102. sam.
• mm t na i ■* m
xuv.nn.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavlje.
ct\o leto......K 24 —
pol leta........ 12*—
četrt leta........ 6~
na mesec.......2*—
v upravništvu prejemaš:
celo leto......K 22*—
pol leta....... 11 —
četrt leta........5-50
na mesec......„ 1*90
Inserati veljajo: peterostopna netit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Irednistvo: Knallova ulica št. 5, (v pritličju levo), telefon it 34.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine
tiskarna telefon it Si.
se ne ozira.
celo leto.......K 2fr—
SI leta........13-trt leta........650
na mesec. •...... 2*30
.Slovenski Narod« velja po pošt':
za Nemčijo: celo leto     . . . , . g  K t* za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto.......K 3&-^
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka
ulica *L 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon M.*'
Hazarske zmage.
Dunaj, 2. majnika.
Korak za korakom si i z vojn je Ogrska poleg" Avstrije popolnoma samostojno stališče in priznanje svoje državnopravne individualnosti katere končni cilj je personalna unija obeh »polovic« naše monarhije. Dosledno podlega pri tozadevnih prizadevanjih avstrijska vlada ter izgublja na terenu, na katerem se še nahaja oni kupček skupnosti, ki se tali od leta do leta kakor kepa snega.
S posebno spretnostjo v pora bij a ogrska vlada zlasti kritične politične Mtuvacije. v katerih se nahajajo av->trij^ki kabineti ur bat> v takih trenutkih stopa s svojimi zahtevami na dan, v katerih nimajo avstrijske vlade dovolj opore v tostranski javnosti. Tako je bilo tudi v zadevi vojaškega kazenskega procesa. Tradieijonelna vojaška politika je od nekdaj videla v enotnosti takozvanega službenega jezika t. j. nemščine v celi monarhiji nekako garancijo za enotnost armade. Tem krogom so je zdelo celo nujno potrebno vzdržati ta princip na onem polju, ki je le toliko vojaško, ker eksistira pri nas za člane armade posebno vojaško kazensko sodno postopanje. Skozi desetletja so se ravno ri krogi vpirali tako nujni reformi roj. kazenskega procesa, baš radi te-ga, ker so se bali, da zastavi Ogrska \ m' svoje sile za »pravice« ogrskega »državnega jezika«, mažarščine.
In ko je postalo celo vprašanje vendarle skrajno aktualno, ter so se pričela tozadevna pogajanja, je še vedno cela javnost pričakovala da Ogri s svojimi zahtevami ne prodere-jo. Toda ravno v kritičnem trenutku je baron Bienerth sam oropal naj-sigurnejše opore — avstrijskega parlamenta in kakor udarci težkega kladiva so zveneli ogrski bojni kriki« za pravice mažarščine na njegov kabinet. Grof Khuen ni pozabil z vso odločnostjo poudarjati, da je cesar sam potrdil takozvani program deveterih, v katerem se nahaja tudi zahteva i>o reformi voj. kazenskega procesa v smislu modernih principov in vpoštevanja madžarščine kot edino priznanega ogrskega državnega jezika. Danes, ko je doba dolgotrajnih konferenc in konfliktov končana, se lahko trdi, da je avstrijska vlada že od začetka podlegla ogrskim zahtevam ter se takorekoč branila in upirala le »nt aliquid fieri vi-detur«.
Boj je končan in pred nami leže resultati avstro - ogrskega jezikovnega spora, ki jasno kažejo da je v principu ostalo ogrsko stališče zmagovito in to ne toliko na škodo enotnosti armade, kakor na škodo jezikovnih interesov onih narodov, ki dajo državi večino njene oborožene moči, pred vsem na škodo Slovanov.
Mažarščina bo v novem voj. kaz. procesu uvedena poleg nemščine kot privilegirani jezik. Vsa vojaška sodišča na Ogrskem bodo postopala v takozvani notranji službi mažarsko, A" Avstriji nemško. Vsak obtoženec se bo sicer zasliševal v njegovem materinskem jeziku, toda ker so vojaški sodniki po večini zmožni le nemškega ozir. mažarskega jezika, je ta določba praktična pred vsem le za Nemce in Madžare, med tem ko bo za druge posredoval tolmač. Kar velja za obtoženca, to pa ne velja niti za priče, niti za izvedence, niti za zagovornike; pri vseh teh osebah, katerih izpovedi in izvajanja gotovo niso nič manjšega pomena, kakor izpovedi obtoženca samega, velja izključno mažarščina in nemščina. V očigled temu dejstvu, ki postavlja vse principe modernega kazenskega postopanja naravnost na glavo, ki eklatantno ruši jezikovne pravice večina državljanov v prilog dvema pri-vilegiranama narodoma, smatramo reformo voj. kazenskega postopanja navzlic uvedbi principa javnosti in ustmenosti za ponesrečeno.
Baron Bienerth, ki je v teku pogajanj pokazal le dvoje lastnosti: popolno »ravnodušnost« napram pravicam slovanskih jezikov in pa pomanjkanje vsake energije napram mažarskini zahtevam je v lovorov venec svojih zaslug vpletel no v Ust. Kdaj bo mogla država ta venec položiti na politični grob njegovega sistema 1
mo nekatere že sedaj znane splošne določbe   novega brainbnega zakona.
Katfor znano, so v nekaterih drugih velikih državah že dolgo Časa opustili 31etno vojaško službo, ki po-menja v sedanjem tako razvitem gospodarskem življenju veliko škodo baš za najsilnejše in najmlajše narodove moči. Praksa je pokazala, da se dajo mladeniči, katere kliče vojaška dolžnost v armado, vojaško dobro iz-vežbati tudi v dveh letih. Tudi naša monarhija se je končno odločila znižati službeno dobo navadnega vojaka za eno leto in novi brambni zakon uvaja (najbrž že z 1. 1912.) dveletno vojaško službo za večino vojaških kategorij. Pota zalo se je tudi, da interes armade ne zahteva absolutno onih številnih in dolgotrajnih vojaških vaj, h katerim kliče naš dosedanji brambni zakon doslužene vojake, jih leto za letom trgajoč za cele mesece iz njihovega poklica ter zlasti nižjim slojem prav občutno krateč zaslužek. Novi brambni zakon bo reformiral tedaj tudi vojaške vaje in sicer v tem smislu, da zmanjša njih število ter skrči njih dobo.
Na drugi strani zahtevajo te reforme seveda primerno zvišanje število onih, katere kliče dolžnost vsako leto pod orožje, zato gre roko v roki z skrajšanjem vojaške službe in vojaških vaj zvišanje takozvanega re-krutnega kontingenta. Število onih mladeničev, ki bodo v zanaprej morali vsako leto v vojake, se bo primerno zvišalo in bo po novem bramb-nem zakonu rekrutni kontingent kakor se zatrjuje, za ca. 17% večji, kakor dosedanji, to bo znašalo letno 212.000 mož.
Poleg teh najvažnejših principov, ki jih vsebuje novi brambni zakon, bo uveljavljenih celo vrsto novih določb, ki se tičejo vojaške službe, enoletnega prosto vol j stva vojaških dopustov itd. O njih bomo svoj čas še podrobno poročali.
Novi brambni jabon.
Dunaj, 2. maja.
V najkrajšem času bodo predložene zakonske osnove, ki tvorijo skupaj takozvano brambno reformo ogrskemu državnemu zboru in v Avstriji bodo istočasno objavljene natančnejše določbe teh zakonskih osnov, ki so za bodoči vojaški ustroj nase monarhije veleznamenite. O novem vojaškem kazenskem procesu spregovorimo na drugem mestu, tu le navaja-
Poljubi in slovenski Klerikalci.
Slovenski klerikalci so do zadnjega časa odklanjali vsake stike z ostalimi slovanskimi narodi. Končno pa so vendarle uvideli, da »človeku ni dobro biti samemu«, zato so se jeli ozirati i>o zemljah slovanskih ter stikati po prijateljih.
Pravoslavni Slovani pri njih sploh ne pridejo v poštev, Čehi so jim
presvobodomiselni, preostali r,o jim samo še Hrvati in Poljaki, ki so kakor Slovenci katoliškega veroizpove-danja.
Klerikalci, ki so sicer proglašali načelo »samo mi in mi sami«, so uprli najprvo svoje oči na sosedne Hrvate.
Če bi trdili, da jih je k temu napotila zgolj plamteča bratska ljubezen, bi ne govorili resnice, ker je no-torično znano, da so ljubav k Hrvatom narekovali zgolj spekulativni nameni, ki so se osredotočili na to, da se s hrvaško pomočjo okrepi položaj slovenske klerikalne delegacije v parlamentu v toliko, da zasede »per tot diserimina rerum« končno vendarle ministrski stolček vodja slovenske klerikalne stranke.
Klerikalcem, ki so se prekrstili, da bi Hrvatom nametali peska v oči, kar preko noči v »planinske hrvaške pravaše«, se je sicer posrečilo vjeti na svoje limanice del naivnih Hrvatov, toda ti kalini niso zadostovali, da bi ustvarili klerikalne pozicije na Dunaju bogsigavedi kako imponujoče.
Za to so pričeli dr. Šusteršič in drugovi obračati svoje zaljubljene poglede na Poljake, ki so se jim zdeli najprikladnejša lestva, po kateri bodo lahko splezali kvišku.
Najprvo so započeli ljubavne od-nošaje s poljsko ljudsko stranko in na jesen 1. 1909 so že napovedovali slovesno svojo zaroko, ki bi se imela izvršiti na vseklerikalnem slovenskem shodu v ljubljanskem »Unionu«.
Toda takrat jih je pustil predsednik poljske ljudske stranke Jan Stapinski sramotno na cedilu.
Nesrečna ljubezen s poljsko ljudsko stranko pa naših klerikalnih junakov ni ostrašila: jeli so razpenjati svoje mreže na druge strani.
Ustanovili so v Ljubljani »Društvo ljubiteljev poljskega naroda« in na ustanovni občni zbor tega društva se jim je posrečilo izvabiti predsednika poljske krščansko - socialne stranke Jasinskega. S tem je bila igra dobljena. Jasinski je namreč obljubil, da za revanžo ustanovi v Krakovu »Towarzystwo przvjaciol poiudnio-wych Slowian« in klerikalci so že v naprej obljubili, da se udeleže tega usta.novnega občnega zbora v čim največjem številu, da dokumentujejo s tem poljsko - slovensko bratstvo, slovensko - poljsko vzajemnost.
Ustanovno zborovanje »Towar-zystwa przvjaciol pohtdniowyeh SJo-
wian« je bila napovedano na dan JO, aprila.
Že tedne preje so slovenski klerikalni in po njih poljski listi napo-\redovali, da bo pri tej priliki prišlo do znamenitih političnih manifestacij in da se bodo ob tem času vršile v Krakovu velevažne politične konference, katerih se bodo s poljske in slovensko - klerikalne strani udeležili najuglednejši politiki, pred vsem pa cela vrsta bivših državnih poslancev.
In napočil je znameniti dan 30. aprila.
V Krakovu vidimo zbrane: plemenitega Šukljeta, dr. Lampeta, dekana Koblarja, dr. Lenarta, znamenito dvojico Ivana Kregarja in Ivani Štefeta, dijaka Steleta in Jeločnika.
A kje so dr. Susteršič, Pogačnik, Žitnik in Jarc, kje sta dr. Gregorčič in Fon, kje so dr. Korošec, dr. Ver* stovšek in dr. Benkovič ?
Kje so tisti bivši državni poslanci, ki so bili napovedani in priglašeni!
Vsi so ostali lepo doma v zapeč-
ku!
Ali ni to značilno? Toda kdor vidi nekoliko globlje za kulise klerikalne politike, temu se stvar ue bo zde-, la čisto nič čudna.
Zbliževanje med posamuimi slovanskimi narodi — in naj bodo to tudi Poljaki in Slovenci — ni nikdar po okusu gotovih krogov, posebno pa ni to povolji nemškim krščanskim socialcem.
To dobro vedo naši klerikalci.
In ker je Susteršič v zadnjem času stopil v najintimnejše odnošaje; s krščanskimi socialci in ker ima> mnogo upanja, da bo to razmerja, ki. se sicer doigrava samo pod odejo, postalo tudi plodonosno, je smatral za umestneje, da se napovedane politične konference reducirajo na minimum in da se »krakovskega pobratimstva« ne udeleži nobeden izmed bivših klerikalnih državnih loslan-cev.
Zato sta šla v Krakov samo Šuk-lje in Lampe, spremljana od Diosku-rov Kregarja in Štefeta.
Tako je ostal volk sit, koza pa cela ...
Prireditve v Krakovu so torej po zaslugi naših klerikalcev močno podobne pravcati komediji in tisti, ki so se dali potegniti, so bratje Poljaki. Obžalujemo to iz srca, ker srno v resnici iskreni prijatelji vsakega ik>-globljenja prijateljskih razmer med posamnimi narodi slovanskimi in ker
LISTEK.
Skušnjave Tomaža Krmežllavčka.
Šaljiva povest;  spisal L. Šepetavec. (Dalje.)
Tedaj je pa Boltežar Krmežljav-ček zaničljivo odmahnil z roko in je ravnodušno rekel:
»Kaj meni mar ta fant, saj nisem jaz njegov oče, jaz sem mu le jMDSodil svoje ime.«
Ko je Tomaž slišal te besede, je izpustil sifonko iz rok.
»Kaj pravite oče — da niste moj oče?«
»Tiho,« je takrat zaklical župnik gospod Janez Bradavica. »Ti si spoznan za norca in nimaš nič vprašati, ampak samo ubogati. Spravi se in pojdi z nami in sram te bodi.«
In s trdo roko je prijel župnik Tomaža za ramo in ga stresel, da bi se bil skoraj zvrnil, med tem ko je oče Krmežljavček ekfcekutorju Smoletu zaupno rekel:
»Če bi imel jaz kaj govoriti, bi mu jih zdaj pripeljal okrog ušes take, da bi luna mrknila.«
V sobi je vladal silen enim. Vse je vpilo in tulilo in razsajalo. Eni so
>e iz Tomaža norca delali, drugi so ga hoteli osvoboditi. Samo Tomaž se ni ganil, nič zinil, nič se ni branil in ko je oča Boltežar končno s hudimi besedami in izdatnimi udarci napravil malo prostora, sta župnik Bradavica in eksekutor Smole zagrabila Tomaža vsak za eno roko in ga vlekla iz hiše. In nihče ni zapazil, da ima na nogah in na rokah ženske hlače. Cela drhal iz gostilne je sledila Tomažu in na ulici so se ji pridružili še novi ljudje. In vsi so tulili. Ljudje so odpirali okna in gledali kaj da je in tudi gospa Ines je prihitela na okno in se je silno prestrašila, ko je zagledala Tomaža, ko je v ženskih hlačah omahoval med župnikom in med eksekutorjem. In ko so bili Tomaža že spravili v Smoletovo stanovanje in hišna vrata zaprli, je množica še vedno vztrajala pred hišo in pela pesmico o prefriganih kaplanih, dokler niso čuvaji nočnega mini začeli sakramentirati.
XII.
Tomaž je potreboval mnogo časa predno je prespal svojo kanibal-sko pijanost. A tudi ko je bil že davno vzbujen, se ni upal iz postelje in je vselej zamižal in smrčal na glas, kadar je eksekutor Smole prišel pogledat v njegovo kamrico.
Do popoldneva so pustili Tomaža spoti, saj je imel župnik Bradavi-
ca dovolj opravka z izpraševanjem eksekutorja Smoleta, ki je moral natančno pripovedovati kako je Tomaž živel in kaj je počenjal. Boltežar Kr-mežljivček je sedel pri mizi in zeval, kajti ni ga čisto nič zanimalo to po-ročevanje in izpraševanje in veliko raje bi bil šel v mesto, saj je poteklo že mnogo let, kar ni videl Ljubljane. Tudi sedaj bi ne bil prišel v Ljubljano, da ni župnik prevzel vseh stroškov.
Eksekutor Smole je ljubil pravico in resnico in je odkritosrčno povedal vse, kar mu je bilo znano. Župnik Bradavica si je segal v lase in vzdihoval zaradi Tomaževe pokvarjenosti ter vmes ošteval eksekutorja, zakaj mu ni že prej poročal, da Tomaž ne hodi v šolo.in da je postal iz-pridenec.
»Vi ga imate na vesti,« se je bu-doval župnik. »Vam je bil zaupan in vi ste krivi, da je postal. Povem vam, Smole, pazite, da ne bodo na Dunaju izvedeli, kako ste zanemarili svojo krščansko dolžnost. Če izve presvitli cesar, vam še vzame penzijo in srebrni zaslužni križec.«
»Pa ja ne,« je bridko ječal Smole. »Oh, ta malopridnež: zakaj sem ga vzel v hišo. Lump je vseh lumpov. Ne zameri Boltežar! Sicer je tvoj sin —«
»Ni. res,« je hladnokrvno izjavil Boltežar. »Hoj ni ...«
»Tiho,« je zagnnel župnik Janez
Bradavica. »Za fanta skrbim jaz .. . to se pravi moj tovariš, župnik Šte-balar, ki je zdaj v Ameriki in ki se iz same človekoljubnosti za Tomaža zanima. Samo ker ve, da je talentiran.«
Smole je nekaj vedel o razmerju župnika Štebalarja z rajnko Nežo Krmežljavko in ni nič vprašal, Boltežar Krmežljavček pa se je porogljivo smehljal.
»E, kaj bi govorili,« je dejal. »Fant pravzaprav ni napačen.«
»Pokvarjen je! Nič vreden ni! Lump je! Luiuparija mu tiči že v krvi.« Tako se je ljutil župnik in udaril po mizi, da je eksekutor skoraj znak padel, med tem ko se je Boltežar zopet samo smejal in pri tem mislil na župnika Matevža Štebalarja in njegovih edenintrideset tovarišev.
