Sunday* aad UIO^TIAI gl i® ^«00 PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NAÊtQDNE PODPORNE MONOTE_ Uredniški in aprarnlSkl proa tori: 1067 South LawwUU Ava. Off le« of Publication: S6S7 South Lawndalo Ato. Talaphone, Rockwall 4904 ^0*000000000000000000000000000*00000004 «iiaaoi «f au** a. un. CHICAGO» ILL., PONDBLJEK, 8. NOVEMBRA (NOV. 8), ISS7 far atañía* at apaolal rata of postafa praiMai f Si sootioa 110». At af Pot S. 1I1T, aitkortaoš ra J«*a 14. ISIS. Predsednik Roosevelt priporoča I poravnavo spora med ADF in CIO Prv* seja predstavnikov Ameriške delavske federacije in Odbora za industrijsko organizacijo pokazala možnoet zbližan ja med obema taboroma. Vprašanje industrijskega unionizma ovira sporazum Windsor odložil obisk Amerike Vasliington, D. C„ 6. sov. — fKdsednik Roosevelt je v ras-ivoru s časopisnimi poročeval-i naglasi) potrebo sprave med loeri&ko delavsko federacijo in Mborom za industrijsko orga« aizacijo, toda to zavisi od vodi-Uljev obeh grup. Njegova administracija ni doslej podvzela mbenega koraka, da se to zgodi, priprsvljena pa je podpira-j vsako akcijo, da ae konflikt ion£a. Znamenja o možnosti sprave ase pokazala na včerajšnji kon-erenci med reprezentanti Ame-riške delavske federacije in Odborom za industrijsko organizacijo. Industrijski unionizem, for-ia organizacije v industrijah ■vne produkcije, je bil pred-net diskuzije na včerajšnji seji. Konferenca je bila zaključena, toda ta problem ni bil rešen, lurovori se bodo obnovili v pon-deljek. George M. Harrison, predsed-lik bratovščine železniških klorov in načelnik konferenčnega odbora ADF, je izjavil, da so bite vse faze industrijskega unlo-ntma na rešetu, ker so hoteli HDtoviti, v katerih industrijah k načelo industrijskega unioni-dm najlaglje izvaja v svrho or-iranja delavcev. "Lahka re- tsga problema/' je rekel Harri-an po zaključku konference. Philip Murray, direktor CIO in sačelnik pogajalnega odbora, je pripomnil, da se strinja s Her- risonovo izjavo. Pozneje je bil Murray vpra-kn, ali sta ae grupi izrekli ss Élenitev premirja. Odgovoril je, fe o tem ni bilo govora na vče-»jinji seji, zaeno pa je dejal, fa so razgovori pokazali možnost Nižanja. Mürray je bil opozorjen na nedavno Greenovo izjavo, »kateri je obaodil CIO, ko je U seznanil organizatorično kampanjo med delavci v industriji po-^va, čefc, da je CIO posegel v i Nwíje unij ADF. Pozneje se je izvedelo, da sta ■ ekočil« v laae David Dubin-predsednik oblačilne unije I International Ladiea' Garment I *orkers, in Charles P. Howard, j pwdaetlnik tiskarske unije in I tajnik odbora CIO. Oba sta dele-i Jta Leninove organizacije, to-öi »prla sta ae zaradi vprašanja ! J&'ranja unij. Dubinsky je tr-da eksekutivni svet Ameri-delavske federacije najlaglje »wje juriadlkcljake spore med «"»jami, Howard pa je argumento*'. da industrijaki unionizem, t» propagira CIO, odpravlja sporov. Kritika« da se brati s sovražniki delavstva, podrla načrt Pariz, 6. nov. — Uradno naznanilo, da vojvoda Windaor, bivši angleški kralj, in njegova žena Wally ne bosta obiskala A-merike, je povzročilo senzacijo. Obisk je bil preklican v zadnjem momentu, ko se je imela dvojica vkrcati na parnik, da ju odpelje v Ameriko. Uradno naznanilo pravi, da prevladuje napačno mnenje v A-meriki glede namena Windaorje-vega obiska, zato je bil obisk odložen. Bivši kralj morda pride v Združene države po novem letu. Windaor ni pričakoval, da bo njegov nameravani obisk Amerike izzval opozicijo pri ameriškem organiziranem delavstvu. Ta opozicija se je pokazala, ko je Baltimorska delavska federacija aprejela resolucijo, v kateri je kritisirala Edvardov prihod v Ameriko z namenom, da študira delavske razmere v Ameriki Re- ai je iz- riranja delavcev. "Lahko re- soiucga je nagiaaam, naj» je i^ da smo se pHblfíá!! rešim «I vodnika ChslNÉrir."Be- Buffalo dobil delavskega a župana Član tiskarske unije fcff.k N— (FP) - A-T™* delavski atranki gre za-ovabikfct!Mt ne vidi možnosti, da bi konferenca likvidirala konflikt med njo in Kitajako. Anglija jači svo- : • ___• v*. jo vojno mastno Poldruga milijarda dolarjev je ila za oboroževanje London, 6. nov. — Thomaa Inskip, minister za koordinacijo obrambe, je naznanil, da Je Anglija potrošila vsoto 9M40,000,-000 za oboroževanje od meseca marca preteklega leta do konca septembra tega leta. Program oboroževanja je orisal v govoru na shodu v Darwenu. V omenjenem času je Anglija zgradila M novih munkijskih in orožnih tovarn. Izmed teh jih 26 zalaga bojno mornarico, 17 armado in 16 letalsko silo. "8 tem pa še nisem povedal vse storijo angleškega oboroževanja," Je pristavil. "Anglija Je iznašla nove in učinkovite obrambne metode. Znanost je stalno na delu, da zaščiti angleško clvflisacijo pred napadi iz zra-ka." Vodja naeijev se obesil v češkem zaporu Praga, Češkoslovaška, 6. nov. Heins Rut ha. eden ismed najpro-minentnejšfh voditeljev naeijev v nemških diatriktlh v Čohoelo-vaškl, je Krvršll aamomor v jet-niški celici v Boehmiarh-Leipl. Jetniški pazniki ao ga našli obešenega včeraj zjutraj v Ječi, kjer Je čakal obravnave. Retha in pet na jat drugih naeijev Je Ae-Aka polletje nedavno aretirala na obtožbe honv»aekaualnoatl. A> retarije so Izzvale vihar protestov v Nemčiji, ki ae Se ni polegel. Sodijo, da bo aamomor Ru the poalabšal odm«šaje mad Nem čijo in CeSkoalovaško. vem G rastru. V Darovani ao bili izgredi, pri katerih so tendarJJ >t,-ve norveški državljanki — Thereaa l< «a »aMtotoUa to * «tototo, U Mril^ll luiátBino rttoing raM« aa »nwU-IUMMriM « m4 HiMoltoliatf «rttoto» vili «M ba mm, «m.. »UJ m wfraaS m mv- PE08VETA M4T-M Sa. Lwreéato A»«-, Of TU rSDSBATZP (Itopi. M. IMT». ■ 4« M ™> New York in Detroit Ce vzamemo v luči rezultata zadnjih občinskih volitev na vzhodu samo dve največji mesti na rešeto, New York in Detroit, vidimo na prvi pogled, da je v New Yorku več delavske politične savednoeti, kakor v Detroitu. Izkušenim delavskim politikom je to razumljivo, ker vedo, da je mesto New York le desetletja središče ameriške delavske politike ne glede na raslične delavske politične struje, ki so tamkaj v medsebojnem trenju, toda novinec, ki gleda le na površje današnjih razmer, bo težko videl razliko. Mi ne mislimo, da je volilna zmaga iupana U Ouardije glavni znak delavske politične zavednosti v New Yorku, je pa to triumfalen nastop mlade delavske stranke, ki je prispevala U Ouardiji 480,000 glasov in poleg drugih uepehov izvolila štiri poelance v newyorško drševno zbornico. Ta lep uepeh je dokaz, da nova delaveka stranka v New Yorku, katero vodijo stari voditelji unij in izkušeni demokratični socialisti, ne spi in to nam daje najboljše upanje sa bližnjo bodočnost. V Detroitu še ne vidimo toke stranke. Volilno kampanjo je tamkaj vodil odbor, Id so ga postavile unije CIO v sporazumu s Lewisovo delavsko ligo. Ta liga tudi nI nobena stranka, temveč le oerednji odbor v Washlngtonu z lokalnimi odbori, kjerkoli eo potrebni. DoeleJ ni ta Lewieova liga še nikjer demonstrirala, da vzbuja med delavci politično savednoet ali samoetojnoet. CIO se ponaša, da ima v Detroitu 260,000 članov. Ce vsamemo, da Je med temi 50,000, ki vsled tega zli onega rasloga nimajo volilna pravice, jih octane 200,000, ki z ženami In polnoletnimi otroci vred lahko imajo 800,000 gla-eov. Delavski kandidat sa Iupana Je pa prejel le 154,000 glaeovt Kje je oetalo drugih 150,000? Zdi ee nam, da detroitski delsvci v večini niso volili kot delavci, niti kot člani CIO, marveč po stari šegi kot demokrati In republikanci — kolikor sploh niso volili. To Je dokaz politične nezavednoeti In pomanjkanja izobrazbe. Ampak krivico bi naredili Detroitu, če bi rekli, da je aamo tam tako. Tako je v veliki večini ameriških mest in mestec. Dokas temu so neprestane zmage štorih političnih mašln. Te mašine se vzdržujejo na površju s pomočjo glasov nezavednih delavcev. 