Poštnina plačana v gotovini. ITEV. 114. V LJUBLJANI, četrtek, 18. junija 1925. Posameina Številka Din 1'—. leto n. dan opoldne, izveetnSi nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po poiO: Cfei 80'—, inoeemst^o Din 30-—. Neodvisen politRen list U»EDirr9TT» DI UMUVNiaTVO: BIH OS GKBGOSOKVTA ULICA ŠTET. It. m Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pl‘rum im vprašanjem naj se priloži ra odgovor, pri poštnem ček. uradu Sta«. Stalnost sodnikov. Ko je slovenski odvetnik, dr. Žerjav nadoniestoval justičnega ministra, je sklenila sekcija za proučevanje zakona o sodnikih, da se ima stalnost sodnikov odpraviti. To žalostno dejstvo je bilo včeraj izročeno po telefonski žici in na® apel na slovenske odvetnike, da nastopijo v obrambo neodvisnosti sodnikov, je končal s tem, da je eden njih bistveno pripomogel k odpravi stalnosti sodnikov. Kakor se vrši vse postopanje v naši skupščini, v kateri vladna večina avtomatično odglasuje vse, kar zapovejo ministri, se je bati, da ne bo niti zakonodajni odbor, še manj pa plenum skupščine izpremenil sklepov sekcije in da bo nestalnost jugoslovenskih sodnikov — z zakonom utrjena. Dosti grehov, dosti krivic, dosti ne-postavnosti je že zagrešila sedanja vladna večina, toda odprava stalnosti sodnikov je najhujša in najbolj krivična. Bil je hud udarec za pravico, ko je bil izglasovan partizanski zakon o kmetijskih kreditih, namerava se težak zločin proti državljanskim svoboščinam s tiskovnim zakonom, pripravlja se usodna napaka s partizanskim prosvetnim zakonom, greši se težko, ko se hoče invalidske podpore plačevati po >državotvomosti« invalida, škodovalo se je neizmerno z vo-yil*umi in drugimi nasilji, toda hujše ko vse to je namera, da se odpravi stalnost sodnikov. Zakaj s tem se sega na sam temelj državne ideje, s tem se ogroža ono, brez Česar države ni. Kadar ne velja več zakon, kadar padejo razmere tako nizko, da vladajo v državi dvojna sodišča, kakor je to na Bolgarskem, kadar ljudstvo izgubi zaupanje v sodnijo, tedaj je vsega konec! čuvar zakona pa je sodnik. On je izvrševalec zakona* in kdor pahne sodnika z vzvišenega mesta sodniške nedotakljivosti, ta je ubil veljavo zakona. O tem je vsaka debata odveč, to ve ves svet, to priznava tudi naša ustava! Jasno in nedvomno je v njej povedano, da ia sodnik nedotakljiv in jasno in nedvomno je določena stalnost sodnika. Kljub temu pa: oni, ki se ponujajo kot glavni čuvarji ustave, jo uničujejo v njenih najbolj bistvenih določilih. Ce bi obveljalo, da je stalnost sodnika odpravljena^ potem niso posledice niti najmanje dvomljive. Narod, ki bo izgubil vero v sodnijo, si bo pomagal sam. Preglobok je pravni čut naroda, da bi mogel trpeti krivico in kdor ne bo do-pravice na sodniji, j0 bo poiskal sam. Noben slučaj ni, da so atentati po-\*od tam, kjer je justica na tleh in nasprotno je samo naravno, da ne.poznajo atentatov dežele z urejeno justico. Kjer vrši sodnik svojo dolžnost vestno, tam ni niti potrebno, da bi si kdo sam iskal pravico, tam so atentati nesmiselni. Žalostna perspektiva se odpira Jugoslaviji, ko se polaga v grob sodnikova stalnost. Na nezaslišan način se omadežuje spomin vseh onih tisočev, ki so šli v boj za pravico Jugoslovenov, za njih svobodo. Niti eden teh borcev ni mogel niti misliti, da bi z njegovo krvjo ustvar-^eria Jugoslavija pogazila prvo načelo praviCe- In vendar se ta nezaslišanost pripravlja! Vsi vemo, da je naš položaj v zunanjem svetu težaven in da imamo sovražnikov vse polno in skoraj nobenih prijateljev. Naša dolžnost je zato, da si iščemo prijateljev, Novostih« pledira za verifikacijo anketiranih mandatov, katere nujna posledica bi bila konsolidacija države. Pravi, da je največja pogreška parlamentarnega režima v vseh državah ta, da stranke na vladi zelo pogosto indeutifi- Kakšen pa bo naš ugled, če zve tuji svet, da je pri nas stalnost sodnika ukinjena? Kako stojimo pred svetom, če se to zgodi? Ponosni in svobodoljubni Jugosloven mora pred očitki sveta povesiti oči. Kaj tudi ta sramota mora priti nad Jugoslavijo? Kdor more prenesti, da se mora vsled drugih sramovati* ta bo prenesel tudi odpravo stalnosti sodnikov. Toda jugo-slovenski narod še ni v partizanstvu zapravil svojega ponosa in zato vemo, da bo tudi ta najhujši udarec reakcionarne večine za čast Jugoslavije premagan. < Toda naj pazijo tisti, ki pripravljajo danes najbolj reakcionarni zakon, da ne padejo sami pod njegova kolesa, ker na nobeno usmiljenje ne smejo računati. cirajo stranko in državo, strankarske in državne interese, ki so povsem različni. Strankarski interesi diktirajo Pašiču in Pribičeviču, da držita Hrvate čim bolj daleč od državne uprave. Sama sebe in oboji stranki proglašata za državotvorne, vse druge pa za pretidržavne elemente, dasi je to opasno za državo. KAKŠNI SO VLADNI ZAKONSKI NAČRTI. Beograd, 18. junija. Včeraj popoldne je delal odbor za zakon o osnovnih šolah. Razpravljali so o 6^poglavju, ki govori o dolžnostih in pravicah. Odbor je sprejel vse člene z malimi izprememba-mi. 4. oddelek je odložen za poznejši čas, ker se je pokazala proti njemu velika odpornost. Ta oddelek govori o kaznih, ki so še strožje nego dosedaj. Prosvetni minister je priznal upravičenost prigovorov opozicije in je umaknil ta del zakonskega načrta, da ga ponovno predela in se bo vršila razprava o njem pozneje. Kitajski dogodki. Peking, 17. junija. V Šangaju je enotna fronta zaveznikov zlomljena. Ameri-kanci so mnenja, da je treba Kitajcem dovoliti koncesije, dočim so Angleži na stališču, da se ne sme niti najmanje popustiti. Japonci zopet zavzemajo čisto svoje stališče. Velike važnosti je mnenje misijonarjev, ki so zelo naklonjeni Kitajcem in ki odkrito izjavljajo, da je pravica na strani Kitajcev. — Nemiri se še vedno množe. V šangaju je bil ubit angleški inženir Mackenzie, ko se je vozil v avtomobilu. Njegov spremljevalec je bil težko ranjen. — Kitajske oblasti so dale ustreliti komunističnega agitatorja Jonga in 7 njegovih pristašev, ki so povzročili napad na angleški in japonski konzulat v Haukau-u. STRAH PRED DR. TRUMBIČEM. Beograd, 18. junija. Dr. Trumbic bi moral iti kot član naše parlamentarne delegacije na internacijonalno konferenco v Washington, ki se bo vršila v mesecu oktobru. Radi tega skušajo sedaj neki radikali, ki podpirajo samostojne demokrate, onemogočiti dr. Trumbiču odhod v Washington, ker ima on številne osebne zveze z mnogimi amerikanskimi prvaki. Razventega pa celokupna naša emigracija zelo visoko ceni dr. Trumbiča in bi bilo njegovo potovanje velike vrednosti za opozicijo. Spletka, ki jo hoče izvršiti in aranžirati sam Pašič in njegovi ljudje, obstoji v tem, da bi se v času odhoda naše pari. delegacije v Washington pričel proces proti Stjepanu Radiču in bi se s tem Trumbiča prisililo, da ostane v Zagrebu. Ali bodo intrige radikalov uspele, bo pokazala bližnja bodočnost. SEJA GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE. Beograd, 18. junija. Včeraj popoldne se je vršila seja glavnega odbora demokratske stranke. Na tej seji se je konstituiral odbor. Za predsednika je bil izvoljen g. Ljuba Davidovič, za podpredsednika g. Kosta Timotijevič in dr. Kr-stelj, za blagajnika g. Ljuba Mihajlovič in za generalnega tajnika Boža Vlajič. Na seji glavnega odbora so diskutirali o organizaciji stranke