St. 22. Poštno tekočž račuii št. 24. V Gorici, dne 10. inaja 1921. Posamezna štev. — 20 stotink^ Letnik IV. ¦*^* ^ %.# «___ ..¦...¦¦..!_________'- ¦ A.Ü..L". " ------------i----------------------------------—-" -¦---'- -JJJ - - - —~ — •------------------------------------¦* lzhtua v Gorici vs.-ik ton-k in potek opoliJnr () naši izobrazbi? Šc bolj. Saj vciuo, da;'se jc pred vojno udeleže- valo državnozborskih volitcv za Riiti ita- lijansko ljudstvo v. .najmanjši nicri. So bili vollni okraji. v katerili jc liodilo vo!it lc 15°'' volilcev. Teniu nasprotno pa veino, da Slim imeli slovaiiske obeine, kjcr je slo na volišče do 95 in 98^ vseli volilccv. tytse ljudstvo jc iiinsko izobraženo in p<>- litično zrelo. Toda če vpošievanio svobodo, s ka- tero uas uaši odrešitelji dan za dncui ob- sipijeio, čc vpoštevamo zlasti Istro, kjer vlacht strali, ki ni navdajal našega Ijud- stva niti takrat, ko so divji Tnrki lirumeli Po naših deželah. lahko liričakujeino, da ne bo Istra, ki jc po ljudstvu po dveh tretjinah naša in po zcmlji i)O devctili de- sctinalr naša, dobila od vseli 6 mandatov niti enega Slovana. Ali sinemo pričako-» vati v Trstii kaj vcč? Ysak up bj bil odveč. rxlina dežela, ki morenio v njej pri- čukod 500 volilcev le trijc izostali« v ali pa »na 2 in pol nri oddaljcno volisče odpeljali na dvcli vozcli vse starčke in betcžnc volilce«. j Ali bo topot naše ljudstvo manj za- j vcdno? Ali ne pojdejo naši možjc vsi do j zadnje.ica n,a volišče? Ali se bodo odpove- ! dali naši vrli (ioričani, ki so se njim pri- ! ključili tudi zavcdni in kremcniti Notranj- j ci, vkorcninjcni disciplini? Nemo^oče! j Trikrat neinoaočc! j j Mi sino prepričani, da bodo naši niožjc in fantjc na binkošti pokazali svojo zavc.dn.ost v jiolni nieri in da ne bo mej I nami prav liobcne.era izdajalca. Vsakdo, ki bi ostal doina in ne bi šel volit, bi s tern izdajal našo stvar sovražniku, zakaj vsak naš ne oddan krlas jc en jrlas za lasko stranko. Pravtako bi izdajal narodno stvar vsak volilcc. ki bi sicer šel volit, a bi oddal jdas za laške stranke z laškimi kandidati. Kako bi se niojicl volilcc na biukošti izueveriti narodu, oni volilcc, ki je toll-. krat navdušeno pcval hiinno: »Crna zem- lia naj pojrrcznc tej^a kdor izdaja? < Ne, j nemoKOčc. Naši niožje in rantjc osiancjo na bin- . košti zvesti vkorcninjeni slovcnski za- vcdnosti, ostanejo zvesti sebi, zvesti svo- ! I jonni narodu! i Kdor ne gre na Yolišce9 je izdajalec našega naroda. Za naSe prayice gre, za najsvetejSe kar imamo, za xemljo m za jezik9 ki so ga nam zapustifii pradedi. Ne skrunimo svojih svefšnj! Delo naiih posBancev. Ka.i bo ))rva in u'l^vna nalokra nasili >)uslancev? Oj^lejte se krotf sclie. (pa bostc \ideli, °^u rabimo. Nasi kmetjc v Istri niso var- J}j življcnja, fašisti jih pobijajo in jini za- z'Sajo hise. Teinu počctju niora biti ko- "ec. Prva nal<)kra jc, da poslanci povejo, y^liji: Ob Soči in ob Adriji je seststotisoc biidi, ki niso varni življcnja. ki so zatira- n'» zato kcr so Ju&oslovcni. Z vsem na- Poroni bodo naši niozjc \ Riniu skusali ^°seči, da bo Italija j-iriznala, da smo i.^udjc in da fias bo sCitila prcd nasiljem ln Doži^i. , so bo tezak bt;j in o«;rouino dclo Ca- | ku našc zastopnike. Vcndar vcrujcmo, da •jV v italijanskeiu narodu niočna skupina J|utli, ki hočc. da država zajaniči tudi Slo- ystnoin isle pravice. ki iih iutajo druui dr- ^vljunj. Pi>1ok tc«a boja za popolno cnako- j Di'aviiost cakajo naše poslancc še druge "aJ°Kc. Na stotinc drobnili vprašanj čainiy najrazuTimejši kinclje in delavci s^upn0 z našiiiii poslanci. Samo one tcžkc r-uie naj se dotaknemo. Bovški okraj jc iijjb*)!.! prizadet po DOJI1*' inorcmo rcci. Diugod je mo^očc P°Praviti škodo, izčisiiv. in preorati njivc. vl):?1dati vasi. Na Borken: int ie tako-lc: ^nogo njiv *•- jc, in to jc najboJj n.dovi- .;n svct,i- - ki so popolnoma zadjlanc s enientnimi utrdbami in napravami. Ta ^Vel Je, kakor da bi jja bil kdo potlakal z J-^o samo velikansko skalo. - Oozdovi .(t «:orab so izsekani. Rombon saiii je gol. .:[?'? se kažejo povriibni nasiedki: Ob dc- jeV;!n/-ere voda po jjolili pobočjih in hu- ljl!-lrn''4^. ^' i'n l)rci nismo poznali, zasip- *j*° P()lju s peščcnino in kamcnjcni. ¦— "c ^r°d vojno je nnio^o ljudi moralo iti od doina s trebuhom za kruhoni, iskat si t!e!a. j^oljcdelstvo in zivinorcja nista nio- «;la pre/Jvcti vsch ljudi na Bovškein. Ka- ko je z zemljo. sino že povedali. Živine pa je dancs ninogo inanj kot pred vojno, če pomislimo, koliko je živinc pobralo vo- jaštvo, koliko so je prodali v be^unstvu in koliko je pcginilo ffoved. — Sedaj bi bila se večja potrcba, da bi ljudje šli na aije iskai krulia. Toda kam naj gredo? Modili so na Wcstfalsko v rudnikc, a tani sc sami nemški delavci nimajo dovolj dela. Bovški krošnjarji so potovali po vsej Avstriji, sedaj le s težavo dobe dovoljcnjc in potne liste. Italija pa ne ra- bi nasili krosn'jarskih r>redinclo\. Cel kup težkili vprašauj čaka. da sc jih lotijo naši ljudje, predvseni poslanci. Treba bo pogozditi opustošena pobočja, uravnati hudournike, dvigniti z zadruga- j ni in brezobrestniini posojili živinorejo; odprcti bo treba one denarne virc, ki so namenjeni za obnovo dežele in uporabiti ta finančna sredstva na najpotrebnejših niestili. Toda tako bo zajaničcn obstanek sele oniin, ki imajo zcmlje dovolj, da se prežive. Ouiin pa, ki nimajo ničesar razen bajte in dclavnih rok --¦¦ in teh je mnogo bo treba prcskrbcti dela doina. Vodnc sile so neizrabljene. toda urejencga in lalikega prometa ni. Na težko