198. številka. Ljubljana, petek 29. avgusta. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Isbaja vsak dan, izvzemat ponedeljke in dneve po praznikih, ter veha p« posti prejeman, za av»t'o-ogerske dežele sa celo ieto IG gold., sa pol leta 8 golđ. ■a Četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doti za colo letu 13 gold., za čotrt leta 3 gold. 30 k .. za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na don; se računa 10 kraje, za mes?c, 30 kr. za čem let*. — Za toje dežela M celo teto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šo!av> In » dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila plačuje od četiri ■topne petit-vrate 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr« do so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali veSkr&t tiska. Vsakokrat se plača štempolj za 30 kr. Dopisi naj se iz'/ote frankirati. — Itokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". 0pra>vništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, roklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiš
Konservativna stranka in Slovenci.
Kjer koli se v zgodovini pokazuje živo narodovo ali državno življenje, prikazujejo se tudi stranke. I'»as politično najbolj nadarjeni in najsvobodnejši narodi imajo naj odloČneja snovanja posameznih strank. Sto-prv bojevanje in dotikanje nasprotij prinaša polno jasnost in vse skrito bogatstvo narodovih moči j na beli dan. 8 tem je potreba in korist snovanja strank dokazana. Te stranke nijso, kakor mnogo bojazljivih in kratkovidnih ljudij sodi, škodljivo zlo za držaro. Stranke so izliv naturne sile. —
Državoslovci razločujejo štiri glavne stranke: liberalno, konservativno, radikalno in absolutistično. Kazen teh so v državah z mešano narodnostjo še narodno stranke, in tam kjer so razna religijozna mnenja tudi cerkveno-politične stranke, ki se zarad religijoznih ali staaovskih obzirov tudi politično ločijo od drugih in vero v politiko zanašajo, da si, prav za prav, ne bi smele šteti se med politične stranke. — Predaleč bi nas vodilo, ko bi denes o vseh teh strankah govoriti hoteli, za to hočemo samo o „konscrvativni" stranki, kakor se pri nas pokazuje, besedo izpregovoriti.
Pri nas med Slovenci smo imeli skoro do zdaj samo narodno in nenarodno stranko. Stoprv dve leti sem jc sosebno neka terim prenapetim duhovnikom v Mariboru, Ljubljani in Gorici, ki na novinarskem polji delajo, tako greben zrastel bil, da nijso bili več zadovoljni z „narodno" stranko, temuč so naenkrat začeli govoriti z nmi konservativci". To vse vsled nemškega vpliva. Tako se je stvar razvila po sili in sama po sebi, da imamo zdaj mi  napredni in svobo-
Metek«
Meta Holdenis.
(Roman, francoski spisal Viktor Oierbullea.)
Poslovenil D a v. Uostnik
Tretji del.
IX.
(86. nadaljevanje.) Tako jc govorila brez prenehe, mešajo vse glase, oporekajo si, a veduo je došla zopet na ta nespremenljivi skep: — ah! Toni, kako sem nesrečna — pa je začela jokati.
Ker jc odločno odbijala moje tolaženje, vjezim se, zovem jo bedasto, trmoglavo; povem jej malo negladko, da stvar nij tako huda, kakor misli, da je edina nevarnost, ki so mi zdi neresnobua, prenapetost in preobilnost njenega tugovanja.
— To bodemo videli kmalu, mi odgovori, ter nagrbauči obrvi.
domiselni ali liberalni narodnjaki — sebi na sproti eno stranko,  ki se imenuje konservativna in včasi tudi „pravna" — lucus a non Iucendo.
Da je „konseivativna" stranka pri nas vsled tujega neniško-klerikalncga vpliva po sili vzgojena, to je gotovo, ker je nenaravna pri nas Slovencih. Kajti kaj pomeni to „konserv at i vnos t" V Beseda prihaja \l latinskega „conservare" in pomenja „obraniti" ali vzdržati te politične razmere kakor so, Konservirati ali ohraniti skušati morejo pač svoje politične razmere oni narodi, pri katerih jc politično življenje že popolnem razvito, kakor Angleži, Amerikanci, Švicarji itd. A, boga-mi, kaj hočemo mi Slovenci konservirati ali vzdržavati? Mi smo politično stoprv živeti začeli; vse kar terjamo v prvi vrsti, namreč narodne pravice našega jezika v šoli in uradu in cerkvi, zedinjenje našega naroda, boljši in pravičnejši zastop našega ljudstva, podloge za duševno in materijalno boljše stauje, znižanje teret in bremen — vse, vse terjamo, da se predruga-či, da se novo stanje, novo položjo našemu narodu ustvari. Kaj imamo torej konservirati, ohranjevati, vzdržavati ? Mar nenišku-tarstvo, zametavanje našega narodnega bitja, germanizacijo, razkosanje naroda, veliki davek, slabe šole, gnjile urade V Vsak, kdor ima zdrave možjane, mora reči: no! in vsak mora po tem spoznati, da je ves „kouscr-vatizem" pri nas bedast humbug, — ali pa se nekaj drugega pod to besedo skriva t. j., da je to napačen, nezdrav, nepravi kon-servatizem.
Najučcuejši državoslovci, kakor Blunt-selili, K oh mer itd. primeijajo liberalno načelo   mlademu  možu, konservativno
— Kako? kaj mislite storiti?
— Izreči se drevi proti gospodu Mauserre. Skoraj bi bil pri teh besedah jaz postal
glasan ter jej govoril surovosti; kajti vres-ničile so se mi najskiajueje slutnje. — Ne-srečuica, vsklikuem, tedaj hočete lako dolgo igrati, da vse izgubite?
— Namenjena sem, mi odgovori, pogledati bistro v svojo situvacijo, vedeti popolno, kje sem. — Potem, hoteča, kakor se je kazalo, logiko upotrcbljcvati, pristavi: - Ali je to, kakor pravite vi, kaprica brez doslednosti; ali pa, kakor se bojim jaz, važna stvar; in tedaj Čemu čakati? Kaj bom s tem pridobila? Pozuati čem svojo osodo prej ko je mogoče.
— K! ali ne veste, mi odgovori, da opozicija, o nepravem času, zadostuje, da potrdi človeka v kakej kaprici, ter ga sili do do skrajuostij, na katere še mislil nij ? Pri premišljevanji se človek ujeda, postane trmast, potem se mu primeša jeza, da končno
pak postaruemu možu (kakor absolutizem starcu). Narodi torej, ki so si svobodo in pravice že prej priborili, — oni so lehko in naravno kot postaren mož, konservativni. Nikdar ne more pa mlad narod, ki si nij še ničesa priboril, v katerem šc vse kipi in vre, „konservatizeni" na svojo zastavo napisati, če je sploh zdrav in Čuti v sebi kaj moči in poguma dosezati ideale, katere si vsak individuum in vsak narod kot cilj delovanja in življenja postavlja. Ako je An glež konservativen, ki ima svojo in sicer krvavo priborjeno svobodo, trdne državne podloge, — ima pač uzrokov za to. A poleg tega kouservira in spoštuje konservativni Anglež vse liberalne pridobitve; najvišjo narodno svobodo, varnost osobne svobode, porotne sodbe, prava parlamenta itd. Smešno je pa, če smo mi konservativni, dokler biti ne smemo. K večjemu bi pri nas mogli konservativni biti — nemškutarji, ki bi konservirali nernčevanje, katero naš narod tare tisoč let.
In, nam se več kot zdi, da tisti „prav-narji", ki našemu narodu od Nemcev izpo sojeno „ konservativnost" silijo, tako dobro vedo kot mi, da ta suknja nij za slovenski život. Ako jo ipak urivajo, skrivajo za kon servativnostjo nekaj druzega — namreč re akcijo, nazadek, religijozci fauatizcm in versko nestrpljivost, upor proti terjatvam časa. To so laži-konsei vativci in tacih je v Avstriji dosti. Zlasti „Vaterlandovci" so vsi taki. Ti so ravno taki neiskreni prijatelji kakor 1 a ž i liberalci. Kni in drugi bi le radi čez nas gospodarili. S pravimi konservativci (kjer so mogoči) kakor s pravimi liberalci bode nam legek stan pogoditi se in upanje   nc izgubimo,  da se bodo oboji na
hoče, kar bi si prej   še misliti  ne bil upal. Se malo počakite, gospa, ako kaj razumejete gospodinjstvo, ali diplomacijo j a vi ste naj bolj nenkretna ženska , kar jih jaz poznam.
Odgovori mi, da jo dobro sodim, da je časi precej neukretna, pa tudi preveč ponosna, da bi se poslužila malovrednih posredkov, da rajša zgubi proces, nego da bi ga nečastno dobila. — Sicer, nadaljuje, vidite dobro, da me če gospica Holdenis, ki se je obnašala kot poštena in prava prijateljica, siliti, povedati vse gospodu Mauserre čim prej, tim bolje.
— Jaz ne dvomim, jej rečeni, da bi Meta nc bila navdušena boljšimi intencijami; a dvomim, da bi vas bolj ljubila, nego jaz. ltučite mi verjeti, izpolnite rajša moj svet, nego njen.
— lu kaj mi svetujete?
— Da bodite potrpežljivi, zmerni, lili -nito se in pustite delovati svoje prijatelje.
— Ah! Toni, odgovori žalostnim smeh-
množili v Avstriji in Evropi sploh. Kar se slovanskih narodov, naših najzanesljivejših zaveznikov tiče, moremo z veseljem konsta-tovati, da so po ogromni večini sovražniki tega psevdo-konservatizma in prijatelji napredka. Za to se ta konservatizem tudi med Slovenci stalno ugnezdil ne bo, ker nij tal zanj pri nas, ker ga ne trebamo, ker je škodljiva tuja rastlina.
Politični razgled.
\otri&iiJ<* «l«*£c*Ie.
V I^ubljatvi 28. avgusta.
Volitve v rlfšnvni mJbOf se razpravljajo v vseh listih. Ministerstvo jih nekake s strahom pričakuje, kajti prav negotovo je, kakšen bo izid in ali bode to ministerstvo v prihodnjem državnem zboru imelo zanesljivo večino. Cesarski patent, s katerim se razpušča državni zbor in se razpišejo nove volitve, bode med 10. in 15. septembrom razglašen. Volitve se vrše v 6 tednih. 4. novembra bi direktni državni zbor bil poklican, da potrdi volitve, napravi adreso do cesarja in privoli davke za prvo mesece prihodnjega leta. Koncem novembra pa bi se deželni zbori za kratek Čas sešli.
Polvladna „Tagcsprcssc" terja, naj se <{e£efni .crftoft tudi razpuste. ,. Ministerstvo ne sme, na polovici pota ostati, na cele j liniji mora staro položje pasti." Tako vladen list bramarbuzira. Ako to na vladen ukaz, potem nij nemogoče, da vendarle res še tu novo delo imamo. Vsakako pa bo treba vladi prej videti, kaj bo iz „volilne reforme".
Na nemškem Vifi*l.itkv§n bode zmagala „pravna" stranka po kmetih iu v enem mestnem (»kraji.
fm» tt.%:.t ultramoutanski list „Volks-blatt" je bil konfisciran zavoljo tega, ker je prinesel kandidatni govor kneza Liechteu-steina.
Na JMo9*fir.rkvM» so med Čehi enake razmere, kakor med nami Slovenci. Posvet na inteligencija se je naveličala, opekati si prste za klerikalne in fevdalne nakane Osnovala si je svoj organ „Občan", kateri odločno zagovarja naroduo-liberalna načela. „Vaterland" prerokuje „Občanu", da bode kmalu zaspal, a take želje ima tudi na sproti „Slovenskomu Narodu" in drugim liberalnim listom.
