yu issn 0040-1978
leto xxxvi, št. 37
Ptuj, 22. septembra 1983 cena ii dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
IZ VSEBINE:
Raziskovalna naloga v Agisu (stran 2)
O drobnem gospodarstvu (stran 3)
Najmogočnejša lipa v občini (stran 4)
Za razvedrilo (stran 6)
Oglasi in objave (stran 7)
20 let bojev, spoznanj, dogovorov
in uresničevanj pisane besede
Letos mineva dvajset let odkar so se na
idiličnem gradu Statenberg pri Makolah prvič v
večjem številu in organizirano zbrali pisatelji iz
Slovenije, sosednjih republik in zamejstva.
Temu jubileju so bile posvečene tudi uvodne
aktivnosti letošnjega srečanja. S svečanostmi so
pričeli že v četrtek, 15. septembra, ko je
udeležence in avtorje sprejel predsednik" skup-
ščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klo-
kočovnik. Sledil je pogovor avtorjev Zbornika
občine Slovenska Bistrica, ta je izšel dober me-
sec dni pred štatenberškim srečanjem, in z
delavci delovne organizacije IMPOL v sindikal-
ni dvorani kolektiva. Zvečer tega dne pa so se
avtorji zbornika udeležili še slavnostne pred-
stavitve Zbornika v Viteški dvorani gradu v
Slovenski Bistrici.
Tudi uvod v jubilejno 20. srečanje pisateljev
na gradu Statenberg je bil posvečen zborniku,
eni najbogatejših kulturnih pridobitev občine,
ki je izšel v štiri tisoč izvodih in predstavlja
kulturno zgodovinski pregled razvoja in doga-
janj na območju sedanje občine Slovenska
Bistrica.
Pomembna popestritev letošnjih srečanj je
bila udeležba učencev osnovne šole iz Makol,
učiteljev slovenskega jezika iz bistriške občine
ter kulturnih delavcev iz več krajev. Srečanje je
potekflo pod naslovom ,,Preoblikovanje
resničnosti v literaturo". Vzporedno ob tem pa
so bile tudi razprave, ki so se od časa do časa
odmikale od začrtane poti, kar pa nikakor ni
motilo, saj je bila osrednja tema dorečena in
osvetljena. K temu so pripomogli prispevki pa
tudi v kasnejše razprave, ki so bile najbolj
razgibane v petek in soboto v dopoldanskih
urah. Opozorili so predvsem na številne pro-
bleme v odnosu resničnosti do literature,
književnega preoblikovanja resničnosti. Zani-
manje udeležencev, bilo jih je preko 30, je
vzbudilo tudi področje vzgoje kot podobe
socializma. V razpravi o tem je bilo izrečeno
precej kritičnih. Predvsem so obsodili idejo o
poenotenju jugoslovanskega izobraževalnega
sistema, saj so menili, da bi takšna usmeritev v
precejšnji meri škodovala deležu slovenskega
jezika. Ob zaključku razprave so v soboto, 17.
septembra, udeleženci štatenberškega srečanja
sestavili protestno izjavo, ki so jo poslali komi-
teju za izobraževanje izvršnega sveta SR Slove-
nije ter društvu pisateljev Slovenije.
Kot že vseh dvajset let, so bili tudi letos
osnovni nosilci aktivnosti mariborska
podružnica Društva pisateljev Slovenije in
kulturna skupnost občine Slovenska Bistrica.
Vse uspešneje pa se v štatenberška srečanja
vključujejo tudi mnogi ljubitelji kulture v obči-
ni in krajani krajevne skupnosti Makole. Ne
samo v organizaciji srečanj, želijo si kar najbolj
tvorno sodelovanje v delovnem programu, saj
ima občina veliko amaterskih literarnih ustvar-
jalcev, ki bi si lahko pridobili bogate izkušnje
za nadaljnje delo. To potrjujejo tudi zaključki
srečanj, ki so mnogim vodilo za delo do prihod-
njega srečanja.
Vsako leto se ob zaključku dogovorijo tudi za
osrednjo temo na prihodnjem srečanju. Tokrat
so sklenili, da bo to: ,,Pisatelj v kriznem ob-
dobju".
Viktor Horvat
SPRAVILO
SLADKORNE PESE
Danes
začetek
Na območju GoriSnice, Kajdine
in Cirkovc se bodo danes pojavili
stroji za spravilo sladkorne pese.
Pričenja se sezona spravila in
predelave, ki bo trajala do konca
novembra, oziroma prvih dni
decembra. Skupno bo potrebno v
ptujski občini pospraviti pridelek
sladkorne pese s 1.050 hektarov, od
tega v zasebnem sektorju z okoli
250 hektarov.
Za nemoten potek spravila je vse
pripravljeno, tudi rezervni deli za
kombajne so menda zagotovljeni.
Zasebni pridelovalci se morajo le
držati programa spravila, ki so ga
pripravile kmetijske zadruge in več-
jih težav pri tem opravilu ne bo.
V ptujski občini so tri prevzemna
mesta, v Moškanjcih, na Turnišču
in v Kidričevem. V Moškanjcih
imajo letos novo tehtnico, kar bo
olajšalo delo pri prevzemu pese,
prevzemno mesto je asfaltirano,
prav tako je na Turnišču. V teku so
tudi dogovori za nove prevzemno
mesto nekje v Pesniški dolini, ven-
dar lokacija še ni določena.
Količina sladkorne pese bo le(os
manjš-i od lanske, vzrok je pred-
vsem v suši ob setvi, na drugi strani
pa lahko pričakujemo visoke stop-
nje sladkorja, morda celo rekord-
ne.
Cena sladkorne pese je bila še
pred nekaj dnevi vprašljiva, sedaj
pa je znano, da bodo pridelovalci
prejeli 4 dinarje za kilogram čiste
pese pri 15,5 odstotni vsebnosti
sladkorja. Za vsako dodatno stop-
njo sladkorja bodo prejeli še 16
par. Za prevoz do prevzemnega
mesta v razdalji do 10 kilometrov
bodo prejeli plačilo 15 par za kilog-
ram čiste pese, posebej pa bodo
obračunali prevoz nad 10 kilomet-
rov. Pridelovalci so upravičeni tudi
do 20 odstotkov svežih pesnih.
rezancaev, ki jih bodo prevozniki
pripeljali ob povratku iz tovarne,
za to pa se je potrebno dogovoriti s
predstavniki kmetijske zadruge.
Poleg tega jim pripada 4,5 odstotka
suhih pesnih rezancev ter za vsakih
10 ton čiste pese 50 kilogramov
sladkorja po tovarniški ceni.
JB
Pričelo se je spravilo
foto: M. Ozmec
ORMOŽ
Komunisti še niso
enotni \
Takšna je ugotovitev članov občinskega komiteja ZKS Ormož, ki so
preteklo sredo obravnavali akcijske programe komunistov v občini glede
uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Očitno
je, da večina komunistov išče vzroke za nastalo stanje izven svojega oko-
lja, tam pa bi naj poiskali tudi rešitve za njihove težave. Res je, da zno-
traj občine ni mogoče reševati vseh problemov, pa vendar so še rezerve,
ki jih niso izkoristili, je menil sekretar medobčinskega sveta ZK Slavko
Kleindienst. Poudaril je, da morajo komunisti ocenjevati predvsem svoje
delo, ne le dela drugih. Ker tega ne počno, se pojavlja občutek nemoči,
stališča so neenotna, akcijske usmeritve premalo konkretne.
Seveda so komunisti tudi tokrat dejali, da vsega povedanega ne gre
posploševati. Pa vendar! V okviru priprav na 8. sejo Centralnega komite-
ja ZK Slovenije se kar tretjina od 30 osnovnih organizacij v občini ni se-
stala, kaj šele da bi sprejela akcijski program svojega dela. Ponekod
ugotavljajo, da je težko zagotoviti sklepčnost na sestanku, če ga skličejo
po delovnem času, medtem ko udeležba na piknikih po delovnem času ni-
koli ni vprašljiva. Poleg tega so v nekaterih okoljih komunisti pripravili
ocene, ki so idealistično obarvane, usmeritve za delo so nejasne in tako
dalje. Seveda so člani občinskega komiteja ZK ugotavljali, da za take ko-
muniste ne bi smelo biti prostora v partiji. Zavedajo se, da je osnovno
bogastvo občine, ki se otepa s problemi manj razvitosti, zemlja in ljudje,
ki na njej živijo. Jasno pa je, da brez širše družbene pomoči in lastne
angažiranosti ne bodo prišli na ,,zeleno vejo", kot so sami dejali. Opozo-
rili so predvsem na veliko obremenitev organizacij združenega dela, zdru-
ženih v razne asociacije izven občine. Te namreč prispevajo ogromna
sredstva za delovne skupnosti v skupnih službah, za to pa ne dobivajo
enakovrednih zaslug. V Primatovem tozdu Bančna oprema na primer na-
menijo za delovno skupnost skupnih služb toliko denarja kot znašajo
osebni dohodki zaposlenih. Takšne razmere seveda vzpodbujajo razmi-
šljanja o dezintegracijskih procesih. Hkrati pa komunisti ugotavljajo, da
imajo v občini premalo ambiciozne razvojne plane, ki bi temeljUi na na-
ravnih danostih te družbenopolitične skupnosti. Zato so neprestano v po-
ziciji ,,čakanja in odvisnosti od uspešnega reševanja politike skladnejšega
regionalnega razvoja", kot je dejal sekretar predsedstva OK ZK Miroslav
Tramšek.
Osnovna ugotovitev sestanka je, da bodo v stabilizacijski komisiji,
oblikovani pri občinskem izvršnem svetu, natančno preučili možnosti ure-
sničevanja stabilizacijskih aljev na vsakem posameznem p>odročju, čeprav
zaenkrat še ne vedo, kako se naj te dolgoročne in zahtevne naloge lotijo
— tako kot v drugih občinah tega še (le vedo. Menijo pa, da bodo delo
uspešno zastavili, saj večina komunistov meni, da je zastavljeni stabiliza-
cijski program tista osnova, ki ponuja pot iz sedanje težke gospodarske
situacije.
N. Dobljekar
Skupna seja zborov
v torek, 27. septembra, se bodo na skupni seji sestali zbori skupščine
občine Ormož. Delegati bodo najprej razpravljali o problemih
pospeševanja razvoja manj razvitih območij v naši republiki in o doseženih
rezultatih. Poleg tega bodo obravnavali informacijo o poslovnih rezultatih
Organizacij združenega dela v prvem polletju letos in poročilo o sanaciji
izgub v tozdih, ki so lani in v prvi polovici tega leta poslovali z izgubo. Na
skupni seji bo beseda tudi o uresničevanju sredstev za zadovoljevanje
skupnih potreb v občini Ormož.
Po skupni seji se bodo delegati občinskih skupščinskih zborov sestali
še na ločenih sejah in obravnavali zadeve v okviru svojih pristojnosti. Med
drugim bodo odločali o sprejemu sprememb odloka o ustanovitvi
samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu ter o zagotavljanju in
usmerjanju sredstev za intervencije v pridelavi hrane v tem srednjeročnem
obdobju. Na dnevnem redu so tudi nekateri drugi predlogi oziroma osnutki
odlokov, volitve in imenovanja, medtem ko bodo delegati podali svoja
vprašanja že na skupnem zasedanju.
N. D.
ZAČETEK TRGATVE
JE DOLOČEN
OtJČinski komite za kmetijstvo ima po določilih zakona o vinu
pristojnost odločati o začetkih trgatve posameznih vrst grozdja.
Komite za kmetijstvo občine Ptuj odloči o tem na osnovi strokovnega
mnenja kmetijskega zavoda Maribor, ki redno spremlja dozorevanje
grozdja ter njegovo kakovost. Za letos velja, da je kakovost grozdja
zelo dobra. ^ začetku opazen padec kislin se je ob nastopu hladin noči
ustavil, sladkorne stopnje pa se dnevno zvišujejo v vseh sortah grozdja.
Kot smo že poročali, lahko letos pričakujemo izredno kakovostno
trgatev in sladek mošt, ki ga ne bo potrebno, pa tudi ne dovoljeno
sladkati.
Trgatev ranih sort, kot sta rizvanec in muškat otonel, je dovoljena
že od 15. septembra, trgatev in odkup srednje poznih sort — beli
borgundec, rolandec — pa od 20. septembra. Po 26. septembru je
dovoljena trgatev sovinjona in traminca, medtem ko je dovoljeno trgati
mešano grozdje srednje poznih sort po 1. oktobru. Pridelovalce —
kooperante zanima najbolj, kdaj lahko trgajo šipon, laški rizling in
renski rizling, te sorte so namreč v naših vinogradih najbolj zastopane.
Odkup tega grozdja bodo pričeli po 5. oktobru. Natančen razpored
odkupa bodo pripravili v zadružnih enotah, da bi se tako izognili
nepotrebni gneči na odkupnih mestih. V ptujskem predelovalnem
centru lahko predelajo dnevno le 300 ton grozdja, od tega 150 ton iz
zasebnih vinogradov.
Trgatev pred določenimi roki m dovoljena, na odkupnih mestih pa
pred določenim rokom teh vrst grozdja tudi ne bodo prevzemali. Ce bi
se v katerem vinogradu pojavila gniloba, lahko kmetijska inšpekcija
določi predčasno trgatev, sicer pa te nevarnosti zaenkrat še ni.
Prid'^luvalce je potrebno ponovno opozoriti, da bodt) v predelovalnem
centru prevzemali grozdje le na osnovi ustrezne dokumentacije
kmetijske zadruge.
JB
V NEDEUO DOPOLDAN NA STADIONU DRAVA
Mednarodni atletski miting
Liubiteliem atletike v ptujski m
sosednjih občinah se v nedeljo do-
poldan obeta zanimiva in kako-
vostna mednarodna prireditev.
Ptujski atletski delavci bodo nam-
reč izvedli atletski miting z med-
narodno udeležbo, ki ga bodo
začeli ob 10. uri, trajal pa bo dobri
dve uri. V goste so povabili nekaj
odličnih čeških atletov in atletinj iz
Jablonca, kjer so bili Ptujčani že
večkrat gostje, zraven njih pa tudi
nekaj najboljših slovenskih. Miting
bodo začeli s tekašmimi disciplina-
mi, nadaljevali pa s skoki oziroma
tehničnimi disciplinami. Gotovo bo
to letos eden najbolj kakovostnih
mitingov, verjetno celo najboljši, v
naši republiki. Za naše razmere
odlične dosežke lahko pričakujemo
v prav vseh disciplinah, največ pa v
skokih, saj bosta nastopila tudi
državna rekorderka v skoku v viši-
no Lidija Benedetič-Lapajne in
republiški rekorder Sašo Aposto-
lovski, v daljino pa lahko pri-
čakujemo skoke blizu osmih met-
rov. V češki ekipi bo nekaj odličnih
atletov in atletinj, predvsem v teku
čez ovire in meti kopja, ki dosegajo
rezultate svetovne vrednosti.
Torej, v nedeljo dopoldan bo na
stadionu Drava kaj videti!
1. k.
Peto mesto
za ptujske šahiste
Ekipa šahovskega društva MIP
iz Ptuja se je znova odlično odreza-
la na prvenstvu zahodne med-
republiško-pokrajinske lige, ki seje
v nedeljo, končalo v Pulju.
