PERIODICAL D1V. amerikanski PRVI SLOVENSKI LIST y AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogli GI^SIU)SI^V^TOLDELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JO LIE TU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V , CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) S38S5J NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. Prodiranje! proti Kavkazu ogroža angleške posesti Ako dosežejo Nemci Kavkaz, utegnejo skozi Turčijo vdre-ti v prednjo Azijo in dalje proti Egiptu. — Optimisti napovedujejo Nemčiji skorajšen konec. London, Anglija. — Iz nekaterih optimističnih krogov se sicer sliši ugodno napovedovanje, da bo letošnja zima u-sodna za Nemčijo in za na-zijstvo, češ, da bo na fronti o-pravil svoje delo strašanski ruski mraz, ki utegne povzročiti upor vojaštva, v Nemčiji in v Evropi na splošno, da bosta pomanjkanje in glad spravila civilno prebivalstvo v enako razpoloženje, na zapadu pa, da bo morda — morda — pripomogla k padcu nazijev An-glij a z napadom na Evropo; vendar vodilni krogi, ki bolj realistično mislijo, se ne vdajajo takim negotovim nadam, marveč bolj računajo na to, da se vojna spomladi ne bo kon- pregleden obseg. Zadnji dogodki na fronti dajejo povod za to domnevo, dasi ni izključen kak presenetljiv in nepričakovan obrat. POZIV AMERIKE FINSKI Državno tajništvo posvarilo Finsko, naj neha z vojno proti Rusiji. Washington, D. C. — Potom državnega tajnika Hulla je tukajšnja vlada poslala zadnji ponedeljek svarilo Finski, naj takoj preneha s svojo vojno proti Rusiji, naj umakne svoje čete z njenega ozemlja in sklene z njo mir. Hull ji je pn tem indirektno namignil, da }o bo drugače smatrala ameriška vlada za sokrivko, da se vojna razteza v smeri proti Ameriki. VOJAŠKI BOMBNIK TREŠČIL V MORJE Washington, D. C. — Iz I mornariškega vodstva se je v ponedeljek objavila nesreča, ki se je pripetila nekemu velikemu bombnemu aeroplanu nekje na morju. Bombnik je bil pogrešan od nedelje in v ponedeljek so nato našli njega razbite dele na Atlantiku. Življenje je izgubilo pri tem 12 vojakov. V objavi se ne navaja niti kraj nesreče, niti ni natančno omenjeno, kake vrste bombnik je bil. Sklepajoč iz števila mož posadke, pa je moral biti bombnik velikega tipa, tehtajoč 30,000 funtov, znan pod „ imenom "leteči čoln." ZA ANGLIJO BO IZDELALA AMERIKA 50 LADIJ Washington, D. C. — V a-meriških ladjedelnicah .prično izdelovati 50 hitrih bojnih ladij, ki jih bo dobila Anglija za spremstvo ladjam, ki vozijo blago. Mornariško poveljstvo je že izdalo naročilo Tudi Burma prišla pred Anglijo z enakim apelom Voditelji v Indiji sicer v nesoglasju, vendar zahtevajo pretežni večini neodvisnost, predno dobi Anglija pomor. — Burmi bilmp ipel za neodvisnost odbit. U za gradnjo teh ladij. Vsaka od cala, ampak, da se bo nasprot- IaZteZa V smen proti A™riki. njih bo stala okrog šest milijo- otokov na Pacifik*. na kate- v 'J***"' ™ai na no- , no-razširila v naravnost ne- P* se iz Lofldona P* «°v dolarjem, skupno torerSOO rih iraa Amerik* s^obramb- S^^jg^v ^ \ 53S i! Mtfa, da ima angleška vlad. milijonov dolarjev, kar bo pla- ne utrdbe« kakor Guam in pa je v obeh v prerSbi], čala Amerika iz "lend-lease" sklada. -o- Anglija z vso restnostjo pričakuje, da bo morala s svoj o armado tekom zime ali pa spomladi, hočeš, nočeš, dejansko nastopiti. Ako ona sama ne bo napadla Nemčije, jo bo ta prisilila k spopadu, ko bo s svojo armado dosegla ozemlje, ki stoji pod britansko kontrolo. Ozemlje v prednji Aziji bo ogroženo ter je takorekoč že v neposredni nevarnost*. Kakor je bilo namreč že poro-čano, so Nemci na tem, da zasedejo celi ruski polotok Krim v Črnem morju, in z njega je do južne ruske meje v Kavkazu le kratek skok. Istočasno pa je v torek prišlo iz Rusije poročilo, da je nemška armada obnovila svojo ofenzivo proti mestu Rostovu, ki se smatra za nekak ključ do Kavkaza. Razvidno je iz tega, da so naziji odločeni, da v čim najkrajšem času zasedejo pokrajine severno od kavkaškega pogorja, ter je skoraj verjetno, da bo^o to tudi dosegli. Tedaj zna priti na vrsto prednja Azija. Bržkone se Nemci "ne bodo trudili, da bi kavkaško pogorje direktno prekoračili, marveč si bodo izbrali lažjo pot, da pridejo na južno stran tega pogorja,—skozi Turčijo. Z gotovostjo je namreč pričakovati, da se Turčija ne bo upala več protiviti Nemčiji, ko bo ta zasedla vso južno Rusijo in bo s tem kontrolirala celo Cmo morje, ter bo pristala na vse, kar bo ta zahtevala od njn. In prvo, kar bo ta zahtevala, bo brez dvoma prehod skozi njeno ozemlje. Na ta način bo ustvarjena nova ogromna fronta, in sicer točasno direktno proti angleškim silam, namreč v Iranu, Iraku in v Siriji, in iz Sirije se zna vojni val razliti tudi preko Palestine na Egipt. ' Kakor omenjeno, pa se tu loča, da ima angleška vlad namen, da uradno napoye voj^ no Ffcnski in obenem tudii Ogrski in Rumuniji. K temu koraku jo je nedavno zaprosila ruska vlada. -o- OČE REŠIL SINA SAMO-UMORA Pittsburgh, Pa. — 25 letni E. Mclntyre se je nekaj spri s svojo ženo in je vzel stvar tako resno, da se je odločil za samoumor. Splezal je na visoko ograjo mostu na Sesti cesti ter se pripravil, da skoči v reko. Na vrhu pa si je še nekoliko pomišljal in ta čas so očividci porabili, da so poklicali ognjegasce. Ti so prihiteli s lestvami, toda Mclntyre jim je zaklical, naj se mu ne bližajo. Vendar pa se je zapletel z njimi v pogovor, med katerim jim je razodel, da je tudi njegov oče ognjegasec. Takoj so poslali po očeta, ki je po nekaj minutah prispel, dasi je bil ravno tedaj zaposlen nekje pri gašenju. Ob očetovem prihodu je postal sin krotek ter se mu je dal mirno odpeljati navzdol po lestvi. .