PRIMORSKI DNEVNIK Poštnima plačana v gotovimi Abb. postal« I gruippo Cena 35 lir Leto XIX. St. 128 (5503) TRST, petek 31. maja 1963 TUDI VČERAJ JE IMEL MORO LE »TEHNIČNE» RAZGOVORE Danes sestanek s predstavniki KD, PSDI in PRI Lombardi: KD pripravlja nezajamčene obljube Veliko zborovanje kmetijskih delavcev včeraj v Rimu Zaključek simpozija o deželah v Florenci - Neki finančni uradnik obtožen, da je pokradel 23 milijonov lir Priprave za proslavo letošnjega praznika republike RIM, 30. — Aldo Moro, ki sestavlja od prejšnje sobote novo vlado in ki je včeraj dobil — kot trdijo opazovalci — od vodstva obeh demokristjanskih parlamentarnih skupin «pro-?te rake«, je tudi danes nadaljeval «tehnične» razgovore. Sprejel je predsednika glavnega od- bora KD sen. Piccionija, pred-*ednika obeh parlamentarnih ekupin KD Gavo in Zaccagnini-Je, podtajnike KD Salizzonija, Scaglio in Forlanija ter nekatere strokovnjake. Jutri pa bo Moro imel prvi «kolegialni se-Manek« z delegacijami demo-kristjanske, socialdemokratske J|l republikanske stranke, v soboto pa se bo kolegialni sesta-nek razširil še na socialiste. Tudi danes se je nadaljevala razprava na sestanku pripadnikov Avtonomistične struje PSj ter se “» nadaljevala tudi jutri, ko se Pričakuje Nennijev zaključni go-v0r. Na tem sestanku se ne raz-Previja samo o predkongresnih Pripravah stranke, temveč predvsem o sedanjih pogajanjih za sestavo nove vlade. Sodeč po včerajšnjih in današnjih posegih v razpravo, kaže, da socialistični prvaki niso preveč zadovoljni s pro. pamskimi pogoji, ki jih postavka Moro. Tako je Lombardi daješ med drugim poudaril, da «na žalost obveznosti, ki jih KO da-Pes pripravlja, da jih bo prevrela, so precej nejasne in prav P'č zajamčene, kar sili PSI, da se trdno drži svojih zahtev. Med temi je zlasti zahteva glede dežel, ?i ne sme biti podrejena nika-Jršnim pogojem ali protiuslugi. “ežele morajo biti ustanovljene, jako kot je obljubila že Fanfani-jeva vlada ob svoji ustanovitvi. Ustanovitev dežel ne sme biti Podvržena nobeni obvezi zlasti Slede večine v bodočih deželnih »tlborih, obvezi, ki jo bo moral kongres zavrniti in prepustiti odločitev glede tega samostojni pre-Šoji v interesu delavstva«. ' Poslanec Palleschi je med dru-Sim dejal, da je sicer «frontizem •Prtev, toda njegovo truplo še ni )okopano», ter dodal, da socialisti ne morejo nikoli izstopiti iz ~G-IL, čeprav je pripomnil, da yyIL še vedno ni taka organiza-51!®. kakršno je hotel in želel pokojni Di Vittorio. Poslanec Lezzi P* je dejal, da je največja ovira, *t sedaj obstaja, vprašanje vstopa socialistov v vlado; prav to 'jPrašanje bo m,oral rešiti julijski kongres PSI v Rimu. Glavni ured-P*k «Avanti!», poslanec Pierraci-??! je rekel med drugim, da so-jPslisti nikakor niso pripravljeni Podpreti kakršno koli vlado in 'Opuščati centrističnim težnjam. *Ce obstajata ta program in polifona volja, da se obnovijo struk-tPre države, da se uresničijo gospodarske in socialne reforme 'Predvsem dežele, agrarni zakoni, načrtovanje itd.), je jasno, da bo-socialisti vlado podpirali; če Pa vsega tega ne bo, potem je “testo socialistov v opoziciji.« Mia. J.1 Poslanec Giolitti pa je pouda- zlasti, da socialisti ne smejo Popuščati glede vprašanja načrtovanja, v katerega okvir spadajo dežele in ustanove za razvoj kmetijstva. Medtem pa se na Siciliji bližji 'hsku volilna kampanja za dežel-Pe Volitve, ki bodo 9. junija. Za-:? so se številni prvaki vseh "frank preselili v razna sicilska mesta, kjer se trudijo po zboro-jknjjh prepričevati volivce. Zla-j > se vodi ostra borba med KD I1} KRI, ki sta najmočnejši stran-?!■ Po zadnjih deželnih volitvah, 51. so bile 7. julija 1959, je bil Kjelni svet takole sestavljen: 34 deželnih poslancev, KPI PSI 11, MSI 9, krščanski social-£* 9, monarhisti 3, liberalci 2 in fSUl 1. Krščanska demokracija * poslužuje tudi nedovoljenih “rodstev in njeni oblastniki so Prepovedali govornikom govoriti P° radiu o najnovejših škandalih 1 'Mastrello, Federconsorzi, z ba- nanami itd. Radijska cenzura je cenzurirala celo govore Pajette in Anne Grasso. Danes je prišla na dan že zopet nova afera: sodišču so prijavili Carla Ferrinija, starega 56 let, funkcionarja pri finančnem ravnateljstvu v Mestrah pod obtož-bo, da je odgovoren za primanjkljaj, ki znaša 32 milijonov, kakor tudi za prikrivanje in za prevaro ter za ponarejanje dokumentov. Obtoženec ni aretiran in je novinarjem izjavil, da on ni o-kradel države, temveč da je prevaral le zasebnike. »Primanjkljaj, ki sem si ga prisvojil — je dejal Ferrini novinarjem — poleg denarja, ki je bil zaplenjen, znaša samo 5 milijonov, ne pa 15, kot je bilo rečeno.« V Rimu je Jjilo danes veliko zborovanje kmetijskih delavcev in kmetov, ki so ga organizirale CGiL, Kmečka zveza, Federbrac-cianti in Federmezzadri ter Zveza kmečkih zadrug. Prvi je govo. ril podpredsednik Kmečke zveze Veronesi, za njim pa glavni taj. nik CGIL Novella. Zahtevala sta naglo rešitev najbolj perečih vpra. sanj kmetijstva, zlasti pa agrarno reformo, s tem da se dodeli zemlja tistim, ki jo obdelujejo, da se kreditirajo z javnim kapitalom kmečka posestva, da se zboljša socialno življenje itd. Podobno zborovanje je bilo tudi v Bariju, kjer je govoril poslanec Magnani, generalni tajnik Federbraccianti. V Florenci se je zaključil danes mednarodni simpozij za deželna vprašanja z zaključnim govo. rom prof. Maragninija, ki je med drugim dejal, da je bil smoter simpozija dosežen, in sicer: da se primerjajo mnenja glede vprašanja dežel v Italiji. Predsednik republike se bo u-deležil vojaške parade, ki bo v nedeljo 2. junija na Dan republike v Rimu. Za vojaško paradov ostalih mestih je dal ustrezna navodila obrambni minister. Po zaključku dela mešane itali-jansko-bolgarske komisije so danes podpisali v Rimu protokol o izmenjavi med obema državama za leto 1963. Papežu je bolje VATIKAN, 30, — Dr. Casimirri, predstavnik urada za tisk v Vatikanu, je nocoj izjavil: »Zboljšanje papeževega zdravja se nadaljuje ob splošnih zdravstveni^ po. gojih bolnika.* Ob J8.30 je papeža Janeza XXIII. obiskal zdravnik prof. Piero Mazzoni. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano!) p* je danes objavilo vest, da- je bilo moč «ugotoviti že včeraj znake zboljšanja papeževega zdravstvenega stanja, ker je krvavitev prenehala« in da se je «tudi splošno zdravstveno stanje v precejšnji meri popravilo«. Papežev nad-zdravnik prof. Gasbarrini je danes ob 13.55 odpotoval z vlakom v Chiasso. Pred odhodom je na postaji Termini izjavil, da so toč-ne vesti o prenehanju krvavitve, toda papež včeraj ni poslušal nasvetov treh zdravnikov in je za nekaj minut vstal s postelje. «Je pač človek, ki nikakor ne mara slediti zdravniškim nasvetom,« je dejal prof. Gasbarrini. Na vpraša, nje novinarjev, kdaj se bo zopet vrnil v Rim, je odgovoril, da če bo papeževo zdravje zadovoljivo, 'se ne bo vrnil kmalu, ker običaj, no obišče papeža enkrat mesečno. Ulbricht o mirovni pogodbi BERLIN. 30. — Predsednik ko-munistične stranke Vzhodne Nem. čije Walter Ulbricht je izjavil, da je sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo sedaj postranske važno-sti. Ulbricht je govoril na kongresu komunistične mladine v vzhodnem Berlinu. Poudaril je, da je oboroževalna tekma poglavitno vprašanje, ki ga je treba rešiti, in da se mirovna pogodba z Nemčijo ne bo mogla podpisati, dokler ne pride do sporazuma med velesilami o razorožitvi. Prvi obisk italijanskih književnikov v Jugoslaviji BEOGRAD, 30. — Jutri prispejo v Jugoslavijo kot gostje Zveze društev književnikov Jugoslavije in Zvezne komisije za odnose z inozemstvom na uraden obisk italijanski književniki, katerih delegacijo sestavljajo pisatelji: Ciancarlo Vigorelli, generalni tajnik Skupnosti evropskih književnikov in glavni urednik revije «Europa lettera-ria« Libero Biggiaretti, Luigi Vicari in Giuseppe Dessi. To je prvi obisk italijanskih književnikov Jugoslaviji, s katerim italijanski gostje vračajo obisk delegacije jugoslovanskih književnikov, ki je pred meseci obiskala Rim, Florenco in Milan in ki jo je vodil slovenski primorski pisatelj Ciril Kosmač. Delegacija italijanskih književnikov bo obiskala v Jugoslaviji več mest, med katerimi tudi Reko. STOCKHOLM, 30. — Do sedaj so na Švedskem ugotovili 17 primerov črnih koz. Zadnji, ki je obolel, je oče 19-letnega mladeniča, ki je umrl pred dvema dnevoma, in ki je tretja žrtev te bolezni. Danes odgovor ZDA in Anglije Hruščovu glede prekinitve jedrskih poskusov Pred pobudo Belgije in drugih majhnih držav za neatomsko področje v srednji Evropi ■ Norveška ne bo dovolila atomskega orožja na svojem ozemlju LONDON, 30. — Mac Millan je izjavil v spodnji zbornici, da bodo verjetno jutri izročili Hruščovu angleško-ameriSki odgo- vor na njegovo zadnje pismo poskusov. Mac Millan je to izjavil v odgovoru na vprašanje laburističnega poslanca Hendersona, ki je vprašal, ali sta on in Kennedy sporočila Hruščovu nove predloge. Mac Millan ni povedal vsebine odgovora, vendar pa je dal razumeti, da ZDA in Velika Britanija ne mislita na noben enostran. ski moratorij, in je pripomnil. »Bolje je priti do splošne prepovedi jedrskih poskusov s sporazumom.« Mac Millan je dalje izjavil, da do sedaj nima v načrtu nobenega sestanka z de Gaullom. Norveški zunanji minister Lange je izjavil, da ni nobene spremembe v norveški politiki glede jedrskega orožja. Norveška na-sprotuje, da bi na norveškem o-zemlju bilo atomsko orožje. Norveška vojska ne bo opremljena z jedrskim orožjem in na norveškem ozemlju ne bo zalog tega orožja ali pa atomskih konic. Zatem je Lange izjavil, da bo treba o predlogu finskega pred- v zvezi s prekinitvijo jedrskih sednika Kekkonena, naj bi skandinavske države postale brezatom-sko področje, še razpravljati, in da do sedaj ni norveška vlada sprejela glede tega nobene odločitve. Predsednik belgijskega senata Paul Struye je izrazil upanje, da bo Belgija sporazumno z majhnimi evropskimi državami dala pobudo za ustanovitev neatomskega področja v srednji Evropi. Struye je poudaril, da bi ta u-krep skupno s prepovedjo jedrskih poskusov lahko pripeljal do pomiritve. MOSKVA. 30. — Predsednik a. meriške komisije za atomsko e-nergijo G!-nn Seaborg je na ti-skovni konferenci v Moskvi izja-vil, da se sovjetsko-ameriško sode. lovanje za miroljubno uporabljanje atomske energije ugodno razvija. Seaborg. ki je 21. t.m. podpisal novi sovjetsko-ameriški sporazum iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiMiuniiniiiiiiii>iiiHHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuuiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuintiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiNiiiiN»«imiia Protestne aktije ameriških tračev za dobi vajo vedno vetji razmah Prvi znaki popuščanja rasistov - Kennedy bo moral na volitvah prihodnjega leta izbirati med črnci in južnimi konservativci W'ASHINGTON, 30. — Ameriški črnci nadaljujejo protestne demonstracije proti rasni diskriminaciji in zahtevajo spoštovanje zvezne ustave, ki določa enakopravnost za vse državljane. Ponekod se že opažajo prvi znaki popuščanja rasistov. V Charlotte v Severni Karolini je pet velikih hotelov odprlo svoje restavracije in sobe tudi za črnce. Na pobudo župana se je ustanovila mešana komisija belcev in črncev. Sporazumeli so se, da bodo omenjeni hoteli napravili tridnevni poskus rasne integracije ob udeležbi izbranih skupin. V tem me§tu je bilo več demonstracij črncev. Nedavno so črnci napovedali množične demonstracije, če se ne bo v javnih lokalih ukinila rasna diskriminacija. V Lexingtonu v državi Kentu-cky so voditelji tamkajšnje univerze sporočili, da pri izbiranju atletskih moštev ne bodo več razlikovali med črnci in belci. Uni-verza države Kentucky je s tem postala prva univerza na jugu ZDA, ki ukinja rasno diskrimina. cijo pri sestavljanju moštev za atletiko. V številnih mestih na jugu- se nadaljujejo protirasistične demonstracije. Y Jacksonu v državi Mis. stssippi se dan za dnem ponav-IJajo demonstracije črncev. Poli-cija je včeraj aretirala 19 črnskih študentov, ki so vstopili v restavracije, ki so določene samo za belce. Segni na mednarodnem sejmu v Padovi PADOVA, 30. — Predsednik republike Segni je prispel danes v Padovo in najprej prisostvoval otvoritvi zdravniškega psiho-peda-goškega centra, ki lahko sprejme 90 otrok. Center ima nalogo proučevati, postavljati diagnoze in, če je mogoče, tudi zdraviti psihično bolne otroke. Center sestoji iz posvetovalnice, opazovalnice, internata s šolo ter iz psihiatričnega oddelka. Nato se je Segni udeležil svečane otvoritve 41. mednarodnega sejma, ki je bil organiziran prvič leta 1919. Sejemski prostor zavze. ma 110.000 kv. m in na njem razstavlja 3350 razstavljavcev iz 45 držav z naslednjih področij: javno in zasebno stavbeništvo, kme-tijstvo, kmetijski stroji, mehanič-na industrija, pohištvo za stanovanja in urade itd. Na otvoritvi je prvi govoril padovski župan, v imenu vlade pa minister Gui. Po^ ogledu sejma sta se poglavar države in njegova soproga Laura z beneškega letališča vrnila z le-talom v Rim ob 18.40. Prva skupina jugoslovanskih izseljencev je prispela iz ZDA na dvomesečni obisk v domovino. Na blišču Plešo v Zagrebu so jih sprejeli predstavniki Izseljeniške matice in književnik Tone Seliškar. Slika kaže skupino izseljencev pred zagrebškim letališčem V Kaliforniji je danes v teku velik »pohod svobode«. Na tisoče črncev koraka proti prestolnici te države. Velika demonstracija črncev je bila tudi v mestu Baton Rouge v Luisiani, kjer je guverner poslal proti demonstrantom vojake. Na Floridi je veliko število belcev in črncev demonstriralo pred nekim gledališčem, ki je določeno samo za belce. Po mnenju političnih opazo’ aL cev so črnci v ZDA s svojimi številnimi odločnimi demonstracijami v vsej državi zavrnili postopno uveljavljanje njihovih pravic, ki jih ustava in zakoni priznavajo. Kakor je v tem tednu priznalo tudi vrhovno sodišče, ni dopustno, da bi se uveljavljanje teh pravic, ki je v tolikšni zakasnitvi, se dalje zavlačevalo. «Washington Post« piše, da bi utegnilo s tem v zvezi priti do najhujše državne krize po depresiji leta 1929. Kennedy, ki se bo za volitve v prihodnjem letu moral odločiti in zavzeti stališče med črnci in južnimi konservativci, pripravlja te dni s svojimi pravnimi svetovalci zakon, ki ga misli predložiti kongresu in ki bo določal integracijo v vseh trgovskih podjetjih. Čeprav so časoipisi že objavili šte. vilne podrobnosti tega zakona, vendar njegova dokončna vsebina še ni znana. Govori se tudi, da namerava Kennedy govoriti po televiziji in v kongresu v prid integracije ter navezati številne stike z gospodarskimi predstavniki na jugu. Kennedyjeva akcija bo vsekakor pripeljala do temeljitih sprememb v politični strukturi ZDA. Demokratska stranka bo precej zgubila na rasističnem jugu ki tej stranki sledi že eno stoletje samo zaradi tega, ker je bil Abraham Lincoln, ki je osvobodil sužnje, republikanec. y zameno bo Kennedyjeva stranka pridobila črnske množice. Kongres SFIO PARIZ, 30, — Danes se je začel v Issy les Molineaux 54. kongres francoske socialistične stranke. Na kongresu bodo razpravljali o perečih vprašanjih orientaoije in taktike stranke. Osnovno vprašanje je določitev strankinih koncepcij o strukturi francoskih institucij ter o mestu socialistov v francoskem političnem življenju. Iz materialov, ki so jih objavili pred kongresom, je razvidno, da so v stranki nesoglasja o alternativi ((predsedniški ali parlamentarni sistem«, kot tudi o drugih vprašanjih, ki se tičejo delovanja SFIO v bližnji prihodnosti. Takoj od začetka so po kratki debati soglasno sklenili, da črtajo z dnevnega reda debato o strukturi francoskih institucij. Zadevo bo še nadalje proučevala posebna komisija ob upoštevanju teženj, ki so prišle do izraza med predkongresnimi diskusijami. Francoski socialisti 2eftjo postati sila, okrog katere bi se zbirali vsi elementi francoskega družbenega in političnega življenja, ki težijo po ustvaritvi socialistične družbe. Toda, razen nekaj načelnih postavk, vodstvo stranke ni preciziralo osnove za takšno zbiranje. K temu je precej prispevalo to, da so francoski socialisti, oziroma vodstvo stranke, še vedno neodločni glede značaja odnosov in sodelovanja s KP Francije. Na kongresu se bodo morali delegati jasno izreči ne samo o pozivu za sodelovanje, ki ga je KPF poslala socialistom, ampak predvsem o koncepcijah stranke glede tega sodelovanja, v čemer so razlike v vodstvu. V kongresnih materialih je poudarjeno, da morajo problem odnosov med SFIO in KPF «razčistiti». Nesoglasja glede tega so povzročila tudi ostavko glavnega urednika glasila stranke »Le Populai-re» Naegelena. Na njegovo mesto bo prišel Gerard Jaquet. Mollet je vztrajal, da mora «Le Popu- laire« biti izključno glasilo SFIO, Naegelen pa je poudarjal, da morajo biti stolpci lista odprti tudi za tiste, ki na levi «niso so-cialisti«. «Vojna piščancev» BRUSELJ, 30. — Ministri za kmetijstvo šestih držav evropske gospodarske skupnosti so danes sklenili zvišati carino na uvoz piščancev v države te skupnosti. S to odločitvijo prihaja znova v ospredje tako imenovana »vojna piščancev«, ki je izzvala spor med ZDA in državami skupnega tržišča. Tako od znotraj kakor od zunaj tega tržišča si skušajo uvozniki pridobiti tržišče 170 milijonov potrošnikov. Glavno prizorišče te «bitke» je Zahodna Nemčija, kjer se je v zadnjem času potrošnja piščancev izredno povečala. ZDA so uspele priti na prvo mesto med uvozniki piščancev v države skupnega tržišča. Toda stvari so se nenadoma zapletle lanskega avgusta, ko so stopile v veljavo določbe skupne kmetijske politike. Ameriški uvoz je naglo padal' in še vedno pada. ZDA so protestirale proti temu »protekcionizmu« in so zahtevale večjo liberalizacijo. Komisija skupnega tržišča je predlagala ministrom, naj bi nekoliko znižali carino na uvoz v prid ameriških piščancev, toda po. kazalo se je, da ZDA in druge države proizvajalke prodajajo piščance po vedno nižjih cenah. Zato so ministri šestih držav zvišali uvozno carino. V krogih ameriškega stalnega predstavništva pri skupnem tržišču izjavljajo, da so presenečeni nad današnjim sklepom sveta ministrov šestih, ker so pričakovali prav nasproten ukrep, t.j. preferenčne tarife za ameriške piščance pred piščanci, ki jih uvažajo iz Danske, Izraela, Poljske in drugih držav. S tem v zvezi se omenjajo včerajšnje izjave ameriškega ministra za kmetijstvo Freemana, ki je poudaril da bo odločitev s tem v zvezi veljala za preizkusni kamen za prihodnji ameriški kmetijski uvoz v države skupnega tržišča. Na drugi strani pa se opaža vedno večja proizvodnja piščancev v državah skupnega tržišča. V teh državah so lani potrošili 600 milijonov piščancev; od teh je bilo 530 milijonov domačih. Za letos predvidevajo izvedenci, da se bo uvoz iz drugih držav še zmanjšal. Zato so kmetijske oblasti skupnega tržišča že zaskrbljene, ker računajo, da bodo čez nekaj let piščanci spadali med kmetijske presežke, ki jih bo težko raz-pečati. KAIRO, 30. — List «Al Ahram« javlja, da je predsednik Kennedy poslal včeraj pismo Naserju. Vsebina pisma ni znana. Ameriški policaj peha pred seboj okrvavljenega črnca, ki so ga padli rasisti iiiimiiiiiiitMMiiiiiiiiiMiiiiimniniiiaiii A ref za nadaljnje napore za arabsko federacijo Jutri pride v Kairo jemenski predsednik Salal BEJRUT, 30. — Predsednik iraške vlade Aref je izjavil dopisniku libanonskega lista «Daily Star«, da ima Irak še vedno namen ustanoviti zvezo z Egiptom in Sirijo kljub nedavnemu poskusu državnega udara v Iraku. Aref je dodal, da je zaradi tega neuspelega poskusa državnega udara odpovedal svoj obisk v Kairu, ki je bil do. ločen za 27. maja. »Na vsak način, je dodal Aref, bom nadaljeval napore, da se zadelajo razpoke, ki so nastale v arabski enotnosti, in da se uničijo vsi hinavci, ki skušajo spodkopati arabske smotre«. V soboto bo prišel na uraden obisk v Kairo predsednik jemenske republike maršal Salal. Po mnenju političnih krogov bo imel ta obisk spričo sedanjih medarab-skih odnosov poseben pomen. Zaradi objektivnih težav v odnosih s Sirijo in Irakom naj bi obisk jemenskega predsednika poudaril pomen tesnejšega, sicer neformalnega, zato pa realnega povezovanja osvobojenih arabskih držav. Pričakujejo, da se bodo v razgovorih dotaknili položaja v Jemenu, po okrepitvi oblasti in po sporazumu ZAR-Jemen-Saudova Arabija. Govorili bodo tudi o notranjem razvoju Jemena, o njegovi upravi, vojski in njegovem gospodarstvu. ZAR zavzema glede tega posebno mesto in vlogo zaradi vojaške, gospodarske in upravne pomoči, ki jo je nudila Jemenu. Podpredsednik Iraške vlade Sa-leh Al Sadi, ki je glavni tajnik iraške stranke Baas, je izjavil, da bi prej privolili v odložitev pogajanj o arabski enotnosti, kakor pa bi dovolil razpustitev stranke Baas. Al Sadi je poudaril, da je stranka Baas orodje za razvoj arabskega političnega unionističnega in socialnega napredka. Dalje je Al Sadi, ki Je sodeloval skoraj na vseh sestankih aprila v Kairu, ki so se nanašali na ustanovitev arabske federacije, pozitivno ocenil ta pogajanja in je izjavil, da so v Iraku pripravljeni na sodelovanje. Izrazil Je upanje, da bo ta pripravljenost trajala, dokler ne bo prišlo do uresničenja federacije. •iiiaiiiiiiitiiiiiiiiMJiitiiiiiiitiiiiii>«minii>t«ii«iiiiiiii»iiiiitiat«i#iviHniiiiiiiiiit«iiiiit«ilMiiNiv«i«Kiiii B0LJUNEC predvaja danes 31. t.m. ob 20. uri Cinemascope barvni film: LA RIV0LTA DEGLISCHIAVI (UPOR SUŽNJEV) Igrajo: Rhonda Fleming, Lang Jeffries, Darlo Moreno, Ettore Mamil, OMno Cervi in drugi. GLASBENA MATICA V ponedeljek 3. junija 1963 ob 20.30 uri v AVDITORIJU ZAKLJUČNI NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE Sodelujejo: Solisti, zbor harmonik, mladinska pevska zbora šole Glasbene Matice ter Prosvetnega društva Prosek-Kontovel ter pevski duet Ljuba Berce-Košuta in Marta Verk. Pri klavirju: Erminij Ambrozet. Dirigenta: Svetko Grgič in Ignacij Ota. Vabila so na razpolago od petka dalje v Tržaški knjigarni ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane Slovensko gledališče v Trstu V soboto, 1. junija ob 21. uri in v nedeljo, 2. junija ob 18. uri v Avditoriju v TRSTU Josip Tavčar V HONOLULU Uprava SG vljudno vabi prebivalce okoliških vasi, ki nimajo primernih dvoran, da si ogledajo to zanimivo Tavčarjevo noviteto, ki je doživela že na krstni predstavi tako navdušen sprejem. Prodaja vstopnic: v Tržaški knjigarni, Ul. S. Francesco 20; v trgovini Bandi v Dolini; v trgovini Drago Žerjal v Bo-ljuncu; v trgovini Mirko Hrvatič v Borštu; v gostilni pri Društvu v Ricmanjih; v trafiki Križmančič v Bazovici; v trgovini Silvan Grgič v Padri-čah ter pri Angeli Pečar v Lonjerju. Eno uro pred pričetkom predstave prodaja vstopnic pri blagajni Avditorija V torek, 4. junija ob 20.30 V kino dvorani v SKEDNJU Josip Tavčar V HONOLULU Prepovedano mladini pod 18. letom! Otvoritev umetniške likovne razstave SLOVENSKIH TRŽAŠKIH SLIKARJEV NA OPČINAH pod okriljem prosvetnega društva «Opčine« bo jutri, v soboto 1. junija ob 20. url v Prosvetnem domu. J Gledališča GLEDALIŠČE VEHD1 V soboto ob 21. url bo zadnji sli* fonlčni koncert tržaškega filihan«0 ničnega orkestra poj vodstvom Efr* ma Kurtza ln s sodelovanjem fl»v tisbke Elalne Shaffer. Program ob®* ga skladbe Beethovna, Mozarta ** Schuberta. Pri blagajni gledališča se nadalje prodaja vstopnic. Ed*»‘ Nazionale 15.30 «1 plahi di VVallace«. Kriminalke. Arcobaleno 16.00 »FBI Cape Can*v<' ral« Jack KeWy, Ray Danton. Fenlc« 16.00 «11 cotliare dl ferro« AP diie Munphy, Charles Drake Excelstor 15.30 «11 giorno e 1’otv Simone Signoret., Grattaclelo 16.00 «L'ls0 politični logiki danes zahteval miroljubno sodelovanje, an-iikoionializem, solrdariost in med-Jobojno pomoč brez pristopanja • kateremu *i bodi bloku. Proces pomirjenja in zbliževa- *J* med afriškimi deželami se začel a to konferenco. V res-*ješka, Poljska, Švedska, Svi-® »n ZDA. Le-te razstavljajo kar je najnovejšega na raz-,, področjih življenja in dela Dorah, naj si bo po socialni, gozdarski, športni ali turistični w«ti. i Organizirana je bila razstava H *uezt s samo stoletnico CA1, ada(je razstava o italijanskih [ar*kih vojaških enotah (ki so j® Prostem zgradile uporabljivo J®**farsko progo iz plastike in ,® Pežbališče za plezanje), med-(“mpdna razstava žičnic, kakor I, di razstava sredstev za zimski *«oz, razstava tipične alpske .bite ekture, športne opreme, raz-. izdel- i.laUa tipičnih obrtniških j.d. alpske flore in favne, gor-in °a znanstvenega, tehničnega Propagandnega tiska, j °azstava bo odprta do 9. juni-<(.' ^ istem času se bo vršilo tu-, mednarodno zborovanje o go-|.°darstuu gorskih področij, da-fu Proslava nacionalnega dne (j dic, zborovanje svetov gorskih »tk’ riacionalni kongres gor-Jm vodnikov in še vrsta drugih “di/estacij. ne predstavljala velikanskega prispevka k stabilizaciji razmer tako v prid kontinenta samega kot tudi ostalega sveta nasploh. Težko bi bilo moč to drugače razumeti — je bil prvi skromni komentar, ki ga je bilo po podpisu listine čuti v konferenčni dvorani. Afriške dežele — tolmačijo krogi okrog konference — imajo danes izključni interes, da se gospodarsko in družbeno razvijajo ter so zato njihove težnje predvsem vezane na takšne odločitve, ki takšnim njihovim ciljem najbolje ustrezajo. To predstavlja mednarodni! dolg Afrike v odnosih na samem kontinentu in v odnosih do sveta nasploh. Vsi oni, ki tega ne morejo razumeti, bodo morali, kot je rečeno v komentarju, izbirati med prijateljstvom afri- ških narodov in prakso podpiranja protiafriških tendenc. Prevedeno v mednarodni jezik, to, razumljivo, pomeni odpor proti tujemu vplivu, naj si bo, da se ta vpliv izvaja v obliki gospodarskega izkoriščanja ali vojaškega pritiska. To je tudi v popolnem skladu z načeli, ki so že bila formulirana in sprejeta v Bandungu, Beogradu in Kairu. Afriške dežele so v svojih u-radnih dokumentih vedno in nedvoumno podpirale Organizacijo združenih narodov. Čeprav ta svetovna organizacija ne izraža v polnosti značaja in pomena, ki ga afriške dežele imajo pri reševanju svetovnih problemov, in navzlic temu, da njeni organi niso sestavljeni v skladu s številčno močjo in dosedanjim pri- spevkom neodvisnih afriških de-, žel k mirnemu sodelovanju na svetu, imajo dežele Afrike popolno zaupanje vanjo. V krogih delegacij dežel, ki so se konference v Adis Abebi udeležile, menijo, da bo ta konferenca prispevala tudi k temu, da bo prišlo do močnejše uveljavitve afriške politike na svetovnem političnem prizorišču v korist miru in za zmago ničel, ki so s sprejetjem listine postala vseafriška. To je šele začetek, konferenca predstavlja, kot že poudarjeno, prvo, toda dovolj trdno in realno osnovo za nadaljnjo graditev stavbe, ki bo, upajmo, v najkrajšem času lahko predstav, ljala pravcati spomenik neodvisnim afriškim deželam v povsem osvobojeni Afriki. '■m « C »LASU« 6. »»I K A. ITI A \V 7: Bcstra točeno c | It" ft;./ Internationale tttura Ocl HanctuUo Km Včeraj smo poročali, da je Mariza Škrk iz Nabrežine na 7. mednarodni razstavi otroških risb prejela kar dve zlati kolajni. Na gornji sliki zlata kolajna, prva nagrada za kategorijo 7- let; spodaj zlata kolajna — prva absolutna nagrada «ex tempore«; na sliki levo — diploma, ki jo je prejela mala Mariza kot prvonagrajena. MkjKtoto oirolimiT. S-IU-vk . mUuLVU«. «> Po spustu so se skoraj vsi zd>“. žili in šele v zadnjih 15 km, so strmo vodili do cilja, se je vn«‘ la borba za prvo mesto. Polago#8 so vsi zaostajali in na čelu so 68 znašli Taccone, Adorni in Bal#8' mion. Pet km pred LeukerbadoS* je bjlo te gotovo, da Je Bal#8' mion pobral roza majico Ron<® nijii, ki je precej zaostal. To * kasneje potrdili tudi na cilju, mor je še včerajšnji leader priv®*8 1’22" kasneje. Vrstni red na cilju 12. etsp8 Biella — Leukerbad (214 km) ) bil naslednji: 1. Taccone 6 ur 18’19'’, povpf®8’ na hitrost 33,940. 2. Adorni 3. Zancanaro 4. De Rosso 5. Balmamion 6. Brugnami z zaost. r22”, 7. C®*' lesi, 8. Ronchini, 9. Partesotti, % Fontona, 11. Poggiali 1’55”, 12. G*°‘ za 2’19”, 13. Battistini, 14. MoS«)> 15. Benedetti 2’39”, 16. Massig##* 1 17. Baldini, 18. Cribiori 2’45”, 1S' Moresi, 20. Martinato, itd. SPLOŠNA lestvica 1. BALMAMION 68.28T’ 2. Zancanaro z zaost. 4” 3. De Rosso 17” 4. Ronchini 53” 5. Brugnami 2’7” H. Adorni 3’28” 7. Carlesi 4’1” 8. Massignan 5’43” 9. Cribriori 6’13” 10. Bono 10’27” 11. Battistini 10’44”, 12. Tacc<#/ 11’13”, 13. Chiappano 11’38”, ‘,, Fontana 1G’7”, 15. Pantbianco 16’y ' 16. Fontona, 17. Mealli, 18. Co#er no, 19. Panicelli, 20. Casati, itd- LESTVICA GORSKE NAGRAD1, 1. Taccone 110 točk 2. Zancanaro 100 3. Ceppi 40 4. Moser, Bitossi, Adorni 30 7. Alomar, .Fontona 20. MILKO ŠKBKP DNEVNIK IZ FAŠISTIČNIH ZAPOROV Ko je hip nato stopil v sobo direktor, na« je našel pri izvajanju predročitvenih vaj, s katerimi nismo prenehali, čeprav je on koračil po sobi. 6edeli nismo, da smo ga stoje pozdravili, tudi ni mogel trditi. Kot da bi ga pičilo, se je začel dreti in je zahteval pojasnila, kaj naj vse to pomeni. Odgovoril sem mu mirno, da pač telovadimo. Vpil je, da če mislimo nadaljevati tako, se nam bo še vse kruto maščevalo. Mene je še vprašal, ali sem tovarišem obrazložil, kar mi je zabičal v svoji sobi. Pritrdil sem mu in dejal, da smo slej ko prej na istem stališču, kakor sem mu ga že zjutraj obrazložil. Nad menoj je zarjul in spet z vso močjo svojega glasu zagrozil, da bo z jutrišnjim dnem začel izvajati zakon, hkrati pa je naročil zraven stoječemu pazniku, da ga sproti obvešča o našem zadržanju. Ta novi dogodek je spet rodil med nami dolgotrajno razpravo Izgledalo je že, da je bilo nekaterim tovarišem le dovolj teh šal. Branko pa Je slej ko prej vztrajal pri svojem stališču: nič ne smemo popustiti! Končno smo sprejeli predlog Močnika, da naslednji dan pričakamo kontrole stoje, oblečeni v najboljše, kar premoremo, ter s klobukom na glavi — kdor ga ima; ob vstopu paz- nikov pa klobuk snamemo. Kdor pa pokrivala nima, naj se primemo prikloni. S takim nastopom bi upravi spet izbili razlog za postopek, hkrati pa bi jo s pretiranim »spoštovanjem* kruto osmešili. Seveda, takoj po odhodu kontrole se takoj spet slečemo in kakor po navadi odidemo na sprehod brez srajc in do pasu goli. Hišni pravilnik odreja namreč, da mora biti vsak kaznjenec, ko gre na zrak, popolnoma oblečen in da se na dvorišču ne sme sončiti gol, čeprav bi bila najhujša poletna pripeka. Ker smo hodili, ali smo skušali iti na dvorišče vedno do pasu goli, so se tudi zaradi tega vrstili med nami in pazniki bučni prepiri. 17 - 8 - 1943 Podoba je, da smo se z izvajanjem nepokorščine naveličali, kajti pri jutranjem pregledu smo vstali vsi in smo z vstajanjem nadaljevali ves dan pri vsakokratnem kontrolnem štetju ter pregledu okenskih rešetk. Omenim naj, da je prišel k jutranjemu pregledu sam komandant v spremstvu sedmih ali osmih »pingvinov*. Pingvin je vzdevek, katerega smo nadeli jetniškim paznikom. Ne vem, komu je prišla ta domislica prvemu na um, je pa tako posrečena, da paznikov sploh ne imenujemo več z njih pravim imenom. Komandant je bil prepričan, da bo moral rabiti silo in je zato prišel s tako velikim spremstvom. Proti običaju so nas danes poslali na sprehod na oddaljeno -in zelo majhno dvorišče. Nedvomno je ta sprememba pomenila prvo za nas določeno kazen. Morda so imeli za potrebno, da nas tako ločijo in izolirajo od tovarišev iz drugih sob, s katerimi bi se utegnili srečati na sprehodu. Po' sprehodu smo nadaljevali čitanje Engelsove knjige »O razvoju človeške družbe*. Na željo tovarišev sem imel popoldne kratek pregled gospodarskega, kulturnega in političnega dela primorskih Slovencev ter njih borbe za narodni obstoj. Po referatu smo imeli živahno diskusijo. Ne smem iti mimo stališča, ki ga je zastopal Branko skupno z Močnikom in nekaterimi drugimi tovariši v naslednjem primeru; Tovariša Cimperman in Race kadita cigarete «Morava» in sta zaradi tega prinesla s seboj precej teh cigaret, ki sta jih oddala v sobni kolektiv. Opazila pa sta, da se večina tovarišev poslužuje le cigaret Morava, ne pa drugih manj okusnih in sta v bojazni, da jima bodo te cigarete že v naslednjih neka) dneh zmanjkale, skušala apelirali na tovariše, ki lahko kade tudi druge, slabše vrste cigarete, da se po možnosti poslužujejo predvsem teh. Seveda je bila to le njiju želja in nista postavljala nikakih zahtev ali predlogov. Branko pa je pri tem zavzel načelno stališče, in sicer: Kdor pristopi h kolektivu, mora pozabiti na to, kar je kolektivu dal, in ne sme imeti nobenih predpravic, ki bi temeljile na niorebitnem večjem doprinosu v kolektiv. Ker pa je ta last vseh neglede na prispevek posameznega kolektivca, ima potemtakem tudi vsak kolektivec pravico do tistega, kar mu najbolj prija, seveda, če je to na razpolago. Vsakdo bo raje zahteval cigarete Morava m ne druge manj okusne. Ko pa bodo te pošle, se bo moral pač prilagoditi kajenju siabše vrste tobaka. To načelo so odobrili tudi ostali, tovariša Race in Cimperman pa sta odstopila od svojega mišljenja, priznavajoč ga za zgrešeno. Vsekakor je to lep primer samozatajevanja, zrelosti in iskrenega tovarištva. Na žalost smo ostali danes brez časopisov in smo to pomanjkanje občutili kot veliko praznino. 18 - 8 . 1943 Hišnemu redu smo se povsem podredili, še vedno smo izolirani, kar je opaziti na vsakem koraku. Izgleda, da so za našo nepokorščino izvedeli tudi po drugih celicah. Brivec mi je danes zaupno pošepetal na uho, da bi nam lahko preskrbel potrebna sredstva za pobeg. Pažnik je brivca, ko je opazil, da mi nekaj šepeta na uho, takoj nahrulil, češ da mora biti popolnoma tih, Jrer nas bi sicer vse nagnal v sobo. Popoldne je prišel v našo sobo tudi direktor jetnišnice. Ker ga naš mladoletnik, Mercina Marjan ni takoj opazil in je leže ostal na svojem mestu, je to direktorja tako razkačilo, da je takoj odredil, odvesti ga v samotno celico. Tedaj se je Rok takoj zavzel, rekoč, da ga Mercina gotovo ni opa. zil, ker je direktor oblečen v civilno obleko, m je gotovo sa# iz tega razloga ostal Ježe na svoji slamnjači. Direktor Pa v začel vpiti, da nas bo ze še naučil olike in spoštovanja. Sl#* bujočega nadpaznika 'e tudi vprašal, ali je Rok morda D?-»difensore*. Nadpaznik je pokazal na mene, nakar me j® A rektor pogledal kot bi me hotel požreti, vendar pa je odee' ne da bi še kaj zinil. Mercina pa je le ostal v sobi. , Imam vtis, da si oblastncži ne upajo podvzeti niti manjšega koraka v zaščito hišnega reda. Trudijo se le, 0 ohranijo v kaznilnici, kolikor se le da, mir in disciplino. Popoldne je nekje v kratkih presledkih dolgo časa tul”? sirena. Da bi bil letalski alaim, je povsem izključeno. NeKrt kaznjenec-vojak, ki je služil v Sloveniji in ki je bil obsoj®1 na 30 let ječe zaradi umora nekega belogardista — vsaj t®,g on trdi — je povedal, da je B.vdogliova vlada padla in da > prestolonaslednik pobegnil. Vest je bila kratka in glede & osebo, ki nam je novico posredovala, je bila tudi zelo m®1 verjetna. Vendar pa je zbudila med nami živahno razpravljal ’ 19 - 8 - 1943 Dan ni prinesel nobenih sprememb. Popoldne se nam j« posrečilo dobiti časopis «11 Piccolo*, ki je objavil zelo zna#1®1 članek, v katerem se nekdo zavzema za takojšnjo zopetno novitev «Drustva prostovoljcev*. člankar utemeljuje to potre® s tem, da se v inozemskih krogih vedno bolj pogosto pojavlja težnje po odcepitvi Julijske Krajine od Italije. To cikaw kaže predvsem na nas, ki se sklicujemo na načelo samoodlo® narodov. Po mc-jem mnenju pa to načelo v našem pri#®u! sploh ni več važno, kajti kam naj bi pripadala Julijska na po končani vojni, je za nas že v naorej rešeno vprašaj in bi bilo zgrešeno postavljati ga še kam v diskusijo. «Drustvo prostovoljcev* je bila organizacija, ki je združev#8 prostovoljce italijanske narodnosti iz Trsta in Istre kateri 8 se borili v prvi svetovni vojni v italijanski vojski proti Avš*JD(j Vsekakor je pri vsem tem značilno to, da računajo tudi italijanski iredentisti na skorajšnji polom fašistične Itallje ’ da skušajo z zopetno ustanovitvijo «Društv& prostovoljk?, ohraniti Primorsko in Istro Italiji. (Nadaljevanje ole<*v REDNI*IVO: TRST - UL. MONTEUUHI b 11. TELEFON «3-808 tna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna «40® Ur - FLRj v tednu iritarjeva ulica 3 -1, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki » IN 94-038 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pelllco 1-11, Tel 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANCOSKA St 20 - Tel. St 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ur - Vnaprej: C®L 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezne 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega .jskb Trst U-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubi)8118' Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov; Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-u pravni 150, osmrtnice 120 Ur. — Mau oglas, 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst >