Ste v. 23 Posamezna številka 20 siotink V Trstu, v četrtek 27^ januarja 1921 Posamezna številka 20 siotirgjk ........ * Mi■ ■ letnik xm iz v- _ izvzen?*: pone-lcljcV vs.iV rtan jutraj. — Uredništvo: ulica f=v« Frančiška As!5! '--a t-:c20, I. : -i-tropje. — Dopiši nsj s« pošiljajo ured-r.iltvj. — Ntujul, Irana pisma se nc sprejemajo, rokopisi se nc vrtajo. — lidajate'j !n odgovorni urednik § t e Is n Godina, — Lastnik konsorclj Usta Cdlr.ostl. — Tl=!: Jiskarnc Edinost. — Naročnina znaša meses L 7.—, pol ItU L 32.— In cen leto L C0.~. —- Telefon uredništva fn uprave štev. 11-57. EDINOST rosairc bo bliskoma širil napredek. Kaše ljucb >.o bo skoro zmedeno od do? brot, ki m.i bodo dodeljene, kar po^re* zalo se bo vanje in bo blagrovalo bla* ženi čas, ko je dobilo dovoljenje, da se podvrže italijanskemu narodu. Minuli sta dve leti, kar je bii evangelij oznanjen in danes se smemo ozreti s hvaležnim očesom na dodeljene dobrote. Med največje dobrote, ki jih je prejelo naše ljudstvo, štejemo civilne komisarje fili gerente. Da bi si naši izkušeni župani ne belili preveč glave z upravljanjem občin in si iako kvarili zdravje, so nam? reč Italijani od ljudstva voljene občinske poglavarje odstavili in posadili na žu? panski stolce civilne komisarje ali rente. Res je sicer, da so bili ti gospodje cesto popolnoma nevešči županovanju. ker se pretežna večina svoj živ dan n» ukvarjala s takimi rečmi, — saj so bili to pogost oma mladi, zali poročniki — zato so pa bili na drugih popriščih tembolj delavni in skrbni za občinske koru Mi. Tako so nabili v Brdih na hiše za? vodnih občanov lesene deske z napisi: »Viva Gorizia italiana!« »Viva il fante!« >A"iva Italia!«. Res je tudi. da iz večine li'so poznali jezika svojih občanov, in da so bili vsled tega skozi in skozi nesposobni za pisarniško delo, zato so pa bili tem agilnejši na gospodarskem poiju. Da bi se trgovsko in obrtno življenje Slovencev dvignilo, so naselili v naše občine neštevilno italijanskih kramarjev, štacunarjev, gostilničarjev in drugih spretnih prekupčevavcev. Tako more človek z veseljem ugotoviti, da imajo že naše gorske vasice svoje »buffe-te« in svoje amerikanske »bare«. Oni člen evangelija, ki govori o bliskovitem napredovanju Slovencev, se je tedaj skoro dobesedno uresničil. Krivično bi tudi bilo, ko bi hoteli oči? tati civilnim komisarjem ali gerenlom, da se ne menijo za slovensko šolstvo. Saj je vendar vsem znano, da so v Brdih prirejali civilni komisarji ali gerentje v šolskih poslopjih mnogoštevilne plc? se, ki so velikega pomena za te* lesno vzgoio slovenske mladine. Ne? kateri neuki ljudje so zamerili ge* rentu istrske vasi Pomjan, da je zbiral med ljudstvom podpise za italijansko šolo. To je zopet grda krivica, ki se dela našim gerentom. Saj jc italijanska šola vendar tudi slovenska šola, če služi slo? venskemu prebivalstvu, skrbi za izobraz? bo slovenske mladine, in se nahaja v slo? venski vasi. Ker bi bila ta šola s poslop? jem vred last Slovencev, bi bila pač slo? venska. Take grde in ogabne krivice se delajo našim civilnim komisarjem ali ge? rentom dan na dan in, kakor kaže, no* čejo za nobeno ceno nehati. O, zakrk? njeno in neverno ljudstvo. Civilni komisarji se pa ne zanimajo le za ljudsko šolstvo temveč tudi za vzgojo zakonskih mož in mladeničev. Kot mož? jc, ki so prišli iz daljnih krajev, vedo dobro, kake neprecenljive vrednosti je za odraslega človeka potovanje po tujih deželah. Zavedajo se. da ne more nobe? na stvar tolikanj razširiti obzorja zrele* mu možu kakor proučevanje daljnih de? že!. Zato so naši civilni komisarji po? skrbeli, da je prišlo prccej veliko število zakonskih mož in mladeničev brezplačno v Sicilijo, Sardinijo ter druge pokrajine našega lepega kraljestva. Kakor kaže, traja pa to šolanje in ve/banje precej dolgo, kajti iz tega potovanja se je doslej vrnilo le mailo število slovenskih mož in mladeničev. Ravnotako grda in ogabna jc govorica, da civilni komisarji ali gerentje ne po? spešujojo nase svobode. Saj imamo ven? dar pri rokah jasne dokaze, da so nas civilni komisarji ali gerentje na več kra^ jili popolnoma osvobodili naših gozdov. Nič manj grda ni govorica, -da so civil? ni komisarji surovi in oholi, da žalfijo in ponižujejo naše ljudstvo, da mu grozijo in ga izzivajo. O, zakrknjeno in neverno ljudstvo! Zakaj vendar žališ in jeziš go^ spode civilne komisarje in gerente? Ali ne veš, da jih je treba ubogati in jih zvesto poslušati? Kdor ni zadovoljen, naj gleda, da postane sam civilni komi* sar ali gerent, pa bo konec vsemu žaljc? nju, izzivanju in poniževanju. Civilni komisarji ali gerentje so tedaj, kakor smo videli, stebri pravice. pospe= sevate! ii trgovine in obrti, podporniki slovenskega šolstva, vzgojitelj i naših odraslih mož in mladeničev, oporišče naše občinske samouprave ter vogelni kamen naše narodne svobode. Kljub vsej njihovi prvovrstnosfci, smo se pa v dveh letih od njih vendar toliko naučili, da jih več ne rabimo in bomo sami lahko upravljali naše občine. IZ JUGOSLAVIJE Pašić obolel LJUBLJANA, 25. Ljubljanski dopisni urad javlja iz Belgrada 24. t. m.: Mini? t.trski predsednik Nikola Pašič ni mo? gcl zapustiti svode hiše. Njegovo zdrav* Btveno stanje pa se je znatno zboljšalo. Ministrski predsednik se bo mogel doma posvetovati z načelniki strank. Zemljo? radnički klub pričakuje odgovora od mi? j »istrskega predsednika PaŠiča, ali bo vlada sprejela zemljoradnički program, ki obsega 20 točk, in aJi sc bodo pregovori nadijevali. Kdo bo novi jugoslovenski finančni minister LJUBLJANA. 