-o- NOVA TELEFONSKA KNJIGA IZDANA Chicago, ifi. — Telefonska družba je^otrjavila v ponedeljek, da njeni uslužbenci dostavljajo naročnikom novo izdajo telefonske knjige, kar bo vzelo okrog dva tedna. Nova knjiga ima 1,608 strani, kar je za 44 strani več kakor prejšnja. Kakor navadno, so tudi v tej knjigi Johnsoni na prvem mestu po številu, Smithi pa na drugem. Družba opozarja naročnike, naj poberejo iz starih knjig vse, kar ima kako vrednost, ker bo drugače za nje izgubljeno. -o- 'Širite amer. slovenca' KRATKEVESTl — Detroit, Mieht — Iz statistike, ki je bila tejdni izdana, se razvidi, da je tyilo v prvih devetih mesecih tefa leta prodanih v Ameriki n|>vih potniških avtomobilov oHrog 3,231.-000, dočim jih je | bilo lani v istem času le okolf 2,490,000. — Ottawa, Ont. \— Po zadnjih ugotovitvah so se cene življenjskim ijotrebšinam dvignile v Kanadi y času, kar traja sedanja vojha za 14.6 odstotkov. Tekom meseca septembra je znašal tlvig nekaj manj kot en odstotek. — Honolulu, Havaji. — Z otokov na Pacifik*. na kate- REKORDNA GNEČA PRI RAZPRODAJI Chicago, 111. — Ko je otroško dobrodelno društvo otvo-rilo za svojo letno "rummage" razprodajo vrata velike prodajalne na 1006 So. Michigan v ponedeljek zjutraj ob 8:30, je čakalo zunaj na cesti toliko kupcev, po pretežni večini žensk, da je njih vrsta segala tja doli do 11. ceste, po 20 o-seb v eni črti. Ko pa so se vrata odprla, je nastala taka fcneča, da se je več žensk onesvest?!o. Večja skupina policistov je komaj vzdrževala red, da ie spuščala posameznike v trgovino. Se opoldne je kakih 200 oseb čakalo zunaj, da pride na vrsto. Nizka cena blagu je bila tista privlačnost, ki je privabila ljudi ne samo iz Chica-ge, marveč tudi iz raznih oddaljenih mest. Prvi so prišli kmalu popolnoči ter so čakali skozi celo jutro na cesti. ne utrdbe, kakor Guam in Midway, se zaradi napetih mednarodnih odnošajev pošiljajo proč' ameriške ženske in otroci. To poročajo potniki, ki so prispeli z onih otrokov. -o- 65 JUGOSLOVANOV KLJUBUJE ANGLIJI Teheran, Perzija. — Ob nedavni zasedbi dela Perzije so dobili Angleži pod svojo oblast tudi 65 Jugoslovanov, ki so živeli tamkaj. Kakor je zadnji ponedeljek objavil tukajšnji sngleški poslanik, pa Bodo ti Jugoslovani najbrž internirani za časa vojne. Jugoslovanska vlada je namreč apelirala na nje, naj se vpišejo v njeno armado, toda, kakor pravi poslaništvo, so apel zavrnili, češ, da se ne morajo bojevati za Britance. Domneva se, da bodu zdaj poslani v internacijo v Avstralijo, podano kakor Nemci in Italijani, ki so bili zajeti v Perziji. ——o- Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!" Delhi, Indija. — Zdaj, ko grozi evropska vojna, ki se ie še pred kratkim zdela, kakor bi bila nekje na drugem svetu, da se preko prednje Azije dejansko približa mejam Indije, so pričeli voditelji tukajšnje dežele posvečati temeljito pozornost položaju, in v vsej o-strosti se je pojavilo vprašanje, kaj naj Indija napravi, ali naj nadaljuje s svojo dosedanjo politiko nesodelovanja z Anglijo, ali naj se tej v vojni pridruži. Enotnosti pa v tem oziru ni Iz zasužnjene domovine Nadaljevanje žalostne povesti Hrvata* ki se mu je posrečilo pobegniti iz "neodvisne Hrvatske", dovolj jasno odkriva silno preganjanje vseh, ki niso za Paveliča in njegovo "neodvisnost". Kako so ravnali vstaši s Srbi v "svobodni" Hrvatski Ko so pri Mostarju ubili •med drugim tudi znanega in zloglasnega Mija Babiča, ki je padel v borbi s četniki, se je začel pravi pogon na Srbe v Zagrebu. Velike in znane trgovine Milinov, Bačič, Vurdelja, Stančič in druge so izropali do zadnje malenkosti, a lastnike so pognali v taborišča. Preganjali so vse Srbe — brez razlike, moške in ženske, odvetnike, zdravnike, uradnike, duhovnike, vse, prav vse na najbolj divjaški način. V "neodvisni" Srbom pozneje ni bilo nobene. Obe glavni stranki, r_____ namreč Gandhijevih nacijona- treba nositi posebnih znakov, listov in muslimanske lige, ki ste si itak že od nekdaj med seboj v laseh, ste tudi na no- či struja, ki zahteva, da se mora prej izsiliti od Anglije priznanje popolne neodvisnosti Indije, predno bo ta kaj aktivno pomagala. S podobno zahtevo po neodvisnosti se je te dni oglasila tudi Burma, vzhodna soseda Tn-aije. Kakor se je izrazil nje min. predsednik, je stavil Angliji zahtevo, naj podeli najprej svobodo tistim deželam, ki so v njenem imperiju, predno gre osvobojat druge dežele izpod Hitlerja. Odgovor pa je bil tak, kakor ga dobiva tudi Indija že dolga leta, namreč, da je Anglija zahtevo odbila. PREDSEDNIK ŠTUDIRA KONTROLO NAD CENAMI Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt se je zadnji ponedeljek izrazil, da bo tekom tega tedna konferiral z voditelji svoj'e stranke glede zakonskega predloga, pol katerem se imajo postaviti cene pod vladno kontrolo. TRDO DELO ZA ANGLEŠKA DEKLETA zimo lahko še marsikaj pripeti, da se bo položaj popolnoma drugače zasukal. Ženf.^ V.^n«Jiji mo,rajo prijeti » ra«* dela, katera so prej opravljali le moški. Tako vidimo na gornji shfa tn dekleta z lopatam v rokah, ko kopljejo zemljo za podlago protizračnim topovom. Min. predsednik Churchill s palico in cigaro od zadaj ogleduje njih delo. a vstaši so se potrudili, da so jih označili z izmišljenimi zločini. Dočim so židovske žene morale celo na otroške vozičke obešati cunje, da Bi se Videlo, da je otrok židovski, srbskim materam tega ni bilo treba, ker so jim celo otroke pregnali v taborišča ter v mnogih slučajih otroke ločili od staršev in jih prepustili usodi. Ubiti Srba ne samo da ni bilo kaznjivo, temveč so se zato izrekale celo pohvale. Neki mladenič, Srb, je rekel svojemu znancu na uho: "Ali misliš* da je vse to res, kar piše Bu-dakov časopis?" Drugega dne so ga ustrelili, ker ga je znanec izdal. Takih slučajev je bilo nešteto, kakor je mnogo tudi slučajev ubijanja in naznanitev iz maščevanja in osebnega sovraštva. Življenje ni nič vredno, v "neodvisni", izgubilo je svojo vrednost, kakor da bi ga bilo možno kupiti na starini. Življenje poštenih ljudi je odvisno od pijanstva, muh, razpoloženja in volje najslabših čolveških izvrškov. Koliko je bilo ubitih, koliko jih je izginilo in koliko je zaprtih! Vsak dan, verjemte mi, vsak dan izvrše kakšno smrtno kazen, pa najsi jo Je izrekel hitri sod ali pa sploh brez vsake obsodbe. Strašno je