Pri obedu je morala tudi Natalija povedati, kar je vedela o Tomažu. Pripovedovala je pač mnogo, a povedala je same take stvari, da se je Boltežar Krmežljavček vse bolj smejal in končno ves navdušen zaklical:
»Raca na vodi — pravzaprav, je pa fant tak, da so ga njegovi očetje lahko veseli. Res, Škoda, da Tomaž ni moj sin!«
»Tiho,« je zatjrmel župnik Bradavica in jasno pogledal Boltežarja. »Tomaž je malopridnež; a jas posumi nekega Boltežarja, ki mu je
prav sumljivo podoben. Prav enake lastnosti imata.«
»Pa med njegovimi dvaintridc-setimi očeti vendarle ni tistega Boltežarja, ki ga imate vi v mislih,« se je odrezal stari policaj mračuoselski. ki mu je že vse skupaj presedalo, ker mu je rekel njegov notranji glas, da se župnik prav po nepotrebnem hu-duje na Tomaža.
Boltežarjeva predrznost je spravila župnika v zadrego. Bal se je, da bi Boltežar še pričo Natalije povedal, na katere Tomaževe očete misli in zato je pogovor hitro prekinil.
Popoldne je prišel Tomaž na sodbo. Glava ga je bolela in oči je imel zatekle in potrt je bil tako, da si ni znal nič pomagati in da ga je minila vsa nesramnost, ko ga je začel! župnik Janez Bradavica s hudimi besedami bičati in mu očitati vse njegove pregrehe ter ga stigmatizira! kot zavrženo bitje, ki bo končalo na vesalah.
»Samo iz posebnega usmiljenja, samo iz ozirov na tvojega v časti osivelega očeta sem pripravljen ti pomagati na pravo pot,« je končal župnik svoje oštevanje. »Če prisežeš, daj se boš poboljšal, da boš dober, marljiv in ponižen, pojdem do presviile-ga gospoda knezoškofa prosit, naj te vzamejo v Alojzijevišee, da boš lahko študiral in postal mažnik. Ali prisežeš!« (Dalje prih.)
tudi mi čutimo potrebo, da stopimo Slovenci v čim najtesnejše prijateljske stike z narodom poljskim.
Res je sicer, da termometer naših čuvstev do Poljakov ne stoji tako visoko, kakor bi lahko, toda tega so deloma krivi Poljaki sami, ki so v parlamenta vedno in vselej tirali proti-slovansko politiko in ki niso nikdar kazali srca niti za najbolj upravičene slovenske narodne in kulturne zahteve.
Če se bo to razmerje Poljakov nasproti Slovencem v bodočnosti spremenilo in sicer na bolje, bo to gotovo v našo narodno korist, toda bojimo se, da ta korist v narodnem ozi-ru ne bo posebno velika, ako se bodo bratje Poljaki naslanjali zgolj na naše klerikalne politične komediante, katerim služijo najvzvišenejše ideje zgolj v to, da jih izrabljajo v svoje samopašne strankarske koristi.
Shod v Shoclanu.
V nedeljo, dne 30. m. m., vršil se je tukaj shod narodno - napredne stranke. Shod je bil sklican kot zaupen. A razbor it emu kaplanu Kom-Jjancu, ali kakor mu pravimo tukaj ta »zelenemu Tončku«, se je vendar posrečilo izvedeti za to in sedel je že ■pol ure pred shodom v gostilni go->poda Durjave, dasi se je nekoč izrazil, da kdor prestopi prag te hiše, bo sigurno pogubljen, on sam pa ga ne prestopi drugače, kakor če bi moral iti obhajat. A shod ga je premotil in >odaj Skocijanci z veseljem čakamo, kdaj se odpre pekel in požre »ta z*>-lenga Tončka«.
Ko so se pripeljali zaupniki iz Mokronoga in ž njimi jrospod Ribni-kar, uvideli so takoj, da treba shod proglasiti javnim. Povabljeni zaupniki so se potem kratko posvetovali, kaj ukreniti zastran bližajočih se dr-/avnozborskih volitev. Storil se je načelen sklep postaviti kandidata narodno - napredne stranke, a proglasitev istega se pridrži še za en teden. Nadalje so sklenili, da se takoj otvori javen shod. Kaplan Komlja-nec je že med posvetovanjem zaupnikov delal prepir in nemir. A ko je gospod Ribnikar v imenu i/vrševal-iiega odbora otvoril shod, jel se je kaplan takoj zaletavati z nekimi formalnostmi. Ko se ga je hotelo poučiti, kako se je obnašati na shodu, jel je rogoviliti ter sploh kazati, da mu je na tem, da shod razbije. Gospod Ribnikar ga opozori na zakon o volilni svobodi, ter izjavi, da ga pusti takoj iztirati, ako ne bo miren. A Tone se ni dal pomiriti in navzoči kmetje so postajali srditi, končno pa so ga hoteli postaviti pod kap in ga tudi že prinesli do veznih vrat. In kaplanče se ima zahvaliti le gospodu Smrekar-jn iz Mokronoga, da ni občutil trdih kmetskih pesti. Gosp. Smrekar je pribijal kaplana nazaj na shod ter ga potem varoval kot pestunja svojega varovanca, ker sicer bi mu razjarjeni kmetje preveč pokazali, kaj mislijo <> takih ljudeh.
Nato je jel govoriti gospod K i b-nikar. Povedal je klerikalcem takih in tako britkih, da je lahko vsak spomal, kam nas vodi politika ljudskih separjev. Navzoči kmetje, katerih je bil nad 100, dasi smo poslali vabila le štirim zaupnikom, so mu navdušeno pritrjevali in ponovno 7>loskali. Nato je nastopil gosp. B n -car s svojim gospodarsko poučnim govorom, kateremu so kmetje - vi-norejci z veliko pazljivostjo in zanimanjem sledili. Za gospodom Bučarjem je dobil besedo »zeleni Tonček«, ki je jel pridigovati o turški nevarnosti, ki preti naši državi in kmeti in še več takih neumnosti. Nastal je gromovit smeh in šaljivi do v tipi na kaplanov govor kar niso hoteli ponehati. Ko se je vendar posrečilo pomiriti ljudstvo, je jel kaplan zopet govoriti. Povspel se je do gorostasne laži, da niso novih deželnih dolgov napravili klerikalci, ampak čujte, še napred-njaki, takrat ko so imeli še vpliv na deželno gospodarstvo.
Ta laž pa je bila tudi probujene-mu škocijanskemu kmetu preveč iz sto grl zaslišal se je en klic: »lažnik, stokrat lažnik«. Sploh nastal je tak vihar, da se razburjenega ljudstva ni dalo več pomiriti, kaplančku pa so postala tla tako vroča, da jo je čez napravljeni mu špalir urnih krač odku-ril. Nato je govoril še enkrat g. Rib-uikar ter pojasnil in razložil še celo vrsto klerikalnih sleparij, za kar je žel zopet ljudsko pohvalo. Kot zadnji govornik je nastopil gospod S m r e -k a r , ki je prav korenito sprašal vest škoeijanskim kutarjem, za kar je žel ponavljajoč se aplavz. Ob 7. uri zvečer pa je gospod predsednik župan Č i n k o 1 e , zahvaljujoč se vsem udedežencem, posebno pa govornikom za udeležbo in poučne govore zaključil zborovanje: Mi vstajamo klerikalce je strah Dolenjcem pa se hoče boja, Kjer boja ni, tam zmage ui. Zato na krov Dolenjci vsi!
MlfliN kroniko.
Za splošno, enako in tajno volilno pravico se je vršil v A radu na Ogrskem velik ljudski shod, na katerem je prebral poslanec grof Batthyany naslednjo, soglasno sprejeto resolucijo: »Današnji ljudski shod zahteva nujno, da se vpelje splošna, enaka in tajna volilna pravica, ki jo je pre-stolni govor že dvakrat obljubil, še pred uzakonitvijo brambne reforme. Shod poživlja vse pristaše splošne, enake in tajne volilne pravice, ki se mora izvršiti po županstvih, da se udeleže boja in ne odnehajo, prodno ni zmaga izvojevana.«
a
Srbska skupšina se je posvetovala o predlogu za obtožbo, ki so g*a podali nacionalisti proti bivšemu radikalnemu ministru za notranje zadeve Petroviču, ker je bil dal 29. septembra 1907 umoriti oba brata No* v ak o v i č a. Bivši minister Petrovič je obširno dokazoval pred skupščino, da je bila uporaba orožja, ki je imela za posledico smrt obeh bratov Nova-kovič, popolnoma zakonita, ker bi jih sicer ne bili mogli ustrahovati. Tudi je bila sumnja popolnoma upravičena, da je hotel Milan Novakovič, strasten nasprotnik nove vladne oblike, izzvati v policijski prefekturi pravo revolucijo. Kot dokaz, da se je revolucionarno gibanju že začelo širiti, je navajal bivši minister, da je v Gre jacu neki kmet usmrtil policijskega komisarja, nekega orožnika pa ranil. Končal je Petrovič s tem, da je dal direktno povelje samo prefektu, ne pa orožnikom in da smrti obeh bratov Novakovič sploh želel ni. Nacionalist Ribarac se je sklieeval na sodnijski pravorek, ki je baje izrekel, da uporaba orožja ni bila upravičena in da je bila protizakonita. Vsled tega se |pia baviti skupščina v tem slučaju z navadnim umorom. Nasproti temu je izjavil bivši minister, da ni bil nikdar od sodnije zaslišan. Debata se bo nadaljevala.
Ruska duma je začela zopet svoje delo. Kot prva točka je bil na dnevnem redu zakonski načrt, ki ga je dumi predložil trgovski minister. Zakonski načrt se bavi z zavarovanjem delavcev. V dumi pričakujejo ravno pri tej točki zoio velike debate.
*
Sasonovo zdravje se je po poročilih »Novoje Vremje« v zadnjem tednu zelo izboljšalo. Telesna toplota je normalna, srce deluje pravilno. Sasonov bo v kratkem nastopil daljši dopust, da popolnoma okreva. Vendar pa se bo vrnil na svoje mesto tudi tedaj, če bi bila potrebna daljša zdravniška pomoč. Doslej ruska vlada niti ne misli na kakršnesibodi iz-premembe v zunanjem ministrstvu.
*
Vstaja v Albaniji se vedno bolj širi. Vstaške čete na severu vilajeta Kosovo vedno hujše pritiskajo.Močne arnavtske čete so napadle turški vojaški oddelek v bližini Berane. En del turškega vojaštva so vstaši obkolili in ga hoteli razorožiti, vendar se je vojakom posrečilo, da so se umaknili. V neki drngi bitki, ko so zašli turški vojaki v zasedo, so bili 4 vojaki in 1 poročnik ubiti, drugi so zbežali. Pozneje so našli ubite vojake slečene na bojnem polju. — Press-bureau« dementira, da bi se bila organizirala v vilajetu Janina 600 mož broječa albanska četa. — Kakor poroča turško vojno ministrstvo, so vstaši napadli 26. m. m. od treh strani predstraže kolone Edhem paše, ki se je pomikala iz Gusinj v Selce, pa je čakala v Grupi, da izgine sneg. Ministrstvo poroča nadalje, da so v teh bojih bili en častnik in 40 mož ubiti in ranjeni. Čete poveljnika Muli idid na so zasedle goro Kast rat i in vse višave v bližini tako, da je pot Skader-Kastrati popolnoma vama Nasproti tem poročilom pa poroča »Vossische Zeitnng« s Cetinja, da je pozicija turških čet okrog gorovja Kastrati zelo opasna. Albanci so v ofenzivi in so prizadejali Turkom zelo občutne izgube. Cela gora Šipča-nik je polna mrtvecev, katerim jemljejo Albanci vojaško obleko, orožje in municijo. Število mrtvih na turški strani cenijo na 1700. General Torgut Šefket paša je še v Skadru. Med novo došlim vojaštvom, zlasti pa med Grki, vlada velika nezadovoljnost.
m
O položaju v Maroku poročila še vedno niso zanesljiva. Francosko zunanje ministrstvo do sedaj še ni dobilo nobenega obvestila o tem, da je francoski poveljnik Bremond zasedel mesto Fez. — Kakor poročajo iz Tan-gerja, so vstaški Berberi vjeli nekega avstrijskega podanika v okolici Rasel-Maja. Kljub temu, da mu je to avstrijski konzul odsvetoval, je hotel iti iz Tangerja v Fez, da se bojuje s
snltanovimi četami. PodiTnmsjiih
poročil o tem dogodku ni.
Term lati na B—lian so se začeli zopet oglašati posebno v južnih gube rnijah. V mestu Baku so se spoprijeli teroristi in orožniki. Teroristov je bilo 15, od teh je bilo v boju ubitih 6, devet jih je bilo pa ranjenih, tudi dva orožnika sta bila težko ranjena. V Tiflisu so teroristi na odprti cesti napadli dva orožnik* V Dolem pri Lodzu je streljal terorist na tri redarje, ki so nato tudi začeli streljati na napadalca in ga ustrelili.
* *
V nemškem državnem svetu je kot prva točka na dnevnem rede prvo branje zakona za zavarovalni red. Državni tajnik Delbruck se jo z vso vnemo zavzel za rešitev vladne predloge
* * *
O izpremembi v pa peški nunci-aturi v Haagu krožijo zelo čudne vesti. O sedanjem nunciju se je holand-ski episkopat pri papežu pritožil, nakar je nuncij brez slovesa in ne da bi bil o svoji nameri obvestil Vatikan, kar naenkrat v spremstvu neke dame odpotoval. Papeško državno tajništvo še do danes ne ve, kam se je nuncij obrnil.
Rusko-kitajska vojna je po zatrdilih generala Bastianova popolnoma neizogibna. Nekemn poročevalcu nasproti se je general Bastianov izrazil, da je popolnoma gotovo, da Rusija v taki vojni zmaga, ker je Kitajsko popolnoma nepripravljeno.
* «
Revolucija na Kitajskem se ved
no bolj širi. Kakor poroča »Rossija« iz Mukdena, se pomikajo velike čete vstašev proti Kantonu, da se pridružijo revolucionarcem, ki mislijo vreči vladarsko hišo. Kakih 10 tisoč vstašev je zbranih okrog Kantona, večidel stradajoči in napol obupani elementi. Kamor pridejo, odpirajo ječe in oproščajo jetnike. Vojaki, ki jih je vlada poslala proti vstašem, so se pridružili revolucionarjem. Kjer pa so ostali vojaki zvesti, vrše nečloveška grozodejstva nad vjetimi vstaši. Mesto Fučan so vstaši deloma požgali, v Šitungu so umorili prefekta. Tudi na mesta Kvang in Honkong se je vstaja že razširila in mesto Hudža so uporniki popolnoma požgali. Pred Šangajem so zasidrale evropske velesile svoje bojne ladje. Svoje ladje je poslala tja Severna Amerika, Angleško in Francosko. Tudi iz Mukdena se zbirajo velike čete na pohod proti Kantonu.
Mirovna pogajanja v Mehiki se
krepko razvijajo. Vstaši so imenovali za svoje mirovne komisarje Fran-cesca Gomeza, Francoska Madera in Joseja Juareza. Vstaši zahtevajo sodelovanje pri vladi in da imenuje vlada nekatere revolucionarje za provizorične gubernatorje v nekaterih gubernijah, dokler se redne volitve niso izvršile.
Štajersko.
Slovenskemu ueiteljstvu. Pod gornjim naslovom je priobčila zadnja »Straža« uvoden članek, v katerem vabi slovensko spodnještajersko uči-teljstvo v svoj tabor! (Članek diši po pravljici o mački in mladi miški). Preden se odločimo k temu velevaž-nemu koraku, prosimo nekoliko pojasnila. Če nas ima S. K. Z. in »Straža« res tako rada, nam bode že z velikim veseljem odgovorila. 1. Kateri »del« uČiteljstva je iskal pomoči pr\ celjski liberalni stranki? Kateri »del« učiteljstva je iskal pomoči pri mariborski klerikalni stranki? S čim in s kakšnimi uspehi se lahko bana jo tovariši, ki so bili slepo orodje v vaših rokah? 2. Zakaj vam boji niso več »ljubi«, ko pa vendar greste vsakokrat po popolno zmago t Ali so vaše moči že tako izčrpane, da jih hočete nadomestiti s čilimi iz stanu, nad katerim ste že krhali rabljev meč? 3. Ali morete dokazati, da ste »prijatelji« šole, napredka in učiteljstva le z enim samim slučajem 1 4. Če smo mi res »falotje, podle duše itd., itd «, čemu nas vabite v svojo vzvišeno dražbo, ko je vendar vse (t t) ljudstvo za vamif Se li ne bojite, Ja po-hujšamo vaše vrste? 5. Zakaj je ravno sedaj najlepša priložnost, ko »lahko« pokažete svojo moč brez nas t 6. Mar mislite, da bi nam koristili zastopniki, ki bi morali na komando v odločilnem trenutku zatajiti svoj poklic, ter govoriti in glasovati proti interesom svojega stanu t 7. Če bi nam pa tudi vaša milost dovolila nekaj davno zasluženih priboljškov, si zaradi tega naj polomimo značaje in prodamo duše? 8. Ste li v »Straži« res »odkrito« govorili t — Hinavci!
Zadruga rok. obrti za Laški okraj je imela svoj občni zbor JO. aprila v Trbovljah. Iz poročila se posnema, da je imela zadruga 110 čla-
nov, 64 pomočnikov in 85 vajencev. Blagajno stanje znaša 630 K 99 Med drugimi važnimi stvarmi se je sklenila ustanovitev podpornega sklada za obolele ali onemogle člane. Povabljeni g.Bebek je v krasnih besedah razložil pomen zveze obrtniških zadrug za Spodnji štajer. Sklenilo se je, pristopiti k snujoči se zvezi. J. Zupane se spominja driavno-zborskih volitev, obžaluje da ne pri* pada od 38 jugoslov. mandatov nobeden obrtništvu, pač pa pozdravlja, da sta se obe Spod. Štajerske stranke z jedini le skupno delati za izvolitev slov. kandidata v mestni skupini.
Volilno gibanje na Štajerskem. Obrtna zadruga za laški okraj je imela dne 30. aprila v Trbovljah svoj občni zbor. Zadruga šteje sedaj 110 članov mojstrov, 6*4 pomočnikov in 85 vajencev. Na predlog g. Pintariča iz Trbovelj se je sklenila resolucija, ki toplo pozdravlja kandidaturo obrtnika p. J. Rebeka v celjskem mestnem volilnem okraju.