25. Ljubljanski dopisni urad poroča iz Belgrada 24. t. m.: Na včerajšnji seji demokratskega kluba, ki jc trajala od dosetih dopoldne, je Voja Marinkovič odklonil kandidaturo za fi? nančnega ministra. Vsled tega je prišla zopet v poštev kandidatura prof. Kuma* nudija. Končno veljavnega sklepa v tem oziru še ni. Nastopna sej a se vrši jutri ob desetih. Nezaslišana nasilstva na Koroškem BOROVLJE, 24. Včeraj je izroči* vodja celovškega okrajnega glavarstva, dvorni svetnik pl. Raincr, prof. dr. Fr. Mišicu odlok, glasom katerega jc za ved? no izgnan iz republike Avstrije, torej tu= di iz rojstnega kraja. Med Slovenci jc zavladalo radi tega brutalnega čina vc? •Jikansko razburjenje in ogorčenje. Ljudstvo pričakuje, da radi tega očitnega kršenja senžerinenske pogodbe nastopi jugoslovenska vlada, ki je dolžna, da ščiti one, ki so glasovali in delali za njo. Slovenski fantje in dekleta v Svečah so hoteli na SveČnico prirediti igro >Do= men«. Glavar Rainer pa je rekel, da ino? ra prej igro prebrati »Heimatdienst«. ie bo ta dovolil, bo dovolil tudi on. Igra ni bila dovoljena. Po rudarski stavki LJUBLJANA, 25. »Jutru« poročajo iz Trbovelj: Minfeterialna komisija je včeraj dokončala svoje delo v Trbovljah, izvršila vpogled v poslovne knjige ter protokolarično zaslišala poedine vodite? I jc in druge funkcijonarje »Družbe«. Kakor čujemo, jc rezultat teh preiskav Jpoizvedeb ugoden. Izkazalo se je že burno v Trbovljah, da po višek delavskih prejemkov nc bo bistveno vplival na ceno premoga, ker je »Družba« navzlic višjim plačani, ki jih je obvezana pla? čati delavcem Še vedno v položaju - ne tla bi bH njen obstoj ogrožen in ne da bi zato trpela produkcija premoga - - čr? pati iz dohodkov, ki so ji bili pri nosled* njem povišanju premogovnih cen konce? dirani. Danes je odšla komisija v Hrast? ni k, kjer je produkcija premoga še mno^ go cenejša nego v Trbovljah. Najdražja je produkciia v Zagorju, ker pa tudi ne more odločilno vplivati na splošen re? zultat, ki ga bo dobila komisija za dok)? čitev premogovnih cen. »Družba« je z ministrsko komisijo zelo nezadovoljna. Delavci jo sedaj obtožujejo, da je oči? vidno v znak protesta pričela v vsem premogovnem revirju s pasivno rezisten? co. Delavce, ki so pred stavko kopali v jamah premog, vporablja za druga dela na prostem. Večinoma pa je zadnje dni delavcem odkazala pripravljalna dela ta? ko, da je sedaj produkcija premoga ml>-nimalna. Pasivna rezistcnca »Družbe« se vidi tudi iz dejstva, *da njeni zaupniki delavstvo naravnost animirajo za poč as= no delo. Razpoloženje med delavstvom je mirno in mnogo zaupljivejše nego. jc bilo v soboto. Voditeljem stavke se je posrečilo prepričati rudarje, da je povi« šek njihovih prejemkov, ki znaša v luno? gih slučajih tudi mnogo nad 100 odstot? kov, kolosalna delavska pridobitev. Nc? zadovoljstvo čim dalje bolj gineva in na zopetno stavko nihče več ne misli. Ko bo ministcrialna komisija završila svoje posle, bo delavstvo sklicalo velik shod, na katerem l>odo voditelji stavke poro? čali o pridobljenih uspehih. Svečana proslava 106. rojstnega dne bi? skupa Strossmaverja. ZAGREB, 24. jan. Sestavil sc jc pose^ ben odbor, ki ima nalogo, da pripravi čim najsvečanostnejšo proslavo 106. rojstnega dne velikega biskupa Stross? maverja. Na predvečer rojstnega dne 3. februarja se vrši v zagrebškem gledališču slavnostna predstava na rojstni dan sam pa 4. februarja v glasbenem zavodu ve? lik svečanostni koncert. Zida se nov most čez Donavo LJUBLJANA, 16. Ljubljansko »Jutro« poroča: Vlada je dovolila 80 milijonov kron za zgradbo mostu čez Donavo, in siccr med Novim Sadom in Pretrovara? i dinom. Svoječasno je bil tamkaj pon= tonski most, ki pa jc bil med vojno uni? čen, nakar je postavilo vojaštvo nava? den lesen most, ki pa jc žc nesposoben za promet z vozovi. Zgradba novega mostu jc nujno potrebna že zaradi tega., da dobi Srcm zvezo z Banatom. Odprava sekvestrov v Jugoslaviji LJUBLJANA, 25. Ljubljanski dopisni urad poroča iz Belgrada: Včeraj so se v Belgradu prvič sestali nemško ? avstrijski in Jugoslovenski delegati k pogajanjem zi ureditev vprašanja sekvestrov in imovine avstrijskih podanikov v Jugo? slaviii. Jugoslovenski zastopniki so dr. Arangjelovič, dr. Kostrenčič in Praprot? nik kot strokovnjaki, dr. Žerjav pa se udeleži pogajanj kot delegat ministrstva za trgovino in industrijo. Iz Češkoslovaške Ostavka češkoslovaškega ministra Pruse PRAGA. 26. Ostavka aprovizacijske? ga ministra Pruse je bila sprejeta. Vod? stvo tega oddelka je prevzel začasno poljedelski minister Brdlik. Minister Prusa je bil prisiljen odstopiti radi opo? zacije socialistov proti njegovi politiki vzpostavitve prostega trgovanja s polj?: skimi pridelki, kar zahtevajo posebno narodni demokrati kakor tudi nemške meščanske stranke. Minister Brdlik izjavlja v agrarnem glasilu »Venkov«: Predpogoj za vzposta? vitev prostega trgovanja s pridelki leta 1921 je odaaja osemdeset odstotkov pridelka iz leta 1920 in sicer pred kon? cem februarja. Trgovina s sladkorno peso se ne osvobodi, ker jo bode Češkoslovaška vlada potrebovala pri urejeva nju sladkornega trga. Za prehranitev revnejših slojev bode država prihodnje jeseni uvozila 20.000 vagonov poljskih pridelkov. Potovanje mmistra Beneša v Rim odgođeno PRAGA, 26. Odhod ministra Beneša v Rim je bil odgoden do 31. t. m. Jutri. 27. t. m. bo Beneš čital v zbornici po* drobno poročilo o češkoslovaški zunanji politiki. Mednarodna brzojavna konferenca v Pragi PRAGA, 26. Mednarodna brzojavna konferenca v Pragi pozivlje vse vlade, naj opustijo predajanje brzojavk potom pošte ter naj držijo v redu mednarodne zveze. Glaven uspeh konferenc jc bilo zopetno uveljavljen je raznih sporazu? mov, ki so obstojali žc prej med neka? terimi državami srednje Evrope, in dolo? čitev brzojavnih tarif za srednje Evropo. Velike športne prireditve v Pragi PRAGA, 26. Velike športne in atlet ske prireditve se bodo vprizorile tukaj od 3. do 5. junija pod pokroviteljstvom predsednika republike Masarvka. Z zavezniškega sestanka v Parizu Pomoč Avstriji in finančno vprašanje PARIZ, 25. (Uradno.) Konferenca se je bavila z ukrepi v prilog Avstriji, da se ji pride na pomoč v najkrajšem času in da se zagotovi njena obnovitev. Kon? ferenca je pretresala nato predloge an? gleških, francoskih in italijanskih fi? nančnili strokovnjakov. Bila je ime no? vana komisija, ki ii je naloga, da zami* sli ukrepe, ki bi jih zavezniške države mogle takoj uveljavljati. V tej komisiji je: Loucheur za Francijo, Giannini za Italijo in Sir Robert Home za Anglijo. Komisija se bo sestala že jutri, tako da bo konferenca mogla doseči stvarne sklepe pred svojim zaključkom. Francija zahteva 110 milijard PARIZ, 26. Posebni poročevalec agen* cije Štefani javlja: Predpoldne se je kon? ferenca bavila samo z vprašanjem po? vračil. Doumer je podal natančno poro? čilo ter je izjavil, da zahteva Francija 110 milijard mark v zlatu, ki naj se ji plačujejo v letnih obrokih po 10 mili? jard. Doumer ie nato pretresel gospodar? ski položaj Nemčije, dokazujoč, da je Nemčija v stanu plačati. Pripomnil je, da je Nemčija ohranila vse svoje bega? stvo nedotaknjeno. Njena industrija je ostala cela, njeno ozemlje ni trpelo in njene izgube so bile manjše kot fran-coske. Doumer trdi, da je Nemčija v stanu plačati v malo letih. Za prva leta bi se lahko sporazumela z inozemskimi kapitalisti, ker poseduje rudnike, želez? niče in druga bogastva, s katerimi lahko zajamči plačilo, ako se ji to ne posreči z izvozom. Sicer pa se jc treba brigati bolj za težkoče, ki jih imajo zavezniki kot za nemške težkoče. Nemčija more in mora plačati. Llovd George jc dodal nekoliko svojih pripomb in jc prosil za prepis Doumerjevega poročila, da ga bo lahko proučil, ker pride to vprašanje na vrsto na jutrišnji seji. Vprašnje razorožitve PARIZ, 26. Vprašanje razorožitve Nemčije je na današnji seji precej napre? dovaJo. Angleški, italijanski, francoski, belgijski in japonski vojaški strokov? njaki so sestavili na svojih dveh sejah, ki so jih imeli pod predsedništvom maršala Focha. točen seznam vseh slučaj ev kršitve versaiileske pogodbe s strani Nemčije. Strokovnjaki predlagajo za iz? vršitev vsake tozadevne določbe versail* leske pogodbe poseben rok. Ne gre to? rej za en edini rok, ko bi Nemčija mo? rala izpolniti določbe o svoji razorožitvi, temveč za nekoliko različnih rokov, ka* tcriii najdaljši ne presega dobe šestih mesecev. Strokovnjaki priporočajo nuj? no, naj konferenca poskrbi z vso odloč? nostjo, da se njihovi predlogi zares iz? vršijo. Zdi se torej, da bo konferenca sprejela to poročilo. Konferenca bo mo? rala določiti tudi prisilna sredstva. V vsakem slučaju se ohranijo medzavez? niške nadzorovalne komisije. * Nova konferenca za rešitev vzhodnega vprašnja PARIZ, 26. Sklicanje nove konference v London v svrho rešitve vzhodnega vprašanja bo Francija pozdravila z za? doščenjem, kajti že takoj po Venizelo? sovem padcu se je začelo razodevati na Francoskem gibanje v prilog izpremem^ bi sevreske pogodbe. Pobuda zavezni? kov dokazuje, da ne marajo več odlašati s tem vprašanjem in da vpoštevajo dve neovi dejstvi, ki ste se pojavili na Vzho? du: turško narodno, gibanje in Kon? stantinov povratek na grški prestol. Za? stopniki teh dveh drŽav, ki ste posebno prizadeti, bodo potemtakem imeli bc? sedo v Londonu. Zavezniki vplivajo na vstaše v Angori, da sc sporazumejo s turško vlado, da pošljejo skupnega za? stopnika. Podlaga razpravam bo sevres? ka pogodba. Za sedaj prevladuje načrt, da bi se ocrtalo ozemlje, kjer ima Grška' posebne gospodarske koristi. Grška bij morala to ozemlje zapustiti, ker bi bile' njene gospodarske koristi zavarovane na drug način. Nizozemska vlada in Hoheazollernci AMSTERDAM, 25. Nizozemski listi zanikajo odločno vest, da bi se bila od? krila zarota pristašev bivšega nemškega cesarja in bivšega prestolonaslednika. Listi naglašajo tudi, da sc zadržanje nizozemske vlade nasproti Hohenzoliern^ ccrn ni izprcmcnilo in da vlada ne misli na izročitev bivše ccsarske družine. Komunisti proti nemškim nacionalistom HAMBURG, 25. Komunisti so napadli shod nacionalistov. Padlo jc več strelov, toda žrtev ni bilo. Ruski ujetniki na Nemškem stavkajo z lakot jo BEROLIN, 25. Ruski ujetniki v Gar* denlegenu so začeli stavkati z lakot j o, s katero hočejo izsiliti, da sc njihov sedaš* nji zdravnik odpokliče. Rusko * poljski mir BEROLIN, 25. Poroča se, da je do* ločen dan 1. februarja za podpis rusko^ poljskega mira. Gospodarski spor med Zedinjenitni državami in Meksiko MEKSIKA, 24. Zedinjene države so poslale meksikanski vladi noto, v kateri zahtevajo takojšnjo preiskavo o ogrom^ ni škodi, ki bi jo imela ameriška pretro? lejska društva vsled zakonskega načrta s katerim sc namerava izvozna carina na petrolej zvišati za 30%. Ob oluorltul itfllljflnshego parlamenta Ko jc sedanji ministrski predsednik Giovanni Giolitti prevzel v juniju lan* skega leta krmilo države v svoje roke, ni bila njegova dedščina nič kaj zavi? danja vredna. Tako zunanje ? politični položaj kakor tudi notranje razmere države so zahtevale velikega moža. Kar se tiče zunanje politike, je treba predvsem omeniti, da je Giolittijev pred? nik Frančišek Ksaverij Nitti kompromi? tiral s svojo popustljivostjo v jadran? skem vprašanju zahteve imperialističnih vojaških in diplomatskih višjih krogov, ki so imeli za seboj dobršen del italijan? skega meščanstva. Pri delitvi vojnega plena, posebno pri delitvi kolonij ni znal .Nitti pridobiti Italiji skoraj nikakega deleža. Vrhu tega so ravno tedaj pričeli Albanci z vstajo, ki jc potisnila italijan? ske čete do morja, in libijske razmere tudi niso delaie časti italijanski koloni? jalni politiki. Notranje politične razmere pa so bile naravnost obupne. Delavstvo je vprizar-jalo neprestano stavke gospodarskega, a tudi političnega značaja, koloni so zase? da'H zemljišča velikih posestnikov. Bolj? ševiška propaganda se je tako razpasla, da ni bilo dneva brez krvavih spopadov med upornimi množicami in vladnimi varnostnimi organi. Meščanske stranke so bile brez vodstva in smotra^ sploh se je polaščala vseh neka brezbrižnost v pričakovanju vsak dan napovedanega odločilnega spopada med vlado in pro? letariatom. Vsakdo je videl v sociali? stični stranki činitelja, ki prevzame v najkrajšem času državno oblast v svoje roke. Resno jc grozila pošast meščanske vojne, kajti vsi predznaki so bili žc tu. Takšna je bila Italija ob Giolittijevem nastopu. Kljub svoji visoki starosti 76ih let se ni ta državnik bal stopiti na čelo vladi. Žc ta pogum mu moramo šteti v zaslugo. Spočetka je doživel Giolitti občuten poraz v nesrečnem koncu albanskega pohoda. Vojaški upor v Ankoni, katere? ga so deloma socialisti povzročili, vse? kakor pa imenitno izrabili, jc napravil konec italijanskemu gospodstvu v Alba? niji. Giolitti je takrat zares popustil na pritisk socialistične stranke, toda preprečil je meščansko vojno, ki bi bila skoraj gotovo izbruhnila. Vodstvo zunanje politike jc Giolitti poveril izvrstnemu diplomatu grofu Kar? lu Sforzi, s katerim se je začela nova doba diplomatičnih uspehov italijanske zunanje politike. Nesporazumljenja med zavezniki, zlasti med Anglijo in Francijo je italijanski diplomat izvrstno izrabil. Po \\ ilsonovem odhodu iz Evrope in v času njegove bolezni ni imela Francija v Angliji več tiste opore, ki jo je rabila boju z Nemčijo, ki se je upirala izvr? šitvi določb versailleske mirovne pogod? :>e. Poraz \Vilsonovc stranke v