241. Številka.
Trsu v |M'trk 20. o k to I na
IV&ij XXIV
..Edinost" lehaia dvakrat hm 4mn. rutin nedelj in praznikov, s jut raj in jtvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih ir h m i m
ol> ** uri »jutraj.
Naročnina znata : (M.e iadanji nm leto . . .	2l_
7.a Mamo večerno ir.danje . ., 1*2 — /.a pol leta. četrt leta in na meneč razmerno Naročnino je plačevati naprej. Nm na roČhe brez prilntane naročnine »p uprava ne (»Tira.
Na drobno «e prodajajo v Tratu »jutranje številke po 3 nvč. večerne številke Ff» 4 rtvč.; ponedeljake »jutranje ite-vilke po 2 nvč. In en Trata p«) 1 nvč. več.
EDINOST
Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRIlSTTA . EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon *tv. M70.
4 nvč.
V *4laoatl je moč !
OgUai
*e računajo po vratalt v netitu. /.a večkratno naročilo * primernim popustom. Pnalana. osmrtnice in javne z.alt vale. domači »rlnai itd «e računajo po pocodhi.
Vsi dopisi naj *e pošiljajo uredništvu. Nefrattkovani dopiai ne ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ouliise sprejema iipraivniittvA. Naročnino in obline je plačevati loco Trat.
1 retlnišlto in liskama se miliaiiiia v ulici Carimia Hv. 1'2. rpmvuištvo. ml-pravništvn in "prejemanje itisenitov
v ulici Moliti piccolo it*, .'i, II. nndstr.
Isdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.

Laatnik konsorcij lista „Edinosti*
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie ve«ti.)
Dunaj 11». Komunike nemške narodne stranke v včerajšnji .seji kluba pravi, <la bo temeljito pretresovali izjavo vlade; od rastnih strani se je opozorilo na to, da ta izjava nikakor no zadostuje ter se naglašalo, da ho treba vladi nasproti postaviti strogo na stalile čakanja.
Dunaj 19. Minister za vnanje stvari, grof Goluchowski, jo šel za nekoliko dni na Gališko.
DII naj 19. Tukajšnji listi javljajo, da se jo dr. Kerjančič odpovedal zopetni izvolitvi prvim podpredsednikom ter to naznanil svojemu klubu pismenim potom.
DllliaJ 19. I/, čeških in moravskih mest javljajo o izgredih, ki so se vršili zadnje dni ter imeli semtertje protižidovski značaj. Praško policijsko ravnateljstvo je objavilo razglas, s katerim svari pred nadaljnimi izgredi ter izjavlja, da hoče, ako bo potrebno, skrbeti z najstrožjimi sredstvi za mir.
ltoligrad 19. Kralj se je podal na Tirolsko in na Rivijero, kjer se bode mudil en mesen dni. Vojna v južni Afriki.
Petrograd 19. »Svjet« javlja: Ruska vlada odpošlje polkovniki! generalnega štaba Stahovičn na južno-afriško bojišče. Stahovič bode z dovoljenjem angležke vlade spremljal angležke čete,
Kap 19. «Cap Timos* javlja: Glasom poročila iz Mafekinga je zadnjo soboto neki oklopni vlak, poslan na poizvedovanje proti severju, naletel na kakih »00 Boercev. Poslednji' so izgubili mnogo mož. Nastrani Angležev tla sta pala le dva moža, a 14 jih je ranjenih.
London 19. Iz taborišča pri Glencoe javljajo dne 18. t. m.: Nekoliko oddelkov Hoercev, ki so se bili iz Ne\veastla z glavno četo Boereev približali Dundee-ju, so je ločilo od glavne čete ter se združilo z drugo, ki stoji pri Landinanrittu. Lamhnanriif leži 12 angl. milj od l)undee-ja proti vzhodu.
Loildou 19. »Keuter« javlja: mesto Johan-nesburg jo malone izpraznjeno. Premog in živila
P O I) L | S T K K.
10
Sursum corda!
Spisal E—n.—n.
Široki Ring je bil poln elegantnega ljudstva. Po vozni progi so drdraie lahke kočije, javne in zasebne, tn in tam se je pojavil kakšen jezdec v uniformi ali v gizdalinski oivilni obleki, drevored in trotoar sta bila polna sprehajajočili se ljudij, mož ki h in ženskih. Ves high-life je bil tukaj. Pojavljali so se tudi tramvajski vozovi in omnibnsi, a hitro so zopet izginjali, kakor bi tukaj ne bilo prostora za njihove goste. Tramvaji in omnibnsi so vozovi predmestja. Med pisano množico so je pokazoval semtertje kakšen delaveo ali kakšna delavka in bilo je, kakor bi zagledal osat med rožami. Ljudje so so izogibali takemu, v teli krajih nenavadnemu bitju, kakor bi se ga bali, a delali so tako, kakor ne bi videli obnošene, priproste obleke . . .
Savič je opazoval vse to in škripal je z zobmi.
Hc, drzna druhal! Kje bi bilo vaše fine
je vlada v rudnikih zaplenila. Mnogo ljudi, ki je dobilo dovoljenje za prebivanje, odpotuje te dni. Vlada je baje poklicala lastnika rudnikov, J. B. Robinsona, brzojavnim potom, da se vrne v Trans-vaal, sicer da se mu odvzame vse premoženje.
0 našem zadružnem gibanju.
i Dopis z južnega Štajerjn.)
Do, Hsnik v »Edinosti«, podpisan »duhovnik«, «e je po pravici pritoževal o nepremišljenem boji jedne stranke na Kranjskem zoper vsako zadružno življenje. Kdor pazljivo opazuje naše javno življenje, kdor pozna nekoliko gospodarsko gibanje na Češkem in Nemškem, in kdor se je pečal vsaj nekoliko z narodnogospodarskimi nauki, ta se in o r a č u d i t i obema k r a n j s k i m a s t r a n -k a m a. Jedna priporoča vsakovrstne zadruge, mešajoča vse navskriž konsumna društva s kmetijskimi zadrugami in Raiffeisnovimi posojilnicami, kakor nekaj popolnoma novega, kakor neko rešilno sredstvo, katero bi bilo še le zdaj zasijalo v nekaterih kranjskih možganih in ki po teh trditvah brez dvoma privede narod do silnega blagostanja in neomejene pozemeljske sreče.
Za temi pa prihajajo drugi, ki se sicer prav po malem spominjajo kmetijskih zadrug, ki pa z večine proti tem in proti konsumnim društvom nastopajo s takim pogumom in tako gorečnostjo, da se velikokrat spo/abljajo do trditev, katerih v resnici ne mislijo in katerih trezen Slovenec, če ima res kaj poštenega čuta za svoj narod, nikdar ne bi izjavil.
