šle«. 181.
o Ljubljani, v sredo, dni 9. avgusta 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ tO1— ga ietrt leta „ „ 5 — za cn mesec „ „ 1"70
Za pošli], na dom 20 h raa mesec.
Posamezne štev. 10 h.
LOVENEC
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat
...
13 h . . . . 11 ))
... j n
za v«C ko trikrat . 8 V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, Izvzemšl nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo I* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod i!ez
___- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ue vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
CJpraVniŠtVO le v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — '	Vsprejcma naročnino, inserate in
reklamacije. Upravnlškega telefona štev. 188.
Mlekarska zvezo.
»Notranjec" prinaša v svoji 15 številki članek, ki v njem priporoča ustanovitev posebne mlekarske zveze. Pametno opisuje važnost mlekarskih zadrug, po pravici toži, da nekaj mlekarn nima pravega nadzorstva in da zato potrebujejo krepke zveze. Potem pa pravi: »Zato pa trdimo in pravimo, da nujno potrebujemo neomadeževano zastopnico našega mlekarstva, ki naj bi bila naša nestrankarska nadzornica, svetovalka in vodnica. Potrebujemo organizacije, ki bi bila vredna ptdpore, in ki bi bila tudi zmožna posredovati pri različnih korporacijah za izdatno
pomoč.---Vse to zmore edinole nova
organizacija, ki naj stoji v področju naše nestrankarske, edinole za kmečke koristi delujoče c. kr. kmetijske družbe."
.Notranjec" nosi na naslovu svoj značaj: glasilo političnega in gospodarskega društva za Notranjsko. Vsak otrok ve, da je to društvo pristno liberalno, da deluje za tisto stranko, ki govori o kmetu „neumni kme-tavzar", ki trdi, da je kmet na pol živina, ki pravi, da mora biti med meščanstvom in med delavstvom (torej tudi med kmetom) stena, ki zaničuje ljudstvo in se baha, da ima v svoji sredi samo izobražene in bogate sloje. Ali ni več nego nesramno, če list, ki je s kožo in kostmi vdinjen ti stranki, govori o potrebi nestrankarske zveze ? — Ce nam je mar gospodarski napredek naše domovine, potem ne mešajte svoje liberalne politike v kmečko zadružništvo. Ker jo pa mešate, kažete s tem v kljub sladkim besedam liberalne kremplje in že naprej odbijete vsakogar, kdor se ne mara mazati z izdajav-skimi odpadniki.
Takta nimajo ti ljudje prav nič. Mi se skrbno ogibljemo vsemu, kar bi moglo v gospodarskem oziru poostriti razdor in kličemo resno na skupno delo. Zato pa z vso odločnostjo protestiramo, da se pod krinko gospodarskih koristi ruje proti vzajemnemu delu. Kdo more očitati ^Zadružni zvezi" kak madež ? Kdo more trditi, da je strankarska ?
Kdo se upa reči, da ne skrbi, kar je le mo- J goče, tudi za mlekarne, ki so njene članice? Nobena zadruga, naj ima tudi v načelstvu može liberalnega mišljenja, ne more tega trditi. Za ozdravljenje naših javnih razmer je treba v gospodarskem oziru vedno pov-darjati, kar nas edini, in zakrivati, kar nas loči.
Misel samostojne mlekarske zveze sama na sebi se da razpravljati, a če se ž njo vred prikrito napada »Zadružna zveza", se ta misel sama pokopava, Proti politiškemu rožičku, ki moli ven iz agitacije za tako zvezo, so naperjene naše besede. Kdor išče skupnega dela, naj pri tem ne kaže strupenega sovraštva, sicer ga zadene zasluženo zaničevanje vseh treznih in pametnih prijateljev kmečkega zadružništva.
Senzncioneino poročilo odovstrijsko-tutfbemeje.
(Izvirno poročilo „Slovencu".)
M i t r o v i c a , 9 avgusta. Iz Plevalja javljajo: Avstrijski general je z večjim spremstvom častnikov napravil izlet v Belo-poljsko Jauto in se ustavil ondi na nekem bregu, da se odpočije. Ko ga vidijo Turki, da je prišel, kamor bi ne smel, v Turčijo, se jih zbere okrog 300 Turkov in začno s puškami streljati na Avstrijce. Ti pa niso odgovarjali, ampak so se vrnili, c u j e se, daje bilo ondi u bitih več avstrijskih častnikov, a Avstrijci to prikrivajo.
Položni v Stori Srbiji.
(Izvirno poročilo.) (Arnavti prelamljajo ,beso\
—	Povratek zločincev iz pregnanstva. — Kako se pobira davek. — Obupno življenje. — Neštevilni spopadi. — Spahi inseljaki. — Nesloga med Arnavti. — Grom zrušil minaret.
—	Gibanje v Sjenici. — Po-
puščanje vere)
Peč, koncem julija.
Položaj Srbov v teh krajih ne samo, da se ne izboljšuje, ampak je z vsakim dnem
LISTEK.
Haeckel kot filozof.
Neki človek, ki si nadeva ime X., je v petkovi številki »Naroda" zagrešil članek o Haecklu in klerikalcih. Ne smatramo ga vrednega tolike časti, da odgovorimo njemu, pokazali bomo samo, koliko vč o Haecklu in njegovem filozofskem sistemu liberalna žurnalistika, ki je velika v surovih osebnih namigavanjih, na katera zastonj čaka odgovora, majhna pa na znanstvenem polju.
V članku, ki šteje 166 vrstic zabavljanja brez dokazov in 60 vrstic prepisanih iz Haeckla, se zaganja ta X. v „Slovenca", ker je ta iz nekega citata iz Venvorna izpustil besedo »filozofski" materializem Ker sem slučajno jaz tisti, ki je navel dotični citat, ga moram tudi braniti. Samoobsebi je umevno, da nisem mislil na »etiški" materializem, ker se mi je šlo 2a filozofskega in mi ni prav nič mar, zagovarja li Haeckel tudi etiški materializem ali ne. Toda X-trdi, da Haeckel tudi ne zagovarja filozofskega materializma in zato navaja neki sta-
vek iz Haecklovih „Weltratsel" To je prav-zeprav edino pozitivno jedro tega članka, in na to bom odgovoril.
Haeckel — in to povdarjajo tudi nasprotniki dualistiškega krščanskega nazira-nja: Paulsen, Adickes, Eucken in neštevilno drugih modernih modroslovcev — ni filozof, ampak materialist najslabše in naipri-mitivnejše vrste. Ker bi red svota naziranja olepšal z monistiškim, jih modificira in pri tem meče vse mogoče modroslovne sisteme v en koš in jih zamenjuje. Enkrat hoče biti monist, drugikrat je materialih, parkrat pa postaja celo mističen in govori o neki „tro-jici resn ce, dobrote in lepote", ki naj odslej zavlada. (Weltiatsel, str 388) Ta kon-fuzni naravoslovec očito ne pozna docela niti sistemov, na katere se naslanja, ne po zna ne Spinoze, še manj pa Kanta, kar mu je najbolj dokazal avtoriteta prve vrste v tej stvari, profesor na berolinskem vseučilišču Friderik Paulsen ( P h i I o -s o p h i a militans; str. 122 — • 92).
Haecklov monizem se osredotočuje v razmerju med flziškimi in ps hi^kimi dejstvi. Na str. 23 in 249 svojih „W ItiiUsel" pravi: »Mi se trdno držim« čistega in
slabejši. Turška oblast je brez moči, da bi vzdržala red, a Arnavti so postali tako nasilni, da Srbi ne morejo živeti ž njimi skupaj. Doslej je bila „besa" (beseda, vera) pri Arnavtih svetinja, a sedaj so tudi to začeli prelamljati. Tako so si tu dala vsa arnavtska plemena ,beso", da ne bodo pobijala mirnih Srbov, ampak le one, ki nosijo orožje. A sedaj so pričeli to „beso" gaziti. Tako so smrtno ranili Teodora Jovanovica iz Korita itij? rajkaKijačeviča iz Ljubiž<Je7~a*"oba sta umrla vsled ran. Zadnje dni pa so Arnavti pobili nebrojno Srbov. Listo ubitih nedolžnih Srbov vam podam na koncu, pa sami sodite, ne vlada li tu anarhija v pravem smislu te besede.
Ena naredba zabranjuje vsem brez razlike nositi orožje. Pa zopet kljub temu ne morete videti ni enega Arnavta ali Turčina brez orožja, a gorje Srbinu, ako poi.kuša, da i on nosi orožje. Pred nekaj dnevi, 18. julija, so zaptije (orožniki), ki hodijo po srbskih selib, našle na polju srbskega učitelja, Mitra Vučkoviča iz sela Strpca, ki je nosil puško, ker Srbi ako gredo na polje lahko poginejo, samo ako nimajo, s čemur bi se branili. Zaptije so Mitra zaprli in bil je v zaporu tri dni, dokler se ni energično zavzel ruski konzul, gosp. T u -h a 1 k a , za nedolžno zaprtega učitelja, ki so ga 22 julija pustili na svobodo.
G. Tuholka mnogo pomaga narodu, ko se zavzema za vsakega nedolžnega Srbina, a Srbi gledajo nanj kakor na kako višje bitje, ki jim vedno pomaga v potrebi in bedi. H*ala mu!
Srbi v teh krajih so pričeli zadnje dni obupavati, ker je počil glas, da se bodo skoro vrnili iz prognanstva oni arnavtski krvosesi, ki so bili pred dvemi leti iztirani v pregnanstvo v Malo Azijo. Njihovega po vratka pričakujejo Srbi z največjim trepe-tanjem, ker so bili ti pregnani vsled Srbov, pa se bodo, ko se vrnejo, pričeli grozno maščevati nad Srbi. Padale bodo srbske glave kakor hruške.
Zanimivo je, kako Turki pobirajo davek (poreza). Tahsildar (poreznik) v spremstvu nekoliko orožnikov gre od sela do sela. Oi Arnavtov zahteva davka z lepimi besedami. Ako mu ga dajo, dobro, ako mu ne dajo, zopet dobro, on s silo ne zahteva od njih. S Srbi pa ravna drugače; oni morajo dati ne samo ono, kar je predpisano, ampak še več; ako takoj ne dajo, jih kaznuje in bije. V selu Sineju je prašal Simeon Ašanič po-reznika Vejnel ago, zakaj ne zahteva poreza tudi od Arnavtov, a ta mu je odgovoril:
Arnavtom je sultan podaril vso porezo, ker so blizu črnogorske granice in čuvajo c a-revino od Črne gore.
Naj vam v bledih črtah opišem življenje tukajšnjih Srbov. Najuglednejšega in najbogatejšega Srba v prištinski okolici, Arsa B. D j u r i c a, iz sela Istoka je ubil Alil Jusufovič, ki je še sedaj prost in mu nihče ne sme ničesar.
