Tržaški harmonikar Igor Zobin -letošnji dobitnik nagrade zlato zrno /5 O binomu ženske in znanost Primorski dnevnik NEDELJA, 20. JUNIJA 2010_ Št. 145 (19.852) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Ko iz ustvarjanja vzklije zlato zrno POLJANKA DOLHAR Lepo je bilo v petek popoldne prisluhniti besedam, ki so v tržaškem Narodnem domu spremljale podelitev nagrade zlato zrno. Lepo, ker so bile te besede polne ustvarjalnosti, življenja, optimizma, kulture. Lepo, ker ni bilo v njih nobenega (samo)objokovanja ali pritožb, nobenega občutka manjvrednosti, ki se žal v taki ali drugačni obliki večkrat pojavi v naši skupnosti. Besede Jurija Grudna so pripovedovale o dokumentarnih filmih, tiste Matjaža Klemšeta o literaturi in gorah, Andrejka Možina in Igor Zobin sta vsak po svoje spregovorila o isti ljubezni do glasbe. O tem in ničemer drugem. Kajti nagrado zlato zrno je Sklad Sergija Tončiča ustanovil zato, da bi z njo počastil mlade slovenske ustvarjalce iz Furlanije-Julijske krajine. Skladu, ki ga je odvetnik Frane Tončič pred skoraj šestdesetimi leti ustanovil v spomin na 20-let-nega sina, da bi tako pomagal slovenskim študentom, gre priznati, da je v našo skupnost uvedel prijetno novost. Številnim nagradam za študijske uspehe vseh stopenj je pred tremi leti dodal nagrado za ustvarjalnost. Da bi z njo podprl kvalitetno ustvarjanje članic in članov naše skupnosti. Da bi mlade spodbujal k udejstvovanju doma in na tujem, k izpopolnjevanju in uspešnosti. Komisija je letos med desetimi kandidati izbrala štiri nomini-rance: trije so prejeli »denarno spodbudo« (500€), eden pa glavno nagrado v višini 2.000€. Tudi ustvarjalne duše pač ne živijo samo od ljubezni do umetnosti ... RIM - Tajnik stranke Pier Luigi Bersani na protestnem shodu Demokratske stranke Kdaj bo tudi naftni mogotec plačal za krizo? Ostro nasprotovanje finančnemu manevru s tisoči amandmajev ŠPETER - Množična demonstracija za dvojezično šolo Ostati skupaj v Špetru! Odločilno srečanje za rešitev prostorskih težav bo v sredo na videmski prefekturi ŠPETER - »Naj politične in tehnične stvari ne prekinejo trdnih šolskih vezi!« Tako se je glasil napis na enem izmed transparentov, ki so jih pripravili protestniki, ki so se v petek v velikem številu odzvali vabilu kriznega odbora staršev in učiteljev ter so v dolgem sprevodu krenili od špetrske cerkve do županstva, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo nad tem, da prostorske težave večstopenjske dvojezične šole še vedno niso rešene. Minili so namreč že več kot trije meseci, odkar je moralo 221 otrok skupaj s svojimi učitelji iz varnostnih razlogov zapustiti staro poslopje, še vedno pa ni jasno, kje bo pouk potekal v naslednjem šolskem letu. Na 3. strani RIM - S protestom proti finančnemu manevru Berlusconijeve vlade je Demokratska stranka začela svojo poletno kampanjo za poživitev opozicije. Njen protagonist je bil tajnik Pier Luigi Bersani, ki je v rimski športni palači večkrat ostro napadel predsednika vlade Silvia Berlusconija in njegovo gospodarsko politiko. Tajnik Demokratske stranke je napovedal ostro nasprotovanje finančnemu manevru v senatu, o čemer priča več tisoč predstavljenih amandmajev. Manever je opisal zelo ironično. Na 2. strani V Boljuncu šesti gorski tek brez meja Na 4. strani Dež povzročil težave tudi na Tržaškem Na 6. strani Gorica in Nova Gorica: paralelna svetova Na 9. strani Nova mediateka ^a • • • V • | v v Gorici je že privlačna Na 11. strani Diplome kuharjem in natakarjem zavoda Ad Formandum Na 6. strani pIKfl pOKfl - babg parking Domjo 38 (©olina) Mob: 335 266646 (ebaroantha Qzrgol) íz-mail: pikapoka6@yahoo.it URNIK; p0ri(zd{2lj¡zk-p(zt£k 7.30-ÍS.30 sobota po potrebi nedelja zaprto velik poletni vrt z 200 mesti in udobno notranjo dvorano Avtobusa št. 11 in 25 vas pripeljeta prav do nas! Ul. Eremo 259 - 5 min. od Katinare, 100m od parka Revoltella - Tel. 040/910342 plissé NABREŽINA124 tel. 040 200122 2 Nedelja, 20. junija 2010 DNEVNE NOVICE / demokratska stranka - Manifestacija proti finančnemu manevru Bersani: plačajo naj Berlusconi in bogataši »Predsednik vlade je rešil svoje probleme, ne pa problemov Italijanov! « RIM - S protestom proti finančnemu manevru Berlusconijeve vlade je Demokratska stranka začela svojo poletno kampanjo za poživitev opozicije. Njen protagonist je bil tajnik Pier Luigi Bersani, ki je v rimski športni palači večkrat ostro napadel predsednika vlade Silvia Berlusco-nija in njegovo gospodarsko politiko. Tajnik Demokratske stranke je napovedal ostro nasprotovanje finančnemu manevru v senatu, o čemer priča več tisoč predstavljenih amandmajev. Manever je opisal zelo ironično: šteje 150 strani, vsebuje 2.380 odstavkov, a ne kaže, v katero smer naj bi zakorakala Italija, da bi se izvila iz hude gospodarske krize. Bersani je ponudil svoj recept: pot mora voditi k gospodarski rasti. Kako? Z investicijami in uravnovešenjem tega, kar manever ne predvideva. V prvi vrsti obdavčenje finančnih rent, poostren boj proti davčnim utajevalcem in opustitvijo nekaterih velikih in stroškovno nevzdržnih javnih del, kot je most čez Mesinsko ožino, pa tudi z ukinitvijo pokrajin tako imenovanih metropolitanskih občin. Berlusconi se zavzema za liberizem, ampak »kolikokrat bo treba še ponoviti hvalnico li-berizmu, preden bo mogoče prizadeti naftnega mogotca in koliko delovnih izmen bodo morali opraviti delavci, preden bo tudi naftni mogotec plačal to, kar sedanji krizni čas zahteva?« se je vprašal tajnik Demokratske stranke, ki je bil tudi do predsednika vlade neprizanesljiv: »Če Berlusconiju ni ustava všeč, naj gre domov!« je pribil. Predsednik vlade je popolnoma nesposoben voditi državo, je nadaljeval. Njegova vlada je primerna za iskanje konsenza, ne pa za upravljanje države. In še: Berlusconi je rešil svoje probleme, ne pa probleme Italijanov, je poudaril Bersani. Izpostavil je tudi protisloven odnos Severne lige do Berlusconija in finančnega manevra. Bossijevi pristaši se znašajo nad italijansko himno in nogometno reprezentanco, hvalijo federalizem, potem pa - s tolikimi ministri - dovoljujejo vladi manever, ki predvideva kleste-nje prispevkov za krajevne ustanove. »Vlada je s finančnim manevrom dala občinam in deželam pištole, s katerimi naj streljajo, ne na prepelice, temveč na ljudstvo,« je Bersani posplošil učinek finančnega manevra. Njegov govor so prisotni pozdravili z aplavzi in - v nogometnem slogu - s pi-skajočimi vuvuzelami, prisotnost celotnega generalnega štaba stranke, od Vel-tronija do Franceschinija pa je pričala, da je v tem kriznem času enotnost bolj potrebna kot notranje razprtije. Tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani ansa predsednik vlade - Sporočilo »spodbujevalcem svobode« Prisluhi: Berlusconi jezen Zahteva čimprejšnjo odobritev RIM - Silvio Berlusconi si na vse kriplje prizadeva, da bi bil odlok o prisluhih čim prej odobren. Včeraj se je v sporočilu tako imenovanim »spodbujevalcem svobode« spet surovo znesel nad levico in nad spolitiziranimi sodniki, ki naj bi zavirali odobritev zakonskega odloka. »Preprečiti moramo, da bi tudi ta zakon doletela žalostna usoda tistih norm, ki niso bile všeč levici in delu sodnikov,« je poudaril in omenil možnost določenih popravkov, a le v primeru, ko bi bil odlok nato takoj odobren. Premier je sicer priznal, da prisluhi koristijo boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, po njegovem mnenju pa ni res, da naj bi odlok služil »zaščiti kaste«. Ponovno je postregel s številkami o »nadzorovanih telefonih«, ki pa jih je Združenje sodnikov že večkrat de-mantiralo, češ da so pretirane. Po Ber-lusconijevem mnenju naj bi bilo v Italiji 150 tisoč nadzorovanih telefonov. Ko naj bi lastniki telefonov v razmeroma kratkem obdobju govorili vsak s po spornega odloka o prisluhih - Spet proti levici in sodnikom Nemčiji in v Franciji ne »premorejo« niti polovice italijanskih prisluhov, je po svoje ocenil. Potem je zajahal drugega, njemu ljubega konjička: oviranje upravljanja. V poslanski zbornici naj bi dali veto na odlok o prisluhih, tako naj bi ga preložili za nedoločen čas, se je polemično obregnil tudi ob svojega nekdanjega partnerja, predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. »Spodbujevalce svobode« je zato prosil, naj se mu pridružijo v zahtevi o obrambi zasebnosti, ki jo zagotavlja prav odlok o prisluhih. Nadalje se je zavzel za institucionalne reforme. Njihov namen je jasen: zagotoviti premieru večjo oblast, saj se je Berlusconi že spet pritožil, da ne more opravljati tega, kar bi hotel, ker mu to prepovedujejo zakoni. Glede reform je poudaril, da »jih Severna liga popolnoma podpira,« in da so odnosi z Bossijevo stranko dobri. Resnici na ljubo je dan prej sam Bossi iznesel vrsto pomislekov o zakonskem odloku o prisluhih ... Silvio Berlusconi ansa 50 osebami, naj bi prisluškovali 7 milijonom in pol Italijanov, ali pa celo 10 milijonom, ali eni šestini vseh italijanskih državljanov, je »izračunal« Berlusconi, in dodal, da »takih številk ne poznajo nikjer na svetu«. Nato je še ponudil primerjavo z drugimi državami. V Združenih državah, Veliki Britaniji, skgz Sporne izbire deželne vlade Rudi Pavšič kroma »Slovenska kulturno gospodarska zveza in z njo Slovenci v Deželi Furlaniji Julijski krajini smo pričakovali, da bo deželna vlada ob sprejemanju finančnega rebalansa vsaj delno spremenila in popravila krivično odločitev, ko je letos povsem brisala deželni sklad za financiranje dejavnosti slovenskih organizacij,« sporoča v tiskovni noti predsednik SKGZ Rudi Pavšič. »Pričakovanja so bila povsem upravičena, saj so odgovorni pri deželni vladi ob nekaterih srečanjih s predstavniki manjšine nakazali možnost, da bi vsaj delno obnovili deželni sklad. Ko bi se to zgodilo, bi bila manjšina gotovo »v splošnem zadovoljna«, saj se dobro zaveda finančnega krča, ki pesti tudi Deželo FJK. Ob takšni odločitvi pa čudi dejstvo, da so se našla primerna sredstva v podporo krajevnih govoric v Benečiji, ki postajajo vse bolj inštrument delegitimacije slovenskih narečij, ki so značilnost za Nadiške in Terske doline in Rezijo. Prav tako preseneča dejstvo, da so pri deželni vladi odločili, da bodo »posebej obravnavali« krovni organizaciji, SKGZ in SSO, ki bosta letos deležni precejšnjega reza, kljub dodatnemu milijonu evrov, ki ga je Rim zagotovil slovenski manjšini. Postavlja se vprašanje, zakaj sta bili v tem finančnem vrtincu negativno obravnavani prav krovni organizaciji, ki zastopata interese slovenske organizirane skupnosti ter sta tudi zakonsko priznani. Slovenska kulturno gospodarska zveza se zahvaljuje slovenskima svetnikoma Igorju Gabrovcu in Igorju Kocjančiču, ki sta se zavzela za primernejšo finančno rešitev v korist slovenske narodne skupnosti«, poudarja predsednik SKGZ. švedska - Težko pričakovana poroka leta Prestolonaslednica Victoria in izbranec dahnila usodni »da« STOCKHOLM - Švedska prestolonaslednica Victoria se je včeraj v katedrali v Stockholmu poročila s svojim izbrancem, poslovnežem in nekdanjim inštruktorjem fitnesa Danielom Westlingom, s katerim je v zvezi od leta 2002 (ko je bil on njen inštruktor fitnesa). Par je usodni »da« dahnil pred več kot 1100 povabljenimi. Do sredine cerkve je Victorio pospremil oče, kralj Karl XVI. Gustav, ki jo je nato »predal« 36-letnemu ženinu. Švedski monarh nad hčerinim izbrancem sprva naj ne bi bil posebej navdušen, vendar ga je Daniel naposled prepričal - švedski princesi je stal ob strani, ko se je pred leti borila z anoreksijo in jo tudi premagala. Victoria si je naklonjenost Švedov sicer priborila tudi, ko je odkrito spregovorila o tem, kako se je spopadla z di-sleksijo. Danes je ena najbolj priljubljenih članov kraljeve družine. Dogodku so poleg družinskih članov prisostvovali številni ugledni gostje in člani kraljevih družin - med njimi nizozemska kraljica Beatrix, norveški kralj Harald V., Veliko Britanijo pa bo zastopal princ Edward. Po obredu v cerkvi sta se mladoporočenca Victoria in Daniel sta par od leta 2002, ko je bil on njen inštruktor fitnesa ansa s kočijo popeljala po središču prestolnice. Na ulicah ju je pozdravilo okoli 25.000 radovednežev. Pester program večdnevnih praznovanj se je pozno popoldne sklenil z banketom v kraljevi palači v Stockholmu. Bodoča švedska kraljica se je poroči- la na isti dan kot njena starša, kraljica Silvia in kralj Karl XVI. Gustav, leta 1976. Kraljevi par se je spoznal leta 1972, ko je Silvia Sommerlath, ki ima nemško-brazilske korenine, kot hostesa delala na poletnih olimpijskih igrah v Munchnu. (STA) manjšinski jeziki - Nagrada Ostana Med dobitniki tudi Boris Pahor CUNEO - Pisatelji in raziskovalci jezikovnih manjšin z vsega sveta so se ta konec tedna zbrali v kraju Ostana pri Cuneu, kjer živi okcitanska skupnost in kjer prirejajo svojevrstno literarno nagrado - Scritture in lingua madre oz. Zapisi v materinem jeziku. Nagrada se je pred dvema letoma rodila kot priznanje za ovrednotenje jezikovne različnosti, za spodbujanje mirovnih odnosov in medkulturnega dialoga. Po včerajšnjih pogovorih o jezikovnih manjšinah in njihovih literaturah, bo današnji popoldan posvečen slavnostni podelitvi nagrad. Mednarodna nagrada bo romala v roke pisatelja v maorskem jeziku Witija Ihi-maerja, državno nagrado pa si je zaslužil naš tržaško-slovenski pisatelj Boris Pahor - danes ga bosta predstavila Pietro Spirito in Leda Zocchi. Posebno nagrado pa bo letos prejel Gavino Led-da, ki svoja dela objavlja v sardinskem jeziku. Nagrado si je avtor zaslužil za Boris Pahor kroma ves življenjski opus, predvsem za knjigo Padre padrone, na podlagi katere sta brata Taviani posnela film (Zlata palma na Canskem festivalu). Posebne pozornosti bosta danes deležni tudi Nadja Velušček in Anja Medved, saj bodo v sklopu nagrade Ostana predvajali njun film Moja me-ja/Il mio confine. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 20. junija 2010 3 špeter - Velika udeležba na demonstraciji za dvojezično šolo Podpora večjezičnosti in večkulturnosti ŠPETER - »Naj politične in tehnične stvari ne prekinejo trdnih šolskih vezi!« Tako se je glasil napis na enem izmed transparentov, ki so jih pripravili protestniki, ki so se v petek v velikem številu odzvali vabilu kriznega odbora staršev in učiteljev ter so v dolgem sprevodu krenili od špetrske cerkve do županstva, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo nad tem, da prostorske težave večstopenjske dvojezične šole še vedno niso rešene. Minili so namreč že več kot trije meseci, odkar je moralo 221 otrok skupaj s svojimi učitelji iz varnostnih razlogov zapustiti staro poslopje, še vedno pa ni jasno, kje bo pouk potekal v naslednjem šolskem letu. Tisti, ki jim je usoda dvojezične šole pri srcu, pa so zaradi stalnih zavlačevanj že prepričani, da je problem predvsem politične narave. »Naša šola ne more biti razdeljena« in »Združeni v Špetru« je pisalo na drugih dveh transparentih. In prav to že dolgo zahteva krizni odbor, ki je v tem obdobju tudi opravil potrebne ekspertize in izdelal svoj konkreten predlog za naslednja šolska leta, ki bi dvojezični šoli omogočil, da bi v celoti ostala v Špetru. Pri tem pa nihče ne bi bil prikrajšan, saj bi dvojezična šola imela na razpolago prostore, ki jih zdaj nihče ne uporablja. To bi bila tudi z vidika stroškov najcenejša varianta, je v imenu kriznega odbora pred županstvom še enkrat poudarila Elena Domenis. »Naši otroci morajo biti naša prioriteta,« je ganjeno dejal predsednik zavodskega sveta dvojezične šole Michele Coren, ki je prebral pismo staršem otrok, ki obiskujejo italijansko nižjo srednjo šolo Dante Alighieri, ki bi lahko po mnenju demonstrantov sprejela tudi dijake dvojezične nižje srednje šole (profesorski zbor italijanske šole temu trenutno nasprotuje). O absurdnosti celotne situacije, ki bi lahko svoj epilog lahko dobila v sredo, 23. junija, ko bo na sporedu novo srečanje na videmski prefekturi, pa mogoče najbolj zgovorno pričajo misli, ki jih je v imenu profesorjev prebral Igor Tull in ki odraža mnenja dijakov: »V šoli nas učijo o spoštovanju, pomenu večkulturnosti in večjezičnosti, v Evropi se odločajo za učenje jezika sosedov, le tu pri nas gredo ukrepi občinske uprave v obratno smer in se zanikujejo naše korenine,« so bile le nekatere izmed misli dija- kov, ki so želeli poudariti, da so tudi sami bodočnost Špetra. O tem, kako so ljudje ponosni na dvojezično šolo in jim nikakor ni vseeno, kaj se bo zgodilo z njo, se je lahko prepričal tudi Protestniki vseh starosti so v petek množično izkazali svojo podporo dvojezični šoli, ki mora nujno ostati združena v Špetru nm sam župan Tiziano Manzini, ki je ob koncu dejal, da se bo, tako kot je to počel doslej, še naprej zavzemal za to, da bodo težave šole rešene. Glede na reakcije ob tej izjavi, mu marsikdo ni verjel. (T.G.) poziv javnih delavcev Akcija včlanjevanja »Tudi jaz sem SKGZ« Podpisani se pridružujemo vabilu Slovenske kulturno-gospodarske zveze, naj se posamezniki, ki soglašajo z vsebino in cilji organizacije, vanjo vpišejo. Pomembno je članstvo posameznih članic, prav tako pa je važna prisotnost posameznikov, ki želijo sooblikovati družbeno stvarnost in biti v slovenski organizaciji civilne družbe, ki ima v svojem statutu jasno opredeljene smotre. V sedanjem nelahkem trenutku, ko skušajo nekateri politično-eko-nomski in drugačni krogi zrahljati nekatere osnove skupnega življenja, začenši z Ustavo, ostajajo iztočnice SKGZ dragocen klic v prid za človeka neodtujljivih vrednot. S pristankom na včlanjevanje posameznikov želimo poudariti pomen, ki ga imajo prizadevanja za jezikovno, kulturno, politično, gospodarsko, izobraževalno, športno in socialno rast Slovencev v Italiji. Gre za bistvene pravice posameznikov in skupnosti, ki jo ljudje sestavljajo. Obenem želimo, da bi s prisotnostjo posameznikov SKGZ okrepila svoj prispevek k splošnemu družbenemu napredku in k demokratičnim odnosom v italijanski družbi, kot tudi k utrjevanju medsebojne solidarnosti med ljudmi in k sožitju med pripadniki različnih narodov ter k uveljavljanju kulture miru in sodelovanja. Prisotnost posameznikov bo utrjevala povezovalno vlogo SKGZ na ra- zličnih področjih našega življenja. Bolje nas bo združevala s Slovenijo kot tudi z italijansko stvarnostjo ter z drugimi evropskimi manjšinami, med katerimi velja posebej omeniti italijansko v Sloveniji in na Hrvaškem. Posamezniki v organizaciji lahko jamčijo še bolj odprte in demokratične odnose v sami SKGZ, njeno prozornost in jasnost pri zasledovanju njenih konstitutivnih ciljev. 17. junij 2010 Elio Berra, Darja Betocchi, Daniela Birsa, Tamara Blažina, Ivan Bratina, Luka Bresciani, Edi Buka-vec, Žarko Bukavec, Viljem Černo, David Clodig, Stefano Čok, Sandro Corva, Ksenija Dobrila, Aleš Doktoric, Igor Dolenc, Alenka Florenin, Pierina Furlan, Luisa Gergolet, Tja-ša Gruden, Živa Gruden, Robert Juren, Renato Kneipp, Kristina Knez, Igor Kocijančič, Igor Komel, Nives Košuta, Mario Lavrenčič, Marko Lutman, Marko Marinčič, Marino Marsič, Andrej Marušič, Mirjan Mi-kolj, Jole Namor, Maurizio Namor, Luigia Negro, Alan Oberdan, Miha Obit, Milena Padovan, Nataša Paulin, Boris Peric, Stefano Predan, Rado Race, Renzo Rucli, Mirko Sardoč, Boris Siega, Mariza Škerk, Igor To-masetig, Vesna Tomsič, Lucia Trus-gnach, Stefano Ukmar, Massimo Veronese, Paolo Vizintin, Mitja Volčič, Dimitri Waltritsch. 5 LOV I K I SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ ABCC Doberdö e Savogna aH»iD mopsunvo ^ ZADRUŽNA BANKA Doberdob in Sovodnje AD FORMANDUM impresa sociale • socialno podjetje KMEČKA associazione agricoltori ZVEZA Sklad I Fondazione DORČE SARDOČ ™ media ea college UNIP0L ASSICURAZIONI ZKB# 1Qf"\Q credlto cooperatho dal caiso laUÖ zattnJm kraška banka Immobiliare 4 Nedelja, 20. junija 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu OBČINA DEVIN-NABREŽINA - Nadvse uspela promocijska pobuda na Devinskem gradu Vitovska in morje, žlahtni tekočinski binom V Praprotu pokušnja stare vitovske - Pupkin Kabarett s predstavo Terra Zemlja Tekočinski binom vitovska in morje postaja vse bolj promocijska znamka devinsko-nabrežinske občine in celotnega tržaškega ozemlja. To je potrdila petkova četrta izvedba pobude, ki je privabila na Devinski grad na stotine ljubiteljev dobre domače kapljice in drugih vse bolj cenjenih kraških proizvodov, od sirov do medu in ekstradeviškega olja. In ker je bilo treba v celoti zadostiti promocijskemu bi-nomu, je tudi morje prispevalo svoje v obliki rib in školjk, ponujenih na različne načine. Uvertura devinskega vinsko-ga-stronomskega srečanja je bila ... v Praprotu. Na domačiji Benjamina Zida-richa je bila pokušina stare vitovske, vzorcev več let starega vina te kraške avtohtone vinske sorte. Kapljica je iz renomiranih buteljk oblila postrojene kozarce in iz njih grla pokuševalcev. Ta obred se je nekaj ur pozneje stokrat, tisočkrat ponovil na Devin-skem gradu. A pred pokušnjami je bilo treba zadostiti strokovnemu delu petkovega srečanja, simpoziju o biot-ski raznovrstnosti vitovske na tržaškem območju, s katerim so organizatorji - tehnični urad za zaščito kontroliranega porekla vin Carso - Kras -v sodelovanju s tržaško pokrajino, Odborom Rilke in s podporo tržaške trgovinske zbornice in Agencije za turizem Dežele Furlanije-Julijske krajine, dali znanstveni pečat pobudi. Pod vodstvom novinarke Aurore Endrici so predstavniki deželnega vinarskega sektorja »razkrili« diskretni vinski šarm vitovske, o katerem je - na podlagi svojih številnih izkušenj - govoril v kriško-kraško območje vraščen nemški pisatelj kriminalk Veit Heinichen. Največje zanimanje je, seveda, vladalo za pokušnjo vitovske. Obiskovalci so ob vhodu prejeli kozarec-ča-šo z vratnim etuijem, s katerim so se nato sprehodili po čudovitem grajskem parku od mize do mize, kjer so jim proizvajalci in someljeji natočili za nekaj požirkov rumene žlahtnine. Pogrnjenih miz je bilo na pretek, saj je bilo tudi razstavljavcev vina mnogo. Skupno osemindvajset, med katerimi jih je bilo največ, 23, iz tržaške pokrajine, eden z Vrha v goriški pokrajini in trije iz Slovenije. Na vsaki mizi so ob buteljkah vabile domače spe-cialitete triindvajsetih gostincev iz tržaške, goriške in videmske pokrajine ter iz Slovenije, posebne mize pa so bile v grajskih sobanah namenjene po-kušnji kraških sirov, meda in ekstra-deviškega olja. Na grajskem dvorišču je ob vi-tovski pljuskalo... morje v obliki velikega omizja z morskimi dobrotami: sardoni s česnom, sardoni v balzami-čnem kisu z baziliko, orado na dvojni način, s pomarančo in pomladno čebulico, brancinom na trojni način, z origanom, z rukolo in s koromačem. Ko je rib malo po 20. uri zmanjkalo, so bile na vrsti še lepotke in pedoči. Naval na dobrote je bil tolikšen, da je hrane že ob 21. uri zmanjkalo, vi-tovska pa je bila iztočena dobre pol ure preden je Pupkin Kabarett s svojo predstavo Terra Zemlja pridal vitovski in morju svoj zabavni kulturni pečat. Alessandro Mizzi, Stefano Dongetti, Laura Bussani in Ivan Zerbinati so v preteklih mesecih obiskali tržaške proizvajalce vina, sirov, medu, in olja ter spoznanja teh srečanj prelili v doživeto kabaretno govorico, ki sta ji harmonikar Stefano Bembi in violinistkitarist Antonio Kozina ponudila primerno glasbeno kuliso za predstavo, ki je v sunkih burje pametno pozabavala zbrane na grajskem dvorišču. M.K. Desno: pokušnja starih vitovsk pri Zidariču v Praprotu; spodaj: na Devinskem gradu so šli v tek tudi kraški siri kroma Teta Amalija in Filip Omara drevi po TV Nocoj se ob 20. uri na televizijske ekrane slovenske televizije Deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino vračata priljubljena protagonista otroške oddaje Teta Amalija in Filip Omara. V tokratni polurni epizodi, ki jo bodo kot običajno obogatile risanke, poučni prispevki in telerima, se bosta klepetava tetka in njena plaha omara posvetili spoznavanju domačih živali. V družbi otrok si bosta ogledala prispevek o striženju ovc ter o prvih urah življenja telička, na svojem domu pa bosta gostila prav posebno štirinogo prijateljico ... Scenarij je sad domišljije Maje Aduše Vidmar, v vlogi Tete Amalije in Filipa Omare pa nastopata igralca Vesna Ma-her in Danijel Malalan. Televizijsko režijo podpisuje Marija Brecelj, uredništvo pa Mairim Cheber. Kolesarska dirka bo danes ohromila promet Zaradi kolesarske dirke, ki jo prireja SK Devin v okviru 4. Memoriala Bruno Škrk, bo danes od 10. do 11.15 delna zapora pokrajinske ceste med Samatorco, Bajto, Gabrovico, Božjem polju, Križem, Briščami in Trnovco. Vabilo v Carsiano Botanični vrt Carsiana med Gabrovcem in Zgonikom vabi danes ob 16. in 17. uri na vodena ogleda na temo kraške bio-diverzitete oz. na spoznavanje tisočih cvetic. Več informacij na tel. 040/229573. Zamenjava avtobusnih vozovnic še možna Imate v denarnici še nekaj lanskih avtobusnih vozovnic? Še do srede jih lahko zamenjate z novimi v uradih prevoznega podjetja Trieste trasporti v Ul. dei Lavoratori 2 (od 8.30 do 12.30). Roveredo in Corona na 4 oči Na trgu Androna degli Orti (v bližini Ri-hardovega slavoloka) se bo jutri ob 18. uri v okviru pisatelj Pino Roveredo srečal s kolego Maurom Corono. Rock in blues v Ausonii Drevi se v kopališču Ausonia obeta vroč glasbeni večer. Iz Los Angelesa prihaja pevka Kellie Rucker, ki je na ameriški rock sceni zelo poznana. Ob njej bodo nastopili Tex Mex featuring Frank Get, Matteo Zecca, Sandro Bencich in Miki Milan Komljenovic in številni drugi. BOLJUNEC - Včeraj prvi dan šeste izvedbe mitinga v gorskem teku brez meja Glinščica 2010 Zbralo se jih je sto trinajst Prvi tekač je na cilj dospel že po 58 minutah, prva tekačica pa po uri in deset minut - Danes tek za otroke Jama Baby Trail Sto trinajst tekačev se je včeraj popoldne z Gorice v Boljuncu podalo na dva-najstkilometrski tek v okviru šeste izvedbe mitinga v gorskem teku brez meja Glin-ščica 2010, netekmovalne pobude, ki jo v teh dneh prirejata Občina Dolina in Naravni rezervat doline Glinščice. Proga je tekla od Boljunca preko Gornjega Konca po stezi za Botač ter po stezi prijateljstva do Beke, dalje so tekači obšli Sela, Vrh in se nato preko steze nad Krogljami spustili do Jame v Boljuncu, kjer so prireditelji postavili tudi cilj. Prvi je skozi slednjega po 58 minutah pritekel Alessandro Maraspin, drugi je bil Kaltak Asim, tretji pa Lorenzo Znidersich, medtem ko je kot prva ženska udeleženka prečkala ciljno črto Daniela Da Forno, ki je progo pretekla v uri in desetih minutah. Najboljšim je priznanja podelila dolinska občinska odbornica za šolstvo Alenka Vazzi. Danes pa se bo, če bo vreme dopuščalo, okoli sto otrok pomerilo v t.i. Jama Baby Trailu, pobude za otroke od 0. do 14. leta, ki uvaja v gorski tek. Zbirališče in vpisovanje od 8.30 dalje na Jami, tek pa se bo začel ob 10. uri. Z boljunske Gorice je štartalo 113 tekačev kroma / TRST Nedelja, 20. junija 2010 5 NAŠ INTERVJU - Igor Zobin, dobitnik nagrade zlato zrno, ki jo podeljuje Tončičev sklad »Če tekmuješ, si lahko prvi ali zadnji, pomembno pa je, da napreduješ« Tržaški harmonikar, kije nastopil s simfoničnim orkestrom italijanske radiotelevizije Rai Žirija za nagrado zlato zrno, ki jo sestavljajo Aleš Doktoric, Marko Kravos, Klavdij Palčič, Rosana Paliaga in Marko Sosič, je v utemeljitvi zapisala, da je Igor Zobin glasbenik, ki je opazno prispeval k prevrednotenju harmonike na mednarodnih koncertnih odrih. Igor Zobin, ki je lani prišel v ožji izbor no-minirancev za zlato zrno, letos pa odnesel glavno nagrado, pravi, da ljubi glasbo, ker v njej ne vidi »nekega konca«, ampak priložnost za notranjo obogatitev in raziskovanje samega sebe. »Če tekmuješ, si lahko prvi ali zadnji, pomembno pa je, da napreduješ, da raziskuješ glasbo in sebe. Zdi se mi, da me to spoznanje zelo bodri. Pot glasbenika in umetnika je dolga: ko misliš, da si že vse našel, se tvoja pot konča.« Zobinova pot je bila v zadnjih letih nadvse bogata. Nastopal je po Italiji in tujini, italijanska državna glasbena komisija CIDIM mu je kot prvemu harmonikarju priredila mednarodno koncertno turnejo. »CIDIM je institucija, ki skrbi za promocijo in uveljavitev mladih glasbenikov. Vsako leto sledijo nastopajočim, nato pa nekaterim organizirajo turnejo; s svojo harmonik sem nastopal od Dunaja do Albanije.« Med najpomembnejšimi koraki, ki so zaznamovali njegovo dosedanjo pot, pa Zobin ČRNA KRONIKA Ukrajinska tihotapca cigaret Mejna policija je, kot že večkrat v letošnjem letu, zopet zasačila tihotapca cigaret, ki tudi v tem primeru prihajata iz vzhodne Evrope. Tokrat gre za ukrajinska državljana, 28-letnega I.P. in 37-letnega V.S., ki sta se v petek zjutraj z eno-prostorcem s češko registracijo z visoko hitrostjo peljala v smer proti Benetkam, blizu bivšega mejnega prehoda pri Fernetičih pa ju je policija ustavila. Pozornost agentov sta pritegnila položaj rezervnega kolesa, ki se je nahajalo na zadnjem sedežu, in prilagojena konstrukcija vozila, zato so se odločili za podrobnejši pregled in ugotovili, da je imel avtomobil dvojno dno, v katerem se je nahajalo 350 paketov ukrajinskih cigaret za približno 65 kilogramov. Policija je vozilo zasegla, moška pa aretirala pod obtožbo tihotapljenja cigaret, zdaj pa se nahajata v koronejskem zaporu na razpolago sodstvu. Nasilen prepir v baru Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so morali v petek zvečer poseči v nekem baru v Ul. Co-stalunga, da bi naredili konec hudemu prepiru, ki se je - baje iz ekonomskih vzrokov - vnel med tremi moškimi. Za še posebej nasilnega se je izkazal 34-letni N.A.F., rojen v Milanu, a s stalnim bivališčem v Trstu, ki agentom ni hotel pokazati osebnega dokumenta, poleg tega se jih je lotil še z žaljivkami, grožnjami in pestmi. Moškega so aretirali, nesramno pa se je obnašal tudi med prevozom na kvesturo, pri čemer je tudi poškodoval vrata policijskega avtomobila, poškodoval pa se je tudi sam, zaradi česar so mu nudili zdravniško pomoč, zatem pa ga prepeljali v koronejski zapor. Nič bolje se ni obnašala niti njegova žena, 35-letna Tržačanka L.J., ki je na kvesturi začela žaliti osebje, v enega od operaterjev pa je tudi zalučala mobilni telefon, zaradi česar so jo ovadili na prostosti, kar so storili tudi za ostala udeleženca prepira, 43-letnega Tržačana R.G. in 35-letnega Nea-peljčana V.R., ki sta se morala tudi sama zateči po zdravniško pomoč. Igor Zobin (1978), harmonikar, dirigent, skladatelj, korepetitor, glasbeni pedagog kroma omenja lanski koncert na beneškem bienalu, kjer je nastopil s simfoničnim orkestrom italijanske radiotelevizije Rai. »To so priložnosti, ko je dobro, če ostaneš majhen in skušaš nekaj odnesti.« Tržaški harmonikar je nastopil s skoraj stočlanskim orkestrom, skupaj so predstavili prvo izvedbo neke skladbe za orkester, harmoniko in solo pevko. Sodelovanje naj bi v kratkem ponovili. »Medtem se konec junija odpravljam na turnejo po Avstriji, ki jo organizira italijanska ambasada na Dunaju. V Markah bom sodeloval na mednarodnem glasbenem festivalu, ki se ga udeležujejo glasbeniki z vsega sveta, tako že uveljavljeni kot mlajši. Po raznih poletnih koncertih pa me čaka poučevanje harmonike na Glasbeni matici in italijanski srednji šoli.« Ko je Zobin lani zvedel, da je med no-miniranci Tončičevega sklada, je dejal, da bi v primeru zmage denar porabil za izpopolnjevanje v dirigiranju in ...poroko. Lani je bil naposled deležen le »denarne spodbude« (500€), poročil pa se je seveda vseeno. Kako poteka življenje v družini, kjer sta oba partnerja glasbenika (žena Sara Temperini Beoni je namreč so-pranistka)? »Doma skušava čim manj govoriti o glasbi, čeprav je skupni interes tudi prednost: soočanje med glasbeniki je pozitivno, veliko si pomagava.« Letos se je nominirancu Zubinu sreča nasmehnila v celoti: vprašanje, kako bo uporabil dva tisoč evrov nagrade, je bilo zato obvezno. »Za plačilo slane globe,« je bil nekoliko otožen odgovor harmonikarja - motorista. »A tudi za izpopolnjevanje v dirigiranju: vsako leto se skušam udeležiti kakega master classa.