Kako v 1m*i'iriji stranke zdaj pred volitvami stoje, se iz redkih in nejasnih poročil ne da razločiti. Toliko je gotovo, da delajo Poljaki za-se, iu še ti razcepljeno, Rusini /.ase, judje spet zase.
(Pftrt-.tkit vlada nij potrdila pravil nečega magjarskega društva, „raagjarska deželna zvezau, ki je hotel z vsemi pripomočki magjarski jezik širiti t. j. Slovake, Srbe, Romune, Nemce itd. magjariti. Vlada se je zbala nemira, ki bi vsled tega med ne-magjarskimi narodnostimi vstal. Magjarski listi skrajne levice, kakor tudi levice in celo deakovska „Reforma" se jeze čez vlado, da ne pusti rogovoliti magjarskim šoviirstom, kakor hote.
Vm«uJ«» dlr^uve.
Sftp.tki finančni minister Panta Jova-novic je prosil za odpust, ki se mu je tudi podelil. Stopil bo v pokojni stan.
l»<oirr».rAi minister llroglic se skoraj že vsak dan blamira. „Courier de Pariš" je dobil od tega vojvode povelje, naj taji novico, da se že organizira vojaška hiša kralja Henrika V. in da se na to misli, da bi ne mn preskrbela švicarska garda. „Courier" ros taji, a on izdaje svojega ustanovitelja Rroglie-a, da se je že zavezal, da bode že zdaj kralja proti časnikarstvu varoval. — Med Francosko in Italijo je nastal prepir zarad cestnine, ki bi jo imeli Francozi pla-Čcvati za prenašanje blaga iz Mont Ceniš. Ta prepir traje že več let: zdaj pa, ko hoče vlada cestnino pobrati, je prepovedal pod-prefekt iz Sain t- Jean de Maurice Francozom, da ne smejo ničesa plačati.
Pri municipalnih volitvah v Vinccnnes se jc izvolilo pet republikancev in eden konservativcu republikanec. — Članek lista ,.Ke-publi(|Uc francaise" na savojskega prefekta je vzbudil pri klerikalcih zopet ono surovo pisarjenje, kakor.šnega smo od njih že navajeni. Klerikalni „Univers" od imenovanega lista nič menj ne terja, nego da očitno pri-pozna prognanoga Mcrmilloda za škofa, ako-pram nij več v Švici, češ, Mermilloda je izvolil papež za škofa, in le papež je izvrše-vatelj cerkvenih postav.
Zbor veČine /,p€*nj&kiit kortesov je sklenil, da si bode izvolil Kastelarja za predsednika in da bode dovolil od vlade zalite vanc denarje.
Položaj se boljša, Karlisti so bili zadnji čas že večkrat tepeni. Ko so slišali, da se divizija poveljnika Santa Pan bliža, so zapustili Estello. Don Karlosove bande zažigajo železniške postaje in sploh vse, kar se na železnici zažgati da. V Astnriji nij nijenega Karlista več. BilbftO se več ne vtrjuje. Kar tagena se iz suhega še vedno obstopa; dvomi se, da bi se obsedenci mogli so dolgo braniti.
i In S i j<t ti.%:a vlada jc sklenila ostro portopati  nasproti  vedno  rastočej drznosti duhovenstva.   Minister Cantelli se je z rim Hkim prefektom zgovoril, kako ravnati. Društva „za katoliške interese" se bodo pri pr-
vej priložnosti razpustila. Duhovniki, ki bo postavo količkaj prestopili, se bodo takoj za prli in sodniji izročili.
M*rtisl.<t vlada je raztegnila svojo energijo tudi na protestantovske blagoslovljene glave. Tako je suspendirala zad nje dni metropolitana Hartvviga v Valdkaplu na Kurbeškcm, ker nij hotel pripoznati novega, za celi Resen ustanovljenega sknpnepa konsistorija. Dalje so je od vlade zavrnil protest, ki ga je vložilo 45 pastorjev proti imenovanemu konsistoriju.
Vttš'.fko trinoštvo v Rosniji je zadnji čas pazljivost cele Evrope nase potegnilo. Ruski listi žele, da bi se temu kmalu odpo-moglo, in da bi se izdatno varovali turški kristj mi, češ, da je to dolžnost in politična potreba kabinetov.
Turški in perzijski veliki vezir sta se zedinila na podlagi sporazumljcnja tikoma vseh vprašanj med tema vladama. Sah je odšel na Perzijsko. Malcon K lian pa se vrne v London.
Dopisi.
Iz innriliorNkc okolic«' 25.
avg. [Tzv. dop.] f1udno jc res gibanje po celem Slovenskem j vidi se, da narod ne spi, le treba mu je pravili, zvestih budi tel je v. Odkar se je „Slovenski Narod" v Ljubljano preselil, je pač živejše gibanje po celoti Slovenije, a je žalibože pravo narodno gibanje v mariborski okolici narodnemu napredku na kvar od dne do dne bolj hiralo. Kaj je krivo, da naj odliČniši narodnjaki mariborski (imamo jih precej veliko) ničesa ne dolnjo? Zakaj se tu nasprotnemu kandidatu pot tako lajša? Rudifelji kje ste? Ali ste letos, ko po celi državi agitacija vseh strank Žc dolgo traje, za vaš okraj kaj storili? AH so morda nemškutarji in „pravničarji" privilegirani, saj veste, da ravno na5a okolica mariborska jc po večjem liberalno misleča. NcmŠkutar-jev bi se dosti spokorilo, ali bi se pasivno zadržali, ko bi le bil že postavljen pravi, svobodnjaški slovenski kandidat. Vsak, kdor mišljenje tukajšnjih kmetov pozna, pa mora pritrditi, dU pravničar nikdar voljen ne bo, niti Nemec niti Slovenec. Za boga, ne mislite si, da so sploh duhovni kot kandidati „persouac pratac^, še manj pa ta, do sedaj čisto nepoznani Človek, ki ga imajo pravničarji na polici pripravljenega. Propad njegov je gotov, in mi libcralno-narodni bo-deiuo le s praznimi rokami gledali,  da pra-
Ijajem, vi terjate od meno nemogočo stvar. Dober zdravnik preiskava bolnikov tempe-rameut ter mu zapiše le taka zdravila, od kojih ve, da jih bo mogel prenašati. Jaz se nijsem nikdar znala niti siliti niti lili uiti se j jaz sem uže taka, ravnajte z rnenoj tako, ka-koršna sem. Ko bi gospodo Mauserre svoje misli ne izjavila, govorile bi mu moje oči, ter mu kazale moj uepokoj , mojo ljubosumnost. Prepustite me niojcj osodi, naj se trki j a kamen v brezdno, kamor ga vleče lastna pesa; ga-li obdržite denes, izmuzne se vam čez dva dni.