Peecatur intra muros et, o\tra! Čudno je, da «e baš na Kranjskom stranki ne brigata za zadružno življenje obrtnega stanu. Zato je znamenita in opombe vredna prikazen, da se na Goriškem znan in kaker popolon poštenjak veljaven mož trudi tudi z obrtnimi zadrugami — in to z velikim uspehom —, da pa jo hvala za njegovo trudapolno delo — preganjanje.
obleke, vašo palače, vsa vaša razkošnost, da ni teh parijev ... Nesramna, nesramna svojat!
Hodil je gori in doli in dušil svojo jezo.
Naenkrat je zagledal dve dami, eno starejšo in eno mlajšo, obe jako dragoceno in ukusno oble čeni. Mlajša je bila izredna krasotiea. Nekaj tako svežega in tako skrivnostnega je puhtelo od nje, da je bil Savič ves očaran. Bilo mu je, kakor da je zagledal sliko, katero je sanjal že v svojih otroških letih, pa jo jo potem iskal, vodno v nadeji, v gotovi nadeji, da jo najde in da bo njegova.
Dobro je vedel, da še nikdar ni videl te ženske. I u vendar mu je bila tako znana, kakor bi bila njegova sestra. Ko jo je srečal, jo je samo letoma pogledati, a videl je vse na njej. Vedel jo, da ima jako svetle plave lase, ki bleščijo kakor zlato, da ima globoke, modre oči, polne sijaja, jako lin, podotgast, aristokratičen profil, tenke, male, krasno izrezane ustnice, rožičasta,. mula ušosca, da ji drhti neka fina, skoraj prosojna rdečica na mramorno belem obrazu, da je visoka kakor Juao . . . In nadalje ve, da jo obdaja nekaj, kakor nevidna gloriola in da izhaja iz njenega telesa — — ali od njene duše? — neka skrivnostna struja, ki mu prodira v sreo in ga sili, da misli na njo.
Natisnila tiskarna konsutcija lista „Edinost" v Trstu.
Odsev tega dela in vseh teh razmer poseva tudi na Štajersko. Ze čitamo v kranjskih dnevnikih na jedni strani samo pohvalo, na drugi strupeno grajo. In če Štajerski rodoljubi ne obdrže, kakor vedno doslej, mirne krvi in si satni trezno urede tudi stvari tega narodnega vprašanju, potem zna priti tudi v naši pokrajini do celo nepotrebnega in k varljivega gospodarskega prepira. Će nam je, poleg neizmerno težavnega, narodnega in verskega boja, treba še tega, o tem ne treba odgovora. To nam tudi potiska pero v roko.
V času, ko se Cehi družijo tako zelo, da se spaja mladočeška stranka z nekdaj tako sovražnimi Staročehi; ko se Nemci, ne glede na velikansko razliko v njih strankarskih programih, združujejo v takozvano »gomeinburgschaft«, v tem času se mi, komaj na noge stopivši Slovenci, odlikujemo med vsemi avstrijskimi na r odi s p o -sebno p o 1 i t i č n o . n e z r e 1 o s t j o. V tem, v Avstriji tako odločevalnem času, nam ni zadosti, da se v naših centralnih dnevnikih dan na dan preinlevajo kosti posamičnim osebicam, da drug drugemu, in to i/, zgolj osebne mržnje izpodnašamo stol v političnem življenju, na kvar narodu in vse-občemn ugledu, ampak zdi se nam potrebno, da se koljemo in pobijamo tudi gospodarsko.
Ce to ni samomor blaznih, potem ne vemo, kako bi se to počenjanjc imenovalo. Pa ne kaže nam o toj stvari rabiti ostrili, če tudi pravičnih besed, ker bi utegnile iste provzroČiti le nekaj novih udarcev z eepci po hrbtih, ki niso zaslužili tega.
Namen tem vrsticam je le, tla v Vašem listu nekdaj je bilo nam Štajercem v Ljubljano bližje — opozorimo naše rodoljube, kako naj bi postopali vsaj na Štajerskem.
Zadružno gibanje meti slovenskim narodom je na vsaki način znamenita in vesela prikazen.
Zadruževanje pa seveda ni še tisto sredstvo, katero bi samo ob sebi vodilo do blagostanja. Mi trdimo marveč, da slepo, nepremišljeno in n e p r e v i d n o ustanavljanje konsiimnih društev,
Nehote so je obrnil in stopal za ženskama. Bilo mu jo, kakor bi delovalo na njega nekaj nezavestnega, kar biva v njem. Analizirati ne more to tajnosti, a čuti jo, ker se ji ne more upreti. Čudna čutstva so ga obvladala; kakor bi ga neka omotica lovila. Kadar je človek jako zaspan, pa so mu postale trepalnice težke in so mu spuščajo na oči, da vitli samo še fantastične, rožaste in višnjeve kolobarje, v katerih se svetijo zvezde in čudne rože, ima skoraj povsem enako čutstvo. Vse okrog njega izgublja prave oblike in se prikazuje v drugih obrisih in barvali.
Savič je vedel, da se mu godi nekaj čudnega. Bilo mu je; kakor bi plaval po svetu domišljije.
Ali ni bilo že enkrat tako — vse tako?
Nekateri ljudje imajo včasih take trenotke. Zdi se jim, kakor bi se nekaj zgodilo, kar so žo nekdaj doživeli, ne da bi mogli povedati, kdaj je to bilo. A to vedo, da je moralo biti davno davno.
Saviču je Lilo, kakor bi bil moral pristopiti neznani dami tor ji reči:
Pojdi z mnnoj, saj se poznava. Saj sva žo bila skupaj, v onem zlatem svetu, katerega se
kmetijskih Kadruj in Kaifteisenovih posojilnic ve«"' škoduje, nego koristi.
I a ko v o oružje, ki apelira na zaupanje narodovo v denarnih stvareh, ki večkrat v nevarnost postavlja prav izdatne svote težko prisluženih krajcarjev, smo se r a I»i t i le o d p a m o t n i li in s k r a j n o - p o š t e ti i li m o i, kateri so ne mnogo u č i I i in v p rak ti ene ni življenju k a j p n k k u s i I i.
