešnikov. Velika površina enega strešnika omogoča hitro in enostavno pokrivanje ali prekrivanje. Pri prekrivanju starih streh lahko uporabite tudi staro letvanje.
O JELOVICA
lesna industrij* ŠKOFJA LOKA
Poslovalnic*:	
Škofja Loka	Šibenik
Kidričeva 58	Ul. Bratstva i jedinstva 98
tel (064)61-185.61-361	tel. (059) 23-876
Zagreb-Sesvete	Sarajevo-Rajlovac
Zagrebačka 164	Ul 21 maja 147
tel (041)253-259	tel. (071)542-200. 542-391
Nova Gradiška	Stara Pazova
Krajačičeva 31	Kamenjarova 29
tel (055) 62-428	tel. (022)311-530. 311-561
Pula	Nii
Fižela 7 a (na Stoji)	Ul. Nikodije Stojanoviča (Tatka)
tel (052) 48-877, 23-976	tej. (018) 65-930
Crikvenica	Kragujevac
Vinodolska 31	Naselje lličevo
tel. (051)78-115	tel. (034) 64-324. 66-235
Zadar	Valjevo
Biogradska b. b	Koiubarska b. b.
tel. (057)23-815	tel. (014)24-222.22-225
Osijek
Čepinska b. b
tel. (054) 31-922. 31-456
Split
Kavanjinova 1 tel (058) 48-780
Bar
Biotehn. obraz, centar D. Vlah. ekonomsko dvoriite centra tel. (085)22-189
Skopje-Madjari Ul. 821 br. 3 tel (091)515-214
Ped
Ul. Pavijan* b b. i skladiite Dečani tel. (039)21-861.61-350
Delovni čas, neprekinjeno od 7.-17. ure.
ZA TISTE, KI HITIJO OB PRAVEM ČASU
od 15. novembra do 31. decembra 1985 10 % NOVOLETNI POPUST
ZA VSE STAVBNO POHIŠTVO ZA STROPNE IN STENSKE OBLOGE IZ SMREKOVEGA IN BOROVEGA LESA Nudimo fco montažo in priznavamo stroške prevoza nad določeno vrednost nakupa. VSE STAVBNO POHIŠTVO NA ENEM MESTU,
PO KONKURENČNIH CENAH
Skupščina občine Novo mesto
Razpisna komisija delovnih skupnosti upravnih organov
RAZPISUJE prosta dela in naloge:
TEHNIČNEGA REFERENTA I.
Pogoja: višja izobrazba gradbene smeri, 3 leta delovnih izkušenj
Poleg navedenih pogojev so pogoj za zasedbo razpisanih del še: primeren odnos do socialistične družbene ureditve in dela, družbenopolitična aktivnost in aktivno znanje slovenskega jezika.
Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom.
Prijave z lastnoročnim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba upravnih organov SOB Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po preteku roka za sprejem prijav.
739/52-85
V ______________________________________________________________/
DO Varnost, o. sub. o., TOZD Varovanje premoženja Kočevje, o. sub. o.
VABI K SODELOVANJU za opravljanje del in nalog:
NADZORNI VARNOSTNIK za delovno skupino Kočevje
Pogoji:
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
'1. srednja izobrazba varnostne smeri,
2. dve leti delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih,
3. pozitiven odnos do razvoja samoupravnih odnosov,
4. izpolnjevati mora pogoje, določene po pravilniku o organizaciji službe varovanja materialnih dobrin v OZD, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, državnih organih in o splošnih pogojih za opravljanje dejavnosti OZD, ki opravljajo storitve varovanja (Uradni list SRS št. 41/83),
5. vozniški izpit B kategorije,
6. urejene vojaške obveznosti,
7. izpolnjevanje pogojev za nošenje orožja.
Prednost imajo kandidati z območja občine Kočevje. Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen po pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Rok prijave je 8 dni po dnevu objave. Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Varovanje premoženja, Kočevje, Kidričeva 8. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 30 dneh.
736/52-85
Blagovnotransportni center Ljubljana TOZD SKLADIŠČA NOVO MESTO Ljubljanska c. 27
objavlja prosta dela in naloge:
voznik viličarja
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Pogoji:
— končana osemletka
— strokovni izpit za voznika viličarja
— vozniško dovoljenje B kategorije
— 3 mesece delovnih izkušenj Poskusno delo traja 2 meseca.
Pismene prošnje naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh.
735/52-85
Mercator — KZ Krka
Kmetijska TZO Suha krajina, n.sub.o.
Žužemberk
Žužemberk 21
Razpisna komisija zadružnega sveta razpisuje prosta dela in naloge
direktorja kmetijske TZO Suha krajina (individualni poslovodni organ)
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori
— da imajo visoko, višjo ali najmanj srednjo izobrazbo kmetijske, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri
— da imajo 3, 4 oz. 5 let delovnih izkušenj v svoji stroki
— da imajo sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa
— da izpolnjujejo pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Novo mesto
— da izpolnjujejo pogoje po 511. členu zakona o združenem delu.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pisne prijave v zaprti kuverti z oznako »Za razpisno komisijo« ter dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev z opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni po končanem zbiranju ponudb.
/	  v
Družboslovna in ekonomska srednja šola Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge:
hišnika — kurjača centralne kurjave
Pogoji za sprejem:
— končana poklicna šola kovinarske ali druge ustrezne usmeritve
— izpit za kurjača centralne kurjave (lahko, opravlja naknadno)
Poskusno delo 3 mesece, delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Družboslovna in ekonomska srednja šola, Ulica talcev 3a, Novo mesto.
740/52-85
V.____________________________________________________________
 --------------------------------------------------
VSEM ČLANOM, INVALIDNIM IN OSTALIM OBČANOM OBČINE NOVO MESTO
ŽELI SREČNO NOVO LETO 1986 DRUŠTVO INVALIDOV NOVO MESTO
Vse invalide v naši občini (brez razlike, ali jim je invalidnost uradno priznana ali ne) vabimo, da se včlanijo v društvo. Uradne ure imamo vsak ponedeljek in petek od 8. do 12. ure v pisarni društva Novo mesto, Kidričev trg št. 3 — soba št. 3 (pritličje v stavbi Skupne službe SIS družbenih dejavnosti, oz. v stavbi bivše Zdravstvene skupnosti Novo mesto).
738/52-85
 ----------------------------------------------------
\cnavadna zdraviva, boste rekli. I'a niti ne. dreza zdravico z. vinom 11/1. ki Ra
s/oria že pet tel iz ra ža v tmeriko. la to tuniv.se uspešno. I .Slavina snm ponosni n;: to.
\ a j brž je res prijetno videti naši vino sk upaj s francoskimi, italijanskimi ali pa recimo španskimi vini nekje na polivali ameriških trgovin. I speli v laki konkurenci pa niso malenkosti.
I.aški rizling. Traminec, Hose. dabcntrl-saitvignon.
to so sortna vina iz družine 1/ /1.
Imena, ki sama govorijo, i,ovarija o geogrplskem poreklu, izbornem okusu in strokovnem nadzoru nad kvaliteto.
In zakaj takšna zdravica'.'
/.ato. ker bomo odslej ta vina lahko pili tutli pri nas. 1’riložnost tori j, da postrežemo doma s sortnimi vita dl 1. ki jih pijejo tudi {meričani.
I/ /1 — znamka vin z geografskim poreklom in izvozno k valiteto.
s/ ()t l\ - Sl.id i:\kl\l l\f>
IJl lil J I \ I
'V ■	-.f
g 1	«
.'""tv v.
NOVOLETNA
POSKUSITE SREČO S SREČKAMI NOVOLETNE LOTERIJE, SAJ VAS ČAKA 25 PREMIJ IN 221.310 DOBITKOV V SKUPNI VREDNOSTI 180,000.000 DIN.
GLAVNA PREMIJA 10,000.000 DIN ŽREBANJE 7. JANUARJA 1986
SREČO JE TREBA DELITI
LOTERIJA SLOVENIJE
Na zdravje
i z Avio v Jugoslaviji!
razpisuje prosta dela in naloge:
1. vodja finančne službe,
2. pravnik
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji:
1- visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske smeri in
2—4 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih m nalogah,
2. visoka ali višja izobrazba pravne smeri in 3 letadelov-n|h izkušenj pri enakih oziroma podobnih delih in nalogah. Poseben pogoj je pravosodni izpit, msne prijave naj kandidati pošljejo na naslov: Mercator-Agrokombinat, Krško, Cesta krških žrtev 52, kadrovski služb/ Prijave bomo sprejemali 8 dni po dnevu razpisa. Kandidate bomo o izbiti obvestili v roku 15 dni po končanem zbiranju prijav.
733/52-85
J
N
Mercator-Agrokombinat Krško, delovna skupnost skupnih služb na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
I U M
tedcnsK6led
aS.
Četrtek, 26. decembra — Štefan Petek, 27. decembra — Janez Sobota, 28. decembra — Živko Nedelja, 29. decembra — Tomaž Ponedeljek, 30. decembra — Branimir Torek, 31. decembra — Silvester Sreda, 1. januarja — novo lesto Četrtek, 2. januarja — Makarij Petek, 3. januarja — Genovefa Sobota, 4. januarja — Angela Nedelja, 5. januarja — Simenon Ponedeljek. 6. januarja — Gašper Torek, 7. januarja — Zdravko Sreda, 8. januarja — Severin Četrtek, 9. januarja — Julijan
LUNINE MENE
27. decembra ob 8.30 — ščip 3. januarja ob 20.48 — zadnji krajec
BREŽICE: 26. 12. ameriški film Smrkci prihajajo, 27. in 28. 12. ameriški film Navaho Grom. 29. in 30. 12. ameriški film Policijska akademija. 3.
in 4. 1. ameriški film Mladi zaljubljeni zdravniki. 5. in 6. 1. francoski film Fantje za zvezo. 7. in 8. 1. italijanski film Rafali v puščavi.
ČRNOMELJ: 26. 12. francoski film Gadje na počitnicah. 26. 12. ameriški vilm Na desno ramo. 27. in 29. 12. ameriški film Izgubljeni Arthur. 29. 12. špansko-švicarski film Črni pesek. 30. 12. francoski film Ne dovoliš ljudem spati.
KOSTANJEVICA: 28. 12. angleški film Detektiv EIaryeta Zapper. 29. 12. francoski film Zelenjavna juha.
KRŠKO: 29. 12. francoski film Smrtonosna pot.
MIRNA PEČ: 30. 12» ameriška komedija Sled za prekletimi.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 27. do 29. 12. ameriška komedija Osamljeni ata. 30. in 31. 12. ameriški film Laboratorij.
SEVNICA: 26. 12. ameriški film Model. 27. in 28. 12. ameriški film Boat Street. 29. 12. francoski film Čao, mali.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 26. 12. ameriški film — kinoteka Modesty Blaise. 26., 28. in 29. 12. program risanih filmov ob 16. uri. 28. in 29. 12. ameriški fantastični film Kruli. 30. 12. zahodno nemški film Preko sedmih postelj.
službo dobi
NATAKARICO ali dekle za delo v bifeju zaposlim. Ob nedeljah, praznikih prosto. Dober OD. Stanovanje in hrana v hiši. Bife Janez Markič, 61295 Ivančna gorica.
POŠTENO kmečko dekle, staro nad 20 let, z veseljem dodela v kuhinji, in samostojno natakarico sprejme v stalno zaposlitev gostilna »ROŽNIK«, Ljubljana, Cankarjev vrh. Nudimo dom in vso oskrbo v hiši.
Z 750 LC, letnik 1980, prodam. Ogled možen v soboto in nedeljo. Šiško, Tolsti vrh 7, Šentjernej.
ZASTAVO 850, garažirano, staro dve leti, prodam. Jelka Brulc. Mestne njive 5, Novo mesto. tel. 25-358.
PRODAM TOMOS 14 M, letnik 1984, registriran do 9/86. Tel. 20-278.
PRODAM športna platišča, gume 165/13 in plinsko napravo za Z 101 ali drug avto. Telefon 71-928, od 7. do 15. ure.
stanovanja
UPOKOJENKI oziroma upokojenskemu paru oddani' stanovanje “za pdjnoč v hiši. Javite se od 22. decembra‘dalj e na telefon 25-827.
VZAMEM enosobno stanovanje oziroma garsonjero v Novem mestu v najem. Možnost predplačila. Telefon 25-760.
IŠČEM sobo ali garsonjero v Novem mestu ali bližnji okolici. Telefon KRKA int. 471, Milan Žnidaršič.
Z 101, letnik 1978, prodam ali zamenjam za Z 750 ali 126 P. Bukovec, Uršna sela 114.
PRODAM kombi ZASTAVO 435 F, generalno obnovljeno. Telefon 23-673.
VARTBURG po delih z rezervnimi deli prodam. Telefon (068) 44-424, popoldne.
ŠKODO, neregistrirano, letnik 1973, prodam. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan.
motorna vozila
ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Vide, Groblje 21, Šentjernej.
Z 750, registrirano, prodam za 7 M. Wolfova 2, 68273 Leskovec.
125 P, letnik 1976. registriran do oktobra 1986, poceni prodam. Gum-berk 15. Otočec.
ZAPOROŽCA in MZ 250, neregistrirano, prodam. Peršolja, Libna 2, Krško.
PRODAM FAP 15-16 kiper 10 t in prikolico Ljutomer kiper 8 t. Niko Oberč, Radovlja 16, Šmarješke Topli-
Z 750 v voznem stanju prodam. Mencin, Dole 3, Škocjan.
FIAT 126, malo vožen, prodam. Letnik december 1981. Fanika Gorše, Gradišče 15, Dolenjske Toplice.
PRODAM OM 40, nosilnost 1,5 t, vozen z B katerogijo. Milan Turk, Gor. Maharovec 6, 68310 Šentjernej.'
JUGO 55, letnik 1984, zaleten, prodam. Informacije in ogled popoldne. K Roku 14, Novo mesto, telefon 20-202.
ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Stibrič, Paderšičeva 19, telefon 23-679.
126 P, letnik 1980, prodam. Telefon 23-600.
Z 750, letnik 1974, prodam. Pod Trško goro 91, Novo mesto.
PRODAM tovornjak mercedes 14-18, registriran še osem mesecev. Jože Abram, Heroja Maroka 4, Sevnica.
R 4, letnik november 1977, ugodno prodam. Anton Štrekelj, Vranoviči 25, Gradac.
ijski stroji
TRAKTOR Štore 402 s kompresorjem in koso ugodno prodam. Informacije na telefon 23-679, v večernem času.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj. Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič. Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev-oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 900 din, za razpise, licitacije ipd. 1.200 din, 1 cm na prvi ali zadnji strani 1.800 din. Vsak mali oglas do 10 besed 500 din, vsaka nadaljnja beseda 50 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski lis*. 08001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 33, telefon uredništva (068)23-606 in 24-200. telefon novinarskega servisa 23-610. telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
MANJŠI TRAKTOR s koso in prikolico za prevoz krav prodam za 35 SM. Conta, Hrastje 16. Šentjernej.
UGODNO prodam kosilnico, primerno za hribovit teren. Ogled popoldne. Jože Zakšek, Armeško 10, Brestanica.
FREZO diesel (13 KM) s prikolico prodam. Novak, Vrh pri Pahi, Otočec.
KOSILNICO BCS,ohranjeno, prodam. Flajnik, Belčji vrh 12, 68343 Dragatuš.
PRODAM nov lok za traktor. Anton Dimeč, Jelendol 12, Škocjan.
TRAKTOR Zetor 4911, letnik 1979, prodam. Franc Vovk, Hrastovica 14, Mokronog.
TRAKTOR Ferguson 35, letnik 1975, z nakladačem Riko Ribnica, večji za kopač, letnik 1978, prodam. Trg 29 a, Brestanica.
PRODAM kosilnico BCS (bencin-petrolej) 127, novejši tip, malo rabljeno. Telefon (061) 772-563.
TRAKTOR FE 35 s plugom, dobro ohranjen, prodam. Informacije na tel. 32-147.
PRODAM traktor ursus C-335, 1000 delovnih ur. Roman Golob, Ratež 33, Brusnice.
prodam
ŽREBE — žensko — primerno za nadaljnjo rejo, prodam. Grm, Mala Ševnica 2, Trebnje.
PRODAM novo etažno peč in seno. Franc Urbič, Dol. Dobrava 12, Trebnje.
BRAKO PRIKOLICO prodam. Informacije na telefon 44-431, od 14. ure dalje.
LISICO prodam. Tel. 22-789.
HARMONIJ »Harma« prodam za 50% ceneje. Tel. 26-361.
PRODAM varnostni lok za traktor, kardanski kompresor za pumpanje gum. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan.
PRODAM novo črpalko cisterne Creina, električno črpalko in 600-litrski rezervoar za gnojevko, lesen skobeljni stroj (obelmašina), traktorski obračalnik. Plut, Rožni dol 7, 68333 Semič.
PRODAM brejo mlečno kozo in plemenskega kozliča. Robert Zupančič, Bušeča vas 13, Cerklje ob Krki.
PRODAM divan in dve peči na olje. Helena Čavlovič, Vinogradniška 4, 68330 Metlika.
TELEVIZOR, črno-beli, poceni prodam Ivan Vovko, Sela pri Ratežu, tel. 85-950.
ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje (310 1), novo, prodam. Telefon 26-642.
PRODAM novo peč za centralno ogrevanje brez bojlerja. Alojz Hočevar, Studenec 32, telefon 89.-163.