81ika v Detroitu in drugih mestih s sllčnimi razmerami bo drugačna, kadar ae delavske unije strnejo v stalni delavski politični stranki. Takšns strsnka, ki mors v vsakem večjem mestu imeti svoje lokalno glasilo, dnevnik, je nsjboljše šols sa preprostega in nevednega deievca, kakršnih Je v Ameriki še na milijone In milijone. Delavaka politična etranka s Jasnim in konstruktivnim ameriškim programom je edina, ki lahko pokoplje vae stare, ko-rumpirane politične mašine v Ameriki ln pripelje Ameriko v popolno, vseatranako demokracijo. Upajmo, da delavekl atranki v New Yorku pripade ta naloga. Sredica pot v Jugoslaviji Newyorški listi poročajo ne temelju brso-Javk is Helgrada. da je dr. Vladimir Maček, vodja kmetake atranke na Hrvaškem, rekel nedavno tega v neki zdravici, katero je nepil voditeljem srbske oposiclje, ki se je združila e Hrveti, de on odklanja umirajoči kapitalisem. ki se danes neslenja na fašisem, in prav tako odklanja komunizem. JugoelsvIJa, majhna slo-vsnsks kmetake drle ve, ae more učiti is napak slovsnske Rusije in hoditi srednjo pot demokracije. To Je dobre In pravilne opredeljenoet. Ce ae bo oposiclje v Jugoslaviji držala tega prav-ca, bo imela pošten in pravičen program In zmaga ji je zagotovljena, pa naj pride kadarkoli. Jugoalavijz, ki je pretelno agrarna država, ime še bore malo domačegs kapitalizma, je pa pod vplivom in kontrolo tujih kaplulletov, Tege vpliva In kontrole ee mort Jugoslavija isnebiti le. ako s vsemi svojimi eilemi rasvije v svojih mejah kooperativno ekonomijo na vseh poljih. Kooperative eo ekonomska demokracije, In č* Jugoslavija rasvije doms demokracijo te vrste po vzoru Švedov, Fincev (Delje v asdaji ketoei) m ^^ V # # mM a Glasovi iz naselbin Zanimiv beležk« Naie uspešne aktivnoatl j riti v radio, ker aem ae bal da Bridgeport, O. — Prireditev ga polomim, kajti zobozdravnik kluba št. 11 JSZ v soboto, dne mi je iznivzl zobe. Kljub temu 80. oktobra, ki se je vršila v pravijo, da se je moj govor raz-Društveni dvorani v korist Pro- ločno slišal. Me veseli, letarca, je sijajno uspela, četudi j Dne 10. novembra se bo vršila so nam že prej več dni vremen- seja tukajšnja zadružne posto-skJ bogovi grozili, ds s našo pri-'Janke v naši Društveni dvorani» reditvijo ne bo nič. Deževalo je takoj po seji pa se bo eervirsl namreč ves teden, toda v soboto prigrizek in druge ^dobrote. S se je zjzenilo in imeli smo lep, tem bomo namreč «levili uspeh jesenski dan, kakor nalašč za ta- naše pretekle zadružne kampa ko prireditev kot jo je imel naš nje, ki je bila res uspešna. Na klub. Udeležba na veselici našega kluba dne 80. oktobra je kila velika. Prišli so ljudje celo iz Point Marlona, Pa., namreč Peč-jakovl in Tone Zupančič. Na kratko povedano: kljub dejatvu, da je bila še neka druga prireditev prav blizu našemu datumu, Je klubova prireditev v vseh ozirih povoljno uspela. In program? Bil je dokaj kratek pa zanimiv. Ljudje so rekli, da s« je mladina dobro odrezala z igranjem. Medtem pa so bili klubovi člani in članica tako zaposleni, da so komaj zmagovali svoje delo. Vse to skupaj pa je pripomoglo, da bo dobil Proleta-rec Čedno vsoto v podporo. Zs ta skupni uepeh gre zahvala vsem posetnikom in vsem, ki so delali, sodelovali in prodajali vstopnice. Torej je zaeluga vseh teh, da je bila naša prireditev uspešna. Končni računi sicer še niso zaključeni, upravi Proletar-ca pa smo že poslsli vsoto $50, kar dovolj Jasno pove, da je veselica izpadla zadovoljivo v gmotnem in moralnem oziru. Udeležili so se tudi finski delavci, katerih mala skupina živi v Martins Ferryju. Oni poea-tljo brez mala vsako prireditev našega kluba; oni spadajo k finski soc. federaciji, ki pa je po elevelandski konvenciji soc. stranke postala samostojna. Tem finskim sodrugom se je pri nas tako dopadlo, da so se odločili, da priredijo svojo veselico v naši Društveni dvorani v soboto večer, dne 20, novembra. To je mlada akuplna sodrugov, ki se bori za delavske Interese. Zato pa, komur je količkaj mogoče, se naproša in vsbi, da se njihove prireditve udeleži, da se tako z njimi sesnanite. Sedaj so oni med nami še nekam tuji, ker nieo mnogim znani, Čim pa se ................. eposnajo s ljudmi, so Jako dobri leto dni obratovale s polno paro, družabniki. Torej ne pozabimo 80 zadnje tedne skrčile oziroma jih posetiti na omenjeni dan v omejile svoj obrat na tri dni dela naši Društveni dvorani na Boyds- v tednu. Eno veliko livarno, v villut kateri so prvotno odslovili dosti Jesenska al) oktobrska letnaJ delavcev, so teden pred volitva-kampanja tukajšnje zadrulne mi popolnoma zaprli. Sploh je organizacije je zaključena, in vsa industrija v teh krajih bila je izredno uapešna. Naša zadružna postojanka je namreč imela določeno kvoto, da v oktobraki kampanji pridobi 18 novih Članov, ampak to število se je zlahka več ko podvojilo: dobili smo namreč ti novih članovi Resultat zadrulne kampanje pri naši postojanki je bil torej res lep, nedvse uepešen, tako da sedaj Že večina naših rojakov spada k sadrugi. Radloprogram, ki ga je oddajala sadruga s postaje WWVA v nedeljo, dne 24. oktobra, se Je poslušalcem dopadel In jim ugajal. Tudi podpiaanl je prejel dokaj čeatitk v obliki dopisnic in pisem za njegov govor, ki ga je govoril po radiju v korist zadružne kampanje. Iekrena hvala vaem za poslane čestitke. Naj povem, de sem ee branil govo- to aejo in na gostijo po seji se vabijo vsi stari in novi člani ter njihove žene, da se gotovo tega sestanka udeležijo. Imeli bomo tudi govornika, morda pa se bo tudi treba "malo zavrteti," saj bo vse prosto. Ker v pretekli zadružni kampanji nismo mogli obiskati vseh rojakov, bomo to storili v bližnji bodočnosti. V nedeljo, dne 21. novembra, se bo pa vršila redna seja kluba št. 11 JSZ in se bo pričela ob 10. dopoldne. Seja bo zelo važnega pomena za vse članstvo. Obenem se pozivajo vsi, ki imajo na rokah vstopnice pretekle veselice, da jih vrnejo, da zaključimo račune ter da preostanek pošljemo na določeno mesto, kamor spada. Dosedanja poročila o volitvah, kar se tiče volilnega rezultata kandidatov CIO, to je delavekih kandidatov, so razveseljiva, četudi so bili v nekaterih krajih poraženi. Ta skupni politični nastop organiziranega delavstva pa je jasno pokazal, da se je končno ameriško delavstvo vendarle prebudilo. Pokazal je, da so delavci danes velika sila v politiki in ta sila postaja vedno močnejša, saj pa je tyl to šele prvi večji poskus v tej smeri. Ta aila je zraatla v kratkem 6a? au. Poraza v Detroitu je bil največ kriv razkol med CIO in ADF. Toda skupni glasovi sa Županskega kandidata CIO v Detroitu so pokazali, da se je tam-' kajšnje delavstvo zbudilo, kajti to število Je veliko. In to kUttb velikanskemu aparatu reakcionarne mašine, ki je napela vsa sile, da premaga delavske kandidate. Začetek je dober, tak poraz še nI zguba bitke, temveč bo delavce še bolj pripravil za bodoči naskok. $ Okoliške jeklarne, ki so več ko PONDELJBK. g ttnv*u*^ malo tega in onega Ivan Molek Newyorški Olms Naroda je zadnü ^ znanil svojim naročnik da^JÄ » na izida. To je nekaj noveira £ J? 1 cUr bilo, če ne bi LXZ ^t^ J"* b • aiUtr M j« ponudil u mirovne,» p*-* Jtpontko in KiUj.ko. To,«^ Uko. knkor te bi m «.tek ponudil ¿ vnlcn me« mtdko in mttko. r pava ln delavce dnevno odp Ščajo. Prihodnja večja in pomembna prireditev sa te kraje se bo vršila v soboto, dne 11. decembra, ko priredi okrožna federacija društev Slovenske narodne podporne jednote božlčnico v prid mladine v Društveni dvorani na BoydsviUu. Po končanem programu bo plesna sabava in igral bo Guslov orkester is Bridgeville, Pa. Podrobneje bodo o tej pri-, reditvi poročali drugi. Namen te prireditve je dober s agitacij-skega stališča, da se seznani mladina z delom in koristmi naše jednote SNPJ, ki stoji na svobodomiselnih in delavskih principih. Tonetu Zupenčiču Iz Point Marlona, Pa., so se na klubovi prireditvi SO. oktobra naše kranjske klobase, ki jih sedaj izdelu- je zadruga, tako dopadle, da jih je od kluba kupil cel zaboj, da bo seznanil vse rojake in pečlar-je v svoji okolici š finimi zadružnimi kranjskimi klobasami. Lepo je na takih prireditvah, ko se snidejo somišljeniki ln stari znanci ter pionirji, ki si obujajo spomine, kako in koliko so ž* delali v prid koristnih stvari v tem ali onem oziru in pogledu. —Predno je Oupančič zapustil našo okoli«), se je ustavil pri nas. Upam, da se še vidimo! Joeeph Snoy, 18. Doba veselic In zabav Canoneburg, Pa.—Pri nas je navada, da se ob večerih, poeeb-no sedaj na jesen, snidemo v prostorih dvorane društva "Postojnska Jama" št. 188 Slovenske narodne podporne jednote. Ob tokih prilikah se s prijatelji In znanci večkrat pogovarjamo o raznih zanimivih atvareh. Vee-lej pa se pogovor obrne na vprašanje, kje smo bili preteklo soboto, nato pa spet ugibljemo, kam bomo Šli prihodnjo soboto. Najprej prerešetamo baškar minilo prireditev te ali one organizacije, kako se je zaključila In kako je uapela. Potem pride na vrsto prihodnja veselica. Sedaj je doba prireditev v raznih dvoranah. Razna društva, klubi ln druge organizacije prirejajo plesne in druge veselice. Kulturna in pevska društva prirejajo igre in koncerte. Eno se vrsti za drugim. Prireditve in veselice so nam potrebne v glavnem iz dveh razlogov: iz gmotnega in družabnega razloga. O-boje je važno, oboje potrebno. Nam je potrebno razvedrilo, poduk, izobrazba ln sabava, potrebna pa so tudi finančna sredstva. Tukajšnje društvo "Postojnska Jama" št. 188 SNPJ bo priredilo plesno zabavo v soboto zve&r, dne 18. novembra, v prostorih svoje dvorane. Za ples bo igral Dollinarjev orkester iz Li-braryja. Pa. Pričetek veselice ob 7. zvečer. Vstopnina je samo 26c, ki jo morajo plačati vsi člani In članice omenjenega društva, če se veselice udeležijo ali ne. Veselični odbor je že na delu, da preakrbi najboljšo postrežbo, dobro jedačo in pijačo, za vse lačne in žejne, tako da bo v vseh sabavnih in okrepčilnlh ozirih vsem dobro postreženo in ustreženo. Bratje in sestre! Naše društvo ni že dve leti priredilo nobene veeelice. Zato pa ne pozabite omenjenege datuma društvene veeelice, temveč pridite v velikem številu, da ae v prijetni družbi vai skupaj dobro nazaba-vamo in pošteno razveselimo. Pomnite, da to bo prvovrstna zabava za vse "atare in mlade", in nobenemu ne bo žal, tudi če pride iz bolj oddaljene naselbine. Dobro je vedeti tudi to, da je brat Tone Maurič obljubil, da bo napravil nalašč za to prireditev našega društva priatne kranjske klobase! — Torej na veselo evidenje v soboto, dne 18. novembra, na plesni veselici našega društval Pri zadnjih volitvah dne 2. novembra je bil izvoljen v tukajšnji šolski odbor John Podboj ml., prvi distriktni podpredsednik SNPJ, za cestnega zastopnika pa že drugič Ignac Tomšič. Za davčnega kolektorja je bil Že tretjič izvoljen Tony Bevec ml. V tukajšnjem šolakem odboru bosta sedaj torej dva Slovenca — John Kmet, ki je bil isvoljen že na prejšnjih volitvah, in John Podboj. * Vnedeljo, dne 28. novembra, bo tukajšnje angleško poslujoče društvo "Pioneers of Washington County" št. 589 8NPJ priredilo banketno večerjo za vse starše, ki imajo svoje sinove in hčere v tem društvu, prosto, to je brezplačno. Navzoč bo tudi prvi glavni podpredzednik SNPJ, brat Andrew Vidrich iz Johns-towna ter več drugih gostov od raznih društev. John Kokllch, predsednik. Zahvala Cleveland, O. — Dolžnost me veže, da se iskreno zahvalim vsem Slovencem in Hrvatom v Homer Cityju, Pa., med katerimi. aam sarmudil 15 dni„ aa do-«t rež bo in uljudnost. Sestal sem se s prijaznimi člani SNPJ in SSPZ in se počutil med njimi kot med pravimi brati. Imen ne bom navajal, ker bi vzelo preveč prostora, sprejmite pa vsi skupaj mojo toplo zahvalo za vašo naklonjenost ln gostoljubnost, ki ste mi jo izkazali za čaaa mojega bivanja pri vae. Obenem pa prosim, da oprostite moj nagli odhod. Andrew Obed, 5. Ambulzačai vez, ki ee ga ameriški filmeki Igralci kapUi le peeftali špaaeki Ijodaki vladi. Civilna vojna ni odpra-vila suienstva na jugu Washington. — Civilna vojna je formalno odpravila sulen-etvo na jugu, toda ne dejansko. Za plantažne delavce to še obstoji. Ekonomsko so plantažni mezdni sužnji mogoče še na slabšem kakor so bili telesni sužnji. Te misli poraja poročilo zvezne farmske zaščitne administracije in biroja sa poljedelsko ekonomijo. Povprečno zasluži delavec na bombažnih plantažah le $178 na leto, delavka pa $62. Ti vladni agenciji pravita, da je malo kdo zaelužil nad $200 na leto. Doeti jih dela tudi samo sa življenje. Dve tretjini Intervjuva-nih delavcev ni še nikdar o-pravljalo drugega kakor poljedelskega dela, toda zelo redki so, ki imajo stolno delo. Le pet jih je poročalo, da so delali deset mesecev ln le trije skozi vse leto. Nadaljnjo eksekucije v Sovjetski uniji Moskve, 6. nov. —* Dvajset o-seb Je bilo včeraj obnojenfh v smrt In ustreljenih. Spoznane so bile za krive nameravanega atentata na visoke sovjetske uradnike in uničevanja poljskih pridelkov. Otroške odkriloečrat owniwnwi (l»lja » r»— — . ^«aJn«' Tonček, bistri sinček bančne-1 fekneev, bo imele tudi politično in ** ga ravnatelja, že nekaj tednov hodi v šolo. "Kaj boš pa. ko boš velik r ge nekoč vpraša tetka Ana. "Ca ae bom dobro učil, bom Indijanec, Ce pa elabo, bom bančni ravnatelj kakor očka!" ji strumno odgovori Tonček. « V Trunk^ hrioni je običajna pritožba * lTa£° ,menu^° kontrolo VZ Jov. AU niso trunkarji emešni? Druge Zl lajo", naj čim več «isprešaje", sami tično nič ne "izprešajo". Vsak hudič bi pH no, ki mu ga drugi "naprošajo"! Ko ao se klerikalne korifeje v starem krait prepričale, da govnobrbci pri Amer. Slove/ci — ta nasiv so si sami nadeli v svojih poldni kah s Prosveto, v katerih najrajši cikajoč cesarske kamrice" - nikakor ne morejo Mo ku do živega, So jim priskočile na pomoč Tp, ne bo nič. Starokrajski pisuni so pokazali,^ niso nič boljši demsgogi, kakor so novokrajaU V zmazku, ki * ni objavljen, pravijo: "Mi kri tisiramo nasprotnikovo ideologijo in ne klati mo po osebi, ki nazor izpoveduje!" V zmazku ki je že objavljen, pa pravijo: "Dopisnik ki hoče vee zjeett in si misli, da je mol, pa ji k reven mol-ek, ki mu vsaka strelica ne zadene" Bogme slabo je zadela tudi ta! Prifrčala j< nazaj v pisuna, ki je pozabil, kaj je prej zapi. eal, da on ne klati po osebah! Nuf »ed! — » Mojster atomske teorije 1 - * i V Londonu Je umrl v 66 letu starosti sloviti fizik lord Ernest Rutherford. $utherford velja za enega glavnih ustvari-teljev novega svetovnega nazora, ki ga je utemeljila moderna fizika. Njegova največji znanstvena zasluga je ta, da je proučil radioaktivni razpad in produkte, ki nastajajo s tem razpadom. Od njega izvira tudi moderni atomska teorija, Id trdi, da sestoji msterija ii pozitivno nabitih atomskih jeder in obdajajo« čih jih negativnih elektronov. Razpad materije, ki se dogaja pri radiju samodelno, je skušal Rutherford povzročiti tudi pri drugih snoveh in 1919. mu je uspelo, da je prvino duiili razčlenil v helij in vodik. Pod njegovim vodstvom je dvema mladimi fizikoma v Cavendishovem laboratoriju Cambridgeu uspelo razbijati atome. Malo pr je bil Rutherford objavil tudi senzacionaln Vest o novem odkritju: uspelo mu je odkrit pozitivno nabite elektrone, S čimer je prekuc vse dotedanje domneve o sestavi atoms. Val njegovo delo v sadnjih letih je bilo posvečen* pred vaem tem raziskavam. Sir Rutherford se je rodil 80. svgusta 1871 na Novi Zelandiji, kjer je tudi študiral na vi šokih šolah. Prišel je potem na Angleške kjer je delal pod Thompsonom in je postal pro fesor raznih angleških vseučilišč. Bilo mu je ko maj 82 let, ko je postal član Kraljeve znan stvene družbe, 1. 