Fazlija Lobov, iz sela Muževine, je z nekoliko razbojniki vjel na polju Radoja Djoriča iz Daljnega Dragoljevca, odsekal mu glavo, obe roki, odprl mu prsi in tako razmrcvarjeno truplo pustil v gozdu. Cez dva dni prinese Radojevo pse domov Rado-jevo glavo. Domači gredo za psom in najdejo Radojevo truplo. Fazlija je prost.
Alil Cerkljače in Reče Dakič sta ubila Nedeljka Savica iz sela Mojstora v njegovi hiši. Oblast ubijalcev ne zasleduje.
Ena arnavtska zločinska četa je obkolila hišo Janičija Devečeča v selu Kri-vače. Janičije se je s svojima sinovoma junaško branil. Pri tej priliki mu je bil smrtno ranjen starejši sin.
Neko noč, pred nekaj dnevi so arnavtski razbojniki napadli 20krat hišo Vula S 1 av k o v i c a , iz sela Suhega grla in so mu vso hišo preluknjali s krogljami.
Le v nekaj dneh so Arnavti ubili: Trojko, Srbina-orožnika iz Prištine ; Srbina orožnika Mileta Pec ca; Petka Nik'ča iz sela Getlje; Stojka Brankoviča in Milana Gjakdajčevica iz sela Strbica; Pavla Gjurg-jevica iz sela Busije; Stanka Kavkica iz Gotovuše , Blagoja Jegd ca, Vandjela Paniča in druge.
Z eno besedo: Arnavti hočejo iztrebiti Srbe. Le v pečki okolici so v mesecu juniju ubili 50 Srbov.
Arnavti so skoro do mrtvega s puškinim kopitom nabili Kosto Dekiča in Deko Milenkovica iz Gračenice; Mladeno Djokiča iz sela Drenika i. dr.
Arnavti so zaž»ali vse hiše Ristu Ste-bericu iz sela Kijeva in Mulutinu Caklicu iz sela Drenika.
Trije arnavtski zločinci v selu Kužni-čevu so hoteli odvesti eno srbsko devojko. Seljaki je niso pustili in Arnavti so ubili enega seljaka, dva pa ranili ter odšli.
Blizu samostana sv. Marka so našli truplo Srbina, ki so ga ubili Arnavti.
21. julija zvečer je ubil Selim Fetah iz sela Verica Pero Sindjiča iz sela Belopolje. Zločinec je prosc. 23. julija je Alil Djocic iz Tomanaca napadel s četo razbojnikov hišo
nedvoumnega monizma Spinozovega: snov kot neskončno raztezna substanca in duh (ali pa energija) kot čutna ali misleča substanc* sta obadva temeljna pridevka ali lastnosti božanstvenega bistva vseobsegajoče substance." V Spinozi pa se ta teza vse drugače glasi, kajti kakšen nesmisel je ta Haecklov stavek: Ena substanca ima kot pridevka tudi dve — substanci, snov in duha, in dasi po Spinozi ta dva pridevka nista isto. istoveti Haeckel v istem stavku duh z energijo! Dve substanci atributa ene substance in duh enak energiji, tako Haeckel pretvarja Spi-nozovo naziranje, ki se ga v isti sapi hoče trdno držati!
To je več kot ignoranca. Le oglejmo si pobližje Spinozovo pojmovanje psih' fuiške vzporednosti: „Med dušev nimi pojavi in fiziškimi gibanji ni vzročni ga razmerja, obedve te bitni formi temeljita vsaka neodvisna od druge v obedveh nasprotnih atributih svetovne substance." Tako židovski mislec, ki je vkljub svojim temeljnim zmotam bil velik mislec. Haeckel pa v „Welti;itsel" ta monizem od konca do kraja izkrivlja, da. H a e c k e I v svoji
zmedenosti postane v istem trenotku, ko zagovarja S p i -nozo, aristotelik! Najpreje istoveti duh z energijo, kar pomeni načelno zanikanje Spinozovega naziranja, na str. 137, 140 svoje proslule knjige pa pravi doslovno, da je nastanek okostja enostaničnih organizmov le tedaj mogoč, „če gradeči plazmi pripisujemo zmožnost za predstave, in sicer predstavljanja (Reproduktion) plastiškega čuta za razdaljo (plastisches Distan;:gefiihl)". Torej enostanične živali si svojega okostja ne zgradijo s pomočjo fiziških sil, ampak s pomočjo nesvestnih predstav! Haeckel je kar črez noč postal pristaš Aristotelov, ki ga sicer jenski profesor drugače prezira; Aristotel in sholastiki ss namreč učili, da so ideje, entelehije, formalni princip in vzrok organičnih oblik in rasti. Toda že na 148. strani Haeckel postane zopet materialist, kajti tu pravi, da je že .veliki Spinoza v svoji znameniti statiki čustev" dokazal, da so vsa čustva podvržena fizikalnim zakonom, dalje pa pravi, da je »zavest zgolj fiziološki problem in da se- mora zvesti na fiziške in k e m i š k e pojave*1 (str. 211). In potem si drzne z nečuveno
Ratka Tomančanina, ki se jih je junaško ubranil Jusuf in Abdul Kapitič je 23. julija s četo razbojnikov navalil na hišo Race Jankečici v selu Aači. Raca jih je junaško odbil.
Arnavti so dne 23. julija imeli zbore v svojih džamijah in so izbrali 50 zločincev, da iščejo srbskih čet. Tu so sklenili, da se, ako se kje najde kaka srbska četa, začne klanje med Srbi, da se ubijajo ne samo možje, ampak tudi srbske žene in deca.
To je dalo povod pečkemu mutesarifu, da je po pečki okolici razdelil en bataljon vojakov, ki naj čuvajo Srbe. Interesantno je, da ta vojska ne samo ne preganja arnavtskih razbojnikov, ampak često ž njimi skupaj preganja Srbe. A to ni čudno, ko so starešine te vojske nekdanji največji razbojniki.
Turški spahi po selih strašno mučijo seljake, v tem je najhujši neki Azin-beg, ki bije seljake ko črno živino.
Arnavti sami med seboj ne žive povsod v ljubavi. Tako sta se v Ljumi 2 arnavtska fisa (plemena) pred nekoliko dnevi tako sprla, da sta se spopadla. V tem spopadu je poginilo na obeh straneh okrog trideset Arnavtov.
V	okolici Pljevlja Turki prizadevajo Srbom isto, kar jim drugod prizadevajo Arnavti. Vsled njih je padlo mnogo srbskih glav. Pred nekaj dnevi, 20 julija, je udaril grom v minaret najstarejše pljevljanske džamije in zruši cel minaret (stolp) do zemlje. Ta slučaj je vzbudil med Turki velik strah, ker vsi mislijo, da je to kazen božja in da jih hoče Bog s tem opomniti, naj bodo napram Srbom boljši, ako nočejo, da jih ne zadene osoda Srbov. Daj Bože, da jih ta slučaj spametuje!
V	Djakovici se sedaj mudi Sacir-paša, liva (čin višji od generala), ki ga je, kakor se čuje, v Arnavtluk poslal sam sultan, da malo umiri Arnavte in da jih nagovori, da odstopijo od svojih zahtev. Arnavti so zahtevali od Turške, naj jim čA 30.000 pušk-mavzerk in da v bodoče v Staro Srbijo za uradnike ne pošlje več Turkov Stambolijev, ampak Arnavte. Videli bomo, koliko uspeha bo v tej svoji misiji dosegla ta odlična oseba.
V	Sjenici so se Turki pričeli živahnejše gibati in je iz Plevlja poslanih 200 vojakov, da čuvajo »mir".
Vse to svedoči, da se zbirajo za tukajšnje Srbstvo na nebu črni oblaki. Srbi so padli v obup, in kako ne bi pri vsem tem, kar sem opisal tu. Stanje je grozno in opravičena je bojazen, da bodo Srbi, danes v pro-svitljenem XX. veku vsled težke muke in izkušenj zapustili svojo pradedovsko vero, ostavili krščanstvo in prešli v Islam. Simptomi, ki kažejo na to, se pojavljajo že na več mestih Stare Srbije.
Stanje je doslej bilo žalostno, a tako črno še ni bilo nikdar. Svet, ki je v reformah gledal svojo rešitev, sedaj veruje, da je to težko stanje baš plod reformne akcije evropskih sil.
Srbi se v svoji nesreči in brezupnosti vprašujejo: Je li še kdo na svetu, da konča naše muke in nesreče?
A na to vprašanje ni odgovora.....
Rusko- japonska uojsKo.
Linevičevo poročilo.
Peterburg, 7. avgusta. Linevič poroča: 2. t. mes. se je v okolici Hajlunčena približal ruski oddelek vasem Nonšančien in Suisulučiuan. Japonske predstraže se ga sprejele z živahnim ognjem. Rusi so jih prisilili, da so zapustili vse postojanke in se umaknili na izredno močne utrjen kraj. — 3. t. mes. so Rusi nadaljevali z ofenzivo in rusko topništvo je prepre-
čilo, dajaponci niso obkolili ruskega krila. Ruski oddelek se je, potem ko je bil prehodil polovico določenega pota umaknil brez izgub, nato je sovražnik začel z ofenzivo, pa se je hitro umaknil, ker so ga Rusi sprejeli s strahovitim ognjem. 2. avgusta se je neki drugi ruski oddelek približal vasi Laegun-šenše in ondi prepodil Japonce.
Morebitna ruska zmaga.
Bukarešt, 4. avgusta. Romunski vojni atašč v ruski vojski, major H a r a -1 a m b , objavlja v romunskih listih zanimive podatke o ruski vojski. Nemiri v Rusiji so na vojake v Mandžuriji slabo vplivali. Linevič pozna dobre japonski način vojskovanja i.i je izvrsten organizator. Če Linevič sedaj premaga Japonce, kar ni izključeno, bo to za slednje usodno, ker bo Ruska, ako uredi svoje notranje razmere, sedaj lahko razvila vso svojo vojaško silo.
Rusko posojilo.
Berolin, 7. avgusta. „Laff*n - Bu-reau" poroča iz Peterburga: Witte je sporočil svoji vladi, da Rusija nikjer ne dobi posojila, ako ne sklene miru. Tako so se izjavili vsi francoski in ameriški finančniki.
Stroški za mirovno konferenco.
Dunaj, 7. avgusta. Iz New Yorka poročajo, da je država Newhampshire, kjer leži mesto Pertsmouth, prosila osrednjo vlado, da sme prevzeti stroške mirovne konference. — Zvezna vlada je to dovolila, le opravo stanovanj prevzame sama.
Kaj bo z mirom ?
Berolin, 7. avgusta. »Beri. Tagbl." poroča iz New Yorka: Japonskemu pooblaščencu prideljeni S a t o je izjavil, da i m a le malo upanja, da se bo sklenil mir, dasi je Rooseveltov govor zelo vplival na pooblaščence. Izjava japonskih mirovnih pooblaščencev.