STROJ za izdelavo lesenih moz-nikov in rabljeno zamrzovalno skrinjo (310 1) ugodno prodam. Tel. 44-079.
PRODAM 5 t hribovskega sena. Tel. (068) 47-414.
PRODAM termoakumulacijsko peč (3 KW) ter 4001 skrinjo LTH. Na Lazu 19, Novo mesto.
MOTORNO ŽAGO homelite XL prodam. Tasič, Breg 20, Novo mesto, ali na tel.w987.
PRAŠIČA (110 kg) prodam. Alojz Kocjan, Zagrad 6, Škocjan.
PRODAM novo prikolico za osebni avto. Hudoklin, Gor. Maharovec 16, Šentjernej.
PRODAM lesen skedenj (pod) 5 x 14 m. Cena po dogovoru. Informacije na tel. 23-222.
TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK, čr-no-beii, prodam. Tel. (068) 25-888.
PRODAM star krznen plašč (lisica št. 40-42) za 16 SM. Telefon 23-938.
LISICO, narejeno za okrog vratu, novo, ugodno prodam. Telefon 62-904.
PRODAM peč za centralno (20 ccal), dobro ohranjeno. Štrumbelj, Trebča vas 5, Dvor.
HLADILNIK Obodin ugodno prodam. Božena Pavasovič, Dol. Toplice 107, tel. 85-757.
OVCE solčavke prodam. Telefon 72-237.
PRODAM prosto stoječo železno cisterno (2000 1) in plinsko napravo Lovato. Tel. 56-654.
kupim
KUPIMO vseljivo stanovanjsko hišo ali hišo v gradnji v Novem mestu ali okolici. Ponudbe pod šifro: »SODOBNA«.
KUPIM zazidljivo gradbeno parcelo v Šentjerneju ali bližnji okolici. Jurečič, Dobravica 6, Šentjernej.
posest
UGODNO prodam takoj vseljivo hišo z elektriko in vodo, Dol. Dole 1. Informacije dobite pri Francu Jožefu, Šmarješke Toplice 1.
ZIDANICO in mlad sadovnjak, skupno 2000 mJ, prodam v Črnomlju — Stražni vrh. Elektrika, voda do parcele, dostop do zidanice z avtomobilom. Ponudbe pod »ADAPTACIJA«. Informacije osebno pri Janezu Kuretu, Črnomelj, Svibnik 6, ali pokličite po telefonu lastnika parcele (064) 26-016.
PARCELO z vinogradom (Poganka nad Lukovcem pri Sevnici) prodam. Telefon (068) 81-833.
HIŠO, veliko, z vsemi potrebnimi prostori, prodam. Inozemci, sreča, poceni! Telefonski razgovor 72-129.
PRODAM vinograd na Cirniku pri • Čatežu in njivo v Ločah pri Dobovi. Telefon (068) 67-144.
VINOGRAD s hramom v Ještovcih prodam. Tel. 26-483.
_ HIŠO, vseljivo, z vrtom, prodam. Šefan Kovačič/Gor. Polje 12, Šentjernej.
STANOVANJSKO HIŠO v Črnomlju prodam. Zgrajena do III. gradbene faze. Šifra: »UGODNO«.
HIŠO, nedokončano, pri Novem mestu, prodam. Tel. (068) 23-725.
HIŠO v Novem mestu prodam ali zamenjam za manjše stanovanje. Telefon (068) 22-885.
ZAZIDLJIVO PARCELO za hišo prodam. Jože Pepel, Šmarješke Toplice 33. Ogled v nedeljo.
razno
TOVARIŠU, ki je dne 19. decembra našel na Ragovski cesti izgubljene dokumente in mi jih osebno prinesel — najlepša hvala za prijaznost. Milena Šribar.
HIŠO z vrtom v Novem mestu ali bližnji okolici Vzame v najem PREDSTAVNIŠTVO RENAULT. Prijave na telefon 22-454 vsak dan od 8. do 16. ure, razen sobote in nedelje.
17. decembra sem v centru Novega mesta izgubila verižico. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Tel. 21-232.
KS DOLENJSKE TOPLICE in MARICA AVGUŠTIN, Podhosta 14, prepovedujemo kakršnokoli odlaganje odpadkov v gozdu nad Podhosto, parcelna števila 4372/38, k.o. Podturn. Vse tiste, ki tega ne bodo upoštevali, bomo sodno preganjali.
JOŽE ŽIBERT,.. Ardro, Raka, opozarjam FRANCA LONČARJA, da ne sme prodajati ali odtujevati nobenih premičnin z mojega posestva, ker je še vse moja last. Vsakdo, ki bi sodeloval pri tem, bo predan sodišču. Ta preklic je trajen.
KAREL SEVER. Gor. Lokvica 27, Metlika, preklicujem govorice, ki sem jih širil o TEREZIJI MARSETIČ iz Metlike, Cysta XV. brigade 17, ker so neresnične, in se ji opravičujem.
ALOJZ VERTELJ se opravičujem MARIJI MOHORČIČ za žaljivke, izrečene, J. aprila 1985 v Zajčjem polju.
čestitke
Dragemu ZVONKU DOLTARJU iz Metlike želijo za njegov 70. rojstni dan veliko zdravja in zadovoljstva njegova Helena, hčerka Nada z družino in sestra Anica.
JOŽETU AVSCU, ki služi vojaški rok v Pirotu, iskreno čestitajo za njegov rojstni dan in mu želijo srečno novo leto — vsi njegovi.
Dragi mami JOŽI in očetu ALOJZU KOPAR iz Cegelnice 59 prisrčna čestitka za 30-letno skupno življenje hčerka Vlasta.
Dragi mami PEPCI PUGELJ iz Starih žg pri Dolenjskih Toplicah iskrene čestitke za njen praznik, 65. rojstni dan, atu pa lep pozdrav in srečno novo leto — vsi, ki ju imajo radi.
FRIZERSKI SALON »MILKA« Novo mesto, Partizanska 3. Strankam želimo srečno novo leto 1986.
obvestila
ELEKTRO SERVIS DJURICA BANJAC. Hitro, poceni in z garancijo, popravljam vse gospodinjske stroje in elektromotorje. Tel.: 25-393 od 6. do 7.30. (TAKOJ) in od 16. do 22. ure ( po dogovoru). Se priporočam!
OBVEŠČAMO cenjene stranke, da bomo imeli v valilnici PETELIN KAR prve piščance zadnjo soboto v januarju 1986. Prednaročila že sprejemamo. Prosimo, naročajte pravočasno. Pri-
poročamo se! Valilnica PETELIN-KAR, Cegelnica 20, Novo mesto, tel. 23-385.
PRIPOROČA se keramik po dostopnih cenah! Tel. 26-480.
FRIZERSKI SALON PUCELJ obvešča cenjene stranke, da bo salon 31. decembra odprt od 6. do 14. ure. Obenem želimo srečno in zadovoljno leto 1986 in se priporočamo za obisk!
PRODAJAM rjave nesnice, stare 8 tednov, in bele za zakol ali nadaljnjo rejo od 9. do 13. januarja v Šmarjeti 15, Šmarješke Toplice.
BRIVSKO-FRIZERSKI SALON »Jure« obvešča cenjene stranke, da bo dne 31. decembra 1985 salon odprt od 6. do 14. ure. Priporoča se za obisk ter želi vsem srečno in uspešno novo leto 1986.
NOVO ZA ŽIVINOREJCE! Metre, s katerim ugotovimo težo živine in kontroliramo prirastek, pošljemo po pošti po povzetju. Cena 700 din. Naročila: C. Bregar, Krka 19, 61301 Krka, ali po telefonu (061) 786-089.
KROJAŠKO PODJETJE TREBNJE
Komisija za prodajo osnovnih sredstev
razpisuje
prodajo rabljenih šivalnih strojev
Prodaja bo dne 28.12.1985 od 9. do 11. ure v prostorih DO Krojaško podjetje Trebnje, Temeniška pot, b. s., Trebnje.
734/52-85/
OBVESTILA
POVRATNIKI! Dobro vpeljano obrt oddam. Interesenti pustite svoj naslov v upravi lista pod šifro »prevzem takoj ali po dogovoru«.
„________________________J
ELEKTROINSTALA-CIJE IN POPRAVILO GOSPODINJSKIH APARATOV
Ivan Petrič
obveščam stranke, da delam v novi delavnici, Breg revolucije, n. h. (nad Vinsko kletjo), v Metliki.
Tel. delavnice 58-649
tel. stanovanja 58-467 CBE
46.
Priporočam se in želim srečno novo leto,728/52-85
Osnovna šola Katja
Rupena
Novo mesto
objavlja
. prosta dela in naloge
snažilke
za nedoločen čas.
Pogoj: končana osnovna šola
Prijave pošljite v osmin dneh po objavi na gornji naslov.
744/52-85
V.
OPRAVIČILO Cenjenim strankam
se
opravičujemo, ker je zaradi obilice nujnega novoletnega gradiva izpadla večina osmrtnic, zahval in objav v spomin. Objavili jih bomo v prvi novoletni številki.
Uredništvo DL
ZAHVALA
Ob slovesu od
JOVA
rcresrn ovoK < gsot
miličnika v pokoju iz Dol. Toplic
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo vsem trem govornikom in pevskemu zboru iz Dolenjskih Toplic.
Žalujoči: žena Anica in ostalo sorodstvo
.
ZAHVALA
Dotrpela je naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ANTONIJA
MARTINČIČ
Dobrava 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki soji lajšali trpljenje v zadnjih
ijoiciiu jv z-uii vaijujviiivz vjviii, rvt ju ji lajoait iipijvujv t —— - ,
mesecih življenja. Posebno se zahvaljujemo sosedom, sorod-
nikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, poklonili cvetje m spremili pokojno na nj:ni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi tovarni zdravil KRKA—TOZD INSTITUT, avtoprevoznikom >z Šentjerneja, GD Dobrava in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je po težki in dolgi bolezni zapustila draga mama, stara mama, prababica
v v
FRANČIŠKA
ŠKRUBEJ
s Partizanske 11, Novo mesto
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo spremili na njeni zadnji P011’-*1 darovali cvetje in z nami sočustvovali, zdravnikom in sestram nevrološkega in kirurškega oddelka novomeške bolnišnice ter dr. Trobišu, dr. Lučevu in družini Gorkič za nesebično pomoč v času bolezni. Hvala kaplanu za lepo opravljeni obred.
VSI NJENI
m
OBVESTILO
Stavbna zemljiška skupnost občine Novo mesto
obvešča vse pravne osebe in občane občine Novo mesto,
da z dnem 31.12.1985 preneha delovati.
Od 1.1.1986 dalje bo dejavnost urejanja stavbnih zemljišč in druga dela s tega področja pričel' opravljati na novo ustanovljeni Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto. Administrativna tehnična in druga dela za sklad bo opravljal upravni organ občine — Komite za urbanizem, zato se za vse informacije s področja delovanja SIS za urejanje stavbnih zemljišč od 1. 1. 1986 dalje obračajte na Komite za urbanizem občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2 (stara občinska stavba).
741/52-85
r~
LABOD, tovarna oblačil NOVO MESTO DSSS
komisija za delovna razmerja v delovni skupnosti skupnih služb
objavlja prosta dela in naloge v računskem centru
OPERATER NA SISTEMU
V.	stopnja, elektro ali strojni tehnik 1 leto delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo
Delovno razmerje je za nedoločen čas.
Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izobči v 8 dneh po objavi na naslov:
LABOD, tovarna oblačil, Novo mesto, Cesta herojev 29, kadrovsko-socialna služba.
kandidate bomo o izidu izbire pisno obvestili v 30 dneh Po izteku prijavnega roka.
737/52-85
Na podlagi sklepa sveta šole
z dne 19. 11. 1985 razpisna komisija Osnovne šole bratov Ribarjev Brežice objavlja prosta dela in naloge
POMOČNIKA RAVNATELJA
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom POGOJI:
Kandidat mora izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole, določene z zakonom o osnovni šoli. Imeti mora najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse in opravljen • strokovni izpit.
Prošnje z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo razpisni komisiji na OŠ bratov Ribarjev Brežice v 20 dneh po objavi razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku razDisnega roka.
726/52-85
ISKRA — ELEMENTI TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK
LABOD tovarna oblačil Novo mesto TOZD »LIBNA« KRŠKO
Delavski svet LABOD — TOZD LIBNA KRŠKO je na sv-°i> redni seji dne 9. 12. 1985 sprejel sklep:
O RAZPISU
Prostih del in nalog individualnega poslovodnega organa TOZD LIBNA KRŠKO.
kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev ■ 'Spolnjevati še naslednje pogoje:
'■ da imajo višjo ali visoko strokovno izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu ali srednješolsko izobrazbo in deset let prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih,
2- da imajo take osebnostne in moralno-politične kvalitete, ki zagotavljajo uspešno delo in razvijanje zdravih odnosov v TOZD,
3- da so z dosedanjim delom dokazali sposobnost vodenja temeljne organizacije združenega dela.
Mandatna doba traja 4 leta. Razpis traja 15 dni po objavi. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih Pogojev pošljite na naslov: LABOD — TOZD LIBNA KRŠKO, Cesta 4. julija28, Krško, s pripombo naovojnici ”2a razpisno komisijo«.
Kandidate bomo pismeno obvestili o izidu razpisa v 8 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju poslovodnega °rgana.
^	724/52-85
DONIT Medvode, n. sol. o. TOZD PLETILNICA, n. sub. o. Cesta Majde Šilc 1, SODRAŽICA
Komisija za delovna razmerja TOZD PLETILNICA Sodražica, n. sub. o., DO DONIT MEDVODE
oglaša
I
i na podlagi 5. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge
Ključavničarja
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še ' naslednje pogoje:
- da imajo strokovno izobrazbo KV strojnegaključavni-čarja
- zaželjeno je, da imajo 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — oz. nalogah (lahko tudi začetn i k)
- da imajo tečaj iz VPD in tečaj iz varjenja.
Poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo, ki bo trajalo 1 mesec.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh p -> oglasu del in nalog na naslov: Kadrovsko-spiošni oddelek, DONIT TOZD PLETILNICA Sodražica — 61317 SODRAŽICA.
725/52-85
z ustrez-
Odbor za delovna razmerja vabi k sodelovanju nimi delovnimi izkušnjami več
1. inženirjev in diplomiranih inženirjev strojništva, elektrotehnike, kemije in fizike za dela na razvojnih in konstrukcijskih nalogah iz proizvodnega programa temeljne organizacije,
2. ekonomistov in diplomiranih ekonomistov za dela na komercialnih in analitsko knjigovodskih nalogah,
3. rezkalcev (IV. stopnja strokovne izobrazbe) za opravljanje del na rezkalnih strojih,
4. strojnih ključavničarjev in orodjarjev (IV. stopnja strokovne izobrazbe) za dela pri montaži strojev in naprav,
5. varnostnega inženirja:
- višja šola za varnostne inženirje
- opravljen strokovni izpit
- 2 leti delovnih izkušenj
6. sistemskega inženirja:
- visoka ali višja šola elektrotehniške ali računalniške usmeritve
- 2 leti delovnih izkušenj
- znanje angleškega jezika
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poizkusnim delom. Prošnje z opisom dosedanjega dela sprejema ISKRA — ELEMENTI, TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu 84-115, splošna služba TOZD.
722/52-85
Emona Dolenjka, tozd Detajl, Črnomelj,
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1.	7 prodajalcev
2.1 mesarja — prodajalca 3. 2 natakarja
Pogoji:
pod 1.: šola za prodajalce — živilska ali mešana smer
pod 2.: živilska šola
pod 3.: gostinska šola — smer natakar
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: Emona Dolenjka,
tozd Detajl, Črnomelj.
742/52-85
Osnovna šola Vinko Paderšič — Batreja . Brusnice
razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge
učitelja biologije in kemije
(dopolnjevanje učne obveznosti z gospodinjstvom)
Pogoj: predmetni učitelj biologije — kemije
Rok razpisa: do zasedbe delovnega mesta, sklenitev
delovnega razmerja takoj.
V kraju je na voljo trisobno ali enosobno stanovanje. Prometne zveze z Novim mestom so ugodne.
745/52-85
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
ALOJZ KRANJČEVIČ
Kobile 8
Najlepše se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Arhovim iz Kobil ter župniku za opravljeni obred.
N
m:/t v
SGP Pionir Novo mesto tozd Mehanizacija, kovinarstvo in instalacije obvestilo
Obveščamo, da bomo z dnem 31. 12. 1985 ukinili RTV servis.
Stranke, ki imajo televizijske in druge aparate v popravilu, pozivamo, da jih dvignejo najkasneje do 31.1.1986.
746/52-85
Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško tozd Komerciala
objavlja prosta dela oz. naloge za:
i. samostojna ekonomsko komercialna dela
— za 2 delavca Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri
— 2 oz. 5 let delovnih izkušenj
II.	ekonomsko komercialna dela I. stopnje
— za 2 delavca Pogoji:
— visoka izobrazba ustrezne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
J
fII. ekonomsko komercialna dela II. stopnje
— za 1 delavca Pogoji:
— visoka izobrazba ustrezne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
IV. ekonomsko komercialna dela III. stopnje
— za 1 delavca Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri
— 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj
V. ekonomsko komercialna dela VI. stopnje
— za 2 delavca Pogoji:
— višja izobrazba ustrezne smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
Navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas in s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba naše delovne organizacije 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
743/52-85
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, sina, očeta, dedka in nečaka
JOŽETA
FUGINE
iz Lazov ob Kolpi
se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, dobrim sosedom, sodelavcem, posestvu Snežnik in gasilskemu društvu 'Velesje, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani.
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
24. decembra je minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče
JANKO REBA
iz Metlike
Spomin nanj je še vedno živ. Vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
MARIJE RADIČ
roj. KOSTEVC
se iskreno zahvaljujemo vsem za ustno in pisno izraženo sožalje, darovano cvetje ter vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala delavcem DO Metalna Senovo, govornikoma, pevcem in duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem ponovno hvala!
Sin Mirko, hčerke Slavica in Karolina z družinami Senovo, dne 19. decembra 1985
h-'- S	_
nagradna
t
SPREMEM-
DKR.ZA IDE M
VRESJE
FOSFOR
POLOŽAJA
.gjggjrgg	 -	 ........
*r
■ '!v;v/Xv/Xv/^>Xv!vXv
KALU/
KOKLJA
TOVARNA
OPEKE
¥
  m
: ■ v,v -■
SIMBOL
VLADARSKE
ČASTI
OR. POKRAJINA
STOJALO
vSe
VRSTA
RIBE
OKOREN
Človek/
GR.BOGMJA
NESREČE
-DOMAČI PRAZNIK./ KIT.
TEU _KEI
KUSCAR/
ODPADNICA
VRV
PRITOK
RENA/
K020KRI
LEC
PlSCAL/ POSEBNI ST. RIM. DNEVI
SMOLASTA
SNOV/
DANSKI
OTOK
NEPRAVILEN IZBO VOR BESED
VRSTA
BONBONA/
KADMU
JOSE ORTEGA/ SUJOKOR
HOMERSKI
JUNAK
RAZVID/
BRENKALO
DL
LOVSKI
PES/
PRETIRANA
VZTRAJ-
NOST
GLAS
"T
VELEBIT
NAČRT/
AM.
GOSPODAR
EISENHO-WER/ HRV MESTO
GERMAN
OEMOCRA-
TIC
REPUBUC
COLA
2ELEZOV
OKSID
MAKARSKA
INO. MESTO V SIBIRIJI
TRENJE/ PREBIVALEC GL MESTA BIH
M. IME/ AZUSKA OPICA
OL
OPORNIKI
GL
STEVNIK
OTOK V IRSKEM MORJU
Srečno novo leto 1986
SEBIČNOST
2ENSKO
IME
AHAB.
2REBEC
ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI/ PISARNA
PUCCINI-
JEVA
OPERA
POOROCJE
OBJUl
POLU
TUJE 2. IME
AVSTR.
SMUČAR
(HANS)
NAS
IMPRES
SLIKAR
DL
(TRST
ZDRAVILNA
RASTLINA
NEODLOČEN
REZULTAT
PSIČEK/ PREBIVALEC GORIŠ KIH BRO
PARA
NEM, FILM. REŽISB) IFRITZ)
I GNILOBA I UMAZANUA
AZ 0R2AVA /AGAMEM I NONOV SIN
GR MOORE JAN/ GL M. NOR
IZDELOVALEC TORB
SARAJEVSKA TOVRNA AVTOMOBI- LOV
AVT OZNAKA POLJSKE/ GLINA
DEL
STANOVA-
PREO
PLAČNIK
KURZ/
ABELOV
BRAT
HUNSKI
POGLAVAR/
GALU
OBUKA
OBLAČILA
PREROD
NOVI
SAD
KRAJ PRI NOVEM MESTU
PRflSJAK
SREČNOST
REUKT/ AVTOMAT. TELEFONSKA CENTR.
STRUP V MANDLJIH/ KOLINSKA ORG SPOJINA
GOROVJE
NA
KRIMU
KOST V NOSU/ HERCEGOVEC
KABARET-
NA
POPEVKA
DEU V VRTU/ ORAN2AOA
NAPAD
GRUDA
ČAKANJE/
ARAB.
LUKA
POZITIVNI
ION
IVAN
TAVČAR/
PROSILKA
POL02AJ V
PENEČE SE VINO
AVSTRU
VRSTA
TKANINE/
DEVTERU
J. AM. DRŽAVA
EG
STVARNIK
SVETA
OSLOV
GLAS/
OGLAS
JAP.
VELE-
MESTO
MERJASEC
ALPINIST
KUNAVER
REDKEJŠE Z. IME/ Z GLAS
IGRALEC
GERM.
OREL
JAP. LUKA NA HONSUJU
MA02 ING
MESTO/
NADAV
HRAST
POVRl
MERA
Novoletna nagradna križanka
Da bi bili novoletni prazniki prijetnejši, smo spet pripravili celostransko novoletno križanko. Kdor želi sodelovati pri žrebanju nagrad, naj pravilno izpolnjeno križanko pošlje v uredništvo Dolenjskega lista, Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, do vključno petka, 10. januarja 1986. Žreb bo izbral med naslednjimi dobitki:
1. nagrada — 5.000 din
2. nagrada — 3.000 din
3. nagrada — 2.000 din
4. do 10. nagrada — knjiga
Reševalci naj na kuverto obvezno napišejo oznako »KRIZAN-svoj naslov pa pripišejo na beli rob križanke, ki bo hkrati
KA
tudi kupon pri žrebanju.
Lepe praznike in srečno leto 1986 vam želi vaš DOLENJSKI LIST
PRILOGA
rija v 7. razred, Tina v petega in Drejc v četrtega, vse je pa tako drago. Pred začetkom vsakega šolskega leta ne gre samo ena moja plača za tisto, kar potrebujejo.« Zadnja Stankina plača je s stimulacijo znašala 38 tisočakov, skupaj z dokladami je dobila nekaj več kot 5 starih milijonov. »To je bilo doslej največ, za avgust sem z dokladami dobila manj kot 4 milijone. Zadnje tri mesece so mi v IMV v Novem mestu uredili, da otroci dobivajo nekaj po očetu, ki je imel šest let in pol delovne dobe, po milijon tristo pride na mesec. Dobila sem še za nazaj in s tistim denarjem sem kupila televizor, ker seje stari čisto polomil. Naj otroci gledajo, saj drugega res nimajo....
Stankini otroci nimajo smuči in tudi kolesa ne, imajo pa sani in pet mladih kužkov in več mačk, njihov gospčdar Marko zna sam odpreti dvoriščna vrata. Marija in Tina sta bili že trikrat na morju, v koloniji in s šolo v naravi, Drejc je bil do sedaj enkrat na morju, v tem šolskem letu pa bo šel spet, ker je obvezna šola v naravi. Poleti ne hodijo na Kolpo, je predaleč, zato otroci tudi ne znajo dobro plavati. Radi pa grejo na počitnice k Stankinim sestram na Gorenjsko, kjer je Drejc v enem dnevu pojedel tri sladolede in v kinu je bil. Stanka morja še ni videla. »Ja grem samo v službo in domov. Tam delo, doma delo. Lani sem bila na izletu, ki ga priredi IMV, bili smo na Pohorju, v Mariboru in Celju; tako lepo je, ko gremo na izlet, to mi je edino veselje.«
Stanka še nikoli ni bila skupaj s svojimi otroki na dopustu. Na to, kar je v marsikateri družini skorajda samo po sebi razumljivo, tako rekoč družinska obveznost, pri tej hiši nihče niti ne pomisli. »Tudi v kolonijo otroci ne bojo več hodili, je predrago, saj jim doma ni nič hudega, pa na Gorenjsko bodo šli,« pravi.
Kaj bo s Stankinimi otroki? Deklici se radi učita, Drejca pa bolj zanimajo traktorji. Pravi, da bo mehanik. Marija bo prva končala osemletko. Stanka pravi, naj naredi kakor hoče, ali naj gre takoj po šoli delat ali pa morda naprej v kakšno šolo. Deklica zmigne z glavo, češ »kaj ja znam«. Očitno bo treba še kakšne druge spodbude in pomoči, da ne bodo Stankini otroci ostali v hiši na koncu vasi, kamor tudi poštar ne pride, če ni najbolj nujno, ampak pušča pošto zanje v linah v vasi.
A. BARTELJ
Hiša na koncu vasi
v majhni kmečki hiši na Lokvici 27, hišici, ki svoje podobe, odkar je bila bogve kdaj zgrajena, ni skoraj nič spremenila, živijo trije rodovi: zakonca Kristina in Karel Sever ter Kristinina nci Stanka Fir s svojimi tremi otroki. Glavnina n>s te belokranjske vasi blizu Metlike je posivljena na vrhU kopastega griča, Kristinina pa stoji le precej pod vznožjem, na tisti strani, po Kateri pelje ozka makadamska cesta proti Kr-
vavčjemu vrhu in naprej proti semiškemu koncu. Njihova hiša je zadnja v vasi in v teh okoliščinah pravijo, da so najbližji sosedje precej daleč stran.
Življenje ni prizanašalo ne Kristini ne njeni hčerki Stanki, da pa bi bilo tako življenje prizanešeno Stankinim otrokom, gotovo ne bo dovolj samo skrb in ljubezen njihove matere. Ko človek vidi razmere in okoliščine, v katerih
živijo, odraščajo in se šolajo Stankini otroci Marija, Martina in Andrej, se mu v dušo zaje žalostna misel o socialni krivičnosti in neenakosti, ki se obnavlja iz sebe.
»Ja znam, kako se Boga moli,« je rekla Kristina, ko je pripovedovala o svojem življenju. Tik pred koncem vojne so njenega moža na Težki vodi dobili belogardisti, ga ubili, še prej pa vsega polomili. »Ostala sem z dvema hčerkama in taščo. Najprej sem za možem partizanom dobivala nekaj podpore, potem ko sem se ponovno poročila, pa so mi vse ukinili. Ko sem v Metliki prosila, so mi rekli, da sem že prepozna, da sem zamudila rok; pa vem, da so odobrili tistim, ki so dali prošnje za menoj.« Od takrat, tega je že več let, Kristina ni šla več v Metliko. »In v vas tudi ne grem k nikomur, samo doma sem, tu mi je najlepše. Tudi naši otroci ne hodijo po vasi, se kar sami zamotijo in igrajo, prostora je dovolj; tako je tudi bolje, če bi otroci kaj .našpilali' bi bili vsega krivi naši.« Kristinini hčeri so, kot še precej drugih otrok padlih partizanov, poslali na delo ali v šolo na Gorenjsko. »V Tržič sta šli pred leti, se tem poročili in obe sedaj živita na Gorenjskem.« Kristina je tako s tretjo hčerko Stanko in taščo ostala na Lokvici. »Ko je Stanka komaj shodila, nam je pogorela hiša. V enem letu smo se sedemkrat selile. Ni za govorit! Še sreča, da je bil moj
oče v Ameriki in mi je kupil to sedanjo hišo.....
Od tu je Stanka z ostalimi vaškimi otroki hodila peš v šolo v Metliko. Končala je pet razredov in šla v službo v suhorski obrat IMV. Tako ima danes 33-letna Stanka 17 let službe, in ves čas je v IMV na Suhorju. Najprej je delala kot delavka, sedaj pa je čistilka v proizvodnji. Z 19. leti se je poročila in se odselila k možu in njegovim staršem, ko ji še ni bilo 23 let, pa je prišla nazaj k mami v zadnjo hišo na Lokvici. »Dobro uro sem imela od moževega doma do mame. Najstarejša hčerka Marija še ni bila stara tri leta in je počasi hodila ob meni, ki sem v vozičku peljala sedemmesečno Tino, v trebuhu pa sem s sabo prinesla še Drejca. Tam ni bilo za zdržat, vse sem bila samo človek ne. Mož je bil nekaj časa v službi, potem pa je na materino zahtevo, ki je bila glavna v hiši, službo pustil, češ da je doma dovolj dela. Pa so imeli tistih par njiv. Mož se materi ni upal nič postaviti po robu, da bi se kaj potegnil zame, ki sem delala v službi in garala doma, pa nisem bila nič vredna. Kako je tašča .pihala' name, če sem hčerkama kdaj kupila kakšno malenkost, kaj za posladkat, še tepli bi me, če bi se pustila. Na koncu sem bila čisto uničena, sama kost in
koža. Če bi še malo ostala, bi me pobralo.......
Od takrat živi Stanka s svojimi otroki na Lokvici. Z otroki in za otroke. »Mož se ni nikoli nič brigal za otroke, v službi ni bil, denarja še zase ni imel, kaj šele, da bi ga kaj dajal za otroke. Pred nekaj leti je storil žalosten konec.« Najmlajši, Drejc, se spominja, je nekoč v avtobusu videl očeta, pa ga ta ni poznal. »Prvič pa je sina videl, ko je bil star že mesec dni. Ja, tako je, sami smo jih, gor spravili, jaz dam skoraj ves denar za otroke, vsi trije otroci hodijo v šolo, Ma-
o3 *rt
*.H « 'd o
0)
o.®
pH t.
o
Z oporoko, ki jo je sestavil nekaj let pred smrtjo, je Wil-liam Shakespeare, igralec in dramatik, zapustil svojo najboljšo posteljo svoji vdovi. Do smrti je v njej spal sam.
Angleški agronom Charlie Roberts ni bil zadovoljen, ko je leta 1974 vzgojil do takrat največji paradižnik. Tehtal je 2560 gramov. Charlie je oddrvel v nove delovne zmage, vzgojil je tudi paradižnik, ki je ime! namesto okroglih kockaste plodove. Ko je kmetovalec v enem od številnih intervjujev pojasnjeval svoje poljedelske sposobnosti, je povedal samo to, da je postopek precej zapleten, h- kockasti obliki in orjaški teži da največ pripomore predvajanje klasične glasbe. Seveda jo poslušajo rastline in ne njihov oskrbnik.
Svetnik in zaščitnik Irske sv. Patrick sploh ni bil Irec. Pobožni mož seje rodil v Britaniji, v zeleno deželo je zašel, ker je moral. Ugrabili so ga gusarji. Zanimivo je, da katedrala sv. Patricka v Dublinu ni rimskokatoliška, ampak protestantska cerkev. Kot je znano, so Irci zagrizeni katoliki. Največja katoliška katedrala sv. Patricka stoji v New Yorku, kjer živi več Ircev kot v kateremkoli drugem mestu na svetu.
Ne glede na razvoj vesoljske tehnike, je zelo malo verjetno, da bi se na Planetu Plutonu kdaj razvil turizem. Človek, ki bi se na Plutonu ozrl proti Soncu, bi zagledal zvezdico sijaja (gledano z Zemlje) Venere.
V jeziku Eskimov je več kot 20 besed za sneg. Ne gre za sinonime, ampak za dejstvo, da to ljudstvo razlikuje 20 vrst snega.
Če bi vse hrenovke, ki jih v Ameriki pojedo v enem letu, staknili v eno samo, bi bija dvakrat daljša od razdalje Zemlja-Luna.
Jimmy Carter, nekdanji ameriški predsednik, je dosege1 nekaj predsedniških prvenstev. Bil je prvi predsednik, ki se je rodil v porodnišnici, prvi ameriški predsednik, čigar pradeda so obesili kot konjskega tatu, prvi predsednik, ki se je aktivno ukvarjal z jogingom, in prvi predsednik, ki je zaukazal bojkot olimpijskih iger.
•
Sveta Hildegarda, nemška redovnica, ki je živela v XII stoletju, je bila res izvense-rijsko bitje. Govorila in pisala je osem jezikov, dopisovala si je s kralji, princi in kar štirimi papeži, pisala je verske knjige, nekoliko je tudi prerokovala, po potrebi pa oblekla viteški oklep in nastopila na turnirju.
Nadvse posebna vrsta bolhe, ki živi samo v Nemčiji in na Češkoslovaškem, se plodi in živi samo v papirnatih in lanenih podstavkih za vrčke piva. Zdaj je razumljivo tudi, zakaj živi bolha samo v omenjenih dveh deželah.