I bij te nekaj naših posojilnic, uničite z nespametnim ustanavljanjem /adru^ h- nekaj tisočakov narodnega imetja in ves kredit in ljudsko zaupanje ho uničeno, ne samo v tisti okoliei, kjer se je zgodila nesreča, ne saino v tistem okraji, ampak morda v vsej deželi. Ali se ne spominjamo radi časov hanke »Slovenija« ? Koliko časa je trehalo, tla so si pozneje ustanavljeni denarni zavodi, osohito na Štajerskem, pridobili zopet narodovo zaupanje in da so se tako lepo razvili, kakor so dandanes med nami ? !
(Zvršetek pride.)
Politični pregled.
TRST oktobra IHM.
P6>6k V oči ! I'od tem naslovom nam pišejo: Dobro je bilo, tla ste so uprli najuovejcmu poskusu ko-respondenČncga biro, idočemu za tem, tla hi s tcndenci-joznim poročanjem o homatijah v mestni hiši ne le opravičil dosedanji zistem vladne upravo na Primorskem, ampak, tla hi mu še ovil nekako glorijolo, ker je h pametnim, modrim iu taktnim postopanjem dosegel ta veliki vspeh, da je oni radikalizam, ki ima težišče svojim stremljenjem izven države in ki je identičen z irredentizmom, da je ta radikalizem v prnli poražen in tla je ideja zmernosti došla do vsestranske veljave. Tudi dopisi v »(irazor Tagespost«, katere ste tudi Vi že omenili v tem listu, nimajo druzega namena, nego vzbujati incnenje, tla se zistem na Primorskem more ponašati z najlepšimi uspehi. Ako hi bilo to res, da je meti Italijani zavladalo trezneje mišljenje, da je v njih zavladal koncil ijantneji duh in tla je nade, tla pride tlo znosljivejih razmer in da se torej narodne borbe nekoliko ublažijo: potem bi res morali sneti klobuk proti upravo; in zistem, kakor je hil zadnja leta, hi podal najsijajueje upravičenje za svoj obstanek. A vse to ni res, je lo pesek v tiči. Tudi jaz vprašujem z Vami : je-li se je mej tistimi »zmernimi« le jeden sam oglasil za konoilijantncje postopanje z sodežolani druge narodnosti?! Je-li je le jeden mej njimi kedaj grajal izbruhe grdega fanatizma mej svojimi rojaki? Je-li le jeden mej njimi imel v sebi vsaj toliko liuinan-nega čuta, tla hi hil svaril v mestnem z horu, naj po tržaških trgih ne proganjaju in psujejo slovenskih žena?! Nikjer, nikjer nismo še videli zmernosti niti v hesetlah, kamo-li v dejanju! To hi veljalo razmerju mej Italijani in Slovenci.
In nadalje vprašujem z Vami, gosp. urednik: kje so tisti »zmerni« mej ono gospodo, ki vodijo vso laško politiko na Primorskem, politiko, ki plete svoje niti mej našimi pokrajinami in laškim kraljestvom ? Je-li mej njimi le jeden sam, ki hi hil
se moraš spomniti. Ali veš — — takrat, takrat je bilo . . . Krog naju ho igrale zlate harpe iu biserne gosli in tajinstvene rože so cvetele v bajnem drhtenju. Najin je bil ves skrivnostni svet in ti si bila moja, moja. Ali veš? . . .
— Kako blazno!
In vendar je to čutil, čutil iu srce gaje hotelo, da je bilo vseokoli polno ljudij, da ni smel pristopiti znani neznani krasoti«*!, ter je ogovoriti, kakor bi hil hotel, kakor bi hil moral.
Ona je gotovo čutila, da ji sledi. Počasi je stopala z svojo spremljevalko, menda z svojo materjo; včasih je bilo, kakor hi so hotela ozreti, a premagala so je.
Preti opero, na oglu Kflrntnerice, sta se dami ustavili. Sedaj ho je mlajša obrnila. Uaš ta trenutek je Suvič prišel mimo. Pogledal jo je — ona je pogledala njega. Njuni pogledi so se stopili, njeno lice je še bolj vzcvetelo, v njenih očeh je nekaj zadrhtelo. Nasmehnila se je. On Je vzdihnil globoko. I)ami sta otišli v mesto, Suvič je zbežal domov.	(Pride še.)
manje radikalen«, nego *•» drugi, ki ne bi prisegal na izvestne ideja le, ki ne hi hrepeneče zrl tja čez preko A d rije 1! Saj ste omenili že, da je dr. Dompieri smatral za svojo prvo dolžnost, da je v Italijo s|wiročii o shodu laških županov!! In na tem shodu so vendar govorili o stvari, ki je strogo notranje avstrijska! Hočete li hujega radikalizma, nego je ta, ki niti mej države no spoštuje več?! Ali ni hil tir. Dompieri tisti mož, ki je v mestni hiši spoštljivo pozdravljal — »generala« (»arihaldija ?! In dr. Dompieri je v o d i t e l j tistih »zmernih«, katerih »zmaga« nad tii ti i k a I i z m o in« naj bi pomenjala t r i-u m f vladnega z i s t e ir, a na P r i m o r s k e m ! Pesek v oči, ki se meče no od danes ne od včeraj, ampak že od davna! Sati pa j": pismo Dompierija Zanardelliju, ta pojav laškega radikalizma, ki ne pozna več nobenih ozirov. In če je takov radikalizem mogoč na zeleni veji »zmernosti«, česa j nain je še le pričakovati na suhi veji onih, ki — ! niso zmerni?!
(ros pod a na Dunaju naj si le nadalje puščajo trositi pesek v oči in naj presojajo stvari na Primorskem z očmi, ki ne vidijo. Sad pa ho dozoreval dalje in nekega dne bodo videli z grozo, kako usodno je hilo to, da so imeli pesek v očeh.
K položaju. Zadnje dva dneva se vsa pozornost parlamentarnih krogov suče okolo volitve obeh podpredsednikov, oziroma o vprašanju : da-li večina prepusti manjšini kako mesto v predsedni-štvii in katero?! Levica je zahtevala mesto 1. poti predsednika in pu zagotovilo, tla dr. Fcrjančič ne bo več voljen, ker jih je baje grozno razžalil i povodom dogodkov v Celju. Na to so bila neprestana posvetovanja v desnici sami in pogajanja med desnico in levico. Desnica je odklonila zahtevo le- j vice po mestu I. podpredsednika, pač pa je pri | volj i odstopiti jej mesto II. podpredsednika, zahteva . ! paza-so popolno svobodo o izbiranju osebe za mesto i I. podpredsednika. In sicer se je odločila za zo- : petno izvolitev tira. Kerjančiča. Levica je odbila to j ponudbo, izjavivši, da vztraja pri zahtevi, da se jej prepusti mesto I. podpredsednika in da Ker- ( jančič ne sme biti voljen. Včeraj pa tla je ta po- 1 slednji brssojavil iz Ljubljane, da odstopa od kandidature in potem je izvrševalni odbor desnice po- j zval Slovansko krščaansko narodno zvezo, naj se i odloči za kako drugo osebo. Včeraj sta se imeno- , vala zlasti vitez Berks iu dr. Laginja, a ta j poslednji da je že odklonil.
Tako je bilo uirej stanje, kakor je kažejo : zadnja dunajska poročila. Do sporazum ljenja torej j ni prišlo mej desnico in levico. Vsakako pa je | trma levice nesramna, ako pomislimo, tla oni sami, dokler so bili v večini, niso nikdar jemali ozira na manjšino in niso poslednji dovoljevali nobenega mesta v predsednistvu.
V današnji seji ho morda že volitev podpredsednikov. Ako se niso danes sporazumeli, pride tlo zanimivega volilnega boja in ni izključeno, tla zmaga Nemec Prade, akt) se uresniči nada levice, da se nekoliko Poljakov in nemških konservativ-: cev izgubi iz dvorane in ako bodo vsi Italijani glasovali z levico. Ob kočljivosti sedanjega položaja bi morda tak uspeh ne ostal brez upliva na : sestavo desnice in po takem na nadaljnje tlogodke I v zbornici.
Čitateljem morda ustrežemo, ako jim ravno tu podamo par številk o sedanjem razvrščenjii strank v zbornici poslancev. Desnica šteje 210 členov in sicer: RS Cehov, IU členov češkega plemstva, f>(5 Poljakov, J54 členov slovanske kr-ščansko-narodne zveze, 27 nemških katolikov, (i členov nemške srednje stranke in 5 Romunov. Levica šteje 1:11) členov iu sicer: 2S ustavovernih veleposestnikov, JJ4 liberalcev, 40 nemških naeijo-naleev, 20 krščanskih socijalistov in S členov Mauthncrjeve skupine.
Mej levico in desnico je skupno 71 členov. Od teh stoje bližje desnici 7 čle.iov stranke Stoja-lovskega, 4 členi poljske ljudske stranke, li Srba, i členi moravske srednje stranke, 4 gališki Rusi i in f) konservativcev. Teh je 'Jo členov. — Levici I stoje bližje H členov Schonererjeve skupine, de-1 mokratje, 1 divjak-antisemit, 1T> Italijanov in ! IT) socijalnih demokratov, skupno 4<» členov.
Orofa Claryja obljube italijanskim | poslancem. »Piccolo« ni nič zidane volje tudi sedaj, j po obljubljenem in izvršenem sprejemu italijanskih poslancev od strani ministra-predsednika. Priznava
»icer, da je imel lepih besed za vse, krasnih obljub toda »Piccolo« se spominja — in to mu greni čutstvo —, tla so vsi ministerski predsedniki govorili tako svojim zvestim polHtčnikom Italijanom. Za Trentin da je kazal veliko zanimanja ter je obljubil preiskovati stvar. Kurlunom je zagotovil svoje zanimanje za uravnanje voda; glede Istre g a j e z a n i m a 1 o vprašanje glede s r e d-ii j i li šol (aha!); '1 rstu je obljubil novo železnično zvezo in pričetek dela v novem pristanišču pri sv. Andreju. — Vse to je obljubil Italijanom, ali »Piccolo« vendar ne more biti prav vesel teh lepili obljub. Vznemirja ga menda bojazen, tla je tudi grof Clarv politik, ki si misli: obljubiti j«' jedno, dati pa drugo. Lepe besede, zlate obljube, prijetne poklone na vse strani, a zadovoljna naj ne bo nobena stranka. Pri tem pa mi ne moremo ska-zati gospodu grofu tega veselja, tla bi priznavali, tla je koncept take politike njegov original. To je le posnetek po slavnih nzoroih. Tudi drugi so že delali takt) z večim ali manjim vspehom.
Mej tem pa, ko ubogi »Piccolo« visi nekje v zraku mej željami in nezaupanjem do avsrrijskih ministerstev, je pa t Popoln istriano« energično nastavil vladi in Nemoem nož na vrat. Italijanski poslanci naj zahtevajo od vlade, da hrvatski gimnazij v Pazinu nemudoma prestavi kam v Kastav, in naj zahtevajo od Nemcev, tla jim primerno podpro to zahtevo, akt) ne — pojdejo v opozicijo !
To nam ugaja: kdo hi vedno tapljal in cin-eal! In sosebno Italijanom ne treba, da bi se klanjali kaki vladi, ker ne potrebujejo — — o jej, tu je ravno tista kljuka, na kateri bi utegnila ob-viseti vsa italijanska opozicija. Je pač križ, ako kdo ne more dihati — brez vlade.
Grof Claryjeva vlada - vlada levico.
0	izjavi vlade piše praska »Politik« bistveno isto, kar smo rekli mi. Mi smo rekli, da je ta izjava pisana poti sugestijo nemškoliheralne stranke, »Politik« pa pravi, tla je to govor neiskrenosti -duh barona Chlumetzkega. Praški list oporeka najodločneje, da bi hilo to »nevtralno« ministerstvo. Ako bi bilo to, ne bi bih) tako lahkega srca odpravilo jezikovne naredbe in ponižalo češki narod. Tudi tisto povdarjanje o potrebah »jednotne uprave« hkratu z obljubo spoštovanja jednako-pravnosti, se ztli praškemu listu jako sumljivo, prav kakor nam. Slednjič maje »Politik« z glavo — prav kakor mi — ko čuje grofa Clarvja govoriti, kako hoče varovati državno avtoriteto, a pričenja svoje delovanje s pri p o z n a n j e m o u e o list ruke i je, ki je bila naperjena proti avtoriteti ti r ž a v e !
Neki slovenski poslanec pa piše v isti list jako interesantno o/.načenje grofa Clarvja. V Gradcu jc imel za molitev retlno določene ure, hkratu pa koketujc z nemškimi radikalci. Kako naj si tolmačimo to? Odgovor dobimo morda, ako se spomnimo, kdo je grofa Clarvja odkril. Ilaron Clilu-motzkv je bil. V ministerstvu Clarvjcvem smo dobili ministerstvo Cblumctzkv, kateremu je naloga, da razbije desnico in zapričue nemško-
1	i bera i no ero. »Mi verujemo radi — pravi poslance - tla grof Clarv še danes ne ve, kaj bi postavil namesto jezikovnih naredeb, ali baron Chlumctzkv vč dobro, tla čim dalje traje stanje negotovosti,'tem gotoveje pride razpadanje na desnici. Temu zlu more desnica sama priti v okoin
! z odločnim činom in na pravo pot jej je pokazal
I vitez Bilinski z sestavo jezikovnega zakona. Desnica mora vladi pot preteči in sama poprijeti iu-eijativo.«
Torej ministerstvo levice! To prepričanje vlada že danes ukljub temu, da jc Clarvjeva izjava takt) previdna, da je ostala — brez programa !
