272. fleoiika.
fl UrtiM. v soboto. 25. novembra Hli.
XUV. ICtO.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24*—
polleta........12-—
četrt leta     ......   »    6*—
na mesec......_   2*—
v upravništvu preje man:
celo leto.......K 22*—
pol leta .......   . IT—
četrt leta     ......    . 5*50
na mesec    .  . . 1*90
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica si. 5 (v pritličju levo), telefon st. 34.
Istafa vsak dan zvecsr isvzanUi nedelje In praznike.
lnserati veljajo: peierostopna petit vista za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
.- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatvc naročnine se nc ozira. „Narodna tiskarna*1 telefon št 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
celo leto pol leta . četrt leta na mesec
za Avstro-Ogrsko:
K 25--
» 13*— , 6-50
. 2-30
celo leto .
za Nemčijo:
K 28-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30*-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvu: Hnaflova nllea št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon st.85
Pravosodni minister dr. Hdchenburger m orodni Jezik.
Pravosodni minister dr. Hochen-hurger je v četrtek v parlamentu pri svojem odgovoru na interpelacijo poslanca dr. Ravniharja o znanih EIs-nerjevih jezikovnih naredbah pral zamorca ne morda s tem,da se je skliceval na veljavne zakone, marveč s tem. da se je izgovarjal na dosedanjo jezikovno prakso v okrožju višjega deželnega sodišča graškova.
Rekel je med drugim: »Uporaba nemščine kot uradnega jezika pri vseh sodiščih graškesra sodnega okrožja temelji na praksi, ki se opira na stoletja veljavne zakonite določbe ter sega v dobo ustanovitve deželno - knežjih uradov.
Teza tudi ni v kolikor prihaja v postev območje notranjega uradnega jezika prav nič izpremenil člen XIX. državnega osnovnega zakona in tudi ni mogel ničesar spremeniti, ker je hotel 1a državni temeljni zakon uveljaviti vodilno načelo izključno samo za jezikovno pravo nrebivaistva, ne pa z« notranje uradno poslovanje.«
Pravosodni minister dr. Hochen-burger je jurist in bivši odvetnik, za to nas naravnost ]?reseneea. da je kot tak mogel podati zgoraj citirano izjavo, ki bije ne samo v obraz vsa-mn pravnemu naziranju, marveč je naravnost v sramoto vsakemu juristu, kamoli pravosod^ mini-st~ ki bi bil prvi poklican v to, da z vso vestnos;jo čuva, da se obstoječi zakoni izvajajo v vsakem ozira mi-nueijozno, obenem pa se skrbno izogiba vsesra. kar H lahko komurkoli dalo poved, da b; +~ zatone omalovaževal ali jih smatral za breznomemb-ne. —
Menimo namreč, da so državni osnovni zakoni, kakor f.^ njihovo ime samo označuje, temelj vsake pravne države in da ne sme njihov«* občne veljavnosti nihče, prav nihče izpodbijat? in nai je ta tudi slučajno pravosodni minister.
Člen XIX. državnega osnovneca zakona fl dne 21. df»r-p- 1 -n 18f)7. uveljavlja brez vsake kakršnekoli utesnitve absolutno ravnopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, v uradu in v javnem življenju.
Ta določba člena XIX. državnega temeljnega zakona ima absolutno
veljavo in ne dopuščajo prav nobene
interpretacije. Nanaša se na vse uradno poslovanje in ne pozna nobene izjeme.
Ako torej dr. Hochenburger zatrjuje, da se določbe člena XIX. drž. osnovnega zakona na nanašajo na takozvani »notranji uradni jezik«, je to njegovo privatno mnenje, ki nima nobene zakonite podstave in ki bi je vsled tega morda smel imeti kot politik, nikdar pa kot minister, čegar prva dolžnost je, da vsaj respektira zakone.
Ekseelenei pravosodnemu ministru, ki je očividno ali v resnici skrajno neveden ali pa se iz strankarsko političnih nagibov samo dela tako nevednega, povemo v brk, da ni zakona, ki bi predpisoval nemščino kot uradni jezik.
Ta na^a apodiktična trditev, ki je ne more nihče izpodbiti in naj nastopi tudi deset Hochenburgerjev ali Elsnerjev, velja v splošnosti, kakor tudi v posainnosti, torej tudi glede takozvanoga notranjega uradnega jezika.«
Kaj pa je »notranji uradni jezik« ?
To je jezik, ki se ga rabi v notranjem občevanju sodnih oblastev med sabo; »zunanji uradni jezik« pa je tisti, ki se ga urad poslužuje v občevanju s strankami.
Objektivno vzeto bi se torej smel takozvani notranji uradni jezik v pora bi jat i samo pri uradnih stvareh administrativnega značaja, pri personali jah, vobče samo pri stvareh, | ki se čisto nič ne tikajo strank in ki jih tudi čisto nič ne brigajo.
Ker imajo stranke pravieo do vpogleda v vse uradne akte, ki se jih tičejo, je jasno, da niti v civilnem, niti v kazenskem, niti v spornem niti v nespornem sodnem postopanju ne more biti govora o »notra- j njem uradnem jeziku« in to tudi v slučaju, ako bi bil ta notranji uradni jezik zakonito uveljavljen, kar pa ni, kakor smo že zgoraj naglašali.
Točka XIX. državnega temeljnega zakona določa nad vsak dvom jasno, da so vsi državljani pri vseh uradih ravnopravni, za to se mora Nemen, kakor Slovencu dati enaka in neutesnena pravica tudi v jezikovnem ozira.
Veljavnost te zakonite določbe izpodbijati z dosedanjo praksa in navado, je nedopustno, ker na n ada in praksa nista nad zakonom, in absurdno obenem.
In če se v kljub temu kdo v tem slučaju izgovarja ua stoletno navado in prakso, dokazuje samo s tem, da nima na razpolago nobenih stvarnih argumentov in da sloni njegovo stališče na docela trhlih nogab.
Navada, praksa! Pred sto leti je v vsi Avstriji v vseh uradih in šolah vladal izključno in edino nemški jezik. Ergo: ako bi veljalo načelo, da sta še dandanes v vsem javnem življenju v uradu in šoli merodajni »stoletna praksa in navada«, potem hi morali danes zapreti vse neneci-ške šole, iz uradov pa izpoditi vse ne-nemške jezike!
In kaj takšnega bi si, menimo, premislil dandanes si oriti celo mož tr.kšnih kakovosti, kakršen je dr. Hochenburger!
Za to pravimo z ozirom na Hochenburger je ve nazore o »notranjem uradnem jeziku« in o »stoletni praksi«, služeč se besed »Slovenskega Pravnika«:
»Slovenski sodniki, vestno izpolnjujoč svoje dolžnosti in zavedajoč se svoje, s službeno prisego naložene dolžnosti, naj izboljšajo nezakonito stanje s tem, da spisujejo vse spise, ki se tičejo pravic in koristi strank, v jeziku strank, ker s tem ne bodo kršili zakona, nego ga samo izpolnjevali ter utrdili zakonitost proti nezakonitosti, v kar pa jim ni treba dovoljenja niti vlade, niti Nemcev. Takšno jezikovno postopanje bi se ne vršilo »via facti« ali »contra legenic, marveč »via legis et rationis«!
Veliha volna nevarnost
Prihodnji ponedeljek sc bo vršila v angleškem parlamentu debata o zunanji politiki. Ta debata jc kar največje važnosti za vso evropsko javnost, ker naj ofieijalno pokale stališče, ki je zavzema angleška vla- } da napram velevažnim vprašanjem I mednarodne politike. Gre se pred- J vsem za to, da se pojasni razmerje med Anglijo in Francijo na eni strani, med Anglijo in Nemčijo na drugi strani. Glavno točko te debate bo pa tvorilo francosko-nemško pogajanje o maroškem vprašanju in pa tajna pogodba med Francijo in Nemčijo glede tega vprašanja, kajti ravno maroško vprašanje in s tem vprašanjem zvezana pogajanja so v ravnokar preteklem času razmerje med Anglijo in Nemčijo tako zelo napela, da smo bili pravzaprav pred izbruhom angleško-nemške vojne, ki
bi pa povzročila nedvomno evropski konflikt.
Ta nevarnost je bila zlasti velika okoli polovice meseca septembra. Član angleškega parlamenta, kapitan Fal>er, se je v svojem govoru, ki ga je imel v Andovru, dotaknil tega nevarnega momenta ter označil položaj, v katerem je bila takrat angleška mornarica. Pri tem je kapitan Faber pripomnil, da je bilo angleško ladjevje razdeljeno v tri dele, ki pa navzlic temu ni zapazilo, da je deset nemških torpedovk od-plulo v odprto morje. Tako bi bil lahko en del angleške mornarice za drugim iznenađen.
Tudi minister Llovd George je označil stališče Anglije, ko je izjavil, da Angiija ne trpi, da bi se ne oziralo na njo v vprašanjih, ki se tičejo njenih zunanjih interesov.
Ti glasovi so seveda zelo vznemirili vso angieško javnost. To vznemirjenje se je pa še povečalo, ko je znani a ur; lesk i politični pisatelj Syd-ney Low omenil, da je bilo angleško vojno ladjevje v casmartskem zalivu }>opolnoma pripravljeno za boj ter čakalo na napad nemških torpedovk. in da je angleška vlada sporočila francoski vladi, da je pripravljena izkrcati na evropskem kontinentu stoinpetdeset tisoč mož v pomoč Francije.
Pretečeni ponedeljek se je stavilo v zbornici lordov na vojnega ministra vprašanje, ali ima Anglija za vse slučaje pripravljenega dovolj vojaštva, da bi se moglo braniti preti napadu tuje armade, broječe 70 tisoč mož, in ali bi imela tudi tedaj dovolj vojaštva, če bi šel del angleške armade preko angleških mej.
Na to je odgovoril vojni minister Haldane, da ima Anglija*armado 500 do 600 tisoč mož, in če bi odšel del te armade n. pr. v Belgijo, tedaj ostane doma še vedno več nego 400 tisoč mož.
S tem je torej tudi vojni minister Ilaldane indirektno priznal, da je Anglija popolnoma resno računala in še računa s tem, da pošlje 150 tisoč mož Franciji na pomoč.
Da pa vsi ti dogodki v Angliji niso os-tali v Nemčiji brez učinkov, dokazuje najbolje dejstvo, da je nemška vlada z nekako nervozno naglostjo objavila v torek govor, ki ga je imel v proračunskem odseku nemškega državnega zbora 17. t. m. državni tajnik zunanjega ministrstva Kiderlen-\Vachter. S tem hoče nemška vlada brezdvomno dokumen-
tirati, kako je Nemčija mirno in pomirljivo postopala in kako je Anglija rožljala z orožjem. Kiderlen-Wachter je v svojem govoru med drugim proglasil, da se je Francija vedno izdajala kot mandatarka Evrope pri reševanju maroškega vprašanja ter trdila, da se gre samo za začasno ureditev in da algeeiraška pogodba s tem še ni ob veljavo. Ostale velevlasti, posebno Anglija, so bile pripravljene soglašati s tem naziranjem Francije. Nemčija je bila v svojem nasprotovanju osamljena. Pri tem pa ni nikdar niti z eno samo besedo omenila, da bi zahtevala kak del maroškega ozemlja. Nemčija je vedno le zahtevala, naj se Francija ž njo sporazumi zaradi kršitve algeciraške pogodbe in naj Francija predloži pozitivne predloge, ker je ona prekršila pogodbo. Nemška ladja »Panther« je bila odposlana v Agadir predvsem v obrambo ondotnih nemških podanikov in seveda do gotove mere tudi s sim-ptomatičnim namenom, braniti svoje dobre pravice proti postopanju Francije. Nikdar pa ni imela Nemčija namena, prilastiti si dela Maroka in tudi velevlastim so se pred tem pojasnili nemški nameni. Nemštka vlada je poslala vsem svojim zastopnikom pri ve le vlast ih, ki so interesira-ne pri algeciraški pogodbi, dne 30. junija brzojavko, ki je naznanila rs opravičila odpošiljatev »Pantherja ;. Nemški veleposlanik v Londonu je dal angleški vladi cek> posebno poročilo dne 1. julija. Angleška vlada je bila torej o nemških namenih natančno informirana, predno je nemška ladja priplula pred Agadir. Na to se je začelo nemško-francosko pogajanje. Obenem je pa francosko Časopisje s kar mogoče vznemirljivimi poročili izzvalo, posebno v Angliji, nezaupanje proti Nemčiji.
Kiderlen-Wachter je na to do^ kazoval, da je bilo pač nepotrebno, da je angleški finančni minister Llovd George grozil, ker Nemčija m nikdar nameravala razpolagati z angleškimi interesi m pravicami. Ta namen obstoja samo v angleški imaginaciji. Angleška vlada nima nika-kega vzroka za ta sum, ki se glasi t*idi iz govora finančnega ministra-, ki je vsled tega vplival provokato-rično. Če ima pa angleška vlada namen, politični položaj zamotati in zmešati in ga privesti do nasilne razrešitve, tedaj si pač ni mogl* boljšega sredstva izbrati, nego je bil govor finančnega ministra.
LISTEK.
Luč lep ste.
Spisala Kmetamarija,
Prelestne sanje so šustele po vrtu in vsemogočna krasota jih je obdajala.
Jesen je padala po njej in govorila je o krasoti narave, ki umira in vendar še živi v lepoti, v tistih rdečih barvah, ki polzijo v neštevilnih biserih in se spajajo v mavrične oda-liske.
Stal je ves prešeren v jesenskem solncu in roke je zamahnil po ozračju, globoko zavzdihnil in se zagledal v daljo. Lepo je bilo tisto življenje, ki je plulo pred njim. Lepa misel, vsa svetla in jasna je polzela v dolgi Črti, ni se zgenila in ne pretrgala.
Močna je ostala in jasna.
Ni bilo dolgo, ko je še sameval v tihi žalosti, ko so mu misli prihajale v samih gručastih oblakih, temnih in sivih, v razcefranih meglah, težkih in do tal segajočih.
Duša je klonila k tlom in ni bilo niti ene luči, niti ene jasnosti.
Vse je bilo zavito v težko mreno, in koprneče sroe se je vik> v boleči-
nah, ono srce, ki je bilo še tako mlado in tako žejno življenja, svetlega, bujnega, z rožami in barvami prena-sičenega.
Tako slab je bil, da se mu je opotekla noga, kadar je hodil po jasnih potih, da se mu je zmračilo pred očmi, kadar so mu pogledi uhajali k solncu. Da so mu omahnile roke, če so hotele poseči po žarkih.
Zdaj pa je bilo drugače.
Izpregledal je v dan.
Temna noč je ležala daleč za njim. niti onih senc ni bilo več.
In zaorila je v duši koprneča pesem o mladosti. — In vsa svetla je bila njegova pot. Prišel je bil konec oni smrti sredi življenja. In porajale so se slike v duhu, in ves vesel je bil odmev tistih glasov, ki so polzeli iz njegove duše, mlade in sveže.
II.
Prišel je ta človek ob koncu svoje smrti v življenje, nx)gočno in lx>j-no, polno resnosti in močnih črt.
Stopal je po strmem klancu, više in više in je obstal na vrhu, in pogled je objel ves svet.
Močan je bil —, zakaj, preroje-nje iz teme in megel je lepo, je nebeško, je življenje. — In hotel je bivati na hribu, da bi videl ves svet pred seboj, da bi ga pozdravljalo jutranje solnce že z najsvežejšimi žarki, da bi ga obdajala čietota gora. Hotel je delati, hotel je zidati tu gori, po delu
pa je hotel stopiti v dolino in učiti o lepoti.
Vzel je orodje in sekal je v kamenje, da bi postavil stolp luči lepote, da bi razžarjala srca človeštva. Krasilo se je kamenje, skala za I .skalo je odnehavala. Pod hribom pa j so ustajale črne sence, dvigale se više in više.
Dolge halje so se opletale krog nog; črne pošasti so bile to, misli izkušnja vca. In rogale so se človeku vrh hriba:
»Kaj počenjaš? Zidaš? — Pnsti vse pri miru in pojdi s hriba! — Tam doli je življenje, tu gori je smrt. Tam 'Mi boš hcdil po širokih cestah; kaj bi tu?
In tudi — bodi — pa moraš biti človek v moči! — Ti pa — slabič si!
Misli ti trepečejo, duša omahuje — kaj bo igrača tu gori! Prid^ veter, razmakne krila — in po njem bo, po tvojem delu in — po tebi! — Vrzi orodje v kraj — pojdi za nami! — Vrni se »človek«! Človek se je dvignil.
Potno čelo se mu je bilo ohladilo —, mrzlo je bilo kakor led. Zamahnil je z roko proti sencam in dejal: »Pojdite! — Kaj mislite, da duša boleha na neozdravljivi bolezni? Ne — niste me ugrabile — ne me pomorile — sence meglene!
Bili so smrtni ndarei, pa duša je bila še močnejša, duh krepfkejši.
Otresel sem se vsega, stopil sem na pat, strmo v klanec, navzgor — do vrhunca! In zdaj sem v delu, in ko ga dokončam, bo zaorila himna po širnem svetu, bo zadonelo stotisoč glasov v širne dalje, bo zasijala luč v srca človeška —!
In zidal bom — ko bodo stali zidovi, in bo stalo moje delo — tedaj bo konec bedi človeštva. Stopil bom med nje — in jih vabil v čistoto narave. Tu gori je Bog, tu gori je lepota!«
Zamahnil je še enkrat z roko — in izginile so plašne megle.
m
Tam spodaj pa so hodili trumoma in polegali po jarkih. Njih glas je bil: »Kruha, kruha nam dajte!«
In padale so solze bolesti, padale so krvave srage. In širom, širom je stopala bela smrt, zmagoslavno se smejala z nasmehom, ki je bil led in smrt. In tista smrt je padla v dušo. In duša je prešJa v tek), v nemo telo. In telo je rodilo dušo, in ne duša te-l<^sa.
Zato pa je bilo vse v prozo izreka odeto, Vse pregrešno, vse bolno, do neba vpijoče. Prišel je glas preko gora: »Rešiteljev nam dajte! Dajte nam luči! Tema nas umori, nas duši!« In kazale so žene deci žareče nebo in govorile koprneče: »Glejte tam gori je Bog — usliši nas — molite!«
Raslo je zidov je, dvigal se je stolp. Pa donelo je od vseh strani šikodoželjno, nasprotujoče vse grozeče se grohotan je: »Ha — ha!«
Pusti v nemar prazne maraje* človek! Kaj nameravaš? Ha — stolp zidaš, delo delaš — luč prižigaš! —. Ha — ha — se ti sanja?
Veš kdo smo mi? Zakoni — zakoni so jasni in tirajo človeštvo v bogastvo in v uboštvo m v propalost. Taki so zakoni — mogočni so. Lepote ne kažejo — jo uničujejo. Pa — kaj bi z lepoto? In čemu rušiti zakone, ha — čemu? Človek jih je priklical sam, sam jih postavil, in sam se jim klanja. Ha — klanja do tal!«
Človek pa je zrl preko gora in; govoril:
»En sam zakon je, in ta je zakon narave, zakon lepote!«
In čelo se mu je posvetilo, in iz oči je lil žar svete resnice. —
Pa prihajalo je polno drugih ovir, težkih in močnih.
Prihajala so zagonetna vprašanja človeštva, in prihajala so spoznanja laži, ki so jo imenovali tam doli resnico. In pod silno težo je razpadalo zidovje, se je rušilo. In pomnožil je svoje sile človek. — Ni ga omamljalo divje in razbrzdano proti je življenjskih sil.
Iz nova je pričel — in dokonča-vad. —
In — dokončal je stolp.
Tako torej Kiderlen-Waehter.
Da je bil položaj faktično do skrajnosti napet, to potrjuje tudi vpokojeni admiral lord Charles Be-resford, ki je sicer konzervativec, ki trdi, kakor kapitan Paber, da Anglija ni bila popolnoma pripravljena za vojno. Lord Beresford je navzlic konservativnosti zastopnik ofenz. politike napram Nemčiji in javno priznava, da ima Anglija dolžnost, kakor hitro mogoče se iznebiti nadležnih konkurentov na morju. In tega mnenja so na Angleškem tisoči. In lahko se reče, da se je le vsled slučaja vzdržal mir. Toda, čeprav bo morda ponedeljkova debata v angleškem parlamentu nekoliko ublažila napet-je med Anglijo in Nemčijo, vendar je pa položaj tak, da moramo biti vsak trenotek pripravljeni, da izbruhne med tema dvema neizprosnima konkurentoma krvav konflikt, ki ho usodepoln za vso Evropo. Anglija pač ne bo odnehala. To je popolnoma jasno povedal bivši notranji minister \Vinston Churchill na banketu novega lord majorja londonskega z besedami: »Ce nemška vlada gradi eno ladjo, gradimo mi dve.«
Zliollfonle učiteljskih plat na štajerskem.
V C e 1 j u, 23. nov.
Javili ^mo kratko začetkom tedna, da je izdelal deželni odbornik dr. iloi'mann pl. Wellenhof na podlagi tozadevne učiteljske ankete zakonski načrt za zboljšanje učiteljskih plač na Štajerskem. Podčrtati je treba, da vsebuje ta zakonski načrt prilično polovico tega. kar zahteva učiteljevo — in da so še te koncesije učita -ljstvu. kakor pravi deželni odbor, odvisne od tega. kolikor bo prispeva -ka država za sanacijo deželnih financ!
Iz Hofmannovega zakonskega načrta, katerega je deželni odbor odo-hril in i:r misli predložiti v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru, citira no (ir. sicer ne dobesedno) sledeče važnejše paragrafe.
S 2. Letna plača definitivnih učijo v na javnih splošnih ljudskih šolah znaša v Gradcu 1700, 1900, 2100, 2300 2S00. 2700, 2900, 3100. 3300, 3500 kron. Po vseh drugih krajih: 1400, 1600, 1800, 2000, 2200. 2400, -j.ii»0. l>< >0, 3000 in 3200 kron.' Definitivno nastavljeni učitelji na rae-m ai^kili šolah dobivajo plačo, katera je v Građen in povsod drugod za 600 kron višja ko pri učiteljih na ljudskih Šolah.
§ 3. Pravica do prve in vsake višje plačilne stopnje se ravna po dnevu, katerega postane imenovanje za definitivnega učitelja pravomoćno; ta dan mora biti vedno 1. v mesecu. Tiste učne moči, ki še pet let po usposobljenost nem izpitu niso dosegle ka-kfegl definitivnoga mesta, se imenujejo za definitivne učitelje. Deželni eolski svet ima pravico jih v spora-ammu s deželnim odborom porabiti na kakem prostem mestu. Definitivno nastavljen učitelji imajo pravico do i Kije p I a iilne stopnje od 2. do 7. po treh letih, od 8. do 10. pa po 4 letih. O pravici do višje plačilne stopnje in o času. kdaj >e izplača, odločuje de-/..'lr.i šolski svet. V slučaju kake redovne kazni se zavleče povišanje ža »*no leto, v slučaju disciplinarne kazni pa za dve leti.
§ 5. Vsak definitivni šolski vodja ima pra\ieo do stanovanja v šoli sami ali neposredni bližini. Stanovanje
mora obsegati dve do tri sobe, ki se dado kuriti, in kuhinjo s skupno površino najmanj 70 kvadratnih metrov. Stanovanje mora dati ali plačati krajni šolski svet. V slučaju, da je stanovanje manjše ali neprimerno, mora diferenco v vrednosti plačati kraju i šolski svet.
§ 6 in 7. Ostali učitelji dobe od deželnega šolskega sveta stanarino, ako ni za nje v šolah stanovanj. Glede odmere stanarin ostane v veljavi dosedanja razdelitev, katero mora deželni Šolski svet od 10. do 10 let revidirati. Spremeniti jo pa sme v posameznih slučajih dogovorno z deželnim odborom že poprej.
§ 8 in 9. Stanarina za uadučitelje in šolske voditelje v krajih, ki štejejo nad 20.CMH) prebivalcev 800 K, v ostalih krajih pa 600, 450 in 350 K, kakor je bil dosedaj plačilni razred. Za vse ostale ijudskošolske učitelje pa 450, odnosno 350, 300 in 250 K.
§ 10 Ravnateljem, nadučiteljem in šolskim vodjem gre funkcijska do-klada, ki se vračuna tudi v pokojnino. Šolski vodje in nadučitelji eno-do tiirazrednic dobe letno 260 K; za vsak nadaljni razred ali definitivno paralel ko 50 , vendar pa skupni znesek ne sme presegati 500 kron.
$ 11. Zaslužni učitelji, kateri po 201etnem službovanju niso brez lastne krivde postali nadučitelji ali Šolski vodje, dobe lahko od deželnega šolskega sveta sporazumno z deželnim cdborom doklado 200 K, ki se jim šteje tudi v pokojnino.
§ 12. Za učiteljice veljajo določila glede plače >> 2. s to spremembo, da imajo pravico do šestih plačilnih stopenj po 3, in 2 višjih po 41etnem razdobju. Stanarina za nadučitelja, oziroma šolske voditeljice znaša po zgoraj navedenih določilih 600, 450, 350, 300 K, in za učiteljice 350, 250 in 200 kron.
£ 3. Ako se kaka nad učiteljica ali učiteljica omoži. velja to za prostovoljno odpoved službe. Izjemoma lahko dovoli deželni šolski svet poroko s kakim učiteljem. V ostalem pa se kaka onu žena ženska ne more nastaviti za učiteljico.
§ 14. Omožena učiteljica ima pravico samo do polovične stanarine.
$ 15. Učiteljske moči, ki imajo samo zrelostni izpit, dobe na leto 1000 K. Tiste učiteljske moči, ki imajo že sposobnosfni izpit, pa še niso nastavljeno definitivno, dobe letno v Grade .i 1500 K, na deželi 1200 K. Pomožni učitelji, ki nimajo zrelostnega spričevala, dobe na leto 480 K.
§ 21. Fčiteljice ročnih del v Gradcu letne plače 1300 K s tremi kvinkvemji ]>o 100 K, na deželi pa 60 K za vsako uro v tednu, oziroma 70. 80 in 00 K po vsakokratnem razdobju 5 let.
To so v glavnem določila Hof-nian - \Velienhofovegn zakonskega načrta Priporočljivo bi bilo, da bi centralna slovenska učiteljska organizacija zavzela napram njemu enotno in definitivno stališče, prvič zato. ker je v prid stvari, drugič pa zato, da no tratimo v listu s posameznimi polemikami preveč prostora. Narodna stranka bo odsiej kakor dosihmal rada podpirala in zagovarjala težak boj učiteljstva za dosego takih plač, ki S"> njegovemu trudu in soeijalne-mu položaju primerne.
Iz držo nejo it m.
Proračunski odsek je imel včeraj zanimivo sejo. Razpravljalo se je 0 proračunskem provizoriju.
Čeh 6 i 1 i n g e r in Nemec D' El-v e r t sta razpravljala o moravskih zadevah, nekdanji minister dr. Schreiner pa se je bavil z vodo-cestnimi zadevami v zvezi z alpskimi železnicami.
Nemec dr. W a 1 d n e r se je bavi 1 z edino željo, ki jo je izrekel dr. Susteršič, naj namreč vlada pri-pozna veljavnost na zagrebškem vse-učiljišču pridobljenih spričeval in diplom. Waldner se je vehementno upiral tej zahtevi in svoj odpor utemeljeval z državno - pravnimi in upravnimi argumenti. Ce bi postal Zagreb kulturno središče Jugoslovanov, bi bil tudi politično središče in zato bi Nemci smatrali pripoznanje reciprocitete zagrebškemu vseučilišču za napoved vojne.
V popoldanski seji je govoril dr. Kramar, ki je konštatiral, da se vsled premembe ministrstva politični položaj sicer ni predrugačil, vendar pa je posta! nekoliko prijaznejši. Pač tudi vsled tega, ker se je češko-nemško vprašanje do neke meje izločilo iz parlamentarne politike. Kritični trenutek za vso notranjo politiko, za vlado in za stranke, bo nastal tedaj, če bi se spravna pogajanja v Pragi razbila. Čehi zavzemajo nasproti sedanjemu ministrskemu predsedniku prijaznejše stališče, vendar smatrajo Hochenburgerja za črni madež sedanje vlade.
Dr. Kramar se je potem pečal z Elsnerjevimi fermani in z odgovorom, ki ga je dal minister Hochen-burger. Zdelal je Hochenburgerja strahovito, izjavil je, da Cehi z ogorčenjem protestirajo proti odgovoru, ki ga je dal Hochenburger. Razlaganje ^ 19. državnih osnovnih zakonov, kakršno si je dovolil Hochenburger, je napačno in predrzno zavijanje. — Sklicevanje na naredbe izza absolutistične dobe je nesmiselno, ker se Slovani nikoli ne bodo zadovoljili s tem, s čimer so se morali zadovoljiti narodi v absolutistični dobi. Hochenburger postopa krivično in dokler bo Hochenburger minister, na popolno sporazumljenje med vlado in Cehi ni misliti.
Gifiso anfe 9 drasfn.sk predlogah.
Poslanec dr. II a v n i b a r nam je o glasovanju o dragin'skih predlogah poslal dopis, ki razpršuje vsako napačno misel, kakor da so nekateri meščanski poslanci, med njimi tudi poslanci Češkega kluba fMladočehi) v prilog vladi in agrnrskemu stališču glasovali proti uvezu argenfn-skega mesa. Dopis pravi med drugim: »Znano je. da stoji vlada — kakor tudi že prejšnja Oautscheva vlada — na stališču, da avstrijska vlada ' ne sme dovoliti uvoza inozemskega mesa, ako temu ne pritrdi osrrska vlada. Pri tem se pozivlje na § 12. ministrske naredbe od 21. decembra 1907. št. 282 drž. zak.. kakor je bil to naredbo tolmačil preišnji trer. n^ni-ster, krš^an=ki secnalee dr. Weis-kirehner, češ da bi bilo z uvozom argentinskega mesa zvezane veterinar-no-pol ici.jak« nevarnosti, da je vsb d tega av«tr\jska vlada dolina ffl nn uvoza tpga "'psa pogajati e 1 ogrsko vbdo. To pravno najti ne prevrel tudi grof Sturgkh. To nnzi-ranie ip pa zbornica z vzprejotj^m prveera in drugega oredlojrn soci!al-no-deno»kretskega poslanca Renn^r-ja ovr^h z veliko večino. Zbornica torej po svoji večin? n* snrcjela vladnega staffjtcti, ampak ic zavzela temu
Luč lej>ote je vžgal v njem, da je razlivala daleč po vsem svetu. Ni dosegla vsa srca, če tudi jim je Karel a v obraz. Pa zakrili   so obraz, da se jim ne bi bleščalo.
Bei eši so bili — daleč jih je bilo privedlo uboštvo na lepoti.
III.
in človek sam je stopil med nje, prijel jih za roko. Pa udarjali so nanj s palicami, bili ga s pestmi, in £i imenovali umobolnega in očitnega norca.
V dušo tO ga ranili.
Pa se je nasmehnil bolečinam, rn jK>dal jim je obe roki. da so se jih \ prijeli in da so šli za njim na pot k s poznanju lepote.
In glejte, udarjali so še po njem.
Človek je mukoma drgetal bolo->n nad toliko trdovratnostjo, pa ve-I je. da niso krivi sami temu, temveč, na je krivo življenje, in življenja neusmiljeni zakoni, ki so jim raace-t ral i duše v majhne, drobne, borne kose. In do pota enote teh duš* je bil k rižev pot.
Podajali so se na pot v dom luči lepote, gori na goro. Pa sredi pota s-o se vračali — le nek p* eri so dospeli do nje. Iti človek je stopil še in še med nje.
Govoril jim je:
»Glejte — glejte — glejte!«
Ne hodite s slepimi očmi, ne pustite, da bi vam zakoni življenja ugašali luč vaših oči. Glejte — in še enkrat: glejte!
Pa je stopil eden izmed tistih, ga prijel za roko in govoril:
> K a k o naj gledamo? Zavezane oči imamo vsled bede in lakote.
K a j naj gledamo? Trnje se vije krog nas, smrad in gniloba se širi po naših bivališčih. Smrt prepeva himne krotr nas - — smrt uživa sadove našega dela, v mukah storjenega — kako naj gledamo in kaj?« In stresel se
9 je mrazu dušne bede---
Človek pa jim je dejal: »Zaveze , imate, beda in lakota vam jih je da-I la na oči.
Stopite iz vaših hiš — dvignite
V srcu vam gori luč, ki vas bo ogrela že pri misli, da živite.
Ali veste, da živite? Ali veste, i:aj je življenje? Življenje je lepota.
Življenje je tako lepo, je tako veliko, je tako sveto! In četudi vas bode lakota, vas tepe beda, življenje je v vas, ako boste gledali lepoto z očmi lepoto!
Zarja v zarji se poraja vsak dan
— dan na dan — leto za letom.
Narava je lepota. In vsak izmed nas je del narave, je spet celota, eden
— in on sam! — Samo on — in vsi drugi so spet v njem —! Vsako delo vam priča o lepoti. In Človek je lepota v tem, da vidi lepoto — vaše oči ne bodo več zavezane.
Glejte svet! — Vse je za vas — vse za človeka! In če je svet za človeka, kako velik je on sam, on v spoznanju življenja v življenju.
Otresito se zakonov parfuma med vas potrošenega, otresite se zaves preko vaših oči pre vezani h!
Glejte, tam gori sveti luč lepote, pridite in prižgite si jo v srca, v duše! — In potem pojdite z njo med vse one, ki so še revnejši od vas.
Živite lepote v lepoti življenja!«
Ljudje so se začudeni ozrli naokrog in odhajali proti domu.
Pogledali so v se in se jeli ozirati v svoje duše. Videli so zarjo — in lepoto so našli v njej. Videli so žarke, videli so cvetice, "idoli so Vrno zemljo. In videli so v vsem lepoto. In videli so ljudi, tudi v ljudeh je bila lepota.
Tedaj so začutili v sebi tisto lue, priž^nno t>o r-loveku, luč, ki je posvetila v dušo in srce, da so za-mogli gledati.
In dejali so:
»Kaj nam je bilo?«
V mrazu smo tavali — v ledu vstajali. In zdaj nam je tako dobro, polno toplote in miline.
Glejte, nismo vedeli, da živimo.
Kakor more smo se vlačili po tleh meri golaznijo. Še blato nam je bilo prelepo. Zdaj pa nam bo zasijala lue lepote! — Ha — pa smo dejali, da smo reveži! Bogatini smo — bogatini!«
In radostna himna je zaorila preko sveta.
Visoko gori na nebu pa je sijalo solnce, veliko in zlato, in razlivalo žarke v prešerni luči...
povsem nasprotno stališče. Proti vla- j ker »Gospodarska zveza« ne sme iz-dl smo glasovali tndi poslanci Češke- j delovati čevljev, tudi ne sme izdelo-ga klirba,   torej tndi jaz.   Nadaljni j vati zelja.
predlogi so imeli namen, izvajati po- A kaj nam kaže poročilo »Gospo-
sledice iz tega   povsem   pravilnega , darske zveze« za svoje lansko uprav-naziranja ter prisiliti vlado, da do- | no leto. Nič več in nič manj, kakor da voli   uvoz argentii zmrznejenem stanji
.Uiti vlado, da do- no leto. JNie vec in nic manj, kakor aa tinskega mesa v vlada ščiti in pospešuje in celo suh-ju, ker je glede te- ! vencijonira   postavolomstvo »Gospo-
ga mesa dognano, da je zdravo in neokuženo. Ta namen so izražali Waberjev, Jerzabekov in Steinhau-sov predlog, Wal>erjev predlog kon-statuje, da se je argentinsko meso dejanski vže uvažalo, da je Ogrska glede argentinskega mesa sama pustila pasti vse pomisleke iz veterinarro-policijskih ozirov, vsled tega naj vlada povsem samostojno odredi uvoz tega mesa, a naj jo pri tem glede dotične pošil jat ve vodijo zgolj živino-zdravniški oziri. Jerzabekov predlog zahteva, da vlada takoj dovoli uvoz argentinskega mesa v zmrznjenem stanju, ker Ogrska za ugovor proti dovolitvi ne more uveljaviti nobenih pravic iz pogodbe. Steinhaus predlaga, da se vlada poživlja, da nujno in no potrebi poskrbi glede množine in časovno omejeni uvoz mesa iz Argen-tinijc. Za vse te tri predloge, kakor tudi za ostale predloge draginjskega odseka in predlagateljev glasoval.
Žal, nista bila sprejeta Waber-jev in Jerzabekov predlog, ampak samo Steinhausov predlog.    V smislu
darske zveze«. Iz tega poročila (stran 2.) je namreč razvidno, da je poljedelsko ministrstvo dalo »Gosp. zvezi« za njeno zeljarno tisoč kron podpore, kranjski deželni odbor pa ji je dal za ta namen 1500 K podpore. Vlada daje že tako »Gospodarski zvezi mnogo podpore, a da dovoljuje podpore celo za očitno protipostavno podjetje, to je vendar od sile. Da izdeluje »Go-sjx)darska zveza« zelje, to je po veljavnem zakonu kaznivo dejanje, ministrstvo pa to početje — subvencijo-iiira! Upamo, da se je to zgodilo, le ker je bilo napačno, informirano.
Čemu imamo zakone in oblasti? To vprašanje nam sili tudi sedaj na jezik.
Zadružništvo bi se pri nas lahko lepo razvijalo in bi lahko uspevalo in uspešno delovalo za občni blagor, če bi klerikalci ne bili zapletli zadrug v politične boje in če bi se zadruge vestno držale svojega zakonitega delokroga. Od tod izvira vsa mi-| zerija. Klerikalci so iz svojih zadrug, namesto da bi jih pustili delati na gospodarskem polju, napravili politi-
klubovega sklepa poslanci »Češkega j ene bojne organizacije, zadruge pa
greše s tem, da postavolomno segajo čez svoj delokrog v pravice trgovcev in obrtnikov. Ravno v tem oziru bi različna oblastva s strogo in vestno uporabo zakona lahko mnogo dobrega storila. Ce bi oblasti pazile na to, da bi zadruge ne prestopale svojega delokroga, bi se zadružne razmere kmalu na bolje obrnile. Politične oblasti, državna pravdništva in sod-nije so poklicane uporabljati postavo
kluba« nismo glasovali za tretji Ren-nerjev predlog, prav ker sta \Vaber-jev in Jerzabekov predlog zahtevala ravno isto, samo da se omejujeta na uvoz argentinskega mesa, glede katerega je ugotovljeno, da ni okuženo, docim zahteva Romuni jo v predlog uvoz prekomorskega mesa sploh brez ve-11 nrovenijenee in ne da bi bilo ugotovijt: o, so - li dotične de» le okužene ali ne.    Glasoval nisem za
Marekov predlog, ki zahteva uvoz ži- j in gledati, da se je zadruge drže. Kave in zaklane živine iz Rusije, ker je j kor kaže zadnjič državnemu zboru Rusija priznano okužena dežela. Ob    predloženi načrt za premembo ve-
protivnem glasovanju proti tema predlogoma so me torej vodili predvsem oziri na našo domačo živinorejo, katere nikakor ne morem lahko-mišljeno izpostavljati okužen ju. To bi se reklo, napraviti večje zlo, da se zatre manjše. Glasoval sem tudi za predloge, ki namerav dvigniti domačo živinorejo. Seveda
ijavnega zadružnega zakona, želi ministrstvo z vso odločnostjo, naj bi se zadruge držale svojega postavnega delokroga in zlasti hoče preprečiti, da bi konsumna društva vseh vrst ; prodajala blago nečlanom in da bi seveda    različne produktivne zadruge izvrše-ravajo J vale naročila nečlanov. Na Češkem, Moravskem in Nižje Avstrijskem se
sem glasoval tudi za predloge, ki od j poklicane oblasti s hvalevredno vne-
vlade zahtevajo, dovolitev kontingenta mesa iz balkanskih držav, zla* sti iz Srbije. Glasoval sem zopet proti Lasockijevemu dodatnemu predlogu k Vrstovškemu predlogu, ki je predlagal izpremembo § 14. obrtnega reda v tem smislu, da naj vlada pri prosilcih za izvrševanje mesarskega in pekovskega obrta po potrebi opusti, zahtevati po zakonu predpisani dokaz sposobnosti. Ob tem glasovanju so me vodili oziri na pekovski m mesarski obrt. ki bi bila s sprejetjem tega predloga brez dvoma silno oškodovana. Predlog je tudi propadel. Ne da bi se spuščal v nadaljno razlago posameznih predlogov ter v nadaljno motivacijo glede glasovanja pri tem ali onem predlogu, je iz tega kratkega resumeja posneti, da so me pri vsem glasovanj vodili zgolj stvarni, za ljudstvo praktični oziri ter njega resnične koristi, brez razlike stanu ali sloja. Sklepi »Češkega kluba« glede tega glasovanja slonijo na temeljitih razpravah v klubu in na stvarnem preudarku. Misel, storimo li s svojim glasovanjem kako uslugo vladi ali ne, ni igrala, kakor je iz tega mojega pojasnila razvidno, prav nobene vloge. S prošnjo, da eventu-a]no objavite te vrstice, ako se Vam vidi potrebno, beležim z odličnim spoštovanjem vdani
Dr. Ravnihar m. p.
mo zavzamejo za to in nadzorujejo j strogo poslovanje zadrug, na Kranj-! skem pa delajo pristojne oblasti dosledno — pasivno rezistenco in tudi tedaj ne posežejo vmes, če so jim natančno znani konkretni slučaji!
Čemu
imamo nMt obhst!
Klerikalna »Gospodarska zveza« uživa poseben privilegij. Zanjo namreč ni nobenih postav. »Gospodarska zveza« lahko dela kar hoče, na Kranjskem je ni oblasti, ki bi se za to zmenila, če vsled posebnih zvez ne pride kak pritisk od zgoraj. A še v ministrstvu se zganejo samo tedaj, če so prizadete koristi kakega Nemca, sicer pa še sami napeljavajo vodo na mlin »Gospodarske zveze«, kakor bi še ne bilo zadosti, da je v njenem žrelu izginil vsoueiliški zaklad.
Zadnjič smo že omenili, da si je »Gospodarska zveza« ustanovila svojo zeljarno. Ker so ji ušli vsi člani, od katerih je dobivala zelje je začela sama izdelovati zelje in delati z vsakovrstnimi davki in nakladami izdatno obremenjenim izdelovalcem zelja prav umazano konkurenco.
Po veljavnih postavah sme »Gospodarska zveza« pač prodajati zelje, ki so ga izdelali njeni člani, ne sme pa zelja sama izdelovati. V tem oziru imamo že načelno odločbo ministrstva. Ta odločba je bila izdana na pritožbo tržiških tovarnarjev in s to odločbo je bilo »Gospodarski zvezi« prepovedano, izdelovati čevlje. Z zeljem ni nič drugače kakor s Čevlji;
Bolnemu okornimi dr. Pesonu in mejnemu in-splmtorlu župni u L13-niftu o Slavim v album.
Na podlagi informacij omenjenega župnika usajal se je po svoji Kselesovski navadi v nedeljo, dne 19. t. m. Dr. Pegan na shodu v Sla-vini in razlagal vaščanom iz Koč in Slavine grozno dosedaj niti gg. odbornikom iz Koč in Slavine znano hudodelstvo sedanje večine občinskega odbora Slaviuekega, da je namree občina mlekarski zadrugi na Pre-stranku pri Mestni hranilnici v Ljubljani porok za posojilo 30.000 kron.
Ljudstvo si je po shodu v gostilnah zadevo silno ogorčeno seveda tako tolmačilo, kakor da bi bila cela občina plačnica dolga naše zadruge in je bilo tako razburjeno, da bi bilo gorje kakemu liberalcu, ako bi se bil upal biti ta večer v Slavini.
Temu hujskanju nasproti si nista v svoji strankarski ponižnosti upala ugovarjati niti navzoča svoje-časna in današnja odbornika Fičur in mežnar Penko iz Slavine, (ki sta, mimogrede omenjeno, tudi mislila na kandidaturo za županski stolee, dve kapaciteti pa ste v rezervi v Kočah), akoravno bi morala vedeti, da sta onadva poleg vseh ostalih v seji dne 10. junija 1905 glasovala tako za posojilo zadrugi za 30.000 K, kakor tudi za vodovod 44.000 K, ter da sta sejni zapisnik tudi lastnoročno podpisala.
Deželni odbor je potem z ozirom na ta sklep, zavrnivši obenem vse od strani Slavincev in Kočancev vložene pritožbe, z mil okom z dne 2. avgusta 1905 št. 8847 postili dovolil in speeijelno zaradi posojila zadrugi izrecno med drugim določil:
»Istotako dovoljuje dež. odbor na podlagi enoglasnega sklepa obč. odbora z dne 10. junija 1905, da sme občina Slavina prevzeti poroštvo za Dosojilo 30.000 K, (Tridesettisoc) katero namerava najeti mlekarska zadruga na Prestranku za mlekarno, to pa pod sledečimi pogoji:
1. Posojilo je zavarovati pri posestvu mlekarne. Obenem, ko se to zgodi, je pri tem posestvu tudi vknji-/iti, da ie vse posestvo zastavljeno za event. Škodo, katera bi nastala občini i« poroštva«
2. Za obrestovani« in vračeva-nje posojila imajo skrbeti samo tisti posestniki, ki so ali ki bodo elani mlekarske zadruge.
Ker z ozirom na te pogoje občina Slavina radi tega poroštva n e more priti v škodo* se deželni odbor tudi na, v tej zadevi vložene pritožbe ni mogel ozirati, o čemur je pritožnike obvestiti.
Dolžni pismi o posojilih, o katerih je v predstojećem govor, je predložiti semkaj v odobrenje.
Deželni odbor kranjski. V Ljubljani, 2. avgusta 1905.
Povše 1. r.
Deželni odbornik dr. Pogan bi bil moral vtakniti zato svoj nos popre je v registraturo dež. odbora, ne pa v naše občinske rn zadružne razmere, katere bi njega in našega župnika, ako bi se hotela držati načel krščanstva, koja ima poslednji učiti, prav nič ne imele brigati. Saj tudi pokritja za občinske stroške in bero mi sami davkoplačevalci brez njiju skupaj znosimo. O morali in obnašanju mladine iz Slavine in kako se ista čez svojega župnika izraža, kjer on pašuje, pa bomo, če bo treba, tudi zaporedoma znosili. Da se pa je dr. Pegan župnikn tako lepo usedel, naj se mu sam zahvali.
Engelbert.
ItolflansKo - Ha volna.
S tripolitanskega bojišča.
Iz Tri polisa poročajo v Carigrad dne 23. t. m.: Arabski rod Madat-Ratin. ki je proglasil sveto vojno, je včeraj s 7000 jezdeci in turškimi pomožnimi četami napadel utrdbo Hanni ter jo po hudem boju OSvojiL Stoindvajsot Italijanov, med temi šest častnikov je bilo vjetih.
Tierolinski ^Lokalanzeiger^ ]>o-roča iz Djerbe: V torek zjutraj se Arabci napadli Italijane pri Barafta-tu. Boj j«- trnjal do opoldne. Posebno hnde izgube so imeli Italijani v središču. Popoldne je začela ladja »Car-lo Alberto* streljati proti Amrusu in Sebnbi. Zrakoplov, ki je hotel poizvedovati o turških četah, se je poškodoval.
Akcija italijanske mornarice v Dardanelah.
Tz Carigrada poročajo: Tu je razširjena vest, da je Italija sporočila avstrijski in ruski vladi, da je prisiljena napasti kako važno mesto Turčije. Poslanika mejni grof Palla-vicini in Carikov sta baje to sporočila velikemu vezirju in poudarjala, da v desetih dneh poteče italijanski ultimatum in da je nevarnost, da s<^ razširi vojna tudi na Balkan. V krogih avstrijskega poslaništva pa zagotavljajo, da Avstro-Ogrska ni dobila od Italije nikakega poročila o akciji mornarice; vendar je pa mo-goče, uajbrže gotovo. da bo turška mornarica napadla tursko obrežje. Solun pri tem ne pride v postov, prej Smvrna: najbrže bo pa Italija blokirala Dardanele, ne da bi pri tem poizkusila izkrcati vojaštvo. Ta blokada bi brezdvomno izzvala protiakci-jo Rusije. Nerazumljivo je tedaj, kaj hoče Italija s tem doseči. Za mirovna pogajanja sedaj pač ni upanja. Mirovna pogajanja bi bila pač Še le takrat mogoča, če bi se Italija omejila na Tripolitansko bojišče in če bi tam prišlo do kake velike odločitve. S tem, da se ovira nevtralna pomorska trgovina na svetovni trgovinski poti Dardanel, se pač ugodno ne vpliva na mirovno posredovanje.
Turški prestolonaslednik j*- .-pojoči1 zastopniku eaasaaai »Dfeilv Cbrouieie*: Mi se Iromo do skrajnosti bojevati. Mi se ne moremo in ne smemo odpovedati Tripolitaniji. Tri-politanija mora ostati turška. italijanska akcija v Dardanelah ni gotova, ker bi velevlasti proti temu odločno protestirale.
Vita« kategorično izjavlja, da ti i nobena država skušala braniti ::k-< i je Italije v Evropi. Pri sedanjem ] o-litičnom grupiranju velevlasti si pač v tem oziru ni misliti nastopa kake pav sauMJEM države. Toda brez ozira na to, se velevlastini ni prav nič treba bati italijanske atelje. Italija si je i>olnoma v -vesti odgovornosti, ki jo prevzame s prvim strelom proti trhli turški državi.
»Frankfurter Zeitung" poroča dne 24. t. m. iz Carigrada: A' stoin-dvajsetih urah se lahko pričakuje, da bodo Dardanele zaprte za vse ladjeplovstvo. Ves tripolitanski problem pride s tem v novo fazo. Gotovo je, da bo Rusija proti temu protestirala.
Stališče turške vlade. »Ikdam« poroča: Porta je i*o posvetovanju minitrskega sveta naročila svojim |xrslanikoni v inozemstvu, naj sporoče velevlastim, da je ureditev tripolitanskega vprašanja odvisna od tega, če se prizna efektivna suverenitetna pravica Turčije v Tripolitaniji. Porta bo vse potrebno ukrenila proti vsakemu napadu na turško obrežje.
Turška zbornica.
Pri adresni debati so opozieijjo-nalni govorniki ostro napadali prejšnjega velikega vezirja Hakki-paša zaradi njegove zanikrn ost i v tripoli-tanskein vprašanju.
11 a 1 i j ans ke v ojne   ladje v Rdečem morju.
Iz Massanab poročajo: Vojni ladji »Calabria« in »Puglia« ste sem pripluli iz Akabe.
Politična kronika.
Vitez Pantz objavlja odgovor na izvajanja ministrskega predsednika Stiirgkha glede mesnega in žitnega vprašanja. Zanimive v njegovih izvajanjih so naslednje točke: desetletne povprečne cene od 1897 do 190C5, primerjane s povprečnimi cenami iz let 1907 do 1909, izkazujejo po uradni notaciji d'"tajske poljedelske borze za pšenico zvišanje cene za 33* < , za avstrijsko rž 3av4%l za koruzo %Ž% in za oves 22% zvišanja cene. Cena ržeue moke je poskočila od 1'*a 1S86 skoro za Vo teža kruha pa se je znižala za l/s, cena rženega kruha *e je zvišala za V... Se hujše so pa številke, ki se bavi jo s stanjem živine v Avstriji in vendar se je upal ministrski predsednik reči, da je dosegla agrarna politika pri živini uspeh. Celo leto si niso upali objaviti resnl-tatov štetja živine ker so vedeli, da bi te številke razkrile to ničvredno politiko. Končno so našli kakor pravi čarovniki popolnoma novo metodo. Teža naše živine se je povišala! S to gorostasno trditvijo so >i apeli nafarbati naše ljudstvo, da bi ne videlo strahovite mizerije in pomanjkanja, ki je nastalo v zadnjih 10 letih. Števiio živine se je nanr -č zmanjšalo v teh 10 letih za W% M tega niti statistika ne more utajiti, če tudi skuša kakor kak indijski čarovnik zvišati težo živine. Število živine je V alpskih dejplah strahovito paaHo tu sicer na RoroSVem za 13-2'".'. na Kraa>k<ai zs *V6r«'. na Tirolskem za 0rr. na Sh)laaaiaatem za 9*1 rr in na Zgornjem Avstrijske« 7a H-l','-. Reja ovac se je znižala za 7*3 *V in radi prašičerej s.' ni povzdignila. Tako j.' položaj brez oovečalnetra otekla vlade. Hipatot W la i za poaaar ra krogov konsnmen-tov nam kanejo bedo liudsfva. in grozovite številke sadnj^sn štetja živine nam razjasnit jejo bedo kmečkega stanu.
* * *
V včerajšnji seji srbske skupščine so napadli člani napredne stranke
ministra Miiovanoviča. češ, da je za • •asa aneksijske krize; igral na borzi. Naeijonalisti so zahtevali od notranjega ministra pojasnil glede umora sodnega predstojnika v Toplici. Seja je bila tako burna, da so jo morali prekiniti.
*
trlede Maroka ve »MU Parisi-en< . da španska vlada ne mara odstopiti niti najmanjšega dela ozemlja, v katerem ima kaj vpliva iu interesov. Maroku, pac pa je pripravljena, prepustiti Francoski nekaj deželo na jugu.
O izbruhu revolucije na Portugalskem, pri občuje Independance belir« zelo zanimiv članek izpod peresa senatorja Lime. Par leserev pred izbruhom revolucij« «a Portugalskem, se je baje obrnil k dj Mati ml na nemškega cesarja za pomoč v slučaju, da izbruhne rr olueija. Zahteval je od giaaarJB, da p« sije dve ali tri oklopniee v reko Tajo, zato pa MU je obljubil, da inu brezpogojno odstopi kolonijo Angola. Cesar Viljem pa je odklonil vsako vmešavanje. Tudi kraljica - mati se je 1 rodila, rešiti monarhijo. S posredovanj« n jezuitov se je obrnila na špansko vlado in zahtevala, da naj prikoraka Španija z enim armadnim zborom na Portugalsko. Lima pravi, da lahko predloži dokumente, ki dokazujejo postopanj*• kralja Manuela. Sedaj so ti dokumenti baje v rokah ]>or-tugalske vlade.
t
Na Angleškem se pripravlja velika kriza, ki jo je provzročilo odkritje vojnih priprav nn kopnem in na morju in razkritje raznih nedostat-kov v armadi. Mogoče je, da domisi-jonira kabinet, mogoče pa je tudi, da bo parlament razpuščen. Liberalno časopisje se bavi zlasti i odstopom sira Edvarda Greya ter pravi, da o njegovem odstopu ne more biti govora, marveč da ga mora ves parlament podpirati. Vsako drugo stališče parlamenta bi pomenilo triurni Nemčije. V Nemčiji seveda dementi-rajo, da bi se bili vmešavali v notranji) angleško politiko in skušali iz-podkopati Greyu pozicijo. Nesoglasja, ki so nastala zaradi Maroka, so haje popolnoma odstranjena.
Revolucionarji   na Kitajskem
so se baje polastili vsega kitajskega vojnega brodovja. Prihodnji cilj re-v olucijonarjev je glavno mesto Pe-
king. Vladni krogi so že skoro popolnoma obupali, da bi odpor kaj pomagal.
SiojersKo.
Danes opozicija, jutri ohstrnkci-ja — ali zavožena Koroščeva taktika.
Atinulo nedeljo je zboroval dr. Korošec v St. J ur ju ob Južni železnici. Dal je tam sprejeti resolucijo, v kateri klerikalni volilei seveda odobravajo postopanje slovenskih poslancev v deželnem zboru in jih pozivajo, >naj vztrajajo v opoziciji, dokler se narodne, kulturne in gospodarske zahteve Slovencev ne izpolnijo.« Tako smo čitali besedilo te resolucije v »Straži«, »Slovencu« in raznih nemških listih. Kmetje se ne razumejo na tujke in ne vedo, kaj je opozicija in kaj ohstrukcija. V opoziciji bodo seveda slovenski poslanci v Gradcu morali biti vedno, ker bo steklo po Voglajni se mnogo vode v Savinjo, predno se bodo iz|>oliiile naše »narodne, kulturne in gospodarske zahteve.« O obstrukciji se pa ni ničesar sklepalo — kar odgovarja sedanjemu razpoloženju v vodstvu klerikalne stranke. Nemški listi in vodilni gra-ški krogi za to razpoloženje tudi dobro ve«to. zato so vzeli s tiho zado-voljnostjo »opozicijo« na znanje in nemški deželni odbor jo razglasil, da je mnogo upa na »plodonosno zasedanje štajerskega deželnega zbora po Novem lata.« Stvar je bila tako daleč v redu — kajti zadeva z brezobrestnimi posojili se da lahko ran-žirati in po »Stražini« pisavi edini vzrok obstrukcije bi bil odpravljen
— tu pa je dr. Korošec spoznal, da je zavozil, ker bi se na ta način že v naprej vdal in bi ne bilo pri pogajanjih primernega orožja za napitnino
— in eto, v »Slov. Gospodarju« čitamo celo vrsto pritožb proti deželni upravi, v šentjurski resoluciji je pa »opozicija« izginila iu se Mesti tam beseda ohstrukcija. Dr. Korošec ne računa najbrže s tem, da imajo tudi nemški lisjaki v Građen dobre oči in da jemlje tako smešno licitiranje sem in tje slovenskemu boju v Gradcu vso resnost. Iz trndicijonalnega, na idealnih motivih in nesebičnem rodoljubi u slonečega boja proti nemški deželni upravi je postala grda, našega ugleda in narodne časti nevredna barantija . . .
Nemško - slovenska spravna pogajanja v Gradcu. Nemški listi javljajo, da se prično vsled prizadevanja štajerskega namestnika Clarvja po Božiču v Gradcu »nemško - slovenska spravna pogajanja«. Titulus bi bil. titulus: radovedni smo samo, kaj bodo ta pogajanja prinesla za nas praktičnega? Po pisavi »Slovenskega Gospodarja« soditi, bo zavzela kmečka zveza napram Clarvju stališče: Vleč' me vleč', jaz se bom že branila .. .«
Samomor deželnega stavbnega ravnatelja Rosmanna spravlja »Slovenski Gospodar« v nekem dopisu iz Građen V zvezo >, stavbo zloglasne deželne bolnišnice v Stiftingthalu pri Gradcu. »Toda vse je mnenja., da se je usmrtil najbolj nedolžni, n krivci so živijo lepo naprej in čakajo celo častnih odlikovanj . . .« pravi list. Želeti bi bilo, da bi se list izrabil malo natančnejše, kako je s to zadevo, saj sedi njegov zaupnik v deželnem odboru in ima celo referat o bolnišnicah, če se ne motimo. V ostalem se slrinjamo z »Gosp.« člankom «» Štifti njjthalski bolnišnici, dasi moramo pripomniti, da so slovenski naprodaj časopisi (Slovenski Dnevnik«) o tej zadevi obširno iu natančno pisali že pred dvema leloma, ne da bi se bili takrat klerikalci zganili. Takrat še nunreč niso mislili niti na obstruk-eio, niti na — konec obstrokeijo in podlago za »častem- beg . . .
Iz Ormoža. Naš g. kaplan pisari vedno v »Slov. Gosp.« in napada pod naslovom »Iz Huma pri Ormožu« napredne humske občinske odbornike. Xa te otročje iu popolnoma neutemeljene napade ne bomo odgovarjali, ker prizadeti sami tega ne želijo. — Opozorimo g. kaplana samo na to, da nismo bili doslej vajeni na polit i kujoče duhovnike in da si bomo že poni a grd i — on bo vedel, kje — ako ne ho obrekovanju in blatenju po »Slov. Gospodarju« kmalu konca. Ce mu že ne da politična žilica miru — pa se naj bavi z nemškutarijo v bližnji okolici, tam bo v verskem in narodnem oziru dela dovolj.
Slovensko gledališče v Mariboru. Letošnja sezona se post tot di-serimina remm otvori na Miklavževo nedeljo, dne 3. decembra 1911. Uprizori se »Trnjulčica«, bajna pravljica s petjem v petih slikah. To je ena najlepših otročjih iger, prepletena s krasnimi pevskimi točkami. Ker spremlja celo igro naš občeznani orkester »Glasbenega društva«, se obeta našim malim pa tudi velikim najlepši užitek. Po predstavi nastopi Miklavž z vsem svojim spremstvom, da obdaruje vsakega, kakor je zaslužil. Darove, ki morajo imeti natančni naslov obdarovanca in biti kolkovani z narodnim kolkom, sprejema hišnik v
»Narodnem domu«. Abonuement za letošnjo sezono sprejema gospod V.
Weixel, Zgornja Gosposka ulica, kjer ge bodo dobivale tudi letos vstopnice v predprodaji. Vse one, ki so se že abonirali, ali se še žele, prosimo, da si vsaj do konca meseca izberejo sedeže, da jim bo mogoče pravočasno vročiti vstopnice in da se morda sedež, ki bi ga radi imeli, popre je ne proda. Sploh prosimo vse narodne kroge, da se kolikor le mogoče poslužujejo predprodaje, da se tako prepreči naval pri blagajni in omogoči pravočasni začetek. Obenem prosimo, da slavno občinstvo prihaja k predstavam točno, ker smo primorani, kakor hitro se predstava prične, zapreti vhode, da se občinstvo ne moti. Da se napravi red, je dramatično društvo sklenilo letos začeti s predstavo točno ob napovedani uri, ne oziraje se na to, ali je občinstvo zbrano ali ne, da tako potihnejo pritožbe onih, ki morajo navadno radi drugih, ki prihajajo redno prepozno, časih po pol ure čakati. Kdor tedaj zamudi, naj nam tega ne predbaciva! Da se omogoči tudi zunanjim gostom poset te predstave, je začetek točno ob 4. popoldne, konec ob 7. zvečer. Otroci pod 10. leti so vstopnine prosti, ako se zanje ne zahteva poseben sedež in pridejo v spremstvu staršev.
Drobne novice. Iz Št. J u rja o b J u ž. že L Biserno poroko sta obhajala te dni zakonska Jože in Je-ra Ribič na Razkožah. Slavnosti se je udeležilo 6 otrok, 16 vnukov in 4 pravnuki. Še na mnoga leta! — Iz R a j h e n b u r g a. Zlato poroko ;-ta obhajala 21. novembra zakonska Jože in Alojzija Vod o pivec. — Iz Z i č pri Konjicah poročajo, da so občinske volitve potrjene. O napadu, ki so ga svoj čas izvršili zaradi teh volitev klerikalni tolovaji nad mirnim naprednjakom, smo obširno
j poročali. Za tokrat še ostanejo »nekaj let'< kakor pravi »SI. Gosp.« klerikalci na krmilu — pri prihodnjih volitvah pa se vidimo! — Podružnica staj. kmetijske dražbe se namerava ustanoviti za Sv. Križ nad Mariborom in Sv. Juri ob Pesnici. Doslej ste ti dve fari spadali pod delokrog nemškutarske ■^•ntiljske podružnice. — V Ptuju stavkajo v dveh pekarijah pomočniki. Stavka se utegne razširiti na vse pekovske obrti v Ptuju. Povzročile so jo diference z mojstri zaradi plač. — U m r i je v Mariboru nad-inženir Engelbert Scheikl. — Iz M a r j b o r a. V sredo ponoči je začelo iz neznanega vzroka goreti v gospodarskem poslopju hišnega po-sp>tnika Bukšeka    na Koroški ee^-ti.
t V gorečem poslopju so se : iušili trije konji, hlapca, ki je trdno spal, so v zadnjem trenutku komaj rešili. Škodo jo za več tisoč kron. — Prestavljen je poštni asistent Miha 1 Scholler iz Ptuja v Maribor. — Iz Gradca. Kakor poročajo taka jš-nji listi, ima mestna občina v proračunu za L 1912 nad 2 milijona kron primankljaja. Da se ga zmanjka, se bode moralo v proračunu zelo mnogo črtati. — Iz C o 1 j a nam pišejo: »VahraviČiniv-.- poročilo o sijajnem r-tanju Nemškega doma je vzbudilo 7>o mpstu najživahnejšo veselost. Poročilo bi že utegnilo biti »sijajno«, ako bi mestna' hranilnica črtala ves ogromen dolg, ki ga ima Nemški dom deloma pri njej, deloma pri Vorsebressvereina«. Dosedanji na-jnamil Maverboffer je tudi že v Ifemškem domu v kratkem času obogatel: zato gre in njegov naslednik bo neid Stipanek. — Iz Gradca. Živinske cone na tedenskem sejmu dno 2& novembra. (Po uradnem poročilu.) Prignanih je htlo na sejm 1*1 volov, 82 bikov, 17o krav, 2 teleta, skupno V ► rlav. Cene malo spremenjene. Plačevalo se je za 50 kg žive leže: pitani voli 4S—52, izjemoma ob\ naT>ol pitani voli 4*'—47. suhi voli 31- 41. pitane krave 36—40, nami pitane ki are 26—34. >ii]>e krave 23—25 K. Tuji kupci so kupili 19$ glav.
KsresRo.
Nezgode. Na gradu pri Šentvidu ob Glini je padel 41etni deček K. Moeeairer raz strel t o skednja in si večkrat zlomil desno nogo. — Pri Sv. Štefana je ušel posestnikov Budni sin A. Sand svojim staršem s skednja in šel v knhinjo na ognjišče, kjer se je igral z ognjeni. Lžgala se mu je obleka in otrok je začel goreti, tako, da je bil že popolnoma opečen, ko sta priletela oče in mati na pomoč.— V Sapi posestnika Geigerja pri Šentnetru pri Celovcu so našli v senu težko ranjenean d^hivca Josipa Kiendelbacherja. Odo ljali so ga v bolnišnico, kjer je v kratkem un.rl, ne Aa l>i povedal, kdo ga je poškodoval.
Dobra prilika. K^k^r znano je razsajala, v zadnjem času skoro po celi I?"-t*~^t-^ 7;v'ikI-i k mora u^ gobcu in rakcih. LmcHe so v- svoji nevednosti b i°7en večkrat prikrivali in nocčVnooij y.r7Tifi% ih^'o zvana domača
zdravila. To ljudsko lahkovernost v
taka zdravila pa je posebno dobro izrabil neki Josip Lapitsch iz Celovca. Napolnil je razne steklenice z neko rujavo tekočino, nalepil na steklenice listke z napisi »Sticux«, »Naturale« i. dr. ter prodajal nevednim ljudem te steklenice po 10 kron. Žendar-merija je zasačila goljufa na Otočal* pri Celovcu ravno ko je sklenil slepar prav dober »gšeft« in ga odvedla z vso njegovo zalogo v Celovec.
Primorsko.
Pravi vzrok samomora. Pred kratkim smo poročali, da se je v Gorici zastrupila neka Citeričeva iz Trsta. Kot vzrok samomora so takrat navajali obup, ker jo njeni zaročenec neki uslužbenec v ladjedelnici v Tržiču ni maral poročiti. Sodna preiskava pa. je dognala, da so jo doma silili v zakon z nekim poduradnikont pri mornarici. Ona pa tega ni hotela storiti, vsled česar so jo doma neusmiljeno preganjali. Dekle je pobegnilo v Gorico še enkrat obiskat svojega zaročenca.Zvečer se jeCite: čeva z njim sestala, ponoči pa se je pri svoji prijateljici, pri kateri je prenočevala, zastrupila.
Nova šola Ciril-Metodove druzoe v Istri. Deželni šolski svet za Istro je dovolil istrski Ciril-MetodovL družbi ustanovitev enorazredne ljudske šole s hrvaškim učnim jezikom. x Umagu.
Soucenea ustrelil. 141etni KaH Benčič v Trstu je šel po šoli s svojimi tovariši na sprehod. Eden izmed njih je imel pri sebi nabito pištolo. Ko so dečki pištolo ogledovali, se je ta sprožila v roki Benčičevega sošolca 141etnega Marka Mussa. Krogla je prodrla Benčiču vrat. Deček je umrl Š,e predno je prišel k njeian zdravnik.
Tatvine v tržaških skladiščih s*> - v zadniem času začele zopet sOno množiti. Posebno piko imajo tatovi, ki so večina domačini, na kavo in mu stvari, ki se lahko »skrijejo. Včeraj je zmanjkalo v nekem skladišču za 50O kron tega blaga. Ko je vodstvo naznanilo tatvino policiji, je bil tat osoljenih črev neki znan tržaški postopač že pod ključem. Policija je namreč videla tega možakarja, ki ji je dobro znan, ko je nesel precejšen tovor na brbto. Ko so ga prijeli, so dognali, da ima v tovoru 8 kg blaga, ki ga je ukradel v ;~kladišču. Ko so ga aretirali, je rekel policijskemu uradniku, na vsak način sem preskrbljen, če bi bil blago prodal, bi bil imel denar za zimo, ker ste me pa zasačili, bom na pri vas orezimil.
Nesreče. Zastrupila se je v Trstu 161etna učenka Elsa Maurin z očetovo kislino. — V morje je skf.čit na 5. pomolu 161etiiT Vineene Zan-deV. Pri obeh je vzrok samomora nesrečna ljubezen. — Na cesti Stadion v Trstu se je ustrelil predvčerajšnjem 561etni zasebnik Ivan Lome-zič iz Pulja. Zadel se je v desno sen* ee in obležal na eesti mrtev. —■ Na. trgu NlCOlo Toinuseo v Trstu je počila gbivna cev vodovoda iu preplavila cel trg ter vdrla tudi v nižje ležeča stanovanja in trgovine.
P*mik v hudih stiskah. Vslen nevihte v Jadranskem morju, so se na pa miku »Kassa« paroplovnc družbe Adria polomili v bližini Puija stroji in je bil parnik na slepo srečo izročen valovom. Iz Pulja so mn prišli ua pomoč in ga spravili v pristanišče. Tudi v Kvarneru je bik> več parnikov v hudih stiskah. Pri Benetkah je nasedel avstrijski pir-nik »Isonzo« v- bližini lomilca na severu Lida. Pomožna ladja zaradi nevihte ni mogla blizu. Parnik ima na krovu kamenje iz Istre.
Srozna pomorska nesreča pri Rontafn.
V noči od četrtka na petok se je zgodila nedaleč od Rovinja na divje razkačenem morju strahovita pomorska tragedija, ki je zahtevala 6ft človeških žrtev. — Laški parnik »Ko-magna«, last parobrodue družbe Šansone Forlis v Raveni, vozi vsak teden po enkrat iz Ravene v Trst. Parnik je prevažal redno potnike in blago.
V četrtek zvečer je parnik od-plul z 49 potniki kljub jako neugod-n: mu vremenu in zelo razburkanem morju iz Ravene proti Trstu. Vihar je vedno naraščal in velikanski valovi so ga metali kot igračo sem in tja. Kljub temu je parnik ostal v smeri proti Trstu. Vihar je tako divjal, da ni mogel nihče na krov. Potniki, ki so bili, nekateri celo privezani, v svojih kabinah, so kapitana prosili, da naj obrne parnik in pelje nazaj v pristanišče. Toda kapitan, ki je upal, da se vihar v kratkem poleže, in se obenem zanesel na močno grad-bo skoro novega parnika, je peljal naprej. Med vožnjo se je premenila smer viharja in mogočni valovi so parkrat parnik tako nagnali, da je malo manjkalo, da se ni potopil. Pri teh stranskih sunkih pa se je ladja n-ignila na eno stran, in sicer vsled tega, ker se je riž, ki je bil naložen v
skladiščnih prostorih, nakopičil na ono stran, na katero se je parnik vsled pritiska viharja nagibal. Parnik je izgubil ravnotežje. Večkrat se je dvignil zadnji konec parni k a popolnoma nad površino vode in gonilna kolesa so tekla s silno brzino v prostem zraku. Kapitan je mislil, da povzroča nagib parnika na eno stran le pritisk vetra in je vedno skušal, doseči ravnotežje s preminjanjem smeri. Tako je peljal v silnem boju z orkanom do višine Kovinja. Tam pa je zgrabil vihar parnik od zadaj iii ga gnal s silno hitrostjo naprej. Ker parnik še ni prišel v ravnotežje, so začeli mornarji metati tovor v morje. Toda nič ni ix>magalo. Naenkrat je zgrabil j>arnik kakih 12 milj od obrežja velikanski val in ga potopil tako globoko,da je vdrla voda skozi dimnik. Ugasnile so nenadoma vse »uči, parnik se je vedno bolj nagibal in se začel potapljati. Sedaj je nastala med potniki in mornarji silna panika. Brezupni so tavali potniki po krovu in iskali rešitve. Izgubili »o svojce in tavali so v temi med tuljenjem viharja in padali v morje. Mornarji so odvezali en rešilni čoln, pri katerem se je nabrala v trenotku cela množica potnikov. Toda v čoln so vstopili poročnik Rambelli in 7 pomorščakov. Ljudje so v obupu grabili po deskah in tramovih in skakali v morje. Parnik je pokal, ogrodje se je začelo razdvajati in vedno hitreje se je potapljala ladja. Zadnji izmed potnikov je zapustil parnik lastnik kavarne Fabris v Trstu H. Savorani s svojim petletnim sinom. Izvežban mornar in bivši potapljač, je mirno čakal krize. Preskrbel si je rešilne pasove zase in za svojega sina, in ko je videl, da ne pride v rešilni čoln, in da le še malo manjka do katastrofe, je skočil s sinom v morje. Kmalu za njim se je v velikanskem vrtincu }>arnik potopiL
Na parniku je bilo 21 mož posadke in 49 potnikov. Izmed vseh se je rešilo Je 8 mož posadke, ki so od-pluli z rešilnim čolnom in kavarnar Savorani s svojim sinom, ki je čoln pravočasno dohitel. Rešilni čoln je dohitel Llovdov parnik »Tirol«, ki se je vračal iz Grške v Trst. Z veliko težavo so potegnili ponesrečence na krov in jih pripeljali v Trst. Na kraj jie^reoo so odpiuli takoj parniki »Pe-au'osa« in ^Bilinski« tor več laskih parnikov. Potopljeni parnik »Ro-magna« je bil šele letos zgrajen in povsem moderno in z najnovejšimi stroji opremljen. Strokovnjaki trdijo, da nesreče ni povzročil samo vihar, ki bi parnika ne bil potopil, marveč nepravilno naložen tovor, ki se je med vožnjo premaknil na stran in parnik nagnil. Med utopljenci je tudi več Avstrijcev.
Zatone ob Hm
Narodno - napredna stranka v občini Zagorje ob Savi je postavila naslednje kandidate za;
I. razred.
Odborniki:
vV'einberger Franc, Zagorje 22. Korbar Karel, Zagorje 36. Zi mer man Josip, Zagorje 9. Poljšak Ferdo, Zagorje 51. Levstik Janko, Zagorje 41. Koprive Tomo, Zagorje 4. Wake Alojzij, Toplice 66r Bajcar Ivan, Toplice 22.
Namestniki:
Križanec Blaž, Zagorje 3. Jerin Leopold, Toplice 95. Kovač Matevž, Toplice 31. Caujko Anton, Toplice 69.
II. razred.
Odborniki:
Bukove Martin, Toplice 20. Čebin Franc, Sv. Urh 11. Kozjak Franc, Toplice 106. ITszessanek Albert mL, Toplice 14. Flisek Karel, Zagorje 18. Blažič Avgust, Toplice 18. Pograje Peter, Toplice 57. Blaznik Anton, Sv. Urh 80.
Namestniki:
Bervar Jakob, Toplice 47. Drnovšek Ivan, Toplice 53. Drnovšek Ivan, Zagorje 92. Lukan Janez. Sv. Urh 47.
III. razred.
Odborniki:
Krajšek Jakob, Sv. Urh Kos Matija, Selo 7. Ciuna Franc, Zagorje 20. Hauptman Josip, Zagorje 49. Turk Lovro, Toplice 23. Kovač Nikolaj, Toplice 5. Lukač Joef, Toplice 105. Rakovica Janez, Toplice 71.
Namestniki:
Globokar Karel, Zagorje 38. Kepa Jožef. Zagorje 30. Savšek Janez, Toplice 96. Skrinjar Janez, Sv. Urh 63.
Možje - volilei, oddajte odločno svoje glasove našim kandidatom in ne strašite se pekla!
Dnevne vesti.
-j- O »objektivnosti« Hochen-bnrgerjevega odgovora glede zadeve pravnega praktikanta L. Resnica je, da je gosp. L. dotičnemu nemškemu kencipijentu, ki je popolnoma vešč slovenščine, ko ga je ta vprašal za neki sporni akt, Čisto mirno — ne pa osorno, kot trdi Hochenburger — seveda slovensko odgovoril, da on o njem ne ve, da je najbrže pri sodniku. Nato pa je ta nemški koncipijent v svoji nestrpnosti gosp. L. nahrulil z besedami: »Konnen sie nicht deutseh?«, nakar pa mu je gosp. L. odgovoril ironično, da ne zna. Predvsem pa se mora konstatirati, da dolžnost pravnih praktikantov pač ni, da bi v tem oziru izkazovali komu kake usluge. Os to store, store po svoji dobri volji. Ker funkcija pravnih praktikantov obstoji v tem, da so pri razpravah zapisnikarji in v tem slučaju so tudi uradni funkcijonarji. Gotovo pa niso uradni funkcijonarji, če jih pride kdo prosit, da bi mu poiskali kak akt, ker to ni njihova uradna dolžnost. In v takem slučaju jih pač tudi nihče ne more siliti in jim zapovedovati, katerega jezika naj se poslužujejo. Gosp. L. stoji odločno na stališču, da se s tistimi Nemci v naši lastni domovini, ki slovensko razumejo, občuje na ta način, da Nemec govori nemško, če že slovensko nikakor neče; Slovenec pa tudi slovensko. To je gotovo pravilno stališče in Nemci bi pač lahko bili malo manj naduti in nestrpni, da bi se ne čutili kar razžaljene, če Slovenec na rodnih tleh govori z njimi v svoji materinščini. Ker to zahteva od njega narodni čut in ponos. Dotični nemški kon-cipijent je prosil za uslugo in se je čutii užaljenega, ker je dobil pojasnilo v slovenskem jeziku, in »e je radi tega pritožil pri predstojniku okrajnega sodišča. Ta je poklical pred se g JL. in dotičnega koncipijenta, G. L. je predstojniku razložil, da se v tem slučaju pač ne gre za kako uradno poslovanje in da ga zato tudi nihče ne more siliti, da bi govoril nemški, čeprav stranka z njim govori nemški. Hochenburger;»evo poročilo pa ne odgovarja resnici tudi v tem oziru, ko trdi, da se je g. L. proti predstojniku izrazil, da no zna nemški. To ni re>. Taka trditev bi bila tudi brezzmisel-na. Sicer pa g. predstojnik itak ve, da g. L. nemški zna. Značilno pri celi zadevi pa je, da se je g. predstojnik postavil popolnoma na stran nemškega koncipijenta, čeprav je slovenske narodnosti — kakor pravi g. minister pravosodja. G. L. je pred pred-B cjnikom protestiral proti hrulaciji od strani nemškega koncipijenta. Toda g. prestojnik je na to molčal kakor grob. Zopet dokaz, da se je predvsem zavzemal za dotičnega nemškega koncipijenta in da zadeve ni nepristransko raziskal. Gosp. predstojnik je izrecno trdil, da g. L. tudi v takem slučaju, kot je bil ta. mora govori' i nemški, če stranka govori nemški, ker tudi v tem slučaju nastopa kot uradnik. No, in tu je bil g. L. drugega mnenja kot g. predstojnik, in je izjavil, da v takem slučaju tega ne bo storil, ker ga nihče postavno ne more siliti do tega. Nato pa je g. predstojnik rekel, da se mora vdati, »sonst werde ich mit ihnen einen ganz kur-zen Process maehen«. Te besede je g. predstojnik izrekel in sicer i tej zvezi, če tudi se sedaj tega. več prav ne spominja. Velika neresnica je tudi, ko trdi Hochenburger v svojem odgovoru, da se je ob tej priliki r. L. hotel z g. predstojnikom spustiti v prepir. G. L. je naravno odločno pro-Tfstiral proti hrulaciji in glede cele zadeve stal na nasprotnem stališču kot pa g. predstojnik in dotični nemški koncipijent; to svoje nasprotno stališče je tudi argumentiral proti obema. To pa gotovo ni še noben prepir. Gosp. predstojnik pa je bil sam zelo razburjen. Najbrž ga je presenetilo tudi to, da se mu g. L. ni hotel kar ponižno vdati in sprejeti njegovega mnenja. Tega pa naj bi od njega ne pričakoval. Gosp. L. ni še nikdar imel respekta pred narejenimi avtoritetami. In ko je videl, da se je gosp. predstojnik postavil popolnoma na stališče nemškega koncipijenta, ga je to le še podkrepilo v tem, da je svoj nazor še bolj temperamentno zagovarjal, ker on ne spada v vrsto tistih ljudi, ki se boje in se slepo pokore avtoritetam, če tudi se jim godi krivica. Sicer pa g. L. še nadalje vstraja na tem svojem stališču, da bo s tistimi Nemci, ki razumejo slovenski, govoril slovensko, če ga kak zakon ne bo izrecno silil v nasprotno. To smatra za stvar svoje narodne časti.
4" Kaj pravi k temu minister Hochenburger? V parlamentu je pral minister Hochenburger Elsner-ja, da ni s svojo naredbo nič nepo-stavnega zagrešil, ker se ni dotaknil pravic slovenskega jezika nasproti strankam, ki iščejo pravice pri sodišču, nego le internega (!) jezika med uradniki! Včeraj pa je bila razprava v Celovcu pred trgovskim sodiščem. Tožen je bil od neke banke celovške
A. K. iz P. na Kranjskem, — seveda
Slovenec — le-ta je vložil po svojem zastopniku, ljubljanskem odvetniku g. dr. Oblaku, ugovore proti meničnemu plačilnemu povelju v slovenščini. Na razpravi včeraj pa je predsednik senata, g. nadsvetnik Ste-pisehnegg takoj ustavil g. dr. Oblaka, ki je seveda prednašal slovenske ugovore tudi v slovenskem jeziku, češ, da mora govoriti nemški, ker sodnik-ta ji k ne razume slovensko, ravno tako ne nasprotni zastopnik in ne — zapisnikar! To je lepa! Doktor Oblak se ni uklonil, zahteval sklep senata. Senat je sklenil, da mora govoriti dr. Oblak nemški, — le-ta pa je dal konstatirati, da sodnik-lajik ne zna slovenski, in ga — odklonil. Zopet posvetovanje, — intervencija pri predsedniku sodišča, — nato sklep, da se ne ugodi predlogu na odklonitev sodnika-lajika, ki bi pravzaprav moral sam odstopiti kot izključen v pravdi, kjer bo stranka zaslišana slo-slovenski. Kako ho neki sodil, ako stranke, ki je živ krst ne more prisiliti govoriti nemški, niti razumel ne bo? Ker se dr. Oblak zopet ni vdal, morala se je razprava preložiti. Kaj pa zdaj? Kako bo opravičil to postopanja pan Hochenburger? Ali se je šlo tudi tukaj le za interno u radovanje? Na to naj odgovori, kaj bo ukrenil, ko se je teptala pravica slovenščine nasproti strankam na eklakten način.
-J- Hoehenburgerjev odgovor na Ravniharjcvo interpelacijo je vkljub svoji nestvarnosti vendarle prav pretkano seta\ ljen. Vidi se, da so bile Elsnerjeve informacije prav skrbno redigirane in da se je Elsner sam potrudil, da kolikor mogoče ublaži surovo resnico in ji da čisto drugo lice. Tako se je zgodilo, da je minister Hochenburger naslikal svojega osebnega prijatelja Elsnerja kot pravo nedolžno jagnje, kateremu samo hudobni slovenski pravni praktikant je kale vodo. Po Hochenburgerjevem zatrdilu bi bili slovenski pravni praktikanti edinole krivi, da je bil predsednik deželnega sodišča Elsner primoran izdati svoje znane jezikovne naredbe. Ti so se baje trudili, da bi samovoljno omajali jezikovno stanje, ki je bilo doslej v veljavi pri ljubljanskem sodišču. Naj nam eks-eeieaiea Hochenburger oprosti, ako mu zabrusimo v obraz, da ne govori resnice ali on ali pa tisti, ki ga je informiral. Slovenski sodni uradniki in slovenski pravni praktikanti niso skušali uvesti nobenih novotarij, marveč so postopali tako, kakor je bilo to v navadi že pri ljubljanskem sodišču že dvajset, trideset let: govorili so med sabo in s slovenskimi uslužbenci slovensko, pravni praktikant je pa so se predstavljali pri vseh funkeijonarjih, torej tudi pri predsednika, v slovenskem jeziku. Takšen je bil faktični položaj do danes in tisti, ki je to stanje spremenil in pričel z novotarija mi, ni nihče drugi kakor Elsner. Zato trdimo, da je zlagano, ako se hoče javnosti predstaviti, kakor da bi dalo postopanje pravnih praktikantov dr. Ravnika in Lotriča povod, da je izdal predsednik Eisner svoje jezikovne ukaze, držeč se zgolj načela »quieta non movere«. Ne, nap top imenovanih pravnih praktikantov je bila samo reakcija na Elsnerjev »vorstoss«, kakor se izražajo nemški listi in ž njimi minister dr. Hochenburger! Sicer pa, ako je Elsner hotel v resnici samo varovati »dosedanjo prakso in stoletno navado«, zakaj je potem svoje jezikovne naredbe izdajal furtim, poti pečatom uradne tajnosti in molčečnosti? Ako je bilo njegovo dejanje v zakonu utemeljno, zakaj se je potem bal javnosti, zakaj je svoje uredbe skrival pred javnostjo? Pač samo za to, ker je imel slabo vest, ker se je zavedal, da nvaja novotarije, ki v zakonu niso utemeljene! In da je Elsner v tem oziru postopal mala fide, dokazuje dejstvo, da je klical pred se uradnike, ki so bili tik pred avanziranjem, jim odvzel častno besedo ter jih nato pestil in rotil, dokler se ni u niso uklonili ter se v celem obsegu podvrgli njegovim jezikovnim ukazom, priznavajoč jim veljavnost. Ali ni to res, gospod Elsner, ali si upate to oporekati? Minister dr. Hochenburger je izjavil med drugim tudi to-le: »Takisto je samo ob sebi umevno, da ti ukazi niso niti najmanj ' zavirali aH hoteli zavirati neomejene v porabe slovenskega jezika v kolegijalnem občevanju uradnikov med sabo, in če se to nanaša tudi na uradne zadeve.« Tudi ta izjava ne sloni na resnici! Dejstvo je namreč, da je Elsner zahteval, da se rabi izključno nemščina v osebnem občevanju uradnikov med sabo in sodnimi uslužbenci, ako se to občevanje le količkaj nanaša na uradne zadeve. Ali naj navedemo dokaze T Evo jih! Uradnik je nagovoril slugo v slovenskem jeziku. Elsner je to slišal in rekel: »Glauben sie, dass sie X. J. nicht versteht, wenn sie ihm das deutsch sagen?« Drug slučaj: Uradnik je dal slugi akt, naj ga po-J nese v neko drugo pisarno. Navodilo I mu je dal v slovenskem jeziku. Els-I ner: »VVarum geben sie dem Manne
den Anftrag nicht in deutscher Sprache?« Uradnik: »Weil er den Auf-trag in slovenischer Sprache besser versteht und ihn desshalb auch besser ausfuhren kann.« Elsner: »Als Gei ichtsdiener muss er der deutschen und slovenischen Sprache machtig sein. Wenn er also der deutschen Sprache nicht genugend machtig ist, so kann ja dem Manne geholfen wer-den!« Brez nadaljnega komentarja!
+ Klerikalni cinizem in imperti-nenca. Včerajšnji »Slovenec« je z ozi-rom na Hoehenburgerjev odgovor na Ravniharjevo interpelacijo o El-snerjevih naredbah priobčil tako ciničen in impertinenten članek, da mora vsakemu poštenemu, narodno mislečemu Slovencu zavreti kri. Kreature, ki delajo klerikalno politiko in ki niso niti z mazincem ganile, odkar so stopile v javno življenje, da bi priborile slovenskemu narodu in slovenskemu jeziku le trohico pravic, ki mu gredo po vseh božjih in človeških zakonih, si drznejo briti norce iz onih, ki so vse svoje življenje posvetili borbi za pravice slovenskega ljudstva in slovenskega jezika in ki so z neumornim delom in brezprimer-no požrtvovalnostjo izvojevali vse to, kar smo Slovenci v zadnjih petdesetih letih dosegli v uradu in v šoli. Hoehenburgerjev odgovor na interpelacijo o germanizaciji na ljubljanskem sodišču je čisto gotovo provokacija vsega slovenskega naroda in narodna dolžnost vseh poštenih Slovencev bi bila, da se kot en mož dvignejo proti tej provokaciji. Ta dolžnost bi v prvi vrsti vezala klerikalne poslance, ki imajo v parlamentu večino v slovenski delegaciji. A kaj vidimo? Ti klerikalni junaki na — papirju — stoje mirno ob strani ter se ne ganejo, kakor da bi jih borba za pravice slovenskega jezika čisto nič ne brigala, in puste z največjo hladnokrvnostjo, da to borbo vodi sam ljubljanski poslanec s pomočjo — čeških svojih tovarišev! Mesto, da bi se kakor levi postavili v bran za jezik slovenski, pa pišejo: »Vlada je včeraj na interpelacijo glede Elsnerja tako rezko odgovorila, da je nujna, dolžnost inter-pelantov. izvajati iz tega vse posledice. Mi tedaj čakamo, kaj bodo Mla-dočehi in gospod dr. Ravnihar zoper to vlado ukrenili.« — Torej— mesto da bi ti črni brezdomovinci delali in se borili, ko se gre za najvitalnejše pravice in interese celokupnega slo-
j venskega naroda, — pa čakajo. — Sploh obstoji menda vse delo in delovanje klerikalnih poslancev v parlamentu samo v — čakanja, zakaj ka-darholi se je šlo v državnem zboru za kakšno, v narodnem oziru važno stvar, vselej je še »Slovenec« prišel s strereotipno frazo: »Mi pa čakamo!« Bojimo se, da bodo klerikalni poslanci tako dolgo čakali, da bo nje same vzel hudič. No. zanje bi pač nihče ne potočil niti ene solze, samo da ne zadene vsled njihove brezvest-nosti in hudobije enaka usoda tudi bednega naroda slovenskega!
-j- Deželni predsednik baron Sehvrarz in ljubljanski občinski svet. Gospoda barona Schwarza ne razumemo. Njegovo postopanje glede obe. sveta ljubljanskega je namreč tako, kakor bi imel le eno željo in le eno misel: naj se zgodi karkoli, samo da je zadovoljna klerikalna stranka. Čujemo namreč, da hoče baron Schwarz glede sklicanja obč. sveta počakati toliko časa, da dobi pismeno razsodbo upravnega sodišča. Tega ne razumemo. Baron Schwarz vendar sam ve, da je bila dr. Peganova pritožba vložena iz gole nagajivosti in z! ob nos t i in bi moral torej hiteti, da vrne Ljubljani obč. avtonomijo. Toda — ne. Počakati hoče, da dobi pismeno razsodbo, čeprav je bila vlada pri obravnavi pred upravnim sodiščem oficijelno zastopana in ji je razsodba tega sodišča oficijelno znana. Toda baron Schwarz hoče vendar Čakati, dasi mu mora biti znano, da bo novi obč. svet zavoljo proračuna v veli'ki stiski in bi mu bilo vendar treba dati nekaj čnsa. da stvar temeljito preštudira, zlasti že zaradi tega, ker je imela ljubljanska občina letos, v dobi vladnega komisarja, velik izpadek na dohodkih. Res, g. barona Schwarza ne razumemo. Po občinskih volitvah je priznal Peganovi nagajivi pritožbi odložilno moč, ko niti še vložena ni bila. Če smo prav podučeni, je takrat dr. Tavčar rekel baronu Schwarzu, naj stori, kar se mu zdi, a da mu polaga eno stvar na srce, to so nabiralniki za kanale. Dr. Tavčar je takrat baronu Schwarzu nujno priporočal, naj poskrbi, da se nabiralnika koj napravita, ker ga ne bo žnnana, ki bi pustil, da bi se Ljubljanica osušila in da bi se kanali iztekali v prazno strugo. Baron Schwarz je takrat obljubil, da bo stvari posvetil največjo pozornost. Poteklo je od takrat mnogo mesecev, a zadeva ni pr'šla niti za korak da-lie, kakor je bila tedaj, ko je baron Schwarz priznal Peganovi pritožbi odložilno moč. Vieaae je bHo tako uirodno, da bi bila nabiralnika že lahko gotova, a ni se zcrodilo nič. Občinski svet bo odcov->rT^st zato l~iii-0
II prepustil vladi in klerikalni stranki.
Ali g. baronu Schwarzu ne zadostuje že odgovornost za to kalamiteto, da hoee prevzeti še odgovornost za stiske in težave, v katere pride obč. svet pri proračunu, če se časa ne bo imel, da stvar temeljito preštudira?
-f- Obravnava pri upravnem sodišču zaradi ljubljanskih občinskih volitev je med drugimi zanimivosti-mi podala tudi prav nelaskav rezultat za klerikalno učiteljico Stupico. Obravnava je dokazala, da je ta učiteljica igrala pri ljubljanskih občinskih volitvah vsaj — milo rečem — jako čudno vlogo. Obravnava pri upravnem sodišču je dokazala, da učiteljica Stupica o dogodkih pri občinskih volitvah ni govorila resnice. Stvar je sedaj v redu in ni vredno, da bi jo pogrevali in obširneje pojasnjevali, vsekako se je stvar končala tako, da je učiteljico Stupico lahko sram.
+ Iz   Kašlja pri D. M. v Polju.
Včerajšnji »Slov. Narod« je pisal, da so bili posestniki pri prodaji zemljišč za vevško železnico oškodovani za 71.000 K. K tej notici pripomnimo še sledeče: Pri tisti kupčiji se je prodalo tudi šest občinskih potov. Za to zemljo bi občina lahko dobila 10.000 kron. Ker se pa naš župan Jakob Dimnik in njegov tajnik Mrcina nista potegnila za blagor občine, ni občina dobila niti vinarja. Zakaj bi se ta potegovala? Ali nista župan Dimnik in njegov tajnik dobila prvi 10.000 K, drugi pa 5000 K nagrade? Za koga bi se še potem potegovala? Vi občani pa plačujte še večje davke. 10.000 K bi se lahko porabilo za šolo v Zalogu, tako pa boš moral ti posestnik in ti ubogi delavec vse sam plačati in te vrste možje na tvoj račun lahko dobijo nove nagrade. Se en dokaz, da Dimnik občanom strahovito škoduje in da mu niso mar koristi občine. Tovarna na Vevčah je pred leti zvišala jez za 50 cm. Ljubljanica je vsled tega ob deževju prestopila bregove in posestnikom pokvarila vso travo. Letos pa je hotela tovarna jez zopet zvišati. Posestniki smo se temu seveda uprli, le Jokel je hotel nekaj barantati. Držal Is zopet s tovarno, ne pa z občani. Mislil je, da bo zopet dobil 10.000 K nagrade. In takega človeka, ki se poteguje za židovske kapitaliste, naj bi mi volili? Ne in strokrat ne! Delavci! V nedeljo ste imeli shod zoper vašega ravnatelja. Sedaj pa ravnatelj agitira pri vas, da bi volili ravnateljeve <ra prijatelja. Delavci! Ne poslušajte vašega ravnatelja, volitev ie svobodna, nikogar se ne bojte! Kaj bode pa z vami napravil, če bi se v službi kaj pregrešili? V občini z neodvisnim odborom kmetov in delavcev, "bode imel delavec vedno zaslombo. Delavci, posestniki, volilei! Ne vo1?i~ ljudi, ki delajo le za svoj žep, ne pa za blagor občanov. Naša »s "dostojna kmečka stranka« bo postavila za odbornike ljudi, ki se bodo potegovali le za vaš blagor. Kmeta in delavca naj vlada le samostojen kmet in svobodni delavec, ne pa politična kreatura, ki dela le za sebe in tujce. Posestniki iz Zalosra, Sp. in Zer. Kašlja in Zadobrove! Vi ste bHi oškodovani pri prodaji zemljišč za vevško železnico. Vi posestniki iz Dobrunj in Slap, ste pa škodo trpeli pri tovarniškem jezu. Ali hočete še trpeti tako vlado v občini? Ne! Prepričani smo, da boste volili može, ki jih bode postavila naša »samostojna kmečka stranka.« Tudi na vas vrli Snebrčani in Zadobrovčani se zanašamo. Mi vemo, da ste vrli in pametni možje, ne pa babe. Mi nismo brezverci kakor nas je Dimnik razvpil. Mi smo verni, toda pošteni možje, ki bomo delali le za vas. Glasovnice skrite posebno pred županom in Mrcinom! Prečrtajte ljudi, ki so županovi somišljeniki! Na glasovnico napišite prav natančno ime, stan, bivališče in hišno Številko naših poštenih, nesebičnih odbornikov »samostojne kmečke stranke!« Volitev je tajna. Nihče ne bo vedel, koga ste volili. Le brez skrbi v boj proti županu in posebno proti njegovemu tajniku Mrcini. Volilei, odprite oči, Še je čas, da vzamete politično moč svojim pijavkam, škodljivcem občinskega gospodarstva. Volilei, ne pustite se preslepiti! V volilnem boju se ne gre za vero, ampak jedino za to, ali se bo v bodoče gospodarilo z vašim občinskim premoženjem pošteno, ali nepošteno. Možje ste! Ne vdajte se! Brez strahu v boj! Vsako na si Ist vo nam nemudoma naznanite! Poskrbimo za primerno kazen, in naj bo to tovarniški ravnatelj, ali Dimnik, ali kdorkoli.
+ Politična shoda. Jutri bodeta dva politična hoda. Eden bo v Pre-straneku, kjer bo govoril dež. odbornik g. dr. Tavčar, drugi pa bo v Žireh, kjer bo govoril dež. poslanec g. R i b n i k a r.
+ Preska, 24. novembra. Nasprotniki samostojnega kmeta so povsod enaki. Lažejo, farbajo, da je le kaj! Tudi pri nas de'ajo tako. Radi bi dosegli, da bi morala občina plačati »Društveni dom«, ker je pasiven in nepotreben. Ljudje božji, ali so domovi za to. da bi kaj donašali? Poma-rančar naj telovadi s svojimi čuki in
Marijinimi devicami ter z drugimi backi na svojem, za svoje in po svoje,
ne pa z občinskimi nakladami. Faj-mošter bi nam rad utajil svojo na-meno za zgradbo nove župne cerkve. Ne boš! Imamo dokaze! Tudi zadolženi škof išče denarne podpore. — Možje! Ali nam bodo res gospodarili varovanci (ki imajo jeroba!) in njihovi, po pameti somišljeniki in svetniki ? Posestniki, delavci! Pokažite, <!a ste možje, varujte sebe in vso občino brezsrčnih škodljivcev!
+ Iz Cerkelj na Gorenjskem. V
naši občini se bodo vršile volitve dne <>. decembra. Tako se je razglasile pri cerkvi. Komaj je utihnil gla*» obč. sluge, že se je vzdignila kaplan-ska družba s kimovci vred in šla iskat in pestit zapuščene vdove in izpresat iz njih na nesramen način volilne pravice s pretvezo: »Gospod bodo šli proč. če ne daš pooblastila: naklada bo višja; dac na meso po večji tako, da bo župa pri Mrjani in Franci veljala že v nedeljo 15 v, če liberalci zmagajo.« Slišati je še mnogo neslanosti, s katerimi slepe in so slepili ubogo paro in med tem vtihotapili svoje Pepčke za občinske odbornike, ki še sedaj ne vedo, kaj je £upan in kaj je župnik. Iz tega se lahko sklepa, kako se je godilo potem v obč. sejah. Od zadnjih občinskih volitev se je v občini Cerklje mnogo premenilo in to je prisililo zavedne kniete. da so začeli misliti na predrn-gačenje obč. odbora in sklenili so voliti može, ki bi znali varovati občinske koristi in bi ne dopustili, tla bi občina tičnla kakor sedaj do grla v dolgeh. Ljudski bolje katoliški dom. ki bo veljal z opravo gotovih stotisoč kron, če ne goldinarjev, visi >e vedno med nebom in zemljo. Na to veliko hišo je obesil nepozabni kaplan Bešter par tukajšnjih kmetov z jokajoči mi otroci vred za stražo katoliški posojilnici. Ker oba dva zapeljana kmeta namreč Petrič in Belje-bar s celo družino nikakor ne zado-
ui? ta in ker je dokazano, da se ta katoliški dom tudi do polovice ne bo obrestoval, nastane vprašanje: Kdo bo plačeval obresti in kapital? Volilni! Ako zmasra klerikalna stranka sedaj, ne bo nihče drugi plačeval, kakor občina. Potem pa »adijo, pa zdrava ostani...« Ko je kaplan Be-šter odložil to kukavičino jajce, od-: ril jo je, ker so se mu zdela tla prevroča. Mislil si je: Godljo naj kuhajo i-rnari. Dragi kmetje in volilci! Pomislite dobro, komu boste zaupali glas na dan 6. decembra, da ne bode bolela glava vas in še vaših potomcev vsled neprevidnega glasovanja. Priporočamo vam: volite može previdne in pametne, volite samostojne kmete. Ne volite podrepnikov. Pregovor pravi: Kdor se s farji in z gospodo brati — nima pozneje s čim orati. Ta pregovor se cesto izpolniuje. Za ka-* 'i-kim domom hoče župnik tudi imeti novi farovž. kateri bi — če zmaga stranka farovža — veljal ob-čino tudi dosti tisočakov, češ, le nesi, da postaneš tudi ti črn. Ptujim ljudem bi se z vašimi, v potu svojega obraza trdo zasluženimi in pristrada-nimi greši zidale palače, vi boste pa v skrbeh in dolgeh zdihovali in tarnali, za kar se vas pa ne bo nihče usmili1. Zatorej naj vam bo priporo-
■ no: Vsi na volišče in volite s kmet-ranko, ki vas ne bo pustila na cedila. Kakor se govori, bo v kratkem volilni shod kmetske stranke pri J. Ahlinu v Cerkliah. Tako se boste otresli ijefra jerobstva in obenem nevednih občinskih odbornikov.
-f- Idrijski   klerikalni agitator
Kanduč je pred občinskimi volitvami napravil na Gorah v občini Dole >hod. kjer je pokazal vse svoje spo-sobntoeti, ki si jih je pridobil v šestmesečnem zadružnem tečaju v Ljubljani. Lagal in obrekoval je tako nesramno, da je bilo celo klerikalcev sram tega klerikalnega petelina. Napredni občinski kandidati so mu bili -.iini oderuhi, nečistniki in kolikor je imel še takih lepih izrazov iz zadružnega tečaja. Zanimivo je, da si upa v času koruptne klerikalne de-
»lozborske večine že vsak zakoten klerikalni agitator razpolagati I de-54 tmilijonskim    deželnim posojilom.
ko je to klerikalno revše reklo doslovno : »Će bodete volili pristaše S. L. S., boste dobili znatne podpore iz milijonskega posojila od deželen. Torej zato si je naprtila dežela ogromno posojilo, da bodo mogli klerikalni agitatorji s tem posojilom agitirati za klerikalno stranko. Ko se mu je namignilo od napredne strani, da je taka agitacija v nasprotju z zakonom v varstvo volilne svobode, je odvrnil, da je tudi deželni odbornik dr. Lampe na nekem shodu tako govoril. Te slučaje si treba naprednjakom dobro zapomniti, da ne bodo mogli klerikalni deželni odborniki tajiti pristranosti pri uporabljanju desetmil i jonskega deželne-posojila. C. kr. rudniški pisar Kanduč je tudi trdil, da je napredni ovornik na Sicherlovemu shodu v Črnem vrhu ušel s shoda. Ta grda laž
pač najlepše karakterizuje voditelja idrijskih katoliških abstinentov. Predrznost Kandučeva je zelo velika, da si upa trositi po shodih največje laži in obrekovanja. Ali je mar Kanduč že pozabil, kako je izdajal uradniške tajnosti c. kr. rudniškega ravnateljstva v Idriji in potem krivdo valil na druge klerikalne tovariše? Res, lep eksemplar iz kroga idrijskih klerikalcev! Pozna se, da je iz i>roslule Oswaldove in Krekove šole.
-j- Občinske volitve v Doleh pri Idriji so se zaključile z lepo zmago naprednjakov. Naprednjaki so zmagali v drugem in tretjem razredu popolnoma, v prvem pa z dvema odbornikoma. Imeli bodo v novem občinskem odboru naprednjaki 14 odbornikov, klerikalci pa 4. Boj je bil izredno hud, ker so si klerikalci hoteli za vsako ceno osvojiti to napredno občino. Agitirali so dolgo časa pred volitvami in na dan volitve spravili svojega poslednjega moža na volišče. Idrijski klerikalci so poslali celo krdelo svojih agitatorjev na pomoč. Toda zaman je bil ves njihov trud in napor, zmagala je zavednost in samozavest probujenega kmečkega ljudstva, ki note imeti uikakega stika s koruptno klerikalno stranko. O klerikalnem terorizmu priča sledeče. Zavraškemu župniku Ferjančiču so njegovi napredni ključarji podpisali pooblastilo za napredne kandidate. To pa idrijskemu dekanu Arkotu ni bilo povšeči, zahteval je, da mora Ferjančič klerikalno voliti. Kaj se je zgodilo! Župnik Ferjančič je zadnji trenotek pred volitvijo odstavil napredne ključarje in imenoval za cerkvene ključarje klerikalne kimavce, ki so mu podpisali pooblastilo za klerikalne kandidate. Na zahtevo vladnega komisarja je komisija zavrnila obe pooblastili. To je lep dokaz, kako terorističnih sredstev se 1 užu je jo klerikalci v veri, da se zakon v varstvo volilne svobode ne bode proti njim uveljavil. Od naprednjakov sta bila izvoljena v prvem razredu posestnika pl. Premerstein in Štefan Rejc, ki sta prejela po 33 in 34 glasov, dočim so klerikalci prejeli po 33 glasov. V drugem razredu so naprednjaki prejeli največ 55 glasov, klerikalci 51, v tretjem pa naprednjaki 131, klerikalci 125. Klerikalci so z goiovostjo računali, da prodere-jo v vseh treh razredih, pooblastilo jim je podpisala celo posestnica Katarina Kopše iz Idrije. No nič ni pomagalo. Klerikalci so si pri dolski občini pošteno opekli svoje umazane prste in stvar dolekih naprednjakov bo, da si jih bodo tudi v bodoče. V to pa treba intenzivnega podrobnega dela med ljudstvom. Kot najmlajši odbornik je izvoljen posestnikov sin Štefan pl. Premerstein, ki ima poleg Rejca in Kunca največ zaslug, da se je odvrnil dobro pripravljen klerikalni naval na dolsko občino. Čujemo, da hočejo napredni odborniki izvoliti mladega agilnega pa odločno naprednega Premeršteina za župana. Prav tako, delu in marljivosti čast in priznanje. Naprednim kmečkim volilcem. ki se niso strašili duhovske-ga terorizma in sladkih klerikalnih obljub, pa kličemo naprej v boju do popolne osvoboditve od grdih klerikalnih ljudskih izkoriščevalcev!
+ Eseles odklanja vsako odgovornost za to, kar se je pri naših sodiščih godilo, ko je imela v naši deželi besedo na rod no-n a pred na stranka, tako kriči včerajšnji »Slovouec«. Na to odgovarjamo: Nihče ne vsiljuje te odgovornosti klerikalcem. Narod-no-napredna stranka je prav rada odgovorna za vse, kar se je godilo v naši deželi v času, ko je imela ona v njej besedo, zakaj dokazano je, da so se takrat povsod i spoštovale pravice slovenskega jezika in so bile skoro vse važnejše uradniške službe v slovenskih rokah. In prav tako, kakor prevzema narodno-napredna stranka vso odgovornost nase za čas, ko je imela besedo v deželi, prav tako pa morajo tudi klerikalci nositi vso odgovornost na sebi za dogodke, ki so se do Igra I i na Kranjskem v času, ko so oni gospodarji, saj pravi včerajšnji »Slovenec« izrecno, da je za vse, kar se zgodi na Kranjskem, odgovorna tista stranka, ki ima besedo v deželi. Ker ima torej sedaj klerikalna stranka besedo v deželi, je jasno, da je ona, ne glede na to, ali je proti vladi v opoziciji ali ne — v faktični in resni opoziciji itak ni bila nikoli — odgovorna: 1. da je bil za finančnega ravnatelja mesto Slovenca imenovan Nemec Kliment; 2. da se je ustanovila v Ljubljani samostojna nemška gimnazija; 3. da je bilo kreirano mesto nemškega deželnega šol« sekga nadzornika; 4. da je bil imenovan za predsednika ljubljanskega sodišča mesto Slovenca Nemec Elsner; 5. da jc bil imenovan za državnega pravdnika v Ljubljani Nemec Ln-schan; 6. da je bil imenovan za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu mesto Slovenca Nemec; 7. da gospodari na ljubljanskem magistratu mesto slovenskega župana že pol-
drago leto nemški vladni komisar; 8. da je prišlo v mastni občinski svet ljubljanski 7 Nemcev in 9., da je pravkar za predstojnika ljub. okr. sodišča mesto Slovenca imenovan Nemec pl. Kondenhelm. Ali naj še dalje naštevamo dolgo vrsto klerikalnih grehov in zločinov t Ne bo menda potrebno, samo to še omenimo, da se ni Čisto nič čuditi, ako pošilja vlada k nam same nemške uradnike, ko je klerikalni deželni odbor sam pravkar imcF.oval na eno izmed najvišjih mest v deželni službi za nadupravitelja v bolnici — Nemca Nebenfiihrerja! — Će torej klerikalci sami za eno najboljših mest v deželni službi imenujejo Nemca, zakaj bi potem tndi vlada ne imenovala Nemcev na najboljša uradniška mesta v deželi?!
-f- Iz sodne službe. Cesar je imenoval deželnosodne svetnike Tomaža Cejnkarja v Mariboru, Antona Hai-derja v Celovcu in Riharda Marokhia v Gradcu za višgesodne svetnike na dosedanjih službenih mestih ter generalnega prokuratorja Karla \Vil-helma za prvega državnega pravdnika v Gradcu.
-f- Odlikovanje. Preddelavec v praharni v Kamniku Fran Gams je dobil srebrni zaslužni križec.
— Tisti »Jutrov« nadmladenič, o katerem smo zadnjič iz pregovori i i, ni »Jutrov« gledališki kritik, kakor so nekateri, ki »Jutra« niso brali, mislili. Naproaeni, konstatiramo to, da ne bo kake zamenjave.
— Vrsta tukajšnjih porotnih obravnav. Dne 27. t. m. Anton Špeuko iz Vodic in France Brolih v Tupali-čah. V obeh slučajih uboj. — Dne 28. t. m. Jože Jančar iz Zahriba, Anton Kane iz Preserja oba zaradi zažiga. — Dne 29. t. m. Janez Kalan iz Zgor. Besnice, zaradi težke telesne poškodbe, Ana Kranjc iz Vodmata in Marija KlanČar zaradi hudodelstva goljufije. — Dne 1. decembra t. 1. tiskovna pravda proti Ivanu Štefetu.
— Našo domačo industrijo podpirati je važna dolžnost vsakega pravega Slovenca, vsake zavedne Slovenke. Jasno je, da bomo kot narod napredovali le tedaj, Če bomo poleg drugega imeli dobro razvito svojo trgovino, kajti le tedaj bomo mogli uspešno konkurirati s sosedi. Isto velja o trgovini. Med našimi industri-jalnimi podjetji zavzema gotovo eno najodličnejših mest Kolinska tovarna za kavne primesi, ki je podjetje združenega našega trgovstva. če torej kupujemo izdelek te tovarne, Ko-linsko kavno primes, podpiramo s tem domačo industrijo in obenem naše trgovstvo. To pa storimo ložje, ker je Kolinska kavna primes najizbor-nejši kavni pridatek, in je že s tega stališča priporočljivo jo kupiti.
Sankcijoniran deželni zakon. Cesar je sankcijoniral z dnem 16. novembrom t. 1. deželni zakon, sklenjen v seji deželnega odbora z dne 18. februarja 1911, s katerim se dovoljuje mestni občini Postojni za leto 1911 pobiranje MS% doklade od vseh neposrednih davkov ne izvzemši osebne dohoda rine in davka od plače pri višjih službenih prejemkih v smislu člena II. zakona z dne 24. junija 1898. d. z. št. 33. t. j. plačarine od službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in javnih skladovnih uradnikov ter od službenih prejemkov dušnih pastirjev, oziroma njih kongrue v davčni občini mesta Postojne.
Tatvina. V soboto zvečer, 18. t. m., je bil trgovcu Jos. Lauriču na Glincah ukraden velik moški zimski suknjič, ki je visel pred trgovino. Bil je zelenkaste barve s širokimi progami, križasto podlago ter je imel ovratnik iz kožuhovine. Ker se je stojalo našlo v bližini, je tat skoraj gotovo iz domačega okoliša. Ako bi bilo komu kaj znano o tej tatvini, naj isto takoj naznani orožnikom na Viču ali pa v trgovini zgoraj imenovanega.
Smrtna nezgoda. Pretekli torek popoldne se je peljal pri posestniku Sušniku v Potoku nslnžbeni 431etni hlapec Martin Kuhar iz Zavrha v občini Gozd s težko obloženim vozom iz Črne v Potok. Med potjo se je voz prevrnil in Kuhar je prišel pod voz ter dotbil take poškodbe, da je kmalu nato umrl.
Izostala maša. V nedeljo je kranjski dekan Koblar oznanil v Kranju, da bode v Cirčičah (vas blizo Kranja) v sredo, to je dan pred volitvami, maša. Ljudstvo je na dvakratno običajno zvonenje prihitelo v cerkev, čakalo in molilo pol ure, a — dekana ni bilo. Ker je bilo ljudem slednjič čakanje le preneumno, so odšli. Zunaj so pa možakarji uganili, zakaj t eha n ta ni bilo. Imel je opravila z agitacijo v Kranju, pa je pozabil na mašo. Sedaj se pa norčujejo, da je klerikalna stranka vsled tega propadla, ker je tehant pozabil na mašo.
S Police pri Višnji gori se nam piše: Veliko let je pri nas županil v popolno zadovoljnost vseh občanov Ivan Skubic, posestnik in trgovec. Zbog pravičnega in vestnega nrado-
vanja v občinskih zadevah, je bil vobee priljubljen in je bil tudi pri c. kr. uradih na glasu kot eden najboljših županov v okraju. Poleg svojega uradovanja pa je imel to strašansko napako na sebi, da se je drznil misliti po svoje ter ni hotel za vsako malenkost iskati si dovoljenja in navodila iz farovža. Zato pa tudi ni bil več sposoben za župana in je bil po zahrbtni agitaciji prejšnjega župnika Pipana izvoljen županom pristni klerikalec, ki je iskal za vsako malenkost župnikovega nasveta; nekaj pa se je vendar moral zameriti, da ni še nadalje ostal na županskem stolu. — Prišel je na Polico sedanji župnik. Bili smo ga vsi prav veseli, ker se nam je kazal vobče prijaznega in konciljantnega duhovnika. Ko so se bližale občinske volitve, je začel župnik sistematično agitirati — ne ve se iz kakega vzroka — proti vsem, le količkaj zavednim in zmožnim možem ter je spravil v odbor najneznat-nejše možiceljne, ki so potem izvolili izmed sebe župana - analfabeta, ki še svojega imena pravilno podpisati ne zna. Da so na dan volitve odborniki ja sigurno izvolili do kosti klerikalnega župana, prihitel jc v to svrho znani višnjegorski župan, Tone Per-ko, z nekim delomržnim čevljarjem
— menda svojim prvim svetovalcem
— župniku na pomoč. Ker se je Per-ko prelevil v najstrastnejšega klerikalca, mu ni šteti v greh ta preobrat, saj je bil iz znanih vzrokov v to prisiljen; da bi se pa še nadalje brez potrebe, kakor podrepna muha usilje-val v občinske zadeve sosednjih občin, bilo bi pač potrebneje, naj skrbi rajši za vzgojo štirih nepreskrbljenih, nezakonskih otrok, s katerimi ga je osrečila njegova krepostna in milostna boljša polovica. Kakor se sliši iz Višnje gore, tudi gg. uradniki temu nadutemu mestnemu županu niso posebno pri srcu; baje se jako neotesano in ošabno vede proti njim. Naj bi vendar pomislil, kako žalostne posledice lahko nastanejo za Višnjo goro — osobito pa še za nas oddaljene občane, — ko bi se po nepotrebnem spletkarilo proti mirnim in vsega spoštovanja vrednim uradnikom.
Iz Zagorja ob Savi. Za naše občinske volitve, katere se vrše pozitivno dne 3. decembra t. 1. v prostorih »Sokolskoga doma«, se vsestransko pridno agitira. Posebno naše črne brat? skrbi, kaj da bo in mučijo se na vso moč, da bi kaj dosegli, čuje se celo od več strani, da nas poseti na dan voliive sam prevzvišeni ljubljanski škof. Koliko je na tem istine, se še ne ve, pa tudi ne, čemu nas hoče škof nadlegovati. Morda samo zato, da bode peljal na volišče vse naše Čuke in njih privržence. Tudi nas žene radovednost. Kaj pa je s Ciril-metodovo podružnico, gospod novi predsednik. Ali bo spala spanje večnega. Želja naša bi bila, da se tudi ta prebudi iz dolgega zimskega spanja. Kaj je s storjenimi obljubami na zadnjem občnem zboru?
Elektroradiograf »Ideal«. Spored za soboto 25.. nedeljo 26. in ponedeljek 27. novembra: Popoldanski spored: Boksanje in rokoborba v Glimmi. (Športni in naravni posnetek.) V globočiiy prepada. (Drama.) Da bi mogel stavit. (Zelo komično.) Jakobovi škornji. (Krasen koloriran bulgarski prizor.) Luka odpelje Ro-zalijo. (Zelo komično.). — Danes in še dva dni predvaja se pri večernih predstavah velikanska, senzaeijska detektivska drama »dr. Gar el Hama, Orientalec«. To je eden najbolj šib filmov sezije in prekaša vse do-sedaj pokazane. Posebno zanimiv je skok detektiva raz mostu na vozeči se vlaik. — Slika je od konca do kraja zanimiva in se priporoča v obilen ooisk.
Aretacija. Snoči so aretirali na Glincah pri tamošnjem posestniku cirkusa zaposlenega hlapca Alberta Grineja, ker je mlinarju Matiji Po-Ijanšku iz Bokale v prepiru prizadejal več precej težkih poškodeb.
Navihanka. Včeraj je prišla v neko trgovino na Starem trgu neka okolu 35 let stara ženska ter si nabrala več blaga. Ker ni imela dovolj denarja, je rekla da naj blago toliko časa pridrže. dokler ne pride nazaj z denarjem. Po njenem odhodu so pa opazili, da so z neznanko izginile tudi ženf&e hlače. Da jo zastonj pričakujejo, je razumno.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo 35 Mace-doncev, 10 Hrvatov in 3 Slovenci, nazaj je prišlo pa 15 Hrvatov.
Izgubila je učenka Anica Sla-novčeva črn dežnik. — G. Marija Berdajsova je pred 4 tedni pozabila v neki trgovini zavoj različnega blaga.
Urnim ohraniti!.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslal g. Janko Garvas, nadučitelj \ Krminu, z neke svatbe v Sežani 10 kron, s svatbe veleposestnika in vr-
lega rodoljuba v Krminu g. Anton Erzetiča, pa 3 K s čestitko:
Ciril in Metod naj srečo da, zato 35 kron'c darovanih ima. Ženin Tone naj dolgo živi, nevesta J usta se z njim veseli! Mi s vat je pa želimo še, da b* dobro vse izteklo ser Gosp. dr. Iv. Dimnik, odvetnik v Krškem, je poslal družbi iz neke Kazenske poravnave 10 K. Hvala!
Ciril-Metodova podružnica v Za-tičini bo imela dne 3. decembra ob 3. popoldne pri Hrastu na kolodvoru svoj občni zbor.
Društveno naznanilo.
Velika vseslovenska čita 1 niš k a slavnost v Ljubljani. Kakor smo v našem listu že poročali, praznuje »Naiodna čitalnica ljubljanska« v soboto, dne 6. januarja 1912, na dan Sv. Treh kraljev, svojo 501etnico, zruženo s proslavo vsega čitalništva na Slovenskem, kulturne institucije, ki je bila ob političnem rojstvu Slovencev eminentnega pomena. Zato bo tudi značaj vse prireditve imel na sebi nekaj slovensko-narodnega in bo kazal napredek slovenstva tekom zadnjih 50 let. Slavnost bo obstajala dopoldne v slavnostnem zborovanju slove?jskih čitalnic in bralnih društev, ter drugih narodno-kulturnih. društev in zavodov; popoldne bo v, slovenskem deželnem gledališču slavnostna predstava; zvečer pa v »Narodnem domu« velik narodni ples. — Ta prireditev, ki je bila že ob prvi napovedbi sprejeta z veseljem, bo združila Slovence vseh pokrajin in zastopnike vseh čitalničnih in bralnih, kakor kulturnih društev, sploh na proslavo našega prosvetnega napredka.
Pevsko društvo »Zarja«. V nedeljo, 26. t. m., priredi v Rožni dolini pri g. Gašperlinu zabaven večer s petjem in igro »Štirje regrutje«, na katerega vabi vse prijatelje društva. Vstop prost. Začetek ob 7. zvečer.
Narodna čitalnica v Kranju priredi jutri, v soboto zvečer ob pol 9., zabavni večer s plesom. Najprej burka v dveh dejanjih: »Išče se odgoj-nik«, nato prosta zabava in ples.
»Sokol« v Cerknici priredi letos Miklavžev večer pri Stergulcu. Ker bo nastop Miklavža in njegovega spremstva vseskozi impozanteu, opozarjamo starše na to prireditev in vabimo k mnogobrojni udeležbi. Miklavž pride na zemljo ob 8. Vstop prost.
Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju priredi v sredo t. j. 29. t. m. v restavraciji »Heilige Dreifal-tigkeit«, III. Ungargasse 27 (»Sv. Trojica na Kostanjevei«) III. redni občni zbor (za gruden) z običajnim dnevnim redom. Začetek točno ob polu 8. zvečer. Slovanski gostje dobrodošli!
V četrtek dne 30. t. m. se vrši v Pragi veliko manifestacijsko zborovanje praškega dijaštva za ustanovitev slovenskih stolic na češki univerzi v Pragi. Na zborovanju govori tudi državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar.
Prosueto.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v soboto zvečer, se pojeta pri navadnih cenah vstopnine Par-lnova opera »Ksenija« z gdčno. Ši-pankevo,   gdčno. Thalerjevo, gosp. Krampero in g. Novakom v glavnih vlogah, nato operna noviteta »Suzanina tajnost« Ermana Wolf-Ferrarija (drugič za nepar-abonente). — V nedeljo popoldne ob 3. pri zelo znažanih cenah Gilbertova opereta »Sramež* ljiva Suzana« (izven abonnementa; za lože par) j gdčno. Thalerjevo, go, pl. Foedranspergovo, g. Iličičem, g. Horskvm in g. Povhetom v glavnih vlogah. Zvečer ob pol 8. gostuje gospa Aninka Krampcrova v Smetanovi komični operi »Prodana nevesta«. Predstava se vrši izven abonnementa; za lože par).   Glavne vloge po jo ga Anika   Kramperova (Marinka), g. Fr. Krampera, g. Horskv, g. Križaj in g. Novak. — V torek operetna noviteta »Ples v oepri«   (za nepar-abonente) . Dejanje se godi v Parizu in sicer 1. in 3. dejanje v hiši pariškega veseljaka, 2. dejanje pa na plesu v operi, kjer se vrši maškarada. Dve soprogi   dasta svojima lahkoživima soprogoma rendezvous; ker sta v rožnatih dominih, ju soproga ne spoznata. Poredna hišna (v enakem dominu) pa ima obenem za norca zaljubljenega kadetka. Troje rožnatih enakih dom ino v zmeša troje mož, da so ljubosumni drug na drugega, končno pa moški osramočeni in žene se jim roga jo.     Glavne   vloge po jo gdčna. Thalerjeva, ga. pl. Foedranspergova, ga. Iličičeva, gdčna. Vera Danilova, ga Bukšekova, g. Iličić, g. Horsky in g. Povhe.
251etnica igralke Avguste Danilove. Spočetka decembra t. 1. slavi gospa Avgusta Danilova 251etnico svojega   igralskega   delovanja V
Ali imate bolečine?
Od revmatizma, od protina, glavobola, zobobola? Ali ste si po prepihu, prehlajenju kaj nakopali? Poizkusite z bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčujočim Fellerjevim fluidom z znamko „Elzailuid". To ni samo reklama. Tucat za poizkušnjo 5 kron poštnine prosto. Izdelovalec samo lekarnar Feller v Stubici, Elzin trg stev. 238 na Hrvaškem.
igralske vrste je stopila kot gdčna. Gostičeva leta 1886. ter je torej igrala še zadnjo dobo v pogorelem deželnem gledališču na Kongresnem trgu. Takratni deželni odbor, ki je bil po večini nemški, je od leta 1883. nadalje odredil, da smejo Slovenci igrati le dvakrat na mesec, a še zaradi teh 11veh dni se je moralo Dramatično društvo poprej pogajajti ■ vodstvom nemškega gledališča. Dne 17. februarja 1887 pa je deželno gledališče pogorelo, ž njim vred pa so pogorele pravica nemških posestnikov lož in vse velike predpravice mogočnega kranjskega nemštva. Dramatično društvo se je preselilo v sstare čital-niške prostore ter je tam do decembra 1892 prirejalo svoje predstave. V dobi od 9. januarja 1887. do decembra 1892 je društvo priredilo v čitalnici 154 predstav in »besed«, torej povprečne* 3(1 predstav in l»esed v sezoni. Vodstvo je imel taktično gosp. dr. Jcsip Stare; režijo je imel gosp. Ignacij Borštnik, ki je začel igrati ž? leta 1882. ter je leta 1886. po starosti slovenskih igralcev diletantov Josipu Gecetju (Kocelju) prevzel tudi večino režiserskih ix>slov ter je bil tudi učitelj gojencev in gojenk dramatične šole. Gdčna. Gostičeva, kasneje gc spa Danil o va-Cerar jeva, se je torej izobrazila v tej — čitalniški — dobi ter je bila pri otvoritvi novega deželnega gledališča leta 1892. ve .spretna igralka. Od začetka doslej jc igrala karakterne, ljubiniske in he-rorične vloge, v veseloigri, drami in v klasičnih tragedijah, da. celo v opereti. Uporabna je bila torej za vse.
»Slovenska Matica« opozarja in praR, da bi ji p. n. gg. ] overjeni ki nemudoma poslali imenike im udnino. Nadalje prosi va lanske ude in vse liste, ki sele mislijo stopiti v krog Matičarjev, naj se takoj prijavijo in pošljejo udnino. Drogi del Letopisa /.a 1911. leto. kjer izide imenik Matičnih udov, poj de te dni v tiskarno. Da bo imenik j>opolen. naj se oglasi takoj vsak. ki hoče biti kot član Mati<*e v njem tiskan. Za leto 11*11. izide osem knjig in sicer: 1. Zbornik. 2. Knezove knjiži*-« (II. del romana Brambovei«». 3. Zabavna knjižnica (s spisom Ks. Mešku itd.), 4. Hrvat -ska knjižnica (roman »Tudjinac«), & Slovanski jubileji in spomini. 7. Narodne pesmi in S. Letopis za 1911. — Vse knjiga so že do malega gotove. Naglo £e je razvijala ter vstrajno napredovala. S* Trstu je bila v sezonah 190S. i! in 1909 10 prva igralka in režiserka. Poleg Antona Danila (od leta 1877.) in Antona Verovška (od leta 1805.) je danes Avgusta Dani'o-va najzvestejša igralka našega gledališča. Igrala je po neštetih Moven-^kih odrih ter je znana tudi v Zagre-bu. kjer je gostovala z velikim uspeho?n.
Izpred Mim.
Kazenske   razprave  pred okrajnim
sodiščem.
Nemška olika. Bilo je na veCer Komarjeve nedelje, ko se je po noči vračala iz Šiške večja družba slovenskih gospodov iz Ljubljane vesela domov. Med družbo je bilo tudi nekaj priznano dobrih pevcev, ki so znani ljubljanskemu občinstvu iz raznih društvenih veselic. Slovenec rad poje in tako so zapeli tudi ti izletniki po poti par pesmic. Če je bilo to prav ali ne, pustimo na stran, gotovo pa je, da takega plačila kot kaki pijani razgrajači niso zaslužili. Sredi Šiške se je nenadoma odprlo nad njimi okno v stanovanju uradnika H. Topola, ki je usluž-ben pri ljubljanski podružnici nekega dunajskega pogrebnega zavoda. Vsula se je nanje ploha psovk in Topol kot njegova soproga sta tekmovala v zmerjanju. Klici: „Schon wieder diese ver-fluchten Krainer! Diese windischen Hunde!" so se razlegali glasno v noč. Družba je tožila Topola in njegovo soprogo. Pri včerajšnji obravnavi pred tukajšnim sodiščem sta seveda oba obdolženca krivdo zanikala. Toda bilo je preveč prič, ki so slišale tc surove psovke. Posebno hud je bil Topol, češ, da se mu za malo zdi, da bi bil zaradi Slovencev obsojen. Sodišče je spoznalo oba obdolženca za kriva prestopka razžaljenja časti in obsodilo vsakega na 10 K kazni in v povračilo sodnih stroškov.
Razne stvari.
• Grozna železniška nesreča na Francoskem. Iz Saumurja poročajo: Ženijskim vojakom se je posrečilo rešiti popotnike ponesrečenega vlaka, ki so zlezli na streho nekega vagona. — Do včeraj opoldne so izvlekli dvajset mrtvecev. Najbrže je še kakih štirideset mrtvecev v valovih. Nesrečo je zakrivil železniški čuvaj pred mostom. Most se je baje že ponoči podrl, vendar se pa čuvaj ni zadosti brigal za to. Nadalje trde, da so inženirji že opetovano opozarjali ravnateljstvo državne železnice, da je most v jako nevarnem stanju. Glavno krivdo torej nosi ravnateljstvo, ki ni hotelo mostu popraviti.
* Novi krakovski nadškof. Ceaaz
je imenoval za nadškofa v Krakovu kanonika Adama kneza Sapi eho.
* Cin sblaaaele matere. Z Dunaja i>orocajo: V Nikolsdorferstraase št. 28 je 331ctna kraiarjeva sena Jo-sipina Bvdlinska prerezala z britvijo svojima obema otrokoma vrat, na kar je tudi sama sebe na isti način umorila.
* Velik požar v Bosni. Me»to Visoko v Bosni je skoraj popolnoma pogorelo. Zgorelo je čez petsto objektov. Zgorela je tudi neka ženska.
* Vladna pomoč sarajevskim siromakom. Iz Sarajeva poročajo: Vlada je prepustila sarajevskemu občinskemu svetu velik gozd v izmeri 400.000 kvadratnih metrov v to .>vr-ho, da razdeljuje les med občinske reveže.
Škandal na Ruskem. Grof \Vitte obdolžuje v časopisju bivšega trgovinskega ministra Timiriaseva, da je zaupniku Gapona, nekemu anarhistu, daroval iz državne blagajne 30.000 rubljev, vsled česar je moral demisionirati. Razkritje vzbuja veliko senzacijo.
* Po nesreči ustrelil svojti mater. Iz Darmstadta poročajo: Enajstletni sin slikarja Denserja je v šali pomeril s pu^ko ua svojo mater. Naenkrat se je puška izprožila in zena se je v glavo zadeta, mrtva zgrudila.
* Velik škandal v Pari*u. V zadevi ravnatelja časopisa »Lanterne« so aretirali tvorniškega ravnatelja Allarda. Preiskovalni sodnik je poklical Allarda v svojo pisarno, kjer ga je kontrontiral i dečki v starosti od 1-i do 20 let, ki so ponovili svoje obdolžit ve. V preiskavi je tudi neka dama. ki je zelo bogata in ki ima v Bois de Boulogne palačo. Dama je s P uredovanjem neke trgovke s človeškim mesom vabila mlade deklice in mlade gospode v svoje stanovanje na čaj, kjer so imeli potem divje orgije. Do zdaj je 40 oseb zapletenih v ta škandal.
Na smrt obsojeni milijonar, (luverner Mann ameriške države Vtrginia je na smrt obsojenemu milijonarju Henrv Beattvju sporočil, da mu za en mesec podaljša življenje, če prizna svoj zločin. Bcattv je to .-poročilo vzel na znanje, ne da bi bil vznemirjen, in je prosil za kratek n>k. da *e premisli.
Velika eksplozija. Iz Liverpola poročajo: V neki tovarni za olčje tropino je bila velika eksplozija. Pri tem je bilo triintrideset oseb usmrćenih. 75 pa ranjenih.
Vsled draginje manj porok. Na Nemškem se je v poslednjih letih življenje splošno podražilo, dočim se pa dohodki niso t. ni u primerno zvi-nall To je veselje do ženitve zelo zmanjšalo. Leta 19CM> je prišlo na Nemškem na 100)1 prebivalcev jx>-vprečno 8*2 porok. Do leta 1909 se j*' zmanjšalo to število do 77 na 1000 prebivalcev. Splošno je bilo več porok v industrijskih krajih nego v poljedelskih. Tako je prišlo na i iso^-prebivaleev v Berolinu 9*8, na Saškem 8\ v Hamburgu 8*5 porok. Da bodo podatki za leto 1911 še. slabši, je z ozirom na letošnjo veliko draginjo razumljivo.
Zastrupljenje s plinom. Bndim-počts, 22. novembra. V eeraentarni .los. Wallyja v Giselini ulici, kjer prenočujejo tvoruiške delavko, -o dobili dane> 18 delavk nezavestnih. 14 delavk se je zopet zavedlo, doemi so morali štiri prenesti v bolnico. Njihovo stanj< je zelo opasno. Delavke so. predno so legle spat. naloži h v peč. premoga. Vsled jdinov so bile > totem omaljene.
: Policijski psi \ Louvm. Od onega časa. ko se je izgubila iz Louvra dragocena slika j Monna Lisa«, je v tej palači nov upravitelj, ki je jako skrben in ki jako natačno izpolnjuje nap dolžnosti. Kot pomoč ima dva izvrstna policijska psa. Pred kratkim, ki je ponoči inspiciral sobane Louvra, so bili policijski psi nenavadno nemirni. Upravitelj jih je zastonj miril. Končno je bil prepričan, da mora biti nekje skrit kak tat. ki namerava morda ukrasti iz Louvra kako dragocenost. Izpustil je pse, ki so začeli divjo gonjo po velikih sobanah, f :pr a vitel j za njimi z revolverjem v roki. Konečno so se psi ustavili. Bil jc prepričan, da so njegovi psi v jeli tatu. Ko je pa prišel k psom, je videl, kako so grizli ubogega domačega zajčka, ki se je zatekel v palačo — kako, se ne ve.
* Glavni dobitek in ločena sena. Glavni dobitek loterije lanske svetovne razstave v Bruseljn je dobil nočni čuvaj premogokopa v Charle-roi. Srečni mož se imenuje Depasse. Dobitek znaša pol milijona frankov, po odbitka Wjk davka 450.000 frankov. Še vedno dovolj, samo da je to gotovo. Imetelj dobitka pa žalibože nima drugega v rokah, nego samo svojo srečko. Ko je šel v spremstvu svojega zeta v Bruselj, da bi si dal dobitek izplačati, so gospodje pri loterijski blagajni zmajali z glavo. »Obžalujemo, gospod Depasse, toda za zdaj vam ne moremo ničesar izplačati. Vaš dotike so zadržali.« — »Kako to, kdo!« — »Vaša žena, go-
spa Depasse jeva.« Ostra kletvica je sledila temu. Od svoje žene, ki mu še nikdar ni storila ničesar dobrega, je že deset let ločen. Ko je vest o dobitku izšla v časopisih, je bila njegova žena prva, ki se je oglasila ter zahtevala »svojo< polovico v znesku 225.000 trankov. Ker je pa od svojega moža ločena vsled svoje krivde, je zadeva sporna. Vsled tega si uprava loterije obdrži dotitek toliko časa, da bo rešena tožba, ki jo je moral Depasse vložiti proti temu, da mu niso hoteli izplačati dobljene srečke.
* Pes rešil 200 ljudi. Kapitan ponesrečenega parnika »Joekev« je pripovedoval po poročilu nekega mornariškega časopisa o čudoviti rešitvi ljudi na njegovi ladji. Vse te ljudi je rešil njegov pes, novofuudlandec Ta razumni pes, »Cesar« po imenu, je rešil kar 200 oseb, ki so bili na potopljeni ladji. Parnik »Jockey« je pred par tedni zadel ob skalovje v St. Shootu. Vsled velikanskega valov ju ljudje niso mogli priti v rešilne čolne ter se prepeljati na kopno. Končno se je vendar posrečilo priti štirim mornarjem na obrežje. Na čolnu so imeli vrv, s pomočjo katere naj bi se rešili ljudje na parniku. Komaj so mornarji dosegli obal, je valov je odneslo vrv. Drugemu rešilnemu čolnu se Bv* navzlic vsemu trudu ni posrečilo priti do obrežja. In tako so bili vsi ljudje v največji nevarnosti, da se vsak trenotek potope. Tedaj je pa prišel kapitan Radway na rešilno misel, izvesti rešitev s pomočjo svojega novofundlandca. Konec vrvi je privezal psu okoli vratu. Kakor hitro je pes začutil m okoli vratu, je z veselim lajanjem skočil v morje. Tri četrt ure st je >Cesar m boril z valov jem. Končno je pa vendarle priplaval do obrežja. Ljudje na kopnem so potem s pomočjo vrvi potegnil parnik h lir, je obrežju v mirnejšo vodo, nakar so v>i no ladji lahko se rešili. Nek 1k>-gat Američan, ki je bil na ladji med potniki, je izročil kapitanu 25.000 dolarjev, s katerimi naj skrbno preživlja nemega rešitelja 200 ljudi.
* Ob dolgih zimskih večerih si vsakdo želi udobno meblovanega stanovanja. Najbolj praktično pot v dosego tega cilja kaže novi, bogato ilu-st rova ni album za notranjo dekoracijo firme zaloge preprog in pohištva S. Schein, c. in kr. dvomi in komorni dobavitelj, Dunaj, L, Bauernmarkt 10—14. Ta albu m se pošlje sklieevajc se na naš list gratis in franko.
* Poročila iz bolnice usmiljenih bratov v Lineu omenjajo: Pri različnih boleznih v spodnjem delu telesa se je z jako dobrim odvajajočim učinkom vporahljala naravna FrancJože-fova grenčica. Ta -Frane Jožefova< voda zasluži tedaj pozornost vseh zdravnikov.
Telefonska in brzojavne
poročila.
Pouinožeuje posadk ob italijanski meji.
Dunaj, 25. novembra. Vsled po-množitve vojaških posadk ob italijanski meji bodo n -pomladjo ustanovili štiri nova brigadna poveljstva in sicer: eno v Gorici, ki bo imelo potem dva brigadna poveljstva, in po eno v Tridentu. Bocnn in Bruneokn na Tirolskem. V vojaških krogih zatrjujejo, da obstoja tudi načrt za novo komo poveljstvo na jugu. S tem bi stopilo vprašanje Ljubljane kot sedež kor nega poveljstva zopet v ospredje.
Železnicarsko vprašanje. Dunaj, 25. novembra. Ker so se včerajšnje konference pri ministrskem predsedniku glede železničar-skega vprašanja zaključile prav ugodno, sodijo parlamentarni krogi, da pridejo predlogi za zvišanje želcz-ničarskih plač in za ugotovljenje razmerja pogodbenih državnih uradnikov in delavsko vprašanje že koncem T^rihodnjega ali temu sledečega tedna pred parlament.
Italijansko mornarica streljala na avstrijsko ladjo.
Dunaj, 25. novembra. Iz Pariza poročajo listi, da so italijanske vojne ladje streljale pri otoku Kefalenija na ladjo »Martha Washington« Avstro - Amerikane, ki je imela na krovu 241 mož posadke in 2042 potnikov ter je bila pod kapitanom Tsara na poti v New York. Le po naključju ladja ni bila sadeta. Dunajska pisarna »Ausiro - Amerikane« o tem nima nobenega poročila.
Njcgušove krogle.
Dunaj, 25. novembra, V zbornici so danes vse štiri luknje, ki so jih napravile Njegušove krogi je, obdali z medenino z napisom: 5. oktober 1911 — v večen spomin na atentat.
Pomorska nesreča pri Rovinja.
Trst, 25. novembra. Kavarnar Hercules Savaroni in njegov sin sta se edina izmed pasažirjev rešila s parnika »Romagna«. Kapitan Te-ranta 6e je brez usoeha trudil napra-
viti mir. Mornarji so bili popolnoma brez glave, ker so potniki neprestano begali po ladji. Tako je prišlo, da ss od potnikov skoro noben ni rešil. Utonilo je baje 63 ljudi. Danes zjutraj o paruikih »Pelagossa« in »Bi-linski« še ni bilo nobene vesti. Dvomljivo je, če sta mogla rešiti še kako človeško življenje.
Trst, 25. novembra. Doseda: so mogli konstatirati imena le dveh ponesrečencev parnika »Romagna« in to ste dve dami iz Rovinja. Parnik je imel le en rešilni čoln, v katerim se je rešilo deset monarjev. Šele po esemurni blodnji jih je sprejel parnik >Tirol<; avstrijskega Llovda na krov.
Bolgarska in Balkan.
Sofija, 25. novembra. Narodno sobranje je nadaljevalo debato o pre-stolnem govoru. Ministski predsednik Gešov se je bavil z zunanjo politiko ter povdarjal, da ie Bolgarska prijateljica miru na Balkanu, da je pa predpogoj vsakemu zbližanju: Balkan Balkancem! Dolžnost Turčije je pacificirati Makedonijo, ker le na ta način je mogoče doseči trajno prijateljstvo med balkanskimi narodi.
O električnem stolu. London, 25. novembra. Iz New Yorka poročajo, da so včeraj usmrtili v električnem stolu milijonarja Bcattv ja, ki jo n moril svojo ženo. Neposredno pred svojo smrtjo je priznal svoj zločin.
Hmelj.
Noriuiberg, 25. novembra. 300. 400 zelo trdno, za 5 više.
Italijansko-turška vojna.
Vprašanje Dardanel.
Carigrad, 25. novembra. V diplomat ični h krogih zatrjujejo, da Italija ne sme upati, da doseže s svojo akcijo v Dardanelah kak uspeh. Položaj je velekritičen in bo zlasti prihodnji teden prinesel zelo važne dogodke.
Dunaj, 25. novembra. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se zatrjuje, da se pripravljajo med velesilami koraki za intervencijo v prospeh miru. Turčija pa hoče privoliti v mir >amo pod ]x^gojem, če Italija pripo-zna suvereniteto Turčije nad Tripo-litanijo. Zlasti Rusija in Avstro-Ogr-ska pritiskata na Italijo, da ničesar ne podvzame proti Dardanelam, ker s tem ne škoduje samo Turčiji, marveč vsem velesilam, ki imajo trgovinski promet skozi Dardauele.
Carigrad, 25. novembra. V turških krogih zatrjujejo, da Italijani najbrže ne bodo blokirali niti azijska obali. Vkjuh temu utrjuje Turčija vse maloazijske postojanke.
Pariz, 25. novembra. »Petit Pa-lisienc' poroča iz baje dobrega vira, da se je Italija odrekla svojemu namenu blokirati Dardanele.
Omajana trozveza.
Dunaj, 25. novembra. V diplomatičnih krogi h presojajo razmerje med Avstro-Ogrsko in Nemčijo na eni, in Italjo na drugi strani zelo pesimistično. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, d« grozi trnzvezi konec.
Na afriškem bojišču.
Milan, 25. novembra. »Avanti poroča iz Tri poli tanije. da so se Turkom pridružile nove arabske čete in da nameravajo Turki v najbližjem času napasti italijanske ]>osadke. »Tribunam pristavlja, da se je Turkom posrečilo zgraditi brzojavno zvezo med Tri pol i t an i jo in Carigradom.
Carigrad, 2. novembra. Iz Beug-hasija poročajo o boju med Turki in Italijani, v katerem so bili Italijani premagani in so se morali umakniti.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali za :
»Ciril-Metodovo družbo« Viktor Magajna, Divača K 26*30 (i. s. K 16* — od nedeljske veselice in K 10*30 nabral g. Franc Dovgan po veselici) in .Sprava" na dveh voglih pri ,Pajnua K 4—. Skupaj K 30*30.
»Dijaško podporno društ o »Ra-dogoj«. Tomažin Jos. viš. pošt. ofic. v Novem Mestu K 15'—, zbrano od opoldanskega omizja pri „Tučku*, mesto venca v časten spomin umrlemu deželnosodnemu svetniku dr. Ed. Volčiču, najmarljivejšemu nabiralcu članov za to društvo in njega pospešavatelju v Novem mestu.
»Za ubogega delavca Peterko-vi6a« (v Ljubljani, Poljanska cesta 8.) Rihar, Lovrana K 2*—, omizje v »Uni-onu" K 5-—, in „Calliope in Danilo" K 2—. Skupaj K 9—.
Društvu „Domovini" je daroval g. dr. Danilo Majaron, odvetnik in predsednik društva „Pravnika", namesto venca na krsto blagopokojnega svojega prijatelja in zvestega sodnika drja. Volčiča znesek K 30—.
Živeli nabiralci in darovalci!
iek iiotljansteiia Sokola"
poživlja vse člane začetnike in one, ki nameravajo še pristopiti, naj se zglase po dopisnici pri bratu tajniku V. Janušiču na Dunajski cesti št. 14 in naznanijo svoj natančni naslov.
Načelstvo.
Razširjeno domače zdravilo. Vedno
večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po E 2'— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MCLL, c. in kr. dvorni založnik na Dunaju, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 18
s francoskim žganjem Brazay
odstranjuje grapavost kože in ohranja nje fmost in gladkost. —
Dobiva se povsod.
3van! Vrni se! Vse je odpuščeno!
Će sem te s tem tudi zelo razža-lila, ker si prelomil svojo obljubo, da ne boš več kadil, ti vendar ne morem biti več huda, odkar vem, da so bile le stročnice »Abadie«.
Tvoja zvesta
Marija.
P. S. Tudi jaz kadim samo stročnice r>Abadie«.
Ugoden božični nakup. Tvrd km V. .7. Havliček in brat, kopališči-Podebradv (Češko), slavno znana izvozna jirma modnega in rokodelnegii bla?ra prodaja za božič po znižani ceni in pošilja, ob sklicevanju na naš list, zbirko vzorcev damskega in moškega blaga, namiznih in kavnih garnitur, žepnih roberv, brisač, Havlič-kovih tkanin, vzorce ostankov suku*.-g-a blaga za božična darila za prijazno pregledanje Iranko. Priporočamo to pošteno« solidno češko podjetje.
Kuga na Kitajskem zahteva še vedno mnogo žrtev in oudotne oblasti niso v stanu jo omejiti. BabjevernoM in pred vsem pomanjkanje snažnosti vedno iznova uničuje delo oblasti. Treba je tedaj tu opozoriti na to, da prepreči umno negovanje zob in ust nastop težkih želodečnih bolezni. Le tako redno negovanje ust s sredstvom, ki odgovarja vsem zahtevami zmanjša nevarnost okuženja. Sargo-va zobna krema Kalodont in ustna voda Kalodont odgovarjata popolnoma tem zahtevam in jih že 23 let priporočajo, kakor je razvidno iz tozadevnih atestov, številne zdravniška m zobozdravniške avtoritete.
Carusovih gostovanj spominja vedno edini glasbeni instrument »gramofon«, čigar naravna ponovitev omogoči, se naslajati ob edini umetnosti Carusa, tudi ob odsotnosti velikega mojstra. Vsi godbeni kritiki tolažijo one, kateri Carusa ne morejo slišati s tem, da priporočajo te gramofonske plošče. Naravno ponovitev zagotovi samo sistem vsakokratnega menjavanja igel, katerega upobralja pri vseh svojih izdelkih avstrijska gramofonska družba z o. /. Dunaj, I., Krugerstrasse S, kateri so zunanje zaznamovani s svetovno-znano zmamko >>Glas svojega gospoda«.
Mlado, staro, Vsak pove:
Ta pa je za me!
Ker se samo z njim krepcam, Vedno zdrav želod'c imam!
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost Kabinetni kakovost
liter K 2-40. m   9 4*80.
Naslov za naročila: „FL0R1 AN". LJabljaaa.
Postavno varovano«
US
a prednjak!.
prispevajte za Narodni sklad!
Žitne cene v BudimpeAti.
Dne '25. novembra 1911.
Termin.
'šcnica za april 1912 . Iž za april 1912.   .  . . Coruza za maj 1*312 . . Oves za april  1912 . .
za 50 kg 11*86
za 50 kg 1037
za 50 kg 8*50
za 50 kg 9*82
rleteorolosično noročHo.
v iiiit ■«< norjca m*2 Sreda ji xnimi tlak 30.7« nm
E
Čas £ onaro-© vanja
Stanje baro- I «^ > •etra ;
t mm I
Nebo
J4 2.pop.! 728 6;   12*0 j brezvetr.: dež . i 9.2v. j 728-1 j    89j si. szah. megla
_>.   7. zj. ! 727*1     7 0 si. vzsvzh 9
Štednja včerajšnja temperatura 9*7f. ionu. 17'. Padavina v 24 urah 7 7 mm.
trgovec
zanika jfihteršič,
učiteljica 3973 ^/v naročena* V\Ar
, Jesenice, Gorvnjslui Srednjavas
Zahvala.
TvnSka I. Čolnar v Kranju se
najtopleje zahvaljuje podružn ci slavn. <lov. trgoiskega društva »Merkur« v Kranju za podarjeni venec zvestemu rudniku rajnemu Ivanu Mračetu.
V Kranju, 24 novembra 1911.
Popolna in delna
ii neto ZiMa kupule
r. Eollisch samo v torek, 28. novembra • L|ubljanit hotel „Union", soba št. 11, 1. etaža. 39S4
Sprejmeta se dva
3971
omostoina klemli
v trajno delo.
0. Justin, klepar Vič - Gllnce.
Dolgov, ki bi jih napravila gdč Angela S. na ime Magolič, ni plačnik Srečko Ma-golič v Ljubljani 3980
Pianino iaUtoio
iii ie se
jo
28 voglu Sv. Petra ceste, vbod 3ec>e~a cesta st. 2 I. i&adstr.
epo stanovanje
s 4, eventualno 3 sobami 3983
'? cfloa s1. feUrnarjeia, Sloveoskl trg B
(trg pred sodni jo). — Več pri hišniku.
Takoj sprejmem
hlapca-Žagarja.
Plača od rezi. 3978
Miha Majerle, Jelenjavas štev. 5, ; pošta Stari trg pri Kočevju. ::
Proda se lepa še nova
I H.
Pojasnila daje lastnik sam. 3974 'aslov v upravništvu »Slov. Naroda«.
Službo
išče vojaščine prost mladenič kot stroj« ::   aik, mehanik ali instalater itd :: Ponudbe pod „.lutka11 na uprav.
»Slovenskega Naroda«. 3967
Jfaša ^Inčka.
I
eo
SBsdiia*lslna\o pri Saajorjn ok A^avi
ima na prodaj franko posta a Zagorje:
Vezani Jarem
(Bundgatter), narejen pri tvrdki Tonnies v Ljubljani, za 2000 K 3972
parni Utel ii dni za 23 konlsHl sil.
konstr. tvrdke Jeffeke na Dunaju za 4000 K-
Mtčaa povest v licai obliki, ki oe sne manjkati v nobeni knjižnici. Stane samo 80 vin. in se dobiva v vseb večjih knjigarnah.
'ii iiiiiiiiiiiiimiiiininiiuiiinmiHHiiii—umni
21 let star, izučen v mešani trgovini, dobro izvežbana in zanesljiva moč, teli preme« niti svoie mesto do 1. februarja 1912 v
kako večjo tigovmo. Zmožen je slov in nemškega in nekoliko laškega jezika. 3969 Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na „Marljivost' Višnja gora, poste re stan 13.
Kontoristinja
zmožna  slovenskega  in nemškega jezika, z večletno prakso, išče službe« Gre tudi kot prodaja lira, Ponudbe pod »večletna praksa" na uprav. »Slov. Naroda«-. 3%6
23 lm is tvoril! ni*:
i?
Ljubljana, Pod tranCo 1
priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, šči-nalnikov, daljnogledov to vse v to stroko spa-:: dajoče predmete. :
i I
II I
!
■
] lokomobila 30 PH.
1 parni stroj Tandem Cumpnnd 80 HP. 1 36 čolni jarem (Gatler). 1 stroj za prirezavanje parketa (Par-j kettstutzmaschine. |
m sposolina u akti. se mm oroda.
Več    pove   upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3965
fi Ime 28 m l!t PRB? lil'? nt&l M.
se sprejme takoj.
Zahteva se popolno znanje sioven>kecra ^ezika, nem?čme m knjigovodstva. —-ja o ugodna prilika za one, ki se hočejo priučiti itali anščine. — Prednost ;majo one. ki so bile že v kaki trgovini s pa^ir evrt, — p( mir!bf» ita ii^rnvn. „Soče4*  v Gorici pod šifro ^Delavnost".
Brec učitelja, brez pouka in brez znanja
not se lahko vsakdo nauči trobiti pesmi, plese, koračnice itd. na moji
trobenti
akkordeon?
Posebno priporočljivo za svatbe, zabave, izlete itd. St 366 z 10 tipkami. 20 glasovi, 2 basi. 36 cm dolga šola za samouke K 250, 3 komadi 7 K. Akkordeon, najfinejše izdelan in z najboljšimi glasovi, komad K 3*60. Pošiljatve proti povzetju aH proti vpošiljatvi naprej po c. kr. dvorne' dobavitelja Jan Konradu, eksport, tvr: ka za muzikalije v Mosta 1151, Češko.
Bagato Oastrma eraik s približno 4300 s skarai gratis in fran--
Uradno dovoljena, že 20 let obr: -ječa najstarejša ljubljanska
PDSieMia stanovanj ii slu! G. Flux
Poljanska cesta št. 6, pritličje
2 minuti od tržnega prostora (preje   Gosposka   ulica   štev. 6),
nekaj snažnih kuharic (h gospodi) poleg slu^e ali kuhinj----- , ske dekle, pridne sobarice, 2 trafikantinje za velikotisfiko (kavcijezmožne) dokazano dober zaslužek, natakarica (Extra-madehen) 60 K, točaj 57 K zaslužka, oba za večji hotel za zunaj.
NajboljSe se priporoča zmožno osobje za trgovine, hotele in gostilne z dobrimi izkazih in najboljšim slovesom. Za vestno, stvarno in kolikor mogoče hitro izvršitev se jamči. 3957
Pri vnanjib vprašanji* se prosi znamka za odgovor.
Hffllil DobriČ, Ljubljana,
Prešernova ulica 9, poleg c. kr« glavne pošte.
Pri IJublfnih — grada.
Povodom bližajočih so b »žičnih praznikov priporoča vsestransko bogato založeno trgovino galanterije, igrač ter predmetov za darila, srotelovo in spomine. — Priznano najoknsneiio sohe (kipi), vaze, slike in dragi predmeti za ozaljžanjo —- domov. -'-
Solidno blago I
Zmerne oenel
Izdelane postelje
K 12*-
iz rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjeno! Per-y niča ali blazina, 180 cm dolga, i IrJ cm široka K 10—, K IV in K 18"—, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13— , K 15—, K 18—, K 21* -. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K .?• K 3-50 in K 4—, 90 cm dolg, ! 70 rm širok K 4'50 in K 5 50. Izdelujem j ludi po kakršnikoli drugi meri, i) delni mo- j droci iz dlake za 1 posteljo K 27-—, boljši K 33* —. Pošilja se poštnine prosto po po- ■ vzetju od K 10 — naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel. Lobes 913
pri Plznju na Češkem. 358t>
STIH
3587
?arae desiilerijje
CftMIS S
Barkovlje
»vr-im atoniftiraiiih stalMirk.
Dobiva se povsod!
£jubljana, JColezijske al. 16
izvršuje
1542
in intteie
m,
„ yt   Delo umetniško oknsac
za razne prilike "V'i   r *" ** ************ emutL
^ ' Prodsia mM. razore-
IfaročU. na delalo hitro   in vestno.
✓s/
„Z!ata kaplja" UiildM Si. Petra (Rta itei. 27
Priporoča lepe zračne
sobe
ijske
po znitanik oonak.
Primano Ura tathja io izlana larana viia.
Za večjs potodlao, tonitovaa|a ali društven* sborova.|a sta ssdaf vodno na razpolago dve lopi posebni sobi.
Postrežba dobra, cene primerne, za večje
pojedine po dogovoru, •talni gostje imalo znllaae cene.
Priporočata se cenj. občinstvu in slavn. društvom z velespoStovanjem
1013 L. A. Tratnik.
Odda u takoj prodajalna
z vso opravo in stanovanjem
na glavnem trgu v Radovljici.
Več se poizve: Ipod. ftltka nft. it 129.
3938
Kanarčki
pristni harcarji (Edel-poller), domače reje, izvrstni pevci se priporočajo po nizkih cenah, 8, 10, 12 in 20 K.
franc Om^hna, £jnbljana, Jfcstni trg 10.
3940
sprejme
3. Kralj v fržičn, gorenjsko.
Samo do božiča!
Prodajam po znižani ceni za vsako nerilo izborno
l kis nad 20 bi oMi tkanise
K  11-20 ~9^M
Kdor naroči 3 Iiomad* |ln dobi franko - - . — na vsako postajo. =====
Vzorci   vseh   vrst   platnine   in pavolnine gratis in franko. 3909
Jan Werner, tkalnica Dobmška 500 (Češko).
Stampilije
vseh vst za urade, društva, trgovca itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatell kavcnkovln stamplUf
UiiHiiano. Stori trg ZO.
Ceniki Iranko. 235
irai
ali
1
spretna stenografinia
se sprejme v stalno službo
ali >?a noluHne^no delo. — Ponudbe nod „Kontor11 na uprav. »Slovenskega Naroda«. 3851
Renomirana tvornica likerjev
3861 sprejme spretnega
potnika
za alpske dežele, z dobrimi spričevali iz špirituozne ali špecerijske trgovine pod ugodnimi poboji — Ponudbe z nadpisom „Potnik 10.000" je nasloviti   na   upravništvo   »Slov. Naroda«.
Zajamčen vspeb
sicer denar nazaj. 3958 Zdravniška priznanja o izvrstnem učinku
Med. dr. A. Rixa
krema za prsi
Neškodljiv-* porabno aa rcnaj, trajen senzacionalen aspeb.
Bajne prsi. polne, krepke telesne oblike, za vsako starost t kratkem časn.
Poizkusni lonček 3 K, velik lonček 8 K.
Zoperno kocine
v obrazu odstrani v 5 minutah dr. A. Rixa odstranjevalec kocin. Cena i K. Zajamčeno neškodljivo. Vsa zdravniško oblastveno preizks-šeoa Iepotila.
Koamet laboratorij dr. A. niza Onna| IX., Berggnsjae 17 E.
Razpošiljanje diskretno po povzetju ali ::     franko če se vsota naprej pošlje. ::
Hiša
3705
v Ljubljani, z velikim sadnim in zelenjad-—   nim vrtom in kletmi —
se proda \% proste roko.
Kje pove upravništvo »Slovenskega Naroda«.
tudi za gostilno jako ugodna,
se proda ali AomeeiD wmt& odda v najem.
Kdo, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
v Seleabaiaovi nlid Jt. fi L nadstr. len.
Pripravna tudi za kako gospodično, cena mesečno 20 K. 3921
Abiturijent
vešč treh jezikov in nemške stenografije želi tako! službe v LJubljani.
Prijazne ponudbe pod , Črtomir" poštno ležeče Kranj. 3962
ki je dovršil dva razreda meščan-:-:  ske šole, :-:
išče službe v pisarni
Naslov se izve v
uprav.    »Slovenskega    Naroda«. 3885
Kupim dobro ohranjene
s
Izve se v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 3855
M Z
pri farni cerkvi, dobro vpeljana, popolnoma urejena, 3953
se da v napisa s 1. januarjem 1912
pod ugodnimi pogoji. Samci imajo prednost.
Ponudbe je poslati pod „Novo leto" na upravništvo ->Slov. Naroda«.
išče m soba \ koninjo
v bližini mesta event. se sprejme tudi službo hišnika. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« 3935
s kopalnico, električno razsvet-: lavo in posebnim vhodom :
se oddajo z decembrom
na Kongresnem trgu štev. 14.
3949
Koncipijent
a pisarniško prakso, 3882 :: vešč tudi italijanščine in hrvaščine ::
iftče mosta kot koncipijent v odvetniški event, v notarski pisarni.
Vstop decembra ali pozneje. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega
Naroda« pod „Koncipijent št 85".
"1 —*
Sprejme se
špecerijsko stroko
nad 25 let star, ki ima tudi sposobnost = za potovanje. =======
Ponudbe z natančno navedbo dosedanjih služb sprejme pod Šifro „Stalnost41 upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3825
Velika, dobro vpeljana
manufakturna trgovina
v nekem mestu na Kranjskem se z zalogo vred radi preobilega drugega opravila
ped ngodnini pogoji proda, ali da v najem.
Ponudbe pod »Trgovina tt*1 na Prvo anončno pisarno v Fiančiškanski ul. 8.
39
8
.L
16
M26
9U
28
7072
SLF
QL
34
0
19
x m x
Cementne cevi v vseli dimenzijah, barvaste plošče itd.
X SI X
co
Ljubljana
x p X
Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd.
x m x
Priliko zttrpiliso žitno hm
najboljši izdelek, ki jo je več sto odjemalcev priznalo za nafokasaejšo in najizdatnejšo, pošilja zavoje po 5 kg za K 3 80 s poštnim povzetjem
franko po celi državi
Alojzij Vorli&ek, Praga - Smichov.
Trnsfiiia z železnino
Golob
it i* ii \jg
Wm M\ trg 19, Dolenjska testa II
priporoča veliko zalogo razne železnine, kuhinjske posode, robe iz kositarja, posode za mast, lonce za perilo, žehtarje, konvice za petrolej in mleko itd. — vse domače trpežno ročno delo ; Štedilna ognjišča, peči, predpečnike, posode za premog. Velika zaloga tehtnic, uteži in meril, mesoreznic, plaht za vozove, gumastih cevi in pip ter pristno pozlačenih nagrobnih križev 3270
Založnik zveze c kr, državnih uradnikov.
Dvorski trg štev. 3»
Najnižje cene! Strogo seSidnn postrežba!
P. Izcstno nsjvečfa, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
I1?, ©laden
urar y Ljubljani, Prešernova ul. 1
sarao nasproti Frančiškanske cerkve
je desničar
največjih  tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
ea torej lsi>ko to erigioalno rvoraiSkiti reaab
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronom ičnem .\ regulatorju regulirane, svetovno znane .\
Alpina ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-:        tula, srebru, niklju in jeklu :-:
prodaja.
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. ^Ceniki zastonj in poštnine prosti.
in Lipsko? ^ s £
Po Olanzinn le Ukano parilo nailepte
:_A.
M. Rosner ECo
1«T
m saansga um
v Ljubljani
priporoča v lastni žganjarni kuhano
2544 siivovko Tropiro&vec Biunievec Hrusovec Vinsko žganje jI. zanesljivih kakovosti, j
Modni salon
JUJT-MAJCHK6
JUBL.
JeJ
priporoča cenjenim damam veliko izbiro krasnih
un iD danaiskih modelov kakor iM&k športnik
Popravila točno in ceno.
2306
Cene brez konkurence!
Žalni  klobuki vedno v zalogi.
Kupujte samo najpopolnejše!
Stroji Remtngton
pišejo, seštevalo in odštevajo!
Jrfpdna in konfekcijska trgovina
JV(. Jxnj;fofič- Jjučar
je m preselila v Lastno k& na $tari irg 9.
Priporoča zelo pomnoženo damsko in otročjo zimsko konfekcijo po znano napiisji ceni,   tudi po meri.
Posebno krasne kostume, plašče, pelerine, rajne jopiče, kr^a> domače halje ter
: biuse in otroške oblekice. :
s
Uetfka izbira perila m higijeničnih potrebščin 3a novorojenčke. — Vsako modno blago. — Pošilja na izbiro tudi po poštu .\
• • • •
s
-S ¥
o A.
akvarelne barve
Vzorci za slikarje
vedno najnovejši
Vi
m
=? £
so ZT.
Glogovski & Co.
c. in kr. dvorni dobavitelji
Gradec, Jcsnneuirtsring št. 8. Tefcfcn 384.
Pojasnila  brezobvezsto. 3507
Oljnate firneževe barve
za pMarje. stavloe in pffieae mizarje, hi!ne posestnika ter za domačo porabo
Dusseldorfske oljnate barve
za umetnike
Oljnate študijske barve
Flrneži, olja in retnši ! Kranjsko laneno olje
za umetniško slikanje       j lil limOŽ
Emajlne glazure
Lake za vrtno pohištvo
. Jezerše
na Mestnem trgu
priporoča
svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-:: nikov, kožuhovine itd. :: po znano nizkih cenah.
Kupujte t slovenski trgovini f
Štedilno voščilo za pode
priznano najboljše
Jantarjeva glazura za tla
Vse vrste čopičev
Olje za stroje
Suhe kemične,
prstene in rudnin, barve
Prašno
Marijin trg št. 1. | olje za pode
«» *• o *
Adolf Hanptmami1
f 1 ia 3 ftt«
prva kranjska tcvama za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej.
Zahtevajte cenikel Zahtevajte cenike!
Brzojavke: Frometbaaka Ljubljana.
O« kr
Telefon št. 41.
Stanič daaraifl vlog na branil kojifice 31. ort. 1911 R 6i379.Nr—
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana* preje J. C. Mayer
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. - 29 podružnic   Vggal lafijiD M Petra CBStd (V Ki JtaKUli Generali").
Delniški kapital in reservc 52,000.000 kron
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kctntovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžreban je vrednostni ii papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko in li Amerike. 1660
I "
Kamni
Ust m ona in pismena pojasnila in nasveti a vseh v bančna stroka spaeaječih transakcijah vsekdar brezplačno.
i
J
547
77
Dijatti vestnih.
O. 8. n. n. d.
Vedno jasnejše se kaže, da je O. s- n. n. d- priČetek novega življenja v slovenskem naprednem dijastvu in gotovo niso preaptimiertiČna mnenja, ki vidijo v tem rojstvu nove slovenske generacije inteligentov, ki bo zopet sposobna stopiti v vrste starejših borilcev za naše narodne in kulturne zadeve. In res nimamo manjšega namena, kakor regeneracijo slovenskega naprednjaštva, nioeno organi zoranega v enotni vseslovenski na-rodno-napredni stranki. Vsi poskusi pritezati tuje ljudi in z njimi izboljšati in dopolniti svoje vrste se razumljivo morajo ponesrečiti, ker taik »izpreobrnjen.ee«, tudi če se iz-givbi tekom časa vsled tuje proveni-jence, ne more utopiti svojega j»;»az-a« tako v tej novi, po njem zastopani orgranizaeiji ali stranki, da bi se z vso nesebičnostjo sprijel z njo jr eno celoto.
Zato je treba lastne, močne in zanesljive, kakor odkritosrčne in zaupanja vredne mlade inteligence in ravno takega neakademskega naraščaja.
To izpoznati, je treba imeti le iipogled v zgodovino slov. napred-njastva v prvem deceniju nagega stoletja. Kdor pozna te različne faze, mu ne bo težko pritrditi našemu mnenju in komur je na prospehu slovenskega naprednjaštva in na poginu klerikalizma, bo našemu mnenju tudi sledil.
Te skrajne konsekvence mlade-gn iiarodno-naprednega dijaštva morajo biti vsakemu pred očmi, vsak se mora zavedati našega smotra, dru-erače tavamo v nejasnem prosvetaše-nja in padamo iz ene naloge v drugo, seveda, ne da bi rešili povoljno tudi le eno.
Zato ni težko umljivo, da mora Smeti naroduo-napredno dijaštvo po-lag svojega narodnega, kulturnega, gospodarskega in socijalnega tudi svoj politični program, emanacijo in izvršujočo posledico vsega svojega raziranja, da se tako omogoča v javnosti zadostno zavarovano izvrševanj- in efektuiranje naših kulturnih potenc.
O tej točki je govoril 18. t. m. v društvu svobodomiselni]! slovenskih rkademikov »Sava« na T>unaju pred-<fdnik »Organizacije svobodomiselnega na rod no-n a p rednega dijaštva« in gctovo je, da razpravljanja o ?>rincipi.inlnih vprašanjih le koristijo konsolidacij* nagega dijaštva.
Iz referata predsednika O. s. n. n. d. c. Milka Naglica v akad. tehn. društvu »Triglav« v Gradcu, dne 20. t. m. pa posnemamo poleg drugega ^lereea dva razveseljiva fakt;i:
Dijaška O. s. n. n. d., ki je do-slrj porabljala svoje moči notranjemu razvoju, je prestopila to mejo, da prične uresničevati tudi zadnjo toc-ko svojega programa, namreč izobraževanje in organizovanje slovenske narodne mladine sploh, da se dopolni do konca enotna organizacija mladih narodnih naprednjakov.
Z vso skrbnostjo in z vsemi naj-boljfima močmi morajo akademiki skrbeti za to novo našo institucijo, »Zvezo narodne mladine«, ki se se-- p dr- ne more oričeti na TCranisiken"1. ampak smo ji položili temel.i na zemlji kjer je vol i v in pomoč ^lo-ven^kih akademikov enako lahka, kaker potrebna.
Vsa tozadevna pojasnila daje vrdstvo O. s. n. n. d. v Ljubljani. Ilirska ulica 25., in našim drnštvnm priporočamo ravnotako, kakor posameznikom največje zanimanja za to praktično delovanj ki je akad^mi-koin najnrimeTnejše.
16. t. m. je v »Freie Vereini-rrnner sozialistiseh^r Stndenten« na Dime m prof. dr. Re?ch nredaval o •itmjenten^obaft und *Tie Volksbil-;nng<' in tu posebno poudarjal TBŠr n°st ljudsko izobraževalnih kurzov v nasprotja z manjšim uspehom enkratnih raznovrstnih predavanj. Tudi to odgovarja popolnoma naši ;>r;.ksi. Predavanja dijakom, ki ima-jo zr' gotovo stopnjo splošne in speci i;dne izobrazbe dosegajo gotovo tudi svoj namen, v mladinskih organi i7.IC1 jah so pa na vsak način potr« rni partedenski kurzi z rednimi p! eciavanji o isti snovi, da se omogo-
1 ci trajni efekt pri nadaljevalnem izobraževanju šoli odrastle mladine.
Detajle, kakor vse važne podatke bo itak vodstvo O. e. n. n. d. sporočilo vsem velenjenini društvom.
Važno je ae svobodomiselno gi-bnn;e, ki ga pospešuje O. s. n. n. d. Znane je, da je I. skupščina O. s. n. n. ć. sklenila stopiti v reden in trajen stik s »Hrvatsko-srbsfco napredno omladino«, da se ojači reakcija proti »Ligi katoliškega dijaštva« in č-.idnini katoliškim pojavom na zagrebškem vseučilišču.
Tudi v tem smo napravili korak naprej. Kakor se je hrvašfka sekcija »Slobodne Misli« po svoji reorganizaciji lepo razvila, tako bo morala vstati že tekom prihodnjega leta slovenska sekcija »Svobodne Misli« k novemu uspešnejšemu delu. To bo toliko lažje, ker smo v redni zvezi z nemškimi sekcijami svobodomiselne organizacije, katerih list nam je tudi na razpolago. Potreba državne zveze svobodomiselnih sekcij mora biti v tem pogledu namen avstrijskega svobotlomiselstva, da se centralno orga jizuje svobodomiselna moč za najskrajnejši odpor proti reakcijo-n; r:*tvu. Prvi poskus centralizacije nen.škega svobodomiselstva se je sicer \sled vladnega odpora, ki je slutil :a vsem tudi politično prevažno dejstvo, za enkrat še dal zavrniti na poznejši čas. Zato pa je sedaj namen, združiti sploh vse nacijonalne sekcije toliko važnejši. Naj bi našlo to stremljenje na Slovenskem potrebnega u važe van ja in razumevanja, med dijaštvom pa primerne podpore. IVkazali smo novo pot in nimamo vzroka obupavati nad končnim uspehom.
Društvo »Zvezda« na Dunaju in slovensko napredno dfjaštvo.    19. t.
m. nam je društvo »Zvezda« privolilo zopet dan   ponosnega veselja. Vso dunajsko slovensko   kolonijo in n"ene najboljše   zastopnike je zbral v c s orani    društva »Wiener kauf-iiiannischer   Verein«.   I. Johannes-gasse 4   društveni koncert izobraževalnega,   zabavnega in podpornega tirraiva »Zvezda«, ki je izpadel nad vse pričakovanje lepo in bi tudi ne-slovansko dunajsko prebivalstvo ne mogle izreči manj ugodne sodbe. Žal nam ni mogoče preiti k kritiki posameznih koncertnih točk, kjer bi šele laal o izrazili vse vrline bodisi zbora, kakor solistov. Dasi smo posebno iste ?3inospeve slišali že v Ljubljani izvajati iste pevce,   vendar se je slišale  vse to z vsem veseljem zopet kakor    lep    pozdrav    iz domovin**. Koncertna glasba je bila zastopana e?iako dobro,   kakor narodne ppsmi, na kar moramo vodji g. o. kr. dvornem!! glasbeniku Karlu Jeraju zelo ena it a t i.   Sam sem videl s kako gi-njem-stjo in entnzijastično navdušenostjo je poslušal kolega srbski akademik svojo narodno pesem in tudi med nami je ležalo   nekaj veselega, kar jr pregnalo vsako malodušnost, mlačnost in nepogum, gotovo je vsak občutil tisto, kar trdi naša narodna himna:   S ponosom reči smem, Slovnice   sem.   Slovenec   sem . . . Da »Zvrzda« zna poglobiti naše narodno čuvstvo vsem našim rojakom na Dnnani   je   njena   velika zaslugi. Koncert in narodna   veselica,   ki jo 7>rirodi »Zvezdn-   8. d^e^mb^T jp zelo posrečon način izvrševanj« zabavnega urofrrama >Zvozde«.
O iz'Vbraž^val^em deta Zvezde« ž a] nismo nončeni, vendar bi posebno r»r;r>oro^li največji obzir in upoštevanja tudi našim »malim indem«, prr^p-sem delavepm. obrtnim pomočnikom, služkinjam i+d.. ki so. kakor v Ovaden. iapoata vi jen i naj^r^j narodni smrt j.
TC^r je srečno rpformovana r-Zvrzdn« za dunajsko Sb^vons+vo -po« ž!vljr Ujake važnosti. zasluzi + n<li splošne r-odpor^. Da dijaštvo \ .-7v^-zdi« lahko poeebco lepo vrSl svojo Miredno-knlttimo nalogo, jp jrotovo rn zato priporočamo svojemu in vse-mn D€Of ff an izovanCBl u nan?*edner>u di,;avtvu na Dnnajn najizflatnejše de-iovanie v »Zvezdic, česar se ta gotovo ne bo braniln.
£-r. posebno pa priporočamo slovenskemu dij^štvu. ki nima svojeera akademskepra pevskega 7born oblak ^vezd^nih« perBkili vaj. P^tje ki je de/ nagega narodnega karakterja ima tudi blažeč vpliv na človeka :n ker gre za ojačitev slovenske zaved-
nosti naj bi vsak akademski pevec z veseljem sodeloval, posebno, ker so pevske vaje »Zvezde« vsako sredo in soboto od 7. zvečer naprej v klubovi sobi češkega hotela »Post« v I. Fleisehmarkt 16 — Draehengasse, torej enako blizu univerze in tehnike. Zato ponovno priporočamo narod no-važno društvo »Zvezda« na Dunaju, ki ima sedež v XVI. okraju, Hubergasse 12.
Društvenega koncerta »Zvezde« 19. t. m. se je udeležilo slovensko napredno dijaštvo splošno, posebno številno pa društvo svobodomiselnih slov"iifkih akademikov »Sava«. Zastopana pa je bila tudi »Organizoci-ja svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva in akad. fer. društvo »Sava« iz Ljubljane.
Gotovo bo zbralo »Žegnanje na Bledu« 8. decembra &b več dijaštva in ] rihodnji koncert dijake tudi kot pevce, ne samo kot poslušalce.
Rabite, ako ste nahodni, hripavi, zaslezeni, Fellerjev fluid z znamko »Elzin fluid«. Sami smo se prepričali pri boleznih v prsih, vratu itd. o njegovem kašelj blažečem, osvežujočem učinku. Tucat za poizkus 5 K, 2 tu-cata 8 K 60 vin. franko. Izdelovalec samo lekarnar Feller v Stubici št. 238, Hrvaško.
Povišanje telesne teže
se    pri    rabi Scottove emulzije da kmalu dognati ob okrevanju, ob shujšanju =   ali po :
s hudih boleznih :
je pa to jako zažeijenega učinka. Odrasli vsake starosti torej ravnajo prav, ako ob takih časih telo z lahko prebavno, blagoslastno
SCOTTOVO o   emulzijo o
v   zvišanje   svoje   storilne zmožnosti okrepe in osvežijo.
Pri nakupu zahtevajte  izrecno  Scottovo emulzjo Znamka »Scottc   je, ki je  vpeljana Se   tez    .5 let in  jamči za dobro kakovost  in učinek
Cena izvirni steklenici 2 K 50   Dobi se v vsaki lekarn:
11
Pristno samo s to mamico — ribičem — znak Scottovega postopanja.
Ze stoletfa z&ant
naravna
alkalicsta kislina
kot podpirajoče sredstvo
pri zdravljenju v Karlovih varili, Marijinih lažnih, Frančiškovih lažnih vedno sijajno preizkušena.
Proti
168
zoboboiu in sojili
izborno delu?© dobro znana
smtiseai ična
Meiusitie ustna in zobna voda
hi utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo i* ust.
1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka v ItjnbZjani, Res!;eva cesta štev. 1
poleg Franc Joiefovega jubilejnega mostu.
V tej lekarni dobivajo zdravila iadi člani bolniških blagajn jož. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melusine-ustna in zobna voda.
Sunjn, Hrvaško,  22.  februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustnc sobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno  sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. poite meštar.
3818
Herbabnvjev podfosforokisli
apneno železnati sirup
Že 42 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirnp. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti. i
Pristen samote spodnjo
®
obdrže tudi po z\m\ na gladkih potih svojo popolno zmožnost po
Leonhardtovih 3807 originalnih - H - stolah
Originalne -H- Stole so 2e od
nekdaj v rabi in tudi najcenejše.
Gramofone
najboljše vrste po    najnižji ceni avtomatične, posebno  za gostilničarje pripravne priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana
IBarije Terezije testa 11
<KoEizeJ>.
Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a K 3-50. — 1000 igel K 2*—. 271
Kaj bolje za zoba
FRANC KOS
IiiuMjaziai Sodna ulica št 3.
Spscijelsa mehanična
pietiiDaiBiifl&irlja h trgovina
n wtm in spadne 'opice, maderčke, te-s?!?ike, sogaiice, rokavice, posebne obleka zoper trganje ple-lilni materija: i. t. i
na drobno in debelo
Šivalni stroji od 70 K naprej; pleteni stroj
patent »VVederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232
::   Podpirajte domačo industrijo. ::
urar ia trgovec z zlatoiso io srebroiao
1954     zapriseženi cenilec
£jubljana, Jurčičev trg 3.
Zahtevajte moj ravnokar izšli
najnovejši cenik.
5RLVAT0RI
so nedosegljivo tmeini.
Svetovna
Glavna zaloga: Anton Krisper, Ljnliljana.
Dobiva se povsod. ::
prodajalka
v papirnati stroki išče službe,
gre tudi za blagajn i čarko, bodisi tu aH drugod. — Ponudbe: „Prodajalka1'
na uprav. »Slov. Naroda«. 3915
Gostilna
z gostilniško opravo, vrtom, njivo v prijaznem kraju Dolenjske z 30 K mesečne najemnine se da takoj V najem, event. se tudi prOda. Pripravna je za majhno trgovino, posebno pa za vinsko trgovino. 3937
Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Važno za vinske trgovce.
več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400—800 I
se dobivajo po prav nizki ceni
2545        pri tvrdki
J! Rosner & 62
v Ljubljani.
Važno za vinske trgovce.
Revmatizem, protin,
nevralgije in ozebline
večkrat provzročajo neznosne bolečine. Za njih hitro pomirjenje in potolaženje, za oplahnj«nje oteklin in obnovo premičnosti členkov ter odstranjenje občutka mrgolenja učinkuje presenetljivo - zanesljivo -
X K
(mentoloMltal-llzhran kostanjev Izvleček),
X X
pri vteranju, masiranju ter v obkladkih. 1 lonček 1 K. Ako pošljete naprej K 1*50 dobite 1 lonček »        » Ko*— >        >      K 9
-----"--» iuin.Ch. 1 XV.,
1*50 dobite 1 lonček   *i ~ i e*i
i— » 5 lončkov J "g o. J—    »     10     »       I  2 0
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. Fragnerja lekarni,
c. in kr. dvorni dobavitelji, Praga-IIL, itv. 203.
Poztte na trne tsdelka tn izdelovalca.
Izaloge v lekarnah
V Ljubljani: lekarne Jo*. Mayr, dr. 0. Piccoll, Jas. CiimaP.
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj
Edino i zdelo val išče in glavno razpečevališče:
jfiizizktflaaii^jic
aromatiška esenca
2e 43 let ivedeno in vrlo preizkušeno bolečine tolažeče sredstvo za vdrgnenje. Lajša in
odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine.
Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj.
Dr. Hellmanna fekarnica »,Zur Barmherzigkeit" na Dug |||/|, MimMl Ihli
1-JUUUt HCRBAOm* HflEtfaj
Pred ponaredbami se svari.
Herbabnvjera
(H ERBABNT-JEV naslednik).
Zaloge pri gg. lekarnarjih v Ljubljani in Novem mestu.
^529
000800
J. C.
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga. ::
Manufakturni! t
mmn
na debelo in drobno. Ljublgana. Strifar|etra ulica.
pripravna za vsako obrt,
se proda ali pa da v najem.
Gostilniška  koncesija  ostane na hiši.
Več se izve pismeno pod 3875 „S* V. 100" na upravn. »Slov. Narodac.
: Samokres:
K 550.
§, 7-50,8-50
Posfljanje pa povzetja. Bre: rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Samokresi
skrbno zastreljeni, z državnim kolekom o tem, najboljše kakovosti in najlepše izvršitve z jamstvom za brezhibno funkcioniranje dobavlja c. in kr. dvor. dobavitelj
Jan Konrad, Most 1162, Češko.
Glavni katalog z okoli 4000 slikami
na zahtevo gratis in franko. 2923
prevzeti oddelek 2000 konjskih kocev, mehkih, toplih, volnih, ne-premočljive kakovosti
prodajam dokler bo kaj zaloge po jako znižanih cenah. 3816
Vrsta A, sivi z barvastimi pašami 120x 180 cm po K 3 80, vrsta B, rjavi z barvastimi pašami 145x190 cm po K 5*50, vrst« C, težek obojestranski koc, siv, drap z 2 pa-am 150x200 cm po K 3 70. Pošilja se po povzetju. Kdor pošlje denar naprej b9'0 popusta
I. Weisfteij. Dunaj II. anten Donanstrasse 23.
s.
iz prve roke se dobe le v
ateljeju za gramofone ::
Sodna ulica št. 5.
Velika tvorniška zaloga.
Gramofon za gostilničarje z magnetnim vmetom. popolnoma sam delujoč, začne in jenja sam K 80' — Enoletno pismeno jamstvo. Pišite po cenik. Igle K 1*50 za 1000 Velika zaloga grarao-.'. Ionskih plošč. .*. Pazite natančno u na naslov. ::
Ceno češko I posteljno perje. |
Kilo sivega puljenega K 2 — boljšega K 240, polbelega K 3 60, belega K 4*20. prima kakor puh mehkega K 6—, velepnma K 7*20, najboljša vrsta K 840. Puh siv K 6—, bel K 12*—, najfinejši prsni puh K 1440. Od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega inleta, pernica ali spodnja blazina 180x116 ca
a K 10-, 12-, 15—, 18—, 21—, 200x140  cm   a   K   13—,   15—, 18—,
i2\-—, zglavnica 80 x 58 cm a K 3-, 350, 4-, 90 x 70 en a K 4 50, 550, 6*—. Razpošiljanje franko po povzetju od K 10— naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj. Poizkušnje in cenovniki franko.
Artur WoUner, Lobes 35 pri Plinji (Cetko.)
□ □
Svoj izdelek ostro igana strojne zidne in zarezane strešne
prve vrste
prve vrste
priporoča
442
J. KNEZ V LJUBLJANI.
Sprejme tudi zastopnike so razprodajo zarezanih strešnikov.
Posebna božična prilika
za vse najfinejše vrste
volnatega, svilnatega in pralnega blaga
po izredno globoko znižanih cenah.
Wilj. Jungmann & nečak
1
c. kr. dvorna in komorna dobavitelja
3959
Dunaj. I.f Albrechtsplatz štev. 3. s:
Zbirka vzorcev na zahtevanje gratis in franko.
Jfajbolj varno naložen denar! Jlajvccja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. decembra 1910 nad 565 milijonov kron.
v Ljubljani! v lastni kisi, v Prešernovi ulici štev. 3.
Sprejema vloge vsak dan in jih : obrestuje po :
47* °o
brez odbitka.
Ne vzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov.
Denar in knjižice se lahko pošlje ::  po pošti. ::
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezerv, zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba naloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice potrjenih po c. kr. dež. vladi, JzBjfl-
cena vsaka špekulacija z v'oženim denarjem.
Posoja na zemljišča po 5% in proti plačevanju dolga po najmanj 1 tU. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
v podpiranje Muh in in obrtnikov pa Kreditno
Jake zanimiv, Hm in *£b
list s slikami
ki izhaja vsak petek, ter stane .:      četrt letno le 1-80 H.
Zahtevajte ga povsod 1 Naročite ga in inserirajte v njem 1  Naslov: Ilusiro-vani tednik, Ljubljana. 763
Posestvo na prodaj.
Proda se iz proste roke prikladno
posestvo
s hišo in krasnim sadnim vrtom. V hiši je 6 prostornih sob s kuhinjo in shrambo ter velika klet. Hiša je pripravna za kako trgovino, ker se tudi sedaj v njej nahaja trgovina poljskih pridelkov. Vse to se proda radi rahlega zdravja. Na-daljna pojasnila daie  Simon Oblak,
Ponikve p. Videm Dobropolje, Dolenjsko. 3934
Lep prostor
za mesarja
se proda ali odda v najem,
tudi gostilna
se lahko zraven odda.
Tu zna biti prav lepa bodočnost, ker se bo   v kratkem  gradila železnica
Pojasnila daje 3956
Fran Senica. trgovec v itniku, Gorenjsko.
Uni;* trt zi 9.—12. im. ic sd 2.-5. «?.
0STREĐH! BfilIKA PIAZZA p-TT^Itu P0HTER0SS0 3
Osrednja banka čeških hranilnic.
TLĐGE HA KTU1ŽICE PREMIJSKE VLOGE
m mi
povprečno
VLOGE If TEKOČEM MtUfl
in vloge firm najmu.
Bantua poslovanje vseh vrst.
Oddelek za vadi je ln kavcije
i
ILhi
Ur tki m ti 9. — 12. dop. is od 2.-5. pao.
8!
Varstvena znamka:
Sidro. 3329
finimeni, Capsici corap.
Nadomestilo za
s
priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajenju itd. po
80 h, K 1-40 in 2 — se dobiva v vseh ekarnah. Pri nakupu tega splošno
riljubljenega domačega zdravila naj se jem jejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko »sidrom", potem je vsakdo
prepričan, da je dobi! originalni izdelek.
Dr. Riehterjeva lekarna
pri „Zlatem levu44
t Pragi. ElišOoa L 5 nora. i
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji, Turbo generatorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnice in žarnice vseh vrst.
preje Kolben in dr.
Praga -lfysočany.
2377
Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt.)
350
U7
88
4644
24
Za krotek ta.
Vsa vas je pokonci. Ću k i gredo y, slavnostnem sprevodu na travnik, kjer se bo vršila javna telovadba, gledalci pa se ^bero na foegu, odkoder je lep razgled. Med gledalci sta iftt*' c,1omeikarica In soscHni kaplan. Sloniskarica zleze na blode, da bi čez fflave občinstva gledala telovadbo, kaplan se pa vsede k njenim nogam. Telovadba se začne, vsi pogledi so obrnjeni na telovadišee naenkrat Slomškarica spomni kaplana.
— Gospod kaplara, ali kaj vidite!
= Oh, samo štunfke. *
Profesor izve, da 4>e najpored-nejši dijak njegovega razreda uči malajskega jezika, ker se misli odpovedati studiranju in postati pomor-Nki razbojnik. Poklice dečka pred sebe, da bi ga posvaril in ga vpraša: Ali je res. kar sem slišal — da se učite malajskega jezika? Dijak: Res, gospod profesor. Profesor: Ali že kaj znate? Kako se po malajski imenuje drevof Dijak: Ta. Profesor: In dve drevesi? Dijak: Ta -ta. Profesor: In tri drevesa? Dijak: Ta - ta - ta. Profesor: In cel gozd? Dijak: Tatatata-fatatafta/tatatatata . . . Profesor stegne roko in priloži dijaku zaušnico.
Župnik sreča zaradi stop velike pobožnosti znanega moža m $ra ustavi.
— Slišite, kaj naj ]k\ n> pomeni — že šest tednov vas ni bilo pri maši.
-= To pomeni, dn ne maram v nebesa priti.
— Kaj*? Ne marate v nebesa i = Xe,  ker je tam  moja  — ta
^tara.
aj
(rosfpoil Jazbec c*e je s svojim cinkom v krčmi zamudil čez dovoljeno mu uro. Vračajoč se domov je mislil namo še na sprejem, ki gi čaka in nič več na politični pogovor v krčmi. Sinko pa se potoma naenkrat ustavi.
— Ata, kdo je ]>a nasprotna stranka f
— Oh. fant. io <<> vendar — mama!
• . *
Mali Pepcek zagleda ^vojo učiteljico in hiti k njej, kakor da .ji ima nekaj posebno važnega povedati.
— CrospodiČna.. gospodična — jaz že znajn žveplenke na hlačah uživati !
= Tako?
— Da — ali jih znate vi tudi na hl cicali užigat i ?
*
Po čukarski ^1 a vnosi i =?e ubere v krčmi poleg drugega občinstva mrli
vaška elita: '/.upnik, kaplan, dva Slomškarja. prvi in drugi katoliški oderuh in mežnar. Gospoda pije mnogo, 'kadi mnogo in pljuje po tleh. Končno se ojunačiti krčmar, stopi k mizi in reče:
— Ja, g«>spodje. če boste tako pljuvali — kje pa bodo čuki ležali, kadar bodo pijani?
*
Na aseleznšei se je peljala mlada žena z otročičkom ua rokah. Njej nasproti je sedel debel fajmošter. O navadni uri je žena odpela svojo bluzo, da bi otroka dojila, a otrok se je branil.
= No. ali bos pil —- ti. če ne boš pil — bom pa gospodu fajmoštrn dala. —
*
Zidar je padel i drugega nadstropja, a na srečo je priletel na kup -lame. Med tem. ko so je ječaje pobiral, je prihitela iz hiše gospodinja B kozarcem vode.
— Oh, revež, je zaklicala, po-krepčajte se.
Zidar je f>ogledal v kozare*- in \ plašni:
— Prosim, s katerega nadstropja bi pa moral pasti, da bi mi dali kozarec vina?
Drazesfcna gospodična Vida leži v kokotno prirejeni postelji bolna. Zdravnik jo je vetrno prei*»kal in spoznavši, da ji nič ni. w je polglasno zasmejal.
— Kaj se pa smejete, gospod doktor, se je razbudila Vida. če bi vi t u ležali —
= O, prosim, prav rad — kar k zidu se primaknite.
Mlad goepod, ki je prišel do spoznanja, da človek najhitreje ubogali, če priženi veliko doto, je izvedel, da ima krčmar »Pri zlati gosi« prav čedno in pridno hčerko. Mladi gospod je začel takoj zahajati v to krčmo in se je krčmarju in njegovi hčeri hitro prikupil. Ko je bil že prav dobro znan in je imel tudi gotovost, da bi ga hčerka rada vzela, se je zaupno obrnil do k romarja.
— Povejte mi vendar kot prijatelju, koliko dote boste pa dali svoji hčerki!
= Dote? Ljubi gospod, kje naj jo pa vzamem?
— Nič dot«. Nič!
— A, slišite, to je pa že nesramno, da imenujete svojo gostilno pri ilaii gosi!
* 4 *■
Razburljivi kaplan Josko je v šoli nekega dečka tako brcnil, da je padel in krvavel iz nosu. Župnik je kaplana posvaril.
— Bodite previdni. Še tožili vas bodo! Sunili ste fanta v zadnjico. To se ne sme!
Kaplan se je razljutil in udaril ob mizo ter zaklical:
— Kako naj mu pa krščanske resnice v glavo vtepem, če ga ne smem v zadnjico suniti.
*
Gozdar: Prijatelji! Pozdravite našega Svedrca. To bo pravi uc-deljski lovec! Prvikrat je bil danes na lovu in ko je prvikrat ustrelil je zadel uekega kmetskega fanta. Svedre: Kaj ga ne bom — ko mu je Zajec ime!
Mali Pepček je padel in si joka-je izpira rano.
Mati: Kaj pa je bilo, da oi padel.
Pepček: Sem pozabil na uu-gah stati.
*
Včiteljeva dekla priteče vsa h sebe k farovški kuharici, jo potcgii" v kot in ji razkrije veliko skrivnost.
Dekla: JcžcŠ, pomislite — na-Sa učiteljica« la pobožna — se v svoji -obi koplje — čisto naga.
Kuharica: Taka packa! Kdo bi bil mislil!
Dekla: Kajneda! In veste kaj M ! tlo.spod kaplan čepe pod oknom in gledajo v sobo.
Kuharica: Oh — oh — oh — ka*kor da bi bila naera ženska kaj lepega!
— Pojdi, prijatelj, pojdi va v krčmo h kroni.
= Ne! Tja pa ue grem!
— Zakaj ne?
= Zato. ker je prepovedano na
krono zabavljati!
* m
m
Filozofije osemnajst letne zrele gospodične:
To pa že povem: en bogat starec v rokah mi je ljubši, kakor deset oficirjev ali doktorjev na strehi.
Policijski komisar: Na -zna nje ni ste, da ste pustili .--voj z is*krim konjem vpreženi voz bre* nadzorstva na Cisti, sami ste pa sedeli
v krčmi, dokler se ni konj «=p!ašil. Že sive lase imate, sknšen mož ste, pa nič ne pomislite, kaka nesreča bi se lahko zgodila! ?Na cesti je vedno polno otrok! Saj ste vi gotovo sami oče. kajne? Koliko otrok pa imate?
Voznik: Enega fanta!
Policijski komisar: Za-m is lite se v položaj, da bi vam vašega otroka kdo povozil. Kaj bi rekli, ec bi vam vašega fantička prinesli krvaveča in razmesarjen o ga domov. Kako bi vi kleli brezvestnega voznika, ki vam je pohabil ali celo usmrtil otroka — eh, koliko je pa vaš fantiček .-t ar.
Voznik: Sedemindvajset let! —
•v *
Zdravnik: Ljubi pešpoti —•
vi ste novrastenik in dijabetik.
Bolnik: Ljubi gospod doktor, jaz sera vas poklical, da bi me zdravili in ne da bi me z m e rja 1 i.
* •
-— Po mojih mislih mori biti grozno, če operna pevka sapaei, da izgubila glas.
= Še groznejše pa je, če tega nc zapazi.
a *
«*■
Sodišče je malopridnega farna zaradi težke telesne poškodbe obsodilo na več mesec0v zapora. Pri obravnavi je navzočen tudi malopridni*žov oče. Ko je sodni dvor razglasil obsodbo, se je oče obrnil k svojemu sinu:
Zdaj s,i iztaknil, kar si iskal! vedno *ein te svaril. A ti nisi poslušal. Samo kvartal si, ženske lovil, popival in se pretepal. Zdaj pa poglej okrog sobe v kakšno dru ž -bosi prišel.
Sodnik:   Priča Janez Cmok! Poglejte tega fanta, ki je danes ob tožen. Ali ga poznate?
Priča: Dobro!
Sodnik: Povejte nam. kaj vesti- o njem?
Priča: i, kaj bi povedal! Kar va poznam, zmerom je v božjem
11 rak v kradel.
* *
Iz nravnostnega poročila kranjskega župana na sodišče:
Jože Klada, 62 let slar, rojen v Sprednjih Dupljah, je bil 1. 1866. v vojni in sta mu bili obe u o g i popolnoma o d s t r e 1 j e n i. Dasi s*- mora po tleh premikati po svetu, dasi je na jetrih in pljučih bolan, vendar ne živi kakor se spodobi. Ukrade kar more in kadar je pijun, zmerja ves svet. Lahko se o njem reče, da je vedno zenonogov grobu, z drugo pa v kriminalu.
Svila za neveste
od l o 96 vin. meter naprej vveafe barvah.
Frank in ■« «e«rlnjeB0 sje poMJja aa dom. Bogata isbira vaoroav m polije ■ prvo potto. Ttftriii aa avlla Bmi-
3 62
Ustna voda
Zobna krema
C.ERI-SI.T/
IMIianesljivejJT^—IZOLIRNI način preti vodnim škodam vseh vrst
IdREFERtNCt      Avsfr. patent     PftOSPtKTtZASTOt*
Avstr. eeresif na družba * o.*. Dunaj. XVIHA Martins-Strassc 71. Telefon 22288,
Pj&ier ii Cigarettes
Vsi oni, ki trpijo na kas ju, bronhijalnem kataru ter na zastarelem in zanemarjenem revmatizmu naj čitalo sledeče.
Z lahko vestjo spričujem, da je zdravilo od »Goućron-a de Guyot« uspešno sredstvo in deluje kar najbolje proti boleznim, za katere ie bilo priporočeno.
Ze več let sem bil napadan od nekega ' krvničnega  kašlja, ki  je  začenjal  redno v jeseni in je dospel po zimi do take stopinje j da sem potreboval celo poletje da sem se okrepčal, daslravno  me ta kašelj ni nikoli popolnoma zapustil.
No dobro »Goudron de Guyot« prekaša vse druge preparate, sirupe, pastilje i. t. d.
Potem ko sem zavzel samo nekaj, je tako močan kašelj, ki mi je večkrat, lomljenje provzročal in me je prisilil, da sem moral cele noči sedeč orcbdetl, ta popolnoma ■ prenehal; in zato jaz na tem mestu izražam svojo hvaležnost. Vse moje zdravljenje je trajalo deset dni in ono zdravilo mi je zadobilo j popolno zdravje, za katero sem se boril več let. Vsi oni, ki so v istem stanu, naj se zatečejo k temu sredstvu, jaz sem gotov, da se
Franc Bergheim.
bodo potem veselili z menoj, ker zadobili bodo zopet mirno spanje in dober tek, edina dva faktorja za si pridobiti telesno moč.
Jaz sem pripravljen zgoraj omenjeno potrditi s prisego in izrekam še enkrat svoju
hvaležnost izumitelju tega zdravila.
Naslovljen: Franc Bergheim, Kosslaru, Nemčija, 3. febr. 1896.
Zaporedno uživanje zdravila »Goudron-Guvot« v vseh jedilih, v množini kavine žlice na vsak kozarec vode ali kakoršne si bodi pijače, ki se jo navadno pije, zadostuje, da ozdravi najhujši revmatizem in najbolj zastarele bronkite. Večkrat se namerava ustaviti napredek jetike in ozdraviti jo. ker katran ustavi razdelitev tuberkelnov v pljučah uničujoč bacile, ki so vzrok te razdelitve. Priprosto, toda resnično.
Najmanjši zanemarjen revmatizem ima laliko za posledico bronkite in zato ne moremo nikoli zadostno priporočiti bolnim, naj si v začetku pomagajo z zdravilom »Gou-dron-Guyot«
Ako bi se Vam hotelo prodajati ta ali oni produkt namesto pravega >Goudron-Gu-vot« ne zaupajte, ker se gre edinole za dobiček. Je brezpogojno potrebno, če hoče kdo ozdraviti od bronkitov, katarjev, starih in zanemarjenih revmatizmov in jetike, da zahteva pravi »Goudron Guyot«. Dela se iz Katrama, neke posebne vrste obrežne smreke, ki rase na Norveškem in je napravljeno od izumitelja raztopljivega katrama.in to zadostuje v dokaz, da je uspešneje kot vsaka podobna sredstva. K zaključku, za preprečiti vsake zmešnjave, pazite na znamko Pravi : Goudron-Guyot« ima ime Guyot natiskano v velikih Črkah in svoj podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni in rudeči počrez kot naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš.
Zdravljenje stane samo 10 vin. na dan in tudi ozdravi.
p. T. — Oni, ki se ne morejo privaditi okusu katrama, lahko nadomestijo »Goudron-Guvot« s »Krogljicami Guyot« iz norveškega katrama obrežne smreke, vzemši po dve ali tri krogljice pri vsaki jedi. Na ta način si lahko pridobe Iste zdravstvene učinke in tudi enako zdravje. Zavzete pred jedjo in tudi vmes, te krogljice so lahko prebavljive skupno z jedrni in delujejo kar najbolje na želodec in telo sploh. Prave »Krogljice Gu-vot« so bele in podpis Guyot je črno natiskan na vsaki krogljici.
Glavna zaloga: Maison Frere, 19, rue
- -   Gabriel Piccoll. S«a^ *
tll|Wlfll»tim ****** *- Vm |        Ugledna vinogradniška tvrdfca
An KUMST! ift za prodajo hrvatskih vin na Kranjskem
Lfnbllana Židovska ulica štev. 4.
Ji
f Velika zaloga obuval |
Ustnega izdelka aa dame, goaaaa* in otroke fa vedno na labero.
Vsakršna naročila se Izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjnjejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
prvi ia edini slovenski uglačevaleč in trgovec glasovirfev
Ljubljana, Poljanska C13.1.
Prodajam in po-sojujem glaso-virje, planine in harmonije izključno le iz najslovitej-ših tovaren, ne-prekosljivo dobre kakovosti po glasu. Solidne cene! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument. Uglaševanje izvršujem Specijelno sam osebno, brez pomagača ali posredovalca ter vsa popravila. — »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglašuje edino le
Nove
Dvostranske slovenske plošče!
Cena S 4*— in po K 2-50.
Gramofoni
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zahtevajte takoj brezplačna cenike sranoffi&ov in n:a;n plošč.
FR. P. ZAJEC
Ljubijana.  Stari trg štev. 9.
□ID
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tudi krasno opremljene
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogu kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske npravc.
□IDininininplD □
Hnlh
ročnih del
IONI JAGEK
v LlaMJani,
Židovska ulica žtev. S.
Predtiskarija
Tamburiranj e
Montiranje
Plisiranje :-: :-:
zastopnika
Ob proviziji. Reflektanti naj se obračajo pismeno na uprav. »Slovenskega Naroda« pod šifro »Zastopnik vina.'
3930
platnine in . pavolnine
kupite naravnost pri izdelovalcu najceneje.
Novosti finih liane! in barbentov.
Zgotovljeno perilo. Popolne opreme za neveste in opreme za hotele, zavode itd. Vzorci gratis in franko.
Tkalnica Bratje Kreitar. Doomška 305, Češko.
-aH-
dobavljam franko na vsaka postajo za reklamo nove vrste
99
ki se gonijo z nogo z eleg. omarico in 10 letno garancijo. Odpošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek
po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev po ======== cenah na debelo. .
A. Weissberg, Dunaj II. Dntere Donaostrasse U Ili.
Slovenska ia nrraSka korespondenca. — Ceniki gratis in franka.
Vinko jftajdič
1!
(Kranjska).
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 66
V Linblfani: Podgradn, Trnovem, Koćeviu, Trstn Gorici, Celovca, Beljaku, Bolcanu, laoraostu, Tri« dentn, Zadru, Spljetu, Ercegnoveni« Kotora, Sarajeva in Polja.
Brzojavi: Valjčni mliu, Kranja
■ i nnr.i i      -i     nm m ■ ww      rjn   i rr -|
Lasne kite
n&Jfinefe kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice —
1a sol j e, brade In drage potrebščine za maskiranje vse po zmernih cenah priporoča
SteSan Strmoli,
brivec in lasničar
£jnbljana, pod Jrančo št. 1,
(zraven čevljarskega mostu).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno.   Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. 1788
Ohranitev zdravega
želodca
zavisi poglavitno ▼ ohranitvi, pospeševanju ia uravnavanju prebavljeni* ter odstranitvi loprnega telesnega aaprtja. Preizkušeno, ia isbrano najboljših in najbolj učinkojočib zdravilnih seliš« skrbno priprarljeno, tek sbnjajoče, prebavo po-rpe&ujoče in voljno odvajajoče domače spravilo, ki zmanjšuje in očatranja mani nasledke ne-smernosU, slab« diete, prehlajnnoetl ta sopr-nega telesnega aaprtja, n. par. gorcStoo, nape nianle, presllno tvoritev kisline ter krene bolečina, j« dr. bose OMeMsal aa lak MM t«
lekarne B. Fragner v Pragi.
S
varilo I
Vsi deU aavol-ntne nosijo oblastveno zavarovana varstveno rnamko.
Glavna zaloga: lekarna
B. FRAGNER,
c. ia h. diomi daaaviteii ,Pri črnem orlu', Praga
Mili strm 283. Ogel Rercuti ofct
Beiposujanl« pa paifl vaak laa>
1 cela steklenica 11, | poloriOna steklenica 1 K. Ako poa^jetepo paoM .uproi «v 1-50 <>nbite l malo stekle-uico, aku K 2*80 eno veliko atekle-lioo, aa K 4*70 dve aeliki steklenici, za K f>— 4 velike stekl , sa Kar-, pa S velikih steklenic poštnin* prosto na Tse postaje Avstro-ogr. monarhij*. f LiaW]»i: ktsrst Jra. MajT, tr. 0. Ftasi, Ja. Ciiaar. ZsHfN.r kianak
RA
4369
82
12k! Coa,mimnmim
3 letno pume Ho jamstvo, št. 9b. m«««-« mwim i««nw«r«i paaHnnHia od c. kr. kovnega urada z belim aH barvastim kazalnikom, sekundnim kazalcem, okrovje a iarntrjem, natančno ragisUtanias koteeiem .Gloria" s triletnim piamenlm jamstvom, ter z zraven snsdajoco pristno srebrno oklopno verižico 30 cm dolgo, a karabinariem in pristna srebrnim kom
pasem kot privesek, kompletno samo 12 K. Nikak
riziko?  Zamena dovoljena ali denar nazaj. —
RazpoSilja po povzetju c. in kr. dvorni dobavitelj
Ju Konrad i losti Ji. 1145. tdkt
Zahtevajte moj bogato flustrovan glavni katalog
s ca. 4000 slikami gratis in Iranko.
t7stanovl|eno 1862.
3080
Rudolf
Telefon 854.
Geburth
c. ki*, dvorni strojnik
Dima! vH., Kaiserstrasse št 71, ogel Burggasse,
Patentni vstavki za glinaste peči. Sušilni aparati.
Pasta za snaženje peči mmmmmm
Zaloga štedilnih, kuhalnih in strojnih ognjišč za vsako porabo,
Vseh vrst gorilne in trajnogorilne peči
Železne peči s pečnicami
za kurjenje dveh ali treh sob.
— Kopalne peči. =
Najnižje cene.
Jal
ixx
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
237
XX!
Vi
za spalne In Jedilne sobe, salone In gosposke sobOa  Preproge,  zsslorU, mošroc« na rane i žimsatl modroci, otroški vozički itd.
eo
O fl
C8
NafsoHdnefše blage.
.iKiK !XX
.____,_xx
i ^5 X tU X j ^X^XXJSi
Za tiste, ki trpijo na želodcu.
LIJON, 5. februarja 1897.
Imela sem pregret želodec, piše gospa Bompard, trgovka s svinjskim mesom v Lijonu. Potem ko sem použila. me je siHlo k bljuvanja in takrat sem čutila vroče stiskanje v prsih. Čutila sem v želodcu delovanje žolča. Umazan jezik, usta sem imela suha, bolela me je glava ifl tudi teka nisem imela. Poskusila sem magnezijo, grendce, rabarboro, loda nič mi ni pomagalo.
Nekega dne mi moj soprog ukaže, vzeti oglje „Belloc" v prahu, katerega je kupil pri lekarnarju — Vzela sem za dve navadni žlici po vsaki hrani. Takoj po prvem poskusu sem čutila olajšanje bolečin. Dva dni pozneje sem bila dobra. Vzpehavanje in drugi nerodni znaki so se odstranili. V prav kratkem času sem dobila tek ter začela z veseljem jesti. V osmih dneh sem pridobila izgubljeno zdravje in od tistega časa sem popolnoma zdrava. PANNT MARTIN soproga BOMPARD.
V resnici zadostuje, da se uživa oglie Belloc po vsakem kosilu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zestarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospešuje prebavo in od stranjuje telesno zaprtje, oglje Bi Hoc Gospa BOMPARD.    je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migreni, ki   je posledica   slabega prebavijanja,   proti   gorečici,   proti vzpehavanju,  kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisr; ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga ral no Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, aH so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto cglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczv A. Bohinc
AN0L
: edina ralio brez s&de.: Nedosegljivo v kakovosti!
učinkuje da postane polt nežna in cvetoča, roke bele in mehke.
t flBtlja II T— vb! ikatlje K r—
Manol kreme
K 3 - in K 150.
Manol puder
3813
1 : vsakemu francoskemu izdelku enak, : škatlje po K 1'—, 50 in 20 vin.
Manol neutraline
jači lasišče, zabranjuje luskine na glavi ter tvori lase in brado voljno in gladko.
Steklenica K 1"-. Zalege v lekarnah In drogerija*.
0 UuDUanl: Drojerila „AdrijaM SelenborgoM ul 5
1011
Avgust ftepii
40
; IHcDrt! Hi« ». 11 (i Turo):.
zdelaje, popravlja ia prodaja Tukofrttac
sode
po na|Btt|Ui
I
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
najnovejšo fasone
po najnižji ceni.
llnstrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
Najcenejšo
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jas. vldniar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 ^-  Prešernova ulica 4.
yfat/?ri jčoii/o 4*vb*x>. po «w in .rctsn€?sl/iixrpotovati ria/obrn^fe
F. X. Kaiser
puškar
v liiijaii Seleolinrsove ulite it- 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
ispiti pitrefa&fo. m m m otiM
kakor tudi
nmetalol ogeaj
po najnižjih cenah. -
Posnmia Aiatbiaiio biciklov totBO io solini
I
JE
"2.
I 1
pripraven za vsako trgovino, obrt ali za pisarno, 3862
a odda takti ali za Mnarjev terniti
v Selenburgovi ulici št. 1.
Pojasnila iz prijaznosti ▼ Ćesarkovi trafiki ali pa prt si tvTdki „Frano Sonvan sla".
Zaradi opu$titue trgouinc
predal am se ostale
3960
briljante, zlatnino in srebrnino
po izdatno znižanih cenah. Pero. Slmonetujeva vdova, Mestni trg 6.
Združeni čevljarji
o****«-**««^ V Ljubljani, Wolfova ulica št 14.
sta Dunaju LIOOO.
priporočajo    svojo     bogato zalogo   obuval za poletno sezijo.  Vse vrste moških, damskih In Otroških Čevljev lastnega  in tujega izdelka  Omni za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Specialisti za prave gorske le lovske čevlje.
Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja _ naročila proti povzetje. Zahtevajte cenike.
m,
Negovanje las s Pixavonom
je v resnici najboljša metoda za ja-cenje kože na glavi in krepitev las.
Cena steklenici 2 K 50 vin. Zadostuje za več mesecev.
O *Z< O Rt *W*
35
a c
M tal
1 3
S*
— o a ©
h
3 2.
3 fij
= O
Priporočam se za izdelovanje koiuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, kolerjev,
mnlov. — V zalogi imam vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovine. — Sprejemam popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov. — Izdelujem vse po najnižjih cenah.
J. WANEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta št 21.
r---------------^
J$redno dober nakup 2000 koma' dov modernih dolgih raglanov s modernim barvastim ovratnikom in reverjem, kateri stanejo    SO—40
po reklamni ceni bres konkurence od 10 M naprej do najfinejše izoršitne.
Angleško skladišče oblek
O. Jiernatovič
^a: Ljubljana, Mastni trg $t, 5.
■ ■ ■
■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
a.
■
42^1
03 © HH ©
3143
Avstr.-Ameriška zaloga čevljev
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova j Poljanski nasip st, 8>
Reiehova hiša.
štedilnih ognjišč.
bmiM tal SOalunO delo.
Gane zmerne. Popravila aa i  i točno izvršujejo, i i
latna z železniao Jmf
Peter Majdič, Celje.
Podružnica ▼ Kranju.
3491
Velika izbira vsakovrstnih enostavnih do najfinejših modernih pločevinastih in litoželeznih trajno gorečih peči, premogovnih bednjev in finih premogovnih salonskih košaric. Gospodarskih štedilnikov, pre-kucljivih kotlov in parilnikov za pičo, bckrenih kotlov za kuhanje žganja, dobrih slamoreznic in drugih gospodarskih strojev. Najfinejše drsalke, sanini kragulja, sanina zvonila. Vsakovrsne svetilke in sveč-- niki. Najboljše tuzemske, francoske in amerikanske žage kakor tudi Cene nizke! vse drugo orodje.       Postrežba točna I
^unuuuuuuaunua?_
flijufla žalna mahih it mjfluiiih
otroških vozičkov
in navadno •© najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
Hir— -. nanbukn n »■ji s nonetjim.
LiaMiaaa. Slati trg i Fr. P. Zajec liaaliaaa. M n i
klavno občinstvo opozarjam, kot prvi edini slovenski opravičenec do izvrševanja te obrti, oblastveno
izprašani optik in strokovnjak na svoj
■nT"  optični zavori
urejen po najnovejšem siste-nn, z električnim obratom, kjer se izdelujejo vsi v to stroko spadajoči predmeti. 3od strogim nadzorstvom in -atar.čno po zdravniških predpisih. V zalogi imam vedno vsakovrstne najnovejše šči-
palnike. očala, tudi ..Roterr stockove", toplomere, zrako-mere. hvgrometre, daljnoglede vseh vrst od najcenejše do najfinejše vrste, kakor „Zeis". „Goerz". „Bosch", raznovrstne tehtnice za žganje ::      mieko itd. itd. ::
krojač prve vrste UU
se nahaja sedaj v lastni hiši
Franca Jožefa testa i
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in ele> -a gantne izvršitve.
dj Tvornišfea zaloga najfinejši!] anoi. in franc. specijalitet blaga.
%: Zavod za uflilonoje.:
Blagovolite se torej o istinitosti sami prepričati in ne ozirajte se na take tvrdke. ki nimajo nikake pravice in zmožnosti to ::    obrt izvrševati. ::
izvršujem v svoji zelo dobro urejeni delavnici ::    točno in solidno, v.
a
3van ]ax in sin
v Ljubljani 358
dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
vodnik l&eles.
13 K
am
Šivalni stroji
za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „ADLER".
puškar
priporoča svojo veliko zaiogo raznovrstnih 56
piiik m samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih m čeških strogo
preizkušenih pušk, za katere lamam za dober strel. Posebno pripo ročam lahke tro cevke in puške Ročk s Kruppovimi cevmi za brez*
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veiiko zalogo vseh lovskih potrebščin
WV   po najnižjih cenah. "SJ| Popravila in naročbe se izvršujejo točno ta zanesljivo.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto*
T3
as O
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
milo po 80 h, s cream po s — 1 K;
Bffenttiol n nama voda po
■Mrcrva i Kj
sobni prašek po 60h;
za ohranitev in rast las:
lasna voda po
1 K; lasna pomada 1 K.
Ti izdelki „Ada*, ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
k
Ph. Mr. Josip Čizmar
v Ljubljani.
Kupujte zaupno te domače izdelke!
Odlikovana
Prva kranjska
tuornicfl biovirlev
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
n
<
m
o
B.
<d
N«
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene  planine,   klavirja in »     harmonije tudi samoigralno
sa getov domar, na atolu odplačila ali aiposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno
in račun i jo najceneje. Največja tromloa na avstrljsceni fmgm
K temo potrebno pripravo podeljuje uspešno podpisani zavod, pri katerem se pridno v to svrho 19. Januar] a L 1912 posebni učni tečaji« — Pojasnila daje 3350
Prvi zagrebški vojaško pripravljalni zavod (Zagreb, Kukovtteva al. 15).
40 m
brezhibnega posteljnega blaga, oksforda, cettrja, barhenta, belega blaga, modnega blaga, flanele, L L d. po S—SO sa dolgo veleprima 20"— B
15.
2 posteljni odeji, l namizni prt, volnen in seces. K 8-50, finejše K 12«—, K 10-— itd. Damastni namizni prt, čisto platno in 6 servet 60x60 cm K 5*50. Rjuhe brez šiva, zajamčeno platno 150 x 200 cm K 2-30, finonito S 2*50. Rjuhe brez šiva, zajamčeno platno 150 x 225 B 2*70, finonito B 2-00. Komad Hochbergove Specialne tkanine 82 cm široko, 23 m za najboljše perilo B 15-50. Tucat brisač, rjavih in belih, karirastih 44x100 crn B 3-80. Tucat brisač, damast, čisto platno seces. vzorci 50x100 cm B 8"—. Tucat batistnih rutic z atlasatimi pasicami, belih 44 x 44 cm B 1-20. ::  Fini ostanki tkanine, beljeni 82 cm široki, 6—20 m dolgi meter 53 vinarjev. ::
Sipa«jnifr po pOTretJu. Vengajajo«. m vzame naša} tu ae potru. denar. Vzorci In cenovnih nasaj, Vaoral se marale, ako ae nič ne nare41, poslati franke nasaj. — Tkalnica
BERTHOLD HOCHBERG "
BOSTELSC CER V EN Y 12 ČEŠKO
:e
Božična prodaja po znižanih cenah!
Boiična tkanina, 1 kos 18 m za 12 K 80 ku
Modno blago. Sukna. Barhenti. Flanele.
Havličkove tkanino — namizno ::     in kavne garniture. s
Žepni robci. — Brisače.
Bale za neveste.
V. j. }Cavliček in brat, kopališče ?oflebraOy, Češko.
1 kos Havličkove tkanine ,.Vlasta", 23 m za 17 K 50 h. 1 zavitek 40 m letnih in zimskih ostankov, okusno izbranih za 18 K. Dobite najboljše.
Blagovolite pisati po vzorce, ki jih dobite franko.
•v
v Ameriko
58
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljubljane tez Actwerpen v Hew-Yoik
ie proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših pamikih Fin lan d, Broonland, Vaderland, Zeeland, Lapland in Sam lan d,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz ljubijane vsak orek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, _____
Kolodvorska ulica odslej štev. 26,
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri  Starem Tišlerju11
□ppppiooniappinpppp
□
Edini domači zm-s rovatni zavoi :
Ustanovljen : leta 1884. :
Edin domari zavari roialni uwt ::
j Ustanovljen : leta 1884.
zavarovalna zadruga v Zagrebu.
Centrala:
Zagreb, v lastni hiši, vogal Ma-rovske in Preradovićeve ulice.
Glavna zastopstva:
Ljubljana, Novisad, Osjek, ::      Reka,  Sarajevo. ::
Podružnica: v Trstu, Via M Lavatoio št. 1, II. nadstr. (Telefon 25-94).
119
Proti ikoli po požaru
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja:
1) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljen ja in smrti*
2) Zavarovanje dote
3) Zavarovanje življenske rente.
1) Zavarovanje zgradb (hiš,  gospodarskih  zgradb in tovaren.)
2) Zavarovanje premičnin (pohištva, prodaj al ni škega blaga,
gospodarskih strojev, blaga itd,
3) lavarovanfe poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno imetje v vseh delih znaša..... K 2,319.068-21
Od tega temeljna glavnica .   .   .......... K   800.000-—
Letni dohodek'premije s pristojbinami....... K 1,221.748-41
Izplačane škode................ K 4,323.288*44
Sposobni posredovalci In akviziterji se sprejmejo pod ugodnim! pogoji.
Hataifieje iotimatijt bil PadnZaita M\\u" Trst, Via del Lavatoio». i, n. nadstr.
in glavno zastopstvo »Croatiae« v Ljubljani
tvrdka KMET in SLIVAH.
□|D|apln|n|a|D|Dp|n|apinppp|Dln
13
1706
337^
2746
0002
8864
1
FERNETBRANCA
•*tf«lov«t«IJ  «•■•«       1 I
Franc lflajan
LjnMjan, Kolodvorska alka 25
priporoča svojo bogato zalogo 55       nnvik ta ta
VOZOV.
Julija Stor
Prešernovih ulicah atev. 5.
Hiija zna iinn. IniN h itnftik
talin, čnljn a lan-tiub h pristiil
soissenkio serslik čevljev.
Elegantna in lake ekrana iivrsitev pa vsek eenak.
?7l
ALFONZ $ BREZNIK
c« kr. izvedenec In  učitelj Glaa
Hajvečja in najstarejša trgovina in iznosojevalniea klavirjev in harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja stran in mnzikalij.
C kr, avstrijski y©M no -afaaĐsrćai kaoi. ŠL IM.aO*
Ljubljana. Kongresni trg št. 15 uttSSTm*
si -ya n snaanaiasUe «r»«?*a-1* wa*> •
Klavirfe dvorne tvrdke Sdsen-dorf er, C sapice, Koisl a Eeitr-mann, Stelibanuaer in M a n-bora (amer. harm.) imam le jas is ključno edini zastopnik za Kranjsko v velikanski nalogi in izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem
blagu,      osobito,    ker r.udirr vsakomur, da si po kolikor mogoče nafniiii cent ali na čudovito raainne oaroke brei ga  vsakega zadatja nabavi prvo-vrsten instrumcni s resnična pismeno 10letno garancijo. Stari klaviru naiugodn,?io v sameno. Isnoso'evalnlna na|-nitla. Popravila in nglesevacie vseh glasbil najcene|e. Proigrani klavirji vedno v
po tovarniških cenah. — Ves dan odprto!
zalogi   Violine, citre, kitare, tamburice, ka?monlke, teiov rogovi in
jftona fig kisikovi izželki
Znanstveno je dognano, da kisik kožo poživlja in razkužuje. Krvni obtok se dvigne vsled česar se kmalu poizgubc spačenosti kože, kakor rdečica na nosa in obrazu, ogrci, pege, izpuščaji, velike kožne luknje ter raskavost in občutljivost polti. Oblastveno zavarovani kisikove Izdelke Mona Lisa popolnoma neškodljive zaradi kisika, ki ga obsegajo in dodanih drugih uspešnih sestavin priporoča v?ak zdravnik.
MONA LISA, kisikovo milo (kreme) Skatljica   —   —   —   —   —   —   — K S*—
MONA USA, kisikov toaletni boraks  'T iSf i i   —   —   —   —   —   — KI—
MONA LISA, kisikova dnevna krema brez maščoba skatljica    —   — K !•
MONA LISA, kisikova voščena pasta (za ponočTi skatljica —   —  —  — S
MONA LISA, kisikov pnder ("3 barve^ karton------- XI«-
MONA LISA, kisikov mlečni pnder (emajl) steklenica —   —   —   —   — X 2 —
Kos. dr. A. RIX. latami. DUNAJ IX.. 8ersin»el)/E
l*X. /iTiromo.
3614
Razpošiljanje direktno po povzet i u ali denar naprej.
i
o
03 "3
i!
S
o
■auj
■as •
o S
J5 i
B
m
9
3
ET 1
s V
S n
S* —
z »
■ S
S *
Kmetski posojilnica liublianske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zaveso
i lastnem zadrel doma v Ljubljani na Dmajski tnti 11
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa . K 100,000.000 upravnega premoženja..........K 20,500.000
obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad .   .   . .....K Ž 0,0 0 0.0 00.
Posojil je na zemljišča p« 5'/,", s 17* V, aa meril sadja sli pa po 5*/,";. brez amortizacije; aa meaiee p« f %.
telita sprejena tuli rok ing nam jlrie avtizoiaija Mu
URADNE URE: vsak dan ad 8.-12. ia ad
nadali in srasalaav.
I
40
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča svoja
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče* za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se pe najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekarija,
in kavarna
Jak. Zalazi
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg St. 6,
Kolodvorska ulica št. 6. XXXXXXXX
g. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Irbančeve maniri, trgovine priporoča
cenite, razno moške M. kravate, ovratnike itd. itd.
Blage imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
□iDlDlDinlDlDlD
□inininiDiDlD □
Spctialiteta tvrdke fratelli B"««. jMilan
je vsled svojih silno dletetekih in odlično želodec : krepečih  lastnosti :-:
Glavno razpečevališče: Sig. Winter, Dunaj, III. Ungarg. 20.
F.
. SCHMITT
v Ljubljani, Pred Škofijo
p r i p orača
3948
veli ligo otroških igrač ia UMm darila..
božična in novoletna darila |
v;
in okraske  božičnih drevesc.
j
POZOR!
POZOR!
0)
aamj
.5
T5
ta
E
k
Primorska klet
Valvasorjev trg štev. 4.
Zajamčeno pristna primorska vina rebula, rihenberško, teran, vipavsko, opolo
pol litra po 36,  40,  44 in 48 vinarjev.
Toči   s#3   tuđi   oez   ulico ! Naročila od 56 liti*, naprej se sprejemajo.
N
•7
a
5"
•aa
i
Zajamčeno pristen tropinovec v steklenicah.
Jan?*-   Samo še malo dni! "^Hg
Žrebanje že 14. decembra 1911.
Isrstlj. ogrska
Držav, dobrodelna loterija
Glavni dobitek 200.000 kron.
Vsi  aaototaas,   475.000   hron   v jafotovem, SREČKA STANE 4 KRONE.
Srečke se dobivajo pri kralj. ogr. loterijskem dohodarstvenem ravnateljstva v Bn da pesti (glavni carinski urad) pri c kralj, avstrijskem loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu na Dunaja, nadalje se pa srečke dobivajo tudi pri vseh poštnih, davčnih, carinskih in solnih uradih, na vseh železniških postajah in po skoro vseh trafikah in menjalnicah itd. tako na Ogrskem kakor tudi po avstr. kronovinah.   - Deležni načrti se na zahtevo pošljejo zastonj in pošmine prosto. 3266
Kralj, ogrsko loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo.
ji
najcenejša io najbitrejla režnja ? Ameriko s paniki Jmraenftega Lloyila'
1* 2911
Bremna
v
NewYork
s oosarsUmi brzonainiki „KAISER W1LHELM", „KRONPRINZ WVUSSUt\ „BAISER VILHELM d. GROSS£M.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega oarobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite ,«2
v Lfnbllanl edino le pri iS
mm liMI Kolodvorska m m. J5 i
nasproti občcznani gostilni „pri starem Tišlerju".
Otfhod ta LJnklJanc Jo vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa M polasniln, ki so tikajo potovanja, točno In brezplačno. — Poatroiba poštena, reelna In soliolna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colurado Meksiko, Kalifornijo O Arizona, Utaa, Wiomiag. Nerada, Oregon in VVashington nudi nas« ^ruštvo posebno Hj ugodno in izredno ceno čez Salvesten. Odhod na tej proai iz Bremna *v*.
enkrat mesečno. JJ* n se dobivajo pa tudi listki preko Baltimorain na vse ostale d»i* sveta kakor sv*! BraiiHJo. Knbo, Boeoos-Aires, Colonbo, Siagipore v Avstralija itd.
1
46
YX
70
61
l
LIHI
Tovarna oljnatih barv. laka in ieia t
Brata
črkoslikaria. lakirana, stavbna
Proda jalnica s t i„w
Miklošičeva  ulica št. 6.    LIU U11
nasproti hotela „Union".
EBERL
in pohiitvem pleskarja;..'.
243
Delavnica i
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
m m
m m
m
m
is o
0 0
IsJ
m
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
MAČEK & KOAIP.
FRANCA JOŽEFA CESTA ŠTEV. 3
- SE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU. ::
STROGO PEELNA POSTREŽBA.     NAJNIŽJE CENE.
'SHaOoMMnMP^^
Cene nizke.
3192 j Postrežba točna.
v Ljubljani
Stari trg štev. 21
liti pozne sezone damski klobuki po izredno znižanih ctoak.
aar* Ogled klobukov brez obveznosti nakupa.
Sprejemajo se popravila. pošilja se tudi na izbiro.
Žalni  klobuki  vedno v zalogi.
šaa«ttsgn^^
fetawli«» leta 1980. ■
Odlikovana
Parizu 19*5.
London ti T905.
•       t. ;
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisu
imm uročila se izvršujejo hitro in točno. Cene brez konkurence.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere
Ifl Mimljana m iuLIU Mestni trg 1112.
I   Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadsir.
/. Velike oka^ijske cene! /.
Jfonfekci e $a dame m deklice ter narejene obleke in raglam za gospode in deč^e. Ogromna izbira najnovejših komadov vseh najmodernejših barv in kroja.
Cene bre3 konkurence!
Cene brej konkurence:
Angleško skladišče oblek
O. fiernafovič
JLiubljana, Jrfjestm trg ftm 5.
Perje
postelje in puh
priporoča po najsUjih cesas
jf\ hiti
Prod Škofijo ite«. 20.
Znanja naroČila »t toCso izvršujejo.
J.
zlatar v Ljubljani
nasproti glavne pašte
r    priporoča svojo trgovino nakovntie [£■
zlatnine
ter preciziiskih žepnih nr.
lastna delavnica.
asu.
Cene zmerne. Solidna   in   reelna postrežba
Ustanovljeno 1845.
rno barvarstvo
I ter kemično čiščenje i snaženje oblek.
_ Apretura sukna. _
1 0S.REICH«
PoIiansKI nasip - Ozka ulita št. 4. Sprejemališce
Sclenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene. XXI K 1 X X
E
Ljubljana, Dunajska c. 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkih cenah 11-1
1
Važno I zm Važno!
oosnodinie. trgovce io zlviitoreice.
NaJbnl'ša In iulun^fl oottrežbo
se drogve, kemikalije, settsta cvetja, korenine itd. tnei po Kneippn,
nstne vene le lobni praaek, ribfe olf e, redila« ur potfnalae moke aa otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lotografaćne aparate in potrebščine klrnraMna obvezila vsake vrste, sredstva sa desinf ekd|o, vosek la pasle sa tla
itd. — Velika zaloga najfinejšega rama in konjaka. — Zaloga svežih mineralni* ved la soli za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov.
Za živinorejce
pos ibno priporočljivo:
ki milno apno Iti. - Vnanja naročila se izvršujejo ločno in solidna
Drogerija
ANTON KANC
Ljubljana. Židovska ulica št. 1,
(rele*, cvetje, kereaiae.
skorje iti.
Krompir'
najboljše kakovosti, zdrav In breznilfeii, debel ter srednje debelosti. — Vedna zalogi.
Oddaja v vsaki množini
od 200 kg dalje tudi cele vagone po prav solidni nizki ceni tvrdka
Iv. A. Hartmann nasl. A. Tom
s:     v Ljubljani, Marije Terezije cesta
Original in vzor
vsak parfumov brez alkohola
Dralleja
Turin 1911: Veliko darilo.
Cvetlične kapljice brez alkohola. En atom zadostuje.
CudGfit cvetlični vonj netočne prirodnosti.
Smarnica, vrtnica, španski bezeg 4 K, vijolica K 5 — vistaria K 450.
Dobiva se povsod.
Varujte se varljivih ponaredb. :: Juri Dralle, Podmokli n. L.
3766
Prva nalvečla eksportna tvrdka of, Mm io sreknlne
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra cesta
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej
Prava srebrna „    „ „ „ „ 9*70 „
14 kar. zlata  „    „     .  .  .   „ „44*— „
Nikelnasta damska ,„ z verižico   „ „ 8*50 n
Prava srebrna „        „     M      „ „ 9*50 „
14 kar. zlata „     „     .  .   .   „ «20*— „
Uhanr zlato na srebro   .  .   .   M „  1*80 m
14 kar. zlati uhani....... „ 4*50 „
Lastna Tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ,,Iko".
Telefon št 273, Telefon št 237.
vse. ki kašljajo, so hripavi, zaslezeni in nimajo teka, ako opažajo, da jim gine telesna teža, ako se ponoči pote, ako se čutijo slabotne in onemogle, ali te nevarne znake opazijo na katerem svojcev, da si naj ne kvarno želodca z različnimi  tajnimi sredstvi, nego naj  takoj naroče
Orkenyja lipov med (sirup).
da preprečijo razširjenje zla. — Orkenyja lipov med (sirup) prekaša vsa podobna sredstva, ublaži kašelj, izborno razkraja slez, izboljša tek ter prežene zoprno, telo slabeče ponoćno potenje. Na angleški razstavi odlikovan z zlato svetinjo. Poizkusna steklenica 3 K, velika steklenica 5 K, 3 velike steklenice franko  15 K.   Po povzetju se dobiva samo
pri edinem izdelovalcu
Hugon 0rkeny, lekarna Buda-Pešta, Thokoly-tit 28, dep. 47.
Anton Šare, Ljubljana
Izdelovanje perila, pralnica In sveUolikalnlca
z električnim obratom priporoča zelo dobro in sort      lidno izdelano perilo po nizkih cenah. ::
Opreme za neveste.
Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe« brisalke, prti.  prtiči,   nogavice, maje.
Perilo „TETRA"
za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, tschias, naj nosi le to perilo, in bo ta z  z     poskušnja vsakega zadovoljila.     ;: g
77
62
3T
DS
PAT
T
vseh dežela izposluje inženir
35
„ _ ^ „^ oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju Vl.f Mariahilferatraaae at. S7._
lepa, koristna Miklavževa urila
in po to znano najnižjih cenah atobite
v modni trgovini peter Sterk
LJubljana, Stari trg št. 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, 1" kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših .*.   moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. .-. ter najmodernejše hoiuhavine.
3801
Naznanjam si. občinstvu, da sem po očetovi smrti prevzel
umetno in trgovsko vrtnarijo
Jakoba Šimenca v Gradišča št. 12,
katero bodem neizpremenjeno in pod enakim imenom vodil naprej. — Priporočam se si. občinstvu za nabavo najrazličnejših cvetlic, šopkov, vencev, cvetličnih dekoracij itd. ter prosim, da se zaupanje, ki ga je užival moj pokojni oče,
blagohotno ohrani tudi meni.       z odličnim spoštovanjem
Pavel Šimenc.
umetni in trgovski vrtnar — Gradišče štev. 12.
i   . iT M
§fvičaz S SJZcfač
J5;u6iya}ia> cPzeScznova ulica SI. 9
pzipozočata
ovofo vc/ifianoko zaiogo
u voc/t vcĆi&octtifi in zv^ficne &a-Acvcotu po čučoviio nizAin* cctpcx&%
S^zipzavna Sazita z>a £)}C\/itavž>a in čBožic,
Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad:  95,000.000 kron.
lil.
it*, fejme i awj ta  ^ r ™ r
•^gM^^lg^! ^^A^^l I    y^aaaHaaa n«£
Zajnsnm nauni rana.
Ijabljaia, Veljove ulice št. 3.
Velika zalog«
jnvelov, zlatnine in sre-bmine, različnih nr, uhanov, prstanov, verižic in očal itd.
Blago m vrste.
Solidna postrežba. Cene na jnižje.
Dolžnost
natega zavednega Slovenca in Slovenke je
da rabi izključna le
(krema)
za čevlje in usnje
katero je priznano najboljše.
Skatljica stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne.
in tepa dazHcv &a
* a
3941
piodafa po ooddnifi c&nafi
%?aoo oPetzičica naoi. Samec,
lil
lil
NAJODLICNEJSA ZNAMKA
LE V IZVIRNI POLNITVI
Edi
le čistilo v tej obliki in z zamko
4306
se prodafa
i pni mu s?. Orila in Sls
glavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Keber
.    a a.
pa,
cesta it. 15.
MpBT
šampanjec najvišjega
dvora tn aristokracije
Ustanovljeno
1743
Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter razni kreditor), dne 31. decembra 1910, približno 720 milijonov K.
ini
£»©<ax-u.ž;raJ.ca. c.3cx. pil v.
Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 9.
Sprejema VlOffO proti hranilnim knjiticazc, katere obrestuje od dne vplačila do dne
dviga; rentni davek plačuje zavod sam; sprejema vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti blagajniškim
listom, 1
dovoljuje kredite v tekočem račun, nadalje stavbne, kinoteki, ne a-H«. ske, davčno jamstvene kredite itd,, ' ^™
eekomptira menice in devize ter preskrbuje njih in kaso,
izdaja nakazila, kreditna in priporočilna pisma na vsa trži&ca ta- in inozemstva, prodaja in kupnje tu- in inozemske rente, za8tavnice,delniee in sanjana ter daje
vestne nasvete pri nalagao I n kapitala, izvršuje vse posle pri založitvi voia&ko-Ženitvenih kavelj, nadalje kavelj in vadil
potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih,
\
sprejema vrednostne papirje v svrho njih shrambe in uprave,
oddaja proti Ofjnjn in vloma sigurne samoshranmbe (Safe Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (preoijoze) v hranitev,
zavaruje srečke in izžrebanju podvržene vrednostne papirje proti kurznej izgubi
ter oskrbuje brezplačno revizijo izžrebajočih efektov,
vnovčuje kupone, izžrebane vrednostne papirje in valute,
dovoljuje prodnima na klano, vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila
za tu- in inozemske borze,
preskrbuje za svoje komitente trgovske informacije na vseh tu- in inozemskih tržiščih, itd. itd.
Centrala na Dunaju; Podružnice: Bocan, Bregenc, Brno, Celovec, Faldkirch, Jablanice, Gorica, Inomost, Karlovi vari, Ljubljana, Lvovf Mor. Ostrava, Olomuc, Opava, Pulj, Praga, Liberce, Toplice na Češkem, Trst, VVarnsdorf. ^
Lao^anUS in tisk »Narodne tiskarne«.
1
8156
8XU
26
L veliki Koncert diuitva Mita" no DunolD.
Spoštovani p-ospod urednik?
Ko ste v vašem cenjenem listo poti »Društvenimi naznanili« opozarjali, da priredi tukajšnje zabavno in podporno društvo »Zvezda« svoj koncert, in sicer veliki koncert, je pač marsikdo zmajeval z fflnvo, ćeš: Kje je na Dunaju toliko slovenskih pevk in pevcev, ki so tako muzi kal ično na-obraženi, da bi zaniogii podati nam res pravi užitek. Naši dvomi so bili tembolj upravičeni, ko vendar poznamo destruktivni slovenski značaj, ki rajše podira, nejro zida. Snočnja prireditev pa je pokazala, da so bile naše slutnje neosnovane; pokazala je. da smo tre no kulturno delo res vodi do uspehov.
Težko je začeti popisovanje vče-rajfšnjegra večera. Obširen program, raznoteri umetniki, lepe zborove točke .. . Začnem naj tedaj s solisti.
Gdč. Hrastova, znana koncertna pevka iz Ljubljane, nas jo očarala s tremi pesmimi: Lisztovo »Migmon«, Schnmanovo »Nikdar me ne vabite!« ter O. Devovo »Pastirica*-. Spominjam se Se gdč. Hrastove izza spomladanske veselice, ko smo ustanavljali podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. In če je že takrat žela obilo pohvale za svoje prednašanje, j« bilo to na suocnjem koncertu še v večji meri konstatirati. Konstatiram po z veseljem, da je bila burna pohvala povsem opravičena. Glas ardč. Hrastove se je v izborni dunajski šoli le šp izpopolnil in omilil in priknpno so doneli njeni glasovi, segajoči v sn-e. navdušujoče . . . kot lehak zefir ob Gvadalkvivirn . . . Najbolj je pač n s/a jala Devova >* Pastirica«.
Ker je bil priljubljeni gOSp, operni pevec - * .= nenadoma službeno zadržan, izpolnil je moške solo-ve točke jrosp. Rijavec. Pokazal nam je v Kreke v i »Tam zunaj je ansaj«, Ravnikovem a Vasovalcu« in Lsjo-vicevi »Serenadu. kaj zna in obče mnenje zbranega odličnega občiu-stva je bilo. da gra čaka še prav lepa bodočnost. Lep. poln tenor, močan, ee treba, pa tndi mil v nežnih odstavkih, jako simpatičen nastop — več pač ne moremo zahtevati od solista. Dure T! aplavz, posebno pri Krekovi pesmici, je sledil njegovemu predna-\'iju in  bil je popolnoma zaslužen.
Brata ZF- Trost, poznana v svoji slovenski domovini, kakor tudi med • hinnjsko kolonijo kot izborna frlas-henika. sta zela tudi na snoen.iem koneertn obilo pohvale. Ni čnda! tV-c-izno igranje, odgovarjajočo vedno in povsod motivom komponistov, izborna tehnika: To so vsi momenti, ki tudi na še tako razvajeneora poslušal-rn nčitikujejo z vehementno silo. G. Anton Trost se je to pot predstavil s opponorimi »Noctnrno« in rSeher-/o eis - moli op. 39« in jo izvabljal na klavirju mogočne akorde poleir lino nijansiranih glasov, srosp. Ivan Trost pa je pokazal pri Cnopinovi »Noctnrno op. 91« in Smetanovi »Iz moje domovine EL« na poslih, kaj Ali >o to res bile gosli* Skoraj bi mislil, da čujem oddaleč sirensko-ile glasove. Xi čuda tedaj, da sta tudi ta dva umetnika bila deležna bornega ploskanja.
In končno »Zvezdin « pevski bor! Po časopisih sem že fital. kako pri fino vabi odbor dunajske pevce v -\<;jo sredo in pravilo so mi je. da razpolaga »Zvezda« s tako izbornim pevskim materijalom kot še nikdar poprej. ProprraTn anočnjega koncerta me je tudi o tem prepričal, da mora biti zbor izboren, zakaj inače bi se ne upal na rešitev tako težkih komadov. Zanimanje je bilo tedaj splošno in veliko, ko je nastopil najprvo moški zbor s Hajdrihovo: »Hercegovska«. Mogočno je zadonela ta bojna popevka po dvorani, navdušujoč slehernika .. . In takoj smo imeli priliko, »poznati izborne tenoriste in mogočne basiste! Navdušenje po končani <-smi, v kateri se je posebno odlikoval kvartet (gg. Rijavee, Potokar. Božič, Posega), je bilo nepopisno! — -v«tlikal se je v vseh očeh ogenj BOv jevitosti in radosti, da imamo na Dunju tako izborne pevske moči! — Pri ruski »Ej uhnem« smo slišali močne II. basove in kaj ljubko je učinkovati krasni tenor gosp. Kijav-i, ki je pel za odrom. Razume se, da oni, ki so slišali peti Slavjanskega pevski zbor, niso imeli istega užitkn; vendar moramo priznati, da je rešil moški zbor tudi to nalogo v občno za-Juiuljnont   - In ruski pesmi je sle-
dila komično - lahkoživa franeot*** Saint-Saen&ov* Zimska serenada«, ki stavi na zbor jako velike zalite ve. Čudili smo se, da se je dalo to težko pesem na program, saj je znano, da jo je eelo najboljši mooki zbor na kontinentu — moravski učitelji — 1» z neznosno težavo obvladal. Da se pred naša taka pesem brezhibno, je treba vaj in zopet vaj, pa tudi pevcev s prav viaoko muzikalično naobrazbo. Ako se je »Zvezdin« zbor upal na ta komad, je to pač dokaz, da je njegov materijal izboren in dobro izšolan. Ako pa pesem navzlic dobri volji ni prišla popolnoma tlo veljave, leži vzrok v opisanih težkočah in morda tndi v slovenskemu življu tuji »kladbi. Vendar ho pevci tudi za ta komad zeli zaaluženo inmvalo.
S tem se je poslovil moški zbor in seznanili smo se z mcaaniiu zborom v naši domači »Meglici«. To je bilo pač vse drugo kot drugorodne pesni i! Naša narmlna, slovenska pesem nam seg.i pač in to posebno v tivjini — globoko v srce. Tudi ženski zbor (16 izbornih pevk) je moral navdušiti poslušalca in skupno k moškim zborom CJ4 poPSSHj nam je podal še dva bisera: Mokra nji-v II. rukovet srbskih narodnih pesmijo in Jorajev »Tam za goro« - naše slovenske narodne pesmi, zbrane v lep •Opek. \ prvem vencu smo spoznali novo moč v lepem baritonu gosp. Božiča, verno pa ceniti tudi zasluge amo-innega zbora, ki je eksaktno sledil čarobni taktiki go*p. Jeraja. Ta rukovet zahteva pač veliko rutino od pevca in dirigenta, saj se menjajo žalostni motivi l veselimi. Rešil se je te težke naloge zbor prav iHritno dokaz obilna pohvala. In naše narodne pesmi! Komaj je pričakovalo občinstvo, da se aaaaiena naslajati ob domačih zvokih in bilo je kar očarano, ko je slišalo znane popevke. Predstavljal *i je marsikdo, da je daleč doma v rojstni vasi . . . Seveda na nima rojstna vas takih pevk i ti pevcev, še manj pa tako izbornih solistk kot gospe Scliocherjeva in dr. Prijateljeva, izmed katerih je imela prva obširen solo. O!** skupaj pa sta nam podale azleeii duet, spremljan od zbora. Tudi gosp. Božie se jima je pridružil častno in tako je bil ntisk tega venca narodnih pesmi uprav velikanski in so se morale slovenske kakor srbske narodne pesmi ponavljata.
Gdč, Hrastovi in gnan. pr-vovotl-ji. ki ima pač največje zasluge za krasno uspeli koncert, so se poklonili fcopek. on i nuno neneo, pevskeen zboru fre je pa zbrano občinstvo zahvaljevalo s dolgo trajajo, im ploskanjem.
Po končanem sporedu se je začela prosta zabava, ki je trajala precej dolg-o. Razume se, da so pevci še nadalje prepevali J^pc domare pe«mi in da se je mladina zasukala . . .
Obisk je bil jako dober. Že po prvem zabavnem večeru smo izrekli nado, da bodo prišli k prihodnji prireditvi v prav obilnem številu se oetali zastopniki dunajskih Slovencev, ki imajo anusel za glasbo in dobro narodno Stvar. Nismo se motili. Videli smo namreč mnogo novih gostov, fi-sokifl uradnikov, častnikov, pa tndi drugeg3 rodoljubnega občinstva, posebno gg. akademikov en aaasee, ki so bili ■ to prireditvijo prav sadov« ijni, da, relo pra^' navdušeni, saj so po dolgem presledku čuli lep*' slova ke pismi; prisostvovali so kom -tu, kjer so sodelovali nami Slovenci. 1 na žili smo med drugim sledeče -rg : dvorna svetnika 1/ukič in Ganr jei-čič, gen. advokata Okretima, v! dsj svetnika Sežuna in Primožiča odvetnika dr. I^apajneta, sekcijsk^ga svetnika dr. p«bije, dvojnega tajnika dr. Kreka, min. podtajnika Pez-tota in ie in nogo drugih.
Društvo »Zvezda" ima zopet oi, gmotni in moralni uspeh več. Zahvala gre v prvi vrsti neumornemu oVlii rniborovemu, ki je delal smotre no na to, da se preosnnje »Zvezda« in njen zbor; naše odkrito priznanje pa tudi gosp. dvornemu glasbeniku .Jeraju, ki je navzlic velikim žrtvam posvetil svoje izborne moči zboru in ga v primeroma kratkem času pri vedel do take višine. To zmore pač le umetnik! In pevski zbor? Velik del nedeljskih Invorik si je zaslužil ravno pevski zbor. Vemo ceniti njegov nastop, pa tudi poznamo neizmerni trud, ki ga je imel zbor pred nastopom. Mnogoštevilne pevske vaje so osobito na Dunaju gotovo velika žrtev in kaže o velikem navdušenju za lepo slovensko stvar! Slava mn! O gg. solistih smo pa itak že zgoraj poročali. Hvala jim, da so svoje naes£-
-r
niske moči dali na razpolago »/.vez di« in so t* tem pripomogli do veličine večera. Tako si ta večer »Zvezda« lahko zapise z zlatimi črkami v svojo zgodovino.
Nekaj bi si pa dovolil omeniti. iVograru je bil zelo bogat in lep; vendar sodi tak vKeslovan&kl program bolj na prireditve »Slovanskega pevskega društva« kot v specifično slo-▼enako »Zvezdo«. Dunajsko slovensko občinstvo se zanima pač v prvi vrsti za domače umetnost in četudi je paz-no sledilo neslovenskim komadom in je žel pevski zbor burno priznanje, vendar je bilo navdušenje pri slovenskih pesmih brezprimerno večje, pač dokaz, da jim sega slovenska pesem bolj do srca. Priznati pa tudi ne smemo, da mnogoteri dunajski Slovenci že dolgo let niso slišali nploh uloven-skega petja in da jim je novejša slo-venska glasbena literatura neznana. Radi bi pa kaj čuii od Kreka, Adamiča, Juvanca itd. Umestno bi tc daj bilo, da obsegaj prihodnji večji društveni keneert ^-golj novejše slovenske skladbe in overjen sem, da uspeh ravnotuko ne bo izostal, ampak bo celo večji!
N s    Dunaju,    20. novembrs
1011.
NB. Kdor namerava pristopiti »Zvezdi« ali njenemu zboru, naj javi to na naslov: »Zvezda«, Dunaj, XVI., Hnbefgsnats Nr. 12. Pripominjamo, da so v zboru dame iz najboljših krogov, gospe in gospodične. Pevski zbor pa obstoji is uadnikov in ak»-demikov.
Po zdravniških poročilih se pri revmatizrnu. protinu in nevralgijah
izb trne obnaša kot izborno boleči ne tolažeče, na oplahnenjr oteklin ter obnovo pcemicnosti členkov delujoče sredstvo Coni i licMaza
Zapomnite si.
d« ie dober tek temelj dobrega prebav-Ijanja, da je torej zbujanje teka najvažnejši   pogoj  zdravega  življenja. Kdor torej hoće imeti zdrav želodec in krepko prebavo na poskusi 2e desetletja z dobrim uspehom rabljene „Bradjere želodčne kapi ke*\ prej tndi Manjaceljske želodčne kapi lice, ki so že od nekdaj najzinejsliveiše dom.nče sredstvo proti vsem težkočam otrok kakor tud* odraslih. Dobe se po lekarnah in S stane stene steklenica samo K   -00 in K 1*60 ' dvojrast*k!?nica. Kjer 3e ne dobe tis pošlje I ir.^elevateti. lekarrvur,  C   Brady.  Dana  L ; Fleischmnrkt 2-4S4 brez stroškov na dom 6 steklenic K 580 ali tri dvojne stekieniee za K 5-30. o785
Popolne ftolareke |OtP m loko« In omaric« K 12-
Lopo božično darilo!
T«r«o«i> gm prwt*i ««Shi M«l«^ m zaradi feMfM W9fm kalt*-■ ptMbM pHlt»M|—■, m primmrnua lokom, U»e»« Pkatljo, k*k>fofHjo,  reMrnimi Mrnusi, mdlom km piftellra m aglaSemi«,
kaatpletno K l> -. S« IM B«ljfi« go«H, e motmim ^is.-on-. kvm-pltR0 Kil'- št. lSI. Bol^e «o«li, fhio kkirase, garnitur* ir eb**oTi»e, kompletu* K. :« —. š« im. Jak* 9kr»M iea«ln« aoeli, e močnim in polaim glasam, ■ ■Braitora m aaeaoTm*, kompleta«
■•*_-*  Taka m pmln piMTU mm StrOa %m mm>
ctanlia In oeaaee. Zavajsia« i« lonon nbojCek K — 70 Zameaa dovolena ali denar nmm\ Po pavi:e«hi raaDoiflja c ta kr dvar. dok Jam Kanrac, raapaanjaanla« alaaUl, Mart iamr. HM (TaaTaa)
Gla*»i kataJoc • okoli 40u0 »Imami aa aaktava ftatm m franko.
* ?m feveti v .jjp«i«r it aje 9« aa« nStaV aa M ti •*< OS     *t * *->
lfw n^Di >frk pat m.sii aatflt *
S
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KDfTA kolesa.
K. Čamernik
Ljubljana, Dunajska ceita 9.
SptcliL nsiTiM i Mniii tisni. itn.
Izponojonnnje knlen.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano Izvrsten PorSand-cecnent v vedno enakomerni, vse od avstrijskega eruštva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote Sala* naakriljojcsi dobroti kakor rudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila in izpričevala
2438
raznih   uradov   in  na j s 1 ovi t e j Š i h   tvrdk   so   na razpolago
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
Znrndi povećanja podjetja
3977
in sicer:
1) 150  170 HP s preciznim zaklopnlm krmil ©m, patent „Sartung*.
2) 50-70 HP tndi z zaklopnlm krmilom ln  patent „Harrong".
Oba s kondenzacijo in ▼ popolnoma dobrem stanju.
transmisije, leži. iiie iti
iplUlli] elU lUUi IflLlIUI Strofi ao aa oglad t Ljnbljaaaki predilnici, kjer ae dobo tudi pojasnila.
Ilica 40
Skrblć, Zagreb
Z električnim pogonom urejena tvornica ia-Inzl{B ielezsfh bi leeealh roM za okna in trgovine, vseh vrei platnenih in lesenih tkanih rolet, lz platna, damasta, gradla. satlaa,
ripsa Itd.
— C^novniki in proračuni na zahtevo zastonj. ——• Telefon štev. 492. 2426 Telefon štev. 492.
...... u umi ii asu ii n i inim isiiiannnnanani
Šivalni stroj 20. stoletja.
Kopajte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov*
Srn jer Co. delu. dr. šivalnih strojev.
Jiovo mesto
1414
£|ubtjans
Sv. Petra ce?ta 4.
JCranj
Glavni trp; 53.
Kočevje
Glavni trg 79.
Velki trg 88.
ZVOKOVNE PLOŠČE
vseh znamV. .'vačff repertoar »?i»i»r f■!;»»! ^ Bartnlltav ti Stik. *t]}ii HJ|Sg»ejSt ZTtt — 6đi8m nitvijtL : ti   Poljudne ecn« ti Fraiajaja   r««  aiiestalaa trgovina bi pre:fft»Iklale* na afaSpi ta na rintel! ali
.Favorite" Bartkop« Flscher
Dtmtj VI.. Mtfdaleteiistr. 8 Theater a. d. Wien).
y* *e *aT«4o <obtrall0aa.
h m :::;;rJ M\\ se \mm t iastii ielarniri.
&9W OiM
UOBUANA 16 RESNI TRG 6.
zaloga
Modna trgovina
v Ljubljani |
Stritarjeva ulica št 7.
Solidno blago. Nizke cene. fzorci poštnine prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
32
14
8852
72      <?o!go, 12 m Široko, 5 m visoko, popolnoma suho, ležeče na a\aanl|evl
cesti št 10 v Ljubljani, se odda s 1. svečanom 1912«
Vprašanja naj se vpošljejo na upravo Pongratz V LJUBljanL 3936
R fflttr!«w zdravstveno ržena kova
je, kakor dokazuje 1000 priporočnih pisem najboljša. Vsakemu zavitku s 5 jc dodan lep porabni predmet iz nikla, stekla itd., pred božičem pa krasno božično drevesce, zvonci z angeli in otroške igrače, popolnoma po želji in  Wjk\W »astonj. ~VM   — 5 kg stane poštnine prosto po
povzetju K 4*— po poŠti. (Brez darila K 340)
KARL R1CHER, SSTiJtK LEVIN (Češko).
m-2   Vsakemu zavaja je Mm seznam prednetov. ki s* dobijo zastonj.
KIIH kaj naj kupi svojcem kot fP poročno darilo, za god, božično ali priložnostno darilo, ta naj pogleda moj glavni katalog s okoli 4000 slikami, kjer dobi vsak kaj primernega in katerega dobi vsak zastonj in poStnine prosto. C. kr. dvor. dobavitelj Jan Koaras, atest, star. 1177, " '
Najboljši češki Traknpni vir.
Ceno posteljno perje i
K»j. sivega, dobrega, puljenet^a 2 K; boiišega 2'40 K; pnma polbelega 2-80 K; belega 4 K; belega puhastega 5"10 K; kg velefinejra snežne belega, puljenega, 6"40 K. 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K.
Ksročila od r> k» naprei franke. 2682
Z$otc?i?!le?i8 postiš LS^SS TZmm^
nankinga, pernica 180 era dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60
cm .šir, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napo nuh 20 K; puh 54 K; posamezne pernice 10 K, 13 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga. 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzettu, od 12 K naprej franko. Lahko sc franko zamrn'a za nengajaioče se vrne denar — Natančni cenovnika gratis in franko.      S Benisch, Desenice št. 767, ueško.
Ljudevit Borovnlk
puškar v Borovljah (Fer-lack) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vaško«i Mirnih
posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi prs« deinfa stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro ^Ivršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-zalnici In od mene preizkušene. — liustro-75 vani oenlkl zastonj.
V Ameriko in Kar ado
3
S
pripravo«, cena in lauesl Iva vo£s)a
Cunard Line.
Carpatliia iz Trsta,dne 28. novembra 1911. Caronia iz Reke, dne 9. decembra 1911. Franconia iz Reke, dne 20. decembra 1911.
Iz Ltverpoola: 274 Največji in najlepši parnik sveta. Lusitania,  18. novembra, 16 decembra 1011. 27. januarja, 17 februarja 1912.
Mauretania,  9., 30   decembra 1911 20. januarja 1912.
Pojasnila in yezne liste pri ^ksaclir-. SL9«£lrjass«*>laf v Lfnbllaol, Slomškova oilca itav. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York HI. razred K 160 za odraslo osebo z davkom vred in 90 K za otroka pod 12 leti z davkom vred.
Za Miklavža
najprimernejše darilo je lepa knjiga.
Priporočamo posebno sledeča dela:
Knjige s podobami za otroke:
Svetovnoznana
varstvena znamka, ki na etiketi vsake glasbene plošče
ratnofon
daje jamstvo za nedosegljivo najboljšo
Mesto« piosce od i terot umi.
Največji repertoir d3ieic seznami plo~c% katere pošljemo popolnoma zastonj.
BsbitraliSce in predvajanje, ne da bi se  moralo  ksj  knplti,  ? Ljubljani:
l. ban. Sodna M i i
Avstr. gramofonska družba z o. z., Dunaj ?.
B & £. r
ABC	vez.	K	1*60
I>eca roma okrog doma bros.		»	-—•24
Dežela lenuhov	p	»	—•20
Drobiž v podobah	»	»	—•40
Hitra vožnja		»	160
Hrošči in žuželke v	po-»		
dobah		»	—-80
Kaj pripoveduje	(JU		
rovniea	»	»	1*30
Kaj pripoveduje	ča-		w
rovniea	vez.	»	240
Metulji v podobah	broš.	»	—•80
Modri Janko	vez.		2-40
Našo domače živali	broš.		—•40
Noetova b?»rka	»	»	1-50
Palčki Poljanei	vez.	»	3-60
Pa v hiša in Noša	»	»	1-60
Pepel ka	broš.	»	—•60
Podobe iz živalstva	»	»	—•80
Podobe iz živalstva	Ie-		
pore lio i zda.ja		»	1-50
Planinske evetke v	po-		
dobah			—•80
Radost malih	broš.		— 40
Robinzon starši	»	»	1-40
Slovenski ABC			—•80
{Sneguleiea manjša	izd. »		—•20
Snegu le iea večja izdaja »		»	120
Snegnlč?ea večja izdaja			
na lepenki	vez.	7>	2-40
Trn jeva rožica	broš.	»	—•60
Vesela  družbi ca	»	»	—•70
Zlata radost	»	»	—-40
Zlaia   radost leporello			
izdaja		»	1-50
Zoolojrijski atlant	vez.	»	6 —
Živali naše prijateljice broš.		»	—•70
Novosti.
Jedilno in namiziio orodje
K
Priznano nalDolile mmmi
Najlepše Oblike. Kompletno
onraoljene kasete za namizno orodje, sklede, posode za omake, kavni in čajni servisi, namizni nastavki, umetnine.
Edine oatfom^tiie n prave srebro.
Specialni predmeti za hotele, restavracije in kavarne ter za oensione. me-
naže i. t. d. G. in kr. dvorni dobavitel{i
mmnm & m
Euii3j iV| Opernring st 5.
(Heinrichsftof).
linstrovani cenovnih zastonf.
Po vseh mestih zastopniki-prodajalci.
Za jamstvo pristnosti nosijo vsi izdelki poleg stoječo tvorniško znamko in polno ime
s
1-60 --30 -•90
s
-•80 —-30
1-— 1*20 -•90
Tslažek in Tomažek vez. Domača šara broš. Našim malim » Poglejte si živali, otro-
čiči mali! leporello
izdaja
Pisana družba bros. Pisana tlružha leporello izdaja
Trnj ulete« broš. V swterinjalai »
Rnline za slikati.
Tuekor: »Mladi umetniki« K 1"—
— »Otroški vrtec« » 1*—
— »Zaklad za otroke« » 1"—
— »Za kratek čas« » 1*—
Mladinski spisi.
Amieis, Turij broš. 1*50 vez. K 2*50 Amiels E., Srce s     » 2*—
Andersen- Pravljice        »     »   1'—
Brinar, Medvedji lov vez. K Burne t, Mali lord broš.
K 1-60,   » » Hubad,   Pripovedke za
mladino I./II. a $
m * * Knjižnica za mladino 13.,   14., 17., 18., 25., 26., 27., 28.   a » Kapitan Žar vez. y>
Milcinski, Pravljice » »
Na divjem zapadu » >
-•80 2*60 -'40
V— 1-20 4 — 1-20
SpiUmanove povesti
L IT.
zv
III. IV. V. VI.
VII. VIII.
IX. X.
XI. XII.
xm.
XIV.
XV. XVI. XVII. XVIII.
XIX.
Šmida
Smkla
Šmid, Trošt.
Ljubite svoje sovražnike
bros. K —-40 vez. K —"60 »  Maron,   krščanski deček iz Libanona
broš. K —-40 vez. K —'60 »  Marijina otroka
broš. K —-40 vez. K — 60 »  Praški Judek
broš. K —-40 vez. K —60 »  Ujetnik   morsk. roparja broš. K — 40 vez. K —"60 »  Arumunffan,   sin indijskega kneza broš. K —'40 vez. K —60 y>  Sultanovi sužnji broš. K —60. vez. K —'80 » Tri indijanske povesti broš. K —-60, vez. K —-80 » Kraljičin nečak broš. K —-60, vez. K —'80 » Zvesti sin
broš. K —-40 vez. K — 60 y>  Rdeča in bela vrtnica
broš. K —40 vez. K —60 » Korejska brata broš. K —-60, vez. K —80 » Boj in zmaga broš. K —-60, vez. K — 80 » Prisega huronskega glavarja
broš. K — 60, vez. K —80 »  Angeli sužnjev
broš. K —-40 vez. K —60 » Zlatokopi
broš. K — 60, vez. K —80 »  Prvič med Indijanci broš. K —-60, vex. K —*S0 »  Preganjanje indijanskih
misijonarjev broš. K —60, vez. K —*80 » Mlada mornarja broš. K —-60, vez. K —'80 Spisi I./XV. kompletni broš.
K 8*70
Spisi I./XV. zv. kompletni vez.  K 11-70
Roza Jedvorska Na rakovo nogo
s
2-_
-•80
■ ni
3961
Narodna knjigarna v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 7.
flalfisosle sviliate gumaste s^ouaritei
3 vzorci K T—, 6 vzorcev K 1 80, 12 » *3 40, tudi v pismenih znamkah. — Poučna ilustrovana brošura skratiš in franko. 2986
J. Imi Duaai L,
4
II SI w%
m kreditna banka v Ljubljani.
Deviška oiavnica K 8.000.000. Stritarjeva   ulica Štev. 2. Reservni fond 800.000 kravo.
Podružnice v SpEfetn, Celovca, Trsta, Sarajeva in Gorici.
Sprejema vSoge na knjižice in na tekoči račun  ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41 2 rj 0.
Za žrebanje dne 1. decembra 1911 priporočamo promese državnih srečk iz leta 18S4. —  Glavni dobitek K 30O.OO0-— ; cele a K 36—, polovice a K 18-50.
obuva
spričo mnogih svojih prednosti pridobila svetovni sloves in so to priznano najboljši izdelek ob nedosežno nizkih cenah!
— S. — m i ■"»»^■■"■■■»■■MaMBaBMBBMMMSMBSMSMSMSMSISMSMSMMSMS^^
ALFRED FRANKEL, komanditna družba.
Prodajaližčei LJUBLJANA, Stritarjeva ulica st. 9.
9354
7C