Glasba
   glasbe, s katero je navs- glede na to, kje je ali *af
r>i A ki A	ezadnje postala svetovno zna- počne, glasbe nikdar ne po-
Ul AN A KUob na in slavna.	tisne ob stran. »Nastopala
Pri njeni zadnji plošči sta bom, dokler bom mogla
Diana Ross je že lepo šte- sodelovala Barry Gibb iz dokler me bo moja publika vilo let v središču dogajanja v znane skupine Bee Gees, in želela poslušati,« pravi Diana svetovni zabavni glasbi. Svojo nič manj znani Michael Jack- Ross. To bo verjetno =e prvo veliko ploščo, »Meet The son. Njun vpliv je v zvoku in precej časa. Od ženske, ki Je Supremes«, je posnela že leta pesmih kar precej čutiti, še imela dovolj želje, znanja, 1963 kot članica popularnega posebno vpliv Barryja Gibba. sposobnosti in sreče, da se je soul tria The Supremes. Ata Spoznati ga je moč po njego- leta obdržala na vrhu kot priz-plošča ni bila začetek njene vih pevskih značilnostih in nana in nadvse uspešna pev' bleščeče kariere, saj je že dve sladkobni produkciji, čeprav ka, igralka, TV zvezda, Pr?" leti prej posnela samostojno je petje Diane Ross uspelo ducentka, gotovo lahko se ploščo »I Want A Guy«. Do »razredčiti« to Gibbovo ka- marsikaj pričakujemo, danes ima Diana Ross za lifornijsko zvočno sladkob-sabo že 57 objavljenih al- nost.
bumov. Zadnji, z naslovom Težko je vedeti, kaj si Diana »Eaten Alive«, je prišel na trg r0ss še želi, saj je v svoji pred kratkim in že kmalu naj dolgoletni karieri ne le sne-bi bil dosegljiv tudi našim lju- ma|a ploščo za ploščo, am-biteljem zabavne glasbe in pak se je tudi pojavljala v naj-petja te svetovne pevske bolj znanih TV oddajah. Ni ga legende. _	med znanimi in uspešnimi TV
Novo ploščo Diane Ross z voditelji, ki bi v svojo oddajo nekoliko provokativnim na- pozabSIi povabiti Diano Ross. slovom »Eaten Alive« je s ve- Predstavili so jo vsi po vrsti, tovni glasbeni tisk pričakal v od Epla Sullivana do Sam-glavnem zelo naklonjeno. Po- myja Davisa in Deana Marti-hvale so začele deževati pred- na. Diana je igrala tudi v nekaj vsem po izredno uspelih ne- uspešnih filmih, na primer v kaj prvih promocijskih kon- >,|_ady Sings The Blues«, pa certih te plošče. Celo taka »Mahogany« in »The Wiz«. zvezda, kot je Diana Ross, na- Diana Ross pravi, da je gla-mreč ničesar ne prepušča na- sba njena zapuščina. Ne ključju. Kljub vsem tem letom v svetovnem vrhu zabavne glasbe in 57 izdanim ploščam se je tudi ob izidu zadnje odpravila na promocijsko turnejo, ki je seveda zelo uspešna.
Med nekdanjo in današnjo Diano Ross, ki seje pred kratkim ponovno poročila, tokrat z norveškim ladjarjem Arne-jem Naessejem, je seveda nekaj razlike. Diana Ross seje iz nekdanje cenjene soul pevke razvila v izjemno pop pevko.
Njen glas in način interpretiranja se sicer nista spremenila, toda njene današnje pesmi niso več podobne tistim iz prve polovice njene kariere.
To natančneje pomeni, da je Diana Ross danes s petjem prilagojena »beli« publiki, čeprav ne bi bilo pravilno trditi, da se je povsem oddaljila od
opisane načine (najbrž so tudi drugačni, saj se klobčič šele razmotava), v tujini izginila sled za nekaj sto Jugo-slovančki. Končali so kot tatovi, žeparji, vlomilci, berači. Ko odrastejo in jih po vseh državah mili zakoni za nedo-letnike ne ščitijo več, iz njihovih vrst novačijo kriminalce težje kategorije, prostitutke, najbolj sposobni pa postanejo šefi sindikata, ki kupuje, si sposoja ali kako drugače nabavlja nadobudneže, ki jih bodo nekoč nadomestili.
Za konec je vsekakor potrebno povedati, da v Jugoslaviji sploh nimamo zakona ali predpisa, ki bi določal, da starši ne smejo prodajati, posojati itd. svojih otrok. Pa se nad tem nihče ne zgraža. Kdo na tem svetu pa bi lahko predvidel, da je kaj takega sploh mogoče?
Ko bo ob prvi priložnosti naša, dolenjska Romka z mojega vrta ukradla solato ali dve ali pa si sposodila kakšno drugo malenkost, bom zamižal na obe očesi. Moji, namreč, naši Romi ne prodajajo svoje krvi, otroci so jim najdragocenejša stvar na svetu. Na njihove ljubke črne glavice in sijoče očke gledam od danes z drugačnimi očmi.
MARJAN BAUER
Z naravo do zdravja
ČRNI TRN
Crni trn (Prunus spinoza) je do tri metre visok grm. Ime je zelo dobro izbrano, saj je zelo trnast in se vse stranske vejice končajo z ostrimi trni. Lub ima črnorjav, pecljate, ovalne liste, ki so nazobčani. Najlepši je grm zgodaj spomladi, ko se odene v številne bele cvetove, ki so včasih tako gosti, da se vejice sploh ne vidijo. Jeseni dozore trdi modrikasti plodovi, ki so nekoliko podobni slivam. Zato mu ljudje pravijo tudi divja slivica. Plodovi so neverjetno trpki in šele močna slana jim ta okus nekoliko omili, črni trn raste najraje ob robu goz da ali na jasah, sicer pa se rad drži v gostih vrstah, tako da nastanejo prave naravne žive meje.
Spomladi nabiramo cvetove, jeseni pa lubje drobnih vejic in plodove. Cvetovi imajo aromatičen vonj in so nekoliko grenkega okusa. Plodovi so zelo trpki in kiselkasti ter imajo rezek vonj. Šele mraz uniči trpkost, zato jih nabiramo pozimi, Posušimo jih pri 50° C.
V skorji in plodovih ima črni trn zelo veliko tanina in grenkih snovi, k koščicah plodov pa cianogenetske he-terozide, ki dajejo plodu značilen grenak okus. Listi in skorja vsebujejo precej organskih kislin, njihove rudninske soli ter flavonske he-terozide.
Črni trn je najbolj nedolžno odvajalo in bi ga morali imeti v vsaki domači lekarni. Poleg tega čaj iz cvetov čisti injača kri, zlasti pri kožnih boleznih, prehladnih obolenjih. Pripravimo si ga tako, da eno veliko
V neobvezen premislek
žlico posušenih cvetov poparimo z 2 del vrele vode in pustimo, da se ohladi. Čaj pijemo večkrat na dan po požirkih. Če čaju dodamo žlico medu, dobimo napitek, ki nam olajša izkašljevanje.
Za tiste, ki jih muči pretirana debelost priporočam čaj, sestavljen iz enakih delov črnega trna, rožmarina, kr-hlike, žajblja in pelina. Žlico mešanice prelijemo s pol litra vrele vode in pustimo, da se ohladi. Pijemo po eno ali dve skodelici zjutraj in zvečer. Kura traja šest tednov. Čaj deluje odvajalno, vendar brez vsakih neprijetnosti in težav, zelo po.aoešuje presnovo. Po-polr.cma drugače delujejo
PRODATE OTROKA?
Pred dnevi so jugoslovanske in avstrijske oblasti na naši severni meji pri Mariboru prestregle velik transport otrok iz Makedonije in Kosova, ki jih je skupina Slovencev in Romov spravila ilegalno na avstrijsko stran, kjer naj bi otroke prevzeli njihovi kupci oziroma lastniki. Kaj se doga-ja?
Ze nekaj tednov so jugoslovanska javna občila polna člankov in reportaž o trgovini predvsem z romskimi otroki iz južne Srbije, Kosova in Makedonije, ki jih njihovi starši prodajo ali proti primerni odškodnini posodijo šefom romskih tatinskih, žeparskih, vlomilskih in beraških tolp v Italiji, Avstriji in Franciji.
Otroke najprej dodobra izšolajo v nečednih obrteh, nato pa puste na ulico, od koder se malček ali fantič ne sme vrniti (če govorimo o Italiji) z manj kot 100 000 lirami na dan. Neredko novi lastniki otroke zaradi bolj učinkovitega beračenja tudi pohabijo, znani pa so tudi primeri, daso ta zločin nad lastno krvjo naredili kar starši, da bi bilo »blago« več vredno.
Dogaja se celo, da italijanski zakonski pari, ki ne morejo imeti otrok, jugoslovanske dojenčke posvoje. Tarifa je do 15,000.000 lir. Seveda usode teh Romčkov ne moremo enačiti z usodo prodanih ali posojenih beračkov in tatičev, toda ne glede na morebitni brokat ter vso mogočo krušno ljubezen in udobje, je srhljiva pomisel, da se je mogoče za denar odpovedati otroku, oziroma jih rojevati samo zato, da bi jih čim bolje vnovčili.
\  _____________________________
V nekaterih evropskih državah (zlasti v sosednji Avstriji) je afera z jugoslovanskimi otroci sprožila val ogorčenja in komentarjev z zelo lahko določljivimi posledicami za ugled Jugoslavije. Evropa ne more razumeti, kako lahko nekdo, ki živi sredi Evrope, v 20. stoletju posoja ali, kar je še pogosteje, prodaja otroke, ki jih večinoma nikoli več ne najdejo. Povedati je namreč treba, da je precej otrok z juga Jugoslavije tudi ukradenih. Kako je mogoče, da starši ne prijavijo izginotja otroka, kako to, da se ne vznemirijo in ukrepajo šolske oblasti, ko nadobudnežev ni v šolo? Razlog, da otroci morebiti ne hodijo v šolo, ni opravičilo, saj gre za šoloobvezni naraščaj.
Vprašanja, vprašanja in skoraj nobenega odgovora. Razen mogoče dejstva, da je od petdesetih let do danes na
plodovi. Zaradi trpkosti delujejo adstrigentno, to je stiskajo žilice, zaustavljajo krvavenje. Poleg tega plodovi krepijo delovanje mišic zaže-malk v črevesju in sečnem mehurju. Zato jih mnogi priporočajo kot zdravilo proti driskam, uhajanju urina itd. Pripravimo si prevretek, žlico posušenih plodov dobro skuhamo v 2 del vode. Ta čaj pijemo večkrat na dan. Ce imamo vneto grlo, lahko čaj tudi grgramo. Tudi lubje je zdravilno. Iz njega si pripravimo prevretek, v katerem si kopamo prepotene noge. S tem zmanjšamo neprijetno potenje.
BORIS JAGODIC
222)
priloga dolenjskega lista
Rok Petrovič
NAJVEČJI
FILOZOF
NA
SMUČEH
|	—   ——	N.
Le dobri dve uri po 7ares neverjetni smoli v sobotnem zadnjem letošnjem veleslalomu za svetovni pokal, ki je Petroviču odvzela ne le tretje mesto, pač pa po mnenju nekaterih celo zmago, saj bi bil njegov čas brez te na- ' pake pri zadnjih vratcih vsaj za kako desetinko sekunde boljši, sva z Rokom sedela v avli kranjskogorskega hotela Kompas. Miren |r> zbran kot vedno prav z ničemer ne izdaja svojega razočaranja. »Porazi so vendar sestavni del športa,« pravi, »napake pa, vsaj zame, dragocena izkušnja, iz katere se veliko naučim.«. Da je to res, je pokazal že dan kasneje, ko je z veličastno in nepozabno zmago pred 30-tisoč glavo množico pod Vit-rancem potrdil, da je tačas zagotovo najboljši slalomist sveta.
__
. Ne pravijo zaman nekateri Petroviču tudi, da je največji filozof na smučeh. Na zastavljena vprašanja odgovarja šele po tehtnem premisleku, njegovi odgovori so zapleteni, za nekatere Potrebuješ časa, da jih razvozlaš. Bolj je Podoben kakšnemu politiku, ki mu ni do Konkretnosti. A Rok je pač filozof in skoraj že znanstveni teoretik, kar dokazuje s svojim Pristopom k smučanju, treningom, tekmam, je Pa na srečo izreden praktik med slalomskimi in veleslalomskimi vratci. Slovencem je to dokazal ze kot pionir, saj je veljal za enega najobetavne-
nr Halpskih smu^arjev, svetu pa se je najbolje predstavil na svetovnem prvenstvu lani v Bor-™u: najpreje v veleslalomu, nato pa z ne-pozabn° vožnjo v slalomu, po kateri so ga nekateri primerjali kar s kamikazo. Tudi dejstvo, da
“Pojahal« vratca, ni več moglo spremeniti vtisa. da je v izbrani smučarski vrh stopilo novo ime.
£ kako prenašate breme popularnosti, ki Jr. 0 .iznenada padlo na vas? Ne le tu v Kranj-
9°rL Pač pa domala na vseh zadnjih tekmah svetovnega pokala ste v središču pozornosti.
»tare. Res pa je, da sedaj porabim več časa za nekatere stvari. Tudi tale najin pogovor sodi med nove obveze, ki sem jih bil prej oproščen.«
• K popularnosti sodi tudi vprašanje o odgovornosti. Kaj pomeni biti prvi smučar v naši reprezentanci, naslediti mesto Bojana Križaja in Kaj pomeni smučati pred več desettisočglavo množico svojih gledalcev?
"Daleč največjo odgovornost imam pred samim seboj, vse ostalo je manj pomembno. Na to,
sem najboljši mož jugoslovanske ekipe, pa ®Ploh še nisem pomislil. Delam in živim enako K°t prej. Na srečo. Imam veliko drugih Problemov, da bi se ukvarjal s takšnimi stvarmi.«
• Breme odgovornosti prinaša tudi tremo.
»Nobenih težav nimam s tem. 2e od malih nog
ukvarjam z avtogenim treningom, kar mi pomaga k popolni psihični stabilnosti.«
• O svojih ciljih tudi pred pričetkom sezone niste dosti govorili. Pa vendar. So po decembrskih uspehih kaj višji?
»Lahko povem, da so bili moji letošnji cilji ve-IKo n'žji, kot sem to sam mislil po koncu lanske sezone. Zaradi poškodbe hrbtenice sem letos 'reniral precej manj, kot sem načrtoval. Se oanes ne morem delati vsega, kar bi rad, Predvsem ne dovolj intenzivno. Tudi ti uspehi me niso prav nič zmedli. Sam vem, koliko ‘morem popolnoma zdrav in koliko poškodo-Van. Cilji za letošnjo sezono so torej ostali Povsem enaki. Res pa je, da jih v številkah ne "lorem izraziti. Moji cilji so po vsebini različni od Cl|jev, ki si jih postavljajo drugi.«
* Serge Lang (oče in vodja svetovnega pokala, °P- p.) je med vašo drugo veleslalomsko vožnjo
x jfck. Ski -rtiSf, Vforid Cun
v ciljni areni dejal, da gledamo bodočega zmagovalca svetovnega pokala. Ali je kaj takšnega, glede na vašo dokončno odločitev, da vozite le slalom in veleslalom, sploh mogoče?
»Teoretično je mogoče vse.«
• Drži, da superveleslalom ne boste vozili?
»Ne docela. Super G bom vozil, a le takrat, kadar ne bom imel početi kaj pametnejšegal«
• Trenutno ste v slalomu močnejši, kot v veleslalomu, čeprav slalomu na treningih posvečate precej manj časa. Kakšna je vaša razlaga tega nasprotja?
»V prvi vrsti je pomembna kvaliteta treninga, zanašam pa se tudi na svoje izkušnje. Kajti ko sem veliko treniral slalom, sem bil v tej disciplini vselej slab. Enostavno me vsako dirjanje ubija, sam menim, da je v slalomu bistvena kreativnost. Pri modernem treningu se število ponovitev zmanjšuje na račun drugih, po moje pomembnejših stvari. Le kakšen užitek je, če se ves dan zaletavaš v kole? Sicer pa zato tudi nosim slalomsko čelado. Zakaj bi bil tepen, če ni potrebno!?«
• Omenili ste čelado, opaziti pa je še dve novosti: železne ploščice, ki jih imate prilepljene
na prednjem delu smuči, in svojevrstno povite ročaje palic.
»Ploščice pomagajo k temu, da smuči vzavoju manj vibrirajo, ovinek tako laže izpeljem. Kar pa zadeve palice: že prej sem dejal, da novi koli močno udarjajo. Lani sem imel po rokah podplutbe, sedaj sem pa jermene na palicah debelo povil. Resda je videti, kot bi držal ročaj sablje, a roka je vendarle zaščitena.«
• Ob čeladi in teh novostih vas smučarski svet pozna še po nečem: tehniki vaše vožnje. Po zmagi v Sestrieru je trener italijanske reprezentance izjavil, da je vaša tehnika dobra le za tri, štiri zavoje.
»Moja tehnika vožnje je pač prilagojena meni in italijanski trener bi zares lahko vedel, da je imel sestrierski slalom precej več, kot tri ali štiri zavoje (tudi kranjskogorski op. p.). Moje glavno vodilo je: smučati s silo, ampak ne na silo!«
• Ali lahko to drugače pojasnite?
»Lahko. Smučati z močjo tigra in z lahkotnostjo ptice.«
• Mar to pomeni, da v vašem razvoju niste posnemali drugih smučarjev?
»Že od malega sem se naučil, da je nekritično kopiranje velika neumnost. Enako, kot je neumnost ne sprejeti tistega, kar misliš, da je dobro in predvsem hitro. Na televiziji veliko več gledam svoje smučanje, kot pa smučanje drugih. Morda tudi zato, ker imam o svojih tekmecih v glavi boljšo sliko, kot mi jo lahko ponudi televizija.«
• Ob koncu lanske sezone ste izjavili, da ste končno razčistili stvari v svoji glavi in jih postavil na pravo mesto. Kaj ste mislili s tem?
»V smučanju sem našel svoj smisel in sem z njim zadovoljen. To pa še ne pomeni, da sem se odločil biti smučar za večno.«
• Temveč?
»O svojih načrtih ne bi rad veliko govoril, saj sem jih imel že precej, a se mi jih je tudi veliko podrlo. Gotovo je le, da se bom po tem obdobju ukvarjanja z vrhunskim športom docela posvetil šoli.«
• In kdaj bo to?
»Smučati mislim največ tja do 25. leta, ne glede na to, ali bodo že leto zatem olimpijske igre, jaz pa eden prvih kandidatov za medalje.«
• Govori se, da boste že marca odšli na služenje vojaškega roka. Kaj pomeni to za mladega športnika, ki se je šele prebil v vrh?
»O mojem odhodu v JLA še ni nič dokončnega. Na drugi del vprašanja pa naj raje odgovorijo trenerji.«
• Koga pri smučanju najbolj poslušate, očeta, trenerja, sebe?
»Prav gotovo sebe. Le jaz lahko vem, kaj čutim v sebi in najbrž se toliko poznam, da lahko odločam o stvareh v zvezi s seboj. Res pa je, da je sprva vajeti držal v rokah oče in da še danes sodelujeva. Veliko laže je tako razviti vse misli, pripomobe, poglede, kot če si sam. Navsezadnje v očetu ne vidim zgolj očeta, pač pa vrhunskega športnega znanstvenika.«
• Kje je po vašem iskati vzroke za številne uspehe jugoslovanskega smučanja, ki nas uvrščajo ob bok velesilam v tem športu, kot so Italija, Avstrija, Švica, Francija, tudi švedska? In to ob tem, da razpolagamo z manj denarja, manj sodobnimi pripomočki za vadbo, da ne naštevam vsega.
»Mislim, da je skrivnost uspešnosti našega smučanja v veliki individualizaciji tega športa.«
• Lahko poveste konkretneje?
»Dejstvo je, da ima vsak tekmovalec svoje sposobnosti, ki se jim je treba prilagoditi in jih tudi maksimalno izkoristiti. Vsak smučar ima torej svoje potrebe na treningu in zatorej trening ne more biti za vse enak. Takšno delo se nam je obrestovalo.«
• Vse več vprašanj je ob vaših zadnjih uspehih okoli tega, ali so v Elanu kaj ljubosumni, ker vozite smuči Rossignol. Ali drugače: je kaj namigov, da bi presedlali na naše smuči?
»Smuči Rossignol vozim že osmo leto in ne vidim pravega razloga, da bi jih zamenjal. Če bi presedlal na Elanove smuči, bi to pomenilo ogromno izgubo za jugoslovanski smučarski sklad, ki že tako ni bogat. In še nekaj: Elan mi še nikoli doslej ni ponudil svojih smuči, da bi jih preizkusil. Ob tem pa moram še reči, da sem imel letos posebno testiranje smuči Rossignol, ki je po moje zelo dobro uspelo.«
• Veliko se govori o zaslužkih smučarjev, predvsem seveda tujih. Toda ali se da od smuča-rije živeti tudi pri nas?
»Težko. Da sem bolj konkreten: sproti se s smučarijo da preživeti, vsaj če si sam, tako kot jaz. Sam pa si s tem ne belim glave. Bolj mi gre za razvoj mentalnih kot materialnih dobrin.«
BOJAN BUDJA Foto: JANEZ PAVLIN
priloga	dolenjske
□ 23
vole—Zvirče—Struge, Koroška vas—Jurna vas. S 96 milijoni naj bi dokončali posodobitev ceste Kandija—Uršna sela in zgradili nov most prek Temenice v Prečni. S 160 milijoni pa bo cestna skupnost sofinancirala programe krajevnih skupnosti. Tudi to ni videti tako malo, še posebno, ker se prav ta sredstva v krajevnih skupnostih oplemenitijo, a kaj, ko je vsak meter nove ceste tako orag. Kilometra najbolj skromne ceste danes ni več mogoče narediti pod 20 milijoni dinarjev. Torej bi vsa zgornja vsota, če ne bi bila oplemenitena, zadostovala za vsega 8 kilometrov najbolj skromne ceste!
Za večja popravila mostov je do leta 1990 planiranih 172,8 milijona din. Vsota je glede na potrebe hudo skromna. Kaj bo z novim novomeškim mostom ali še kakšnim potrebnim, pa tako ni znano. Verjetno nikjer ne bo šlo brez posebnega združevanja posebej zainteresiranih, kot je to bilo za most prek Krke v Dragi. Upamo le, da se ne bo še kje ponovila zgodba iz Zaloga, ker bo sicer cestno podjetje, ki po sedaj veljavnem načinu financiranja svoje dejavnosti vzdrževanja in varstva cestnega omrežja že tako dosega le polovične učinke, ker mora poslovati z dragimi kratkoročnimi krediti (v prvem devet-mesečju 1985 je cestno podjetje dalo samo za obresti za kratkoročne kredite okrog 80 milijonov!) prišlo na boben ali pa bo most ostal nepopravljen. Za popravilo zaloškega cestno podjetje namreč še ni dobilo in očitno še ne bo dobilo plačila, saj zavarovalnica noče in noče izplačati denarja, 8 milijonov pa le ni tako malo.i0 je še en dokaz več, kako je cestno gospodarstvo dejavnost posebnega družbenega pomena le po tem, da prizadeva prav vse ljudi, sicenpa mora delovati in poslovati kot kdorkoli v naši družbi.
S tem občinskega cestnega jadikovanja, zal, še ni konec. Velike težave bodo v prihodnje v občini tudi z magistralkami, ki so v pristojnost republiške skupnosti za ceste. V novomesK občini je vrsta odsekov tega ranga nujno potrebnih temeljitega popravila. Omenimo naj le naravnost nemogoč odsek Ločna—Mačkovec. 'a odsek je bil skupaj s tistim Novo mesto-—Karteljevo celo že v eni od variant plana repu-bliške cestne skupnosti, a je potem oboje »zletelo« iz programa, ko so načrtovali obračunavanje amortizacije za ceste, s čemer se je zeio skrčila vsota in s tem obseg cestnih rekonstruK-cij. Skušali naj bi doseči, da bo ta cesta venda našla mesto v republiškem programu, vprašanje pa je, kaj se bo dalo narediti. Denarja je namreč zelo malo. In naj zaključimo tarnanje z navidezno malenkostjo: tudi za zagotavljanje opremljenosti cest, za signalizacijo, predvsem
tisto, ki je nujno potrebna za varnost prometa, n
več pravega denarja, ne za lokalne, še manjp* za regionalne ceste. Na tem področju je poldzaj celo slabši kot pred leti, tako da je menda ce]o vprašljivo učenje kandidatov za nove voznike-Prav veliko se z dobrim milijonom, koliko^ občinska cestna skupnost Novo mesto letos n*-menja za signalizacijo za lokalne ceste v obcinh res ne da narediti, če samo znak stane od 30 d° 200 tisočakov, novih seveda, potem pa je tu se drog, postavitev. Dveh milijonovzasignalizaCIJ° za regionalke iz republiške skupnosti za ceste pa tako ni od nikoder, j. LINDIČ—DRAGA5
Vsakdanjosti__
CESTE,
KI JIH BOLJ KOT PROMET SKRBI DENAR
Tudi zaradi cest bo vse nas, uporabnike in vse tiste, ki so kakorkoli odgovorni za stanje na cestah, očitno še hudo bolela glava. Cestno podjetje Novo mesto, ki sicer skrbi za ceste v več občinah, je v poročilu o izvajanju dejavnosti vzdrževanja in varstva cest v novomeški občini v letošnjem prvem devetmesečju za skupščino občinske skupnosti za ceste, ki je bila pretekli teden, zapisalo, da brez temeljitih sprememb pri planiranju sredstev za vzdrževanje cest v zelo kratkem času ne bo več možno obdržati niti spodnje meje povprečne prevoznosti cest, kot je bila v planu za letos opredeljena raven vzdrževanja cestnega omrežja na našem območju. Verjetno je vsaj večini jasno, da ne gre za nepotrebno dramatiziranje. Vse namreč pove izredno slabo stanje naših cest, ki pa bodo očitno še naprej propadale.
Že nekajkrat smo napisali, da ni dovolj denarja za normalno vzdrževanje obstoječega cestnega omrežja, ampak ga je le še za krpanje lukenj, pa še to ne vseh, temveč le največjih. Posebno trpi regionalno cestno omrežje, ki je bilo v novomeški občini v veliki meri sicer modernizirano, a že pred dolgo časa. Sedaj je regionalna cestna mreža v novomeški občini v razpadanju, k čemer so v zadnjih letih pripomogle še hude zime, po katerih ni bilo mogoče zagotoviti nujno potrebnega vzdrževanja. Dejstvo je, da cestno podjetje velik del denarja, namenjenega vzdrževanju regionalnih cest, porabizazimskoslužbo, poletno vzdrževanje pa je potem skrčeno na minimum. Je pač tako, da je večina naših regionalnih cest v enako dragi prioriteti zimske službe kot magistralne ceste, sredstev na kilometer pa je na voljo približno za polovico manj. Veliko poveže poraba soli v okviru zimske službe. Za več kot polovico manj kilometrov regionalnih cest od lokalnih gre približno trikrat več soli kotza lokalne ceste, denarja za vzdrževanje lokalnih cest pa je le neznatno manj kot za vzdrževanje regionalk. Za letos na primer je bilo za vzdrževanje regionalnih cest v-novomeški občini planiranih 41,678 milijona din. Do konca septembra je cestno podjetje porabilo v ta namen že dobrih 43 milijonov, od tega skoraj 23 milijonov januarja in februarja in 6 milijonov v marcu, ko je tudi še bilo
nekaj zimske službe. Do konca leta naj bi za regionalke dejansko porabili celo blizu 70 milijonov din. Vse skupaj pa bo skoraj kot kaplja v morje. Čeprav v cestnem podjetju niso povsem uspeli s predvideno minimalno porabo denarja po koncu zime, so ceste še daleč od tega, da bi se z njihovim stanjem lahko zadovoljili ali celo hvalili. Da bi za kakovostno odpravo zimskih poškodb na tako iztrošenih cestah, kot je večina »občinskih« regionalk, potrebovali ogromen kup denarja, pove tudi podatek, da je sanacija dveh malo daljših odsekov za potrebe balkanskega kolesarskega prvenstva stala 34,8 milijona din (!), ki seveda niso šli iz občinske cestne vreče. Tudi prihodnost za regionalke pa očitno ne bo nič bolj rožnata. V petletnem planu občinske cestne skupnosti do 1990 jih sploh ni.
Še vedno namreč ni razščiščena dilema, ali naj bodo slovenske regionalke v pristojnosti občinskih ali republiške skupnosti za ceste. Po zakonu so sicer »občinske«, le da jih v taki finančni suši nikjer, pa tudi v Novem mestu ne, ne radosti odgovornost za njih in bi se jih prav radi »znebili«. Seveda pa so za regionalne ceste nekakšni plani narejeni. Tako naj bi bilo v vseh petih letih
do 1990 na voljo za vzdrževanje regionalk v novomeški občini okrog 317 milijonov din ter 110 milijonov za modernizacije. To niti ni videti tako malo, le da so potrebe bistveno večje.
Seveda se lokalnim cestam v novomeški občini ne godi dosti bolje kot regionalkam. Denar, ki ga delovni ljudje združijo v občinski skupnosti za ceste, ne zadošča za veliko novih kilometrov asfalta, za temeljito vzdrževanje in modernizacijo vse že obstoječe lokalne cestne mreže. Če bi ta denar iz sisa ne bil oplemeniten s prispevki in delom krajevnih skupnosti in ljudi v posameznih krajih, bi bilo vse skupaj res hudo žalostno. V prihodnji petletki naj bi za lokalno cestno mrežo v občini na primer združili 1,54 milijarde din. Od tega naj bi šlo za vzdrževanje in varstvo lokalk 365 milijonov. Za obnove in sanacije lokalnih cest naj bi dali 442 milijonov. Na seznamu so ceste Kronovo—Dobrava, Bršljin—Straža, Vav-ta vas—Dolenjske Toplice—Podturn in Morko polje—Orehovica—Šentjernej. Za modernizacije lokalnih cest pa naj bi zbrali dobrih 377 milijonov. Od tega naj bi šlo nekaj nad 121 milijonov za ceste v manj razvitih krajevnih skupnostih, in sicer bi s temi sredstvi modernizirali ceste Stopiče—Dolž, Smuka—Hinje—Pre-
llpll
plaket akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička, ki jih je ob letošnjem kulturnem prazniku podaril svojemu rojstnemu kraju. Na tej strani Save so tudi vse štiri v turističnem prospektu predstavljene gostilne. Gostilni Olge Colner pravijo »Na obali, spomladi bo odprla tudi novi pension »Panorama« med zgornjim in spodnjim delom vasi. V vrhu nad Boštanjem je v prvem vinogradniškem okolju gostišče zdomca povratnika Martina Dolinška, v Tržišču gostilna Jelen Igorja Malusa kot izhodišče za njegovo znano zidanico sredi malkovških goric.
Samo sevniško kotlino odlikuje znatno milejše podnebje kot okolico, ker se ob Lisci in bolj oddaljenem Bohorju ustavijo bojda še sredozemski vplivi. Posebno Lisca je znana izletniška točka, ki v zimskem času premore dvoje smučarskih vlečnic, katerih smučarska karta je najmanj dvakrat cenejša kot v ostalih smučarskih središčih. Za nameček se je s primerno opremo mogoče pripeljati z avtomobilom prav na vrh le nekaj manj kot 1000 metrov visoke gore. V toplejših mesecih je tod raj za zmajarje. S tega vrha se prav lepo vidi sevniški bazen, nova pridobitev v tem letu. Ljubitelji gora v maju ne zamudijo cvetočega encijana na pobočjih Lovrenca in tudi Lisce, v gozdiču nad Boštanjem pa redkega rumenega sleča (pontska azaleja), ki se tod vse bogateje razrašča.
Tržani v Sevnici so že od nekdaj nekaj dali na turizem, saj so celo z odlokom svoje občine popoldne, torej med počitkom gostov, prepovedali mlačev. Leksikon Dravske banovine opisuje okoliške kraje, kamor so še v stari Jugoslaviji radi zahajali Zagrebčani in Dunajčani. Slednjim (celo dvoru črno-žolte monarhije) ta kraj ni bil neznan zaradi jabolka — sevniške voščenke, ki se tod še dandanes najde v kmečkih sadovnjakih. Revna sevniška občina je ob vstopu v novo petletko slednjič le spoznata, da nekaj denarcev lahko pridobi tudi iz turizma. Domačemu turističnemu društvu ob prvem koraku, novem turističnem prospektu, ostajajo še naslednji. Predvsem bi gostje morali odhajati zadovoljni.
a. Železnik
Sevniški turizem
EDINSTVENI
V
NAVADNOSTIH
riaio n^ e a9necije, ki so se nekdaj raje ukva-tiDai mi 'zleti v tuiino’ zadnje čase vse bolj H* J.° .na?ai.y manjše kraje izven znanih letova-DPti* ‘urist'.čnih krajev. Dobrodošli so tudi manj in^rJ]190stje’ Pa tudi b so bojda že siti turistične turno n)Ske P°nudbe, iščejo starožitvosti, kul-spomenike in še nepokvarjene gostitelje.
2 J?.ko se vedno pogosteje dogaja, da kakšen ških?n ayt°bus postane tudi v Sevnici in okoli-vkii aV3*'11- Ce|jski Izletnik je to občino že nci i v SV(?jo ponudbo. Sredi decembra jim je D P®1 0|zdati tudi kar pester turistični prospekt s skn	2animivostmi. Vse pogostejši obi-
kar ftnn' t8^a P°savskega mesta, ki se ponaša s viln tno z9°d°vino, prihajajo sem vse šte-sp, zaradi Povsem navadnih stvari. Avtobusi np* .y.*iaj° Pred butikom Lisce, kjer si posebno znejsi spol oskrbi, kar prodaja ta tovarna od '"nega programa perila pod zaščitnim Dro zvit°repke. V že omenjenem novem nnrtSiPektu so domiselno opozorili še na po-kun ostalih znanih sevniških tovarn, ki tak na-les 3lni 'zlet lab ko zaokroži še na druge stvari: t eno obutev v industrijski prodajalni Kopi-. ne> otroško konfekcijo v prodajalni Jutranjke ar prodajalno Stillesa. Sicer mala papirnica in ^'9arna v hotelu Ajdovec ima vse bogatejšo oiU^b? domačih spominkov.
«*n,ič je to jesen Sevničanom spet uspelo v oceh usmeriti reflektorje na izzivalno lepi grad
nad mestom. Na njem je treba še marsikaj postoriti, vendar je v njem vsak dan kaj novega. Vse več je z izdelkov domače zbirke »Sevnica skozi čas«. Kdor ne more na naravno prizorišče obnovljenih poznorimskih zidin in prizorišča prvih krščevanj pred prihodom Slovanov, si lahko v gradu ogleda stalno razstavo, ki jo je bil pripravil še pokojni dr. Peter Petru, eden najzaslužnejših za arheološka izkopavanja evropskega pomena na Ajdovskem gradcu. Sevničani si lahko štejejo v čast, da je njihov rojak Ernest Krulej deloval v znanem jugoslovanskem odboru in izrisal zemljevid Jugoslavije, ko troedine kraljevine še ni bilo. Ta zanimivi zemljevid je v zbirki »Sevnica skozi čas«, kjer so tudi dobri prikazi zmedvojnega razvoja kraja, delavskega gibanja v rdečem Jugotaninu in kasnejše NOB.