Združe? nin državah ter Venizelosov padec v Grčiji sta bila brezdvomno pridobitev za Italijo. Krona vseh uspehov pa je RapaKska pogodba med Italijo in Jugo; slavijo. Ta pogodba znači popolno zma; go italijanskih stremljenj glede Jadrana, seveda stremljenj nahajajočih se v okvir* ju možnosti. Giolittijeva doba kaže to* rej v zunanji politiki visoko aktivo. Razmere v državi so bi!e silno napete. Uporno gibanic proletarskih množic je doseglo višek v znani zasedbi kovinar* skih tvornic. Vnovič je grozila meščan? ska vojna državi. S prožno popusti ji? vostjo je Giolitti sijajno prestrigel ta udarec in ga obrnil na nasprotnika. Od? »lej je šla bojna sila socialistične stranke navzdol. Razkol stranke, ki se je izvršil v Livornu, je deloma Giolittijeva zaslu* Sia. Strahoviti notranji »sovražnik«, ki je bil Včcrttj še tako nevaren, je danes trenutno brez moči in lisjak Giolitti ob« vladujc popolnoma položaj. Če ni bii pri vsem tem delu izbirčen v sredstvih, je to stvar okusa. Vsekakor pa je stari držav* nik utrdil u«?led države na znnai ter str F. vsaj za dolgo dobo, v notranjosti bolj« ševiško nevarnost. Vendar pa ostane še eno vprašanje, ki ga ni mogel Giolitti rešiti; to je vpra^ sanje gospodarskega položaja Italije. Brezposelnost in draginja nista nič manj* ša, temveč se stopnjujeta. Državni proračun za I. 1920. izkazuje približno 14 milijard lir primanjkljaja. Razlika med uvozom in izvozom znava rudi več milijard v škodo Italije. Držav* ni dolg je narastel na približno 100 mi-* lijard. Te številke nam dokazujejo, da se nahaja Italija, ki nima skoraj nikakili naravnih bogastev (premog, železo, les), v skrajno kritičnem položaju. V mirnem času so izravnavali razliko med uvozom in izvozom, ki pa ni bila niti razmeroma tako visoka kakor danes, s prihranki iz^ seljencev in s tujinskim prometom. Iz različnih vzrokov, o katerih bi se dala napisati ccla razprava, pa je izseljevan nje omejeno, tujskega prometa pa ni več. Leto 1921 mora končati s še bolj ne* ugodnim računskim zaključkom za i ta* lijo, čc se ne izvrše temeljite izpremem* be v državnem gospodarstvu. Približno polovica štirlnajsjmilijardnc* ga primanjkljaja gre na račun kruha, ki ga prodaja država odjemalcem nizko pod lastno kupno ceno. Ta nizka cena. kt jo imenujejo »politično ceno« kruha, obrc* menja žc izza vojnih časov državne finance, ker si vlada ni upala doslej zvi? šati prodajne cene tega najpotrebnejše^ ga živila širokih ljudskih slojev. Se ? Le v zadnjem zasedanju državnega zbora me? scca decembra je predložila vlada držav* ni zbornici zakonski načrt, po katerem bi se zvišala cena kruhu približno za 50%. Seveda je naletela pri tem na od>-por pri raznih strankah, največ seveda pri socialistih, ki so nepopustljivi v tem vprašanju. Rešitev tega načrta jc prelo* žila na prihodnje zasedanje. Danes (26. jan.) se prične novo zase? danje državne zbornice. Glavno vpraša* nje, ki ga bo morala vzeti zbornica v prc» tres, je krušna cena. Iz povedanega jc razvidno, da je sprejetje tozadevnega zakonskega načrta življenskc važnosti za državno gospodarstvo. Socialistična stranka napoveduje boj do skrajnosti in z vsemi sredstvi zviša* nju cene kruhu. Zato poživlja meščan^ sko časopisje vse meščanske stranke, naj se sporazumejo v tem \prašanju ter strnejo v enoten blok proti socialistični vojni napovedi. Iz tega bi se dalo prerokovati, da se bo bila v parlamentu za ljubi kruhek srdita borba med političnimi strankami, in nI izključeno, da doživimo marsikaj zani* mivega. Najnovejša požiganja in krvo-prelitja v Bolonji, Modeni in Milanu so nekaki predznaki predstojećih parlamentarnih bojev. Poleg omenjenega zakonskega načrta predloži vlada tudi načrt o nadzorstvu delavcev nad industrijskimi podjetji; ta zakonski načrt je obljubil Giolitti socia* listom že v septembru p. 1. Zdi se, kakor bi hotel reči: »Vi meni kruh, jaz vam nadzorstvo«. P&litifae vesti Nea*Čija In Frauclja na paiijkcm sestanku. Dnevni red •zavexniikejia sestanka, ali — ako si-kenm lep^d zdi — zavezniškega vrhovnega sveta; se je nekake- prevrnil NajvainejSe in obenem najtežavnejše vprašanje pride na vrsto iele na zadnjem mestu. To j«, vprašanje povračil, ki jih Nemčija do'&uje zaveznikom, v prvi vrsti Francozom, za ikedo, ki so jo napravile njene čirte ob ča^j \v,jn«-j Druga vprašanja, n. pr. uvvtrijsko, turšku vprašanje itd. so seveda tudi zelo važna, toda njili va£-nost za. jrtšr v Evrcpi in za ra-zmerje mod p i. r.r.možnimi drŽavami v Evr pi ni uiti cd daleč tako vi;lik^ in se ne dajo takerekoč niti primerjati z zamo-> tanhni vprašanji, ki se Učejo neniikih povračiL Tudi vprašanje razorožitve racata;«, daleč za povračili. V «mi*lu versaille&kc pogodbe ie Nemčijo obvezana povrniti zaveznikom čkodo, ki jo pretnpaic vsled vojtie. Na drufi ctrani pa uJstja ver&iUesk« Štrfttt H. *EDINQgT« štev. a V Trelu, tfne 27. j*nu«rj« .j ■ ■ .....■■■ —- ac|3db«. artenikonj, monfc ^porecIO Nemci?. ;:elck»pB.o vsctc niri^ii* Ekcda naj^je <3 u I. 3BA)ft 192!. 1» Ustavitev £koda, aj« cenitev in do- ločitev fcončaovelfavnlh raCunor, Id 2e bi morali j jre.sttcžrti Necač^l v tcplaCHo, to so $orc- j tjla zaveznik« \lade posebni kc misiji, takoime-. rovanl reparacijslii ali cd£kodmn-*ki komkijt. Delo, ki je Wlc poverjeno kcrmisiji. pa je tako o ff-^roo, tla ?o ?c začeli žc'bati, da ne bo moglo j $olovo do 1. maja 1921. Posledice takega slu-| c>ja bi bile zelo nepovoljne za vse zaveznike in ž« za Francijo, ki je V prvi vrsti prizadela. ■Predvsem bi Neint^a dc-bilu v reke izvrsino ^ed-=-lvc, s pomočjo katerega bi se že nadalje Izogi-, bala nfcjvainejiim Zvezam, ki izhajajo zanjo iz mi-j wrac poredbe, t. j, rednemu plačevanju odikod-: nfee. V na.j>fab*€ni slučaju bi se pa celo vpnv i sanje noraJo odgoditi tntrdu za par let in še več J iako da bi Nemčija začela plačevali odskednino j bofvckdaf To bi sicer ne pomenilo, Ja bi zavezniki cd^kod-j nino izgubili, toda morali bi Nemčija čakati. Ravne! ta nevarncJt pa je prisilila francosko vlado, da je; •mrala prc&iti bvoje zaveznike, naj pridejo na se-i slant-k v Pariz, in hU nevarnost je povzročila ludi j zadnjo krizo tranccske vlade. Francozi nočelo j samo edške-dnine, temveč hočejo UkojSnjo odirked-; nlno, z drugimi besedami: Nemčija mora začeti ta-j fcoj z izplačevanjem posameznih tbrokov. foda ti I obreki niso še i mora povedati, koliko je pravzaprav dolina. Kakor je fc-ilo ze rečena, fo z&vez-aiSiom nemogoče izpolniti to ncmSko zahteve. Ker pa jim je potreben nemški dtrar, je niso mogli cd-, kloniti kar tako. Nemčija je ftlede tc zahteve v takšnem položaju, da se bo dalo od nje zlepa več doseči kakor zgrd*. Vsled le£a sc nekateri zavezniški strokovnjaki mislili, da bi bilo najbolje, ko bi .