industrijo ua Bovškein ni zlepa niisliti, uvesti pa bo trcba kako vrsto doniace industrijc, in jo zadružno organizirati. To je samo cna izmed stoterili nalog, ki se jih homo morali oprijeti, če liocemo, da cele vasi ne bodo izumrlc. Veino, da bodo naši poslanci imeli tcžavno stališče v i)arlauientu. vemo (udi, da ne bodo nio- gli doseči v par letih vsc^a, kar zahicva našc Ijudstvo. Kljub teuui bomo dali na- šim ljudem svoje glasoye in zaupanje, kcr uijec nc bo razumel in ne more razumeti gorja, ki tare nase ljudstvo. K. NA KRATKO kar morajo vedefi naši volilci. KDA.I ZACNEJO IN KONČAJO VOLITVF? Volitve začncjo na binkostno nedeljo, dne 15. t. m. ob 7. «ri zjutraj. Končajo pa I vo'itve ob 5. nri popoldne, če ni nobenega ' voülca vcč na volišču, siccr sc volitev j nadaljuje, doklcr jc kaj Ijudi, a ne prcko 10. urc zveccr. Po 10. uri zvečer sc ne I snie vec glasovati. j KAJ MORA PRINESTI VOLILEC I S SEBOJ NA VOL1ŠČF? i Volilec mora prinesti s seboi VOLIL- j i N0 IZKAZNICO, poleg tega pa še kako I DRUGO IZKAZNICO, izdano od kakc I DRŽAVNE OBLAST1. na pr. potni list ali \ orožni list, če ne pa POSEBNO IZKAZ- MICO (s sliko), ki jo izda županski urad. Od državne oblasti izdano ali pa posebno izkaznico se rabi zato, da se lahko izpriča istovetnost. Dal.ie mora prinesti naš vo- liiec s seboj (»LASOVNICO z znakom naše Jugoslovcnske narodnc stranke, 1ROLISTO LIPOVO VEJ1CO. Po- «ebne izkaznice bodo izdajjala /upaustva ^aino do vštetega petka pred binkostno nedeljo. KAJ JE TREBA STOR1TI. Cl: SI 1ZGUB1L VOL1LNO iZKAZNICO? Če je kdo izgubil belo volilno izkaz- ! nico, lahko dohi v soboto pred volitvami ua dan volitev na župansivii novo ZE- , .r.NO izkaznico. Ce še to izgubi, nima l več pravice do volitev. | (AJ NAJ STORl VSAKDO, KI IZGUBI, *u RAZTROA, ZMECKA ALI POMAŽE GLASOVNICO? Glasovnica, ki je raztrgana, zinečka- na ali pomazana, ni več vel.iavna. Lahko dobi novo se na dan volitev cclo v volil- netu prostoru od strmtkincga zaupnika. Tudi kdor to je izgubil, naj jo zahteva od njega. PO KAKŠNEM REDU SE VOLI? Do cnajste nre se voli po abeccducm redu; predsednik kliče imena kot so pisa- na v volilnem imeniku in vsakdo ki je kli- can in navzoč, lahko voli. Po cnajsti uri sc klicanje imen prekiue in lahko voli ledor je ravno navzoč. KAKO IN KJE SE GLASUJE? Glasuje se na ta način, da dene voli- lcc nezmečkano (neupognjeno) in nepo- mazano glasovnico v posebno kuvcrto, ki jo zapre in odda predsedniku volilne ko- misije. To izvrši volilec v posebuih celi- cah, ki se naliajajo v volilnem prostoru in so tako napravljene, da ne more nihee videti, kako glasovnico je kdo vtaknil v kuverto. ! KJE DOBI VOLILEC KiiVERTO? Volilno kuverto da volilcu predsednik volilne komisijc, kakor Intro je izpricana volilčeva isioveüiost, to se pravf, da je volilec, ki je pristopil, res tisti. ki je vpi- san pod dotičnim imenom v volilni iineuik. KAKO SE DOKAŽE VOLILCEVA ISTOVETNOST? i Volilec se izkaže z volilno izkaznico, da je vpisan, poleg tega pa mora eden iz- med članov volilne komisijc, ali zastop- nik kandidatskc listc ali pa eden iznted volilcev, ki je že volil, potrditi, da je vo- lilec res tista oseba, ki je pod euakim imctiom vpisana v imenik. Če pa nihče lie pozna volilca, sc mora ta izkazati z iz- kaznico izdano od državne oblasti ali pa s posebno izkaznico (s sliko). TO VELJA PRI NASV PRVI VRSTI ZA SLOVEN- CE IZ NAŠIH MEST (Gorica, Gradiska ltd. itd.) NA KAJ JE TREBA PAZIT1 PRI SPREJEMAHJU KUVERTE? Prvo jc treba paziti, iz katere žare je ! vzel predsednik zavitek. Potem na to, da kuverta ni POKVARJENA. Kakšna mora bitl poglej sliko v današnjem listn in pa- j zno prečitaj bescdilo pod njo. Ce kuverta | ne odgovarja zahtevam, naj io volilec ta- koj vrue predsedniku in zahteva drugo. Volilec naj se tudi prepriča, če štcvilka na kuverti odgovarja številki. ki ie vpisa- | na v volilni imcuik poleg njegovega i imeutt. KAKO SE D1:NE GLASOVNICO V ZAVITEK? Ko gre volilec v celico, sede na stol in če na glasovnico še ni zapisano inte W1LFAN, ga zapiše na obe strani na erfo I pod znak stranke; (oda Jiaibolje, da je to žc preie opravHeno. Nato se dene glasov- nico v zavätek NEZMEČKANO. NEU- POGNJENO in NEPOMAZANO tcr na ta uačin, &d jc ZNAK ZGORAJ. Potem se slini polimani del kuverte in se «> lepo zapre. KAJ JE, CE SE POKVARl KUVERTA ALI GLASOVNICA? Če se pokvari kuverta, se io lahko vrne predsedniku, ki inn da drugo. Če se pokvari glasovnica, lahko dobi volilec drugo pri zastopniku naše liste. Kuverta ali glasovnica sta pokvar- jena, če je na njih kak znak. čriiilni nia- dež, če sta raztrgana, zvita, upogniena itd. itd. KOL1KOKRAT ,SE LAHKO ZAMENJA KUVERTA? Kuverto se lahko zamenia SAMO liNKRAT. Če volilec pokvari še drugo kuverto, mu predseduik ne sine dati tretje. PAZITE, DA JE NE POKVAR1TE. NA KAJ JE TREBA PAZITI, KADAR SE DEVLJI; GLASOVNICA V KUVERTO? Posebuo je treba paziti na io, da se ne odtrga od kuverte privesek na desni strani (glcj sliko!), na katerem ie zapi- sana številka kuverte, ker kuverta brez tega ne velja nie iu volilec. ki bi izročil tako kuverto. ne more glasovati več znova. NA KAJ JE TREBA PAZITI POTEM? Ko je volilec zaprl kuverto iu stopil iz celico, naj izroči kuverto zopet onetnu, od katerega .io je dobil, namreč predsed- niku. Tu naj pazi, da predsednik ODTR- GA PRIVESEK OD KUVERTE in jo po- loži v drugo žaro, ne v tisto, iz katere jo je preje vzel. Če ne odtrga priveska (ali prilepka) s številko in položi kuverto v prvo žaro, je glas izgubljen. KAKO SE JE TREBA VESTI NA VOLIŠČU? Tako kot je pričakovati