Osvojila je peto mesto in si brez te-
žav zagotovila udeležbo tudi na pri-
hodnjem prvenstvu. Prvo mesto in
napredovanje v prvo zvezno ligo si
je priigrala ekipa Maribora, drugi
je SK Nikica Pavlič, tretja Iskra iz
Ljubljane, četrti §K Tuzla in peti
Ptuj, sodelovalo pa je 12 ekip.
L k.
12 medalj
za pionirje
Pionirji in pionirke ptujskega
atletskega kluba so se odlično
odrezali na republiškem prvenstvu,
ki je bilo v soboto in nedeljo v Novi
Gorici. Čeprav jih je nastopilo le 14
so osvojili kar dvanajst medalj in
po tem kriteriju med sedemnajstimi
atletskimi kolektivi osvojili odlično
drugo mesto. Zlato medaljo in
republiški naslov je v skoku v viši-
no osvojil Kristijan Kovač, ki je
preskočil kar 195 centimetrov,
ostali pa so dodali kopico drugih in
tretiih mest. Več o uspehu pa v pri-
hocfnji številki:
1. k.
y V skoi|i^ višino lahko pričakujemo odlične dosežke
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
22. september 1983 —
TEDNIK
TOZD MIZARSTVO IN 2AGA
DOBRI POLLETNI
REZULTATI
v temeljni organizaciji bmona KK Ptuj Mizarstvo so v prvem
polletju glede na zaostrene pogoje gospodarjenja dokaj dobro poslo-
vali. Dosenli so 52-odstotno realizacijo celotnega) prihodka ali 29
milijonov od planiranih 56 milijonov, kolikor znaša celotni plan.
Največ težav težav pri realizaciji proizvodnega plana je bilo zaradi
pomanjkanja surovin. Kliub vsemu so dosegli 46-odstotno realizacijo
piana izvoza in to predvsem na račun nepl^niranega izvoza v
Nemčijo. Za nemškega kupca bodo namreč izdelaii 5 tisoč jedilnih
desk.
Temeljna organizacija zaposluje 69 delavcev, delavci so pri delu
zelo disciplinirani, če je potrebno delajo tudi v dveh izmenah. Go-
spodarni so tudi pri porabi materiala, skrbijo, da je odpada čim
mani.
Produktivnost se alede na to, da imajo stare stroje, od lam
povečala. V planu imajo nabavo sodobnih strojev, ki bodo tudi
prilagojeni proizvodnji stanovanjske opreme. Sedanji stroji so bolj
primerni za proizvodnjo stavbnega pohištva, ki pa jo vse bolj
omejujejo. To je razumljivo, saj se tudi zmanjšuje obseg investicij.
Poleg tega niso konkurenčni, če se primerjajo z velikimi proizvajalci.
MG
BANKA IN ZBIRANJE
SEKUNDARNIH SUROVIN
Kreditna banka Maribor in poslovna enota Ptuj spremljata vsako
leto akcijo zbiranja sekundarnih surovin po osnovnih šolah. V
preteklem šolskem letu so ptujski pionirji zbrali 47.451 kg papirja in
dodatno en keson. Skupno so tako pionirji prihranili 17 kubičnih
metrov lesa na račun zbranega odpadnega papirja. Uspešni so bili
tudi pri zbiranju starega železa, saj so ga zbrali 18.909 kg, zbrali pa
tudi 3247 steklenic in 92 kg pločevine.
Pionirii OŠ Vitomarci, katere pionirska hranilnica je bila najus-
pešnejša v šolskem letu 1982/83, so zbrali še 2649 kg kostanjev.
Namakanje
obdelovalnih površin
Poleg toče je letos povzročila našemu kmetijstvu ogromno škodo tudi
su3a. Pridelki bodo zato na mnogih območjih precej manjši, kot bi bili ob
izdatnejših padavinah. Kolikšna je pravzaprav škoda zaradi suše verjetno ne
bomo mogli natančno ugotoviti, gotovo pa ne bo dosti manjša od tiste, ki
jo je povzročila toča in ki predstavlja kar 3,56 odstotka družbenega
proizvoda občine. Ob teh ugotovitvah ni čudno, daje prišlo na zadnji seji
komiteja za kmetijstvo občine Ptuj do zanimive pobude, da bi v ptujski
občini proučili možnosti namakanja obdelovalnih kmetijskih površin. Dosti
proučevanja teh možnosti sicer sploh ni potrebno, saj so ob kanalih
hidroelektrarn SD I in DS II že urejena mesta za odvzem vode. Vprašanje je
le ureditev učinkovitega namakalnega sistema, za to potrebne izkušnje pa
si lahko po mnenju članov komiteja za kmetijstvo, pridobimo tam, kjer
zemljo že namakajo. V Sloveniji imamo tudi nekaj proizvajalcev za
namakaiije ■ kmetijskih površin potrebne opreme. Verjetno bo največji
problem z zagotovitvijo sredstev. Po mnenju nekaterih članov komiteja je
ureditev namakanja prav takšnega pomena kot hidromelioracije. Na dlani
je, da bi se v to vložena sredstva povrnila v kratkem času. S tem bi postali
tudi v količini pridelkov manj odvisni od narave, ki je zelo muhasta in nam jo
kaj rada zagode.	jB
Z raziskovalno nalogo do razvojnih usmeritev
v Agisu so se lani odločili, da
poskusijo s posebno raziskovalno
nalogo priti do razvojnih pro-
gramskih usmeritev delovne
organizacije. Nosilec razvojne
naloge v delovni organizaciji je
Peter Alič, z njim smo se o tem
delu pogovarjali pred nedavnim.
,,V delovni organizaciji že vrsto
let ugotavljamo, tako med letom
kot ob zaključnih računih, da ni-
smo posebej poslovno uspešni, saj
sme na robu pozitivne ničle. Ob
nekaterih drugih je bil ta razlog
poglaviten, da smo začeli raz-
mišljati o tem, da se našega razvo-
ja lotimo bolj sistematično. Tako
smo lani podpisali pogodbo o
sofinanciranju raziskovalne naloge
Razvojno programska usmeritev
delovne organizacije Agis na osno-
vi predhodno predložene in potrje-
ne vsebinske zasnove naloge z ob-
činsko raziskovalno skupnostjo.
Namen naloge je opredeliti pro-
gram razvoja delovne organizacije
in zagotoviti pogoje za izvedbo te-
ga programa. Cilji pa so povečanje
reproduktivne sposobnosti,
zagotoviti aktivno sodelovanje pri
razvoju elementov in sklopov za
proizvajalce motornih vozil, uspo-
sobitev delovne organizacije za
količinsko in kakovostno oskrbo-
vanje proizvajalcev motornih vo-
zil, preko programskega in
tehnološkega prestruktuiranja
prenesti določen del proizvodnje
drugim proizvajalcem z večjo
vključitvijo malega gospodarstva,
povečanje izvoza in posredno
pospešitev razvoja industrije ptuj-
ske občine," je za uvod povedal
Peter Alič in nadaljeval s temeljni-
mi usmeritvami bodočih proiz-
vodnih programov:
,,Pri bodočih nosilnih oziroma
glavnih programih delovne organi-
zacije bo potrebno zagotoviti
celotno obvladovanje razvoja,
tehnologije in proizvodnje, pri
osvojenih proizvodnih programih
doseči racionalno proizvajanje in
visok/) akumulativnost, usposobiti
proizvodne programe, proizvodnjo
in marketing za plasma avtomobil-
skih programov delovne organiza-
cije tudi širšemu krogu kupcev in
pri določanju bodočih programov
dati prednost tistim, ki jih je moč
nameniti v izvoz."
— Kako daleč ste in kdo pri
nalogi sodeluje?
,,Moram povedati, da so bili
začetki naloge precej težki. Nismo
imeli večjih izkušenj, saj se prav-
zaprav kot nosilec raziskovalne
naloge pojavljamo prvič. Zato smo
se odločili za zunanjega sodelavca.
Ponudbe Ekonomskega centra
Maribor in ITO Ljubljana so nu-
dile bolj analizo kot pa napoved in
obdelavo bodočih programov naše
delovne organizacije. Zato smo se
v sodelovanju z medobčinsko
gospodarsko, zbornico odločili, da
se dela lotimo sami ob aktivnem
sodelovanju delovne organizacije
TAM in Visoke tehniške šole
Maribor. Pripravljalne aktivnosti
smo zaključili v maju.
Raziskovalno nalogo smo razde-
lili na več delov in sicer od pred-
stavitve delovne organizacije,
analize sedanjih proizvodnih pro-
gramov do pogojev za izvedbo
perspektivnega programa. Od
devetih aktivnosti sta dve v celoti
končani, kažejo pa se že dokaj
zanimive ugotovitve, ki smo jih v-
časih samo slutili, sedaj pa so tudi
analitično opredeljene. Pokazalo
se je, da je Agis proizvajalec izred-
no^ raznolikega proizvodnega pro-
grama, kar ni samo velik problem v
proizvodnji zaradi manjših serij, še
večji je namreč v razvoju kjer
ugotavljamo, da smo za večino
programov usposobljeni boli za
proizvodnjo, za izdelavo delav-
niške dokumentacije, manj pa za
aktivni razvoj določenega progra-
ma. Eden glavnih vzrokov za to je
gotovo kadrovska situacija, s kate-
ro se v Agisu ne moremo pohvali-
ti."
— Ali projekt zraven proizvod-
nih tehnoloških rešitev predvideva
tudi organizacijske?
,,Da. Naloga je zamišljena tako,
da od analize sedanjih proizvodnih
programov preidemo na napoved,
kaj se bo s sedanjimi programi
dogajalo v bodoče, ali jih obdrži-
mo, usposobimo in razvijamo ali
pa jih bomo opustili. Potem bo
potrebno preveriti možnosti raz-
širitve oziroma uvedbe novih
razvojnih programov kot tudi
možnosti uporabe sedanjih progra-
mov na drugih tržnih segmen-
tih, to pomeni izven avtomobilske
industrije. Iz vsega bo izšel predlog
perspektivnega programa razvoja.
Zadnja aktivnost v okviru te nalo-
ge pa bo opredelitev pogojev za
izvedbo programa. V tem delu bo-
mo obdelali od razvoja, proizvod-
nje, organizacije, informatike do
investicij, v glavnem vse, kar je
potrebno za optimalno proizvod-
njo."
—	Kaj pa vključevanje v večje
sisteme?
,,Moram povedati, da si pri nalogi
ne želimo že v začetku postavljati
omejitev. Ta misel je kljub temu
prisotna, vendar ni že vnaprej
opredeljena. To je namreč zelo
odvisno od posameznega pro-
grama, od povezave s končnimi
proizvajalci. O tem se bomo odlo-
čali čisto v zaključku."
—	Imate za dokončanje naloge
časovno omejitev?
,,Naša velika želja je, da se nalo-
ga čimprej konča, da ugotovitve in
odločitve sproti vnašamo v tekoče
delo, po drugi strani pa začnemo
čimprej s sistematičnim razvojem,
uvajanjem novih proizvodnih
programov in ne tako kot dose-
daj, ko smo se več ali manj odlo-
čali glede na povpraševanje finali-
stov, manj pa iz sistemskega raz-
voja delovne organizacije. Z
občinsko raziskovalno skupnostjo
pa smo glede na sofinanciranje
dogovorili zaključek naloge v za-
četku prihodnjega leta."
1. kotar
Peter Alič
V streljanju z MK puško so največ dosegli izkušeni strelci
Ivan Klarič — zmagovalec v topografiii
Slovesnost V MIP-u
Prejšnji četrtek je bila slavnostna seja članov
delavskih svetov in družbenopolitičnih organizacij
vseh temeljnih organizacij Mercator Izbire Panonije
Ptuj. Ob tej priložnosti so najbolj zaslužnim delavcem
delovne organizacije za požrtvovalno in prizadevno
delo pri razvoju delovne organizacije in na družbe-
nopolitičnem ter samoupravnem področju izročili
odlikovanja, s katerimi jih je odlikovalo predsedstvo
Socialistične republike Jugoslavije. Red zaslug za na-
rod s srebrno zvezdo so prejeli Anton Bele, Franc
Tomanič in Jože Vaupotič. Red dela s srebrnim
vencem so prejeli Elizabeta Bagar, Ciril Božič, Miro-
slav Dobič, Maksimilijan Filipič, Gabriela Habjanič,
Katica Hrnčič, Branko Kampuš, Felicita Kosi, Franc
Lašič, Vekoslav Lašič, Sonja Lazar, Jerica Mauzer,
Emilija Mere, Jože Murko, Martin Ojstršek, Marta
Pernat, Janko Petek, Janko Repič, Anica Skaza, Olga
Skok, Franc Skok, Maksimilijan Sprah, Štefanija
Tomanič, Sonja Udovič in Maks Zuran. Z Medaljo
zaslug za narod so bili odlikovani Edvard Ber, Miloš
Danilovič, Maks Drevenšek in Ivanka Planinšek.
Medaljo dela so prejeli Anica Gavez, Anton Jan-
žekovič, Božena Koprivnik, Terezija Kozoderc,
Terezija Lenart, Maria Pišek, Jožica Pulko in Franc
Vidovič. Trije delavci Mipa pa so letos že prejeli
odlikovanja in sicer Aleksander Podkrižnik, ki je
prejel Red dela s srebrnim vencem, z Medaljo zaslug
za narod pa sta bila odlikovana Ivan Obran in Jože
Pulko.
Poleg tega je dvajset delavcev prejelo zlate značke
Mercatorja, 122 delavcev pa je prejelo jubilejne
nagrade za 10, 20 oziroma 30 let dela v kolektivu.
Na slovesnosti je prejemnikom odlikovanj in
nagrad čestital predsednik skupščine občine Ptuj
Franc Tetičkovič in v slavnostnem govoru poudaril
naloge, ki so pred nami v sedanji gospodarski
situaciji. V kulturnem programu pa je nastopil pevski
zbor Alojz Arnuš iz Rogoznice.
N. Dobljekar
Odlikovanci delovne organizacije Mercator I/bira Panonija Ptuj
(foto Kosi)
TRADICIONALNO TEKMOVANJE REZERVNIH STAREŠIN
Letos je najboljša Grajena
Predsedstvo Občinske konference ZRVS Ptuj je v
sodelovanju s krajevno konferenco Videm v nedeljo
dopoldan na območju Vidma izvedlo tradicionalno
občinsko tekmovanje v taktiki, topografiji ter strelja-
nju z MK puško in metanju ročne bombe v cilj.
Tokratnega tekmovanja se je udeležilo 27 ekip z 81
rezervnimi starešinami.
Po seštevku točk Iz vseh disciplin je prehodni m
pokal za prvo mesto osvojila ekipa KK ZRVS Gra-
jena pred Cirkulanami in KK ZVRS Ivan Spolenjak.
Za ekipo Grajene so nastopili Franc Ceh, Marjan
Gajzer in Roman Očišnik.
Pri reševanju taktične naloge so največ točk dosegli
Franc Ceh (Grajena), Janko Svenšek (Dušan Kveder)
in Dušan Kolarič (Dolena), v topografiji (orijen-
tacijski pohod) je zmagal Ivan Klarič (Budina—Br-
stje) pred Miroslavom Sobo (Cirkulane) in Romanom
Očišnikom (Grajena). V streljanju z MK puško je
zmagal Branko Skrt (Jože Potrč) pred Zvonkom
Hajdukom (Ivan Spolenjak) in Stanislavom Golcem
(Cirkulane).