— Miroljubni dr. Korošec. Predzadnjo nedeljo je dr. Korošec naglašal na shodu v Dramljah, da želi miren in stvaren volilni boj v Sa-vinski dolini. Sedaj pa poročata »Straža« in »Slovenec« z velikim triumfom, da so vrgli klerikalci v Št. Jurju ob J. ž. in Štorah dva naprednjaka, ki sta v zelo dostojnem tonu hotela zavrniti neosnovane napade na kmečkega kandidata Robleka, kratko malo z govorniškega odra. Svarimo dr. Korošca pred nadaljevanjem — drugače se mu bo vrnilo ljubo za drago. Mi nismo začeli, surovosti pa od privan-dranega kaplana ne maramo!
Drobne novice. Prestavljen je finančni konceptni praktikant Konrad Smid iz I*tuja v Maribor. — V Peklu pri Poljčanah je položen temeljni kamen za večrazredno nemško ljudsko šolo. Poslanec Pišek je pa na volilnem shodu v Prepeljali na Dr. p. razlagal, da slovenstvo in klerikalizem v okraju napredujeta. Ponesrečil se je v Vrbnem pri Št. Jurju ob J. ž. kmečki sin Anton Sivka pri streljanju z možnarji. Cel naboj ga je zadel v levo roko. Težko ranjenega so pripeljali v celjsko bolnišnico.
Mariborskim slov. gimnazijskim abiturijentom iz 1. 1901! V »Slov. Narodu« od 27. aprila t. 1. nas poziva k sestanku ob priliki desetletnice mature — čujte in strmite: revizor Vlado Pušenjak! Ne bi se zmenil za ta poziv, ko bi ga bral v kaki klerikalni časnikarski cunji, misleč, da je namenjeni tovarišem kaplanom in Pušenjaku. Toda ta karikatura značajnosti, ki danes sliši na ime »revizor Vlado Pušenjak«, si upa v »Slov. Narodu« pozivati svoje bivše tovariše iz gimnazije, da mu povedo svoje mnenje zavoljo omenjenega sestanka. Čuj torej moje mnenje,g. revizor Pušenjak!
— Zapomni si, izdajalec svojega naroda: Ti edini si se izneveril idejam in načrtom, s katerimi smo šli po ma turi in nadaljnih študijah v svet na delo za narod! Ti edini izmed mariborskih slov. abiturijentov 1. 1901. uganjaš danes protinarodne, izdajalske čine, katerih se sramujemo še mi, tvoji nekdanji tovariši. Zapomni si, da si poklican za vabilo na prijateljski sestanek najmanj ti, ki pridiguješ bratomorni boj proti slehernemu, ki slučajno ni tvojega »značaja«. Na tvoje vabilo se tovariši, katerim je značaj prva in sveta stvar, ne bodo nikoli odzvali. Tvojega naslova ne bomo pisali, oni denar, ki bi ga dali za znamke na tvoje pismo, darujemo raje družbi sv. Cirila in Metoda, oni družbi, kateri ti pridiguješ boj! Sram te bodi! — Na sestanek si lahko povabiš kaplana Berka, da ti bo povedal, kako je bilo «luštno» v Raj-henburgu pod onim kozolcem! Mi drugi tovariši, ki smo si ohranili čist značaj in moško čast, se snidemo že o priliki, kakor smo se dogovorili na razstanku. Zapomni si pa, g. revizor, da nam je ljubše, da te pri desetlet niči in tudi pozneje tako dolgo več ne vidimo, dokler boš vršil izdajalsko in protinarodno delo v svoji domovini! S svojo sedanjo krinko ne hodi pred svoje nekdanje tovariše, ki so si zna čajno ohranili čisto in neomadeževa-no srce pri delu za svoj narod! Toli ko v odgovor tebi, g. revizor _ Puše njak, in v navodilo svojim značajnim tovarišem! — Tovariš.
Iz Dola pri Hrastniku. Tcdi pr* nas je zahtevalo velikonočno strelja nje svojo žrtev. Ponesrečila sta se neki mož in komaj šoli odrasli deček imenoma Krajne, ki bi bil kmalz* zgorel v lastni obleki. Oba sta dobila težke poškodbe. Vprašamo okrajno glavarstvo, ali mu je zadeva znans oziroma naj zapove orožništvu, da preišče ta slučaj. Čudno je le, da ni občinski tajnik in redar krivcev ovadil, ker je sicer, kot se sliši, v tem poslu izveibajn. Opozarjamo nadalje okr. glavarstvo na neznosne zdravstvene razmere na našem pokopališču. Pokopališče lezi tik pred šolo, ločeno le po cesti. Dogodilo se je že parkrat, da so se izkopale pri izkopavanju novih grobov človeške kosti,
katerih se je še držalo meso, lasje, obleka. Celo po celi dan se je io parilo na sol mm in povzročalo neznosen smrad. Pričakujemo hitre odpomoči, ker sicer se lahko pripeti, da «a okuži šola oziroma otroci, ki se gibljejo v prosti uri v neposredni bližini pokopališča,
Roroiko.
»Mir« in gosp. Matija Prošeka r.
Urednik Smodej je zajel zopet iz svojega političnega studenca prismojeno vednost in ,T predzadnjem »Miru« nesramno oblatil neustrašenega rodoljuba Prosekarja na   Pl°šivcu pri Rotmarivasi, kateremu podtika krivdo na tem, da je prešla ^otmirska občina pred leti v nemškutarske roke. Prepričani smo, da bo g. Prosekar sam zamašil brezvestnemu Prismo-detu v črni suknji usta, i&ko da jih nikdar več odpiral ne bo; konstatirati torej hočemo samo to, — in tega mnenja je gotovo vsak pošten naroden Slovenec na Koroškem — da si je g. Prosekar že pred Prismodetovim prihodom na Koroško pridobil več zaslug za napredek svoje občine in koroških Slovencev sploh, kakor do-sedaj cela klerikalna družba   z dr. Brejcem in Smodetom na čelu. Z ozi-rom na tako nesramne   napade na značajne in zaslužne može na Koroškem se pač ni čuditi, da zaupanje v Brejc - Smodetovo stranko vedno bolj gineva in da se je treba bati pri prihodnjih   državnozborskih volitvah tudi v slovenskem volilnem okraju krepke zaušnice. O tem bi pač g. dr. Brejc sam — slava koroških Slovencev — vedel povedati lepo historijo. Gotovo mu še sedaj doni   v_ ušesih krepka obsodba njegove in Šusterši-čeve politike, katero je moral nedavno slišati na zaupnem shodu v Gli-njah iz ust priprostih, a zavednih in izobraženih slovenskih kmetov in delavcev. Rdeč je bil kot rak, ker so ugovarjali njegovemu slavospevu na dr.   Šusteršiča    zavedni slovenski kmetje in delavci, bivši Grafenaner-jevi volilci. Kakor za g. Prosekarja, tako je imel celovški »Mir«   in dr. Brejc tudi za Glinjčane vedno polno torbo grdih napadov in zafrkljivih opazk; če se pa bližajo volitve, pa zahteva ta Šusteršičev hlapec od njih brezpogojno vdanost in pokorščino. To pot pa se bodo klerikalni mogotci precej hudo u rezal i.   V slovenskem volilnem okraju se   namreč vedno bolj razširja mnenje, da je bolje nobenega Grafenauerja, kakor pa Gra-fenauerja - Šusteršičevega sukujo-nosca. Dr. Šusteršič, ki je pripoma-gal v središču Slovenije, v dosedaj čisto slovenski beli Ljubljani, peščici Nemcev v občinskem svetu ljubljanskem do 7 reci: sedem mandatov, ni več vreden, da bi sedel v istem klubu zraven poslanca iz najbolj ogroženega   slovenskega   ozemlja, kakor je ravno Koroška, ki potrebuje v državnem zboru narodnega demokratičnega zagovornika, ne pa rimskega veleagrarnega   zastopnika, kakršen je dr. Šusteršič in vsi njegovi kimavci, zbrani   v   »Slovenskem klubu«. Glasovi, ki prihajajo iz Koroške, so žalostni, ker koroški Slovenci v prihodnjem državnozborskem zasedanju morda poslanca več ne bodo imeli in bo Koroška zastopana le po nemških poslancih. Če se kaj takega zgodi, tako krivda ne bo ležala toliko, na vo-lilcih, kolikor pa v deželi vladajoči slovenski stranki sami, ki kot politična stranka sploh   nobene kritike noče trpeti in na dr. ŠusteršiČB, ki je na zlodejski način pomagal v Ljubljani Nemcem do tako močnega zastopstva. Seveda bodo eventuelnega poraza krivi ti preklicani »liberalci«, morda celo gospod Matija Prosekar, katerega v tako resnih časih volilnega boja obliva »Mir« s svojimi pri-smodarijami. Naše mnenje je sledeče: koroškim Slovencem poraza nikakor ne privoščimo, pač pa ga privoščimo nestrpni dr. Brejčevi kliki, katera napada in odbija vse, ki ne trobijo brez ugovora v njen rog, in katera je tako pokorna dr. Šusteršičevi stranki slovenskih ljudskih sleparjev in goljufov.
Nenadna smrt Kap je zadela dne t. mejnika v Celovcu vpokojenega orožniškega stražmojstra Karla See-bacherja
Roko je odtrgalo hlapcu Tomažu Uačku v Običah. Rezal je rezanico in prišel vsled neprevidnosti z levo roko v stroj, ki mu jo je popolnoma odtrgal
Posestvo pogorelo. V Napijah pri Penku je popolnoma pogorelo posestvo Franca Edlingerja. Poleg hiše je popolnoma zgorelo gospodarsko poslopje, vsa zaloga in orodje. Z največjo težavo so rešili živino. Škoda znaša okrog 10.000 kron in je komaj za tretjino pokrita z zavarovalnino.
Pomladanski sneg. Iz Trbiža in okolice se poroča, da je zapadel v nedeljo po vecumem močnem nalivu celo pokrajino precej visok pomladanski sneg. Celo uro so padle goste in debele snežinke. Posebno veliko je novega snega po gorah in višinah julijskih in karnskih alp.
Primorko.
Toča. Iz Brda, Vipavske strani m gornjega Krasa poročajo, da je padala zadnje dni precej debela toča. Napravila je na pomladanskih nasadih precejšnjo škodo.
Tudi v Gorici je volilni imenik za državnozborske volitve sila pomanjkljiv. Vpisanih je 5323 volilcev. Kot se pri nas izpuščaje napredni volilci, tako hočejo v Gorici ogoljufati Lahi Slovence s tem, da jih izpušča jo iz volilnega imenika.
Promoviran je bil dne 28. aprila na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju za živinozdravnika g. Drejče Poberaj iz Solkana pri Gorici.
Politična past. Laški krščanski socijalisti so pisali, kakor se nam po<-roča iz Trsta,Hrvatom in Slovencem, da bi v treh, pretežno laških volilnih okrajih Primorske stranki ne postavljali slovanskih nasprotnih kandidatov. Slovanski zaupniki so ta predlog odločno zavrnili in se odločili za samostojne slovanske kandidate.
Nabori v Trstu. Včeraj se je zglasilo pri naborni komisiji od 200 povabljenih 186 nabornikov. Potrjenih je bilo 49, izmed teh 3 k mornarici.
Burja prevrgla 2 jadrnici.* Prve ga majnika je zavladala v Trstu močna burja, ki je imela hitrost 70 kilometrov na uro. Na razburkanem morju je prevrgla še v obzorju tržaškega svetilnika prazno jadernico Minori«. Na njej so* bili gospodar in 4 mornarji. Razun mornarja Pesara, so se oklenili vsi v zadnjem trenutku jadernice, tega pa je val odnesel. V tem nevarnem položaju so ugledali jadernico iz tržaškega svetilnika. Takoj je odplu! državni parnik »Ano-lax« na mesto nesreče. Ponesrečence si - spravili na varno. Pesara pa, ki ni znal plavati, je valov je odneslo in ga niso mogli dobiti. Jadernico so privlekli nato srečno v pristanišče. Ravnotako je prekucnila burja že ob 7. zjutraj še drugo maujšo* jadernico. Ta pa je bila obložena s kamenjem. Na njej je bil samo voznik, ki pa se je še pravočasno rešil.
Nova zvijača tržaške »Miee Kovačeve«. V soboto ob poldvanajstih je prišel k stražniku na Biva Grumu-la v Trstu upehan in ves razburjen mizarski pomočnik Peter Marolt. Z vso vnemo mu je pripovedoval, da je pil v gostilni Cusma, kjer je naročil tudi prenočišče. Predno je šel spat, se je hotel še nekoliko navžiti mehkega južnega zraka in šel kar razoglav na pomol Sv. Terezije. Tam pa sta zamaknjenega v krasno' morsko gladino napadla dva tolovaja. Eden ga je dr-aal od zadaj, drugi pa mu med tem izpraznil žepe. Vzela sta mu denarnico s 40 K in žepno uro. Stražnik .it--.tvar nemudoma ovadil, toda že prva poizvedovanja so natanko pojasnila, da v zadnjem času na pomolu Sv. Terezije sploh nikogar ni bilo. Začeli .so Marolta sumiti. Čudno se je stražnikom tudi zdelo, da sta napadalca vzela le uro, verižico pa lepo odpela in njemu pustila. Tudi ni kazal Marolt ni kakih znakov, ki bi potrdili podoben napad. Po daljšem izpraševanju se je popolnoma vjel in končno priznal, da je vse to uprizoril sanj* Hote] je na ta način gostilničarja premotiti, da bi mu iz usmiljenja podaril narejeno ceho in ]x>nesrečenea radi pozne ure tudi prenočil. Marolt je sieer v bistvu dosegel, kar je hotel, samo da je dobil prenočišče mesto v gostilni, na policiji.
Poletni poštni urad, ki bo deloval vsako leto 5 mesecev, so otvorili 1. maja v Siciole (koperski okraj). Imel bo zvezo Trst - Poreč, vozil pisemsko in vozno pošto in služil kot nabiralnik poštno - hranilnega urada.
Feldcajgmajster Kropaček V Lovrani je umrl včeraj, 2. maja, 74-letni feldcajgmajster Alfred vitez pl. Kropaček. Sel je po 481etnem vojaškem službovanju v pokoj že L 1907, in živel cel ta čas večjidel na jugu. Mož je bil izredno delaven in marljiv in si je pridobil, posebno kar se tiče oboroževanja in novega orožja, veliko zaslug, ki niso znane samo v Avstriji, marveč tudi v sosednih državah. Rojen je bil v Bielici v Šleziji teta 1838, njegov oče je bil carinski uradnik. Obiskoval je topničarsko akademijo in se kot poročnik udeležil laške vojne. Bil se je v bitkah pri Maženti in Solferinu. Nato se je cel čas zelo veliko pečal z administrativnu o organizacijo in tehnično izpopolnitvijo strelnega orožja. L. 1868. je postal stotnik in leta 1870 je dobil kot tak red železne krone III reda in viteštvo. To je dobil največ radi tega, ker je on konstruiral in vpeljal nove puške, ki se polnijo zadaj. Bil je pozneje še večkrat odlikovan radi raznih izpopolnitev strelnega orožja. Najbolj znan pa je Kropaček radi svoje puške repetirke model 1873. Ta puška se je vpeljala tudi pri francoski mornarici in je odločila vojno v Tonkingu. Ko je bil vpokojen, je dobil končno odlikovanje veliki križec Leopoldovega reda.
Trgovska zbornica ▼ Rovinju.
Trgovsko ministrstvo je potrdilo zo-petno izvolitev predsednika trgovske zbornice Jurja Vianellija in podpredsednika Leandra Camusa.
Is politične službe. Skupno finančno ministrstvo in šef deželne vlade bosanske sta imenovala: Vladnega koncipista dr. H. Starha za vladnega podtajnika deželne vlade v Sarajevem. Dalje so imenovani: politična adjunkta 1. razr. dr. L. pl. Mi-lassin in F. Miličevič za okrajne predstojnike II. vrste, 8. plačilnega razreda. Adjunkta II. vrste dr. pl. Magyary in pl. Fedina za deželno-vladne koncipiste v Sarajevem. Dalje polit, adjunkt II. vrste in vodja ekspoziture v Grahovem, Ivan Nikoli č, za adjunkta I. vrste v 9. plačilnem razredu in končno konceptni praktikant je pl. Chmielewski v Sarajevem, Protic v Dubici in dr. Fei-litsch v Maglaju za politične adjunk-te II. vrste v 10. razredu.
Iz šolske službe. Profesor višje gimnazije v Sarajevem g. Lazar Ko-nolic je pomaknjen v 8. dijetni razred.
Pozor, somišljeniki,
late!
Volilni imeniki za državnozborske volitve v Ljubljani so skrajao pomanjkljivo sestavljeni: Nebroj na« ših somišljenikov Je izpuščenih.
Zato pozivamo nujno vse naše somišljenike, naj nemudoctš pregledajo volilne imenike iu se prepričajo, ako niao izpuščeni.
Volilni imeniki so razpoloženi na magistratu in v pisarui uarodno napredne stranke v Dolenčevi hiši v Wolfovi ulici.
Somišljeniki f l: imfe dolžnost pravočasu v fta m izgubite svoje volilne pravice!
Dnevne vesti.
-j- Klerikalci in bodoči ljubljanski župan. Tepeni pri volitvah kriče klerikalci po maščevanju. Strašne naklepe kujejo in grozeče dvigajo pesti. Tako so vneti za gospodarsko delo v občinskem svetu, da slovesno obetajo, da bodo vse razbili. Posebno jih skrbi, kdo postane ljubljanski župan. Zdi se jim nemogoče (!) da bi se našla vlada, ki bi se predrznila (!) predlagati dr. Tavčarja za župana. Naj si klerikalci le nikar ue delajo nepotrebnih skrbi. Župan bo naprednjak, naj bo to potem dr. Tavčar, ki za svojo osebo ni nikoli hrepenel po tej časti, nego vedno delal le za stranko, ali kdo drugi. Sicer pa mislimo: če je postal na smrt obsojeni Andrassv minister, če je postal dr. Pacak, ki je prebil zaradi veleizdaje šest mesecev v ječi minister, če sta postala Smolka in Kossuth tajna svetnika in zaradi veleizdaje obsojeni Šuklje deželni glavar Kranjske in dvorni svetnik, potem se zna prav lahko zgoditi, da se bo vlada predrznila potrditi tudi dr. Tavčarja, če bo ta hotel županstvo prevzeti.
-r Državnozborska volitev v Ljubljani. Klerikalci iščejo kandidata. Najraje bi imeli, če bi kandidiral dr. K r i s p e r. Neprestano ga zalezujejo in ga nagovarjajo, naj zataji vso svojo preteklost in naj nastopi ali kot klerikalni kandidat ali j »a kot »samostojni« svobodomiselni kandidat, ki bi se pa moral postaviti pod komando dr. Susteršiča. Za slučaj, če bi se dr. Krisper ne udal, hočejo klerikalci kandidirati K r e g a r j a. Nemci bodo postavili števnega kandidata v osebi dr. E g e r j a , socijalni demokratje pa števnega kandidata v osebi Etbina Kristana.
+ Šuklje bo tožil. Dični vŠuklje, ki se v državnem zboru ni upal zahtevati, naj preišče grajalni odsek, v koliko so resnične ali neresnične obdolžit ve Fr. Steina, nego je vse te nezaslišane obdolži t ve spravil v svoj globoki žep, naznanja v »Slovencu«, da bo tožil prosta dr. Elberta. Ce pride res do tožbe, oziroma do obravnave, zna to postati velezanimiv političen dogodek. Prest dr. Elbert bi si pridobil nevenljivih zaslug za ozdravljenje javnih razmer na Kranjskem, če bi pri ti obravnavi slekel Šukljeta do nagega.
4- Naši klerikalci v Krakovu. Naši klerikalci so končno odkrili tudi svoje »slovansko« srce ter se napotili v Krakov, da manifestirajo tam za poljsko-slovensko bratstvo. Prvotno so napovedali svoje romanje v Krakov dr. Šusteršič, dr. Krek in Pogačnik, toda dr. Gessmannov in dr. Ebenhochov oster pogled jih je tako ostrasil, da so ostali doma za pečjo in da so poslali tjakaj samo »neodgovorne« politike Šukljeta, Lampeta in Koblarja, ki jih je spremljala suita Kregar, Štefe, Štele in Jelocnik. In da bi ta delegaci-
ja Pomakom bolj Imponirala, si je klerikalna gospoda pridejala rasne imponujoče naslove in misije. Dr. Lampe je nastopal v Krakovu kot »wicemsrasalek Krainy« — kot namestnik deželnega glavarja kranjskega, dekan Koblar je bil »posel« poslanec, Jelocnik je fungiral kot »nacselnik Sokola slowienskego« — načelnik Sokola slovenskega, Ivan Kregar ni nastopal kot preprost pa-sar, marveč kot podpredsednik in »delegat« trgovske in obrtniške zbornice kranjske, Ivan Štefe pa kot »zastopnik« občinskega sveta ljubljanskega in slovenskega časopisja, Vzpričo tega bi vprašali ali je res klerikalnim komediantom slepar-stvo že tako prešlo v meso in kri, da celo v tujini ne morejo nastopati drugače, kakor da sleparijo javnost? Kakšen »wicemarszalek« je dr. Lampe, kakšen poslanec je Tone Koblar? Kdo je pooblastil Kregarja, da je nastopal kot delegat trgovske in obrtniške zbornice, kdo je dal pravico Štefetu, da je nastopal kot zastopnik občinskega sveta ljubljanskega, ki de facto še niti ne obstoji, ker so klerikalci sami vložil? proti volitvam protest, kdo je končno pooblastil Jeiočniks, da govori kot »na* zelnik Sokola s|owienskiego«?! Nihče, prav nikos, vse te funkcije in misije sc si klerikalni poštenjakovi-či enostavno usurpirali, samo da bi Poljakom bolj imponirali. Sedaj pa pomislite, ljudje božji, Če so klerikalci Poljake že pri* prvem stiku tako osleparili, kako jih bodo sleparili in goljufali šele v prihodnje!
+ Le mirno kri! Na dan občinskih volitev je pozno zvečer prišla iz nekega javnega lokala družba mladih gospodov. Mimo njih je švignil avtomobil. Rečena družba je mislila, da je to Lončaričev avtomobil, s katerim so se ves tisti dan vozili Kregar, Štefe in dr. Pegan, in pozdravili so ta avtomobil s šaljivimi klici »fej Kregar« itd. Slučajno je bil v tistem avtomobilu nadvojvoda Josip Ferdinand. Nadvojvoda ni tega dogodka nič opazil, čisto nič. Zapazil ga je edinole redar. A zdaj je vse na nogah: Dotični gospodje so bili že zaslišani na deželnem sodišču, kakor da so kdo ve kaj storili in klicani so tudi na okrajno glavarstvo. Ce se hoče to postopanje prav razumeti, je treba pomisliti, da o nadvojvodo vi navzočnosti v Ljubljani razen nekaterih lovcev sploh ni nihče vedel. Merodajnim faktorjem moramo prav toplo priporočati, naj si ohranijo mirno ki^j. Cas bi že bil, da nehajo iz vsake mušice, ki ni vredna da se jo omeni, napravi jati slona!
-f- Enaka pravica za vse! Preteklo leto sta se dva slovenska časnikarja, ki sta obenem odgovorna urednika, udeležila slovanskega časnikarskega kongresa v Sofiji, ne da bi med tem odložila posel odgovornega urednika. Deželna vlada jih je takrat takoj ovadila sodišču in oba sta bila zaraditega svojega »zločina« obsojena v denarno globo po 10 K. Radovedni smo. če bo sedaj deželna vlada z isto strogostjo- nastopila tudi proti Ivanu Štefetu, ki je tiskan na -Slovencu« kot odgovorni urednik, dasi že ves teden biva, ne v Ljubljani, marveč v Krakovu. Vsaj tako čitamo v 197. številki krakovske »No-we Reforme« z dne 1. maja, ki piše: . . . poesem przemawial redaktor »Slovenca« Iwan Stefe imieniem Rady miasta Lublanv i dziennikar-stwa slowienskiego« . . . dalej zasiedli delegat miasta Lublanv redaktor »Slovenca« Stefe« . . . »redaktor Stefe w pieknej przemowie wnosi toast na czesč nievriast polskieh« (Stefe v lepem govoru napije na čast poljskih deklet). Ker je notorično, da uživamo pri nas na Kranjskem vsi, prav vsi, enake pravice in dolžnosti, zato se močno bojimo, da bo sedaj visoka deželna vlada zgrabila s svojo koščeno roko tudi častitega gospoda Štefcta, čeprav ni tako nevarno potovati v Krakov, kakor pa v Sofijo.
-f- Gospod Maks Bradaška si je v včerajšnjem »Slovencu« napisal nekrolog, ker je moralno prisiljen letel iz odbora zadnje uradniške organizacije, namreč »Uradniškega hranilnega in posojilnega konzorcija«, kateremu je še pripadal. Zadnje bi prezrli, toda ker se gospod Bradaška izigrava kot nekak politični mučenik in s tem izziva zborovaloe do-tičnega obč. zbora, naj se konstatira naslednje: Neresnično je, da bi g. Bradaška tako govoril, kakor je zapisal v »Slovencu«. Omenil je le, da ima volitev politično ozadje, katero insinuacijo so pa zborovalci prezrli, ker vedo, da g. Bradaška še na pragu vedno žali in ker so se ravnali ps izreku »de mortuis nil . . .« Popolna neresnica je dalje, da bi kdo hotel zanesti politiko v konsorcij, ker se g. Bradaška ni volilo. Voliti koga v odbor je stvar zaupanja in g. Bradaška ve sam dobro, da uradniki nimajo več zaupanja vanj. To pa ne radi tega, ker je klerikalec, ampak is drugih vzrokov. Dozdaj v uradniških organizacijah še nikoli ni odločevalo politično prepričanje   in tudi ne bo,
S
ampak vedno le zaupanje. Dokaz temu je, da je bil tudi g. Bradaška, čeprav je menda že tri leta klerikalec, voljen v uradniške organizacije, in da se je na občnem zboru »Uradniškega konzorcija« prav tako volilo osebe, ki so notorični klerikalci. Ce pa dotični niso dobili vseh glasov, naj pripišejo to dejstvu, da je napravilo skrajno neprijeten vtisk, ko so nastopili s polnimi rokami pooblastil in sicer s pooblastili naprednja-kov in Nemcev. Ce je občni zbor sklepčen, potem ni treba pooblastil, in če je kandidat mož, ne bo na ta način apeliral na zborovalce v stanovskem društvu, da bo samemu sebi dal deset glasov. Od 47 navzočih zborovalcev je bilo pet ali šest klerikalcev, od katerih je menda vsak imel po devet pooblastil, torej po pravilih maksimalno dopuščeno število. Pet ali šest oseb je torej majoriziralo 42 drugih, ki so bili torej brezpravni, a so s svojo navzočnostjo dokumentirali, da se veliko bolj zanimajo za društvo nego oni, ki so dali pooblastila samo za slučaj, če bi občni zbor ne bil sklepčen. Od g. Bra-daške je bilo torej le dostojno, da se je zahvalil za tako čast, ko ga od 47 zborovalcev voli le šest in še ti le na njegov pritisk. Naj se torej nikakor ne izigrava kot političen mučenik in podtika osebam, ki ga niso volile, političnih motivov, ki jih ni bilo, ampak naj bo vendar enkrat tiho s politiko, če kot uradnik, oziroma kot član uradniških organizacij nima več zaupanja pri stanovskih tovariših.
-f- Državnozborske volitve. Iz selške doline: Počasi tudi mi prihajamo v volilni boj. Klerikalci so imeli tozadevno že 24. aprila sestanek zaupnikov v Škofji Loki in sam dr. Šusteršič je moral priti pomagat dosedanjemu drž. poslancu Demšarju na noge, kajti brezpiodnost njegovega »delovanja« ga kot kandidata celo pri klerikalcih več ne priporoča. Da se sedaj zopet Čočov France pro-klamuje kandidatom nam je samo všeč, kajti če se proti njemu postavimo združeni v boj s svojim kandidatom, ni izključeno, da do skrajnosti omajemo tla nasprotnemu kandidatu. Zato pa na noge naprednjaki, izberimo kandidata, sprejmimo volilni boj, od katerega moremo imeti samo dobiček!
-f- Socijalni demokratje bodo kandidirali v idrijskem okraju, ki ga je doslej zastopaj Gostinčar, in v ljubljanski okolici Antona Krista-n a.
— Umrl je danes po daljšem bc-lehanju tukajšnji trgovec I. Regor-schek. Pokojnik je bil v vseh krogih priljubljen in je veljal za izbornege lavca. V političnem oziru je bil zvest pristaš narodno - napredne stranke. V pokojniku izgubi ljubljanska »Čitalnica« enega najstarejših svojih članov. Bodi vrlemu možu ohranjen trajen spomin.
— Pri javni telovadbi tekmovalcev pri tekmi v Turinu, ki se priredi ob sodelovanju Slov. Filharmonije v četrtek, dne 4. maja v telovadnici Narodnega doma ob pol 9. zvečer, nastopi slovenska tekmovalna vrsta v prostih vajah, na drogu in bradlji ter s plezanjem po vrvi. Na drogu in bradlji zahtevajo izredno težke tekmovalne vaje dovršene izurjenosti, izredne gibčnosti in moči, pa tudi nenavadne vztrajnosti. Občinstvu bo tu prilika videti vrhunec moderne orodne telovadbe, kakor je to redko kje videti pri posameznikih, celo pa težko pri celi vrsti telovadcev. Javno telovadbo otvorijo proste vaje, določene za turinsko tekmo. Tudi te bodo zelo interesantna točka. Naše občinstvo se seznani z romanskim načinom kombiniranja prostih vaj, ki je deloma drugačen od našega. Ravno tako je med posameznimi sestavinami iz katerih so kombinacije sestavljene, mnogo gibov in pozicij, ki se pri nas deloma malo vadijo, deloma se sploh doslej niso izvajali. Kombinacije so jako elegantne, pa zelo težke in izredno dolge, vsled česar treba za njih izvedbo velike moči in vztrajnosti. Pred početkom prostih vaj pokaže vrsta nastop tekmovalcev pred sodnike, ki se tudi klasificira pri tekmi. Ta nastop si mora vsaka vrsta sestaviti sama, določeno je samo mesto, kamor mora priti vsak tekmovalec. Točno in elegantno izveden nastop zahteva dovršeno obvladanje redovnih vaj. K sklepu javnega nastopa pokaže vrsta svojo izvežbanost tudi še v eni izmed štirih strok lahke atletike, predpisanih za tekmo, namreč v plezanje po vrvi 6 m visoko (do stropa telovadnice). Pri tekmi se klasificira hitrost, polno število točk (15) doseže, kdor pripleza to višino v 9 sekundah. Glede na zanimiv spored kakor tudi na namen, da se olajša zmaganje stroškov slovenske udeležbe pri turinski tekmi, upamo pač da se požrtvovalnim tekmovalcem ne bo pritoževati o — prazni dvorani! V četrtek zvečer torej kar najštevilne-je v Narodni dom!
— Državni Izpiti is dri. računstva v j ulijevam  terminu  se začno
letos že * pelek, 30. junija ob 8. zjutraj. Pravilno opremljene prošnje jn vposlati do 10. junija na rektorat graške univerze. Treba se je izkazati e inskripciji in o življenju ter o študijah.
Sankcioniran   zakonski načrt.
Cesar je sankcioniral od kranjskega* deželnega zbora sklenjeni zakonski načrt glede preložitve okrajne cesto Dobernik-Mirna peč v delu Vrbovec -Kal.
Razpis službe provizoričnega živinozdravnika in veterinarskega asistenta za Kranjsko. Deželni odbor kranjski razpisuje službo provizorič-nega živinozdravnika v X. Čin. razi', in službo veterinarskega a.sistenta z letnim adjutom 1200 K. Prošnje j» vložiti do 30. t. m. službenim potom pri c. kr. dež. predsedstvu.
Zaradi policijske ure. Samski delavec Fran Brajer iz Gorice je Ml pred nedavnim časom v gostilni Antona Pečarja v Novem Vodmatu. K<> ga je gostilničarka opozorila, da je že policijska ura in zahtevala, Ha se odstrani, je začel rogoviliti ^n je razbil 5 stolov, vsled česar ima gostilničar 12 K škode.
Iz ljubosumnosti. Nekega večera, preteklih dni je prišla precej nadelana natakarica iz Ljubljane k hiši posestnice Ivane Bitenc v Rudnik in razbila iz ljubosumnosti 52 šip teti poškodovala tudi kostanj, ki stoji pred hišo.
Z malim zadovoljen lat. Posedi niku Ivanu Peternelu p. d. Mauser-ju iz Jarčje doline v okraju Žiri je ukradel nedavno neznan tat iz neke v postelji shranjene beležnice 9 dvaj-setkronske bankovce. V tej heležniei je imel Peternel shranjenih 200 K, tat pa se je zadovoljil s 60 K, drugo pa pustil.
Vlom v mesnico. V noči na 24. m. m. so vlomili neznani tatovi a mesnico mesarja in gostilničarja Josipa Perkana v Trnovem pri Ilirski Bistrici in ukradli 5 gnjati, 20 salam in 45 K denarja.
»2irovnikov zbor« gre prih. nedeljo pogledat »Pekel« pri Borovnici, kjer je zdaj videti lepe slapove in je razvito najkrasnejše rastlinje. Popoldne pride potem na malo južino k »Ivanu«, zvečer bo pa prepeval \ restavraciji g. A. Drašlerja pri kolodvoru.
Kurji prijatelji so France, .lože in Marija Stepic vsi iz Cirnika pri Mirni. Meseca decembra 1910 je bilo ukradenih v par nočeh zaporedoma kar osem kokoši. Nekako ob istem času je bila ukradena posestniki Ani Cerne v Cirniku ena kokoš in en ss • der ter nekaj lončenih loncev. Še pre je v mesecu juniju in avgustu ste ji bili ukradeni dne kokoši. Te. tatvin«' so najbrže izvršili mili kurji prijatelji France, Jože in Marija Stepec, ker so našli v njihovi hiši sveder ter eden ukraden lonec. Ljudje splošno govorijo, da so Štepcevi kuhali raz ven oglja v gozdu tudi rejene put ko in srebali mastno in cinkasto kurjo juho. Ker se pa človek kurjega ine><< kmalu naveliča in je tudi dobro malo priliti kuretiui, je zmanjkalo' Janez o Zupančiču 5 putrhov (malih sodo kov) Štepieevim sosedom in Antonu Kotarju celo dva pitana prašiča. \" noči med 9. in 10. januarjem t. I. na je bilo ukradenega Janezu Zupanči ču in Spod. Raven okoli dve vedri vina. Bilo je več tatov, ki so odnesli tudi skup zvezanih 5 putrščkov in eno brento. Prašiča so blizu hleva zaklali in odnesli vse, le glavo, želodec i rt kos plečeta so pozabi vsi ali v naglici, pozabili. Dne 24. aprila t. 1. pa je bit zažgan gozd Drenovee. ki je last \u sestnice Ane Cerne iz Cirnika. Ker jo imela Ana Cerne več pravd s Stepi-cevimi, se je razblinil ljudski glas. Šm je zažgal kdo od Štepieevih Ani Cerne in ji povzročil blizo do 4000 K škode. Splošno se pa sumi tudi, da so izvršili zgoraj navedene tatvine Step cevi, ker so posebno otroci na zelo slabem glasu.
Posledice »geruša«. V Žabji vasi pri Novem mestu sta skupno naprav-ljala in prodajala pesek in gramoz nek Jernej Troha in nek Janez Tepi-na, doma iz Stražišča ali Smartna. Malo sta delala, malo pa pila žganje, narejeno iz špirita in vode. Na dan sv. Jurja sta oba mislila, da je njun god, in častila sta tega Svetnika s posebno krepkimi požirki. Tako sta in nalezla od svojega patrona tudi boje-vitosti. Sporekla sta se in skočila drug v drugega. Ker je Topina moč nejsi, je moral Troha domov bežati pred njim. Tudi prihodnje dni sta se* ujedala in drug drugemu grozila, tako da so Janeza Tepino kot močnejšega in silnejŠega morali spraviti v tiho zavetje, kjer pa žalibog ni geruša. Ko se je prespal, so ga izpustili in je upati, da bo od zdaj zanaprej velike svetnike drugače častil.
Is ženske kaznilnice v Begunjah. Pristav na moški 'kaznilnici v Mariboru Rudolf Sen ti č je imenovan z:* nadzornika ženske kaznilnice v. Begunjah.
Is Rateč   na  Gorenjskem. Pri
nas imamo župnika, kateri se sleherno nedeljo strasno boduje nad gostil-
212747
flačarji ter jim napoveduje bo,, do uničenja. Ker presega njegovo početje že vse meje, si dovoljujemo gostilničarji v obrambo svojih pravic javno spregovoriti. Stvar je namreč tale. Omenjeni gospod je ustanovil pred enim letom izobraževalno društvo za katero se peha v cerkvi in izven cerkve, ter vabi vse, staro in mlado, da bi pristopili kot člani in da bi mu pridno nosili denar noter. Cilj bode vsakomur znan, duševno jih zasužnjiti in politično narediti odvisne. Nekaj nevednežev je sicer vjel v svoje mreže, toda zadovoljivega uspeha vendar le ne more doseči. In ker ni uspehov in to zlasti finan-eijalnih, kar mu najbolj obtežuje srce, je začel zato gostilničarje neusmiljeno preganjati, češ, če bi ne bilo gostiln bi jaz vse tiste groše, kar jih ljudje zapijejo pobasal v svoj žakelj. In to boli.Toda, gospodine, računite prav slabo, če mislite, da smo tako neumni, da se ne zavedamo svojih pravic, mi vemo prav dobro, da ste vi zaradi nas tukaj, ne pa mi zaradi vas. Ako so vam gostilne tako na poti, svetujemo vam, razdelite polovico svoje gaze med gostilničarje, pa bode gostiln konec in vsi bodemo sijajno živeli. Sit človek pač lahko govori. Zapomnite si g. župnik, da je izvrševanje gostilniške obrti naš kruh in to jako težaven kruh, za katerega se moramo noč in dan pehati, da preživimo sebe in svoje na pošten in dovoljen način. Zraven tega moramo pa plačevati državi ogromne davke, in za vse to se nas javno v cerkvi kruto napada in pozivlje ljudstvo naravnost k bojkotu. Ker se zavedamo, da imamo pravico po poštenih potih in s poštenimi sredstvi živeti, opozorimo javne oblasti na ta slučaj, da site gospode v tarovžih r>oučijo, da v cerkvah kaj takega postavno ni dovoljeno, drugače si bomo poiskali prihodnjič pravico sami. Ce pa država noče imeti gostiln, naj odvzame gostilničarjem enostavno koncesije pa bo storije konec. Gospod župnik vam pa povemo, da bomo izvrševali gosti ln iearsko obrt v okvirju zakonov naprej kakor dosedaj in če je to vam prav ali ne. Ako pa ne bo miru, bomo pa napeli druge strune, kajti tudi pri vas ni vse zlato kar ,se sveti in zgodovina beleži marsikaj iz vaše preteklosti. Pripomniti je še, da je tukajšnje klerikalno konsumno društvo največji liferant opojnih pijač in okuževatelj, a o tem društvu ne črhne ta gospod nikdar besedice. Je pač tudi korito.
Zgodaj je začel. Dninar Florijan Vrhunc v Železnikih je šele 18 let star, pa že večkrat zaradi raznih prestopkov kaznovan, dvakrat tudi zaradi tatvine. Dne 23. aprila zjutraj se je splazil pod streho hiše posestnika in trgovca Tomaža Dolenca v Železnikih, se dal v podstrešje zapreti in Čakal, da so ljudje odšli v cerkev, nakar je šel na delo. Odprl je sobo in ukradel it neke omare 100 kron in nekaj drobiža. Nato je popravil odtrgano ključavnico in sobo zopet zaprl. Ključ je položil zopet tja, kamor so ga običajno skrivali, on sam pa je šel zopet čakat v podstrešje. Ko je prišel Dolenc domov, je potem izginil. Drugi dan se je peljal z ukradenim denarjem v Ljubljano, si kupil kolo za 80 K. drugi denar oa zapravil v veseli družbi. Podobno je bil Vrhunc od decembra 1. 1. že ukradel kakih 270 K. Oddali so ga sodniji y Škof ji Loki.
Bela sužnja v kinematografu »Ideal« vzbuja kakor smo opazili včeraj vsestransko zanimanje. Predstavlja se samo pri večernih predstavah in imajo vstop le odrasli. Ljudstva je prišlo toliko, da je ravnateljstvo komaj ustreglo željam obiskovalcev. Drama je lep posnetek iz velikomestnega življenja in nam nudi sliko prikritega in rafiniranega postopanja brezobzirnih trgovcev z dekleti, ki svoje žrtve prodajajo bogatim pohotnežem. Na poti je zalotila agentka teh ljudi mlado neizkuše-nodekle,kisejepopolnomaosamela po materini smrti peljala k svoji teti. Ugrabili so jo zvijačno in odpeljali nekemu pohotnežu. Ljubosumnost drugega bogataša jo je iztrgala iz rok prvega. Toda naletela je na še slabe-je. S stradanjem jo je hotel prisiliti ta visoki divjak, da bi se mu udala. Seznanila pa se je na poti deklica, (kljub temu, da so jo tako varovali roparji z nekim inženirjem. Ta je izvedel pri teti, da deklica še ni dospela, Iskal jo je, slučajno našel in rešil nesramne sužnosti. Slika je kljub kočljivim dejanjem jako dostojna in vsestransko, posebno pa za starše in mlada neizkušena dekleta jako poučna.
Nevaren vlomilec prijet. Pred nekaj dnevi je vlomil neznan storilec skozi okno v stanovanje branjevke Terezije Kutnar in ji ukradel tri hranilnične knjižice izpod blazine, v katerih je bilo vloženih 8782 K. Takoj drugi dan po ovadbi je policija začela poizvedovati po neznanem storilcu. V soboto se je detektivom posrečilo priti na sled storilcu. Ker je storilec sumil, da je policija gotovo o tatvini hranilničnih  knjižic obve-
stila vse denarne zavode, med temi Kranjsko in Mestno hranilnico v katerih je bil denar naložen na ime Terezija Strajnar, se je proti poldan podal v nek hotel in tam v imenu Vzajemnega podpornega društva telefoniral, če ni zadržka, da zavod dovoli na knjižice posojilo. Ko je pa hranilnica si v svesti, da res vpraša denarni zavod odgovorila, da je posestnika teh knjižic izročiti policiji, jo je hitrih nog odknril. Zlikovec je vkljub temu na vsak način hotel spraviti ukradene knjižice v denar. Podal se je na Marijin trg in tam najel po-strežčka, ter mu dal hranilnično khjiži oo z vlogo 2000 K naj jo nese v Mestno zastavnice ter naj jo zastavi za 500 K češ on sam je še mladoleten, vsied česar denarja ne more dvigniti. V zastavnici pa tudi po-strežčku niso hoteli ustreči. Na to se je storilec sam podal v neko kavarno kjer je dan poprej pripovedoval, da bode podedoval precejšno vsoto denarja in že na ta račun plačal tri steklenice šampanca obenem pa tudi kavarnarja prosil, naj mu posodi denarja. Med tem pa se je tudi dognalo, da je bilo že 21. januarja letos iz Mestne hranilnice iz ene ukradenih knjižic dvignenih 1800 K. Storilca je v soboto zvečer policija aretirala v osebi kleparskega pomočnika Valentina Dovča iz Jezice pri Ljubljani. Pri sebi je imel aretovanec hranilnično knjižico Kranjske hranilnice za katero pa je rekel, da jo je našel na Marijinem trgu. Dognalo se je tudi, da je Dovč potem ko je bil dvignil 1800 K odšel z nekim svojim prijateljem v Trst, kjer sta v kratkem ves denar zapravila. V Trstu se je bil Dovč potem, ko mu je že denar pošel v neki gostilni z natakarico spri in večkrat v gostilni z revolverjem ustrelil. Njegov prijatelj, kateremu se je že vse zdelo odveč ga je pustil in šel nazaj v Ljubljano. Dovča pa je tržaška policija aretirala in izročila sodišču, kjer je bil zaradi javnega nasilst-va obsojen na 6 tednov zapora. Po prestani kazni je prišel domov in izvršil tatvino knjižic. Dovča, ki je bil zaradi tatvine že dvakrat predkaznovan so izročili v zapore deželnega sodišča.
Tatvina. Na Rimski cesti št. 17 je bilo včeraj popoldne ukradenih v gostilni iz nezaklenjenega predala natakarici Štefaniji Škof 1360 K v bankovcih. Tatvine je sumljiv nek okoli 26 let star moški, ki poprej še ni bil v tej gostilni. Osumljenec je pil četrtinko vina in med tem ko je natakarica se mudila zunaj, odšel, na mizi pa pustil 24 vinarjev za vino.
Na današnjem listu je nalepljen reklamni kolek našega jTorenjskega bisera »Bled z jezerom«.
ne zamudite rekla maci j* Ičega roka za driavnozborske volitve«
Volilni imenik
bo razpoložen v gostilnah Jutri v torek pri Novem svetu, poju-t rani cm v sredo pri Figovcu, v četrtek pri Fortuni, vsakokrat od
8. do 9. ure zvečer. Reklamacijski rek poteče s 6. majem.
Narodno obrambo.
Podružnice sv. Cirila in Metoda za Devin in okolico občni zbor bo dne 7. maja ob pol 3. popoldne v prostorih gosp. M. Plesa v Devinu. Pridite vsi, ki čutite slovensko. Obmejni Slovenci, vsi pod okrilje nase podružnice. *
Vsem prijateljem   Ciril - Metodove družbe.
Divjal že mesec celi je po Ljubljani beli, volilni boj srdit. A v tem, ko smo volili, na »Družbo« smo zabili, to kaže — deficit. Zdaj boji so končani, so vragi poteptani, na noge bratje zdaj! In prvo, kar storimo*, naj bo, da se trudimo pokriti primanjkljaj! Za našo družbo sveto neustrašeno in vneto delujmo brez miru, le v njej je odrešenje, le v družbi je vstajenje slovenskega rodu!
Manica Komanova.
Druitvena naznanila.
Čitalniški koncert v Kranju. Dne
22. aprila t. 1. ob polu 9. uri zvečer je priredil pevski zbor Narodne Čitalnice v Kranju v sokolski telovadnici pod spretnim vodstvom g. Vilka Rusa svoj običajni pomladanski koncert, ki je v vsakem oriru izvrstno uspel in nas iznova prepričal, da imamo v provinci pač malokje pevski zbor, ki
bi se mogel meriti s onim v Kranju. Spored so prav srečno začeli z zanimivim Devovim mešanim zborom »Zarja«. Skladba ni lahka, a pevci 60 ji bili docela kos. Zato je občinstvo pesem navdušeno sprejelo. — Aljažev mogočni moški zbor »Na bregu« je zložen za mnogoštevilen, velik zbor; kranjski čitalniški pevski zbor ni velik, pa so pevci zastavili vse svoje moči in pripomogli tej lepi skladbi do prekrasnega uspeha.— G. profesor dr. Pavel Kozina iz Ljubljane je mojstrsko zapel dva samospeva. Fr. Oerbičeva pesem »Pogled v nedolžno oko« spominja na enako skladbo Nedvedovo ki prelestno rise srečo zlatih mladih dni in priznanje po njih. Krekova »Šum vira in zefira« je strogo moderna skladba. Klavirski part se čudovito strinja z iskrenim besedilom. — Mešani zbor je izborno zapel globokoobčuteno Adamičevo »Zaman pod oknom« in zlasti vrlo pogodil zadnjo kitico. — Volarič je zložil svoj dvoglasni ženski zbor »Divja rožica« na besedilo narodne pesmi. Melodijozna je ta skladba in lahkotna; pa so imele svoje veselje nad njo taki6to pevke kakor občinstvo. — Svojo krepkost in svežost je pokazal moški zbor v pretresljivi Jakšičevi »Crnogorac - Crnogorki«. v kateri se poslavlja umirajoči junak od žene, pa jo prosi, naj se ne joče za njim, a sinova naj vzgoji v hrabre bojevnike in maščevalce kletega sovražnika. — Mešani zbor je zapel z resničnim navdušenjem in iskrenim čuvstvom dve narodni harmonizova-ni pesmici, namreč preprosto Dolža-novo »Vrtec ogradila bom« in vbožno Devovo »Barčica« iz beneške Slovenije. — Dr. Pavel Kozina nas je razveselil še s tremi samospevi. Vilhar-jeva »Nezakonska mati« je stara skladba, pa razodeva veliko ^reu in sočutju, da se nam zdi vedno nova, kadar jo zopet slišimo. Prochaskova »Poslednja noč« je eno najboljših njegovih del in zahteva od pevca precejšnjega obsega in izrazitega pred-našanja. Xa vsak način je Prochaska globlje prodrl v besedilo k pesmi nego Parma, ki jo je tudi uglasbil. Dr. P. Kozina pa je bil prvi, ki je odkril lepoto te pesmi in poskusil seznaniti ž njo širše občinstvo, najprvo v Ljubljani, drugič pa v Kranju. In ta poskus se mu je popolnoma obncsel. Lajovičeva »Serenada«, zložena na opojne Zupančičeve besede, je pravi biser v novejši slovenski glasbeni literaturi; dr. P. Kozina jo je zapel tako navdušeno in tako iskreno, da so se naše duše kopale v lepoti in čaru te izvanredne skladbe. Pa kar je ta večer pel dr. P. Kozina, vse priča, da ima nežen, mehak, fino izšolan tenor, da se more poglobiti v besedilo in nazor pesmi in tako ustvariti pravo ozkoduševno vez med pesnikom-skla-dateljem - poslušalcem. Da bi le skoro zopet nastopil na pevskem odru v Kranju. — Ljubki in živahni dr. Schwabov pevski valček za moški zbor s spremljevanjem klavirja »Dobro jutro« je zaključil koncert, ki je bil dobro obiskan. Izmed skladateljev, katerih dela so proizvajala, je bil g. O. Dev osebno navzoč, gospoda J. Aljaž in dr. A. Schwab pa sta pismeno opravičila svojo odsotnost. Koncert so tudi počastili gostje iz Ljubljane in Idrije. — Po koncertu se je vršil v gostilni gospe M. Mavr prijateljski sestanek, pri katerem so zapeli več lepih pesmi in izpregovo-rili nekatero krepko napitnico.
Imenik
za driavnozborske volitve
le na vpogled v posvetovalnici na magistrata la v tajništvu narodno-napredne atraake v WolIovi allel 101. Ker le kile te prt zaiallk občinskih volitvah izpuščenih mnogo volilnih upravičencev, opozarlamo nase somišljenike, in ne prepričale, ee so v imeniku.
Prosvetu.
»Glasbena Matica« hoče tudi na koncertu dne 10. maja rešiti dano si nalogo, podajati občinstvu izvirne slovenske skladbe. O Parmovem »Povodnem možu« izpregovorimo v eni prihodnjih številk obširneje. Nekaj drugih izvirnih skladb nam bo v koncertu tolmačila odlična in priljubljena koncertna pevlsa gdč. Pavla Boletovs. Skladatelj O. Dev jo v zadnjem času zložil tri nove krasne samospeve, ki jih je glede muzikalne vrednosti in krasote šteti med njegove najboljše skladbe - samospeve s spremljevanjem klavirja. To so »Kangliea« in »Snegulčica« na besede O. Zupančičeve ter »Pastirica« na besede dr. Robioove. Vse tri jako lepe skladbe izda »Glasbena Matica« Še letos. Izmed teh bode gdč. Boletovs na tem koncertu prvikrat javno izvajala »Kanglieo« in »Pastirico«. Razen teh poje eno naših najvrednej« šib koncertnih   pesmi   A. Lajovica
»Serenado«. Ker pa je gdč. Boletove glavna stroka kolorstura, ste na programu tudi dve koloraturni točki, arija iz opera »Norma« in Tauberto-vo pesem »Tiček v gozdu.« Gdč. Bole-tova je pred tujim občinstvom prvikrat nastopila javno na koncertu »Glasbene Matice« na Sušaku. Dosegla je takrat jako velik, resnično lep uspeh. Reški »Novi List« piše o tem nastopu: »Nego moramo da spomenemo posebice gospodjicu Pavlu Boletovu, koja je sve prisutne iznenadila svojim ugodnim i dobre škole glasom. Onakovog liepog i zvonkog glasa ima več dugo i dugo vrieme da niesmo čuli, a ona krasna kita cvie-ča, koju joj poklonilo riečko slovensko društvo, bijaše mali izljev čuvstava svih prisutnih, jer bi joj bio rado iz oduševljenja svatko isto dao.«
Izpred wUtL
Ispred deželnega kot  vskllenega sodišča.
Ploh so vlekli« Zbrali so se fantje na pepelnično sredo in vlačili predpustni razposajen ploh po vasi. Uganjali so različne burke vpili in peli od hiše do hiše. Prišli so tudi pred hišo nekega F. Sivemu starčku to početje ni ugajalo in skupno svojim sinom jih je začel izzivati. Zagrabil je tudi ročico in jim jel žugati. Toda pri tem jo je skupil. Fantje si niso hoteli pustiti kratiti svojih pravic in so vsiljivega možakarja vrgli na kup dračja in vejevja. Med tem ga je tudi eden izmed fantov udaril s palico po glavi, da mu je vzelo vid. Značilna je ravno v tem momentu starč-kova izjava ki slovi: Ker mi je udarec vzel vid, sem kar z roko pokazal svojemu sinu ta-le je tisti, ki me je udaril. Pokazal je pri tem na posest-nikovega sina J. K., ki je dobil pri okrajnem sodišču radi lahke telesne poškodbe 5 dni zapora. — Mož pa, kakor se je dognalo, ni pokazal pravega krivca. J. K. je prijavil vsklic in navedel kot razbremenilno pričo nekega svojega tovariša. Ta je v začudenje vseh priznal, da je on udaril starca, ki jih je izzival s palico po glavi in izjavil, da je prvi obdolženec popolnoma nedolžen. Državni pravd-nik je predlagal oprostitev prvega obtoženca in raztegnil obtožbo na razbremenilno pričo. Senat je prvo razsodbo seveda razveljavil, spisi pa se odstopijo prvemu sodišču, da kaznuje pravega storilca.
Književnost
— »Ljubljanski Zvon«. Vsebina majevega zvezka: 1. Vojeslav Mole: Pesem mornarjev. 2. Vojeslav Mole: Ne, nisem sam. 3. Adam Mickiewicz: Gora Kikineis. Preložil Vojeslav Mole. 4. Pastiiskin: Križev pot Petra Kupljenika. (Konec prih.) 5. Anton Debeljak: Kult francoske književnosti izven Republike. 6. Felicijan: Smrt. 7. L. Pintar: Satura. 8. Josip Hrastar: Iz življenja Tomaža Križa-ja. (Dalje prih.) 9. Radivoj Peterlin-Petruška: Iz »Pesmi potepuha«. —-Na polju. 10. Dr. Ivan Lah: Češka moderna literatura. 11. Rado Mur-nik: Hči grofa Blagaja. Roman. (Dalje prih.) 12. Književna poročila. E. Kristan: Ivan Cankar, Volja in moč.
— J. Wester: Domen. — J. P.: Kri-voprisežnik. — Dr. V. Zupan: Štech Vaclav, Malomestne tradicije. — J. Š.: Anton Trstenjak, Pisateljsko podporno društvo v Ljubljani. ■— Š.: Dr. Jos. Tominšek, Ajdovski Gradec. — Dr. J. A. Glonar: Lisičar Matija, Pripovijesti. — Dr. Fr. Kidrič: Bučar Franjo dr., Povijest hrvatske protestantske književnosti za reformacije.
— J. S.: Hrvatsko Kolo. — Ivan Ko-štial: Anton Breznik, Die Betonungs-typen des slavisehen Verbums. — A. Debeljak: Paul Bourget, Le Tribun. 13. Razni zapiski. —b—: t Tvan ^r°-har. —in—: Kopitar in Rusini. — Emil Korvtko. — Josip Jurčič v srbskem prevodu. — J. S.: Stoletnica Dositeja Obradoviča. — Popravek.
Razne stvari
* Razstava v TuHnu. V soboto se je otvorila v Torinu internacijo-nalna razstava. Otvoritveni govor je imel turinski župan senator Rossi.
* Angleška kraljica - vdova Aleksandra je obiskala predvčerajšnjim Šibenik. Sprejeli SO jo vsi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Ogledala si je pristanišče in mesto, ter se nato odpeljala k znanim slapovom reke Krke.
* Plačila je ustavila velika tvrd-ks za tkanine bratov Scbwarz v Brnu. Pasiva znašajo nad 300.000 K.
* Uboj in rop na cesti. V Pragi so napadli neznani zločinci popravljalen avtomobilov Ivana Lisko. Pobili so ga do smrti, oropali in pustili ležati na cesti.
* Samomor orošnišhega strnsV meštrs. Na grobu svoje, pred kratkim umrle hčerke se je minuli torek ustrelil a samokresom orožniški streimeeter Franc Kosch iz Margla-
na pri Solnogradu. Vzrok samomora je neznan.
* S tira je skočil pri postaji Ca-ston v Severni Ameriki postni vlak, ki je vozil deputacijo 250 učiteljev v Washington k predsedniku Taftu. Vozovi so padli po strmini v globok graben, kjer so se užgali. Izpod razvalin so potegnili 25 mrtvih in 40 težko ranjenih potnikov.
* Radi hlač je napadla velika množica markizo Bevitto na Markovem trgu v Benetkah. Vpili so nanjo in jo obmetavali z različnimi predmeti. Pretepli bi jo bili popolnoma, da ni prišel načelnik policije, ki je napravil s svojimi ljudmi celo barikado iz stolov in miz od kavarne do gondole, odkoder jo je spremil domov.
* Japonska ekspedicija na južni tečaj. Japonska ekspedicija na južni tečaj, ki se je bila odpravila meseca februarja 1. 1. na pot, se je morala zaradi ledenih gor in velikih ledenih plošč, ki onemogočujejo nadaljnje prodiranje ladje, vrniti v Sidnev.
* Najdeno truplo 201etne deklice. V Zabrcih na pruskem Šleekem je našel dimnikar v nekem dimniku truplo 201etne deklice. Truplo je imelo na sebi znake, da je bila deklica posiljena in nato umorjena.
* Umor, poskusen umor in samomor. V Bonnu je ustrelil dne 1. maja popoldne medicinec Schapi iz ljubosumnosti svojo ljubico pred očmi njene matere. Morilec je nato pobegnil, čez nekaj časa pa se je vrnil v stanovanje, kjer je od svojega 6vaka izvedel, da ga je že naznanil policiji. Medicinec je hotel nato ustreliti tudi svojega svaka, krogla pa ga ni zadela. Ustrelil je potem samega sebe.
* Rumunsko meso   na Dunaju.
Včeraj je dospela na Dunaj prva pošiljatev rumunskega mesa. Razdelili so ga 40 ton mesarjem v podrobno prodajo. Meso je jako dobro in precej ceneje kot domače.
* Češko šolsko društvo Komen-sky pred sodiščem. Proti odloku niž-jeavstrijskega deželnega odbora, ki se glasi, da mora društvo, takozvano »Rdečo šolo« v Sp. The m en a vri izprazniti, tožbo. Sodišče v Korneu-burgn pa je društveni tožbeni zahtevek zavrnilo in obsodilo društvo tudi na plačilo vseh stroškov. Zastopnik društva Komenskv je prijavil vzklic.
* Med štetjem denarja je umrla olletna zasebnica E. Seidl na Dunaju. Ker je niso mogli priklicati, vdrla je policija v stanovanje in jo našla mrtvo pri mizi. Okrog nje pa je bil razložen denar in razni vrednostni papirji, skupno jako lepo premoženje. Sodi se, kar so tudi zdravniki potrdili, da jo je zadela med urejevanjem svojega premoženja kap.
* Ali je to tudi prst božji? Papež je iz same jeze, da obhaja letos Italija jubilej, odpovedal vse avdi-jence in se začel kujati, češ, kdor obišče laškega kralja, ta mene ne sme. To živo spominja, na kakega sitnega užitkarja, ki si je izgovoril udoben kot, pa bi še vedno rad gospodaril mladega in mlado in ki tudi pravi: jaz ali pa mladi. No, usoda je hotela, da se papežu ni treba siliti, da ne sprejme avdijenc, ker je zbolel in jih zdaj zares ne more sprejeti.
* Vreme v majniku. Po Falbo-vem vremenskem koledarju bo držalo deževno vreme približno do 3. maja. Nato se hitro razvedri. Barometer se bo počasi dvigal, sem in tja malo oblačno. Okrog 13. maja slede močni vetrovi in lahek dež. Po 16. maju slede krasni dnevi do 21. maja. Barometer pada nato stalno in hitro, pripode se močni zahodni in južni vetrovi, ki povzroče viharje. To bode trajalo do junija. Kritična dneva v mesecu sta dva, in sicer 13. in 28. majnik. Posebno vremensko važen bode drugi.
* Mačeho je umoril. Računski praktikant F. Schob je zadavil v prepiru svojo mačeho, soprogo računskega ravnatelja v finančnem ministrstvu Schoba. Storilec je pobegnil skozi okno po lestvi, ki so mu jo sosedje prinesli. Nalagal jih je namreč, da je v sobi zaklenjen, izgubil pa je ključ. Prepir je nastal radi ključa, katerega mu mačeha ni hotela izročiti. Ponoči se je storilec javil policiji, ki ga je takoj zaslišala. Priznal je, da je v tem prepiru za ključ zagrabil besen svojo mačeho za vrat, jo 5 minut davil, ji ukradel 17 K in pobegnil po lestvi skozi okno.
* Iz sužnja milijonar. V German-towim v Filadelfiji je umrl te dni milijonar zamorec John Trower. Zapustil je sedem milijonov dolarjev. Trower se je porodil kot sin sužnja! V 21. letu je šel z 52 dolarji v svet, da poskusi svojo srečo. In našel je srečo. Trower je ustanovil veletrgovino z ostrigami in je zaslužil ogromno premoženje. Za zamorce je ustanovil številna kreditna društva in posojilnice in jih je vsestransko podpiral.
* Postrežba na železnici. Zveza avstrijskih kolodvorskih restavrater-jev je sklenila uvesti posebne čaše za pivo, ki se bodo oddajale ali zamenjavale v vseh kolodvorskih restavrači-
O2
jah. Potniku ne bo treba hiteti in se presiliti s pijačo, marveč bo čašo lahko proti mali odškodnini odpeljal in jo na drugi postaji proti povrnitvi že plačane odškodnine zopet oddal. Čašo pa lahko rabi in menjava tudi celo pot, ker prazne čaše kupi nazaj vsak restavrater.
*   Lahkomiselne   vdove. Bivši <>rožniški stražmojster K. Šindelar iz Breznice pri Blatnem na Češkem je bil pred par leti* radi večjih neredno-sti iz službe odslovljeni. Bil je to še mlad mož jako čedne vnanjosti. Premišljal je in Študiral kaj bi začel in kako bi si pripravil nadalje udobno življenje. Poskusil je z ženitvijo in se lotil v prvi vrsti mladih vdov. In res je znal izrabiti njih lahkovernost v polni izmeri, in jih pošteno potegnil. Rabil je, kot običajno taki goljufivi ženini, razne lažnjive izgovore, kakor da išče službe in rabi denar za pro-Tekcijo, da ima veliko dedšeino, za katero pa se tožuje in mu je zmanjkalo denarja, ter podobne nesreče. Dajale so mu mlade vesele vdovice denar v -ladki nadi, da jih možakar, ko doseže svoj cilj poroči in popelje zopet -ročne v zakonsko pristanišče. Preživljale so ga in zakladale z vsem, kar je potreboval. Seveda   niso vedele druga za drugo. Po 4000 kron, 2000 kron in podobne zneske   je izvabil >ladki ženin od nevest vdovie in je res veselo in udobno živel. Kaj ne bi, imel je vsega v izobilju, denarja, razvedrila in zabave. — Toda sreča je opoteča, v svoji razvajenosti je postal nepreviden in roka pravice je težko padla nanj. Romale so opeharjene neveste na sodišče, ki jim je priredilo v sodni razpravni dvorani v Žižkovu >kupen sestanek.   Bil je to žalosten prizor. Jokale so se nekatere, druge besnele in ga preklinjale. Ogoljufal fe vse skupaj v 2 letih za nič manj kot 12 tisoč kron. Vrhu tega je eni že umrl njegov otrok, druga pa ga še pričakuje. Mrzko je poslušal rezvesti /enin  izpovedbe jokajočih žeidc in obupan brez toalžbe odšel v zapor.
»Viribus Unitis« loterija. 2e 4. maja se vrši nepreklicno žrebanje 'r>terije na korist »Viribus Fnitis« pomožnega društva za bolno na pljučih. Pri loteriji, ki je na dobitkih Jako bosrata. se izplačajo prvi trije dobitki v znesku po 60.000 K, 5000 K in 2000 K po odbitku dobitvene pristojbino tudi v gotovini. Srečke po I K se še dobijo po vseh trafikah, loterijah in menjalnicah. Vse one stranke, katerim se pošljejo srečke po pošti, se prosijo, da jih plačajo najdalj do 4. maja, ker imajo Ig srečko, ki so do tega dne plačane, pravico do dobitka, ki jra zadenejo.
ne zamudite rekEamacijske-ga roka za državnozborske volitve.
Volilni imenik
bo razpoložen v društvenih prostorih Političnega društva za vodmatski okraj" Jenkova ulica 7, v četrtek in petek popoldne od 3. ure naprej do 8. zvečer. Reklaraacijski rok poteče  s   6. majem.
TelefonsKa in brzojavna poročila,
Cesarjeve dispozicije. Dunaj, ?>. maja. Cesar so jc odpeljal danes ob 5/43. s posebnim \ lakom v Budimpešto, kjer bo dajal tri dni splošne in posebne avdijence. Potem se poda cesar v Godolo ter se vrne dne 23. maja na Dunaj, od koder odpotuje nato v VVallsee ter prisostvuje nato tudi birmanju Hedvige, hčerke nadvojvodinje Valerije. Cesar se vrne potem zopet na Dunaj. Aehrenthal gre V
Dunaj, 3. maja. Sicer malo zanesljivi list »Neues Wiener Journal« poroča baje iz zanesljivega vira, da je Aehrenthalov odstop sklenjena stvar in da gre baje žo v jeseni. Kot njegovega naslednika kolportira ta list bivšega avstrijskega poslanika v Petrogradu Berchtolda.
Brambna reforma.
Budimpešta, 3. maja. Ogrska vlada bo predložila zakone, ki jih oblega brambna reforma, tedaj vojaški kazenski proces, brambni zakon in n organizacijo honveda okoli 10. t. m. ogrskemu državnemu zboru. Razprava o brambni reformi so bo vršila v plenumu ogrskega državnega zbora najbrže šele v prvi polovici prihodnjega meseca.
Obisk avstrijskih trgovskih zbornic v Italiji.
Rim, 3. maja. Avstrijske trgovske zbornice pridejo v Italijo na obisk italijanskih trgovskih zbornic dne 10. septembra t. 1.
Novi škof v Nišu.
Belgrad, 3. maja. Na mesto znanega Nikanorja   je bil imenovan za
škofa v Nila  arhimandrit Domen«
tian.
Na črnogorsko - turški meji.
Carigrad, 3. maja. Vali v vilajetu Kosovem poroča, da se Črnogorci zbirajo v obmejni vasi Bule, kar je dokaz, da nameravajo Črnogorci zopet nastopati proti turškemu vojaštvu. Turška vlada je naročila svojemu poslaniku na Cetinju, da naj vloži pri črnogorski vladi svoj protest proti takemu postopanju.
Sultan gre na potovanje. Carigrad, 3. maja. Kakor zatrjujejo carigrajski napoloficiozni krogi, nastopi sultan svoje potovanje v Makedonijo 28. t. m. in sicer pride najprej v Solun, odkoder se napoti v Albanijo.
Ruska duma.
Petrograd, 3. maja. Ruska duma je včeraj razpravljala o delavskem zavarovanju. Naprednim elementom v dumi se zdi vladna predloga prekonservativna.
Sazonov.
Pctrograd, 3. maja. Nasproti poročilom listov se je Sasonovu zdravje poslabšalo. Temperatura je 38*8°, bilo 110, bolezen v pljučih neizpre-menjena.
Grozeča vstaja v Koreji.
Petroffrad, 3. maja. Iz Vladivo-stoka javljajo brzojavke, da se razširja v Koreji vedno bolj nevarno protijaponsko gibanje. Tega gibanja tudi vsa krutost, s katero nastopajo japonske oblasti proti upornikom, ne more zajeziti. Bati se je krvave vstajo.
Rusija in Kitajsko. Charbin, 3. maja. Novi generalni guverner v Mandžuriji postopa z veliko krutostjo proti Kunjruzora, da
bi na ta način vzel Rusiji vsak povod za nadaljnje postopanje proti Kitajski.
Revolucija na Kitajskem. Pariz, 3. maja. Revolucija na južnem Kitajskem se vedno bolj širi. V zadnjih dneh so dale oblasti objaviti okoli 100 revolucionarjev. V Kantonskem pristanišču tso zasidrane vojne ladje evropskih velesil v varstvo Evropejcev.
Položaj v Maroku.
Pariz, 3. maja. Francoska vlada je imenovala za vrhovnega poveljnika francoskih čet v Maroku generala Moiniera. Med inorodnimi vojaki v francoski armadi v Maroku se pojavljajo prav pogoste dezertacije. Med plemenom Gabov kličejo derviši ljudstvo na sveto vojno. Iz El Ksara javljajo, da je tam opažati, da je začela Španija živahno protiakcijo proti francoskim korakom.
Vstaja v Mehiki. New York, 3. maja. V Mehiki so se začeli novi boji. Splošni politični položaj je zelo nevaren.
3ospoanrstuo.
Zveze slovenskih zadrug; v Ljubljani IV. redni občni zbor. (Dalje.)
Na Kranjsko jih pripada 112, na Goriško 30, na Istro 18, na Trst z okolico 16 in na Štajersko 1, skupaj 177. — Po ustavu in predmetu poslovanja se razdele sledeče: Posojilnic rajfajznovk je 64, posojilnic Schulze-Delitsch-ovega sistema 30, kmečkih gospodarskih zadrug 12, mlekarskih zadrug 13, vinarskih zadrug 8 čebelarska zadruga 1, konjerejske /.udruge 3, stavbinske in naselbinske zadruge 5, perutninarski zadrugi 2, vodovodna zadruga 1, strojna zadruga 1, založne zadruge in tiskarne 4, paš-niška zadruga 1, konsumne in gospodarske zadruge 19, gospodarska društva 3, vrborejski in pletarski zadrugi 2, obrtnih zadrug 5, hranilnica J, centralne zadruge 2; skupaj 177.
Vse te zadruge imele so skupnega prometa v letu 1909 za 195,331.524 kron 86 v.; stanje hranilnih vlog je znašalo v tem letu K 52,410.921*33, posojila pa K 51,074.955*44. Od zgoraj navedenega skupnega prometa odpade na posojilnice Schulze-De-litsch-evega ustava 178 milijonov kron, od navedenih vlog okroglo 49 milijonov in od posojil 47 milijonov.
Število vseh članov pri naših zadrugah jc koncem leta 1909 bilo 30.372, z vplačanimi deleži za 068.802 K.
Gosp. dr. Lavš preide nato k denarnemu prometu Zveze same, ter omenja, da je znašal denarni promet Zveze v 1. 1910 skupno 67,958.720 K 95 vin., torej se je pomnožil v primeri z bilanco leta 1909 za 32,509.512 kron 27 vin., iz česar se da sklepati na ogromno poslovanje Zveze.