pomisliti na to. Zmešalo bi se človeku, znorel bi. -o--v Petrinjska ulica. Za Petrinjsko ulico ve vsak 6trok v Jugoslaviji, a v današ^ nji "neodvisni" je postala posebno "popularna". V tej ulici je, nasproti Zrinjevcu, glavna policijska zgradba in policijski zapori. Odkar je Pavelič prevzel oblast v "neodvisni", je ta ulica postala najpromet-nejša ulica v Zagrebu. Cele dneve in noči se pomikajo procesije moških in žena po tej ulici. To se tisti "razbojniki", "komunisti", .Srbi in židje, ki jim je Pavelič napovedal vojno do iztrebljenja. Kadar oboroženi vstaši spremljajo procesije ujetih po tej ulici, se z"bere druga skupina vfstašev in plačane mladeži, ki na ves glas kriče: "To so četniki!", "Ubijte jih!", "Na vešala z njimi!", "Živel Pavelič!" -o- Paveličeva žena — židovka Malo komu je znano, da je žena "poglavnika" Paveliča židovka. In to židovka v prvem kolenu, rojena židovka. Ko je odšla za svojim možem, je prešla v katoliško vero, se odrekla staršev in vsega, kar jo je vezalo na svoje židovske poreklo. Seveda pa s tem vendarle ni mogla izbrisati, da je židovka in iz svojih žil izce-diti židovsko kri. Po vseh zakonih narave je ona še naprej o-stala židovka. Da "poglavnik" ne bi bil sam v sorodstvu z Židi, spremlja ista usoda tudi njegova prvega "doglavnika", Kvaternika — "maršala", kakor si je sam nadel ime. Tudi JUerepdteiia jj> židovka, čisto, krvna židovka, rojetna židovka. In da tudi ta ne bi bil sam v družbi s "poglavnikom", ima tudi drugi "doglavnik", Zanič, "minister", za ženo čistokrvno židovko. Ko je prišel ukaz, da morajo vsi židje, do devetega kolena nazaj, nositi rumene cunje na prsih in na hrbtu, se je ljudstvo spraševalo: "Kaj pa žena "poglavnika", "maršala" in ministra"? Zakaj pa one ne nosijo znakov?" "Poglavnika" te pripombe ljudstva niso spravile v zadrego, temveč je izdal poseben zakon, ki v svoji trinajsti (odslej pravijo tej številki "židovska") točki pravi, da ni treba nositi teh znakov tistim Židom, ki so prekrščeni in ki so za Hrvatsko zaslužni . . . #Moj Bog, kakšno pohujšanje in kakšna sramota, ko je ta zakon izšel! Narod se je smejal in zbijal šale na račun njihovih žena, ki naj bi bile zaslužne za Hrvatsko! Kajti razen njihovih žena ne en sam Žid ni bil oproščen nošenja židovskega znaka. Zaradi te sramote, ker so jim žene židovke in zato ker vedo, da narod komaj čaka, da si izmisli nOvo šalo na račun njihovih žena, se ne "poglavnik", ne njegovi "doglavniki" ne pojavljajo nikjer s svojimi ženami. Pavelič je svojo rodbino poslal na bolj varno mesto, v Švico, kajti zazdelo se mu je, da v Zagrebu, kjer je prišlo do nemirov, ni varno za njegovo ženo in otroke, pa jih je poslal čez mejo. -o- Madžarski minister Varga, ki je pred nekaj dnevi obiskal "južno Madžarsko", da pregleda škodo, ki so jo pred kratkim povzročili srbski četniki, je v svojem poročilu izjavil, "da je pregledal ne samo tisto mesto, kjer so porušili most in dvignili v zrak tovarno, temveč še mnogo drugih krajev, kjer srbski četniki počenjajo teror." ——o- 'Širite amer. slovenca- AMERIKA N SKI SLOVENEC Četrtek, 6. novembra, 1941. Amerikanski Slovenec . Prvi m umjetorejH slovenski t- lift v Ameriki. c Ustanovljen lata 1891. Igluja vnk dan tasun nedelj, ponedeljkov in dnepes. po premikih. Isdaja in tieke: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Telefon: CANAL 5544 Naročnina: 45.00 . 2.30 - 1.50 Za celo leto 2a pol leta _ Za fcMt leta 2e Chfcgvo, Kanado in Evropo: Za cele leto _$6.00 2a pol leta----3.00 Za četrt lata______1.75 ^oeetnegna atevilfaa __ 3c The first and the Oldest Slovene . Newspaper in America. Established 1891. Iaeued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBUSHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago. Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year For half a year ____$5.00 2.50 For three months . , - 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ___$6.00 For half a year___3.00 For three months___1.75 Single copy______________ 3c Dopisi važnega pomena xa hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo »■ai dan in pol pred dneven, ko iside list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879. celo leto in pol, kar se tiče Anglije, kar se tiče Rusije najmanj dva meseca. Boj pa še ni končan ne z Anglijo, ne z Rusijo. Ali bo Hitler zmagal nad Rusijo? Znabiti. Ampak to mu še ne bo prineslo končne zmage. Dasi je pričakovati, da ako zlomi Rusijo, bo Hitler proglasil svetu nekako "Novo Evropo". Po takem boju bo Nemčija izmučena in oslabljena. Za takojšnji nastop proti Angliji in Ameriki ni za misliti. Vendar pa na tej strani vojna z Nemčijo ne bi) jenjala. Nemčija bo morala voditi defenzivno vojno, ki se lahko dolgo vleče, obenem bi Nemčija predstavljala nekako po nemškem kopitu "ujedinjeno" Evropo. Lahko je tudi, da bodo Italija, Nemčija, Španija in zakovana Francija skupno nastopile in zahtevale, da Anglija in Amerika prenehate z vmešavanjem v tako "ujedinjeno Evropo". Toda taka maska ne bo uspela. Anglija in Amerika ste preveč odločeni, da z borbo ne boste jenjale preje, dokler ne bo v Evropi hitlerizem uničen. Hitler in nazizem morata iti, potem še le se bo govorilo z Nemčijo, ne pa s Hitlerjem in njegovimi naziji. Če Nemci želijo za Hitlerja še več krvi preliti, je to njihova stvar. Toda eno je, dokler bo vodil Nemčijo Hitler, je nemogoč vsak govor o miru z Nemčijo. Nemci i pripravljajo mirovno ofenzivo * (Konec) ^ • Nazijska mirovna ofenziva, ki se je pričela v jutru 24. avgusta 1939, ko sta Molotov in Ribbentrop podpisala nazijski-komunistični pakt, se je izjalovila. Odtedaj naprej ni bila vojna več brez prelivanja krvi. To pa največ zgolj radi tega, ker nemški državniki in diplomatje so popolnoma nesposobni, da bi razumeli mentaliteto drugih narodov. Danes ni več tajnost, da je Hitler od 28. septembra 1939 pa do aprila 1940 čakal na francoski fronti, nadejajoč se, da se bo Anglija prestrašena pred veliko militaristično močjo, ki jo je pokazal Hitler na