1908. ps je prejel Nobelovi nagrado za fiziko. L. 1914. ga je kralj povi šal v plemiški stan. 2ivalstvo na severnem tečaju O živalstvu na Severnem tečaju poroča vc | sovjetske odprave v tem koncu sveta, Psptin v eni svojih zadnjih brzojavk naslednje: | Ko smo prišli do Severnega tečaja in»0*» slišali žgolenje neke ptice, nismo hoteli verj« svojim ušesom. Videli smo ptico in «mo m slili, da je prišla pač z našim letalom do ^ vernega tečaja. Toda pozneje smo odkril.» di druge vrste operutenih živali. Kedsr mo morske globine, sprsvljsmo na dss*w kakšna nova bitja. V neki luknj » N. ^ opazili mrože. Hoteli smo jih filmst., pobili preveč plahi. Tudi beli medved. »M večkrat obiskali na 88. sporedniku. Pral dvajsetimi lati (Iz Proevete z dne 8. novembre 191? > Domače rešit. V Chicagu oe je na iniciaUJ društva 89 SNPJ ustanovila tofcatoMJJT ca Slovenskega republlčanskegs združenj» Delavske resti. Rudarjem v Wyo«n.^ * bila povišana mezde 45c pr. toni. Svetoma vojna. Italijani, ki ss^ ^ peni, so prekoračili Tegliamento * ^ k reki Piavi. Kanadčani osvojili Ta* daele v Belgiji. f p„ Ruska reM* «^^'res* * trogradu je uspele. Zečasne vu*s publike je strmogUvljene in Keren* begnil S (Dalja Is ' mokracijo. ___,n napr*^* Drugi vitalni pogoj dsm*iw ^ ^ ka eo neekaljive civilne swcMSam ^ bodščlne povsod zahtev.jo pop*» ^ k ve od države fl prave demokracije In • ^^os cerkve v njej ne ^tenej®^ deva onih, ki jih št hočejo»» Vesti iz Jugoslavije ........ ŽRTVE M ETNE NBSttCK U SMRTNE M J« I tatrniku nad Bledom *vmil toTomi svt» In potnikov, /¿J** hotelirja I« bivieg» J pol Bleda Irana Ki p kiršegs gorjsnsksis " goetilničsrjn Ja _ v torek, dne 19. oktobra proti |L se je pripetila v «ejeki Jttci huda nesreče, ki je sa-Cj tri smrtne žrtve. Dva ¡¿¡čenča »ta bila takoj mrt-rjretji ponesrečenec 22-letna ^ Sodja—pa je umrla dva u po n«¿odi- Šofer Marjan Sušnik, ssposlen m tvrdki Jožet« Resmsns na j« v torek peljal a tsft-Ltovomim avtom kolu na L)j itudenec v hotel Sport. Ko kje proti večeru Šofer a pras- y ivtom vračal v dolino, ao n,dli k njemu ie nekateri, ki k nahajali na Pokljuki pa so Lii v dolino. Bill ao to bivši " in veleposestnik Ivan z Bleda, posestnik Matko z Bleda s petletnim sinč-Jakob Kunstelj ia Gorij in 8odjeva, nečakinja gos-a upravnika inž. Hanz-1 na Mrzlem studencu, nezgode so prevosili nevar-ovinke in klance, ki ao avto-tom zelo nevarni, a ee do-vendar ni pripetila tu ie no-huda nezgoda. Ko pa ao jali v bližino vaai Zatrnik, ugledal šofer pred sabo več ¡Aih vozov, obloženih s hlo-ftofer jih je hotel prehiteti, ker je cesta za to preoska In zavil Šofer nekoliko preveč v tan, se je avto nagnil in se Érat prevrnil po strmem miku. Kakih 15 metrov pod IÉ> je avto obležal. Utínek nesreče je bil straien. «tija je vrglo v velikem lotu travnik in avtomobil se je Iri nanj in prevrnil spet dalje, nstelj je bil takoj mrtev. Tik «a je s smrtno nevarnimi, po-idbami obležala Verica Sodje-11 stisnjenim prsnim košem, ri ji je udarila iz noaa in ust. liprevrnjenim avtom pa je le-abit hotelir Kenda. Streha Inke kabine ga je stlačila in (trla glavo. Po čudnem ijučju pa so ostali skoraj pokom« nepoškodovani Ulčar, rv sinček pa tudi šofer Sui-L Ulčar se je izkopal izpod t» in odhitel v Gorje do tele- * ter poklical zdravnika dr. I Glerio z Bleda. Ko je prišel zdravnik, je ugo-da sta Kunstelj in Kenda «Vi, Sodjeva pa da je dobila * notranje poškodbe, ki jih 'htko prenesla. Ker je bila za *ot v bolnišnico preslabotna, k prenesli v hišo posestnika ■ona IVenca v Zatrniku. ¿rica Sodjeva je na Mrzlem *neu pomagala gospodinjiti * teti Hanzlovski in je bila * 22 let. Ker je izredno ** ¡n odporne konstitucije, Proovala smrti še dva dni. j*«o bila stisnjena pljuča in J vedno krvavela, je zaželela, Prepeljali k teti na Mrzli da bi umrla pri nji. so jo in tamkaj je 21. ■•dopoldne umrla. ™*niki so zaslišali šoferja J74' je izpovedal, da je Pšrugtf tieljal po tej ceati In ¡TV* Potna ceste dobro. Ko I*«Wal pred sabo vozove s C-J* menil, da je ceeU do-n «roka. da prehiti voznike, )• Mvil v stran, ae je •prevrnil. Ivana Rende se je kma-PMa po vsej Sloveniji. Saj [Z*** kot laatnik hotelov LT"1«. J'tera in blejskega f * le po vsej državi, am-r; v tujini. Kenda je bil f;^. ki je blejsko hote-rl^ifnli ns današnjo stop-Po je bil Iz 2sge pri v l-juMjanl je postal ^ Pomočnik, a se sam iz-r «kije, postal tudi ples-P-•^to pe hotelir v Uvol-Ko je oblek hotela °d*el y Bolgarijo ■■ ie poiskal družieo J d^ti«»e takratnega rj¡ íuPane Peterneln, ki 1 Bledu prvi modemi Ia f|sM|saeJ hotel, kl je dobro uspeval. Odtod tudi Kendova odločitev, da se poprime hotelirstva in dvig. ne to "obrt" na višjo stopnjo. Vedel je, da se "klnč nebeški" lahko da induatrialiairatl, če se dvigne tujski promet. Se ko je bil hotelir v LJubljani, je prirejal razne tečaje o sarviranju itd. Tu ga je spoanal tudi bolgarski poslanik ter povabil v Sofijo vodit tečaje in—najlepši, takrat «grajeni sofijski hotel "Splen-did," ki ga je tako uspešno vodil, da so kaj kmalu isti lastniki zgradili ob prvem hotelu še drugega, in sicer "Splendid Palače." Tudi med vojno je oatal tam. Po vojni je zvedel, da je na prodaj Malnarjev hotel na Bledu s vsemi pritiklinami, tudi jezerom in Gradom. Kenda ga je kupil in postal lastnik Bleda. Od tedaj se je začel tujsko-prometni Bled razvijati, Kenda je zgradil nov hotel, zgradil kabine, organiziral dotok tujcev—in če je bil Bled tadnja leta center jugoslovanske "letoviške industrije,* je to v veliki meri delo Ivana Kende. Zadnja leta pa je aašel v škripce, ker je investiral ogromne vsote v gradnje, a se dolgov, v letih krize ni mogel rešiti, že same obresti so mu požirale dohodke. Tako je prišel lani Kendov Bled na dražbo. Vse Kendovo imetje—hoteli, jezero, grad, polja, parcele—-je kupila Zadružna gospodarska banka. Vse imetje predstavlja vrednost nad 20 milijonov.— Kenda je dopolnil 62 let. Ivana Kendo so 21, oktobra popoldne pokopali na Bledu, Kunstlja pa v Gorjah. Kunstelj je bil po rodu iz Polj-ščice pri Ormožu, star 65 let. V Gorjah je imel posestvo, gostilno ln trgovino. Pokopali so ga v Gorjafr. Sodjevo pa pokopljejo 23. t. m. na Koprivniku. Samomor dveh nesrečnih zaljubljencev V Zapužah pri St. Vidu nad Ljubljano se je dokončala a samomorom tragedija dveh zaljubljencev, hlapca Marka Ne-maniča in dekle Julke Kastel-čeve. Oba sta služila že dalj časa pri posestniku Ivanu Arharju in zaljubila sta se drug v drugega. Pred meseci je Kastelčeva zanosila. Prenašala je skrbi na videz pogumno, a na tihem obupavala. Enako njen fant. Ker se je bližal čas poroda, je gospodar Arhar svetoval dekli, naj odide domov. Dekle je odšlo, a se še istega dne vrnilo in Julka je povedala svojemu fantu, da je našla zanj službo v Ljubljani. Hlapec je odpovedal službo in odšel z dekletom. Kaj se je potem od nedeljo 17. oktobra do 21. oktobra dogodilo z njima, ni znano. Morda je fant res dobil v Ljubljani delo, a ga potem takoj spet izgubil, lahke tudi, da sta z dekletom odšla od Arharja že s sklepom, ds poj deta v smrt. V petek zjutraj, 22. oktobra, so ju našli pod Arharjevim kozolcem v Zapužah mrtva. Sosed Arharjev je zagledal ppoti jutru, da se je pri Arharjevem kosolcu nekaj zabliskalo. Ko je šel pogledat, je našel tamkaj pod električnim drogom Ne-maniča in Kastelčevo mrtva, ob drogu je bila prislonjena lestev. O stvari je obveetil Arharjeve ti pa ao poklicali najprej monterja, da odklopi tok. Da sta bila oba ie mrtva, je blb očitno, saj se ju je električna žica še dotikala in pel obleke je na njiju Že zgorelo. Ko so prišli orožniki in je bil odklopljen tok, so ugotovili, da sta obugftuut ¿¿vršila samomorji*t*>rle takole: Neme nič in Kastelčeva sta prišla «večer k Trharjevemu kosolcu in sta tamkaj prenočila. Proti jutru je Nemanič prislonil lestev na slekteovodni drog, splezal do žic in vrgel čeznje dolgo lito. Nato sta si pod vodom «alj ub-ljenca aegla zadnjič v roko, fant pa*je z drugo roko prijel žico, v kateri je bil tok vieoke napetosti. Oneeveščena sta se zgrudila in kmalu umrla. Zapustila "nista sa sabo nobenega pisma, pač pa sta morda poslala po pošti pisma svojim staršem ln sorodnikom. Gotovo pa je, da sta obupala spričo spoznanja, da ne moreta dobiti take službe, ds bi lahko živela v družini. Isbrala sta si zato smrt. Marko Nemanič je bil atar 24 let in pristojen v Metliko, rojen pa je bil nekje v — Kaliforniji. Njegova družica v ljubezni In smrti, Julka Kastelčeva, je bila stara Šele 20 let in doma (s 8e-la pri Višnji gori, kjer imajo starši posestvo in številno družino, tako da je Kastelčeva ie v zgodnjih letih morala od doma za kruhom. Motpclklietična fteereia. — V Radencih se je pripetila pred nekaj dnevi huda nesreča, katere žrtev je postal gostilničar in mesar Franc Ilešič is dratovcev pri Slatini-Radencih. Peljal ae je na motoclklu, a blizu Domanj-kove gostilne je trčil y tovorni avto. Motorno kolo je vrglo na avto, Ilešič pa je obleial pod tovornim avtom s hudimi notranjimi poškodbami in zlomljeno roko. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico v Mursko Soboto, kjer pa domnevajo zdravniki, da ima tako hude notranje poškodbe, da bo le težko prebolel nesrečo. Ile* šič se nahaja skoraj ves čas v nezavesti. — Nesreči dveh otrok.—V Skor-bi pri Ptuju se je «godila v družini poeestnlee Marije Vogrin-čeve huda fteereča. Njen 17 mesečni sinček ae je plašil po kuhinji ter našsl steklenico, v kateri je bil ocet, da pripravi gospodinja kis. Otrok je sačel takoj piti is steklenice. Ko je od bolečine zakričal, je prihitela mati iz hleva ter naglo spravila otroka v ptujsko bolnišnico, kjer pa je fantiček v groznih mukah umrl. — Podobna neeroča se je dogodila v Gornji Lendavi pri posestniku Franu Rogaču, V kuhinji se je igral dveletni sin SHveeter. Blati je poetavlla na tla škaf kropa, ko je pripravljala krmo za svinje. Otrok se Je igral z metlo, se spotaknil In pade) v krop. Dobil Je tako hude opekline, da jim Je kmalu po nesreči podlegiri. Zanimiva knjiga Dva norca se sprehajata na vrtu umobolnice. Nemo stopata drug poleg drugega, oba s knjigo pod roko. Tedaj se prvi obrne k drugemu: "Ali je knjiga, ki jo bereš, kaj zanimiva r "O, da." Cez nekaj časa povzame vpra kanec: "Zelo veliko oseb je v njej, le dejanja je nekam mak>.M Knjiga, ki jo je imel s seboj, j« bil — telefonski Imenik. Klanovci spet groze s terorizmom v Fla. Diltnkt obrambna U* f a m obrnila na zvezne oblasti Waahtngtoa. — (FP) — Med najbolj notoričnlmi legli kla-novskega terorizma je Florida. Aaron S. Gilmartln, zastopnik Delavske obrambne lige ln Odbora sa obrambo civilnih svo-bodičin v Trapi, se je obrnil na zvezne oblasti s apelom, naj nastopijo prott'*klanovskim teroristom v Floridi, ki ss po Gilmar-tinovi izjavi pripravljajo, da zopet "sajaiejo proti CIO," Gllmartin se je obrnil na La Follettov eenatni odsek In jus-tlčni department. Na prvega se je obrnil, naj prične s preiskavo teroristov, ki so pred dvema letoma ugrabili v Tampi Eugena Pulnota in Joeepha Shoemaker-ja in slednjega tako pretepli, da je nekaj dni posneje umrl. Pri sadrtji obravnavi so bili teroristi popolnoma oproščeni. Gllmartin Je rekel, da so obtoženi' klanovci med obravnavo ponoči terorisirali državne priče, itirje obtoženi policaji pa ao «e bahall, da jim be «opet kmalu vrnjena sluiba. On je tudi rekel, da je v Floridi dosti evidence o klanovskem terorismu, toda ni mogoče dobiti ljudi, ki bi upali nastopiti proti teroristom kot priče. In ker državne oblasti ne ganejo proti njim, je potrebno, da to stori «vezna vlada. Gilmartln je apeliral na jue-tični department, naj se proti floridskim teroristom posluži e-naklh metod kakor se je proti operatorsklm pobojnikom v krvavem Harlanu, Ky. V tem primeru je department segel po neki stari postavi, ki je naperjena proti ljudem, ki delajo saro-to sa krienje ustave. Klanovci ae po isjavl Gilmar-tlna pripravljajo, da preprečijo organ!«lranje poljedelskih in sadnih delavcev. Na organlsa-torje CIO bodo navalili, ko pričnejo s večjo kampanjo. , Glede oproščenih teroristov nI država pod vzela še nobenega koraka, da pridejo ponovno pred sodišče, kakor je odredilo vr hovno sodišče. Državni proseku tor pravi, da jih ne more ponov no tirati pred istega sodnika, governer pa noče imenovati drugega sodnika sa ta proces. Monopolisti imajo svobodne roke Dvanajst družb kontrolira večino mlaka, žita in bombaia Včasih je bilo v Ameriki veliko grmenja proti monopolistom. Politični aspiranti so v svojih kampanjah "razbijali" truste, da je bilo veselje. "Rasbljala" Jih je tudi vlada. V U namen je leta 1892 kongres sprejel Uko zvanl antitrustnl zakon; nekaj let pozneje Je v isti namen u-stanovil zvezno obrtno komisijo, ki je bila dolga let* le poli-tlčna Žoga. Tudi zvezna meddržavna trgovinska komisija Je bila pod Wllsonovo administracijo deloma ustanovljena v ta namen. Toda bolj kot so "rasbijali" truste, bolj so rasli. In tudi še rastejo — bolj ko kdaj prej. 8koraj js nI Industrljs, kl bi ne bila v senci monopolistov, ali pa popolnoma v njih rokah. Pred nekaj leti je po nalogu kongresa pričela študirati to faso ameriškega gospodarstva zvesna o-brtna komisija in potrošila $150,000. Toda njeno poročilo je bilo porlnjeno na polico, ker je tako bolje «a monopoliste. Na pritlek rasnih strsnk je bilo do sedaj objavljenega le okrog polovico. V to poročilo se je poglobila Farm Reeeareh Inc., in vrgla nekaj luči na mlekarsko, iltno in bombaino industrijo. Dvanajst družb na primer efektivno kontrolira to Industrijo. Sest mlekarskih družb na primer pokupi eno tretjino vsega mleka v Ameriki. Te družbo so: National Dairy Products Corp., ki je v prvih desetih letih svojega obstoja abeorblrala 181 mlekarskih družb, nadalje Borden Ca, Swift a CO., Armour a Co., Beatrice Creamery Co. in Fairmont Creamery Co. National Dairy, ki je bila apo-Četa v Wall 8treetu, produclpa in postavi na trg 88% vsega sira in 11* sladoleda v Ameriki. V Delawaru, Maryiandu, Vlrgl-niji in svesnem distriktu — District of Columbia— pokupi 48% vsega mleka, v Ohlu, Ml-chlganu, Novi Angliji in New Yorku 80%, v aeveroatlantaklh državah pa 18%. Med letom 1989 in 1984, v dobi največja krise, je deeet družb, ki se v glavnem pečajo « distribucijo mleka, naredilo 87 milijonov dolarjev profita ali 10,81% letnih dividend. fie bolj v pesteh monopolistov so člksike iltnioe, od katerih j« 86% v rokah treh kompanij — Cargill-Iliinois Warehouse Corporation, Rosenbaum Broš. in Norris Grain Co. Te druibe efektivno kontrolirajo ves člkalki žitni trg in lahko poljubno ustvarjajo umetno pomanjkanj« ali pre višek M ta na trgu. In ipe-kuliranje na čikaikl žitni borsl, največji na avetu, j« notorično. Manj