Govornik opisuje nato najvažnejšo nalogo Zveze, to je revizija Članic. Dočim se je izvrševalo v prejšnjih letih trudapolno delo odganizacije in ustanovitev zadrug, posvečala je letos Zveza vso pozornost reviziji. Revizij izvršilo se je v upravnem letn 1910 134 i nsicer na Kranjskem 86 v Istri in Trstu 30, na Goriškem in Štajerskem 18. Vse revizije vršile so
ae natančno in strogo; posamezne re
vizije trajale so povprečno tri dni Vae zadruge prejele so pismena revizijska poročila s primernimi navo dilL Posebno opozarja govornik na to. da delujejo zadruge precej čez lastna sredstva in da posojila ne odgovarjajo razmerju vlog. Sploh je treba poudarjati, da zadruge niso samo posojilnice, ampak da imajo važno nalogo spodbujati ljudi k varčevanju ter služiti tudi kot hranilnice. S tozadevnimi navodili sklenil je dr. Lavš svoje poročilo, katero je vzel občni zbor odo bruje na znanje.
Nadzorstveno poročilo poda mesto odsotnega predsednika g. Mer-m ° 1 j e g. Jos. Zakotni k. Nadzorstvo je v skupni seji z odborom pregledalo knjig-e in primerjalo z bilanco ter se je našlo vse v redu. Predlaga, da sklene občni zbor izkazano bilančno izgubo v znesku K 19.695*47 s prispevki po razmerju deležev pokriti in v tem smislu popraviti bilanco, kateri predlog je bil soglasno sprejet.
(Konec prihodnjič.)
— Potnikom na državni železnici. Vsled nedostatkov, ki se v zadnjem času ponavno dogajajo, se opozarja, da so vozne cene v nekaterih relacijah proge Trbiž - Ljubljana za postaji Ljubljana državni kolodvor in Ljubljana južni kolodvor različne in da bi se moralo v teh slučajih, fe se kupi vozne listke za Ljubljano državni kolodvor ali Če se pelje brez prijave nadaljevanja vožnje čez Ljubljano državni kolodvor v Ljubljano južni kolodvor, zahtevati v § 16. (2) ž. o. p. določeno doplačilo 6 K. Vsled teg*a je v lastnem interesu potnikov, če povedo, kadar kupijo vozne listka za Ljubljano, vedno natančno določil-no postajo Ljubljano državni kolodvor oziroma južni kolodvor in da poleg tega takoj pogledajo vozni listek, če so <rlasi za željeno namenbno postajo.
— Poštne izkaznice. Potujoče občinstvo ima pri dviganju poštnih pošiljatev, posebno denarja, dostikrat težkoče radi dokazila istovetnosti, katere bi popolnoma odpadle, ako bi se uvedene poštne izkaznice izdatneje uporabljale. Avstrijske poštne izkaznice, katere izdajajo poštni uradi proti vplačilu 50 vin. in katere morajo nositi sliko imetnika, veljajožesedaj kakor legitimacije pri dviganju poštnih pošiljatev v Belgiji, v Nemčiji, Italiji in Švici. Od 1. maja t. 1. naprej bodo veljavne tudi na Danskem, v Franciji, na Luksem-burškem, Norveškem, v Rumuniji in na Švedskem.
— Novosti v prometu direktnih voz iz Trsta, ozir. v Trst med poletno službo 1911. Od 1. maja t. 1. naprej se navedejo v prometu direktnih voz sledeče važne premembe: Direktni voz I. in II. razreda Vlissingen-Trst in spalni voz Monakovo-Trst dospela mesto z vlakom št. 1 že z vlakom št. 501, kar pomeni zboljšanje zveze, ozir. skrajšanje vožnje v >*elaciji London - Vlissingen - Trst za 2 uri 20 minut. Pri vlakih št. 1 in št, 502 vozi direktni voz I., II. in III. razr. Trst - Monakovo. Pri vlakih št, 501 in št. 502 ne bo vee vozil berolinski voz L, II. in III. razreda v tuzemstvu čez tursko železnico ampak čez pvhrnsko železnico, na isti poti vozi pri teh vlakih med Lincem in Trstom ter obratno direktni voz T. II. in III. razreda. Podnevni brzovlaki vozijo od 1. maja deljeno. Vlaka štev. 507 in 508 vozita v relaciji Dunaj j. k. in Berolin-Trst čez pvhrnsko železnico, vlaka štev. 707 in 708 v relaciji Berolin - Monakovo - Trst čez tursko železnico. Pri obeh prvih vlakih vozi direktni voz I. II. III. razreda in restavracijski voz med Lincem in Trstom, pri slednjih dveh tudi direktni voz I. II. III. razreda med Pra#o in Trstom ter restavracijski voz Monakovo - Trst čez tursko železnico. Radi udobnosti občinstva, ki se pelje čez tursko železnico v Opatijo, bo vozil pri vlakih štev. 1724/708 in 707/1723 in zveznih vlakih direktni voz I. II. razreda Solno-gTad - Opatija - Reka čez Jesenice-Ljubljano - Št. Peter.   Občinstvo, ki
potuje v pustersko dolino, ima pri vlakih št. 1 in 20 direktni voz I. II. razreda v relacijo Trst-Francensteste čez Beljak. Direktni voz I. II. razreda Reka - Benetke čez Červinjan odpade pri vlaku št. 818, zato bo pa vozil povodom razstave v Turinu direktni voz Trst j. k.-Turin pri vlakih 26/1009/803/3/439/82 in nazaj pri vlakih št. 91/1532/2/802/1010/23 čez Tržič - červinjan. Ostali direktni vozovi, ki so bili že v zimski službi 1910/11 v prometu, vozijo tudi v poletni seziji.
— Srečkanje. Pri srečkanjn 5% državnih srečk 1. 1860., ki se je vršilo dne 1. maja na Dunaju, je dobila prvi dobitek v znesku 600.000 K serija 3322 št. 9, drugi dobitek 100.000 K serija 11.564 št. 14 in tretji dobitek 50.000 K serija 709 it. 13. Pri žrebanju srečk laškega rdečega križa v Rupu pa je dobila prvi dobitek SO tisoč lir serija 9233 št 5. Po 2000 lir
pa sta dobili serija 2097 St. 42 in serija 118 st. 31.
— Zunanja trgovina avstrijske monarhije. Po statističnem izkazu trgovinskega ministrstva je znašala uvozna in izvozna trgovina avstro-ogrskega carinskega okoliša v marcu leta 1911: uvoz v vrednosti 207*6 milijonov kron, izvoz 207 * 1, tedaj nasproti lanskemu letu za 10 * 4 milijonov kron več uvoza iu za 41 milijonov manj izvoza. V mesecih od januarja do marca t. 1. je znašal uvoz 748 • 1, izvoz pa 550 * 7 milijonov kron, tedaj za 23 * 4 več uvoza in za 3 ' 2 milijona kron manj izvoza, kakor lansko leto v istem času. Trgovinska bilanca za mesece od januarja do marca izkazuje letos pasivom 197 * 4 proti 170 * 8 milijonov kron v lanskem letu.
— Razstava amaterskih del. V letu 1908 se je oživotvorila povodom jubileja vladanja cesarja po inicijativi sekeijskega načelnika dr. pl. Rolla ustanova cesarskega jubileja v svrho oskrbovanja otrok uslužbencev pri avstrijskih državnih železnicah. Kapital za to ustanovo znaša sicer že skoro 400.000 K, vkljub temu pa zbog velikoga Ofiobja državnih železnic ne zadošča, da bi se mogel udejstviti željeni smoter. Vsled tega se je ustanovilo društvo za pospeševanje ustanove cesarjevega jubileja za oskrbovanje otrok uslužbencev pri avstrijskih državnih železnicah v s vrh o zvišanja ■redstva ustanove. To društvo priredi po vzorcu v lanskem poletju • v Krakovu z velikim uspehom prirejene razstave poti pokroviteljstvom železniškega ministrstva razstavo ama-teuskih del uslužbencev avstrijskih železnic in njih svojcev na korist ustanovnega zaklada, za katerega bi
porabila vstopnina. V tej razstavi naj bi se predočilo, kar proizvajajo ti uslužbenci in njih svojci sami v umetniškem in umetniško - obrtnem oziru na polju domače industrije in sorodnih poljih. Razstava bo tedaj nudila zlasti dela slikarstva, kiparstva, male plastike, rezbarstva, risar-stva (litografije, radiranja itd.), vezenja, čipke in preproge, potem produkte mizarstva in kovaštva. različne iznajdbe, modele in enako. Prijavljeni objekti se bodo pregledali, pred-no se pripuste k razstavi. Z ozirom na dobrodelni namen podjetja je dalo ministrstvo za javna dela razstavnemu odboru brezplačno na razpolago več prostorov v nadpritlicju prizidka k avstrijskemu muzeju za umetnost in industrijo (Dunaj, Wollzeile što v. 45), ki pa sicer nima nikakega nadaljnjega stika s to razstavo. V teh prostorih bo trajala razstava od 6. do 22. maja. V tej razstavi se bo izložila tudi zbirka predmetov iz avstrijskega železniškega muzeja, zlasti železniški novci in kolajne. V osrednjem odboru razstave so železniški minister dr. Glabinski kot častni predsednik, nadalje ga. Flora pl. Dersehatta kot predsednica in sekcijski načelnik dr. vitez pl. R611 kot podpredsednik. Pri vsakem državno - železniškem ravnateljstvu so lokalni odbori, ki imajo voditi preddela v dotičnem raviiatelj-stvem okraju za razstavo.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril - Metodovo družbo: G.
Alojzij Vetrih, c. kr. orožnik v Pulju, :> K; Štefan Gruden, c. kr. fin. stražnik v Mirniku pri Korminu. 6 K 10 vin., nabral mod obmejnimi Slovenci, fest kranjski »jodlarji« 5 K 42 vin., zbrali pri »Mrakovom šotoru« na »Jurjevanju« in 4 K, nabrali tržaški Slovenci pri narodni igri. — Skupaj 18 K 52 vin.
Obrambnemu skladu Ciril - Metodove družbe: Fran Babic, trgovec in posestnik na Dolenjski cesti 3. obrok za svoj kamen v znesku 50 K.
Narodnemu skladu: Družba ta-rokistov v Starem trgu, 6 K.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Umrli so v Ljubljani:
Dno 30. aprila: Ana Zupančič, zasebnica, 61 let, Tržaška cesta 24. Marija \V61fling, zasebnica, 61 let, Zaloška cesta 11. — Anton Zerbo, metlarjev sin, 1 leto, Streliška ulica št. 15.
Dne 1. maja: Ivan Beden, čevljar, 46 let. Rimska cesta 17. — Marijana Gale, tovarniška delavka, 55 let, Krakovski nasip 14.
Dne 2. maja: Marija Tref alt, kontoristinja, 21 let, Dunajska cesta št. 29.
V deželni bolnici: Dne 28. aprila: Marijana Gaber, občinska uboga 53 let. — Jakob Debeljak bivši rudar, 33 let.
Dne 29. aprila: Josip Š v igel j pastir, 12 let. — Fran Albrecht, bivši čolnar, 47 let. — Helena Oražem, železni carskega sprevodnika vdova, 83 let
MUH h štititi „lutki ji. Cirila ii lima',
Brnika sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je lmc!« meseca  aprila 1911. sledeči
promet:
I. Prejemki:
a) Redni prejemki:
1. ) Prispevki iz nabiralnikov    1072 K 59 v
2. ) Prispevki podružnic i. s.
a) Kranjska 230 K 81 v
b) Štajerska 434 „ 96 „
c) Koroška — „ — „
d) Primorska 214 „ — „
Skupaj ....      879 K 77 v
3. ) Razni prispevki .  .  .       3514 K 28 v
Skupaj .... 5466 K 64 v h) Izredni prejemki:
4. Prispevki za obramb, sklad. 1856 K 71 v
Skupaj  .  .   . 7323 K 35~v
II. Izdatki:
a) Redni izdatki:
plače, remunc-racije učiteljskemu osobju, razni računi itd. 9734 K 06 v
b) Izredni izdatki: naložitev na
glavnico, ozir. obrambni sklad 1856 .71» Skupaj
torej primankljaja ....
11590 K 77 v
....     4267 K 42 v
Opomba : Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200 000 kron.
V Ljubljani, dne 2. maja 1911.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Ur t d ni karti danajske bone 3.  maja 1911.
4% majeva renta .... 4*2°/» srebrna renta .... 4°/0 avstr. kronska renta . . 4°/« ogr. „ n . . 4'/a kranjsko deželno posojilo 4°/, k. o. češke dež. banke .
Sr*6ka.
Srečke U 1. 1860        .   . .
1864 ....
»toke.....
„    zemeljske I. izdaje .
II.
ogrske hipotečne dan. komunalne avstr, kreditne . ljubljanske  . . avstr. rdeč. kr 15 a ogr.     „ „ bazilika  . . . turike ....
Delalo*.
Ljubljanske kreditne banke i Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice , . . . Državne železnice . . . Alptnc-Montan .... Češke sladkorne dražbe . Z i vnos t enake banke.  . .
Valute.
Cekini Marke Franki Lire Rub: j?.
• • e
• • a
Deatril	Blagovai
9280	93-
96*50	9670
9270	92 90
9125	91 45
94-50	95 50
94-—	95 —
211 —	217 —
309 50	315*50
!M*—	160-
295-50	301 50
284-75	290 75
255--	261-
520'—	530'-
518--	528 —
85-50	91 50
73 —	79 —
47 —	53 —
38-	42-
250 25	253 25
468 —	470 —
649-75	650-75
545-10	546 10
	112 60
759-čO	760 50
817-50	818-50
293* -	296 —
281-50	282-50
11-37	U-40
11730	117-50
95*02*1	95-12*
94 40	94 60
253-25	254'-
Žitna cene v Budimpeiti.
Dne 3. maja 1911. Termin.
Pšenica za maj 1911    .  .  za 50 kg 12*81 ■     » oktober 1911.  . za 50 kg 11*65
Rž za maj 1911.....za 50 kg 9 70
Koruza za majnik 1911 .   .   za 50 kg 6*56 Oves za oktober 1911   .   .   za 50 kg 7-78 Ef aktiv. Neizpremenjeno.
Poslano.
Avstrijska špecialiteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Mollovega Seidlitz-praška**, ki je pre-skušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešilno na prebavljenje in sicer z rastočim vspehom Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo
vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ. Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 18
JVfoj dragi, zakaj si nahoden?
Meni se kaj takega ne more pripetiti, Prvič imam briljantno odvračalno sredstvo in drugič si znam hitro pomagati, če se če ukoreniniti prehla-jenje: Vselej vzamem Faveve pristno sodenske mineralne pastilje. Kakor vsled nahoda oboli vrat in bronhije, tako jih moje sodenice hitro in sigurno ozdravijo. Radi tega poslušaj moj svet: Kupi si v lekarni ali v drogeriji škat-Ijico sodenic za 1 K 25 v, toda pazi, da ne dobiš kaj ponarejenega. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th" Guntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV lj Grosse Neugasse 17.
Svarilo.   Staropniizku>rii<.>, po •vojam učinku ueprekosljivo žHodr-no sol   lekarnarja   Schauinaiina v Stoekeravu na Niž,ieavstrijstkt»m mt-krat zamenjavajo s   podobnimi in ^manjvrednimi izdelki.   Občinstvo §e ža.torej prosi, naj natančno pazi na oblastveno varovano besedno znamko  in   podpis.   Jul. Sohaumann. Sehaumannova želodčna sol hitro otj 1-strani vsako neredno vretje v črevesu in v kali luluši g;oredioo, utripanje srca, glavobol itd. Ker izdelek torej prebavo navede na pravo p-^t, dovaja telesu novih moči. Vsi na želodcu bolni, slabotni in diabetiki naj poskusijo to sredstvo. Dobiva se v škat-Ijicah po 1 K 50 v po vseh lekarnah in večjih drogerijah. Glavni razpo-šiljatelj je izdelovatelj   lekarnar J. Schaumann v Stockeravu   na Niž-jeavstrijakem.
x
X X
novo trgovino z
nufaktHiin
Proti prah a jem, luskinam in izpadanja las
deluje najbolja« priznan*
TannocMii Mim
katera   okrepouje   laslioe, odstranjuj«
lusko in preprečuje Izpadanje las. t steklenleas navodom 1 krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot
dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medioinal. vin, epeoljali tet najfinejših parfumov, klrurgiiklh obvez, svežih mineralnih vod Itd.
Dež. lekarna MIlana Leusteka
vLIublJani RcsljBva cesta si I.
poleg novozcrrajenega Fran jožefovega
jubli. mostu 169 V tej lekarni dobivajo zdravila tudi Člani bo ini S bih blagajn južne železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Ljubljani.
edina slovanska nra za telovadce.
Dobi se samo pri tvrdki
ubijana
trg
Ljubljana
M Peti a cesta
Svarilo
pred ponaredbam i!
Tvoj slabi želodec Je žalosten godec! Če bi vžival
Ne bil bi bolan:
Naročajte »FLORIAN* od izdelovalnice! Naslov za naročila: „FLORIAN-, Ljubljana.
Postavno varovano.
v Javlja tužno vest da je
njegov mnogoletni član, gospod
Fran Regorschek
danes zjutraj previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 76. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v petek, S. maja ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Mestni trg št. 24 na pokopališče pri sv. Križu.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin!
Ljubljana, dne 3. maja 1911.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno-ljubljeni brat in stric, gospod
Fr. M. Regorschek
trgovec in posestnik
po dolgem trpljenju, previđen s sv. zakramenti za umirajoče, danes dne 3. maja ob x'iA2. uri ponoči blaženo zaspal v Gospodu. 1594
Pogreb bo v petek, 5. t. m. ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg 24, na pokopališče k Sv. Križu
Sv. maše zadušnice se bodo služile v stolni cerkvi.
Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, 3. maja 1911.
Žalujoči ostali.
1. kranjski pogreb, zavod Fr. Doberlet.
prittkal
Zelo dober, »koro nor
i
1568
paiin ii kratek klavir
mm bosobI MOia M
jUF^TL^mmm ~*» *t a, a/i.
1593
gospodična
zmožna slovenskega in nemškega jezika, strojepisja in stenografije
aW išče službo.
Gre tudi na deželo. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo »Si. Naroda« pod Šifro »Strojopis11.
Lokal
na vogalu Kongresnega trga in Vegove ulice m aaaa sa avgustov taradn.