Poljskem, umaknila in bo popustila in tako prepustila Evropo Nemčiji in nemški nadvladi. Prav iz istega razloga je Hitler pustil, da je Stalin napadel Finsko in baltiške države, vse iz razloga, da bi to sovjetsko osvajanje prestrašilo zapad-no Evropo, češ, komunizem je na pohodu, glejte, vsi bomo izgubljeni. Namen tega je bil, da bi se Anglija ustrašila in bi iskala miru z Nemčijo. Nemški politiki so računali, da se bodo Angleži bolj bali Stalina, kakor Hitlerja. Ko Angleži niso pokazalinobene bojazni v tem oziru, so Nemci ob zaključku vojske med Finci in Rusi spoznali, da vojske še ne bo konec. Nemci so bili primorani napasti Francijo. Z orožjem so uspeli, toda med 14. junijem 1940, po padcu Pariza, so še vedno mislili, da bodo Angleži popustili in gledali po miru.. A to se ni zgodilo in Nemci so začeli z nečloveškimi napadi na London in druga angleška mesta. Toda tudi to ni strlo Angležev, še bolj je dvignilo njihovo moralo. Vse te napake pa Hitlerja niso izučile. Kolikor bolj je na eni strani postajala Anglija odporna, tem bolj odločen, da uniči njo in ves svet je postajal Hitler. Zraven pa igral tudi s politično premetenostjo. Znano je, da se je bila Italija zapletla v boj v Albaniji in da je doživela tamkaj hude poraze. Nemčija ji ni prišla takoj na pomoč iz razloga, ker je čakala, da bo Anglija prišla z kako mirovno pAnudbo in če bi bila prišla, bi bil Hitler rad žrtvoval Italijo, samo da bi dosegel mir in dobil tako novega časa za novo oboroževanje in pripravljenje za bodočnost. Od tedaj je poskusil najmanj nekako sedem načinov priti do miru, toda Angleži niso postali niti za las bolj popustljivi, marveč še bolj vstrajni in odločni. Pakt med Tokio in Berlinom, potem novi prijateljski pakt med Rusijo in Nemčijo v januarju 1941, zatem protektoratski zavzem Bolgarije, napad na Jugoslavijo, Grčijo in Libijo, osvojitev Krete, Hessov pobeg na Angleško in zdaj zadnje dejanje invazija v Rusijo, vse to ni bilo nič drugega, kakor nekak apel na angleške pomirjevalne elemente, ki naj bi uplivali na Churchilla in njegovo vlado, da je Nemčija Evropi potrebna, kot jez proti komunizmu in da naj se z njo sklene mir. In dalje kot poizkus, da se ustavi ameriško pomoč Evropi. V takem slučaju, bi Nemčija ostala nekaznovana in lahko bi še obdržala vse naropane dežele, so mislili v Berlinu. Ne eno ne drugo se ni posrečilo nemškim politikom, kar kaže, da ravno preveliki politični mo-cTKjani Nemci niso. Ravno nasprotno. Ko je Hitler planil na Rusijo in računal na gotove kroge v Angliji in v Ameriki ter celo na ves krščanski svet, da se bo uvrstil za njim in ga podprl v boju proti komunistični Rusiji, je svet, ki stoji izven nemškega upliva, nastopil čisto drugače. Velika Britanija je napad na Rusijo takoj obsodila in sprejela obrambo Rusije proti Hitlerju kot boj proti Hitlerju, ter začela Rusiji pomagati. Isto je storila Amerika, ki je takoj odprla vrata svojih orožarn Rusiji v pomoč proti Hitlerju. Tako se je nazijski napad na Rusijo izkazal kot zelo drag napačen poizkus. Haushoferjev načrt imarfeajejse prav malo pristašev v Nemčiji. 2e danes se kaže, Hitler je z Rusijo vojsko začel, kakor jo je začel v septembru 1939 z Anglijo, a končal ni še ene ne druge, dasi je Hitler hapovedaval, da bo v par mesecih vsega konec. Take torej Hitlerjevi računi se točno, kakor napovedani ne uresničujejo. Na bojnem polju so zakasneli za skoro KAJ NOVEGA MED ROJAK! j čez kaka dva tedna, ko bo do-' NA WEST PULLMANU West Pullman, 111. Cenjeno uredništvo, prosim, da pricbčite teh par vrstic v nam priljubljenem listu Amer. Slovencu. — Tukaj na West Pullmanu ni novic, da bi jaz kaj veliko vedel o njih. Kar se dela tiče, je vse s polno paro v obratu. Vse se vrti, vse hiti, vse producira. Doklej bo vst to trajalo, pa nihče ne more povedati. Naj naznanim, da je že delj časa na bolniški postelji rojak Mr. Frank Klun, ki živi na 668 West 117 Place. Potoži! mi je, da ga le malokdo pride obiskat od društva. Zato vas v njegovem imenu prosim, da ga obiščete. Prepričan sem, da se mu bo to prav dobro videlo. — Njegov sin je bil te dni pozvan v službo Strica Sama. Pa so pri zdravniku izpolnili izpoini-tveno listino, da je oče bolan in da ga mora - sin podpirat. Koliko bo to kaj pomagalo, mi dosedaj še ni nič znanega. Klunovi so naročniki na Novi Svet. Sin Mr. in Mrs. Velkovec jc prišel za štirinajst dni na obisl< k svojim staršem. Tudi on služi Strica Sama. Je j ako fest fant. Lepo je od njega to, ker pri vojakih ni pozabil, da je katoličan. Ko je bil doma je šel o prvi priliki k sv. zakramentom, Pravili so mi, da jih je pri vojakih več, ki redno hcdijo k sv. zakramentom. Za druge novice mi pa res ni sedaj nič znanega. — Prosil bi naročnike, da bi mi kako sporočili, če je kaj novega, da bi potem lahko sporočil v listu. Naj- omenim še to, da smo bili te dni precej zaposleni v "spodnjem štuku" pri stiskanju kalif orni jčana. Letos namreč michiganskega grozdja ni bilo, pa smo morali biti zadovoljni s kalifornijskim. Malo bolj močan bo, kot smo ga bili vajeni, pa se bo moralo malo manj v glaš pogledat. Katerega bi veselilo, naj pride tako le ba za krščenje vinske kapljice. Opozoril bi Novinarja iz So. Chicage, da se kaj oglasi. In Mr. Voglar, bi bilo tudi prav, če bi se zopet kaj oglasil. — Povabil bi tudi Mrs. Ag nes Muhvič in mojega brata tam iz San Francisca, v sončni Kaliforniji, da bi videla, če bo taka" kapljica kot je tam. Letos izgleda, da bo prav dobra, ker je grozdje lepo in dozorelo. Pa oglasite se zopet kaj Mrs. Muhvič. in dobrih predplačnikov. Martin Golobich, zast. o- VESTI IZ MILWAUKEE IN WEST ALLISA Milwaukee, Wis. Po dolgem bolehanju je dne 28. oktobra preminula rojakinja Mrs. Josephine Kumprej. Nje pogreb se^je vršil dne 31. cktobra iz Jermenčevega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Pomoč Kristjanov, kjer je bila darovana za dušo pokojne peta sv. maša, po maši se je pogrebni sprevod nadaljeval na Holy Cross pokopališče. Mož ji je umrl že pred