Tekmovanje, ki je bilo tudi družabnega značaja, je
lepo uspelo, škoda je le, da se ga niso udeležile prav
vse krajevne konference, teh pa je 35.
Tek s in foto:
1. kotar
TUDI LETOS POMOČ KMETIJCEM
Vreme zaenkrat še ne napovedu-
je težav pri spravilu jesenskih pridel-
kov, vendar je do konca vseh jesen-
skih kmečkih opravil še daleč. V
ptujski občini smo se dogovorili, da
bomo vsako leto priskočili na po-
moč kmetijcem in jim pomagali
pospraviti pridelek. Letos sta nam
suša in toča ..pobrali" precejšen
del pridelka, zato je potrebno toliko
bolj dosledno pospraviti vse, kar je
ostalo. V prejšnjem tednu se jt zato
sestal odbor za pomoč pri spravilu
kmetijskih pridelkov pri občinski
konferenci socialistične zveze.
Dogovorili so se, da bodo letos
pomagali pri trganju grozdja najprej
šolarji in občani, ki iščejo delo s
nomočio zavoda za zaposlovanje.
Sindikati bodo organizirali pomoč
delovnih ljudi zaenkrat le v popol-
danskem času, sobotah in ne-
deljah, če bo potrebno pa tudi med
tednom, v času rednega dela.
Seveda to le v primeru, če bi vreme
neugodno vplivalo na kvaliteto pri-
delkov in ogrozilo pravočasno spra-
vilo.
Lani ie v solidarnostnih akcijah
pri spravilu pridelkov sodelovalo
okoli 10 tisoč delavcev, dijakov in
učencev. Ce bo potrebno, bo odziv
občanov letos gotovo prav takšen.
JB
PRVI SPOMINKI ŽE V TURIST BIROJU
Kaže, da bo prva razstava doma-
čih spominkov, ki jo pripravlja
turistično društvo Ptuj oziroma
komisija za turistične spominke pri
društvu, uspela, saj je iz dneva v
dan zanjo večje zanimanje. V tu-
rist biroju pa so zbrali tudi že prve
spominke.
Komisija je povabila k sodelova-
nju posameznike — že znane
izdelovalce spominkov, dalje ljudi,
ki jim je izdelovanje spominkov
hoby, šole, krajevne skupnosti in
pa industrijske izdelovalce spo-
minkov, kot so Liboje, Dekor,
Keramolik. Imenovana je že tudi
komisija, ki bo ocenila prispele
spominke in obenem izbrala naj-
boljše. Razstava bo sicer v mesecu
novembru, vendar pri TD Ptuj
menijo, da bi najboljšim izdeloval-
cem spominkom nagrade p>odelili
na eni izmed turističnih prireditev.
Predlog je za turistični teden.
Precej povpraševanja je v zad-
njem času po nalepkah. Teh v
ponudbi Ptuja ni že od leta 1969,
tega leta smo namreč izdelali zad-
njo nalepko.
MG
Vrsta športnih, kulturnih in drugih prireditev
V soboto, 17. septembra je znova
praznovala krajevna skupnost Or-
mož. Praznovanje so pričeli v četr-
tek, 15. septemora, ko so v domu
kulture organizirali kulturno
prireditev in odprli likovno razsta-
vo skupine likovnikov SV Sloveni-
je. Združena gasilska vaja štirih
društev in enote civilne zaščite ie
pravtako sodila v praznik, pripra-
vili pa so jo v petek, 16. septem-
bra. Tega dne so tekmovali tudi
radioamaterji. Osrednja proslava
ob prazniku je bila v domu kulture
i(>. septembra. Ob tej priložnosti
so pripravili bogat kulturni pro-
gram, podelili pa tudi pet brona-
stih značk OF. Prejeli so jih: Ribi-
ška družina Ormož ob 30-letnici,
Gasilsko društvo Hardek, Ivan
Hanželič, predsednik vaškega sveta
Hardek, Franc Zidarič iz Pušencev
in Vida Topolovec iz KS Ormož.
Za soboto, 17. septembra napo-
vedan nogometni turnir je moral
odpasti za; a Ji slabega vremena. V
domu društev pa so tega dne tek-
movale strelske družine. V počasti-
tev krajevnega praznika so v
Ormožu pripravili tudi medobčin-
sko tekmovanje društev invalidov,
občinsko tekmovanje v karateju
ter tekmovanje ZRVS, tekmovali
pa so tudi šahisti. Ribiči so razvili
svoj prapor in praznovali 30-let-
nico dela.
Letošnji praznik je bil res zelo
bogat. Videlo se je, da krajevna
skupnost živi in dela na vseh
področjih družbenega življenja in
dela.
MG
TEDNIK ~ september 1983
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
USTANOVILI AKTIV KOMUNISTOV
Zbor komunistov zaposlenih v
ptujskih osnovnih in srednjih šolah
ter v vzgojno varstvenem zavodu
je bil sklican ob pravem času. To
potrjuje zelo dobra udeležba na
zboru, ki je bil nreišnio sredo, še
bolj pa razprava, v kateri so
udeleženci opozorili na pereče pro-
bleme vzgoje in izobraževanja. Ti
seveda niso zgolj posledica
zaostrenega gospodarskega stanja,
prej bi lahko rekli, da je gospodar-
ska situacija izostrila sliko, ki so jo
sicer prosvetni delavci poskušali že
dalj časa izostriti.
Julija letos predstavljeni ukrepi,
s katerimi bi naj samo v usmer-
jenem izobraževanju prihranili šti-
risto milijonov inarjev, so v
javnosti naleteli na negativen od-
mev. Očitno so premalo premišlje-
ni, saj mnoga opozorila kažejo, da
bi z njihovim uresničevanjem le še
poglobili socialno razslojevanje
mladine in zmanjšali učinek refor-
me izobraževanja. Ti in ostali
razlogi so narekovali nujno potre-
bno organiziranost komunistov v
vzgoji in izobraževanju, da bi lah-
ko s poenotenimi stališči zastavili
akcijo v pravi smeri. Zato so na
omenjenem zboru ustanovili aktiv
komunistov delavcev s tega
pomembnega področja in tako
zagotovili enotno delovanje. Slava
Sarčeva, članica predsedstva OK
ZKS Ptuj za področje vzgoje,
izobraževanja in kulture je ob tem
povedala:
,,Vseh predlaganih ukrepov
verjetno res ne bo možno izpeljati.
Zato bo njihov obseg občutno
manjši, tako vsaj kažejo zadnji
predlogi. Prepričana sem, da se
moramo komunisti v razpravah
odločno zavzeti proti raznim
poskusom za vnovično oživljanje
že preživete delitve šolskega dela
na A in B program, težnjam po
obravnavanju šolstva na preživeli
proračunski način in kot družbeni
porabi. Izobraževalnih programov
ne moremo in ne smemo obravna-
vati kot nekakšno finančno rezer-
vo. Programi so nastali na podlagi
dolgoročnih potreb in nedogovo-
rno bi ravnali, če se ne bi
pripravljali na prihodnja leta, ko
bomo nova znanja še kako potre-
bovali. Ne smemo se sprijazniti z
upadanjem deleža za izobraževanje
v narodnem dohodku, s pritiski za
vračanje na stare oblike dualizma
v šolstvu, z nekaterimi kakovostno
slabo izvedenimi nalogami refor-
me, s povečevanjem administrati-
vnega aparata na vzgojno
izobraževalnem področju, z njego-
vimi pritiski navzdol in z opraviče-
vanjem samega sebe in tako da-
lje."
Zaostreni gospodarski pogoji
vsekakor terjajo zmanjševanje
vseh oblik porabe. Kje so rezerve,
na katera področja naj komunisti
usmerijo svoje sile?
,,Naša prizadevanja morajo teči
v smeri odpravljanja vedno večjih
razhajanj med obsegom in vsebino
sprejetih programov ter raz-
položljivimi sredstvi. To pa ne
pomeni, da bi morali odstopiti od
globalnih ciljev, ki smo si jih
zastavili na tem področju, gotovo
pa se bo treba ponovno dogovoriti
za dinamiko njihovega doseganja
in ponovno preveriti ustreznost
sprejetih rešitev. Vsekakor bo naša
naloga vztrajati pri nadaljnjem
usklajevanju programskih zasnov
pri zmanjševanju števila vzgojno
izobraževalnih programov in smeri
za pridobitev izobrazbe tako v
srednjem kot v visokem šolstvu.
Ponovno bo treba preveriti mrežo
šol in sprejeti ukrepe za njeno
srnotrno samoupravno organizira-
nost ter zmanjšati tedenske
obremenitve učencev z neposre-
dnim vzgojno izobraževalnim de-
lom. Postopoma bo treba, seveda
skladno z materialnimi možnost-
mi, uvajati nov program življenja
in dela osnovne šole, ki je zasno-
vana v skladu s konceptom celo-
dnevne osnovne šole — torej v vse
šole uvesti elemente celodnevne šo-
le in jo bolj povezati z okoljem."
Komunisti so na zboru opozorili
—	kot že tolikokrat — predvsem
na razlike ki se bodo s
predlaganimi varčevalnimi ukrepi
še poglobile. Prav pa je pomisliti
tudi na škodo, ki se bo tako kot na
mnogih drugih področjih, kjer
poskušamo na silo krčiti programe
—	ne da bi se prepričali o posledi-
cah — pojavila kaj kmalu. Takrat
jih bo težko ali skoraj nemogoče
odpraviti in popraviti zamujeno.
Zato je podaljšana razprava o
predlaganih ukrepih toliko bolj
dobrodošla, seveda pa le v prime-
ru, če bomo do konca meseca znali
oblikovati ukrepe, ki ne bodo imeli
dolgoročnih slabih posledic. Zato
pa smo odgovorni poleg prosve-
tnih delavcev tudi in predvsem
uporabniki.	N. Dobljekar
Tudi v delu organizacij RK se pozna stabilizacija
Na območju ptujske občine deluje 32 krajev-
nih organizacij RK s 7233 člani in 30 kr-
vodajalskih aktivov. V osnovnih šolah je 7640
mladih članov RK, v srednjih pa 2410 mladine
RK. To pomeni, da je skoraj vsak deseti občan
tako ali drugače povezan z dejavnostmi te
humanitarne organizacije, upoštevajoč mlade
pa vsak četrti. V obdobju, ki je letos že za
nami, so v organizacijah razvijali oblike
prostovoljnega dela ter usposabljali m izobraže-
vali delovne ljudi in občane za izvajanje nalog
na področju zdravstva, ljudske obrambe in
družbene samozaščite ter vseh oblik solidarnega
delovanja in medsebojne pomoči.
Občinska organizacija RK Ptuj je v okviru
svojega letošnjega izobraževalnega programa
izvedla več tečajev in predavanj s 1204 ude-
leženci od katerih je 754 oj^javilo tudi ustrezni
izpit. Za tečaj prve pomoči je letos zaprosila le
GP Gradnje, opravilo pa ga je prek 30
delavcev. Oddelek za Ijud^sko obrambo v tem
času ni poslal nobenega seznama za izvedbo
kakršnega koli tečaja za ekipe CZ, čeprav po
ima v programu. Tako kaže, da se povsod po
malem že pozna stabilizacija.
Poleg tečajev in tekmovanj so v Rdečem križu
izobraževali še z zdravstvemmi predavanji — v
Kidričevem, Majšperku, Stopercah, Cirkovcah,
Rogoznici. V KS Franc Osojnik, Tone Znidarič,
Boris Ziherl, Cirkulane in Lovrenc pa so prav
tako organizirali predavanje, vendar do izvedbe
ni prišlo, ker je bilo premalo, ponekod pa niti
enega poslušalca. Ponekod je bila tudi
organizacija taka, da se niso potrudili niti, da bi
odprli vrata, čeprav so o nameravanih
predavanjih obveščali prek šol in KO RK. Prav
zato so se odločili, da podobnih predavanj ne
bodo več organizirali, razen v primerih, da bok-
do to posebej želel, na roditeljskih sestankih in
podobnih srečanjih kjer je prisotnih več ljudi.
V letošnjem letu je na našem področju ponov-
no delovala brigada Rdečega križa, ki je svojo
aktivnost izvajala prek brigadirskih vrtcev v
Leskovcu, na Polenšaku in pri Lenartu. V teh
krajih' so obiskovali tudi socialno in zdrav-
stveno ogrožene krajane. Čeprav je od planira-
nih 22 prišlo na akcijo le 9 brigadirjev so svoje
delo dobro in skoraj v celoti opravili.
Program na področju socialne dejavnosti so
izvajali v konkretni pomoči ogroženim osebam
z oblačili. V akcijah so zbrali manj materiala kot
prejšnja leta — le 1500 kilogramov, ki so ga
razdehli v Zetale, Leskovec, Stoperce, Destrnik,
Grajeno, Cirkulane in na Polenšak. Pomoči z
novimi oblačili so bile deležne družine v več
otroki, invalidi in nepokretni bolniki. Z akcijo
,,cvetlični dan" pa so šolarji zbrali denar za
letovanje svojih vrstnikov.
Letošnje zbiranje' odpadlega papirja v
humanitarne namene je komaj pokrilo stroške,
zato ea bodo v bodoče v celoti prepustili
mladim. Zelo uspešno pa je krvodajalstvo —
največja množična solidarnostna in zdravstveno
preventivna akcija, ki je dvakrat tedensko — v
torek in četrtek. Doslej je prišlo na odvzem že
1817 krvodajalcev.
Med težavami nai navedemo še Dodatek, da iz
izobraževalne skupnosti še vedno ni odziva na
programe RK, da prireditelji še vedno ne od-
vajajo dveh dinarjev od vstopnine in konzu-
macij, OO RK pa tako ostaja brez potrebnih
sredstev za delo.	-	mš
Drobno gospodarstvo in njegove razvojne smeri
(nadaljevanje in konec)
Kot lahko presodimo, zdaj v naši
družbi vsi dejavniki soglašajo, da
je razvoj drobnega gospodarstva
velika možnost, saj v tem tiče
dragocene rezerve, tako za
zaposlovanje delavcev kot tudi za
koristno usmerjanje sredstev. Zato
bi morali natančneje določiti, kdo
bo razvijal drobno gospodarstvo in
spodbujati pobudnike takega
razvoja. Morali bi izhajati iz tega,
da združeno delo potrebuje razvoj
te vrste gospodarstva.
Neposredni in bistveni nosilci
pravic, dolžnosti in odgovornosti
za položaj v drobnem gospodarst-
vu naj bi bili predvsem delavci v
organizacijah združenega dela tega
gospodarstva v družbenem sektor-
ju in delovni ljudje, ki delajo s'
sredstvi v lasti občanov, po drugi
strani pa delavci in njihove
proizvodne, prometne in druge
organizacije združenega dela, h
kateriifi se stekajo velika gospo-
darska sredstva in strokovne moči,
le-ti imajo na voljo rcizvojna sred-
stva, trženje-nakup surovin in
materiala ter prodajo kmečkih
izdelkov in drugo.
Med glavnimi pobudniki razvo-
ja drobnega gospodarstva imajo
posebno vlogo večje organizacije
združenega dela, ki zdaj le malo
store pri njegovem razvoju. Interes
teh za razvoj različnih oblik
drobnega gospodarstva se izkaže v
potrebi, da bi modernizirali in
povečali produktivnost dela tega
gospodarstva in na temelju tega
ustvarili visok dohodek ter se lažje
vključevali v mednarodno delitev
dela. Z delitvijo dela se morajo
večje organizacije združenega dela
znebiti drobnjakarske proizvodnje
in malih serij. Izločile bi naj iz
sestave svoje organizacije tiste de-
le, ki imajo boljše in širše možno-
sti, da bi delovali kot drobno
gospodarstvo. Takšnim delom bi
naj zagotovili čimbolj samostojen
status, dokler ne bi omogočili
popolne organizacijske osamo-
svojitve, hkrati pa naj bi ohranili
trajne gospodarske odnose z
matično organizacijo združenega
dela.
Korist večjih organizacij
združenega dela od razvoja drob-
nega gospodarstva je tudi v tem,
da se bodo zmanjšale zahteve
družbe po ekstenzivnem zaposlo-
vanju v teh organizacijah
združenega dela. Morali bi tudi
odpraviti navado, da občine, ki se
srečujejo z vse večjimi težavami
nezaposlenosti, pripravijo akcije,
ki poskrbe za politični pritok dela
— da bi določeno število
nezaposlenih sprejeli na delo v te
organizacije, nič pa ne store ali
vsaj zelo malo za ustanovitev no-
vih organizacij in uvedbo nove
proizvodnje s sredstvi, ki že obsta-
jajo za proizvodnjo.
Tudi širše družbeno bi morali
spodbuditi večje organizacije
združenega dela, da bi krajevno
razmestile tiste svoje obrate, ki so
delovno intenzivni. S tem bi bila
družbena korist večstranska.
Omogočili bi hotrejši razvoj
manjrazvitih območij in zmanjšali
pritisk za nadaljno koncentracijo v
velike mestne centre.
Nujno bi bilo še širše in dodatno
izkoriščati tista proizvodna sred-
stva organizacij združenega dela,
ki niso dovolj izkoriščena v temelj-
ni proizvodnji. Ta sredstva bi
morali prenesti v zainteresirane
organizacije drobnega gospodarst-
va.
Poleg večjih organizacij zdru-
ženega dela kot nosilk razvoja
drobnega gospodarstva obstajajo
še številni drugi nosilci: gospodar-
ske zbornice, občine, krajevne
skupnosti, zadruge — kmetijske,
obrtne, potrošniške, stanovanjske
in hranilno posojilne, poslovne
skupnosti in centri za razvoj
drobnega gospodarstva,
samoupravne interesne skupnosti
za zaposlovanje, skladi za razvoj
manjrazvitih, banke in drugi
dejavniki.
Morali bi uskladiti delo vseh teh
številnih dejavnikov na temelju
skupaj določenega programa za
razvoj drobnega gospodarstva.
Velike zastoje ali upadanje
proizvodnje in storitev drobnega
gospodarstva bi morali zaustaviti z
vsemi ukrepi gospodarske politike
in omogočiti razvoj, ki bi lahko
veliko pripomogel k celotnemu
razvoju našega gospodarstva.
Opozoriti velja še na pomembne
razvojne možnosti domače obrti,
ki bi lahko v veliki meri omilila ne-
zadostno zaposlenost, zlasti žensk ■
Nosilke te naloge bi morale biti
velike trgovske in turistične orga-
nizacije, ki bi se morale bolj
zavzeti za razvoj drobnega
gospodarstva in domače obrti, da
bi dopolnile izbiro, blaga ter
različnih storitev, ki jih na trgu ni,
pomembni so pa tudi za izvoz.
V naši družbi je zelo razširjeno
dodatno delo ali dvojno ustvarja-
nje dohodka. To mešano ustvarja-
nje dohodka ima večinoma
pozitivno vlogo, razen, kadar
dopolnilno delo opravljajo neza-
konito. Nezakonito delo je mogoče
izkoreniniti s povečanjem števila
obrtnih delavnic.
Združevanje obrtnikov oziroma
drugih delovnih ljudi, ki opravlja-
jo dejavnost z osebnim delom s
sredstvi v lasti občanov, med seboj
ali z organizacijami združenega
dela, bi morali razširiti, da bi se
lahko drobno gospodarstvo kar
najbolje razvijalo. Veliko prilo-
žnost za razvoj drobnega gospo-
darstva ponujajo pogodbene
organizacije združenega dela. Ta-
ka organizacija združenega dela
daje izjemne možnosti za širše
zaposlovanje, glede na to, da za
pogodbene organizacije ni nikak-
ršnih zakonitih omejitev, kar zade-
va možnosti za zaposlovanje
delavcev. Izkoristili bi lahko
pomembna sredstva in znanje, ki si
ga naši delavci pridobe v tujini.
Zato, da bi se drobno gospo-
darstvo lahko razvijalo, je potreb-
na družbena podpora pri izobra-
ževanju kadrov. Izšolanih obrtnih
delavcev zelo primanjkuje, nekate-
re obrti pa naglo izumirajo. K te-
mu je pripomogel tudi zdajšnji si-
stem šolanja, v katerem se obrtniki
ne usposabljajo kot strokovni
delavci, da bi po končanem šola-
nju začeli delati. Sistem usmer-
jenega izobraževanja moramo
izpopolniti tako, da se bo obrtni
delavec usposobil za praktično de-
lo.
Delavcem, ki so si pridobili izku-
šnje pa nimajo formalne šolske
kvalifikacije, bi morali dati
možnost, da odpro obrtne delavni-
ce. To je še posebej p omembno za
mnoge delavce, povratnike iz tuji-
ne.
§e posebej bi morali omogočiti
tudi izobraževanje strokovnjakov,
ki bodo usposobljeni za orga-
nizacijska, materialna, vodstvena
in druga dela v organizacijah zdru-
ženega dela drobnega gospodarst-
va, pa tudi za poslovodje v pogod-
benih organizacijah.
Bistven pogoj za oživljanje drob-
nega gospodarstva in še posebej
osebnega dela s sredstvi v lasti ob-
čanov je spremeniti zakoreninjena
ideološka pojmovanja in njihov
vpliv na razvoj te proizvodnje. Naš
ustavni sistem je začrtal dokaj
široke okvire za osebno delo s
sredstvi, ki so v lasti občanov. Ce
bi razčistili idejne zablode, bi to
pripomoglo k doslednejšemu ures-
ničevanju te ustavne zamisli.
Pri nas kaj zlahka razglasimo za
kapitalistične tiste odnose, ki to
niso. Očitno pa je, da osebno delo
s sredstvi v lasti občanov, družin-
sko delo in drobne blagovne proi-
zvodnje ne morejo ogroziti našega
socialističnega razvoja, temveč ga
lahko obogate.
Upoštevaje veliko zapletenost
družbenogospodarskih razmer in
političnih odnosov, v kakršnih de-
la drobno gospodarstvo, in upo-
števaje, da je njegov razvoj odvi-
sen od številnih dejavnikov in
nosilcev, je samoupravno načrto-
vanje in programiranje razvoja
drobnega gospodarstva odločilne-
ga pomena. Stvarne razvojne načr-
te za drobno gospodarstvo je
mogoče sprejeti, če bomo spo-
štovali tržne in gospodarske
zakonitosti in če bomo zagotovili
nekatere družbenogospodarske in
politične možnosti za razvoj tega
gospodarstva. Načrtovanje razvoja
drobnega gospodarstva kot temelja
za organsko povezovanje vsega
gospodarstva se more začeti pred-
vsem v gospodarskih organizacijah
združenega dela. V teh organizaci-
jah bi morali ugotoviti, kolikšno je
zanimanje za razvoj različnih oblik
organizacija drobnega gospo-
darstva in dati pobudo za gradnjo
in organiziranje zmogljivosti tega
gospodarstva, z eno besedo, širje-
nje drobnega gospodarstva se mo-
ra začeti v industriji, kmetijstvu,
prometu in drugem gospodarstvu.
Zato bi morali vsi možni nosilci
razvoja drobnega gospodarstva
pripraviti programe za razvoj tega
gospodarstva. Sintezo takega
razvoja bi- morali vnesti v progra-
me razvoja občin in drugih dru-
žbenopolitičnih skupnosti, saj
imajo te skupnosti in še posebej
občine veliko vlogo pri določanju
mnogih pogojev od katerih je
odvisno uspešno delo drobnega
gospodarstva.
Simon Pešec
Škoda po toči
Na območju občine rtui le neurie s točo, ki je divjalo 24. iulii?
ob 17. uri, 28. julija ob 18. uri in 29. julija ob 8. uri povzročilo na
kmetijskih pridelkih in cestah v 18 krajevnih skupnostih ogromno
škodo. Prizadelo je krajevne skupnosti: Cirkulane, Leskovec, Videm,
Podlehnik, Dolena, Lovrenc, Cirkovci, Hajdina, Grajena, Destrnik,
Turnišče, Olga Meglič, Bratje Reš, Franc Osojnik in Ivan Spolenjak.
Neurje s točo je 2. avgusta povzročilo še dodatno škodo v
krajevni skupnosti Vitomarci, Juršinci in Trnovska vas. Občinska
komisija za oceno škode v kmetijstvu do elementarnih nesrečah
(imenovana 20/4-1983 na osnovi metodologije cenitve škode ob
elementarnih nesrečah) se je takoj sestala in aktivirala komisije v
krajevnih skupnostih, ki so opravile ocenitev škode do L avgusta, v
družbenem sektorju pa komisije s predstavniki Zavarovalne skupno-
nosti Trialav do 31. iuliia.
V občini Ptuj ocenjujemo družbeni proizvod celotnega gospo-
darstva v letu 1982 na 9,451.486.(XX) dinarjev. Delež škode povzro-
čene po toči v družbenem proizvodu občine znaša 3,56 %. Ker
ocenjena škoda presega 3 % družbenega proizvoda celotnega
gospodarstva naše občine, so možnosti za pridobitev sredstev iz
posebnega sklada, ki se oblikuje na osnovi družbenega dogovora o
nančinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje
posledic naravnih nesreč. Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na
51. seji, bila je 10. avgusta v tej zadevi sprejela naslednje
SKLEPE:
1.	Organizacije združenih kmetov in kmetijski zavod so dolžni s
strokovnimi nasveti svetovati kmetom sanacijo škode (ukrepi zaščite
rastlin, ponovna setev, predčasno spravilo pridelkov).
2.	Odboru podpisnikov družbenega dogovora v načinu uporabe
in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic narav-
nih nesreč se pošlje poročilo o ocenjeni škodi in zahteva kritje pov-
zročene ocenjene škode.
3.	Krajevni uradi in krajevne skupnosti naj oškodovancem, ki
jim povzročena škoda presega 20 % vrednosti celotnega katastrske-
ga dohodka, opozorijo na možnost za odpis davka po 59. členu za-
kona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74). Posamezne
vloge morajo biti vložene pri davčni upravi 4° I - septembra 1983.
4.	Občinski sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane,
občinski komite za kmetijstvo in obe kmetijski zadrugi naj sodeluje-
jo v okviru razpoložljivih sredstev pri regresiranju nabave krmil,
umetnih gnojil in semena pri kmetovalcih, ki so prizadeti po toči in
imajo z zadrugo sklenjeno pogodbo o trajnem poslovnem sodelova-
nju.
5.	Spodbuditi je potrebno obe zadrugi, da zajameta čimveč
posevkov in nasadov v kolektivno zavarovanje, pri čemer nuai
Zavarovalna skupnost posebne ugodnosti.
6.	O povzročeni škodi po toči se obvesti Skupščino občine Ptuj
in zahteva od Območne samoupravne skupnosti SR Slovenije za
obrambo pred točo in Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana poro-
čilo o vzrokih zatajitve delovanja obrambnega sistema proti toči z
zahtevo ugotovitve osebne in družbene odgovornosti in nadomestila
škode.
7.	Izvršni svet daje priznanje komisiji, ki je tako hiro ukrepala,
kakor tudi komisijam v krajevnih skupnosti, da smo prišli v tako
kratkem času do teh podatkov.
8.	Občinski komite za kmetijstvo in predsednik izvršnega sveta
sta zadolžena, da skličeta razgovor s predstavniki interesne skupno-
sti obrambnega sistema pred točo z našimi delegati.
Občinska pionirska konferenca
bo 30. septembra
Dan pionirjev predstavlja prvo množično srečanje pionirjev v novem
šolskem letu, predstavlja tradicijo, čas, ki ga najmlajši, mentorji in
družbeni dejavniki v vzgoji posvetijo oceni opravljenega dela in
načrtovanju v prihodnje. Letos bo občinska pionirska konferenca 30.
septembra. Delegati iz pionirskih odredov vseh osnovnih šol v ptujski
občini bodo na konferenci pregledali delovne načrte za novo šolsko leto.
Načrti so ustvarjalni, to pa omogoča mladim, da se tvorno vključujejo v
vse oblike družbenega življenja in dela. Mladi želijo ustvarjalno
organizacijo, zato posvečajo izredno skrb pestrosti dela.
Dan pionirjev je posvečen revolucionarnemu dogodku — dnevu, ko je
bila sredi vojne vihre v Bihaču leta 1942 ustanovljena Zveza pionirjev
Jugoslavije. Naši najmlajši takrat niso živeli breskrbno kot pionirji danes:
mnogi so žrtvovali svoja mlada življenja za boljši jutri, mnogi so bili
kurirji in zbirali potreben material in orožje za partizane . . . Zato se
mladi danes morajo povezovati z borci, ker so oni edina vez s
preteklostjo.
Kot že rečeno bo konferenca 30. septembra v delavskem domu Franc
Kramberger v Ptuju. Z nje pa bodo delegati pionirskih odredov odhajali
bogati za spoznanje, da lahko le s skupnim delom in močmi gradijo svojo
in našo skupnost.	MG
SLOVENSKI SLAVISTI
V PTUJU
Od 6. do 8. oktobra bo v Ptuju strokovno zborovanje slovenskih
slavistov, ki ga prirejata Zveza slavističnih društev Slovenije in Slavistično
društvo Maribor, finančno pa ga bo podprla Izobraževalna skupnost
Slovenije.
Prvi dan bodo slavisti dopoldan poslušali pet predavanj, popoldan pa
si bodo ogledali zgodovinske znamenitosti Ptuja in okolice, zatem pa
opravili še razprave po sekcijah. Drugi dan bo po treh predavanjih
plenarna razprava o položaju in problemih pouka slovenščine, sledil bo še
redni občni zbor Zveze slavističnih društev Slovenije. Zadnji dan je
namenjen strokovni ekskurziji po južnih Slovenskih goricah, v Varaždin
in Haloze. Letošnje zborovanje bodo torej slavisti med drugim namenili
tudi seznanjanju s kulturnimi delavci, ki so živeli in ustvaijali v Ptuju ali
njegovi bližnji okolici.	N. D.
4 - IZ NAŠIH KRAJEV
22. september 1983 - XEDNIK
Pravočasna trgatev
Dozorevanje grozdja v Sloveniji redno spremljajo Kmetijski inštitut
Slovenije, Kmetijski zavod Maribor in Kmetijsko veterinarski zavod v
Novi Gorici. Strokovnjaki teh zavodov na terenu merijo sladkorno
stODnjo. titracijske kisline in UKOtavljaio tehnološko zrelost vinskih sort
za vsak vinorodni rajon posebej. Na podlagi teh podatkov in strokovnega
mnenja izda upravni organ občine odločbo o začetku trgatve.