od vsakega poštenega Jugoslovena, mirno in dostoj- no. Ce se zgodi kaka krivica, jc treba po- zvati predsednika, da dene stvar na za- pisnik. Če imaš čas. ostani v bližini. da boš lahko izpričal, če treba, istovetnost svojih sovolilcev! ALI JE MOQOCE VOLILCA ZASTOPATI? O tem so bili mnogi uapačnega uine- nja. Mislili so po nckaterih napaenih in- formaeijah, da je bolnika mogoče zasto- pati. To ni res! Vsakdo mora priti osebno na volišče. Le v slučaju, da bi kdo ne imel rok ali da bi na ta ali oni način ue bil zmožen izvršiti, kar je za glasovanje po- trebno, ima pravico, da vzame enega s seboj, da mu ta pomaga opnmti, toda v njegovi osebni navzoenosti. Drugo za- stopanje je po zakonu popolnoma izkliu- eeno! VOLILCI! Na silasovnicah Ju- goilovenske narodne stranke ie LIPQVA VEJICA! JUGOSLOVENM Na binkostno nedeljo vsi na voiišie! VOLILNA KUVERTA. KI.BZION1 PQLIT1CHK I.EGISLATMU XXV Volilci so »oiovo /e slišali o cudnili kuverlah, ki jih homo nibili ob voliivah. Da so jih ne hoste (»restrasiii. van» prcdstavljamo eno tako m\ slikr \ zgoraj, da si jo dobro ogledate in se sprijaznite ž njo. i Prava kuverta je sicer večja kol la. ki jo vidilo tu, loda po obliki ni drugačna. Najbolj euden in za kuverto nenavaden jo tisü privesek na desni strani. na kalerem fcc nabaja StGVÜka kUVGfte ; «ata privosek je Ireba paziti. da ga kdo no odtnia (d). Tarn, kjor vidite črko |>, je lastnoročni podpis Sfevea giasov, p>-< frki c, je pa žig (pecaf), ki g* p>'<- tisne predsednik na kuvorlo. Brez leb treh slvari ni kuverta za nic in jo volilec lahko vrne, loda poSeg toga ludi no sine imeti kuvorla nobonih drugili pisanih znamenj ali madezev. Zgornji del (črka ¦L) Je Uman, da volilci kuverto lahko zaprejo. Pazite na kuverto! Vrnite jo, ie ima pogreške in zafofevajte dru&o I Glasovnica za Goriško z „lipovo vejico". Glasovnica je v miravni velikosti 12 cm dolga in 12 cm äiroka ; na obeh straneh so nahaja krog, ki ima i> cm v premeru. Ta krog je razdeljen: v gornjom de!u. ki je 2 cm sirok. se naliaja znamenje naše Jugoslovenske narodne stranko |gpo%ia V@jfaa ; v spodnjern deiu, ki jo sirok \ cm. se nahaja črla, na kalero se naptee ime onega kandidala. kateremu so da „prodnoslnia gias. Znak raaše kandidatske Isste r triperesu npova vejioa s cvoijem (tri glavice •/.. love in desnc strani). , Pozor, jugoslovenski volilci! Kdor odda tako'glaaovnico kot jo vidite na sliki. U je glasoval za vseh pel kandidalov Jugoslovenske narodne stranke, to jo: 1. za dr. iosipa WiBfana, 2. za Virgilija Šieka, 3. za dr. Karla Podgornika, 4. za Josipa Lavrenžica, 5. za Franca Poljanca. Ni Ireba in celo no sir.ejo bili li kandidali zapusani na lisli. zado.sluj-e *e üpova vejeca. \ Zapisano s>me biii ime enrgn samo^i kanchdata in sicer onr-ga, kaleremu damo prednostni gJas. V znamenje sloge m discipline sino dolzni oddati glasovnice s prednoslnimi glatsovi v korisl li^tih kandidatov, ki so na lisli prvi. Ža Goriiko • dr. WILFAN. Volilno sibanje Ju^oslovenska narodna stranka je priredila v jroriskein volilncni okrožju volilne shode, due 17. aprila \- Viimvi. Aj- dovščini, Cmičali, Šctnpasn. Ho' übertu, Rilionibor^u: due 24. aprila v hcsklah, Kanahi, Sv. Luciji. Tolmiiiii. Volčali, Po- nikvali. Pcčinali. Podbrdu. Podniclcu, Loku, Bovcu. Kobaridu, Smarjali, \ eli- kcm Holu. Priskovici, Lokavcu: due I. I maja ])ri Rcbku. v Štcvcr.janu, Koiskom. na Dobrovein. pri PeterneJti (občiiia Do- i Icnjc) _Halali. Baiijsicali, Tniovcm, Lok- \aii. Ccpovaiiu, Lokavcu, Kalu. Ročinju, Avčali. Tribuši: due i. maju \" \ipa\-; pri Ajdovščini: due S. ma.ia \ CcrkiiLMii. Otaležn. na Crnem vrliu, v Sp. klriji, klri- ja. v Koiiinu. Vojščiči. Sc/ani. Toiiiajn, Dol-Otlica; due 7. maja v Šhnidrežu: due ri Oorici, v ^>martiicin. Sliodi so bili vsi dobro obiskaui. kar jc dokaz politične zrclosti nascija Ijudstvn. Pribiti moramo dejstvo. da so sc vršili vsi sl).')di ilostojanslveno. koiikor ji1 disci- plina hila odvisna od iiasc^a ljudstva. Na- ši shodi so bili moteni samo pri Peterne- iu. v Šicvcrjaiui. \ Štandrežu. v Kojskem l)o nasprotuikih. ki jitn ni po volji. da se juišu Jjudstvo or^anizira za dostojaiistven Jiastop pri državno/borskih volitvltli. Pa- šisti in njiliovi zavczniki, zasčimiki so nain motili shod pri Petcruciu v nbčini Dolcnju, nastopali so nasilno proti navzo- čiin volilcem in duscyli, da so prircditelji tcu'a slioda bili prisiljeni radi sigurnosti /ivljenja in imctja naše.^a ljudstva zaklju- citi shod. 'Oidi v Šmartncm so uaslopilt fašisti in to v^eraj 8. maja in razlagali na- šim volilcemC da oni niso razbojniki, ne pozitfal.cf. maryec cdino sposobni, da slrejo daiiasn.il ~ društveni. kapitalistični yvl\. Pozdravljein' uovi odrešitelii naše^a ljudstva?!? Nam jc res te/.ko. da so bili nekateri sliodi in zlasti shod \- Štcverjauiu moteni tiidi po uasih komuuistih., Mi apeiiramo na Issiso komuiiistü, da se vedejo kot si- novi Ijudsiva. ki ne pozna in tie pn'znava brutaluosti nobene vrste. najmanj pa bru- valnost stranke proti Ijudeni, kr se borijo liroti kriviei, /a pravico. Smctno in mo- ranio zahtevati od šlovcnskili kotnuni- stov. da so olikani in ne zanasajo med na- še ljudstvo politične snrovosti. j » • ii.iii i ¦ i . i ¦ • ¦ i > • i ¦.....¦ ¦ ¦ ¦ ¦ i i i i i f......< • . ¦ i • ¦ i ¦ c i • i ¦ i ¦ 11 11 i i i i i i j i ] i 11 11 ¦ (.111111 11 11.| i i 4 | 11 11 111111 l i 11 i i i i ll 111'| I I'l'M | |ll'|i|i|,|!