več leti. Pokojna je bila doma iz Ljubnega v Savinjski dolini, Jugoslavija. Tukaj zapušča sina Johna in pet vnukov, v starem kraju pa eno sestro, če je še živa. — Naj ji bo lahka ameriška zemlja, žalujočim o-stalim pa iskreno sožalje! Pokojna je spadala k društvu Krščanskih žena in Mater v Milwaukee, in je bila članica podružnice Slovenske ženske zveze. Dne 25. oktobra je prišel na obisk k svojim staršem John Kopač, ki služi vojaški rok v državi Kentucky. Njegovi starši Mr. in Mrs. Frank Kopač, so ga bili zelo veseli. Samo škoda, da je bil doma samo en dan in že je moral zopet nazaj v državo Kentucky, kjer bo moral s svojimi vojaškimi tovariši naprej na vojaške vaje. On spada k takozvanemu oddelku tankov (Tank Division). Ko je odšel, sta bila oče in mati seveda zopet žalostna. — In tako je marsikatera družina tukaj v Milwaukee, da žalujejo za sinovi, ki so morali KAJ NOVEGA MED ROJAKI V DETROITU Naj tudi naznanim, da sem zopet prejel pismo iz domovine,. ki je bilo datirano z dne 4. avgusta letos. Poštni pečat Semič-Lubiana. Znamka je bila italijanska s Hitlerjevo in Mussolinijevo sliko. Na prejšnjem pismii, ki sem g-a prejel, je bila ha znamki slika italijanskega kralja, sedaj sta pa na znamki ta dva zvita ptiča. Pismo ni kaj obširno. Piše, da bi kaj večr pisala, pa da ne sme. Poroča, da so imeli bolj slabo letino za pšenico. V Semiču pa da je še vedno veliko vojaštva. Voz bi potrebovala kupiti, ker enega so ji vzeli. Pri naši hiši sta bila namreč vedno po dva voza. Nadalje poroča, da je vse silno drago. Obuvala bo treba za vse v hiši, pa stane par čevljev 700 dinarjev. — Nič pa ne poroča, ali so v veljavi lire, ali dinarji. — N,a pismu je znamka za eno liro 25 centimov. — Nadalje še poroča, da je bila velika suša vse do meseca avgusta, sedaj pa da je že en teden dež. U-pajo pa na lepo trgatev, da bi kaj za vino dobili. Boje se pa, da se bo vse pokvarilo, če bc še kaj dolgo deževalo. — Še dalje piše, da vedno prosijo Boga, da bi že skoro prišel za-željeni mir in pravi, da če bi mogel kaj denarja poslati, pa za enkrat mi tega ni mogoče. Toliko naj bo za sedaj. O priliki bom pa že še kaj napisal novic, če jih bom kaj izvedel. — Pozdrav vsem naročnikom tega lista, listu pa da bi imel veliko število naročnikov Detroit, Mich. Zopet se oglašam v tem cenjenem listu, da poročam ve^ sele in žalostne novice, katerih se je precej nabralo v zadnjih par mesecih. Umrl je rojak Joe Sneller, starosti 65 let. Doma je bil od Vrha pri Črnomlju v Bel: Krajini. Bil je član društva Najsv. Imena. — Zapušča žalujočo soprogo, dva sina in dve hčeri. — Nadalje je umrla rojakinja, Anna Šolnce, ki zapušča -žalujočega soproga, tri sinove in eno hčer. Bila je dobra faranka in članica Slovenske ženske zveze. — Naj oba v miru počivata, preostalim težko prizadetim pa naše sožalje! — Tako umirajo drug za drugim ustanovitelji naše elovenske fare v Detroitu. Na bolniški postelji se nahaja rojak Louis Krek. On boleha namreč za pljučnico in mu želim, da bi kmalu okreval. V nedeljo 9. novembra pristopijo člani društva Najsv. Imena k skupnemu sv. obhajilu. Je še veliko naših slovenskih mladih fantov in mož, ki še ne spadajo k temu prelepemu društvu. V nedeljo 26. oktobra smo imeli pri naši fari banket, ali takozvani "Chicken dinner". Tu se je zopet pokazalo, kako močno potrebujemo večje dvorane. Dvorana je bila namreč napolnjena do zadnjega kotička in smo jih morali še pre-cej odsloviti brez večerje, ker ni bilo več prostora. To se lahko razume ,kako silno potrebujemo večjo cerkev in večjo dvorano. Imeli smo pri tej ve- v vojaško službo, kajti iz Mil-+^rJi tudi častne goste, namreč Dogodki mtd Sfevend f* Ameriki waukee je veliko slovenskih fantov, ki so v službi Strica Sama. Bog daj, skoraj toliko zaželjeni mir, da bi se ti mla deniči zopet zdravi in čvrsti povrnili k svojim staršem in prijateljem! Poročila sta se Mr. Edward Pavček in Miss Margaret Stet-zenbach. Poroka se je vršila v soboto 1. novembra v cerkvi Marije Pomoč Kristjanov na West Allis. Ženin je sin Mr. in Mrs. Joseph in Josephine Pavček, nevesta je pa hčer nemških staršev. — Obilo sreče v no vem stanu! Vile rojenice so se ustavile pri Mr. in Mrs. John in Angela Esk, katerim so pustile v dar prav luštnega sinka, ki so se ga zelo razveselili. Mati in sinček se dobro počutita. Prejšnje ime matere je bilo Angela Arch. — Potem so se oglasile tudi pri družini Mr. in Mrs. Joseph Martinčič in jim prinesle v dar zalo hčerko. Mlada mati je hčerka Mr. in Mrs. Frank Rajšček. — Obema družinama iskrene častitke! Mrs. Zokan iz Milwaukee, se je morala podvreči hudi operaciji za tumorjem. Operacijo je srečno prestala in zdravje se ji polagoma obrača na bolje. Na-!taja se v St. Joseph bolnišnici Želimo ji, da bi se kaj.kmalu zopet povrnila na svoj dom, kjer jo že težko pričakujejo. — Obiski ji bodo dobrodošli. Rose Dezelan. Najnovejše Testi najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!1 župana mesta Detroit Edward Jefries in mestnega kontrolorja Charles Okman ter urednika "Detroit News" časopisa, katerega imena pa nisem izvedel. Vsi so imeli lepe govore. Naš g. župnik Rev. Augustin, so imeli kot stoloravnatelj ta večer veliko posla. K besedi so Bili pozvani tudi naš pomožni g. župnik Father Clements. Kakor se mi vidi, so prav dober govornik. Med drugim so se tudi izrazili, da so že par mesecev v Detroitu, pa še ne znajo, kje se Highland Park konča, ali mesto Detroit začne. — Mesto Detrot se začne pol bloka od naše cerkve in kar je še največ vredno, si človek v Detroitu lahko pošteno dušo priveže, ker tam niso tako "temperenčni" kakor tu pri nas v Highland Parku. Društvo sv. Jožefa bo imelo v nedeljo 7. decembra veselico. Pravijo, da imajo za ta večer prav postavnega purana, katerega si boste lahko kupili za borih deset centov. Le potrudite se kajti meso je z vsakim dnem dražje, tukaj st vam pa nudi tako lepa prilika za ceneni božični obed. Poročevalec. -o-- "Širite amer. slovenca" Nov grob Cleveland, O. — Po dvotedenski bolezni je v Genville bolnišnici preminul preteklo soboto zjutraj rojak Frank Nose, iz East 156th Street, v starosti 67 let. Doma je bil iz vasi Tisovec, fara Struge pri Ribnici. V Ameriko je prišel pred 50. leti. Zapušča hčer, brata, sestrično in enega vnuka, v starem kraju pa dva brata. Pokopan je bil v torek 4. novembra iz cerkve sv. Lovrenca na Calvary pokopališče. Vile rojenice Milwaukee, Wis. — Prijazne vile rojenice so med drugimi obiskale tudi sledeče slovenske družine: Mr. in Mrs. Clarence Paulin na N. Cramer St. ter jim podarile čvrstega fantka. — Dalje so se ustavile pri družini Mr. in Mrs. Anthony Skočir na N. 27th Street, katerim so tudi pustile v dar zalega fantka. — Pri družini Mr. in Mrs. George S. Premetz na So. llth Street so pa pustile luštno deklico. — Prijatelji častitajo! Mr. Likovich bolan So. Chicago, 111. — Mr. John Likovich, tajnik društva vitezov sv. Florijana št. 44., KSKJ je že nad en teden na bolniški postelji. Prijela se ga je bila znana "flu", poleg tega ima pa še druge težave, vsled česar mora še vedno biti v postelii. Želimo mu skorajšnjega okrevanja in trdnega zdravja ! — Prijatelji ga lahko obiščejo. POSLUSAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. Clevelandski bolniki Cleveland, O. — V St. Alexis bolnišnico se je moral podati zaradi operacije rojak John Marolt iz East 77th Str. — Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom Miss Dorothy Fortu-na, East 64th Street, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Nov grob v Minnesoti Duluth, Minn. — Tukaj je nedavno umrla rojakinja Terezija Zidar, v starosti 75 let. Doma je bila v Doljski vasi, fara Velike Lašče na Dolenjskem. V Ameriko je prišla pred 15. leti. Zapušča sina, dve hčeri in okrog 20 vnukov ter 1« pravnukov. DEČKA IMELA NEPRIJETEN DOŽIVLJAJ Centralia, 111. — Doli v Hermitage, Tenn., sta se dva pod-jena dečka, stara 13 let, splazila zadnji četrtek v odprt železniški vagon, hoteč se zastonj prepeljati v Jackson, Tenn., kjer živi mati enega od njiju. Ko pa je vlak potegnil, so se vrata na vagonu zaloputnila in od zunaj zaklenila. Nihče ni vedel za dečka in tako sta se vozila, zaprta, dokler ju ni šele v nedeljo odkril tukaj neki inšpektor. Bila sta 70 ur brez hrane in vode in tako oslabljena, da so ju morali prepeljati v toolnico. Vendar pa se trdi,yda ne bo imel doživljaj nikakih kvarnih posledic za njuno zdravje. REŠEN IN PREGANJAN (323) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Riee Burroughs HIDING HIS JOY AT THE SUCCESS O? NiS TRICK, K BAG A ExTEND^O THE POISON CUP "T/ TAEZAN . meanwhile, -r3mmy brent was faluns from the bough where the CAPTOR ape HAD taken him. THE POOR. BOY'S ARMS FLAILED WILOLY. LUCKILY HIS HANDS T&UCHED A SHALL BRANCH, AND CLUTCHED INSTINCTIVELY. with a sharp jerk the force of his plunge was broken -then he dropped to the ground, and fled. tUgTED PTATUKJ 6TMPICA1X. Inc. Skriv ajoč veselje nad uspelim carom. je čarovnik Kraga iztegnil čašo & strupeno pijačo proti Tarzanu. V-teui je Tommy Brent padal z drevesa. kamor ga te opica odvedla. Revež je divje grabil s svojimi rokami, da bi se kam oprijel. Na srečo se je njegova roka dotaknila veje. Naglo je stisnil in res je zaustavil -moč padca. Komaj jc bil na tleli, je že zbežal. Trenutek pozneje jc opica Kuala splezala z drevesa in pohitela za dečkom. ' 3 m r T Četrtek, 6. novembra, 1941. Stran 3 STARO DOMOVINO Dr. Alojzij Kuhar London koncem Septembra 1941. L Sedaj, ko je nad mali slovenski narod izginil, potopljen pod svojimi lastnimi solzami in pokopan pod razvalinami, ki sta jih nagromadila Nemec in Italijan na večno lepi slovenski zemlji, je naia dolžnost, da ta narod izkopljemo iz razvalin in mu pomagamo nazaj v življenju. Malo jih je ki so se rešili iz narodne nesreče na tuja tla. V vesti jih veže dolžnost, da svoje življenje žrtvujejo za prevzvišeni cilj odrešitve slovenskega naroda. Večje je itevilo onih, hvala Bogu, ki so jih okoličine pognale s slovenske semlje ven v svet, da si poiščejo kruha. Danes so oni zvočnik slovenskega naroda in na njih je legla odgovornost, da ga vrneje nazaj k življenju. Toda te borbe, ki bo odločila za stoletja naprej, če bo naš narod še živel ali ne, ne moremo in šmemo voditi tja v en dan. Naša borba mora biti smotrena. Smotrena? Kaj naj to pomeni? Nič drugega kakor to, da se prvič strnemo v eno samo vojsko, drugič da izberemo najboljše orožje, tretjič, da pogodimo nasprotnika na najbolj občutljivem mestu, in četrtič, da imamo * pred seboj jasen cilj. Strnjeni moramo biti v eno. Mi moramo vsi enako misliti, enako govoriti in enako delati. Vsi, to se pravi, vse ono, kar se nahaja izven užaloščene domovine. To so oni, ki so se rešili iz naše nesreče, in to ste predvsem vi, ameriški Slovenci. O usodi Slovencev Se bo odločevalo na dveh točkah: v Londonu v Angliji, in v Wash-ingtonu v Ameriki. Toda z ozi-rom na svetovni značaj borbe, ki obsega vse celine, je zelo verjetno, da bo ameriški glas le podpiral angleškega v ure jevanju bodoče Evrope, med tem ko bo angleški glas moral slediti ameriškemu pri urejevanju drugih celin in svetov nih morij. Toda naj ima prednost ta ali oni, strnjenost za nas pomeni, da moramo v Wa-shingtonu in v Londonu govo riti isti jezik in bi bila za nas največja nesreča, Če bi se v tem boju za naše narodno življenje pojavila nesoglasja. Življenjski stik med Ameriko in Londonom mora 'biti vsakdanji. Disciplina, ki jo moramo kazati, mora biti neizprosna, medsebojno zaupanje in zaupanje v naše narodno vodstvo mora potlačiti vse zasebne ambicije in vsakogar postaviti v službo velikega, edinega* cilja: osvoboditve našega naroda. Naj Bog prepreči in naša lastna pamet, da ne bomo šli v to borbo kot jata preplašenih ptic. Ampak edini, brez razlike političnih mnenj, brez razlike daljav, ki ležijo med nami, brez razlike zasebnih zaslug, ki jih ta ali oni morda ima. Ce danes edinosti med nami ne bo, potem si ne delajmo nobenih iluzij glede naše bodočnosti. Izberimo najboljše orožje.