uto ivin. »ranko zao. D UoNJool, i fttrteli 10. decembra 1925. Cena Din l'fo shaja vsak dan popoldne, 11 nt ml i asaalja im praaalks« — Imseratl: do 30 petit 4 2 D, do 100 vrst D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 0. - Popust po dogo* toru. — Lnseratni davek posebej. — „Slovenski Sfarod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Cpravnlstvo: Saailova ulica stav. 9, prltUćic — Telefon stat. 304. UredaUtvo S nali ova ulica At. 5, I. aadatropla. — Telefon ttev. 34. BV Poitnina plačana v gotovini. Povratek k demagogiji Na nedeljskem shodu SLS za okraj Ptuj«Ormož je govoril tudi voditelj SLS, dr. Korošec Njegov govor priob-Čnje v celoti včerajšnji «Slovenec». Dr. Korošec se je povrnil s politične •turneje* po Dalmaciji, kjer je govoril v najožjih prijateljskih krogih o naših aktualnih političnih vprašanjih. Jasno je, da je tamkaj govoril razmeroma stvarno in da se je že iz taktičnih razlogov izogibal demagoškim ekscesom. Listi so poročali, da je zovoril o Radiću, o sporazumu in radikalni stranki, o državnem proračunu in zavodu sv. Jeronina. Dasi je razvijal na teh shodih kaj čudne nazore, moramo vendar ugotoviti, da je tu govoril o naši praktični politiki in da na «turneji» ni padel v demr* nosijo. V Ptuju pa je bilo drugače. Dr. Ko-r*>ec je odprl vse registre klerikalne demagogije. Razlika v nastopu dr. Korošca v Dalmaciji in doma v Ptuju je kar na dlani. V Ptuju je govoril le o «visokih» Stvareh. Tako je najprvo trdil o programu SLS, da je sestavljen iz načel krščanskega socijalizma in iz Virmanske solidarnosti! Potem je naznanil, da je SLS voditeljica ^kmetske stanovske kulture*. Nato ie sporočil najnovejše geslo SLS: ^Slovenija prvenstveno Slo_ vencem*, kar bo po mišljenju gosp. Korošca priporočalo nastavljanje ogromnih presežkov našega uradništva in delavstva po ostalih krajih države! Če bi se takega gesla držali Srbi in Hrvati, Vojvodinci, Bosanci ali Dalmatinci, bi Slovencem res ne kazalo drugam, kakor v Francijo. Brazilijo in na Westfal-sko! Kako kratkoviden, nauk daje torej dr. Korošec v tej elemtarno jasni zadc-I \u ki se tiče eksistenčnega vprašanja velikega dela slovenske omladine in slovenskega delavstva! Celo v tej eksi. stenčni zadevi, mu je ljubše demagoško geslo o zabarikadirani Sloveniji, ki naj se v notranjosti zadavi radi nadproduk-cije razumništva in težavnih gospodarskih razmer, kakor pa široka jugoslo-venska država s svobodnimi eksistenčnimi pogoji in možuostmi za vse državljane od Triglava do Vardarja. da si zasigurajo svoj vsakdanji kruh. D. Korošec je nato govoril o ogrom-3m pomenu volitev v Delavsko zbornico, ki bi naj bila krščanskosocijalna. A'i bi ne bilo pametneje, da bi bil govoril o nalogah pravega zastopstva, o vprašanju kolaboracije delavca in podjetnika, o izpopolnitvi kvalitete ročnega uela v Sloveniji, o industrijskih težko-čah itd. Kaj naj delavska zbornica s krščanskim sociiaPzmom? S tem socijalizmom s le lovijo kalini pred volitvami, pri reševanju konkretnih nalog delavske zaščite in solidarnosti s podjetniki pa odpove na vsi črti. Nato je dr. Korošec razvijal sledeče nauke: Naša država boluje na specifični bolezni cdržavne^a absolutizma*. Nad državo je še «božje in človeško pravo» in kot nositeljica tega božjega in človeškega prava nastopa SLS, odnosno političen štab klerikalnih voditeljev v Slovenji. Izoliranosti SLS v Jugoslaviji ni nihče drugi kriv, kakor državni absolutizem, ki prezira SLS, mesto da bi jo pritegnil k sodelovanju in sicer kot nositeljico «božjih in človeških pravic«, ki so vendar nad državnim absolutizmom. Vpričo tega Korošceve načelu, da je to izključno notranja državna strar v katero s** ne smelo vmešavati faren t*ffcrve stoječe sile. Urediti se imajo tudi prejemki svečenikov, ki izvršujejo funkcije državne uprave odnosno take funkcije, ki so v zvezi z državo. (Vodstvo matičnih kni'g in poroke). Sedanja uredba je po njegovem trrnenjn nepopolna in nejasna. Minister ver Miša Trtfurovlc je na stvarna izvajanja pred^ovornika pripomnil, da vlada ne more predložiti sVi?pšč*nl ln-terkonfesijtonahiega zakona dotlej, dokler se deiVtlvno ne reši vprašanje konkordata z Vatikanom. Posl. dr Šečerov (dav. dem.) je pri- gerente uredbe pretirani ter presegajo to pariteto. Minister ver je priznal, da je ta trditev točna, toda vlada je morala vpošte-vati sedanjo draginjo in položaj svečenikov. Ostali parlamentarni odbori niso d^nes dopoldne zborovali. Za danes dopoi-iie sklicana seja radikalnega kluba le Mla preložena ra jutri ob 17. Na dnevnem ?edn je razprava o »brodarskem sindikatu«. Ta nadeva radikale zelo razburja, z!isti g<-tovo strujo, ki ne soglaša s stališje-n prometnega ministra. V radikalnem klubu pereča dr. Ninko Per!č o mednarodni ko.iferer.c! za civilno pravo v Haagu in dr. Ve:*zar Janfeovlć o interparlamentarni konferenci, ki se ie vršila v Wlni^*i>fX V parlament^-"'' fMp* iires ze*o mnoso govore o nafetju msn "ii v Ameriki. Za to posoiTo se intereslr.ro Tot.»va skupine amerišk {'-• bamVt * N i 'i »TT-n-^ri k*xtrl naghasajo, da ?e terOh za to posojilo že son<*?-an «n ?e /.a*o nt'čakovaii or-ZTliviiHi rer»»ua*ov m?s^.i#. flnančnesa :ni?risrra v Ameriki. Ker bo narodna skjpšiina zb ?ro vfla pred božičem sSlrratelc čas In nastopilo dališe božične povitnice. odpotuje ta-ket delegata sta mu prideliena naš poslanik ster v AmeriVo z več;n ^e'e*T^r^o. F-iančni minister dr Stofadhiov'ć je šef delegacije, kot debata sta mu ajrfdetiens na£ poslanik v Londonu dr. G'nro G'ur'čJč in načelnik v trgovinskem ministrstvu Milan Radosav-frev'e. V odsotnosti bo zastopal finančnega ministra minister 'avnili del Nikola Uznno- pomm'T, da so srečen fški dodatki v smislu * vid ali pa zunrn-f; rr^rrfster dr. N^č^č HaraščDloča brezposelnost v Nemčiji Veleindustrija odpušča tisoče in tisoče delavcev. — Na West~ ialskem 26*000 rudarjev brez posla. — Kritičen položaj slovenskih rudarjev na Westfalskem. — Euen, 9. decembra, V westfalski železni in deloma tudi premogovni Industriji jo nastopila kriza. Delavski trg se je pretekli teden So poslabšal. Računajo, da bo kriza v premogovni Industriji trajala se več mesecev. Brezposelr-ost rudarjev narašča, od dneva do dneva. Dne 15. t. m. bo odpu-ščenih 2000 in koncem leta Se 6000 rudar-jev in rudarskih nastavljencev V prvi vrsti so prizadeti slovenski rudarji na West falskom. Vodstva premogovnikov so najprej odpustila vse delavce in rudarje, ki niso nemški državljani. Položaj slovenskih rudarjev na Westfaiskem postaja vedno bolj težaven in kritičen, število brezposelnih rudarjev v decembru se pomnoži za 11.000. Slovenski rudarji na Westfalskem nujno prosijo od pomoči t število brezposelnih rudarjev v westfal. skem revirju znaša začetkom decembra 26 tisoč. V Porenjn znaša celokupno število brezposelnih 100.000. Znatna brezposelnost se pojavlja tudi na Kesenskem. Svetovna industrija podjetja Krupp so sklenila reducirati svoje delavstvo od 24000 na 10.000. Položaj Kruppovih tovarn je glasom objavi glavnega vodstva nevzdržljiv. Splošni polom podjetja je skoraj neizbežen. Vodstvo je primorano iz razlogov Stedenja skrčit': obrat na minimum. Podjetju primanjkuje tudi velikih naročil V splošnem se nadejajo vodilni krogi Krnppovih podjetij, da se sčasoma izboljša položaj, čeprav konec krize še ni na vidiku. In: Iva narode? Glavni problemi razorožitvene bodo vabljene države Male ant bita tudi Rus'ja in Amerika« — dišča v — ženeva, &. decembra, (o) Posebna komisija za proučavanje : azorožitvenega problema je predložila svetu Društva naro. dov, ki sedaj zaseda, sedem glavnin, vprašanj: 1. Kaj pomeni razorožitev kake de žele? 2. Ali je mogoče omejiti eventualno oboroževanje kako države? Ali naj rnzoro. žitveni ukrepi vsebujejo le mirovno oborožitev? 3. Kakšna načela naj veljajo za določitev oborožitvenega stanja ene in dru^e države? 4. Ali obstoja takozvano ofenzivno ali defenzivno oboroževanje? 5. Ali je konference« — Na konferenco anie. — K sodelovanju se pova-Turčija odklanja sodbo razso-Haagu« mogoč razloček veed civilnim in vojaškim zrakoplovom? 0. Kako je mogoče upoštevat! vojaško vrednost trgovskega brcaovja pri omejitvi pornerske moči kake drža-ve? 7. Ali je mogoče priti potom regionalne raz oroiitve k sploini razorožitvi? Posebna komisija preloži dalje Svetu Društva narodov, da se izvoli poseben pripravljalni odbor, v katerega se imajo poleg drugih člano7 Sveta Društva narodov povabil.:: 1. Nemčija po vstopu Društva narodov in 2. Finska, Holandaka, Jugoslavija, prometa in gospodarstva, carine, troša- I rine itd. Mesto da bi Rovorii dr. Koro- 1 šec o teh aktualnih vprašaniih naše do-litike, posega po detnasrc^iji in mami slovenske seljake s temi praktično absolutno brezplodnimi - ^i ki! Naj se oglasi dr. Korošec v i h\\ skupščini s svojim krščanskim sc J.ializmom, pa bo videl, kak uspeh bo žel in kako bo narod odgovoril. Zdi se, da smo Slovenci res dovzetni za vsako bedastoćo, za vsako politično traparijo! Vidno jet da ne znamo razločevati demasogov od treznih in vestnih politikov, ako poslušamo taka izvajanja o krščanskem socijalizmu, državnem absolutizmu in verskih postavah, ki se jim morajo pokora vati države in narodi! No, teoretično se da to še zamisliti, toda kje pa so tiste stranke z «božjimi resnicami in posta- ; vami*? AJi je mari to, kar počenja v naši državi SLS — «božja resnica in nostavaa, ali naj smatramo usta kleri- * kalnih poslancev kot vrela božjih resnic in zakonov? Ne, pred sabo imamo brezdušno demarojrijo z ^verskimi resnicami in postavami*, poizkus viemeliti privlačnost SLS i1 niene Doguhne politike z omamnimi iresli, o večnh resnicah, o božjih zakonih in drž. absolutizma! Toliko je jasno vsem Slovencem, da se s takimi demagošklnii gesli ne grade električne centrale, ne popravljajo pota,,ne zvišujejo zaščitne carine, ne boljša položaj uradništva, ne olaišaio stanovanjske, socijalne in prosvetne ter pridobitne možnosti slovenskega delavca in kmeta, ne zidajo instituti, akademije in branijo univerze! Nam je prav. ako bo dr. Koreje tudi v bodoče delal tako odpore mu-ilmanskemu prosvetnemu In kulturnemu druStvu »Gfljnetc« CHAMBERLAIN O JUGOSLAVIJI — Beograd, 9. decembra. (Izv.) Iz Že nore jc prejelo zunanje ministrstvo obve. stilo. da je na seji sveta Društva narodov Cbamberlaln predlagal, da Ir^r^če DruStvo narodov naši vladi znak zahvalnosti in priznanja nafti vladi, ki je gostoljubno sprejela anketno komisijo Društva narodov v bolgar&ko-erškem konfliktu in tako omogočila uspešno intervencijo Društva narodov. AVSTRIJSKA VPRAŠANJA PRED DRUŠTVOM NARODOV — Ženeva. 9. đeceir.bra. Finančni odbor Društva narodov Je re?r.;i razo.-rvHul o finančnem pok&a.fe Avstrija. Zaslišani so bili zastopniki Avstrije, med drugimi tudi zvezni kancelar dr. Pamek. Posvetovapia so tra'ala do 19. Pozneje so se vršila tajna posvetovanja članov finančnega odbor«. Izjavljalo, da ie razpoloženje Društva nare-dov napram Avszrli povoljno. DIREKTEN PROMET PREKO SOVJETSKE RUSIJE Moskva* 8. decembra. K Tukaj jc bila otvorjena mednarodna železniška konferen* ca, čije naloga je uvesti direkten prome* med zapadno Evropo in vzhodno Azijo preko sovjetske Rusije, Na koniereci so «a* stopane Nemčija. Francija, Japonska. Let« ska. Estonska, Litvan^ka in Poljska. Name? ravana direktna proga bo dolaa 14.000 kro. Potovanje iz Tokia v Pariz bo trajalo 14 dni. VELIKA NEZADOVOLJNOST S CENO ZA TOBAK -Mcs/ar, 7. decembra, n. Med sadiki tobaka viad3 s ceno. ki jo jc določila vladi, za odkup tobaka, silno nezadovoljstvo. In-terestnti so sc brzojavno obrnili na dr. Ko* rošča. dr. Markovića, dr. Spahi in Stiepai na Radića z zahtevo, na i zaščitilo njihove interese, češ da more le dober odkup duha na pomasti lu-'d tvu iz bede, v katero so £a spravil«* leto^nic številne elementarne nezgode. Zs smuiarle pravi švicarski impregnirani loden jt dospel v zadostni množin«. Specialist 7a izdelavo dre-ov v kroinem ateleju na iazpolaeo. Vsak stnucar nai si pod najugodnejšim' pogoii nabavi kroj pri tvrd ki Borzna poročila Ljublians^? borza •Orehov: hlodi šdeavl glađld od SO CXH napr. poljubne dclllr-o frc. v n. pr. —. 650, —, tramtči 3.3. C-i, 4-4 od 4_8 m frc. vagon nakl. p, —, 300. —, bukovi hloVi od 30 cm napr. od .4 tn napr. z lo edfet. od 2.50—3.9 sveži prima frc. vasoo Postojna trs. 1 vag. 375, 375, 37", madrierj 7?x?2^ 4 m dolg-irdravi otrobi o-^cljor-i frc. vag^n Postojnj« trs. 1 vegon 500, 573». 575, hrastova drva 1 meter dolž. soba fre n. pt* 10 vr^r 17.80, 17.80, 17.80. Z* to. Plenica 7b kg tre vaz. Sovi Sad —, 295 —, koruza nova ča^'i p;im. suha par. Novi Sad —, 133. —. koruza v peči doma. ča frc. vagon eter. p. —. _, otrobi drobni v Juta vre.: a h frc. v. Postoj u a trs —, 175, —, ajda dom. frc. vagon slav, post —, 260, —, proso dom. frc vagon slav rost —i 215, —. Eteki!. 2 iu po! odstotna dri. renta za vojno škodo —, net. 325 dec, 7 odtetno invesi pos. iz 1. 1921 78. SO; Celjska posojilnica d. d. 200, 2115; Ljubljanska kreditna banka 100 102; Kreditni zavod 175, 185; Slavenska banka 50. Strojne rovarne in livarne 123; Nihag d. d. 35; ZđnrŽecc papirnice 120, 125: Stavbena družbe d. ; 4 in poi odstotkom, zad. dež. bke. ?0, 22: 4 in po! cd?t zast. 1. kr de2. bkc. 3D, 22. Zagrebška borza. Devize: Curih 10.8524—10.9325. Pra^ ga loo.45>~loS 455. Pariz 213.30—21730, Ncvvvork oo.lO—3o.70. London 272.70 do 274 70, Milan 220,15—228 55. Berlin 13.3S6U do 13.4860. Dunaj 7.9110—*0! 1<\ — Valu* te: dolar 55.45—5t>.05. EFEKTI 7H% inve^t. posojilo 1921 78Vf~7b^; 2H% dri. rente za rarnu štetu 320 — 321; Ljubljanska kr?«-iitra 210; Hrr. eskomptna banka 119—120. Kreditna banka, Zagreb, 135—135; Hipotekama banka o4H—65; Jiu gobanka 108—110; PraŠtediona 940—955; Eksploatacija 45; i>cčerana, Osijek. 465—170; Isis d. d. 02; Nihanj 37; Gutman 370; Slavcks 155: Slavonija 44K—45; Strojne tovarne 33C do L'nion, r&roml'r. 120- Vevče 46 do 47*. Inozemske borze* — Cnrih. S. eccembra. Predborsa: Beograd 9.175_9.l:^. Bari! 19.40—19.50. Lon. don 25.145—25 155, Kewyork 'vis.275. Milan 20^5—20.&0, Praga 15.35—15.40- —g Uvoz mesa v Španijo. Zunanje mi* nistrstvo je prejelo od našega poslanika v Madridu sledeče obvestilo. Po poročilu tu* kajšnjc generalne direkcije za prehrano prebivalstva vlada v Španiji veliko poman v kanje mesa. Ker domače živine za prehra« no prebivalstva ni dovoli. Jo ministrstvo dovolilo olajšave pri uvozu mesa in mesnih izdelkov iz drugih držav. Karantena uvo* za ne ovira. Dovoljen jc tudi uvoz zmrz* njenega mesa, ki sc prodaja po 2.70 pezetov za 1 kg vStevši občJnsc ta-ske An»erika jc žc napovedala 600 ton zmrznjenega mesa Tudi nr-šim izvozničariera sc nudi ugodne crilika za izvoz mesa,'" 08 stran 2. •SLOVENSKI NAROD« dne 10. decembra 192& siev EG „Ljubljanski Mol" In „Hnrodnl dom" V poslednjem času krožijo po Ljubljani govorice* češ da si Ljubljanski Sokol priaa* deva preprečiti ustanovitev akademije zna* nesti s tem, da si hoče pridobiti »Narodni com*> v svojo last. Podpisani odbor «Ljub* ljanskega Sokola* smatra za potrebno, da nastopi proti tem neresničnim vestem ter pojasni zadevo svojemu članstvu in društvu naklonjenemu občinstvu. Pri poslednji seji društva »Narodni dom», kateri so prisostvovali zastopniki na* šega društva, sklenilo se jc soglasno, da naj Ljubljanski Sokol skliče svoj izredni občni zbor, na katerem naj se članstvo Izjavi, da»li edobruje od odbora započeto akcijo, pridobiti »Narodni dom» v svojo last ali ne. Ljubljanski Sokol je temu sklepu takoj n godil ter sklical na dan 18. novembra t. 1. ?voj izredni občni zbor, katerega se jc ude* težilo nad 200 članov, ki pa so vsi odobra* ▼ali do takrat od društvenega odbora stor* jene korake ter soglasno naročili odboru, da započeto akcijo tudi v tem smislu neda* Ijujc, t j. da si prizadeva pridobiti «Narod* ni dom» v svoie roke. Obenem s tem skle* pom pa je bilo tudi zaključeno, da se ne sme snujoči sc akademiji znanosti delati ni* kakih ovir glede najema prostorov v eNa* rodnem domu«, ter da sc naj po možnosti dajo potrebni prostori na razpolago tudi •Narodni galeriji* in »Društvu za humani* stične vede*. Iz teh sklepov sledi jasno, da nima na* Se društvo niti zdaleka namena preprečiti ustanovitve teh institucij, ki so za naš na* rod izredne važnosti; nihče — tudi nai najs večji nasprotnik ne — pa nam ne mora za* meriti, če se potegujemo za zgradbo »Na* rodnega doma*, ki ga ie omogočil pred de* sedet ji t činele Ljubljanski Sokol, katere* mr torej po vsej pravici pripada in katere največji najemnik je bil od početka p« do danes. Resnica je, da je »Ljubljanski Sokol» s privolienjem odbora društva »Narodni dom» vknjižil svojo najemno pravico za dobo 60 let na vse prostore, ki so mu bili dani na razpolago in to proti letni najemnini 2400 dinarjev. Vse to se sicer jako lepo sliši, toda pod* pisani odbor mora računati z bodočnostjo matičnega društva jugoslovenskega Sokol* stva, da mu za vredno preskrbi domovanje in etre ho; tudi znesek Din 2400 je za danes minimalen, čez 10 let bo pa to že lepa svota. in čez dvajset ali trideset let precejšnje premoženje. Da bi si pa nase društvo v teku najem* nc dobe prištedilo toliko denarja, da bi si moglo zgraditi svoj lastni dom, to p« je popolnoma izključeno, ker se s članarino krijejo komaj redni izdatki za vzdrževanje telovadnice in letnega telovadišča. V tem oziru so mnogo na boljšem dru* štvat ki reflektirajo na prostore v «Narod* nem domu*. Kakor smo doznali iz merodaj* ne strani, razpolagajo ta društva z lepo glavnico nad D:n 3.000.000. S to glavnico bi si ta društva čez pet let čisto lahko zgradila moderno palačo, ki bi tako po svojem ob=» segu kakor tudi po svoji ureditvi odgovar* jala niihovemu namenu in zahtevi, kar »Na* rodni dom* prav gotovo nc. Vsa ta društva morejo računati tudi z gotovostjo na držav* no podporo, česar pa naše društvo ne more. Res je sicer, da se na« zagotavlja, da namerava odbor društva »Narodni dom* Še dalje vzdrževati In da se društvo ne razide. O iskrenosti teh zagotavljanj ne dvomimo, toda samo v tem podpisani odbor ne naiđe — kakor nas čas in razmere učijo — za* dostne garancije za to, da ne bo naš start Ljubljanski Sokol nekega lepega dne, m če tudi šele čez 60 let. na cesti, saj že danes ni smatral odbor društva »Narodni dom* za potrebno, da bi bilo v tem odboru za* stopana tudi naše društvo. Posamni člani našega društva, ki so ob* enem tudi člani društva »Narodni dom*, fn so prisostvovali občnemu zboru, so izraz*!! mnenje, da zastopniki Ljubi lanskega Sokola niso na občnem zboru povsem pravilno na* stopali. K temu pripomin'amo, da ti naši zastopniki o tem primeru n:so mogli ničesar drugega storiti kot so, t. j. da so podali svo* je ugovore proti izvolitvi odbora na občnem zboru dne 6. aprila 1918 in proti temu, da je sprejel nove člane in da je ^amo'a^tno določil relacijo 100 rdd. •== Din 50. Ti ugo* vori so se sporočili tudi poPtičemu oblastvu kot nadzorstveni oblasti, na katerem ie se* da|, da reši to našo nritožbo v smislu dru* Štven'h prpvil in društvenega zakona. Pripominjamo, da smo to poiasn'lo po* slali vsem naprednim !fr»bi lanskim dnevni* kom s nrošnio, da jih objavijo. Toliko javosti v pojasnilo. Zdravo! Odbor »Ljubljanskega Sokola«. Austriju in koroški Slovenci Z Dunaja nam poročajo: 2 ozirom na tendencilozno poročilo dunajske *Die Stmv-de« o nameravanem vpadu »Orjunec na Koroško, se je razvila v dunajskem parlamentu živahna debata o položaju slovenske narodne manjšine na Koroškem. V parlamentu je prišel v razpravo proračun zunanjega minrstra. Posl. dr. R e n n e r je v Imenu svoje sodjalno-demokratične frakcije Izrazil nezaupanje zunanji politiki dr. Mata je. Nato Jc Velenemec posL dr. D in g hola r obširno začel govoriti o koroških Slovencih ter }e Izrabijal tendenciozna poročila dunajskega tiska o pripravah Jugoslo-venskah nacijonaiistov za vpad na Koroško v to, da je strastno napada! zunanjo politiko Jugoslavije, ki da izziva nemire in vojno. PosL dr. Dinghofer je skušal na solističen način ovreči vse obtožbe glee Anton Novačen bo nadaljeval svoj veliki »dramatski mozaik« Hermana, Friderika In Urhe Celjskega razen tega bo objavil dve črtici in več pesmi. Priobči se nadalje obširna novela Franceta Bevka »Beg pred senco«, ki tvori nekako nadaljevanje In konec letos objavljenem »Sužnja demona« rn ki vsekakor ne na pornografski, temveč na povsem literarno- dostojen In Iskren način rešuje problem seksualnih zab!od mladega človeka; dc?o seveda ni ptsano za otroke. — Poleg tega je izročil uredništvu pesnik Jože Lov« r e n č i č svoj roman »Publius lr> Hispala«, čigar dejanje 'e zajeto iz starega Rima v 2. stoletju pred Kristusom. V ljubavni zgodbi Publija in Hlspale nam pisatelj z živahnim! črtami slika življenje tedanjega Rim* In stremljenje tajne družbe *Sodalitas Magnae Deae« — Duha zemlje. Bogato bosta zastopani črtica In novela. Svoie prispevke so nredništvu že Izročili, odnosno obljubiti pteatelii: T. Albreht. A. Cerkovnik, C Golar. S. Gram, Ferdo Kozak. Tone S e 11 š k a r, Ivan Zoreč L dr. — V pesniškem delu bodo poleg dosedanjih zastopani tud! nekateri oajrrlajB pesnTti: Srečko Kosovel, f. Grohar. V. Koša k I. dr. — Iz prevodne literature se bo ziasti nadaljevala serija kraših. zaključenih, umetniško pisanih črtic iz sodobnega ruskega življenja pod nssiovom »Ho* va Rusi!a« v prevodih ruskega rojaka N. Preobraze nskega Po možnosti se objavijo prispevki stare'šlh (A. Tolstoj. Drozdov. Šmeljov, Bunin) in mlajših (Zo-ščenko, Vs. Ivanov, Ptljnak, Nikitin) zastopnikov sodobne ruske literature. V poljudnoznanstvenem delu tista bodo poleg znanstvenikov zastopani naši rra)-boljšl ese isti. V to sviho je uredništvo že stopilo v stik z raznimi strokovnjaki, ki so obljubili svojo pomoč. Tako bo priobči! profesor Kidrič članek o slovanskem preporodu, A. L a J o v i c esej o kulturni politiki v Jugoslaviii. prof. Večer rarpra-vo o problemu komičnega, P. K a rl l n pregledno Študijo o povojni irancoskl literaturi ter esej »Literatura in glasba«. Urednik bo objavil nekal zanimive Cankar'eve korespondence (manj pomembna korespondenca se sicer načelona ne bo ^bjivia) ter nekaj esejev o vprašanjih, ki se zzZJA čas obravnavajo polemično (--Pomen ro-dcbnostl v literaturi« L dr.). V esejistlčii obliki se bodo obavili pregled! o sdvlVrt-Šču. glasbi In upodah!ia?očt umetnosti: te preglede bodo pisa I Fr. M a r o 11, Fr. M e-s e s n e 1 in urednik. Razen tega se bodo v listu razmotrivala vsa sodobna ktiit ima vprašanja, V Književnih porcčUih. ki bodo razdeljena v pododdelke slo-/cradnjl film, kjer se bodete prav dobro 2abava1i g|j in poslovile se od malega Jakte Coogina. GE Kino „IDEAL"* g srbo - hrvatska In Inozemska Jda, rx»do sodelovali* prof. Kidrić tz svoje «r >-ce A. Buda!, A. Debeljak. J. Kuzak. P. KirUi. Fr. Albrecht l. dr., srbo - hrvatska J^a ho ocenjeval VI. Levstik. Kronika se tc delila v domači in evropski '"'t — l tc-2led m bo čl:atelja inforniri'.a o vsakem pomembnejšem kulturnem gibanju. Slovenska knjle^ je ''anes v *nlo*iem pomanjkanja prava pastorka in 'e *ezko životari. Njen stvaritelj", slovenski )U?.te'.). Njen stvaritelj, slovenski pisatelj, ie naj-fadaajšl proletarec t«*a naroda. Na občin-sivu |e tedaj ležete, da kulturna pri zadava« nja svojih pisateljev podpira ali pa !h omalovažuje, Na občinstvu >e, da s svojo gmotno podporo pomaga, da se Ljubljanski Zvo-2 približa tisti Idealni višini, kakršno zar?'"-1'ata uredništvo In upravnlštvo lista. Novi letnik se predstavi občinstva v novi obliki in opremi: v deloma povećauer.i obsegu in z novim, okusnim tiskom. VsBc temu ostane r.aročnina ista. Ljubljanski Zvon stane za vs£ Veto 120. za pol leta 60, za četrt leta 30 Din; za Inozemstvo 150 Din. Naroča sc pri TtekovcJ zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. so pafboflN ffl rajcenci^e kajti trpežnost enega para nogavic z zi£om in znamk, (rdečo, modro ali zb.to) t9k8iu&M je ista kot t'pežnost ltlr:n drugih parov. ©3-a ' ?finlif> tn !»rrnT!?*»T'«i tn| Politične vesti = Parlamentarne bažIPne počitnice. Radi bližajočih se božičnih praznikov odide narodna skupščina skoraj polorugi mesec uaja:oče boži počitnice. N rodna skupščina ima p božičem reši'; le še obrtni zakon n pa zakon o nošenju orožja, ki sta bik1 sprejela v odborih. *bs Potovanje finančnega min! Sira v Ameriko. Finančni mini dr. Sto:adinovi«? je včeraj po< rrinistr kega predsednika Nikolo Pa* t ter se ž n im posvetoval o posojilu, I ga namerjva država na|»v veliko krizo, ki jo povzročajo ogrour*! izdatki na eni strani ter na drugi strani pomanjkanje naročnikov, odnosno tn-seratov. Na če'u lista, ki je vedne • vso odločnostjo zagovarjal pra.-ice poljskega naroda in z vnemo zastopal idejo praktične slovanske vzajcmoosll*. sta bila narodni delavec in čddai^t senator Wyslouch in bivši zastopnik zunanjega ministrova Jan Dubs!: = Nemški sodniki v Bo." o u 10 d J poziv, da nal si Izbere o za svole nad; službovanje kr~.le v tu/nlh provincah I iH« }e Med Nemce v Daol2;u pridejo ttafttat skl sodniki. Nedusetjljivfi qlc(fe trajnost t m jakosti žarenja I V20 V broliestvu nesmrtnih K o m a n. — Zdaj pa v posteljo, — je dejala Nara smeje. — Toda poprej se vam moram zahvaliti za vašo dobroto. Tako malo sem jo zaslužila, — je sašepetala Lorenza Li povesila oči. — Vse, kar ste mi storila zalega, je odpuščeno in pozabljeno, zakaj mrtvih ni mogoče klicati na odgovor. Najprej vam moram povedati, draga markiza, da je trajala vaša letargija zelo dolgo In da se motite, če mislite, da ste bila v grobnici samo nekaj dni. Ta čas je umrl Narajana... Lorenza je prebledela in vzkliknila: — Narajana je umrl, jaz sem pa živa? Zakaj sem preživela njegovo smrt? Res je bilo aajino razmerje pregrešno, toda z njim me veže vsak utrip mojega srca. Zanj bi bila vse storila in pretrpela. Videč, da Nara molči in jo zamišljeno gleda, je Lorenza nadaljevala v zadregi: — Oprostite mi ta izliv gorja, ki pomeni za vas žalitev. Edino moje opravičilo je v tem, da srcu nI mogoče zapovedati in da ml je on opetovano zatrjeval, da je ločen, da ga na ljubite več in da se presneto malo zmenite za njegovo ljubavno razmerje z drugo. Ali je res? — Res je, Narajane nisem mosla ljubiti. Onusil se mi je njegova razuzdanost in lahkomiselnost, ki ga je vodila pri zapeljevanju Žensk. Njegovo vedenje napram vam m vašemu soprogu je bilo nedostojno. Izdajal se je za markizinega prijatelja in porabil njegovo odrotnost, da je vas zapel'al. Ko ste uničila moževo srečo in čast, je prišlo do katastrofe. Ubogi Marko je vas zadavil in to ga je tako peklo, da je kmalu tudi sam umrl. — Kaj? Tudi Marko je umrl? — je zašepetala Lorenza m se zgrudila v naslonjač. — Da, ne preostaja vam drugega, nego moliti zanj in za svojega zapeljlvca. Delajte pokoro in porabite življenje, ki vas še čaka, zato, da vam bodo grehi odpuščenL — Povejte mi vendar, kaj je bilo vzrok moževe smrti in kako dolgo sem ležala v letargiji. Skratka, pojasnite mi vse, kar se je zgodilo od tre-notka, ko sem omedlela, — je dejala Lorenza plaho. — Danes vam ne morem odgovoriti. Dovolj ste že izmučena in treba bo misliti na počitek. Vzemite te pomirjevalne kapljice in ležite v sosedni sobi na divan. Jutri pa izveste vse, kar vas zanima, Drugo jutro je Nara povedala Lorenzi, da ni ležala v letargiji, marveč da je bla mrtva in da je minilo od njene smrti nad pol stoletja. Omenila je tudi, da ji je Supramati določil znatno vsoto tako, da ji ne bo treba trpeti pomanjkanja. Zato se lahko po svoji uvidevnosti vrne v svet ter si poišče moža ali pa odputuje z njo v indijo, kjer se bo lahko mimo odloČila glede svoje bodočnosti. Vest, da ji ne bo treba več služiti vsakdanjega kruha s prodajanjem lastnega telesa, je pomirila Lorenzo. Bila je torej takoj pripravljena spremljati Naro in njenega moža v Benares. Do odhoda ie posečala razne cerkve in iskala grobnice svojih znancev, da bi molila za njihove duše. Posebno dolgo ie klečala pred moževo grobnico. Čez dva tedna so odpotovali vsi iz Benetk ter se ustavili na otoku Cipru, kjer sta našla Lorenza in Tortoz varno zavetišče. V temni viharni noči ie odplul Iz pristanišča čoln, v katerem so sedeli trije nesmrtniki, ki se niso bali ne valov, ne viharja. Cim so Izginile v megli zadnje pristaniške luči, sc Je pojavila na burnih valovih skrivnostna ladja, ki je čakala z razprostrtimi jadri svoje potnike, Supramati si ni bil na jasnem, kako dolgo je trajala vožnja po valovečem moriu Čudni ob^utk* so ga obhajali, ko je ladja pristala k samotni skali, ki je krila v sebi največjo skrivnost. Gospe s*> sprejeli po običajnih ceremonijah. Drugi jutro ie stopil Sopramati v snežnobeli tuniki pred oltar. Vrhovni svečenik je zopet klical po vrsti vse prisotne. Vsakemu je vlil iz keliha na s'avo nekaj kapljic skrivnostne tekočine. Supramati, Nara in Dahir so bi*" zadnji Starec jim je zapovedal poklekniti na stopnice pred oltarjem, sam je pa odnesel kelih na oltar Nato se je vrnil, objel Supramatija in ga poljubil. — Srečen sem. dragi brat, da te lahko pozdravim tu kot dostojnega fn koristnega Člana našt bratovščine. Ostal si mož beseda. Bogastvo te ni Preslepilo, vračaš se k nam s čisto dušo Zdai hočeš stopiti na trnjevo pot viši?ga posvečcn'a. Toda zdi se mi, da te ie strah težkega dela in naporov ki te še čakajo. Ne boj se dragi brat! Zelja i.i volja premagata vse težave Z neumornim delom in samo zatajevanjem se boš polagoma približal nežna nemu svetu, kjer kraljuje stvarnik vsemirja. Br.i fibramar te seznani z višjo magijo. Pomislite vsi da je nesmrtnost težko breme in da Je naša dolž nost olajšati agonijo starega, umirajočega sveta te: naseliti nov pTanet Starec Je poklical Naro štev ?80 •«! OVTNSKI N ARO H« tiru 10 deceinbia 1925. Stran 3 Dnevne vesti. P LmbuanL dru 9 decembra 1925. — Vstop t samostojno demokratsko stranko. V samostojno demokratsko stranko je vstopil veleugledni beogradski trgovec Milutin Stanojevlć. —. Igral je dolga leta ugledno vlogo v predvojenski samostojni demokratski stranki, ki jo je, kakor znano vodil Davidovih Bil je dolga leta predsednik parlamentarnega posianiškega kluba. Zastopal je timoški okraj. Po ujedinjenju se je nmaknil iz političnega življenja. Sedaj je Stanojević prijavil svoj vstop v samostojno demokratsko stranko in je že sodeloval na zadnjem njenem kongresu. Pribićevlćeva stranka je s Stanojevićevim pristopom znatno oja-čila svoje pozicije v Beogradu. — Ministrski predsednik ozdravel. Ministrski predsedn k Nikoia P a S i č je po poročil h iz Beograda popolnoma ok eval. Radi pfehndega mraza (— 'iO do — 22° C) ne sme g. rasi i zapustiti svo ega stanovanja. Tu sprejema ministre, Ki mu poroča;o o tekočih zadevah- — Odlikovanje ministrstvu pravde. Z redom sv. Save IV. stopnje je odlikovan caspektor v tem ministrstvu g. Josip Kav R 11 — Odllkovanie Kragnjevca. Predsednik češkoslovaške republike, dr. Masaryk ie odlikoval mesto Kraggujevac z redom ^Vojnega kriiža«. Odlikovanje bo izročH mestni upravi Kragu]evca osebno češkoslovaški poslanik v Beogradu g. &eba, ua svečaai seji tamošnjega občinskega odbori. — Iz državne službe. Premeščen Je Iz Maribora v Konjice ekonomski uradnik Ivan Kosi. — Nov načrt zakona o visokih šotah. V prosvetnem ministrstvu sestavljajo nov aaert zakona o visokih Šolah. Ta načrt nameravajo izgotoviti do konca tega meseca, nakar se bo v sredini januarja riajbrž predi ozrl narod n j skupščini. — Proti analfabetizmu. Sef oddelka za ljudsko šolsrvo je po naJosu prosvetnega ministra naročil šolskim nadzornikom, da prirede v svojih okoliših nove analfabet-ske tečaje. Tečaji naj se vrše pri ljudskih šolah, učitelji naj pa bodo voditelji te&i-?ev. S posebno vnemo treba ustanavljal! »maliabetske tačoja v Bosu!, Cnii gori tn v Jnini SrbrjL — Seja ženskega saveza. Kot po povratku naSh delegatk s sestanka Ženske Mate antante v Atenah, se bo vršila pod predsedstvom ge. Leposave Petkovlč-Maksimo-vfc seja glavne uprave Narodnega ženskega saveza, ca kateri bodo razpravljati o fces-.ejsem stiku med slovanskim! ženskimi savezi tar o potrebi ustanovitve splošne slovanske ženske lige — »LrsJnskl« v Beogradu. Še ta mesec M£±; zagrebško pevsko društvo »Lisn- ^eograni Imeh* Miklavžev večer, kamor so povabili tudi delavke p'etarnice, ki so se prireditve tudi udeležile. Pa osrre-SFo pod-etje, kier so zaposlene, so um dali kot Miklavževo darilo neokusno skrpuca-ne pletenine, češ to so novi kairnosoriSkl nietarski Izdelki. S tem so ponovno pokazali, kako je pr! n!ih razvit krščanski in socijalni čuj do b!ižn:eff2- — Pravtlilk o zaposlovanju inozemskih delavcev ie IŠel v »Uradnem listu* št. 108, na kar opozarjamo mteresente. — Najnižja temperatura na z cm* ji ie bila do sedanjih časov Izmerjena v Vrho-fansku, ki velja za mrzlorai tečaj v S'b!ri-ji, v lerlh 1«#5 in 1892 z — 68 stopmjarni. Ker ŽK'0 srebro pri — 39 stopinjah zmrzne, se uporablja pri merjenju tako globokih temperatur alkrhol tn v novejšem času tudi toInoL V prosti atmosferi na naiih Si* rmah se dobijo tako nizke temperature približno v vršni 10 km nad zemljo. — Smrtna kosa. V Gnrici je preminula v visoki starosti 76. let ga. Ana dr. Kavčičeva iz znane narodne rodbine. Pokojnica Je bila v narednih krojrih splošno prijub-ljena in spoštovana. Bila je mati solastnika ljubljanske Splošne elektrodružbc !. Kavčiča. Blag jI spomin! — Nesreča ali zločm? P"«J tem naslovom smo te dni p->ročah*. da so dobil! v vlaku med Zagrebom tn Čakovcem prtljago neke 20-letne Veronike Frank, ki ima svoje sorodnike v Stari Novlvasl pri Ljutomeru. Sedaj se je uganka razrešila ter se čita kot tužna ođfsejada nesrečnega dekleta. Veronika je služila pri nek! rodbini v Zemunu, od koder se je odpeljala dne 20. nov. proti Zasrebu. da poišče očeta, ki pa živi pr? Ljutomeru. Med vožnjo se je revfci zmešalo. V Os'jeku jo Je baje prevzel državni bolničar, neki Jos, Krajne, da jo spremi v LJubljano na opazovalnico. Bolničar pa je dekle v Zagrebu izročil sprevodniku, da jo v Zidanem mostu izroči našemu spremljevalcu. Med vožnjo iz Zagreba je na neki postaji vstopil dimnikar, ki se ga Je reva tako prestrašila, da je skočila tz dirjaločega vlaka, pri čemer se Je udarila ca kolenu ter Izgubila klrbuk. Hotela se je vrnit! v Zagreb, a Jo Je 2alotiIa noč. Drugi d^n se je nesrečnica potikala po Podsusedu, zato jo je občinski redar odvedel k sreskemu poglavarju v Zagreb, a sresko poglavarstvo jo Je izročilo policiji, da jo spremi v umobolnico v Stenj en vcu Tam pa je ni?o hotel! sprejeti ,ker nI fmela nik3kih dokumentov, nakar Jo je zopet prevzela policija, ki pa Jo Je menda slabo čuvate, kajti dne 23. novembra je v čakalnici LI. r«2» reda v Zagrebu skočfia proti nekemu sta-rejšnemu možu mlada deklina, ga objela m začela polubovati med veseiin! vzslška-njem. »Oče moj, kajto težko sum čakala, da te zopet vidim!« Moz se Je zainen branil njenih objemov in poljubov ter končno poklical redarja, da ga resi. Policija sedaj zaman išče dozdevnega bolnlčarja. Med tem se je iz najdene prtljage zadeva pojasnila. Nesrečno Veronrko so dne 6. t m. iz zagrebške opazovalnice oddali v umobolnico v Stenje vcu. — Vojaški begunec in tat. Anton C> zelj, rojen 1899 leta v De-»i*m ie bilo ne. pr. vrb Obira le —na SemeHn-gn —6. so Imeli na Sarajevskem P« (ju dne 7. t m. — 30°, na Paleh (zna-Jo swo letovišče blizu Sarajeva) pa celo —32°. . Tako hude zime v 3>M*i m rie^cegr.-vtni ne pomnijo na^ta/ejs: J irdje- Tudi v ć*bi, Imaio nenavai»o 'mio /i;no, »x>nokod nad —25°. Po Herces^/ini so p >vrh drv-jali siln: snežni viVirp. Iti so rnzkriii in podrl! več hlS tn c»!o trte-1 brzojavnih drogov. Ponekod leži nad 3 *n for*skj zx*ejta ;e prekir;tna, ker so žice potrgane. Ob morskih obalih t: ko na severu kot v Albanlfi so Imeli velike poplave, nato pa le tako] začelo zamr- zcvatL Skadar ?e čez polovico v vodi, oz rt lede. V Ardenlb na belgijski mefl fc zapade< si:eg nad 2 m da |a ves promet ustavljen. Celo v SldHi Je zapadel sne«. Zanimiva abnormalnost *e, da imajo v Pariza bajto zimo kot v Londona. Ob celi atlantski obali je maksimalni mraz. Donava je v zgor-p!,..~ lafrj popolnoma zamrzla. V na^em Primora §e tudi ne pomnijo tako hude il-n e. V Trsta In Gorici so te predvčera< -4°. \a ljubljanskem Dolhi ob Savi le bilo danes (9. L m.) -ir Celzija. Ljodle » tra- bom nrlčakujejo, ako se bo m raj še stopnje v? 1. Vsa poročila ugotavljajo, da vlada v Jugoslaviji najhujši mraz. — Gradec decembra. Današnja nočna temperatura —17° C. — Zagreb, 9. decembra. Danes ob 11. temperatura —11° C Železniški promet zelo oviran. Vlaki Iz Beograda velike, eno-ume zamude. — Lhiblana. 9 septembra, te teden dni trajaloči mraz tra'a z vso strogostjo Sai..\ Lanes ob 7. nri ejafij t bila temperatura —22° C. Kadi mraza je zmrznH po ceveh plin, zato so nastale v obratih, ki rabijo plin, velike obratne težkoce. Danes opoldne temperatura —13° C Iz Gelja. —c Nevljudnost na celjski pošti. Prosim, da na notico v Vašem ceni. listu žt. 275 od 3. decembra t. L uvrstite to»lc moje poja%» n:io: Zavračam poškodovane bankovce ln /ahte-vam pravilno izpolnitev čekovnih po* k)žn:c. ker po obstoječih predpisih to mo* ram- Da hi pa zavrnila neko popolnoma pravilno Izpolnjeno čekovno položnico, ali pa, da bi kateri stranki vrgla denar po tleb, da se je vse razletelo po kotih, je izmišljo« tina. Klasifikacijo o vestnem u radovanju pa sprejemam samo od svojih predpostavljen nih, nikakor pa ne od osebe, ki me v listu napada, ne da bi imel poguma, da hi se pod> pisal. Na dan s podpisom, da si lahko po* iščem zadoščenje. Ako se pisec ne bo javil, bo vedela vsa javnost, da me je po krivici napadel. — Ana Kokalj, postna uradnica v Celju. _c Porota. Obsodba v Bellčevem pTo. cesu. V ponedeljek ob 20. uri je končal tridnevni proces pred poroto, v katerem so se zagovarjali radi hudodelstva goljufije lesni trgovec Viktor Belič. Mira Crerne in Dore Ogrizek. Porotniki so Beliča in Cerne-tovo spoznali krivim. Viktor Baii? je bil obsojen radi hudodelstva goljufivo k*-.'de, tatvine In taljenja javnega namežvlenea na dve in po! leta težko ječe. Mira (*eme na S mesecev težke ječe, Dore Ogriztk pa jo bil oproščen. — S tem slučajem je bilo porotno zasedanje zaključeno. Iz Maribora —m Za ustanovitev državne obrtne iole v Mariboru se vrSe pogajanja med mestno občino ln državo. So!n namreč mislijo nastaniti v poslopju dekliške šole »Vesna« (bivši »Tochterherm«). katero poslopje Je last mestne občine. Ker bi bisa obrtna šola velike važnosti za Maribor, je pričakovati da bo mestna občina dala poslopje v ta namen državi v najem. —m Iz šolske službe. Za profesorja na realki je imenovan g. J. Rojšek. Za razpisano službo upravitelja na IV. osnovrrt de-Škl loli Je 0 prosilcev, med nllmt tudi bivši mariborski župan g. Grčar. —m Za rarllrjenje parka v Magdalen-skem predmestja je mestna občina nakupih \cl sosednih parcel. Park razširi m moderno uredi Magdalen-ko olep«eva1no društvo, ki le za ta namen naprosilo mesno občino za 30.000 On podpore, -—m Nova mestn* bila v Frančiškanski nlld rod streho. ft*fe pred osmimi me- seci -c začela mesma cbčina graditi vefi-k> tr'i »ostropno stanc-vanjsko hišo. a H dne S L a. je prišla pod streho, kar se |e na svečan način pru*!a\;!o v navzočnost, g župjnj dr Jos. Le^Vovarja. predsednika grai'ieneza odseka g. dr. V. Kaca, gradbenega nadivetnrka g. in<. A Cerneta, vi*, inšpektorja g. Fr. Madileta, stavb, podjetnika g. Iv. 2iv.ca m vsega delavstva. Delavci so bili primerno obdjrjenf. G. župan Je pri tej priliki napovedal, da bo mesrnt občina na spomlad naadljevala z zidanjem nadaljnjih stanovanjskih his, —m Divje svinje so se pojavfie v loviščih veleposestnika Perka v Kamnicl, oai-roma pri Sv. Križu. Dosedanji lovi so bit brezuspešni. Po sledovih soditi. Je ena »e redke divjačine izredno velika. —m Gostilno Cerngovsek (napis se le vodno glasi Tschernouschegg) na koncu Aleksandrove ceste pri Krčevini Je kuni! na dražbi mesar Konrad KirblS. Julijska Urajina ~j Dva diplomska izpita. Na trgovmsa! visoki *olt na Dunaju sta napravila cipioms&i izpit p. Fran Koruza iz GaNij na Vlravtktm in g. Koprad L e n a s s i Iz H enovlc pri Peaiornt —j Smrt dobrovoljca. V Kanalu je uo*l bivši dobrovoljec Ivan B a vda ž. Povrnil ae je sicer živ Iz bolnega viharia, ali ooma je pod'e^ret sušlc*. M>ad je moral v grob. Pokorni Bavdaž je bil idealen mladenič, zato pa je mnog • trpel in u.v.r, kakor sv. Alei rod stopnicami od gladu — zapuščen od vseh, kakor pripoveduje neki njegov to*aris v tržaški .„tat-nostj- . Kanalska Čitalnica se ie z nastobno pesmijo poslovila od blagega Ivana BavdKb. Časten mu spomin! —j Manifest novega prefekta. Novi tržaški preiekt GastI je Izdal ob svojem nastopa manirest. v katerem po rimsko (fa-šistovsko) pozdravlia oblasti In fašlstovsko ciganlzacljo, zagotavljajoč, da bo Teren izvrševalec zakonov In naredb sedanje vlade. Potom izvrševanja zakona, železne narodne discipline In uspešnega dela se tvori sreča domovine in se krepi veHčtna nove Italije, ki hoče biti luč civilizacije, jamstvo pravice, združevanje duhov m čuvarica miru rred narodi. Sodili ga bomo seveda po dejanjih. Kakšno pa je s+allščc fašlstovske organizacije v Julijski Krartri proti »drugorodcem«. Tc predobro znano. Žrebanje sokolske loterije za Tabor dne 15 decembra Senzacija dneva I Ogromen ustjeh ! De zadnjega kot'Ota napolnjaaa ctvorana« Pridite majk*, da ohranita svo« Jim sinem In Maram zdravja In lepote t moč — aH m lepota SPOZNAVAJMO SAMEGA SEBE! Opotariamo al« eblinstvo« da vtaraj ni dobile vel ste oblake-va:cav vstopnic« ker lik niso naročili v pradprodeil. Predprodaja vstopnic vsak dan od 10— Val In od 3 uro naprej. Predstave se vrše točno ob: 4, 'AO, '/>0, 9. reun. t.« Elitni kino Matica Stran 4. •SLO VPNSKI NAR OD« dne 10 decembra I92i>. Mev 280 Gospodarstvo Davčna preobremenitev Slovenije Iz tega zakona sledi ravno nasprotno od tega, kar hoće ugotoviti gosp. delegat: Dočim je bil davek na vojni dobiček za vojni leti 1919 in 1920 določen zakonodaj« nim potom, dočim so se zakonito povišali in določili davki ter pribitki na zemljarino, hišne davke, občno pridobnino, rentn.no in plačarino, in dočim je bila pozneje zakonito uveljavljena relacija 4 : 1 za izmenjavo kronske v dinarsko valuto, je ostal protU zakonit vsak predpis in protizakonito vsa* ko pobiranje vojnega pribitka na osebno dohodnino, ker ta vojni pribitek v l. financ* ni zakon ni bil sprejet, ampak se je od naše slovenske davčne uprave po 31. decembru 1918 piedpisal in pobiral abuzivno in samo* voljno brez zakonitega privoljenja zakono* dajalca! Poznejši finančni zakoni (dvanaj* sti'?) trgi nezakonitega dejanskega stanja po n~5~r mnenju niso več popraviti in v legalno stanje spremeniti mogli, kajti od leta 1921. dalje je ščitila davkoplačevalca V idovdanska ustava, ki davkoplačevalcu ne da po mnenj i gosp. delegata — le postulat do enakih državnih davščin za v:>e ozemlje, ampak pravico, izpodbijati vsako posebno in neprimerno davščino kot protiustavno; aaj je vsaka ustava kardinalni zakon o pra* vicah in dolžnostih državljanov! S tem treba zapustiti stranski tir teori* je, na katero je vprašanje davčne preobre* menitve spravil tudi tukaj gosp. delegat s svojimi »ugotovitvami*. Morda se bo nudi* la kdaj — v sili davčnih težkoč! — prene* Btl to vprašanje pred upravno sodišče in državu! savjet, pred katerimi najvišjimi sodrrmi dvori so se že tolikokrat izkr./alc uredbe naših finančnih oblasti kot fiska* lično nevzdržljive in celć kričeče krivične! Praktično velja pa zastaviti vprašanje: 1. Kako je mogoče — brez posebnega finančnega zakona — opravičiti predpis in pobiran ie državnih doklad in državnega davka (invalidskega in komornega davka) na pribitke, osobito na specijalni slovenski vojni nribitek na osebno dohodnino? Odgovor: Tukaj bodo morali prizadeti, ako ostane davčna uprava na svojem kri; vičnem fiskaličnem stališču, na vsak način iskati ^dpomoČi na upravnih sodiščih. 2. Kako je mogoče, da Dalmacija, ki po zatrd"' ' qosp. delegata plačuje iste dav> ke in pribitke kako> Slovenija, plačuje so* razmerno z ost-lo drŽavo povsem primeren in po Številu prebivalstva celo prenizek dr* žavni davčni prispevek, dočim mora okraje* na in od morja odrezana Slovenija prispe* vati namesto ene dvanajstine ali kar bi bilo glede na večji promet morebiti še primer* ro, ene destine ali ene devetine, kar eno šestino, od nekaterih davkov pa celć kar eno petino in eno četrtino državnih da v* kov, torej daleč za, 100 % več kakor bi se ji moglo v najstrožjem slučaju naložiti, ne glede na ogromni nadpovprečni prispevek Slovenije na posrednih davkih? Potem ni čuda, ako se nam zdi fiskalizem, od kraja lahek komar, ki si je izsesal nekaj kapljic naše krvi, danes kot ogromen vampir, ki le* ži na našem gospodarstvu in pije srčno kri iz že odprtih ran! Odgovor je le eden: Ali ne pozna dal* matinska delegacija Sloveniji naloženega vojnega pribitka na osebno dohodnino in novih davkov na te pribitke (o tem se še poizveduje) ali pa je finančna delegacija za Slovenijo po svojih okrajnih davčnih oblastvih davčne vajete tako neuvidevno napela, da že škripljejo in pokajo davčnja* ške naše kosti. — Upati je še, da odpomorc apel cele slovenske javnosti na naše cenilne komisije, ki imajo več pravic kakor se jim dozdeva, morebiti pomore še klic za pomoč na uvedine in pravične davčne organe, ka* tere mora boleti srce, ako vidijo, kako gredo na davčn;h bremenh že leta in leta de* setice in desetice milijonov kron in dinar* jev iz Slovenije za splošne državne potre* be z neprimerno v^ok^m prispevkom Slo* venijc in to preko proračuna finančnega ministra samega! Ako to vse ne bo zaleglo, pot^m pač — Bog pomagaj in naši narodni predstavnikil — Ljudska sodba pa pravi: Svaka sila do vremena! Slavenska banka Upravni svet Slavenske banke d. d. je na seji, k! se je vršila dne 2. decembra t 1., vzel z obžalovanjem na znan:e demisijo dosedaniejra podpredsednika in vodečega upravnega svetnika, gosp. Avgusta Praprotnika in je odobril izstop ravnatelja gosp. dr Janka Kavčn:ka. Za bodoče vodstvo zavoda se "e Dosrečilo nridobiti dosedanjega namestnika generalnega ravnatelja Jugoslavenske banke, goso. Piltsa. ki v prihodnjih dneh nastopi svo'o službo #v lastnosti generalnega ravnatelja. V lanskem letu provedeno noviSa-nie delniške glavnice ie imelo za posledico izpremembo v sestavi maioritet-nega konzorcija Slavenske banke. Nova skupina si je postavila načelom, pri se- stavi bilance proceniti aktiva s posebno opreznostjo in rigoroznostjo. Temu je treba pripisati, da bilanca za 1. 1924., potem ko se upošteva prenos dobička iz leta 1923. in se obenem pritegnejo izkazane rezerve, završuje z izgubo Din 39,996.288.25. Občnemu zboru, ki je sklican za dan 23. decembra t. 1. se bo predlagalo, naj se sedanja delniška glavnica, ki znaša Din 100,000.000.— s tem, da se izmenja pet starih delnic po 100 Din za tri delnice nominalne vrednosti 100 Din, zniža na Din 6O,0OO0CO, a obenem naj se upravni svet pooblasti, delniško glavnico zopet povišati na Din 100,000.000.—. Vse te mere kakor tudi temeljita reorganizacija vseskupnega poslovanja jamčijo za dalnji razvoj ter opravičujejo nade, da bo zavod skoro ponovno zavzel ono mesto, ki mu pripada vsled njegovih izvrstnih zvez. —g Poljski izvoz v Jugoslavijo. V po'i-sklh trgo».s'dh krogih vlada po poročilu iz Varšave zadnji čas živahno /animrnje za izvoz ooiiskih izdelkov v J goslavijo. V prvi vrsti pridejo v poš ev izdelk strojne, tekstilne in železniške inćus rije. Akcijo za organizacijo izvoza tih izdelkov v Jugoslavlo vodi samo vaišav-ko trgovinsko minististvo, ki je sestavilo poseben načrt in obenem dalo interesiranim krogom na razpolago podrobne informacije o razmerah v Jugoslaviji. —g Nov predlog o Obrtni banki. Od* bor za Obrtno banko je prejel obvestilo finančnega ministra, da se določi za novo banko poleg predvidenih 30 odstotkov od državne razredne loterije še 3500.000 Din iz proračuna za leto 1926—1927, v kolikor bi omenjenih 30 odstotkov ne absorbiralo državne vlo^e, ki znaša 40 odstotkov delni* škega kapitala. Odbor je ta predlog spre* jel in zakon o Obrtni banki je bil v načelu sprejet. —g Zakon o proračunskih dvanajsth r.ah za mesece december 1925, januar, fe. bruar in marec 1926 je izšel v »Službenih novinah« št. 276 z dne 1. decembra kot po* sebna priloga, na kar opozarjamo vse in* teresente. —g Carinjenje prometnega materijala. Na seji carinske sekcije finančnega odbo* ra, ki se je vršila 5. t. m., se je razpravljalo o carini na tračn;ce, signale in drugi že* lezničarski materijal, kakor tudi na železne cevi. Carina na tračnice je zvišana od 10 na 15 odnosno 25 zlatih dinarjev. Za cevi je zahtevala vlada zvišanje carinskih po* stavk, toda carinska sekcija je to zahtevo odklonila. Sprejeta je bila tudi pripomba, da se omenjeni predmeti osvobode carine dotlej, dokler jih ne bomo izdelovali do* ma. To in ono Kritična leto v zakonu Mnogokrat se je že vprašalo, kateri čas je v zakonu najbolj kritičen. Navadno se misli, da je to prvo leto, ko se morata mlada človeka oživeti v skupno bivanje in življenje ter je treba oplliti ali odpraviti nesoglasja in nasprotstva, ki se pojavljajo. Toda ti prvoletni spori so navadno le trenotna prerekanja, grozeči oblaki in boji pridejo navadno šele pozneje. Neka dama angleške družbe Lady Ford imenuje sedmo leto »usodno leto v zakonu«. Ona pravi: V tem letu dobi seme nezadovoljstva, ki je počivalo večkrat vsa 'eta, navadno rodovitna tla. Vzroki so v največ slučajih finančnega značaja in ko prihajajo računi skozi vrata, odleti ljubezen skozi okno Ko sta se vzela, so se jima zdeli dohodki zelo zadostni, toda po sedmih leJh je z narastkom družine postalo vse tesno. Posli, zdravniki, potrebni nakupi vse to kaže dohodke nezadostne. Šte-denje In zopet štedenie prinese nerazpolo-ženje. Ako sta oba dobre volje, še gre za silo, toda kolikokrat se zgodi, da eden hrani, drugi pa zapravlja. Temu sledijo prepiri, očitanja, kreg je za vsak klobuk in vsako obleko za vsak vrček piva In cigaro. Pa premišFu;eta v spornih trenotkih. kako je bilo lepo, ko sta živela še ločeno. To je bil paradiž za oba pred sedrrimi leti. Nevaren Čas je to, posebno ako je odpadla ljubezen in požrtvovalnost in se značaja nista utrdila v tej dobi. Slabo gospodarstvo je mnogokrat vzrok za poiom zakona, ki nastopi po dališem času. Ako se mož in žena ne moreta odpovedati nepotrebnim izdatkom ie kričeče ribanie na dnevnem redu. Romantika mlade ljubezni je po sed-* min letih izginila in trda realnost kaže svoje kamenito lice; proti tej se morata zakonca združiti z mirno dušo, aJeo haočeta prernncratl »nsodno leto*. Dva legitimna soproga Senat dunajskega visiega deželnega sodišča je izdal v neki zadevi ločitve zakona razsodbo z interesantno .notivacijo. Železniški nameščenec K. je leta 1917. zapustil svojo ženo. Ta se ie preselila na Češkoslovaško, dobiia tamošnje državljanstvo, dala zakon po tamošnjih postavah ločiti in se je zopet poročila. K. ie nato pri dunaiskem civilnem deželnem sodišču naprosil za ločitev zakona in se skliceval na «alnr?erma!nsko pogodbo, ki odpravlja s § 111 določeno neločljivost katoliških porok, da imajo tako tudi katoliki v smisli! § 115. starega meščanskega zakonika pravico zahtevati ločitev sklenjenega zakona. Civilno deželno sodišče je tožbo odbilo, K je podal rekurz in prizivno sodišče *e prišlo do zaključka* da obstoH veljavnost § 111. Še dalje SodlšcV pravi; S sprejetjem mirovne pogodbe v zvezno ustavo š* ne sledi neposredno od prav n vsake nasprotne postave, torej tudi ne § 11 i. V vsaki ustavni določbi ni moči, da bi razveljavila nasprotne starejše postavne norme, marveč ima večkrat samo dekiaratf-ven značaj h treba še posebne izvršilne določbe. Predpis;, ki dopuščajo ločitev zakona, veljajo le za napram veiiki masi katoliških prebivalcev Avstrije malo manjšino. Mnenje o neločljivosti sklenjenega 23-kena zastopa tudi danes še večina katolikov. Tudi katoliška cerkev se trdno dril te dogme. Za zakone katotiskili oseb ne daje satntgermaln.sk a pogodba nlkakega zatočišča, da bi jih mogli staviti izven § 111. Pravni normi § 111 se B€ mort odtegniti tudi noben zakoncev z Mknađno lz-piemenrbo vere. Ako si je žena Izposkrvala po postavah češkoslovaške rcpL-pMhe ločitev svojega zakona In se znova poročili, še ni radi tega notranje sođtečc uprav:ieno ločiti zakon soproga - feožftcljs '■ i avstrijski državljan. ■ V zračnem restavramu. Pred krat kim le izvršil 2a promet 1 Londona v Pariz določeni ocrorrmi aeroplan Vangntrđ« svejo prvo vožnjo. Na krova KJ bCl poleg dvajset potnikov pilot, meha:::-, ta fivi natakarja, ki sta brez hibe servirai l ifcttrek štirih jedi. med tem ko k zrakoplov brzel po zraku s hitrostjo sto milj na aro« Čeprav sta prvikrat stregla v srakn, se tri razbila noben? r-"»*celanasti posoda in nobena čaša. * Tri trupla brez glav šo na£H v Ali-peni pri Palermj v neki soteski. O storilcih ni nobenega sledu. Izvršeno je bilo na;-brže na dežeh običajno maščevan'« alt pa ie umor poskdlca spor*'*- -v •! v.->!i in komunisti v Prebivalstvo Japonske. Po Ijviskerr Štetju z dne 10. oktobra t. i. ir/a Ja^-onska prebivalstva S9.9J6ufJfJft. Naraaik_ baptub štetiu pred petimi leti ie 3,777.8 i * Iz ljubem: do matere^ Porcija v Hax burgu jo aaila trgorca Robe-*a PoariM M mrfvogf. v postelji. Pretakava je pofeseale, da ga je vstrelil njegov S&. Izpovedal je, da Jo bil oe> pravi tir:, a in in ja mater pretepava 1. On ni mogel več tesa prečkati. Kar jk storil. 5± stori! ;* - e*l do matere. £ Popolnoma varno naložite denar u | Ljubljansko posojilnico v Ljubljani Mestni trg šte». 6 ket ima že nad 11,000.000 Din iamsivene alavnice. Vloge na hranilne knjižice m tekoči iaćun obrestuje na'ugodnec. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso iakture in cesije terjatev. Posojila daje le proti pobu varnost? na vknjižbo in proti poroštvu. Teieion itev. 9 3 L Telefon štev. De ©rafiirae rastline kakor • palme, lovorje itd v veliki »»bri Ima vedno cvetlčarra P. Š mene, Sv. Petra cesta 33. «822 19 bekto prvovrstnega vina 0P0L0 se proda po ceni Din r3\0 It ter. Vpraša se: So. Šiška, Sv. Jeme a UHCI 8. 4816 Proda se imski d. ms ki ; os ta m in defia zimska snknja. Knafljeva ul. 5/111. Inteligentna gospodin ili ndovn 48i7 sa znanjem n:emačkog traži m'ada gdja preko dana k d rtetu. Uplati; Marmontova ul. 18/1, t Vsemogočni je poklical k Sebi v boljše življenje mojo predobro mater, gospo vdovo po notarja v visoki starosti 76 let. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 10. t. m. v Gorici« Ljubljana, dne 9. decembra 1925. Milan Kavč v imenu vseh ostalih sorodnikov 482« VSEM k: hoCete pit' dobro kavo priporočamo našo izvisteo pravo domačo kollnsko cikorijo -O RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi RANČ SAQ, Uubllana, Cankarievo nabralit ste*. 5 Opreme za neveste store, zastore, jedilne hi spalne garniture na ni i z na in postehna prekri* n,als in vse vrste vezenin ^-ežc ročne; naiccncte M Zor:Ježek Ljubi fino, — Stritarjeva uilcm 7 Pre* V2đme vse kombinacije iz motivov Predtiskanje Največja izbira naCrtov. 196,2 Prodejesn dve no-vozazidane zgrade 1. jednospratna sa pet^ nsest odelenja i druga trospratna sa dvadeset sedam odelenja. z-.danc Zd svoju upotrebu i pot* puno moderne. — Za blb ža obavestenja obratiti se eopsveniku: Žička ulica br. 8 kod Crvenog Krsta Smederevski Djeram. 220/L Dvokolesa, ' OtroSki vozičk", šivalni stroji — se sprejmejo v popolno popravo in prenovo za ponikljanje in emajliranje z ognjem ter shranijo najceneje (posebni oddelek) «TRIBU; NA* F. F. L., tovarna dvoknles in otroških vo* zičkov, Ljubljana, Kar, lovska cesta 4. 227/L Najstarejša slovenska pleskarska in livarska delavnica Ivan Brice!i, L?obijana Dunajska testt 15 in Gosposvetska c, 2 (tfroriSte kavarna „Evropa") se priporoča. — Izvršitev točna. cene zmerm. ztl Damska konfekciia in modni salon TRtltir statut trg ■ ™UI1Cf rod Trsnčc Rlapovi in svila v zaio?i-RainUit cen«' Prvovrstno deta Teod. Kom. Uublian? Pollaotka cesta št. 3. krottt. stavbni. qatanteri">! m okrasn dtoai nstatacit vedovedov narin srreieielci nilriBsetntnapraft Izdeluvauie posod iz pločevine firnei, barvo, lak «n med vsake velikosti kakor tudi pobod (škatle 105 L za kenserve. Obnovite naročnino! ■mar Ako potrebujete s»eie ail suhe v*n«e( iopk« In aranžmafe, pokličite . sievi"« 341 cvetličarna KORSIKft Aleksandrova cesta Naročila a« poefljajo na dan* Naf novel al epohalni Izum, petroi« skn plinska n vettlh ,AI0A' z jwg žarnico 200-500 sveč mnči Krasna beta far Neznatna poraba cctroiejr Sve l kakor elektrika' >tai o a" se rab1 za tazsvetljavo proda'alnic, uradov, gosti'nic. ?o' cerkev, dvoriš*, vrtov itd. ..AIDA** je rri kUdns za naimanjš- in največie prostore — Zr'h'evajte rros°el n*% najboljši ooraad kjSfjnataj »vvc-tf ima v vseh mestih wnes»jive vovtri^ aka C*je tmonnac^ie o vsem, posehno pa 6r c iraovnen itanju dttr.trr.ln zavodov, trgov »ko - lodustnJfckJb p-^č eti' m ptiv^tni^lajt ove icformadjte *o ;xie, ijcrpno btr* *s n«ha}9 v vn*<* Katadtlća al 1|U ticogi^tf -ov telefon |« G-25, a brzojavni na»: fU| oaOBoaoaoaoioao«oaOi090iCiC. ie mole ravnokar izdano delo! V njem se na podlag mnogih dolgoletn h izkušeni razlaga v^rok, postanek in zdravljenje živčnih bolezni. Ta eva-ngallj zdravja pošljemo vsakemu, kdor se obrne na spodaj označeni 4830 nas!iv popolnoma brezplačno. Tisoče zahval dokazuje stvarni uspeh izključno zn-nstvenega in poučnega dela za dobrobit človeštva, Katero toliko trpL Kdor >pada k ogromni množini živčno bolnih. Kdor trpi radi raztresenosti, strahu, slabega sponvna nervoznega glavobola, roman j kanja span a, pokvarjenega želodca, prevelike občutljivo-ti, bolečin v rlenkih, splošni ali de'ni zabosti ter ostalih brezštevilnih pojavov, •I mora naročiti mojo tolažečo knjižioo? Kdor |0 paz ,ivo bere, dobi pomij.jivo prepričan <-obstoja zelo eno-tavna pot k življenju In zdravja*. čakajt-, ampak nlšlte še danes na naslov E. PASTERNACK, BERLIN S. O. MICHAELKIRCHPLATZ IS, ABT 758. r. LJUBLJANSKA E D I T N A BANKA Mm mk ni Din uur- 1514, ustanovljena 1900 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši) PODRUŽNICE: Brožieoi Celje, Črnomelj. Garioa, Kranj, Maribar, Matkovlč, Bovi Si Ptatj, Sarajevo, Split, Trot, Agenolja Lagatao. Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261. 413. 502.503.504 Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela Urejuje: Josio Zupančič. — Za aNtiodno tiskarno*; Fran Jmnr&ek. — Zi jDScrttni del liati. Otoo Cliristot. — Vsi v Ljubljani 1 0 M9- 50