Domače vesti.
Davkoplačevalci v Istri veselite se! »Naša Sloga« je izvedela iz zanesljivega vira, da je deželni odbor istrski sklenil 10°/« doklado na vse davke v Istri, in sicer v ta namen, da se pokrijejo stroški za ustanovljenje italijanskega gimnazija v Pazinu!!
Kri nam vre v žilah in roka se nam trese, ko pišemo te vrstice. Toliko novo breme, v toli siromašni pokrajini, iimolzcni do kosti iu mozga po henečanski oligarhiji! Toliko breme v časih, ko vsled zaporednih slabili letin in hudih elementar-
nili nezgod ljudje po mnogih krajih nimajo uiti za sol in po mnogih krajih tr,»e celo glad ! Tolik povišek davkov ne le proti volji, ampak tudi proti kultu-relni koristi večine prebivalstva! In vse to v jedini namen, da so mogli prirediti kljuhavno politično demonstracijo, naperjeno proti praviei, proti kulturnim namenom! Prirejanje demonstracij na stroike prebivalcev oh takih žalostnih gospodarskih odnosajih in v take namene, izvirajoče iz l»e-stijalnega narodnega fanatizma : to kaže že naravnost na popolno hrezčntje na okanienela srca, v katerih je zamrl sleherni hiimanni čut. Kakor rečeno, kri vre človeku v žilah, roka se mu trese, a razum mu zastonj išče hesed, s katerimi hi primerno označil in obsodil tako ,»očetje.
Ali čujete, vi davkoplačevalci Istre, vi, ka- ' ter i m žuljave roke k rva v č od trpljenja, da morete vzdrževati svojo in hednili svojcev ckzisteneo?! Ali čujete vi trpini, da I »os te morali plačevati za 10°/0 več davka, ker so mogočna gospoda hoteli prirediti demonstracijo proti — vara, proti vaši kulturni potrebi, ker nočejo, da l>i se kateri vaših sinov povspel do kaj višega, ker hočejo, da tudi vsi vaši sinovi ostanejo borni trpini od ziheli do groba — sužnji, poteči in trudeči se zanje, za oligarhijo. Vi bi morali ostati trpini v jedini ta »blagi« namen, da bodo istrski signori mogli udobno živeti ! Pred vaš prag ne sme posvetiti žatek luči, prosvete, ker bi gospodstvo signorie prišlo v nevarnost, ako bi se ljudstvo dvignilo iz teme, v katero je tišče, in bi začelo jasno gledati svoje tužno stanje in se zavedati, da je tako življenje nedostojno človekn, ustvarjenega po božji podobi! To je pravi pomen osnutja italijanskega kljubavnega gimnazija v Pazinu in trošek za ta gimnazij boste morali plačevati vi z 10°/0 povišanjem davkov! Ali čujete, davkoplačevalci Istre?! Ali čujete sosebno vi, ki ste hrcpenili po hrvatskem gimnaziju, — ki naj bi vaše sinove dovajal do bolje bodočnosti - • da boste morali vi sami plačevati troške za demonstracijo proti temu gimnaziju, proti vašemu lastnemu hrepenenju?! Ali govorimo tudi vam, o slepci, vi sužnji, ki se slepo prodajate svojim nasprotnikom, ki sami sodelujete na delu v svojo pogubo ! He, kako vam bo, ko boste morali še niže sezati v svoj, po nesrečnem gospodarskem /istemu mnogih desetletij itak že izpraznjeni žep?! He, sosebno vi zaslepljenci na Pomjanšoini, kaj vam bo koristil spomin na tisti polič vina ali judežev groš, ki sta ga morda prejeli o kaki volitvi?! Kedaj vam pride spoznanje, kedaj odprete oči, da boste videli, kako omahujete kraj lastnega propada, izkopanega vam od vaših — prijateljev ? !
Občinske volitve v Po in junu so — kakor čujemo — potrjene, oziroma, namestništvo je odbilo rekurz slovenske stranke. Gospodje so dolgo reševali ta utok, sumljivo dolgo. Po vsem, kar se je godilo na volitvah v Pomjanu in kar je bilo tudi opisano v u toku, bi se morali malce čuditi, ali se ne čudimo .... se ne čudimo in tudi ne obžaljujemo. Morda je dobro tako. Na Poinjanščini se že zdaj nekaj mesti mej onimi, ki so zmagali in nekdo je moral nedavno temu celo bežati pred onimi, ki so mu — pomagali zmagati. Kaj bo še le, ko ho trebalo spolnjevati dane obljube, a mesto tega bodo morali pobirati 10% doklade za italijanski nebodigatreba v Pazinu!
Ekseeleuea grof tioess na potovanju. Kakor slišimo, se je gospod namestnik podal na inspekcijsko potovanje po Istri. Upamo, da je ekscelenca pred odhodom prečital tisti odstavek vladine izjave v državnem zboru, ki obljublja, da bo vlada skrbela za to, da bodo nje organi, spolnjevaje svoje upravne naloge sploh, vsikdar upoštevali opravičene pritožbe, izogibajo se vsakemu zavlačevanju in s toplo dobrohotnostjo.
Ako ga je čital, potem hi tudi moral skrbeti za to, da bo imel prilike slišati pritožbe naroda. Samo to, da semtertje pokuka v kak urad in mu predstavljajo gg. uradnike, še ne zadostuje za pravo spoznavanje dejanskih razmer. Uradi so često samo nekake Potemkinove vasi in okolica gospoda namestnika često nekak kitajski zid, ki brani pristop tistim, kateri edini bi mogli obvestiti grofa o pravem stanju stvari. Zato bi bilo žoleti, da bi izjava grofa Clarvja blagodejno uplivala na grofa Goessa !
<Lega», zavori /a raznarodovanje. Splitska «Da Imata* se je nedavno hvalisala, da je sicer mnogo slovanskih roditeljev prosilo, naj hi njih deeo sprejeli v la mošnjo «legi no» šolo, ravnatelj-
stvo pa daje sklenilo, da se bodo sprejemali samo Laki otroci, ki govorijo italijanščino kakor materini
jezik.