— Imamo dosti orožja na razpolago, toda vsako ni dobro. Z vilami in kosami v rokah danes "ne gre. Tudi če udarjamo po mizi, tte 'bomo nič dosegli. Premalo nas je, da bi koga stra-hovaii. Na stotine railjonov ljudi danes vpije po odrešenju in je težko verjeti, da bi glas našega naroda bil tako močan, «a bi druge prevpil in nase potegnil pozornost. Naše najboljše orožje je brez dvoma jugoslovanska državna ideja. To orožje spoštujejo tako v Londonu, kftfrnr v Washingto- VOPA PREPLAVILA MESTO V KANSASU tukaj v Angliji in tamkaj v Ameriki. To orožje zgrabimo in ga izkoristimo do skrajnosti. Proti njemu ne morejo niti Ita-ljani, niti Nemci, niti Madžari, niti Avstrijci nič. Slovenci bomo svoj najvišji ideal mogli doseči samo v okviru močne, čim močnejše in Čim večje jugoslovanske države. Vsaka druga rešitev je slabejša. Za to mahajmo s tem orožjem. Z njim bomo zadeli največ nasprotnikovih glav! To pričakujejo od nas i angleška, i ameriška vlada. Ne perimo domačega umazanega perila pred angleško in ameriško javnostjo! Ce hočemo dobiti Trst, če hočemo dobiti Goriško, Koroško, in drugo slovensko zemljo, jih bomo dobili samo v okviru jugoslovanske državne ideje, v okviru države Srbov, Hrvatov in Slovencev, enakopravnih v pravicah, enako obremenjenih v dolžnostih. Vsako drugo orožje se bo izkazalo kot manjvredno v boju, ki pričenja za vstajenje slovenskega naroda. Ne vdajaj-mo se iluzijam. Vse naokrog nas zija smrt. Življenje pomeni za nas samo jugoslovanska državna ideja. Življenja brez zedinje-nja vseh Slovencev pa ni! Kdo je nasprotnik, kako ga najbolj zadeti? Stvarnostim je treba pogledati v oči. Danes ni časa, da bi se opijanili ob praznih zvenečih besedah. Naš nasprotnik je Nemec, ki uničuje dve tretjini slovenskega naroda. Naš sovražnik je Italijan, ki uničuje ostalo tretjino. Naš sovražnik je Avstrija, je Habsbur-govec, ki sta pridobila mnogo zagovornikov za to, da naj bi se ustanovila na razvalinah Evrope nova podonavska država, ki bi vključila tudi slovensko ozemlje do Trsta. Naš sovražnik je veliki mednarodni kapitalizem, ki računa z velikimi gospodarskimi edinicami, kajti samo tako misli, da bo mogel dobiti povrnjeno, kar je zapravil v sedanji vojni. Naši nasprotniki so tudi vsi oni med nami, ki se da jo zavajati v hujskanje proti Hrvatom ali proti Srbom; ter so postali sami grobokopi svoje lastne svobode. Nasprotnike, ki jih je cela vrsta in ki komaj čakajo, da se v naši fronti pokažejo razpoke, da bi jo lažje zdrobili, moramo udariti tam, kjer je najbolj ranljiv, namreč v prepričanju, da se bo jugoslovanska državna idejo sama od sebe razletala. Našim sovražnikom pokažimo strnjeno fronto. To bo najhujši udarec za nje! Zamah-nimo proti Italijanom tudi s trpljenjem naših Slovencev v zadnjih 20 letih, z dokazom, da so Italijani prelomili ne samo prisego, dano Slovencem, marveč dano tudi Angliji in Ameriki, katerima so obljubili, da bodo stražarji za hrbtom Nemčije. Po Avstrijcih mahnimo z našo Koroško, ki so jo ugonabljali celo takrat, ko so imeli navidezno katoliške vlade. Po Mad j arih udrihaj mo s prelomom prijateljske prisege 14 dni potem, ko je bila podpisana. Udrihaj mo po njih vseh, da so bili in so so-trudniki germanskega vandali-zma in upamo, da morajo skupno z Nemci sprejeti kazen, ne pa plačilo. Toda udarjamo z jugoslovansko roko! Ne z drugimi, ker sicer bi se znalo pripetiti, da bi nam orožje odletelo iz rok. Udarjajmo strnjeno, pametno! Ne sme nas voditi strast, ki je slepa, marveč modrost, ki naprej vidi in sklepa. Imejmo pred seboj jasen cilj. Prvič, ne imejmo več ciljev. Kdor za več zajci strelja, še tistega ne zadene, ki mu med noge pride. Imejmo samo enega In proti tistemu cilju gremo : vso silo. Ne ozirajmo se na pri-šepetavanja ob poti, ne ustavljaj mo se ob ovirah in ne izbira jmo udobnejših rešitev. Za to ŠTIRJE DNEVI Prizor v mestu Hutchinson, Kans., kjer je vsled nalivov nastala nedavno taka povodenj, da je zalila ulice. Slika kaže ko ljudje bosonogi fcredejo po vodi. .......... blesteče jasen in nobena megla cilj. Če ga imamo pred očmi, po-ga ne sme obdajati. Kaj hoče-j ti zgrešiti ne moremo in vsaki mo r Prvič hočemo, in sicer z vso dušo hočemo, da se v tej svetovni vojni vse slovensko ozemlje združi. Drugič hočemo, da to ozemlje pod nobenim pogojem ne sme priti v kakšno zvezo ne z Nemci, ne z Italijani ali ne z Madjari, ki so sedaj vnovič in zadosti prepričljivo dokazali, da napram Slovanom nobene besede ne drže. Tretjič hočemo, da pride to zed in j eno slovensko ozemlje v novo, notranje okrepljeno jugoslovansko državo, ki bo plod prostovoljnega in rade-voljnega pristanka vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev na podla gi enakih pravic in enakih žrtev. To je ravna črta. To je jasen skoki na stranpoti so izključeni Ta naš program odgovarja popolnoma štirim velikim Roose-veltovim Svobodam: Svobodi vesti, svobodi govora, svobodi pred strahom in svobodi od potreb. Svoboda vesti in govora zahtevata zedinjenje Slovencev in njihovega ozemlja. Svoboda pred strahom zahteva, da se slovensko ozemlje za vedno zavaruje pred bodočimi nevarnostmi, in svoboda pred potrebami zahteva, da se Slovencem v Jugosla-vili izroči Trst ne samo iz narodnostnih, marveč iz gospodar-sko-kult urnih razlogov. Tako se borimo za slovenski narod, pa vspeh ne bo izostal. del poslopja, v katerem so stanovali Nemci, pa je bil samo eden ubit." SMRTNA KAZEN ZA POBEG IZ NORVEŠKE Stockholm, Švedska. — (ONA.) — Nemški uradni list za Norveško objavlja zadnjo odredbo katero je izdal Josef Terboven, nazijski upravnik okupirane Norveške, ki pod smrtno kaznijo, ali dosmrtno ječo, prepoveduje kateremukoli zapustiti Korveško brez posebnega nazijskega dovoljenja. -o- TUDI BOLGARI PROTI NAZIJEM / RAZNOTEROSTI NEMŠKI RANJENCI NA NORVEŠKEM Stockholm, $ y e d s k a. — (ONA.) — Nekako 40.000 ranjenih nemških vojakov je hi lo pripeljanih na Korveško s Finske, od srede meseca septembra in bolniške ladje sc drajajo v