Pripraven je za kavarno ali trgovino. Ve£ se izve pri hišnici istotam. 1583
Proda se v Metliki «5
s gostilniško koncesijo vrod.
Lepa prilika sedaj, ker se bo v kratkem zidala železnica. Ponudbe v teku 8 dni na upravništvo  »Slov. Naroda«.
ftanoonnje
malo, lično
1589
Proda se
i vrtom
Dolbilni stroj
(Stemmaschine)
za mizarje, se po ceni proda.
Kje, pove upr. SL Naroda. 1528
se odda za takoj ali za avgustov termin
mirni stranki. — Vpraša se
Ilirska ulica 29, I. nadstr. desno.
Prav dobro dolenjsko rdeče 1
-vino-
proda a0W$
n Zesser v Krškem.
ob glavni cesti v Mengša Štev- 03. V hiši je bila že mnogo let gostilna in je pripravna tudi za kako drugo obrt. 1555
natančna pojasnila daje lastnica, H. Zabavnik to, Sv. Petra cesta it. 24.
Vinarska in gospodarska :: zadruga v Dornbergu ::
Ima še večjo zalogo naj-izbornejšoga vipavskega
Stanovanje
▼ suterenu, obstoječe iz dveh sob ali pa ene sobe s kuhinjo Oddati |0 tako J
v vili na Erjavčevi oesti it 24.
Poprašati je pri hišnem lastniku. 1575
laška kuhinja
Šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte.
P. n. gostom se priporoča pristno na novo došlo vino Brioni". — Vsak dan razne sveže morske ribe. — Danes velika množina sardel po znižanih cenah, nadalje scombri, riboni, cievoli, suhi slaniki in ragu agnello. 1586
Oblastveno dovoljena
1584
se odda t najem.
Kdo ? pove upravništvo  »Si. Naroda«.
Ugodna prilika za nakup i59i
hiše s hlevom
(pripravno zlasti za one ki rabijo hlev za konje), velikim vrtom ob lepi cesii v Ljubljani. Plačilni pogoji najugodnejši. — Pojasnila v Sodnijski ulici štev. 4, pri čevljarju Ravnikarju.
1587
PF~vina
v zalogi. Gene zmerne, ,\   postrežba točna. .".
36 let star, vešč slovanskega in nemškega jezika, oženjen, ifiČC službe ZS oskrbnika, nadzorovatelja delavcev ali kaj sličnoga. — Ponudbe
pod ltF. 75" poštno ležeče, Novo mesto.
v vili
1590
s 4 sobami, verando, kopalno sobo, porabo Trta in pritiklinami
se odda za avgustov termin.
Vpraša se v stavbni pisarni
Filipa Supančiča, Šubičeva ul. 5.
2adpjtePo!ovp!ech.,
lahvich jen se z&k. oehr.
lispomp&Hni kaptevpi.
J. Zamljen
čevljarski mojster
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave  gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele  zadostuje  kot mera priposlan čevelj. 245
Ustanovljeno leta 1873
fc
octu zaloti.
(Saotitim damam piipotoča
fifoGu&e
fc najfinejšega cfi u^a
olda šficf-^ancii
239
Sc3 cTianco.
I. Tamer. stareL Zsgorje oli Savi.
[ene zmerne, postrežba solidna, uos
-mi
■m a-
2>atni fi(o6ufii vedno pzi--pz&vfjcni. cTczfto <tuSi venci
a faafiovi in za sne cvcMice .*.   Sottta iz?aotovffenc.
I 0
*8I
s
■«tz Schulz*S
iS
a
Pomladna in poletna sezija 1911.
Kupon Metr. 3-10 dolg
za kompletno moško obleko
(suknja, hlače, telovnik) stane samo
1 kupon 7 kron
1 kupon 10 kron
1 kupon 12 kron
1 kupon 15 kron
1 kupon 17 kron
1 kupon 18 kron
1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko 20 K dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnati kamgarn itd. itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana 472 zaloga tvornice sukna
Siegel-lmhof v Brnu.
Vzorce gratis in poštnine prosto.
Prednosti privatnih odjemalcev, ako blago naroča
direktno pri firmi Siegel-lmhof so precejšnje. Zaradi silnega prometa Naga vedno naročja UMra popolnuina svetega blaga. — Stalno najcltje cono.
— Tadi najmanjša naročila se po vzoren vestno iivrie.
s 3, 4 ali 5 sobami — kopeljo, električno razsvetljavo,
se oddajo za avgustov termin.
Poizve se: Poljanska cesta 22, pritličje d.
v temnil, 4. maja 1.1. od 9. ure naprej
prodajala se bode
1576
J
ica na grad 6.
Gospodična
vešča slovenskega in nemškega jezika, Spretna V vezenju, kakor tudi izurjena prodajalka 1502
sprejme primerno službo
najraje v ^Ljubljani. Vezenje sprejema tudi na dom. — Ponudbe se blagovolijo poslati najpozneje dO 10. maja 1.1. pod  H«  B. poštno ležeče Ljubljana.
Dve stanovanji
v I. nadstr. s 3 oziroma 4 sobami in pritiklinami   SO   oddajo   8   1. avg.
t.1. na Kongresnem trgu štev. 3. Istotam Je Oddati tudi večji
lokal
Natančneje pri hišnici.
1568
na Starem trgu št. 30 si je kakor navadno si
vso noč odprta.
Za. obilen obisk se priporočata
Leon in Fanl Pogačnik.
Jamski sluga
se sprejme za Postojno.
Pogoji: Avstrijsko državljanstvo, starost ne Čez 40 let, krepkost, neomedeževano življenje, znanje več jezikov. Dotični naj bo po možnosti izučen rokodelec. Plača se mesečno 80 K in opravo.
S potrebnimi dokazi opremljene prošnje naj se vlože dO is. Utaja 1911 pri jamski komisiji v Postojni. 158
Jamska komisija v Postojni.
dne 29. aprila 1911.
Meteorolositno poročilo.
v,iiB. na« Sreaail gaćai tUk 7H*
maja j|	Čas opazovanj«	Stanje i baro- i metra v mm	S« S* 6 S t- • !	"> o >	Nebo
2.	8. pop. 9. zv.	737-2 736 7	13 8 92	sr. jug sl. szah.	oblačno dež
3.	7. zj.	734*3	9-7	si. jzah.	oblačno
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Daiaaltka glavatica K 1,000.000. Stritarjeva UlECB itOVs Zrn sle»arwal fon« OfO.000 krom
PodrniBice v Splleta, Colove«! Trsta. Saralevn in OoricL
Sprejcu vloge u ksjffict it u ttba nim ter jik        1| 01   Xipnje ii prodaja srefte ii vretaostic papirje nek vrst obrcstijc ii lic vU|C po Ostfe [2 [0 P° ******* korza.
33
bi Cunja     VvCiajvuje    i«uip«iMiu. »vi
norm. 12 3*. Padavina v 24 urah 0*6 mm.
77
814990
624247
5
A1B
8382
3119^431
Priporočamo našim s  gospodinjam ::
m KOLINSKO CIKORIJO m
iz edine slovenske * tovarne y Ljubljani
Telefon štev. It.
Telefon
Leta 1837. ustanovljena delniška družba 427
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavbno podjetništvo! pisarna za arhitekturo in atavbnotehniika delaj tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vlouj kamnolomi v Podpeoi in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
PAT
NT
vseh dežela izposlujc inženir 35
US9 oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI.. Mariahllferstraaae nt. 97.
Jutri žrebanje! "VB
I—rfotenjtt v korist
„Viribus # Unitis"
pomožnega društva
za bolne na pljučih.
7173 dobitkov v skupni vrednosti 974 135.000 kron.
Glavni dobitek 60.000 kron vrednosti.
Prvi trije glavni dobitki se po odbitku dobitnega davka izplačajo tudi
Žrebanje nepreklicno 4. maja 1911. Srečke po 1 K
se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah itd. ter pri loterijski upravi na Dunaju I., An der Hulden 1.
Tolmin!
Tolmin!
Proda se velika
! Dva nova Seifertova biljarda najnovejšega sistema ! |51
I
C/5
15
1413
99
Popolnoma na sovo urejena
aiarna Central"
na Sv. Petra nasipu št. 37
navadno celo noč odprta.
Z odličnim velespostovanjem Štefan MJjjoliČ, kaVamar.
a o
-5
»o "t C
! Dva nova Seifertova biljarda najnovejšega sistema I
stiska darila!
Berite, kje se dobijo najcenejše ure in celo ugodneje nego po tovarniških cenah vsied velike zaloge, na primeri
Niklasta ura, trpežno kolesje z verižico.....K
srebrna cil. rera. ura z lepo verižico
n «t *t        m      .t      «i n
srebrna damska ura z lepo verižico
5 50
6- 50
7- 50 9-30
10-50 950
h n m.    9     9 rt •     «•••»„ 10*59
Poleg cenejšega blaga imam vedno v zalogi tudi najfinejše svetovno znano švicarsko blago na primer Seeland. Ornega, Schaff-hausner posebno precizijsko natančno regulirana, Zenith, ki zdrži natančen čas v vseh legah. — Za vsako blago se dobi pismeno večletno jamčenje. 1359
frane Mer, £jubljana, Dunajska cesta 1 2.
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah
.-.      znamenite Groharjeve slike .-. .-.
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci.
=   Cena s pošto K 3.20. —
pripravno za vsako obrt. 1507 Natančneje se izve pri lastniku
B. iorll v 001401, ulica Usina 12.
Službe išče
Tehnična  pisarna   in  stavbno podjetje
Ingenieur H. UHLlft
3801
Ljubljana, Resljeva cesta št. 26.
Mira irniitn rak nit mMh in moram«, strohni nanstrai inMi, prentfia ziradeb.
kot poalovodla — ali za prvega polirli, — končno za stavbnega tehnika i54i>
pri večjem stavbnem podjetju ali stavbniku in sicer najraje na deželi, bodisi na Kranjskem, Sp. Koroškem ali kje v Bosni. — Prosilec boljše stavbinske šole je zmožen slovenščine, nemščine in italijanščine v govora in pisavi.
Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod „resen A. Z. 270".
se v Ljubljani
priporoča naslednja dela:
broš. ?ei.
Adrejev LevstiJc: Rdeči smeh  . K 1 40,   2 40
Aikerc: Izlet v Carigrad .   .   . » — 80
»     Prešerno? al ban   .:-» »  2 40
Beg: Ustoličenje koroških vojvod » — 30
»   Slovensho nemška meja na •
Koroškem...... »   140, 240
j>  Narodni kataster Koroške . » — 60 Bencš - Šumarsky: Brodkovski
odvetnik....... »   150,  2 50
Bojan: Doktor Hol man   ...» —*50
Burnctt: Mali lord..... »   1*60, 260
Cankar: Aleš iz Razora ...»   1 50, 250
Časnikarstvo in naši časniki > —80 Čech Svatopluk: Med knjigami
in ljudmi...... » —-50
Erjacec-Sajocir: V naravi   .   . »   1 20,   1 70
Halerv: Dnevnik..... » —60
Jurčič: Zbrani spisi 1.—XI. .   . »   1-20,   2 —
Jelittek: Ukrajinske dame    .   . > —*30
Lah: Vaška kronika   .   .   .   . »   170, 270
Lipič.: Strahovalci dveh kroni. H. i »   1*—,   2-—
Ljnhezen in jnnaštva strahopetnega praporščaka ...» —-30,   1 60
Mumil: Najhnjši sovražniki    . > —-60
Oblak. Stara devica   .   .   .   . > — 60, 160
Razne pri povest i  .   .   .   . » —*80
Remec: Ljubezen Končanove Klare »   150,   2 50
»    Premaganci..... » — 60,   1 60
»    V štndentovskib ulicah . •>   1 50,  2 50
y>    Zadnji rodovine Benalja >   150,  2 50
Rušic: Mina....... »   1 20,   2 —
Senca,•: Čez trnje do sreče.   . »   120, 2*20
Šepetavcc: Zaljubljeni kapucin . »   1—, 180
#% $tiri ruske slike  .   .   .   . » — 60, V60
2%euriet: Undina..... » —*90
Trstenjak: Slovensko gledališče » 2*—
Vesel: Libera nos a malo   .  . »   1*40, 220
Zamik: Zbrani spisi   .   .  .  . »   V— Zun; Osnovni naoU o narodnem
gospodarstva 3 —
:-: so nedosežne glede :-: oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorski trg 3
Tem«
S
3192
v Ljubljani
Stari trg štev. 21
zaloaa Mi\
f
Ogled klobukov brez ob vernosti nakopa.  —  Cene niike. —  Postrežba totna.
Sprejemajo se popravila. Pošilja se tudi na izbiro.
Žalni  klobuki  vedno v zalogi.
Umno stavbništvo.
Kdor hoče hitro in CCnO zidati, uporablja le 1166
Skagliol plošče
5&  lam   &   eann debele HT z«i napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postavi.
PREDNOSTI i
Varno proti potresu, ne propušča I prostonoseče, hrani prostor torej zvoka in jako trdno drži žreblje. j     nI treba nikakib traverz.
Samonoseče In trpežne Kesslerjeve stene ratano mmu itm i opeku.
Preračun stroškov in proračun napravita zastonj arhitekta imetnika patenta
Hdnlgsberg & Deulsch,cS.ViS?™a Zagreb.
Ć!an dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Spiejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifih. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v 2010 inozemstvo.
Spedicijsko podjetje
Bavarski tvor.
Ustanovljeno leta 1908
Bavarski tvor.
Ustanovljeno leta 1908
Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopan v vseh večjih mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Kari Lawl, špediter, Dunaj I. Schulhof 6.
X ■ X Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče Itd.
X ■ X
3>
5
Ljublj
X ■ X
Stopnice, balkone, spomeniki! stavbni okrasu itd.
X D X
UF
W9-
19
07
D01B
^446
Uvanujta pri nabavanju
it iM ii
za gospod« in dano
i najnovejšo konfekcijsko trgovino i
Maček & Komp.
¥ onlttjn glavne poste, Franca Jožefa cesta štev. 3.
Modni salon
JUJT-MAJCHR6
Ljubljana, Židovska ulica stav. 3
priporoča svojo veliko izbiro krasnih klobukov, modelov za dame in deklice, čepice, različen nakit za klobuke.
Sprejemajo se popravila. 2306 Cene brez konkurence!
Žalni klobuki vedno v zalogi.
-=="
j
I
Nintelts mm iiHiro
bluze, krik kostume,
plaMe, leaioa, «otae hali«, pele-lima, falilo, ttemlkn dalje
otroške oblek« ? plaščke,
kloaacka, čepice in drag« potreb-sefne sa otroka in novoro.enoke
pri
M. KrlstoHč-Bti^r
LJnblJana, Stari irs ».
Esl 03
m
lolic
Maksimilijan Sartorv
Rožna ulica štev. 15
se priporoča slavn. občinstvu kot specijalist za upeljave in poprave električnih zvoncev, telefonov, strelovodov, električne luči,  zdravniških in zobozdravniških aparatov ter vse v to
stroko spadajočih del. :: — ::
Nago, tene lizte. Proračuni na zahtevo lir
151
©
GD EJ SI
HI 0
[al jal
tsl
idIIdI
Priznauo najfinejša damska in otroška konfekciji. Izdeluje tudi po meri. Najnižje cene.
— Najboljša in najzdravejša T^S
barva
za lose in brado
je dr. Drallea ..NEBIL11, ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
S. STRMOLI
: Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Cenovnik lasnih izdelkov in potrebščin se pošlje na zahtevo zastonj.
Ob kralja Karola promenadi, na novo urejene elegantne sobe z balkoni, za eno ali več oseb s hrano aH tudi brez hrane. Električna razsvetljava ter kopališče v vili. Dobra pitna voda z Učke! Krasen razgled na morje in celo okolico, na razpolago je tudi uporaba vrta. Pension se nahaja v lepem mirnem kraju Opatije v bližini morja! Cene nizke I Domaća dražba t
1525    *****se      R. JUVAN, Opatija.
j Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
i MATEJ OBLftK
Avstr. patent št. 4b.347.
Patentovano v 7 državah k;
ČUDOVITO!
Vse dosedanje iznajdbe skladnih stolov, kloni in miz celega sveta presega J. Lojk-ova iznajdba
železnih skladnih stolov, klopi in miz,
ki jih izdeluje in zalaga
FR. BURGER V SPODNJI ŠIŠKI.
Prfttpekti astoaj in poitninc presto. Vzorce pošiljam po porzetjn. Ako ne ugaja, sprejmem poštnine prosto ^ nazaj in rrneiB vplačani denar.
Računi se plačujejo le neposredno meni.
DO
3C
3E
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar
največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
:-: od torej lahko po originalno trarniSkih cenah
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astrooomičnem .*. regulatorju regulirane, svetovno znane .*.
Alpina ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-:        tula, srebru, ni kiju in jeklu :-:
prodaja.
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Palaca mestne t>ren!lnice.
Ijedni jalen
H. SEDEJ-STRHAD
priporoča cenjenim damam
KloboRe i« najfinejše izur|be. — : Žalni klobuki uedne v zalegi. ;
nre£ernei>a ulica
•       • •
m hotelu. Matije in Hotel Ilirija".
•   S tem vljudno naznanjam, da sem prevzel in zopet otvoril
prenovljeni „hotel Ilirija" v Ljubljani.
Vodil bodem restavracijo in kavarno po svojih najboljših močeh v zadovoljnost častitih gostov.
Vsi prostori so nanovo preurejeni. Pri restavraciji je lep senčnat vrt in povsem moderno kegljišče, ki se odda v abonement.
Priporočam se za prijazni obisk
Aleks. Heger, hotelir
1519 bivši glavni portir v hotelu »Union«.
P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA
===== tovarna zarezanih strešnikov =====
ponudi vsako poljubno množino patent« dvojno zarezani
stresnik-zakrivac
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola". odprtin navzgor! Straha popolnoma varna prod nevihtami!
Najpriprostejše, najcen jše in najtrpežnejše kritja streh sedanjosti. Na željo polijemo takoj vzorce in popis. — Spreta! lartepalfcl m U6o)o.
ta tak »Naroda*
le
8396
L4
56