Poitnina plačana ▼ gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
• rni cm*
Cona
»mani iterllki Din 1'BO.
»	-	j.
mm
Časopis *« trgovin!^ Industrlfcr In obirtt.
Naročnina za Jugoslavijo;, celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za M leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri po St. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52.
Leto XVIII.
V Ljubljani, v soboto, dne 17. avgusta 1935.
štev. 80.
Mesto § 7. sedaj § 32.
Oddahnil se je ves gospodarski svet Jugoslavije, ko je pod 'složnimi udarci vseh gospodarskih stanov padel tako silno napadani § 7. lanske davčne novele. In bilo bi v resnici čudno, če ne bi padel, tako evidentno napaden je bil. Človek se mora kar naravnost vprašati, kako je mogel kdo sploh priti na tako neverjetno misel, da spravlja zaslužek posl. človeka v isto vrsto z višino najemnine, ki jo plačuje za lokal iri stanovanje. Ni to več le površnost, temveč je ignoranca, če kdo tndti, da je zaslužek tem večji, čim višjo najemnino za stanovanje in lokal kdo plačuje. Baš nasprotno je vendar res, kajti čim višja je najemnina, tem nižji je tudi čisti dohodek. To je tako jasno, ko beli dan in naravnost nepojmljivo K da kdo tega ne uvidi. Očetje famoznega § 7. lanske davčne novele so se proslavili s takšno nevednostjo in sklenili, da je višina pridobnine odvisna od višine najemnine, ki jo plačuje najemnik za stanovanje in lokal. Če je imel trgovec veliko rodbino in moral imeti zaradi tega večje stanovanje, potem je moral po § 7. plačevati znatno več pridobnine, kakor pa njegov konkurent, ki je bil samet in ki se je mogel zadovoljiti nazadnje tudi le z mesečno sobo. Če je imel še to smolo, da je moral imeti trgovino v tuji hiši in plačevati najemnino za lokal, potem je moral poleg visoke najemnine plačevati še višjo pridobnino, kakor da mu že sama visoka najemnina ne bi delala zadosti skrbi. Kup krivic, kup nelogičnosti, to je bil § 7. in zato je bilo le naravno, da je ta paragraf padel.
Toda veselje nad brisanjem § 1; je zelo zagrenjeno z določili § 32. novega finančnega zakona, ki govore o sestavi davčnega odbora. Po starem so bili davčni odbori sestavljeni iz predsednika ali njegovega namestnika in 4 članov ali njih namestnikov. Izmed članov je imenovala finančna direkcija enega člana, tri člane pa je izvolil občinski odbor iz vrst davčnih zavezancev. Ti so imeli torej po starem v dlavčnem odboru večino in s tem je bilo šele dano jamstvo, da se v davčnih odborih ne bo odločalo proti interesom davčnih zavezancev in ®e jim delala krivica. V bodoče so torej davčni zavezanci v manjšini. Kaj to pomeni, ni treba podrobno razlagati, ker jo pač več ‘ko dovolj jasno,, da so interesi davčnega zavezanca vse drugače varovani, kadar odločajo o njegovih zadevah člani davčnega odbora iz vrst davčnih zavezancev samih, kakor pa če odločajo zastopniki davčne uprave.
Sicer je novo določilo o sestavi davčnih odborov nekoliko omiljeno z določbo, da mora davčna uprava imenovati enega člana davčnih odborov iz vrst davčnih zavezanr cev. Toda dejstvo, da ni mogla prodreti zahteva poslancev, da ostane v veljavi stara sestava davčnih odborov, dokazuje, da ei obeta finančna uprava od nove sestave davčnih odborov velike prednosti. Zato ni čjada, če so beograjski listi pisali, da je § 7. sicer padel, da pa jena njegovo mesto stopil § 32. če je preje odločevala najemi
terih pa bodo zastopniki davčnih zavezani Cfcv v manjšini. ^	^	^
Pa še ena izprememba" se je zgodila j škodo davčnih zavezancev. Preje je bil zi vsako občino imenovan .en davčni odboji s&daj Vodo obstojali davčni odbori Te za vsako davčno upravo. V ljubljanski okolici b*> zaradi: tega padlo število davŠhih od| ™rov	2 Š tem ‘ho silntf <$ežkol
ceno, da bi biti nrf sejali davčjieg& odbora ifevzocni vedflb Oni zastopniki j davčnih
obravnav?. Nevarnost je, da bodo od MfČevSfi le enostranski uradhl pM&tK, ka •ore-Tftti	davčnegff fcAvewm&r!iv~ zeli
'čutno škodo. 1	‘	■
Gospodarski svet . zato ne« uw>re>„biU voljen z načinom nove sestave davčni!
odborov in bo zato zahteval z isto odločnostjo, kakor preje za § 7, davčne novele, da se tudi § 32. novega finančnega zakona briše. Kakor je moral pasti § 7. pod kon-
centričnimi napadi vseh gospodarskih slojev Jugoslavije, tako bo padel tudi § 32. In v tej smeri se, mora pričeti boj takoj in z vso odločnostjo.
7xQQvUta in <&d pc&padaba hwk<Icžm
V prvem letošnjem polletju je nazadovalo število trgovinskih obratov za 516, število obrtniških pa za 360 — Skupno padlo število trgovin in ofcrtov od nastopa krize za 6746
Zbornica za TOI je izdala statistiko o prijavljenih in odjavljenih trgovinskih in obrtniških obratih v II. Četrtletju letošnjega leta. Kar šmo morali ‘konstatirati že od 1. 1932. neprestano, to moramo konstatirati tudi sedaj. Trgovina in obrt propadata na vsej črti in nevzdržno.. To je žalostni dokaz, da se razmere za trgovino in obrt niso zboljšale 'niti najmanj. Boj trgovcev in obrtnikov za gol obstoj postaja vedno težji in stalno se množe vrste onih, ki so v tem boju podlegli. Obenem s padanjem števila trgovcev in obrtnikov pa pada tudi število davkoplačevalcev. Nič manj ko 6746 klientov je izgubila na ta način davčna uprava samo od leta 1932 dalje. Mislimo, da j© ta številka Že tako velika, da bi se morala tudi davčna uprava vprašati, če ni tudi njena krivda, da je tako silno padlo število davkoplačevalcev.
Ni pa niti treba posebej razlagati, kakšne »o socialne posledice tega nevzdržnega propadanja trgovine in obrta. Nobene možnosti; ni več za ljodi, <da »bi si V trgovini in Obrtu ustvarili eksistenco, in oelo oni, ki so sedaj na novo prijavili svoje obrte, bodo najbrže morali v kratkem te obrte odjaviti. Če ne morejo vzdržati niti' stari obrati, , Id so vzdržali ob nastopukri-ze, kako naj vadmže novi, ko< so ise od takrat zaradi zastoja vSeh poslov razmere še Znatno poslabšale.
Če podrobno pregledamo statistiko Zbo®-aiice, potem vidimo, da še naprej traja nazadovanje vseh onih trgovinskih strok ko v prejšnjih letih, le da je sedaj zajele nazadovanje še manufakiturno atreko. V I, četrtletju je padlo število manufaktumih trgovin za 1 obrat, v II. četrtletju kar za 13. To je jasen dokaz, da se vedno bolj kaže usoden vpliv prodajalnic tekstilnih tovarn. Mesece in mesece so že opozarjali trgovci, kako te prodajalnice uničujejo eksistenčno možnost trgovcem, a vedno so bili vsi ajpeli zaman. Sedaj potrjujejo suhe in neizprosne številke pravilnost prejšnjih opozoril; a bojimo se, da niti sedaj ne pri-die do zboljšanja. Menda nekateri odločilni ljudje res že mislijo, da je modrost v tem, če se ne upoštevajo zahteve trgovstva.
Od drugih strok so zlasti nazadovale: trgovine z živino za 20, s prašiči za 5, z železnino za 7, s lesom sa 34(1), s kurivom za 5 (nabavljalne zadruge!), z deželnimi
pridejki za 17, z živili za 8, z mlekom in mlečnimi izdelki za 10, z moko 5, z drugimi živili skupno za 18, s špecerijo za 8, branjarije za 24,■ kramarije za 6, trgovine z mešanim blagom za 41, za galanterijo za6, z vinom v zaprtih steklenicah za 8, z žganjem in pivom v zaprtih steklenicah skupno za 9, sejmarji za 15, avtotaksi za 13, iz-voščki za 4, prevozništvo s konji za 6 itd.
V obrtu nam dflte statistika to sliko: Več je odjavilo
usnjarji 15, kro^aa'7, smlje 29, čevljafii lK^ peki 3 itd. Naraslo pa je število*podkovnihft kovačev za 2, mehanikov za brivcev za 3, kmetskih mlinov za 7 in mesarjev- za 11.	,
V gostinski stroki je bilo skupno prijav 78, odjav pa 76. Torej za dve več, skupno s
I.	četrtletjeto, »ko je 26 odjav več, je padlo število' gostinskih obratov za 24. Značilne je, da se je znižalo število gostiln za 11, število krčm pa-je naraslo za 13. Tudi tu se vidi« da kar. naprej ttaja proletarizacija ljudstva.
Edino v industriji ®e opaža rahel napredek. Tako Je bilo v I. četrtletju prijavljenih 6, odjavljena pa 2 obrata, dočim jih je bilo v II. četrtletju prijavljenih 8, odjavljen pa noben obrat, da se je njih skupno število povečalo za 12. Ta napredek pa je več ko kompenziran z nazadovanjem produkcije v naših premogovnikih.
' ' *
■	1: • ’	fi	i	•	'
Ko smo zadnjič objavili statistiko Zbornice za TOI o nazadovanju trgovine in obrta, smo navedli, kaj bi. bilo treba storiti, da se to nazadovanje ustavi. Danes moramo žal znova konstatirati, da ge ni nič storilo, da ise to propadanje zaustavi, še vedno nočejo nekateri odločujoči činitelji razumeti, da rušijo temelje našega narodnega gospodarstva, ko puste, da tako nevzdržno propadata naša trgovina in obrt. Potrebno je zato, da sežejo trgovci in obrtniki po samopomoči. In ta samopomoč je v delu za napredek svojih organizacij in svojega stanovskega tiska. Če se trgovci in obrtniki te samopomoči ne oprimejo, potem je pač malo upanja, da se ubranimo popolnemu polomu trgovine in obrta. Naj vsaj to zadnje opozorilo v skrajni uri doseže svoj učinek, da se bo s cvetočo trgovino in obrtam začel zopet dvig našega gospodarstva.
Končno pa pozablja poslanec Makar, da bi uresničenje njegovega predloga težko zadelo zlasti vse podeželske trgovce, ki že itak v današnjih težkih časih komaj še vzidtržujejo svoje obrate. Vsi ti podeželski trgovci že itak silno trpe zaradi nelegalne konkurence raznih tujih potnikov ih krošnjarjev z manuf akt urnim blagom, ki pa naj bi bili sedaj popolnoma uničeni z legalno konkurenco krošnjarjev iz metliškega okraja. Kaj naj se pomaga enim s tem, da se uničujejo drugi? Zdi se nam, da tudi g. poslanec Makar spoznava, da je svoj predlog mnogo premalo premislil.
Je pa končno predlog g. Makar ja tudi čisto nepotreben. Podeželski trgovci so z manufakturnim blagom1 tako dobro založeni, zaradi medsebojne konkurence soce-ne njih blaga tako nizke, da je vsako krpš-njarenje z manufakturo odveč. A ne samo odveč, temveč naravnost v Škodo prebivalstvu in državi. Prebivalstvu, ker trgovec odgovarja kupcu tako zfi k^kovo^t blaga kot 'žk	ne	odgovarja rfuronfiif niti	¥esti.	Državi
je škodljiv predlog poslanca Makarja, bi ^fflMnjšal devizno moč trgovca, do-ini ibi povečal dohodek krošnjarja, ki ne plačuje nobenega davka. Tako je predlog poslanca Makarja ne samo v vsakem' pogledu neutemeljen, temveč tudi napačen in naravnost^ škodljiv,, Zato v koš s predlogom posl...Makarja!’
Samo Čudimo se, 4a poslanec kmetskega okraja nima druge skrbi, kakor da misli na krošnjarje z manufakturo!
pcedtofr poslanca Hlakacia
m	Mji	m	mrngffm	M
Narodni poslanec Dako Makar je zaprosil trgovinskega ministra, da se prizna prebivalcem občine Radatovič v metliškem okraju, da smejo krošnjaritt z manufakturo tudi v obmejnih okrajih in na prepovedanih mestih, kakor je ta pravica priznana prebivalcem dimotskega in kočevskega okraja. G. poslanec utemeljuje svojo prošnjo s tem, da so prebivalci občine Radatovič v prav tako težkem položaju, ko prebivalci imotskega in kočevskega okraja. Nadalje pravi poslanec Makar, da ti prebivalci nemoteno krošnjarijo z manufakturo v Nemčiji in na Češkoslovaškem in da bi se jim zato morala priznati enaka pravica tudi v Jugoslaviji. Tako pravi poslanec Dako Makar v. svojem predlogu.
Moramo kar takoj in z vso odkritosrč1 mostjo Teči, da smo slišali sicer že mnogo predlogov, vendar ne zlepa tak6 popolnoma nemogočega predloga, kakor je ravno predlog poslanca Makarja. Dolžnost narodnega
poslanca je, da skrbi za blagostanje vsega okraja, in je zato še več ko čudno, če narodni poslanec predlaga privilegije za posamezne vasi. Saj končno ni beda v metliškem okraju doma le v občini Radatoviči, temveč tudi v drugih občinah. Zakaj torej privilegij le eni občini? In zakaj sploh privilegiji? Ali ni mnogo bolj pravilno, da ee dvigne gospodarsko stanje vsega okraja in da v večjem blagostanju vseh zraste tudi blagostanje posameznika, kakor pa da se pomaga s posebnimi pravicami le enim, drugi pa puste v bedi?
Pa tudi utemeljitev g. poslanca je docela napačna. Prebivalcem kočevskega okraja je dovoljeno krošnjarjenje le z domačim blagom, to je z blagom, ki ga sami izdelujejo. Ni jim, pa dovoljeno krošnjarjenje z manufakturo. G. poslanec Makar se torej temeljito moti, če misli, da je glede krošnjarjenja z manufakturo dovoljena sploh kakšna izjema.
Popoln uspeh Mariborskega tedna
IV: Mariborski teden se je zaključil v nedeljo ter se izkazal kot popolen uspeh. Obisk tedna je bil naravnost presenetljivo velik, saj je obiskalo teden in njegove prireditve' da 80.000 ljudi. Samo železniških legitimacij je uprava tedna žigosala nad 6000, kar dokazuje, da je bil tudi obisk tujcev zelo dober. Zadovoljni pa so z uspehom tudi razstavljalci.
Posebno velik pa je moralni uspeh tedna. Razstave Mariborskega tedna so dokazale, da je Maribor krepko razvijajoče se gospodarsko središče. Posebnost Mariborskega tedna je bila tekstilna razstava. Obiskovalci tedna so kar zastrmeli, ko so vi, deli na tekstilni razstavi, kako krasno in dovršeno tekstilno blago izdelujejo mariborske tekstilne tvornice. A tudi mariborski obrtniki zaslužijo polno priznanje za svoje razstavljene predmete. Vsa čast jiml Tudi vpe druge razstave so bile na visokem nivoju.
Omeniti je še, da je dobil Maribor za Mariborski teden tudi krasno preurejeno Aleksandrovo cesto, da je bil vsak tujec pri-, jetno presenečen. Skratka: Maribor se je s svojim IV. tednom izkazal in vsak, kdor je obiskal teden, je odšel zadovoljen.
številne obrtniške razstave
so bile otvorjene v juliju in avgustu. Pod pokroviteljstvom predsednika Zbornice za TOI g. Ivaha Jelačina je bila obrtniška razstava v Kamniku. Nadalje sta bili skoraj istočasno otvorjeni obrtniški razstavi v Št. Vidu nad Ljubljano ih v Celju. Vse razstave so bile zelo dobro obiskane in se morejo pohvaliti s svojim uspehom. Našim vrlim obrtnikom k uspehom čestitamo!
OUZD v juliju
Skupno število zavarovancev je padlo za 623 na 82.212, in sicer je število inoških padlo za 1144, Število ženskih zavarovancev pa je naraslo za 521. Odstotek .bolnikov se je nekoliko znižal. Povprečna dnevna zavarovana mezda se je znižala pri moških za 0,39 na 24.83 Din, pri ženskah: Ra za 0.19 na 17.91 Din. Celotna dnevna zavarovana mezda je zato padla za 46.432 na 1,824.232 Din. — Poročilo poudarja, da sp začele delavske mezde zopet padati v večjem obsegu. .
mt OTI i
Slovensko gospodarstvo in vtUvnisUe dobave, pcetnoga
I/etika anketa ibaeniu aa l/f) aaeadi ponovne. ceduUciie žeteznišlUU nabav v stavensldU pu-mogavnitaU - Paati dvojni rneci - hod 10 tniUfansUa izguba industaie, na stotine delavcev
na usti - hetepa ozadje vseU teU udukcii
Vse kaže, da bo iz redukcije premogovnih železniških nabav nastala nova afera. Kajti kljub skrbno izbranim frazam o ra-cipnalizaciji pri železniških nabavah premoga, prihaja vedno bolj na dan nelepa slika o nedovoljenem favoriziranju nekaterih zasebnih premogovnikov v Moravski in Drinski banovini, in sicer tako na škodo državne blagajne, ko v obup stotinam delavskih družin in v nepopravljivo škodo vsega slovenskega narodnega' gospodarstva. Podatki, ki so jih strokovnjaki podali na tej anketi, so postavili na laž vse te fraze o racionalizaciji ter z neizprosno jasnostjo odkrili pravo ozadje te racionalizacije. In dokazano je bilo, da treba takoj in brez odloga razveljaviti sklep o redukciji železniških nabav v naših premogovnikih, obenem pa s trdimi kazenskimi sankcijami nastopiti proti onim, ki leto za letom spravljajo v obup na tisoče delavskih družin ter razburjajo vso slovensko javnost. Javno zlo' ne pa racionalizacija je redukcija premogovnih nabav v Sloveniji in proti temu zlu protestira vsa Slovenija in z njo vsi, ki hočejo, da vladata v naši državi red in dobro gospodarstvo. Vse priznanje pa tudi
naši Zbornici, da je na tako temeljit način posvetila v vso to neveselo zadevo.
Anketa Zbornice
Ker je zaradi ponovnih premogovnih redukcij nad vse prizadeta ne le slovenska premogovna industrija, temveč vse slovensko narodno gospodarstvo, je sklicala Zbornica za TOI v torek konferenco, ki jo je otvoril in vodil podpredsednik zbornice g-Konrad Elsbacher iz Laškega in katero je temeljito pripravil gen. tajnik ^zbornioe Ivan Mohorič. Konference so se' udeležili ti gospodje: rudarski glavar inž. Močnik, za Zvezo tndustrijcev inž. Milan Šuklje, za Zvezo trgovskih združenj Ivan Bahovec, za Delavsko zbornico tajnik Filip Uratnik, za Združenje rudarskih inženjerjev univ. prof. inž. Gostiša, za TFD direktor dr. Vrhunec, lastnik šentjanškega premogovnika g. Ja-kil, zastopnik železniške direkcije inž. Fine, ravnatelj Glavne bratovske skladnice Dular, predsednik II. skupine rudarske zadruge Pliberšek ter župani, obč. svetovalci in zastopniki gospodarskih organizacij iz premogovnih revirjev.
\ZeiiU govoctrgovca Pavlina
uz	Jjcbov
Ministrski svet je skoraj brez izpremem-be osvojil poročilo in predloge strojnega Oddelka gen. dir. državnih železnic, da se morajo zaradi varčevanja in racionalizacije ter razbremenitve prevoza premoga zmanjšati količine nabav, obenem pa tudi cene premoga za državne železnice, številke, s katerimi je podkrepljeno poročilo ministrskemu svetu, so verjetno napravile vtis, da so ti predlogi strojnega oddelka tako utemeljeni, da se jim ni mogoče upirati. Mi se pa žal ne moremo ubraniti vtisa, da se je postopalo proti raznim premogovnikom v državi z neenakim merilom.
Kaj pravi objektivna analiza redukcij
Ce je celotna nabavljena količina premoga od 133.470 ton mesečno znižana na 127.330 ton, torej mesečno za 6140 ton, potem tej redukciji ni ugovarjati, če se je strojna služba železniške uprave v tej meri racionalizirala, da dosega z manjšo količino premoga večje uspehe, ker pač vsi Vemo, da se je transportna tonaža od leta 1932. vsako leto zviševala in bi torej morala večji transportni tonaži odgovarjati tudi večja količina porabljenega premoga. Ge je torej železniška uprava res mogla doseči tako varčevanje, potem je stvar popolnoma v redu. Ali pa je to tudi dosegla?
Slovenski premogovniki prikrajšani
Pri razdelitvi redukcij na posamezna premogovna področja pa se ni postopalo enakomerno. Premogovnikom v Dravski banovini je znižana dodeljena dobava od 36.920 tem na 82.320 ton. Udeležba dravskih rudnikov na kritju celotne potrebe železnic n a premogu se je znižala otl 27'6°/u na 25-3%. Od skupnega znižanja 6.140 ton odpadeta slovenske premogovnike celih 4.600 ton ali 75 odstotkov vseh redukcij, dočim bi pri enakomerni redukciji znašala ta samo 27-6°/o; Tri četrtine v«eh redukcij so zadele torej Slovenijo!
. Ce pogledamo nazaj v zadnjih 7 let, potem* vidimo, da se premogovna industrija v Sloveniji skoraj sistematično zapostavlja. Odstotek deleža premogovnih dobav za že-
leznice iz slovenskih rudnikov je znašal v primeri s celotno potrebo premoga za železniške s vrhe:
L. 1929./30. 45‘2%, in je padel naslednje leto na 29%, potem se povišal na 31-2°/o, da je potem že v 1. 1932./38. padel na 27-8%>, ostal prihodnje leto na isti višini, nato pa padel v letu 1934./35. na 27-6% in letos na 25,3#/o.
Kljub ponovnim obljubam, da ne bo več redukcij, so se vedno znova ponavljale in končni efekt je bil, da je padla količina dobav premoga iz Dravske banovine za skoraj polovico.
Mesečni kontingent Trboveljske, ki je znašal 1929./30. še 75.000 ton, je padel leta 1934./35. na 32.500 ton in znaša sedaj samo še 29.200 ton. V primeru z letom 1929.-1930. je bil reduciran na 40% takratnega kontingenta, dočim bi moral znašati še danes 53.250 ton mesečno, če bi se namreč reduciral kontingent v razmerju takratne in sedanje porabe premoga. Zaradi sistematičnega zapostavljanja slovenskih premogovnikov je samo TPD oškodovana za
288.000	ton železniških naročil na leto.
Celotno so bile znižane količine železniških nabav za 4.6%. Pri linearnem znižanju kontingentov vsem rudnikom bi se nabavke morale razdeliti takole:
Državni rudniki (razen Slovenije) 43.200 ton.
Srbija (priv.) 28.430 ton.
Hrvatska, Bosna, Dalmacija (privatni) 20.560 ton.
Slovenija 35.320 ton.
Po sklepu ministrskega sveta pa je dodeljeno:
Državni rudniki 48.420 ton.'
Srbija 27.750 ton.
Hrvatska, Bosna,, Dalmacija 18.840 ton.
Slovenija 32.320 ton. «* »
Slovenski premogovniki s*o torej prikrajšani za 36.000 ton na letoi, to je za 1 do 2 delovna dneva, kar pri sedanji že itak slabi zaposlitvi delavstva vpliva naravnost katastrofalno. Samo na mezdah pomeni ta redukcija izgubo 4 do 5 milijonov Din.
Kako se favorizirajo premogovniki Bosne in Srbije na škodo drugih, kažejo te številke:
	n rt	CJ f/l	rt S	. —i
1	u £ a .5	/I ✓ 4) >	s 73 d £	’3 M
1	* 1		. bfi •-1 rt >—< -S	BS
c2		1-4 TJ	4—4 -4-*	
Dravska	36.920 ton	36.920 ton	32.320 ton	— 4.600
Savska	11,410 ton	11.410 ton	9.150 ton	— 2.260
Primorska	3.950 ton	3.950 ton	3.950 ton	— 300 + 1.800
Vrbaska	3.040 ton	3.040 ton	2*740 ton	
Drinska	36.520 tou	38.520 ton	40.320 ton	
Dunaviska	2.500 ton	2.500 ton	2.400 ton	— 100
Moravska	33.930 ton	30.730 ton	83.100 ton	+ 2.370
Zefcska	3.200 ton	2.850 ton	3.350 ton	-j- 500
Skupno	133.470 ton	128.920 ton	127.330 ton	
Ali se zato reducira Dravski banovini 4600 ton, da dobe te dobave premogovniki v Drinski in Moravski banovini? S čiin utemeljuje gen., dir. dlrž. železnic tako enostransko postopanje? Imamo pravico, da zahtevamo na ta vprašanja odgovor, ker tu ne gre le za delničarje Trboveljske, temveč tu gre za stotine delavcev, ki bodo zaradi teh redukcij ob kruh in zaslužek. Redukcije premogovnih dobav pa so tudi v vsem gospodarstvu vsekale zelo globoke rane tor oškodovale kmetske sloje, spravile v najvččjo zadrego občinske samouprave ter naložile bratovskim skladničam in banovinskemu socialnemu skrbstvu nova in težka bremena.
Kje so vzroki za te redukcije?
Ali naj trpi morda vse, gospodarstvo v okolišu premogovnih revirjev, ker se zaradi nerednega plačevanja že izvršenih dd-bav Trboveljski nakopičijo od čaSa do časa visoki milijonski računi neporavnanih faktur na državnih blagajnah? Ali naj zaradi borbe, ki jo vadijo nekatere oblasti proti delničarjem TPD, trpi posledice gladno prebivalstvo v trboveljskih revirjih, v pasivnem -kočevskem okraju in v državnem rudniku v Velenju?
Pa da s*e vrnemo k motivaciji zadnjih redukciji Železniška uprava pravi, da je morala omejiti dobavo neracionalnih in neekonomičnih vrst premoga ter da ne more več uporabljati kalorično tako slabega premoga, ki ne odgovarja predpisom. Samo pohvaliti bi bilo treba železniško upravo, če bi bilo vse res tako, kakor pravi. Toda resnica je ta, da je železniška uprava izločila v Sloveniji ligndtske rudnike v Velenju, Beli Krajini in tudi Kočevju (ker z dodeljenimi 200 tonami ta ne more obratovati), v drugih pokrajinah pa pridržala premoge mnogo slabših kvalitet, tako iz premogovnikov v Mostarju in Ugljeviku (drž.), na Hrvatskem v Bregi in Pitomači ter v Srbiji v Kletnovniku, Kosovem, Op loncu, Zaječarju in Zvedanu. Zopet moramo vprašati, kako more utemeljevati strojni oddelek ta neenaki postopek?
Ko *se znižuje dobava premoga iz slovenskih premogovnikov, pa se istočasno povečuje ha veliko dobava srbijanskega premoga v območje ljubljanske direkcije. Ta premog i se prevaža 800 km daleč in je praktično popolnoma neuporaben, čeprav so baje v laboratorijih dognali njegovo visoko kalorično vrednost. Resnica pa je, da se more uporabljati le, če se meša z našim rjavim premogom in še potem je njegova izdatnost le delna ter zdaleka ne odgovarja domnevnim gorilnim vrednotam. Zato ga ostaja tudi vedno več neporabljenega v skladiščih. Iz tega premoga se vsiljuje v Slovenijo trikrat več, kakor ga pa kurilnice sploh morejo uporabiti. Zakaj pa tu naenkrat ne veljajo več načela ekonomičnosti? Kdo je vendar interesiran na teh dobavah, da ®o te sploh mogoče? Nad 2000 ton se dobavlja tega premoga našim kurilnicam več, kakor ga morejo te sploh uporabiti! A naš premog naj bo izrinjeni Ge bi bilo že res, da so naši ligniti iz Kočevja, Velenja in Bele Krajine preslabi, zakaj pa se potem ne poveča dobava prvovrstnega premoga iz Trbovelj. Zagorja in Hrastnika? ..V-	*•-	':
Vprašati pa maramo tudi nadalje, če je morda v skladu s predpisi državnega računovodstva, da železniška uprava ne plačuje sproti računov slovenskih premogovnikov, istočasno pa daje večmilijonske predujme nekaterim rudnikom v Srbiji za bodoče dobave.
V preteklem letu so dobavili erbijanski rudniki ljubljanski direkciji 40.000 ton premoga, čeprav je znašala maksimalna potreba samo 15.000 ton ter so tako izgubili domači premogovniki 25.000 ton letne dobave. Le prerazumljivo je, če vzbuja tako postopanje v času, ko so morali slovenski premogovniki praznovati več ko polovico meseca, silno ogorčenje.
Sklep ministrskega sveta o redukciji premogovnih dobav stopi *v veljavo šele 1-novembra. S tem se je hotela preprečiti nevarnost neposrednega učinka in odpora v revirjih. Zaradi tega pa seveda redukcija ni nič manj napačna, ker je čisto postranskega pomena, s katerim terminom je dekretirana.
Reducirane pa niso samo količine dobav, temveč tudi cene premoga, in sicer kar za pet mesecev nazaj. Navidezno se znižanje cen tiče samo podjetnika. Pri podrobnejši analizi pa vidimo, da so tudi pri cenah po dobro premišljenem načrtu prikrajšani slovanski'rudniki. Tako so cene za črni premog reducirane za 3.6%, za rjavi za 5.6% in za lignit za 7.2%, dočim državnim rudnikom, ki bi morali predvsem prispevati k znižanju cen, pa samo za 4%. Pravično pa bi bilo, da bi se cena znižala za vse rudnike enakomerno. A to se ni zgodilo. Srbijanskemu črnemu premogu, ki velja povprečno 200 Din za tono, se je znižala cena za približno 7 Din za tono, trboveljskemu kosovcu pa, ki velja povprečno 160 Din tona, pa za 9 Din. Srbijanskemu premogu, ki ima višjo ceno, se je torej cena znižala v manjši meri kot rjavemu premogu in lignitu iz Slovenije in Hrvatske. Pač očiten dokaz' pristranosti!
Strojni oddelek gen. dir. železnic določa cene na podlagi ponudb, ki jih ima od nekaterih srbijamskih premogovnikov. To postopanje pa ni pravilno, ker vladajo v srbi-janskih in bosanskih premogovnikih čisto posebne razmere. Ti premogovniki ne poznajo profesionalnih rudarjev, temveč delajo v njih okoliški kmetje, ki se vrnejo na svoje domove na deželo, če se ustavi delo v rudnikih. Pri nas pa so rudarji izgubili že vsako zvezo z zemljo, in če pride redukcija, potem sploh ne morejo iti nikamor. Poleg tega ne poznajo srbijanski rudniki niti primeroma takšnih socialnih dajatev kakor slovenski. Ne plačujejo pa tudi ne onih samoupravnih doklad, kakor slovenski, in končno je v njih za varnost rudarjev silno slabo preskrbljeno, radi česar je tudi vedno polno nesreč. Dogaja pa se oelo to, da delavci po več mesecev ne dobivajo svoje plače, in čeprav uživajo nekateri teh srbijanskih rudnikov stomilijonska posojila Nar. banke po nizki obrestni meri. Vrhu vsega pa je še prehrana v Dravski banovini mnogo dražja, kakor pa v srbijanskih revirjih. Zato nimajo srbijanski premogovniki niti zdaleka teh režijskih stroškov kakor slgvenski premogovniki, zbog česar morejo tudi vedno nuditi nižje cene.
S teni zniževanjem cen pa se dosegajo lifc hegativne posledice, ker se niža socialni standard delavstva. A že sedaj smo na skrajni meji eksistenčne možnosti. Ce se to socialno miniranje naših krajev ne neha, potem bomo nujno Zopet doživeli razburljive dogodke nekdanjih dni, a verjetno še hujše.
Redukcije dobav in cen morajo privesti do teh težkih posledic: Slovenski rudniki bodo morali prilagoditi obseg obratovanja zmanjšanemu odjemu in znižanim Cenam. Rudniki Velenje, Kočevje in Bela Krajina pa bodo morali sploh ustaviti obratovanje.
Slovenska premogovna industrija izgubi zaradi zmanjšanja dobav na leto dohodek 10 milijonov Din, za isti znesek pa se bo zmanjšal tudi dotok javnih sredstev v gospodarstvo baše banovine.
Najmanj 5(10 rudarjev izgubi delo.
Poleg tega pa se bo znižalo število delavstva še v trboveljskem revirju.
Jasno je, da takšna gospodarska politika ne more ostati brez nevarnih političnih odmevov -in težkih gospodarskih posledic. Zato zahtevamo, da se sklep ministrskega sveta prekliče in da se ohrani stanje, ki je vladalo pred 1. aprilom 1935.
Velefcgcvina
A.SARABOIU
v Ljubljani
blago
vel ml žganja, moko (or deželne pridelke — kakor (udi razno« vrstno
rudninsko vodo
Lastna prežama za kavo In m dUave z električnim
UdaiLlMi C—lld — 1—r■!■■■»
pzoUst delavstva
V imenu rudarskih zastopnikov je prečita! tajnik Delavske zbornice Filip Urat-i*ik spomenico delavstva, iz katere povzemamo sledeče, vsega upoštevanja vredne ugotovitve.
Obup in ogorčenje so povzročile vesti o redukcijah v delavskih revirjih. In naravno! V kočevskem rudniku, kjer je delalo &e pred desetimi leti nad 1400 rudarjev, izgubi zaradi napovedanih redukcij še zadnjih 100 rodbinskih očetov zadnji zaslužek, ki so ga imeli od par dni mesečne zaposlitve. Isto se bo zgodilo v nekaterih drugih manjših rudnikih, v večjih rudnikih pa bo nastopilo še večje praznovanje.
Najbolj pa vznemirja delavstvo spoznanje, da se tako sistematično dela le proti rudnikom naše banovine in to kljub obupu delavskih množic, ki je privedel že do dveh gladovnih stavk rudarjev.
Znižanje naročil drž. železnic v Dravski banovini je postalo v zadnjih 6 letih že sistem. Nad 2500 rudarjev je izgubilo samo radi tega delo in zaslužek. Če pa bi bile redukcije v vseh banovinah enakomerna, potem bi bilo v naših rudnikih brezposelnih samo 1300, ne pa 2500 rudarjev. To postopanje je privedlo
do najtežjih socialnih posledic
Iznos rudarskih mezd je padel od letnih 168 milijonov Din y letu 1929 na 68 milijonov v letu 1934. Število rudarjev je padlo ftd 8977 na 4636. Zaradi znižanja mezd pa so težko prizadeti tudi vsi orni onemogli in brezposelni rudarji, katerih eksistenca je odvisna edino od zaslužka njih zaposlenih rudarskih tovarišev. Od1 zaslužka rudarjev pa je odvisna tudi eksistenca vseli trgovcev in obrtnikov v rudarskih revirjih.
Socialne dajatve, ki se odbijajo od zaslužka delavcev, dosegajo 12% zaslužka. V poletnih mesecih pa ima 60% delavstva samo 400 Din tistega mesečnega zaslužka in tedaj gre ena četrtina vsega zaslužka *a socialne dajatve.
Že brez sedanjega znižanja naši rudarski revirji deloma gladujejo. Ce bi se dobave še nadalje znižale, poleni ni drugega izhoda, kakor da mora dati brezposelnim služek država ali pa podpore v višini na novo odtegnjenih zaslužkov.
Preseljevanje rudarjev v druge rudnike na jugu je nemogoče, ker ti rudniki novih delavcev ne potrebujejo. Na stotine naših brezposelnih rudarjev, ki so odšli v južne rudnike, je doživelo težka razočaranja, ker so v teh rudnikih nemogoče razmere.
Pravi namen redukcij premogovnih dobav
je mogoč le dvojen: ali se hoče na račun drugih krajev očuvati neke pokrajine pred posledicami krize, ali pa «e hoče po premišljenem načrtu preprečiti razvoj rudarske industrije v Sloveniji. V tem drugem primeru pa je dolžna celota, da plača le načrte, ki veljajo na stotine milijonov. Delavske organizacije nad vse obžalujejo, ce *o vztraja pri gospodarski politiki, ki mora povzročiti psihološko skrajno destruktivno učinke.
Pred dvemi leti so ministrske in banovinske komisije že ugotovile, kako obupno stanje vlada v rudarskih revirjih. Dvanajsta ura je že, da se izvede pravo brezposelno skrbstvo. Nadalje je potrebno, da •;e prevelika racionalizacija omeji, da se previsoki osebni dohodki reducirajo, prav ta Ivo tudi zaslužki od kapitala i n da se pravilno reši tudi vprašanje bratovskih skladnic.
Z vso odločnostjo pa se mora delavstvo upreti vsakemu poskusu znižanja delavsk:h mezd. Po kolektivni pogodbi je tudi vsako znižanje za prihodnje tri mesece izključeno. Rudarsko glavarstvo naj skliče anketo, da bi se znižanje mezd * uvedbo akordov in večanja storitev preprečilo tudi v bodoče.
Rudarsko delavstvo je enotno. Mnogo tu
navedenih vprašanj morejo rešiti le politični činitelji in delavstvo sprejema pomoč od vsake strani. Naj pa se ne pomaga delavstvu le zaradi politične agitacije. Ker more samo enotnost prinesti delavstvu uspeh, bo to ostalo tudi enotno.
Spomenico so podpisale vse strokovne organizacije rudarjev.
Sledila je zelo zanimiva debata, o kateri Pa bomo zaradi pomanjkanja prostora podali prihodnjič.
O konferenci pa smo poročali obširneje, ker gre pri redukciji železniških premogovnih dobav v Sloveniji za ©no temeljnih vprašanj slovenskega gospodarstva. Po-
• trebilo je zato, da posveča slovensko časopisje teinu vprašanju neprestano naj večjo pažnjo.
Koncem konference je bila soglasno sprejeta ta
cečotuMia
Konferenca je preniotrila politiko razdelitve državnih dobav, ki se vodi zadnjih sedem let, in je ugotovila, da se pri vsaki novi razdelitvi sistematično zapostavljajo rudniki v Dravski banovini. V celoti jim je v tem razdobju zmanjšana dobava od 45.2% na 25.3%, torej skoro na polovico po količini in za 55% po cenah. Ta politika je imela že dosedaj porazen učinek ne samo na gospodarske prilike v prizadetih premogovnih revirjih, marveč občuti njene posledice celotno gospodarstvo Dravske banovine. Kljub teinu, da so redukcije staleža delavstva kakor tudi zaposlitve preostalega delavstva v zadnjih letih dosegle katastrofalne razmere, gre nova razdelitev v tej smeri zopet korak dalje in ogroža z redukcijami stotine delavstva v njihovi eksistenci, ker grozi, da bo izvedba sprejetih sklepov povzročila ustavitev obratovanja treh velikih rudnikov ter nadaljnje redukcije v ostalih revirjih. Konferenca je ugotovila, da dočim se zmanjšujejo dobave '\% Dravske banovine, da se istočasno povečujejo dobavni kontingenti drugim revirjem. Konferenca obsoja najodločneje tak pristranski postopek in favoriziranje poedinih drugih rudnikov na škodo slovenskih rudnikov. Konferenca ugotavlja, da se načela, s katerimi se skuša motivirati redukcija naših dobav, ne izvajajo napram drugim rudnikom in da se iz njih prevzema premog, ki je kvalitetno enak in celo slabši od premogov, ki so bili iz naših krajev iz razloga neekonomičnosti odklonjeni.
Konferenca protestira proti temu, da se hoče s pristranskim postopanjem oškodovati naše gospodarske interese in spraviti zopet stotine profesionalnih rudarjev, ki nimajo druge možnosti življenskega obstoja, ob eksistenco, in zahteva, da se sprejeti odlok podvrže na podlagi ugotovitev in podatkov, ki so vsebovani v strokovnih poročilih, ki so bila podana na današnji konferenci in v katerih je stvarno prikazana krivična enostranost nove razdelitve dobav, takojšnji reviziji in izdejstvuje od-pomoč, upoštevajoč pri tem naslednja načela:
1. Krajšanje kontingentov se sme izvršili le za vse rudnike v državi v enaki meri in na enak način.
2. Ako se želi izločiti slabše vrste premoga, se mora to načelo izvajati pri vseh rudnikih v državi dogledno in enakomerno. V tem naj se izločena količina dodeli drugim rudnikom istega bazena (n. pr. Kočevje, Velenje trboveljskim rudnikom).
3. Iz oddaljenih revirjev se morajo dodeljevati direkcijam državnih železnic Ljubljana in Zagreb samo one vrste in v oni količini, ki so stvarno najnujnejše potrebne in ki se dajo racionalno uporabiti.
4. Ako je znižanje cen neobhodno potrebno za uravnoteženje železniških financ, ga je treba izvesti tako, da bo vsem mdnikom zmanjšana cena za enake odstotke in da bo onim, ki imajo višje cene, odvzelo več, kakor rudnikom z nižjimi cenami, ne pa obratno, kakor s© je zgodilo sedaj. Ta zahteva je ne samo pravična, temveč tudi logična.
5. Končno smatra konferenca, da znižanje cem ne more veljati za nazaj, temveč šele od dneva objave sklepa naprej.
Konferenca opozarja, da bi neupoštevanje teh načel lahko rodilo tudi skrajno ne-povoljne politične posledice in zato smatra, da se ne sme dopustiti, da bi živel narod v prepričanju, da ne veljajo v naši svobodni državi za vse enake pravice in enake dolžnosti.
Hw/a UcecUtna politika VUu&dn6 banke-
Komunike o bivanju zastopnikov Narodne banke v Zagrebu
Da se urede vsa važna vprašanja našega denarništva, sta obiskala guverner Narodne banke dr. Milan Radisavljevič in gen. direktor banke dr. Protič vsa naša večja mesta, kjer sta se sestala z vodilnimi ljudmi našega denarništva. O sestanku v Zagrebu je bil izdan ta oficialni komunike:
Razvoj kreditnih razmer, zlasti v okviru onega dela denarnega trga, ki ga tvorijo denarni zavodi pod zaščito, je obeležen s hranitvijo znatnih gotovim, ki leže brezplodno v njihovih blagajnah, ter s pomanjkanjem kratkoročnih bančnih plasmanov. Iniciativa Narodne banke gre za tern, da se ustvari možnost za nove kratkoročne plas-ntane. V ta namen bo banka svojo kreditno politiko vodila bolj elastično, da bi se mogla dosedaj neizkoriščena denarna sredstva banke dati na razpolago narodnemu gospodarstvu.
Razpravljalo se je tudi o novem poslovanju denarnih zavodov pod zaščito ter o novem kreditiranju, ki bi ga dovoljevala Narodna banka denarnim zavodom, da bi jim služili ti krediti kot zaledje za plasmam njihovih sredstev od novega poslovanja.
Prav tako se je tudi razpravljalo o iz-premembi člena 21. uredbe o zaščiti denarnih zavodov, da bi se dosegla širša možnost za plasiranje novih sredstev s ciljem močnejšega kreditiranja narodnega gospodarstva.
Drugo vprašanje, ki so ga predložili zastopniki Narodne banke, je vprašanje lom-bardiranja državnih obveznic denarnim: zavodom, toda ne tako, kakor dosedaj, potoni lombarda in zadolžnic, temveč po tekočem računu. Ta novi način lombardiranja bi pomenil za denarne zavode znatno zboljšanje pogojev, da se more pričakovati močnejši interes denarnih zavodov za Lombard državnih obveznic pri Naiodni banki in do-slodno tudi za državne obveznice sploh.
Tretje vprašanje, o katerem se je raz-piavljalo, je popolnoma nova operacija za naš denarni trg in se tiče reporta drž. obveznic. Zaenkrat pa se bo ta report, ki se opravlja po 100% borzne vrednosti in ne le po 75% kakor pri lombardu, omejil na 5% drž. obveznice za javna dela.
Četrto vprašanje pa je bil načrt predloga, da mesto avize v klirinških vplačilih izdaja Narodna banka klirinška nakazila v
obliki oekov. S tem bi se olajšalo kreditiranje izvozne trgovine.
Peto vprašanje je bil obtok srebrnega denarja. Zastopniki Narodne banke so izjavili svoje soglasje, da sprejema Narodna banka, čeprav ni po zakonu dolžna, večje vsote srebrnega denarja v zaokroženih zneskih.
Sestanek v Ljubljani
V ponedeljek sta se sestala zastopnika Narodne banke guverner dr. Radosavljevič in generali direktor dr. Protič v Ljubljani z zastopniki denarnih zavodov. Guverner Narodne banke je najprej razložil v smislu zgoraj objavljenega komunikeja novo kreditno politiko Narodne banke, nakar je kot prvi govoril v imenu naših denarnih zavodov dr. Slokar. V svojem govoru je zlasti navedel želje denarnih zavodov, ki jih more rešiti Narodna banka sama, in želje, ki bi bile izvedljive šele s sodelovanjem vlade. Razložil je tudi stališče denarnih zavodov do kmetske zaščite ter podal nekatere konkretne predloge, kako normalizirati denarni trg. Za njim je govoril ravnatelj Krolta, nato pa še ravnatelja Tosti in dr, Basaj. — Udeleženci konference so imeli vtis, da se res namerava pomagati denarnim zavodom. Upamo, da bo ta podpora tudi konkretna, kajti prvi pogoj normalnega poslovanja denarnih zavodov je, da bodo imeli ti denar, da bodo mogli začeti izplačevati vloge, nakar bo takoj konec nezaupanja in s tem tudi krize.
Turistični sporazum z Avstrijo
je bil končno vendarle dosežen. Avstrija bo odpravila dolžnost potrdila o plačanih davkih za potovanje v Jugoslavijo, prav tako pa tudi Jugoslavija. Nadalje se po novem sporazumu dovole razne olajšave glede vizumov, zlasti za skupinska potovanja ter tudi razne devizne olajšave.
Solarna v Ulcinju bo začela letos pridobivati sol
Solarna v Ulcinju, ki se je začela graditi že 1. 1927. in ki je veljala ogromne milijone, bo letos vendar začela pridobivati sol. Še v letošnjem letu bo pridobila 500 do 600 vagonov soli. Solarna ima devet bazenov in lastno elektrarno, ki ima 380 konjskih sil. Sol bo dobavljala solarna zlasti v Dravsko in Zotsko banovino.
CIKOPI1A
NaS pravi domači izdelek
Pred imenovanjem davčnih odborov
Po § 27. zakona o dvanajstinah imenuje dva člana davčnega odbora finančna direkcija po svobodni izberi, dva člana pa pristojne zbornice iz vrst zavezancev pridob-nine. Položaj za davkoplačevalce je s tem bistveno poslabšan, ker so imeli dosedaj davčni zavezanci v davčnem odboru večino, sedaj pa nimajo več te večine. Nova določba je stopila 1. avgusta že v veljavo in zato je finančno ministrstvo naročilo finančnim direkcijam, da takoj odrede vse potrebno, da bi se mogli imenovati davčni odbori že do 20. avgusta. Finančno ministrstvo nalaga finančnim direkcijam, da imenujejo drugega člana iz vrst zavezancev na pridobnino, dočim je prvi član in oba namestnika iz vrst davčnega uradništva. Obenem morajo davčne uprave pozvati zbornice, da imenujejo v 14 dneh po dva člana in po dva namestnika ter da njih imena takoj sporoče davčni upravi. Takoj nato morajo davčne uprave sklicati davčne odbore, da razpravljajo o predlaganih odmerah pridobnine za leto 1935. Končno opozarja ministrstvo šefe davčnih uprav, da poskrbe, da bodo predsedniki davčnih odborov ni višini svojih nalog in da bodo pazili na to, da se bo v davčnih odborih razpravljalo objektivno in v miru.
Pojasnilo o potrdilu plačanih davkov
Zaradi številnih vprašanj posameznih državnih ustanov je izdalo finančno ministrstvo pojasnilo, da se -morejo zahtevati potrdila o plačanih davkih samo od dobaviteljev in podjetnikov, ki imajo terjatve do države za storjene dobave ali usluge. Potemtakem se ne smejo zahtevati potrdila o plačanih davkih ob priliki drugih izplačil, kakor so n. pr. izplačila na račun zasebnih upnikov po sodni ali upravni zaplembi plač državnih nameščencev, ker so to terjatve do državnih nameščencev, ne pa do države. Prav tako ni zahtevati potrdila o plačanih davkih od hišnih posestnikov ob plačilu najemnine za poslopja ali prostore, ki jih ima v najemu država, ker se zakupodajec ne smatra kot dobavitelj ali podjetnik. Nadalje se ne »mejo zahtevati potrdila o plačanih davkih pri dobavi kmetskih proizvodov, ki jih dobavlja vojska neposredno od kmetov ter končno pri dobavah, ki se izvrše brez javne licitacije ali pismene pogodbe, temveč neposredno komisijsko iz roke v roko, če vrednost takšne dobave ne presega 10.000 Din.
Povpraševanje
Tvrdke, ki se zanimajo za prenos pošte z avionom za evropske države, naj se direkt no obrnejo na »Air France A. DBeograd, Kralja Petra ulica 36.
Tvrdka G. B. Rosenberg, Trst, via Bel-poggio 1 A., se zanima za zastopstvo tukajšnjih lesnih industrij.
Tvrdka E. Barkan, Konigsberg P., ki ima podružnico tudi v Rotterdamu, se zanima za večje množine fižola, sladke repice in gorčičnega semena.
barv«, pleaira In ke-miine anali oblek«, klobuke itd. Skrobi in ivetlolika »raje«, ovratnike in manšete. Pere, mil, monga in lika domate perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. 8elenbu»«or« ni. S. Telefon it M-71
Že v 24 urah
enapsfvo
Stanje Narodne banke
(Vse-v- milijonih Din.)
Po izkazu z dne 22. 7. je znašala skupna kreditha in devizna podloga banke 1366,6 ter se je dne 8. 8- znižala za 1,39 na 1.365,2/ Devitfe izven podloge* so se dvignile dne 31. 7. od 202,8 na 214,9 in dne 8. 8. na 223,8. •
Vsota kovanega denarja se je zvišala od 309,2 dne 22. 7. na 282,7 dne 8. 8.
Posfojila napredujejo stalno. Dne 22. 7. so znašala 1768,7, dne 31. 7. 1765,9 in dne 8. 8. 1761,1.
Bankovcev je bilo v obtoku dne 22^7. za 4414,7, dne 31. 7. za 4513,2 in dne 8. 8. ’za 4502,1-. Obveze na pokaz so znašale: dne 22. 7. 1404,5, dne 31. 7. 1311,3 in dne 8. 8. 13(28,1.
Skupno zlato in devizno kritje^« zna&aio
dne 22. 7. 30.41%, koncem julija 30.15, dne 8. avgusta 30,9%. Samo zlato kritje pa je znašalo*‘V istih dneh: 27.97%, 27.95% in 27.92%.
Promet poštne hranilnice v juliju
Število vlagateljev se je v juliju dvignilo za -5.338 na 342.181. Skupna vsota vlog se je dvignila v juliju za 17,9 na 810,5 milijona dinarjev. — V čekovnem računu je bilo otvorjenih 60 novih računov in je njih skupilo število naraslo na 25.029. Promet v čekovnem računu je znašal 5.352 milijonov Din, od katerega je bilo 49,7% brezgotovinskega prometa. Stanje vlog po čekovnem računu je doseglo koncem julija vsoto 1,075 milijonov Din.
*
Zlata podloga italijanske banke se je v
tretji dekadi znižala za 266 milijonov lir. Istočasno pa se je povečal obtok bankovcev za 690 milijonov lir in dosegel vsoto 13.856 milijonov lir.
Italijanska banka je povišala obrestno mero od 3-5°/o na 4 %, da bi se mogla laže upreti špekulaciji proti liri.
Čeprav je neka ameriška banka pripravljena, da dovoli Italiji posojilo v višini 30 milijonov dolarjev za nakup ameriškega bombaža, vendar vlada v Washingtonu noče dovoliti tega posojila, Zaradi odpora oficialnih ameriških krogov ne more dobiti Italija v Ameriki posojila.
Stabilizacijo lunta pripravljajo baje v Angliji. Funt bi ®e stabiliziral v razmerju do dolarja na 4.85 ali celo na 5.
V Londonu so zelo v skrbeh radi svojega kapitala, ki so ga investirali na Kitajskem. Odposlali so zato posebnega odposlanca v Tokio, da se dogovori z Japonci glede njih gospodarskih načrtov na Kitajskem. Nastale pa so težave, ker hočejo Angleži, da se teh gospodarskih pogajanj udeleži tudi Amerika, -čemur pa se Japonska odločno upira.
Španska državna banka je znižala obrestno mero po tekočem računu za ll/*%. Diskontna obrestna mera v višini 5% ostane neizpremenjena.
JCiuMfaMka fra&za v iutifat
Zaradi tarifnega gibanja grafičnega delavstva, ko se je skoraj Čisto ustavilo delo v tiskarnah) nam žal ni bilo mogoče redno vsak teden poročati o gibanju na ljubljanski borzi. Zato podajamo v naslednjem celotni pregled za mesec julij.
Devizno tržišče
Ves devizni promet v juliju je dosegel vsoto 16,3 milijonov Din, to je za 5,2 milijona več ko v juniju 1935 in za 3,7 milijona več ko v juliju 1934. V vseh 8 mlin ih mesecih 1.1. je dosegel celotni devizni promet vsoto 115,1 milijona Dttn, kar je za 28,8 milijona več kakor v istem času lani. To je vsekakor zadovoljiv napredek.
Na vseh borznih sestankih od 8. julija dalje se je gibal devizni promet med 102.270 Din in največ 995.059 Din (dne 15. julija), le dne 31. julija je bilo po dolgem presledku dosežen zopet rekordni promet v višini 5,234000 Din. Od tega rekordnega deviznega prometa je odpadlo na devizo Dunaj 1,998.000 Din, na London 1,183.(XX) Din, Newyork 915.000 in Pariz
643.000	Din, dočim ostalo v glavnem na dinarske devize v avstrijskem privatnem kliringu.
V privatnem kliringu je avstrijski šiling beležil v začetku julija na bazi 8.78 do 8.88, koncem julija pa na bazi 8.72 do 8.82 Din.
Koncem julija sta okrepila svoje tečaje samo Bruselj in Amsterdam, in sicer prvi za plus 3.57, drugi pa za plus 18.57, dočim so vsi ostali tečaji malenkostno nazadovali. Bdi no Curih je ostal dosledno brez vsake izpremembe.
Efektno tržišče
Tendenca je bila na tržišču stalna. V času od 8. julija do 31. julija ni bilo nobenih notic privatnih papirjev, dočim so državni papirji beležili le manjše izpre-membe. Tako je 'tečaj 7% investicijskega posojila znašal dne 8. julija 80 do 81.50, dne 31. julija pa od 78 do 81, 7% stabilizacijsko posojilo' 8. julija od 79 do 81, dne 31. julija pa do 80, 7% Seligman od 73 do 74, koncem julija pa od 73 do 76, 8% Blair 8. julija od 77 do 78, 31. julija pa odi 75, do 78, 7% Blair dne 31. julija od 77 do 78 pa od 68 do 69, 6% begi uš k o 8. julija od-63 do 64, dne 31. julija od 62 do 63, 4%l agrarne dne 8. julija od 45 do 46, 31. julija
pa ravnotako, 2% vojna škoda dne 8. julija od 370 do 373, dne 31. julija pa od 366 do 370 Din. 5% srednjeročne obveznice za financiranje javnih del pa v tem času sploh niso beležile. Edini efektivni promet izkazuje vojna škoda, in sicer je bilo več zaključkov dne 17. julija* po tečaju-370, manjši zaključki pa so 'bili dne' 19. julija po tečaju 366 Din.
Žitno tržišče <
Tendenca neizpremenjenb trdna.
Omeniti je zlasti novi- način notiranja pšenice na bazi uradno fiksno določenih cen za pšenico, kar je bilo uvedeno 7. julija. Za mesece julij, avgust, september in oktober so določene cene 'za novo pšenico takole: nova pšenica fko ladja Tisa, vključno Čurug 79 kg 2% za julij 126, za avgust 131, za september 134 in za oktober 137, plačilo proti recepisu.
Nova pšenica fko vagon Gornja Bačka 79 kg, 2% pa za julij 120, za avgust 125, za september 128 in za oktober 131 plačljivo proti duplikatu. Cene druge pšenice so sorazmerne.
Od 8. julija do 31. julija je poskočila cena koruzi za 4 Din, odnosno za 2 Din pri činkvantinu, med tem ko je oves popustil za 12 Din pri 100 kg: Tudi pšenična moka vseh vrst se je v tem času podražila za 10 Din pri 100 kg;
Lemo tržišče
Tendenca je Se veduo mlačna.
Ker se v tesanem lesu kupujejo le trami manjših dimenzij' odnosno tanjših dimen*-zij, posebno 4/4, 4/5 in 5/6 ter se je letos tako blago kaj lahko oddalo; se že-Sedaj čuti dokajšnje pomanjkanje te vrste blaga. Nasprotno pa trami močnejših dimenzij'ter-bordonali zelo zaostajajo.
Kupčija v deskah monte kakovosti pa tudi v 1II/IV kvaliteti je sedaj popustila.
Išče se hrastovina, vendar se le malo izvozi, ker naši odjemalci v Italiji težko dobijo uvozna dovoljenja. Kupčija z Nemčijo in Švico je pa zbog slabih klirinških razmer skoraj nemogoča.
Za jesensko sezono se obeta izvoz goriva. Sicer sO se že javili kupci za drva In ogije, vendar pa so ta povpraševanja zaenkrat le bolj informativnega značaja in še ni prave volje za kupčije.
KUiJURNAfT-DEII
Obdačenje potočnih mlinov ' in kotlov za kuhanje žganja
Po pojasnilu davčnega oddelka fin. ministrstva1 ni smatrati lastnike potočnih mlinov za majhne obrtnike in se zato ne morejo obdačiti pavšalno, temveč na podlagi dejansko doseženega dohodka. Kmetje, ki izdajajo kotle za kuhanje* žganja v najem, plačajo pridobnino samo takrat, kadar jima to poslovanje značaj stalnega obrta. Če ima lastnik toliko sirovin, da sam potrebuje kotel, potem se smatra oddajanje kotla v najem kot postranski posel in potem ni razloga za -ebdačeirje. V nasprotnem primeru pa se smatra oddajanje v najem za majhen obrt ter se plača davek pavšalno.
BEU SAtfl ’
\	iRichter v'
\	/	.	y	'at	\>a	-v."'	.	\
Trgovci!
Podpirajte domačo industrijo, zato naro-tajte le „Sneiinka‘Vmilm prašek, ki ie zajamčeno neškodljiv ter vsebuje [nad 60% mila
Izdeluje:
Dolničar-S-Rtchter
r liibljana
[
Kcnkuvzi in— -----
'ss=i prifitae poravnate
Razglašen je konkurz o premoženju Fran-
ceta Urana, trgovca s kurivom na Glincah.
Konkurzni sodnik Avsec, upravnik mase
odvetnik dir. Poček. Oglasitveni rok do
5. septembra. Ugotovitveni narok pa dne 13. septembra ob enajstih.
Odpravljen je konkurz o premoženju trgovca Hermana Goldnerkreuza na Bledij, ker ni pokritja za stroške postopanja.
Odpravljen je konkurz o premoženju trgovke Alojzije Borštner v Mokronogu, ker je bila razdeljena vsa masa.
Nadalje je bil odpravljen konknrz o premoženju trgovca z vinom Lovra Šebenika v Ljubljani, ker je bila sklenjena prisilna poravnava.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca z mešanim blagoni Jožeta Lorbeka v Gotovljali pri Žalcu. Poravnalni sodnik svetnik Božič, poravnalni upravnik odvetnik dr. Stanonik Ivan. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Celju dne 26. septembra ob 10., rok za oglasitev do
20.	septembra.
Nadalje je bilo uvedeho poravnalne postopanje o premoženju trgovca Ivana Sajovica v Zg. Pirničah. Poravnalni* sodnik Avsec, poravnalni upravnik odvetnik dr. Vo-
dušek. Narok za sklepanje poravnave dne 5. septembra ob 10.',' rok 'y.a oglasitev do 1. septembra.
Poravnalno postopanje je bilo še uvedeno o premoženju mesarice Marije S®ver v Ljub-1 Ijani. Poravnalni sodnik Avsec; poravnalni upravnik odvetnik dr. Josip Sajovic star. Narok za sklepanje poravnave dne *5. septembra ob 11., rok za oglasitev do 1. septembra.
Potrjuje se poravnava sklenjena glede zapuščine po pok. veletrgovcu Francetu Stupici.
Potrjena je prisilna poravnava trgovca Cirila Zupančiča na Bevkah.
»L” Expansion Belge et Exporta-tion«
V junijski številki te ugledne belgijske revije je izšel Obširen članek o Jugoslaviji, zlasti z ozirom na njen gospodarski razvoj in trgovske odnošaje med Belgijo in Jugoslavijo. Članek je tudi bogato ilustriran ter prinaša slike iz naših treh prestolnic ter posebno značilne slike o jugoslovanskih pokrajinah ter o naši agrarni proizvodnji-— V drugem delu objavlja revija zanimive članke o belgijski 'industrijski proizvodnji ter o njenih umetniških spomenikih.
P©Ii|idnevcs(fi
Konferenca Male antante bo koncem avgusta na Bledu.
Vlada pripravlja novi zakon o banovin- 1 skih samoupravah, ki ga bo v kratkem predložila skupščini. Opozicija je zaradi lega nezadovoljna, ker da se bo z novim zakonom rešitev hrvatskega vprašanja odložila. Opozicija pa je tudi nezadovoljna, ker vidi v tem dokaz, da hoče vlada delati s skupščino, ki je opozicija noče priznavati in zato zahteva razpis novih skupščinskih volitev.
Voditelj zemljoradnikov Joea Jovanovič
je na velikem shodu združene 'opozicije v Sanskem mostu med drugim izjavil: »Vlada je dobila kredit od opozicije, toda naj se ne igra z njim.«
Nag poslanik Dučič je bil sprejet od Mussolinija, s katerim je govoril o pospešenju trgovinskih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo.
Novo ustavo pripravlja bolgarska vlada,
obenem pa tudi novi volilni zakon. Na podlagi tega zakona bo izvoljena velika usta-votvorna skupščina, ki bo sklepala o novi ustavi. Volilno pravico bodo v bodoče imeli samo Bolgari, ki so 25 let stari.
Svet Društva narodov je glede italijan-sko-abesinskega .konflikta sklenil, da se imenuje peteiočlansko razsodišče, ki naj do 1. septembra sporoči’Svetu svoje ugotovitve glede konflikta pri Ualuali. 0 suverenosti tega ozemlja pa razsodišče ne sme razpravljati. Intere sirene vlade pa naj do 4. septembra sporoče svoje stališče Svetu Društva narodov, ki se takrat sestane, da ponovno razpravlja o abesinskem vprašanju. Ta resolucija je bila od vseh delegatov soglasno sprejeta, le italijanski delegat baron Aloisi se je vzdržal glasovanja.
Zastopniki Anglije, Francije in Italije so
oficialno sporočili po sprejemu resolucije Svetu, da bodo skušali urediti abesinsko vprašanje na podlagi sporazuma, ki so ga sklenile te tri velesile L 1906.. Z drugimi besedami se to pravi, da hočejo brez Abe-sinije rešiti abesinsko vprašanje.
Portugalska naj bi odstopila, odnosno prodala svojo kolonijo Možambique Italiji, kolonijo Angolo pa Nemčiji, Italija pa bi potem odnehala v Abesintji, tn Italijansko abesinski konflikt bi bil z vsemi svojimi nevarnimi posledicami poravnan. Tako so predlagali nekateri angleški listi. Portugalska pa je že izjavila, da se bo z vsemi silami uprla realizaciji tega načrta in zato bo najbrže ostalo le pri predlogu.
Italija je mobilizirala še dva letnika vojske ter bo mobilizirala dve novi diviziji. Italija je s tem demantirala vse upe, da je svet Društva narodov že rešil italijansko-abesinski konflikt.
Borba med narodnimi socialisti in katoliki postaja vedno ostrejša, da se že govori, da bo Vatikan odpovedal konkordat, če ga ne bodo narodni socialisti prehiteli. Razpusti katoliških društev se med tem nadaljujejo, ravnotako pa tudi preganjanja. Gobl>els je v nekom govoru dejal, da zahtevajo narodni socialisti od krščanske cerkve, da je na uarodino socialističnem stališču. Kajti narodni socialisti da so rešili cerkev pred komunizmom.
Na kongresu kominterne je bil eden glavnih govornikov Bolgar Dimitrov, znan iz procesa zaradi požiga nemškega parlamenta. Med drugim je dejal, da je treba spoštovati nacionahio navest, ki je globoko vkoreninjena v ljudskih množicah. Nacionalistične nihiliste, ki narodnosti no spoštujejo, je treba uničili. Komunisti bodo torej v bodoče nastopali tudi pod masko nacionalizma. Ali pa jo postalo nacionalno gibanje v Rusiji že tako močno, da so morali komunisti izvršiti tudi ta preobrat?
Za novega-nuncija v Pragi je imenovan
in« n s. Ritter, ki je po rodu Švicar. S tem je popolnoma poravnan spor med dsl. vlado in Vatikanom, lci ga je povzročil znani nuncij Ciriaci. Obenem je bil podpisan tudi modus vivendi med sv. Stolico in Češkoslovaško.
Vse katalonske stranke so se zopet dogovorile glecke enotne borbe za dosego katalonske neodvisnosti. Ko so predložile novi program voditelju španskih socialistov, da ga odobre tudi socialisti, ga je ta odklonil, ker je preveč separatističen.
Mesto Gdansk je odpravilo za celo vrsto nemških izdelkov vsako uvozno carino, kar pomeni skoraj delno • carinsko unijo med Nemčijo in Gdanskem. Poljska vlada je proti temu ostro protestirala in prepovedala vsak uvoz iz Gdanske. Na pritisk Poljake je nato Gdansk preklical svoje ukrepe.
Kolkovanje poslovnih knjig
Po tar. post. 167 taksnega zakona in čl. 145 taksnega in pristojbinskega pravilnika se mora za potrditev vseh trgovinskih, bančnih in drugih knjig, ki se morajo voditi po določbah zakona, plačevati posebna taksa, ki znaša za glavne knjige, kontoko-rentne in saldokontne knjige 1 Din od vsa-skega lista, za vse ostale knjige pa 0'50 Diij od vsakega lista. Če se taksa ne plača, potem se plača poleg Tedne takse še petkratni znesek redne takse,
Kolkovanju pa podlegajo samo one poslovne knjige, ki se morajo voditi po določilu zakona. Za Dravsko banovino velja v tem pogledu stari avstrijski trgovinski zakon. Po tem zakonu so dolžni voditi poslovne knjige in jih tudi kolkovati vsi trgovci, ki plačuejo za obvezno protokola-cijo določeni davek, ne glede na to, če je njih tvrdka vpisana v trgovinski register ali ne. Protokolacijsko dolžnost utemeljuje na našem področju z uvodnim zakonom k trgovinskemu zakoniku predpisani davek, in sicer v krajih z več kakor 10.C00 prebivalcev K 80-—, v krajih z manj ko 10.000 prebivalcev pa K 50-— državne pridobnine iz trgovskega podjetja. Ti zneski niso bili dosedaj povišani. Praksa sodišč je danes ta, da računajo sodišča te zneske v dinarjih, torej 80 Din in 50 Din. Praktično poceni to, da podlegajo kolkovanju poslovne knjige vseh trgovcev brez razlike, ker ni tr8ovca, ki ne bi plačeval višjo pridobnino. Dokler se torej davčni zneski glede proto-kolacijske dolžnosti primerno ne, zvišajo, ni niti malih trgovcev, ki bi bili oproščeni dolžnosti voditi poslovne knjige ter jih kolkovati po taksnem zakonu.
Pripomniti je treba, da morajo voditi poslovne knjige le trgovci in oni, ki oprav-ljajo trgovinske obrte. Tako morajo voditi poslovne knjige in jih kolkovati vsi obrti, ki se izvršujejo na industrijski način. ^Oproščeni pa so dolžnosti kolkovanja obrtniki, čeprav dejansko vodijo poslovne knjige. Tudi gostilničarji so oproščeni dolžnosti kolkovanja poslovnih knjig, če to-$jo pijače in prodajajo jedila v mamjšean obsegu. Ker pa ni tu podane trdno določene meje, jo je treba v vsakem spornem primeru individualno določiti.
Izvozniki!
W. A. T. R. A., West Afričan Trading Company, Dakar, P. B. 343, Senegal, Afri-ca, se zanima za nakup suhih češpelj, svežega in sušenega sadja sploh, mlečnih, mesnih'' in zelenjadnih konzerv, likerja, žganja, vina, jajc, slanine, cementa in različnega lesa. Tvrdke, ki se zanimajo za izvoz tega blaga v JAEriko, naj pošljejo svoje ponudbe v srbolirvaiskem francoskem jeziku na gocnji naslov.
*
Mednarodna zvezna tarifa me(1 Jugoslavijo in Bolgarsko' stopi v veljavo dne 15. avgusla za direkt&i prevoz potnikov, prtljage in ekspresnega blaga. i
Državni monopol za prodajo preiuogtt, koksa, bakra, cinka in niklja, ki prihaja iz tujine, je uvedla Italija s 1. avgustom. ;
Ker dolguje Italija angleškim premogovnikom že okoli poldrag milijon funtov, nu-^ejo ti več dobavljati Italiji premoga. Ita*' lija" se zato pogaja z Madjarsko, da bi dobavljala ta premog iz pečujskih premogov-, nikov.
Avstrijski uvoz v prvem polletju je zna-’ ,?59-2 milijona šilingov, izvoz pa 423*1 milijona Šilingov. V primeri s prejšnjim letom se je izvoz ipovečal za 12 milijonov šilingov, uvoz pa se je zmanjšal za 4-3 milijona šilingov. Davčni dohodki so narasli, carinski dohodki ter. dohodki od prodaje tobaka pa so nazadovali,
Madjarska je dovolila carine prost uvoz 8000 vagoov koruze iz Jugoslavije in Romunije, ker je bila lansko leto žetev zelo slaba in so vse zaloge koruze že pošle. Na ta način naj bi se preprečilo, da bi uporabljali živinorejci drago koruzo in rž za krmo.
Češkoslovaška- bo prevzela v latu 1934-35 še 10.000 vagonov pšenice iz Jugoslavije.
Med Italijo in švedsko sta bila sklenjena nova trgovinska pogodba ter nov klirinški 3Porazum.
Brariljska železniška uprava je naročila v Nemčiji pri tvrdki A. Borsig 16 testih parnih lokomotiv z vrednostjo 35 milijonov dinarjev*.
Poljska je maja meseca izvozila blaga za 68,2, uvozila pa za 70 milijonov zlotov.
našetn Wa%u v tufai
Leg in lesni izdelki:
717 — Dunaj: leseni zaboji in druga lesena ambalaža za pošiljanje stekla;
718 — Brno: hrastovi frizi v večjih količinah;
719 — Suhi (Nemčija): orehova kopita za majhne in športne puške;
721 — Hamburg: vsakovrsten les za Nemčijo in čezmorske dežele;
721 — Atene: kostanjeve doge za vinske sode;
722 — Karachi (Indija): gradbeni in pohištveni les;
723 — Tel A vi v: hišna in kuhinjska posoda iz lesa.
Doželni pridelki in zdravilne rastline:
724 — KOnigsberg: laneno seme ter seme iepe in oljnate pogače;
725 — Dunaj: žitarice, živinska moka in otrobi;
726 — Tel-Aviv: bolhačev cvet in prašek;
727 — Le Pirče: makovo seme;
728 — Konigsberg: fižol in repa;
729 — Dunaj: zastopnik za paradižne konzerve in za razne drogerije;
730 — Saugnes (Francija): goban, ma-vroh in pečenke (agaricu« campester).
Proizvod sadjarstva:
731 — Dunaj: ponuja se zastopnik za sveže in suhe češplje;
732 — Lwow: ponuja se zastopnik za suhe češplje in za orehova jedrca;
733 — Dunaj: slivovica.
Živalski proizivodi
734 — Znojmo (Čsl): suhi odpadki od rib in ribja moka za krmo;
735 — Tel-Aviv: ribje in mesne konzerve;
736 — Praga: sirove telečje kože.
Industrijski izdelki;
737 — Karachi (Indija); vse vrste verig, vijakov iz železa in medi, zapimic (šarnirjev), pil in drugih predmetov za stavbarstvo in obrtnike;
718, — Tel-Aviv; okovi za gradbeno stroko, žeblji in vijaki, hišna in kuhinjska posoda (emajlirana in steklena).
739 — Dunaj: škrob.
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, B. način ambalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga,
5.	ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
(Jz frgovinsltega regisira —  ..
Vpisale so se tvrdike:
Celje, Karol Jezernik. Obratni predmet: izdelovanje in prodaja cementnih izdelkov. Imetnik: Karol Jezernik, stavbenik.
Slovenjgradec, Parel llojnik, trgovina z mešanim blagom na drobno.
»Asta« A. Štancer, Ljubljana, komisijska trgovina s steklom itd. Imetnik Angela Štancer.-'	fKa	|
F. Kajfež, Ljubljana, trgovina z gozdnimi in poljskimi pridelki ter živino. Lastnica-Frančiška Kajfež, prokurist Anton Kajfež, trgovec.
Bark Hojnik Jože »Jugobrazil«, Za vodna pri Celju. Pražarna za kavo in izdelovanje hranil.
Vpisale »o se te izpremeimbe:
Valentin Hladin, Celje. Prokura Martina Poharca se izbriše.
»Export« komanditna družba za med-nar. transporte, lastnica Erna Peinthor, Ljubljana — zaradi omožitve družabnice se odslej tvrdka imenuje v označbi lastnice Erna Suša.
Tovarna kanditov in slaščičarskih izdela kov, prodaja likerjev in žganih pijač v steklenicah Josipina Schumi nasl. D. & E. Hribar v Ljubljani. Izbrisal se je družabnik Dragotin Hribar, vpisal pa javni družabnik Rado Kritja^, ind. v, Ljubljani.
Barvarna far apretura, xi. z o. z. Zbelovo pri Poljčanah. Obrat se izpremeni v indu-U ijskega in izbriše poslovodja ing. A. Ba-ader, ki odstopi delež dr. Emilu Bregarju.
vina s tehničnimi ih el^froTefrnicniirm predmeti na debelo. Besedilo tvrdke odslej: Karol Flor-jančič-Elektro-Radio. Imetnik: Karol Florjančič, Zagrieb.	';V
hP 91 Ijiž TOr1? Sp W.	■	A-
Ljubljana, Centrala za staro zelezo, družba z o. z. Izbrišeta se zibog smrti poslovodji Fran Stupica in Jurij Verovšek, vpi|e ' pa poslovodja Maks Schneider, prokilŠst
in poljskimi pridelki ter živino. Obratni predmet odslej; trgovina z gozdnimi" in poljskimi pridelki ter Živino m eksport konj.	»
Ljubljana,- »Saša«, javna trgovska družba Kocbek Viktor in drug, slaščičarna ih' izdelovanje kanditov in čokolade.. Izbriše se javni družabnik Franc Mohar, zbog česar prestane javna trgovska družba. Besedilo tvrdke ostane rieizpremehjeno. Imetnik: Kocbek Viktor.
Ljubljana, Združene mlekarne, d. d. v Ljubljani. Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja Alfonz Besednjak in dr. Basaj.
»Zora«, trgovina z nogavicami, manufak: turnim in galanterijskim blagom, pleteninami Tea Weiss, komanditna družba. Dovolila se je izprememba imena Weiss v Vasič ter se 'je temu primerno tudi preimenovala družba. Osebna jamčeča družab-nica Tea Vasič, prokurist Jakob Vasič.
Tovarna strojil, d. d. v Majšperku. Družbena pravila so se izpremenila v §§ 23 in 26. Upravni svet družbe sestoji iz najmanj dveh in največ štirih članov.
Adrija, spediterska radnja Pivljakovič i Ko. v Mariboru.'Besedilo firme odslej: »Adrija«, spediterska radnja D. Pivljakovič v Mariboru.
Zaradi smrti se izbrišejo upravni svetniki Trboveljske premogokopne družb«; Bellak Julij, Henry grof Reneville, Paui Vernfet in Bisteghi Rudolf, vpiše pa član Upravnega sveta Henry Lkporte, inženjer v Parizu. *	'	,
Izbrisale so 8e te tvrdke:
Knjigarna Panonija I. Sušeč & A. Sert, v Ljutomeru — zaradi razdružitve in uštar vitve obrata.
Zadružne tvornice perila Ambrožič in Sabotv, družba z o. z. v Mariboru — zaradi končane likvidacije.
Tiskarna Panonija J. Sušeč & A. Sert, km. dražba, Ljutomer, zaradi razdružitve in opusta obratovanja.
Iz zadružnega registra
Vpisala se je Splošna kmečka nabavna in prodajna zadruga v Novem mestu. Zopet nova nabavljalna zadruga!
  *---------------u.—
l" '	:' I.''
Otvoritev tujsko-prometnega paviljona v št. liju
Po zaslugi mariborske Tujsko prometne zveze in s podporo banovine ter šentiljske
občine je bil v n otvorjen v Št. liju ki ga je lepo in Šlajmer in inž. J Črnigoja. V nov
dne 4. avgusta 1935 o-ptemetni paviljon, izdelala tv iti ka inž.
po^načrtih arhjlekth payil1joiuaftii!b<> <iobii tuj^c vse potrebne informacije za potovfiuje po Jugoslaviji ter bo tudi; imtogel Ih ’ nagajati denar. Služba v paviljonu bo permanentna. Otvoritvene slovesnosti se je udeležil/tudi ban dr. Puc, predsednik Združenja trgovcev v Mariboru gosp. Ferdo Pinter, predsednik Združenja gostilničarjev gosp. Valjak, cela vrsta uglednih gospodarskih in političnih ljudi iz Maribora ter lepo število najodlič-nejših gostov iz Avstrije. Slavnostni govor je imel predsednik Tujsko prometne zveze posl. dr, Jančič, paviljon pa je blagoslovil duh. svetnik in Šentiljski župnik Vračko. Upamo, kar so poudarjali tudi vsi govorniki ob otvoritvi, da bo novi paviljon bistveno pripomogel k povečanju turističnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo.
Velikega velesejma v Smirni
se udeleži tudi naša država. Sejem bo v dneh od 22. avgusta do 11. septembra. Tudi zasebniki morejo na sejmu razstaviti svoje blago. Takse se plačajo Je od prodanega blaga, ne pa od razstavljenega. Turška vlada je dovolila za razstavljeno blago 50% popust za prevoz na železnici, obiskovalcem velesejma pa celo 70% popust. Za r potrditev potrebnih dokumentov se je obrniti na turški konzulat. Interesenti iz Jugoslavije dobe podrobnejša pojasnila pri Trgovinskem muzeju v Beogradu.
j Dchflve^lžcžfttd/t
Direkcija državnih rudarskih podjetij
Sarajevo sprejema do 29. avgusta ponudbe glede dobave motorjev.
Pri Vojno-tchničnem zavodu v Kragujevcu bodo naslednje ofertne licitacije: dne
21.	avgusta glede dobave svinčenih trakov; dne 24. avgusta pa glede dobave bencina, petroleja, lanenega olja, olja za kompresorje, strojnega olja, cilinderskega olja.
Dne 22. avgu9ta bo pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo fižola, riža, zdroba, ješprenjčka in testenin.
Les se bo prodajal na licitaciji dne 7. septembra pri Direkciji šum brodske imov-ne opčine v Vinkovcih. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Zakup kolodvorske restavracije na postaji Rakek se bo oddal na licitaciji dne 12. septembra pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Razglas je na vpogled v pisarni Zbornice >za TOI v Ljubljani)
Zakup menjalnice na postaji Rakek se bo oddal z ofertno licitacijo dne 13. septembra pri Direkciji drž. žel. v Ljubljani.
Dne 20. avgusta bo pri Upravi smadni-šnice v Kamniku ofertna licitacija za dobavo 12.000 kg olja za kamniktit, 12.000 kilogramov nafte, 35 ton papirja za paketiranje kamniktita in 100.000 kom. kartonskih škatel; dne 21. avgusta pa za dobavo
45.000	kg preje od konoplje in 600.000 kg amonijevega solitra. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Zakup restavracije na postaji Jesenic« se
bo oddal s pismeno licitacijo dne 28. avgusta t. 1. pri Direkciji drž. žel. v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 22. avgusta ponudbe o dobavi električnega kondenzatorja in svinčenega materiala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice iza TOI v Ljubljani interesentom na vpogledi.)
Dne 22. avgusta bo pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za .dobavo medicinskih stekel, posode in steklenic. — Dne 29. avgusta pa za dobavo raznih zdravil in kemikalij. (Pogoji so na vpogled pri komandah.)
Nabava tiskovnega papirja. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo da 12.000 kg tiskovnega papirja 14 vrst raznih potrebščin. Licitacija bo dne 21. avgusta t. 1. ob it. uri v pisarni ekonomskega odseka, soba štev. 42, Sv. Jakoba trg štev. 2.
Nabava bakrenih in aluminijastih cevk. D%ekcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo licitacijo za dobavo 135,000 bakrenih in aluminijastih oevk. Licitacija bo due 23. avgusta t. 1. ob 11. uri v pisarni ekonom-nega odseka, soba štev. ^ Sv. Jakoba trg štev. 2. Pogoji se lahko vpogleda jo in kupijo po Din 30'— y pisarni direkcije.
I Wtt -nr
Nedelja, dne 18, avgusta: 7,30: Bolezni prašičev zbog nepravilne gjjfctoime (doktor Kocijan Leon). —<8.00; Čas, poročila. -7 8.15: Šlagerji in pesmi. — 9.45: Versko predavanje (dr. Roman Tominec),. — 10.00: Prenos iz Rajhenburga: Služba božja v baziliki Lurške Matere božje. — 11.00: Slovenska glasba, izvaja radijski orkester. — 12.00: Čaš, obvestila, -j 12.15: Radfjski orkester po željah. — 15.tib: Prenos S. Jankove proslave iz Podreč. — 16.40: Ivan Pregelj: Tilika (zvočna slika, izvajajo člani radijskega dramskega študija). — 17.001 Prenos glasbe z veselice v Podpeči. —19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Čas, poročila, obvestila. — 20.15: Mamzelle Nitouche (radijska opereta). — 21.30: Plesna godba na ploščah. — 22.00: Cas, poročila, spored. — 22.15: Pisano polje: igra radijski orkester.
Ponedeljek, dne 19. avgusta: 12.00: Kino orgije na ploščah. — 12.45: Poročila, vreme. — 13.00: Cas, obvestila. — 13.15: Richard Tauber poje na ploščah. — 14.00: Vreme," spored,'borza. — 18.00: Valčkova ura: radijski orkester. — 18.40: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 19.00: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: O zadnjem ustoličenju koroškega vojvode <Fr. Brenk); — 20.15: Prenos simfoničnega koncet-ta iz Rogaške Slatine. - 21.30: Naša pesem (plošče). — 22.00: Čas, poročila, spored. — 22.10: Radijski jazz in plošče.
uradniških ih hameščemskili plač. Nemiri so imeli čisto komunističen značaj. Nekateri pariški listi so zato pisali, da naj Francija pretrga svojo zvezo s sovjetsko Rusijo.
Pri mestu Ovad'a v severni Italiji se je zaradi silnih nalivov porušil jez, nakar so ogromne vodne mase v šrini 8 kilometrov in 40 kilometrov daleč porušile vse, kar jim je bilo ha poti. Dve vasi sta čisto uničeni. Koliko smrtnih žrtev je bilo, se še ne ve, toda nekatera poročila govore o 1000 mrtvih. Uradno pa se navaja, da je mrtvih le okoli 100.
V premogovniku Ribolu pri Rimu je po-
počila vodovodna cev, nakar je vdrla voda v rov, da je> 14 rudarjev utonilo,
16. zvezek »Trg. gospodarskega leksikona«
je pre«J kratkim izšel in vsebuje geselca »inserat« do »kalkulacija«. Prednosti, ki smo jih omenili pri oceni prejšnjih zvezkov, ima tudi novejši zvezek »Trgovskega gospodarskega leksikona« in vedno bolj se potrjuje pravilnost naše napovedi, da se nam obeta s »Trg.‘ gospodarskim 'leksikonom« delo, ki bo za vsakega poslovnega človeka vprav nenadomestljivo važna knjižica, že sedaj je doslej izišlih 16. zvezkov poslovnemu človeku v veliko podporo, ko pa bo imel v rokah vse delo, potem bo imel v rol&h knjigo, ki mu bo dajala od-gOvdrVha.vš&kb vprašanje. Kot prvo delo te^virstVtfAl lifref seveda tudi »Trg. gospodarski leksikon« manjše pomanjkljivosti in samo želeti bi bilo, da bi naročniki Umetniško propagando, ki izdaja to delo, opozoril^ da bi še v dopolnilnem zvezku popravile vse ev.' napake, odnosno vstavila manjkajoča gesla. Vsi moramo delati na to, da .\o'prvo gospodarsko leksikalno delo vsem riam v j Čipi večjo korist in zato tudi v naš ponOT. . M|
. »• n f r i . x t i r ’. • n:
nazaj
Vel
se je vozil tudi italijanski graRbeni ‘minister, se je na potu v vzhodno Afriko poner srečil. Vsi potniki in vsa posadka so izgubili iil#''«'""!.......................
Veliki in nevarni delavski.-nemiri..s« bili v Toulonu in Brestu zaradi znižanja
'jiinfsi
otroke trpeloe oblekel
(WIENER HESSE)
"SE,od 1. do 7. septembra 1935.	|	—
TEHNIČNI IN POLJEDELSKI SEJEM DO 8. SEPTEMBRA.
VELIKI SEJEM SREDNJE EVROPE. Razstavljale! iz 18 držav. ; j i	Nakupovalci	iz 72 držav.
Nikak poseben vizum. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost mejni prestop v Avstrijo. Madjarski prehodni vizum se izda na meji proti predložitvi Bejmske izkaznice. Veliko znižanje voznine na jugo-> slovanskih, madjarskih in avstrijskih železnieab. na Dunavu, na Jadranskem morju in pri zračnem prometu.
Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (k 60‘— Din) se dobe pri
Wiener Messe A. G., Wien VII.
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani pri:
Avstrijskem konzulatu, Tyrševa cesta 31,
Zvezi za tujski promet v Sloveniji („Putnik“), TjrSeva cesta 1, in
podružidcah
Zvezi za tujski promet v Sloveniji („Pntnik“), podružnica Hotel Miklič, vis-k-vis glavnega kolodvora.
Naročajte in širite -TRGOVSKI UST“!
VELETRGOVINA kolonijalne in J Špecerijske Jr0{ robe f
JUGOSLOVANSKE
25. do 29. avgusta
60"/. popusta na nemtkih železnicah
Vsa obvestila, tudi za nakup register-
mark dajejo	V	V
Ing. G. lOHHIES, Ljubljana, '
TVRSEVA CEŠIB 33. * * * ItlffOl tiH. ZM2.
ZVANtiNI BIRO LAIPtlSKOG SAIMA, BEOGRAD. KNEZ NIHAILOVA SlEV. 33, POTOVALNE PISARNE ..POTNIK**.
JEfuhlfana
'M,j n Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode. >
Točna In solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki
Nudi po izredno nizkih cenahESaJdt^kPjite^^jtrace, joumaie, šolska, zvezke,,mapa. .odJanyiljij>_kjijj-
žice, r 1 sfrliih' bToike itej
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovako-induetrijako d. <L »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.