kakor en odstotek na tej borzi prodanega ali kupljenega žita pride taktično na trg. Z drugimi bossdsml: vsako srno gre skoei prste 99 ipekulantov prodno pride v mlin, ali pa tudi samo na trg. Bombažna industrija odnosno trgovina pa js v krempljlh treh kompsnij Anderson, Clsyton a Co., G. ^L McFadden a Bron ter Well Bros. Leta 1984 so te tri firms pokupile 80% vsegs bombažnega pridelka v A mer i ki. Zvesna obrtna komisija prs vi, da te tri družbe Uvajajo e nek vpliv na bombažne «ene ka kor prej omenjene tri člkaike žitniške družbe na žitni trg. Po-I j ubito lahko ustvarjajo pomen J kanja ali pa odvttsk fcombažs na trgu, kakor velikim špsku Isntom bolj ksis. Monopol Js naravni rasvoj kapitalizma, naraven namreč p« zakonih kapitalizma. Valed teg»i je tudi velik fiaako "rasbijanje" trustov. Ns trostov ne Ipekuls-cije ni mogoče odpraviti pod ka pitaiizmom. Izhod je v seclaii zaciji is velesadruiniitvu. HUMOR Janes In Jože Is Ribnice sta morala skupaj v bolnišnico. Ležala sta na dveh sosednih posteljah; oba sta imela sslo hud protfn, ki so gs zdrsvill s masažo. Toda med tem, ko «e Je ianmt pri maaaii korajžno smehljal, Je Jote kar tulil od bolečin. Nekoč ae je pe Joe le opogumil in začudeno vprsiaJ Janeza: 'TI, Janes, kako pt, da tebe nič ne boli, kadar te masirajo? Smehljal ee, meni gre pe kar na Jok." Janes se Je «vito nasmehnil: "Misliš, da aem take asemen kakor ti, ds M si dal drgniti bolno nogo T T Jože In Jaka se prepirsU. Jo-že «evpije: "Te bom ie ie neu-čil olike r Jaka ga pa ogorčeno «avrne: "Mene ie ne, Joie, mene ie ne!" e "Včeraj sem ef dal zaverevsti glas aa slo tisoč dolarjev," pre Od leve preti Il M. M. flsymezafc, John Mr C. Da via. » "In zakaj vam zavarovalnica ne izplača denarja T »eni kritik strupeM, Kitajska vojna in surovine t V Tokiju so naili najlepšo prispodobo, da osnačljo počasnost vojaških operacij v Kini. Nlpon-sko napredovanje gre naporno kakor čoln ekosi močvirje. Preko 800,000 niponskih vojakov je ob koncu ssptsmbra že prešlo na celino, odločitve pa še ni. če se kitajska vlada ne ukloni vojaški nadrejenosti Niponeev, se ne vidi, kdaj se konča nesrečni pohod. Kitajska obsega 18 pokrajin, ki tvorijo Kino v ošjem smislu, 8 «apadni (Tsinhaj pa 8in kan), 4 mongolske (Dšehol), Sahar, 8ueijuan, Ninghsia), Tibet ln kit Turkestan. Dejansko je la-gubila Džehol 1. 1983, da ne govorimo o Mandžuriji, odtrgani od nankinško vlade 1, 1981. V oelem meri osemlje nad 10 milijonov km1, ksr js vsč ko dovolj, da izčrpa š« tolikšno armado, lasedba kake pokrajine še nikakor ne pomeni ureditve nad sorstva nad podvrženim osem Ijem. Oboroženi oddelki ostanejo vpadniku ss plečl, gs vsno-mer vznemirjajo ln silijo, da ss ne odmakne predalsč od svojih bas. Niponska vlada sklicujs sestanke politikov in dsnarnikov, da bi bres «potike mobilizirala državna arsdstva , .. Vojski si preskrbujsjo a "sennibari" v na-di, da prineeo celo kožo i« ognja "Sennibar" J« anamonlt tališ man, obstoječ i« paau, kl «1 gs bojevnik ovije okoli šelodoa In na ksterem Js tiaoč oasb nspra vilo voael. Koliko potrpljsnjs, ds nagovoriš 1000 ljudi tsr Jih prosiš, naj ti savoaljsjo bodoči "saj nevarje"! Toda vojn« ae nadaljuje In na da bi človek dvomil o hrabrosti boraev, al lahko reče, da a« mar-aikakemu potrjencu se ljubi poginiti aamo ss to, da bo Kina "kainovana". Kadar kaka država zagotavlja «voj namen, šivati v dobrih odnošajlh a sosedi ln trdi, da ss samo nekatero kitaj ako oeebe protlvljo prisrčnemu sporasumu msd obema dria-vama, je težko privoliti v to, naj se aa avarllen agled žrtvuje nekoliko ato tisoč ljudi. Tokio Isjavljt* dh ga nedo-ststek surovin tsr prsobljuds-nost silita, laksti svoboden dostop do virov in do vnsnjlh trgov. Naotaks Sato, blvil poslanik v Pariau, bivši vnanJI minister, eden ndjbolj ursvnovsšsnNt mož ns Nlponskem, ss Js lotil probleme ns svojem predavanju v Pariau 87. Jan. 1986. Najprej ta ugotovitev t "V današnjem mednarodnem položaju al ne moremo mlalltl mnoitvonega premikanja prebivalcev is ene dešele v drugo 1 Ce se laaeli 90 do 60,000, celo 100,000 ljudi, ae a tem raano prispeva k rešitvi vpreisnjs o stanovnlitvu v Niponu.M Ali bo Tokio našel na asij-sklh tleh prostora, kolikor mu ga nedostaJaT Dr. WsllIngton Koo, prvi kitajski sastopnik pri Ligi narodov, je isjavil 16, sept. 1087: "Cesto slišimo, da letni prirastek 800,000 duš sili Ni-ponce, ozirali se po novih pokra-Jinah. V 40 letih, kar upravljajo Formozo, Niponci niso mogli na njej nastaniti niti 260,000 doseljencev. Trideset let po pri ' ključltvi Koreje štejejo ondi le 1500,000 niponskih preblvekev. ; te četrt stoletje Imsjo Nlpor*J glavno besedo'v Južni Mandžuri-j JI, svojcev pa tam imajo komaj 300,000. Resnica je, de poseljenost ondi ol tolikšna kot po nekih evropskih deželah ali pa v kaki kitajaki provinci kot Ilo-|pejH To stoji, da se Nlponec nerad | iseelf. Agrarna preureditev in | industrializacija sta dva pripomočka, da ae sapoaii sUnovni-1 Štvo, čigar naraščanje se bo u-! stalilo šele v kakih 20 letih. Pa vrnimo se k Natanko Hatu, ker skušemo primerjati dve tezi: "Surovine in vnanJI trgi —• i trdi dr. Sato — U» *ta problema, ki sta bila v preteklosti pogosto vsrok nevernih spopadov. Kako : se ponujeta probleme sa Nlpon-i sko? Vsemi mo najprej zadevo 1 a uro vin. Leta 1984 je Nlpon u-vozil neobdelanega bombaža, volne, litine, petroleja, celulooe, kav-čuks se okroglo vsoto I milijsr-do 107,167.000 jenov, to je 48.6% vsega letnega uvsaa. Vel U pri- lki ao mujiii eipenaki indus- trljl, torej ja umljive, ds si skn-šsmo zagotoviti prost dohod do surovin ter se odločno protivi-mo poskusom, kl nsm morda hočejo onemogočiti take nakupe." Toda Nipon nI iskal surovin na Kitajakam. Dt. W. Koo je mogel trditi t "Ako Niponoem ne-dostaja surovin na področju njihovega cesarstva In Če ao odvisni od tujih «slog, to še ne opravičuje oboroženega napada ns mirnega meješa. Sicer pridelki, katerih potrebuje, večjidei ne prihajajo i« Kine, pač pa i« drugih držav. Surova pavola n. pr. is USA, petrolej ls Amerike ln niaoasmake Indije» želeso is Indije Ur Mslajake, volna ia Avstralije, leseno testo ia Kanade in aksndlnsvekih držav. Kar aa tiče premoga in soje v Mandžuriji, so prvege že iakoriičali Niponci, drugo so si ps mogli pridobivati ns prostsm tržišču, preden so oaemlje zasedli s svojimi Čstsmi." Nlpon očlvidno ups razviti v Kini pridslovsnjs surovin, ki mu msnjksjo, n. pr. ojsčltl bombažne nsssde v Hopeju, pridelek volne v Sueijusnu, kopanje premoge v IsnsIJu In želesne ruda v dolini Jsng Tssjs. Ali izkoriščanja teh bogsstev zahteva čaaa ln dsnarjs. Poleg tegs vedo v Tokiu prsv dobro: čs Avstralija ne bo prodajala svoje volne sli Indija svoje psvole, ae boete u-plrsli uvosu niponskih tkanin. Nlpon bi mogel bres vojne Is-rsbljstl kitajska prirodna bogs-atvs. Blssti v asvsrnl Kini Je lahko dossgsl znatne uspehe v gospodarskih vprašanjih. Ako la-vasmsmo rudnika v KsJIsnu, ki-nobrltansko podjetje a 4 milijonskim pridslkom ns leto, ao Niponol udeleženi domsls v vssh pridoblvslličlh premoge. Nlponakl nsčrt predvideva raavoj bombainega pridelka v Sov. Kini. Tods Nsnklng Ims tudi «vojsgs, kl «e tiče «l«atl po-krsjlns fisnal. Ako bi Nlpon ho-tsl prepustiti KlUjakI, naj prl-deluje tisto vrsto bombaia, ki as najbolj prllsgs njeni Industriji, ne bi bilo nobene aspreke msd obema atrsnksms. Vendar Tokio tali valllti Kitajcem avoje vrata, ksr bi pomenilo propad do-msčs kitajske obrti. To ja tiha želja v mikadovlni: odkrlžati ae nsljubegs tekmece In as polastiti njsgovih surovin. Samo po sebi se rssuma, ds morsjo take aamopfšns metode voditi do Ursnjs in buditi nssa-u pen Je v Industrijskih krogih ns Kltsjsksm. Ko Je nsdaljs Nlpon postsvil v vahodnem Hopeju vlado po avojem iaboru, se Je politični znsčsj nlponskegs šlrjs-njs po severni Kini Is prevsč o-čitno razodel. Ne čudimo ae, čs je Nsnklng bres nsvdušenjs sprejel neke lelje po želesniških koncesijah, plastičnem sredstvu sa ojačsnje vpliva po novih pokrajinah. Bombardiranje odprtih mest ps tudi ne bo ustvsrilo podlago sa kino-nlponsko gospodarsko sodelovanje. Po taki poti Je, žal, krenil Nlpon, da popa-r! dobro voljo kakega Cang Kaj Seka, kl ja sa aporasum s NI-ponom ..1 Pomanjkanje aurovln ne more opravičiti tabruhov surovosti. "Vprašanje surovin si ločiti od celote goepodsrsklh, flnsnčnlh In političnih problemov," je larekel pred malo tedni v ^igl narodov francoski sastopnik P. Faure; "ali ne bodo omikani narodi mislili neki dsn — čim prej — na pametno in človeško rešitev? A-ko pe naj bo rešitev u nekatere aemo strsteškegs pomene In če naj omogoča preekrbltev sa bodočo vojno, tedaj problem aurovln nI več ekonomskega snačaja. Ta problem bo dobil praktično rasvozlanje, trdno In trpežno, šele v pomirjenem svetu. Ako naj se surovine, motnost) sa Is-seljevsnje In sa delo, krediti dado ns razpolago kaki državi, se mora (o zgoditi v znamenju miroljubnosti, ne pa z namenom hegemonije ln oevajanja." To naziranje ae atrinja a onim, ki ga je larekel 1. 1985 alr Hemuel Hoere In I. I9.T7 belgijski kralj. Cas M še bil — meni Rene Delavigbe, v tedniku l/Kuropo Nouvelle — da Tokio posluša glas takih mož kot Sato ter opusti pot, ki so mu jo sačrtali vojaški isvedencl, n. pr. Araki, sa-varovsni bolj v nadvlado nad svetom nego v blaginjo Uudatva. -«.«a r IL DOSTOJlVSnJ: Bratje Karamazovi -FeatoeesU Sekaj j« gotalo v AljoAevem srcu, nekaj «• j« zdajci bolestno napolnilo, aolse vzhičenja so mu vrele is pra . . • Razprostrl jt roka. vzkrik- nil in sa prebudil ... Spet krsta, odprto okno in tiho, resnobno, razločno či tanje Evangelija. Toda Aljoša ni več posluial čitanja. Čudno, zaspal je na kolenih, a zdaj je stal na nogah. In mahoma, kakor da se je odtrgal s mesta, ja stopil s tremi trdnimi, urnimi koraki tik krste. Celo z ramenom je zadel ob očeta Paisijs, ne da bi kaj opasil. Ta je sa trenutek vzdignil oči in ga pogledal iznad knjiga, a takoj jih je spet odvrnil, slu-teč, da ee je zgodilo s mladeničem nekaj po-aebnega. Aljoša je kake pol minute zrl na krsto, na skritega, nepremičnega, zleknjenega mrtveca v njej, s sveto podobo na prsih in oglavnico s osmerokratim kritem na glavi. Pravkar je bil ie slišal njegov glas in U glas mu je Se zvenel po ušesih. Prisluhnil je še in čakal njegovega zvoka ... a v tem se je zdajci ostro obrnil Ur odšel iz celice. Tudi na pomolu se ni ustavil, ampak je naglo krenil nisdol. Njegova duša, polna vzhi-čenja, ie koprnala po svobodi, prostoru in šir-javi. Široko in nedogled no se je bočila nad njim nebeška kupola, polna tihih, sijočih zvezd. Z zenita do obzorja se je še nejasno vlekla dvojna proga Rimske ceste. Sveša, do nepremičnosti tiha noč je objemala zemljo. Beli «tolpi in zlate kupole stolnice so se svetlikale na safimem nebu. Razkošno jesensko cvetje po gredah okoli hiše je bilo zaspalo do drugega dne.| Bilo je, kakor da se zemeljska tišina slivs z nebesno; skrivnost zemlje se je stlksls s skrivnostjo zvezd . . . Aljošs je stal in gledal — in sdajci se je vrgel na zemljo ka-kor pokošen. Ni vedal, zakaj jo objemlj«, ni si dajal ra-čuna, zakaj sa mu tako nepremagljivo hoče, da bi jo poljubil, da bi jo vso pokril s poljubi; toda poljubljal jo je plakaje in htipaje, oblival jo s solzami in se v brezumnem zanosu zakli-njal, da jo bo ljubil, ljubil na vse večne čase. "Oblij zemljo s solzami svoje radosti in ljubi te svoje solze ..." mu je sasvenelo v duši. Zakaj je plakal? O, v svojem vzhičenju je pla-kal celo zaradi teh zvezd, ki so mu sijale in brezdanjosti, in ''ni ga bilo sram brezumja." Kakor da «o se niti od vseh teh neštetih svetov božjih mahoma strnile v njegovi duši, je vsa trepetala, čuteč dotik "drugih svetov." Hotelo se mu je, da bi odpustil vsem in za vse ter prosil odpuščanja, o, ne zase, ampak sa vse ljudi in za sleherno stvar — "saj same prosijo drugi," mu je spet sasvenelo v duši. Toda s slehernim trenutkom je očitno in malone pri-jemljivo čutilr kako ae naaeljuje v njegovi duši nekaj trdnega, neomajnega kakor nebeanl avod nad nJim. Nekakšna Ideja ae je polaščala gospodstva nad njegovim umom, in to za vae življenje in na vse veka vekov. Ns semljo se je bil vrgel šibek mladenič, a vstal Je ss vae šivljenja utrjen borec — in tega se je zavedel mahoma, prav v tem trenutku svojega zanosa. In nikoli, nikoli v vsem svojem poznejšem življenju ni mogel Aljoša pozabiti te minute. "V tisti uri je nekdo posetil mojo dušo!" je dotlej govoril, trdno u ver jen o resničnosti svojih besed. Ces tri dni je odšel iz samostana, kar se je ujemalo tudi s besedo njegovega pokojnega starca, ki mu je bil ukasal, naj "biva v svetu." (Konec prvega zveska.) DRUGI ZVEZEK Mitja I Kuzma Samtonov Dmitrij Fjodorovič, ki mu Je Grušenjka pred evojim poletom v novo življenje velela sporočiti svoj poslednji pozdrav in željo, da bi se večno spominjal urice njune ljubezni, je bil v tistem trenutku, ne da bi le količkaj slutil, kaj se je zgodilo z njo, takisto strašno razburjen in v skrbeh. Zadnja dva dni je bil v takem nemogočem stanju duha, da bi bil res lahko obolel za vnetjem možganov, kakor je pozneje sam govoril. Aljoša ga prejšnji dan ni mogel zjutraj poiskati In tudi brat Ivan se tisti dan ni utegnil sestati z njim v gostilni. Domačini, pri katerih je stanoval, so na njegov ukaz utajili njegove sledove. Tista dva dni je doslovno dirjal sem t«r tja, "boreč se s svojo usodo in iščoč rešitve", kakor se je potlej sam izrazil, in je celo v neki nujni zadevi za več ur odhitel iz mesta, naj mu je bilo še tako strašno odpotovati in apuatiti GruŠenjko le za minuto izpred oči. Vae to ae je pozneje kar najpodrobneje in najnedvomneje pojasnilo, a mi bomo tu dejanako omenili samo najpotrebnejše Iz zgodovine teh groznih dveh dni v življenju Dmitrija Fjodoroviča, poslednjih dveh pred strašno katastrofo, ki je tako nenadoma izbruhnila nad njegovo usodo. Grušenjka, čeprav ga je takrat za kratko urico resnično in iskreno ljubila, to je letina, ga ja vendar ob istem času katerikrat uprav neusmiljeno in okrutno mučila. Najhujše je bilo to, da nikakor ni mogel uganiti njenih namenov ; z dobroto Sli silo ji tudi ni bilo moči ničesar izvabiti: vdala se ne bi bila za nič na avetu, le razsrdila bi se bila in se povsem odvrnila od njega — to je bilo zanj jasno kakor beli dan. Mitja ja takrat docela pravilno slutil, da je tudi sama v nekakšni borbi, v nekakšni neobičajni neodločnosti in se za nekaj odločuje, pa se ne more in ne more odločiti, in zato se mu ni bres razloga krčilo srce ob misli, da jo mora časih obhajati kar sovraštvo do njega Jn njegove strasti. Tako je morda tudi bilo; a tega, kaj prav za prav teži Grušenjko, vendarle ni mogel doumeti. Vse vprašanje, ki ga je mučilo, je imelo v bistvu samo dva kon-sa: "ali on, Mitja, ali pa Fjodor Pavlovič." Tu je treba opozoriti na nesporno dejstvo: bil je trdno uvarjen, da bo Fjodor Pavlovič (če ni že storil tega) neizogibno ponudil Grušenj-ki pravnoveljaven zakon, in niti trenutek ni verjel, da bi stari sladostrastik res upal doseči svoj namen z bore tremi tisočaki. Tako je sklepal Mitja, kar Jfe poznal Grušenjko in njen značaj. Zato se mu je časih tudi lahko dozdevalo, da sta vsa Grušenjkina muka in vsa njena neodločnoet aamo posledica tega, ker ne ve, katerega Izmed njiju naj si izbere in kdo izmed