•se zavezniki pogodili z Nemčijo -na črez«, ne da \ bi se čakali podatki odškodninske komisije. Proti taksni pogodbi z Nemčijo se je Francija • uprla z največjo cdlcčnostjo. Vzrok francoskemu j nasprotovanju, tiči predvsem v tem, kar so fran k coaka -vlada boji, da bi napravila slabo kupčijo, j Vsled tega predlaga Francija, naj sc določi točna svota, ki jo bo morala Nemčija -plačati v prvih pv j tih letih, dečim se določi celokupna svcia pozneje, I 2iO bo delo odškodninske komisije kcnčano. Ta; Rvota bi znašala 15 milijard mark v zlatu, ki bi jih Nemčija plačala v Urokih po 3 milijarde mark v 2iatu (kakili 35 milijard mark v papirju) * na leto. Povsem, kar je bilo dosedaj rečeno, sc vidi, da bi bila takšna rešitev pravzaprav koncesija s sirani Nemčije, za katero bo ta poslednja stavila zahteve, n. pr. naj se ji prepusti Geraja Šlezija brez ljudskega glasovanja, naj se odpravi sekvester z nemškega imetja v inozemstvu, naj se skrčijo t* j sodni stroški, naj se da svoboda njeni irgovinl z inozemstvom, naj se ji povrne vsaj del trgovske! dotnarice itd* Toda tudi proli lemu bedo gotovo vri zaver niki m r.e samo Francija. Nemci se bodo tedai začeli zvijati, češ da ne morejo plačali vsled slabih financ. Toda ta ne bo obveljala, ker ima, Francija pravico nadzcrcvati sestavljanje »enakega (državnega proračuna. Poleg lega J=uc Francija zahtevati, da sc državni denar ne zapravlja po nepotrebnem itd. Vzlic tem in še dragim pravicam, ki j:h da;a za-veznikom mirovna pogodba, je vendar le res, da so zatli v precej nepovoljen položaj nasproti pic-m a gani Nemčiji. Ni mogoče reči vnaprej, ali si ga bodo na eedaojcia ecstaaku v Parizu za trajao popravili .. • ( DomaČe vesli Skedenj. Razveseljivo fo deistvo, da sa naša dni-1 gtva prebujajo. Povsod prireditve, povsod so skuša oživeti družabno rt, ki ima glavno naloga ljudstvo Združevati, bodriti, utrjati, tolažiti Tudi Škedenj so počasi prebuja. Stara -Čitalnica«, ki hrani baje dragocenejšo knjižnico cole P rimo rake, odprla je zopet svu'e prostore, podružnica CMD deluje kolikor mogoče že v tem, da preskrbuje otroški vrtec, »Dramatski krožek« \ečkrat «2stopa in je rad na trsTugo kjer mere koristiti; v zadnjem času je pridobila vas. tudi izborno Kumarjevo glasbeno golo. lii šteje precej gojencev klavirske šole, a še več pevie šole. — A kje je »Sokol«" kje »Velesila«?? Znano ie, da bkedenj razpolaga z dvorano, ki ji ni para daleč na okoli, lahko trdimo, da po vaseh v vsem zasedenem czemlja ni enake. Telovadno o- j redje leži, trohni v garderobi dvorane. NaraSčaja bi pa bilo toliko kot v nobeni drugi okolilki vasi. Veaj z naraščajem naj bi se pričelo, če mislijo bivši | telovadci (starejši), da so jim mišice odrekle. In »Velesila?? Vele-saia, to je isto kot velika sila, a že davno ne \"eč v njej &ubena sila, nobena moč. Zakaj tako? Zberi svojo ude, prešle? svoje glave, izvoli si nov, delavcu, čvrst odbor. Tvoji pever, znani širom slovenske domovine, komaj čakajo, da se zbudiš. Računaj na to, da ne emeš umreti, sa^ na vpe zadnje ima5 še dovolj skupnega premoženja in to ni meio. To je prvo. Drugo pa: svetujemo Ti, da ve5 zbor skupno vstopi v Kumarjevo glasebno šola, katere namen *e povzdigniti pevako umetnost aa najvišjo stopnjo. _ Vsera Skedea|dtira društvom kličem; Na delo! Nekdo, ki narodu dobro žclL Odbor za spisovanje novih šolskih knjig je pr^je! od »Znanstveno-'založniškcga zavoda^ v *J"rs.tu, Por-tid di Chiozza št. 1 -sledeče obvestilo: Ker so po d<)lgem pričakovanju predelana šolska berila končno poirjena, od katerih je I. in II.; berilo že dotiskaco in pripravljec.o za razpošiljate-.-, medtem ko bo III. in IV. berilo pripravljeno do 15. februarja, naprošeaa co vsa Šolska vodstva slov. ljudskih sol Julijske Benečije, da takoj aa-ročo potrebno 6le\ilo iziisov r.a naslov: :■ Znanstveno-zAložnii ki zaved v Trstu*, Portici di Chiozza št 1, I. nad^tr. Cena knjigam je sledeča: Prvo borilo za I. razred L 2'50. Drugo berilo za II. razred L 3'—. Tretje berilo za Iti. razred L 4*25. Četrto berilo za IV. razred L 4 50. Tudi knjiga »Katoliški katekizem* za vse razredu ljudskih i« meščanskih že vposlale naročila, naj istih ne obnove, kes- jih ima zavodi ie zabeležena, — Ivan Dancu, t. č. predsednik. Uradne vesli Cene mesa. Mestni magistrat tržaški razglasa* V smislu člena 4. odredbe governatorata z dne 20. maja 1Q19 št. 25400-JI., se določa najvišja cena, •po kateri &e sme od 29, jan. 1921 dalje prodajali občinstvu sveže goveje meso, kakor s!e<£: sprednje • kostmi po L 9 80 za kg; zadnje s kostmi po 11 L 2» k i; hnt fm«m> z ledvico] 5 LoitaJ p9 L !2'40 za k J, — Tret, 2b. jan. 1921, — Mestni n»g*stral tržaški* Čigav f« mezeg? Mealr* magistra! tržaški razglaša: t. m. cb IS'45 co nagli meatni fitražniki na trgu Sansmico mule). Lastnik naj sc obrne na Poveljstvo mestni!i stražnikov v ulici Osp.edaJe. Lastnino mora dokazati e, kakim potrdile m In na ta način, da o?i$e mezga, — Trst, 24. jan. 1921. — Mestni magistrat tržaški. Mestna zastavljalnica. V petek, dne 2S. t. m., predpoldne, .prostovoljne dražbe nedragocenih predmetov. Izvleček iz st. gcrroainske mirovne po* godbe z Avstrijo. — Člen 78. Nad 18 let stare osebe, ki izirubijo avstrijsko država ijanstvo in pridobijo na podlagi člena 70. kako novo državljanstvo v polnem prav? nem obsegu, imajo pravico, da si tekom 1 leta od dneva, ko stopi pričujoča po* Kodba v veljavo, izberejo (optirajo) dr* žavljanstvo v oni državi, v katero so bili pristopni', preden so postaii pristojni v-ozemlje, ki se odstopilo. — Moževa j izbera (opcija) velja tudi za ženo in iz* j bera starišev tudi za tiste otroke, ki še niso dopolnili 18. leta. — Osebe, ki so se poslužile te pravice, se morajo tekom na-daljnih 12 mesecev stalno preseči ti v državo, v kateri so si izbrale državljanstvo. — Nepremičnine, ki so jih posedovale v ozemlju države, kjer so bivale, preden so si izbrale državljanstvo (optiraie), bodo lahko obdržale in s seboj bodo smele vzeti vsako premičnino, ne da bi se od njih zahtevala carina za izvažanje ali uvažanje teh predmetov. — Člen 79. Oni, ki so na podlagi te pogodbe poklic cani, da Zasujejo pri kakem ljudskem glasovanju, imajo pravico, da si tekom šestih mesecev po konenoveljavni pri? ključitvi ozemlja, v katerem se je vršilo ljudsko glasovanje, izvolijo (optirajo) državljanstvo one države, h kateri do-tično ozemlje ni bilo priklopljeno. Do* ločbe člena 78., ki se nanašajo na pra* vico izbiranja (opcije), veljajo tudi za izvrševanje pravice, ki jo Jaje ta člen. — ,Clen 80. Oni, ki so pristojni v kako ozem? j Ijc, ki je spadalo k bivši avstro ? odrski j monarhiji, in ki se razlikujejo po pleme« nu in jeziku od večine prebivalstva, si bodo lahko tekom 6 mesecev od dneva, ko stopi ta pogodba v veljavo, izbrali (optirali) avstrijsko, italijansko, poljsko, romunsko, jugoslovensko ali češkoslo? vaško državljanstvo, in sicer si bodo lah* ko izbrali državljanstvo tiste izmed teh držav, v kateri tvorijo večino prebival? stva osebe, ki govorijo isti jezik in spa? dajo k istemu plemenu kakor oni sami. Določbe člena 78., ki so nanašajo na pra? vico izbiranja (opcije), veljajo tudi za iz* v r ševa n j c pravice, ki jo daje ta člen. -— Člen 81. Vsaka strun se zavezuje, da ne bo ovirala izvrševan" ^avice izbirania (opcije), ki je določena v tej pogodbi ali v pogodbah, ki so se sklenile med za* vezniškimi in pridruženimi vlastmi na eni in Nemčijo, Odrsko in Rusijo na drugi strani, ali med dvema ali več ome? njenih zavezniških in pridruženih držav, tako ua bo mogel vsakdo pridobiti tisto državljanstvo, ki mu je všeč. — Čien 82. V vsakem pogledu velja za ženo to, kar velja za moža, in za otroke, ki še niso dopolnili 1& leta, to, kar za stariše. Društvene vesti Druitro državnih vpokojeacer za Trst Ln Primorsko vabi vse civilnc državae vpokojence, vdove in siroto po takih, Slane in nečlane, naf sr udeležijo sestanka, ki se bc vršil v nedeljo, 30. t. m., ob 2 popoldne v dvorani Fenice {vhod iz ulica S. Franctsco 5, L) Društvo sc priporoča za številno udeležbo. Udeležaiki ®o aaprošeni, da prinesejo pokojninsko knjižico s sabo. Dnevni red: 1.) Volitev novega odborr: 2.) Rargovori o vprašanju, kako bi dosegli vpokojeaci Lake izboljške in kako pedporo; 3.) Slučajnosti. — Odbor, Kojanski Sokol ima v petek 2S. t. m. ob 21 izredno odborovo sejo. Prosi se, da so jc vsi odborniki in cdbcrnlce gotovo udeležijo. iz tržaškega živlienia Pretep v gostilni. V ttlici Malcaiiton se nahaja gostilna, ki jo ^nana po vsem starem mestu, da se toči v njej Izvrstna kapljica. Za omenjeno itilno. Sedla ata za gostilaiiko nr!zo ter naročila nujoča v ulic: Androna dei Pozzi it. I. Zato jo je tudi poselila, in sicer v spremstvu =vojcjJa ljubimca, ker deklici ne pristoja, da bi hodila sama v c tiine. Sedia sla se za gostilniško mizo ter naročila pol litra ru-nega iz onega kota. Ker je bilo vino dobro in. sladko, fta. si naročila še pel li'ra. Znaki mečne^a vina so se začeli kmalu pojavljali pri obeh. Največ ga je imel ped kapo ljubimec, ki fc začel razgrajati po gostilni. Krčmar je stal v kcLu ter milo gledal na £osta, ki je razlival kozarce m preobračal stolice. Imel jc preveč obzira, da bi bil stopU pred razgrajača ter mu na glas povedal to, kar si jc mislil: »Pijana krava, kuj pa razgrajaš in raz bivaš kozarce. Čc si pijan, spravi se domov spat!* Kajti drug £las mu je velel: Krčmar pazi -ce, da se ne zameriš gostom. Zato je krčmar sklenil popokati, da s-e indijanski gost utrudi in sam neha. Razgrajanja pa le ni hotelo biti konca, Koneeno jc postalo krčmarju lo preneumne, ko je gledal na pijanca, ki po je vedno besnejSe zaletaval v mobi Ijc in posodo. Stopil je pred Coghcjmega ljubimca ter izjavil: r Kor vi tukaj počenjale, presega že vse meje. Ce se takoj ne spravite, pokličem stražnike.« »Počasi, počasi da se ne prenaglite.* Tudi Msrija je izja\"ila: r Anton, dovolj jc! Sram t«3 bedi, da razgraja« kakor norec,« . Kaj jaz norec? Ti sc vpa3 reči Laj takega svtr-jemu zaročencu!* Iz žepa je potegnil velik ključ ter vdaril £c.jLm ljubimko po glavi rekoč: i To naj bo za spomin, da boš vedela, kdaj si mi rekla.,,« In Marija je imeJa krvavo glavo. Na lica mesta se je nabralo veiiko £tevilo radovednega občinstva. Kmalu po tem sta prišla mimo dva stražnika, ki sta cdvedla Marijo v njeno stanovanje. Eden izmed stražnikov je ekcčil v bližnjo pekarno ter od tam telefoniral na reftjbio postajo po zdrav-nika. Kmalu po tem je despe! zdravnik in dal ra-ajcuki prvo pomoč. Pri tem je ugotovil, da 2ma večjo rano na čelu. Ker ni njeno stanje nevarno, jo je postil v domači oslabi Stražnika bi bila rada zvedek* od nje, kako jc ime njenemu neusmiljenemu ljubčku, ki ji je zdolbel luknjo v glavo. Toda Marija j£a ni izdala« Mali tatfufcl Včeraj pri Mca dneva 80 vdrli aaaaraai tatovi v atanovanje Marij« Bruno« ki se mitaja v ulici del Bore o »t. 10 in odnesli ca 2000 lir rasenovratnega parila. Lastnica še srasnaniJ« tatvino policij!. Preteklo neč so odprli ulovi vagon na južni postaji ter hoteli cdnestl tkanine. Njih upi eo splavali po vodi, kajti repe t so slišali orržniki in raz-giialE predrzneže. In zopet pretep. Včeraj zjutraj okoli S. ure je prišel iskat pomoči ra rezilno postajo Viljem SchleichcVfaauer, itanujoč na Vrdeli. Pri3«l sš je zdravit rane na roki. ki jo je bil dobil med pretepom, Zdravnik mu je obvezal rano ter ga poslal v domače oskrbe. Kap ju jc zadela. Včeraj zjutraj cLoli 11. ure je bil nemudoma pozvan zdravnik rešilne postaje v Iekaroo Siiltina. Tam je našel 73letnega Alojzija Periza, k! je potreboval nujne zdravniške pomoči. Dva gospoda, ki sta bila pripeljala Periza v lekarno, sta pripovedovala zdravniku, da so je peljal starček v tramvaju, v katerem mu je prišlo slabo ter se zgrudil ne. tla. Ravno ko mu je hotel dati zdra\r.ik pomeč. >e nesrečnež izdihnil. Zdravnik je mogel ugotoviti, da ga je zadela kap. Truplo so odpeljali na njegov dom. — Tudi mizarja Antona Nicolausicha, starega 61 kt, stanujočega v ulici MazzinJ št. 31 jc zadela včeraj kap. Dosls zdravnik ni mogel drugega ugotoviti, ecjjo smrt. Vesti iz Istre Iz Volo^kega-Opatij« iinm pišejo: Naši falisti začenjajo izvrševati svo-jo grožnje, kakor so- že naznanjali v javnem oglasu, da nastopijo proti vsakomur, ki ui ž niimi. Mala in nedolžna zabavi ca de ma činov ininole nedelje jc postala deležna takega nasilja. Ta zabava je bala povsem zasebna ia prirejena le za povabljene goste; povrh tega ;e bila oglašena javni o-b Lasti, kr jc je dovolila. A že prvi gcatje, vstopi v ši s prireditelji v dve rano, ao našli v tvoje nemalo začudenje tamkaj zbrano gručo domačih fašistov, ki so jih kej ubslopili in jim izjavili, da se zabava ne sme vršiti, češ da ni italijanskih zastav v dvorani. Razen tega so zahtevali, da se mora igrati kraljevska himna. Prireditelji sc odgovorili, da se bo svirala tudi kraljevska himn?., da imajo pa sicer dovoljenje od oblasti, ki jim ne stavi nikake omejitve. Fašisti so odvrnili, da zanje ne obstoja nobena oblast, da poznajo le svojo voljo in svojo silo. Naši priredi-: tel;i so dali zaigrati, italijansko kraljevno himno, ki so jo naši poslušali z primernim dostojanstvom, medtem ko sc »g. fašiaii ostali na sedežih. Število faSisicv sc je medlem vedno bolj množilo in naši ljudje so v izogib nesreče zapustili dvorano. Ta zadeva ima zelo resno ozadje. Dasi je bilo pričakovati, da bedo fašisti caemogočili vsak, ia sicer tudi najnedoižnejši pc^'av našega dništvenega življenja, ni varstvena oblast poslala nobenega evojih organov na prireditev. Le z največjo težavo smo dosegli, da sta prišla dva karabinerja gledat, kako so naši udeleženci odhajalicd pomanjkanja prostora od zabave. Gospodje fašisti so seveda ostali nemoteno na zabavišču. Sedaj prihaja Že celo na dan, da so nameravali fašisti ponoviti na zabavi znani goriški zločin z bombo. Le prizadevanju dveh njihovih starejših članov, katerih imena se tu javno imenujejo, so imamo zahvaliti, da se ta grozni zločin ni izvedel. Čujemo, da fasisli sedaj obžalujejo, da so se dali premotiti od onih dveh starejših Članov! Ia res e.o ju v ponedeljek izključili od svojih O teh na<_Unikik moramo izjaviti, da žalijo ob vsaki priliki javno in seveda nemoteno naš narod. Pri tem ?im pomagajo nekateri prosluli domačini, ki sede na uradnih ir.esiih. V svoji besnoati proti vsemu, kar je slovanskega, ponižujejo pred novimi državljani ugled Italije, poslužujoč se sredstev, Li jih s barbaraks Balkan t ne u porablja. Čudno .je lo, da ostali Italijani, katerim bi mi radi prisediii več olike in boljše nazore, ne nastopajo proti temu besnemu -početju. Ali ne čutijo, da ao vsled svojo popustljivosti, ki presega vse meje, tudi sami soodgovorni za to divjaštvo? Ker ima favn* oblast skrbeti ia mir, blagor ia varnost vseh domačinov, a*4 » bodo tudi ti Slovani, fo naj nujne jc ia aajresaafs vpraiaaMK Kdaj in kako misli storit! konec temu besnemu početju? Vsi tukajšnji fašisti to o-hiastim dobro znani; in vondsr nihče no nastopa presti ntiiit m nihče jih ne posvari. V imenovani javnih razglasih grozijo vsakomur, Id ni njih eoniiilienik z neovirano najhujšim nasiljem. Videli smo pa tudi razglase, ki so cenzurirani. Tc dokaz, da eme in more oblast, če le hoče, kljub takozvani tiskovni svobodi sahraniti javno pozivanja li kršenju zakonov.^ A naši fašisti imajo vsak svoj C rož ni list in v-s&k kaže brezskrbno svoj revolver, ki ga vedno no«i s do rim se drugim domačinom vsako dovoljenje za orožje zanika. Domačini so torej izven vsakega zakona In brez zaščite! In ko bedo obksti kmalu zopet Cule, kako so fašisti svoje besne grožnf? z bombami ia revolverji uresničili, tedaj naj se te slavne oblasti ne rku-šajo opravičevati, da niso vedele za te grožnje. In daljne posledice, ki bi lahko že nastale, ali na lo oblasti nič ne mislijo?? Že zop&t se širi glas, da &e za prihodnjo nedeljo pripravljajo novi ;;topi* in da pride k nam fašiatovski mojster iz Trsta s svojim izkušenim spremslvoml Naše trezno prebivalstvo, ki je brez razlike nare dno s Li živelo doslej cd prometa s tujci in ki s5 nahaja danes radi dolgega zastoja tujskega prometa v hudi stiski, to ljudstvo, ki težko in željno pričakuje zopetno oživi jen je prometnega življenja, sos strahom vprašuje: Kaj bo iz svetovnega kopališča Opatije, ako pestane torišče fašistovskih zločinov in za slovi po kakem groznem, krvavem činu, kakor se je pi'ipravljal za mlnolo nedeljo. Mi Slovani se pa še posebej vprašamo: Ali se tako pripravlja aneksi-ja?? Gospodarstvo Kmetijska in vrtnarska gospodarska Zadruga v Trstu vabi vse mlekarske zadruge na iestanek, ki bo v nedeljo dne 30. januarja ob 1. popoldni1 v PresIranku v tamkajšnji zadružni mlekarni (pri g. Vinku Slapiaku), — Mlekarski odsek Kmet. ia vrtn. gosp. zadruge, © o * Tržaška kmetijska dražba in Kmetijska- vrtnarska gospodarska zadruga v Trstu vabita zastopnike v teh kmetijskih korporacij zasedenega o-zemlja na skupki sestanek v ffvrto združenja vseh omenjenih kmetijskih udružen}, ki se bo Trlil da* 2. februarja t. L ob 10. uri zjutraj v prostorih kon-sumnega društva pri St, Jakobu« Naše breskve, posebno one po Krasu Ia po Vipavskem napada ž o precej let sem in sicer kar vsako lete; zaporedoma huda. bolezen, ki oškoduje naše narodno Imetje za vagone in vagone breskve-nega izvoza, Ta 'v&akoletrd ispa-d gospodarskih dohodkov znaša miljcrte. Potrebna jo torej nujna odrpomoč. Kakor znano, poganjajo naše, vtled večletne bolezni itak ž* revne breskve v zgodnji spomladi. Toda ža maja so aopet vxe gole kot od ognja osmoj ene. Posamezni listi «o vedno bolj raz-iedani, nazadnje ostane od njih nmo ie rebresje ia koaečuo pade vsa sa zemlje. Odkodl to? To na-rade neke vrste glavice, ki se čudovite naglo raz-cepljajo ter tako povzročajo medij i vos t in gnjilobo, ki uniči na breskvi vsako življenje. Nemci pravijo tej bolezni Schrotschusskrankkei*, ter Izgleda napadene listje, kol bi ga prestrelil s Sibrami. Botanično ime tej glivici je Gnomonia crylhrostoma. Kako bi pa uničili tega smrtnega sovražnika naših breskev-, ki so poleg kraljeve vinske trte najimenitnejši sad? Najprej: profilakse: Takoj sedaj, Se januarja in februarja naj se skrbno očisti vsa zemlja ped vsako breskvo, da se uničijo vsi sledovi. starega scvraga. Osnaži naj so tudi vsako in celc drevo cd vstli starili gnezd gnomoaije. In pu-tem, ko začenjajo poganjati 2e listi, naj se poškropi drevesa vsakih 14 dni z modro »alico (mešano z apnom in-vodo). Priporočljiv fc bakreni \ilrijol Uo-raa. Vsako peresce, ki ba potem Še bilo razjedano, se mora takoj odtrgati in sežgali. Seveda je treba, da se čiščenje in škropljenje več let ponovi. Potem se bomo lahko veselili