Splitsko «Jedinstvo» pa dokazuje, kak »puro sangue» so ti otroci, ki jih je »lega* sprejela v svojo šolo! Rečeni list našteva pri vsakem učencu rojstni kraj roditeljev in njih prednikov. To so vam sami Bradarici, Matici, Ivnniči, Juričiči, Horvati, Dtijmoviei, Pavici, Lov rini, Kore tiči, Mulja-čirfi itd., torej istinito — sami Klorentinei! Pa se drznejo še zatrjevati, da «Lega» ni agresivno, politično, raznarodovaluo društvo!
Tako je prav. Pišejo nam: »Delavsko podporno društvo* je običajno prirejalo vsakoletni »Veliki ples», ki je gotovo zaslužil ta naslov, ker se ga je udeleževalo do in včasih tudi nad 3000 oseb! Letos ta ples odpade, ker ni mogoče vdo-biti gledališča. Kakor že opetovano povedano, so se lastniki ozir. vodstva teh hramov laške »prosvete* dogovorili, da Slovanom ne dajo nobenega gledališča v najem, češ, da se bojč — demonstracij! Ponudili so pa postransko dvorane, v katerih ni mogoče prirejati veselic v večera stilu in gre navadno ves dobiček le v žep Židov; zato sti naši društvi — odklonili. Tako je prav, ker drugače bi se nam gotovo rogali, češ: Gori »pod streho* smo jih segnali ! Kakor čujem, sti obe naši delavski društvi sklenili: ali ples v gledališču ali pa nič!
V	nadomestilo prirediti po več venčkov, na katerih se bodo lahko veselili, ne da bi nosili svoj denar onim, ki nas — preganjajo.
Zavarovalnica za govejo živino v sv. Ivailll. Pravila so potrjena. Prvi občni zbor bo torej v nedeljo dne 22. t. m. v »Narodnem domu*. Dnevni red : Nagovor predsednika; čitanje pravil, sklepanje o plačevanju, nasveti in predlogi, volitev.
Akadeinično društvo »Slovenija* na Dunaju priredi svoj I. rodni občni zbor dne 251. t. in. Dnevni red: A. 1. Čitanje zapisnika. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Triglav*. 3. Poročilo odborovo. 4. Poročilo klubov in odsekov. 5. Poročilo preglednikov, (i. Volitve: a) predsednika, h) odbornikov in preglednikov. 7. Volitev častnega soda. H. Slučajnosti. K. Zabavni del. Lokal: »Restavracija *Zum Magistrat*. I. Liehtenfelsgasse iJ. Začetek točno ob 7. in pol uri zvečer.
Vojaška večerja. Kakor poroča »Pester Lloyd», hoče vojaška uprava od letošnjih delegacij zahtevati znatno povišanje vojnega proračuna v svrho, da bo mogoče vojakom dajati toplo večerjo. Bil bi že čas za to! Ako bi bili hoteli, hi 'se to že lahko davno zgodilo. Koliko manj nujnih izdatkov imamo vsako leto, ki nam ne prinašajo prav nobenih koristi, dočim gre tu za zdravje državljanov, bodočih hraniteljev rodbin in — davkoplačevalcev.
Brzojavni promet z južno Afriko. C. kr. poštno ravnateljstvo nam javlja : Brzojavni promet med Natalom na jedni ter svobodno državo Oranje in Transvaalom, na drugi strani je popolnoma zaustavljen. Brzojavko, namenjene v južno Afriko, so v Adcnu podvržene cenzuri ondotne vlade.
Mudjari odkrivajo krinko. Te dni se je na Reki otvorila električna železnica. Vsi napisi na istej so dvojezični, namreč madjarsko-italijanski. O hrvaščini ni duha ni sluha. Madjarščina je seveda na prvem mestu. To je celo reškim Italija našem preveč. Sedaj hočejo električno železnico hov kotirati ter delijo v to svrho pozive med ljudstvo. To seveda ne bo nič pomagalo v stvari sami; napisi v »državnemv jeziku ostanejo, en dokaz več, kje so konečni cilji Madjarov. Bilo bi pa dobro, čo bi to dejstvo odprlo Italijanom oči in če bi se tudi oni enkrat vprašali, kam plovejo v svojem sovraštvu do Hrvatov? Odgovor bi bil kratek: na madjarski globus, kjer prav nič ne upoštevajo Dantejevega klasičnega jezika...
Slišali smo, da je električna družba hotela nadaljevati železnično progo tudi na avstrijska tla, do Voloskega ali celo do Opatije, da pa naša vlada ni privolila v to. — No, tega hi še nam trebalo, da bi se na avstrijsko-slovanskih tleh šopirili madjarski napisi !
Nesreča ne počiva. Iz Boljunea nam pišejo: Dne 4. septembra je bil nesrečen dan pri nas-
V	hiši št. lf>, last posestnika Josipa Kofola p. d. Rižanca, je navstal ogenj. Ko je ob 1. in pol uri popoludne zvon naznanjal, da gori, zbrala se jo hitro velika množica. Nekaj možicih so hiteli na streho, isto odkiili, in potem metali vodo, drugi
pa no razne predmete nosili ven, in tako so rešili marsikaj. Ženske so nosile vodo tako pridno, daje bilo na mah vode skoraj preveč. Tako se je posrečilo obraniti razširjenje požara, in ogenj je bil omejen le na zgoraj omenjeno hiši). Za red je skrbelo e. kr. orožništvo, tako, <lu ni nastala nikaka zmešnjava. Hvala orožništvu! Med gasilei sta se sosebno odlikovala Josip Kraljic Josipov in Mihael Kosmač Ivanov. Pohvale pa so vredni sploh vsi.
< )genj je precej poškodoval poslopje. Pogorelo je tudi nekaj pohištva, gosiNidarskcga orodja in poljskih pridelkov. Vse pogorelo je bilo zavarovano pri banki Slavij i , katera je pošteno plačala vso škodo. Josipu Kofoln je izplačala ;tH2 gld, odškodnine, gasilcem pa lf> gld. nagrade.
Banka »Slavija* je pokazala s tem, da je soliden, u je poleg tudi domač zavod. Posestniki slovenski, zavarujte vsi svoje premoženje (stavbo in premičnine) edino le pri banki »Slaviji*. Gotovo Inidete zadovoljni. Poleg tega jo pri »Slaviji* hvalevredno to, da ves dobiček ostaja v rokah zavarovancev. Držimo se gesla »Svoji k svojim!« in ne jmisIii-šajmo besedičenja sovražnih agitatorjev, ki so plačani z jltdeževimi groši židovskih bank.
Hilda nesreča se je dogodila danes o podiranju stare namestništvene palače. Udri se j« namreč del strehe in pod razvalinami sta ponesrečila dva delavca: 2:Vlotni Ivan Brigi iz Ronk, kateremu je zlomilo desno nogo na dveh mestih, in 1 ."»-lotili Kristijan Kolovič, zidarjev sin, ki ima eno nogo zlomljeno in je ranjen tudi na glavi. Kakor čujemo, je na tej nesreči baje krivo podjetništvo, ali dotični nadzorovaleci dela, kar naj pojasni že zapričeta preiskava.
Iz-pred naših sodišč. Včeraj so bili obsojeni mr tuk. deželnem sodišču; 10-letni Emil Zusnelli iz Trsta, radi zločina tatvine na ♦»-mesečno ječo: 3H-lotni Emil Ebenvitter iz Sonenberga zaradi prestopka tatvine v 1 teden zapora in 30-letni Ferdinand Martingano iz Trsta radi težke telesno poškodbe v 2-mcsečno ječo.
Aretiran parček. Včeraj opoludne je policijski ofieijcl g. Titz na lesnemu trgu aretiral 20-letno deklo Marijo N. iz Knežaka pri Postojni in nje ljubčeka, 27-letnega dninarja Ludvika Scamo-roni iz Benetok. Dekle je pod izmišljenim imenom Marija Simšič služilo v ulici tlclle Acipie štev. 0. ter odneslo svojemu gospodarju 13» gld. denarja. Po izvršeni tatvini sta izginila ona in nje dragec — v Italijo, kjer sta Hctno živela, dokler je bilo kaj cvetlica v žepu. Ko je denar pošel, sla se vrnila v Trst, menda po druzega denarja. Ali nesreča je hotela, da sta prišta le do lesnega trga, od tod i pa v ulico Tigor.
Požar je nastal včeraj popoludne v ulici Šalita del Proinontorio v drugem nadstropju hiše št. 11. Gasilcem se je kmalu posrečilo ugasiti ogenj. Skoda je neznatna in pokrita po zavarovanju.
1'ovožeiia. (»7-letno Magdaleno Cingerle so včeraj popoludne povozili v ulici Torrentc. Na rešilni postaji so ji podelili prvo pomoč.
0 Levčevem „pravopisu".
(Dalje.)
Baš tako malo so blagoglasni glagolniki po glagolskcin deblu izvedeni na	ava, pa oni po
glagolskom deblu ali tudi po glagolovem name-nilniku izvedeni na ha, n. p. pisava, naredba, ženitba . . . No, to jo dobro, da imamo pristnih talcih samostavnikov z drugimi Slovanami vred le malo, ali vedno več novih oblikovati iu uvajati nesmemo, — kakor n. p. Ti, ki izvajaš po glagolu izgovarjati glagolnilc »izgovarjava«. Kje, za Boga milega, si čul, da Sloveti tako govori ?! Narod govori izgovarjanje, zakaj tudi Ti ne tako? No, to bo čedna tvoja slovensko-ruska slovnica, če se tako pačiš!
Vsi sainostavnilci na a te v, — etev, itev, •— otev, — utev, — ava, - bsi so v leposlovnem slogu kakor da bi mej krasne sveže žive cvetke suhoga kamenja nasul, okorni so iu tvrdi in kvare hlagoghiBje.
Povestnega seclanj i ka Slovan sploh nema iu nc pozna; v drugih Slovanih ga nikjer no nahajaš, v nas pa je švabenje krivo, da so ga v našo knjigo uveli prejšnji pisatelji (po največ nabožne čudi) in tudi sedanji nekateri ga še rabe, ali opravičen ni nikakor ne. Morda misle, da tem posnemajo Hr-
vato, pa so motijo no malo, kajti Hrvati imajo aorist, ki je v ednini nekaterih oblik podoben so-danjiku, ali aorist je v nas, žal, (»opolnom« utihnil, lioap. prof. Leveč hi moral vse to vedeti, ali on ne le da ga ne pobija, nogo še vzgledom ga navaja (71»> in drugod) in tako pripoznava ter odobrava.	(Pride še.)
Različne vesti.
Premeten župan. V neki vasi ob* Remi so je posrečilo županu, da je zaplenil sest ponarejenih tolarjev. Sel je ter napisal dolgo poročilo državnemu pravniku, pričakovaje od pristojrega mesta pohvale, da je zasledil hudodelstvo ponarejanja denarja. Državni pravilnik jo zaukazal, naj mu takoj ilopošljejo ceorpora delioti» —tolarje, Zupan, ne bodi leu, je hitel na pošto ter odposlal ponarejene tolarje s poštno nakaznico. Poštni uradnik seveda ni sumil pri tako uplivni osebi, kakor je hil župan, da bi denar ne bil pravi , ter je pomešal tolarje med ostalo srebro. Na ta način je prišel državni pravdmk ob dokazila, premeteni župan pa
ob slavo.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dllliaj 20. {Zbornica poslancev). Seja je začela šole ob 12l/f uri. Posl. Uieloh lavek je urgiral odgovor na interpelacijo, stavljeno v zadnji seji od strani poljskega kluba radi umorstva v Polni. Poslance Sehlesinger (krščanski socijalist) jc predlagal, da jc vlado pozvati, naj določi nepremične vrednosti Zidov in krsčanov koneom H> stoletja in pred 50 leti.
Minister za železnico je odgovoril na interpelacijo posl. Tuselna in tovarišev radi uravnave plač uslužbencev na državnih železnicah. Rekci je, da jc ta uravnava že dovršena in obsega vse kategorije stalno nameščenega osebja. Dotično naznanilo izide neposredno. Ako se kredit za leto 11)00 dovoli, stopi uravnava v veljavo že z dnem L novembra.
Zbornica je potem prešla na dnevni red, k volitvi I. podpredsednika. P o 1 j s k i poslanec dr. Leon ha rd Pictak je dobil 1{)7 glasov inje i z v o I j e n p r v i m p o d p r e d s e d -nikom. Posl. Prade (nemška ljudska stranka) je dobil 105 glasov.
DllliaiJ 20. (Zbornica poslancev.) V nadaljevanju seje se je vršila volitev II. podpredsednika in je bil izvoljen Komun L u p u 1, za katerega je glasovala vsa desnica. Levica z Italijani vred se ni udeležila volitve.