Jas se ne podam, delam jej najživah-nejŠa, najzgovornejša predstavi jenja. Prosim jo, rotim jo, žalim jo skoraj, kar se urno duri odprd, pa vstopi gospod Mauserre. Moje ganenje bi nc bilo tako neprijetno , ko bi videl hudiča v osobi.
Osupncn je bil, da je našel soprogo tete-a-teto z menoj, še bolj, da sva bila tako zmešana, da mu svojo zadrege nijsva mogla skrivati.
— Jako sem vesel, draga moja, deje jej ter položi klobuk na mizo, da vas vaša migrena ne obsoja k samoti.
Jas ne vem, kaj bi mu bila odgovorila, če bi jej jaz no bil odmigal, kar pa nijsem prav storil. Gospod Mauserre je šel proti zrcalu , pa zdi so mi , da nij nič zapazil v njem. Vzame si fauteuil, se vsede, ter reče mirnim glasom : — Lucija, vaš obraz jo bled. Meue je vzadnjič Toni ozdravil, ko sem imel hud revmatizem ; je-li vam potipal žilo?
— Gospa ima malo mrzlice, odgovorim, iu meni se zdi, da jej je treba počitka; dobra noč jo bo sezdiavila. — Iu, vsdignovŠi se, pogledam ga z okom, ki jo hotelo reči: jaz grom, dragi gospod, vi bi pač smoli storiti taisto.
— Jaz nijsem zaspana, ne bom se še vlegla, vsklikue gospa Mauserre, ter me pogleda, kakor bi hotela reči: lepo vas prosim, ne idite še.
— Naš sprehod v Paladru se je slabo obucscl, povzame gospod Mauserre. Lulu se
je prehladila. Vam je-li vaša migrena pripustila obiskati jo ta večer?
Gospo Mauserre preleti groza po vsem životu. — Sla bi bila k njej, ko bi Lulu sama bila: a Lulu nij sama, osoba pa, ki jej streže ...
Jaz jej urno prerezom besedo: — Zares, rečem veselim glasom, gospioa Holdenis se proti bolnikom prijateljski obnaša, ponosna jo, in no pusti, da bi so kdo bližal.
Kake dve minuti nij govoril nihče besede: le tik-tak pendnlin jc motil ta molk; imela je, ničnim , da tudi peudula mrzlico, kajti udarila jc enkrat, ali dvakrat vsako sekundo , kakor se jej jc zdelo. Noč je ponosna, <h'je zopet gospod Mauserre. Jutri imamo ščip, uže denes jc bil mesec okrogel, kakor hlebce sira.
— Opazila sem nekaj, deje mu gospu. Vi izjašete vselej, kadar sto delom obloženi, ali če sc imate posvetovati sami soboj. Ste li ta večer imeli kako skrb?
vega kandidata našemu ljudstvu postaviti še umoli niJRmo. Torej na delo, vrli buditelji, ne pripustite v prihodnje „terčn" samo drugim, ki zaupanja pri večini ne najdejo. Imejte pogum, stvari stoje mnogo bolje, nego so kedaj stale. Samo delati začnimo, postavite Mariborci okrajni volilni odbor in kandidata — pa gotovo zmagamo.
Iz Orniii/'.i na slovenskem Stajerji 27. avg. flzv. dop.j (Odličnost ormuškib vin na Dunajski razstavi; nov izstop iz Hermanovcga odbora). — Vina or-muškega okraja romajo že dosehmal po širokem svetu, pa ne pod imenom „ormuško", ampak „1 j u to m e r š k aa vina. To napačno ime je za ormuŠki okraj škodljivo; prizadevajo si torej tuknjšnji vinogradniki krstiti svoja vina kot ormuška, kar jim tudi gre. Ta okraj namreč rodi najžlahnejše vino v celem cesarstvu: štajerska viua so sploh na drugem mestu vin celega sveta , kakor so razsodili razstavni sodniki. Z vini ormuškega okraja so dobili: A. Svetinjo napredka: orm u š k a graščina, g. Konrad Fllrst. B. S veti nj o z a si n ž k a pa: g. I) i r m a y er, Fuchs in Seifrid iz Ormuža, dekan Fric in Sartori iz ormuškega okraja: potem dr. M u r m e i e r, gf. W u r m b r a n d t, S c h e n k 1, Ilonigman in Kofler. C. Pohvalne diplome so dobili Ormužani: gg. Kada, Kantzhammer, S to m en M., potem P e-tovar Lovrenc, dr. Sigmuud in grof Codroipo: vkup torej 13 premij. — To priznanje naj nas posebno spodbuja , da se še hitimo umnega kletarstva.
Slišim tudi, da je g. notar dr. Gcršak vendar izstopil iz ptujskega odbora; dolgo se je obotavljal iu zmirom pričakoval nekake nagodbe: ali dosledno obrekovanje mračnjakov ga je šiloma odtiralo od stranke, katera se hlini „pravna", pa je silo krivična, ker hoče nam vrivati z Nemci nemškutarstvo in robstvo pod farškim bičem. Gk notarju pa, ki se nam je že prikupil po svojih slovenskih spisih, čestitamo, da se jc tudi on poprijel kandidature g. dr. Ploja; ta naj bo naš poslanec; živel naš Slovenec dr. Pl o j !