Portsmouth, 8 avgusta. Japonski pooblaščenci so izjavili, da niso prišli v Portsmouth, da bi barantali za nekaj milijonov šterlingov ali pa zgubljali čas, da se jim odstopi kak malovredni otok, ampak zato, da postavijo temelje za veliko japonsko carstvo na azijatski celini. Zvezne države ameriške podpirajo japonske zahteve, nasprotujejo pa temu, da bi se razkosalo kitajsko cesarstvo.
Japonska hoče imeti nadzorstvo nad vsem vzhodnoazijskim obrežjem. Morje hoče vladati s tem, da ima protektorat nad Korejo, gospodstvo v Korejski cesti in na otoku Sahalinu. Mandžurije hoče tako dolge upravljati, dokler za to ne bo sposobna Ki-i tajska. Sicer pa Japonska morja noče za-i preti, ker hoče prosto trgovino.
Ameriški judje pri Witteju.
London, 8. avgusta. Iz New Yorka poročajo, da je Vitte zelo prijazno sprejel poslanstvo ameriških j udov, ki mu je predložilo prošnjo za ravnopravnost ruskih ju-dov. Vitte je izjavil, da bodo judje po novi ustavi imeli iste pravice kot drugi narodi.
Mirovna pogajanja.
Berolin, 8. avgusta. Iz Newcastla poročajo, da se bodo začela mirovna pogajanja jutri v sredo, ker so se jahte zaradi meglenega vremena zakasnile.
Bulyginov ustavni načrt.
Peterburg, 8. avgusta. Revizija Buljrginovega ustavnega načrta je zadovoljila tudi reformno stranko. Vendar treba še počakati objave, dokler se bo moglo soditi
e ustavnem načrtu. Medtem pa reformna stranka dela odločne priprave za novi kongres zemstev, ki se na vsak način skliče 2 4. avgusta.
Stališče Zveznih držav.
Berolin, 6. avgusta. Iz New Yorka poročajo: Uradno odgovarjajo na neki čla nek v »Nov. Vremenu", da so Zvezne Države v mirovnem vprašanju popolnoma nepri-stranske in da žele le miru.
Stalni obrtni odsek.
V včerajšnji seji stalnega obrtnega odseka so prečitali mnogo brzojavk, ki so jih vposlala načelništva trgovskih zadrug in ki zahtevajo izpričevalo usposobljenosti za trgovinski obrt. Poslanec Hueber je grajal načelništvo »Zveze avstrijskih industrijcev", ki je v posebni vlogi opozarjalo ministrstvo za trgovino in za notranje stvari na nevarnosti, ki zadenejo industrijo zaradi posvetovanj obrtnega odseka. Govornik na-glaša, da je ta nastop politično nedostojen in vpraša navzoče vladne zastopnike, če so dobili kaka navodila z ozirom na vlogo in dustrijcev. Sekcijski načelnik Hasenohrl je izjavil, da ne more odgovoriti na Hueber -jevo vprašanje, ker je to notranja zadeva vlade. Sploh pa namerava vlada zavzeti svoje stališče nasproti načelno važnim vprašanjem pri drugem branju. V istem smislu se je izjavil sekcijski svetnik pl. Fried. Načelnik vitez pl. Malochowski izjavi, da je zadeva končana. Umevno je razburjenje poslanca Hueberja, ker se v navedeni vlogi kritizirajo stvari, ki še niti sklenjene niso. Nato sta poročala poslanca Schneider in Pacher o § 14., ki govori o posebnih pred pisih za rokodelske obrti. Poslanec Pacher je izjavil, da bo pozneje poročal o izpriče-valu usposobljenosti v. trgovini in predlagal, naj se izloči trgovina iz rokodelskih obr-tov. Sklenili se po daljšem razgovoru, da se navedejo v zakonu rokodelske obrti, a izvzame se trgovina O usposobljenostnem iz-pričevalu za trgovino bo sklepal odsek pozneje.
Notranje politični položaj.
Grozno razburjenje je povzročila v vse-nemškem časopisju vest, da predlaga vlada za profesorja na dunajskem vseučilišču nekega češkega učenjaka. Nemci groze, da nastopijo v proračunski razpravi, pri postavki »vseučilišče«.
»Tiroler Tagblatt" poroča, da jeseni ne bo zboroval tirolski deželni zbor, ker ni misliti na uspešno delovanje, dokler ni rešeno vprašanje italijanskega učiteljišča in dokler ne bo premeščen cesar. nam. Schwartzenau. Vprašanje o nasledniku Schwartzenaua bo rešeno ob enem z imenovanjem šlezijskega deželnega predsednika. Trdijo, da postane šlezijski deželni predsednik dvorni svetnik pl. Marenfeller. Cesarski namestnik v Inomostu pa želi postati kranjski deželni pred-sednik baron H e i n. A izključeno ni, da menjata svoji mesti tirolski in zgornje-avstrijski cesarski namestnik.
Položaj na Ogrskem.
Minister za notranje stvari je razveljavil vse sklepe stoliških načelništev, ki so sklenila, da ne bodo izročala prostovoljno vplačanih davkov državnim blagajnam, kakor tudi sklepe, da ne sodelujejo pri novačenju. Pri nadomestnih ožjih volitvah v Lip-tovskem Sv. Mikelašu je zmagal proti slovaškemu kandidatu dr. Stodolu pravosodni minister Lanyi s 23 glasovi večine, a ta volitev bo najbrže razveljavljena z ozirom na majhno večino, ki je je dobil Lanyi.
Mednarodni anarhisti&ki shod.
V Bostonu se be vršil mednarodni shod anarhistov. Iz celega sveta je že došlo mnogo anarhistov. Anarhisti nameravajo ustanoviti v Bostonu središče za vse anarhiste na svetu. V Boston so poslali veliko tujih policistov, Prepovedani so vsi hujskaječi govori. Zaprli so osebe, ki so razširjale protizakonite spise.
Laška dementiranja.
Rim, 8. avgusta. Laške mornariško ministrstvo odločno dementuje vest, da je poveljnik laške križarke „Coatit" zasačil dve avstrijski bojni ladji, ko sta fotografirali utrdbe ob beneški luki. Avstrijski ladji imata na krovu ogrske znanstveno komisije, ki proučuje ribarstvo v Jadranskem morju. Poveljnik laške bojne ladje BCGatU" je signaliziral, da ima avstrijska ladja tip „Franca Jožefa I." in je z njo izmenjal običajne prijateljske pozdrave.
Francosko brodovje na Angleškem.
Angleški kralj Edvard je pogostil predvčerajšnjim zvečer na svoji ladiji »Viktoria and Albert" francoske častnike. Pojedine so se udeležili tudi člani angleške kraljeve rodbine in francoski poslanik Cambon. Kralj je naglašal v svoji napitnici, da bo utrdil obisk francoskega brodovja prijateljstvo med Angleško in Francosko in se bodo sedanje prijateljske razmere še utrdile. Kralj je napil predsedniku francoske ljudovlade Loubetu in prospehu francoske mornarice. Francoski poslanik Cambon je naglašal, da sta edinost in prijateljstvo med obema državama zasluga angleškega kralja. Francoski admiral Caillard je naglašal, da bosta medsebojna obiska utrdila prisrčno in tople zvezo med mornarji obeh narodov.
Rusija.
Vojno sodišče v Varšavi je obsodilo na smrt vojaka Mešedlova, ki je umoril polkovnika Hurcyka, in delavca Ko-morovskega zaradi umora nekega stražnika.
Nemiri v znamenju rdečih in črnih zastav. »Matin" poroča, da se vršč vRigi in Rostocku veliki izgredi. Povsod vihrajo črne ia rdeče zastave.
Zemstev ne nameravajo zasledovati. Opustili so sodnijsko zasledovanje načelništva in udeležencev pri zadnjem shodu zemstev v Moskvi. V Moskvo je došel senator Rostovski, da se pouči o vseh podrobnostih na shodu pri knezu Tru-beckem, Golovinu in pri ostalih članih načelništva. Vladni krogi sodijo, da so se združili zmerni člani zemstev z radikalci.
Nemiri po mestih na deželi. Iz Kišeneva in okolice poročajo o krvavih dogodkih. Inteligenca je ustanovila prostovoljno stražo, ki nastopi proti vsakemu postopaču. Postopači zapuščajo mest« in se upajo napadati le še posameznike. Tudi iz Jekaterinoslava poročajo o spopadih med stražo inteligence in postopači.
Stavka v Rigi. V Rigi stavka 20000 delavcev. Stavkujoči delavci nastopajo nasilno in vrše se vedni spopadi med policijo in stavkujočimi delavci. Razburjenje je jako veliko. Prebivalstvo se strinja z delavci. Cestna železnica ne vozi. Pristanišče in mesto straži vojaštvo.
Preklicali so odlok, s katerim so bili pozvani reservisti k jesenskim orožnim vajam.
Maksim Gorki je stanoval v lu-ganskem predmestju Paradiso pri ruskem prekucuhu Balabanovu. Nameraval je kupiti neko vilo, a ker so se razbila pogajanja, je
nevednostjo neki X. trditi, da Haeckel ni filozofski materialist. Paulsen pravi (Phil. mil. str. 143 od spodaj): »Mi se primemo za čelo: kje pa smo pravzaprav? Najprej nam je (Haeckel) dejal, naj stvari konstruiramo po paralelistiški teoriji Spinozovi. Potem pa pravi: mičnih in kompliciranih telesc radijolar ni moči umeti drugače, kot tak6, da si mislimo pri njihovem nastanku sodelujočo predstavo in spomin, kar gotovo velja tudi za ustroj človeškega telesa in Flechsigovih organov za mišljenje, ali pa se ta ustroj ložje razloži čisto mehaniško?
In končno pravi: Mi lahko vsled velikanskega napredka bijoloških ved, razlagamo ne samo organsko življenje, ampak celo zavest in mišljenje iz kompliciranega ustroja organov. Ali se nam pri tem ne godi ravnotako kot tistemu, o katerem pravi Mefisto v »Faustu": „ein Kerl, der spekuliert und dabei von einem bo sen Geist im Kreise wird herumgefiihrt?" Kaj naj si torej mislimo: ali da duša ustvarja telo, ali pa da telo ustvari dušno življenje kot svojo lastno funkcijo, ali pa ne eno ne drugo ?"
Haeckleva filozofska nevednost se najbolj pokaže tam, kjer napada znanstvenike, ki niso njegovega mišljenja. Haeckel hoče biti, kakor sam neštetokrat poudarja, m o -n i s t po Spinozovem vzorcu, ne pa mate-rijalist. W u n d t pa, mož svetovne slave, je gotovo najbolj dosledno izvedel in izpopolnil Spinozov psihofiziški paralelizem. Vsak trezen človek bi mislil, da bo Haeckel, ki nam je tako lepo razložil, kaj je ta paralelizem, Wundtu pritrdil. Kaj še, Haeckel se huduje nad Wundtom — kateremu, mimogrede rečeno, jenski falzifikator klišejev ne sega niti do pet — da je iz monista postal v starih dneh d u a 1 i s t, ker uči — apinozov paralelizem! (str. 117; Weltratsel.) Haeckel tu pokaže, da še mo-droslevnih terminov ne pozna, oziroma ne pozna njihovega obsega ne vsebine. Če kdo zagovarja psihofiziški paralelizem, je po Haecklovem mnenju — d u a 1 i s t ! In vendar ve vsak kandidat filozofije, če prebere prvi poljubni kompendij zgodovine filozofije, da je naziranje psihofiziškega pa ralelizma docela m o n i s t i § k o , ker izvede ta pojav na eno svetovno substanco,
ki ima dva različna atributa, saj je Spinoza priznan prvi večji monist in sam Haeckel mu zato poje hvalo. Sedaj pa mu je Spinoza kar črez noč dualist, oziroma mu mora biti, če šteje Wundta, ki je Spinozov psihofiziški paralelizem izpopolnil, med du-aliste. Na to klasično bedarijo odgovarja Paulsen (str. 146; Phil. mil.), da si Haeckel pač misli: »pravi Spinoza uči isto, kar učim jaz: istovetnost duše in telesa ali vzročno zvezo med duhom in tvarjo, kajti istovetnost je vendar isto kot vzročna zveza".
Najbolj zmešan je jenski filozof, ko se spravlja na K a n t a , ki ga v svojem življenju nikoli ni temeljito preštudiral, kar mu je evidentno dokazal Paulsen. Haeckel namreč piše o Kantu, da je bil v svoji mladosti — monist! Haeckel se sklicuje za to trditev na Kantovo »Allgemeine Naturgeschichte u. Theorie des Himmels". (1755). V tej »moni-stiški" Kantovi knjigi pa stoji, kakor nam pove Paulsen (str. 161) zapisano že v začetku: »Nisem se preje lotil tega dela, dokler se nisem zagotovil o dolžnosti naproti veri. Moja vnetost se je podvojila, ko sem
pri vsakem koraku videl, kako se razpršu-jejo megle in se je pojavila v največji svetlobi lepota večnega bitja." Ta knjiga torej, kjer Kant očito pripozna trans cendentalno počelo svetovja, je Haecklu — m o n i s t i š k a. Haeckel knjige sploh bral ni, kakor tudi ni bral ne Spinoze in v zadnjem času ne Wasmannove bijologije, in vendar je o njej pisal in sicer vse kaj drugega, kar je res v njih. — Ta mož, ki piše vse, kar mu pride pod roko, da le more iz-liti svoj bolestni srd na krščanstvo in ves dualizem, je malik nekaterih slovenskih »znanstvenikov", ki bi radi preslepili javno mnenje in s prekomernim povdarjanjem znanstvenih pridobitev iztrgali ljudstvu iz srca globoko etiško prepričanje za tako umazane in nizko ceno — s pomočjo naravoslovca Haeckla, ki je zašel v filozofije.
Haeckel je tudi na drugih poljih taka reva, kot na modroslovnem. — O cerkvi in krščanstvu je v svoji umazani knjigi nagro-madil toliko laži, da ga je moral zavrniti protestant, profesor cerkvene zgodovine Loofs v Halleju. (Anti Haeckel. Eine Replik nebst Beilagen. Halle. Niemeyer 1900.) —
#dpot«val v Curih. Njegova soproga je ostala v Luganu.
Srbija.
Novoizvoljeni napredni poslanec Beto-mir Nikolajevič namerava v skupščini in-terpelirati vojnega ministra zaradi zarote dne 11. junija 1903 proti rajnemu srbskemu kralju Aleksandru. Zahteval bo, da odpuste zarotnike iz srbske armade.
" Štajerske novice.
š Opozarjamo še enkrat na shod zaupnikov slovenskih katoliških delavskih društev naSpodnjemStajerskem inKo-roškem, ki se vrši v nedeljo, dne 13. avgusta t. 1., ob 10. uri t .Narodnem domu" v Mariboru s sledečim dnevnim redom : 1. Vladna predloga o delavskem zavarovanju za starost in onemoglost. 2. Sklepanje o resolucijah. 3. Poročila društev. — Ker je shod velike važnosti za vsa delavska društva, zato prosimo, da se ga vsa delavska društva gotovo udeleže. Priglase prosimo nasloviti: J. N. Gostinčar, tiskarna sv. Cirila Maribor.
š Poroka. Gosp. Emilij K r i ž m a n, rodom Postojnčan, obče priljubljeni učitelj, zvest organist in skrben tajnik gospodarskega bralnega društva na Planini, se je po ročil dne 8 avgusta z gdč. J a d v i g o K u k o v i č. Vsi planinski in sevniški prijatelji in znanci mu želijo obilo sreče !
š Solnčarica je v soboto 5. t. m. zadela delavca pri tvrdki Schlesinger v Ma riboru Antona Neme t. Umrl je četrt ure po nesreči.
š Velik vihar. Iz Pa meč se nam piše: Tukaj je v nedeljo, 6. t. m., razsajal vihar, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Par minutje zadostovalo, da jebiloveč streh odkritih ali močno poškodovanih, drevesa polomljena ali izruvana, snopje sem-tertje po polju razmetano, šipe podrobljene, ljudstvo pa vse zbegano in potrto. Veliko škode je poprej povzročila suša, še večjo pa zdaj hudournik.
š Umrl je v Mariboru vpokojeni po stajenačelnik gosp. Gregor G i 1 g , star 75 let.
š Iz Slovenjega Gradca. V nedeljo dne 6. avgusta t. 1, se je vršila tukaj slavnost otvoritve .Narodne čitalnice". Vkljub zelo neugodnemu vremenu je bila udeležba velika. Nemška stranka seje obnašala popolnoma m i]r-no in dostojno, kar bodi posebno celjskim nemčurjem, posilinemcem, ter njih glavarju Jul. Rakuschu za zgled. Celjske barabe naj se gredo učit dostojnosti med slovenjegraške Nemce.
š Umrla je dne 6. t. m. gospa Alojzija Praunseiss, veleposestniea v St, Jurju ob juž. žel v 62. letu svoje dobe. Po-kojnica je bila iz velečislane narodne rod bine. Blag ji spomin !
š Vlom v Celju. V noči od nedelje na ponedeljek vlomili so doslej neznani lo povi v pisarno g. dr. Vrečka tik okrožnega sodišča, skoro naravnost pred policij sko stražnico in pobrali iz miznic okolu 150 K. Dogodki kažejo, da celjska mestna policija ni kos svoji nalogi.
Dnevne novice.
Druga obletnica kronanja sv. očeta Pija X. je danes. Ob te priložnosti je izšla zanimiva knjižica „ 0 c Leona do Pija." Dogodki v zadnjih dneh papeža Leona XIII. in v začetku vlade Pija X. Nabral prijatelj vernih Slovencev. Založilo katol. tiskovno društvo. Jako lična,
Loofs pravi o Haecklu, da je porabil naj-obskurnejše vire in mu je to dokazal. Loofs piše, da Haecklova vest v znanstvenem oziru ni normalna in da ga ni resno upoštevati. Kar je Haeckel pisal o papežih, ni povzel iz znanstvenih zgodovinskih knjig, ampak iz — socialno-demokraških brošur! Lep znanstvenik! Še protestanta Loofs in Paulsen se zaradi teh napadov na katoliško papeštve norčujeta iz Haeckla. (Phil. mil. 175.)
Teh vrstic gotovo nismo napisali radi tega, da bi pričakovali od različnih X in Y. stvarnih odgovorov. Najbrž nas bodo spet kar obsuli s »posvečenimi hudobami" in drugimi ljubeznivostmi, mesto, da bi pokazali, da res kaj znajo. Mi, ki vemo, da X. in Y. niti ne vesta, kaj je sintetiška sodba a priori, bomo šli preko takih cfemernih pojavov na dnevni red in se ne bomo izognili nobeni resni znanstveni polemiki, pač pa vsaki repliki na surovosti.
Franc Tcrseglav.
64 strani broječa knjižica s podobo nagrobnega spomenika papeža Leona XIII. je sestavljena po najbolj zanesljivih virih. Bo-ezen papeža Leona XIII. in zadnji dogodki njegovega življenja so popisani od dne do dne do smrti. Posebno zanimiv je popis conklava in volitev od glasovanja do glasovanja. Nato sledi popis dosedanje vlade papeža Pija X., zlasti vsebina njegovih enci-ilik. V 12 poglavjih obdeluje ta knjižica tako zanimive stvari, da jo moramo tembolj priporočati, ker se je ravno v slovenskem časopisju pisalo toliko neresničnega ravno v tej tvarini. Knjižica se dobi v „Kat. bukvami" za 25 vinarjev.
Hrvatje za krščansko delo! Včeraj se je vršil v Zagrebu jako pomenljiv sestanek, prvi te vrste med Hrvati, ki je uspel tako izborno, da mu smemo pripisovati dalekosežen pomen. Na poziv g. Milana H o k a se je zbralo toliko udeležencev, da je bila velika semeniška dvorana v Zagrebu napolnjena duhovnikov in laikov, prihitevših od vseh strani hrvaške domovine Povabljeni so bili tudi Slovenci, katerih je prišlo šest. Predsedoval je g. M. S e i g e r s c h m i e d. — Obravnavalo se je o sledečih stvareh: 1. Cerkvena društva (poročal d r. B i-n i c k i iz Senja), 2. Kmetijska zadružna organizacija (poročal župnik Strahinščak), Delavska organizacija (poročal dr. A 1 f i r e-v i <5 iz Zadra), Ljudska izobrazba (poročal dr. S 1 a v i k iz Zagreba). Slovenci dr. Krek, Tomaž Rožnik in dr. L a m p e so pri posameznih točkah poročali o načinu, kake delajo Slovenci, in kakšne izkušnje s« dosegli pri raznih organizacijah. Politika je bila izključena. Razprave so bile jako živahne in poučne in so se jih zbrani zaupniki udeleževali v velikem številu. Posvetovanje je trajalo do 9. ure zvečer in se je končalo s tem, da se je izvolil izvrševalni odbor, ki bo skrbel, da se izvrše storjeni sklepi. Navzoči zborovavci so bili prešinjeni prave ljubezni do ljudstva in so pokazali trdno voljo, da zastavijo vse sile za kulturni napredek hrvaškega ljudstva v krščanskem smislu. — Nasprotniki so rovali proti temu shodu, češ, da bo ustanovni shod nove politične stranke. A tu ni nihče govoril o politiki, ampak le o nujnih gospodarskih in socialnih potrebah hrvaškega ljudstva. — O podrobnostih sporočimo še natančneje Mi pozdravljamo ta velevažni sestanek z največjim veseljem, ker vidimo, kako rešilne ideje praktičnega krščanskega dela za ljudski blagor prodirajo tudi na Hrvaškem. V tem delu je rešitev Hrvatov, in dal Bog, da bi se Slovenci in Hrvatje še večkrat združili pri tako potrebnem in koristnem, v resnici krščanskem in ljudskem delu!
Kamenje — nemška kultura. Nemški Celjani so zopet, kakor smo včeraj poročali izvršili čin brutalnosti, o katerem pa nemški listi nimajo besedice obsodbe. Graška „Tagespost", ki je s tolikim vri-ščem spremljala vsake še tako malenkostno demonstracijo pred ljubljansko kazino, nima niti besedice poročila, kaj še-le, da bi izgrede celjskih Nemcev obsojala ! Na nemški strani je tudi kamenje »kulturno". Nemci se sedaj pač pesvetujejo, kako bi pridejali kamenju — še laži. V „Neue Freie Presse" so že poslali brzojavko, da so Slovenci vsega krivi! Popisali bode celjske fakine kot najnedolžnejše stvari na svetu, ali pa vso stvar tako ignorirali v časopisju, kakor so napad na hišo Mohorjeve družbe v Celovcu. Slovenci pa morajo zahtevati obračun s celjsko policijo! Celjski policaji se smeje izpre-hajati med demonstranti, ki so bombardi rali slovenske hiše. Za atentati stoje najimenitnejši gospodje celjske nemčurske klike. Ti mogotci so kupili demonstrantom v hotelu „Stadt Wien" cele hektolitre piva, da so žrli »Freibier«, odkoder se je potem pijana valila po mestu. Nemci po teh dogodkih ohranijo krono surovost i in nikdar več naj se ne pritožujejo, če se jim kje drugje časih rahle stopi na prste Taki ljudje ne bodo nas učili dostojnih nastopov ! Že včeraj smo osvetlili značilno postopanje celjskega državnega prardništva, ki ni konfisciralo »Deutsche Wacht". Kaj bi se n. pr. zgodilo »Slovencu", če bi ozirom na nemške nesramnosti pisal: Slovenski Ljubljančani, ali je treba še kaj več,
da se vas vzdrami k samopomoči! Tu vam ne preostaje druzega, kakor da se vzdignete zoper svoje sramotivce in si sami pomagate!" Če bi mi tako hujskali, bi bili gotovo zaplenjeni, »Deutsche Wacht" pa ni bila. S take slepim državnim pravdnikom preč iz Celja! Slovenski odgovor na nemške surovosti ne bo izostal. Od celjskih pijanih pouličnjakov se Slovenci ne bodo pustili pobijati. Celjska »Domovina" piše: »Ravno je 10. t. m. šest let od prihoda Cehov v Celje, To obletnico so slavili Nemci — po svoje. Dajemo; pa vendar pomisliti njim, tudi gospodu županu Rakuschj, če so kaj pridobili s sirovim nasilstvom proti Slovencem. Nam se dozdeva, da ne! Pač pa smo se Slovenci od tedaj sem okrepili Držimo se torej postavnih potov in škoda ne bo — naša !"
Vojaštvo na mejah. »Hrvaški Branik" piše, da bo nameščeno vojaštvo po večjih krajih v Sriemu tako v Lačarku, Martinci, Jarku, Hrtkovci itd. in sicer vojaki iz Gornje in Nižje Avstrije. Zakaj se vojaštvo koncertrira v teh krajih, kjer vojakov že davno ni bilo, bo pokazala bližnja bodočnost.
„Gorostasna nesramost". K tej notici iz »Učiteljskega Tovariša" smo dobili sledeče poročilo : Mil. gosp. prošt dr. Elbert je bil uradno in osebtio povabljen na konferencijo učiteljstva novomeškega okraja in sicer kot član c. kr. okrajnega šolskega sveta. Temu vabilu se je gospod prošt tudi odzval in se nekoliko časa udeležil te kon-ferencije, spregovoril pa ni nobene besede. Mogoče, da ta udeležba nekaterim mlajšim učiteljem ni bila všeč, a dokler velja še § 1 šolske postave, ki pravi, da »naloga ljudske šole je otroke nravno versko vzgajati in dokler imenuje § 3 iste postave verouk kot prvi in kot glavni predmet, ima duhovni član c. kr. okrajnega šolskega sveta ne le pravico ampak tudi dolžnost udeležiti se te konferencije. Gg. učitelji bi bili radi sami . . . Sicer ta napad prav nič ne škoduje, ker c. kr. višja šolska oblast nekatere svoje vzgojitelje vedno bolj [spoznava in njih stanovski organ. Dopis v »Učiteljskem Tovarišu" je pravi umotvor vzgoje in olike!
,,Piccolove" tožbe. »Piccolo" toži nad načinom, kako osrednja vlada zanemarja in omalovažuje sklepe tržaškega in in istrskega deželnega zbora. Že pet let odlaša potrjenje tržaškega dež. zakona o pre-osnovi javne dobrodelnosti; ravnotako ne odobri zakona istrskega deželnega zbora glede razdelitve ene občine, provizoričnih učiteljev, zakona učiteljic in preosnove uči teljskih pokojnin. »Piccolo« opozarja na ta dejstva ces. namestnika Hohenlohe
—	Gosp. Stjepan Radič zopet aretiran. Preteklo nedeljo je prišel g. Stjepan Radie v Stubiške toplice ter je sklical shod. Okrajni predstojnik ga je takoj aretiral ter ga z dvema orožnikoma edvedel, kam, se ne poroča.
—	Važno društvo. Češki listi poročajo, da je odobril minister za notranje stvari po posredovanju poslanca dr H e r o 1 d a pravila Zveze za probujo slovanske kulturne zavesti med vsemi slovanskimi narodi v A v s t i j i.
—	Hrvaški učitelji si ustanove hranilno in posojilno društvo »Danice".
—	Samoumor umirovljenega poštnega kontrolorja. V St. Hipo-litu se je ustrelil umirovljeni poštni kontrolor iz Sibenika, g. Rudolf de Franceschi Vzrok je ta, ker ni mogel dobiti nove službe.
—	Pomorščak utonil. Iz Pulja poročajo : Utonil je pomorščak Ivan Scare, ki je služil na c. kr. vojni ladji »Albatros" Morda je bil vinjen in se je ponesrečil.
—	30-letnica maturantov « Novem Mestu. Iz Novega Mesta nam pišejo z dne 8 t. m.: Kdor je bil danes ob 9. uri dop. v cerkvi oo. frančiškanov, videl, slišal in doživel je nekaj za dušo in srce ganljivega. Pri velikem oltarju je bral svečanosti obleki sv. mašo preč. g. župnik sv. Petra v Ljubljani g. Malenšek, pri obeh stranskih oltarjih pa preč. gg župnika B o b e k in Z o r c sv. maši za-dušnici. Raz kora pa so odmevale lepe nabožne pesmi. 30 let! To je lepa doba v teku našega življenja Vsi tu omenjeni gospodje bili so pred 30. leti kot absolvirani matu rantje tukajšne gimnazije zadnjikrat predno so se razšli širom sveta skupaj v tej cerkvi. Šli so po svetu različnim potom vsode. In čez 30 let se danes zopet snidejo na istem kraju polnem spominov mladosti. Opoldne
je bil banket v restavraciji pri »Tučku* ali »Terdinov restavrant" (rajni Trdina je bil tukaj stalni gost). Kolikor je mogel pisec teh vrstic v naglici zvedeti, prisostvovali se 301etnici sledeči gg. M a 1 e n š e k , Bebek, Zore, Zamuda, Rohr-man, Jošt, Anžiček in S t a r i č. Poleg drugih gospodov iz Ljubljane, Kranja in Novega Mesta, se je slavlja udeležil tudi bivši njih profesor, sedanji dvorni svetnik g. S u k 1 j e , grajščak na Kamnu.
—	Neurje. Iz Novega mesta, 8. avgusta : Danes zjutraj je kazalo k nevihti ; severovzhodni veter pa je prepodil vse nevarne oblake. Temperatura kar skokoma zopet narašča. Dočim je kazal zjutraj toplomer še 15 stopinj C. in opoldne 30 stopinj C., kazal je po 2 uri popoldne že 50 stopinj Celzija, proti 4. uri pa je zopet padel nazaj na 35 stopinj C. Bojimo se, da to ne prinese nič dobrega, gotove pa se je nadejati še vedne velike vročine.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Zgornji Šiški priredi v n e -deljo, 13. avgusta 1.1. veselico v gostilni pri P a v š i č u s prijaznim sodelovanjem sl. tamburaškega kluba .Šiška" ter domačih pevcev. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 30 v.
—	Učimo se ruski. Pri akademiji bogoslovcev, ki se je pred kratkim vršila na Velehradu, predaval je o. Spaldak iz družbe Jez. o tem, v kakšni smeri naj se jroučuje bogoslovna veda pri Slovanih; rekel je tudi med drugim: »Kar se tiče Slovanov, je jasno, katera vorašanja je treba sistematično proučevati. Zlasti se je treba ječati z vzhodnim cerkvenim vprašanjem, da bi se uresničila Gospodova molitev, da bi bil en hlev in tn pastir. Zavolj tega je treba učiti se rušvčine, da bi mogli ruski či-tati in govoriti. Žal. da niti na realkah niti na gimnazijah se dijaki ne spodbujajo učiti se ruščine. Ali sramota bi bila, ko bi se na slovanskem shodu govorilo francosko ali nemško. Proučuimo bogoslovno slovstvo slovansko, proučujmo sporna vprašanja med cerkvijo vzhodno in zahodno. Sredstva za te bode oskrbel novi odbor apostolata za slovansko unijo. Veliko bodo tudi pripomogli stiki z ruskimi teologi, katerih prijaznost in uljudnost je vzorna."
—	Odkritje društva za ponarejanje turškega denarja. Bolgarski „Den" poroča: V Plovdivu je policija odkrila celo društvo, ki se je pečalo s ponarejanjem turškega denarja Dozdaj je bilo aretiranih 7 oseb; med njimi je tudi neki bivši kmet (član mestnega sveta) mesta Plov-diva. Društvo je imelo veliko agentov, ki so ponarejeni denar razpečavali in so imeli 75% dobička.
—	Vojaške vaje. Velikih vojaških vaj na južnem Ctškem se udeleže vsi inozemski vojaški atašeji. Orožnih vaj na južnem Tirolskem se pa udeležijo le nemški in italijanski vojaški atašeji.
—	Naravno čudo. Na šolskem vrtu v Smariji je krasno vsevele pred kratkim zasajeno sadno drevesce. Prijatelj narave si to čudo lahke ogleda mimogrede, če napravi izprehod na prijazno in zgodovinsko znano Magdalensko goro.
—• Za župana v Ilirski Bistrici je izvolien g. Anten Tomšič.
—	Vojaške izpremembe. Za poveljnika kadetne šole v Trstu je imenovan major 87. pešpolka Karel vitez pl. Zimmermann; dosedanji poveljnik kadetne šole v Mariboru Jožef T e i -s i n g e r , ki je odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda, preneha biti poveljnik kadetne šole, kakor tudi poveljnik tržaške kadetne šole major Gustav Globečnik, ki je odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem.
—	Eksplozija je ubila v Brodu lekarniškega laboranta D r a g i č a , ko je pripravljal umetalni ogenj.
—	22 vlomov v Trstu. Iz Trsta poročajo, da se je ondi izvršilo doslej 22 vlomov.
—	Krvavi nasledek prepira.
Iz Gradiške poročajo : Kmeta Bergo mas in Peter Kolaučič sta se sprla. Ber-gomas je bil ranjen in umira vsled izkrvav-ljenja. Tudi Kolaučič je zelo težko ranjen.
—	Uboj. Na Opčini pri Trstu je nastal v neki gostilni med delavci, ki gradijo ondi železnico, prepir. Pri tem je nekde vrgel delavcu Jožefu Giachettiju v glave težko steklenico in ga tako ranil, da je v tržaški bolnici kmalu izdihnil v strašnih bolečinah. Storilca še niso dobili.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Bizaviku pri Ljubljani priredi v nedeljo, dne 13. avguta 1905 v gostilni gosp. Antona Kališkana Fužinah veselico. Svirala bode godba papirne tovarne z Vevč. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 20 vin. K obilni udeležbi naiuljudneie vabi odbor.
—	Razstava čebelarjev v Gdanskem. V Gdanskem so otvorili 6. avgusta mednarodno razstavo čebelarskih izdelkov, na kateri so zastopani tudi avstrijski razstavljavci. Obenem se je otvoril med-
narodni jubilejni čebelarski shod, na katerem je 250 zastopnikov iz različnih držav. — V Gdansktm je zboroval pred 50 leti shod nemških, avstrijskih in ogrskih čebelarjev.
—	Ciklon v novomeškem okraju je bil hujši, kakor se je dosedaj poročalo. Segal je po celem novomeškem okraju, a najhuje gotovo v obližji Novega mesta in Toplic. Za danes naj bodo navedene šele dosedaj znane škode, kojih je pa gotovo petkrat več. Evo podrtih kozolcev: V Birčni vasi jih leži 5, na Uršnih Selih 3 in celo 1 pod, na Polju 9, v Velikem Pod-ljubnu 2, v Malem Podljubnu 1, v Gabrji 1 na tleh, Gospodu deželnemu poslancu Du larju prevrnil je 1 z 10, Kramaršiču 1 s 4, Juniču 1 s 5 okni. Zadnja dva imata še to smolo, da je vihar ovseno snopovje razme-tal, tako da gospodarja sedaj sama ne vesta, čigav je posamezen snop. Donatku pre-vrnjen je 1 s 4, Sitarju 1 s 3, Šusteršiču 1 s 5 okni. To po topliški okolici. Na Gradišči podrlo je kozolec in izruvalo zraven stoječo hruško. V Toplicah pa je vrgel vihar na tla debel hrast. Na Selih je strela ubila vola, poruvala več češpljevega drevja in tudi en hrast. V Brusnicah je vrgla raz zvonik križ; v Kandiji pa je g. Stamburju podrla dimnik.
—	Poučni izlet za hmeljarstvo. Pri nas na Kranjskem se je začelo veliko zanimanje za hmelj in ako se bode isti dobro obnesel, bode to za našega kmetovalca velikega pomena, da bi pa naši kmetovalci, predno začnejo tistega v večji meri saditi, se natanko poučili, priredila bo c. kr. kmetijska družba 28. t. mes. v Savinjsko dolino na Štajerskem poučni izlet, kjer se bodo ogledali veliki nasadi hmelja, obiranje, sušenje in spravljanje hmelja, različne sušilnice, poizkusni nasadi različnih vrst itd.; s tem ogledovanjem bode tudi zvezano predavanje v hmeljarstvu, tako da se bedo naši kmetovalci lahko natanko poučili, kako je hmelj obdelovati in kako se isti izplača. Izlet bode vodil gospod mlekarski nadzornik J. Legvart Naši kmetovalci in vsak, kateri se za hmeljarstvo zanima, se vabijo, da se tega izleta udeleže. Izlet traja samo en dan in stane cela vožnja iz Ljubljane in nazaj v tretjem razredu 6 K. Udeleženci se peljejo 28. t. m. ob 5. uri 15 minut v jutru do Celja in od tam v Žalec in zvečer zopet nazaj, tako da pridejo v Ljubljano ob 9 uri 33 minut zvečer. Za izlet se je zglasiti do 25. t. m. na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko.
Ljubljanske noulce.
lj Občinski svet ljubljanski
je imel danes ob 11. dopoldne izredno sejo. Mestni občini ljubljanski dd obč. svet pre-bivalno dovolilo za mestna skladišča v jami poleg prisilne delavnice. G. župan poroča o odloku dež. vlade glede zazidavalnega načina Erjavčeve ceste in Hilšerjevih ulic. Dež. vlada je razveljavila sklep obč. sveta o za-zidavi Erjavčeve ceste in Hilšerjevih ulic zaupan predlaga, naj se proti temu odloku vloži pritožba na ministrstvo za notranje stvari. Odlok c. kr. dež. vlade je bil seveda nemški. G. župan naglaša v svojem poro čilu, da je vlada najbrže pozabila na to, da je svoječasno potrdila splošni regulačni na črt. Sklene se vložiti pritožbo Obč svet sklene na predlog g župana, da se napravi kanal pri novi hiši Pohlovskine ustanove, za kar bi prispevala občina 248 K. Obvelja. Obč. svetnik g. Predovič vpraša, kako to, da še ni dovršeno stranišče na sejmišču. G. D u f f e naznanja, da bo stranišče naj brže že ta mesec dovršeno Javni seji je sledila tajna.
lj Na oklicih so bili: g. Alojzij Grošelj; odvetniški stenegraf z gdč. Rozalijo Lobe. Danes je bila na Brezjah poroka g MatevžaTurk, krojaški pomočnik z gdč. Marijo Vovk.
lj Trgovec okraden v železniškem vozu. K tej notici se ram še poroča: Ko je prišel trgovec Anton Z lidar šič v Ljubljano in tatvino naznani), mu je na kolodvoru službujoči stražnik svetoval, naj se pelje takoj s prvim vlakom nazaj, kar je Žnidaršič tudi storil. Žnidaršič je gledal na vsaki postaji skozi okno, tako tudi v Logatcu. Tam je zapazil v senci dva moška in Žnidaršiču se je obudil takoj sum, da mora biti eden od teh tat. Vlak je zažvižgal in v par skokih je bil eden na vlaku, drugi se je pa izgubil v temi Ko je prišel sprevod nik v Žnidarš'čev kupej, ga je Žnidaršič naprosil, naj pogleda, kdo je skočil na vlak in če ni tak in tak. — Sprevodnik je prišel kmalo nazaj in Žnidaršiču povedal, da se tujec hoče peljati v Reko in da je po popisu tak. Ko ga ie šel Žnidaršič pogledat in ga videl, ga je takoj spoznal, kot prejšnega svojega spremljevalca V istem kupeju se je peljal tudi neki tržaški stražnik, ki je luica prijel. Pod njegovim sedežem so dobili Žni-daršičevo listnico, v kateri je bilo kakih 600 K. Tujec se je delal nedolžnega in ni hotel razumeti slovenščine Ko so ga v Trstu na policiji preiskali, so našli zašit v hlač nem" robu na vsaki strani po en tisočak. Zn natančno ime tatu se še ne ve. Aretovanec
pravi, da je 19 let star, da je doma iz Budimpešte in da mu je ime Ivan Kalman.
lj Gostilničarji IZadruga gostilničarjev, kavarnarjev i. t. d. v Ljubljani vabi vse svoje člane na važni prijateljski sestane k , ki se vrši dne 10. avgusta ob pol 3. uri popoldne, v gostilni „ M i r a m a r " , Stari trg št. 19. Pri tem važnem sestanku se dogovorimo in postavimo kandidate za d a v i n o k o m i s i -j o , koje volitve se pričnejo že 1 6 in 17. t. m. Ker nas pa davčna sila zelo pritiska, treba nam je, da si izvolimo iz svoje srede može, ki nas bodo znali vestno zastopati. Zatorej Vas vabi k obilni udeležbi Ivan T o s t i, načelnik.
lj Pobegli vojak zopet doma. Pešec Gutmann, o katerem se je poročalo, da se je izgubil, se je včeraj popoldne vrnil. Ko je šel v nedeljo na izprehod v Tivoli, je mimogrede stopil domov v Črnomelj k materi po denar za prihodnje vaje, ker ga mu poslati ni hotela. Ko je dospel domov, šel se je takoj postavno naznanit orožništvu, da je dospel na »dopust". V istem času pa pride na orožništvo brzojavka, da jo je od tu popihal. Ko pa jim je vse razjasnil, da ne misli dezertirati, am pak da je prišel k materi le po denar, in ko je obljubil, da se takoj nazaj vrne, ko istega dobi, ga seveda niso prijeli. Pravi, da bode sedaj že lahko izhajal na manevru, ker dobil je dve viržinki in — 1 K 20 h denarja.
lj Opozarjamo na predavanje, ki se vrši jutri v prostorih „Krščansko socialne zveze" ob četrt na 7. uro zvečer. Pre dava g. Terseglav. somišljeniki, ude ležite se ga polnoštevilno!
lj Nagloma je umrla vsled srčne kapi Jera GorSič, delavčeva žena, stara 67 let.
lj Premestitev magistratnih uradov. Mestni stavbeni uiad in mestno knjigovodstvo sta z današnjim dnevom zamenjala svoje uradne prostore ter se nahaja sedaj mestni stavbeni urad v hiši Mestni trg št. 2, mestno knjigovodstvo pa v hiši številka 27.
lj Semenj. Dne 8. t m. je bilo na mesečni semenj prignanih 839 konj in volov, 345 krav in telet, skupaj 1184 glav. Kupčija je bila pri govedi kakor tudi pri konjih dobra, ker je prišlo po govejo živino nekaj Nemcev, po konje pa Lahi.
lj Na Barju je umrl 69 let stari Matevž Vidmar iz Črne va i
lj Ljubimec ur. Včeraj popoldne je prišel 32letni samski brezposelni natakar Ježtf Humski skozi vežo s Starega t-ga v prodajalnico starinarja Ambroža Čuka na Francovem nabrežju. Ker ni bilo nik« gar v prodajalnici, je zmaknil hitro štiri srebrne žepne ure in jo odkuril po isti poti nazaj in šel v skladišče mokarja Alojzija z-ormana, koder ga je pa prepodila starinarjeva žena. O tem je bil hitro obveščen stražnik, ki je Humskega dohitel še na Starem trgu in ga aretoval. Humski je rojen v Lembachu in pristojen v Belico, komitat Zalameg?i, na Ogrskem.
Razne stvari.
Najnovejše.
Strašen umor in samoumor v Pragi. O tem se še poroča: Tat je ču vaju trgovske in obitne zbornice Š*nelu, ki ga je zasačil pri tatvini, zadal z velikim kuhinjskim nožem 30 smrtnih ran. V boju je bil tudi tat nevarno ranjen. Zapuščale so ga moči. Hotel se je rešiti skozi okno pomočjo neke vrvi, a vrv se je utrgala in padel je na vrt. Pri padcu si je zlomil nogo in rebra. Ker je videl, da sedaj ni rešitve, se je vlekel k vrtni lopi in se ondi sedč obesil. V morilcu so izpnznali bivšega su-plenta Franc Sandnerja, 26!etnega moža, ki je bil oženien s hčerko posestnika Forejta v Smichovu, ki je dostojni skrbel za rodbino. Zakaj je šel krast, ne ve nihče pojasniti. 0:e njegove žene.je skrbel, da je živel v ugodnih gmotnih razmerah.
Naročajte se na »Slovenca" ! Nabirajte novih naročnikov! Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem.
Bombe pokajo v Budimpešti.
V Budimpešti sta bila dva bombna napada in sicer na Dannbiusovo tovarno in na tovarno za usnje bratov Marthua. Tovarni sta poškodovani. Napadalcev niso dobili.
tarec izjavil, da bo kot prva točka na dnevnem redu jesenskega zasedanja državne zbornice italijanska fakulteta v Reveredu.
Dunaj, 9. avgusta. Cesar je pomilo-stil na smrt obsojeno Frančiško Klein v dosmrtno ječo
Oderburg, 9 avg. Tu je shod nem ških poslancev in županov iz vzhodne Sle zije protestiral proti ustanovitvi češkega učiteljišča v Poljski Ostrovi Protestiral je tudi proti poljskim vsperednicam na učiteljišču v Opavi. Resolucije so bile brzojavno poslane poslancu Gautschu.
London, 9. avgusta. Angleški kralj pride v Marijine kopeli med 14. in 18. avgustom. Avstrijski cesar in nemški cesar ne prideta tja. Kralj Edvard se snide skoro gotovo z avstrijskim cesarjem v Plznu povodom vojaških vaj na južnem Češkem, z nemškim pa na povratku skozi Franko-brod.
Peterburg, 9. avgusta Ljudsko ?a-stopstvo bo sklicane jeseni. Trepov je iz-posloval, da se bo vršila preiskava proti 20 000 članom zemstev. S tem hoče te osebe izključiti iz ljudskega zastopstva.
Peterburg, 9. avgusta. Car je zopet opustil pregledovanje vojaštva v Carskem selu, ker mu je to svetovala varnostna policija Aretacije se nadaljujejo posebno na finskem in baltiškem kolodvoru.
Moskva, 9. avgusta. Med meščanstvom se podpisuje prošnja na vlado, naj preišče mestno gospodarstvo, in če se po-trde govorice, naj izroči sodišču župana in druge krivce.
Pariz, 9. avgusta. „Libertč" poroča iz Peterburga, da Japonci v Poamurju polagajo mine. V kastrieški luki strahuje šest japonskih oddelkov prebivalstvo, došlo je mnogo mostov in železniškega gradiva iz Japonske. Japonci plačujejo prebivalcem z neveljavnim denarjem. V Staremselu so Japonci jeli graditi ozkotirno železnico. Sta-rojeb so Japonci vsega zasedli. Sedaj gradijo glavni stan za svoje čete, ki so močne 30.000 mož.
Pariz, 9. avgusta. »Agencie Fournier" poroča iz Rima, da je neki član japonskega poslaništva izjavil, da bo Japonska, ako Rusija ne bo hotela skleniti miru, poslala svoje brodovje v Baltiško morje. To smatrajo za grozilni manever.
Peterburg, 9. avgusta. Mirovni sestanek se ni zakasnil zaradi megle, ki je ovirala dohod jaht, ampak zato, ker je baron Komura brzojavno sporočil svoji vladi, da Witte nima potrebne polnomoči.
Washington, 9. avgusta. Pri mirovnih pogajanjih se bodo posluževali Rusi francoskega jezika, Japonci pa angleškega. Zapisnik bodo dobesedno vodili v obeh jezikih in takoj izvrševali prestave.
Peterburg, 9. avgusta. Razpoloženje za mir je tu zopet pesimistično. Rusija nikakor ne bo voljna plačati vojne odškodnine, ali odstopiti kaj sveta. Na c.a r -jevo p ove 1 j e se bo d o japonski m i r o v n i p o g o j i t a k o j sporočili ruski javnosti, ker s tem meni car, da se vzbudi na Ruskem navdušenje za vojsko. Witte je menda dobil v Parizu obljubo, da Rusija dobi novo posojilo, ako izvrši prej reforme.
New-York, 9. avgusta. V nekaterih ameriških mestih so odredili javne molitve za mir med Rusko in Japonsko.
Darovi.
Poslani našemu upravništvu.
Za pogorelce v Horjulu: Župnija v Lipoglavu 12 K; Neimenovan 10 K
Za Ciril in Metoda: G. Jan. Hukovec, Sv. Lenart pri Slov. goricah 4 K; Zgubljena stava na Adamovem 5 K.
Za salezijance izroča štolnino po f dr. A. Festa kanonik - vodja dr. A. Karlin K 13 80.
nVeteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Telefonsko tn brzojauna porotna.
Krško, 9 avgusta. Tu je danes nenadoma umrla gospa dr. R o m i h o v a.
Dunaj, 9. avgusta. »N. W. Journal" poroča, da je neki vplivni češki parlamen-
g B a	Čas opazovanj	Stanje barometra T ram	Temperatura po Celzija	Vetrori	Nebo	IM Isš* 0.
8	9. zveč.	7400	+ 189	brezvetr.	jasno	00
	7. zjutr.	7416	+ 14 0	sl. sever	D	
9	2. pop.	7396	+26'3	sl. jvzh.	rt	
Zahvala.
Povodom britke izgube našege iskreno ljubljenega očeta, soproga in gospoda
Frana Železnika
izrekamo tem potom našo najiskre-nejšo zahvalo prečastitemu vodstvu hiralnice, slavni „M e š č a n s k i godbi", .Prostovoljnemu gasilnemu društvu v Ljubljani", zadrugi čevljarjev kakor tudi vsem darovateljem lepih vencev in vsem onim, ki so spremili rajnega k večnemu počitku. Bog povrnil
Posojilnica v Radovljici javlja prežalostno vest, da je umrl nje član ravnateljstva, gospod
Franc Kunstelj
posestnik in gostilničar,
ki si je pridobil nevenljivih zaslug za uspeh in procvit našega zavoda..	1589 Pogreb bode v četrtek, dne 10. avgusta ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Predmestje 55.
V Radovljici, 9. avg 1905. P. V. M.
Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, in znancem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog, oče, brat in stari oče gospod
Franc Kunstelj
gostilničar in posestnik
včeraj ob '1,5. uri popoldne v 71. letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni previden s svetimi zakramenti za umirajoče.
Pogreb predragega rajnega bo v četrtek 10. m., ob 4. uri popoldne na radovljiškem pokopališču.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Radoljici.
Radovljica, dne 9. avgusta 1905.
Ivana Kunstelj, R. Kunstelj sin, T. Medič^c. k. kaznilniškega učitelja soproga, hči, Apolonija Kunstelj sestra, NeZa Kunstelj sinaha,Minka, Rudolf, Paul Medic vnuka in vnukinja.
Srednja včerajšnja temp. -j-19 7°, norm. +19 4°.
»Slovensko delavsko stavb, društvo"
Ljubljana.
Ker na dan 6. avgusta sklicani občni zbor ni bil sklepčen, vrši se
drugi občni zbor
v nedeljo, dne ZO. avg. 1905 ob 9. uri dopoldne
v
Rokodelskemu domu.
Dnevni Ped. 1582 i—i
1.	Poročilo predsednika,
2.	Poročilo blagajnika,
3.	Poročilo tajnika,
4.	Odobritev računov,
5.	Volitev 2 članov ravnateljstva, 2 kontrolorjev, 3 pregledovalcev računov ter 5 članov razsodišča.
6.	Prememba pravil,
7.	Raznoterosti.
K polnoštevlni udeležbi vabi člane
Odbor.
Na prodaj.
■■	■ »V poleg cerkve
FflH HIVH svet-.Petrav
LIIU 111 ki U liovčevih V uli-
HBBVK RI1VVI cah št. 11. katera je še 17 let davka prosta in ima 7 prostornih stanovanj, se zaradi družinskih razmer proda. Natančneje se izve pri iastniku v omenjeni liiši 1. nadstropje.	1583 3—i
Priloga 181, štev. »Slovenca" dne 9, avgusta 1905,
JLitiji in okolici!
Vsled svojega odhoda is Litije, kličem vsem, od katerih se mi ni bilo mogoče osebno posloviti, prisrčni ter iskreni:	1585 i-i
„2 fjogom!"
JVtff. ?h. )arolim Precli^
bivši lekar v JLitiji.
«c0S5>'
©©00 ©© 0000 Službe išče
postiljon . kocijaž
na deželi ali v mestu.
Služil je že za postiljona. 1552 2—2 Naslov pove upravništvo.
Med. Univ. Dr. I. DEMŠAR
specijalist za kožne in spolne bolezni kosmetik
si je nabavil električni aparat, s katerim izvršuje različne kosmetične operacije, kakor odstranjenje brčic, bradavic, ma-1586 5—1 ternih znamenj itd. Ljubljana, Prešernove ulice 3.
V Ihanu, pol ure od Domžal je naprodaj
pritlična hiša
z 800 m2 obsežnim vrtom in vodnjakom, s 3 večjimi sobami in drugimi pritiklinami. Lega krasna zraven cerkve, zadaj košat smrekov gozd z izprehodi, na mirnem kraju, zelo pripravna za kakega vpokojenega gospoda. — Cena okoli 6000 K.
Natančnejša pojasnila daje županstvo v Ihanu.	1571 3—3
B gj g	na lepem prostoru
■	z vpeljano proda-
III ^^ flPjB jalno in gostilno
poleg farne cerkve se odda vsled rodbinskih razmer spretni osebi s 15. septembrom v najem.
1592 3—1 Kje pove uprav. „Slovenca".
Zahtevajte zastonj
In franko moj veliki, bogato ilustrovanl glavni cenik z nad IUU slikami vseli vrst nlknliiRNtlh, srebrnih in zlatih ur z znamko Koskonf, llabn, Oinrgii, Kcliaffliausen, (iluNliiitt« kakor tudi vseli vrst solidnih zlatnlu in »rebrnln |iu Izvirnih tovurnUklh cenah.
Nikel. remont, ura......K 3 —
slst. Roskopf patent ura . ... „ 4 ■— » „ črna jekl. rem. ura „ 4- — svic. Izvir. Roskopf pat. ura . . „ 5— Goldin rem. ura „l.una" kolesje „ 7 50 srebr. „ „ „01orla" „ „ 7-60 „ dvojni plašč . „ 11-50 „ oklep, verižica z rlnčlco na pero in karab., 15 gr. težka „ 2 50 ruska Tula nikel. repi. ura s sidro z „Luna" kolesjem „ 0-50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3'—, Svarcvaldska ura K 2-. Za vsako uro »letno pismeno jamstvo! Nlkak risiko! Zamena dovoljena, ali denar nazaj !
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—14
FR. BRE8KVAR :
knjigoveznica v Ljubljani Ribji trg, poleg Frančišk. mostu.
priporoča
svojo na novo urejeno tiskanje trakov za vence, društvene trakove za zastave itd. in vsa spadajoča knjigoveška dela. Reklamne table v različnih barvah. Naročniki izven Ljubljane lahko dobijo zgo-tovljeno naročilo za prvi odhajajoči vlak, ker je tiskanje napisov za 100% ličneje in ohranjeno za več let od papirnatih nalepljenih črk in tudi ne dražje, nadejam se od slav. občinstva, vrtnarjev in trgovcev, ki se bavijo s predmeti trakov, cenjenega 1587 12—1 naročila.
Cene zmerne, solidna ln točna postrežba.
i


= UeliRo presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov £
1590 3-1	t.95
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, l žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. l-95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.


Vj
ca 23 O-
a
Oi t-
O «
t-, a-
Založnik c. kr.
drž. uradnikov.
Ljubljana I I/ C" D C" O Ljubljana
Stari trg št. 9 J ■ IV L— LJ B-,1 I Stari trg št. 9
priporoča svojo tovarniško zalogo 583 52—36
suknenega, platnenega in perilnega blaga
po izredno nizkih stalnih cenah.
♦♦ Potrebščine za krojače iaa. šivilje. ♦♦
p-
0 cr
>-3
cv
B
xs
C5 r-t;
1	g'
P
Oblastveno dovoljena
razprodaja zaleg« uina
v Sv. Petru-Orehovcu blizu Križevcev. na Hrvatskem.
Z dopisom z dnč 29. junija 1. I. št. 7579 je dovolila slavna kr. krajevna oblast v Križevcih kot obrtna oblast prve inštance radi opustitve trgovine z vinom popolno razprodajo omenjene zaloge vina.
Vino je iz kalničkih in podkalničkih vinogradov in so v zalogi različne vrste, kot: Moslovac, Dušica ranina, Kraljevina, Graševina itd.
Potom oklica te reelne razprodaje se vsakomur nudi prilika, da si poceni nabav dobrega, starega in novega vina ter vljudno prosim p. n. reflektante, da se ali pismeno obrnejo na me ali pa se izvolijo osebno potruditi v Sv. Petar-Orehovac.
1499 8 4
Velespoštovanjem
Katarina Frohlich.
Samo za 60 kr.
'|2 kile gosjega perja.
To gosje perje je sivo, popolnoma novo, z roko skubljeno, gotovo za porabo. kile stane same 60 kr., boljše kakovosti samo 70 k r. Pošiljatvo na poizkušnjo s 5. kg se razpošiljajo po poštnem povzetju. |. Krasa, trgovina s posfellnlm per-fem, Smichov pri pragi (810). Zamena dovoljena.
1591 1
Poštenega in vestnega
usnjarskega pomočnika
sprejme takoj v delo, kakor tudi takoj r poduk
od 15 —16 let starega, poštenih staršev, Valentin Rihar, usnjarski mojster v Polhovem Gradcu. 1588 5—i
po celem svetu
znani so naši čudovito po ceni
~ ■ ■ ■ čevlji.
Moški štiljetni, trpežni,	
s čepico.....	par gld. 2 90
Moški čevlji na tra-	
kove, trpežni in eleg.	,, ,, 3 25 I
Damski čevlji na tra-	
kove, lični in trpežni	„ „ 2 90
Damski čevlji na tra-	
kove, črni in barvani,	
solidni in praktični	„ „ 180
Otroški čevlji na tra-	
kove, črni in barvani,	
solidni in praktični	M II l I
Specialiteta: Goodyear svetovno blago,
■■ mjt	i| mi ■■ ■ ■ prodaja izdelke
Alfred l-rankel najpomembnejše
tvornice za čevlje komanditna družba.	v monarhiji.
Podružnica v Ljubljani le v Spital. ulicah 9.
Zastopnica: Josipina Herrisch.

F. P. Vidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
areznne strešne opeke, sejee
742 40-33	(Strangfalzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovnni v vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vidic * Romu. in Josip Narzola.
osr Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. 1®® Takojžnja in najzanesljivejša postrežba.	Sprejmejo se zastopniki.
j XX. letni tečaj j | XX. letni tečaj | Oblastveno priznano
dečko odiojeutiliSče Ku$lmayr
v Gorici 1526 5
sprejema učence, kateri obiskujejo srednje šole ali se za iste pripravljajo. Program na zahtevo.
Vsak dan sveži
sladoled
se dobiva
661 3
u kavarni in slaščičarni
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21.
Klobukov
več sto tucatov je ravnokar došlo v najnovejši fa^oni po čudovito nizki ceni:
klobuki za dečke tucat . gld. 5-90 „ gospode „ . „ 7-20 prima „ 8-40
1560 3-2 in višje.
Na zahtevo povsodi klobuke na vpogled. NevgajajoČe vrnem brez odloga nazaj, in denar vrnem. Največja Izbera konfekcije za gospode In dame.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana.
renlstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
? v lastni niši I v ujubijam | v lastni Hiši
na Dunajski cesti St. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po
2 52-48
4
11 01 2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.

■4T Uradne ure od 8.—12. in od B.—4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Tars1 kmetsko k 7,024.718*89. 8Wghran- K 7,651.915-41. SES K32,03976i'84.sadrr K 120.878-15.
Varnost hranilnih vlog Je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada St. 828.406. -Telefon St. 185

Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 912 18	F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
POSUŠENE
JEDILNE GOBE
(prima kakovost)
kupi v vsaki množini v vrečah 20—25 kg.
A. Šmyra, M6o 20-17 Dunaj XVII./1. Elterleinplatz 7.
iz portland-cementa in peska
o- f
t	Elncjetr. Igchutzmarke
Edini izdclovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glincc pri Ljubljani.
Okolu 500 hI. uiiM
dobrega, domačega iz lastnih vinogradov ima naprodaj po ceni 16— 18 kr. liter VINKO VANIC, Krapina. 1435 14-11
Vzorce pošljem na zahtevanje.
d....................
Še 12 dni vam je mogoče - ceno kupiti! =
pri tvrdki A.PRIMOŽIČ, Ljubljana, Mestni trg in sicer od 8. avgusta naprej
SK3T ne več v prodajalni
ampak v skladišču z vhodom zraven prodajalne skozi vežo.
Svila, volneno in perilno blago, bluze, posteljne garniture, preproge za vsako sprejemno ceno!
Odevala iz klota imt. svila, kos gld 3'40. 400 104-36
pomladanska in Jesenska doba^
1 9 0 5. 343 40—46
pristno brnsko blago.
En kos Mtr. 3.10 / K 7, 8, 10 iz dobre f dolg, zad. za kompl. K 12 K 14 iz bope J obleko za gosp.(suk-' ? o. . ., < o nja, hlače, telovnik) K 16, K 18 iz finejše £ stane le	' K 21 iz najboljše V
En kupon (kos) za črno salon, obleko K 20, kakor ludl blago za površnike, turist, loden, svlln. kamgurne razpošilja po tovarniških cenah kot reelna In solidna znana tovarniška zaloga za sukno
Siegel-lmhof v Brnu.
Vzorci zastonj In franko. Zajarai. poSlIJateT po norca.
Velike so prednosti, ki |lh Imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne.
Odlikovan
Z zlato kolajno In Častno diplomo
v Parizu.
603 104—33
vk	ouo iut — oo
Anton Presker
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnižke obleke
iz trpežnega In solidnega blagp po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
- izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Pes pticar
1576 3—3
"I
(Uorstehhund)
popolnoma izvežban, ne nad 4 leta star, se želi kupiti.
Več pove upravništvo tega lista.
Okrožni zdravnik v J^raslovčah
dr. Vit ČervinJ^a
$e je od svojega poučnega popotovanja, kjer se je poučeval o modernem Zdravljenju	1549 2 -2
pljučne jeti^e
vrnil, ter zdravi od 6. dne avgusta t. 1. počenši v navadnih urah v Tjraslov-čah hišna štev. 15. Za zobne bolezni, plombiranje, zobne vstavile pa ordi-nuje vsako sredo in soboto popoldne.
920
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
Grozdje
TELEFON 154.
belo Breskvi
I. vrste 5 kg
I.
II.
kava Santos I. „ Perla I. „ Java I. „ Cuba I. Olje	I.
» H
n v
50
razpošilja poštnine prosto proti povzetju
Alois Leban
Trst Via Conti 18.
1575 2—2
D« IVAN ORAZEN
ne ordinira
od 8. do 31. avgusta
1576 2
NRJFINEJŠE BRRVE Z R UMETNIKE
DRfl. SCHOENFELDR & KO. V DGSSELDORFU
FINE OLJNRTE BRRVE ZR
ŠTUDIJE schoenfeldr & KO. V DGSSELDOR™
(pušicn 20 viti.) - mečila,
aparate, barve in predloge za
ŽGRLN0 SLIKANJE
veliko izbiro
LESENIH IZDELKOV
za vžiganje in poslikale iwvm
OOBTH rprpi tovarna olnjatim barv, DKnln LDLKL lakov in firnežev
MIKLOŠIČEVR CESTR 6 LJUBLJRNR.
ČOPIČI. - BRONCE. - KARBOLINEJ. - LIM.
SLIKARSKI PAPIR PLATNO, ČOPIČE IN VSE DRUGE POTREBŠČINE
Nakup tn prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — jrromese za vsako žrebanje. K u 1 a n t n a z v r š i t e v naročil na borzi
Menjarična delniška družba
„ME«C1JR«
i., Woll?eile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
■S v vseh gospodarskih in flnanfinlh
o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh
jpar* Pojasnila
»tvareh, potem „ .------- ----------- ---- „	-
vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 160—80