| | jOborožš se, ko greš na voliste z dvojnim orozjem, Z VOULNO IZSCAZN1CO, ki bo izpričaia tvojo pravico in z GLASOVNICO, na kateri se biesti ilPOVA VEJ8CA in ime WIÜFAN. Kaši meščani, ki težje izpričajo svojo istovestnost, naj vzamejo s seboj še tretje orožje, kakorsnokoli izkaznico izdan od državne oblasti ali posebno izk&znna. Kdor pozabi eno teh važnlh stvari, ni nas i/ojščak za staro pravdo jygpslovenskega ljudstva v Primorju. V boj moramo iii oboroženi. Ne z bombami in samokresi, v tern znamenju bomo zmagali!!... Ill IIII III 11 lit 111111111II1111 If 1.11II11111 I.I 111111111111111111111111.I1111II 1.1 > II III 1IIIIII i 11 If JIIII 111 1111IIII 11:111II III III 11 blililill I ill Moderna del. zahteva. \' zadnjeni člančičn sino poudarjali. , da i^re razvoj za teni, da delavec ne bo ! več v tovarni lilai)ec, orodje v rokah ka- \ pitalista-podjetnika. niarveč da postanc j soyjospodar »vse^a podjetja. Delavee pre- j ieina sedaj dotfovorjeno dnino in s teni je j odpravljeu. Pride pa čas. ko bo delavec I ne le dobival dnino, ampak bo ob koncn j leta tudi prejemal del čistcjra dobička. Ta sisteni sino imenovali sodeležnost, ker bo delavec sodeležen dobička pri podjetjn. Toda niotijo se lisli. ki mislijo, da se bo dose^cl ta nspeh pri nas potorn rcvolu- cije. Tudi če bi se izvedel nasilni i)reohrat, bi ta le škodil celoti. Po kateri |)o!i pa pridenio do tcya cilja? Prvi potfoj je, da poslane ta nacrt splošna zahteva cclokupnejia dclavstva. Delavstvo se inora zavedati, da je eas. da ponelia sistein izkoriščevanja po pod- jetnikti. delavstvu inora preiti v meso in kri želja in zahteva po sodeležnosti. Ne le rocni delavee, ampak tudi dusevni de- lavec, inženir in uradnik \- podjetju uio- rata j^ojiti /eljo po sodeležnosti. Samo ročno delavstvo nc bi nič opravilo. Zato jc nujno ])otreba vzajemnost vseh delav- ee v \r podjetju, ročnih in duševnih. V to svrho je tako potrebna propaganda, v bc- sedi ill tisku, da se delavstvo seznani z moderno zahtevo in da se je oiirime. ' Dnitfi po.tjoj, ki je oheneni druija sto- l)inja k cilju, pa je, da se delavstvo čedalje bolj seznanja z upravo in vodstvom pod- jetja, če se hoče usposobiti za, prevzetje istc^a. V ta namen bo delavstvo prevzelo nadzorstvo uprave dotidie«;a ]>odjetja. Nad/orsivo bo pokazalo delavstvu uačin uprave, dobavljanie surovin. razdelje- vanje proizvedeneua bki.ua. dohodke in stroškc podjetja. Prvi minister (iiolkti je \Hi svojeivii; .^lasuiku poslanen Soleriju pred dnevi uapovedal. da bo prva naio^a parlamenta. cIli sklene zakon o uadzor- st\u v podjetjih. Nalo^a poslanecv je, da skleuejo zakon, ki ne bo poinenil le sle- ; pilo, uiarvec pravo in izdatno kontrolu v j podjetjih. | Trctja stopiuja bo slcdcča. Delavcu I st določi pole;< uotove dninc tudi del či- ste^a dobieka ob koncu leta. Ta dobiček bi se inotfcl izplačevati \' .icotovem de- narju ali pa bi se uredila stvar na sledeči način. Delavci ue inkasirajo dobieka. am- pak odkupujejo delnice dotičncKn pod- jetja. Kako? Kapital, ki tvori obratno ^lavnieo podjetja, tvori .^otovo stevilo deležev. Neko podjetje na pr. ima na ^lavnico 1 milijona IIr. Ta jjlavniea se- staja iz tisoe deležev po tisoč lir." Kakor sem rekel, se bo ob koneu leta delil dobi- eek med podjetnikom in med delavci. Me- sto da bi delavci inkasirali dobičck v j;o- lovino. odkupujejo polajfoina delnice pod- jetja. Kadar bi delavci odkupili 500 del- nic, bi bili uospodarji polovice podjetja. Tako bi postali soiastniki podjetja. !n ko bi delavci odkupili vse delnice. bi postaii ])olni in edini lastniki podjetja. In ^ospo- dar? Ali ne bi mogcl stopiti v službo kot ravnatelj podjetja? Posledica te spreniembe bi bile veli- kanske. Vprašanje razmerja mej kapita- lom u) delom bi se olajšalo. spor mej pod- jetnikom in delavci bi preuehal, stavke za Kinotno zboljsanje bi bile nepotrebne, de- lavci bi ue bili več mezdeniki, inarvee i^ospodarji. cut od^ovoruosti mej delavci bi se zvišal in ojaeil. S teni seveda dclavsko vprasanje nikakor ne bi bilo rešeno, zakaj sodelež- nost bi bil le ena stopinja na poti v socia- ' liza.cijo. VIrj;ilii Seek. Če si izgubii voliSno ixkaxnico, priskrbi si v soboto pi&üoldne ali v nedelio novo. O TAJNOSTI Gif Tajnost ulasovanja \e popolsui in po- , poluoma zajamcena. Zakon ie v torn ozirn tako uataneen, tako .iasen in tako strou, da «a ni in jja ni sredstva, s katerlrn bi se moglo spoznati, za Uatero llsto yo poedijii volilec xlasova!. ^sak volilee dobi od predscdnika komisijc kuverto, da vanjo položi svojo ulasovnico. Tc kuverte so vse euake. Na strani ima kuverta repek, ki se je drži s pcrforiranim (7 Itiknjicami prebodenim) krajem. Na ta repelv zapiše komisijia tekoeo slevilko volilca. Volilec jjre s to kuverto v kabnio, se notri zapre in ko «ca niliče ne more videti, dene v Im- verto ^lasoviiico, ki jo ic lahko prinesel s seboj. Ko je kuverto zalcpil, jo Izroci pre.lsedniSai komisije, ki po navedeni te- koei številki ugotovi, da je to ista kuver- ta, Katero je prej volilcu izroeü. Nato od- trže repek in s tern je izüinilo edino zjja- menje, ki «a je kuverta imela. KuverUi samo pa vrže v žaro, kjer se poineša z diugimi. Iz tejja izhaja: I. da uihče ne more videti in spoznati, katero ulasovnico si del v kuverto; 2. da nihee ne more spo- znati ali ugeniti, katera je tvoja kuverta. Vsako znamenje na «lasovnici pa uapravi K'lasovnico neveljavno. Zato tudi ne pride p.obencmu na 11111, da bi zahteval. da od- daš tisto jjlasovnico. ki ti jo je zaznaiuo- val. Iz teua izhaja se druji nauk: Pa/i. da bo «Insovnica čista in xladka brez vsake- ya znamenja uli madeža, neupo^üjena, nataueuo taka, kakršno si dobil od zaup- nika Jugoslovonske narodne stranke. Ne boj se torej, volitev je svobodna hi stro- iin, ahsolutno tajna! Socialist in vojna. »-Proletarec« nam od^ovarja precej •;« doj.^o in razpravlja c> krivdi vojne na ziianc dematfoške načine kot znajo samo •socialist! kadar se i)riblizajo volitve. Po-, sebno /načiliio za program nasili sociali- stov jc zabavljanje na klerikalizcm. Naše- "hi prcprostemu socialistu (in »Proleta- r(-'e< k oeivklno mod tenii) jc začetek in konee njej^ove modrosli »klerikalizein-- !3L( naj-ima prcd scboj katerokoli stranko, kupjutlisie ali koinuiiistc, to niu jc |)ač . v'sceno. Nc .vclcda, kaka socialna ali boljc: socialist iena načela kdo zasfopu. tflaviio llll> je. da nc nosi rudeče kravate in nc be- r^ isiih liÄov kot on. Lc na ta iiačin si -'Uoruno razlagati. da socialist! se danes juko puyrcvajo »klcrikalcc-. ko vedo, da '& ^ci iu.wroslovenski narod cdin in se ^'CiaHstt cclo poslužnjcjo v volilnem boju '^»^(»ralnc^a sredstva. da bcjjajo ljudi, ee^ 'tuKosiovenska narodna stranka jc "klerikalna- stranka. Sploli kažejo socia- list! \ jioscbnili slučajili vcliko več zinisla 111 zanimanje za verska in duhovsko sta- llovska vprašanja kot za socialnc proble- rilc- Ne snicnio sc čtiditi radi tejra, čc so IHxjpirali vojno. dasi »Protetarec« to taji, Sa.i Sd postali vrla meščanska stranka, ki V'} vsdki priliki izjavljajo ndanost do dr- /avc in sc njih voditclji nc razlikujejo od v,°dite)icv dniKili kapitalističnili strank. proletarcc« lioee dokazati, da so bili so- c.la'išti. ki so .tjlasovali za vojne kredite, "^ačne baže kot on. Pa vendar ne misli, *_^ _ _ _ ^ _ da inn buino verjeli, da so bili ljudje a la brie Adler in Licl)knccht njejjovi? Kaj bodo pa rckli komunisti, ki nam so v teni ozirn vcndarlc bolj sinipatični kot sociali- sti? Saj vcino, kaksno stališče jc zavze- mala socialistična javnost proti ljndcm Fricovc sortc. Sestcjte one socialiste, ki so bili za svoje ideje uied vojno v jecah in priinerjajte jiii onim o^romnini odstot- koni nasili istrskili dnhovnikov in drujje- ga izobrazenstva, ki so jcčali na ljubljan- skem .uradn in dniirod. Da, moj ljubi »Pro- lctarec«, laliko jc izbrati en slučaj, ^a je gospod »mine« y^onil fante na vojno, a ne- posteno jc, vsc drille nasprotnc slučaje zavreči. Kaj bi dejal »Proletarec«. če bi inn pisec tch vrstic dokazoval iz slnčaja, da jc narednik (v eivilu socialist) trpinčil našc fante in si služil svetinje in bi hotel na ta način dokazati celi socialistični stranki, da jc radi tega ona kriva vojne. Vzroki leze vsc nloblje. prcje tain, kjer je tičala tforka odobravajoea Wiljcmova ro- ka v w)ki sodrugov, kot med našim naro- dom, ki ni potncnil v tern oziru~nič, nicd tcni, ko jc druga intcrnacionala že nekaj pomenila. »Proletarcc« tudi pozablja, da inia v tern volilncni boju jugoslovenski narod pred seboj in ne kake stranke, ki ji more očitati vse; s tem, da nas napada kot kako izrazito »klcrikalno« stranko. hoče samo prcd lastno vestjo zatajiti tcž- ko dejslvo, da zavaja del našeua Ijudstva, da bo glasovalo proti' narodnini koristim, proti scbi! Edino ta disliarmonija nareku- jc besede, ki se same pobijajo. Ljtidstvo bo izpregledalo vseeno. Cc se ti bo potoJBPila glass™, zalrtesaj drugo. Volilno gifoanje. I '». Prijaielju Kosiču. Y Štandrcžu na sli()üu scm opisal mej drujdin naše žalost- !le «ospodarskc razinere in navedel, da !niy- nase Ijudstvo šc okrog 24 milljonov Kr°» neizineiijanejra denarja onkraj nieje 11 k\ jra viada doslej ni liotcla izmenjati; *ucla]je sem priporočal, da nadaljujmo z •staiiavljanjciii gospodarskih zadruu; in ¦a 'niejmo za podlajio šc obsto;ečc za- wru<-pt' zvczc. Na prvo točko jc sodru« I )s»c tako-lc povedal: »Zborovalci. Res e< ^a jc ostalo 24 milijonov kron denarja |r ;'us:oslaviji. a ni res, da so ti milijoni j.sf ubD^cjri, Ijudstva. kcr mi vemo, da so ^"'»'ijopi last bojsatinov in kapitalistov in tn> hi seek rad pomajial«. Na dnitfo toč- n!> L dcjal sodrujj Kosič: »Zadružništvo L Kranjskem. ki jja je ustanavljal Krek. ]Vii viiili podlajri, ničvredno«. v Kcr k sodniit Kosič dovršil svoj ,ico- u ' n -policijski uri- in mu niscm mo.^cl y'\, °d«:ovoriti, naj storim to v »Stra- ' "• ^nr scm na sliodu tudi obljubil. j^. _.K }>rvi tooki ta-le pripomba. Prijatelj je()s!K- \ nasc hranilnice - rajfajznovkc |jtl |H>J>)Io male priliranke samo ubo^o Ivj,} !V(>. milijonarji imajo milijonc v ban- '/.\1. 'n '»dustrijski podjetjih. Zadru/.na ¦'i'^ : Cc pa tejja nisi poznal, ceniu ^*^*-—**¦¦-1 -*\-1» ii ¦-% r- i !¦¦¦ -i ¦ ii ~>.....¦"» rim -t.ii.w J—-•v_/s-tJ--»%-u-' sploli Kovoriš o stvari, ki jc nc pozuaš, saperlot! Na drujji od^ovor pa sledcčo opom- bo. »Krekovo zadružništvo je bilo j^nilo«. Tako trdiš Ti, prijatelj Kosič. »Sozialisti- sche Monatshefte«, ki so odlična časopis na »Diinaiu, pa so opetovano prcd vojno trdila, da je Krekova zadružna zveza vzorna. Prijatelj Kosič! Če bi Ti bral »Lavoratore«, ki jc glasilo Tvoje strankc v Trstu, bi vedel, da je lansko leto odpo- slal list v Jugoslavijo zastopnika, da opi- še ondotne razmere. Svoje vtise je zapi- sal v »Lavoratoru« v več člankih. Napl- sal jc incj drutrim. da so jjospodarske raz- mere v Jugoslaviji najboljc urejene v Sh>- vcniji in se ima dcžcla zahvaliti za to dej- stvo zdravi zadružni organizaciü, ki je plod Krekovejja dela. Toliko v pojasnilo. Prisrčen pozdrav pa brez zamerc. Tvoj Seek. ,,,.., v, v. Socialist! se udeleže volitev. Kot jc znano so se socialisti precej nagibali k misli. da bi se ne udclcžili volitev. V če- trtek, dne 5. t. in., so zborovali \' Rimu zastopniki pokrajinskih socialisticnih zvez kakor tudi zastopniki strokovnih or- ganizaeij. Razume se, da se je velika ve- čina izrekla za udclcžbo. Zastopanih je bilo 44 pokrajin s približno 58.001) vclasovi. Ysi so bili za udclcžbo. Lc okoli 6000 gla- sov jc bilo za ncudeležbo. Na podlagi te^a sklcpa je izdalo vod- stvo socialističnc stranke svojini voliv- cem dnevni red, v katerem se un'otovlja- jo fašistovska nasilja, pri katerih so ude- ležene mcščanske stranke in vlada. Dnevni red sporoča mednarodnemu pro- lctarijatu o bclem tcrorju v Jtaliji in na- lav^a svojim pristašein, da sc morajo na vsak način udeležiti volitev. ^. &<®mmte, da ie volifev tajna. Če faočete, ne more br/e yecEe^» kakp ste volili. Ne bojte se nikogar! Tudi Lvv^**liivci so naši sovražniki! ^^1 DopisL ^^U^™* OornberK» sum imcli v ucdeljo. JlMi s»' "Ul-'a koiuunističen shod. Kakor je Wtz 1<>lI klaveren, tako "je bil polen po- Wfen.sk^ Ka Corsica iz Ooricc in par bi- T^orj^f1.aPost()lov. Laliko jim častitate vi ¦ftrih in lyilJenski sodru^i za uspeh! üo- H^ . So> Ile svojini somišljcnikom, am- Tv ,)r j:u.vedncmu Dornbcržanu, ki jc tudi hio, j:!llki toliko podkovan, kot kak Kor- j'iuiiii '¦ le I)rav'l »pravec« o svojih doživ- JDIJ^ Hl čutil ncobhodno potrebno, da v- |^()(jcv Sv°i Kovor »roženkranc« in «o- l^i, ] !lui'ee«. () vojski je pravil marsi- ^ftiiliist-111- I)ove(lal zakaj niso socialisti-ko- Bpet[ v'.^I^'ljali svoj program o vojski žc T^ ie ,°'!s^()- ()tl več netfo štiristo volilccv [lileev ücJczilo shoda kakih sttrideset vo- l'^ilj : d S(> tudi ti zc med ^ovorom zapu- fev , rano; ostal() & ™ nekai radoved- Ljko |.)o večini nevolilcev; bilo jih je to- ¦fc'sv -JC IT1()ral že drujfi jrovoruik preki- ¦PvOrit(jJ K0V(>r - kcr sc ni »izplačalo- rr'^itcr; ¦ t>^°'-' I)rcvKm' bodite dni^ič, freha .{' lz Pjli 'u Oorice — pa vam ne bo lse v "»I odiUete z blamažo. Ne zaletajte «tno nS°irSko trdnjavo, ki bo na Bin- ¦Üiic s/nk ° P°n0S Juffüslovenske lia~ Ri« K,;1? VoIčanske okolice. Dra^i ro- ¦ J1J/'a se nam tisti veliki zgodovinski dan za nas Priinorcc, da sc pokažc ali nam je šc kaj ležečc na nas, da hočemo šc biti, ali nočeino vcč biti prosti in vred- ni nasledniki naših očetov. Sedanja vo- litev bode prav jasno pokazala, ali snio se duse^fno zdravi, ali smo že zapadli tisti dušcvni otrpnjenosti, da se nc moremo več povspeti do tistih vzvišcnih idealov, katcre nam je pokazal sam Bok in po ka- tcrih so riaši očetjc v vsch viharjih 15. stoletij hodili. Z bridkostjo in žalostjo jjle- da človek delo in zapeljevanjc nckatcrih ljudi, ki ne ulcdajo na drujro kot na svoj trebuh; potem pa mu ni nie mar, ako zlo- rablja svoje^a najubožncjšejja sodruga, ni mu nie mar, ako lastni rodni brat pride zastran njcjra v ncsrcčo, ni jim tudi nie mar, ako bi zopet teklo nedolžna kri, sa- mo da bi sc njih nekaj obojjatelo. Skušnja vsch stoletij nas to uči. zlasti pa zadnja svetovna vojna. Dragi rojaki! Predno stopiš na vo- lišče, vprašaj sam svojo vest, komu oddaš svoj glas, ali tistim. ki z razuma svitlim mečein ločijo resnico od neresnice, ali pa das tflas tistim, ki zatirajo resnico, ki mi- slijo da ubo/.ni ljudje le zato živijo na sve- .tu. da njim služijo, da ti ž njimi delajo ka- kor s su/.nji. Drugo kar nas niori. jc tudi to, da nioramo ziveti v raztresenih bara- kali, v podrtih hišah, v vsakovrstnih luk- njali: človeka imajo za manj kot za žival, kajti živali so pred vojno tukaj imele lepc tople hieve, človek pa je izpostavljen ve- tru, dežju in mrazu, da mora začeti bolc- hati najbolj trden mož v takih stano- vanjih. Sveta dolžnost vlade je, da nam zo- pet popravi porušena stanovanja brez- plačno in nemudoma, kjer čakanja je že tri leta zadosti. — GradiŠče nad Prvačino. V četrtek na praznik Yncbolioda se je vršil pri nas volilni shod. Ykljub dežju je bila vdeiežba prccejšnja, Občinstvo je z zanimanjem slcdilo ifovoniikovim besedam. Samo nekateri komunisti, ki so se razsejali tudi med nas, so rnotili govornika. Nihče se ni menil za tc ljudi in shod sc je lepo izvršil. Gradiski narodnjaki smo nesli v sreih Krlas lipovesa drevesa domov in ravno ta- ko [)oncsemo üne 15. rnaja jrlasovnico z lipovo vejico na volišče vsi kot en moz! „Poior clani komisije!" Ölani komisije ne morejo biti ob enem zastopniki kandidatne liste ! :-: :-: :-; Česa näsi voiici ne znajo ? Nckatcri naši volilci še ne vedot da se glasovuice ne posilia.io uradno na dorn. Vedite, da oblastva pošilja.io na dorn sa- mo LEGIT1MAC1JO. Qlasovnice daja volilcem stranka. Zato boste glasovnice dobili od naše stranke. Kdor v prihodniih dneli ne dobi glasovnice, naj se obrne do bli/.n.ic^a nascua zaupnika. Volilci shranite skrbno glasovnico. Glejjte, da je ne upognete, da je ne poma- žete, da je ne strzete-, ker sicer postane neveljaviui. Dne 15. maja morate dati v zavitek čisto, nedotaknjeuo Klasovnico. Iz drugih listov. 1. O pomenu volitev za nas» piše Edi- nost in izvaja: Politično uveljavljenje je za nas življenske važnosti. To spoznanje nam prihaja posebno v teh časih, v kate- rih živimo pravo suženjsko žjvljcne. Od zasedbe do dancs smo prestali krrdc reči. Toda to, kar moranio v zadnjcm času preživeti, to prese^a vsa niiša še tako hu- da pričakovanja. Nujno potrebujemo ko- ^a, ki bo vsaj te nase tožbc ncscl pred ita- lijansko javnost, katera niorda niti ne ve, kako tu postopajo z nami. Nalotfa nasili poslanccv, ki jih poši- Ijamo v Rim, bo torej pred vsem ta, da v italijanskem državncm zboru razložijo naš položaj; oni bodo tflasniki naših tož- ba in našili klicev j>o pravičnosti. j Zato so nam volitve dobrodošle! Z veliko udeležbo podelimo" našim izbranim prvakom tisto avtoriteto, ki jim je neob- hodno potrebna pri izvrševanju njihovega posredovalne^a dela med ljudstvom, »ki jc zadovoljno in sreeno« in med oblastmi in italijansko javnostjo. vTc misli nc smemo puščati izpred o- či. Ciui več jjlasov bomo oddali za naše kandidate, s tem večjo pravico bodo naši prvaki mo^li ])ovzdi^ovati svoj tflas v iinenu vsejj:a ju^oslovcnske^a naroda na tem ozemlju. In ker volimo te može za «:lasnikc našili tožb, zato pokažimo z «la- sovnicami našo voljo, da se ne pustimo teptati in da hočemo biti dcležni' vseh pravic svobgdnih in enakopravnili držav- ljanov. "*R" Nujno m važno ! ZAUPNIKI (ZASTOPNIKI KANDI- DATSKE LISTE) naj prineseio s seboj na volišče listine v dokaz, da so vpisani v volilski inienik volilueua okrozia in da imajo zakonite predpogoje za zastopnika kaudidatske liste. Oeueralni civilni koinisarijat stoji namreč na stališču, da morajo zaupniki sami to dokazati, ko bi volilna komisija zahtevala takšen dokaz. Zaupniki pri volilni komisiji (tako- zvani zastopniki kandidatske liste) mo- rejo biti, kolikor priliajajo uaši ljudje v poštev samo takšni, ki imajo eno sledečih lastnosti: 1. tisti, ki so vpisani v porotniško listo, 2. člani trß. in obrt. zbornice. 3. odborniki kmctijskih društev. 4. častniki rrj;. mornarice, 5. tisti, ki so vsaj skozi eno leto bili de- žclni poslanci, občinski zastopniki, ban- čni, hranilniški ali posojilniški odborniki, 6. državni, deželni, občinski, baučni iu hrauilniški uradniki, ki so že najmanj eno leto od vpisa v volilski imenik nazaj vslužbeni in plačaul, ali 7. tisti, ki so dovršili vsaj tretji razred luidske šole. Priskrbijo naj si torej vsi naši zaup- niki takoj potrebne listine, če nhnajo dru- gih, vsaj šolska spričevala ali drunačna uradna potrdila o tern, da imajo eno gor- njih lastnosti! Politični pregled. = Fašistovski boji so se vrsili s so- cialisti v Vitcrbu. En dclavcc je bil ubit, več oseb ranjenih. — Pri spopadu med fašisti in socialisti v Brindisi je bilo 15 o- iseb ranjcnih. — V Aquavivo so vrmYi fa- sisti nekatcre komuniste s postclje in jih polnaKc tirali na ulico. -¦¦ V# torck so faši- sti iz Tržiča zaž^ali koinunistični krožek v Fojanii. Poslopje je popolnoma z^orelo. V sredo so fašisti opustošili delavsko zbornico V Pisi. — Pri nekemu spoi)adu v Prcccuinu jc bila cna oseba mrtva in dve ranjcni. - Fašisti so odrezali' lepo doljjo brado županu v Sepolcrctu. Japonski parnik »Tokio Ataru« zgorel in se potopil. Neka brezžična brzo- javka pravi, da je na japonski ladji »Tokio Maru«, ki vozi-med Valparaisom in Hong Kondom, izbruhnil požar. Lad ja se je po- topila. Rusija izvozila 120 ton zlata. Ola- som yesti iz Rij^c je tamkajšnja carinarni- ca u.^otovila, da jc slo v inozemstvo sko- zi Ritfo ze 120 ton ruske^a zlata. - Jäponski prestolonaslednik je ob- iskal Anjclijo. Zveza med Anjjlijo in Ja- ponsko se bo obnovila. — Vstaja v Gorn.ü Šleziji se širi. Po- ložaj v Qornji Šleziji je še vedno zelo re- sen. Ystaja se je razširila proti severu. Mesta Oleiwitz, Lublinitz in Hindenburg so v nevarnosti. Poljaki so napadli neki avto, na katerem so bili francoski vojaki. En podčiKstnik jc bil ubit in vojaki so biH razoroženi. lz Poljske prihajajo venomer nove cete in strelivo. Domače vesti. -! Tečaj za ceplenje. — Doznali smo, da se bode vršil na deželni kmetijski Soli v Oorici. Tržaška cesta št. 42, enodnev- ni poučno - praktični tečaj za ceplenje v. zeleno. Kdor sc ga želi udeležiti naj pride navcdenekra dne ob 9. uri na lice mesta. j Oni, kateri imajo cepilni nož, naj ga ostro nabrušenckra prinesejo s seboj. f Zahvala. V počastitev spomina na svoje^a predsednika dr. Alojzija F r a n - k o je podarila »Centraina posojilnica« v Oorici »Šolskemu Domu« 100 Lir. V isti naineri jc darovala »Podružnica ljubljan- ske kreditne banke«, katere odbornik je bil pokojnik od njenega zacetka dalje, o00 Lir. Obema -zavodoma izreka pre- srčno zahvalo predsedstvo »Šolsk^ega Donia«. -}- Prvi čebelni roj. Nekaj nenavadne- ga za lctošnjo ponilad, da se je pojavil prvi čcbclni roj že v preteklem tednu in sicer pri jr. Jcrkiču, foto^rafu v Oorici. + Obletnica Napoleonove smrtl je bila dne 4. maja. Nikogar ni med nami, ki bi že ne bil slišal o tcin možu železne vo- lje, ki je bil svoječasno strah Evrope, a je potcin umrl zapuščen na otoku Sv. Hele- ne dne 5. maja 1. 1821. Pod njegovo vlado so bili Francozi dalje časa tudi v naših krajih in ustno izročilo nam pove še mar- sikaj o teh tujih vojakih in njih cesarju. Eno se laliko učiino iz Napoleonove uso- de, da vsaka sila traja le nekaj časa, po- tem izgine. 1 ffranica MiRlus Snfon I^adinja učiiselj (laues porocena fmm 7.1.1921 |t J^aoer. VABILO ti REQNEMU OBČNEMU ZBORU 9,GORI$KE ZVEZE"9 ki se bo vr^il due :>:>. maja 1921 v dntšfvfiti/t pi-osforih ob W. uri pred- poldnf s sledečim dnevnim redoin: /. l'ürovtlo načelstva za tipravno 1.1920; 2. Porocilo nadzorstra za upravno 1.1920; ->'. Sklepanja o letnem obracunu ; 4. Določitev obresti od opravilnih deležev; 5. Dopolnilua voliier v naöelstvo in volit.er nadzorstvu ; 6. JJolocetxutje v nakup-u ¦ nepremiČnin ; 7. Sklepanje o pristuyu Zveze k kahi visji zudruhii organizaeiji h* o spo- jitvi Goriške zveze s Trzaxko. H. Morebitni drugi predloiji. GORICA, dne 7. maja 1921. ' Načelstvo. Opumba: V smislu $. 16 društveuth pravi! je ob račun za upravno leto 1920 v /vozir..h prostorili za- družnikom na ogled. PODRUŽNICA LJÜBLJÄNSKE KREDITNE BÄNKE n V GORICI, :: Corso Verdi „Trgovski Dom/' Telefon št. 50. Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. I Delniška glavnica 1 S H S kron 50 MILIJONOV. CENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva S H S kron 45 MILIJONOV. PODRUŽNICE: Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrcstuje vloge n« knjižice po 4u/(). Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. NaUup in prodaja vsakovrslnega tujega denarja. — Izvrsuje vse v bančno stroko spadajoče posie najkulantnejše. Uradne ure za občinstvo 8','..—12 in od 3—5. Ob sobotah popoldne» ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Zakga manufakturnega blaga in izgotovljenlh obiek ANDREJ MAVRIČ GORICA ul. CARDUCCI St. 11. Velika zaloga m«j.nufak1urnega blaga sukna za moške in Ženske obleke. Velika izbera perila, odej, blazira, štramacov i. 1. d. Vse po konkurenčnili cenah. — Potrebsčine za krojače in šivilje. -- Opozarjam sl. občinstvu, da sem presclil svojo moško in žensko krojačnico v iastno Irišo ulica Carducci. Št. 3 (prej na Travniku št. 22.) Se priporoča za obilen obisk. ANDREJ MAVRIC. Trgovski potnik zniožen slovenščine v pisavi, italijan- ačine v govoru dobi (akoj slu/bo. - Več se izve pri upravi „Goriske SlraŽRtt. „Podpisano načelstvo" KmsthE hrsnilnice m posojitnice registrovane zadruge, na Kamnem i>> Kobaridu naznanja, da se bo vršil na binkoštni pondeljek 1. j. dne 16. mnja t. 1. po- polne lakoj po blagoslovu v župnišču izvanredni občni zbor s sledečim dvov- nhn redn : 1. Čitanje pravil 2. Volitev načelstva in nadzorstva 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi uljudno NAČELSTVO. URADNIKfl SPREJME 9tUrad za cenitev voine škode v Bovcu". ______ Vsake vrste pohištvo Imobilja) slaro in novo \m<\. v zalogj 1. Zucchiatti, ul. Formica št. 27', (na vogalu ul. Cappella). Najlepša darila U BIRMANCE imam v zalogi po nizki cem. jjakob Šuligoi, urar m zlatar Gosposka ulica 19 TRGOVSKl POMOČNIK izurjen v manifaktiiri, špcccriji in ^alantcriji išče siužbe. Vcšč slov. in nemš. jezika v ^o- voru in pisavi tcr nekoliko italijansketfa v K-ovoru. Sprejmc tudi teinu cnako sluz- Imi. Naslov pod »Dobra moč« na upravo Najboljše šivalne stroje nemških izd^Ikov kupile po ceni pri stari Ivrdki J. ŠufigoK urarju in trgovcu Gosposka ul. 19 CEBELARJl! Uietno satje pc 20 lir \i Podelnva umetnega satja 8 lir. Eksporlni panji, rabljeni s 7 satniki racijonalne mire, z na- lepljenimi začetki iz umetnega salja od 20 do 26 lir oddaja Anton Žnidersič, llirska Bistrica. v Gorlci prodaja utnetno satje kg pt> 22 lir A. Sfiligoj, v knjigami K. T. 1). (Monlova hiša). Pozor l fmam 7 kubik m. fopolo- vih hlodov na prodaj. Naslov pove uprava list a Qostiliia >; >: pri „BELEffl ZÄJCU" ~ ¦ — v Gorici = Shajališčc okoličanov in mešča- nov. Postrežba s svežimi do- mačimi, mrzlimi in gorkimi je- diii ter z izvrslnim vipavcem. bricem in s Črnino. = Za obilen obisk se priporoča JOS. MOLAR, restavrater. Sfsdilnike, ijubljanskega sistcma, za vzidanje, izde- lujeni in imarn v zalo^i. — Izdelovalnica Stedünikov KRANJHC LUDOVIK, Trnovo pri III. Bistrici. Cenj. šiviije in neveste, pozor!! Pied nakupom ogleje si mojo zalogo prvovrstnih Šivalnih 5trojev za šivanje, umetno veženje in krpanje. Jamslvo od 5—10 lot. Strokovni poduk v vezenju in krpanju, vzorci in riaarije brezplačno. Velika izbira čevljarskih strojev. Priporočam gg. kolesarjem svetovno znana kolesa za dirko znamke Stört, iji tako ludi najtrpež- nejše kolesa za vsakdanjo rabo znamke Waffen- • rad, za katere jamcini 1-2 lei. Velika zaloga poljedelskih strojev^ z dobro znanih čeških tovaren. Dre-i vesa, slamoreznico, preše i. 1. d. Imam ludi na izboro puške, sa- \ niokrese. palrone, dinamilne patrone > za razslrcljevanje in vse dele za zgoraj omenjene predmele. Laslna deJavnica in popravljalnica v inehaniciii in puskarski sfroki. Za točnc. soHdno postrežbo in konkurenčno c«no jamči JoSip KerŠevani mehanik in puškar GORIGA, Stolni trg $t. 9 desno (Piazzi. Duomo) sedaj Piazza .Cavouf IM^—n^MBM—"»if—I^b^m——T^«^—^an—iM^i^^ i mi - .-_______ ------ ___. _ .______.___________ . ______~A 8 Edina slovenska zaloga kmetijskill strojev in j \ zastopnika francoske zavarovalne družbe \?roti I | škodam po požaru in streli "LA FRANCE,, J Ustanovl. v Parizu 1. 1837 ,'^^fcv I M. Brezigar in sin - Gorica ul. Carducci (nekdapja Gosp. ul. št. 19 (v dvorišču) Poiovalnn 7astopnika Krapež Alojzij in Konjedic Anton iz Goricc. Velika zaloga plugov, bran) slamoreznic, mlatilnic in čistilnikov za žilo. Skropilnic za tite in vse potreb- ščine za isle, stiska!nicexin inline za jjrozdje in sadjc iz najboljsih CeJ'kih tovarn. —----------!--- SVOJI K SVOJIM !! DOBRO BLAGO v najnižje konkurenčne cene -----¦= vsled rnnoge prodaje =============-- nakupi vsakteri, mesčan ali vaščan in vsakega stanu Ie prt dobro znani clontaci tvrdki KUŠTRIN & MARMOLJA, GORICA, ulica Carducci 25 trgovina špecerijskega, Kolonijainega biaga in deželtiih pridelkoi1. Pazile na staro Zf A At \\ siovensko Ivrdko öl» *^* ' j1 i i Oglejie si pred nakupom veliko zalogo vsakovrstncga po- hištva, v kateri je gj: nad 50 kompletnih šob ^ priprostili in najfinejših. , KcmpBetne spainicc od 2000 Lir naprej. ¦ Za obiJen obisk se priporoča f^X BMfe BB ^b M^^ ^^^J* ^i^B. ^^ dB^ i4Mtdti ^*%- !'¦¦»• Via Carducci 14 (Gosposka ulica). Pa'/.ii;: na staro Lf 4 A ¦ I t TUG O VINA ^ TEOP- HRIBAR ¦ ^^ \ HOP Gorso Verdi št. 32. ~WB Se priporočajo slavnemu občinsfvu v mestu in na deželi za obilen obisk. BLAÖO SOL1DNO. GENE ZMERNE.