Letošnje vroče poletje je pospešilo rast in dozorevanje grozdja.
Posledica visokih dnevnih in nočnih temperatur je, da imajo zgodnj? in
srednje rane sorte poprečno sladkorno stopnjo in nizko vsebnost kislin.
Zato vinogradniki menijo, da je grozdje že zrelo, ker je sladko.
Vinogradnike posebej opozarjamo, naj s trgatvijo počakajo in ne
trgajo prezgodai. V septembrskih dnevih bo količina sladkorja v grozdju
se naraščala, nKrati pa tudi količina drugin snovi, ki dajejo vina.
Svetujemo vsem vinogradnikom in organizacijam, ki se ukvarjajo z
odkupom in predelavo grozdja, da se dosledno držijo roka trgatve v prid
čimboljše kvalitete vina, ker ob taki letini kot je letošnja, sladkanje ne bo
dovolieno, razen ob izjemnih primerih (suša, toča).
Tudi letos gledališki
abonma
Vprašanje gledališkega abonmaja je tudi letos močno prisotno v dveh
— gledališko zahtevnejših ali morda tudi nekoliko bolj prosvetljenih
sredinah, torej takih, ki jim vendarle ni vseeno kakšne imajo občani
možnosti neposrednih kulturnih aktivnosti in tistih, ki jih prinašajo v kraj
razne poklicne ali ljubiteljske kulturne skupine.
V Cirkovcah ugotavljajo, da abonmaja tudi letos ne bodo mogli
uvesti, ker v ta namen niso mogli zagotoviti potrebnega denarja. Resno
pa razmišljajo o tem, da bi v prihodnji sezoni kazalo spet seči po njem in
si tako zagotoviti nekaj kvalitetnih gledaliških predstav in gostovanj
profesionalnih gledališč.
Ptujčani bomo gledališki abonma imeli spet v sezoni 1983/84 in ga
kmalu tudi razpisali, saj je okvirni program predstav, ki bi jih naj videli ž(
pripravljen, nekaj tudi v okviru ptujskih kulturnih srečanj. V goste bodo
v glavnem povabili mariborske, celjske in ljubljanske gledališčnike, v
program pa so uvrstili tudi še predstavo ptujskega gledališča. To pot bo
to Cankarjevo Pohujšanje, ki ga je s ptujskim gledališkim ansamblom
pripravila Branka Bezeljak-Glazer.
Ko govorimo o gledališkem abonmaju, je potrebno dodati, da so
gostovanja poklicnih gledališč zelo draga, vedno bolj se dražijo prevozi
igralcev in scene, kar daje vse manj možnosti, da bi lahko od te naše
skupne — slovenske kulture, nekaj več imeli tudi sredina, ki ni blizu teh
središč. Lep primer tega — ne imeti, je slavni Cankarjev dom v Ljubljani,
ki večini Slovencev ni dostopen.
Naj prejšnjo trditev ilustriram s podatkom, da je samo za eno
gostovanje poklicnega gledališča potrebno odšteti tudi do deset in več
starih milijonov, oziroma, da je poprečna cena gostuioče predstave okrog
80 tisoč dinarjev. Ptujsko gledališče lahko sprejme le 220 gledalcev in kar
precejšnja cena vstopnicam bi morala biti, da bi lahko gledalci sami
pokrili stroške gostovanja, skoraj 370 dinarjev. Ker tega nihče ne bi
plačal, je potrebno zagotoviti drugi vir financiranja ali pa se odpovedati
že tako skromni možnosd, ki se z gledališkim abonmajem ponuja.
mš
Akcija „Striček Cvenk"
v šolskem letu 1982/83
v tem šolskem letu je bila prvič izvedena akcija,,Striček Cvenk" le s
tremi darilci, med tem ko je akcija v šolskem letu 1981/82 potekala s
štirimi darilci. Varčevalec je prejel za vsak tretji obisk naslednje darilo:
prvo darilo je bil etui s svinčnikom in barvico v mesecu novembru, drugo
darilce zobna ščetka v mesedu februarju in pa tretje darilce brisače v maju
1983.
Akcija je potekala od prvega septembra 1982 do 30. junija 1983. Kot
je povedala Marija Ovčarjeva, vodja oddelka za dinarsko poslovanje v
KBM — Poslovni enoti Ptuj, so v akcijo vključili 6055 varčevalcev iz 28
pionirskih hranihiic, kar je 79 odstotkov vseh učencev na območju
ptujske občine oziroma poslovne enote. Izdali pa so naslednja darilca:
prvih darilc je bilo 3173, drugih darilc 1895 in tretjih darilc 1537. Ti
podatki pa pokažejo, da odstotek varčevalcev iz enega v drugo tromesečje
lil naprej upada ter da le okrog 30 odstotkov varčevalcev vztraja do konca
akcije, to je do zadnjega darilca.
Z akcijo ..Strička Cvenka" nadaljujejo v poslovni enoti tudi v tem
šolskem letu. Akcija bo od 1. septembra 1983 do 31. maja 1984. V akciji
lahko sodelujejo mladi varčevalci v pionirskih hranilnicah, mladi
varčevalci, ki bodo obiskovali bančno pionirsko hranilnico in mladi
varčevale, ki bodo obiskali katerokoli bančno ekspozituro poslovne
enoie.
Namen akcije je pritegniti čim več učencev med varčevalce, jin
navaditi na varčevanje in sodelovanje z banko.
Kakšne so naloge varčevalcev? Od septembra do maja morajo mladi
varčevalci vsaj enkrat mesečno obiskati pionirsko hranilnico ali bančno
enoto ter opraviti spremembo na hranilno knjižico — torej vlogo ali dvig.
Zbrati morajo vsai tri žige od devetih možnih.
Kakšna so aariica? varcevaiec sprejme za vsake tri potrjene obiske
darilce in sicer: za tri potriene obiske obesek za ključe v mesecu
novembru letos, za šest potrjenih obiskov posodico za milo v mesecu
februarju 1984 in za devet potrjenih obislov lonček za zobno ščetko v
maju 1984. Na vseh nagradah bo upodobljen ,,Striček Cvenk".
varčevalec lahko večkrat v mesecu obišče pionirsko hraminico,
vendar se mu lahko le za prvi obisk v mesecu potrdi kartonček.
Varčevalec, ki se v akcijo vključi pozneje, je prav tako lahko upravičen
do darilca, seveda po predvidenem zaporedju.
Pripravila: MG
Pionirske hranilnice — v varčevanje vldjučiti tudi mlade (foto I. kotar)
Najmogočnejša
Upa v občini
To je Rihtaričeva lipa v Gradi-
ščah, v bližini EmerSičevega
kmečkega turizma. Je zelo visoka,
vendar njene višine ni še nihče
izmeril, zato pa je ugotovljeno, da
meri obseg njenega ,,telesa" kar
605 centimetrov. Gotovo gre za
najdebelejšo lipo v ptujski občini,
sodi pa tudi med najmogočnejše v
Sloveniii.
Lastnica Ana Rihtarič pripo-
veduje, da so v votlih delih lipe
včasih gnezdile kokoši pa tudi sove
in otroci so se predvsem zvečer lipe
raje ognili. Koliko je drevo staro
niso mogli ugotoviti niti strokov-
njaki, po ustnem izročilu pa je
,,slavila" že več kot 300 rojstnih
dnevov.
^icer pa je lipa dokaz
mogočnosti narave. Ana Rihtarič
pravi, da so ob svatbi njenega
očeta v njenem votlem deblu ple-
sali trije pari. Pozneje je pričela
velika luknja zaraščati in leta 1971
je bila še tolikšna, da je bilo do-
volj prostora za kokošje gnezdo.
Danes je njeno mogočno deblo
povsem zaraščeno, brez kakršnih-
koli sledov o tem, kar se je nekoč
dogajalo v njem. Starka z načetim
zdravjem se je tako spet spreme-
nila v brhko mladenko. Žal poskr-
bi narava za take spremembe samo
pri drevesih.	j3
Mogočna lipa v Gradiščah
Foto: Lojze Cajnko
NA POLENŠAKU BI RADI VRTEC
Tako kot se je pred tremi leti pojavljalo vprašanie
— kako zagotoviti dovolj otrojc za vrtec, da ne bodo
oddelki na pol prazni, se danes v ptujskem Vzgoj-
novarstvenem zavodu ukvarjajo z vprašanjem —
kako vsem, ki to želijo, čimprej ustreči, oziroma
zagotoviti mesto za otroke v jaslih in vrtcih.
Najbolj kritično je seveda v ožjem — mestnem
predelu, pa tudi drugod, razen v Cirkovcah, kjer so
en oddelek ukinili, so vrtci polni. O težavah, ki jih
imajo s prostori za vrtec v Gorišnici smo že pisali,
oglasili pa so se tudi s Polenšaka kjer bi radi odprli
vrtec za eno skupino otrok, prostor zanj pa našli v
šoli.
Pri skupnosti otroškega varstva sicer pravijo, da
nekih posebnih težav s financiranjem ne bi bilo, če bi
lahko izpolnili vse ostale pogoje — ti pa so urejen in
opremljen prostor ter dovolj otrok. Z novim načinom
financiranja — na otroka, ne na oddelek — kot prej,
bi morebitne nove potrebe lahko realizirali oziroma
nadomestili s tistimi, kjer so odpadle — konkretno
Cirkovce. Seveda bo s krajani Polenšaka o tem še
potreben temeljitejši dogovor z vsemi potrebnimi
zagotovili.	mš
Področnega srečanja pihalnih orkestrov ne bo
To nedeljo bi se morali v Kidri-
čevem zbrati pihalni orkestri, ki
delujejo na območju severovzhod-
ne Slovenije in sicer na področnem
srečanju, ki ga je Zveza kulturnih
organizacij načrtovala v okviru
enajstih ptujskih kulturnih srečanj.
Žal pa sta do določenega roka
prispeh dve prijavi — Ptujčanov in
glasbenikov Impola iz Slovenske
Bistrice.
Težko je v tem trenutku ocenje-
vati kje so vzroki, da pihalni orke-
stri niso napovedali svoje udele-
žbe, saj je lahko tako srečanje
koristna šola glasbenikom pa tudi
k medsebojnem spoznavanju in
izmenjavi izkušenj lahko veliko
pripomore. Med vzroki je gotovo
potrebno omeniti julij in avgust —
dva dopustniška meseca, ko ni vaj
in nastopov pa tudi tistega, ki je
vse bolj prisoten ne smemo
zanemarjati — dragi prevozi, tudi
bencinskih bonov ni več in podo-
bno. Prav pomanjkanje goriva se
vse bolj pozna v delu kulturnih
skupin. Pa četudi §a je nekako še
dobiti, je z zadnjo podražitvijo
prišlo tako daleč, da nihče več ne
bo tako neumen, da bi odštel sko-
raj pol svoje mesečne plače, da bi
se lahko pripeljal na vaje. Stanje
postaja zaskrbljujoče in tudi
posledice v ljubiteljski kulturi ne
bodo tako male.	mš
HITREJE DO VODE
Rovokopač ptujske gamizije med obratovanjem.
Foto: M. Ozmec
Ker brigadirji zvezne mladinske
delovne akcije Slovenske gorice 83
zaradi preobsežnega programa del
niso uspeli izkopati predvidenega
jarka za vodovod od Cirkulan do
Pristave v dolžini 2 km, so se člani
skupščine akcije odločili, da to de-
lo kljub vsemu izpeljejo do konca.
Tako kot vsako leto, so jim tudi
tokrat priskočili na pomoč
pripadniki ptujske garnizije. S
svojim rovokopačem so vojaki v
treh dneh izkopali jarek od Cirku-
lan do Pristave. Delavci so sproti
polagali cevi in jih pozneje tudi
zasuli. Vsa dela na tem odseku pa
so bila zaključena že pred dobrim
tednom dni. Zastavljeni program
za letošnje leto je tako dosežen,
domačini pa so srečni, ker bodo
kmalu prišli tudi na tem koncu na-
še občine do pitne vode. — OM
PROSLAVILI ČETRTI PRAZNIK
v spomin na večji organizirani
odhod krajanov v Zagorsko briga
do, to je bilo 19. septembra 1944,
praznujejo v krajevni skupnosti
Zavrč svoj praznik. Četrtega so
proslavili ob koncu prejšnjega ted-
na. Tako so v petek obiskali
starejše krajane na njihovih
domovih,v soboto pa jim pripravili
družabno srečanje. V nedeljo
dopoldan so na slavnostni seji
skupščine in vodstev družbe-
nopolitičnih in društvenih orga-
nizacij pregledali opravljeno po
tretjem prazniku. V tem obdobju
so največ pozornosti, dela in
sredstev namenili za ureditev
telefonskega omrežja, moderniza-
cijo ceste proti Cirkulanam,
zgradili dva mostova na krajevnih
cestah te gramozirali, obnovili ne-
kaj vodnjakov ter nadaljevali z
gradnjo nove mrliške veže. V
prihodnje pa bodo pozornost
namenili še nadaljnjemu
moderniziranju cest, izgradnji
vodovodnega omrežja ter regulira-
nju potokov in tako pridobili nove
obdelovalne površine. O teh nalo-
gah in pomenu praznika je na seji
govoril predsednik skupščine te
haloške krajevne skupnosti Ludvik
Kotar. V imenu skupščine občine
Ptuj in družbenopolitičnih organi-
zacij je krajanom ob prazniku
čestital Franc Klemenčič.
To je bila hkrati priložnost, da se
s priznanji oddolžijo zaslužnim
krajanom in organizacijam.
Podelili so dva bronasta znaka OF
in sicer zelo aktivnemu vaškemu
odboru SZDL Belski vrh — Hras-
tovec in Štefki Maicenovič,
pismeni priznanji krajevne skuF>-
nosti pa zelo aktivnima krajanoma
Ivanu Kotolenku in Ivanu Bratuši
iz Korenjaka.
V praznovanje so se z društvenim
tekmovanjem vključili tudi domači
gasilci, lovci pa so izvedli tek-
movanje družin s haloškega ob-
močja v streljanju na leteče cilje.
Tokratni praznik so proslavili bolj
skromno, z mislimi pa so že pri
jubilejnem, petem prazniku in 40-
letnici odhoda v Zagorsko briga-
do.
1. kotar
Maribor-Sladka gora-Radgona-
Murska Sobota-Lendavske toplice
Pri društvu diabetikov so te dni pripravili načrt za drugi izlet, ki bo 15.
oktobra. Komisija za strokovne zadeve in družbeno dejavnost je določila,
da bodo potovali v smeri Kidričevo—Maribor—Sladkoenrska—Gornja
Radgona—Murska Sobota—Lendavske toplice—Zavrč—Ptuj.Odhod je
ob pol sedmih zjutraj, povratek pa ob 22. uri. v Lendavskih toplicah je
dogovorjeno kopanje, zato je s seboj potrebno vzeti kQpalke in brisačo.
Kosilo bo v Zavrču okrog 17. ure.
vsi, ki želite tudi na drugi izlet, se morate prijaviti v pisarni društva
diabetikov na Hrvatskem trgu 5 v Ptuju vsako sredo od 9. do 11. ure.
Zadnji rok prijave je 5. oktober.
Cena izleta je 800 dinarjev (prevoz in kosilo).
Ce želite na izlet, se nemudoma prijavite. Spomin na prvega še ni
zbledel, dopolnili ga boste z drugim.
MG
LUGARIČ IN GOJKOVIČ
V MARIBORU
Pred kratkim so si lahko Ptuičani ogledali razstavo dfil slikana Albina
Luganča in kiparja Viktorja Gojkoviča, sedaj pa imajo to možnost tudi
Mariborčani.^
viktor Gojkovič razstavlja skupaj s slikarjem m grafikom Francem
Curkom, v Razstavnem salonu Rotovž. Predstavlja se s portreti, ki so
nastali letos, medtem ko Curk razstavlja izbor grafik nastalih v zadnjih
treh letih. Razstava je na ogled do 8. oktobra.
Albin Lugarič pa tokrat razstavlja v razstavišču Avla. Na ogled so
njegova olja, akvareb in risbe.
N. D.
Plesnoscenska
skupina vahi!
Člani plesno scenske skupine T
4,	ki jo vodi Mira Mijačevič, delu-
jejo pa v okviru Kluba mladih v
Ptuju, so se odločili, da bodo to
jesen nekoliko razširili svojo de-
javnost. O tem je Mira Mijačevič
t>ovedala naslednje: ,,Odprli bomo
plesni vrtec za naimlaiše od 3. do
5.	leta in za tiste, ki so stari 6 ozi-
roma 7 let. Uvajamo tudi zanimivo
novost — plesno šolo za sodobni
umetniški ples. V to skupino vabi-
mo učence osnovnih šol. Delali
bomo v dveh skupinah, od 8. do
10. leta starosti in od 11. do 13. le-
ta. Vse starejše pa seveda vabimo v
našo starejšo plesno skupino."
To je sicer ljubiteljska dejav-
nost, najbrž pa bodo udeleženci
morali prispevati kakšen dinar?
,,Seveda, saj ugotavljamo, da je
dinar za kulturne dejavnosti vse
tanjši. Ne pričakujemo večjega de-
la družbenih sredstev za dejavnost
Kluba mladih, zato moramo nekaj
denarja prispevati sami. Naša ples-
na skupina precej gostuje, obi-
skujemo tudi seminarje, za to pa je
potreben denar. Dodam še naj, da
bomo tudi letos izvedli tečaj aero-
bike, za vse sekcije pa sprejemamo
prijave v prostorih Kluba mladih
vsak dan od 16. do 19. ure.
Tudi mentorji so zagotovljeni,
če smem tako reči. Zato bi rada
povedala še to, da bomo tečaj
aerobike letos razdelili na dva de-
la. Organizirali bomo pripravljalni
tečaj oziroma vadbo, ki je primer-
na za starejše, poleg tega pa še
nadaljevalni, tečaj. Razen aerobike
bodo vse sekcije vadile v Klubu
mladih, aerobika pa bo tako kot
lani v prostorih osnovne šole dr.
Ljudevita Pivka."
Seveda v Klubu mladih priča-
kujejo precej prijav, saj je ta ljubi-
teljska dejavnost med mladimi vse
bolj priljubljena, poleg tega je pa
tudi koristna.
N. Dobljekar
Dražje za gledališče
in Narodni dom
Člani izvršnega odbora Zveze
kulturnih organizacij občine Ptuj
so pred nedavnim podrobneje
analizirali poslovanje zveze do 6.
septembra letos in pri tem ugoto-
vili, da je večina sredstev pritekala
po planu in da je izdatkov precej
več za ogrevanje, elektriko, vodo
in nekatere komunalne storitve.
Prav zaradi tako povečanih stro-
škov je bilo potrebno spremeniti
cene za prostore v gledališču in
narodnem domu, ki jih upora-
bljajo tudi drugi za kulturne,
zabavne, komercialne in druge
prireditve.
Nove cene za najem prostorov v
gledališču in narodnem domu so
Izračunali na osnovi dejanskih
stroškov, ki nastanejo v času
kurilne sezone in v poletnih mese-
cih in so po novem precej višje. Pri
tem pa ie potrebno dodati, da so
bile doslej izredno nizke, celo sa-
mo simbolične.
Na seji izvršnega odbora ZKO
občine Ptuj so s skromno sloves-
nostjo počastili tudi življenjski ju-
bilej Staneta Staniča, predsedmka
zveze in mu ob tej priložnosti izro-
čili za 75-letnico spominsko darilo.
mš
TEDNIK ~ september 1983
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
LITERARNI VEČER KOVIČ-MENART
-PAVČEK-ZLOBEC
Leto 1953. Običajno leto, ko se 5e niso
popolnoma zacelile rane 2. svetovne vojne. V
ZDA so izvolili za predsednika generala
Eisenhowerja, v SZ so med raznimi intrigami
ubili Orwellovega ,,velikega brata" Josipa
Visarionoviča Stalina, v OZN prevzame krmilo
Dag Hammarskjoeld, Jugoslavija pa praznuje
10-letnico AVNOJa, pristopi k Balkanskemu
sporazumu, se bori z Italijo za Svobodno
tržaško ozemlje in v Sloveniji umre po težki
bolezni Boris Kidrič.
Med knjižno bero tega leta je izšla tudi zbirka
PESMI Štirih. Štirje pesniki stari od 22 do 28
let so izdali svoj skupen alamanah.Na videz
nič posebnega. Vendar pa poglejmo, kaj je
takrat pred 30 leti, izšlo. Bera je dokaj skrom-
na. Slovenska bibliografija nam kaže, da je
zagledalo bralčevo oko le okrog 20 leposlovnih
novitet (prstimo vnemar ponatise), a od tega le
8 pesniških zbirk. Ob tem skromnem številu pa
vidimo še to, da so se nekateri pesniki umaknili
v otroško poezijo, drugi v nedolžno satiro.
Tako je lahko bila ta zbirka novost, pa tudi
zato, ker je spregovorila lirika v čistem pomenu
besede, ne bogve kako posebno izvirna, pač pa
le resnično stara dobra pesniška beseda, ki noče
govoriti o številu izkopanih kubikov zemlje, o
preganjanju Zidov v vzhodnem socialističnem
bloku, nasilju fašističnih in ostalih buržujskih
krogov okrog nove Jugoslavije. Ne, mladi
pesniki, čeprav po svojih nazorih in pesniški
moči ter prijemih, se enoglasno zatečejo v čisto
pesem, ali kot pravi Anton Slodnjak: ,,V njih
(teh pesmih) so zapustili razumsko nadzorovano
in družbenim koristim služeče ustvarjalno
načelo ter so se odločili za osebne in tradi-
cionalne izvire ustvarjalnosti".
Ta četverica sicer ni bila neznana, saj je
živahno pisala v tedanje revije, zlasti v Besedo
in tudi objavljene pesmi iz zbirke so bile v glav-
nem natisnjene že v periodiki, vendar se je
tokrat prvič predstavila javnosti kot določena
skupina in izbor pesmi, ki so se izneverile
načelu utilitarizma, je pokazal v povojni poeziji
neko novost oziroma vrnitev k stari pesniški
tradiciji. Za dejstvo, da je bila knjiga dejansko
osvežitev in olajšanje pred družbenim pritiskom
govore tudi številne ocene, ki ji to svežino
priznavajo.
Naše četrtkovo srečanje ni imelo namena
podajati ne vem kakšne literarno zgodovinske
analize, ali zbirati pozitivistične malenkosti- o
sami zbirki, odmevih ter življenju in nadaljnem
delu samih avtorjev, saj so bili tukaj, da so
lahko spregovorili neposredno prek svojih
pesmi in zatem tudi v sproščenem pogovoru.
Vendar jih je treba le na kratko predstaviti,
čeprav niso nobeni začetniki in jih pozna skoraj
vsak kolikor toliko izobražen Slovenec in večino
od njih zlasti naša mladina.
Predstavimo jih kar po abecednem redu:
KAJETAN KOVIC se je rodil 21. 10. 1931 v
Mariboru (v bolnišnici), drugače pa lahko
štejemo za njegov rojstni kraj Poljčane, živel
vmes, to je medvojni čas, na Murskem polju ob
Muri. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in v
Ljubljani končal svetovno književnost in
literarno teorijo. Bil je nekaj časa novinar, nato
urednik pri DZS.
Pisati je začel že 1947/48 in objavljal v
domala vseh leposlovnih revijah. Najprej je
pisal samo poezijo, kjer ima močan delež
mladinska pesem, nato tudi prozo. Piše tudi
ocene in kritike, prevaja in urednikuje. Samo-
stojne pesniške zbirke in pozneje delni ponatisi
posameznih pesmi (kot tudi pri ostalih treh) si
sledijo tako:
Pri vseh seveda izpustimo njihov prvenec, to
je zbirko Pesmi štirih.
Prezgodnji dan (1956); Korenine vetra
(1961); Ogenj voda (1965); Vetrnice, izbor
(1970); Pesmi, izbor (1973); Mala čitanka
(1973); Pesmi (1975); Labrador (1976); Pesmi
(1976); Pesmi (1981).
Izdal je dva romana: Ne bog ne žival (1965)
in Tekma (1970) ter več mladinskih del, bodisi
v verzih bodisi v prozi. To so: Franca izpod
klanca, pesmi (1963); Zlata ladja (1969, 1975,
1980), pesmi; Moj prijatelj Piki Jakob, zgodbe
(1972, 1973, 1977, 1978, 1980); Zgodnje zgodbe
(1978); Križemkraž, pesmi (1980); Zmaj Diren-
daj (1981).
Kovič je prevajal Paula Eluarda, Aloisa
Hergoutha, Rainerja Mario Rilkeja, Georga
Trakla, Vladimirja Holana, Stevana Raiškoviča
idr. Kritiki in literarni zgodovinarji ga štejejo
med najvidnejše sodobne predstavnike sloven-
ske lirike, iskatelja novih poti, povezovalca
različnih elementov, iskalca nove mitologije,
nove enotnosti, nove poezije, nove stvarnosti.
,,Njegove zbirke," tako so utemeljili
Prešernovo nagrado 1. 1978, ,,rastejo iz
notranjih pretresov, ki prikrivajo pesnikovo
razmerje do življenja in sveta, kakor se kaže od
mladostne resignacije pa tja do spoznanj in
občutij, da stehnizirano okolje razkraja še tako
lepe utvare . . ; Spoznanje, da je svet vendar
nedeljiv in nerazdeljen. Posebej se vidi ta
sinteza v zadnji zbirki Labradorju.
JANEZ MENART se je rodil 29. 9. 1929
prav tako v Mariboru, toda že od mladosti je
živel v Ljubljani. S tega zgodnjega obdobja
življenja je s podatki o sebi dokaj skop,
vemo le, da sta mu umrla oče in mati ter je ostal
sam s sestro. Preživljal se je že kot otrok s
priložnostnimi deli od prodajanja voščenih
jaslic, lutk, do raznih tehniškoobrtnišhih del.
Stanoval je po internatih in pri raznih ljudeh in
v Ljubljani je končal gimnazijo ter na Filozof-
ski fakuheti slovenščino in svetovno književ-
nost. Služboval je pri Triglav filmu kot vodja
lutkovnega odseka, bil nekaj časa svoboden
umetnik, nato na RTV in sedaj pri Mladinski
knjigi.
Tudi on je od 1948 naprej objavljal v skoraj
vseh literarnih glasilih, bodisi svoje pesmi bodisi
prevode, zlasti iz angleščine in francoščine. Izšle
so naslednje njegove samostojne zbirke:
Prva jesen (1955); Mozaik, v Sarajevu 1958;
Časopisni stihi 1950—1960(1960); Bela pravljica
1963; Semafori mladosti (1963, 1965); Croquis,
v Kruševcu (1963); Spomenik brez podstavka
(1967); Pesnik se predstavi (1969, 1975); Pesniški
listi (1972); Pesmi o naših dneh (1973); Srednje-
veške balade (1973); Pod kužnim znamenjem
(1977); Pesmi (1977); Statve življenja (1979,
1981); Pesmi (1981).
Prevajal je Byrona, Grigorja Viteza, Gusta-
va Krkleca, S. T. Coleridga, W. Shakespeara,
Francoisa Villona, Alfeda de Musseta, Jacquesa
Preverta, Roberta Burnsa, Marlovva Johnsona
idr.
Menart spada med najbolj priljubljene pesni-
ke pri nas. In eden od ocenjevalcev pravi v
Sodobnosti 1979 (Arko), da se ,,Menartova
priljubljenost skriva v iskrivosti, duhovitosti in
zajedljivosti ter oblikovni ustaljenosti njegovih
pesmi. Vse te in še kakšne poteze Menartove
poezije pa njegovo ustvarjanje ostro raz-
mejujejo od sivega morja slaboumnega in
zveriženega verzopisja današnjih dni. Zanesljivo
pa si je Menart nabral pomembne točke na
strani baročnih, tudi zaradi svojega neomajnega
kreda v lastno, izvirno umetniško pot."
Ob prejemu Prešernove nagrade 1. 197G so
jo tako utemeljili: ,,Janez Menart je kot pesnik
izrazito izvirna in sampsvoja osebnost. Formal-
no je pesnik zasidran v tradiciji, vendar suvere-
no mojstri najzahtevnejše oblike. S sproščenim
ritmom in v katerekoli verznem sistemu iz-
poveduje življenjsko občutje današnjega člove-
ka, njegovo veličino in majhnost, zahtevnost
njegovih stremljenj, bolečine njegove zavrtosti,
jedko kritičnost in hkrati globoko pritrjevanje
pristnim in bistvenim humanim vrednostam.
Klasična forma, povezana s sodobnim utripom
— tja do žurnalistične odmevnosti — daje
njegovim poezijam hkrati aktualnost in obču-
tek trajne veljave . . .
Tretji gost je bil TONE PAVCEK
Rodil.se je 29. 9. 1928 v St. Juriju pri Novem
mestu. Oče je delal v Ljubljani kot taksist in
slabotnega ter bolehnega sina vzel k sebi,
medtem ko je mati ostala ria deželi dninarica.
Tu se je v marijanišču, kjer je stanoval, seznanil
z Janezom Menartom. Po osvoboditvi je končal
v Ljubljani gimnazijo, a med vojni čas je med
13. in 16 letom prebil ob delu na stričevi kmetiji
v Sentjuriju. Končal je pravo, vendar se je nato
raje posvetil novinarstvu, bodisi pri Ljudski
pravici ali na RTV, a pozneje presedlal v
uredništvo CZ. Poleg tega je bil predsednik
Društva slovenskih pisateljev.
Objavljati je začel 1947 v Mladinski reviji in
nato v vseh osrednjih glasilih. Enakovredno je
pisal za mladino, zato ga štejejo nekateri kritiki
za najboljšega sodobnega mladinskega pesnika.
Tudi on je prevajalec bodisi to zahteva njegov
poklic bodisi iz osebne nuje.
Njegove zbirke za odrasle: Sanje živijo dalje
(1958); Zarobljeni ocean (1963); Kruševec; Ujeti
ocean (1964); Zapisi (1972); Iskanje sveta
(1973); Poganske hvalnice (1976); Pesmi (1978).