našega najslajšega južnega sadu. Petem bo naše sadjerejce zopet veselilo negovanje tega dobičkanosnega drevesa- Breskvar s Planine pri Vipavi. Za tiskovni sklad „Edinosti4* Martin Koritnik, Otošce L 39'60, ker je bil opro-3ČCH, Andrej Pire v Rakeku daruje v smislu poravnave 50 L. V veseli družbi nabrala botrica Milka v triglavski vili Opatija pri krstu novega Jugoslavena Bogdana 90 L in ker ni znal peti /na gondoli-* dodal še 10 lir. Ker je France prišel iz Jugoslavije, a ni hotel prodati gozda, daruje 20 dinarjev, t. j. 15 L, mrmra č in mrmračka pa vsak po 5 L, Posojilnica in hranilnica v Kopni 30 L, Adolf LuSni 20 L, Olga Hlača 8 L; po 5 L; Toškaa Loizka, Kocjančič Z., Josip Bc-nin, Josip Ahtik, Milko Ah-tik, Dominik Grča, Babič Anton in Bcrtok Josip; Vardjan Fran 2 L; skupno 100 L. V družini Tominc na Vrdelci nabrano 12 L. V gostilni Ivana Škabar, Veliki Kep-eu, nabrano 42 L. — Darovali so: Jerk 5 L, ker je pojil botre, A. G. 4 L, v opomin babici, da no prinese tujcev v hišo; po 2 L: Ferjanc, Julka, brez novoleine$j;« darila, Ivanka, ker je bila odsotna, stric Colski, Ivan iz »neve hiSc*, Tine, l:er jc slabo pel, Lutk?, ker je dobil mulco, Ivan, ker ga je zapustila, Ivan, ker jc dobil pomarančo, Jožef P., ker ni s.pal. Jakopin, Jcrneč; po 1 L: krčmar, zgubljeni Franc, nekdo, ker ni dobil darila za Novo leto, Lazar, Curčeva družina, Trebeč in mladenič. Popravek. V šL 16 izkazani znesek L 40'20 se mora glasiti L 49'20. V Št. 10 izkazani znesek 200 L nabran v Sv. Petru, pa 220 L. Dosedaj izkazanih L 3-1.007'25; v današnjem izkazu L 397 80. Skupno L 34.405 05. DAROVI Za begunsko dvojico iz Reke nabrali izletniki v Malem Repna 10 L. MALI OGLASI DETELJNA, travna in vsa zelenjadna semena prodaja tvrdka Sever & Komp., ul, Machiavelli 13. 86 HIJA pri Sv. Ivanu, 6 prostorov, hlev, klet, 2U00 kiaftrcv zemljišča obdelanega s trtami, so proda takoj za 40.000 L. UL S. CilHno 541, priti., desno. 136 VRAG ME VZEMI, če sem pil Še tako vipavsko vino, kakor ga toči SeKgoj Joešp, uL Giov. Boc-caccio 3t. 4. Pojdi, ga greva pekusit. 132 MOTOR na benzin, 4 konjskih sil, združen z dinamom za razsvetljavo, so sreda, Mecheucich, Via S. Francesco 10. 133 ŽELEZO novo, okroglo 5, 7, 10 milimetrov, in vohljalo železo 30 X 30 X 5 a L 210 kg preda Mi-cheucich, via S. Francesco 10. 134 KLADIVA za kamnolom po L 1'50 kg, klanfe na dve esti za stavboike in podkva pi*udaja Micheu-cich, via S. Francesco 10. 135 VESELICA s plesen ee vrši v Dutcvljah 3. februarja na dan seannja sv. Blaža. 137 ŠIVALNI stroj znamka »Pfaffa predam po dogovorni ceni. Boljune 162, Lazar, 13£ MEBL1RANA soba ee odda zanesljivi osebi. UL Pietd št. 13, I., levo. Ženske so izključene. (139 URADNIKA sprejme urad za cenitev in prijavo vojne škode na deželi. Naslov pove uprava (140 ŠIVALNI stroj v zelo debrem stanju prodam. Cena po dogovoru, Via Galileo Galilci št. 1, prilL (141 DRUŽABNIKA z malim, kapitalom za zganjamo iščem. Pojasnila v via Giiilia 9 od It - 12, vratar. 142 KOLO prodam v nedtlio 30. t. m. v Pliskovlcl št. 24. " H3I GOSPODIČNA, izučena trgovine in. vajena pisarniških del, išče službe. Ponudbe na upravo pod r. Takoj--.__129 LISIČJI KOŽUHI IZDELANI. Ustrojenje, izdelovanje in barvanje kož, se izvršuje z jamstvom po nizki ceni. Via Vicenzo Scussa 5L 8 - 10, vra- j t ar _12? STRUGARSKI stoli egalisier, precizno delo, in več avtomobilov in tovornih avto, kolavdiranih in brezhibnih, prodam vsled odpotovanja. Naslov v v ulici Fabio Sever o 6, skladišče. 126 SLUŽBE išče priletna gospodična pri gospodu kot! kuharica. Ponudbe pod »K. S.* na upravniitvo. 119 j KROJAČN1CA Avgust štular, uL S. Francesco j D Assisi St. 34, III. nad. ja edina oobroznana i krojačnica v Trstu. 3?5 MED za pitanje čebel in 6letno kobilo Lipičanko, predasta Dcklcva in Žagar, p. Kosana — St. Peter. Cene po dogovoru. 128 Naznanjam slav. občinstvu v Vipa\i in okolici, da sem odprl novo zalogo ur, zlatenine, šivalnih strojev, gramofonov in koles. Izvršujem vsakovrstna popravljanja točno in po zmerni ceni. (65) _L. PETR1Č, urar v Vipavi. IVAN BREGAR, Rob pri Vel. Laščah v Sloveniji ima na prodaj več tisoč škafov, različne cene in raznih vrst ter otroške banje. Cena po dogovora. m CUNJE bri« 5o barvtn«, rcluo Tfkk* vrCi* kupujem. Vfa Solrtario I. ŽABN1CE, angleške kijučavalce, ključe, eni'JK#k» klopi, obliče, vijaka, ireblje, pile, raip» lirf.-prodajau) v *alo$i želexnij:e, id, Fubio FiLsi kč 17._U4 Potrti neizmerne žalosti p a znanj a no, d*i jc preijubljeni soprog in brat ANTON DRAUI^EK bivši redar po dolgi in mučni bolezni izdihn>l svojo > du?o v starosti 44 let. Pogreb se bo vršil danty iz hiše žalosti Chiarbola Zg<;r. it. 315. (Viki squet). TRST, 27. januarja 1921. MARIJA udova DRAUšCEK. Novo pogrebno podjetje Trsi. (87) flHjams^^^^^^mmmsm j- T Podpisani naznanjamo svojim sorocL nikom, znanccm in prijateljem tu/no vest, cLi je danes po kratki bolezni pre* viden s sv. zakramenti ob 9. uri predpol* dne preminul naš ljubljeni soprog oziro^ ma oče FRANC TURK Pogreb blagega pokojnika «e bo vršiL iz hiše žalosti štev. 9 v šepuljah na du^ mače pokopališče v petek, 29. t. m., pred^» poldne. SHPULJE, 27. prosinca 1921. (89) ŽulujoCi ostali: Jožefa roj. Obersnel, soproga, Anton. Mirko. Marija, otroci, in ostali sorodnik ZAHVALA Podpisani se tem potom naji.skrenejc zahvaljujemo vsem onim, ki so našo ne^ [>ozabno soprogo oz. mater in taščo Franšiško Povh spremili k večnemu počitku. Družini Povh = Stolfa. <8^ Milo „LUERA" Jc Mjamecno Cfcio lii Rfiiikriljuje ncopoiei.no vsak > drugo mtlo katcre^asfboili i-vlr.-r, bodisi radi naravne kakovosti, bo-: disi radi posebne izdelave. ; Milo „LUBRA" sc dobiva v vseli boljših prodajalnah lu mirodilnK ah. ob enem poslovodja za avtomobilno podjetje, z mesečno plačo 650.— se sprejme takoj. Po-oji: znanje knjigovodstva in oboli jezikov v govoru in lični pisavi. Pon idbe pod * Administrator" na upravništvo do 13 'J. Srebrne krone lahko prodaste po cenah katerih vam nihče ne plača kakor <7i) a ul Pondarcs št 6, l n. desno ^^ ^^^ ^^^ lisic, dihurjev, kun, vider kupujem, ter jih plačujem po najvišjih cenah. D. VVindspach, Trst, Via Battisti (77) (Stadion) št. 10, II. nastr. Železno In iebleno posodo vsake vrste, prodaja po zmerni ceni N. GELLES - Opatijo Vila Schanza. Prodajalna kuhinjskih potreb-5?inf kovin in orodja (36)