Domače stvari.
— (Od Velcsovega) na Gorenjskem se nam piše 25. avgnsta:  Včeraj je katdan
— E, draga moja, kako skrb pa hočete, da bi imel ?
— Na kaj ste mislili na sprehodu?
— Na vašo migreno, ki jo obsodila Tonita , da je moral sam kositi z menoj; sicer ničesa.
— Alfonz, človek vašega značaja misli vedno na koga, ali na kaj.
Osupncnim obrazom jo pogleda. — Ah! draga gospoja, vskliknem jaz, učeni možje so bolj Čudni , kakor hi vi mislili; jaz popolno verjamem, da so vstani celo uro zijati v mesec, pa ničesa misliti. — Potem grem k oknu , ter govorim dalje : — Res jo , da je noč zelo lepa. So vam-li rači, gospod, iti z menoj na teraso pokadit eno cigaro ?
Moj predlog mu dopade, da so bliža soprogi, da bi jej želel lahko noč; pa mu ona deje: — En trenutek, Alfonz, imam vam nekaj povedati.
(Daijt» prih.)
v Velesovem na prižnici na moje sporočilo, da je poslal cerkovnika gledat, če naročniki „Slov. Tednika" v cerkev hodijo ali ne, na mestu, da bi učil ljubezen do boga in bliž-nega in božje pravice, — izrekel, daje „laž njivec in obrekovalec" ta, kateri je to sporočal. Jaz to še enkrat pritrdim k pristavkoni, da celo v Šoli pri nedolžnih otročičih ta gospod tako nemarno hujskanje uganja. Vpraša krščanski nauk, enega, druzega, tretjega in na zadnje pride do nedolžne deklice, hčere necega naročnika „Tednika" , pa namestu vprašanja, reče: „e! koga? saj ta tako no bode vedela, ker doma tisti „umazan" list berete." — Le tako naprej, bodetc že videli, kam pripeljete*, ljudstvo. Očitate nam , da nemarno „vereu, in to lagaje, v resnici svete resnice naše vere predrzno podirate iu še celo ljubezen otročjo staršem skušato vk rasti! Ali v resnici mislite, da mi kmetje nc poznamo volka v ovčji koži?
— (Od sv. Lenarta) v Slovenskih goricah so niše v „Tap:espostu, da je bil Rcnter pri nekem volilnem shodu, katerega je bil sklical dr. Jug, da pa je ta shod prav slabo obiskan bil in se nij odloČil za kandidaturo Renterja. Rrandstetter se ne bo dal lehko odpraviti in prav dvomljivo jc, kdo da zmaga pri volitvi.
— (V Kranj!) Kakor sc sliši govoriti, nameravajo napraviti ljubljanski slovenski pevci 7. in H. septembra t. 1. izlet v Kranj. — Važno je pač, da saj, akoravno imamo društva tukaj na čelu v Ljubljani, katerih geslo je, pospeševati narodnost med kmetskim ljudstvom in katera so prejšnja leta. posebno društvo „Sokol" napravljala več izletov, a letos se ne brica nobeden zato, napravijo naši slovenski pevci izlet. Gotovo bode, kakor se že zdaj sliši govoriti, mnogo občinstva sc pridružilo k temu pevskemu izletu, katerega se bodo nad 80 pevcev udeležilo. L.
— (Iz Vipave) se nam piše: Dne 24. t. in. so uašli na Nanosu pri sv. Jeronimu bivšega mežnarja iz Št. Vida med skalami pobitega in mrtvega. — 25. t. m. jo tudi j neki 121etni fantek v Vrh p olji pri zidanju oerkve iz odra padel in bo teško okreval.
— (Iz Mokronoga) se nampiŠe: Poizvedel sem sledeče , ki se je v tukajšnjem okraji prisodilo. Nek ženin gre H svojo nevesto k županu, da mu naredi list. z dovoljenjem /a zenitov. Župan, nezmožen nemščine, ne le v pisavi in branji, ampak tudi v govorjenji, prcmctiijo nekaj časa svoje nemško „Drucksorte" po pisarni, ter vendar naposljed najdo „Viehjiasszettelnc"; hitro onega vzame, tor listke njegove napolni BO slovenskimi besedami, akopram jc bilo drugo v „kulturnom" jeziku tiskano in ga izroči prosilcu, kateri takoj z veseljem odrine. Kmalu ga sreča človek, nemščine zmožen . kojega takoj prvi poprosi: ,.Prcberite mi ta listek!" in brez pemislika mu  ta začne citirati Is
„Viehpa^sze!tolna"---popis krave." Se
ve, da sc jc potem takoj vrnil nazaj k županu. Taka je. 1'binam gentium sumus? Rr>s bi bilo boljo , da da vlada tiskati svoje „Drucksorte," v sanskrtu, jih bodo /nabiti tukajšnji kmet ravno tako razumel, kakor nemške. Nedavno jo bilo povcdauo o Ognji, kateri jc uničil kozolec tukajšnjega župana; a zopet imam drugo nesrečo poročati. Te dni jc prišlo veliko romarjev iz raznih slovenskih  krajev.   Utrujeni  od  dolgega pota
poiskali so si kmalu ležišče. Urša Plcskovič, po domače Rercarca, pridna gospodinja, gre z otrokom v naročji na pod . da nameče slame. Ko otroka na stran položi, začne na-metovati, pa žalibože deska Re jej izpodmakne i ona pade in takoj mrtva obleži. Kapali so jej vosek na prsi, da bi videli, če je še živa, a zastonj je bilo. Nesreča res nikoli ne praznuje.
— (Od sv. Rolfanka) pri Ptuj i se nam piše 2«l. avgusta: Tukaj je 25. avgusta požar hudo škodo napravil. Pri kmetu Nedeljko je mali fant s Šibicami v slami zvunaj hrama ogenj vžgal. Kmalu sega ogenj do hrama in vpepeli nesrečnemu kmetu, hrame, govedo in drugo živad, vse zrnje in pohištvo. Ogenj skoči potem še na poslopje Frmana in tudi njemu gumno in parno pokonča.
— (Umor.) V Got ovij ah pri Žavoi jo 24. avgusta ob 11. uri po noči brat brata umoril. Oba brata sta bila črez 50 let stara, a živela sta v vednem prepiru.
— (Odlikovanje kranjskih raz-stavljalccv na Dunaji.) (Konec.) III. Skupina. Kemijski proizvodi. Tcrpinc Fi-delis, v Fužinah pri Ljubljani, za barvarski les (zasl. med.). Werthcimcr Jo S., oster-berska oljamica v Podgradu, za olje in oljnate kolače (.priz. dipl.). IV. Skupina. Živila kot izdelki obrtnije: An dr eto Rajmuud, iz Sela pri Ljubljani, za salame (zasl. med.). Gale Kari, iz Ljubljane, za mletno izdelke, (zasl. med.). G us ti n Franc, iz Metlike, metliško vino (priz. dipl.). Jane Si8 Rihard, iz Ljubljano, za vino (krška mestna gora) (priz. dipl). J ago vio Leopold, iz Kranja, za mletno izdelke (zasl. med.) K o zl er, bratje, pri Ljubljani, za pivo, (zasl. med.). Ločni kar Tomaž, iz Viča pri Ljubljani, za salamo (zasl. med.). Majdič Peter, iz Mengša, za mletne izdelke (zasl. med.). Lanthieri Kari, grof, iz Vipave, za vino (zasl. med.). Činkel A. sinovi, za kavne namestke, kandite, vloženo sadje (napr. medaljo). \Voraun Pavi, od Skocjana, vino, škocjansko (priz. dipl.) V. Skupina. Tkalna in oblačilna obrtuija. Predilnica iu tkalnica pavole, c. kr. priv., v Ljubljani, za pavolno prejo in tkanino (zasl. med.). Skupna razstava trgovinske iu obrnij-sko zbornice v Ljubljani, za čevljarsko blago (priz. dipl.). Deležniki tc razstave: V. Aha-čič, Janez Dobrin, Jan. Dovžan, Matej Klobčavar in Ignac Mcgušcrs, vsi iz Tržiča. Kari Florjan is Kranja, za klohuči-no za papirnice, koce in tlešue preproge (priz. dipl.) Glob očni k Ant., iz Stražišča pri Kranji, za žiranata sita (zasl. med.) Kup-čijska in trgovinska zbornica za Kranjsko, špice iz Idrije (zasl. med.). Hud o vem i k Primož, iz Kranjskega, /.a žimnata sita (zasl. med). Deželna posilna delavnica v Ljubljani, za naT:iizje, prtičke in terače (priz. dipl.) Po-ljodcLko društvo v Ljubljani, za obdelano pr divo (sasl, med.). O. kr. molka kaznilnica na Gradu v Ljubljani, za platneno tkanino, nnmizje in cvirnate gumbe (priz. diplom o . Oberwalder J. in G. fabriSka posestnika na Dnnaji in v Domžalah, za slamnike (zasl. med.) Souvan Franc v Ljubljani, za sukne-nino, preproge, koce itd. (pris. dipl.) Z u pauci č Franc v Ljubljani, za slamnike (priz. dipl.) Tcrpinc in Češko iz Ljubi j me, za sukuo in klobučevino za papirnice (zasl. med.) VII. Skupina. Rudninska obrtuija. Globoč-uik Janez iz Železnikov, za žeblje in železo v zlitkih (priz. dipl.). Majer E. C. iz Ljub-
Ijane, za drat iu kliuČke t priz. dipl../ Sania-s a Albeit iz Ljubljauc, za bronino in med ninoipriz. dipl.) VIII. Skupina. Lesena obrtuija.   Vajdiga .lan cz, i/. Si,dražice, za izdelke iz cepljenega lesa (priz. dipl.). <>u/. cl in  Oeisinger iz Skofjelokc, za furnirane parkete i pri/, dipl.). Kotnik Franc iz Verda pri Vrhniki, za furnire in parkete (priz. dipl.) Naglic lludolf iz  Škofjcloke za parkete (priz. dipl.).   Pakiž Simon iz Jurjcvca, za izdelke iz cepljenega lesa (priz. dipl.) Pakič Mihael iz Ljubljane, za lesenino in leseno pletenino (zasl. med.) IX. Skupina. Obrtnija s kameni, ilom in steklom, Rudarija in plav žarija  Johannesthal.   Ognjovarui ilasti pokrovi (priz. dipl.)   Kranjski deželni mu zej v Ljubljani, niarmeljni in  stavni kamni (zasl. med.)   Sam as a Albert iz Ljubljauc, za sobne peči (priz. dip.). X. Skupina. Obit-nija z drobnim blagom.   Pctričič in Pir-ker iz Ljubljane, glavniearsko in sčetarsko blago (priz. dipl.) XI. Skupina. Papirna obrtnija.   C. kr. priv. meh. papirnica v Radečah   Kdmund Terpinova,  pisni papir (priz. dipl.)   Delniško drnštvo za papirno in tiskarsko   obrtnijo  L ey k a m - J ose fs t h al pisni,  poštni  in  pisani papir <napredovalno medaljo). J. Giontini iz Ljubljane, bukvo-vezna  dela  in   pisne  potrebe  (priz. dipl.) XIII. Skupina. Mašinstvo in vozila: Sania-sa  Albert iz Ljubljane, brizgalnice in se-saljke   (priz   dipl.)   Svingshakl Henrik iz Ljubljane, hladilo za pivo (priz. dipl.) XV Skupina. Glasbeni instrumenti: Sam as a Albert iz Ljubljane, zvone (napr. med.) XVI. Skupina.   Narodna hišna obrtnija. AbaČič Valentin iz Tržiča, pospeh hišne obrtni je po izdelovanji obuval (priz. dipl.)   Dobrin J. iz Tržiča (priz. dipl.). Dovžan Jan. iz Tr žiča (priz. dipl.).   Klobčavar Mat. iz Tržiča (priz. dipl.) Ignac Megušarjeva udo va iz Tržiča (priz. dipl.)   Ferjančič Jan. iz Idrije, glavna dela v čipknej obrtniji (priz. dipl.)   Kupčijska in obrtnijska zbornica za Kranjsko v Ljubljani, pospeh hišne obrtnije (zasl. med.)   Souvan Franc Ksav. iz Ljubljane, pospeh hišne obrtnije (priz. dipl.) Mestna občina v Idriji za Čipke (zasl. med.) Treun Mat. iz Ljubljane, spleteno belo blago (priz. dipl.). Vinc. Woscbnag, spletene čepice in haljice (priz. dipl.)   XXIII. Skupina. Cerkvena umetnost. Sam as a Albert iz Ljubljane,  risano  cerkveno  orodje   in zvonovi, (zbbI. med.). XXVI. Skupina. Odgojstvo, poduk in omika. Otročji vrt Viktorine K eh niz Ljubljane, otročja dela na vrtu (priz. dipl.) Kocher F. iz Ljubljane, plastična karta avstro-ogerske monarhija (zasl. med.) „Matica slovenska1' iz Ljubljane,   knjigo iu karte (priz. dipl.) Pleni el Val., župnik pri Javorji, herbarij kranjske   flore (napr.   med.)   Višja   realka v Ljubljani, šolski načrt (priz. dipl.) Razstava ženskih del: Razstavna komisija v Ljubljani, bira in predstava ženskega dela (zasl. med.) Dorfmcister Rozalija iz Ljubljane, pletna dela (priz. dipl.)  Janež i č Marija iz Ljubljane, Filet Guipurc (priz. dipl.) Nunska šola lršulinaric  v   .Škofjiloki,  ženska ročna dela (priz. dipl.)   Lachaincr Ana v Ljubljani,  zlatno pletenje  (priz. dipl.) Dekliška šola lršulinaric v Ljubljani, ženska ročna dela (priz. dipl.) Adieijouelua razstava. Zgo dovina obrtnije iu zna;dcb:   M urni k Jan. tajnik knpčijske in obrtnijske zbornice v Ljub
Ijani (zasl. med.) Medalje za sodelavce: Lipo Id M. c. kr. rudniški svetovalec v Idriji, za geologično pregledno karto idrijske okolice. I* i m i i- Lud. gozdarski nadzornik v Ljubljani , pospeh razstave. Knez Lothar M ett crnicu, predmeti narodne hišne obrt nije. — M urnik Jan., tajuik kupčijske iu obrtnijske zbornice v Ljubljani, pospeh razstave in hišne obitnijc.
— (Popravek.) V poročilu „izpred sodnije" (o dr. Vošujak-Klunovi pravdi) v listu š!. 193 po pomoti stoji, daje dr. Gosta imenoval kot dopisnika „dekaua v Kočevji". Tcmuč imenoval je g. župnika Freliha iz Lašč.
Razne vesli.
* (.lezuvitske pridige.) Češki list „Pokrok" pripoveduje, da so imeli v nekem češkem mestu očetje jezuviti tako zvani misijom Jczuviti so povedali ljudem vsakojakc stvari, med drugim tudi tole: „Rrati ne smete znati, pisati ne smete znati, a moliti morete znati, sicer boste vsi na veke pogubljeni Rog ve, ali bo res tako?
* (Čuden zajec.) Rlizu Scnte v Čini gori so vjeli v žitu zajca, ki ima dve glavi, dva vrata, štiri ušesa in štiri oči. Iz širokih pleč sta mu vzrasla dva popolno razvita vrata. Srce mu je bilo mnogo večje, kakor pri navadnih zajcih, pluča iu jetra pa kakor pri drugih zajcih.
Slavnemu vredništvu časnika „Slov. Narod"
v Ljubljani.
Dne 12. meseca avg. vnel se je požar v Biščivasi pri Miinipeči, t« je pogorelo 20 hiš iu 34 pohištev z vsem pridelanim žitom, z enim volićem in 15 prašiči.
Škoda po tem požaiu sc ceni na 32750 gl.
Zavarovani so bili le 4 kmetje na 3200 gl.
Revščina pogorelih kmetov jo neznano velika, ker so skoraj vse svoje imetje zgubili.
Revščina teh kmetov je še po tem večji, ker je toča 10. julija t. 1. tudi grozdje na njih nogradih pobila.
Slavno uredništvo pokazalo je že večkrat v enakih potrebah dobrodelno srce za revne.
Z zaupanjem obrnem se tedaj na slavno vredništvo ter prosim, naj blagovoli po svojem listu o pogorelih kmetih Riščevasi ter milodare v denarji ali v živeži i n tu sem poslati.
C. k. okrajni glavar v Novemmestu, 2ti. avg. Kkel.
Opravništvo našega lista bode mile da rove  sprejemalo   iu   c. kr. okr. glavarstvu poslalo.   Isto tako poživljamo one prijatelje, ki morejo, naj direktno v Novomcsto darove
poročiti nabirati
1H73.
Spričevalu Nt. 73.S77.
r>H9, Wienerthorgas.se, Ofen. 28. februarja 1872.
Samo 2 dni Mmnži\al IJe\aleseierc. To izvr.it HO zdravilo jf pri nuni, v mojem obupnem položaji čudeže storilo, zaradi česar to zdravilno sredstvo smelo drago razodetje /,a trpeče človečanstvo imenujem. Izvrstna Kevah-seieiv me je od nevarnega katara na pljnčah in v »Insnjaku, od Vrtoglavice in tiS čaiija \ prsili odrešila, kateri' so vseni lekoni kljit-bovale. To čudežno zdravilo zasluži torej največo hvalo in se more trpečemu človečanstvu najboljše priporočiti. Florijau K IS I 1 e r,
C. k. vojaški upravnik v pokoji.
Tečnejši kot meso, prihrani Itevalosciere pri odraščenih in pri otrocih oOkrat svojo ceno M zdravila.