in o strankinem tisku. PRED SEJO VLADE. Beograd, 18. junija Danes pričakujejo, da bo Pašič sprejel svojo dolžnost; V tem slučaju se bo danes vršila seja min. sveta, na kateri bodo razpravljali o dvanajstinah in obenem tudi o neveri-ficiranih mandatih HSS. TEŽKOČE PRI SKLEPANJU KONKORDATA. Beograd, 18. junija. V vladi je popolno zatišje. Včeraj je zunanji minister Ninčič posetil ministra ver Mišo Trifunoviča in z njim konferiral o sklepanju konkordata, pri katerem je prišlo do nekih te/koč. PREDLOG ZA REVIZIJO USTAVE JE BIL VLOŽEN TUDI OD HSS. Beograd, 18. junija. Hrv. selj. klub je izdal sinoči sledeče poročilo: Jutranji listi poročajo, da so zajedničarji izročili narod, skupščini zakonski načrt, da se ukine čl. 138. ustave. To ne drži. Ta zakonski načrt je bil predložen po sklepu Hrv. selj. kluba v sporazumu z vsemi strankami bloka narodnega sporazuma. Podpisali so ga člani Hrv. selj. kluba in drugi člani opozicije. »«■& Ženski protestni shod. Sinoči ob 8. uri zvečer se je vršil v veliki dvorani Uniona velik protestni shod proti razširjenju srbskega državljanskega zakona o dednem pravu na vso državo, ki ga je sklicalo zdr. nar. ženstvo Slovenije. Dvorana je bila nabito polna tako preprostih delavskih žena, kakor tudi meščanskih gospa. Shod je otvorila ga. Franja dr. Tavčarjeva, podpredsednica Narodnega Ženskega Saveza SHS, ki je v iskrenih besedah pozdravila vse navzoče in prešla na dnevni red, katerega prva točka je bila, kako rešiti vprašanje dednega prava med možkim in žensko ter da se zavzame stališče k načrtom novega državljanskega zakona o dednem pravu, ki se tiče žene, za katera vprašanja se posebno zavzemata univerzitetna profesorja juridične fakultete v Beogradu dr. Zivojin Perič in , ,—, — — ---- dr. Dragoljub Arandjelovič. Glede dednega njeno, in jo je treba razširiti še na ostala Soglasno so bilo »prejete sledeče resolucije: ... t i Združeno ženstvo v Sloveniji, zbrano na shodu dne 17. junija 1925 v Ljubljani, se izjavlja proti morebitni krivični nameri, : da se glede dednega prava v vsej državi ! uveljavi § 397. srbskega državljanskega za- j kiona. Posebej pa odločno zahteva, da je žena i cele naše države v dednih pravicah popolno- ; ma enakopravna možu. Zato zahteva: j 1. Zenačenje intestatne dedne pravice ▼ j naši kraljevini morajo biti za dediče moške- J ga in ženskega spola enako ugodne. Ta rav-nopravnost je plod zgodovinskega razvitka dednega prava, se zato ne more vzeti tistim pravnim področjem, ki jo že imajo uzako- prava žen so pri nas nastopile velike tež-koče. Ga. Tavčarjeva zaprosi univ. prof. dr. St. Lapajneta, da pojasni razlike, ki obstoje med srbskim državljanskim zakonom na eni in med slovensko-dalmatinskim in hrvatsko-slavonskim državlj. zakonom na drugi strani. Dr. Lapajne je najprej izjavil svoj trden dvom, da bi bila resnična vest, da bi se razširil srbski državljanski zakon o dednem pravu na vso kraljevino. Opozoril je na razne finese v modemih državljanskih zakonih v evropskih državah in je še posebno naglasil, da je trajala končna izdelava državljanskega zakona slovensko-dalmatinskega celih 60 let in da ni mogoče rešiti tega problema v tako kratki dobi. Nato povzame besedo gdč. Cilka Krekova, ki opozori na težke naloge in bremena, ki jih mora vršiti in nositi žena. Poziva, da se celokupno jugoslovensko ženstvo strne v trdno fronto v boju za svoje življenske pravice. Ga. Brezvar pozdravi 'zbor v imenu delavskih žena in naglasi, da ni namen današnjega , 2. V svrho, da se ob smrtnih slučajih ne i drobe kmetska posestva, in da ostane gospo- j darstvo v moških rokah, se naj v zenačeno : dedno pravo sprejmejo posebne norme za de- j litev kmetskih nepremičnih zapuščin. Za ; uzor naj služi koroški zakon z dne 16. sep- i tembra 1903, št. 33 dež. zak. Taka kmetska j posestva naj prevzame najsposobnejši moški dedič, ostali moški in ženski dediči se naj izplačajo z denarnimi odpravki, in za plačilo priznajo prevzemniku olajšave. 3. Zenačeno intestatno dedno pravo naj predvidi deno pravico tudi za preživečega soproga in sicer v tistem obsegu, v katerem jo pozna slov.-dalm. pravno področje (§ 757 do 758, nov. o. d. z.) 4. V tistih slučajih, ko je zapustnik napravil poslednjo voljo, naj dedno pravo pre-živečemu soprogu zasigura vsaj pomanjkujo-če primemo vzdrževanje, ako mu ne prizna dolžnega dela ugodnejše vsebine. 5. Sicer pa ne smatramo zenačenja dednega prava naše kraljevine za tako nujnega, da I nnK XnIrnll nn \ronm orvoHo. zlasti na sledeče njene zahteve, ki jih ima j izpolniti bolgarska vlada. i 1. Vpostavitev popolnega, demokratičnega in proporčnega volilnega reda. 2. Takojšnja izvedba občinskih volitev. 3. Popolna amnestija vseh v državljanski vojni vmešanih oseb. 4. Popolna svoboda tiska in zborovanja za vse politične stranke in temu primerna revizija zakona o zaščiti države. Politika Bolgarske soc. dem. stranke se odobrava in se stranka poživlja, da na tej politiki vztraja. Stranka se je v zadnjem času okrepila, treba pa je, da »e ustvarijo vsi predpogoji za svobodne volitve. Konfisciran program bolgarskih soc. demokratov. Komunike navaja nato program, ki ga je izdelala socialno demokratična parlamentarna skupina in ki ga je bolgarska cenzura v celoti zaplenila. Iz tega programa se jasno vidi, kake razmere vladajo na Bolgarskem in zato ga objavljamo v celoti. Kot temeljne svoje zahteve je označila bolgarska socialno demokratična stranka sledeče točke: 1. Takojšnjo odpravo cenzure. 2. Cim hitrejšo odpravo obsednega stanja. 3. Zopetno uvedbo zborovalne svobode. 4. Izpustitev vseh brez zadostnega vzrok« aretiranih. 5. Brezpogojno z najstrožj|imi kaznimi zajamčeno prepoved uporabe vsakega mora-ličnega ali telesnega mučenja aretirancev. 6. Popolno obustavo smrtnih kazni brez sodnega postopanja. . 7. Sodno preiskavo vseh slučajev samovoljnosti ali osebnega maščevanja in najstrožje kaznovanje krivcev. Da doseže bolgarska socialna demokracij« ta cilj, mora biti dosežen skupen nastoj vseh političnih skupin, ki imajo voljo za demokracijo. Končno zagotavlja socialistična internacionala, da bo vedno podpirala boj bolgarsk« socialistične stranke in v ta namen angažirala tudi javno mišljenje Evrope. Invalidski kongres v Skoolju. shoda samo protestirati proti razširjenju srb- j ne bi mogli čakati na rešitev vanje spadali. mnrveS »očih Droblemov po novi zakonodaji čsl. re- skega državlj. zakona na vso državo, marveč manifestirati za enakopravnost srbskih sester z nami. Zavzela se je tudi za enakopravnost nezakonskih otrok z zakonskimi, poziva na borbo našega ženstva proti alkoholu in prostituciji ter na skupen in odločen nastop za žensko volilno pravico. Gdč. Manica Romanova v vznešenih besedah opiše naloge in pomen žene za vse človeštvo in omeni veliko in važno vlogo, ki jo je igrala žena v svetovni vojni. Govorila je še ga. Rakovčeva proti vojni in za trajen mir ter zastopnica srbskih žena, ki sporoči pozdrave srbskega dela Saveza nocojšnjemu zboru. jiočih problemov po novi zakonodaji publike, ki bo urejevala povsem podobne razmere prebivalstva. 