K izvolitvi posl. Pietaka bi bilo še dodati, da so Nemci kričali: Doli z Javorskim ! Doli s Poljaki! Ločimo se od Galicije! Izmozgovaleev Poljakov! Zajedno so zasramovali tudi nemške konservativce in zlasti barona Dipaulija.
Dllliaj 20. Skoro vsi klubi so imeli pred današnjo sejo posvetovanje.
Dunaj 20. Bivši vojaški a tašč v Parizu, polkovnik Schtieider, je umrl. (Sehneider je bil zapleten v Drcvfusovo afero.)
Dllliaj 20. Listi javljajo iz Opave: Trgovinska zbornica je v svoji včerajšnji plenarni seji sklenila soglasno, da pozdravlja predsednika v mi-nisterskem svetu, grofa <'larvja in da mu želi vspeha njegove naloge.
Vojna v južni Afriki.
Loildoil 20. Naznanjajo uradno, da ni nobenih važnih vesti iz Natala. (CimIuo, res čudno; bržkone so hoteli reči : nobenih ugodnih vesti. Op. ur.) Konjica, nahajajoča se pri oddelkih v Ladvsmithu in Dundee-ju je opazovala gibanje sovražnika. Y obrambo Pietermaritshurga in Dur-bana pred napadi so se ukrenile odredbe. Od zapadne meje ni došlo nič zanesljivih vesti, ker sta Mafeking iu Kimberlev odrezana.
London 20. »Standard« javlja, da so Boerei v nedeljo zasoli Vrvburg. Dne li*. so Boerei ustavili neki železniški vlak, ki je vozil več častnikov in nekaj mož iz Ladvsmvtha v (ileneoe, ter so prerezali brzojavne žice, vodeče v (iletieoe.
London 20. Spodnja zbornica jc po daljši razpravi z 302 proti 13f> glasom odklonila predlog Stanhopeja, da so vladi izreče graja radi nje vladne politike, ki je dovela do vojne z južno afriškima republikoma.
Podpisani javljajo žalosti potrtim sreoin, da je njih ljubljena mati, oziroma stara mati in tašča, gospa
MARIJA vdova PERHAVEC
sinoči ob li. uri v Gospodu zaspala v 0»?. letu svoje dobe, po daljši bolezni in previđena z sv. zakramenti.
Pogreb ho jutri v soboto dne 21. oktobra 1 H'.lO. ob I. uri popoludne. Nepozabna pokojnica se priporoča v molitev in blag spomin.
V LOKVI, dno 20. oktobra 1H!»0.
Ferdo
e. kr. visi oticijal. Ljudovlt Josip
sinovi.
Amalija
Emilija omofc. Lukovec h ^eri.
■arija Perhavec foj. Gregorin •inahn.
Fordo Stanko Vladko MIlan Marija untiki.
Posebnu naznanila se ne ImmIo ru/.pošiljalti.
Bh PrlKiiuno najbolj* I / vajinimi paUMHiriiiiiml nnvoatnii lunino ^ lxnnjilliH lohnir-no ilovrAenl
g lasovirj i
<1uih) ho niijliiiljr In iiulcoiiejc illmkliin |ni tovimmrju
Henrihu Bremitz
o. kr. dvornemu zal*f»telju.
Trst — Hor/nl trg številka i> — Trst
jJ^^^^^^^UuKtrlmUkatiili^
JAK. HENRIK HUBER
trtnica za amerikanske trte In cepi
Tovarna kemičnega gnoja „KOPROS" v Boljuncn ilslrai
ZALOGA:
TRST • V In S. A pol 11 mire št v. 4.
Telefon itv. 201,
Amerikanske trte in cepi.
CENE:
I. zbirka	II. zbirka
i(io Iciihov 1«km> komov umi kitnov looo komini. kr. nI. kr.	«1. kr. hI. kr,
Kolfi amerikanske . 1.60 12,— l,— 8.— »lire „ . 4 — 35.— 2.50 >0.— ( V|il n« „	. '20.— I HO,— lo.— 120,—
Vsprejemnjo ne naročile za razna cepljenja po želji naročnika in to od feliruvarijn do zvrftetka aprila.
Kemični gnoj „KOPROS"
sestavljen i/, kvantitete dušika, forforieneirii kislem, |>o-laSe in uptia, katere snovij ho potrebne /a živilo raatlin.
Služi čudežno za gnojenji" trti, sudnesra drevja, sparirelna, vrtnine in žitu.
Cena: Žnkelj od 2!» k«, gld. ; od &U k«, glil. 3.H0: od 100 kg. gld. 7..\0, se žakljeui vred.
Dr. JOSIP MARTINIS
doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne tiolezii
se jo preselil
v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad.
Ordinira na domu vsaki »lun ml 8 do S3/, zjutraj in od 1 do 'J popoludne. — Za uboge od "2 do 3 v ulici Molin piccolo štev. 1, I. nadatr.
Ugleden gospod
išče lepo mehlirano sobo v sredini mesta. Ponudbe pod »EPl'LER« poste renta n te.
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
se prodaja, razun v drugih navedenih tolmkarnnh, tudi
na južnem kolodvoru.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL l
>
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 - TRST
%Mlogu pohištva /.u j«<llllile«*, Hvalnice la »prejemnice, fcimnlc lil neresnic, ogledal In železnih blagajn, po cenah, du se nI bati konkarence.
V nedeljo dna 15. oktobra sem odprl gostilno
W Adria
v ulici Nuova št. II.
Točilo se bo črno in belo dalmatinsko vino. Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Priporočam se slavnemu občinstvu za dober obisk.
Zajedno priporočam svojo
zalogo vina
V ulici Carintia 8t. 11, kjer so dobiva vino nu drobno in debelo po najnižji ceni.
Filip Ivanišević.
XXXXXXKXXXXXXXKKKK
Splritus slnapis oompoiltui
ALGOFON.
edino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAKMARER (Ai dne Mori) Piazza graiide TRST
Paziti na ponarejanja.
[)IOOOOiOIOOOOOOKX)OCXXXXXXXX)OCXXXXXXX<
„THE GRESHAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 31. decembra 1S<)7...........Kron 159.997,570'--
Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1S07..... » 38.828,375'—
Izplačana zavarovalnina iu obresti od obstanka društva (ls4s.| .	> 343.8(10,007*—
V letu 1K07. izdanih 7408 polic za glavnico od....... » <17.331,351'91
Prospekti, ceniki in v obče vse dru^e informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
Glavno zastopstvo v Trstu.	1
Via del Teatro Stv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
Išč ejo se dobri, zastopniki agentje in potovale i.
:xxxxxxxxxxxxx: