fZŠLA JE KRAJEVNA KRONIKA GOLO-ZAPOTOK
Ljudje izpod Mokrca in Kureščka 1941-1945
Mnogo trpljenja in gorja, bede in pomanjkanja je 'bik> usojeno hribovcem izpod Mokrca in Kureščka, mnogo žrtev je terjab revohicionama preteklost od njih. Veliko mater je v vihri osvobodifaie vo jne izgubilo svoje može, sinove in hčere, vefiko je bilo otrok, Id niso imeli možnosti uživati topline doma in se sedaj le bežno spomuijajo domače hiše, očeta, matere, bratov in sestra...
To je le kratek uvod h krajevni kroniki Golo -Zapotok, katere avtor je Ludvik Golob in je pred kratkim izšla v založbi Koordinacijskega odbora za zgodovinopisje pri Predsedstvu Obfinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik.
Kronika naj se piše izpod peres ljudi
Skorajda pol leta je minilo od takrat, ko sva se z Ludvikom Gotobom, piscem kronike in domačinom Golega, pivič pogovarjala o tem obsežnem gradivu. Takrat je kronika dobivala dokončno obliko. Po sko-rajda triletnem neumomem delu so dobivali jasno podobo zadnji detajli in dogodki.
O sami ideji, da bi imel kraj svojo kroniko, se je avtor predhodno odgovoril z vodstvom krajevne skup-nosti in dmžbenopolitičnimi organizacijami.
Stališče avtorja pa je vseskozi bilo, naj kroniko pišejo in oblikujejo tisti posamezniki, ki so to vojno vihro v kraju doživeli in pretrpeli.
Pripravil je natančen vprašalnik in ga razposlal med
domačine. Nekateri so ga izpolnili sami, z drugimi zopet je moral sem opraviti natančne razgovore.
Po pridobitvi prvega, pravzaprav orientacijskega gradiva, ki ga je predhodno strnil v celoto in oblikoval se je zopet vrnil med ljudi, kjer so ga ponovno natanč-no predelali.
Delo je vseskozi opravljal z vednostjo Komisije za zgodovinopisje pri krajevni skupnosti.
Nastal je tako drugi, nekoliko kasneje tretji osnutek. Pisec se je vseskozi zavedal, da je nujna natančnost in verodostojnost podajanja virov, sicer je kronika brez pravega pomena.
Koriščenje že obstoječih virov
Z izjavami posameznikov in spomini borcev pa si piscem ni mogel pomagati do končne oblike kronike. Zato je pri delu vseskozi koristil vse razpoližljive vire,
kot so arhiv Centralnega komiteja, Inštltut za zgodovi-no delavskega gibanja, Muzej revolucije (tu je dobil veliko fotografskega gradiva), zgodovina Metoda Mi-kužaipd.
Kronika je tako postopoma dobila dokončno obliko in z veliko mero požrtvovalnosti tako pisca kot Koordi-nacijskega odbora prišla tudi na naše poljce.
Neposrednost kronike
Pristop kronike je izredno topel in človeški. Prične se z natančno predstavitvijo kraja, nakar bralca vod) skozi dogajanja po kronološkem redu. Do vseh dogod-kov je enako pravičen. Skorajda nobenega dogodka ne izpostavlja kot nosilnega. Dopušča nam, da si o stvareh dobimo svoje lastno mnenje. Ludvik Golob skuš? pri-kazati le del vsega trpljenja in gorja, ki se je dogodilo tem hribovskim, dostikrat od sveta odrezanim vasem. Bile so požgane, izseljene, pa so kljub temu darovale toliko avljenja in optimizma.
Tu je bilo leglo prvega partizanstva in ustanavljanja prvih brigad. X. SNOUB - Ljubljanska, II. SNOUB Ljubo Sercer. prvi udami proletarski bataljon Tone Tomšič.
Tu skozi je vodila kurirska pot TV 1A in TV 10 A.
S kroniko se skušamo le s skromnim deležem vsem dotnačinom in krajanom.
Cena kronike je 150.000 din. Naročila zanjo spreje-ma KO za zgodovinopisje pri Predsedstvu OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 14, Ljubljana, tel: 221-188.                                      MOJCA ČERNE