Za mladino: Trije bratje in zlata ptica (1956);
Maček na dopustu (1957); Jiri Muri v Afriki
(1958, 1962, 1973, 1976); Polž pred nebotični
kom (1910); Sončece v žepu (1960); Velesenza^i-
ja (1961); Vrtiljak (1967, 1978); Kaj je najlepše,
zgodbe (1969); Strašni lovec BUMBUM (1969);
Cenčarija (1975); Domače živali (1976); Moke-
daj, pripoved (1976); Son v žeču (1979).
,,A Pavčku je," pravi T. Kermauner v Pioni-
rju 1975, ,,kljub lastnemu dvomu in obupu da-
na živa, zveneča, močna, glasna, lepa, tekoča
pesniška beseda. Malokateri slovenski pesnik
ima tak dar za spevnost, verzi zvenijo mo-
gočno, pojoče, pretresljivo, udarno, čustveno,
srhko. Tečejo zlahka, zanosno pretresljivo. Za-
devajo natančno tja, kamor so namenjeni: v sr-
ce sočlovveka, neposredno in hitro navežejo po-
govor z njim, se pretope vanj, zazibajo bralca v
isto pesniško vzdušje, ki je razprostrto v pesmi.
To je učinkovita poezija, kljub njenim tožbam,
da je brez učinka. Predvsem pa ni eksperimen-
talna, novatorska, temna, mistična, nerazumlji-
va, nasprotno vsa jasna je, skladna, urejena,
vsa na dlani, vsa pripravljena, da se preda bral-
cu — zahtevnemu bralcu, ne glede na razlike v
izobrazbi in poučenosti.
Lahko bi rekli, da so Pavčekove pesmi lepi,
polni, bogati, čeprav v glavnem trpki in tožni
šansoni."
In če nadaljujemo bi dejali, da je dobila v
nj&m Dolenjska dobrega umetniškega izpo-
vedovalca, Slovenci pa, veliki in mali, pesnika,
ki jim govori iz srca v srce.
Zadnji, ki ga moramo predstaviti in tudi
geografsko najoddaljenejši pa je CIRIL ZLO-
BEC.
Edini nemladinski pesnik in najstarejši od na-
še četverice se je rodil 4. 7. 1925 v Ponikvah na
Krasu v revni kmečki družini s sedmimi otroki.
V osnovno šolo je hodil doma, nato v Gorico in
Koper v malo semenišče, odkoder so ga 1. 1941
izključili zaradi njegove zbirke ljubezenskih
pesmi, čeprav je bil dejansko v ozadju napad na
slovensko besedo. Odšel je domov, kjer je pri-
šel v stik s partizanskim gibanjem. 1943 je bil
preventivno interniran, a po kapitulaciji Italije
je šel v partizane, kjer je imel vrsto funkcij od
kurirja, učitelja do šolskega nadzornika za
Kras. Po vojni je končal slavistiko in delal kot
novinar pri Ljudski pravici, bil član CK ZKS,
sedaj pa je zaposlen na RTV za kulturno-
umetniške oddaje. Bil je urednik Besede, o
1968 pa glavni in odgovorni urednik Sodobno-
sti.
Objavljati je začel 1. 1945 in nato pisal v vr-
sto osrednjih revij. Vendar ni ostal samo pri
poeziji, saj je napisal dva romana, d-ve pubUci-
stični deli ter vrsto prevodov, zlasti iz italijan-
ščine, pa tudi srbskega in hrvaškega jezika.
Njegove pesniške zbirke: Pobeglo otroštvo
(1957); Ljubezen (1958); Bele zastave (1964); Na-
jina oaza (1964); Pesmi jeze in ljubezni (1968);
Čudovita pustolovščina (1971); Dve žgoči sonci
(1973); Vračanja na Kras (1974); Hiša očetova
(1975); Kras (1976); Pesmi (1979); Glas (1980);
Pesmi ljubezni (1981);
Njegova romana: Moška leta našega otroštva
(1962) in Moj brat svetnik (1970). Publicistični
deli: Spomin je včasih moč in sreča (1961) ter
Poezija in politika (1975);
Prevajal je Leopardija, Danteja, Quasimoda,
Carduccija, Montalea, Dorda Radišiča, Oskarja
Daviča, Vaška Popa, Miro Alečkovič, Slavka
Mihaliča, Milivoja Slavičeka idr.
Za svoje delo je prejel Kajuhovo in
Zupančičevo nagrado ter nagrado s Prešer-
novega sklada.
Ce lahko rečemo za vso četverico, da je kljub
vrnitvi k izvorom poezije šla čisto svojo pot, to
velja toliko bolj za Zlobca. Ce so pri njem odme-
vi italijanske poezije, ji je erotika v pesmi sestav-
ni del. Pri Zlobcu še lahko vidimo motive slovesa
od mladosti, otroštva, enako tudi v obeh proznih
delih. Ta motivika erotika in otroštva ni sama se-
bi namen, temveč vodi k bivanjski tematiki in
kot taka, k temeljem človeka in človeštva ter iz-
poveduje pesnikov kredo.
Vendar pa bi pri vseh štirih, če se skušamo še
enkrat vrniti, lahko zasledili isto stremljenje,
hrepenenje po enotnosti, pa naj se imenuje to
pri Koviču jskanje nove mitologije, pri Menartu
melanholija za izgubljenimi vrednotami, pri
Pavčku beg v dionistično sprejemanje narave,
tudi trpljenja ter Zlobcu vračanje h kraški zem-
lji, njenim izvorom, skratka zrela leta pesnikov,
njihovo pristajanje na svet tak kot je in v takem
spet začenjajo videti svoj smisel in urejenost, pa
naj nas preganjajo še taki kriki tesnobe in
vprašanje brez odgovorov.
Jakob EMERSiC
TOKRAT VELIKO USPEHA
v sobotnih in nedeljskih tekmah so bile naše
ekipe zelo uspešne, saj so razen mladincev RK
Drava vse bile uspešne.
DRAVA — RADGONA 17:12 (12:6)
Na mokrem igrišču so se v prvem aelu bolje
znašle domače članice in si priigrale odločilno
prednost, ki je kljub veliko boljši igri v drugem
polčasu borbene gostje niso mogle nadoknaditi.
Drava je trenutno četrta s točko zaostanka za
prvim mestom, v soboto pa se bo v Sevnici
pomerila z domačo Lisco.
Drava: Farič, Hentak 1, Rimele 2, Korošak,
Vičar 8, Vraber, Galun 3, Majcenovič, Radano-
vič 2, Steharnik 1, Vtič, Gregorec.
VELIKA NEDEl-'A — PKLLE 27:18 (9:8)
Oslabljena vrsta domačinov je po boljši igri v
drugem delu zasluženo nremaeala borbene
gOMc in se po točkah izenačila z vodilne
Minervo, lorej zares odličen start! V soboto bo
tako kot Drava gostovala v Sevnici.
Vehka Nedelja: Rosic, Sok 2, Zorli 4, Plah 4,
Cvetko, Hebar 5, Majcen 7, Bezjak 5, Jurkovič,
Rajšp, Baklan.
DRAVA — ŠOŠTANJ 13:17 (5:8)
Mokro igrišče je onemogočilo mladim igral-
cem, da prikažejo bolišo mro. V takšnih raz-
merah so se bolje znašli fizično močnejši gostje
in zasluženo zmagali.
Drava: Matjašič, Iljavec, Potočnik, Gobec,
Korpar 1, Habjanič, Horvat, Zmavc 5, Tumpej,
Terbuc 7, Milunič.
Mladinci Velike Nedelje so doma premagali
Krog, uspešni pa so bili tudi člani Ormoža, ki
so po porazu v Krmelju tokrat doma zanesljivo
premagali Krog. Visoko zmago, 29:7, so doseg-
le tudi mladinke Drave proti Smartnemu, člani
RK Drave pa so v prvem nastopu po dolgih
letih kar s 55:21 premagali Rače.	i. kotar
Drava-Steklar 4:0 (3:0)
Nogometaši Drave so v nedeljo popoldan pred
300 gledalci zanesljivo premagali sicer čvrsto
ekipo iz Rogaške Slatine, ki pa v Ptuju ni poka-
zala veliko. Domačini so zlasti dobro igrali v
prvem polčasu. Prvi zadetek je v 17. minuti
dosegel Vogrinec, drugega v 26. MiheUč, tretje-
ga pa minuto kasneje Vogrinec. Vse tri je
pripravil Cuš. V drugem polčasu je bila igra sla-
ba, četrti zadetek za Dravo pa je po lepi podaji
Hvalca dosegel Mihelič.
Drava: Majcenovič, Levanič, Tement, Poplat-
nik, Hofman, Kralj, Mihelič (Potočnik), Cuš,
Vogrinec, Hvaleč, Ljubeč (Kmetec).
Aluminij je gostoval v Slovenskih Konjicah in
z domačo Dravinjo izgubil z 2:3. Zadetka sta
dosegla Bek in Spehonja.
Drava je trenutno peta. Aluminij pa osmi. V
prihodnjem kolu bo v Kidričevem srečanje
Aluminij—Pekre, Drava pa bo gostovala na
Ravnah pri vodilnem Fužinarju.	1. kotar
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Iznajdba urnega nihala je po-
vzročila nastanek visokih stoje-
čih ur. (SJihalo regulira tek urne-
v^a mehanizma, da je ta enako-
mernejši. Njegov izum pripisuje-
jo Nizozemcu Christianu Huy-
gensu nekje sredi 17. stoletja.
Nihalo in uteži, ki so služile za
pogon so shranili v visoke oma- iič	■
re, vrh katerih sta našla prostor
mehanizem in plošča s številčni-
cami. Tako so prav v baroku postale ure nepogrešljiv kos pohištva,
ki se je v oblikah in okrasju povsem prilagodil pohištvenemu stilne-
mu razvoju. Seveda ohišja niso izdelovali urarjijn tako se pri teh
urah srečujemo z dvema enakovredno zastopanima obrtnikoma:
urarjem in mizarjem. Urarji so se na urne mehanizme pogosto pod-
pisovali in so nam danes znani po imenih, mizarji pa so ostali ano-
nimni. Pogosto se je tudi dogajalo, da je trpežnejši mehanizem dobil
novo ohišje in tako nastanek ure in ohišja nista zmeraj časovno
usklajena.
V ptujskem muzeju je shranjenih kar 11 visokih stoječih ur, od
katerih zasluži posebno pozornost tista iz drugega desetletja 18.
stoletja, saj tudi v likovnem pogledu predstavlja eno najlepših
tovrstnih umetnin v Sloveniji. Ura je iz zapuščine družine Herber-
stein. Njeno ohišje je iz politirane orehove korenine, dopolnjeno z
bogato rezbarijo in kiparskim okrasjem. Pozlačeno okrasje se močno
odraža na temni podlagi. Posebej so omembe vredne herme, ki
rastejo iz volut ob robovih zgornje zasteklene omarice. Voluti nad
omarico s številčnicami obdajata ženski doprsni kipec. Iz vrhnjega
nastavka ob straneh rasteta dve bogato profilirani vazi s cvetjem,
celoto pa obvladuje kipec krilatega boga Kronosa, ki je tudi sicer
pogost dodatek pri kronometrih nasploh. Pozlačeno okrasje na
plošči s številčnicami se podreja okrasju ohišja. Kazalci na veliki
številčnici kažejo ure in minute, majhna številčnica pod rimsko XII je
namenjena štetju sekund, na številčnici v zgornjem polkrogu pa se
odčita vajo dnevi in meseci.
Urar se je podpisal na obod števičnice: ,,Johan Russvvurm in
Wien." Bil je dvorni urar, in to ,,Grossuhrmacher" — izdelovalec
velikih mehanizmov. Umrl je leta 1729, našo uro pa datiramo v čas
med 1710 in 1720.	. , ,, .
Marjeta Ciglenečki
Baročna visoka stoječa ura, 1710 — 1720. Izdelal jo je dunajski
urar Johan Russvvurm (inv. št. UO 559 — ura). Fototeka
kulturnozgodovinskega oddelka, številka F 181.
V pismu sorodnikom je neka maturantka napisala: ,,Kadar se
imam v šoli veliko za učit. si od živčnosti prižgem cigaret.
Njena teta, starejša izobraženka, je to ogorčeno komentirala:
,,Kaže, da danes mladi nimajo več nobenega občutka za lepoto
slovenskega jezika, ampak pišejo dobesedno tako, kot govorijo. Mar
se v šoli tako slabo naučijo slovensko, da niti pisma ne znajo več
pravilnjD napisati?"
Navedek iz dekletovega pisma kaže malomaren odnos do naslo-
vnika, do lepote slovenskega jezika, nepoznavanje in neupoštevanje
njegovih pravil ter pomanjkljiv občutek za razlikovanje jezikovnih
zvrsti. Mlade velikokrat slišimo govoriti podobne stavke, a smo jih v
vsakdanjih okoliščinah vajeni. Izrazi, kot sta npr. cigaret, imam se
za učit, pač pripadajo pogovornemu jeziku, ki ga večina uporablja
za govorno sporazumevanje. V tej zvrsti so jezikovne zahteve manj
stroge in natančne kot v knjižnem jeziku. Dekle pa je prvine iz
pogovornega jezika uporabilo v besedilu, ki zahteva knjižni (zborni)
jezik. Neustrezno mešanje pogovornega in knjižnega jezika v pisnih
besedilih je pri mladih pogosto, a ni posledica namernega stilistične-
ga barvanja (kot pri nekaterih pisateljih), ampak površnosti in
neznanja.
Krivda za premajhno jezikovno osveščenost najpogosteje zade-
ne (okrnjen!) pouk slovenščine v šoli, pa tudi pouk drugih pred-
metov, kjer je preobremenjenim učiteljem precej vseeno, kako
učenci govorijo in pišejo. Poleg šole pa mlade ljudi vzgaja in
izobražuje tudi širše družbeno okolje, dom, družbene organizacije,
sredstva javnega obveščanja itd., kjer mladi doživljajo včasih celo
jezne komentarje zaradi nepravilnega pisanja in neznanja. Vendar
prav to okolje pogosto prizanesljivo ali nevede prezre kršitve pravil in
zahtev knjižnega jezika ter jezikovne omike v lastnih vrstah.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republi-
ška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
6 - ZA RAZVEDRILO
22. september 1983 - "J^E^I^f
TEDNIK ~ september 1983
OGLASI IN OBJAVE - 7

Krajevna konferenca Zveze re-
zervnih vojaških starešin v Ormo-
žu je pripravila tekmovanje svojih
članov v spretnostih in znanju s
področja SLO in DS. Tekmovanje
so načrtovali v svojem planu dela
kot redno obliko preverjanja zna-
nja članov, hkrati pa so ga posve-
tili krajevnemu prazniku, ki ga
Ormožani praznujejo že sedmič.
Tekmovanje je obsegalo prever-
janje teoretičnega znanja o SLO
in DS, streljanje s puško, krajši
pohod ,,po karti", splet topogra-
fije in nalog na terenu. Pri pre-
verjanju ,,teorije" so posvetili ve-
čjo pozornost protizračni obrambi
in taktičnim postopkom enot v teh
pogojih. Ker je bil pohod speljan
po njihovi krajevni skupnosti, je
bilo tudi nekaj skromnih poda-
tkov o poti dovolj za izvršitev
naloge. Streljanje so izvedli v glino-
kopu na Hardeku, kjer so pogoji
dovoljevali ureditev improvizira-
nega strelišča za malokalibersko
puško.
Tekmovanje je veljalo le za po-
samično konkurenco, kjer je naj-
boljše rezultate dosegel Miran Fi-
šer, drugi je bil Franc Lukner in
tretji Ivan Roškar. K dobremu za-
ključku tekmovanja so nedvomno
prispevali tudi tekmovalci, saj so
bili rezultati in tekmovalni žar na
primerni ravni, le udeležencev bi
lahko bilo več ter s tem tudi
ostrejša konkurenca.	Fi M
Merjenje azimuta je Diio niiro oprav^eno.
16. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CELJU
Obrt je nujna potreba
vsakega gospodarstva
o obrti smo zadnje čase veliko
pisali, ugotavljali, premlevali.
Vselej pa smo prišli do ugotovi-
tve, da ji posvečamo premalo po-
zornosti. Tako tudi fHjudarki, da
je potrebno drobno gospodarstvo
hitreje razvijati, niso muha eno-
dnevnica. Danes je obrt nujna
strukturna, tehnološka in eko-
nomska potreba vsakega gospo-
darstva. Kljub temu pa še vrsta
predpisov ovira njen razvoj.
Take in podobne ugotovitve pri-
hajajo sedaj na dan tudi ob 16.
mednarodnem obrtnem sejmu v
Celju, kjer se predstavlja 63 ob-
činskih obrtnih združenj, 27 obr-
tnih zadrug. Svoje dosežke pred-
stavlja blizu 3500 zasebnih obrtni-
kov. Z delom svoje proizvodnje
pa se na sejmu predstavlja tudi
družbeni del drobnega gospodar-
stva. Na sejmu sodelujejo tudi
ptujski obrtniki; predstavljajo se
prek obrtne zadruge Panorama in
obrtnega združenja.
Sejem bo zaključen 25. septem-
bra, ko bomo tudi lahko dali
obračun letošnjega sejma. Upati
je, da se bodo ob njegovih ugoto-
vitvah še kresala mnenja, pred-
vsem pa da bomo njegove ugoto-
vitve znali uporabiti v družbeni
praksi.
Stojnica ptigskih obrtnikov	mG
foto: KOSI
Velika pridobitev planincev
Ob petnajstem dnevu planincev in 90-letnici organiziranega
planinstva na Slovenskem so ob koncu prejšnjega tedna v uporabo
planincem predali obnovljeni Triglavski dom na Kredarici, res pomembno
in potrebno pridobitev za planince, ki jih je iz leta v leto več. Slovesnosti
na Kredarici in v Krmi so se udeležili tudi planinci z našega območja.
V tednu od 13. do vključno 20. septembra so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem
zabeležili eno hujšo in kar šest lažjih telesnih poškodb. Vzroki nesreč so
bili neprimerna hitrost in vinjenost. V enem primeru voznik sploh ni
vedel, da je med vožnjo podrl mopedista in odpeljal naprej. Na vozilih je
za okoli 200 tisočakov materialne škode.
PRENOVLJENE ULICE —
STAFE NAVADE!
Ptujčani smo bili veseli, ko so
nedavno tega končno le sprostili
promet <'v prenovljeni Prešernovi
ulici in Ciril Metodovem drevo-
redu. Pa smo žal ugotovili, da na
voznike sploh ne vplivajo nove
oznake na cestišču in prometni
znaki na obeh straneh. Na postaji
v Ptuju so nam povedali, da voz-
niki parkirajo ali dobesedno
vsakodnevno zaparkirajo obe
strani vozišč, neglede na pravila, ki
veljajo v cestnem prometu. Čeprav
so miličniki nalepili že precej
listkov z opozorili na prekršek, je
pesem iz dneva v dan ista. Najhuje
pa jc, da posamezniki parkirajo
tudi na prehodih za pešce (v CMD)
in ob robu vozišča, kjer je na
sredini še naprej ukrepali po zako-
nu o varnosti cestnega prometa!
S KOLESOM POD VLAK
V petek, 16. septembra ob 12.25
je kolesar Štefan Ekart neprevidno
zapeljal na železniški prehod v
treniUkih, ko je iz Ptuja proti
Pragerskem pripeljal tovorni vlak.
Prišlo je do trčenja, v katerem je
kolesar zaradi posledic umrl na
kraju nesreče.
— OM
Triglavski dom na Kredarki, v ozadju Triglav	]. k.
rnim kolesom!
Varna pot do šole in domov je
poglavitna skrb, ki jo nenehno po-
svečamo našim šolarjem. Glede na
dosedanje rezultate, smo se v vseh
sredinah, kjer skrbimo za varnost
šolske mladine, na novo šolsko leto
dobro pripravUi. V ptiTjskiobčiniso
se v akcijo za večjo varnost otrok
ob pričetku šolskega leta ajctivno
vključili člani občinskega sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu, šolniki, člani AMD, ZSAM,
postaja milice, narodna zaščita v
krajevnih skupnostih in seveda star-
ši. Svojo nalogo so opravili tudi de-
lavci komunalne službe, ki so pra-
vočasno prepleskali vse oznake na
cestiščih (zebre), skratka šoloob-
vezni otroci so do sedaj doživeli za
varno pot do šole in domov kar pre-
cej pozornosti. Kako pa naprej?
Republiški svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu je sku-
paj z zavodom za šolstvo SRS pri-
pravil programpreventivnihakcii. ki
se bodo zvrstile skozi vse šolsko le-
to. Trenutno je aktualna akcija, ki
se bo pričela prvi teden v oktobru.
njen naslov pa je ,,Z VARNIM
KOLESOM V PROMET!".
O vsebini te akcije so v sredo, 14.
septembra razpravljali na svoji seji
tudi člani komisije za prometno
vzgojo mladine, ki deluje pri občin-
skem svetu za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu. Sklenili so, da
bodo prvi teden v oktobru v vseh
šolah ptujske občine organizirali ak-
cijo tehničnih pregledov koles
šolarjev. V vsaki šoli bodo v krat-
kem ustanovili posebne komisije, ki
jih bodo sestavljali mentorji promet-
ne vzgoje, učenci ter po en član iz
AMD ali ZSAM ali pa tudi miličnik.
Komisija bo zadolžena za izvedbo
tehničnih pregledov koles. Vsa
tehnično brezhibna kolesa bodo
opremili z nalepkami ,,UREJENO
KOLO". Vsa pomanjkljivo oprem-
ljena kolesa pa bodo napotili v
bližnjo delavnico ali prodajalno z
rezervnimi deli. Ko bodo tudi ta
urejena in brezhibna, bodo njihovi
lastniki — po pregledu seveda —
prejeli nalepke urejeno kolo. Seve-
da je tudi naloga staršev, da svojim
otrokom pregledajo kolesa s kate-
rimi se podajajo na pot. Prav je, da
že sedaj — če tega niso še storili —
natančno pregledasjo kolo. Ce je
opremljeno s svetlobnimi telesi, če
delujeno zavore, če so kolesa
brezhibna, ipd. Tako bo akcija
tehničnih pregledov koles potekala
hitreje in brez zastojev, povrhu tega
pa bo pot mladih kolesarjev ne-
dvomno varnejša! M. Ozmec
Ali so vsa kolesa mladih šolarjev urejena?	^^^oto M. Ozmec)
Aktivnost ptujskih
ptičarjev
Po krajšem poletnem premoru so se prejšnji tede;i sestaU člani
ptujskega društva za varstvo in vzgojo ptic. Ravno ob pravem času, bi
lahko rekli, saj je pred njimi višek sezone, ko bodo na ocenjevalnih
razstavah pregledali kvaliteto in količino letošnjega prirasta ptic. Sicer
pa potekajo aktivnosti tega društva skozi vse leto. O tem je predsednik,
Alojz Tovornik povedal:
,,Naš program dela je zastavljen tako, da imamo dovolj dela vse
leto. Zaključili smo s tekmovanjem za prehodni pokal osnovnih šol za
najboljše krmljenje ptic v zimskem času v minuli sezoni. Pri tem so se
ponovno najbolj izkazali pionirji 0§ Franc Osojnik in Leskovec, pa tudi
ostale šole sodelujejo veliko bolje kot prejšna leta. Kristalni pokal smo
tokrat ponovno dodelili OS Franc Osojnik, ker so zares storili največ pri
krmljenju ptic v zimskem času. Ponovno pa vabimo vse šole, da se že
sedaj pripravijo na krmljenje v zimi, ki je pred nami.
Sicer pa imamo ptičarji sedaj največ dela s pripravami na društveno
razstavo ptic, ki bo od 10. do 13. novembra v Klubu mladih v Ptuju.
Istočasno pa smo se letos že četrtič zapored povezali z likovno skupino
Kluba mladih, ki bo ob razstavi ptic pripravila še razstavo likovnih
izdelkov na temo Ptica in jaz. V razpisu za likovno razstavo smo tokrat
predlagali majhne spremembe. Posameznim osnovnim šolam smo pred-
lagali, da učenci ustvarjajo na sledeče teme: prvič na plastično obliko-
vanje, drugič na risanje po opazovariju ptic in tretjič slikanje po
domišljji. Tehnike pa so lahko tempera, gvaš in akvarel. Formati pa naj
ne bi presegali 50 x 60 cm. Za najboljša likovna dela bomo tudi letos
podelili knjižne nagrade."
Kako pa ocenjujete letošnji prirast ptic ptujskih gojiteljev?
,,Po izjavah članov našega društva ugotavljam, da je letošnji prirast
ptic zelo dober in nestrpni pričakujemo razstavo, kjer bo vsak član
pokazal v kaj je vlagal svoj trud,. Vzdušje pred tekmovanjem je zelo
dobro in člani že pridno delajo nove kletke za razstavo. Poudariti
moram, da izdelujemo razstavne kletke prostovoljno in z materialom, ki
smo ga kupili iz lastnih sredstev.
Ze danes vabim na ogled razstave vse, ki so jim pri srcu okrasne
ptice. Videli bodo lahko kanarčke raznih vrst, papige, nimfe, pa tudi
zunanje ptice bodo na ogled."
Ta razstava bo verjetno spodbuda za ostala tekmovanja in ocenje-
valne razstave, ki bodo širom domovine?
,,Ta razstava pomeni za člane izbirno klubsko tekmovanje. Naj-
bolje ocenjene ptice se bodo udeležile tudi ostalih tekmovanj. Republi-
ško prvenstvo bo letos v Ilirski Bistrici. Ce bodo doseženi primerni
uspehi, se bodo naše ptice udeležile tudi državnega prvenstva, za
katerega pa še ne vemo kje in kdaj bo. Pričakujemo da se bomo tudi
letos prebili do tega vrha."	M. Ozmec
30 let ormoških
ribičev
v počastitev sedmega krajevnega praznika KS Ormož so minuli te-
den izvedli vrsto prireditev. Ena od teh je bila tudi v soboto, 17. septem-
bra, ko so člani ribiške družine Ormož razvili prapor ob 30 letnici
obstoja. Čeprav ima družina le 218 članov so ribiči dokazali po-
membnost svojega obstoja. Na svoj prapor so pripeli kar 30 trakov in
pribili 170 žebljičkov. Posamezniki in družina pa so od ribiške zveze
Slovenije prejeli vrsto priznanj. RD Ormož ima posebne zasluge pri
razvoju medrepubliških odnosov, saj že dalj časa sodeluje z varaždin-
skimi ribiči, v soboto pa so podpisali z njimi tudi listino o pobratenju.
Naj ob koncu dodamo, da ima tudi ptujska ribiška družina z ormoškimi
ribiči dobre odnose in da jih bo prav gotovo gojila še naprej. — OM
Rodile so:
Angela Grnjak, Lahonci 109 —
Danijela; Dragica Adam, Planjsko
15 — Metko; Pavla Pintarič,
Drakšl 25 — deklico; Frančiška
Muršec, Biš 48 — Andreja; Ivanka
Benko, Libanja 22 — Branka;
Angela Znidarko, Lešje 7/a — de-
čka; Elizabeta Mlinarič, Kukova 18
—	deklico; Amalija Svenšek, Pre-
šernova 32 — deklico; Katarina
Prevoljšek, Kočicae 72 — dečka;
Vera Miholič, Stročja vas 26,
Ljutomer — Andreja; Marija Jus,
Sestrže 88 — Sonjo; Slavica Cuček,
Biš 32 — Gorazda; Dragica Luk-
man, Kog 73 — Mateja; Marija
Planinšek, Pleterje 23 — Tanjo;
Terezija Nedeljko, Hlaponci 6 —
deklico; Albina Topolovec, Apače
19 — Denisa; Ida Križaj, Mezgovci
n. h. — deklico; Veronika Pajek,
Dolga lesa 4 — deklico; Helena
Popušek, Tiha pot 4 — Katjo;
Marta Golob, Zupetinci 8 — dekli-
co; Majda Sok, Bukovci 92 —
Barbaro; Jožefa Jelen, Sedlašek 86
—	deklico; Frančiška Zajšek, Ptuj-
ska gora l/a — dečka; Stanka
Štumberger, Gajevci 25/a — Sabi-
no; Marta Nedeljko, Savci 4 —
Vesno; Marjana Jaušovec, Brani-
slavci 4 — Gor dano; Marija
Krajnc, Crtkova 7 — dečka;
Elizabeta Crešnik, Spuhlja 119 —
deklico; Lidija Bauman, Kicar 78
—	Andrejo; Slavica Brumen,
Zamušani 28 — dečka; Nevenka
Bedžuh, Prešernova 15 — Erika;
Jožica Pauko, Jiršovci 47 — dekli-
co; Danica Kurež, Podlehnik 6/a
— Jano.
Poroke:
Srečko Steiner, Gerečja vas 35 in
Ljudmila Premužič, Lancova vas
29; Dušan Seničar, Ul. B? Kraigher-
ja 34 in Irena Vuk, Ul. B.
Kraigherja 34; Toni Pernat, Zupe-
čja vas 1/b in Marta Bauman, Lov-
renc na Dr. polju 91;.
Umrli so:
Franc Herga, Ormož, Dobravska
2, roj. 1924, umrl 12. sept. 1983;
Maksimiljan Serdinšek, Breg 1,
roj. 1916, umrl 12. sept. 1983;
Stanko Repič, Zagorci 85, roj.
1919, umrl 12. sept. 1983; Franc
Krajnc, Korenjak 26, roj. 1925,
umrl 13. sept. 1983; Jožefa Vido-
vič, Repišče 13, roj. 1926, umrla
14. sept. 1983; Siniša Kopajtič,
Dom upokojencev Ptuj, roj. 1916,
umrl 15. sept. 1983; Anton Potoč-
nik, Potrčeva 50/a, roj. 1931, umrl
14. septembra 1983; Ana Pernat,
Morje 124; roj. 1935, umrla 18.
septembra 1983; Anton Drevenšek,
Soviče 19, roj. 1901, umrl 18. sept.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radij-
sko dejavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki
ga sestavljajo vsi novinarji zavoda,
direktor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERSEK, tehnični ure-
dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji:
Jože Bračič, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin
Ozmec in Marjan Šneberger. Ure-
dništvo in uprava Radio-Tednik,
telefoni062)771-261 in 7.71-226.
Celoietna naročpjoa znaša 450 di-
narjev, _ za tujino 1.125 dinar-
jev. Žiro račun SDK Ruj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in stori-
tev v prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov.	*