6. Sočasno z dednim naj se zenači zakonsko - imovinsko pravo kraljevine. Te resolucije se predlože (razen organizacijam za obrambo pravic žensk) Narodni skupščini, ministrstvu pravde, stalnemu zakonodajnemu svetu in prof. jur. fak. v Beogradu gg. dr. Živojinu Periču in dr. Drago-Ijubu Arandjeloviču. Predsednica ga., dr. Tavčarjeva zaključi nato dobro uspelo zborovanje s pozivom na odločno in uspešno borbo našega ženstva za svoje pravice tudi v bodočnosti. Justica na Bolgarskem. Je resnica, da obstoje na Bolgarskem sodišča, razlika je samo tv tem, da ima Bolgarska dvoje vrst sodišč in sicer zakonita in protizakonita. Zakonita sodišča so vsa državljanska in sedaj, ko vlada na Bolgarskem izjemno stanje, tudi vojaška. Nezakonita, toda zato nič manj delavna so sodišča mace-donskih organizacij pod vodstvom generala Protogerova in sodišča »Vojne lige*. Ta sodišča obstoje čisto nemoteno, razglašajo razr sodbe in njeni organi jih izvrše. Vlada ne samo, da ne nastopi proti tem sodiščem, da bi jih preganjala kot rušilce miru, ki so v ozkem nasprotju z zakonom, temveč jih na-. sprotno podpira. Naj navedemo v dokaz tega značilen citat iz lista macedonskih organizacij »Neodvisnosti« z dne 1. 5. 1925, št. 1202. V tej številki se govori o nelegalnih organizacijah in se pravi dobesedno sledeče: »V zadnjih številkah smo poročali, da ubijalec našega nepozabnega tovariša Mileva, Milan Malonov, rojen v Kukusi, star sodelavec Vlahova v Solunu, udeleženec mnogih sumljivih afer, ki je bil za atentat v sofijskem kazinu obsojen na desetletno ječo in pozneje amnestiran od Stambolijskega, da se Milan Malonov ni mogel skriti pred stalno ga zasledujočo najvišjo macedonsko organizacijo. Nekega dne mu je nekoliko na njegovo glavo uperjenih cevi samokresov pokazalo pot pred sodišče organizacije. Ko je sodišče slišalo njegovo priznanje m obsodilo njegovo gnusno dejanje, je izvršilo nad njim justifikacijo na ravno istem mestu, kjer je bil ubit Milev: Naj bo pohvaljena čuječnost in organizacijska sposobnost članov sodišča in najvišje macedonske organizacije. Čast sposobnim in odločnim delavcem, ki so prijeli Toda najbolj značilno in najbolj pomembno je to, da se vse to dela po želji in s pomočjo vlade. Ali je kje na svetu država, kjer bi bilo nekaj podobnega mogoče? V vsej zgodovini, ki pozna polno krvavih poglavij, najdemo stežka tako tiranijo, kakršni smo priča sedaj na Bolgarskem. Ostala sodišča, državljanska in vojaška, so že docela izgubila pomen sodnih institucij. Vsi neodvisni in zavedni sodniki so že davno pognani iz službe. Pravno čustvo je ubito. Neodvisnost sodnikov je uničena. Če ima sodišče na Bolgarskem še nekaj moči, potem je to dopustila vlada samo zato, da bi sodišča krila vse delovanje zločincev, ki po naročilu in z vednostjo vlade ubijajo svoje politične nasprotnike. Dva primera pokažeta to posebno jasno. V avgustu leta 1923 je izdal državni zastopnik v apelacijskem sodišču v Sofiji, Stojanov, povejte, da se imajo Klum Popov, župan Sofije, Kalčev, posl. in urednik »Zem. Znanja«, izpustiti iz zaporov in izročiti ma-cedonski organizaciji, ki je oba v isti noči nečloveško mučila in nato zverinsko umorila. Pred kratkim se je isto ponovilo s poslancem Petrinijem in urednikom »Pobedec, Ko sovskim. O njih je poročala Bolgarska tele-grafna agentura, da so bili prijeti in da so podali dragocena odkritja. Isto so potrdile priče, ki so bile prisotne pri njih aretaciji. Sedaj se vlada sramuje priznati, da so bili umorjeni in zato pravi, da je njih bivališče nepoznano. Ni tudi treba še posebej poudarjati, da so bila »dragocena odkritja« dosežena potom satanske torture. Najbolj čuden in najbolj ogaben dokaz vladne lažnjivosti, klečeplaztva in demorali-zacije sodišč pa je, da vladni zastopniki, ki so izročili Petrinija in Kosovskega smrti. juui - - zbirajo sedaj dokazni material proti njima lokavega zločinca in privedli pred so- j in da sedaj vojaška#sodišča znova izrekajo dišče organizacije.« nad njima smrtno obsodbo. ■ - • ’ 1-_;- Takih slučajev se dogodi sedaj na Bol- garskem na tisoče. Res je sicer, da je po Bolgarskem brez števila sodnikov, zakonitih ko nezakonitih, toda ni — pravičnosti. Danes sodišča na Bolgarskem niso sodišča pravice, temveč samo igrača v rokah temnih, enodgovornih sil, ki so vrgle bolgarska’ sodišča na nižjo stopnjo, kakor pa so jo zavzemala srednjeveška in sodišča sv. inkvi-I zicije. Mislimo, da k temu ni treba komentarja Sodišče macedonske organizacije in vojaške lige ima dvakrat toliko dela, ko redna državna sodišča. V najvažnejših političnih procesih so sodišča organizacije makedon-stvujuščih ona, ki izrekajo obsodbe. Prvi javnih delavcev Bolgarske, ko Genadijev, Petko Petkov, dr. Dimov, Jesef Herbst m tisoči drugih so bili obsojeni in ubiti od teh sodišč. Udruženje vojnih invalidov kraljevine SHS je imelo svoj letošnji redni kongres dne 6., 7. in 8. jimija t. 1. v Skopi ju. Zbrali so se delegati iz cele države med njimi tudi 14 iz Slovenije. Kongres se je vršil v poslopju drž. gimnazije in so ga posetili tudi razni odlični zastopniki društev in oblasti. Vlado je zastopal načelnik invalidskega oddelka v ministrstvu za socijalno politiko in tudi vojni invalid g. Novakovič. Dne 6. junija se je otvoril kongres s pred-konferenco delegatov. Naslednji dan pa se je vršil kongres, ki ga je otvoril predsednik S. O. pukovnik Pero Lazarovič. Pred prehodom na dnevni red je kongres brzojavno pozdravil Nj. Vel. kralja, predsednika vlade Nikolo Pašiča, ministra za socialno politiko, ministra vojne in mornarice, predsednika Narodne skupščine in predsednika odbora za proučevanje invalidskega zakona. Poročilo uprave S. 0. udruženja se je soglasno odobrilo s pohvalo funkcijonarjev. Predsednik Lazarovič je referiral o nekaterih najvažnejših invalidskih vprašanjih-in sicer, da se ni prepustilo v odbor za izdelavo načrta bodočega invalidskega zakona zastopnika udruženja poprej, kakor na posredovanje kralja, da je ministrski svet popolnoma spremenil na škodo vojnih žrtev predloženi zakonski načrt zakona in pozval kongres, da sklepa predvsem o sedanji situaciji invalidskega vprašanja. Konštatiralo se je, da se bo novi načrt invalidskega zakona popravil, kolikor mogoče v smislu želj in potreb invalidov samih in je že S. O. sam preskrbel za to, da sedaj zakonodajni odbor že predeluje načrt invalidskega zakona. Kongres je obsodil delovanje kluba bivših aktivnih oficirjev invalidov, ki je s svojim rovarjenjem veliko škodoval organizaciji ter se mu je posrečilo pridobiti za svoje člane, ne oziraje se na druge vojne žrtve, za povi-šice oficirskih pokojnin skoro ves stomilijonski kredit, ki ga je vlada pred par meseci izplačala. Sklenilo se je, izključiti iz udruženja vse člane odbora omenjenega kluba, člane pa pozvati, da se tekom enega meseca zbrišejo iz kluba in povrnejo k udruže-nju vojnih invalidov, sicer se smatrajo tudi oni za izključene. Kongres je nastopil proti invalidu podpukovniku Gardiču, predsedni- ku sarajevskega izvršnega odbora, ki je a lai-njivim pismom povzročil pri ministrstvu aa soc. politiko, da ni plačala udruženju pripadajočega 4 promile dohodka iz državnega monopola. Istega se je izključilo iz odru-ženja. Z največjim ogorčenjem je kongres obsojal takozvano specijalno invalidsko komisijo, ki je reducirala skoro polovico, po nekod tudi tri četrtine vojnih žrtev od vseh pravic do državne zaščite. Posamezni delegati so pre-dočili krivice, ki so jih izvršile specijalne invalidske komisije, s tem, da so reduciral« po večini prave invalide, nasprotno pa pastile dosti neinvalidov. Vse take krivice pri nas je očrtal delegat iz Slovenije g. Krušil. Vsa poročila na kongresu so pokazala zelo dober napredek invalidske organizacije, ki je s svojo borbo rešila mnogo pretečih nevarnosti v invalidskem vprašanju. Delegati so izvolili zopet stari Središni odbor pod vodstvom prejšnjega predsednika pu-kovnika Pere Lazaroviča. Končno je bila sprejeta resolucija. Najprej se zahvaljuje kralju za njegovo zaščito in pomoč ter ga prosi za isto še v bodoče. Od parlamenta se zahteva sprejem vseh določb v invalidski zakon, ki jih je predložilo udruženje potom svoje spomenice. Izraža se najodločnejši protest proti izvršenim redukcijam invalidov, kakor tudi invalidov dri uslužbencev iz služb. Zahteva se obvezno organi iranje vseh vojnih žrtev, da se to predvidi z invalidskim zakonom ter da se izpolni vse obveze prejšnjih ministrov glede zgradbe invalidskih domov. Dalje se zahteva izplačilo vseh zaostalih pokojnin, ki znašajo okoli dvesto milijonov dinarjev. Invalid nat oprosti invalidskega davka. Državne oblasti naj pokažejo več tolerance napram voj. Bivam. Prosi se za takojšnje sprejetje invalidskega zakona. Ortopedski zavodi naj »e pre-urede in se jim zasigura materijalna možnost za popolno popravo in izdelavo najmodernejših aparatov. Vse državne materijaln« pomoči naj se dele preko invalidskih organizacij. Zgradba na Mirju v Ljubljani se mora izročiti I. O. v Ljubljani in ne komu drugemu, ker je zgrajena iz invalidskih kreditov. Resolucija se bo poslala po deputaeiji Nj. Vel. kralju in raznim ministrstvom. programa. 2. Pridobiti generale za ta program. 3. Pekinško vlado P1,1®”1*1’ . razveljavi vse eksteritorialne pogodbe in postaviti bolj radikalno vlado, če sedanja tega ne bi hotela storiti. 4. Zbrati vse Kitajce pod geslom popolne lastne suverenitete. — ** Kantona se poroča o groznem divjanju zma-' J • -vu v troo J “oick-nm govitih komunističnih čet. Vojake so na eesti merodajnejsih oseb HSS, da se na Hrvatskem . kamenjali Vge . Q g0 jih zagnah v vodo mnogo govori da bodo radikali‘ HfflP« ■ in jih s palican/tako dolgo držali pod vodo, r T° 1® neto£Q?’ ke£ Onikali odklonijo da so umrli. Nekega oficirja so pribili na Politižne vesti. = »Radikali se bodo prevarili«. Ker je »Samouprava« pisala, da morajo Hrvati z dejanji dokazati svojo dobro voljo, odgovarja »Jutarnji list«, očividno iz krogov naj- prevarili ne f bSLV vam je bi to ubitih‘okoli 700 »jetil. 3K2' US* S nS deliti oblasti iua.eSkih vojakov^ s Hrvati? da jim ni’ za mimo likvidacijo hr- i = Francoski odgovor na nemško noto j« vatsko-srbskeea spora, da jim ni za konsoli- bil včeraj v Berlinu izročen. V svojem od-dnHio države temveč da hočejo, da ostanejo govoru sprejema francoska vlada predlog dr- J • j—imela ir! —a stressemanna o jamstvu za meje na Reni m zlasti arbitražo med Nemško, Poljsko in Če- Balkanska socialistična konferenca in Bolgarska. Balkanska socialistična konferenca je v Pragi zaključila v nedeljo svoje tridnevno zasedanje. O konferenci je bilo izdano obsežno poročilo, v katerem se uvodoma kon-statira, da je socialistična delavska internacionala vedno obsojala metodo atentatov, ker se z njo povzročajo samo krvave protiod-redbe. Nič manj pa ne obsoja socialistična i Internacionala one metode, s katerimi skuša bolgarska vlada zatreti voljo večine naroda. Enako obsoja soc. internacionala vse od zunaj prihajajoče akcije, ki imajo namen, šinti nemire na Balkanu, kar more biti nevarno za mir vse Evrope. Socialistična internacionala odobrava nastop bolgarske socialistične stranke, ki je sicer obsodila sofijski atentat, a obenem protestirala proti proglasitvi izjemnega stanja. Sbcialistična internacionala je prepričana, da je Bolgarska danes žrtev dvojnega zla in sicer onega, ki izhaja od terorističnih elementov komunistične in zemljedelske stranke ter onega, ki ga hoče vpostaviti vlada Cankova, vlada bele groze. Socialistična internacionala smatra resolucije prve balkanske konference z dne 13. marca 1924 še vedno za pravilne in opozarja Hrvati narod druge vrste, ki morejo podpirati eno ali drago srbsko stranko, ki pa ne smejo priti do sporazumnega vpliva na vodstvo državnih poslov. Če oni tako mislijo, potem ne bodo prevarili Hrvate, temveč prevarili bodo sebe! Naravna posledica takega stališča radikalne stranke bi bila ustanovitev hrvatske državotvorne fronte, kateri bi se pridružili tudi Slovenci in muslimani in vsi oni faktorji v državi, katerim je več do državne celote, kakor pa do računov posameznih strank. = Vstaja Kitajcev se širi. Vsled nove poostritve položaja je v diplomatskem delu Pekinga stalna uzbuna. Govori se, da hočejo ( Kitajci napasti evropski del Pekinga. Zato je ves del utrjen z bodečo žico in postavljene so strojne puške. Diplomati so stalno zbrani, da morejo vsak hip odrediti potrebne korake. — Predsednik univerze je izjavil, da se je gibanje po zaslugi komunistov razširilo po vsej Kitajski. Če ne bodo tujci razr umeli položaja in odpustili policijskega komisarja, ki je s svojo brutalnostjo dogodke povzročil, ter plačali dijakom odškodnino, potem more priti do nedoglednih posledic. Končno je izjavil predsednik univerze, da ni nobene nevarnosti, da bi postala Kitajska komunistična, pač pa jo verjetno, da postane socialistična. — Velikobritanska vlada je posvarila kitajsko vlado, da takoj ustavi protiangleško gibanje, ker bo drugače velikobritanska vlada segla po najmočnejših sredstvih. Enako svarilo je izrekla tudi japonska vlada. — Ameriški listi poročajo, da zasledujejo kitajski dijaki štiri cilje in da jih k temu zlasti sovjeti podpihujejo: 1. .Oprostiti voditelje od strahu pred tujci m Jin uveriti o možnosti realizacije nacionalnega škoslovaško. Razsodišče je po mnenju Bri-anda zlasti važno. »Matin« sporoča, da je bilo besedilo francoskega odgovora odobreno od Velike Britanije, Japonske, Belgije, Češkoslovaške in Poljske. Italija še ni dala 1 svojega odgovora, vendar pa se pričakuje, da bo tudi ona z odgovorom soglasna. - Michalacopoulos o pogajanjih > naS« državo. Glede pogajanj z našo državo je i»-j javil Michalacopoulos pri svoj'em prvem nastopu v parlamentu, da je šla grška vlada do skrajne meje koncesij napram narodu, s katerim jo družijo vezi prijateljstva, in s katerim ni imela nikdar nobenega konflikta interesov, temveč je bila združena ž njim * skupnih borbah, katerih se je grški udeležil tudi za ceno notranje revolucij-»Mislil sem,« je nadaljeval predsfrfn>*o nistrskega sveta, »da sem moral v daljnje kolaboracije, ki nudi‘ , jn0 mir na cije, da se ohrani mir m spec ^ g ^ Balkanu ter zato, da se otaJ ^ ^ sedom, pristati na parj^ da bi bi]a „K> g“ “riU1 eventualno suverenitete naše d*- Zelf. VMolkkbi ih»teli honorirati. V madžarskem Darlamentu je socijalno demokratski ooslanec P«yer ostro nastopil proti vladi, ki noče prijeti morilcev obeh časnikarjev m ki rmtvaria akte in zapira priče, ki se upajo izpovedati resnico. Končno je odkril Payer, da je imel z nekim ministrom pogovor v njegovem kabinetu in da mu je minister obljubil, da bo dala vlada socialnim demokratom gotove koncesije, če ne bodo njem P" slanci v parlamentu nastopili v ater Štev. 114. • NARODNI DNEVNIK, 18. junija 1925. Stran 8. O LAJŠAMA PLAtiLA Z* Obleke daj* O- bernatovič. Dnevne vesti. niczky. Med drugim^ je obljubil minister, da | bodo dovoljene olajšave glede zborovalnega i zakona in koalicijskega. Payer je takoj po j pogovoru poročal klubu in bil je takoj se- j stavljen protokol in notariatski akt, da ne j bi mogel dotični minister stvari tajiti. Od- : kritja Payerja so bila prava senzacija in je pod njenim vplivom minister Klebelsberg priznal, da je bil on tisti minister, ki je govoril s Payerjem. Seveda je skušal vso stvar olepšati in omiliti, kar pa mu ni uspelo. = Horthy solidaren i morilci. Ko je sprejel Horthy deputacijo madžarskih fašistov, organiziranih v morilski tolpi >Probujajočih se Madžarove, jim je dejal sledeče: »Z dušo in telesom sem vaš. Z vašimi stremljenji sem solidaren. Še velike težkoče je treba spraviti s pota, toda že jutri bomo mogli svojo voljo uresničiti. Te besede »jutri« pa ne smete dobesedno razumeti. In sedaj moram zadostiti svojim ustavnim dolžnostim in pre-čitati to, za javnost namenjeno mlačno izjavo.« In Hothy je prebral nato to, kar je bilo v listih. = Bilanca Stinnesovega poloma. Razsodba združenega sodišča bančnih veličin je bila, da preidejo poketi delnih štirih velepodjetij Nemčije v roke bank. Na nepošten način si je pridobil Stinnes denar, končno je tudi njega zadela usoda, toda hiši Stinnes ostane še vedno par sto milijonov^ zlatih mark. Vpraša se, kdo je tisti, ki plača polom Stin-nesove hiše. Vsi tisti delavci in mali retitni-ki, ki so postali žrtve inflacije nemške marke. In tako je končni efekt Stinnesovega poloma po »Arbeiter Zeitung« sledeč: Hiša Stinnes obdrži ! svoje zasebno premoženje, banke postanejo zopet gospodarji industrije in da je to mogoče, daje državna banka potrebne kredite. In tako je bilo zadoščeno nemškim velekapitalistom. Wilhelm II., ki je nemški narod pohabil, dobiva rento, Stinnes, ki je spravil nemški narod na beraško palico, ima svoje premoženje zasigurano in bankam je povrnjena njihova vsegamogoč-nost. Nemški narod pa dobi potom davkov kazen za vse tri. Prosveta. Odlikovanje Hugona Zatheya. Nj. Vel. kralj Aleksander je odlikoval opernega pevca g. Hugona Zatheya z redom sv. Save IV. reda. To najvišje odlikovanje mu je izročila uprava gledališča v sredo, dne 17. junija na tKlrU opere ob prisotnosti številnega članstva Narodnega gledališča v Ljubljani. Odlikovancu tudi pri tej priliki iskreno častitamo. Operni pevec Hugo Zathey ima danes, v , četrtek, zvečer v operi svoj poslovilni večer. Nastopi v štirih vlogah opere »Hoffmannove ■ Pripovedke« in sicer kot Lindorf, Coppelius, , aPpertutto in Mirakel. Odlični in priljubljeni pevec je sodeloval na našem odru sedem let in je kreiral tu veliko najvažnejših basovskih vlog. Število njegovih nastopov na našem odru naj pokaže samo Kecal, ka- | te rega je tekom te dobe pel nad sedemdeset-brat- Predstava Hoffmannovih pripovedk se 1 izven predstava in prepričani smo, da občinstvo g številnim posetom pokaže odličnemu umetniku vse one simpatije, katere v resnici in v polni meri tudi zasluži. Gostovanje Marija Šimenca v Ljubljani. V Petek, dne 19- .junija gostuje v naši operi tenorist g. Marij Šimenc, in sicer v operi 'Glumači«, kjer poje vlogo Cania, ki jo je Pel v Zagrebu z največjim uspehom. Pred opero »Glumači« se poje opera »Cavalleria rusucana« v običajni zasedbi. Predstava se vrsi na čast udeležencem veterinarskega kongresa, hi ge te (jni vrši v Ljubljani. Korolija-Petruška, Jugana, vila najmlajša. Dramsa vizija v enem dejanju. Oder. Zbirka gledaliških iger zv. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena ® poštnino vred Din 7.75 _ ySem onim društvom, korporacijam in šolam, ki prirejajo ®b narodnih praznikih in raznih drugih pri-ukah patriotične predstave in prireditve, bo o^wly.eva enodejanka, ki poveličuje idejo N,r^°ienia in ujedinienja jako dobro došla. naroča 8e pri Tiskovni zadrug; v Ljubljani. KONJSKA DIRKA V ŠT. JERNEJU NA ! DOLENJSKEM slabSadvrem’ m’’to je V V 8lu&1iu slabega vremeaa pa 29. t. m. Ako bi pa bilo oba dneva slabo vreme, se preloži na nedeljo , dbl J St> to najstarejše konjske ; trke na Slovenskem, katere je imela nekdaj ; ktetijska družba v svoji režiii pa jih je < PUstiia in je tozadevno njeno 'nalogo pre- 1 'zelo »Jahalno in dirkalno društvo v Št. Jer- i ki se n,a^1C mladosti ne straši j £ vehluh stroškov, uvidevajoč ve- ! konieV^nosl teh dlJrk M dolenjske i trati ,®1®- Ker j® društvo včlanjeno v Cen- 1 to h- , asačkih društev za Jugoslavijo, imajo so h-i 0 znak oficijelnosti. Navzlic temu, da ,°Uf Prošnje za podporo od naprošenih mi-inčjh? ®,v ^jvenjene, ker ni kredita, se je od-nrav mddn ° « Prireditev dirke in se že prav pridno prighišajo dirkači, ki bodo na Jene lanško leto dose- La dnhro todho t Preskrbljeno je tudi zanimiva PfV tudi amerikanski dirkači in sta za razpisani dve darili. Vse je natanč™ razJ vidno iz propozieij na lepakih. Tudi kunci konjev pridejo lahko na svoj račun, ker hode ekateri dirkači stavili svoje konje po dirki j® Pruduj. Zato pa na Vidov dan vsi v št. eJ na Dolenjskem na konjsko dirko! ENAKOPRAVNOST G. PRIBICEVICA. Na svojem shodu v Sisku je g. Pribičevič tudi mnogo govoril o edinstvu Srbov, Hrvatov od Slovencev in kako da je odveč, da Hrvati zahtevajo nekak sporazum, ko pa vendar imajo čisto pravice ko Srbi. Kako globoko resnične so besede g. Pri-bičeviča, ki po svojem lastnem zatrdilu govori narodu vedno samo resnico, naj kaže sledeče dejstvo. Pri zadnjem ljudskem štetju, je bilo po uradnih podatkih beograjske vlade naštetih v vsej državi 47 odstotkov Srbov. V državnem svetu pa sta dva Slovenca, dva Hrvata in 26 Srbov. Menda razume tudi g. Pribičevič, da se niti Slovenci niti Hrvati ne morejo navduševati za tako »enakopravnost«. — Neposredna železniška zveza s Poljsko. Kakor poročajo iz Beograda, je podvzeio naše prometno ministrstvo na podlagi tozadevnega dogovora s poljsko železniško upravo mere za vpostavitev direktnega železniškega prometa med našo državo in Poljsko. — Telefonski in brzojavni promet med Jugoslavijo in Švico. Te dni prideta v Beograd šef švicarske brzojavne in telefonske službe in zastopnik londonske »Marconijeve družbe« v svrho vpostavitve telefonskega in brzojavnega prometa med Jugoslavijo in Švico. — Nova telefonska proga. Ministrstvo pošte in brzojava je zahtevalo, kakor poroča »Jutarnji list«, od finančnega ministrstva izredni kredit v znesku 17 milijonov dinarjev za vpostavitev direktne telefonske proge Beograd—Split in Beograd—Dubrovnik. — Povečanje udobnosti na bosenskih železnicah. Železniška direkcija v Sarajevu je podvzela mere, da se povečajo udobnosti na bosenskih železnicah. i\led drugim se uvede jedilni voz in, ako bo mogoče, tudi električna razsvetljava. — Palača glavnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Prihodnji mesec začno graditi v Zagrebu nasproti hotela Esplanade palačo glavnega urada za zavarovanje delavcev. Palača bo imela približno iste dimenzije kakor hotel Esplanade. — Škrlatica v mariborski javni bolnici. Na kirurgičnem oddelku javne bolnice v Mariboru so ugotovili tri slučaje Škrlatice, vsled tega se kontumacira ves oddelek do 25. t. meseca. Veterinarski kongres, ki se vrši danes, jutri in pojutrišnjem ima sledeči spored: 18. junija ob 10. uri dopoldne v dvorani »Kacine«: Otvoritev kongresa in letnega občnega zbora jugoslovanskega veterinarskega udru-ženja s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdravni govor predsednika udruženja; 2. Poročilo osrednjega odbora o poslovanju v preteklem letu in blagajniško poročilo; 3. Proračun za tekoče leto; 4. Izbor častnih in dopisujočih članov udruženja; 5. Predlogi sekcij in članov, ki morajo biti tri dni pred občnim zborom javljeni udruženju; 6. Eventualija; 7. Predlogi za sprejem ali za izključitev članov; 8. Določitev mesta za redni občni zbor tekočega leta. — Ob pol 16. popoldne nadaljevanje skupščine, event. organizacijski referati in strokovna predavanja. Red referatov oziroma predavanj po sporazumu med predavatelji in glavnim odborom. Popoldne ogled muzeja in parka »Tivoli«. Ob pol 21. zvečer komerz v veliki dvorani restavracije »Zvezda«. — 19. junija ob 9. dopoldne organizacijski referati oziroma predavanja; ob 15. popoldne eventualno nadaljevanje predavanj, nato sprehod na »Grad« in ogled »Združenih mlekarn«; ob 19. opera »Glumači« in »Cavalleria rusticana«. — 20. junija zjutraj: izlet na Bled in zaključitev kongresa. — Pripravljalni odbor. — Vpisovanje na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču za šolsko leto 1925-26 se vrši v soboto, dne 27. junija ob 10. uri in v nedeljo 28. VI. od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisami. Učenci, ki vstopijo v I. razred naj prineso s seboj zadnja šolska izpričevala, krstni list in potrdilo o cepljenju koz. Za hrano zunanjim učencem skrbi šolska kuhinja, ki je v preteklem letu izdala okoli 8000 kosil po zmerni ceni. Stanovanje na razpolago. — »Kurier Lwowski< prenehal izhajati. Radi nezadostnega zanimanja s strani poljskih radikalnih agrarnih krogov in radi premajhnega števila abonentov je prenehal te dni izhajati po 42 letnem obstoju »Kurier Lwowski«. List je bil organ poljskih levo orientiranih krogov, katerih voditelj je bil zadnje čase Jan Dabski. »Kurier Lwowski« je imel svoječasno velik političen vpliv ter je bil eden od najbolje redigiranih listov. — Mobilizacija miru in bratstva na Brezjah. Občni zbor Z. S. V. Z urnimi koraki se bliža naš dan 30. avgust, vojni tovariši! V vsakem kraju (občina, župnija, eventualno podružnica) naj se javi čimpreje vsaj 1 Požrtvovalen mož, ki bo zaupnik Zveze za Osti kraj. Naslov naj javi Zvezi bivših vojakov Miklošičeva cesta 7 a, ki mu takoj odpošlje pravila že od oblasti potrjena in položnice, da nabira prispevke za našo skupno prelepo spominsko ploščo, ki stane 10.000 dinarjev in jo vsakdo lahko vidi pri tvrdki Vodnik v Ljubljani ter za druge najnujnej-. še stroške Zveze. Ti poverjeniki naj tudi vsaj 14 dni pred 30. avgustom sporoče Zvezi v Ljubljano, koliko mož približno pojde iz njihovega kraja na Brezje, da znamo pravočasno poskrbeti za posebne vlake. Polovična vožnja nam je zagotovljena. — Bratje, kakršnokoli uniformo ste nosili, ob spominu na padle tovariSe pozabimo na medsebojne prepire in veselo ter nemudoma na delo! — Odbor Zveze bivših vojakov Z. S. za Slovenijo v Ljubljani. — Strašna zverinstva zagrebške železniške policije. Te dni se je vršila pred okrajnim sodišjiem V Zagreby zanimiva obravnava. Kmetica Ana Berger iz Bresta je vložila strahovito ovadbo zoper komandanta železniškega kom isarijata na zagrebškem južnem kolodvoru in več njegovih žandarjev. — Dne 27. decembra se je peljala Ana Berger s svojim možem po železnici domov. Njen mož se je po naključju zaletel v neko žensko, ki je jela zaradi tega kričati. Prišel je orožnik, ki je smiil njenega moža iz voza ter ga jel pretepati. Ker je žena proti temu protestirala, je prihitel drug žandar, jo zgrabil za lase in potegnil iz vagona. Med tem je prišel komisar, ki ji je ukazal, da gre ž njim v pisarno. Zaman je prosila, češ, da ima dojenčka. Komisar je ukazal orožnikoma, da ji zvežeta roke. V sobi se je pričela prava srednjeveška tortura, brcali so jo z nogami, bili s pestmi, kamor je padlo, ščipali za prsi, tako, da je padla opetovano na tla. Vsaki-krat so jo pobrali in pretepali dalje. Ko so se naveličali, so odklenili vrata ter jo vrgli na prosto. Ko je to videl njen mož, ki ga je tačas stražil žandar zunaj pisarne, je vprašal: »Ljudje božji, zakaj jo bijete.« Orožnik mu je odgovoril s pestjo, nakar je velel ženi, naj opere svojemu možu glavo ki je bila vsa krvava in blatna. Ko sta omenila mož in žena, da se bosta pritožila, je zapovedal eden od orožnikov drugemu: »Zveži jima roke, da jima bo brizgala kri izza nohtov.« Šele okrog 9. zvečer so ju odvedli uklenjena na policijo. Ženo so takoj izpustili, toda ni mogla oditi brez moža. Mož je dobil samo dva dni zapora. Ana Berger je mati 8 otrok. Najmlajšemu je bilo takrat 4 mesece. Ko se je vrnila domov, ga ni mogla dojiti. Zena je predložila zdravniško spričevalo in navedla več prič v dokaz svoje ovadbe. Okrajno sodišče se je izjavilo nekompetentnim ter je odstonilo stvar sodnemu stolu. — Umrl vsled poškodb, ki jih je dobil v policijskem zaporu. V Subotici so še zagovarjali dne 15. t. m. občinski policijski narednik Jovan Krnjajski in policijska stražnika Vasa Jakšič in Milan Pečič, ker so ubili Ste-vana Ajmadija. Ajmadi je pogledal lansko leto nekega večera nekoliko pregloboko v kozarec. Ker je »kravaliral«, so ga vtaknili v policijski zapor. Ob dveh ponoči so ga izpustili, ob šestih zjutraj pa je umri. Prišedši domov, je potožil svoji ženi in sosedom, da so ga policaji tako nabili in osuvali s čevlji v trebuh, da se je komaj privlekel do svoje hiše. Povedal je, da se je pri tem posebno odlikoval pol. narednik Krnjajski. Obdukcija je ugotovila, da je mož umrl vsled poškodb na črevesih. Obtoženci so se izgovarjali po stari navadi, da Ajmadija niso pretepali, temveč, da je v pijanosti kje padel. Sodišče je prišlo do prepričanja, da policaja Jakšič in Pešič pri stvari nista bila udeležena, pač pa Krnjajski in še dva druga policijska uslužbenca, ki 'jih ni bilo mogoče erulrati, zato je prvoimenovana oprostilo, Krnjajskega pa obsodilo na šest mesecev robije (težke ječe) in na plačilo 25.000 Din odškodnine vdovi. — Požar v Kreki podtaknjen. Preiskava je ugotovila, da je bil požar v Kreki, o katerem smo pred par dnevi poročali, podtaknjen od zločinske roke. Ugotovljeno je dalje, da na račun reparacij dobavljeni stroji še niso bili vpisani v inventar. Izvršenih je nekaj aretacij. — Isa Lang aretiran. Osiješka policija je zaprosila dunajsko, da aretira velikopoteznega goljufa in defravdanta Iso Langa o čigar aferi smo že opetovano poročali. V nedeljo je videl Langa na Dunaju neki Jugoslovan. Obvestil je bližnjega stražnika in Isa Lang je bil aretiran. Lang je izjavil, da se ne čuti krivega, ter da se je prišel na Dunaj samo zdravit, nikakor pa ni mislil pobegniti iz Jugoslavije. — Senzacionalna aretacija aristokratke v Budimpešti. V pondeljek je bila aretirana v Budimpešti neka dama iz krogov visoke aristokracije. Aretacija je bila odrejena na. podlagi številnih ovadb radi goljufije. Ari-stokratki se očita, da je izvabila večjemu številu dunajskih trgovcev za več milijard blaga pod pretvezo, da ga vtihotapi v Budimpešto. Imena policija doslej še ne pove. — Morilec Daskalova obsojen. »Bohemia« poroča iz Brna, da je obsodilo tamošnje sodišče macedonskega komitaša Čiconkova, ki je umoril v Pragi Daskalova, na 20 let težke ječe. — »Mrtvec« si je dal izplačati zavarovalnino. Amerikanska sodišča se bavijo te dni z nenavadnim kriminalnim slučajem. V ospredju zadeve stojita znan pustolovec, goljuf in gentleman-vlomilec Feilstet in njegova mlada lepa žena Dorotea, bivša tipkarica, do katere je prišel Failstet na ta način čin, da jo je odvedel iz hiše njenih starišev ter skrivaj poročil. Dva meseca po poroki se je zgodila strašna nesreča. V stanovanju mladega para je izbruhnil požar, in Fail-steta so našli med ogorki zogljenelega. Obupana vdovica pa je dvignila zavarovalnino 50.000 dolarjev. Failstet se je bil namreč kot skrben soprog takoj po poroki za slučaj smrti zavaroval. Te dni pa je srečal neki uradnik zavarovalne družbe »umrlega Failsteta« čilega in zdravega v veseli družbi. Dal ga je aretirati, aretovana je bila tudi njegova vdova in stvar je bila kmalu pojasnjena. Failstet je dal potoni svoje žene s pomočjo falzificiranih dokumentov ekshumi-rati truplo nekega možakarja, ga prepeljal v svoje stanovanje položil na zofo, mu vtaknil .v roko smodko, polil vse skupaj s petrolejem ter se hitro odpeljal. Tako je misti-ficiral ljudi, da je zgorel sam. Zavarovalnino sta si z ženo razdelila. — Zopet samomor maturantke. V torek se je vrgla v Sarajevu elegantna dama pod električni tramvaj. Ko so jo potegnili smrtno nevarno poškodovano izpod koles, je prosila, naj jo puste rajše umreti. Nekaj ur pozneje se ji je želja, da umre, izpolnila sama po sebi. Kaj jo je gnalo v smrt, deklica ni hotela povedati; ugotovilo pa se je kljub temu: Milena Jovanovič srednješolka, je dobila ob sklepu šolskega leta “Mabo spričevalo, zato ni bila pripuščena k maturi in zato je šla v prostovoljno smrt. — Vročina t Rimu. V torek je kazal toplomer v Rimu 45 stopinj Celzija. Vrošiua še vedno narašča. — Čudno maščevanje zavrnjenega snubca. Invalid Ignac Tepeš v Zagrebu je bil hudo zaljubljen v služkinjo Marijo Jamničak. Ta dni jo je vprašal za roko. Toda Marija Jamničak je rekla, da »ne«! To je hudega invalida tako razjezilo, da je prišel pozneje v njeno stanovanje, odprl kovčeg, v katerem je imela shranjeno služkinja vse svoje premoženje, polil obleko in perilo z bencinom ter vse skupaj zažgal. S tem je povzročil trdosrčnemu dekletu 2000 Din škode. Zagovarjal se bo radi hudobne poškodbe tuj* lastnine pred sodiščem. — Krok 6 veselih služkinj, šest podjetnih služkinj v Beogradu se je domenilo te dni s svojimi fanti - vojaki, da se sestanejo pozno zvečer v neki beznici, kjer se bo rajalo do belega dne. Ko je šla njihova »gospoda« spat, so se izmuznile skrivaj od doma. Ko ju bilo najbolj veselo, se je pojavila v beznici policija, ki se je hotela prepričati, če nimu mogoče opravka z vlačugami ter zahteval« od deklet, da se legitimirajo. Ker ni imel« nobena od njih nobenega dokumenta, so morale romati vse v policijski zapor. Tam so čakale zjutraj do 9., da so prišli uradniki ter se je ugotovila njihova identiteta. Najlepše pri celi stvari pa je bilo to, da so vzele nekatere izmed njih edini stanovanjski ključ seboj. Vsled tega je bila zaprta njihova »gospoda« v stanovanjih, dokler se niso vrnile služkinje iz policijskih zaporov. — Pri boleznih spolnih organov, gnojni kapavici (triperju), ženskem belem perilu uporabljajte Lacurin palčice in kapsule. Ljubljana. 1 Akademski agr. klub »Njiva« priredi v petek dne 19. t. m. v dvorani »Kmetijsko družbe« (Turjaški trg) ob 20 uri predavanje univ. prof. dr. Vebra: »Psihološki i« normativni temelj družabnega reda«. Vabljeno vse občinstvo. ~ Upokojenci tobačne tovarne v Ljubljaai se ze par let sem bore za svoje življenje i« obstoj. Prosijo na vse mogoče strani za pomoč, vlagajo spomenice na Upravo monopola, na ministrstva, na parlamentarne poslanske klube, toda do danes še ni pomoči. Beda je prikipela do vrhunca. Mnogo jih berači od hise do hiše, drugi se kakor sence vlačijo po cesti in hirajo, a kljub vsemu je uprava monopola gluha in slepa. Zadnja obširna spomenica je bila poslana na vse merodajne inštance in tudi poslancem dne 26. aprila t. m. Nato še posebej brzojavka g. Savniku v Beograd in pismo, v katerem ga milo prosijo, da kaj stori zanje. Toda pomoči ni. sedaj še enkrat apeliramo javno na vsa merodajna mesta in vse, ki imajo količkaj vpliva pn Upravi monopola in vladi, da skušajo po svojih močeh pomagati do rešitve pred-no se začne dogajati najhujše. Pomagajte, propadamo in umiramo! — Tobačni upokojenci in upokojenke. 1 Vpisovanje na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani za šolsko leto 1925/26 se vrši dne 30. junija in 1. julija t. L vsaki-krat od 8. do 12. ure dopoldne. V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje šole z nižjim tečajnim izpitom ali nastavni razred meščanske šole • končnim izpitom. Za tiste, ki pridejo i« meščanskih šol, se vrši 0 kg, ico Ljubljana bi. 3’2o; lizol nbničan, orig., ico Ljubljana deu. 2ti0; fižol koks, orig., ico Ljubljana den. 2b0. Vrednote: 2y-i % drž. renta za vojno škodo den. 2UU; •}% inv. pos. iz 1. 1921 den. til.oO, Dl. 02.oU; Celjska pos. d. d. den. 201, bi. 2U1, zaklj. 201; Ljublj. kred. banka den. 225, bi. 'Mo; Merkaatilna banka den. 100, bi. 104; ITva nrv. šted. deu. 600, bi. &05; Kred. za v. za irg. in ind. den. 175, bi. 1&5; Strojne tov. in liv. bi. 135; Trb. prem. dr. den. 335, bi. 345; Združ. papirnice Vevče den. 100, bi. 112; Stavbna družba den. 205, bi. 280; 4y-i% zast. list. kranj. dež. banke den. 20; \‘/-i7o kom. zad. dež. banke den. 20. BORZE. Zagreb, 17. junija. Devize: Curih 11.01— 11.11, ^raga 167.80—170.80, Pariz 272.50— 277.50, Newyork 56.48—57.28, London 275.90 —278.90, Trst 217.40—220.40, Berlin 13.45— 13.60, Dunaj 0.0795—0.0807. Valute: dolar 55.70-56.50. Curih, 17. junija. Borza: Beograd 9.05, Pariz 24.675, London 25.035, Newyork 515, Milan 19,75, Praga 15.25, Dunaj 0.0O72725. X Borba radi izvoza žita ii Poljske. Lansko leto je dovolila poljska vlada izvoz »0 tisoč vagonov poljskega žita, eksportiralo pa se je samo okrog 40.000 vagonov. Izvorna taksa je znašala 10 zlotyjev za 100 kg. Zastopniki srednjega in velikega poljedelstva so prosili letos vlado, da se izvoz ne omeju- je ter da se takse ukinejo. Na tem stališču stoji tudi poljedelsko ministrstvo, dočirn je nnančni minister za to, da se takse ne ukinejo, temveč eventueiuo znižajo, rredstav-niKi malega poljedelstva so se izjavili zopor prosu izvoz žita, sami pa zahtevajo svoboden izvoz prašičev in goveje živine, pregovori med vsemi temi interesenti boao Končali uajorže s kompromisom. /*■. Mana letma t Besarabiji. V sled preobi-lega dežja je ogrožena v Besarabiji letina. Ministrski svet je sklenil obširne mere, da se zavaruje preskroa dežele. V ta namen je bil otvorjem uredit ICkj milijonov iej'ev. Oddaja poštne vožnje. Direkcija pošte in brzojava v Ljubljani oddaja za eno leto v zakup prevoz poste na progi Dobrna—Ce-lje. Javna ustna pogajanja se vrše komisio-nelno dne 27. junija ob 11. uri pri županstvu Dobrna. Natančnejši pogoji so na vpogled pri občinski pošti v Dobrni, Vojniku in Celju. To in ono. Ubogi maharadža. Pred desetimi dnevi je umri v .Parizu manaradza uvaiiorski, ki je bil eden od naj-bogatejšm knezov. Posedoval je dragulje neizmerne vrednosti, gradove, vrtove in love, kakor jiJa nima nooen evropski vladar, in zveste podanike, ki niso mislili na to, da bi se uprli zoper svojega gospodarja. V Parizu je stanoval maharadža v giasovitem luksuznem botelu kartieja Bois de boulogne. imel je celo vrsto sob. Tu je imel svoj dvor, obdan od svojih eksotičnih, spremljevalcev, med katerimi sta se nahajala tudi svečenik in čarovnik. Ko je pričela zvečer igrati jazz-godba in so plesale na odru v vrtu lepe ženske v dekoletiranih toaletah pod raznobojnimi svetilkami, je sedel maharadža na balkonu in vedel je, da mu je treba samo migniti z roko, in najlepša deklica bo takoj pri njem, da mu bo delala družbo. Pariz je bil paradiž. Toda maharadža že dolgo ni več mignil, bil je bolan, in šele sedaj, ko je umrl, je izvedel svet, kak siromak je bil bogati maharadža. Ne, da bi imel kako bolezen. Preveč trivi-jalno bi bilo, da bi govorili o takih stvareh — temveč, ker je postal slab Evropejec in ni mogel biti več dober Hindu. Lahko bi ga bilo še ozdraviti. Angleški kralj mu je poslal svoje najboljše zdravnike, in pariški učenjaki bi bili tudi pripravljeni, da mu pomagajo. Končno: Buli na vratu je evropejska ma-nost vendarle še kos! Toda svečenik in čarovnik nista dopustila, da bi se bil dotaknil beli zdravnik svetega telesa njiju gospodarja. Molila sta ter prosila svoje bogove. Naročila sta brzojavno v Madrasu čudodelnih sredstev, ki naj bi bila zasigurala maharadži dolgo življenje. Vsako noč, ko so zapustili tudi gosti Bois, sta celebritala skrivnostne ceremonije pod drevesi. Toda bogovi niso poslali nobene pomoči, in maharadža je umrl. Sežgati bi ga bili morali po tradicijah njegovih očetov na grmadi ia blagoslovljenega lesa, potem bi ne bilo treba njegovi duši nikdar nastopiti očiščujočega potovanja. Toda pariška policija ima večjo oblast, kakor indijski maharadža, vsaj, ako je mrtev. Grmade niso dovolili, pač pa so dovolili žalosten surogat za grmado svetega lesa: krematorij na pokopališču Pere la Chaise. Tu so sežgali gvalivorskega maharadžo na istem mestu, istega dne, kakor neverne kri-stijane in Žide. Nič ni ostalo od njega rasen njegovega pepela in njegovih draguljev. IMUNITETA. Francoski podkonzul v Newyorku, gospod Pierre Moracchini je vložil zoper svojo soprogo tožbo na ločitev zakona. Sodišče je tožbo zavrnilo. Nato pa je tožila njegova soproga na razporoko. Ko je dobil gospod podkonzul vabilo k prvemu naroku, je sporočil sodišču, da ga ta tožba nič ne briga, ker ga ščiti njegova imuniteta zoper to, da bi se moral odzvati sodnijskemu vabilu. Seveda pa si pridržuje pravico, da vloži zoper svojo soprogo novo tožbo. Sodišče je bilo drugega mnenja. Ugotovilo je, da nimajo zakonski spori z imuniteto ničesar opraviti. Toženi soprog se ima torej povabilu odzvati, akg, noče, da ga bo dalo sodišče privesti potom policije. Izdajate tj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. (9.) U oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kralt . Georg poda roko obema delavcema, na rokah prvega je videti močna muskulatura — pri zadnjem imenu pa se zdrzne. Skoro sovražen pogled ošine mladega gospoda, ki mu s poklonom nudi roko, in... Georg se je ne dotakne. Seveda to ni spravilo v zadrego v občevanju izurjenega moža, iztegnil je roko le, da jo položi na kljuko, in takoj je, smehljaje se govoril o časti, da spozna slavnega potnika, o čigar knjigi povsod govorijo itd. »Nikakih komplimentov, cenjeni gospodje!« prekine Leonor besedičenje^ nato se obme proti Greenu, ki je šele vstopil, potegnil stopnjice gor ter zaprl vrata. >Je že vžgano?« »Že gori. V petih minutah bo vse v plamenu.« »Naše dosedanje bivališče uničim namreč z ognjem,« pojasnuje Leonor, obrnjena proti Georgu. >Moj oče je pač marsikaj zapustil, kar je treba uničiti, če hočem sama uživati dobrote njtegovih iznajdb. Sedaj naprej, Green, na svoj prostor — in vidva gospoda, izvolita najprej v prostor, ki je namenjen šoferju, da vidita, kaj premore >Maksimus«, tako sem namreč krstila avtomobil očetu na čast. Tam lahko z lastnimi očmi opazujeta, kar vama bom pozneje razložila.« Na ozkem hodniku opazi Georg toliko zagonetnega, da raje za zdaj še ne začne natančneje ogledovati, in ravno tako je v prostoru za šoferja. Tudi najmodernejši inženir bi bil našel same uganke. Green, še vedno v dolgi črni suknji in s cilindrom, stoji pred aparatom z neštevilnimi kolesi in vijaki! Najprej naredi »tut, tut.c Slišati je prav kiaverno, kakor da se igrajo otroci. Istočasno majhen sunek, avtomobil se premakne, zapusti takoj pot, ter vdre skozi grmičje. »Zdaj moramo pa malo okna zapreti.« Pritisne na gumb in čez steklena okna se spuste od spodaj navzgor kovinaste plošče. Avtomobil je po-popolnoma zaprt. Povsod gori električna luč, tu pa tam je napravljena v ploščah majhna okrogla lina z zelo debelim steklom, tako za šoferja in tudi Georga je porinila Leonor k taki linici, da lahko vse pregleda, vidi velikanski lomilec, pritrjen spredaj na avtu. »Skozi prava vrata ne moremo,« razlaga Leonor, >oblega jih še vedno množica, bilo bi smrtno nevarno in pa moj odhod naj bo povsem nepričakovan.« »Torej pojdimo skozi vrata zadaj?« »Ne, zid ima sploh samo ena vrata.«; »Kako pa potem pridemo ven?« »Prav enostavno, skozi zid.« »Jeli porušen?« • »Ne, vdremo skozi.« »Saj je komaj meter debel«, dopolni mr. Green. Georg ne vpraša dalje, le opazuje. Največje grmovje ni za avto drugega kot slama — tu sta dve drevesi, med katerima ne more skozi — zavije malo v stran in precej debelo drevo se zruši kakor košček lesa — in sedaj je videti že zid, zidan iz velikih kamenov. »Pozor, majhen sunek!« Avto poveča brzino — videti je, kakor da zid drevi bliže — Georgu se zdi, da mu bije srce v vratu, sedaj, sunek, niti tako močan, da bi se v avtu kaj preobrnilo, zunaj pa — silovit pok, potem prasketanje kamnov — avto je prodrl zid, ki je že za njim. 4. Iznajdbe Maksimusa Morrisa,. S hitrostjo osebnega vlaka hiti avto po cesti proti zahodu. Še v šoferjevem prostoru razlaga Leonor o načinu, kako je in kakšne lastnosti ima avto. »Njegova teža ne znaša niti dvajset centov. Narejen je namreč iz aluminija, ki pa ga je oče na poseben način predelal, da je na vnanji strani pojeklen, tako da imamo res oklopne plošče. Notranje prostore vam pokažem pozneje. Lahko je popolnoma odprt ali popolnoma zaprt, kakor ste videli preje, ali pa so, kakor zdaj okna, kakor v sobi. Na zgornji strani avtomobila lahko napravimo oklopni stolpič, opremljen z revolversko kanono in strojno puško; no upajmo, da teh ne bomo nikdar rabili. Zadaj lahko porinemo ven prostoren hodnik, prav tako spredaj in na obeh straneh. Voz je pritrjen na treh oseh ali šestih kolesih-Pod vozom so še druga kolesa, ki opravljajo razne funkcije. Mr. Hartung, nisem vas še vprašala, kakšne tež-koče bo imel premagati avto na poti, ki ste jo vi prehodili. Pripovedujte nam kaj o tem.« »Tudi jaz sem se šele sedaj tega domislil. Seveda so na potu velike zapreke. Da je avto urejen tako, da plava, to sem že slišal.« (Dalj© pnh.) - .. ;r; .. C '>■-<* r*fi+*oTr' iti -20 bceed Dtai S"—, vseka 50 Ma. beseda I Absolventoma ivorazredne trgovske šole išče primernega mesta v pisarni. Gre tudi na delelo in eden do dva meseca brezplačno. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Pridna«.. Original Leyrerjeve slike in Valvazorja, proda Hinko Sevar, antikvari-atknjigarna, Ljubljana. Gospodična poučuje citre proti nizkemu hono-Itarju. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista. Službo bla