njiju bo ugodnejši zanjo. O bližnji vrnitvi "oficirja", to je tistega usodnega človeka v Grušenjkinem življenju, ki je s takim nemirom in strahom čakala njegovega prihoda, pa ni — to je čudno — te dni niti v sanjah pomislil. Res je, da je Grušenjka zadnji čas z njim zelo malo govorila o tem. Vendar pa je bil iz njenih lastnih uat docela poučen o pismu, ki ga je bila dobila pred mesecem dni od svojega nekdsnjega zapeijivca, in deloma tudi o njegovi vaebini. Takrat mu je Grušenjka v zli minuti pokazala to pismo, toda on mu v njeno začudenje ni prlaodil ni kakega pomena. Zelo težko bi bilo pojaaniti, zakaj ne: lahko da samo zato, ker si, potrt od svoje mrzke in strahotne borbe z rodnim očetom za to žensko, vobče ni mogel več misliti ničessr na strašnejšega in nevarnejšega saae, vsaj ob tistem času ne. V ženina, ki naj bi ae po petletni izginulosti mahoma odnekod pojavil, pa kar ni verjel, zlasti ne tega, da bi prišel kmalu. In "oficirjevo" prvo pismo, ki ga je bil Mitjenka videl, je tudi res zelo neodločno govorilo o prihodu tega novega zopernika: bilo je jako megleno, zelo visokoleteče in napolnjeno s samo čustvenostjo. (Dalje prihodnjič.) PROB VITI sta do tal — s tem edinim u-spehom, da je tudi njih v pišem številu asimilirala ista civilizacija; mongolska dinaatija izumrla. Mongoli so postali Kitajci. Tudi novi vek ne kaže drugačne podobe. Saj so Kitajsko skoraj cel* tri stoletja, od 1644. do 1911., t j. do proglasitve ra-pubilke, vladali "tujci", to se _ ki so ilnl-C je izgubili da to niso kitajski Mandžurija je kratko postala kitajska pokrajina, in vanjo se je priselilo 30 milijonov Kitajeev, da Jo kolonizira. Takšen je nauk kitajsk? zgo-ovine do današnjega dne, in Kitajci ne vidijo prav nobenega vzroka za domnevo, da bi prihodnja stoletja in tisočletja moglo biti drugačs. Predobro se zavedajo skrivnostne moči Kitajska, zato jim Audi sedanji vpad osvajalcev ne jemlje miru. Toda to ni mir, ki bi ga samo nam Evropcem hlinili, temveč pristna, resnična filozofska samozavest — ne smemo nam reč pozabiti, da je sleherni ku-i, sleherni kmet, še posebno pa sleherni uradnik filozof;, tudi to je kitajska tradicija. Nemara je ta notranja samozavest eno izmed najvažnejših pojaanil uganke, oežno ogledamo osvojitve, ki jih je morala Kitajska prestati, pa bomo razumeli zaupanje in čudovito hladnokrvnost vseh Kitajcev sredi med konflikti, ki-pečimi okoli njih. Prvi vpad, ki gs je doživelo "nebeško cesarstvo" In ki si ga še lahko v zgodovini natanko ogledamo, ni star nič manj ko dva tlaoč let. Takrat ao prišli Tartari na Kitajsko. Preplavili so dešelo, ae tam naselili In zavladali nad Kitajci. Toda hkra-(u ao as ženili a Kitajkami In ai privzeli kitajake šege in i vade, ae pomešali a ogromno množico Kitajcev — in konec je bil, da danes sicer nimamo več tartarske države, sato pa kitaj sko. Potlej so prišla turkmen-ska plemena. Podjarmili so Kitaj ako tja do rake Jangve. toda usoda zmagovalcev Je bila »»tanko. takšna k s kor prvič celo njihovo ime je utonilo v pozabljenju. Skoraj tisoč let bo že tega, ko ja vdrlo na Kita jako apet drugo pleme, kitsko — njihovo ime pozna danes le še znanoat — in potem naglo še druga: vsa ta plemena je pogoltnil čaa. Naposled so prišU Mongoli pod Dftingiakanom. Vso Azijo so preplsvili, ugonobili kitajsko civilizacijo in razdejali njih «ne- rodni izbor naj nesel; še danes je tako, da tisti, ki so cesarju služili in danes kuomintangu (državni stranki, ki vlada današnjo Kitajsko, op. ured.), upravni uradniki, učitelji in drugi državni nameščenci, zastopajo pravo Kitajsko. Ti-Ijudje so nenadomestljivi; brez njih bi orjaška država sploh ne mogla živeti državnega življenja. Tako se da edini problem, ki danes daje Kitajce v globini njihove duše, zgostiti v besede, ki jih je izrekel eden izmed njihovih voditeljev: "Ali se je boljše danes postaviti Japoncem po robu, ali naj pa iskreno sodelujemo z njimi, da rešimo naše in naših sinov življenje in pokažemo našim vnukom, kako uženeš sovražnika?" . Gospod Smola je bil kar najbolje vzgojen in kar rtajobzir-nejši mod. Žal ja bila pa njegova žaloatna usoda krivs, ds ja sašel v položaj, kakor ja na primer tale: Smola (dekletu, ki mu je odprla vrata): Povej mi. dušica, aH atanuje tukaj doktor Köves? Mladenka: Dragi gospod, jas nisem služkinja, ampak družinski čista. Ds, doktor Köves stanuje tukaj. Smola: Oprostite, milostljiva gospa, toda doslej me še ni do-etela čast, da bi vas spoznal... Gospodična: Saj sem Še dekle. Gospenja sestra sem. Smola: To je smola. Prosim vas, oprostite mi. (ljubeznivo.) Ali bi hoteli biti tako dobri, mi-ostljiva gospodična, in mi povedali, ali je milostljiva gospa doma? Preteklo zimo me je v Sv. Antonu povabila, naj jo obiščem in tako sem si privoščil to vese-je. Smola (čaka v salonu. Ces nekaj minut se prikaže Ijybka mlada gospodinja. Mladi mož se vljudno prikloni in ji poljubi roko) : Kako se kaj počutite, milostljiva gospa? Gospa: Hvala. Zelo slabo. Sinček je bolan, Davico ima. Smola (dobrodušno): Saj to ni nevarno. Gospa: Ni? Smola: Kako pa gospod soprog? 2al mi je, da ca nisem našel. k Gospa: Oprostite... moj mali joka . . . Takoj se vrnem (Odide.) Gospodična: Proalm vae, ne vprašujte moje aestre po njenem možu. Včeraj sta se sodni j sko ločila. Smola: Hudirjal Gospodična: Tega seveda niste mogli vedeti. (Gospa vstopi.) Smola: No? Kako je s bolnikom? Gospa: Dečko ss hvala Bogu bolje počuti. Smola: No vidite 1 Malega Hanzija bi bilo zares škoda. Tako srčkan fantiček je. Ismed vseh otrok mojih znancev mi najbolj ugaja. Moji mali nečakinji pravim, da bi bil samo Hanzi njsn pravi tovariš sa igranje. „ Gospa (hladno): Saj mu je ime Kurt. Smola: Res? Ni mogoča! Gospa: Oprostita, gospod, to bom jsz vendar vedela! Smola: Ali imate še kakšnega fantička? Goapa: Ne. Smola: Sicer je pa to vseeno! Naj bo Kurt ali Hanzi, zalo rad ga Imam kljub temu. Zaradi mene bi bil lahko tudi Bonifacij. (Pristransko.) Danes imam hu-dimanovo smolo. CPrsmišlja, o čem naj bi govoril, tedaj zagleda na steni sliko. Duhovito): Kdo je naslikal tega Rembrand-ta? Gospa: (hladno): Schwind. Smola: Polomija! (Bi rad popravil svojo napako). Krasna slika. Med brati je vredna petsto dinarjev. | —P«d*nt«d PietuM». Slika kaže veliko sovjetsko jeklarno v Magnitogorsku. kajti zdaj otroci hudo umirajo .. . (Odide, gospodična ga spremi na hodnik.) Gospodična (zunaj): Vidi se vam, da ne veste, da je doktor Kttves tajni svetnik in da gre njegovi soprogi naslov "gospa avetnikova", čeprav je ločena. Smola: Tako? Tega nisem vedel. Gospodična: Moji sestri je ze- lo hudo, ker ste ji tako namignili, da ne živi ve svojim možem. Zbogom. (I mladega moža v zadregi vrati.) Smola: Danes imam pr^ mano smolo. (Služkinja prid odpre vrata.) Smola: Poljubljam roko, lostljiva gospodična. (Odide.j Agitirajte za Prosveto! Ali sto narota! mi dnevnik "Prosveto"? Podpirajte roj Ust! Alskaaader Trojanovnki gov a >ena. sovjetski poslanik Goapa (ledeno): Pri priložnostnem nakupu smo dali ssnjo dva tisoč dinarjev. Smola: Tako? (Sedi kakor na žerjavici.) Gospa: Strokovnjaki jo cenijo na tri tisoč dinarjev. Smola: Strokovnjaki so navadno največji osli. Gospa (ledeno): Ocenil jo je moj brat In on je zaprisežen strokovnjak. Smola: Zaprisežen strokovnjak je seveda čisto nekaj dru-gegs! (Hoče obrniti pogor drugam.) Kateri dan eprejemate obiske, milosti j i vs goapa? Goapa: Nimam nobenega določenega dne. Ta sprememba v mojem zakonu . . . Smola (da bi ji prihranil mučno prisnahj*): Da. da. Slišal sem o tem. Gospa (sibirsko hladno): Ali o tem kaj govore? Smola: Na. Samo tako mimo grede sem slišal. (Vstane.) Goapa