« Poljanka Dolhar CERKEV - Slovenci Srečanje za dekanijski pastoralni svet Danes bo v Marijanišču na Opčinah ob 17. uri prvo srečanje za ustanovitev širšega pastoralnega sveta openske dekanije, v župnijah katere je dejaven del slovenskih katoliških vernikov na Tržaškem. Škofov vikar Anton Beden-čič in predsednik Duhovske zveze Dušan Jakomin (le-ta bo tudi imel uvodni poseg) vabita na srečanje zastopnike posameznih župnij (ob duhovnikih in redovnicah tudi izredne delivce obhajila, pevce, izobražence in skavte) na razgovor. Cilj srečanja je izmenjava mnenj v luči ustanovitve dekanijskega pastoralnega sveta, ki naj bi po načrtih pobudnikov postal nekakšen »parlament« slovenskih vernikov tržaške škofije, v okviru katerega bi duhovniki, redovniki in laiki obravnavali vprašanja, povezana z verskim in cerkvenim življenjem. V novem dekanijskem svetu bi sodelovali predstavniki s treh pastoralnih področij mesta, Krasa in Brega, ki se bi po potrebi lahko sestajali tudi posebej. TRG SV. ANTONA - Večdnevni praznik Demokratske stranke Ženske in znanost - nobeno nasprotje, pač pa konkreten izziv današnjega časa Ženske in znanost - za mnoge dva povsem različna svetova, pravo nasprotje, po mnenju udeleženk petkovega srečanja na Trgu sv. Antona pa konkreten izziv današnjega časa. Člani in članice tržaške pokrajinske Demokratske stranke so v okviru Demokratskega praznika, ki je ta konec tedna zaživel na tem mestnem območju, priredili namreč srečanje na temo Ženske in znanost, na katerega so povabili ugledne izvedenke in znanstvenice zaposlene v znanstvenih strukturah na Tržaškem in drugod po svetu. Napovedane evropske poslanke in deželne tajnice DS Debore Ser-racchiani zaradi obveznosti ni bilo. Pogovor, ki ga je povezovala nekdanja raziskovalka molekularne biologije Cristina Serra, je v bistvu zaobjel vprašanje neravnovesja med spoloma v znanosti oziroma še vedno prenizke zastopanosti žensk v znanstvenih disciplinah in na vodstvenih položajih. O svoji izkušnji je najprej spregovorila kardiologinja Luisa Mestroni, ki je danes zaposlena na univerzi v Koloradu. Položaj, ki ga ženska zaseda v Ameriki, je v primerjavi z Italijo povsem različen. Tam veje veter svobode in enakosti - ženske uživajo podporo države v obliki vseh potrebnih družinskih storitev in celo diskriminacija je tam kaznivo dejanje. Sabina Passamonti, ki je raziskovalka na tržaški univerzi, je obenem tudi mama, žena, kuharica, čistilka, voznica, bolničarka, psihologinja in še bi lahko naštevali, saj gre za funkcije, ki jih vsakodnevno opravlja vsaka ženska. Zaradi materinstva se je morala odreči karieri, šele po 20 letih dela pa so ji priznali strokovnost. Profesorica psihologije na visoki šoli Sissa Raffaella Rumiati je potožila, da mnoge ženske po diplomi in magisteriju celo izginejo in da je premalo pristojnih teles, ki bi bila odgovorna za integracijo načela enakih možnosti na vseh ravneh in na vseh področjih delovanja. Gostje so v nadaljevanju poudarile pomembnost partnerjeve podpore pri delovnih izbirah in željo po uveljavljanju načela meritokracije. Ženske nismo apatične, čeprav je samopomilovanje vseeno zelo razširjeno, so poudarile in se v nadaljevanju dotaknile še marsikatere teme, od prejemanja nižjih plač za enako znanstveno delo do pomanjkanja zgledov. Niz javnih razprav bo danes ob 19. uri sklenilo srečanje o prihodnosti Trsta, na katerem bodo sodelovali župan Roberto Di-piazza, poslanec DS Ettore Rosato in pokrajinski tajnik DS Roberto Cosolini. (sas) Gostje so na petkovem srečanju predstavile svoje izkušnje in iskale rešitve kroma KVESTURA - Novost Za mladoletne novi dokumenti za izhod iz države Tržaška kvestura obvešča, da so od 7. junija v veljavi novi obrazci za osebne dokumente, ki omogočajo izhod iz države osebam, ki so mlajše od petnajstih let. Občinske izpostave namreč izdajajo po novem dokument brez fotografije, s katerim se morata zainteresirana starša skupaj z otrokom podati do urada za izdajanje potnih listov tržaške kvesture oz. do enega od krajevnih policijskih ko-misariatov, s seboj pa morata prinesti dve novejši fotografiji otroka. Poleg staršev sta lahko na novem dokumentu navedena še največ dva druga spremljevalca, pri čemer bo treba pri omenjenih pristojnih uradih predložiti tudi fotokopijo njunih osebnih izkaznic. Nov dokument, na katerega bo potrebno čakati približno dvajset dni, bo veljal največ dvanajst mesecev in ga ne bo mogoče obnoviti, na tržaški kvesturi pa opozarjajo tudi, da takega dokumenta nekatere države lahko ne priznajo. ZDRAVSTVO - Po več kot desetih letih Ambulanta za tujce ne bo več delovala Jutri bo prenehala z delovanjem zdravniška ambulanta za tujce v Ul. Nor-dio 15, ki je delovala preko deset let, lani pa se je nanjo obrnilo kakih dvesto ljudi. Ambulanta bo prekinila svoje delovanje spričo dogovora, ki ga je tržaško podjetje za zdravstvene storitve doseglo s sindikatoma družinskih zdravnikov Fimmg in Snami, na podlagi katerega bodo tujci, tudi tisti brez urejenega statusa, lahko koristili storitve splošnih zdravniških ambulant, ki so dejavne v zdravstvenih okrajih od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro, pa tudi storitve vseh drugih zdravstvenih služb na ozemlju. Še naprej pa bo delovala služba kulturnega posredništva. Za ta korak se je zdravstveno podjetje odločilo v petek, potem ko je vzelo na znanje sporočilo advokature Dežele Furlanije-Julijske krajine z dne 4. marca letos, v katerem je pisalo, da v načrtovanje podjetja ni mogoče vključiti ali obnoviti morebitnih konvencij, ki bi dopuščale aktiviranje ali ohranitev storitev in služb, ki so namenjene samo nekaterim tipologijam uporabnikov, kot so npr. prav tujci z neurejenim statusom. Pri tem se je advokatura sklicevala na sklep deželne vlade iz leta 2006, po katerem mora uvedba posebne zdravstvene službe za priseljence težiti k temu, da se slednji obrnejo na državni zdravstveni sistem, ne pa da se oblikujejo ločene zdravstvene službe. Ambulanto za tujce so odprli julija leta 1999, da bi nudili zdravniško nego tako tujcem, ki so bili vključeni v državni zdravstveni sistem, kot tudi beguncem, ki so pribežali zaradi vojne v bivši Jugoslaviji. Služba, ki so jo uvedli eksperimentalno v sodelovanju s prostovoljnimi združenji in je pozneje prejemala letno vsoto denarja, je delovala trikrat tedensko - ob ponedeljkih, sredah in petkih med 14. in 15. uro. Nego je nudilo kakih deset družinskih zdravnikov, ki so delovali prostovoljno ob pomoči kulturnih posrednikov, ki so jih nudila združenja za pomoč priseljencem. 6 Nedelja, 20. junija 2010 GORIŠKI PROSTOR / AD FORMANDUM - Podelitev diplom kuharjem in natakarjem ■ | v« v • ■ • • »Uamo se vse življenje, mladi posredujejo novosti, starejši pa delovne izkušnje« festival kras Od jutri niz klavirskih koncertov Z nastopi udeležencev visokih tečajev in večernim, dvojnim koncertom črnogorske kitaristke Bojane Brajovic in dua, ki ga sestavljata flavtist Cveto Kobal in kitarist Damjan Stanišic se je včeraj zaključil prvi del letošnjega festivala Kras, ki je bil v celoti posvečen strunam kitare. Nova festivalska sekcija Druge strune je že predstavila enkratni koncert violinistov Armina Seška in jam session delavnice za jazz in zabavno glasbo, ki bo imela danes (nedelja, 20. junija) ob 19.00 zaključni nastop na dvorišču KB centra v Gorici (v primeru slabega vremena pa v notranjih prostorih). Jutri pa se bo uradno pričel klavirski koncertni niz z nastopom dua Excentury, ki ga sestavljata pianistki Tamara Ražem Locatelli in Aleksandra Češnjevar Glavina. V Kosovelovem domu v Sežani bosta zaigrali bogat koncertni program s skladbami Gershwina, Po-ulenca, Francka, Glavine, Bartoka in Piazzolle. Pričetek ob 20. uri. Slovesno podeljevanje diplom v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah kroma Socialno podjetje Ad Formandum (bivši SDZPI) že vrsto let prireja poklicne in izpopolnjevalne tečaje za mlade in odrasle. Med pomembnejše dejavnosti podjetja, ki deluje v Trstu, Gorici in Špetru, spada tudi usposabljanje tistih, ki so se odločili, da bodo v svojem življenju stopili na poklicno pot gostinstva. V tem duhu je bila v petek (18. junija) v poznih popoldanskih urah v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah slovesna podelitev diplom dijakom in dijakinjam, ki so v preteklem triletju obiskovali in torej pred kratkim uspešno zaključili tečaj za poklicna profila kuharja in natakarja. Spored se je začel s slovesnim prihodom mladih v dvorano ob prijetni glasbeni kulisi. Program sta vodili Martina Canziani in Giulia Crisetig, nakar sta prisotnemu občinstvu, predvsem staršem in ostalim družinskim članom mladih bodočih gostincev, v imenu podjetja Ad Formandum spregovorila Matejka Grgič in Branko Jazbec. Oba sta v svojih nagovorih poudarila predvsem dejstvo, da je slovesna podelitev diplom najprej praznik mladih kuharjev in natakarjev, a tudi vseh, ki so jim v treh letih stali ob strani, torej učnega kadra, pa tudi podjetij, v katerih so mladi opravljali svojo delovno prakso. V imenu gostinskih podjetnikov, točneje gostinske sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju je spregovorila Katja Fabrizi, ki je v svojem nagovoru poudarila predvsem pomembnost slovesnega dogodka, nato pa potrebo po stalnem učenju in izpopolnjevanju. Učimo se celo življenje, je preprečana Fa-brizijeva, mladi delovni kadri lahko namreč starejšim kolegom posredujejo marsikatero novost, od starejših pa naj sprejemajo predvsem delovne, pa tudi življenjske izkušnje. Fabrizijeva je z veseljem poudarila dejstvo, da je gostinska sekcija SDGZ pred kratkim pridobila novega člana, in sicer Toma Oberdana, ki je nedavno odprl svoj gostinski obrat na Pesku v Občini Dolina. Podeljevanje diplom mladim kuharjem in natakarjem je vodila Annamaria Mi-lič, priznanja, oziroma natakarske kravate in kuharske kape pa sta okoli vratov mladih vezala oziroma na njihove glave natikala Matejka Grgič in Branko Jazbec. Priznanja najboljšim diplomantom ter dijakom drugega letnika - natakarjem in kuharjem - je podelil podpredsednik upravnega odbora podjetja Ad Formandum Mitja Bavcon. Najboljši kuhar 3. letnika je po mnenju učnega osebja Andrea Corsi, med natakarji pa pred-njači Manuela Duse. Izmed dijakov drugega letnika sta se med kuharji najbolje izkazala Chiara Bosich in Marco Consoli, med natakarji pa Maja Sovič. Poudariti gre, da se bodo mladi, ki so zaključili svojo izobraževalno pot, kmalu podali v delovno okolje, nekateri celo v tujino, in sicer tudi v prekooceanske države, denimo v Kanado. Spored podelitev nagrad je zaključil poseg Maje Humar, nato so se mladi sla-vljenci skupaj s starši in ostalimi prisotnimi zadržali na krajšem družabnem srečanju, na katerem seveda ni manjkalo osvežila ter okrepčila, za katera so mladi seveda poskrbeli sami. (ps) PRAPROT - V torek Že tretji humanitarni koncert za Emergency Vaška skupnost Praprot, SKD Vigred, Mladinski krožek Prosek-Kontovel in Mladinski krožek Igo Gruden vabijo v torek na prireditveni prostor v Praprotu, kjer bo že tretjič zaživel dobrodelni koncert za humanitarno organizacijo Emergency. Od 18. ure bodo delovali dobro založeni kioski, od 19. ure pa se bo na odru sredi praprovskega gozdiča zvrstilo več glasbenih skupin, in sicer Kraški Muzikanti, Mladinska glasbena skupina Vigred, The Devils Band, Opnska mularija, Alter Ego, Tiresia's Folk Bunch, Just Burning, Grinders in The Bifolk. Organizacija Emergency bo pri svoji stojnici mimoidočim in radovednežem ponujala informacije o svojem delovanju ter raznorazne majice, pisala in podobno z razpoznavnim logotipom. Celoten izkupiček pobude bo namenjen organizaciji, pravzaprav zdravstvenemu centru v Angharamu v dolini Pan-šir v Afganistanu. Pri Sv. Ivanu kres in veselo razpoloženje V društvu Škamperle pri Sv. Ivanu se vse pripravlja na slavje ob zavetniku. Rinaldo Čač, Mitja Kalc in odborniki društva Esperia so pred časom obrezali vejevje in obrali suh-ljad v okolici, neutrudni harmonikar Dušan Kovač že razteguje meh in, kar je »narlepš'ga z naše fare« -otroci so se celo leto pripravljali na ta dogodek. Ob poslušanju pravljic Biserke Cesar, Daše Stanič in Petre Furlan so namreč pripravili lične izdelke, ki jih bodo na ta dan razstavili, srednješolci in višješolci, ki v društvu vadijo pod mentorstvom Jelke Bogatec, bodo pokazali, kaj so se vsega naučili, osnovnošolci, ki jih je skozi leto vadila učiteljica Sandra Montanari, pa se bodo predstavili s plesi iz drugih dežel. Kot po navadi, se bo na pred-praznični dan 23. junija program začel ob 21. uri v spodnji telovadnici na Stadionu 1. maj. Ko si bodo navzoči ogledali razstavo, se naužili otroških in mladinskih plesov, se bomo ob zvokih harmonike povzpeli do kresa, ga prižgali in ob njem zapeli poklepetali in ogreli. VREME - Na Tržaškem je prejšnjo noč padlo 68 milimetrov dežja Težave zaradi obilnega deževja Voda zalila ceste ter vdrla v trgovine in kleti - Gasilci prejeli kakih trideset klicev - Zemeljski usad med Padričami in cesto za Bazovico Obilno deževje, ki je prejšnjo noč zajelo ozemlje Furlanije-Julijske krajine in s tem tudi Tržaškega, je tudi tokrat povzročilo nekaj težav prebivalstvu. Na Tržaškem je padlo približno 68 milimetrov dežja, voda pa je zalila več cest, trgovin in kleti, tako da so gasilci prejeli kakih trideset klicev občanov, ki so zaprosili za poseg. Dež je verjetno botroval tudi poplavi v podzemnih prostorih veletrgovine Upim na Trgu Stare mitnice, ki jih je voda popolnoma zalila. Deževje je povzročilo tudi nekaj usadov, od katerih je najpomembnejši tisti, do katerega je prišlo med Padričami in cesto za Bazovico v bližini nekaterih hiš, ki pa k sreči niso v nevarnosti, poleg gasilcev pa si je prizorišče usada ogledal tudi inšpektor gozdne službe. Položaj, so nam včeraj povedali pri gasilcih, je pod nadzorom. Na sliki KROMA: prizorišče zemeljskega usada na območju med Padričami in cesto za Bazovi- Včeraj danes Danes, NEDELJA, 20. junija 2010 SILVERIJ Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.43 - Luna vzide ob 14.52 in zatone ob 1.01 Jutri, PONEDELJEK, 21. junija 2010 ALOJZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,2 stopinje C, zračni tlak 1005,7 mb pada, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 69-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,7 stopinje C. OKLICI: Claudio Zenarola in Sara Čok, Bruno Ferli in Francesca Zamo-lo, Pier Manuel Costu in Stefania Brun, Vittorino Virgilio Comisso in Milena Gašparini, Claudio Rosiello in Veronica Mauceri, Ottavio Ripoli in Elisa Carmela Zaccaria, Andrea Steffè in Manuela Denicoloi, Giulio Giannini in Sara Stacchini, Sergio Bongioanni in Loredana Carotta, Mario Patamia in Lucie Modra, Giovanni Midena in Erika Fragiacomo, Jerome Jean - Yves Cal-meiane in Solange Piazza, Andrea Radini in Elisa Amadeo, Antonio De Rosa in Sarah Fornicola, Roberto Pavlica in Laura Fratnik, Lorenzo Coretti in Maryann Kersikla, Nenad Pavlovic in Snežana Peric, Massimo Alvaro in Laura Negro, Salvatore Dore in Rossana Nicole Carulli, Pierpaolo Cocolo in Raffaella Cionini, Manuel Cerna in Vin-cenza Carosina Capizzi, Silvano Cergol in Cinzia Laurizza, Stefano Glavina in Benedetta Guardiani. El Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bodo šolniki, ki so se izpopolnjevali na univerzah v Republiki Sloveniji, predstavili rezultate svojega akademskega študija. Srečanje bo v četrtek, 24. junija, ob 9. uri v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio, 2. OTROCI IN VZGOJITELJICI OV JUST KOŠUTA v Križu vas vljudno vabijo na ogled zaključne prireditve, ki bo v petek, 25. junija, ob 11. uri v prostorih otroškega vrtca. ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest: za tabor, »Krpanova kobila« oz. »Mizica, pogrni se«! od 4. do 9. julija, »Morska zvezda« od 11. do 16. julija, »Čarobni napoj« od 18. do 23. julija, »Z vetrom« od 25. do 30. julija. Prijave sprejemamo do 26. junija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ vpis do 17. avgusta. Za dodatna pojasnila in prijave pokličite na tel. št. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: zsci-rilmetod@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so že pogojno vključeni v bivše permanente lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje, naj na osnovi M.O. št. 39 z dne 22. aprila, do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v omenjene lestvice in ki so dosegli naslov za poučevanje učencev/dijakov s posebnimi potrebami, morajo predstaviti prošnjo za vključitev v odgovarjajoče sezname. Prošnjo, katere obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v Ul. S. Martiri št. 3, v Trstu. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so že pogojno vključeni v bivše permanente lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje, naj na osnovi M.O. 39 z dne 22. aprila 2010, do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice, in sicer preko predvidenega spletnega postopka (Procedura on-line) Ministrstva za Šolstvo. Isti postopek je predviden za kandidate, ki so že polnopravno vključeni v omenjene lestvice in ki so dosegli naslov za poučevanje učencev/dijakov s posebnimi potrebami. Info na Urad za slovenske šole v Trstu ali Gorici. co. / TRST Nedelja, 20. junija 2010 7 ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL se prisrčno zahvaljuje Zahodnokraškemu rajonskemu svetu, obema Jusarskima odboroma, vaškim organizacijam, podjetjem in obrtnikom, vaščanom, prostovoljcem ter vsem, ki so prispevali k uspehu slovesnosti ob odprtju Kulturnega doma. ZAHVALA Zahvaljujemo se vaščanom ter vsem, ki so nam pomagali in se udeležili fantovske in postavitve "k'lune". Družina Cosma S Poslovni oglasi PRODAM POPOLNOMA NOV SKUTER YAMAHA Cygnus X 125 cc, registriran aprila 2010, prevoženih 40 km. Tel. 349/4034663 0 Mali oglasi PRODAM PROFESIONALNO MOTORNO ŽAGO 58 cc, rezilo dolgo 50 cm, v odličnem stanju in z vsemi pripomočki, cena 175,00 evrov. Poklicati na tel. št. 348 - 9973023 po 18. uri. DEKLE IŠČE ZAPOSLITEV kot varuška. Tel. 340-2762765. IŠČEM zemljišče za obdelovanje, po možnosti v okolici Proseka ali Kontovela. Tel. 328-0569658. IŠČEM DELO kot negovalka, čistilka ali baby-sitter, tudi full-time. Tel. št.: 3482698490. IŠČEM DELO za nego in oskrbo starejših ljudi full-time. Pokličite na tel. št. 3356445419 ali 00386-31-327077. LJUBITELJEM ŽIVALI podarim sivo belo muco z dolgo dlako. Tel. 339-5472406. NAŠLI SMO KLJUČE avtomobila v bližini gledališča France Prešeren v Boljun-cu. Tel. št. 340-6116866. PODARIM PSIČKE MEŠANČKE en mesec stare. Tel. 338-6815289 ali 3386816475. PRODAM skladišče na Proseku, 60 kv.m. Tel. št.: 340-8651479. PRODAM TRI NOVE GUME sava perfect (165-65-R11-77T). Tel. št. 040 - 815077. PRODAM železne stopnice, višina 270 cm, širina 60 cm. Tel. 340-5796846. PROSTOR NA PESKU dajem v najem. Tel. v večernih urah na št. 331-5932040. SIMPATIČNE MUCKE podarim ljubiteljem živali. Tel. 040 - 213701. FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične prodajalce od 30 do 50 let za delo na terenu v Sloveniji. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje in lastno vozilo, aktivno znanje italijanskega jezika. Nudimo 1.500€ mesečno plus provizije. Za razgovor telefon 00386-5-6641072 od 13. do 19. ure. [H Osmice SLOVENSKO PODJETJE V TRSTU IŠČE mladega sodelavca za opravljanje tehničnih dejavnosti. Zahteva se diploma višje srednje šole, poznavanje programskih orodij Word in Excel ter angleškega jezika. Od vas pričakujemo redoljub-nost, vestnost, zanesljivost in organiziranost. Nudimo vam zaposlitev v mladem, dinamičnem in proaktivnem kolektivu. Curriculum vitae pošljite na delotrst@gmail.com KMEČKA ■ ■ i■ IM¡I■ ■ i »p-haAM ZVEZA Ponosni na preteklost verujemo v bodočnost VABI člane na jubilejni občni zbor ob 60-letnici zveze, ki bo v nedeljo, 27. junija 2010, ob 9.30 v Kulturnem domu na Proseku št.2 DNEVNI RED 1. Izvolitev predsednika občnega zbora 2. Poročilo predsednika 3. Poročilo tajnika 4. Podelitev spominskih priznanj 5. Pozdravi in posegi 6. Razno V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi Sledil bo prigrizek BOLNIŠNICA SEŽANA, Cankarjeva ulica 4, Sežana za nedoločen čas zaposli enega zdravnika specialista internista (M/Ž) Pogoji za zaposlitev: - doktor medicine z opravljenim specialističnim izpitom iz interne medicine -1 leto delovnih izkušenj pri opravljanju del na področju opravljene specializacije - izpolnjevanje ostalih pogojev, ki se po veljavnih predpisih zahtevajo za zaposlitev delavcev iz EU Izbrani kandidat bo imel možnost najeti manjše stanovanje. Interesente vabimo, da svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev z življenjepisom pošljete v roku 30 dni od dneva te objave na naslov: Bolnišnica Sežana,Cankarjeva ulica 4,6210 Sežana. V PRAPROTU št. 15 je prvič odprl osmi-co Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabjeni! V SALEŽU n'puljh sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! Tel. št.: 040-2296099. V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Furlan. Tel. št.: 040-229293. S Izleti DRUŽINA KOSMINA je odprla osmico v vasi Brje pri Komnu. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino, ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 0481-419956. NA KONTOVELU PRI DEANU je odprta osmica. OSMICA »PRI NADLIŠKOVIH« je odprta na Katinari. Margaret in Boris Miha-lič z družino se bomo veselili vsakega obiska. Tel. 335-6067594. OSMICA je odprta pri Davidu v Samatorci št. 5, tel. št. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič 2. Tel. št. 040-229174. PRI ŽUPANOVIH je odprta osmica, Medja vas št. 1. Tel. št.: 040-208166. PRI STRŠINOVEH na Colu smo odprli osmico. Veseli bomo vašega obiska. Tel. št. 328-5669345. TERČONOVI v Mavhinjah 42 smo odprli osmico. Točimo belo in črno vino ter nudimo domač prigrizek. Vljudno vabljeni. Tel. 040 - 299450. V LONJERJU je odprla osmico družina Coretti. Toplo vabljeni. Tel. št.: 3336143725. SK DEVIN prireja tridnevni izlet v Bovec od 25. do 27. junija. Na programu so pohodi v bližnjo okolico, rafting po Soči, vzpon do koče pri Krnskem jezeru. Informacije in vpisovanja na info@skde-vin.it ali na 340-2232538 do srede, 23. junija. AŠD SK BRDINA obvešča, da je odhod avtobusa za Mirabilandio, predviden za soboto, 26. junija, ob 5.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Tel. št. 348-8012454 (Sabina). ŽUPNIJA BAZOVICA organizira romanje in izlet na Svete Višarje v nedeljo, 27. junija. Odhod avtobusa ob 6.45 izpred cerkve. Maša bo ob 10.30, nato kosilo in v popoldanskih urah obisk Belopeških jezer. Cena 45,00 evrov. Vpis tudi telefonsko na 040-226117. Vabljeni! SKD PRIMORSKO iz Mačkolj in Turistično društvo Porton iz Zazida vljudno vabita na pohod na Lipnik. Izletniki se bodo zbrali v nedeljo, 27. junija, v Zazidu, ob 8.15 ob novi športni ploščadi, od koder bodo ob 9. uri krenili na pot. Po vrnitvi je predvidena družabnost ob prigrizku in domači kapljici. Vabljeni. SPDT organizira v nedeljo, 27. junija, avtobusni izlet v Karnijske Alpe na goro Zermulo. Predvideni dve varianti vzpona: po zavarovani poti po skalnatem pobočju in lažji pohod po zložni gorski poti. Skupno 5 - 6 ur hoje. Prijave na tel. št. 040-220155 (Livio) in 040-413025 (Marinka). U Kino 21.00 »Poslednja pesem«; 14.40, 19.00, 21.20, 23.40 »Rezervni načrt«; 16.20, 19.10, 22.00 »Seks v mestu 2«; 17.00 »Shrek za vedno 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 20.30 »Robin Hood«; 11.10, 11.40, 13.30, 14.00, 15.50, 16.20, 18.10, 18.40, 21.00, 23.20 »Shrek za vedno 3D«; 13.35, 20.50, 23.30 »Perzijski princ: Sipine časa«; 11.50, 16.40 »Shrek za vedno - sinhro«; 11.05, 12.00, 14.10, 15.05, 17.05, 18.05, 20.10, 21.05, 23.10 »Seks v mestu 2«; 18.30 »Krvava grofica«; 14.20, 19.00, 21.20 »Poslednja pesem«; 16.00 »Pokvarjeni poročnik«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »5 appuntamenti per farla innamorare«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The hole 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15 »Prince of Persia - Le sabbie nel tempo«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »Sex and the City 2«; 22.15 »Saw VI«. SUPER - 16.00, 17.45 »Tata Matilda e il grande botto«; 19.50, 22.15 »The Road«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »A-Team«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The hole 3D«; Dvorana 3: 16.00, 17.45, 20.10, 22.10 »5 appuntamenti per farla innamorare«; Dvorana 4: 19.50, 22.00 »La papessa«; 16.10, 18.00 »L'acchiappa-denti«; Dvorana 5: 16.00, 17.50, 20.00, 22.00 »The road«. [I] Lekarne AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »A-Team«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il segreto dei suoi occhi«. CINECITY - 14.45, 16.00, 17.15, 18.30, 19.45, 21.00, 22.15 »A-Team«; 15.15, 17.35, 20.00, 22.00 »Lui e troppo forte per me«; 15.15, 17.30, 20.00, 22.00 »The hole 3D«; 15.20 »L'acchiappaden-ti«; 22.10 »Saw VI«; 14.50, 17.00 »Tata Matilda e il grande botto«; 15.30, 18.30, 21.30 »Sex and the city 2«; 17.30, 20.00, 22.10 »Prince of Persia - La sabbia del tempo«; 19.30 »Robin Hood«. FELLINI - 16.30, 21.50 »Il concerto«; 18.30, 20.10 »La nostra vita«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »Bright star«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La papessa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »L'imbroglio nel lenzuolo«. KOPER - KOLOSEJ - 14.30, 16.40, 18.50, Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Nedelja, 20. junija 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 45 (040 639042), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). ONabrežina (040 210121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. junija 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Maz-zini 1/A.. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (040 812325). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ZAHVALA Najlepša hvala vsem, ki so počastili spomin Milana Miliča Njegovi Salež, Prosek, 20. junija 2010 Za vedno se je od nas poslovila Sandra Cesanelli vd. Reina Iz srca se zahvaljujemo osebju za pomoč na domu in ustanovi CRO iz Aviana. Pogrebni obred bo v cerkvi na Proseku v torek, 22. junija, ob 12. uri. Svojci t Zapustila nas je naša draga mama, nona in pranona Vlasta Zobec v vd. Zerjal Žalostno vest sporočajo sin Slavko z Mileno, vnuka Igor in Nataša z Dariom ter pravnuka Elija in Simon. Pogreb bo v torek, 22. junija, ob 10.30 iz mrliške vežice v ulici Costalunga na pokopališče v Borštu. Boljunec, 20. junija 2010 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav predragi Vlasti brat Mirko z Danilo, sestra Anica, nečaka Pavel in Silva z Dariom ter pranečaka Danjel in Sandy Ob izgubi drage mame izrekamo Slavku in družini iskreno sožalje Sonia in Marjan, Marija in Bruno, Mima in Boris, Marija in Emil, Stevo in Sonia Ob izgubi drage tov. Vlaste Zobec izrekamo iskreno sožalje Slavku in družini Stranka komunističe prenove krožek občine Dolina Ob izgubi drage mame Vlaste Žerjal izrekata svojemu pevcu Slavku in ostalim sorodnikom iskreno sožalje SKD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec ZAHVALA Angela Carli (Angelina) Ob izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin, posebno pa gospodu župniku in ženskemu pevskemu zboru. Svojci Kontovel, 20. junija 2010 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Claudio Maver Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala naj gre govornikoma g. Kravosu in g. Slavcu za občutene besede, MPZ upokojencev iz Brega, družinama Meneghetti in Zobec ter vsem sovaščanom. Družina Boljunec, 20. junija 2010 8 Nedelja, 20. junija 2010 GORIŠKI PROSTOR / SKD France Prešeren Boljunec 18., 19., 20., 21. junija EKOSAGRANAjAMI Z ločenim zbiranjem odpadkov in bioplastike Danes» lO. junija ob 10.30 BABY TRAIL (Glinščica 2010 - Gorski tek brez meja), ob 19.00 kulturni program s TFS STU LEDI, ob 20.30 ples z ansamblom KRAŠKI MUZIKANTI Jutri, II. junija ob 20.30 ples z ansamblom MITICHE PIRIE Odprtje dobro založenih kioskov ob 18.00, danes ob 16.00. V Občinski knjižnici gledališča F. Prešeren razstava ZLATE ROKE AŠD Primorec organizira 19. in 20. junija PRAZNIK ŠPORTA na NOGOMETNEM IGRIŠČU vTREBČAH Dobro založeni kioski in glasba v živo Vabljeni! Cristini in Adrianu se je pridružila Lara Vso srečo jim želimo noni Nadja in Majda, nonota Sergio in Nicola z Lucio, strica Marco z Lidijo, Damjan s Tanio in Aldo Po diplomi v ekonomskih vedah je Miriam Čermelj drugič diplomirala, spet z odliko, tokrat na farmacevtski fakulteti. Vsi domači ji čestitajo ter voščijo vse dobro in še veliko uspehov Na Opčinah naš dragi Slavko Sosič slavi svoj 80. rojstni dan. Obilo zdravja in še mnogo lepih dni v krogu svojih dragih mu iz srca voščita Marjuča in Franc ¿j Čestitke Pri Sv. Ivanu praznuje danes naša SONJA okrogli rojstni dan. Vse najboljše ji želimo Willy, Nadja, Iztok in Katerina. Draga MARTA, srečanje z Abrahamom naj ti bo v elan za zdravo življenje v sreči in zadovoljstvu. Vsi, ki te imajo radi. JANA, za tvoj rojstni dan ti želijo vse najboljše sestrica Andreja in bratrančki Gabriel, Ruben, Mitja, Peter in Samo. □ Obvestila GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi do konca šolskega leta na brezplačne lekcije violine. Pridi, igrali bomo v orkestru! Inštrument nudi šola. Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. SKD VIGRED v sodelovanju z društvom KONS prireja tečaj »Spoznajmo razne tehnike risanja«, od ponedeljka, 28. ju- DRUSTVO »VAŠKA. SKUPNOST PRAPROT« organizira 19. in 20. ter 22. junija 2010 36. ŠAGRO V PRAPROTU DANES, 20. junija 2010 ob 10.30 - odprtje kioskov 13. MEM0RIAL "DOLJAK RADOVAN" tekma v skrlah KOLESARSKA TEKMA 4. MEM0RIAL "BRUNO ŠKERK" za kat. začetnikov 1. in 2. letnik (v organizaciji ŠK DEVIN) ob 18.30 - TEKMA V KOŠNJI ob 19.00 - nastop plesne skupine ASKD KREMENJAK, otroške plesne in glasbene skupine SKD VIGRED ob 20.00 - ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET IN BRACO KOREN im SKD PRIMOREC vabi na zaključno pobudo TREBČE POD ^VEZDAltfl Večer posvečen Romom in romski glasbi z Evo Ciuk in glasbenim duom Alessandro Slmonetto in Stefano Bembl Ponedeljek, 21. junija 2010, ob 20.30 Trebče, Ljudski dom Slovensko kulturno društvo Primorsko iz Mačkolj vabi na POHOD NA UPNIK Zbor pohodnikov bo v nedeljo, 27.6.2010 v Zazidu ob 8.15 uri ob novi športni ploščadi Ob povratku krajša družabnost ob prigrizku in kozarčku. nija, do petka 2. julija, od 9. do 12. ure v Šempolaju. Tečaj je namenjen učencem 3., 4. in 5. razreda osnovne ter dijakom nižje srenje šole. Prijave do četrtka, 24. junija, na tel. št. 380-3584580 ali e-mail: tajnistvo@skdvigred.org JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah 0'pen Bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: od 28. junija do 2. julija ter od 19. do 23. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040299858; e-mail: info@yccupa.org; www.yccupa.org. FOTOVIDEO TS80 organizira tečaj digitalne fotografije namenjena začetnikom. Delavnico vodi Mirna Viola. Info na www.trst80.com ali FB Fotovideo Krožek Trst Osemdeset. Vpis: 3477937748 (Mirna) ali 329-4128363 (Marko mk.civa@inwind.it). AŠD PRIMOREC organizira danes, 20. junija, praznik športa na nogometnem igrišču v Trebčah. Dobro založeni kioski in glasba v živo. Med tednom se bo vršil nogometni turnir 7 proti 7. JADRALNI KLUB ČUPA organizira tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji se bodo vršili ob vikendih, v treh izmenah: junija: danes, 20., 26., 27.; julija: 9., 10., 11., 17., 18.; julija: 23., 24., 25., 31.; 1. avgusta. Ob petkih zvečer ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040299858; info@yccupa.org; www.yccu-pa.org. OBČINA DOLINA IN NARAVNI REZERVAT DOLINE GLINŠČICE v sodelovanju s tržaško sekcijo CAI -CIM, Občino Hrpelje-Kozina in s prispevkom ZKB ter Aurora Viaggi, prirejata »6. Miting v gorskem teku brez meja - Glinščica 2010«. Danes, 20. junija, se bodo pomerili otroci od 0 do 14. leta, razdeljeni po starostnih kategorijah: vpisovanje ob 8.30, zbirališče otrok na štartu ob 9.45, začetek tekme ob 10.00. ODBOR AŠZ SLOGA vabi vse člane in prijatelje na čistilno akcijo v telovadnico v Repnu danes, 20. junija, od 9. ure dalje. Sledi skupno kosilo. SKD F. PREŠEREN Boljunec, v sodelovanju s Fantovsko in Dekliško, prireja »Šagro na Jami«. Danes, 20. junija, ob Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili obvestila, ki se nanašajo na dogodke po 22. juniju, v prihodnjih številkah Primorskega dnevnika. Bralce prosimo za razumevanje. Sklad Milja Cuk v sodelovanju z vaškimi društvi in zbori, skavti in taborniki, vabi prijatelje na KRES A v sredo, 23. junija zvečer na openski Pikelc, nasproti strelišča 19. uri nastop Folklorne Skupine »Stu Ledi« s tržaškimi in istrskimi plesi, ob 20.30 ples s skupino »Kraški muzikan-ti«; ponedeljek, 21. junija, ob 20.30 nastop tržaške skupine »Mitiche pirie«. Dobro založeni kioski. Sreda, 23. junija, praznovanje svetoivanske noči s kresom na Jami. ASD MLADINA sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 21. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih doma A. Sirk v Križu 61. Dnevni red: izvolitev organov občnega zbora, poročila, odobritev obračuna za 1. 2009 in proračuna za l. 2010, razno. DELAVNICA SVETOIVANSKIH VENČ- KOV bo v ponedeljek, 21. junija, v prostorih A.D.A. na Dunajski cesti 17/a na Opčinah. Dobimo se ob 17. uri. S seboj prinesite dobro voljo, nasmeh in ljubezen. DRUŽINSKA FOTOGRAFIJA - zanimajo nas družinske fotografije, ki so nastale na Tržaškem v obdobju 1950-1980. Gradivo bomo zbirali v Slovenskem informativnem centru (Ul. Filzi 14), ki ga v Narodnem domu upravlja NŠK, od 21. junija do 9. julija, od pon. do petka, 9.30-11.30. Vse fotografije bomo takoj preslikali in vrnili. Cilj projekta je, da s pomočjo družinske fotografije prikažemo družbene spremembe, ki so se dogajale na Tržaškem med 50. in 80. leti prejšnjega stoletja. Na podlagi zbranih podob želimo urediti publikacijo, ki jo bo izdalo ZTT. Informacije: 0403481248 (pon.- petek 9.30-11.30, torek in čet. 15.30-18.30) ali info@infona-rodnidom.eu. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od l. 1998 do 2003 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, od 21. junija do 2. julija; od 5. do 16 julija; od 19. do 30. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; e-mail: info@yc-cupa.org; www.yccupa.org. JUS NABREŽINA vabi člane na izredni volilni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 2. julija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Člani lahko predstavijo svojo kandidaturo za Upravni svet in Nadzorni odbor v ponedeljek, 21., v sredo, 23., v petek, 25. in v ponedeljek, 28. junija, od 18. do 19. ure izključno na sedežu Jusa Nabrežina Kamnolomi, 12/D. KRUT obvešča, da od 21. junija do 5. septembra bo deloval s poletnim urnikom: ponedeljek - petek od 9. do 13. ure. SKD GRAD BANI vabi na »Pletenje sve-toivanskih venčkov«. Zainteresirane vabimo v ponedeljek, 21. junija, ob 16. uri, v sedež društva. S seboj prinesite škarje in klešče za rezanje žice. Kdor želi, se nam lahko istega dne pridruži tudi pri nabiranju poljskega cvetja. Zbirališče ob 8. uri na vaškem trgu »U stajah«. SKD PRIMOREC prireja od 21. do 25. junija v Ljudskem domu v Trebčah »Likovni teden« za otroke iz zadnjih razredov osnovne šole in prvih razredov srednje šole. Za prijave in informacije pokličite na tel. št. 347-8386109 (Bi-serka). SKD PRIMOREC vabi na zaključno pobudo »Trebče pod zvezdami« v ponedeljek, 21. junija, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Z domačinko Evo Ciuk bomo spoznali Rome in Sinte, ogledali si bomo dokumentarni film »Kdo se boji Rdeče kapice?«, sledila pa bo glasbena poslastica: glasbenika Alessandro Si-monetto in Stefano Bembi bosta pod zvezdami izvedla koncert balkan, ciganske in klezmer glasbe. ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTOVEL v sodelovanju z ZSŠDI organizira košarkarski kamp, ki se bo na Opčinah odvijal v dveh izmenah: od 21. do 25. junija in od 28. junija do 2. julija. Na razpolago bo tudi prevoz s kombijem od Nabrežine do Opčin in nazaj. Info: 3385889958 ali marinandrej@alice.it. DELAVNICA SVETOIVANSKIH VENČ-KOV Skd Vesna in Slomškovo društvo prirejata v torek, 22. junija, delavnico, kjer bomo izdelali svetoivanske venčke. Delavnico bo vodila gospa Jadranka Sedmak, vsak udeleženec mora prinesti travnate cvetove in škarje. Začetek ob 17.uri v Slomškovem domu v Križu. KRUT vabi člane in prijatelje, v okviru prireditve Starosta mali princ, k sodelovanju na III. skupinski razstavi ljubiteljske ustvarjalnosti »Cvetje v jeseni«, ki želi simbolizirati motivacijo, nasmeh in aktivno umetniško izražanje v vseh življenjskih dobah. Informativno srečanje bo v torek, 22. junija, ob 18. uri na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SKD IGO GRUDEN sklicuje redni občni zbor v torek, 22. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v KD Igo Gruden v Nabrežini z naslednjim dnevnim redom: izvolitev organov odbora, predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava in pozdravi, volitve, razno. 0 Prireditve DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira danes, 20. ter 22. junija, 36. šagro v Praprotu. Danes, 20. junija: tekma v skrlah za »13. Memorial Radovan Doljak«, kolesarska tekma »4. Memorial Bruno Škerk« (v organizaciji s ŠK Devin), tekma v košnji, nastop plesne skupine »AŠKD Kremenjak« in pevske, glasbene, plesne skupine »SKD Vigred«, ples z ansamblom »Kraški kvintet in Braco Koren«. KŠD ROJANSKI KRPAN vabi na že tradicionalno pevsko revijo »Višarje pojejo«. V višarski cerkvici bodo danes, 20. junija, ob 13. uri, nastopili Komorni zbor Iskra iz Bovca (SLO), Mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa (A) in Mešani pevski zbor sv. Jerneja z Opčin (I). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE Krožek 1. maj vabi danes, 20. juni- r, %% ^Marij K-a- ■ pod pokroviteljstvom m Slovenske prosvete VABI NAVIDEO-VEČER Srednjeveška romarska pot »Camino de Santiago de Compostela« predstavil ga bo Alen Kermac v soboto, 26. junija 2010, ob 20.00 v župnijski dvorani pri sv. Ivanu (trg Gioberti) ja, v Ljudski dom v Podlonjerju na »Praznik komunističnega tiska«. Na prazniku bodo občani lahko podpisali peticijo proti privatizaciji vode. KONCERT ZA EMERGENCY: v torek, 22. junija, od 18. ure dalje na prireditvenem prostoru v Praprotu. Nastopajo: Mladinska glasbena skupina Vigred, The Devils Band, Kraški muzikanti, Alter Ego, The Bifolc, Tiresia's Folk Bunch, Just Burning in Grinders. Organizatorji koncerta: Vaška skupnost Praprot, SKD Vigred, Mladinski krožek Prosek-Kontovel in Mladinski krožek Igo Gruden. OBČINA DOLINA v sodelovanju z Deželo FJK, Občino Hrpelje-Kozina, SKD F. Prešeren in SPD Mačkolje prireja razstavo »Brška noša« v okviru projekta »Zlate roke - Mani d'oro«, ki bo v občinski knjižnici kulturnega središča F. Prešeren v Boljuncu, do 23. junija. Urnik razstave: vsak dan od 18. do 22. ure, v soboto in nedeljo tudi od 10. do 13. ure. SKD VESNA v sklopu Kriškega tedna vabi v sredo, 23. junija, v dom A. Sirka: ob 20.30 »Medvedek Pu«, nastopa Dramska skupina Radijskega odra, avtor AA. Milne - Lučka Susič, režija Lučka Susič, sledi svetoivanski kres pri procesiji. V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani Kulturnega doma A. Sirka. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 21. uri: v četrtek, 24. junija, gledališka predstava M.Tomšič: »Bužec on, bužca jaz« (igra Saša Pavček, režija Boris Cavazza); v četrtek, 1. julija, »Policijski orkester Slovenije«, dir. Aleš Makovac; v četrtek, 8. julija, Club Sunshine - Palmanova »Večer orientalskih plesov«; v četrtek, 15. julija, celovečerni film »Invictus« (režija Clint Eastwood, igra Morgan Freeman); v četrtek, 22. julija, »Pupkin Kabarett«. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (Magna Fra-ternitas Universalis) in Gente Adriati-ca vabita na ogled razstave »Afiniteta« v Hotelu Continental, Ul. S. Nicolo, ki bo odprta do petka, 2. julija. Razstavljajo: Leonardo Calvo, Rita Cocot, Alenka Deklic, Vincenzo Dicech in Gra-ziella Rota. Loterija 19. junija 2010 Bari 75 5 80 3 56 Cagliari 77 66 34 57 53 Firence 43 2 57 45 65 Genova 50 14 52 51 80 Milan 16 3 9 75 6 Neapelj 37 82 76 84 35 Palermo 67 34 20 13 31 Rim 77 84 22 26 71 Turin 80 51 28 39 20 Benetke 16 74 6 36 45 Nazionale 46 18 52 28 29 Super Enalotto Št. 73 3 8 10 22 32 50 jolly 58 Nagradni sklad 3.906.835,20 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 88.052.319,66 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 35 dobitnikov s 5 točkami 16.743,58 € 3.654 dobitnikov s 4 točkami 160,37€ 112.974 dobitnikov s 3 točkami 10,37 € Superstar 63 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 13 dobitnikov s 4 točkami 16.037,00 € 345 dobitnikov s 3 točkami 1.037,00 € 5.228 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 29.047 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 57.464 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu gorica - »Briški marketing« goriške pokrajine V postajajo kolesarske V soboto jih bodo predali namenu - V njihovo gradnjo vložili 3.800.000 evrov Goriška pokrajina je v okviru projekta za briški marketing uresničila celo vrsto novih kolesarskih stez, ki bodo omogočale kolesarjenje in spoznavanje Brd od Gorice do Dolenj. Nove kolesarske steze bodo uradno predali namenu v soboto, 26. junija, marsikateri kolesar pa jih je že preizkusil, saj je večina izmed njih že dograjena in prehodna. Nove kolesarske steze so na primer speljali med Jazbinami in Mošem, med Koprivnim in Subido, okrog Krmi-na in cerkvice na Prevalu, kjer imajo kolesarji na izbiro kar nekaj možnosti za kolesarjenje v objemu briškega naravnega okolje in vinogradov. Projekt za briški marketing je skupno vreden 3.850.000 evrov. Poleg kolesarskih stez so uresničili tudi nekaj parkirišč, do katerih se je mogoče pripeljati z avtomobilom in nato nadaljevati pot s kolesom, dalje so zgradili tri postajališča za avtodome in uredili nekaj razglednih točk; ena izmed teh je na Krminski gori. Večino kolesarskih poti so speljali po že obstoječih poljskih cestah, ob katerih so namestili tudi cestne table in znake, ki opozarjajo turiste in obiskovalce na lokalne znamenitosti. Gradbeni poseg je opravilo podjetje ICI Coop iz Ronk, s katerim so doslej na pokrajini imeli pozitivne izkušnje. Gradbeni delavci so kolesarske steze prekrili s posebno prevleko, ki je okolju veliko bolj prijazna od asfalta, tako da se nove poti tudi bolje vključujejo v briško kulturno krajino. »Precej cest in poti, ki so primerne za kolesarjenje, imajo tudi na slovenski strani Brd, zato pa smo na pokrajini pripravili tudi projekt Croctal (Crossborder Cycling Tracks and Landscape), z njim si prizadevamo, da bi ustvarili čezmejno mrežo kolesarskih poti,« pojasnjuje pokrajinski odbornik Marko Marinčič in opozarja, da iz Bruslja še čakajo na odgovor, ali bo projekt financiran. »V Brdih smo predvideli več povezav med potmi na obeh strani meje, druge pa smo evidentirali tudi med Šempetrom in Gorico ter med Rupo in Mirnom,« pojasnjuje Marinčič in poudarja, da kolesarske steze bodo nedvomno prispevale k večji privlačnosti Brd. Projektu za briški marketing je v prvi osebi sledila pokrajinska podpredsednica Roberta Demartin. »26. junij bo zelo pomemben datum za Brda, saj bomo domačinom in turistom dali na razpolago prvi del kolesarskih stez, ki povezujejo Dolenje, Krmin, Koprivno, Moš, Šlovrenc, Števerjan in Gorico,« poudarja Demartinova in pojasnjuje, da želijo spodbujati koriščenje novih poti, zato pa bodo med poletnim obdobjem poskrbeli za specifično avtobusno povezavo z Brdi. »Ob sobotah in nedeljah bo poseben avtobus vozil v Brda iz Tržiča, ob četrtkih pa iz Gradeža,« razlaga Roberta Demartin. Uradna predaja namenu novih kolesarskih stez bo kot rečeno prihodnjo soboto, 26. junija. Ob 10. uri se bodo z vseh trgov briških občin podali na pot kolesarji, ki bodo ob 11. uri dospeli v vinarsko podjetje Gradisciuta na Jazbinah, kjer jim bo dobrodošlico izrekel lastnik kleti in hkrati števerjanski podžupan Robert Princic. Ob 12. uri se bodo kolesarji podali še v agriturizem Šte-kar, kjer bo zdravica, nato pa bodo lahko obiskali še številne druge kleti. Ob tej priložnosti bodo namreč odprla svoja vrata obiskovalcem vinarska podjetja Keber, Skok, Colle Duga, Sturm, Toros, Aldo Polencic, Isidoro Polencic, Gradnik in Zuani. Za degustacijo vin, ki se bo pričela ob 15. uri, priporočajo predhodno prijavo. Ob 18.30 se bo praznični dan zaključil v krminski vinoteki z brezplačno pokušino briških vin. (dr) Nova kolesarska steza na Prevalu bumbaca 425 Nedelja, 20. junija 2010 APrimorski ~ dnevnik gorica - Kongres Demokratska stranka izbira novo vodstvo V Kulturnem domu v Gorici bo v soboto, 26. junija, potekal kongres goriške Demokratske stranke (DS); med zasedanjem, ki se bo pričelo ob 15.30, bodo izvolili novo vodstvo občinskega krožka ter člane pokrajinske skupščine in tajnika. Za DS je sredin kongres pomembna priložnost za soočanje s somišljeniki, zato si želijo čim bolj množične udeležbe. Novo vodstvo krožka s svojimi štiridesetimi člani bo namreč med svojim štiriletnim mandatom moralo sprejeti več pomembnih odločitev, še najpomembnejše pa bodo seveda vezane na goriške občinske volitve, ki bodo leta 2012. Kandidaturo za pokrajinskega tajnika je že predstavil Omar Greco, ki je doživel popolno podporo stranke. Po vsej verjetnosti bo en sam kandidat tudi na občinski ravni v Gorici. Na potrditev računa dosedanji tajnik Giuseppe Cingolani. gorica-nova gorica - Andrej Malnič o odnosih med mestoma Kot v paralelnih svetovih Za direktorja Goriškega muzeja med ljudmi ni pretoka, manjkajo kolesarske steze in pešpoti - Na železniški postaji bi lahko zaživel enkraten kulturni center Andrej Malnič je direktor Goriškega muzeja, ki ima prostore na gradu Kromberk pri Novi Gorici. Po dolgih letih prostorske stiske se upravi muzeja prihodnje leto vendarle obeta selitev v nove prostore, ki jih bodo dozidali ob solkanski vili Bartolomei. Direktor je pred nekaj dnevi ob novici, da je zagotovljeno financiranje za novogradnjo, napovedal, da bo novi muzejski center tako v urbanističnem kot v kulturnem pogledu povezal Solkan in Novo Gorico ter tako revitaliziral območje Žabjega kraja, ki sedaj propada. Še vedno pa, pravi Malnič, ni zadostne povezave med obema Goricama, novo in »staro«, kot sosednje mesto imenujejo Novogoričani. »Ni dovolj pretoka med ljudmi, ni dovolj fizičnih povezav med mestoma. Kot da živimo v paralelnih svetovih,« je prepričan direktor Goriškega muzeja, ki Gorici doživlja kot en sam urbani prostor in zato zaznava stopnjo njunega skupnega utripa. »Gorica je zaprta prodi vzhodu, kar je bila od vedno: zaradi klimatskih pogojev je bila širitev mesta orientirana na jugozahod. To ima pa tudi svoj psihološki moment,« pravi Malnič, ki v nadaljevanju spomni na dejstvo, da kljub padcu meje pred tremi leti še vedno niso obnovljene in ponovno vzpostavljene nekdanje stare poti do Gorice. »Še vedno ni ponovno vzpostavljena stara cesta na Kostanjevico z italijanske strani. Obnovljena ni stara Ulica Poligono ali Streli- Andrej Malnič in železniška postaja v Novi Gorici foto km. ška cesta. Manjkajo peš poti in kolesarske cone med obema mestoma. Ni pretoka. Meje so padle v tem smislu, da se je zamenjal fizični režim varovanja meje, ni pa pretoka med meščani. V bistvu lahko rečem, da živimo v nekakšnih paralelnih svetovih,« je kritičen Malnič, ki na vprašanje, ali so po njegovem mnenju ljudje z obeh strani meje sploh dovolj informirani o kulturnem dogajanju v sosednjem mestu, odgovarja: »Še najbolj so informirani naši Slovenci v Gorici. Primorski dnevnik namreč v napovednikih zelo dobro poroča tudi o tem, kaj se dogaja na slovenski strani meje, medtem ko Novogoričani bolj slabo poznajo kulturne domove in kulturne centre v Gorici.« Vzroki, da Novogoričani pogosteje ne obiskujejo prireditev v Gorici, imajo po njegovem mnenju iste korenine: »Tudi tu ni dovolj informiranja: Primorskega dnevnika in Novega glasa, na primer, ki o dogodkih na italijanski strani zelo do- bro informirata, v Novi Gorici ni mogoče kupiti povsod, kot na primer Primorske novice. Če bi bila ta dva časopisa dostopna na več mestih, bi tukaj več vedeli, kaj se dogaja preko meje. Poleg tega imamo drug drugega v zavesti samo kot nakupovalni središči. Ljudje večinoma sploh ne vedo, kje so kakšne kulturne ustanove ali prireditveni prostori v Novi Gorici ali Gorici.« Sicer pa je Andrej Malnič prepričan, da bi se v Novi Gorici dalo na področju infrastrukture, namenjene kulturnim dejavnostim, še marsikaj postoriti: pogreša večjo koncertno dvorano z najmanj tisoč sedišči in več festivalne dejavnosti nasploh. »Glavno, kar me zanima, pa je usoda železniške postaje v Novi Gorici - kolodvora. Stavba je čudovita, prostorna. Tam bi lahko uredili kulturni center - v vsebine se ne bi podrobneje spuščal, vsekakor bi šlo za vsebine, ki bi povezovale in odpirale slovenski svet proti zahodu, v njej bi promovirali našo produkcijo, znanje in umetnosti. Tudi okolica je lepa, gostila je že več kulturnih dogodkov. Blizu je galerija v tunelu, tam se je že predstavljal Arhipelag, video spovednica; skupaj s Kostanjevico tvori zaokrožen predel, ki je primeren za kulturne in turistične dejavnosti. Vsak dober turizem temelji na kulturni dediščini, zato vidim poudarek na tej železniški postaji, bohinjski progi,« niza možnosti direktor Goriškega muzeja. »Prostor pred železniško postajo v Novi Gorici ima moč v sebi, privabi številne ljudi, ni pa sistemske rešitve. Na tistem mestu manjka nekaj rešitev s področja infrastrukture, če bi tam hoteli prirejati kakovostne dogodke,« zaključuje Andrej Malnič. Katja Munih gorica - Brandolin Za obnovljive vire se dežela ne zmeni »Vlada FJKse raje ukvarja z vprašanjem nuklearke« »Vlada dežele Furlanije-Julijske krajine se ukvarja z vprašanjem nuklearke, ničesar pa ne ukrene, da bi spodbujala izkoriščanje obnovljivih virov energije.« Tako poudarja deželni svetnik Demokratske stranke Giorgio Brandolin, ki je deželne upravitelje vprašal, ali so z državno vlado sodelovali pri pripravi državnega energetskega načrta. »Odgovor, ki sem ga prejel, je bil popolnoma nezadovoljiv. Povedali so, da na državni ravni zamujajo s pripravo državnega energetskega plana in da niso še vprašali za mnenje dežel. Po drugi strani tudi deželnim upraviteljem se nikakor ne mudi. Deželni energetski plan bi morali ažurirati v začetku letošnjega leta, doslej pa ga ni še nihče niti povohal,« pravi Bran-dolin in pojasnjuje, da bo morala Italija leta 2020 uvažati iz drugih držav energijo, ki jo proizvajajo iz obnovljivih virov, saj je sama ne bo imela dovolj. gorica - Državna knjižnica in Pilonova galerija Svetozar Križaj, Plečnikov študent, se vrača v Gorico Svetozar Križaj foto pilonova galerija Z razstavo »Dijak v Gorici, Plečnikov študent v Ljubljani« se Svetozar Križaj (1921-1996) vrača v Gorico, kjer je pred 70 leti maturiral kot edini Slovenec v svojem razredu. Odprli jo bodo jutri ob 18. uri v galeriji državne knjižnice v Ulici Mameli, ki je stopila na pot sodelovanja s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine. Po maturi na znanstvenem liceju (31. maja 1940) se je Križaj jeseni vpisal na univerzo v Padovi. Dan pred kapitulacijo Italije (1943) je odšel v partizane, po koncu vojne - dočakal ga je v Trstu - pa se je v Ljubljani odločil za nadaljevanje študija pri Plečniku. V razstavo so vključene originalne skice in risbe s Plečnikovega seminarja v študijskem letu 1946-47 na temo spomeniške arhitekture, med njimi tudi trije originali samega Plečnika, ter bogato dokumentarno gradivo o arhitektovem življenju in delu. Razstava bo odprta do 17. julija. 10 Nedelja, 20. junija 2010 GORIŠKI PROSTOR / LOKVE - Praznik lipe in etnološko obarvane nedelje »Na Lokvah vse odvisno od vremena« Kiparji izdelujejo žolne - Med novostmi tudi raženj pred restavracijo Na Lokvah se bo danes ob 15. uri začela zaključna prireditev Praznika lipe, ki so ga skupaj organizirali turistično društvo Lokve, fundacija Planota in zavod Gost. Kot je povedal Boris Kante, gonilna sila fundacije in zavoda, naj bi prireditev, posvečena Lipi in njeni uporabni vrednosti, postala tradicionalna etnološko obarvana prireditev na Lokvah. V okviru Praznika lipe so že v petek dopoldne z delom začeli udeleženci letošnje, pete forme vive na Lokvah. Štirje amaterski kiparji, od tega trije iz Italije, iz Gorice in Gradišča, iz lesa izdelujejo kipe žolne. Ti bodo, tako kot leseni izdelki v preteklih letih, ostali večinoma na Lokvah, v razstavnem prostoru, ki ga na temo »Les in živali« počasi urejajo v restavraciji na Planoti, v nekdanji šoli in v gostišču pri Winklerju. Včeraj dopoldne so imeli umetniki blažen mir za ustvarjanje, saj je bilo obiskovalce Lokvi mogoče prešteti na prste ene roke. »Na Lokvah je vse odvisno od vremena,« je pojasnil Kante. Prejšnjo nedeljo so bili z obiskom zelo zadovoljni, včeraj ljudi skorajda ni bilo, tudi za današnji dan pa zaradi slabe vremenske napovedi ne pričakujejo navala. Današnja zaključna prireditev je bila sicer načrtovana pod lipami, glede na vremensko napoved pa bo potekala v šotoru. Za danes je napovedan tudi prikaz dela rezbarjev in nastop godbe na pihala s Prva-čine. Etnološki pridih bodo prireditvi navdahnile članice društva žena in deklet s Trnovega. Na prireditvi bo mogoče poskusiti tudi hrano, pripravljeno na osnovi zelišč. V zvezi z letošnjo sezono na Lokvah je Kante povedal, da se bo vseh naslednjih osem nedelj na Lokvah nekaj dogajalo za popestritev bivanja obiskovalcev, ki se večinoma še vedno odločajo za krajše, nekaj ur trajajoče postanke v osrčju Trnovskega gozda. Vsako nedeljo popoldne bodo potekale tudi delavnice za otroke z etnološko vsebino oz. predstavitvijo nekaterih starih obrti. Med novostmi v letošnji ponudbi je tudi zunanji raženj pred restavracijo Na planoti, ki deluje že četrti konec tedna in se je kar prijel, saj sproti prodajo vse, kar napečejo. »Obnovili smo tudi igrišče za mini golf, spet pa so na voljo tudi prenočišča v restavraciji Na planoti,« je sklenil Kante in opozoril še na septembrski gorsko kolesarski maraton, ki letos ne bo več tekmovalne, pač pa rekreativne narave. (nn) ŠTEVERJAN-OGLEJ - Pobuda SSK Ob obletnici osamosvojitve proslava in shod Trobentač igra slovensko himno (desno); udeleženci števerjanskega srečanja, ki je zaradi dežja potekalo pod streho Terpinove domačije (spodaj) bumbaca Udeleženec forme vive foto n.n. SOVODNJE - Praznik upravne samostojnosti Vrhunec s pohodom, slavnostno sejo in plesom V Sovodnjah bo danes vrhunec praznovanja obnovitve upravne samostojnosti. Dopoldne bo pohod po Poteh prve svetovne vojne, ob 18.30 slavnostna seja v sovodenjskem Kulturnem domu, nato pa se bo praznik nadaljeval na Peči.. Udeleženci pohoda se bodo zbrali ob 9. uri pred restavracijo Pri Tomažu; med pohodom bodo predstavili knjigo »Pozabljeni Kras - Car-so dimenticato« avtorjev Mitje Jurna, Nicole Per-segatija in Paola Pizzamusa. Na slavnostni seji v Kulturnem domu v Sovodnjah bo spregovorila županja Alenka Florenin, nastopil pa bo trio kitaristov, ki ga sestavljajo Martina Gereon, Francesco Gavosto in Franko Reja. Med sejo bodo priznanja prejeli Zlatka Pelicon, Marija Černic , Sonja Pelicon in občinska enota civilne zaščite. Nagradili bodo tudi osnovnošolce, ki so sledili tečaju prometne vzgoje; med slavnostno sejo bo potekalo tudi nagrajevanje udeležencev razstave vina, olja in kruha, ki je bilo predvideno včeraj, toda so ga odložili zaradi muhastega vremena. Praznik se bo nadaljeval ob 20. uri na Peči, kjer bosta nastopili plesni skupini Club Diamante in Terpsihora; praznik bo sklenila glasba skupine Spring Time. DOBERDOB - V petek Večer narečnih podoknic in izvirnega izročila »Ten an buot« je naslov večera, ki ga v petek, 25. junija, ob 20.30 prireja pihalni orkester Kras ob zaključku letošnje sezone in bo potekal ob stari štirni na borjaču Jele-neve domačije v Doberdobu. Že iz samega naslova razberemo, da bo večer potekal v duhu domačega ljudskega izročila in da se bodo gledalci popeljali v tiste stare čase, ko so v Doberdobu otroci hodili bosi, ko tudi glavna cesta je bila še makadam in so fantje prepevali podoknice. Ob poslušanju spleta narodnih skladb v izvedbi domače godbe in nekaterih izvirnih do-berdobskih pesmi v priredbi mladega goriškega dirigenta Patricka Quaggiata bosta izkušeni pevki Maja Jarc in Zu-lejka Devetak zapeli snubcu Dariju Bertinazziju, ki se jima bo skušal prikupiti z romantično podoknico. Tudi mlada Federica De Lorenzo se bo sprehajala med izvajalci in pela ter recitirala otroške pesmice. Vilko Frandolič bo spremljal pevce s harmoniko. O starih časih bo pripovedovala Luisa Gergolet in z utrinki iz preteklega vsakdana domačinov obudila spomin na izraze in običaje rojstne vasi. Večer nastaja pod vodstvom Magde Prinčič, ki je več mesecev nabirala pričevanja pri starejših domačinih. Doberdobce, a tudi vse ljubitelji ljudskega izročila, vabijo organizatorji na petkov večer, »kjer se bodo naužili do-berdobskega narečja, glasbe in petja«. Tudi za italijansko govoreče krajane ali sorodnike bo poskrbljen prevod. Razstava fotografij beneških klobukov na Peči bumbaca Udeleženci letošnjega kampa na Peči foto j. j. PEČ - Kamp društva Vipava Za kotalkanje se vse bolj ogrevajo tudi dečki V petek se je zaključil prvi teden kotalkarske-ga kampa v organizaciji športno-kulturnega društva Vipava. Potekal je na kotalkališču na Peči, kjer se je kar 26 otrok učilo osnov kotalkanja ter se veliko igralo, plesalo in risalo. Pod skrbnim vodstvom Elene Vizintin, Nataše Pahor in Nikol Križmančič so se malčki navdušeno zbirali vsak dan ob osmi uri zjutraj in se zadovoljni vračali domov ob trinajstih. Mentorice so poleg učenja telesne vzgoje, izvajanja poligonov in osnov akrobatike skrbele tudi za veselo in prijetno vzdušje med otroki. Najbolj izkušena med njimi, Elena Vizintin, nam je povedala, da jo je v primerjavi s prejšnjimi izvedbami kampa razveselila visoka udeležba dečkov. Kamp se bo nadaljeval tudi naslednji teden z istim urnikom. (jj) Obletnico slovenske osamosvojitve so v petek obeležili na domačiji Marjana Terpina v Števerjanu, kjer so Konferenca za Italijo pri Svetovnem slovenskem kongresu (SSK), krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice in Zveza veteranov vojne za Slovenijo priredili že tradicionalno proslavo ob udeležbi krajanov in gostov. Uvodoma je slovensko himno zaigral trobentač Marko Korenjak, Terpinova vnukinja Ema pa je prebrala dve pesmi Simona Gregorčiča. Nato je prisotne pozdravil Marjan Terpin in se spomnil Dina Del Medica, nekdanjega podpredsednika Konference SSK za Italijo, ki je umrl decembra lanskega leta. Večer je povezovala Martina Valen-tinčič, osrednji govornik pa je bil deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij, Drago Štoka, ki je predvsem izpostavil pomen vojne za osamosvojitev Slovenije leta 1991. Po njegovih besedah imajo vojni veterani velike zasluge, da je danes Slovenija samostojna država, na katero morajo biti vsi Slovenci ponosni. Štoka je pri tem omenil tudi svetovno nogometno prvenstvo, na katerem po njegovih besedah Slovenija uspešno nastopa, čeprav ima samo dva milijona prebivalcev. V uvodnem delu srečanja so nastopile Kresničke iz Nove Gorice, ob zaključku pa moški zbor Štmaver pod vodstvom Nadje Kovic, ki je večer sklenil z »Vstajenjem Primorske«. Med prisotnimi so izstopali generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu, Vlasta Valenčič Pelikan, števerjanska županja Franka Padovan, deželni predsednik in tajnik stranke Slovenske skupnosti Rafko Dolhar in Damijan Terpin, dalje igralec Bine Matoh, zgodovinar Renato Podbersič in poveljnik veteranov vojne za Slovenijo, Srečko Lisjak, ki ga je - kakor vsako leto - spremljala skupina uniformiranih veteranov. Danes v Ogleju bo na vrsti tradicionalno srečanje Slovencev, ki živijo v Italiji; ravno tako ga prireja Konferenca za Italijo pri SSK. V oglejski baziliki z začetkom ob 11.45 bo maševal prorektor teološke fakultete v Ljubljani, Robert Pe-tkovšek; obred bo spremljal cerkveni mešani pevski zbor iz Branika pod vodstvom Vanje Fabjan Velikanje. V bližnjem gostišču Ai Patriarchi bo sledilo srečanje, na katerem bo glavni govornik beneški javni delavec Giorgio Banchig. V imenu SSK bo pozdravil idrski rojak Tomaž Pavšič, sledili bodo pozdravi gostov. Besedo bo imel tudi Alessio Stasi, ki bo orisal pomen Ogleja in oglejske cerkve v zgodovini Slovencev. Srečanje bo zaključil braniški zbor z narodnimi pesmimi. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 20. junija 2010 1 1 gorica - Prvi teden delovanja pokrajinske mediateke Petdeset novih članov in še več obiskovalcev Izkaznica je brezplačna - Študijske sobe zanimive za univerzitetne študente Minil je prvi teden delovanja pokrajinske mediateke Ugo Casiraghi, ki so jo odprli v sodobno urejenih pritličnih prostorih Hiše filma na goriškem Travniku. Čeprav je še prezgodaj za obračune, je bilo delovanje mediateke doslej nedvomno uspešno. Do petka so namreč izdali že preko petdeset članskih izkaznic in vse kaže, da se bo podoben trend včlanjevanja nadaljeval tudi v prihodnjih tednih. Med obiskovalci mediateke so Goričani slovenskega in italijanskega jezika, nekaj pa jih prihaja iz Slovenije. Martina Humar, ki skupaj s Silviom Cel-lijem in Raffaello Canci skrbi za delovanje mediateke, pravi, da poleg že vpisanih članov se po mediateki sprehaja tudi veliko radovednežev vseh starosti. »Na ogled novih prostorov pridejo družine, univerzitetni študentje in starejše osebe. Veliko ljudi pride do nas iz gole radovednosti, mnogi izmed njih pa se nato odločijo, da se v mediateko vpišejo,« pojasnjuje Martina Humar in nadaljuje: »Vpisno polo lahko zainteresirani najdejo v mediateki in na spletni strani www.mediateca.go.it. Obrazec je treba izpopolniti in mu priložiti fotokopijo osebnega dokumenta. Kdor se vpiše, prejme izkaznico, ki je veljavna v vseh mediatekah v Furlaniji-Julijski krajini. Članska izkaznica, ki omogoča izposoja filmov in knjig, je popolnoma brezplačna«. V mediateki si je mogoče izposoditi po dva DVD-ja tedensko, po drugi strani pa ni mogoča izposoja vi-deokaset z magnetnim trakom; kdor želi, si jih lahko ogleda v eni izmed štirih video-postajah, ki so v mediateki vsem na razpolago. Knjig si trenutno ni mogoče izposoditi, saj jih še popisujejo in bodo na razpolago članom v prihodnjih mesecih. V kratkem bodo obiskovalci mediateke lahko s svojimi prenosnimi računalniki koristili brezžično internetno povezavo, za brskanje po spletu pa bo na voljo tudi šest računalnikov Apple. Že na razpolago je več filmskih in fotografskih revij, kmalu pa bo mediateki mogoče prebirati tudi krajevne dnevnike. V poletnih mesecih bo potekalo tudi testiranje no- Nova pokrajinska mediateka Ugo Casiraghi bumbaca vega sistema katalogiziranja, ki bo v nadaljevanju omogočal še boljšo povezavo med mediatekami v deželi. Zaenkrat je mediateka odprta ob ponedeljkih in petkih od 15. do 19. ure, ob torkih in četrtkih od 10. do 19. ure, ob sredah pa od 15. do 22. ure). Od septembra dalje pa ni izključeno, da bo urnik odprtja podaljšan. Predsednik konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola Enrico Agostinis poudarja, da želijo okrepiti delovanje študijskih sob mediateke, saj je tovrstnih prostorov v Gorici premalo, državna knjižnica pa ima omejen urnik. »Mediateka bi lahko nudila študentom svoje prostore tudi v večernih urah. V prihodnjih dneh se bom pogovoril s predstavniki študentov, da bi preveril, če obstaja konkretno zanimanje za večerno učenje,« pojasnjuje Agostinis. Pokrajinska mediateka Ugo Casi-raghi je sicer doživela medijski odmev na državni ravni tudi zaradi arhitektonskega videza; prejšnji ponedeljek ji je dnevnik Il Sole 24 ore namenil članek izpod peresa arhitektinje Paole Pierotti. Albert Voncina gorica Dvesto konjenikov v Podturnu Preko dvesto konjenikov iz Furla-nije-Julijske krajine, Veneta in Slovenije se bo udeležilo tretjega konjeniškega tekmovanja »Cavalli in citta«, ki bo potekal od petka, 25. junija, do nedelje, 27. junija, na stadionu Baiamonti v Podturnu v Gorici. Včeraj so pobudo predstavili v ljudskem vrtu, kjer je v imenu prirediteljev spregovoril predsednik združenja Global Equiteam Mario Olivo, poleg njega pa so pozdravili še župan Ettore Romoli, deželni odbornik Gaetano Valenti in občinski odbornik za šport Sergio Cosma. Organizatorji so letos poskrbeli za bogate nagrade (40.000 evrov), med katerimi bo tudi avtomobil tipa Peugeot 107. Med novostmi letošnje izvedbe bo dalje tekmovanje za najmlajše konjenike (med 8. in 16. letom starosti), ob športnem programu pa bodo na sporedu tudi spremni dogodki in koncerti. V soboto, 26. junija, ob 19. uri bo tako večer španskih ritmov »Melodias y ritmos del sud«, ki ga bo oblikoval Ar-satelier. Od petka do nedelje bodo v stadionu Baiamonti delovali tudi kioski s hrano in pijačo, otroci pa bodo lahko doživeli »konjeniški krst« na ponijih. Začetek tekmovanj bo v petek, 25. junija, ob 9. uri, zaradi visokega nagradnega sklada se bodo po besedah prirediteljev letošnjega tekmovanja udeležili številni zelo dobri konjeniki, sploh pa je število tekmovalcev za kar šestdeset odstotkov višje kot lani. Kar 40 konjenikov bo prišlo iz Slovenije, ravno tako 40 iz Veneta, 20 pa iz Piemonta. Letos ne bo konjenikov in konj iz Avstrije, saj zaradi epidemije konjske gripe ne smejo zapustiti države. Med udeleženci naj bi bilo tudi nekaj konjskih navdušencev iz Madžarske. Strel v gostinskem lokalu V lokalu v Dornberku je v petek popoldne prišlo do sprožitve strela. Domačin, ki je prišel v lokal močno vinjen, je tam izvlekel pištolo in ustrelil v zrak. Na kraj sta prispeli dve policijski patrulji, a je moški lokal že zapustil. Iz razgovorov je bilo ugotovljeno, da je moški sprožil strel iz plinske pištole in da ni šlo za pravo pištolo, kljub temu ga seveda čaka ustrezna kazen. (nn) Evropski praznik glasbe Združenje Lipizer prireja drevi ob 20.30 v Pokrajinskih muzejih v Gorici koncert v okviru evropskega praznika glasbe. Nastopili bodo sopranistka Natalie Margine, pianistka Hanna Nazarenka, kitarist Giulio Chiandetti, sopranistka Arianna Remoli, klarinetist Sebastiano Marzull-lo in harmonikar Licio Bregant. Pokrajina nagrajena Goriška pokrajina ter občine Padova, Reggio Emilia, Novellara in Amaroni so letošnji prejemniki priznanja Tom Be-netollo, ki ga zveza ARCI podeljuje krajevnim upravam za njihove dobre prakse. Priznanje so si prislužile za širjenje kulture miru in za pozornost na okoljske teme in človekove pravice. Enakopravna komunikacija V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo danes ob 16. uri posvet o enakopravnosti žensk v komunikaciji. Po pozdravu od-bornice Licie Morsolin bodo spregovorile razne izvedenke. Komorni zbor Grgar z gosti V dvorani mestne občine Nova Gorica bo danes ob 19. uri nastopil Komorni zbor Grgar. Kot gostje bodo nastopili Domači pevci iz Lokovca ter pevka in zbirateljica ljudskega izročila Ljoba Jenče. (nn) Zaključni Frančiškov koncert V dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico bo v torek, 22. junija, ob 20. uri zadnji koncert 16. sezone cikla Glasba z vrtov svetega Frančiška. Predstavili se bosta primorska violinistka Mojca Gal in pianistka Nives Granič iz Sarajeva. (nn) Kekca bodo obiskali jeseni Kulturno društvo Oton Župančič obvešča, da bo »pravljični« izlet v Kranjsko goro na obisk Kekčeve dežele, ki je bil napovedan za današnji dan, preložen na nedeljo, 5. septembra. gorica - Dnevniški zapisi msgr. Klinca »Izreden dokument goriške preteklosti« Goriški Inštitut za družbeno in versko zgodovino je v četrtek priredil v sodelovanju z državno knjižnico in Inštitutom za srednjeevropska kulturna srečanja predstavitev knjige »Dnevniški zapisi 1943-1945« msgr. Rudolfa Klinca, ki je nedavno izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Četrtkovega večera v Ascolijevi hiši, kjer potekajo kulturni dogodki v organizaciji državne knjižnice, se je med drugimi udeležil nadškof Dino De Antoni. Vodila ga je PRIMORJE V ČRNI GORI Gradili bodo most Ajdovskemu podjetju Primorje je v ostri mednarodni konkurenci uspelo na javnem natečaju pridobiti nov pomemben gradbeni posel v Črni gori. Gre za gradnjo 600 metrov dolgega mostu preko kanala reke Bojane pri Ul-cinju. Predsednik upravnega odbora Primorja, Dušan Črnigoj, je v četrtek v Ulcinju v imenu izvajalca del podpisal pogodbo v višini skoraj 14 milijonov evrov. Investitor je vlada Črne gore, rok izvedbe pa 18 mesecev. Most Port Milena v Ulcinju, katerega gradnja se bo začela v kratkem, bo imel v svoji sredini jekleni del z razponom 60 metrov, ki se po potrebi dvigne, tako da omogoča tudi večjim ladjam plovbo po kanalu reke Bojane. (nn) zgodovinarka Liliana Ferrari. Petru Černicu, ki je skupno z Renatom Podbersičem ml. uredil dnevnike nekdanjega goriškega duhovnika (1912-1977), je postavljala premišljena vprašanja; tako sta v bistvu prerešetala vse glavne teme in vozle, pa tudi problematične podrobnosti obravnavanega obdobja v publikaciji, izdaja katere je doslej vzbudila zanimanje ne le na Goriškem in Vipavskem, temveč tudi na Tržaškem in v Ljubljani. Čer-nic je povedal, da je msgr. IKinec med vojno pisal dnevnike, da bi razmišljal in doumel to, kar se je tedaj dogajalo. Jasno mu je namreč bilo, da gre za ključno, politično zapleteno obdobje, ki bo imelo posledice na prihodnost naših krajev. »Šlo je bolj za politično kot pa za župnijsko kroniko,« je dejal. Njegova glavna skrb je bila zaščititi ljudi. Kot je poudarila Ferrarijeva, gre za »izreden dokument glede na njegovo tipologijo in količino informacij, pa tudi zaradi pogleda na goriško zgodovino in Cerkev«. Dopolnjuje se s »Črniško kroniko« msgr. Alojzija Novaka; skupaj predstavljata dragocen vir informacij o polpretekli primorski zgodovini. Čeprav, kot je pojasnil Podbersič, v nekaterih arhivih gotovo še obstaja gradivo, ki bi ga morali raziskati, je pa zelo težko priti do njega. Ferrarijeva, ki je tudi predsednica Inštituta za družbeno in versko zgodovino iz Gorice, je ob zaključku podčrtala, da obstajajo »čudoviti slovenski zgodovinski viri. Velika škoda je, da niso prevedeni v italijanščino. Očitno si moramo zavihati roka- gorica - ZCPZ in šola Komel Javni sklad podprl projekt »Stabat mater za Ljubko Šorli« Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije bo sofinanciral projekt »Stabat Mater za Ljubko Šorli«, ki ga je predstavilo Združenje cerkvenih pevskih zborov (ZCPZ) iz Gorice v sodelovanju s slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel. Ustanovi, ki na področju zborovskega petja in glasbenega šolanja prispevata h kulturni rasti slovenske narodne skupnosti v Italiji, se veselita priznanja, ki sta ga bili deležni. ZPCZ in center Komel s projektom hočeta primerno proslaviti 100-letnico rojstva goriške pesnice Ljubke Šorli, ki je s svojim življenjem in literarnim ustvarjanjem pričevalka primorske polpretekle zgodovine ter simbol pokončnosti in plemenitega človekoljubja v dobi, ki so jo zaznamovali sovraštvo, nasilje in krivice. Njeno pričevanje ne sme iti v pozabo, so prepričani pri ZCPZ in v centru Komel, ki s pobudo želita približati lik pesnice mladim, ki živijo v svobodni družbi, a se morajo zavedati, da je svoboda sad trpljenja in upornosti rodov, ki so bili pred njimi. Na spominskem večeru bodo spregovorile pesmi Ljubke Šorli, ki so jih uglasbili različni skladatelji in so namenjena otrokom. Zapel jih bo otroški zbor Emil Komel pod vodstvom Damijane Čevdek Jug ob spremljavi orkestra Nove iz Nove Gorice (dirigent Luigi Pistore). Isti orkester bo nato ob sodelovanju solistk Erike Regulyove (sopran) in Mirjam Pahor (mezzosopran) ter zbora Bodeča neža z Vrha, ki ga vodi Mateja Černic, izvedel Pergolesijevo kantato »Stabat Mater«. Vsebina kantate govori o tragični usodi Matere, ki je trpela pod križem, na katerem je umiral njen Sin. Zgodba o nasilni smrti, zasramovanju in resignaciji je lahko prispodoba usode Ljubke Šorli, ki je sama sprejemala zasra-movanje in trpinčenje ter doživela svoj križev pot ob nasilni smrti svojega življenjskega sopotnika Lojzeta Bratuža. Spominski dogodek bo v petek, 25. junija, ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici, kjer je sedež slovenske goriške du-hovnije, s katero je bila goriška pesnica tesno povezana. gorica - »Simona Cigana« V natečaju živi spomin na kolegico Pobudniki pozivajo novinarje k sodelovanju Predstavitev na POKRAJINI bumbaca Vsem novinarjem, še predvsem tistim, ki poklic opravljajo kot prekerni delavci in od svojega dela težko shajajo, je namenjen natečaj Simona Cigana. Posvečen je spominu 30-letne novinarke iz Pordenona, ki je julija 2007 zaradi srčne kapi umrla med službenim spremljanjem nogometne tekme. Bila je brez stalne službe in je kot mnogi v njenem položaju upala, da bo dočakala boljše pogoje dela. Smrt jo je prehitela. Velika prizadetost je najprej porodila poseben finančni sklad pri novinarskem sindikatu dežele FJK, iz katerega zagotavljajo pravno pomoč prekernim ali brezposelnim novinarjem, nato pa še natečaj, ki so ga v petek predstavili na goriški pokrajini ob prisotnosti Simoninih staršev Luise in Bruna. Pobudo za natečaj je dal novinarski krožek iz Pordenona, podprla ga je deželna zveza zadružnih bank BCC, pokrovitelja pa sta novinarska zbornica FJK in deželni sindikat novinarjev. Odbornik Marko Marinčič je predstavljal goriško pokrajino, ki je občutljivost za pre-kerne novinarje že dokazala, ko je prispevala v fond za njihovo zaščito. Sploh je na Goriškem zaznati zaskrbljenost na področju medijev, saj je pod vprašajem preživetje uredništva Messaggera Veneta. Razpis je dosegljiv na spletnih straneh novinarske zbornice in sindikata. Namenjen je poklicnim novinarjem in publicistom ter se deli v tri sekcije: raziskovalno novinarstvo, šport in mladi. Predmet pisanja je dežela FJK, prijavljeni članek (samo v italijanskem jeziku) pa mora biti objavljen; rok bo zapadel 30. junija. 12 Nedelja, 20. junija 2010 GORIŠKI PROSTOR / CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.50 -20.10 - 22.10 »The A - Team«. Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 19.50 - 22.00 »Il segreto dei suoi occhi«. Dvorana 3: 16.00 »Puzzole alla riscos-sa«; 17.45 - 19.50 - 22.00 »Il tempo che ci rimane«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.10 »The A - Team«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Il segreto dei suoi occhi«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore«; 17.40 - 20.00 - 22.00 »Nord«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.50 - 18.00 -20.10 - 22.20 »The A - Team«. Dvorana 2: 16.15 - 18.15 - 20.15 - 22.15 »The Hole« (digital 3D). Dvorana 3: 16.00 - 17.45 - 20.10 - 22.10 »5 appuntamenti per farla innamorare«. Dvorana 4: 16.10 - 18.00 »L'Acchiap-padenti«; 19.50 - 22.00 »La Papessa«. Dvorana 5: 16.00 - 17.50 - 20.00 - 22.00 »The Road«. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo OMV - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.20 »The A - Team«. Dvorana 2: 18.15 - 20.15 - 22.15 »The Hole« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »5 ap-puntamenti per farla innamorare«. Dvorana 4: 18.00 »LAcchiappadenti«; 19.50 - 22.00 »La Papessa«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Simon Konianski«. Razstave V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava »Arte e impresa, dal Liberty al Déco« v sklopu projekta »Il segno Modiano«; do 1. avgusta od torka do petka med 10. in 13. in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. Danes, 20. junija, bosta potekala brezplačna vodena ogleda ob 11. in 17. uri. V GALERIJI DOM KRAJANOV v Vipavskem križu je na ogled razstava likovnih del (akvareli in olja) Bože Bucik in Silve Stantič Prinčič z naslovom Hodil po zemlji sem naši; do 23. junija, predhodne navaje pri Ivi Bandelj, Vipavski križ 65, tel. 00386-31481187 in tel. 003865-3647914. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Sto let iger in igrač; do 29. avgusta od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter 15. in 20. uro. ~M Koncerti GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: v torek, 22. junija, ob 20. uri v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert primorske violinistke Mojce Gal in pianistke iz Sarajeva Nives Granic. V AMFITEATRU GRADU KROMBERK bo v sredo, 23. junija, ob 21. uri koncert Orkestra Slovenske filharmonije. ZDRUŽENJE SEGHIZZI prireja državno revijo komorne glasbe ob 90-letnici ustanovitve: v sredo, 23. junija, ob 21. uri bo v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici nastopil duo violinistov Hasan - Beng Bakalli. H Šolske vesti ANGLEŠČINA - SLOVIK in Dijaški dom S. Gregorčiča organizirata za dijake, ki so zaključili 1. in 2. letnik višjih srednjih šol intenzivni poletni tečaj v Gorici od 17. do 26. avgusta. Razpis in prijavnica sta na spletni strani www.slo-vik.org; informacije in prijave na in-fo@slovik.org ali po tel. 0481-530412. SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2010-11; informacije na tajništvu (tel. 0481-532163, 0481-547569), na info@emilkomel.eu ali na spletni strani www.emilkomel.eu. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvesča kandidate, ki so že pogojno vključeni v bivše permanente lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje, naj na osnovi M.O. 39 z dne 22. aprila 2010, do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice, in sicer preko predvidenega spletnega postopka (»Procedura on-line«) ministrstva za šolstvo. Isti postopek je predviden za kandidate, ki so že polnopravno vključeni v omenjene lestvice in ki so dosegli naslov za poučevanje učencev/dijakov s posebnimi potrebami. Informacije nudijo na Uradu za slovenske šole v Trstu ali Gorici. S Izleti KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja na Malem Lošinju, da bo odhod avtobusa v četrtek, 24. junija, ob 5.30 z Majnic (Puja) s postanki v Pod-gori (tekstilna tovarna) na cesti proti Gorici, v Pevmi pri vagi (pred mostom), v Gorici (avtobusna postaja pri glavni pošti-državni knjižnici), Štandrežu (lekarna), Štandrežu (trg), Sovodnjah (lekarna) in Sovodnjah (cerkev). SPDG organizira dvodnevni izlet v Kamniške Alpe 26. in 27. junija. Zbirališče v soboto, 26. junija ob 8. uri pri Rdeči hiši. Obvezna čelada in plezalni pas; informacije po tel.340-8247660. DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD-NJE organizira v nedeljo, 27. junija, avtobusni izlet »Lepote in dobrote Brkinov« z ogledom jame Dimnice, fresk Toneta Kralja v Slivjah, dveh kmetij, gradu Prem in Kettejeve spominske sobe; informacije in vpisovanje po tel. 0481-882071 ali 329-4006925. KD DA NICA prireja izlet v svet Rdeče kapice v Unec, ki bo v ponedeljek, 28. junija, z odhodom z Vrha ob 8.30. Po-vratek bo približno ob 17. uri; informacije po tel. 333-8725493 (Viljena). Čestitke □ Obvestila Občinski praznik Sovodnjetib Soci p&Ejr nimBS^i Jm r ^TJm Današnji program 9.00 Pohod "Po poteh prve svetovne vojne", zbirališče "pri Tomažu": med pohodom predstavitev knjige "Pozabljeni Kras - Carso Dimenticato" Mitje Jurna, Nicole Persegatija in Paola Pizzamusa 18.30 Slavnostna seja v Kulturnem domu v Sovodnjah 20.00 Na Peči: nastop plesnih skupin "Club Diamante" z latinsko-ameriškimi plesi in "Terpsihora" iz Šempetra - Vrtojbe s plesalkami orientalskega plesa, sledi glasba v živo s skupino "Spring Time" Na Peči se odvijajo razstave fotografij beneških klobukov, vin, domačega kruha in olja. Od 19. ure dalje bo odprt Otroški kotiček. Delovali bodo kioski z jedačo in pijačo. Pri pripravi junijskih večerov so sodelovala društva: AKŠD Vipava, ŠZ Soča, ŠD Sovodnje, ZAŠR Vipava, KD Sovodnje, KD Skala, KD Danica, PD Vrh Sv. Mihaela, KD Karnival, Civilna zaščita, ZPK Sovodnje, PD Rupa-Peč. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE Vsi člani in slovenski goriški podjetniki so vabljeni na 2. POKRAJINSKI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA ZA GORIŠKO Sreda, 23. junija, ob 18.30 v konferenčni dvorani podružnice Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Prvomajska ulica 120/a - Sovodnje Pri OK Val imamo dvojen praznik. Včeraj je rojstni dan praznoval PETER, danes pa ga slavi ROBERTO. Obema želimo še veliko odbojkarskih užitkov. Štefanu in Eriki se je pridružil mali MATEJ. Našemu predsedniku in njegovi družinici čestitamo ter se z njimi veselimo! Društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje Sodelavci tiskarne Grafica Gori-ziana čestitamo Ediju in Kristini ob rojstvu IVANA in IRINE. POLETNO GLASBENO SREDIŠČE v organizaciji pihalnega orkestra Kras Doberdob, namenjeno otrokom od 5. do 12. leta, bo potekalo od 5. do 16. julija. Otroci bodo spoznavali svet glasbe s pomočjo strokovnih predavateljev Mojce Bratina, Tanje Gaeta in Patrika Quaggiata; prijave in informacije po tel. 338-4199828 (Romina). SCGV EMIL KOMEL prireja v jutranjih urah glasbeni kampus v Doberdobu od 21. do 25. junija za otroke od 7. do 13. leta starosti; informacije in vpis po tel. 0481-532163. SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje...« v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 13. avgusta od 8. do 14. ure; informacije in vpisovanje po tel. 040212289 ali na info@skladmc.org. ŽIVINOZDRAVNIŠKA SLUŽBA GORIŠKEGA ZDRAVSTVENEGA PODJETJA poziva vse lastnike psov starih vsaj tri mesece, naj čim prej poskrbijo za njihovo cepljenje proti steklini. Cepilna akcija poteka v ponedeljek, 21. junija, sredo, 23. junija, petek, 25. junija, soboto, 26. junija, ponedeljek, 28. junija, in sredo, 30. junija in jo bodo izvajali na dvorišču županstva v Gorici med 10. in 11.30, vhod bo možen iz občinskega skladišča v Ulici Barzellini. Lastniki psov bodo morali pred cepljenjem predstaviti potrdilo o vpisu v pasji register. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo vse petke do 27. avgusta predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 16. uri. KC LOJZE BRATUŽ, SCGV Emil Ko-mel, ŠZ Olympia, Zveza slovenske katoliške prosvete, SSO Gorica in PD Štandrež vabijo na predvajanje svetovnega nogometnega prvenstva na velikem zaslonu. Vsak večer od 20. ure dalje ob telovadnici Mirko Spazzapan, drevored 20. septembra 85 v Gorici. Deloval bo tudi kiosk. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE OB SOČI, v okviru projekta za obnovitev in ovrednotenje ostalin iz prve svetovne vojne na vrhu Sv. Mihaela v občini Sovodnje ob Soči, naproša za nujno srečanje lastnike naslednjih zemljišč: parcela 1348/1 katastrske občine Vrh, parcela 1350 katastrske občine Vrh, parcela 1351/1 katastrske občine Vrh, parcela 1351/2 katastrske občine Vrh, parcela 1356 katastrske občine Vrh, parcela 34/69 katastrske občine Gabrje, parcela 34/70 katastrske občine Gabrje, parcela 34/71 katastrske občine Gabrje. Lastniki naj se javijo po tel. 0481-882876 ali na naslov tecnico@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it, tecnico1@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. OBČINA DOBERDOB obvešča, da zaradi tečaja uslužbencev bo anagrafski urad v ponedeljek, 21. junija, zaprt v jutranjih urah. ZASEDANJE SEKCIJE SLOVENSKE SKUPNOSTI iz Sovodenj v prisotnosti deželnega svetnika Igorja Gabrovca in pokrajinske odbornice Mare Černic bo v ponedeljek, 21. junija, ob 20.30 uri v prostorih prosvetnega društva Rupa-Peč (ob cerkvi v Rupi). DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ prirejata Kresno noč ob poletnem solsticiju v sredo, 23. junija, od 20.30 dalje v parku v Selcah. Večer bodo popestrili Kraški muzikanti, MePZ Starši ensemble in Romjanski muzikanti. Zaželjeni so tipični venci z okoliškim cvetjem. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK prireja 1. poletni tečaj balinanja za otroke in odrasle ob sredah med 16. uro in 17.30 na štandreškem balinarskem igrišču. Prvo od štirih srečanj bo v sredo, 23. junija; informacije in prijave po tel. 347-1072598 (Jari). SKGZ z včlanjenimi organizacijami vabi na družabno srečanje Pozdrav poletju v petek, 25. junija, od 19. ure dalje na dvorišču KBcentra v Gorici. FOTOKLUB SKUPINA75 sklicuje občni zbor v torek, 29. junija, ob 20.30 v Hip, hip, hura, Patrik kar dva bratranca ima. Mala Ivan in Irina sta v petek mamico Kristino in očka Edija razveselila. Nonoti, teti, strica in mali Patrik se z njimi veselimo in, da bi od sedaj naprej same lepe trenutke delili, jim želimo. prvem in ob 21. uri v drugem sklicu na Bukovju št. 6. v Števerjanu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s krožkom Galeb vabi na poletne delavnice »Ustvarjalno v Benečijo: od pravc iz ljudske zakladnice do sodobne umetnosti«, ki bodo od ponedeljka, 23., do sobote, 28. avgusta, v Gornjem Tar-biju (nekaj kilometrov od Čedada); informacije in prijave do 30. junija po tel. 040-635626 (ZSKD). FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča ustanove in šolske institute, da zapade 30. junija rok za predložitev prošenj za pridobitev prispevkov v sklopu izobraževalnega programa za leto 2010-2011; informacije po tel. 0481-537111 od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 in na www.fonda-zionecarigo.it. RUMITRSKI JUS vabi v ponedeljek, 21. junija, na Jeremitišče, kjer bo v družbi prijateljev in znancev kresovanje. Kres bodo prižgali okrog 22. ure. Prireditve NA GRADU KROMBERK prirejajo v torek, 22. junija, ob 21. uri projekcijo dokumentarnega filma »... San sanju, de pride en dan ... « po scenariju in v režiji Martine Repinc. RIMSKI SPEKTAKEL v Vipavski dolini z uprizoritvijo bitke pri Mrzli reki bo potekal pod Zemonom v četrtek, 24. junija, ob 18. uri. V AMFITEATRU OB GRADU KROMBERK bo v četrtek, 24. junija, ob 20.30 prireditev Kromberški punt. Nastopili bodo Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Beltinško bando, Zbogom Brus Li, gledališka skupina Globočak Kam-breško z predstavo Kje je meja, sledil bo ognjeni performans. V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA (LEG) v notranjem parku na Korzu Verdi 67 v Gorici prirejajo niz srečanj z naslovom Knjige in avtorji. V petek, 25. junija, ob 17.30 bo Margherita Hack govorila o svoji knjigi »Libera scienza in libero stato«. Prispevki Namesto cvetja na grob Karle Devetak darujeta Joško in Marjeta 25 evrov za žensko vokalno skupino Danica. Pogrebi JUTRI V GORICI: 12.00, Elda Tomma-si por. Montico iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. JUTRI V GRADIŠČU: 10.30, Francesca Tortorici por. Bressan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Luigi Giuseppe Laghi s pokopališča v cerkev Sv. Odrešenika in na pokopališče. JUTRI V ŠKOCJANU: 11.00, Maria Lu-crezia Borgia vd. Salvati (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. Nedelja, 20. junija 2010 APrimorski r dnevnik nedeljske teme novi popravki zakona o telefonskih prisluhih Berlusconi prisiljen k umiku, a ni človek, ki bi brez boja vrgel puško v koruzo Vojmir Tavčar M edtem ko se nadaljuje spopad okoli zakona, s katerim želi vlada korenito omejiti uporabo telefonskega prisluškovanja v sodnih preiskavah in obenem nadeti medijem nagobčnik, je premier Silvio Berlusconi začel zo-petno predčasno propagandno kampanjo. Italijanskemu premieru letošnja pomlad ni bila naklonjena. Izbruhnili so škandali, v katere so bili vpleteni ministri (minister za proizvodne dejavnosti Claudio Scajola je bil prisiljen odstopiti) in njegovi najožji sodelavci. Sodniki, novinarji, demokratične sile so sprožili val protestov zaradi zakona o telefonskih prisluhih. V Ljudstvu svobode, ki je tudi na nedavnih upravnih volitvah izgubilo glasove, so se napetosti zelo zaostrile, saj je poleg upora predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija in njegovih somišljenikov zaznavno trenje med premierom in gospodarskim mini- strom Giuliom Tremontijem, in tudi v nekaterih drugih frakcijah Berlus-conijeve stranke je opaziti nezadovoljstvo. Predvsem pa je bil premier pod silo razmer prisiljen pristati na boleč rebalans proračuna, ki je izzvenel kot priznanje, da je Italija še vedno v primežu krize in da dosedanja gospodarska politika vlade ni bila dovolj učinkovita. V pravi bumerang pa se spreminja tudi potres v Abrucih: potem ko si je lani z razbobnanim izročanjem namenu nekaterih stanovanjskih blokov v predmestju L'Aquile zagotovil večjo popularnost, je letos stalna tarča kritik in protesti prebivalcev tega hudo prizadetega mesta postajajo za premierja stalna politična mora, ki je znatno načela njegovo priljubljenost med ljudmi. V tem primežu, ki ga je zaostrilo tudi naraščajoče nezaupanje evropskih partnerjev, se je Berlusconi odločil za diverzantsko akcijo, s katero je skušal preusmeriti pozornost me- dijev in javnega mnenja. Pred dobrim mesecem je tako začel predčasno predvolilno kampanjo, v kateri je skrbno izbral sogovornike, saj se je udeležil skupščin vseh podjetniških organizacij: Confindustrie, zveze hotelirjev, zveze trgovcev, zveze obrtnikov. Njegovi nastopi so bili vsi po istem kalupu. Vsakemu od predsednikov je izročil še začasni osnutek dosežkov vlade, ki jo je sam poimenoval za vlado dejanj, vsem je čestital za poročilo, ki je bilo v sozvočju z njegovimi pogledi, seveda ni manjkalo nekaj namigov na »lepe dame« in niso manjkali vici. Pripravljen govor je izročil predsedniku, katerega je v mnogih primerih, medtem ko je prosto govoril zbranim, pred mikrofonom prijel kar pod roko. Teme so se ponavljale. Berlusconi je glede na sogovornike bil podjetnik, hotelir, trgovec, obrtnik ... Nikakor ne »poklicni po-litk«, a kljub temu človek, ki se tika z vsemi najvplivnejšimi državniki sveta, razpleta mednarodne krize. Dosežkov v njegovem prikazu ni manjkalo, žalostilo pa ga je dejstvo, da Italije ne uspe upravljati, kot bi bilo potrebno. Pri tem ga zavira ustava, sad kompromisa med kato-komunisti, ki ne dovoljuje hitrega ukrepanja, ovira ga sodstvo, ki se za vsak zakon, ki mu ni po godu, obrne na ustavno sodišče (ki je po njegovem že prislovično levičarsko), da ga razveljavi. Seveda se je obregnil tudi ob medije, češ da stalno napadajo njega in njegove sodelavce in širijo neresnice, ki temeljijo na neopravičljivih prisluhih. In s tem v zvezi je prisluhe in ljudi, ki so prislu-škovani, štel po svoje in število je sproti naraščalo kot dobro prekvašeno testo. V vseh teh nastopih ni nikoli izostal napad na ustavo in trditev, da je treba temeljno listino italijanske republike korenito spremeniti. Berlusconi predobro obvlada komunikacijo in je dovolj star maček v politiki, da ne bi vedel, da bodo njegovi napadi na ustavo bučno odmevali v medijih. In najbrž je prav to želel: vznemiriti medije in odvrniti njihovo pozornost. Vzporedno je seveda »podjetniške kolege« in somišljenike prosil, naj mu zopet zaupajo in naj ga podprejo v bitki za »poenostavitev« s korenito spremembo ustave in z odpravo zakonov, bitko proti ostankom komunizma, kjerkoli so se vgnezdili, z optimističnim pogledom v prihodnost, ki bo po njegovih besedah nujno rožnata. V kampanjo je premier vložil kar nekaj energije, izkupiček pa ni bil najboljši. Industrijci so njegov predlog, da bi njihovo predsednico Emmo Mar-cegalio imenoval za ministrico za proizvodne dejavnosti, sprejeli s tako hladnim molkom, da je za nekaj trenutkov tudi njemu zmanjkalo besed. Na drugih skupščinah je bilo vzdušje manj hladno, vendar ploskanje ni šlo čez stopnjo dolžnostne vljudnosti do gosta, medtem ko so ga med volilno kampanjo pred dvema letoma povsod sprejeli triumfalno. Vzporedno s tem se je Berlusconi preizkusil tudi z novimi mediji. Skušal se je vključiti v splet in s pomočjo facebooka navezati stike tudi z mladimi. Pri tem pa se mu je poznalo, da tega medija še ne obvlada, tudi ker se kot na novinarskih konferencah izogiba neposrednemu soočenju, neposrednim vprašanjem in odgovorom. Njegova specialiteta so še vedno samo monologi, nastopi, med katerimi hli-ni pogovor z nekom med poslušalci, vendar gre za vnaprej pripravljeno predstavo, pri kateri je sogovornik samo njegov pomočnik, ki se je »skril« med poslušalce. Če je bil cilj te kampanje utrditi vrste večinske povezave in prispevati k hitri odobritvi rebalansa in zakona o prisluhih, predsednik vlade tokrat ni bil uspešen. Njegova priljubljenost je bila po zadnji raziskavi Ipr Marketing, ki vsak mesec za list la Repubblica meri priljubljenost vlade, komaj 41- odstotna, najnižja doslej. Obenem pa je bil predvsem na pritisk ligaškega voditelja Umberta Bossija Berlusconi prisiljen pristati na zopetne spremembe zakona o prisluhih, ki ga je tudi mednarodno telo kot OVSE ocenilo za nevarnega. Potem ko je bil ta zakon odobren v senatu, je Berlusconi zagotovil, da ga bo poslanska zbornica v zelo kratkem času potrdila, nato pa je bil prisiljen pristati na morebitne popravke. Ironija usode je hotela, da je na to možnost namignil sam med enim najostrejših napadov na ustavo med skupščino zveze trgovcev Confcommercio, ko je dejal, da bo ustavno sodišče zakon zelo verjetno razveljavilo. Vtis je bil, da je tudi ob tej priložnosti dvignil vik in krik predvsem zato, da bi prikril pripravljenost na delen umik. Vodilno vlogo je v sedanji zapleteni politični fazi zopet prevzel Umberto Bossi, ki se je zbal, da bi preoster spopad s predsednikom republike (ki ni skrival dejstva, da mu sedanji zakon o prisluhih ni všeč) in z opozicijo zopet oddaljil federalizem, ki je glavni cilj, pravi politični alfa in omega Severne lige. Zato se je Bossi po eni strani angažiral, da bi gospodarski minister Tremonti prisluhnil pritožbam dežel in uskladil varčevalne ukrepe z njimi, po drugi pa se je zavzel, da ne bi prišlo do prevelikega razkoraka vladne večine z Napolitanom in opozicijo. Po dolgem pogovoru s predsednikom zbornice Finijem glede zakona o prisluhih je Bossi dejal, da je treba uskladiti stališča premiera in predsednika republike, kajti »po nas bo, če predsednik države zakona ne podpiše«. Po njegovem poiskati ustrezno rešitev ni nemogoče. Dodal je, da sta s Finijem soglašala, da je čelni spopad škodljiv, »ker se samo udariš, če hočeš z glavo skozi zid«. V tem kriznem obdobju je Bossi bolj kot kdajkoli prej postal dejanska os vlade, odigral je vlogo, ki bi pripadala Berlusconiju kot predsedniku vlade in kot liderju des-nosredinske povezave. Premier se je moral s tem sprijazniti in pogoltniti grenki grižljaj, tudi zato, ker je v njegovi stranki precej razširjeno nezadovoljstvo. Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali namerava Berlusconi resnično odnehati in se odpovedati zakonu, ki je bil eden od njegovih ciljev ali pa gre, kot že večkrat doslej, za taktični umik, ki je uvod v novo ofenzivo? Za odgovor na to vprašanje bo treba najbrž počakati še nekaj časa, dejstvo pa je, da milanski vitez dela ni človek, ki bi brez boja vrgel puško v koruzo. Že njegova politična pot kaže, da se noče prijazniti s porazom in nadaljuje z bitko za svoj cilj tudi ko se zdijo razmere brezizgledne. V tem okviru je zanimivo dejstvo, da je dnevnik Libero, ki je skupaj z Il Gior-nale ena od Berlusconijevih udarnih novinarskih pesti, v daljšem članku opisal premiera kot razočaranega, slabe volje in črnogledega zaradi težav, s katerimi se je prisiljen spoprijemati. Vendar na vprašanje, ali predsednik vlade razmišlja o politični upokojitvi, si Libero ni odgovoril, ampak je poudaril, da je Berlusconijev prvi cilj preprečiti, da bi ljudje lahko imeli vtis, da je v njunem dvoboju zmagal Fini. Ali to pomeni, da premier zopet razmišlja o morebitnih predčasnih volitvah, s katerimi je v zadnjem letu zagrozil že nekajkrat? Težko je reči, ali bo Berlusconi zaigral tudi na to karto, ker ne odloča on sam o predčasni razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih volitev, očitno pa je prepričan, da bi s predčasnimi volitvami lahko dodobra obračunal s Finijem in s tistimi, ki v Ljudstvu svobode niso pravo poslušni. Čeprav njegova popularnost upada, je vitez dela, ki je mojster politične propagande, prepričan, da bi bil na predčasnih volitvah uspešen. To delno potrjujejo tudi javnomnenjske raziskave, saj je prej omenjena raziskava Ipr Marketing pokazala, da se ob manjšanju Berlusconijeve priljubljenosti ne dviga rating opozicije. Stalno upada priljubljenost Casinijevih cen-tristov, upadla je priljubljenost Demokratske stranke in nekaj je izgubila tudi Italija vrednot Antonia Di Pie-tra, ki se je med opozicijskimi silami odrezala najbolje. Javnomnenjske raziskave niso sveto pismo, marsikadaj so zavajujoče, nek trend pa kljub vsemu nakazujejo. Opozicija in leva sredina še posebej doslej nista uspeli zaustaviti negativnega trenda in ga zasukati v pozitivno smer. Ankete kažejo, da so anketirani vse bolj razočarani nad vladno večino, opozicije pa kljub temu še vedno ne dojemajo kot dovolj kredibilne alternative. To pa je največji trenutni problem italijanske demokracije. 1 4 Nedelja, 20. junija 2010 NEDELJSKE TEME Otroci štandrežkega vrtca so med šolskim letom spoznavali domače živali: mačko, psa, kravo, prašiča, kokoši, zajca, konja... Na isto temo je nastala glasbena pravljica »Zlato jajce«. KRAVA Krava muka muu, muu, muu, a ne kliče gospodarja, tako se krava mamica s teličkom pogovarja. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 20. junija 2010 1 5 kmetiji ZAJČEK DOLGOUH Ta je zajček dolgouh, ta pa zajček potepuh, oba na njivici čepita in se korenčkov veselita, pa pride lisica, tatica, urno urno v luknjico se skrita Zajec Agatha V okviru projekta Na kmetiji smo 5. maja obiskali kmetijo Pipan v Gabrjah. Otroci so imeli možnost od blizu opazovati V • I • • I V • ■ V • ■ • življenje domačih živali. Otroci in vzgojiteljice se zahvaljujemo družini Pipan za lep in prisrčen sprejem. 16 Nedelja, 20. junija 2010 GORIŠKI PROSTOR / Slovenska imena v grobnici v Sassariju (pod naslovom), ganljivo srečanje z goriškim rojakom Dušanom Simčičem, dvakratnim županom sardinskega mesteca Mores (desno), ob njem Bernard Florenin, in zbor gabrskih in doberdobskih pevcev pred grobnico v Cagliariju (spodaj) foto vip SPOMINSKO POTOVANJE NA SARDINIJO Slovenska pesem za primorske fante ki se niso vrnili Vili Prinčič K ljub temu da je bila Sardinija s Piemontom in Ligurijo tista dežela, ki je predstavljala osnovo, na kateri je bila v času »risorgimenta« sredi 19. stoletja dograjena Italija, še danes velja za svet zase, ki v mnogočem ne spada v skupno državo. Obiskovalec to opazi že takoj, ko stopi na otoška tla. Drugačna je pokrajina, drugačna je zasnova vasi in mest, drugačni so ljudje, tudi klima je drugačna od celinske. Vsega je seveda »krivo« morje, ki Sardinijo ločuje od italijanskega škornja. Pred nedavnim so to deželo podolgem in počez prekrižarili pevci zborov Skala iz Gabrij in Jezero iz Doberdoba. Obisk otoka sta društvi dolgo in skrbno načrtovali, saj ni šlo za navaden izlet v čezmorsko deželo, temveč predvsem za neke vrste spominsko romanje na grobove tam padlih in umrlih Primorcev med drugo svetovno vojno. V glavnem so to bili pripadniki t.i. posebnih bataljonov, v katere so bili prisilno mobilizirani primorski fantje in možje v letih 1942 in 1943. V mnogih primerih so mladoletne fante ponoči po slovenskih vaseh Primorske orožniki izvlekli dobesedno iz postelj in jih s silo odpeljali z domov. S kamioni so jih odpeljali v kasarne in jih v naslednjih dneh poslali čim dlje od rodnih krajev. Tako so fašistične oblasti hotele preprečiti odhajanje mladih k partizanom. Sardinija je postala ena glavnih postaj za primorske fante. Tam so jih oblekli v ponošene uniforme in oborožili s krampi in lopatami, s katerimi so morali okrog vojaških postojank kopati jarke in graditi bunkerje. Veliko jih je podleglo izčrpanosti in boleznim, v prvi vrsti malariji. Številni so bili tudi žrtve zavezniških letalskih napadov, ki so pogosto obiskovali Sardinijo ter bombardirali italijanska in nemška vojaška oporišča. Ravno tem primorskim fantom je bilo namenjeno potovanje Gabrcev in Do-berdobcev. Gabrci s svojim zborom Skala so se sicer že leta 1997 odpravili na podobno pot. Takrat so vzpostavili številne stike na kulturni, borčevski, pa tudi na družbe-no-politični ravni. Za podoben obisk na Sardiniji so se pri društvu Skala odločili lani in so k sodelovanju povabili tudi pevce in prijatelje iz Doberdoba. Ko so pri obeh društvih ugotovili, da je skupni obisk Sardinije izvedljiv, so se z vso vnemo vrgli v organizacijo vse prej kot preprostega potovanja. Poiskali so stike s kulturnimi krogi, zlasti s pevskimi zbori iz krajev, ki so jih nameravali obiskati. Poiskali so tudi stike s krajevnimi upravami in institucijami, pa tudi s posamezniki, kot je npr. goriški »posardinje-ni« rojak Dušan Simčič. Skrb za pripravo obiska na Sardiniji sta si prevzela člana društva Skala, Bernard Florenin, ki je bil pobudnik potovanja, in Ladi Boškin. Bilo je potrebno pridobiti tudi ustrezna finančna sredstva. V skupni sklad so prispevali pokrajinska zveza VZPI-ANPI, Zadružna banka Doberdob Sovodnje, sekcija VZPI-ANPI iz So-vodenj, Kmečka banka - Čedajska banka, družba KB 1909, kulturno društvo Skala, Zveza slovenskih kulturnih društev ter občini Sovodnje in Doberdob. Zbora nista stala križem rok. Morala sta uskladiti svoje programe in se naučiti skupnih pesmi. Najprej sta vadila ločeno, zadnja dva meseca pa so vaje potekale skupno ter izmenično v Doberdobu in Gabrjah. Večjih težav ni bilo, ker obe skupini vodi dirigentka Zulejka Devetak. Program za nastope na Sardiniji je bil izbran pozorno in je vseboval slovenske narodne, domoljubne in partizanske pesmi, pa tudi skladbe iz furlanske, italijanske in sardinske zakladnice zborovskega petja. Pripravljen je bil tudi spremni tekst v italijanščini z obrazložitvijo pesmi ter s podatki o obeh zborih in nasploh o kulturnem in družbenem življenju zamejskih Slovencev. Z razliko od obiska leta 1997, ko so Gabrci na Sardinijo odpotovali z letalom, so se tokrat odločili za potovanje z avtobusom, ki je sicer bolj naporno, v zameno pa vožnja po cestah nudi potniku možnost spoznavanja krajev vzdolž dolge poti. Prvi dan (21. maja) je bil namenjen avtobusni vožnji iz Goriške do Civitavecchie s postankom za kosilo v prelepi Sieni. Po večernem vkrcanju na trajekt in po celonočni plovbi s spanjem v kabinah so se Goričani izkrcali v Ol-biji ob 6. uri zjutraj. Sledil je avtobusni ogled Coste Smeralda s krajšim postankom v Porto Cervo, počitniškem raju za petičneže iz vsega sveta. Meseca maja je v tem umetnem mestecu vladalo precejšnje mrtvilo, saj bo oživelo komaj konec junija. Od daleč so izletniki lahko videli tudi vilo predsednika italijanske vlade v kraju Porto Rotondo. Sledila je vožnja v notranjost otoka do mesta Nuo-ro, kjer so se v prvih popoldanskih urah poklonili spominu padlih Primorcev na mestnem pokopališču. Delegaciji društev sta položili venec k osrednjemu spomeniku. Po minuti tišine je združeni zbor zapel priložnostni pesmi. Tam jih je sprejel tudi župan Nuora, ki je zvečer prisostvoval koncertu v eni od mestnih dvoran. Goriške pevce je gostil tamkajšnji zbor Coro polifonico, ki je tudi uvedel kulturni večer. Med obema dogodkoma so si Goričani ogledali grob pisateljice Grazie Deledda v cerkvici na obrobju mesta. Naslednjega dne je sledilo potovanje do Sassarija, kjer je bilo slovenski delegaciji dodeljeno mesto na častni tribuni ob županu in oblasteh med ogledom ene največjih in najbolj občutenih kulturnih prireditev na Sardiniji. To je znamenita Caval-cata sarda, mimohod kakih 170 folklornih skupin s celega otoka. Tudi ostalim udeležencem potovanja je bilo dodeljeno mesto na eni izmed tribun vzdolž poti sprevoda. Po prireditvi so se Goričani poklonili številnim Primorcem, ki so pokopani v vojaški grobnici na mestnem pokopališču. Pozno popoldne so se napotili v mestece Mores, kjer so jih sprejeli na županstvu in kjer so doživeli enega izmed najbolj ganljivih trenutkov potovanja, srečanje z Dušanom Sim-čičem, rojakom iz Pevme pri Gorici, ki od leta 1942 živi v Moresu. Kot nam je sam povedal v brezhibni slovenščini, je bilo v Mo-resu med vojno nastanjenih kakih 30-40 Slovencev. Imeli so tudi pevski zbor, ki je pel pri nedeljskih mašah in ob drugih priložnostih. V Moresu se je Simčič oženil takoj po vojni, postal je ugledna osebnost ter bil v 60. in 70. letih dva mandata župan. Tudi danes, ko ima naš rojak 90 let, se ljudje nanj obračajo s spoštljivostjo in so mu hvaležni za vse, kar je kot župan in občan naredil za Mores. V mestnem kulturnem centru je slovenski zbor imel svoj drugi koncert kot gost krajevne pevske skupine Lachesos. Goriškim popotnikom se je pridružil tudi zgodovinar iz Cosenze, Spartaco Capogreco, ki je predstavil italijansko izdajo knjige »Sar-dinci«. Izšla je pred leti izpod peresa goriške novinarke, publicistke in raziskovalke Dorice Makuc, ki se je tudi sama udeležila potovanja na Sardinijo. Njena knjiga je bila najpogostejši dar Goričanov pri izmenjavi daril. Podobna predstavitev je bila tudi naslednjega dne v mestecu Sinnai na jugu Sardinije, kakih 30 kilometrov od Cagliarija. Med potjo so si potniki z Goriškega ogledali arheološko nahajališče S. Catarina pri Oristanu z znamenitimi kamnitimi zgradbami, znanimi pod imenom »nuraghe«, ustavili pa so se tudi v mestecu Milis, kjer jih je sprejel župan in kjer so na pokopališču položili lovorjev venec k spomeniku padlim. Tudi tam je zbor zapel priložnostni skladbi. Na poti proti jugu se je avtobus ustavil v kraju Sanluri, kjer je še do pred nekaj leti bilo nekaj grobov z ostanki padlih primorskih fantov. Tam je bil pokopan tudi Jožef Florenin, oče Bernarda Florenina. Danes ni več sledi teh grobov, ker so jih oblasti prekopale in posmrtne ostanke prenesle v veliko vojaško grobnico na osrednjem pokopališču v Cagliariju. Na predzadnji dan potovanja so pevci nastopili še na zadnjem celovečernem koncertu v dvorani vokalne skupine S. Cecilia v Sinnaiu; sledila je družabnost s petjem in navezavo stikov. Naslednjega dne v dopoldanskih urah so se poklonili padlim na pokopališču v Cagliariju; zaradi nesporazuma glede ure žal niso vstopili v mogočno grobnico. Še zadnjič so položili venca sovodenjske in doberdobske občine pred pomnike umrlim, sledilo je dolgo potovanje skozi gorato Barbagio do Olbije. V bližini Orgosola so se ustavili na kosilu pri pastirjih, kjer so se srečali s skupino Benečanov, ki je tudi obiskala Sardinijo. Seveda ni šlo brez skupne slovenske pesmi. Pozno zvečer so se Primorci vkrcali na trajekt v Olbi-ji, ki jih je naslednjega dne zarana izkrcal v Civitavecchi. Pot vrnitve jih je vodila skozi Viterbo do Orvieta v Umbriji, od to pa še naprej do doma. Na Goriško jih je avtobus pripeljal okrog polnoči 26. maja. Naj še omenimo, da je na željo tržaške RAI ves čas potovanja po Sardiniji spremljala goriško odpravo ekipa sardinskega RAI-a, ki je posnela daljšo reportažo. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 20. junija 2010 1 5 Na fotografiji pod naslovom zmagovalec belgijskih parlamentarnih volitev, vodja flamske nacionalistične stranke N-VA Bart de Wever; spodaj voditeljica slovaškega Krščansko-demokratskega gibanja Iveta Radičova, mandatarka za sestavo nove desno sredinske vlade. (Obe fotografiji Ansa) PO NEDELJSKI ZMAGI FLAMSKIH NACIONALISTOV NA BELGIJSKIH VOLITVAH Belgijski vlak se naglo J; U bliža zadnji postaji Bojan Brezigar Pred kakimi desetimi leti sem, med eno svojih poti v Bruselj, izkoristil prosti čas za ogled Bruggeja, enega najlepših mest v Belgiji. Na glavnem trgu sem sedel v kavarno in nič hu- sluteč v francoščini naročil kavo. Pa se je natakarica namrdnila in odšla. Ker kave nisem dobil, sem se odločil za eksperiment: kavo sem glasno naročil v slovenščini. Pa je na- takarica pritekla in me nagovorila v angleščini. Jaz pa sem trmasto vztrajal pri slovenščini in, ne boste verjeli, kavo sem kljub temu dobil. Brugge velja za flamsko nacionalistično jedro. Pred nekaj več kot devetimi leti, natanko 27. marca 2001, se je v belgijskem mestu Pecrot pripetila huda železniška nesreča. Dva vlaka sta čelno trčila, 8 ljudi je umrlo, 12 jih je bilo poškodovanih. Prazen potniški vlak je s postaje Wavre zapeljal proti Leuvnu kljub rdeči luči na semaforju. Železničar na postaji Wavre je takoj telefoniral v Leuven, da bi jih opozoril na nevarnost. V Leuvnhu je namreč na istem tiru stal drug potniški vlak. Železničar pri tem ni bil uspešen. Wawre je namreč na frankofonskem delu Belgije, Leuven pa v flamskem delu. Na postaji v Leuvnu sporočila niso razumeli; tako je zapisano v uradni verziji. Obstaja pa tudi novinarska verzija iz tistega časa, po kateri so se v Leuvnu razburili, ker so hoteli z njimi po telefonu govoriti v francoščini in so odložili slušalko. Odtlej so na belgijskih železnicah veliko naredili za izboljšanje varnosti, vendar za zaposlovanje osebja še vedno zadostuje znanje samo enega od dveh jezikov, francoščine ali nizozemščine. Kako naj se potem čudimo, če so težnje po razpadu te države tako močne. Belgija je ostala enotna zaradi nekaterih razlogov: predvsem zaradi velike decentralizacije države, ki šteje kar šest (!) parlamentov: flamski, frankofonski in majhen nemški del države imajo svoje parlamente in svoje vlade, samostojno upravo ima tudi Bruselj, dodatna parlamenta imajo še Flamci (ta povezuje flamsko in bruseljske Flamce) in Francozi (ta povezuje frankofonsko regijo in bruseljske Francoze). Vse to seveda veliko stane, vendar zagotavlja tudi veliko delovnih mest. V Bruslju, ki je edina dvojezična regija v državi, se delovna mesta delijo po jezikovnem ključu. To velja za vsa mesta, tudi za smetarje, ki so povečini Afričani, ki pa se prijavljajo k tisti jezikovni skupini, pri kateri je možna večja zaposlitev. Vse to je seveda absurdno, ampak to je zagotavljalo tista ravnotežja, ki so omogočila državi, da se je prebila iz krize v krizo. Mimogrede: sestavni del Belgije je tudi nemška skupnost, nekaj de-settisoč ljudi z lastnim parlamentom in lastno vlado, pa čeprav v žepnem formatu. Sami sebe nimajo za manjšino, dejansko pa so manjšina in to najbolje zaščitena manjšina v Evropi; njihova raven avtonomije krepko presega avtonomijo Južne Tirolske, in že to veliko pove. V tem delu je nemščina uradni jezik, francoščina pa drugi uradni jezik, vendar popolnoma vsa upravna dejavnost poteka samo v nemščini To je seveda za Nemce ze- lo dobro. Velja pa tudi obratno: kar nekaj Nemcev živim kot manjšina v frankofonskem delu Belgije in tam nimajo popolnoma nobenih pravic. Isto velja za Francoze, ki živijo v Flandri-ji: tudi oni nimajo nobenih pravic, niti pravice, da volijo francoske kandidate v občinske svete. Jezikovna pravila so torej zelo stroga in ne dopuščajo nobenih izjem, nobene fleksibilnosti. Pomemben razlog za enotnost Belgije je tudi prisotnost evropskih institucij. Te so med ljudmi osovražene, dejansko pa prinašajo v Bruselj ogromno denarja: tisoči zaposlenih, ki najemajo draga stanovanja in ogromno sestankov, katerih udeleženci potrebujejo v Bruslju prenočitev in prehrano. Bruselj dejansko živi od vsega tega in to je za belgijsko državno blagajno velik priliv. Vse to pa ne zadostuje za omilitev strasti, čeprav je verjetno res, da bi Belgija morda že pred leti razpadla, ko Bruselj ne bi bil prestolnica Evropske unije. Pod pepelom je torej vselej tlela žerjavica. Če na zadevo gledamo zgodovinsko, nosi veliko odgovornost frankofonska skupnost, ki se je do Flamcev obnašala naduto in je šele pred nekaj desetletji privolila v delitev oblasti. Razhajanja se niso nikoli polegla in sedanja kriza, ki je zaradi industrijske strukture v večji meri prizadela frankofonsko Belgijo, je še prilila bencina. V belgijski zgodovini je več zelo znanih politikov, Spaak, Martens, Dehaene, da navedemo samo nekatera imena, ki so se proslavila v Evropi. Znani so predvsem po tem, da so uspeli državi vladati sorazmeroma dolgo. Belgijec je tudi sedanji predsednik Evropskega sveta Van Rompuy: glavni razlog, zaradi katerega so ga izbrali, je bil prav sposobnost, da je v Belgiji po nekajletnih krizah vendarle sestavil vlado, češ, če mu je to uspelo v Belgiji, bo uspešen tudi v Evropi. Ko se je on preselil v evropske arene, pa do oblikovanja nove vlade ni prišlo in potrebne so bile predčasne volitve, na katerih so v nedeljo slavili na Flamskem skrajni nacionalisti, ki si prizadevajo za ohlapnejšo državo, v frankofonskem delu države pa socialisti, ki so seveda za enotnost Belgije in za ohranitev sedanje ustavne ureditve. Oboje je dvakrat nezdružljivo, svetovnonazorsko in programsko. Nedeljske volitve so potrdile, da se Belgija dejansko ruši in bo morala najti novo obliko sožitja. Seveda, še bodo poskusi za ohranitev enotnosti, še bodo kaj zakrpali, vendar si res ne kaže delati utvar. Belgijski vlak se bliža končni postaji. Na Slovaškem poražena nacionalistična politika Madžarska manjšina z zaupanjem gleda v prihodnost Še nekaj dni pred volitvami, na katerih so v nedeljo izvolili novi slovaški parlament, so vsi napovedovali premieru Robertu Fi-cu, predstavniku socialdemokratske stranke, novo zmago. Slovaška se je v teh letih izredno razvila, kar je sicer v veliki meri zasluga prejšnjih vlad, v zadnjem mandatu pa je Fico dosegel prevzem evra - Slovaška je prva država nekdanjega sovjetskega bloka, ki ji je to uspelo; prihodnje leto naj bi ji sledila Estonija - in s tem svojo državo vsaj delno rešil najhujših posledic sedanje gospodarske in finančne krize, čeprav je Slovaška med evropskimi državami z najvišjo stopnjo brezposelnosti. In Fico je na koncu tudi zmagal. Njegova stranka je prejela največje število glasov in predsednik republike mu je že podelil mandat za sestavo vlade. To je naredil na osnovi nenapisanega pravila, da ima lider največje stranke pravico, da prvi poskusi sestaviti vlado, vendar je že sedaj znano, da Fico v tem ne bo uspel. V parlamentu namreč ne bo zbral potrebne večine. Dejstvo je, da je bil njegov dosedanji zaveznik, vodja Slovaške nacionalne stranke Jan Slota, močno poražen in da nekdanji predsednik vlade Mečiar, prav tako vodja skrajne nacionalistične stranke, sploh ni presegel praga za vstop v parlament. Beseda bo tako pripadla strankam desne sredine, ki imajo dovolj glasov za koalicijo. Zakaj je prišlo do takega rezultata? Eden od razlogov za pekoč poraz nacionalistov je zagotovo politika, ki jo je ime- la Ficova vlada na zahtevo Slote do madžarske in drugih manjšin v državi. Zgodba o zakonu o jeziku je znana, o njej smo že velikokrat pisali, vendar je sedaj primerno, da jo kratko obnovimo. V devetdesetih letih je Mečiarjeva vlada sprejela zakonodajo o jeziku, ki je dejansko izločil madžarski jezik iz javnosti. Na Slovaškem živi močna madžarska manjšina, ki šteje približno 400.000 pripadnikov. Ta zakon je bila ena izmed ovir za začetek pogajanj za vstop Slovaške v Evropsko unijo. Šele po padcu Mečiarja je naslednja des-nosredinska vlada razveljavila ta zakon in pospešila pogajanja z Evropsko unijo ter tako »ujela« ostale srednje in vzhodnoevropske države ter se jim pridružila v širitvi EU leta 2004. Na prejšnjih volitvah je največ glasov prejela socialdemokratska stranka Roberta Fica, ki pa se je v koaliciji povezala z nacionalisti. Slednjim je morala plačati »davek« za podporo vladi in med drugim je bil to tudi novi zakon o jeziku, ki med drugim prepoveduje vsem javnim uslužbencem, da se z državljani o uradnih zadevah pogovarjajo v kakem drugem jeziku, razen v slo-vaščini. To pa pomeni, da se mora pripadnik madžarske manjšine pogovarjati v slovaščini tudi z zdravnikom, pa čeprav je slednji prav tako Madžar, in da se morajo starši otrok, ki obiskujejo madžarsko šolo, pogovarjati z (madžarskim,) učiteljem v slovaškem jeziku. Zakon tudi določa globe za kršitelje. Ta zakon je vzbudil veliko razburje- nja v Evropi, obsodil ga je Evropski parlament in obsodile so ga mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo z manjšinami, prišlo pa je tudi do spora z Madžarsko, do take stopnje, da je slovaška vlada prepovedala madžarskemu predsedniku obisk madžarske manjšine na Slovaškem. Očitno so tudi ta dejstva vplivala na volivce, ki so Sloti odvzeli polovico glasov, ki jih je imel na prejšnjih volitvah; Fico je tako ostal brez večine. Novo vlado bo tako vodila predsednica krščansko-demokratske stranke Ive-ta Radičova, v njej bosta še dve sredinski stranki in pa madžarska stranka Most-Hid, ki je prejela 8,12 odstotka glasov in izvolila 14 poslancev v 160-članskem parlamentu. Slednja bo kot pogoj za vstop v koalicijo zagotovo zahtevala preklic krivičnega zakona o jeziku in tako bo ta zgodba končana. Vendar je tu treba še povedati, da so bili tudi pri madžarski manjšini, ki se je na prejšnjih volitvah predstavila z enotno listo, veliki notranji spori. Sprla sta se poslanec in nekdanji podpredsednik vlade Pal Csaky in nekdanji predsednik stranke Bela Bugar; ta spor je šel tako daleč, da se je stranka razdelila. Bela Bugar je s stranko Most-Hid izvolil 14 poslancev. Medtem ko Csakyjeva stranka ni dosegla 5-odstotne-ga praga in torej ni zastopana v novem parlamentu. (bbr). 18 Nedelja, 20. junija 2010 GORIŠKI PROSTOR Kmečka zveza je na nedavnem zborovanju Kmetijsko gozdarske zbornice v Krškem prejela častno plaketo za dolgoletno plodno sodelovanje. / V KULTURNEM DOMU NA PROSEKU Prihodnjo nedeljo ubileni občni zbor Svetovalna služba Kmečke zveze OBVESTILO Škropljenje za varstvo vinske trte Služba za vodeno in integrirano varstvo trte svetuje, da se ob zapadlosti učinka zadnjega škropljenja s sistemskimi pripravki izvedejo posegi proti peronospori in oidiju s pripravki, ki jih navajamo v nadaljevanju. Peronospora: METALAXYL ( Ridomil Gold ), BE-NALAXYL (Farmoplant, Galben) Oidij: IBE ( Tetrakonazol, Penkonazol, Di-fenokonazol, Fenbukonazol ), + moč-ljivo žveplo ali Spiroxamin ( Prosper 300 ) in Metrafenon ( Vivando ) Vinogradnike opozarjamo, da je obvezno enkratno škropljenje proti ameriškemu škržatu ( Scaphoideus Titanus ), za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice. V prihodnjih dneh bo sledilo še posebno obvestilo o času škropljenja in sredstvih, ki uspešno zatirajo tega škodljivca. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB V ponedeljek, 14. junija, se je v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah sestal glavni svet Kmečke zveze, ki je posvetil svojo pozornost predvsem bližnjemu jubilejnemu občnemu zboru ob 60-letnici njene ustanovitve. V uvodnem izvajanju je predsednik zveze Franc Fabec seznanil prisotne, da je izvedba načrtovanega kmečkega praznika s široko paleto prireditev v dneh 26. in 27. junija t.l. zaradi organizacijskih težko premostljivih težav žal odpadla. Zato se bo praznovanje 60-letnice Kmečke zveze osredotočilo na jubilejni občni zbor članov, na katerem bo ustanova z obogatenim programom slovesno praznovala šest desetletij svojega delovanja. Na občnem zboru , je v nadaljevanju dodal predsednik, bodo prisotne pomembne osebnosti iz Slovenije in Dežele FJK. Svojo prisotnost so napovedali slovenski Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino, centralni direktor deželnega urada za kmetijstvo Luca Bulfone, predsednik vsedržavne zveze kmetov Italije CIA Giuseppe Politi in še drugi. Kmečka zveza računa seveda tudi na prisotnost predstavnikov krajevnih uradov in ustanov ter predstavnikov kmečkih organizacij iz matice in avstrijske Koroške, ki vsako leto počastijo s svojo prisotnostjo njen občni zbor. Na zasedanju bodo tudi podeljeni priznanji dvema še živečima ustanovnima članoma Kmečke zveze teh nekaterim sodelavcem za njihovo zvestobo in predanostj organizaciji. Po nekaterih posegih prisotnih svetnikov, ki soglašali s predlogom predsednika, da se iz objektivnih razlogov zveza odpove prireditvi kmečkega praznika kot tudi z ostalim predsednikovim izvajanjem, je bil iznešen predlog, da bi se praznovanje obletnice zveze lahko dopolnilo z prireditvijo tridnevnega tematskega izleta za člane v kraje, kjer so razvite kmetijske panoge, ki so prisotne tudi na Tržaškem, predvsem pa vinogradništvo in vinarstvo, oljkarstvo, sirarstvo, in čebelarstvo ter po možnosti zelenjadarstvo in cvetličarstvo. To so sicer danes manj pomembne panoge, a so veliko pomenile v bližnji preteklosti tržaškega kmetijstva. S predlogom so se vsi prisotni strinjali ter okvirno določili tudi čas izvedbe izleta in sicer ob koncu avgusta, verjetno v dneh 26., 27. in 28. avgusta Sledila je še izmenjava mnenj o delovanju zveze v prihodnosti. Časi so za vse zamejske ustanove težki, zlasti s finančnega vidika in pri tem Kmečka zveza ni izjema. Prisotni pa so si bili edini, da bo znala organizacija najti ustrezne rešitve in še naprej nuditi tržaškim kmetom vse oblike pomoči, ki jih danes potrebuje kmečko posestvo. Navodila za rabo bakrovih pripravkov Po uporabi sistemskih pripravkov za zatiranje peronospore vinske trte ob koncu maja in prvi polovici junija, preidemo v tem času na bakrove pripravke: bordojsko brozgo, bakrov hidroksid in bakrov oksiklorid. Vsa bakrena sredstva so sicer učinkovita za zatiranje glivičnih bolezni, med temi peronospore, se pa med seboj razlikujejo glede na hitrost učinkovanja, obstojnost in nanos elementa ob posameznem škropilnem posegu. V nadaljevanju navajamo njihove glavne značilnosti, na osnovi katerih se lahko vinogradniki opredelijo za uporabo enega ali drugega. Bordojska brozga: njen učinek je počasnejši, obstojnost pa daljša, saj jo dež počasneje izpira. Prekrije enekomernejše od ostalih pripravkov razne dele trte, predvsem liste, je pa lahko toksična za rastlino. Učinek bakra v brozgi pa je precej nizek in je zato nanos tega elementa ob vsakem škropilnem posegu najvišji, saj doseže približno 2,5kg na ha. Bakrov oksiklorid: najbolj razširjen bakrov pripravek. Ima vse pozitivne lastnosti brozge, predvsem dolgo obstojnost, je pa manj toksičen. Dodatna važna prednost uporabe oksiklorida je tudi v tem, da se s tem pripravkom dosežejo isti učinki ob nižjih količinah bakra, kar je zelo važno predvsem pri biološkem načinu pridelovanja grozdja, kjer so predvidene omejitve pri uporabi te težke kovine. Te omejitve je najlažje spoštovati z uporabo oksikloridov, prav zaradi njihove nizke vsebnosti bakra. Količina uporabljena za posamezen hektarski poseg s temi sredstvi se namreč zniža na 0,5kg bakra. Bakrov hidroksid: spada med sodobnejše bakrove pripravke, ki hitreje učinkujejo kot ostali, njihova obstojnost pa je krajša. Poleg tega pa kaže določeno toksičnost na rastline; Če upoštevamo navedene značilnosti omenjenih pripravkov je razumljivo, da se med vinogradniki širi uporaba oksiklorida, saj nudi določene prednosti, predvsem pa je naravi prijaznejši od ostalih bakrovih pripravkov, kar je pri izbiri fitofarmacevtskih sredstev čedalje pomembnejše. Ob koncu pa bi radi opozorili, da so v dobi vegetacije vsi bakrovi pripravki toksični, predvsem v večjih odmerkih, za večino sadnega drevja. Še posebej so občutljive na baker breskve in slive. Zato bodimo pri uporabi bakrovih pripravkov za varstvo sadnih nasadov zelo previdni in se strogo držimo navodil na nalepki. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB STROKOVNI NASVETI Zelenjadnice poleti terjajo posebno nego Na začetku poletja vse še bujno raste in posebno v zelenjadnem vrtu imamo v tem obdobju veliko dela. Obenem s poletjem marsikdaj nastopi vroče in sušno podnebje, nemalokrat tudi neprijetna toča. Opisali bomo, kako moramo ukrepati v različnih situacijah. VLAGA V TLEH - V poletnem obdobju je ohranjanje primerne vlage v tleh bistvene važnosti. Ob visokih temperaturah rastline potrebujejo več vode in bolj pogosto, kot po navadi. Drevesnice so veliko bolj odporne suši in posebno letos ni večjih težav zaradi obilnih padavin spomladi. Če stalno okopavamo pod drevesnicami, ne bomo imeli težav. Z zelenjadnicami pa je drugače. Količina vode v tleh se v poletju zmanjša predvsem zaradi izhlapevanja iz tal. Slednje skušamo preprečiti predvsem s pravilno površinsko obdelavo. Stari nasvet pravi, da je rahljanje boljše od zalivanja. Voda se v zemlji dviga na površino po kapi-larnem sistemu, od tam pa izhlapi. S plitvim rahljanjem prekinemo kapilarni sistem in omogočimo normalno vlaženje območja korenin. Kljub temu moramo zalivati, in to temeljito. Če zalivamo pogosto in z malo količine vode, navlažimo le zgornjo površinsko plast in korenine se razvijejo bolj površinsko. Večina vode izhlapi, še preden pride do korenin. Poleti zalivamo raje zjutraj, ko je izhlapevanje nizko. Če zalivamo zvečer, ostanejo listi mokri dalj časa, zato se lahko pojavijo bolezni in polži. Če za zalivanje uporabljamo vodovodno vodo, je najbolje, da jo prej nato-čimo v veliko posodo, da se nekoliko ogreje in da morebitni klor v vodi nekoliko izhlapi. Potrebna količina vode za posamezne rastline je odvisna od številnih faktorjev. Zelo okvirno lahko rečemo, da večina vrtnin potrebuje 10 do 15 litrov vode na kvadratni meter na teden. Nekatere vrtnine so bolj, druge pa manj odporne suši. Česen in čebula na primer dobro prenašata sušo. Bolj odporne so tudi rastline, ki jih direktno se-jemo v zemljo, saj imajo globlje korenine. Če smo v tem času sejali, moramo sejani prostor osenčiti. Pozneje bomo rastlinice le počasi privadili na sonce. Rastline, ki jih poleti presadimo, moramo, posebno ob zelo vročih dneh po malem in pogosto zalivati, tudi večkrat na dan, dokler se korenine ne utrdijo. Zelo dobro moramo zaliti tudi zemljo tik pred sejanjem, da ne bo pretirano topla. Rastline, ki jih presadimo s koreninsko grudo, so nekoliko bolj odporne vročini. PLEVEL - Drugo zelo važno opravilo v tem času je odstranjevanje plevela, ki ga lahko delno omejimo s kolobar-jenjem, uporabo dobro zrelega gnoja, z uporabo kupljenih semen, itd. Po domačih vrtovih je najbolj razširjen način odstranjevanja plevela s površinskim okopavanjem, tik pod vrtninami pa ga ročno pulimo. Vrtnine, kot so radič, solata rezivka, korenček in pe-teršilj sejemo v ožje gredice, da poenostavimo odstranjevanje plevela. Če so tla nekoliko vlažna, je odstranjevanje lažje. Plevel po odstranjevanju odnesemo iz vrta. Odstranimo ga v čim bolj zgodnji fazi razvoja, pred tvorbo semen, da se ne ponovno širi. Obenem to storimo v prvih fazah razvoja vrtnin. Najbolj moramo biti pozorni na zelenjadnice, ki se malo širijo, kot so korenček, čebula in česen. Plevelu se lahko izognemo tudi s tem, da pred sajenjem zemljo prekrijemo s črno plastično folijo. Lahko se po-služimo preluknjanih cevi za zalivanje. Slednje povežemo z dotokom vode in jih postavimo pod folijo. Za prekrivanje zemlje se dobro obnese tudi slama, suho listje ali drugi organski material, ki ga na koncu pokopljemo. V naravi prijaznem kmetijstvu obstaja tako imenovana neprava setev. Nekaj tednov pred sejanjem zemljo obdelamo in jo pripravimo za setev, vendar ne sejemo. Po par tednih vzklije veliko semen plevelov, ki jih odstranimo ali vse skupaj obdelamo in pripravimo zemljo za pravo setev. TOČA - V poletnem obdobju moramo še posebno paziti na točo, ki včasih resno prizadene tudi naše kraje. Bolj kot so zrna toče debela, večjo škodo utrpijo rastline, posebno če so plodovi tik pred zrelostjo. Toča lahko celo prizadene rodni les, kar ima lahko posledice še za naslednje leto. Na vseh gojenih rastlinah veljajo takoj po toči podobni ukrepi. Čim prej, vsekakor najkasneje v teku 48 ur po toči gojene rastline poškropimo s pripravki na podlagi bakrovega oksiklorida v odmerku 60-70 gramov na 10 litrov vode. Strogo pa se moramo držati karenčne dobe 20 dni. Lahko uporabljamo tudi druge bakrove ali površinske pripravke. Bakrovi pripravki pospešijo celjenje ran, ki jih je povzročila toča, zaščita velja tudi za les. Obenem delujejo preventivno proti številnim povzročiteljem bolezni, ki bi lahko prodrli v notranjost rastline preko ran. Tipična bolezen, ki se lahko širi, je botritis, posebno, če vreme ostaja nestabilno in vlažno. Če v času toče dozorevajo plodovi paradižnika, jajčevca in drugih zele-njadnic, poberemo vse zrele ali skoraj zrele plodove in nato poškropimo z bakrovimi pripravki. Po škropljenju moramo upoštevati karenčno dobo. Koristno je tudi gnojenje, da se rastline nekoliko opomorejo, predvsem z dušikom. Magda Šturman Št. 97 i.podlistek s A qorlca@ssorq.eu 20. 6. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Bogat kulturni zaključek pomladi v Štandrežu Ce se je v nedeljo 30. maja v Štandrežu zaključil praznik špargljev, to še ni pomenilo prenehanja kulturne in ljubiteljske dejavnosti, ki se neprenehoma odvija pod zvonikom Sv. Andreja apostola. Požrtvovalne roke, vsestranska zastonjska razpoložljivost in izredna ljubiteljska ustvarjalnost so pripomogle, da se je v zadnjem delu letošnje pomladi zvrstilo še nakaj zanimivih pobud. ZCPZ - Gorica in koncert cerkvenih pevskih zborov ter ... V slovenski vasi, ki leži med južnim delom Gorice in reko Sočo je bil najprej na vrsti vsakoletni koncert nabožnih pesmi, ki ga je organiziralo Združenje cerkvenih pevskih zborov. Koncerta se je udeležilo šest cerkvenih zborov z izbranim sporedom nabožnih skladb. Na začetku koncerta je Ales- sandra Schettino podala uvodno misel o pomenu cerkvenega petja in glasbe. Pd Štandrež in Gledališče pod zvezdami Ni dvoma, da je dramska dejavnost Pd Štandrež prava, vsestranska ljubiteljska delavnica odrske umetnosti, ki je že uveljavljena v celotnem slovenskem kontekstu. To je bilo jasno razvidno na letošnjem poletnem srečanju gledaliških skupin »Gledališče pod zvezdami - Iz komedije v komedijo«, ki je v organizaciji štandrškega društva potekalo od sobote, 5. junija do sobote, 12. junija 2010 na igrišču ob župnijskem domu. Poleg dramskega odseka domačega prosvetnega društva, so bile prisotne skupine iz Trnovelj pri Celju, iz Orehovelj pri Mirnu, iz Šempetra in Dekanov. Prireditvi so zagotovili pokroviteljstvo občina Gorica, Zveza slovenske katoliške prosvete in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Najpomembnejša nagrada pa je bila številna udeležba publike. Svoje je opravil tudi MePZ Štan-drež, ki je v ponedeljek, 14. junija, v župnijskem parku pod lipami priredil tradicionalni koncert »Pozdrav poletju«. Letošnji gost je bila DVS Bodeča neža iz Vrha sv. Mihaela. V petek, 18. junija pa je v župnijski cerkvi potekala predstavitev zgoščenke MePZ Štandrež z naslovom »Stanko Jericijo (1928 - 2007) Stabat Mater za soliste, zbor in orgle«. O zgoščeniki je spregovoril skladatelj Štefan Mauri. trst MOSP in Slovenski kulturni klub vabita na 20. Drago mladih, ki bo od 9. do 11. julija v Mariboru. Tema letošnje Drage mladih je ŽIVI IN PUSTI SLED. Strokovnjaki in prostovoljci iz Slovenije, Koroške in Italije bodo 9. jul. ob 18.15 ter 10. in 11. julija ob 10.00 govorili o revščini in socialni izključenosti v današnji družbi. Na programu bodo tudi izleti, delavnice in slavnostno praznovanje 20.letnice Drage mladih (10. jul. ob 20.00). Prijave so možne preko spletne strani www.dragamla-dih.org www.dragamladih.org. Informacije nudita tudi MOSP in Slovenski kulturni klub (Neža Kravos -nez90@live.it) gorica SKPD F. B. Sedej, v sodelovanju z občino Števerjan, vabi na jubilejni 40. Festival narodno-zabavne glasbe, ki bo potekal od 2. do 4. julija 2010 v Šte-verjanu. V petek 2. in v soboto 3. julija, ob 20.00, bosta potekala tekmovalna večera, kjer se bodo zvrstili prijavljeni ansambli. V nedeljo 4. julija 2010 ob 17.00 bo na vrsti finalni del in nagrajevanje. Ob melodijah slovenske narodno-zabavne glasbe iz vse Slovenije bodo obiskovalcem na voljo pristna domača kapljica in domče jedi. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške prosvete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it Mladinski dom - Gorica Hočem in vem, da zmorem Prejšnji teden je v Mladinskem domu potekala priprava tretješolcev na malo maturo. Udeleženci so v spremstvu vzgojiteljic Irenke in Martine ponavljali snov glavnih predmetov, s prof. Vando Sever pa italijanščino. V torek 8. junija se je z dijaki in starši srečal psihoterapevt Bogdan Žorž. Najprej je dijakom posredoval dobre in praktične nasvete proti tremi in za koncentracijo pred »prvo težjo preizkušnjo današnje družbe«. Staršem pa je posredoval zaključke psihote-rapevtskega simpozija, kjer je spoznal svetovno znanega psihoterapevta Hila- riona Petzolda: v sodobni civilizaciji so izginila obredja za sprejemanje mladine med odrasle, t.j. prehoda iz otroške v odraslo družbo. Za odraščanje je ta prehod zelo pomemben in če ta zmanjka, ostanejo mladostniki še naprej odvisni od odraslih. Eden od takih prehodov v odraslost je tudi mala matura, zato je Žorž svetoval staršem, da izkoristijo ta trenutek in otroke bodrijo ter opogumljajo, jim izkazujejo zaupanje, spodbujajo za odgovornost in samozavest. Tako se bodo mladostniki bolj učinkovito soočali z izzivi, kot je mala matura. MOSP vabi na poletno mednarodno izmenjavo Voices of Europe: pevci vseh manjšin, združite se! Od 18. do 25. julija se bo v Pecsu na Madžarskem odvijal tradicionalni Voices of Europe. Gre za mednarodno pevsko izmenjavo pripadnikov evropskih manjšin: teden dni bodo mladi iz različnih koncev Evrope (od Skandinavije do Španije in Balkana) skupaj peli in obiskovali kraje gostujoče manjšine (v letošnjem primeru so to Nemci z Madžarske). Mesto Pecs je med drugim letos Mesto kulture. Društvo MOSP -Mladi v odkrivanju skupnih poti iz Trsta se preko svojega mednarodnega krožka, ki je vklučen v krovno organizacijo Youth of European Nationalities, že vrsto MOSP in SKK let povezuje z mladimi iz drugih evropskih manjšin. Večkrat so se tako mladi iz Trsta udeležili mednarodnih pevskih seminarjev, ki jih vsako leto gosti druga manjšina. Kdor se je iz vrst MOSPa udeležil pobude v minulih letih (npr. lani na Nizozemskem pri frizijski manjšini, predlanskim v Nemčiji pri Sorbih, ... ) je pričal, da gre za nepozabno izkušnjo. Ce se kdo želi priključiti letošnjemu projektu, lahko kontaktira preko Fa-cebooka ali e-maila mirjam_mala-lan@yahoo.it Mospovo podpredsednico Mirjam Malalan. Vpisati se je možno samo do 20. junija! Mednarodna gledališka izmenjava: »The show must go on« Gledališka in plesna skupina MOSP-Mladih v odkrivanju skupnih poti in Slovenskega kulturnega kluba vabijo mlade od 16. do 25. leta starosti na mednarodno gledališko izmenjavo »The show must go on«. Srečanje mladih gledaliških navdušencev bo potekalo od 18. do 25. julija v okolici Ljubljane. Glavni organizator in gostitelj evropske izmenjave je Socialna akademija -društvo, s katerim MOSP že leta sodeluje pri pripravi drugega mladinskega projekta, to je Drage mladih. Poleg mladih iz našega zamejstva se bodo izmenjave udeležile še gledališke skupine iz Slovenije, avstrijske Koroške in Malte. Pogovorna jezika bosta slovenščina in angleščina. Vsak dan bo ena izmed skupin prikazala svoje delo, proble- me in izzive, s katerimi se srečuje, obenem bo orisala metodo dela, ki se je poslužuje pri svojem delovanju in jo skušala posredovati ostalim udeležencem. Na izmenjavi bo veliko časa za prijateljstvo in izlete. Zadnji dan bodo mladi na dnevu odprtih vrat prikazali sad enotedenske izmenjave izkušenj in skupnega dela. Voditeljica skupin MOSP in SKK bo mlada režiserka Patrizia Ju-rinčič, ki vabi mlade člane in tiste, ki bi se skupinama radi pridružili, da si privoščijo to poletno gledališko izkušnjo. Kdor bi se želel udeležiti projekta in pridobiti novega znanja na področju gledališča, naj čimprej kontaktira Patrizio preko e-maila patyur90@yahoo.it ali preko Face-booka. Mesta v skupini so namreč omejena. MePZ Lojze Bratuž: CD in slavnostna maša za zaključek sezone MePZ »Lojze Bratuž« iz Gorice ima v teh dneh še zadnje obveznosti, pred poletnim premorom. V bogati in uspešni pevski sezoni je zbor, pod vodstvom dirigenta Bogdana Kralja, sodeloval na raznih pevskih revijah in različnih prireditvah. Goriški pevci so v iztekajoči se sezoni tudi dvakrat stopili na tekmovalni oder: novembra na regijskem tekmovanju v Postojni, kjer je zbor do- bil srebrno medaljo, maja letos pa na državnem tekmovanju v kraju Vitto-rio Veneto, iz katerega so se pevci vrnili s tretjim mestom v kategoriji ljudskih pesmi. Sedaj čaka zbor še snemanje za cd ploščo ter spremljanje slavnostne sv. maše na dan sv. Ivana (24. junija), v istoimenski goriški cerkvi. Po prazničnem obredu se bodo pevci pridružili župnijskemu prazniku in tako nazdravili počitnicam. KULTURNI Št. 206 u Mirko Ferlan Kraški slavček Priprave na tekmovanje so bile intenzivne in utrudljive. V zadnjih treh tednih smo imeli vaje trikrat tedensko, zato da bi se čimlepše predstavili. Prvo mesto v kategoriji mladinskih zborov pa je poplačalo ves trud. S to zmago smo kronali uspešno sezono, ki se je začela z odličnim rezultatom na regijskem tekmovanju v Postojni (zlato priznanje z odliko, prvo mesto v kategoriji ženskih zborov, absolutno tretje mesto na tekmovanju). V teku leta so si so sledili še drugi koncerti in sodelovanja s priznanimi skupinami ter delavnica v Mariboru z estonskim dirigentom Aarnejem Saluverjem. Z letošnjo sezono smo dosegli dober umetniški nivo, kar je pevkam in meni v posebno zadoščenje. Marko Sancin Jacobus Gallus Tekmovanje v Vittoriu Venetu je bila nadvse pozitivna izkušnja, čeprav smo si pričakovali boljši rezultat glede na dober izveden nastop in visoko težavnostno stopnjo programa. Tekmovanje je pač tekmovanje, sprejmeš kar odloči žirija, oziroma dokaj solidno točkovanje in četrto mesto v kategoriji, in delaš naprej zato, da bo rezultat vedno boljši. Sezona je bila pestra in zelo spodbudna. Tudi letos smo pridobili nekaj novih, mlajših pevcev, čeprav še vedno delamo na tem, da bi se zbor čimveč pomladil in okrepil. Seveda sprejmemo vse pevce, ki bi se nam radi pridružili, čeprav bomo od naslednje sezone dalje v izbiri le-teh malo bolj selektivni. Ni nam vse naklonjeno, ampak v tem sestavu dela zbor dobro in z veseljem. Poleg dobro obiskanih vaj smo imeli tudi letos individualno izobraževanje v solo-petju z maestrom Ivanom Sancinom in ženske sekcijske vokalno-tehnične vaje z maestrom Tamaro Stanese. Julija gostujemo zbor iz Sicilije oziroma iz Siracuse, katerega bomo mi gostje konec avgusta. Z njimi bomo oblikovali koncert 10 julija. Naslednja sezona bo ravno tako bogata kot letošnja: prejeli smo povabilo za dobrodelni koncert v Genovi (morda s koncertno etapo v Milanu), obisk in koncert v Stras-bourgu, tradicionalna božična revija v novi varianti, sodelovanje s harmonikarskim orkestrom, ki je lani spodletelo, in morda tudi tekmovanje. Obeležili bomo tudi 20. obletnico zbora Gallus leta 2011. Susanna Zeriali Tekmovanje Vittorio Veneto enkraten uspeh za tako mlade pevce, 3. mesto, posebna nagrada med vsemi zbori za najboljši in zanimivejši program ter nastop na gala večeru ob spremljavi pianistke prof. Ne-de Sancin in Nomos ensemble, čeprav ni prvič, ki zbor Venturini nastopa in doseže na tem državnem tekmovanju lepe uspehe. Zanimiva in zelo bogata sezona od boži-čno-novoletnih koncertov s pihalnim orkestrom Ricmanje pod vodstvom Aljoše Tavčarja in mednarodno operno akademijo iz Križa z opernim pevcem M. Alessandrom Svabom, kot tudi musical Broadway v dvorani Tripcovich v Trstu, revije "Pesem mladih" v Trstu, »Naša pomlad« v Portorožu ter »Poje Vam mladost« v Bo-ljuncu, gala nastopi najboljših zborov v Izoli »Naša pomlad« in v dvorani Tripcovich »Primavera di voci«, srebrno priznanje na tekmovanju Zagorje ob Savi, posebno priznanje na mednarodnem tekmovanju Il Garda in coro v kraju Malcesine, zlato odličje na tekmovanju Corovivo v Porde-nonu in čaka nas še koncert zbora v kraju San Vito al Tagliamento. Nova sezona se bo začela 18. septembra in seveda vabimo nove pevce od 7. do 15. leta za nove programe in zanimive projekte. Mlajši pevci od 3. leta dalje se nam lahko tudi pridružijo, saj deluje v našem društvu tudi mlajši zbor Mini Venturini. Naša društva tekmujejo Dirigenti o uspehih na zborovskem tekmovanju v Vittoriu Venetu in na godbenem tekmovanju v Vidmu pri Dobrepolju Trije naši zbori na vsedržavnem " ** ^ & zborovskem tekmovanju v Vittoriu Venetu Od 28. do 30. maja je bilo v Vittoriu Venetu 44. vsedržavno zborovsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 41 zborov iz najrazličnejših krajev Italije. Tekmovanje je bilo razdeljeno v štiri kategorije: program avtorske glasbe, program ljudske glasbe, otroški zbori in mladinski zbori. Tekmovanja so se letos udeležili trije slovenski zbori s Tržaškega, ki so člani zveze slovenskih kulturnih društev: otroški zbor Fran Venturini od Domja, ki ga vodi Suzana Žerjal, dekliški zbor Kraški slavček iz Na-brežine (Mirko Ferlan) in zbor Jacobus Gallus iz Trsta (Marko Sancin). Najbolje se je uvrstil dekliški zbor Kraški slavček, ki je v kategoriji mladinskih zborov prejel prvo nagrado z oceno 9,35, kar je istočasno najvišja ocena tekmovanja. Zbor je izvajal program na temo »Kontrapunkt v različnih obdobjih« s skladbami de Victoria, Mendels-sohna, Lebiča, Čopija in Lauridsena. Otroški zbor Fran Venturini je prejel tretjo nagrado v svoji kategoriji z oceno 8,40 in posebno nagrado »Hospice Casa Antica Fon-te«. Izvajal je program »Ringaraja okoli sveta: igra za mir«, v katerem sta bili tudi skladbi Bojana Glavina in Lojzeta Krajnčana. Tudi zbor Jacobus Gallus je nastopil v kategoriji ljudskih pesmi in prejel oceno 8,10. Njegov program »Priredbe slovenskih ljudskih pesmi od 2. polovice 20. stoletja do danes« je obsegal skladbe Ambroža Čopija, Hilarija Lavrenčiča, Ubalda Vrabca in Lojzeta Le-biča. Na sklepnem koncertu prvouvrščenih in nagrajenih zborov iz vsake kategorije, ki je bil v nedeljo popoldne v nabito polni dvorani škofijskega semenišča, sta nastopila tudi zbora Kraški slavček in Fran Venturini in naredila s svojim dovršenim in uglajeni petjem izredno močan vtis. Naj še omenimo, da so na tekmovanju nastopili še trije zbori iz naše dežele, dva iz Trsta in eden iz Goriškega: ženski zbor Clara Schumann, ki ga vodi Chiara Moro in ki je v kategoriji avtorke glasbe prejel prvo nagrado z enako oceno kot Kraški slavček, mešani zbor Tacer non posso, ki ga vodi Francesco Calandra di Roccolino ter zbor Lojze Bratuž iz Gorice (Bogdan Kralj), ki je prejel tretjo nagado v kategoriji ljudskih pesmi. Pomemben pa je še podatek, da so se kar trije italijanski zbori predstavili s sklad- bami Ambroža Čopija; eden mu je celo posvetil celoten program z izvedbo njegove skladbe Missa brevis. Posnetke s tekmovanja si je mogoče ogledati na spletni strani www.latendatv.it v rubriki »video on demand«. Pihalni orkester Ricmanje so nagradili s srebrno plaketo Orkester je sodeloval na 30. Tekmovanju slovenskih godb, ki ga organizira Zveza Slovenskih Godb V nedeljo 23. maja se je pihalni orkester Ri-cmanje podal v Videm pri Dobrepolju, kjer se je udeležil 30. Tekmovanja slovenskih godb. Na letošnjem tekmovanju, ki ga razpisuje Zveza slovenskih godb, so se vrstile godbe, ki spadajo v četrto in drugo težavnostno kategorijo. Kot program so ricmanjski godbeniki izvedli uvodno skladbo »Morning Mood« skladatelja Griega,sledili sta obvezni skladbi in sicer Kranjčanova »Slovenska suita- Zrelo je žito« in Holstova prirejena »First Suite in Eb«, za zaključek so priedstavili skladbo po izbiri »American in Paris«, v priredbi dirigenta Aljoše Tavčarja. Skupina se je kar dobro odrezala in si zaslužila 85/100 točk, neslo v ricmanjski sedež srebrno plaketo. Dirigent Aljo-ša Tavčar, katerega je najbolj zanimala kritika komisije, je bil z rezultatom zadovoljen oz. mu je bil v veliko zadoščenje, kajti med godbeniki je bilo veliko število mladih, med katerimi so nekateri prvič nastopali na tekmovalnem odru, veterani pa so bili navdušeni nad dobrim rezultatom. Srebrna plaketa daje pihalnemu orkestru Ricmanje oziromua dirigentu, godbenikom in novoizvoljenemu odboru. veliko spodbudo za nadaljno delovanje orkestra in glasbene šole. Zelo zadovoljen je bil z rezultatom tudi novoizvoljeni predsednik Edi Bandi, ki igra basovsko tubo v Pihalnem orkestru Ricmanje že 23 let. Veliko let se je ukvarjal z upravljanjem orkestra, vendar nikoli kot predsednik. Člani pihalnega orkestra Ricmanje so ga izvolili na občnem zbor, saj je bil za tole mesto najbolj primenen in zaslužen, poleg tega pa prebiva tudi v Ri-cmanjih, čeprav njegove korenine segajo drugod. Za svojo upravo potrebuje orkester, ne samo zrelega, sposobnega in izkušenj polnega človeka, ampak tudi osebo z inovativnimi idejami, ki ne zanemarja starih tradicij in običajev. Tej figuri gotovo najbolj pristaja Edi, ki si je zadal kot cilj rast Glasbene šole, ki deluje pod okriljem orkestra in pa približanje sovaščanov in ljudi iz bližnje okolice k orkestru. MP Godbeno društvo Prosek V nedeljo, 23. maja 2010 se je v Vidmu pri Dobrepolju odvijalo 30. Tekmovanje slovenskih godb v 4. in 2. težavnostni stopnji, ki ga je priredila Zveza slovenskih godb. Tekmovanja se je udeležilo tudi Godbeno društvo Prosek. Godbeno društvo, ki se je na tekmovanju slovenskih godb leta 2008 v Laškem preizkusilo v 3. težavnostni stopnji in z zlato plaketo s posebno pohvalo doseglo napredovanje, je zato na letošnjem tekmovanju nastopilo v 2. težavnostni stopnji. Pod vodstvom dirigenta Iva Bašiča, je društvo s Proseka doseglo kar lep rezultat, saj si je s 494 točkami zaslužilo zlato plaketo in na tekmovaju doseglo drugo mesto. Vsaka godba je morala izvesti štiri skladbe. Uvodno-ogrevalno skladbo po lastni izbiri, ki se ne ocenjuje in je namenjena uigravanju orkestra in privajanju na akustiko dvorane; dve obvezni skladbi, Kranj-čanovo Zrelo je žito stavek iz Slovenske suite ter Holstovo First suite in Eb; Četrta skladba, po lastni izbiri, pa je morala ustrezati ravni tekmovanja. Godbeno društvo Prosek si je kot ogrevalno skladbo izbralo Pusced-dujevo Sweet tune, kot skladbo po lastni izbiri pa Appermontovo Gulliver's Travels, ki zajema štiri stavke. Nastop godb je ocenjevala petčlanska mednarodna strokovna žirija, ocenjevali pa so intonacijo, zvok, ritem in doslednost v tempu, dinamiko, fraziranje ter umetniški vtis koncertnega nastopa. Godbeno društvo Prosek je doseglo 91,48% in tako prejelo zlato plaketo. Člani društva so bili z rezultatom zelo zadovoljni, tudi ker si takega uspeha niso nadejali. Tekmovanja se je udeležilo deset mladih godbenikov, ki igrajo pri godbi šele eno leto, in so torej prvič nastopali na takem tekmovanju. Drugo mesto predstavlja za proseško godbo največji dosežek v stoletni zgodovini društva in je za vse člane velika spodbuda za nadaljnje delo. Morda ni bilo le naključje, da je prav na isti dan Godbeno društvo Prosek praznovalo tudi 106. letnico ustanovitve društva. Godbeniki so se zato rezultata še toliko bolj veselili in v prijateljskem vzdušju praznovali pozno v noč. V Doberdobu julija poletno glasbeno središče Člani godbe KRAS bi si lahko po uspešni glasbeni sezoni privoščili preko poletja nekaj počitka. Vendar jih do polovice julija čaka še nekaj dela. V novoustanovljenem odboru je že moč opaziti uspehe, do katerih je prišlo ob požrtvovalnosti in nenehnem delu odbornikov, ki so si zadali nekaj ambicioznih programov. Z uspehom se je zaključila glasbena šola za pihala, trobila in tolkala, pa tudi projekt Odraščajmo z glasbo, na-menjem otrokom do 7. leta starosti, ki so se preko igre in zabave postopoma seznanili z glasbo. Ob zaključku sezone bodo 25 junija člani Pihalnega orkestra KRAS priredili tradicionalen Poletni glasbeni večer imenovan "Ten an buot...", ki bo tokrat nekoliko drugačen in v katerem bodo preko pesmi, glasbe, in recitacije uprizorili nekdanje življenje v Doberdobu. Od 5. do 16. julija pa bo na vrsti prvo Poletno glasbeno središče, namenjeno otrokom od 5. do 12. leta starosti, v katerem bodo lah- ko udeleženci spoznali svet glas-be,preko zabave, igre in plesa. V celodnevnih delavnicah, ki jih bodo vodili Mojca Bratina, Patrick Quaggia-to in Tanja Gaeta, se bodo vrstile najrazličnejše dejavnosti: od preprostega izdelovanja instrumentov iz odpadnih naravnih materialov, do risanja in spoznavanja raznih zvokov v naravi. Strokovni mentorji bodo mlade glasbene ustvarjalce upeljali v svet glasbe z zabavnimi in preprostimi načini študija, ki bodo dostopni tudi tistim, ki se bodo prvič spoprijeli z glasbo. Posluževali se bodo različnih ra-jalnih - plesnih iger in posnemanja ritmičnih vzorcev s pomočjo kretenj in gibalnih nalog, Prirejeni bodo tudi glasbeno-orientacijskih pohodi v naravo in zanimiv glasbeno poučni izlet z avtobusom v spremstvu koordi-natorke središča Alenke Adamič. Za vse udeležence delavnice bo poskrbljeno ustrezno zavarovanje, kot tudi vsakdanja malica in kosilo. Info: Romina 338 41 99 828 agenda - agenda - agenda Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti razpisujeta 6. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij INTERCAMPUS 2010, ki bo letos potekal v Kopru od nedelje, 11. do sobote, 17. julija 2010. Prijavnico in razpis dobite na spletni strani www.zskd.org. Na razpolago je še nekaj prostih mest, pohitite s prijavami! MEDNARODNI NATEČAJ POEZIJE »SLEDI-TRACCE« Zveza slovenskih kulturnih društev razpisuje Mednarodni natečaj poezije "Sledi-Tracce" 2010, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodejovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta 2010. Razpisni pogoji so na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra 2010, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na bazoviški gmajni. Poleg združenih mešanih pevskih zborov bo ob priliki nastopal mladinski priložnostni pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Vaje združenih mešanih pevskih zborov in mladinskega pevskega zbora bodo 2.9., 3.9., 8.9., 9.9. in 10.9. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Letos bodo združeni mešani pevski zbori zapeli pesmi Žrtvam, Vstajenje Primorske in Lipa. KŠD ROJANSKI KRPAN vabi na že tradicionalno pevsko revijo Višarje pojejo, na kateri sodelujejo slovenski pevski zbori iz Avstrije, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. V višarski cerkvici bodo v nedeljo, 20. junija, ob 13. uri, nastopili Komorni zbor Iskra iz Bovca (SLO), Mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa (A), Mešani pevski zbor sv. Jerneja z Opčin (I). Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu glasbena matica mpclet mladi v glasbi Lil J glasbeni utrip Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 11/IV Tudi Glasbena matica na mednarodnem festivalu »Nei suoni dei luoghi« Glasbeni festival Nei suoni dei luoghi je pobuda, ki od leta 1999 povezuje Italijo, sosedne države in države balkanskega območja v sklopu razvejanega sporeda koncertov. Nastal je, da bi širši publiki približal koncertno, resno literaturo z nastopi v neobičajnih lokacijah ali v manjših središčih, ki še ne spadajo v že vpeljane mreže mednarodnih pobud. Letos bo festival obsegal 44 koncertov, ki se bodo odvijali med Italijo, Slovenijo in Avstrijo. Nastopilo bo skupaj dvajset solistov, preko dvajset komornih zasedb, zbori, orkestri in še druge skupine na področju ljudske, jazz in crossover glasbe, ki prihajajo iz enajstih evropskih držav. Zaradi kulturnega in simboličnega pomena je festival deležen pokroviteljstva italijanskega Ministrstva za kulturo, Ministrstva za zunanje zadeve, združenja Srednjeevropske pobude in dežele FJK. Pri oblikovanju letošnje izvedbe bo sodelovala tudi Glasbena matica, ki bo prisotna s tremi koncerti svojih skupin, mladih solistov in docentov-koncertan-tov. V petek, 25. junija ob 21. uri v cerkvi sv. Pavlina škofa v Sagradu bo nastopil mešani mladinski zbor Trst, ki deluje od leta 2001 pod okriljem Glasbene matice in s podporo Zveze slovenskih kulturnih društev. V njem poje tržaška višješolska in univerzitetna mladina (od letošnje sezone v dveh ločenih starostnih skupinah). Pripravil je in izvedel več koncertnih projektov, med katerimi ima posebno mesto vrednotenje opusa tržaškega skladatelja Adija Daneva. S poudarjanjem krajevnega zaklada in slovenske tradicije je zbor prevzel vlogo po- srednika med različnimi kulturami in je v ta namen, večkrat gostoval pri sovrstnikih v Italiji ter je pobudnik srečanja Višješolske mladine, ki vsako leto združuje slovenske in italijanske mladinske zbore. Celovečerni koncert v okviru festivala Nei suoni dei luoghi bo vodila ustanoviteljica skupine, zborovodkinja Aleksandra Pertot, klavirska spremljava pa bo zaupana pianistki Beatrice Zonta. 26. junija ob 21.uri v kraju Rocca mantov šole in je pred kratkim nastopil v okviru festivala Gledališča v gledališču na Miljskem gradu. Ob koncertni dejavnosti kot solist in v komornih skupinah je zelo dejaven tudi na organizacijskem področju s pobudami, ki so namenjene vrednotenju harmonike in har-monikarske literature, saj je eden od ustanoviteljev in predsednik orkestra Synthesis 4 ter sodeluje pri organizacijskem odboru mednarodnega tekmovanja Fi-sa...armonie. Tudi harmonikar Igor Zobin, ki je pred kratkim prejel nagrado Tončičeve-ga Sklada Zlato zrno za umetniške dosežke, bo gost letošnje izvedbe festivala v dveh terminih; igral bo 28. junija ob 19.uri v dvorani Landhausa v Gradcu, 30. junija ob 18.00 pa v Glasbeni dvorani palače Porcia v kraju Spittal an der Drau. Bernarda v Premariaccu bosta dvodelni koncertni večer oblikovala harfistka Tadeja Kralj in harmonikar Fulvijo Ju-rinčič. Šola Glasbene matice je večkrat izbrala mlado harfistko kot predstavnico na javnih koncertih izven šolskega okvira, saj je bila že dvakrat gostja festivala Pokrajine Trst Gledališča v gledališču. Ob številnih nastopih je prejela tudi več nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Harmonikar Fulvi-jo Jurinčič pa je eden od letošnjih diplo- Mlad koncertant in docent se je uveljavil na mednarodnih odrih s številnimi priznanji, med katerimi je srebrna plaketa Predsednika Italijanske Republike. Med najnovejšimi dosežki je njegov nastop v okviru festivala sodobne glasbe Bienale v Benetkah s simfoničnim orkestrom Italijanske radiotelevizije. Letošnja nastopa potrjujeta njegovo sodelovanje s tem festivalom, v okviru katerega je že izvedel vrsto recitalov od Avstrije do Albanije. FESTIVAL KRAS Zaigrale bodo »druge strune« Včeraj se je zaključil prvi del letošnjega, večdelnega programa 12. mednarodnega festivala Kras, ki je bil po tradiciji posvečen kitari z delavnicami in koncerti priznanih mojstrov. Vzporedno se je ta konec tedna odvijala delavnica za jazz in zabavno glasbo, katere udeleženci bodo predstavili danes ob 19.uri svoje napredke na ustvarjalni zaključni produkciji v dvorani KB centra v Gorici. Danes so se pričele tudi lekcije poletne klavirske šole, ki jo docentke Tamara Ražem Locatel-li, Isabella Lo Porto, Aleksandra Češ-njevar Glavina in Vesna Zuppin vodijo v dvorani Kosovelovega doma v Sežani. Jutri se bo v istem okviru pod skupnim naslovom Druge strune pričela tudi poletna šola violine, na kateri bodo mladi glasbeniki študirali pod mentorstvom beograjskega violinista, prof. Armina Seška. Jutri bodo „druge strune" klavirja odprle tudi niz večernih koncertov z nastopom dua, ki ga sestavljata pianistki Tamara Ražem Locatelli in Aleksandra Češnjevar Glavina. Stopili bosta na oder Kosovelovega doma v Sežani ob 20.uri in bosta zaigrali bogat koncertni program skladb Gershwina, Poulenca, Francka, Glavine, Bartoka in Piazzolle. Tržaška in srbska pianistka sodelujeta od leta 2006. Za svoje koncertne sporede črpata iz bogate literature za klavirski duo in predvsem iz opusov avtorjev 20.stoletja. Obe sta našli veliko umetniških spodbud v tem repertoarju, ki je „izredno raznovrsten, na trenutke ekscentričen, včasih eklektičen, velikokrat romantičen..."Iz te misli izhaja tudi ime Excentury Duo. Duo se redno izpopolnjuje v Bergamu pri prof. Konstantinu Boginu. V naslednjih dneh bodo sledili koncerti nadebudnih mladih pianistov, najprej z nastopom nekaterih učencev iz razredov omenjenih protagonistk prvega koncerta: Mirjam Orel, Rok Dolenc, Matjaž Zobec in Ana Kravanja si bodo delili program večera v torek, 22. junija ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, kjer bo v petek nastopila s celovečernim recitalom mongolska pianistka Nomingua Badrakh, učenka UpJ glasbena 1 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it TRST V soboto, 10.julija ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah Koncert zbora Musica Antiqua iz Si-racuse (organizira zbor Gallus) FESTIVAL KRAS-DRUGE STRUNE Klavirski koncerti. V ponedeljek, 21. junija 2010 ob 20h, Kosovelov dom, Sežana Tamara RAŽEM LOCATELLI in Aleksandra ČEŠNJEVAR GLAVINA V torek, 22. junija 2010 ob 20.30, Kulturni dom, Trst Mirjam OREL, Rok DOLENC, Matjaž ZOBEC, Ana KRAVANJA V sredo, 23. junija 2010 ob 20h, Kosovelov dom, Sežana Alessandro VILLALVA, Giuseppe GUARRERA, Alexander GADŽIJEV V petek, 25. junija 2010 ob 20.30, Kulturni dom, Trst Nomingua BADRAKH ZBOR GALLUS Sicilski vtisi za konec sezone Medtem, ko večina pevskih skupin zaključuje sezono, bo mešani zbor Gallus letos nadaljeval z vajami in nastopi, saj bodo poletni meseci prinesli tržaškim pevcem novo in spodbudno izkušnjo v znamenju izmenjave. Pričakuje jih namreč mednarodni glasbeni festival v Si-racusi na Siciliji, kjer bodo od 27. do 30. avgusta peli, vadili in si morda privoščili tudi krajši, turistični premor. Do povezave je prišlo zaradi bivše pevke zbora, ki se je poročila na Siciliji, kjer nadalje goji ljubezen do zborovskega petja v novem okolju. Ravno petje slovenskih pevcev na njeni poroki je vzbudilo precejšnje zanimanje članov skupine Musica Antiqua, ki so povabili zbor k udeležbi na priljubljenem poletnem festivalu. Zborovodja Marko Sancin bo s svojimi pevci nastopil s programom skladb iz slovenske in tuje literature. Pred tem pa bodo sicilski pevci obiskali Trst s pevskim gostovanjem, saj bodo nastopili s celovečernim koncertom v soboto, 10.julija v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Gostitelji jim bodo v dneh bivanja v Trstu predstavili razvejano delovanje slovenske narodne skupnosti na deželnem teritoriju. Zbor Gallus je v letošnji sezoni izvedel tudi drugo izmenjavo; povabil je namreč ženski zbor Ensemble La Rose iz Vi-cenze, ki je nastopil decembra v sklopu deželne božične revije Nativitas s sodelovanjem Društva Marij Kogoj. Pevci so nato sodelovali na tematskem koncertu revije Primorska poje v poklon zborovodji in skladatelju Ignaciju Oti v Miljah, obenem so se v teku sezone odzvali povabilom k sooblikovanju raznih kulturnih prireditev na Tržaškem. Zbor je ohranil solidno število članov, ki so v teku sezone izpopolnjevali svoje pevsko znanje s pomočjo solopevca Ivana Sancina in strokovnjakinje za zborovsko petje Ta-mare Stanese. V poletnih mesecih in do septembra bo zbor sprejemal nove pevce, ki se lahko prijavijo za avdicije (info tel: 328 7012371). prof. Isabelle Loporto na konservatori-ju v Benetkah. Nadarjeni učenci priznanega ruskega pianista in pedagoda Sijavuša Gadžijeva Alessandro Villalva, Giuseppe Guarrera in Aleksander Gad-žijev pa bodo igrali v sredo ob 20.uri v Kosovelovem domu v Sežani. NAPOVEDNIK Nagrajenci tekmovanja liceja Dante Po uspešnem nastopu na 16. višješolskem glasbenem tekmovanju liceja Dante je četverica učencev Glasbene matice prejela nagrade, ki so jih podelili žiranti Matteo Fanni Canelles, Cristina Nadal in Fabio Nesbeda. Prvo nagrado v prvi kategoriji je prejel flavtist Marco Obers-nel, drugo pa harfistka Martina Carecci. Pianist Matjaž Zobec se je uvrstil na drugo mesto v drugi kategoriji, pianistka Samantha Gruden pa je prejela posebno priznanje za izvedbo skladbe Valsa da dor Heitora Ville Lobosa. V soboto, 26. junija 2010 ob 19h, Kosovelov dom, Sežana Koncert udeležencev klavirskega seminarja Koncerti v sodelovanju s Pokrajino Trst V sredo, 14. julija ob 21.uri v jami v Briščikih Gledališča v gledališču-koncert Slovenskega okteta V nedeljo, 26. septembra ob 21.uri v prestolni dvorani Miramarskega gradu Gledališča v gledališču- Kitara in harfa Tanja Cibic in Tadeja Kralj Festival »nei suoni dei luoghi« V petek, 25. junija ob 21.uri v cerkvi sv. Pavlina škofa v Sagradu Koncert mešanega mladinskega pevskega zbora Trst-vodi Aleksandra Pertot V soboto, 26. junija ob 21.uri, Rocca Bernarda v Premariaccu Solistični večer: harfistka Tadeja Kralj in harmonikar Fulvijo Jurinčič V ponedeljek, 28. junija ob 19.uri v dvorani Landhausa v Gradcu V sredo, 30. junija ob 18.uri v Glasbeni dvorani palače Porcia, Spittal an der Drau Recital harmonikarja Igorja Zobina POLETNI CENTER v Dijaškem domu v Trstu od 30. avgusta do 3. septembra, vsak dan od 9.00 do 16.ure Petje, igranje na razna glasbila in ples (za otroke od 5. do 11. leta starosti) MUSIKPLANET, delavnica na podružnici Gm v Križu od 5. do 9. julija v jutranjih urah igranje na klavir, harmoniko in Orff glasbila, likovna dejavnost, koreografi-rano petje, igrice (za otroke od 7. do 12. leta starosti) 22 + Nedelja, 20. junija 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Teta Amalija in Filip Omara - Živali 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 7.10 Nan.: Lady cop 7.55 Nan.: La casa del guardaboschi 8.40 Nan.: L'ispettore Derrick 9.30 Aktualno: Magica Italia - Turismo e Turisti 10.00 Aktualno: Linea Verde orizzonto estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sv. maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde estate 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Amalfi Coast Media Award 2010 15.15 Rai Sport 16.00 SP v nogometu: Italija - Nova Zelandija 18.00 Šport: Mondiale Rai Sprint 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Variete: Da da da 21.20 Variete: Una voce per Padre Pio 23.35 Šport: Notti Mondiali V^ Rai Due 6.15 7.00 8.20 9.05 10.50 11.00 11.30 13.00 13.30 13.40 13.45 14.20 15.50 16.50 17.15 18.00 18.30 18.45 20.30 21.05 22.40 23.30 Aktualno: Tg2 Storie Nan.: Le cose che amo di te Nan.: Joey Variete: Cartoon Flakes Variete: Art Attack Šport: Numero Uno Film: La libreria del mistero - Segreti e nostalgie (srh., ZDA '05, i. K. Martin) 20.30 Dnevnik Aktualno: Tg2 Motori Vremenska napoved Šport: Dribbling Mondiale Film: McBride - Chi ha ucciso Ron? (srh., ZDA, '05, i. J. Larroquette) Nan.: Il commissario Herzog Aktualno: Stracult pillole Šport: Mondiale Sprint Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Secondo canale Film: Nora Roberts - Montana Sky (dram., ZDA '07, i. A. Williams) Dnevnik Nan.: Numb3rs Nan.: Close to Home Aktualno: Premio Marisa Bellisario ^ Rai Tre 6.00 1.45 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste 7.00 Variete: Aspettando e domenica papa 7.35 Aktualno: Mamme in blog 7.45 Variete: E' domenica papa 8.15 Risanke 9.40 Film: La cambiale (kom., It., '59, i. V. Gassman) 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 0.45 Aktualno: Telecamere 13.00 Dok.: Correva l'anno 13.25 Aktualno: Racconti di vita 14.00 19.30, 23.20 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.15 0.35 Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2h 15.00 Dnevnik - L.I.S. 15.05 Film: Bonnie e Clyde all'italiana (kom., It., '82, i. P. Villaggio) 16.40 Film: Indiscreto (kom., ZDA '58, i. I. Bergman) 18.15 Aktualno: Tgr - La Marciliana a Chioggia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.30 Film: Ritorno a Cold Mountain (dram., ZDA '03, r. A. Mingella, i. N. Kidman) 23.25 Variete: Glob, l'osceno del villaggio u Rete 4 5.50 Nan.: West Wing - Tutti gli uomi-ni del presidente 6.30 6.40 8.50 9.20 9.30 10.00 11.00 11.30 12.00 13.45 14.00 14.35 15.55 18.55 19.35 21.30 23.35 1.50 Dnevnik: Pregled tiska Nan.: Sei forte maestro Nan.: Nonno Felice Dok.: Artezip Dokumentarec: Vite dei santi Sveta maša 13.30 Aktualno: Pianeta mare Dnevnik Aktualno: Melaverde Dnevnik in prometne informacije Variete: Ieri e oggi in tv Film: I figli del deserto (kom., ZDA '34, i. S. Laurel, O. Hardy) Film: Lagardere (dram., Fr., '03, i. B. Wolkowitch) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Il commissario Cordier Film: Senza tregua (akc., ZDA '93, r. J. Woo, i. J-C. Van Damme) Film: Cape Fear - Il promontorio della paura (triler, ZDA '91, r. M. Scorsese, i. R. De Niro) Nočni dnevnik - Pregled tiska Canale S 9.05 11.05 11.10 13.00 13.40 15.40 18.00 20.00 20.40 21.30 23.25 1.30 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Nan.: Finalmente arriva Kalle Film: Moglie a sopresa (kom., ZDA, '91, r. F. Oz, i. S, Martin) 17.50, 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Amiche mie Film: Papa ho trovato un amico (kom., ZDA, '91, r. H. Zieff, i. D. Ay- kroyd) Film: Il mio primo bacio (kom., ZDA '94, r. H. Zieff, i. A. Chlum-sky) Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Bikini Film: In questo mondo di ladri (kom., It'04, r. C. Vanzina, i. V. Marini) Film: Ravanello pallido (kom., It, '01, r. G. Costantino, i. L. Littiz-zetto) Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi- venza 7.40 Risanke 10.50 Nan.: Knight Rider 11.25 Nan.: Knight Rider 11.55 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Motociklizem: VN Velike Britanije, Moto2 14.00 Motociklizem: VN Velike Britanije, MotoGp 14.50 Šport: Grand prix 15.30 Motociklizem: VN Velike Britanije, 125 cc 16.30 Film: Royal News - Una principes-sa da copertina (kom., Dan., '04, r. O. Schmitz, i. K. Herfuth ) 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.20 Film: L'uomo perfetto (kom., It.'04, r. L. Lucini, i. F. Inaudi) 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Divi- 22.10 Nan.: Royal Pains 0.00 Nan.: Eli Stone ^ Tele 4 7.00 Koncert klasične glasbe 8.15 Aktualno: Salus Tv 8.30 Aktualno: Musa Tv 8.45 Aktualno: Italia economia 9.40 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 10.35 Mednarodni pokal plesa 2010 11.30 12.00 12.25 13.15 13.20 13.35 14.00 14.25 14.50 17.00 17.30 19.30 21.00 23.00 0.35 2.20 Šport: Super Sea Angelus Dok.: La grande storia Aktualno: Qui Tolmezzo Glasb.: Musica, che passione! Expo' Mittel School Variete: Camper magazine Campagna amica Attenti al cuoco Dok.: Borgo Italia Risanke Nan.: Detective per amore Koncert: Mille voci 2010 Film: Il gioco della verità - Revolution (triler, '01, i. R. Steinberg, S. Polk) Film: La nouvelle Eve (kom., '99, i. C. Frot, N. Khouadra) Film: Un genio, due compari e un pollo (western, '76, i. T. Hill, K. Kinski) LA 6.00 7.00 9.15 10.35 11.10 12.30 13.05 14.05 16.15 17.30 20.00 20.30 21.30 23.45 0.50 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Week-End Aktualno: Omnibus Life Aktualno: La settimana Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Un giorno in pretura (kom., It.'53, r. Steno, i. W. Chiari) La valigia dei sogni Film: Il ragazzo sul delfino (pust., ZDA,'57, i. A. Ladd) Dnevnik Resničnosti show: Chef per un giorno Dok.: Missione Natura Poker Dnevnik in športne vesti 6.30 7.20 7.30 9.15 11.00 13.00 13.30 16.00 17.55 20.30 23.00 23.10 23.30 0.15 15.25 In orbita 15.55 SP v nogometu: Italija - Nova Zelandija 18.00 Prijatelji ostanimo prijatelji 19.00 22.30, 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Back stage live 20.00 Levant 20.15 21.15, 22.20 Ugani in zmagaj 20.25 SP v nogometu: Brazilija - Slonokoščena obala 22.45 Alpe Jadran 23.15 Tartini festival 0.10 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku 1 Tv Primorka 14.30 Kasaške dirke 15.30 Razgledovanja (pon.) 16.00 Glasb. odd.: Z Mojco po domače (pon.) 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Mavrica pogledov (pon.) 19.15 Pravljica 19.30 Med Sočo in Nadižo, oddaja za Slovence v Italiji 20.00 Celovečerni film: Elling (komedija) 21.30 Kmetijska oddaja 22.30 Sodobna umetnost 23.00 RPS, rdeča preproga s Sebastjanom 0.30 Videostrani (T Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav - Pika Nogavička 9.45 Otr.odd.: Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija 10.20 Ris. nan.: Animalija (pon.), sledi oddaja Tv Maribor 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - Oddaja Tv Maribor 13.00 17.00, 18.55, 22.25 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 41. tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, prenos 14.50 Prvi in drugi 15.15 Polje, kdo bo tebe ljubil, 2. del (pon.) 17.20 V dobri družbi 18.35 Risanka 19.20 Zrcalo tedna 19.55 Gledamo naprej: film Poletje v školjki, 2. del 21.30 Družinske zgodbe 23.00 Serija: Lovec na ljudi, zadnji del 0.30 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 20.06.1992 (pon.) 0.55 Dnevnik (pon.) 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.45 Infokanal (T Slovenija 2 2.05 Zabavni infokanal Skozi čas Južna Afrika: SP v nogometu: Nizozemska - Japonska, posnetek iz Durbana Gana - Avstralija, posnetek iz Ru-stenburga Kamerun - Danska, posnetek iz Tshwane/Pretoria Nogometni studio Mangaung/Bloemfontein: Slovaška - Paragvaj, prenos Nalspruit: Italija - Nova Zelandija, prenos Veszprem: kvalifikacije za SP v rokometu (M), Madžarska - Slovenija, prenos Johannesburg: Brazilija - Slonokoščena obala, prenos Žrebanje lota Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža SP v veslanju, posnetek iz Munch-na SP v kajaku in kanuju, slalom, posnetek iz Prage Koper 13.00 Dnevni program 13.20 SP v nogometu: Slovaška - Paragvaj RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Ro-jana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček, sledi Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 15.45 Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev, sledi Dežurna glasba; Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.25 Odprtje in napoved programa; 7.45 Kmetijski nasvet; 8.00 Noč in dan; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik; 9.00 Kronika; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila, osmrtnice; 10.40 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Napoved vremena in cestne razmere; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Kronika; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.40 Pesem tedna; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 9.00-9.00 Oggi musica; 9.40, 19.15 Sigla single; 10.00 Il giardino di Euterpe; 11.00 La biblioteca di Babele; 11.25-12.28 Glasbena lestvica; 13.00-14.00 Radio z vami; 14.00 L'agenda in orbita; 15.00-16.00 Rock '90; 16-00-18.00 Glasbeno popoldne; 18.0019.00 Album charts; 20.00-0.00 RC sera; 20.00-22.00 E... state freschi; 22.00 Glasba; 23.00 In orbita, 0.00-6.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na gol; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Šport; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski sporedi; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & oven 21.3.-20.4.: Zadnje čase ste precej bolj sproščeni in zato lahko vsak dan dobro izkoristite. Paziti morate le, da vas nepomembni dogodki preveč ne bodo zmedli. Ne spuščajte se v besedne dvoboje. m^l bik 21.4.-20.5.: Čeprav ste pri svojem delu resni, ne izpustite nobene priložnosti za zabavo. Najbolje se boste tudi v prihodnjem tednu počutili v razigrani družbi. Denar: malce bo treba potrpeti. jtjlf dvojčka 21.5.-21.6.: Včasih si želite, da bi ves svet vrtel okoli vas. Od partnerja pričakujete, da bo ugodil vsaki vaši muhi. Toda notranje trdnosti in samozavesti tako ne boste našli. rak 22.6.-22.7.: Na delov«« nem mestu se vam odpirajo nove možnosti za zaslužek. Morali boste zagrabiti za delo, pa čeprav narava vabi k lagodnejšemu delovnemu ritmu. Ljubezen: rešite stare zamere. y^ lev 23.7.-23.8.: Od jutra do (^^r večera ste na nogah. Do sebe boste zelo zahtevni. Pri delu boste storilnostjo naravnani, kar bo nadrejenim všeč, vam pa ne bo pretirano koristilo. Ljubezen: dobro! devica 24.8.-22.9.: Nekatere ^^ dolžnosti vam bodo v veliko breme, a se jim ne boste mogli izogniti. Najbolje bo, da se ne obremenjujte še bolj, saj vas bo delo utrujalo bolj kakor po navadi. VTV tehtnica 23.9.-22.10.: Za ^ ^ vas se je začelo eno lepših obdobij. Morebitne težave boste veliko laže premagovali, saj boste v vsaki stvari znali videti več dobrega kakor slabega. škorpjon 23.10.-22.11.: Na žalost ne boste imeli dovolj časa za uresničevanje vseh svojih želja in idej. Čeprav bo v središču vaše pozornosti ljubezen, boste veliko časa preživeli na delovnem mestu. av strelec 23.11.-21.12.: Sami veste, da potrebuje vaše telo zdravo življenje. Nezdrave navade škodijo vašemu počutju. Preživite čim več časa v naravi, če je le mogoče, se odpravite na večdnevni potep. kozorog 22.12.-20.1.: Delovali boste skrivnostno in nedostopno, v resnici pa bi vam topel in iskren pogovor le koristil. Ne pričakujte idealnih odgovorov na svoja vprašanja. f « vodnar 21.1.-19.2.: V prihajajočem tednu boste dobro izrabili svojo iznajdljivost in ustvarjalnost. Ponosni boste na svoje delo. Pazite, da vas ne bodo sodelavci zaradi tega gledali po strani. ribi 20.2.-20.3.: Delo vas bo utrujalo, slabo voljo pa boste stresali na svoje domače. Poskušajte se nekoliko razbremeniti. Koristil bi vam krajši izlet v naravo, kjer bi si nabrali novih moči. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 20. junija 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: Ampak men se zdi - Kuzle 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.35 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.45 Nan.: Un ciclone in convento 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 4 15.05 Nan.: Raccontami - Capitolo II 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Šport: Mondiale Rai sprint 18.45 Kviz: Reazione a catena 19.55 Dnevnik in športne vesti 20.30 SP v nogometu: Španija - Honduras 23.05 Dnevnik 23.05 Šport: Notti Mondiali ^ Rai Due 6.00 6.15 6.40 7.00 7.30 10.10 10.30 11.00 11.15 12.05 13.00 13.50 14.00 14.30 15.15 16.00 16.50 17.35 18.00 18.20 19.00 20.00 21.05 23.00 10.45, 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa Aktualno: Ricominciare Aktualno: Tg2 Si viaggiare Aktualno: Sorgente di vita Risanke: Cartoon Flakes Nan.: Tutti odiano Chris Dnevnik Aktualno: Tg2 Eat Parade, sledi Nonsolosoldi Nan.: Love boat Nan.: Il nostro amico Charly 20.30, 23.15 Dnevnik Aktualno: Tg2 Zdravje Šport: Dribbling Mondiali Nan.: Ghost whisperer - Presenze Nan.: Squadra speciale Colonia Nan.: La signora del West Nan.: Las Vegas Variete: Art Attack Risanke: Tom & Jerry Dnevnik L.I.S. in športne vesti Šport: Mondiale Rai Sera Risanke: Classici Disney Film: Ice Princess - Un sogno sul ghiaccio (kom., ZDA, '05, i. M. Trachtenberg) Film: Elisabethtown (kom., ZDA, '05, i K. Dunst) ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffè di C. Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA 7.30 8.00 9.00 9.10 11.05 12.00 13.10 14.00 14.20 14.50 15.00 15.05 15.35 16.05 16.30 17.15 18.05 19.00 20.00 20.05 20.25 21.10 23.10 0.00 18.55 19.35 20.30 21.10 23.10 Tgr Buongiorno Regione Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso Film: Tu sei il mio destino (kom., ZDA, '55, r. G. Douglas, i. D. Day) 13.00 Aktualno: Cominciamo bene Estate Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nad.: Julia - La strada per la felicita 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Cominciamo Bene Estate - Condominio Terra... (v. L. Colo) Dnevnik - kratke vesti Variete: La tv dei ragazzi di Raitre Nan.: Roaman Mysteries Variete: Melevisione Šport: Rai sport, lahka atletika, Diamond League Nan.: Doc Martin Dok.: Geo Magazine 2010 21.05 Dnevnik Variete: Blob Nad.: Seconde chance Nad.: Un posto al sole Aktualno: Chi l'ha visto? Nan.: Survivors Nočni dnevnik Rete 4 Nan.: Kojak Nan.: Il fuggitivo Nan.: Balko Nan.: Agente speciale Sue Thomas Dnevnik in prometne informacije Nan: Carabinieri Nan.: Distretto di polizia 5 Aktualno: Forum - Il meglio di Nan.: Nikita Nad.: Sentieri Film: Fiori d'acciaio (dram., ZDA, '89, i. S. Field) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Nan.: Il commissario Navarro Film: L'ultimo appello (dram., ZDA, '97, r. J. Foley, i. C. O'Donnel) Canale S 8.40 9.10 10.05 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.45 17.05 17.45 18.00 20.00 20.30 21.10 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: Trigger (kom., Niz., '06, r. G. Vikene, i. A.K. Somme) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore Film: Sogni sul ghiaccio (dram., ZDA, '09, r. D. Burton, i. S. Long) 22.10, 0.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: A gentile richiesta Dnevnik - kratke vesti Dnevnik in vremenska napoved Variete: Velone (v. E. Iacchetti) Aktualno: Matrix Speciale - Amic-he per l'Abruzzo O Italia 1 6.25 Nan.: I Robinson 7.00 Nan.: Beverly Hills, 90210 7.55 17.25 Risanke 9.45 Nan.: Raven 10.20 Nan.: Summer Dreams 11.20 Nan.: Summer Crush 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Camera Café 14.05 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 14.35 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nad.: Champs 12 16.00 Nan.: Blue water high 16.30 Nan.: H2O 17.00 Nan.: Chante! 19.30 Nan.: Samantha chi? 20.05 21.50, 23.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 21.10 Film: Mr. Deeds (kom., ZDA. '02, i. A. Sandler) 23.00 Nan.: Chuck 8.05 Pregled tiska 9.00 Nan.: Detective per amore 10.35 Aktualno: Novecento contro luce 11.25 Camper Magazine 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 Aktualno: Hard Trek 13.15 Aktualno: Videomotori 14.05 Aktualno: Animali amici miei 15.05 Mednarodni pokal plesa 2010 17.00 Risanke - K2 19.00 Ritmo in tour 19.15 Italia economia 20.00 Športne vesti 20.05 Sport estate 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Summer City (dram., '76) 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.55 Nan.: Cold Squad LA 6.00 7.00 10.00 11.00 11.10 12.30 13.05 14.05 16.05 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.10 1.30 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Omnibus (ah)iPiroso, sledi Punto Tg Aktualno: Due minuti un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: Fifa e Arena (kom., It., '48, i. M. Mattoli) Nan.: Cuore d'Africa Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan 0.25 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Film: Il medico della mutua (kom., It., '68, r. L. Zampa, i. A. Sordi) Film: Uno sconosciuto alla porta (triler, ZDA'90) Dnevnik 13.00 Dnevni program 13.20 SP v nogometu: Portugalska - Severna Koreja 15.25 Zoom 15.55 SP v nogometu: Čile - Švica 18.00 23.35 Športna mreža 18.35 0.05 Vremenska napoved 18.40 23.15 Primorska kronika 19.00 22.30 Vsedanes - TV Dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 Kuharski recepti 19.50 Vzhod - Zahod 20.15 21.15, 22.20 Ugani in zmagaj 20.25 SP v nogometu: Španija - Honduras 22.45 Športel 0.10 Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.05 16.30 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in Videostrani 17.10 Kultura: Ob zaključku sezone Javnega sklada za kulturne dejavnosti 17.40 Glasb. odd.: Naj viža 19.00 Mozaik 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme, Kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Znanstveni večeri Univerze v Novi Gorici 22.30 Rock Otočec 0.00 Videostrani ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.35 Aktualno: Borgo Italia (t Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Risana nan.: Cofko Cof (pon.) 10.35 Otr. odd.: Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija (pon.) 11.05 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine (pon.) 11.30 Nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 41. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Pika Nogavička 16.15 Lutk.-igr. nan.: Buba Guba 16.35 Igr. nan.: Podstrešje - Gramofon (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 19.55 Polemika 21.00 Nad.: Starši v manjšini 21.30 Dok. feljton: Ustnik - Zgodba o neki inovaciji 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.10 Podoba podobe 23.35 Glasbeni večer: Antologija slovenske violinske glasbe 1.50 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 21.06.1992 (pon.) 2.15 Dnevnik (pon.) If" Slovenija 2 6.30 2.10 Zabavni infokanal 7.10 DP v ulični košarki, reportaža iz Hrastnika 7.15 Kajak kanu: spust, SP Soča, reportaža iz Solkana 7.45 Južna Afrika, SP v nogometu: Slovaška - Paragvaj, posnetek iz Ma-gaunga 9.30 Italija - Nova Zelandija, posnetek iz Nelspruita 11.15 Brazilija - Slonokoščena obala, posnetek iz Johannesburga 13.00 Nogometni studio 13.30 Cape town: Portugalska - Severna Koreja, prenos 16.00 Port Elisabeth: Čile - Švica, prenos 20.30 Johannesburg: Španija - Honduras, prenos 23.00 Južna Afrika: SP v nogometu, skrajšani posnetek tekem RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 10.30 Music Box; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na R; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik;7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.45 Srečanje harmonikarjev na Tatrah; 10.00 SP v nogometu; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.20 Festival Gora rocka na Šentviški planoti; 12.30 Opoldnevnik; 13.3015.00 Aktualnosti; 13.35 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Kronika; 19.00 Dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture: A. Mariutti in D. Vidovič; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Kantina v živo. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.10 Osebnost dneva; 8.35, 17.33 Euro-regione news; 8.45 Pesem tedna; 9.00 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.3312.28 La radio fuori; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz Files; 14.00 Glasbena lestvica; 14.35, 22.30 Reggae in pillole; 15.00 Pesem; 16.00-18.00 E... state fresc-hi; 18.00 In orbita; 19.15 Sigla single; 20.00-0.00 RC sera; 20.00 I classici ita-liani; 21.00 Glasba; 21.30 Proza; 22.00 Nel paese delle donne; 23.00 Playlist; 0.006.00 RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 7.55 Sporedi; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 9.45 Svetovno nogometno prvenstvo; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vre- menska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na gol; 9.35 Popevki tedna; 10.05 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.05 Hip hop; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirh strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. SKUPINA F - Selektor Lippi noče razkriti svoji kart »Azzurri« odločno za zmago proti borbenim Novozelandcem V napadu dvojica Gilardino-Iaquinta? - Italijani so nogometni All Blacksi CENTURION - »Izgubiti proti Novi Zelandiji? To bi bilo podobno izpadu All Blacksov v prvem delu svetovnega prvenstva v ragbiju,« je predstavnikom sedme sile dejal italijanski reprezentant Daniele De Rossi. V taboru »azzurrov« so pred današnjim dvobojem (ob 16.00) proti Novozelandcem optimisti. Selektor Lippi ne želi razkriti svojih kart. Bržkone bo znova zaupal taktični postavitvi 4-4-2. Kdo pa bo igral v napadu ob Gilardinu? Mogoče bo od prve minute stopil na igrišče Iaquinta. Marchi-sio in Pepe pa bosta napadala po krilih. »Rezultatov drugih moštev nočem komentirarti, dosežki Španije, Nemčije, Anglije in Francije pa potrjujejo to, kar vam vedno trdim. To kar vidite in to kar govorite pred prvenstvom, nima nobene teže,« je novinarjem razlagal včeraj Lippi in zatrdil, da so njegovi fantje pred današnjo tekmo psihološko boljše pripravljeni kot pred tekmo proti Paragaju in fizično bolj sveži. In nasprotniki? »S tehničnega vidika nam niso dorasli, toda fizično so močni, nevarni so z glavo. V fazi branjenja moramo biti pazljivi na prostih strelih, v fazi napadanja pa moramo igrati hitro in po tleh.« V novozelandskem taboru obljubljajo ogorčen boj. Točka proti Slovaški je opogumila varovance selektorja Rickija Herberta. »Naše edino orožje proti Italiji bodo visoke žoge v kazenski prostor »azzur-rov«. Imamo visoke igralce, ki so dobri v igri z glavo,« je dejal Herbert, ki je na SP že nastopil kot igralec leta 1982, ko je Italija postala svetovni prvak. »Kakorkoli že, ko se bo končala tekma proti Italiji, ne bomo še izpadli iz boja za osmino finala. Odločilna bo tekma proti Paragvaju. Uvrstitev v osmino finala bi za nas bil pravi podvig,« je dodal selektor Nove Zelandije, države, ki jo Economist Intelligence Unit in Global Peace Index uvrščata na prvo mesto na posebni lestvici držav z najnižjo stopnjo kriminala. V Novi Zelandiji so ženske kot prve na svetu dobile volilno pravico. Pa zakaj so Novozelandci »kiwiji«? Kot sadež so tudi prebivalce otoške države poimenovali po brezkrilnem in dolgo kljunastem ptiču, ki živi samo na tem delu južne poloble. Daniele De Rossi je zamišljen, ne pa tudi zaskrbljen ansa MIMOGREDE »Oropali so nas« Neverjetno, toda resnično! Kljub Us opnu v golfu in zmagi La-kersov v košarkarski ligi NBA, je stolpce prvih strani dnevnikov v ZDA včeraj polnila nogometna tekma med Slovenijo in ZDA. Razlog je preprost: ogorčenje. Vsi po vrsti se zgražajo zaradi malijskega sodnika Coulibalyja, ki je razveljavil tretji gol Američanov, ne da bi pojasnil zakaj. Padle so težke besede: »Zločin,« je zapisal New York Post. »Oropani,« poroča Daily News. »Kraja,« je bila uvodna novica televizijskih dnevnikov postaje Fox. New York Times, najresnejši med ATTILIO TESSER - O »azzurrih« in prvenstvu Le Italija in Argentina sta igrali kot »ekipa« resnimi, na prvi strani objavlja fotografijo o nesojenem zadetku Mau-ricea Eduja, na športni pa daljši članek pod naslovom »Šokantni pisk« Za šalo: bodo zdaj ZDA bombardirale Mali ali Slovenijo (če nam gre prav morda, pomotoma, Slovaško)? Attilio Tesser, nekdanji trener Trie-stine, je letos z Novaro napredoval v B-li-go in bil skoraj celo prvenstvo neprema-gan. Tesser je prijeten sogovornik, saj sodi nedvomno v kategorijo »gospodov« nogometnega sveta. Po obveznih čestitkah smo ga vprašali za mnenje o Italiji: »Po mojem je Italija prvo tekmo solidno odigrala. Imela je terensko premoč, igro je dobro gradila, nekaj pa ji je zmanjkalo v zadnjih dvajsetih metrih. V drugem polčasu je Lippi prešel na shemo 4-4-2, ki mi je bolj po godu. S tako postavitvijo smo bili uspešnejši v igri v globino, ustvarili smo nekaj več, ker je po mojem taka postavitev primernejša, ko igramo proti slabšim ekipam. Drugi polčas Italije je bil dober, nič neverjetnega, ampak sem bil nad igro zadovoljen. Bolj malo je ustvarjala, ampak še veliko manj tvegala. Izboljšati je treba le igro v zadnjih dvajsetih metrih. Za drugo tekmo naj bi že začeli s postavitvijo 4-4-2, ki me je na prvi tekmi, kot sem rekel, bolj prepričala. Dvomim, da bo Italija imela preveč težav premagati Novo Zelandijo, čeprav smo videli, da na tem prvenstvu ni več lahkih tekem. Tudi Brazilija je imela hude težave proti Severni Koreji, ker ni nikoli lahko doseči gola proti ekipam, ki se izključno branijo. Mislim, da vsaj dva do tri gole bi morala Italija doseči, največji problem bo prvi. Menim, da Italija ni vrhunska ekipa, a je solidna. Prepričan pa sem, da igra s srcem, kar ni značilnost mnogih velikih ekip, s Francijo in Anglijo na čelu. Italija je na prvi tekmi pokazala, da je prava ekipa, da so igralci složni, kar se pozna na igrišču, kjer si vsi pomagajo. Le Argentina je morda pokazala isto složnost. Prav zato menim, da bi lahko odigrali vidno vlogo tudi v naslednjih fazah prvenstva. optimist sem tudi zato, ker imamo nekaj mladih elementov kot so Marchetti, Mon-tolivo, Criscito, ki so ekipi dali več svežine.« Kako pa si razlagate težave, ki so jih doslej imeli praktično vsi favoriti za naslov? »Mislim, da je to posledica rasti t.i. slabših ekip. Vsaka ekipa ima zdaj veliko nogometašev, ki igrajo v Evropi, tako da ni več nekdanjega taktičnega prepada. Zdaj so v manjšini nogometaši, ki v afriških, ameriških ali azijskih ekipah igrajo v domačih prvenstvih. Ob tem je dodaten problem utrujenost. Najboljši igralci imajo za sabo res veliko število tekem in na tem prvenstvu, razen izjem, so daleč od najboljše forme. Kljub temu sem prepričan, da bodo na koncu ostale v igri običajne ekipe, outsiderji pa bodo kvečjemu presenetili na posamezni tekmi.« Kdo so torej ekipe, ki bi se lahko prebile do konca? »Napovedati Brazilijo ali Argentino je zelo enostavno, ampak me Brazilija ne prepriča, kar ne velja za Argentino, ki je dokazala doslej, da je prava ekipa. Prav zato menim, da tudi Italija lahko ugodno preseneti, zato napovedujem zmago ali Argentine ali Italije.« Katere ekipe so doslej najbolj ugodno presenetile? »Mislim, da sta najlepši nogomet doslej pokazala Čile in Mehika. Hitra igra in hkrati zelo dobra organizacija.« (I.F.) STROKOVNI KOTIČEK Poznati je treba ozadja Videnje nogometne igre je res nenavadno. Po slabem uvodnem nastopu skoraj vseh reprezentanc, se je vsul plaz kritik na selektorje in igro njihovih varovancev. Po zmagi proti Alžiriji so nas mediji hoteli raztrgati. Po tekmi proti ZDA nas dvigujejo v nebesa. Če hočeš koliko toliko objektivno ocenjevati kvaliteto in moč neke reprezentance, moraš poznati veliko zakulisja ali dejstev, o katerih se malo govori in piše. O tem, da je selektor (trener) 60% uspeha, sem že pisal, vendar je razlika tudi med samimi trenerji. Eni so ustvarjalci in skozi določen ciklus ustvarijo prepoznavno igro. Drugi so sestavljalci, izbirajo igralce za določena igralna mesta in za že opredeljen način igre. Za take ekipe rečemo, da nimajo igre. V primeru Slovenije lahko z gotovostjo rečem, da ima ustvarjalen strokovni tim. Proces ustvarjanja in selekcioniranja je trajal tri leta. V tem času se je zvrstilo približno 40 igralcev, da je na koncu ostalo teh 22, ki so si izborili sodelovanje na svetovnem prvenstvu. Vsi mediji slavijo selektorja Keka, kar je razumljivo, on je prvi mož te reprezentance, vendar ne smemo spregledati strokovnjaka v senci, ki ni na očeh javnost, trenerja reprezentance Miklaviča. To je človek, ki živi z nogometom in za nogomet, je trenutno najboljši trener, ne samo v Sloveniji, temveč širše. Se nenehno izpopolnjuje in izobražuje z obiski treningov priznanih evropskih trenerjev. Je ustvarjalec igre reprezentance, velik analitik in taktik, ki je prelisičil svetovno priznane selektorje Poljske in Rusije. S tem ne mislim zmanjšati vloge in sposobnosti selektorja Keka. Ravno nasprotno, njegova veličina je ravno v tem, da je privabil k sodelovanju takega strokovnjaka in je ustvaril timsko delo, ki je obrodilo sadove. Še več, za priprave na svetovno prvenstvo je še razširil strokovni tim. K sodelovanju sta povabljene selektor U-21 in kondicijski trener. Zdravniško službo tvorijo dva zdravnika in pet fizioterapevtov. Vodenje in programiranje takega tima zahteva širino, znanje in ogromne organizacijske sposobnosti, ki jih selektor Kek vsekakor ima. Če za hip pozorno analiziramo igro Slovenije na tekmi z ZDA, opazimo nenehno ponavljanje določenih situacij, ki so avtomatizirane in so jih igralci sposobni ponavljati ves čas tekme, tudi ob največji utrujenosti. To je kvaliteta, ki daje sigurnost in samozavest, za razliko od nekaterih drugih reprezentanc, ki stavijo na individualno znanje in improvizacijo. Rajko Žeželj SKUPINA E - Danska zmagala 2:1 Kamerun izločen Afričani vodili 1:0, izgubili 2:1 - Danci in Japonci za drugo mesto v skupini Kamerun - Danska 1:2 (1:1) STRELCI: v 10. Eto'o, v 34. Bendtner, v 16.dp Rommendahl. KAMEERUN (4-3-3): Souleymanou; M'bia, N'koulou, Bassong (28.dp Idrissou), Assou Ekotto; Geremi, Enoh (l.dp Makoun), Song; Eto'o, Webo' (34.dp Aboubacar), Emana. Trener: Le Guen. DANSKA (4-3-3): Sorensen; Jacobsen, Kjaer, Agger, S.Poulsen; Gronkjaer (22.dp Kahlenberg), C. Poulsen, Jorgensen (l.dp Jensen); Rommendahl, Tomasson (41.dp J. Poulsen), Bendtner. Trener: Olsen. SODNIK: Larrionda (Špa); OPOMINI: Bassong, M'bia, Kjaer. Kamerun je prva ekipa, ki je že gotova, da se ne bo uvrstila med 16 najboljših, Danci pa bodo morali v zadnjem krogu premagati Japonsko, če želijo nadaljevati pot na mundialu. Sicer včeraj je bil Kamerun boljši tekmec, a mlada afriška ekipa je drago plačala svojo neizkušenost in nenatančnost v napadu, kjer je zamudila res preveliko število 100% priložnosti. »Prvenstvo je dolgočasno.« Takih in podobnih izjav je bilo doslej na pretek, najbrž pa so si vsi tisti, ki so doslej pred ekranom v glavnem zehali, dali duška s tekmo med Kamerunom in Dansko. Verjetno trenerja obeh ekip nad dogajanjem na igriš- ču nista bila tako navdušena, saj je šla po 35 minutah igre vsaka taktika rakom žvižgat, a gledalci so se nedvomno zabavali. Priložnosti res ni manjkalo, vendar do branilcev, ki so grešili, so bili napadalci tako dobrosrčni, da so le majhen del napak kaznovali z golom. Okoli desete minute se je Danska igračkala pred svojim kazenskem prostorom, podajo so prestregli igralci Kameruna in Eto'o, ki je končno zaigral v konici napada, ukanil Sorensena s kratke razdalje. Kamerun je še deset minut nadzoroval igro, vendar po priložnosti, ki jo je imel na razpolago Tomasson, se je prestrašil in v 34. je Danska na desni le prodrla: Rommendahl je podal proti Bendtner-ju, ki ni imel težav izenačiti. Sledila je toča priložnosti, ki se je nadaljevala tudi v drugem polčasu. Kamerun je bil bolj svež in nevaren, a po 16 minutah je Rommendahl preigral Makouna in premagal vratarja. Sledil je monolog Kameruna, vendar Afričani niso izkoristili nobene od številnih riložnosti. Nizozemska - Japonska 1:0 Gana - Avstralija 1:1 Na 25. strani SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Nedelja, 20. junija 2010 25 _ ¿M NIMA POJMA Ameriška teniška zvezdnica Venus Williams sije v Londonu ogledala tekmo med ZDA in Slovenijo. »Sploh ne poznam pravil igre. Pojma nimam, zakaj so se naši fantje tako hudovali nad sodnikom« ANELKA, DOMOV! Zaradi nespodobnega vedenja do trenerja med polčasom zadnje tekme proti Mehiki, je Francoska nogometna zveza iz reprezentance izključila napadalca Nicolasa Anelkaja. 31-letni nogometaš se bo v Francijo vrnil danes, že jutri pa ga čaka zaslišanje pred disciplinsko komisijo. »Res je. Imel sem živčno debato s trenerjem. Vse se je dogajalo v slačilnici, pred soigralci in drugimi člani reprezentance. To je za nas sveti prostor in te besede nikdar ne bi smele zapustiti slačilnice. Toda poudarjam, besede, ki so jih danes zapisali mediji, niso prišle iz mojih ust,» je dejal zvezdnik Chelseaja. Po poročanju več francoskih medijev naj bi Domenechu zabrusil «Pojdi v rit, ti usrani kurbin sin.« DIREKTOR OB SPANEC Nadležne vuvuzele so v britanski hotelski verigi Premier Inn prepovedane. Vzrok? Direktor hotela v New Castlu je bil ob spanec, ker so navijači Anglije tekmo z Alžirijo v hotelskem baru spremljali s pomočjo glasnih afriških trobil SLOVENIJA - »Naša« mnenja po tekmi proti ZDA Sodnik zgrešil, Handanovič ne Neodločen izid proti ZDA pozitiven za Slovenijo - Večina meni, da se bodo Kekovi varovanci vseeno uvrstili v osmino finala V petek so bili praktično vsi pred televizijskimi ekrani in spremljali tekmo Slovenije proti ZDA. Nekaj navijačev Birse in soigralcev smo vprašali za mnenje o tekmi. Mnenja so podali Robert Mozetič, Sara Ferluga, Tadej Lango, Mitja Košuta in Jan Sossi. Neodločen izid O tem, če je za Slovenijo neodločen izid po vodstvu z 2:0 pozitiven ali negativen, z le eno izjemo prevladuje pozitivna ocena. Za Roberta je neodločen izid pozitiven, s tem se strinja tudi Sara, ki pa ocenjuje, da bi si Slovenija po prikazani igri zaslužila osvojiti celoten izkupiček. Saro in Roberta podpira tudi Jan, medtem ko je Mitja nekoliko bolj drastičen, saj trdi, da »po eni strani bi lahko Slovenija tudi upravičeno izgubila, ampak, glede na to da je konec koncev vodila že 2:0, in glede na to, da jo zdaj čaka verjetno najtežji nasprotnik - ki uživa med drugim tudi podporo Fife, saj je bolj "donosna" od Slovenije - je na žalost bolj podoben porazu. Žal sumim, da se bomo vrnili domov.« Tadej pa je prepričan, da bi bil celo katerokoli izid pozitiven, saj je za Slovenijo lep dosežek že sama prisotnost na svetovnem prvenstvu Je Handanovič zgrešil? Pri prejetih golih Slovenije so neka- Kdo bo prvi? V skupini C, v kateri igra Slovenija, je položaj izjemno zapleten, saj se pred zadnjim krogom lahko v osmino finala uvrstijo še vse štiri reprezentance. Pri tem je treba v primeru enakega števila točk upoštevati prioritete pri določitvi vrstnega reda: 1. razlika v golih; 2. število doseženih golov; 3. točke v direktnih dvobojih; 4. razlika v golih v direktnih dvobojih; 5. število doseženih golov v direktnih dvobojih; 6. žreb. teri očitali vratarju Samirju Handanovicu, da ni bil ravno brezhiben. Naši anketiranci pa se s tem ne strinjajo in kvečjemu delijo krivdo med celotno obrambno vrsto Ke-kovih varovancev. Tadej je tako povedal: »Ni bilo napak vratarja. Na tem prvenstvu so napake vratarjev številne, a to ne velja za gole, ki jih je prejela Slovenija. Handa-novič je naredil, kar je mogel.« Mitja je prepričan, da za prejeta gola Handanovic ne nosi nobene krivde. Jan zatrjuje, da je treba tako pri danih kot pri prejetih golih krivde in zasluge deliti med vsemi člani ekipe, s čimer se strinja tudi Sara. Robert, ki je tekmo spremljal na velikem ekranu na plaži v Portorožu v družbi res številnih navijačev Slovenije, ocenjuje, da je Handa-novič odigral zelo dobro tekmo in je brez krivde tako pri prvem kot pri drugem golu. Razveljavljeni gol Mnogi so večkrat gledali tudi upočasnjene posnetke razveljavljenega gola Združenim državam. Marsikdo si ni razlagal, kaj je v tistem trenutku videl sodnik Coulibaly iz Malija, da je dosodil prekršek v korist Slovenije. Odločitev, ki je nedvomno pomagala Sloveniji do točke. Medtem ko Tadej dogodka ni videl, je Robert dokaj ironično povedal, da »morda želi sodnik preživeti počitnice v Sloveniji brez problemov Zdi se mi, da je bil gol ZDA veljaven.« Pot ironije sta izbrala tudi Jan »ni mi bilo jasno, vsekakor mislim, da je prav odločil, saj se je tako tekma končala brez zmagovalca«, in Mitja: »Imam dve razlagi: ali gre za vesoljno zaroto proti ZDA ali pa gre za navadno človeško napako...« Tudi Sara se sprašuje, kaj je sploh videl sodnik, ko je zažvižgal, saj sama ni videla nobene nešportne poteze. Osmina finala Položaj v skupini C je v tem trenutku sledeča: Slovenija je prva s 4 točkami, sledita ZDA in Anglija s po dvema, Alžirija pa je zadnja s točko. Vse ekipe še lahko osvojijo enega od prvih dveh mest. Slovenija bo zadnjo tekmo igrala proti Angliji. Z zmago bi bila prva v skupini, z neodločenim izidom je vsaj druga (prva če ZDA Handanovič (levo) ni kriv za prejeta zadetka, menijo naši anketiranci ansa ne zmagajo), ob porazu pa mora upati, da ZDA ne premagajo Alžirije. Anketiranci so povečini mnenja, da bo Slovenija napredovala, vendar dobi se tudi črno ovco. Za Roberta ima Slovenija dobre možnosti, da se prebije med najboljših šestnajst ekip, »a mora pokazati igro, ki smo jo videli v prvem polčasu na tekmi proti ZDA.« Precej možnosti, tudi zaradi ugodnega izida na tekmi med Alžirijo in Anglijo, pripisuje Sloveniji tudi Sara. Jan se s tem strinja, saj »Slovenija ostaja prva na lestvici, seveda mora dobro igrati tudi zadnjo tekmo in dovolj ji je izenačenje.« Med pesimiste se uvršča Mitja, ki Sloveniji pripisuje le 25% možnosti, da se uvrsti v osmino finala. Priložnost zamujena, ne vrne se nobena... ME (NE) ZANIMA Italija? Ne čutim posebne vpletenosti Deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin bo srečanje med Italijo in Novo Zelandijo najbrž spremljal doma. Za koga boste navijali? Ne vem, za koga bi. Zdi se mi, da Italijani igrajo brez posebne motivacije za zmago. Verjetno bolj razmišljajo o plačilih v klubih. Aha, tudi o Slovenski skupnosti bodo podobno kot o Severni ligi rekli, da Italije nima rada ... Možno (smeh). Ne čutim posebne čustvene vpletenosti, ko igra Italija. Povsem drugače je najbrž ob tekmah Slovenije ... Res je, čeprav zaradi službenih obveznosti nisem gledal tekme z ZDA. Žal je tako, da Slovenci v ključnih trenutkih vedno odpovemo. Nekoč je že bilo 3 : 0 in potem 3 : 3, kajne? S kom že? Pred desetimi leti proti Jugoslaviji. Bi si drznili napovedati, kako se bo tokrat izšlo Sloveniji in Italiji? Italijani bodo remizirali in tudi Slovenci bodo proti Angliji izenačili. Vsekakor proti ZDA smo zapravili lepo priložnost. Če bi namesto Slovencev bili na igrišču Italijani, bi se pri vodstvu z 2:0 »zaprli« v obrambo. Italija vedno tako igra. Terpin in Pavšič složno kritizirata Lippija. Mar nismo pred zgodovinskim trenutkom? Kaj naj bom kritičen do Lippija? Zdi se mi, da dela, kar lahko, obenem pa je očitno poplačan od prejšnjega mundiala. Raje bi pohvalil Keka, ki je res trener kot se šika. (p. v.) skupina d - Gana proti Avstraliji Napake vratarjev, prave in naključne Gana - Avstralija 1:1 (1:1) STRELCI: v 6. Holman, v 26. iz 11m Asamoah Gyan. GANA (4-2-3-1): Kingson; Mensah, Pantsil, Addy, Sar-pei; Annan, Boateng; Tagoe (11.dp Owusu Abeyie), K. Asamoah (32.dp Muntari), Ayew; Asamoah Gyan. Trener: Rajevac. AVSTRALIJA (4-2-3-1): Schwarzer; Wilkshire (40.dp Ru-kavytsya), Neill, Moore, Carney; Culina, Valeri; Emerton, Holman (23.dp Kennedy), Bresciano (21.dp Chipperfield); Kewell. Trener: Verbeek. SODNIK: Rosetti (Ita); IZKLJUČITEV: v 25. Kewell; OPOMINI: Addy, Mensah, Annan, Ayew, Moore. Avstralija je proti Gani iztržila prvo točko prvenstva, verjetno pa bi lahko varovanci trenerja Verbeeka celo pripravili prvovrstno presenečenje, ko ne bi Keewell sredi prvega polčasa odločil, da z roko brani na gol črti strel branilca Gane Men-saha. Rosetti se je pravilno odločil za 11-metrovko in izključitev igralca. Avstralija, ki je do tedaj povsem upravičeno vodila, se je v hipu znašla brez gola prednosti (Asamoah Gyan je namreč brezhibno izvedel najstrožjo kazen) in z igralcem manj. Avstralija se je po samih šestih minutah znašla v prednosti po novi napaki vratarja. Prosti strel Bresciana je Kingson poskušal zadržati, a žoga se mu je izmuznila in Holman je brez težav zadel. V drugem polčasu se sploh ni opazilo, da je bila Avstralija prisiljena igrati v desetih. Ganci so bili namreč v drugem polčasu skoraj brez moči, tako da so več priložnosti imeli na razpolago celo Avstralci, ki so pri napadih izkoriščali višino nekaterih igralcev. Kljub nekaterim zelo ugodnim priložnostim pa sta se morali na koncu ekipi zadovoljiti s točko, ki je gotovo bolj koristna Gancem. skupina e - Dve tekmi, 6 točk Nizozemci že v osmini finala Nizozemska - Japonska 1:0 (0:0) STRELEC: v 8.dp Sneijder. NIZOZEMSKA (4-2-3-1): Stekelenburg, Van der Wiel, Heitinga, Mathijsen, Van Bronckhorst, Van Bommel, De Jong, Kuyt, Sneijder (38.dp Afellay), Van der Vaart (27.dp Elia), Van Persie (43.dp Huntelaar). Trener: Van Marwijk. JAPONSKA (4-3-2-1): Kawashima, Komano, Nakaza-wa, Tanaka, Nagatomo, Endo, Abe, Hasebe (32.dp Okazaki), Okubo (32.dp Tamada), Matsui (19.dp S. Nakamura), Honda. Trener: Okada. SODNIK: Baldassi (Arg); OPOMIN: Van der Wiel. Kot na prvi tekmi tudi v drugič Nizozemska ni navdušila, a zabeležila je drugo zmago in tako s šestimi točkami pred-njači v skupini E ter se je skoraj gotovo uvrstila v osmino finala. Kot se je že marsikdaj zgodilo pa je znova o zmagovalcu odločila vratarjeva napaka. Ne vemo, če je to posledica žoge jabulani ali prav slabih tehničnih sposobnosti nekaterih čuvajev mrež na tem svetovnem prvenstvu, vsekakor se je tokrat na črnem seznamu znašel vratar Japonske Kawashima, ki na začetku drugega polčasa ni uspel ne zadržati ne odbiti strela z razdalje Sneijderja. Nizozemska se v tem uvodnem delu prvenstva drži načela doseči največ z najmanjšim možnim trudom, kar bi se lahko v bodoče še obrestovalo. Japonska je vsekakor povsem zasluženo izgubila, saj je izbrala izključno obrambno taktiko in šele po golu se je dvakrat nevarneje približala vratom, ki jih je čuval Stekeleneburg, vsekakor premalo, da bi se lahko varovanci selektorja Okade pritoževali nad končnim izidom. kljub porazu pša so Japonci vse prej kot izločeni iz igre. Oločilna bo namreč zadnja tekma proti Dancem. AFRIŠKI DNEVNIK Saj razumete Pred odhodom iz Johannesburga sem obiskal par knjigarn, da bi si preskr-bel nekaj knjig za dopolnitev znanja, ki bi presegalo Nelsona Mandelo oziroma klasično »dolgopot do svobode«. Med naslovi, ki sem jih še pred odhodom staknil preko spleta, so bili taki, ki sem jih uvrščal med kočljive, glede na trenutno politično ozračje. Slovito avtobiografijo očeta domovine sem že imel. Iskal sem knjigo o življenskih in političnih izkušnjah verjetno prvega ideologa boja za enakopravnost. Joe Slovo je bil celo belec in svoje biografije ni uspel zaključiti. Izšla je nedokončana. Prvi cilj je bila starinarnica v četrti Melville. Prodajalca sta bila starejša belca. Med seboj sta govorila »afrikaan«. Začeti s Slovom se mi je zdelo taktično zgrešeno. Na spisku sem imel zbirko teorij očeta apartheida Verwoerda. Pravi greh za levičarsko miselnost. Pa sem jih le hotel prebrati. »Sorry. Poznam knjigo. Gre za zbirko govorov predsednika. Je pa nimamo. Sploh jo je težko najti. Kdorjo ima, si jo drži. Vsebina sedaj... ni posebno priljubljena. Saj razumete.« Verwoerda pa je imenoval »president«, ki ga je neki ne-prisebnež ubil leta 1966. Z zadoščenjem so mi našli zajetno zbirko del burskega vo- jaškega in političnega voditelja Deneysa Reitza, ki podrobno opisuje gverilske poteze med vojno v začetku 20. stoletja in politični razvoj kasnejših dogodkov. Da bi ju ne »razočaral« sem Slova pustil za naslednjo etapo, ki je bila v dokaj oddaljenem Sandtonu. V knjigarni trgovskega središča so delali samo mladi temnopolti fanti. »Joe Slovo? The comunist? Yes, we have it (imamo jo)«. Vprašal sem tudi po tisti zbirki Verwoerda, ki ga je kolega iz Mel-villa imenoval za predsednika. »Ne poznam ga. Čepagre za tisto obdobje,jo lahko najdete samo v kaki knjižnici ali pri posamezniku... saj razumete.... « Ne vem kako si je tolmačil moje zanimanje za dve skrajni varianti v domači politični mavrici. Me je imel za simpatizerja ene ali druge? Pogledal sem po policah. Veliko je bilo knjig v afrikanskem jeziku, tako leposlovnih kot strokovnih. Prevladovale pa so angleške. Wilbur Smith je svoje vrste vaba, čeprav v svojem neverjetno obilnem opusu bolj malo piše o pravi Afriki in zelo veliko o sagah kolonizatorjev. Sandton je v Johannesburgu kraj, kjer se najde ogromno tujih časopisov, tudi italijanskih. Ne vem zakaj, vendar sem najprej segel po »Gazzetti.« 26 Nedelja, 20. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO NEZAŽELJEN OBISK Angleški navijač, ki si je ogledal sinočnjo tekmo v Cape Townu, je bil tako jezen, da je prelisičil varnostno službo in vdrl v slačilnico angleških reprezentantov, kjer ga je pomiril pogovor z Davidom Beckhamom KRIZA »Brez moči, hitrosti in domišljije«. »Kot Francija: nadarjeni igralci brez taktičnega načrta«. Britanski tisk je raztrgal nastop Angležev proti Alžircem. Konec je tudi idile s Fabiom Capellom SLOVENIJA V DOMAČIH MEDIJIH »Bomo pa Angleže,« se je glasil samozavestni naslov športnega dnevnika Ekipa, osrednji dnevnik Delo pa je čez celo prvo stran zapisal: »Enajst minut igre oddaljeni od senzacije« ZA MODRI TELEFON Brazilca Robinha skrbijo otroci, s katerimi reprezentanti pridejo na igrišče. Na sebi imajo le majice in hlačke in jih zebe. Robinho, Cesar in Kaka so tako na zadnji tekmi na prehodu med čakanjem za vstop na stadion otroke pestovali in jih ogreli. Skupina A Izidi: JAR - Mehika 1:1, Urugvaj - Francija 0:0, JAR - Urugvaj 0:3, Francija - Mehika 0:2 Urugvaj 2 1 1 0 3:0 4 Mehika 2 1 1 0 3:1 4 Južnoafriška r. 2 0 11 1:4 1 Francija 2 0 1 1 0:2 1 SPORED 22.6. Mehika - Urugvaj (16.00), Francija - JAR (16.00) Skupina B Izidi: Argentina -Nigerija 1:0, J. Koreja - Grčija 2:0, Grčija -Nigerija 1:2, Argentina - J. Koreja 4:1 Argentina 2 2 0 0 5:1 6 Južna Koreja 2 1 0 1 3:4 3 Grčija 2 1 0 1 2:3 3 Nigerija 2 0 0 2 1:3 0 SPORED 22.6. Nigerija -Grčija - Argentina (20.30) J. Koreja (20.30), Skupina C Izidi: Anglija - ZDA 1:1, Slovenija - Alžirija 1:0, Slovenija - ZDA 2:2, Anglija - Alžirija 0:0 Slovenija 2 ZDA 2 Anglija 2 Alžirija 2 SPORED 23.6. Slovenija - Anglija (16.00), ZDA - Alžirija (16.00) 1 1 0 3:2 4 0 2 0 3:3 2 0 2 0 1:1 2 0 1 1 0:1 1 Skupina D Izidi: Nemčija - Avstralija 4:0, Srbija - Gana 0:1, Nemčija - Srbija Avstralija 1:1 0:1, Gana Gana Nemčija Srbija Avstralija SPORED Avstralija 21 21 21 20 23.6. Gana Srbija (20.30) I 0 2:1 4 0 1 4:1 3 0 1 1:1 3 II 1:5 1 Nemčija (20.30), Skupina E Izidi: Nizozemska - Danska 2:0, Japonska - Kamerun 1:0, Nizozemska - Japonska 1:0, Kamerun - Danska 1:2 Nizozemska 2 2 0 0 3:0 6 Japonska 2 10 1 1:1 3 Danska 2 1 0 1 2:3 3 Kamerun 2 0 0 2 1:3 0 SPORED 24.6. Danska - Japonska (20.30), Kamerun - Nizozemska (20.30) Izidi: Italija Slovaška 1:1 Skupina F Paragvaj 1:1, Nova Zelandija Italija 1 0 1 Nova Zelandija 1 0 1 Paragvaj 1 0 1 Slovaška 1 0 1 SPORED Danes Slovaška - Paragvaj (13.30), Italija - Nova Zelandija (16.00), 24.6. Slovaška - Italija (16.00), Paragvaj - Nova Zelandija (16.00) 1:1 1:1 1:1 1:1 Skupina G Izidi: Slonokoščena obala - Portugalska 0:0, Brazilija - S. Koreja 2:1 Brazilija 1 1 0 0 2:1 3 Slonokoščena o. 1 0 1 0 0:0 1 Portugalska 1 0 1 0 0:0 1 Severna Koreja 1 0 0 1 1:2 0 SPORED Danes Brazilija - Slonokoščena o. (20.30), jutri Portugalska - S. Koreja (13.30), 25.6. Portugalska - Brazilija (16.00), S. Koreja -Slon. obala (16.00) Skupina H Izidi: Honduras - Čile 0:1, Španija - Švica 0:1 Čile 1 1 0 0 1:0 3 Švica 1 1 0 0 1:0 3 Španija 10 0 1 0:1 0 Honduras 1 0 0 1 0:1 0 SPORED JutriČile - Švica (16.00) in Španija -Honduras (20.30), 25.6. Čile - Španija (20.30), Švica - Honduras (20.30) Nadaljnji spored OSMINA FINALA, 26.6.: A1: 1. skupina A - 2. skupina B (16.00); A2: 1. skupina C - 2. skupina D (20.30); 27.6.: A3: 1. skupina D - 2. skupina C (16.00); A4: 1. skupina B - 2. skupina A (20.30); 28.6.: A5: 1. skupina E - 2. skupina F (16.00); A6: 1. skupina G - 2. skupina H (20.30); 29.6.: A7: 1. skupina F - 2. skupina E (16.00); A8: 1. skupina H - 2. skupina G (20.30). ČETRTFINALE, 2.7.: Č1: zmagovalec A5 - zmagovalec A6 (16.00); Č2: zmagovalec A1 - zmagovalec A2 (20.30); 3.7.: Č3: zmagovalec A4 - zmagovalec A3 (16.00); Č4: zmagovalec A7 -zmagovalec A8 (20.30). POLFINALE, 6.7.: P1: zmagovalec Č2 - zmagovalec Č1 (20.30 v Cape Townu); 7.7.: P2: zmagovalec Č3 - zmagovalec Č4 (20.30 v Durba-nu). ZA 3. MESTO, 10.7.: ob 20.30 v Port Elizabethu. FINALE, 11.7.ob 20.30 v Johannesburgu. SLOVENIJA - Valter Birsa iz Mirna »Vedel sem, kam streljam« 24-letni nogometaš Auxerreja, igralec, ki lahko naredi »potezo več«, a na vrhunski ravni igra le dve tretjini tekme JOHANNESBURG - Valter Birsa se je na prvenstvu izkazal za enega najpomembnejših mož v izbrani vrsti Matjaža Keka. Nič drugače ni bilo na petkovi tekmi proti ZDA, ko je dosegel izjemen zadetek za 1:0, manjka mu le nekaj vzdržljivosti, saj se zdi, da na vrhunski ravni lahko igra (le) dve tretjini tekme. Štiriind-vajsetletni nogometaš Auxerrja je v zadnjem času dokazal, da gre za enega redkih igralcev v kompaktni, disciplinirani in organizirani slovenski reprezentanci, ki lahko naredi potezo več. Svojim nogometašem je na petkovi tekmi predvsem v prvem polčasu natančno delil žoge, uporabil pa je tudi svoje močno orožje. S strelom z več kot 20 metrov je tudi zabil vodilni gol na tekmi. »Vedel sem, kam streljam. Nisem videl, kje stoji vratar, a vedel sem, da če bom dobro zadel kot, bo to zadetek,« je po svojem prvem zadetku na tem mundialu povedal Birsa, ki si je za svojo predstavo zaslužil pohvalne besede ne le slovenskih, temveč tudi številnih tujih medijev, že pred pričetkom prvenstva pa ga je nekdanji Milanov as Zvonimir Boban opredelili kot najboljšega igralca Slovenije in »napovedal« njegove strelske sposobnosti. Toda v drugem polčasu je igra Birse in celotne ekipe malce padla, kar so Američani - kot je dejal Kek praktično brez igre - izkoristili in odnesli točko. »Ne moremo biti prešerne volje. Vsi smo malce razočarani. Toda tako je v nogometu. To moramo preboleti in se pripraviti na Anglijo. Mislim, da smo doslej odigrali dobro tekmo in pol, škoda je le za včerajšnji drugi polčas,« pravi Birsa, ki se je kljub temu, da velja za enega «umetnikov» v četici s sončne strani Alp, dobro kosal z močnimi ameriškimi igralci. »Pozna se, da so Američani res dobro fizično pripravljeni. Ampak gre povedati tudi to, da so jim bili sod- Birsa med zdaj že »znamenitim« strelom proti ZDA ansa WWW.PRIMORSKI.EU Fotogalerija vsak dan na spletni strani niki v dvobojih precej naklonjeni, saj nekaterih res ostrih naletov niso kaznovali,« meni nogometaš, ki je slovenski dres prvič oblekel 28. februarja 2006 na tekmi proti Cipru. Kot zanimivost velja omeniti, da je Birsa za svoje favorite prvenstva izbral Španijo, Brazilijo in Anglijo, ki pa tako kot mnogo drugih nogometnih velikanov na tem afriškem svetovnem prvenstvu niso navdušili. Nenazadnje je po dveh krogih tudi slovenski «palček» še vedno na prvem mestu skupine C. Da, za njim zaostaja tudi velika Anglija. ZLOMLJENI GLEZENJ Pečnik končal mundial Nejc Pečnik si je v 73. minuti tekme proti ZDA v dvoboju s Clintonom Dempseyjem zlomil gleženj. Takoj po srečanju so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so preiskave pokazale, da gre za zlom gležnja, ob tem pa tudi za poškodbo ligamentarnih struktur. Čimprej ga bodo prepeljali v Slovenijo, čaka pa ga dolgo okrevanje. TOTOZAKUMI TRŽAŠKA GORIŠKA SLOVENIJA Vasilij Štoka podjetnik Robert Figelj enološki tehnik Davor Vitulič elektrotehnik Slovaška - Paragvaj 2:1 0:1 1:2 Italija - Nova Zelandija 2:0 2:0 2:0 Brazilija - Slonokoščena O. 3:1 0:0 1:1 Portugalska - Severna K. 3:1 0:1 2:0 Čile - Švica 2:2 2:2 0:0 Španija - Honduras 3:0 3:0 3:1 VČERAJŠNJI IZID 1 1 1 SKUPNO 10 15 19 Navdih naših tekmovalcev je zadnje dni nekoliko upadel. Morda tvegajo premalo. Maturant Alex Kuret, sicer nogometni mladinec Krasa, za Tržaško, zdravnik in v minuli sezoni odbojkar Sloge Tabor Peter Špacapan za Goriško in strojni tehnik, sicer pa predsednik Smučarskega kluba Kalič iz Postojne Peter Čigon za Slovenijo, so vsak osvojili le po eno točko. Navrgla jim jo je pravilna napoved, da bo Nizozemska premagala Japonsko. Le Čigon je napovedal tesno zmago, a z 2:1. Vsi so tudi napovedali zmago Gane proti Avstraliji z 2 ali celo 3:0 (rezultat je bil 1:1), nihče ni napovedal zmage Danske, temveč Kuret in Čigon neodločeni 1:1, Špacapan pa zmago Kameruna z 1:0. SKIROLL - Sprint svetovnega pokala v Nemčiji Še je hitra! Mateja Bogatec je osvojila 3. mesto - Danes zasledovalna vožnja Na prvi tekmi za svetovni pokal v ski-rollu na jezeru ob nemškem mestu Merkkleeberg je zastavonoša ŠD Mladina Mateja Bogatec prišla včeraj do svojih prvih letošnjih pokalnih točk. V sprintu je namreč osvojila 3. mesto, kar ji je navrglo 60 točk. Zmagala je Norvežanka Stroem Solli Guro, 27-letna smučarska tekačica z izkušnjami v svetovnem pokalu v smučarskih tekih, ki utegne biti novo ime rol-karskega pokala, če bo, kot kaže, sodelovala na vseh tekmah. Druga je bila Švedi-nja Maria Magnussen, ki se je po porodu (rodila je hčerko) vrnila na tekmovališča. » S svojim rezultatom sem, glede na sedanjo stopnjo pripravljenosti, zadovoljna. Še vedno sem hitra. Magnussonova in Sollijeva sta pravi orjakinji, Norvežanka je celo še višja od Švedinje, kljub temu me je Magnussonova v polfinalu premagala z manjšo prednostjo kot me je premagovala včasih,« je povedala 28-letna Bogatče-va, ki je bila tretja tudi na kvalifikacijah (za Sollijevo je zaostala za 45 stotink sekunde), nato pa je v četrtini finala na izpadanje prepričljivo premagala Rusinjo Ektovo. Danes čaka našo tekmovalko nastop v zasledovalni vožnji, ki je nadaljevanje petkovega individualnega prologa. »Cilj je, da hitro ujamem Čehinjo Biko- Mateja Bogatec vo, ki bo startala le osem sekund pred mano, nato pa bi skušpaj lahko skušali ujeti Sollijevo, ki je bila po prologu četrta, a je precej zaostala za vodilno trojico, tako da bo dolgo časa rolkala sama,« je razkrila načrt kriška športnica. Med mladinci je včeraj v sprintu tekmoval tudi Niki Hrovatin. Dosegel je 12. čas kvalifikacij, nato pa izpadel v osmini finala. tenis - Wimbledon Federer na »sveti travi« s številko 1 WIMBLEDON - Teniška karavana se bo jutri preselila v Wimbledon. Odprto prvenstvo Anglije je najstarejši teniški turnir na svetu. Je eden štirih turnirjev za grand slam in je pogosto označen kot najpomembnejši in najuglednejši teniški turnir na svetu. V zadnjih letih je na prestolu brez dvoma najbolj prestižnega teniškega turnirja na svetu Švicar Roger Federer, ki bo v Wimble-donu branil lansko zmago. Čeprav ga je njegov največji tekmec Španec Rafael Nadal po Roland Garrosu, odprtem prvenstvu Francije, izpodrinil s prvega mesta na svetovni jakostni teniški lestvici ATP, bo Federer v Wimbledonu igral kot prvi nosilec. Zmagovalec Roland Garrosa Nadal se bo moral zadovoljiti s številko 2. KOLESARSTVO Nibali prevzel vodstvo Po Sloveniji CERKLJE NA GORENJSKEM -Italijan Vincenzo Nibali je upravičil vlogo favorita in dobil tretjo etapo kolesarske dirke po Sloveniji s ciljem na Krvavcu. Kolesar Liquigasa je zaključni vzpon na Krvavec premagal približno 40 sekund pred rojakom Giovannijem Vis-contijem, tretje mesto je zasedel Danec Chris Anker Sorensen. Nibali je tudi prevzel skupno vodstvo. MOTGP - Španec Jorge Lorenzo (Yamaha) bo današnjo dirko za VN Velike Britanije v Silverstonu začel z najboljšega startnega mesta. Drugi čas za vodilnim v SP je dosegel Francoz Randy de Puniet (Honda), tretji je bil Španec Dani Pedrosa (Honda).Iz druge vrste bodo začeli Italijan Andrea Dovizioso (Honda) ter Ducatijeva tovarniška voznika Američan Nicky Hayden in Avstralec Casey Stoner. ACH VOLLEY - Vodstvo najboljšega slovenskega odbojkarskega kolektiva ACH Volleyja je po novem trenerju Igorju Kolakovicu dobili še dve okrepitvi iz Srbije, in sicer blokerja Milana Rašica, ki bo zamenjal Alena Pajenka, in Uroša Ko-vačevica, slednji bo igral na mestu spre-jemalca, nadomestil bo Ramona Ga-ta.Oba sta člana srbske reprezentance. / ŠPORT Nedelja, 20. junija 2010 27 NOGOMET - Pomembne novosti Kras bo prevzel vse ekipe Pomladi Pomisleke ima le Primorje - V Krasov odbor tudi odborniki drugih društev KRAS Musolino potrjen Kocmana oblegajo menadžerji Krasov športni vodja je pred nekaj dnevi za naš dnevnik izjavil, da bo društvo potrdilo dosedanjega trenerja Alessandra Musolina, ki je z ekipo re-penskega društva nanizal kar štiri napredovanja (v sezoni 2004/05 od 2.AL v 1. AL, 2005/06 v promocijsko ligo, 2008-09 v elitno ligo in letos v D-ligo). Zdaj je tudi uradno: Musolino bo tudi v prihodnji sezoni vodil Kras v D-ligi. »Gotovo bo z nami ostal tudi kapetan Radenko Kneževič, z drugimi igralci pa se moramo še pogovoriti. Vsekakor bi radi potrdili skoraj celotno postavo. Iščemo tudi nove okrepitve in predvsem nekaj mladih igralcev. Ponudb imamo veliko. V treh dneh me je poklicalo toliko menedžerjev, kot še nikoli prej v petih letih,« je dejal Kocman. ITALA SAN MARCO Stečaj in 3. AL? Itala San Marco iz Gradišča, ki je letos igrala v poklicnem prvenstvu 2. divizije, je na robu stečaja. Itala predsednika Bonanna, pri kateri igra tudi naš najboljši nogometaš Alen Carli, je v finančnih težavah in bo v prihodnji sezoni skoraj gotovo igrala v amaterskih prvenstvih. Vprašanje je, ali v elitni ligi (s pomočjo zakona Petrucci) ali celo v 3. amaterski ligi. Pri zamejskem mladinskem nogometu bo - kot kaže - prišlo do prave revolucije. Kras mora po napredovanju v državno nogometno D-ligo razpolagati s celotno garnituro mladinskih ekip, zato bo pod svoje okrilje, v dogovoru z ostalimi klubi, prevzel Pomlad. Mladinske ekipe Krasa bodo še naprej delovale v funkciji združenih mladinskih ekip. Na petkovem sestanku so se zbrali predstavniki Brega, Krasa, Primorca, Primorja, Vesne in Zarje Gaje. »Že pred kratkim smo razmišljali, da bi prevzeli mladinski sektor pod našem okrilje. Še posebno zdaj, ko smo napredovali v D-ligo, in vsako društvo mora po pravilniku imeti mladinske ekipe. Pomislili smo, da bi bilo bolj pametno, ko bi mi prevzeli Pomlad in dejansko še naprej sodelovali z drugimi slovenskimi društvi,« je dejal športni vodja Krasa Goran Kocman. V prihodnji sezoni naj bi se torej ekipe začetnikov, najmlajših in naraščajnikov imenovale Kras. Mladinci bodo morali obvezno igrati v državnem mladinskem prvenstvu, drugače bo moralo društvo plačati denarno kazen (15 tisoč evrov). Kandidat za koordinatorja mladinskega sektorja je tržaški Slovenec Paolo Sarazin, ki si je izkušnje nabiral pri tržaškem San Luigiju. Kot nam je po- jasnil predsednik Vesne Robert Vidoni pa bi vse ekipe na majčkah imele natisnjen logotip združenih mladinskih nogometnih ekip ZSŠDI. »Ob tem smo predlagali, da bi v Krasov odbor mladinskih ekip vstopili tudi predstavniki vseh drugih slovenskih društev,« je dejal Vidoni in dodal: »Novost bi bila le v tem, da bi igrali pod novim imenom. V tem projektu pa bi sodelovale vsa naša društva. Le pri Primorju so izrazili pomisleke.« Primorje, pod vodstvom predsednika Roberta Zuppina, ki je bil prvi predsednik in med glavnimi pobudniki Pomladi, bo dokončni odgovor dalo v torek (sestali so se sinoči). »Program in načrti ter cilji niso dovolj jasni. Pri Pomladi smo videli, da je nastopanje na deželni ravni zelo zahtevno. Bojim se, da bi na koncu nastradali naši slovenski igralci, ki z igranjem v zahtevnih deželnih prvenstvih ne bi prišli v poštev. Kaj bi potem s temi? Ali bi jih kar tako odpisali? Če bi se izkazalo tako, bomo v prihodnje resno razmislili, da bi ustanovili alternativni slovenski mladinski nogometni sektor,« pravi Zuppin. Predstavniki Krasa in drugih društev morajo zdaj sestaviti pravilnik. Dogovor pa naj bi podpisali 30. junija. (jng) KOŠARKA - Jadran Za zdaj imajo ekipo za igranje v deželni C-ligi Do 7. julija je usoda Jadrana še neznana. Šele čez dva tedna bo namreč jasno, kdo bo nastopal v državni C-ligi, kdo pa se bo ligi odpovedal oziroma dobil druge rešitve. Po letošnjem izpadu v nižjo ligo obstaja sicer še možnost repasaža: ta je po mnenju odbora manj verjetna, novi trener Vatovec pa meni drugače - kot nam je pojasnil v sobotnem intervjuju, obstaja verjetnost, da bi združena ekipa spet dobila priložnost za merjenje moči v državni ligi. Ne glede na to, je Jadran šele tretja ekipa, ki bi imela pravico do ponovne vključitve v državno ligo: pred slovensko združeno ekipo imata pravico do re-pasaža Spilimbergo (ekipa, ki je v državni C-ligi izpadla po play-outu) in pa Alba (v play-offu deželne C-li-ge je izgubila v finalu). Pri Jadranu bodo o morebitni vključitvi v državno ligo razmišljali šele takrat, ko bo zveza to uradno sporočila. Kot nam je pojasnil športni direktor Sandi Rauber, bi v primeru repasaža morali ekipo nujno okrepiti, za kar pa bi klub potreboval dodatna finančna sredstva. Tačas so KOLESARSTVO - Danes v Trnovci deželna tekma SK Devin Na startu jih bo 80 Organizacije dirke velik zalogaj za devinsko-nabrežinski klub - Med favoriti tudi Visintin Na današnji deželni dirki za 4. memorial »Bruno Škrk«, ki jo za začetnike 1. in 2. letnika organizira SK Devin, bo nastopilo 80 kolesarjev, od teh petnajst iz Slovenije. Proga krožne dirke, ki se bo začela ob 10. uri, meri 10,2 kilometra, start in cilj pa bosta v Trnovci. Kolesarji bodo nato vozili od Saleža mimo Gabrovca, Božjega polja, Križa in Brišč. Drugi krog bosta tudi zaznamovala leteči cilj v Gabrovcu in gorska nagrada med Briščami na poti do križišča za Samatorco. Čeprav gre še za zelo mlade tekmovalce, dosegajo ti zelo visoke povprečne hitrosti, da je dirka v vsem že podobna »pravi«. To velja posebej še za organizatorje, ki so postavljeni pred velik organizacijski, tehnični in finančni izziv. Za Z lanske izvedbe kroma realizacijo slabe poldruge ure trajajoče preizkušnje (cilj je po 30 kilometrih vožnje predviden ob 11.15) je treba namreč zadostiti celi vrsti predpisov. Na kraju dirke bosta tako na voljo dva re-šilca z zdravniško ekipo, osem motornih vozil, prav toliko avtomobilov, kombija na čelu in na začelju dirke, za varnost ob progi pa bo skrbelo 30 ljudi. Promet bo delno omejen ob prihodu kolesarjev. Direktor dirke je Radivoj Pečar, nagrajevanje pa bo ob 13. uri na prireditvenem prostoru v Praprotu. Barve SK Devin bo branil Matteo Visintin, ki je v letošnji sezoni že velikokrat stopil na zmagovalni oder in bo tudi danes med favoriti. Organizatorji upajo le, da jim bo vreme prizaneslo. Sloga, »kraljica« poletnih turnirjev, 1. tudi na Peči Odbojkarji Sloge so tudi na turnirju, ki ga je v sodelovanju z ZSŠDI na Peči pripravilo Športno združenje Soča v okviru občinskih Junijskih dnevov, potrdili, da so pravi »kralji« poletnih turnirjev. Po dvojni zmagi na memorialih Bratov Špa-capan ŠZ Olympia, so namreč tudi tokrat osvojili 1. mesto. V finalu so z 2:0 (25:17, 25:21) odpravili Naš prapor. V tekmi za 3. mesto je Fincantieri z 2:1 (20:2, 25:22, 15:9) odpravil Sočo, ki je nadomestila Olympio, slednja se je namreč tekmi odpovedala zaradi pomanjkanja igralcev. Škoda, da sta bili obe tekmi, zaradi dežja, v so-vodenjski telovadnici. Za najboljšega igralca je bil imenovan slogaš Vasilij Kante. Na sliki: ekipa zmagovalcev Brežane obiskal tudi Nebojša Joksimovič Zadnji dan poletnega košarkarskega kampa ŠD Breg je otroke v Dolini obiskal še en ugleden slovenski košarkar. Po Primožu Brezcu je bil to Koprčan Nebojša Joksimovič, zdajšnji igralec Scavolinija iz Pesara. Tudi on je rade volje odgovarjal na številna vprašanja radovednih tečajnikov, med drugim je povedal, da je bil njegov trener na srednji šoli Walter Vatovec. Ko sem igral v Srbiji, je bil eden od mojih soigralcev visok 2,30 metra, je še povedal. Joksimovič si je tudi ogledal zaključni turnir tečajnikov in sodeloval pri nagrajevanju, domači odborniki pa so mu poklonili nekaj knjižnih daril in košaro domačih dobrot. • •• sestavili ekipo, ki bi lahko nastopala v deželni C-ligi, dokončen spisek pa bodo sporočili šele po dogovoru s trenerjem Vatovcem. V ekipi sicer ostajajo Dean Oberdan, Christian Slavec, Peter Franco, Saša Malalan, Matteo Marusič in Francesco Coco. Stalni član združene ekipe bo letos tudi perspektivni Borut Ban, v Jadranovem dresu pa bodo igrali še mladinci Ivan Bernetič, Luca Dellisanti in Tadjan Škerl. Ekipo uradno zapuščajo Alex Vitez, Saša in Kristjan Ferfo-glia. Neznanka ostaja Peter Sosič, ki še ni odločil, kje bo igral, in Alen Se-mec, ki še ne ve, ali bo nadaljeval z igranjem. (V.S.) LETNIK 1997 FJK in naša fanta solidni v Bormiu Deželna reprezentanca FJK igralcev letnika 1997, za katero letos igrata tudi član Sokola Ivo Ušaj in Brega Lenard Zobec (pomočnik trenerja Cautera pa je Robi Ja-komin) je na prestižnem državnem turnirju Bulgheroni v Bor-miu osvojila solidno končno 5. mesto. V zadnji tekmi za razvrstitev je FJK včeraj po razburljivi tekmi s 74:69 premagala Toskano. V kvalifikacijski fazi je FJK odpravila Sardinijo, nerodno izgubila proti Piemontu in se solidno upirala kasnejšemu zmagovalcu Lombardiji (razlika + 15 točk), v petkovem polfinalu za uvrstitve od 5. do 8. mesta pa je odpravila Ligurijo. Igralci FJK so na turnirju pokazali zvrhano mero borbenosti, kar jim je omogočilo, da so se kosali tudi s fizično dosti močnejšimi in višjimi igralci. Ušaj in Zobec sta zelo dobro opravila svojo nalogo. Play maker Ušaj je večkrat začel v udarni peterki, Zobec pa se je hrabro boril pod košema. Oba sta imela kar precej minut priložnosti, da se izkažeta. V finalu je Lombardija z 88:74 premagala Veneto, v tekmi za 3. mesto pa je Emilija z 80:63 ugnala Piemont. □ Obvestila AŠD SOKOL sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v petek, 25. junija 2010 v dvorani Igo Gruden - Nabrežina, št.89, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZSŠDI obvešča, da bo v sredo, 23. junija, ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu seja smučarske komisije. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveni praznik, ki bo v soboto, 3. julija, ob 20.30 na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu. Ob tej priliki bo tudi nagrajevanje nočne regate. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane in ljubitelje morja na 19. izvedbo nočne regate v soboto, 26. junija, ob 21. uri. Prijave sprejemamo v tajništvu do sobote 26. junija, od 16. do 18. ure. AŠD SK BRDINA obvešča, da je odhod avtobusa za Mirabilandio, predviden za soboto, 26. junija, ob 5.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Tel. št. 348-8012454 (Sabina). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teorični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Za vpisovanja in informacije Vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, e-pošta info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. ASD MLADINA sklicuje redni občni zbor jutri, 21. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih doma A. Sirk v Križu 61. Dnevni red: izvolitev organov občnega zbora, poročila, odobritev obračuna za leto 2009 in proracuna za leto 2010, razno. 28 Nedelja, 20. junija 2010 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA A o GRADEC 11/19 TOLMEČ O 6/11 TRBIŽ O 5/10 O 7/12 KRANJSKA G. CELOVEC O 11/18 O TRŽIČ 12/16 0 11/19 S. GRADEC CELJE 13/18 O MARIBOR o 12/19 PTUJ O M. SOBOTA O 13/20 m s o KRANJ VIDEM O 14/20 O PORDENON 15/19 £ 15/19 ^ 0 LJUBLJANA fiORICA^rt O N. GORICA 13/18 N. MESTO 13/18 9?5LCA O ,cnn a POSTOJNA o J/O 10/14 --i TRST ¿7 17/20 /N - o PORTOROŽ O -- TJV^-7 - ČRNOMELJ ¿7 16/21 **■ UMAG OPATIJA ZAGREB 14/20 O PAZIN O REKA 15/20 (^NAPOVED ZA DANES' Prevladovalo bo oblačno vreme z večinoma močnimi padavinami zjutraj, ki bodo obilnejše na zahodu. Zlasti proti jugozahodu dežele bodo možne nevihte. V Alpah bo snežilo nad pribl. 1700 metri. Ob obali bo pihala močna burja, po nižinah pa zmerna. Popoldne bodo padavine ponehale, burja pa bo še naprej pihala. Oblačno bo in deževno. Ponekod bo zapihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja.Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 12 do 18, ob morju okoli 20 stopinj C. J Hladna fronta s Skandinavskega polotoka bo danes zajela naše kraje in povzročila nastanek območja nizkega zračnega pritiska nad severno Italijo. Jutri se bo območje pomaknilo proti srednjemu Jadranu. Nad srednjo Italijo je ciklonsko območje. Z vetrovi južnih smeri v višinah k nam priteka vlažen in nestabilen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.43 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.52 in zatone ob 1.01 A BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev s bo krepila in z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 24,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.36 najnižje -33 cm, ob 7.27 najvišje 9 cm, ob 12.37 najnižje -22 cm, ob 19.15 najvišje 48. Jutri: ob 2.19 najnižje -45 cm, ob 8.30 najvišje 16 cm, ob 13.34 najnižje -19 cm, ob 19.56 najvišje 52. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 6 2000 m............ 4 1000 m .......... 12 2500 m............ 2 1500 m............ 7 2864 m............1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 9 in v gorah do 10. TOLMEČ O 5/16 «S ČEDAD O VIDEM O 14/24 13/25 TRBIŽ 4/15 CELOVEC O 11/18 ' O 7/15 KRANJSKA G. O GRADEC 12/18 O 11/17 S. GRADEC O /v TRŽIČ 1/18 O KRANJ CELJE 11/19 O MARIBOR o 12/17 PTUJ ( O M. SOBOTA O 13/18 O LJUBLJANA O PORDENON r,ORICA^TO N. GORICA 13/19 N. MESTO 12/18 16/25 ° 15/24 A,EOSTOJNA O ' ZAGREB 13/17 O 14/24 T /O 11/18 KOČEV Vs _ o ČRNOMELJ UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O REKA 15/21 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Prevladovalo bo oblačno vreme z možnostjo kratkotrajnih Oblačno bo, predvsem v južni polovici Slovenije bo krajevnih ploh zlasti na vzhodu. Ob obali bo pihala zmerna občasno še deževalo. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. burja, drugod severovzhodni veter. V torek bo suho vreme, delno se bo zjasnilo. V» VSE ZA DOM SE VELIKO DRUGIH ARTIKLOV! DOMJO, 33 (NASPROTI SUPERMARKETA SUPER M) - NOVA TRGOVINA NA PROSEKU (CENTRO LANZA)