V plchastih puSicah po pol funta 1 gold. f>0 kr., 1 funt 2 gold. f)0 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 90 gold., 24 funtov 3»> gold.,
— Revalesciere-Biscuiten v pudicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Hcvalesciere-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 60 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. HO kr., v pralni za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 86 gold.
— Prodaje: Barry d u Barry & Coinp. na I>u-
tiiiji.   V* i»IIIU< l.-n«.-.e   št.   8,   v   I .j nl»l j it n i Kd.
Malir, v CirNtlvl bratje O h e r a n z me y r, v Iiih-Ih nltii Dleohtl & Frank, v < olovci 1'. Hi roba eher, v l,o ti«-i Lttdvig Milller, v Maribora F.   Ko letni k  &   M.   Morič, v   Mtrituu   J. B.
Stockhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih U> karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša mi vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
pošiljajo.
1 mrli \
od 22. do 25. avgusta. Ant, Nagode, svetilnišk vžigalee, 38 I., na vodenici. — Katar, lrkie, hči pens. deželno sodnijsko sluge, 13 '/a l.i na griži. — (4. Kajmund vitez Hiedl, pens. komorni uradnik, 75 1., na oslabljenji. — Treza Osredkar, dulavakn hči, 13 1. in Marija Zapotnik, lekla, 84 1., obe na pljuč, tuberk. — Mart. Petrič, prebivalce, 21 1., na oslabljunji. — Gertrud Delničar, dninarsk otrok, 3 I., na sušici. — Edvard Hord, otrok fabriškega delavca, 2 1., na črnih kozeh. — Marija Kanale, inženirsk otrok, 3 dni, na slabosti. — Marija Gutman, delovodnišk otrok, 9 ines., na otroč-jaku. — Matija Morandini, zidar, 48 I«, vsled poskod-vanja. — Marija llain, mesarsk otrok, 11 mes., na griži. — G. Marija Kanale, inženirska soprttga, 25 I., na kozeh. — F. McŽnar, hlapec, 20 1., na legarji. — Fr. Kure, siti prebivaiske vdove , 15 1. — Elis. Golš, prebivalska vdova, 51 1., na hiranji.
Tujci.
27. iu 28. a v g u h t a. KTropu: Kačič z gospo iz Trsta. — Rudolf il Dunaja. —   Norok iz Krške vasi.  — Kovačič iz Šmarja.   — Laser iz Pešte.  — Haj on.   Mati iz Na-hrežine.
Pri Elefantu: 11 rezi er iz Loga. — Šoten, Bauer — Mattersdorf — Šajer i/. Radeč — Zabit košek iz Celja. — Virk iz I.jubljaiie. — Novak iz Kočevja. — Znideržič iz 11. Bistrice. — Iglic — Aih. — Baje iz Trsta. — pl. Kostclezky z gospo iz 1'ožuna — (Joslcr, Plut misijonar iz severne Amerike.
Pri 91m1I61:   Lininger,  Vidle iz Dunaja. — Ptohler,   dr. Slocovič iz Trata. —   Goldstcin iz Bu rolina. — Mad. Panus, Jugovio iz Kranja. — Suhn-dobnik iz Kaposvattt. — pl. Schvarzeufeid iz Naum burga. — Gloger iz Augslmrga. — Hiehtcr z gospo iz Topilo,
Pri /,«ui«i'ci: llanauosti z družino, P redni an, Bcn/.a, Anngnosti. Letiš iz Trsta. — Knigl, Obcnnan iz Novega mesta.   —   Gartner iz Bistrice.
— Sueider z gospo iz Beku. — Leinart iz Postojne.
— Picr iz Idrije. — FrancTopf iz Peste. — Tratnik od sv. Petra. — Koser, Strani iz Maribora. — Bal Kormobja iz Beljaka. — Lerch iz Celja. — Lojkauf iz Dunaja. — Brinšek iz Lesa.
V so m
bolnim i n
■»o.*. I «11 o.
moč in zdravje brez leka
brez stroškov.
Revalesciere du Barry
V htmt/otli*.
Odkar je Nj. sv. papež po rabi izvrstne Reva-lesoiere du Barry sreino zopet ozdravel in je mnogo zdravnikov iu bolnišnic njeni učinek pripo/.ualo, ne bo nikdo več nad močjo te drage zdravilne hrane dvomil iu navedemo Blodeče bolezni, kalife brc/. p<»-rahe zdravila iu lue/. stroškov odstrani: bolezni v želodci, v živcih, na prstih, pljučah, jetrah, na žlezah, na sli/.ni koži, v dušnjuku, \ mehurji in na ledvici, tuherkole, sušico, naduho, kašelj, neprehavljivost, zapor, dristo, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, DDOdlioo in hljevnnje tudi oh času nosečosti, SCalnO silo, otožuost. sušenje, revnititizein, protin, blediCO, Izpisek Iz 75.000 spričeval O ozdravljenji, ki .so se vsi'iii zdravilnm zoperstavljale i
Dunajska borza 28. avgusta
(Izvirno telegrafič :o poročilo.)
Eootni dri. dolg v bankovcih	.   61* gld.	75	k.-
Enotni drž. dolg v urobrti	.   13 r	15	I*
	101 n	50	
Akcijts narodno banke    . .	973 P	—	p
	. ii40 „	50	
	lil .	20	
	8 „	91	
C. k. ookici   ...       . .	•r» „	3U	
Srnbro ...	. 10« _	25	
!! Važno za zdravnike!!
r#i«lr;t\rnl£ti <» m |>(>i»«>liio u i'«'-«1j eno li ivno leharno na dobrem mestu
v •JuiiMRi dolini, lili/.ii glavnega mesta Celiuca in žclezuičuc postaje, sc daje v najem, tudi z gospodarstvom vred, s prav ugodnimi pogoji. — Natančneje pri
(222—3)    Opravništvu „Slov. Naroda".
Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastniua iu tisk „Narodne tiskarne".