Tudi gasilci so razstavili svoje več kot stoletno delovanje. Je pa grad vreden ogleda tudi zaradi edinstvenih fresk. Najbolj znan je po Lutrovi
kapeli in njenih slikarijah. Ped časom je v Celju udomljeni dolenjski rojak, akademski kipar in restavrator Viktor Povše, v jugovzhodnem grajskem stolpu odkril baročne alegorične freske, ki predstavljao štiri letne čase. Iz stare občine nameravajo v doglednem času v to okolje prenesti poročno dvorano. V gradu je podjeten mlad gostinec Toni Hrovat odprl gostišče, zdaj se je tu mogoče med zamudnimi ogledi tudi okrepčati. Zanimiva je že pot do tega gradu. Zdaj gre po Florjanski ulici, lahko občuduje najstarejšo trško cerkvico istega patrona, ki je prestal oba požara, pred tem pa tudi po obnovi kričeče bogato kužno znamenje na Glavnem trgu. Sara občinska zgradba dobiva v teh zimskih mesecih novo fasado. Upajmo, da varstveniki spomenikov ne bodo imeli pripomb na novi omet, ko bo že prepozno.
Avtobusi radi zavijejo čez Savo v bližnji Bo-štanj. Od letošnje jeseni je v prostorih krajevne skupnosti v gasilskem domu stalna razstava
fertjgEI
m
raTl
STRAŠNA
ZGODBA
| |IW
Kako rada poslušam smešne zgodbe, posebno če jih pripoveduje moj oče. Kadar se mu razveže jezik, govori kot raztrgan dohter. Seveda take priložnosti nikoli ne zamudim.
»Hop, Tatjanca! Hočeš slišati kaj smešnega, a?« me je oče razposajen prijel za nos. Vneto sem mu pokimala. Udobno se je namestil na kavč in začel:
»Sestrična Irena se je poročila. Na predvečer pa so možje namesto klavrnih fantov postavljali mlaj. Vse so imeli pripravljeno, le bršljana za venec ni bilo. Prerekali so se, kje bi ga dobili in kdo bi šel ponj. Moj stric se je oglasil, da ve, kje raste. Sosedov Lojze je rekel: Potem pa kar hitro ponj. In čimprej pridi nazaj, da bo mlaj pred polnočjo pokonci.
Stric plane v starega fička in se odpelje, kot da bi mu gorelo za petami. Bršljan je rasel na pokopališču. Stric je avto parkiral pod stopnicami pokopališča. Malo tesno mu je bilo pri srcu, toda hitro je skočil ven in natrgal neke rože, ki pa v resnici niso bile bršljan, le podobne so mu bile. Sele pri avtomobilu je nejevoljen ugotovil, da to ni bršljan.
Sment, zdaj pa nazaj,« je jezno puhnil. Odbrzel je po stopnicah. Tedaj se je spomnil, da pravi bršljan raste pravzaprav pri mrliški vežici. Mhm! Upam, da ni ravno danes kdo pozabil dihati in zdaj leži v vežici, je mrmral stric. Stekel je tja in natrgal šop bršljana.
V tem trenutku je ura odbila polnoč. Kar se odpro glavna vrata cerkve. V trdo temo stopajo beli ljudje brez glav in nosijo belo krsto. Čeprav so bili brez glav, so peli neko lepo pesem, le besede niso bile razumljive. Sprevod se je premaknil za cerkveni vogal.
Sele tedaj se je stric lahko premaknil z mesta, kjer je stal. Kot brez uma je zdrvel po stopnicah. Petnajst stopnic je preskočil v dveh skokih. V hipu je bil pri avtomobilu in pognal z vso hitrostjo.
Stran, stran! si je ponavljal. V slabe pol minute je bil že pri mlaju, s pomečkanim bršljanom v rokah. Bil je še vedno preplašen in ves trd. Spomin na ljudi brez glav gaje spravljal ob pamet. Najbrž je imel tudi kaj odvečnega v hlačah.
Vsi so ga začudeno gledali in spraševali, kaj je bilo, da se tako skisano drži. Ogledovali so avto, če je z njim mogoče ravnal ovinke po cesti. Pa ni bilo z avtomobilom nič narobe.
Stric je komaj prišel do sape. Ni mu šlo v glavo, kako so mogli ljudje peti, saj so bili vendar brez glav! Možje so dejali: .Francelj, Francelj, malcesivrožcah. pa si tovsevidel. Ljudje brez glav? Brr, pravljice za lahko noč1'
,Ne tega pa ne boste rekli! To sem videl na svoje lastne oči vam pravim! V rožicah sem bil. priznam, a toliko ne, da bi si vse to izmislil, je zatrjeval. ,če ne verjamete, pojdi ti, Lojze, ali pa ti, Jože, sam ob polnoči na britof! Vama dam, kar hočeta!'
Pa misliš, da je šel kdo? Noben!« je končal oče.
TATJANA HRIBAR
ČRNI
MOŽJE
Pomladno jutro. Sonce je vstalo iznad gore in obsijalo pokrajino. Prvi sončni žarki so prebudili ptice in prebudila seje tudi hiša na vzpetini. Vendar to jutro ni bilo jutro kot vsa doslej.
Po cesti pod klancem seje pomikala kolona fašistov.
Na prag domačije na hribu je stopil majhen deček. Pogledal je v prebujajočo se dolino in brž stekel v hišo. »Mati, mati!« je vzkliknil. »Glej, gredo neki črni, mrki ljudje!«
Mati stopi pred vrata in se zaskrbljeno ozira v dolino. »Le kaj hočejo ti hudiči pri nas?« se vprašuje.
Vojaki se pomikajo k hiši. Na dvorišču se ustavijo in se postrojijo v vrsto. Nemo in čemerno gledajo izpod čelad in kapic.
»Radi bi izvedeli, kje imate starejšega sina!« se zadere poveljnik, najbolj črn mož v čudni četi. »V partizanih je.« pravi oče, ki ve, da zanjg ni več rešitve. »Odšel je tja bojevat se za boljši, lepši čas! Pa vi, hudiči, za koga se bojujete?«
Poveljniku fašistov se pomrači čelo. Vz-kipeva počasi. Zdaj zdaj bo počilo. »Gremo!« zavpije. »Tja gor, na vrh hriba!«
In že so tu.
»Koplji!« ukaže očetu. Oče koplje, koplje, počasi, kot da bi hotel minutko, dve dlje živeti.
»Mati, zakaj koplje jamo?« vpraša sinček mater.
»Zato, da bo v njo posadil drevo, ki bo vzcvetelo in se zavilo v rdečo barvo «
Sinček je ni razumel in še in še ji je zastavljal vprašanja. Mati se je vedno izognila pravemu odgovoru, da jih bojo pobili.
Postavijo se pred jamo. Mati stisne sinka k sebi in mu zakrije oči. Dolge so te sekunde, zadnje sekunde življenja.
Vojaki namerijo . Zasliši se večkraten pok... Telesa se brez življenja zgrudijo v jamo Fašisti jih zagrebejo
Spet zavlada mir na hribu Ptičke piepe-vajo svoje pesmice, kot da poioio uspavanko sinku in njegovim starsem
EVA ZUPANČIČ
VAŠA	ZG
VAŠA	ZGODBA
POŠTAR
NOVI
ŠTEVCI
Je že tako. da ob koncu vsakega leta polagamo račune, obračune in planiramo. Ob tem se z bridkostjo ali veseljem spominjamo preteklega razdobja in pogumno ali prestrašeno zremo v prihodnost.
»Kaj nam bo prinesla prihodnostt?« so modrovali v naelektreni električni distribucijski mreži.
Res je. da smo v preteklosti ustvarjali in ustvarili več kot drugi, ki nimajo takih možnosti. Res je tako dano le nam, no. pa morda še nekaterim. Vendar cene rastejo,« je dejal predsedujoči delavec in v vsej dvorani je zavladala žalost.
»Se ob dohodke bomo nazadnje, industrija in pa tisti, na katere smo največ računali, pa se nam bodo smejali v brk Nekaj moramo storiti!« so modrovali. Modrovali so vsi poprek in razmišljali in žalovali kot na kakšnem pogrebu.
NESREČA
Nenadoma vzdrami dvorano ropot nekoga, kije sedel v sredini »Tuhtate in tuhtate, kako bi si povečali dohodek in ničesar ne potuhtate!« je pikro pripomnil. »S kladivom na glavico sem zadel!« je dejal in pomilovalno okaral predsedujočega: »Pobuda bi lahko prišla tudi od vas «
No in kaj si ti, kurjač centralne kurjave, posebnega pogruntal Saj nas tako in tako greješ in smo ti vsi hvaležni. Naj kdo iz vodstvene strukture, vešč samoupravnih prijemov, poišče možnosti, da bo naš dohodek rasel kot testo, v katerega bo vsekakor treba vmešati veliko kvasa Pa še na toplem mora vsa zadeva biti «
»Ste mi vzeli pravico do ustvarjanja dohodka ali kaj?« se je ponovno oglasil kurjač. Pravica do dohodka in na ustvarjeni dohodek je tudi v mojih rokah, da boste vedeli. Vsi samo tuhtate in nič ne potuhtate!« je dejal osramočenim glavam v sobani. Odkašljal se je, in ne da bi kogarkoli vprašal, začel: »Predlagam,« je zlogoval črko za črko, »no. predlagam, da vsem našim odjemalcem zamenjamo tarifne števce s takimi kitrotekočimi, namazanimi, ki bodo kazali več. Potrošniki bodo naše lutke, ki jih bomo po mili volji natezali zdaj v eno, zdaj v drugo smer. Saj vendar veste, da vsak izmed nas potrebuje elektriko. Se na kolenih nas bodo prosili, da jim vrnemo vzeto. Disciplina mora biti. Če pa bodo naši novi števci bolj hitro tekli pa je navsezadnje prav. Vse bi moralo tako teči. Vse?«
ADOLF KAČ
»Ta je pijana, pusti jo!« slišim visok ženski glas iz zelenega forda.
»Kaj veš, mogoče ji je slabo.« odgovarja prijeten tenor.
Slabo se počutim. Rado ima zanič viski. Hkrati premišljam, komu naj bi pripadali glasovi, ki jih slišim. Glasova se še nekaj prepirata, češ da je treba pomagati, da se ne sme pustiti ženske na cesti. Potem zaslišim, da se ženski glas ostro upre: »Grem pa peš!« In zaslišim ropot visokih ženskih petk po cesti. Nato buhne vame toplota iz avtomobila. Ven stopi zajeten možak. Pomaga mi. da se izvlečem iz jarka na zadnji sedež avtomobila Tam je tudi odeja in nekaj blazin.
Zenski glas se vrne do avtomobila. »Zaradi te pijanke bi me pustil pešačiti? Zaradi pijanke!!! Peter, ne nori!«
Pijanka je rekla T o sem najbrž jaz. Ji bom že dala pijanko, nesramnici. In poklofutam po zraku z negotovimi rokami.
»Daj no, Mara Pojdimo!«
Zenska sede v avto in nekaj govori. Ni me opazila. Mislila je, da še vedno ležim v jarku. »Se dobro, da se je tista pijandura zgubila stran. Kdo ve, kje se sedaj valja?« je čebljal ženski glasek.
Od toplote in guganja avtomobila mr je postalo slabo. Zrak se mi je zdel zadušljiv. Slo mi je na bruhanje
Čez čas se mi glasno rigne.
Peter, si ti tako rignil?« je vprašal ženski glas.
Ne, nisem bil jaz «
Ženska se je sklonila nazaj in me najbrž videla. Zaslišala sem predirljiv klic. Nato pa so zacvilile gume, zaneslo nas je sunkovito sem in tja. nato pa silovito počilo.
Začutila sem še ostro bolečino v trebuhu in zagrnila me je tema...
TADEJA
»Peter, prinesi slivovko,« je rem« v »Zavijte hlače, bomo ugriz dezinficiralih »Noga je še dobra,« je rekel Noč,« mere pa notri nekaj črviči. Bom jaz pbPila slivovko«
Zadeva s psom je bila urejena.
PETER VOVK
SKRITA
LJUBEZEN
Kakor vsi mladi fantje in dekleta sem tud' jaz rad zahajal v družbo in na ples. Stanova sem blizu vaške gostilne, zato nisem nikdar zdržal doma, če sem le zaslišal harmonik0 T udi nekega lepega majskega dne je bilo ta-ko. Zaslišal sem harmoniko in ubranope'10 Odšel sem od doma in se približal družbi- 1 je posedla po klopeh okrog stare košateliPe ob polnih kozarcih.
Ko sem opazoval razgrete plesalce in jlu" di okrog polnih miz. so se moje oči srečala črnimi očmi mlacega dekleta. Njen *°P1 pogled se je kot v zadregi umaknil. pot501 pa sem ponovno začutil, da me opazuj®-Dekle je bilo v družbi s starši. Skrivoma se si jo ogledoval, poguma, da bi jo zaprosilza ples, pa nisem zbral.	;	’
Čudno vznemirjen sem odšel domov, v čas sem živo videl njen drobni obraz, njen v kito spletene lase, vitko telo. Najbolj Pf * me žgale njene črne oči in blag nasmeše Potem sva se še veliko nedelj srečevaa, vendar nisem nikoli spregovoril z njo. HM je prišel čas, ko sem moral odpotovati v tu jino na delo. Tako sva se za dlje časarazs ne da bi se zares spoznala. Minili soted01; meseci, leta, spomin na dekle s črnimi ocm pa je bil enako živ. Nisem jeTndgel pozab''• . Olje je še prilival pozdrav, ki sem ga Pre) preko sosedovega pisma, pozdravljala 110 je ona — Albinca.	^
Nisem več zdržal v tujini. Zaželel sem domačih krajev in domačega življenja-
sklenil sem, da odpotujem domov.
Nihče-
IZ NAŠE ULICE
»Dosti pišete,« je rekel Nimac, poštar iz naše ulice. »Napišite kaj o meni.
Slišim ga. ko prihaja k hiši. Včasih izmenjava nekaj misli. Na kratko in hitro. Mudi se mu. Besede in misli zajema iz svoje zakladnice. Dobra duša je, človek iz ljudstva. Lepo urejen, zlikan in obrit. Hitro se giblje na kolesu ali s kolesom v roki. V svetu trdote in pehanja me Nimčev glas razveseli. »Denar sem prinesel. Pa bo spet za mesec dni. Spet nekaj pišete. Mehke so vaše besede, črke in stavki. Pršijo okoli sebe kot žarki sonca,« pravi.
Pozna skrivnosti ljudi. Zmeraj pogrunta kaj novega. Je kot časopis, o vsakem ve malo. Resnoben videz ima. Za to resnostjo se skriva dobrota, red in disciplina. Je kot lahkokrila vetrnica, naenkrat je na drugem koncu ceste. Ne zmoti se pri štetju denarja, čeprav hitro šteje. Naj sije sonce ali pada dež. kolo našega poštarja se vrti kar naprej.
»Dobro se imamo.« pravi Nimac. Na rahlo prestavi noge, me pogleda in reče: »Dosti moram še obresti. Pisma so tu. kartice, voščila in še kaj. Včasih je kar preveč. Paziti moram na denar, da mi ga kdo ne smukne iz rok. Pri Kranju se je poštarju zgodilo nekaj takega. Ljudje so različnega mnenja, v enem pa so si vsi edini: radi imajo denar. To je razumljivo, brez denarja ne gre. Koliko gesel, napotkov in želja imajo ljudje! Če bi se dalo zadostiti ljudem, bi bilo preveč lepo. To pa spet ni dobro, ne pelje nikamor.«
Topel nasmeh leži v Nimčevem obrazu, poln južnega sonca. Kakor val mor,a. ki pljuska ob obalo « Odločil sem se za ta po-Klic in verjel sam sebi. da ga bom zmogel In zmagujem ga iz dneva v dan, iz ure v uro. Sicer pa imajo ljudje poštarja radi,« saj prinaša novice iz ožje in širše domovine, iz vsega sveta.
Takrat, kadar kostanj nabrekne, je jesen.« pravi Nimac. »Ni več tako vroče. Sicer pa ima vsak letni čas svoje tegobe. Najlepše je ljudem ob praznikih, jaz pa imam takrat največ dela. Ljudje me silijo: Boste kaj popili? Kozarček vina ali Šilce slivovke? Ne. ne, ne smem piti! Ze dosti poštarjev se je na ta način pokvarilo. Zboleli so. jaz pa tega nočem«
Včasih, ko prinese kakšno obvestilo o honorarju, reče: »Za pijačo bo. Dober človek ste. Bodite zdravi!« Večkrat se ob Nimcu spomnim na prejšnje čase Pred vojno so poštarji hodili peš Za mesto sta bila odrejena dva. Bila sta Nemca, a jugoslovanska državljana Eden se je pisal Noč. Otroci smo rekli: »Tema gre!« Bil je dober človek.
Imeli smo psička, precej terierske krvi je bilo v njem. Poštarja je nekoč, ko je prinesel pošto, prijel zajilače. »Gospa Fotk,«je rekel (pisali smo se Vovk)«, faš pes meje ugriznila noga«
kdor tega ni doživel sam, ne more vede -kakšna radost se zgane v človekovem src : ko spet stopi na rodna tla. Od velike rado5 sem kar stekel po hribu navzdol, kosemP0 seboj zagledal domačo vasico. Tako niše opazil postave, ki mi je prihajala naSPr0|0 Ko sem jo nenadoma zagledal, mi ie zaSta srce in dih. Bila je Albinca.	Na
Spustil sem kovček iz rok in jo ctrje*-njenih licih sem opazi! solze. Naslonila f glavo na moje prsi. Božal sem jo. na dan P so privrele vse besede, ki jih na glas nise nikoli povedal, so pa bile v meni žive T čas. Bil sem srečen.
Z vso vnemo sem se lotil dela. Hotel5® postaviti nov dom, zase in za Albinco. najino družino. Veliko večerov sem Pre . pri njej in skupaj sva sanjarila o prihodno5^ o najinem tako nenavadnem hrepenenj01 skrivni zaljubljenosti, ki je bila toliko ca5 prikrita, nepotešena. pa vendar ni u9asn' Bilo je nekega spomladanskega dnemi je zaupala, da pričakuje otroka. Nasmej nil sem se ji m ji prepodil skrbi: »Nič ne sk bi! Kmalu se bova poročila! Njen obrazi • zasijal.
Hitro je prišel čas. ko je Albinca morala porodnišnico. Ure čakanja sem si krajša ugibanjem, ali bo fantek ali punčka. Brsk sem po koledarju in izbiral imena za najine ga otroka.
Potem je udarilo kot strela z jasnega A binca je umrla na porodu. Toliko sem Pre) kal tiste žalostne dni, kot ne prej in neP°*® e jokal sem kot otrok, kot
in
nikoli več, moškemu ne spodobi.
Danes štejem že tri desetletja, a žalo5 nepotešeno hrepenenje po umrli Albine' je hudo postaralo. Kar naprej mi je Pr očmi njena podoba. Večkrat se zamakb® vanjo. Večkrat tudi vzamem v roke najinima prstanoma, ki si ju nisva nadeta.
Ce bi ne bilo najine hčerke, ki jo na g-a. ljubim, bi me žalovanje spravilo v grob ko pa mi ona daje upanje in vero v živlJelJa
KRIStiin
nikb"
NAPIŠITE IN OBJAVITE SVOJO ZGODBO!
To stran smo namenili branju zgodb-ki ste jih napisali vi sami. dragi brale' Izbrali smo jih iz kupa zgodb, prispel'11 na naš zadnji natečaj pred dvema letoma. Ker kup kar hitro plahni, saj vsak teden objavimo eno ali dve zgodbi oa sredinski strani našega časopisa. Ie prišel cas. da vas ponovno povabimo k sodelovanju Napišite zgodbo, resnično-napisano po pripovedovanju drugih el' oblikovano v domišljiji, napišite eno e'1 več zgodb in jih pošljite na naš naslov Uredništvo DOLENJSKEGA LISTA. Ger' mova 3. 68000 Novo mesto, s pripis0^ VASA ZGODBA, najkasneje do zacetka aprila meseca Tričlanska komisija bo vse p"sP® zgodbe vestno prebiala in ocenila. ',a'® pa podelila 3 denarne nagrade ib Knjižnih.
t. nagrada 5 000 din
2. nagrada 4 000 din
3. nagrada 3 000 din
Poleg nagrajenih bomo vse ohjavljen zgodbe še tedno hononrali po objav Toiej peresa v roke' Časa imate 3 cd-mesece In ne pozabite k zgodbam P"
! ožiti tudi vas točni naslov zaradi mo'e 1 bitne nagrade ali honorarja. Po žel|' va*
. bomo ob objavi vaše zgodbe podp'sa^ j izmišljenim imenom, k______________________________
2613
priloga dolenjskega lista
I
iz izložbe
prebrali smo
Moja ljuba ia
Sloveniji
Z valom ruskih emigrantov, ki ga 16 pljusknilo po vsem svetu revolucionarno vretje v Rusiji, je na tuje prišlo tudi veliko sposobnih ljudi, intelektualcev in umetnikov. Ali st-, nestrinjanje z novo politiko, morda tudi storjene napake so jih Posilili v žalostno življenje izseljencev, svoje talente pa so posodili in njimi obogatili druge narode. Ta-0 je leta 1922 prispel v L|ubljan udi Peter Gresser Golovin, mož, ki e je posvetil vzgoji prve generacije slovenskih baletnikov, .deloval ot koreograf in režiser oper, pisal 9 asbo in libreta ter po potrebi celo apel v operi. Lahko ga imamo kar a očeta slovenskega baleta. Z niegovim imenom je tesno podano baletno in glasbeno življe-le v Ljubljani in v Mariboru, kjer je Pfav tako opravil pomembno pio-o ^elo na baletnem in opernem področju. Leta 1951 se je selil z družino v Kanado, vendar |e leto za letom vračal v ljubljeno 'ovenijo vse do svoje smrti 1981. a. Nekaj let pred smrtjo je svoje-u prijatelju dr. Henriku Neubaue-uročil rokopis svojih spominov. Povezanih z njegovim življenjem in oranjem v Ljubljani in Maribo-■ ^daj so ti spomini, prevedeni v slovenščino, zagledali beli dan v Jizni obliki, in sicer jih je v počas-d ®v modnarodnega leta glasbe iz-nnrt ^r*avna založba Slovenije naslovom Moja ljuba Sloveni-
J«-
Izbor iz rokopisa, določene okrajšave, prevod in spremni zapis je Pripravil H. Neubauer, založnica Pa je poskrbela še za zanimivo dokumentarno fotografsko in drugo sikovno gradivo ter za seznam olovinovega opravljenega dela.
Golovionovi spomini ne spadajo poglobljena muzikološka de-®’ k* bi razčlenjevala in ocenjevala 9asbeno in baletno dogajanje, arveč gre za osebno in občuteno
Pisane
^ spomine na dogodke in Iju-■ pisca odlikuje zelo živ spomin, Pomni na stotine imen (omenja Krog 250 oseb po imenu), živo so u v spominu zapisani številni °9°dki. Ljudi omenja in ocenjuje Prizanesljivo in z dobrodušnim umorjem, vendar tudi kritično. Se najlepše in najbližje literaturi mu Zapoje beseda, ko pripoveduje o svojih rojakih, sotrpinih v emigraciji.
Letos smo tako dobili že drugo niigo, v kateri odkrivamo, kakšni so Slovenija in njeni ljudje v očeh Prugih. Podobno je bila zavezana Pa našo deželo škotska gospa “Opelandova in prav tako vzhičeno je pisala o lepotah naših 9°ra in Ijidi, kot je zaslediti v Golobovih spominih. Knjiga bo torej Marsikoga zanimivo branje tudi s te Plati.
M. MARKELJ
Iztrgan pozabi
Samo petkrat v svojem dolgem življenju, ki se mu je pred stošes-tnajstimi leti začelov belokranjskih Alešičih, je mogel Josip Germ brati natisnjena poročila in kritike o svojih slikarskih stvaritvah, razstavljenih v večjem številu, šeste, retrospektivne razstave, ki jo je načrtoval za svojo osemdesetletnico, ni uresničil. Dve leti kasneje je v Novem mestu zadet od kapi omahnil v smrt. Potem je bil dolga tri desetletja in pol popolnoma pozabljen, če izvzamemo, da je bilo nekaj njegovih del uvrščenih v kolektivne in tematske razstave.
Šele velika retrospektivna razstava Germovih portretov, krajin in študij, ki so jo pripravili v Dolenjski galeriji in kjer je še vedno na ogled, je spet obudila spomin na umetnika in skupaj z obsežnim katalogom opredelila njegovo mesto v slovenski likovni umetnosti. Res je, da je čas že marsikaj zabrisal in je bilo po toliko letih težko sestaviti podroben, a neokrnjen mozaik Germovega umetniškega, likovno-pedagoškega in socialno-kultur-nega delovanja, zlasti še za njegovih novomeških let in desetletij, ko je bil spiritus agens na vseh kulturnih področjih, vendar se je Josip Germ že s samo razstavo dovolj globoko zasidral v zavest sedanjih častilcev njegove umetnosti in tudi trajno zavezal Novo mesto. *
Katalog, ki ima na naslovni strani Germov avtoportret, ni samo bistveno dopolnilo k razstavi, marveč pomembna knjiga, ki na okoli 200 straneh kataložnega formata predstavlja življenje in delo Josipa Germa z besedo in sliko, študijo o umetniku je napisal umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič (v nemščino jo je prelila Doris Debenjak), o pedagoškem, kulturnem in socialnem delu Josipa Germa seje razpisala prof. Marija Saje, njegova nekdanja dijakinja na novomeški gimanaziji, zahtevni fotografski posnetki Germovih del so delo Branka Babiča, notranjo in zunajo podobo pa je katalogu dal oblikovalec Peter Simič. Katalog je izdal in založil Dolenjski muzej, natisnili pa so ga v Tiskarni Novo mesto v 600 izvodih. Kot knjiga pomeni zahtevno založniško in tiskarsko dejanje ter dokaz, da je moč z domačimi, novomeškimi močmi spraviti skupaj kaj več kot večbarvni obrazec ali brošuro.
I. ZORAN
Zbornik in Kosove razprave
Med novostmi Slovenske matice sta dve zgodovinski publikaciji, ki zaslužita pozornost širše javnosti, četudi gre za znanstvena dela. To sta zadnji Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike ter izbor razprav Milka Kosa, zbranih pod skupnim naslovom Srednjeveška zgodovina Slovencev.
Zbornik je zanimiv predvsem zaradi razprav o nekaterih pomemb-
nejših osebnosti našega ali tujega rodu, ki so delovale na slovenskih tleh in so dosegli v svojih strokah vrhunske rezultate. Gotovo je najzanimivejša razprava, ki sta jo prispevala Anton Ramovš in Vanda Kochansky-Devide, o našem prvem in še zdaj enem največjih slovenskih geologov Marku Vincentu Lipoldu. Ta naš strokovnjak, čigar stoletnico smrti smo pred dvema letoma prezrli (1816—1883), je opravil ogromno delo. Kot drugi geolog na geološkem zavodu avstro -ogrske monarhije je opravil pomembno raziskovalno in kartografsko delo. Med drugim je naredil geološko in pedološko karto Kranjske (barvna reprodukcija je v Zborniku), raziskal pa je tudi številna druga območja nekdanje monarhije. Pisal je tudi razprave in krajše znanstvene članke, od leta 1867 pa
¥jrw\	mk	i
r**\\ 'itJL \ •
kot ravnatelj idrijskega rudnika živega srebra opravil pomembno delo v zvezi s samim rudnikom in njegovo modernizacijo. Skratka, Marko Lipold je bil vhunski strokovnjak, pri nas pa skoraj povsem pozabljena znamenita slovenska osebnost.
Tej najobsežnejši razpravi, ki ima dodano celotno bibliografijo Lipoldovih razprav in člankov, sledi razprava Janeza Strnada Kako je Jožef Stefan odkril zakon o sevanju. Z delom dveh tujih strokovnjakov na naših tleh se ukvarjata Vladimir Murko, ki je napisal razpravo Resslovi načrti za izkoriščanje vetrne energije, in Aleksander Poznik, ki je prispeval razpravo Osnovne Paracelsusove teze in njegovo bivanje v Ptuju. Iz zgodovine slovenske medicine sta prispevka Avgusta Hribovška o dr. Štefanu Kočevarju, piscu prve slovenske knjige z navodili za porodnice, in Edvarda Glaserja o dr. Evgenu Jaegerju. Jože Zadravec je pripravil nekaj fragmentov iz ljudske medicine v Sloveniji. Za naše bralce pa bo najverjetneje še posebej zanimiv prispevek Tinata Kurenta, ki piše o gradbenih pred-fabrikatih iz železarne na Dvoru pri Žužemberku, torej o izdelkih ene najstarejših slovenskih industrij.
Razmišljanja o ekološkem vprašanju je kot zaključno besedo v Zborniku napisal njegov urednik Fran Dominko.
Nelahko nalogo je imel zgodovinar Bogo Grafenauer, ko je pripra-
mOMENTAR
Kakor koli obračamo in si ogle-0uiemo slovensko knjižno proizvod-zaman iščemo v nji eno od hmeljnih knjig, ki si jih prej 'ali slej mo-rs omisliti in izdati vsak kulturno razvit narod — mislim na veliko splošno en-c'Klopedijo. Slovenci smo zaenkrat še Vedno brez nje, kar je po svoje skoraj nerazumljivo, če namreč vemo, da Jugoslavija uživa v svetu dokajšen ugled, saj imamo natisnjene številne °bsežne splošne ter posebne enciklopedije. Vendar so v srbohrvaškem teziku, ki je kljub razširjenemu »zna-hju« tega jezika pri Slovencih še vedno 'Jokaj velika ovira, ko gre za iskanje natančnih in znanstveno neoporečnih 'bformacij, kakršne pač nudijo dobre Enciklopedije.
Te temeljne knjige torej nimamo, ^endar pa to nikakor ne pomeni, da Erno na leksikografskem področju Povsem nerazviti injeveži. Prav po zaslugi Cankarjeve založbe, ki je poskrbela za izid prenekaterega enciklopedična priročnika in temu podobnih knjig, nastaja zelo zanimiva knjižna
Ko dedek Mraz izbira, kaj bi svojim pridnim otrokom (to pa so zdaj ob koncu leta prav vsi) prinesel, gotovo ne more mimo najtrajnejšega in nedvomno zares najdragocenejšega darila — knjige. Odkar je slovenska knjiga tudi po ceni postala draga, je toliko primernejše darilo. A ker na današnji strani predstavljamo predvsem resnejše, poučne in priročne knjige, naj bo v tem okviru prostor za lahkotnejše knjige, namenjene predvsem mlajšim bralcem.
Ozrli se bomo po tovrstni ponudbi Mladinske knjige, ki že v svojem nazivu nosi zapisan del svoje programske politike in usmerjenosti, to je izdajanja del, namenjenih mladim bralcem. Od vseh 193 naslovov v skupni nakladi 1.293.000 knjig, je kar 113 naslovov v skupni nakladi 665.000 knjig, namenjenih otrokom in mladim. Torej je v letošnji knjižni beri zares kaj izbirati in izbrati.
Mlajšim so namenjene predvsem knjige iz zbirk Deteljica, Cicibanova knjižnica, Zlata ptica in Sončnica. Iz Deteljice omenimo predvsem knjigo Zgodbe ladijskega mačka Pelegrina, ki jo je napisala nizozemska pisateljica H. Laurey in zanjo prejela nagrado za najboljšo mladinsko stvaritev, ter E. Perocijeve knjigo pravljičnih zgodb Ajatuta-ja. Sploh so vse knjige iz te zbirke bogato ilustrirane, vsebinsko pa primeren bralni prehod od slikanic k bralno že zahtevnejšim besedilom.
V Cicibanovi knjižnici bo dedek Mraz lahko izbiral knjige za otroke, stare od 8 do 13 let. Omembe sta vsekakor najbolj vredni slovenski knjigi, in sicer Srebrni zvon, v kateri so zbrane pravljice iz Loškega potoka in njegove okolice, ter zgodbice o dečku Smolčku, ki jih je napisal P. Kavalar. V zbirki so zaradi povpraševanja ponovno natisnili slovitega Ostržka C. Collodija in zelo priljubljene Mehurčke O. Župančiča.
V Zlati knjigi zasluži pozornost predvsem knjiga Drevo življenja. V nji so natisnjene izbrane pravljice in pripovedi afriških narodov, kakor jih je zapisala M. Šircelj, ki je dlje časa živela v Afriki in se s tamkajšnjimi ljudmi in izročilom neposredno seznanila.
Za šolarje vseh razredov, ki morajo tudi po svoji šolski dožnosti pokukati v izbrane knjige, je gotovo najpotrebnejša Moja knjižnica, zbirka, v kateri izhajajo dela, ki so predpisana bodisi za obvezno čtivo ali jih morajo šolarji prebrati, če tekmujejo za bralno značko. Letos je zbirka dopolnila že 20. leto izhajanja, obogatila pa se ja kar za 6 knjig. Ker smo nekatere na tej strani že predstavili, omenimo tokrat knjigo Spoštovani otroci D. Petroviča, ki naše bralce seznanja s srbskim ustvarjalcem pesmi in zgodb, Janeza švajcerja knjigo Junak na kolcih, ki
prinaša pisateljeve spomine, dostikrat tudi bridke, a zato za življenjsko rast poučne, pa J. Kajzerja zbirko zgodb Mimo dnevnega načrta, v kateri nastopajo kot junaki šolarji nekdanje gimnazije. Za to delo je avtor prejel Levstikovo nagrado. Tu sta še Ta glavna Urša S. Rozmana, delo o dozorevajoči deklici, ki je že izšlo in si pridobilo lepo število bralcev, ter izbor pesmi našega partizanskega pesnika Kajuha. Zaradi velikega povpraševanja so v zbirki ponatisnili Menartove pesmi, Medvedka Pu-ja, Pikico in Tončka Tavčarjeve črtice Med gorami in Tovarišijo Petra Grče. Knjig za osemletkarje torej več kot dovolj.
Za mladino od 12. do 16. leta in še čez izhajajo knjige v zbirki Sinji galeb, zbirki, ki je zares ni potrebno predstavljati, saj že od leta 1952 prihaja med našo mladino s pretehtanim izborom naj--boljših mladinskih del iz svetovne in domače književnosti. Vsebinske in avtorske pestrosti se ni odrekel tudi letošnji letnik, ki prinaša dvoje slovenskih in štiri tujih del. Slovensko leposlovje zastopata Slavko Pregel s knjigo Geniji v dolgih hlačah in Marjan Rožanc s Pravljico. Medtem ko prvi na lahkoten in humoren način obravnava obdobje stopanja v zrelost, pa Rožanc izrisuje podobo otroštva in odraščanja v predvojni Ljubljani z nostalgijo in nekaj grenčine. Fantje bodo z zanimanje segli po knjigi Odarpi, Egigvov sin, v kateri poljska arktična raziskovalca A. in C. Centkiewicz opisujeta življenje Eskimov na mrzlem severu, deklice pa bo morda bolj pritegnila knjiga Ronja, razbojnikova hči, ki jo je napisala znana ustvarjalka Pike Nogavičke A. Lindgren, še posebno zato, ker pripoved teče o ljubezni med dekletom in fantom iz dveh sovražnih razbojniških družin. Ljubitelji fantastike pa imajo na voljo knjigo Odisej in zvezde O. Hofmana.
Vsem mladim, tudi tistim, ki jih bremenijo desetletja, je pa v njih čuteče srce in prebujen duh, je namenjena čudovita knjižica, ki je izšla v zbirki Biseri (prav mednje zares sodi), to je knjiga francoskega pisatelja Saint-Exuperyja Mali princ, poetična pravljica, polna lirike in filozofije, delo, ki se ga pravzaprav nikoli ne naveličaš brati.
MiM
vil izbor znanstvenih razprav našega znanega zgodovinarja Milka Kosa. Njegovo delo je obsežno in razvejeno tudi na področju, kjer se je Kos še posebej uveljavil, to je pri raziskovanju srednjega veka na slovenskem ozemlju. Urednik je izločil obsežno študijo in razprave o slovenski kolonizaciji (delo bo enkrat menda ugledalo beli dan v samostojni knjižni obliki), nato pa v izbor vključil razprave s takšnimi temami, ki so za našega zgodovinarja tudi značilne, hkrati pa knjigo tematsko zaokrožajo. Jako knjjgQ
Srednjeveška zgodovina Slovencev uvajajo tri razprave o zgodovini Slovencev in znanosti o nji, nato sledijo pomembne razprave o začetkih slovenske pismenosti, predvsem temeljni in do danes še nepreseženi Kosovi študiji o frei-sinških spomenikih, nadalje slede prispevki o srečanjih in stikih slovenskih kolonistov z Vlahi, torej raziskuje kontinuiteto med antiko in srednjim vekom v zgodovini Slovencev. Najobsežnejši je sklop razprav, v katerih Kos raziskuje obdobje od nastanka kneževine Karantanije do konca celjskih grofov. Zadnji del predstavljajo prispevki iz krajevne in gospodarske zgodovine, med njimi velja opozoriti na prispevek Ustanovitev Novega mesta, ki je pomemben tudi zaradi tega, ker je z njim Kos potrdil tezo, da so srednjeveška mesta nastajala na osnovi prejšnjih naselij, ne pa povsem na novo.
Knjigo zaključujejo bibliografski
pregled del Milka Kosa ter Grafe-nauerjeva zapisa o življenju in delu tega našega zgodovinarja ter pripombe h Kosovim razpravam o srednjeveški kulturni, družbeni in politični zgodovini Slovencev.
M. MARKELJ
Udomačeni c 64
Vrh računalniške plime in mrzlice, ki sta pred leti tako silovito zajela našo domovino in zatekla popolnoma nepripravljene šole, založbe in vse ostale, sta že mimo in na računalništvo gledamo dosti bolj streznjeno in v okviru lastnih resničnih potreb in možnosti. Hkrati pa je mikro računalnik postal tudi pri nas to, kar je že v mnogih drugih državah — vsakdanja naprava, ki enako dobro služi igri, razvedrilu kot učenju in resnim nalogam. Posta! je del našega vsakdanjika kot kolo, če uporabimo to primerjavo; in kot vožnje s kolesom se mora dandanašnji otrok naučiti tudi ravnanja z njim. To niti ni težko, saj je na voljo že precej primernih knjig, da o računalniških šolah in krožkih ter klubih sploh ne govorimo.
Državna založba je pripravila že nekaj knjig, namenjenih najmlajšim, ki se žele seznaniti z mikro računalnikom. Izdala je knjigo o priljubljenem Sinclairjevem računalniku mavrici,
knjigo Preprosto programiranje v basicu in Spoznavajmo mikro računalnik. Tem trem se je pred kratkim pridružila še četrte, in sicer prevod angleškega otroškega priročnika za zelo razširjeni in priljubljeni računalnik commodore 64, ki ima tudi pri nas veliko pristašev. Založba ga je izdala pod naslovom Commodore 64 za mlade in najmlajše.
Avtor John Devvhirst je knjigo zasnoval kot priročnik za vse tiste, ki o računalniku vedo le malo ali nič in bi se radi toliko spoznali z njim, da bi jim ne bil več skrivnostna naprava, prvenstveno pa je knjiga namenjena otrokom in so njim prilagojeni besedilo in številne slikovne ponazoritve.
Knjižna (ne)razvitost
zbirka, ki bi ji lahko malce šepavo rekli »združena enciklopedija«. To je zbirka mahh leksikonov Cankarjeve založbe, ki že nekaj let prihajajo redno na naš knjižni trg in teši tovrstno žejo. Da takšne knjige slovenski bralec potrebuje, dokazujejo mnogi od teh malih leksikonov, ki so ponatisnjeni že v drugo in celo v tretje.
Cankarjeva založba je zbirko začela s tremi leksikoni s področja naravoslovnih ved, in sicer je po predlogi nemške založbe Herder priredila slovenske izdaje Kemije, Biologije, Fizike. Nato so sledili leksikoni, kjer so domači strokovnjaki nastopili tudi kot sestavljalei in ne več kot zgolj prirejevalci, zbirka pa je z leksikoni Družboslovje, Okolje, Slovenska književnost in z nedolgo tega izdanim.leksikonom Slovenska krajevna imena postajala vse bogatejša. Ko se na knjižni polici
družijo vse te priročne in v vsakdanjem delu šolarjev, študentov pa vseh ostalih, ki širijo svoje splošno znanje in ga potrebujejo v vsakdanjem delu, potrebne knjige, nastaja »združena en-
ciklopedija«,. abecedno urejen strnjen pregled najrazličnejših znanj in vedenj. Dokler ne bomo Slovenci zmogli dovolj moči (in denarja!) za izdajo dobre in obsežne splošne enciklopedije, bodo ti mali leksikoni opravljali njegovo poslanstvo.
Zadnja novost leksikon Slovenska krajevna imena je prvi celovit poskus predstavitve krajevnih imen na ozemlju naše republike s stališča slovenskega knjižnega jezika. Imena so podana abecedno, vsako v imenovalniku, rodilniku, mestniku s predlogom, pridevniku in z imenom za prebivalca in prebivalko, vse opremljeno z naglasom in izgovorom. V leksikon je zajetih okrog 6.000 imen krajev in večjih naselij. Opravljeno je bilo torej veliko in pomembno delo, za katerega je združilo moči 5 avtorjev: F. Jakopin, T. Korošec, T. Logar, J. Rigler, R. Savnik in S. Suhadolnik, njim pa so pomagali sodelavci informatorji iz vseh slovenskih občin, ki so prispevali novosti in popravke.
M. MARKELJ
Vsebina je razdeljena na pet poglavij. Otrok se najprej seznani s tipkovnico in z namenom vseh vrst tipk, od krmilnih do znakovnih, nato ga knjiga uvaja v delo z računalnikom kot pisalnim strojem, kalkulatorjem, pomnilnikom in shra-njevalcem podatkov. Sledi že višja stopnja spoznavanja, in sicer pisanje najpreprostejših programov ter nato osnovni poduk o slikanju z barvami, uporabi funkcijskih tipk in ure realnega časa, ki je vgrajena v commodore 64. Knjigo zaključuje poglavje Kje je kaj, v katerem so navedeni osnovni viri in literature (vključno slovensko) in slovarček ukazov, stavkov, funkcij, operatorjev in znamenj.
Ker uradni commodorjev priročnik, ki ga kupec dobi pri nakupu računalnika commodore 64 ne slovi kot najbolj pregleden in razumljiv, je knjižica Commodore 64 za mlade in najmlajše zares dobrodošla. Po nji bo rad polistal tudi odrasel bralec, ko bo z nič znanja sedel pred računalnik.
M. MARKELJ
priloga	dolenjske
027
m
0$
OBRAZ
V
OGLEDALU
Človek roma po slovenskih deželah, malodušen klone glavo in žalostno je njegovo srce. Narod, enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen, kako si živel, kaj si doživel? Tvoja dolga povest je povest o siromaku betežnem, ki vstaja, vstati ne more. Kolikor je dolin in kotlin po teh lepih deželah, ne držale bi vse tiste krvi, ki je bila tod prelita, in koliko je bo še prelite! Komaj si stopil na svet, si bil, ti narod sužnjev, suženj med narodi. Otrok si bil, pa že suženj! Psovka ti je nauk delila, palica tu ga je vtepala...
IVAN CANKAR
Sedemdeset in še kakšno leto po tem, ko je Ivan Cankar v Kurentu, starodavni pripovedki, kakor jo je sam imenoval, napisal gornje besede, sem romal po slovenskih deželah. Kurentove stopinje so me vodile po dolini Krke pa preko Gorjancev v dolino Kolpe, v Zasavje, na kočevsko planoto in v trebanjsko dolino. Res je, to je le majhen del te naše male slovenske domovine, vendar v petih letih, kolikor je trajalo moje romanje, se je v meni tkal obraz, ki bi ga lahko obesil v vsak njen še tako skriti kot. To je obraz njenega človeka, njegovih rojstev, upanj in prizadevanj, razočaranj, spoznanj in staranj. Moj in tvoj obraz.
»Komur je dano videti, bo videl,« je bil moj moto, ki me je vodil po preprostih kmečkih dvoriščih, sajastih kuhinjah, skromnih, vendar urejenih izbah, polnih domačnosti in slutenj o pradavnem življenju. In preko mojih vrstic so spregovorila stotera usta in prav toliko src se je odprlo, da bi pokazalo podobo svoje duše. Mnoga usta so že za vednoumolknila, mnogasrcaza vedno zaostala. Zato mi ni žal, da sem ukradel tisti trenutek, ko so se odprla, in globoko pokukal vanje.
Pred nami je novo leto. Ponavadi takrat človek premišlja o prihodnosti, upira pogled naprej. Jaz pa si ne morem kaj, da se ne bi spominjal starca, ki je pri osmih križih in pol, priklenjen na
posteljo in telesno šibak, kot v daljnje sanje zazrt pripovedoval o svoji mladosti. V staro Avstro-ogrsko, staro Jugoslavijo, drugo svetovno vojno in težke in lepe čase po njej je bilo razpeto njegovo življenje, smodnik in kri strelskih jarkov prve svetovne vojne je šel mimo njega, pa se je pobral, ujetništvo, trpljenje, lakota, bolezni, vse ga je tlačilo, pa se je pobral, gospodarske stiske med vojnama in po njej so ga metale iz negotovosti v negotovost, pa se je pobral. Sarost ga je vrgla na posteljo in ve, da se ne bo več pobral. Pa ga to ne muči. Spoznal je življenje in razumel njegov zakon. Ure in ure pripoveduje o svojem življenju meni in zbranim vnukom in pravnukom, iz njegovih ust vre slovenska beseda, vezana v verze, ki jih je stkal bogsigavedi kateri samouki pesnik. Pripoveduje pesmi, ki mu jih je ponavljala babica, ki jih je slišala od svoje babice. Ve, da je v njih življenje ljudi, ki so že davno mrtvi, da se preko njega pretaka v njegove potomce. Morda je že zdavnaj zatisnil oči tam v kmečki izbi v Biški vasi, že takrat pa sem slutil, da je z življenjem spravljen. Drugim je dal vero v življenje.
Ne morem kaj, da se ne bi spominjal borca, partizana, ki je, težko ranjen, v grmovje zarit odtakal svoj življenjski sok, okoli njega pa so topotali težki okupatorjevi škornji. Preživel je, ker je imel vero v življenje, in morda še živi tam nekje pri Kostanjevici, morda nekoliko zagrenjen, ker se vsi ideali, za katere se je boril, še niso uresničili, pa vendar mu ni žal, da je pretakal svojo mlado kri. Ohranil je vero v življenje.
Ne morem si kaj, da se ne bi spominjal stark, s katerimi sem se pogovarjal v Rožnem dolu, Šentjerneju, v desetinah naših vasi in zaselkov. Rodile so po deset in več otrok, pa so na starost ostale same in betežne. Mladost je minila v delu in samoodpovedovanju, sad njihovega telesa pa je odtekel v svet. Pa jim ni žal. Tako je življenje in one so ga dale v obilju.
Še in še bi lahko našteval: kmete, prvoborce, matere, rokodelce, ljudske umetnike, invalide, posebneže, predvsem pa starce. »Preveč jih je,« so rekli nekateri. »V mladosti ježivljenje, tam kipi in se burka, tjaseozri! Menepajelebolj privlačila mirna gladina starosti. Mirna gladina — kakšna prevara! Nešteto viharjev jo je tolklo, preden se je umirila. In pod njo še vedno tli spomin na te viharje, spomin, ki je vreden, da ga ohranimo. Kajti tudi zaradi teh viharjev smo mi danes takšni, kot smo, če pa jih poznamo, bomo boljši tudi jutri.
Tanek je led, ki v teh zimskih časih kdaj pa kdaj prekrije našo krasotico Krko, tanka je skorja, ki loči življenje in smrt, in tanka je tista, na kateri stojiš, človek, in tehtaš dobro in slabo. Živimo v težkih časih, tako pravimo, moji obrazi pa so me naučili, da je vedno bilo tako. Vedno so stali na tej tanki skorji življenja, pa so vztrajali kljub stiskam in pritiskom, vztrajali so v dobrem in slabem in vztrajajo v starosti, z vero v življenje na pragu smrti. Vztrajali so in hoteli ostati človek, in to me pred tem novim letom in vsemi, ki so nam še usojena, navdaja z upanjem in zadoščenjem. Bi ne bilo prav, da bi bili tudi sedaj, v kriznih časih, taki mi vsi, na vseh ravneh in položajih, da bi bil naš vzor ČLOVEK in da bi imeli mi vsi smisel in pogum razumeti sočloveka?
TONE JAKŠE
SODELUJTE Z NAMI!
:
L -v,,-
r v-
Dragi bralci, ponovno se zatekamo k vam po pomoč, da nam pomagate oblikovati takšen Dolenjski list, da bo čim bolje opravljal svojo nalogo, hkrati pa vam bo po vsebini, pestrosti, prijemih in drugem čimbolj pri srcu. Prosimo vas, da izpolnite spodnji anketni list in ga pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3,68000 Novo mesto, s pripisom ANKETA. (Izpolnjeni vprašalnik lahko pošljete hkrati z nagradno križanko v isti ovojnici, vendar pripišite k označbi KRIŽANKA tudi označbo ANKETA). Izpolnjevanje ankete ni težko, v glavnem boste samo obkrožili ustrezen odgovor, le v nekaj rubrikah boste po lastnem premisleku zapisali nekaj besed.
in še to. Da se ne boste povsem zaman trudili z izpolnjevanjem, smo pripravili nekaj lepih nagrad, ki jih bomo izžrebali, in sicer bomo podelili 3 denarne nagrade: 1. nagrada 5.000 din, 2. nagrada 3.000 din, 3. nagrada 2.000 din, 3 celoletne naročnine na Dolenjski list in nekaj knjižnih nagrad. Samo zaradi tega vas prosimo, da izpolnite tudi gornji de! ankete z osebnimi podatki. Kdor želi ostati anonimen, mu seveda tega ne branimo, le za žrebanje ne more priti v poštev. Odgovore obkrožajte po svojem resničnem mišljenju. Žreb ne gleda na hvalo ali kritiko.
ANKETA
Ime in priimek
Naslov
Občina .............
Poklic (izobrazba) Starost ...........
M*
1. Dolenjski list (DL) berete:
2. Časopis dobivate:
redno
občasno
kot naročnik kupujem ga sposodim si ga v službi
3. Kakšen je po vaši oceni DL?
4. Kakšna je po vaši oceni Priloga?
odličen
dober
slab
odlična
dobra
slaba
5. Obseg časopisa je:
prevelik
pravšen
premajhen
6. Fotografij je v časopisu:
preveč
dovolj
premalo
7. Reklamno-propagandnih prispevkov je:
preveč
dovolj
premalo
-
*
8. Novinarski prispevki so na splošno:
predolgi
pravšnji
prekratki
*
9. Berete knjižna poročila v Prilogi?
10. Vas DL dovolj obvešča o dogajanju v: vašem kraju občini regiji
11. Pisanje novinarjev je: objektivno razumljivo pogumno kritično
senzacionalistično suhoparno jezikovno dobro
da	ne
da	ne
da	ne
da	ne
da	ne
da	ne
da	ne
da	ne
da	ne
da	ne
da	ne
v.
12. Obkrožite, kako vas zanimajo prispevki s področij:
gospodarstva
kmetijstva
politike
kulture
športa
kriminala
zanimivosti iz sveta domače zanimivosti praktični nasveti
— zelo, srednje,
— zelo, srednje,
— zelo, srednje,
— zelo, srednje,
— zelo, srednje,
— zelo, srednje,
— zelo,srednje,
— zelo, srednje, zelo, srednje,
malo, nič malo, nič malo, nič malo, nič malo, nič malo, nič | malo, nič malo, nič malo, nič j
13. Kratke bodice (Ena gospa, Treb. iveri in podobno) so:
preostre
premile
potrebne
da
da
da
ne
ne
ne
ne
14. Kaj bi vi izločili iz DL?
L
15. Kaj bi novega vključili v DL?
16. Časopisu bi se odpovedali zaradi: previsoke cene neredne dostave slabega pisanja premajhnega obsega
17. Druge vaše pripombe