pristaniščih v Oslu. — Tako so vedeli povedati begunci, ki se jim je posrečilo zbežati iz Norveške. — Morala nemških vojakov se iz dneva v dan poslabšuje. Očividec pripoveduje, da je videl nemške mlade vojake jokati in vpiti, ko so dobili glas, da bodo odšli na rusko bojišče. — Samomori in dezertacije 3e dnevno množe prav tako med častniki, kot med prostaki. Na-zijske oblasti so razglasile, da bo vsak, ki bi pomagal vojaškim ubežnikom, sojen po pre-kem sodu. — Tudi pri okupacijskih četah, tako pripovedu jejo, je opažati vedno manj zaupanja v nemško zmago. -o •»m. To je naš največji -kapital pa mora ta cilj stati pred nami NIZOZEMCI POBIJAJO NEMŠKE VOJAKE London, 1. okt. — (ONA). — V dveh mesecih je bilo v Rotter damu na Nizozemskem ubitih 84 nazijskih vojakov. To delo so opravili nizozemski patriot je. — Tako je povedal neki nizozemski mornar, ki je bil med tistimi, ki so se rešili s potopljenega par-nika "Pink Star". Mornar, katerega ime se ne more priobčiti zaradi tega, da bi se naziji ne maščevali nad njegovimi sorodniki v Rotterdamu, je povedal poročevalcu londonskega lista "Daily Express", da je pobijanje in napadanje nemškega vojaštva postala že kar priljubljena navada in da nastajajo med Nizozemci in nemškimi vojaki v Rotterdamu skoro dnevni boji in pretepi. — "Zadnja dva meseca kar sem bil jaz tam, — je povedal, — je bilo 84 nemških vojakov ubitih in večje število več ali manj nevarno ranjenih. Napadajo jih z noži, ali pa tudi z golimi pestmi ter jih potem nevarno ranjene kar na mestu puste ležati in umreti. V mojem rojstnem mestu je postalo to že kar priljubljena navada. Če gredo nazijski vojaki te dni v gostilne k morskemu obrežju, se oblečejo civilno. Ravno predno sem odšel na parnik, sem se ustavil v eni takih gostiln, kjer je bilo nekaj nemških vojakov in mornarjev, ki so pili. 1 Poklical sem pijačo v domačem jeziku, natakarica mi je pa odgovorila v nemščini. Precej trdo sem rekel: Tu je Nizozemska in dokler sem tukaj, bom rabil svoj jezik kadar bom kaj naročal! Kmalu za tem se je začel prepir in ko so nekateri Nizozemci, ki so stali zunaj videli za kaj se gre, so hitro prišli notri in gostilno razdejali. Eden nazijskih vojakov me je napadel z bodalom, toda stisnil sem pest in zamahnil po njem, da se je znašel v trenutku na tleh, odkoder so ga dvignili in odpeljali v bolniš nico. — Bil sem v Rotterdamu, ko so angleška letala napadla pristanišča. Vsi Nemci so zbeža li v zaklonišča, naši domačini so pa ostali na ulicah in se smejali ter pozdravljali angleške letalce. Neka bomba je zadela poslopje, v katerem so bili naši in Nemci, pa je k sreči padla bomba v oni Ankara, Turčija.— (ONA.) — Cela kompanija nazijskih vojakov, ki je spremljala nemške truke naložene z municijo, je bila uničena, ko so ti truki, ki so vozili skozi Sofijo, naenkrat ekplodirali. — Govori se, da je ta eksplozija delo bolgarskih sabotažnikov, ki so postali v zadnjem času jarecaj aktivni povzročitelji železniških in letalskih nesreč na raznih krajih Bolgarije. — Bol gari so zelo nezadovoljni, ker so Nemci rakvirirali več bolgarskih bolnišnic, da jih bodo rabili za ranjene nemške vojake, ki jih vozijo z ruskega bojišča. o- NEMŠKI BEGUNCI ZAPOSLENI NA ANGLEŠKEM London. — (ONA.) — Iz učeni nemški begunci, med katerimi so bili nekateri v koncentracijskih taboriščih, opravljajo sedaj v Londonu večino socijalnega (družabnega) dela zlasti v težko prizadetih delih mesta. To poroča All Nations Volutary Service League. Številni izgnani zdravniki, zobozdravniki, umetniki, godbeniki, pisatelji, znanstveniki in gledališki igralci, sodelujejo v mnogih socijalnih organiza cijah. (Dalje) In iznenada se na prehodu čez potoček prikažejo kozaki! Sinje uniforme, rdeče proge na hlačah, sulice. Vsega skupaj jih je pol stotine. Na čelu vsem jezdi črnobradat častnik na prekrasnem konju. Cim so kozaki prišli čez pot, se obrne z vsem životom in zakliče: "Na - prej!" "Pošto j te, pošto jte, za božjo voljo! Pomagajte, bratje, pomagajte mi!" zavpijem, toda peketanje močnih konj, ro-potanje pušk in močno govorjenje kozakov je glasnejše ko moje hropenje — in nihče me ne sliši. O, prekleto! Ves obnemogel se zgrudim z obrazom na zemljo in se začnem jokati. Iz čutare, ki sem jo bil prevrnil, teče voda, moje življenje, moja rešitev, moje orožje zoper smrt! A to opazim šele tedaj, ko ostane komaj še za pol kozarca vode, medtem ko je vsa druga proniknila v žejno, suho zemljo. Ali se morem spominjati, kako sem okamenel, ko sem se tega strašnega dogodka zavedel ? Nepremično, z napol priprtimi očmi sem ležal na zemlji. Veter se je venomer spreminjal in mi je zdaj pri-pahljal svežega, čistega zraka, zdaj spet me je oblil z okuženim sopuhom. Moj sosed je bil tega dne že strašno spremenjen. Ko sem odprl oči, da bi ga pogledal, sem se zgrozil. Nič več ni imel obraza. Meso je bilo izginilo s kosti. Strahotno režanje okostnjaka, ta večni smehljaj se mi je zazdel tako ostuden, tako grozoten ko še nikoli prej, čeprav sem imei že prej večkrat priliko, da sem držal v roki lobanjo in sem prepariral že več glav. Ta okostnjak v uniformi z lesketaj očimi se gumbi pa me je navdajal s tako grozo, da sem se ves tresel. "To je vojna," sem pomislil. "To je njena podoba." nisem doklical kozakov, ko so bili tako blizu mene? Pa če bi bili Turki sami — bolje bi bilo ko tako! Saj bi me bili mučili uro ali dve, zdaj pa niti ne vem, kako dolgo se bom valjal tod okoli in kako se bom moral še mučiti! Mati moja, ljuba moja! Sive kite si boš pulila, z glavo boš butala v zid, preklinjala boš dan, ko si me rodila, preklinjala boš ves svet, ki je v trpljenje človeku iznašel vojno! A ti in Maša najbrž ne bosta nikoli zvedeli, koliko sem pretrpel. Zbogom, mati moja, zbogom, nevestica moja, ti moja ljubezen! Ah, kako hudo, kako grenko! Nrr ^ , U , fcW fcV, »v, »\ / tV . »VV fcy,fcVrf.i«/^. Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Kes. 4080-W Priporočamo na i pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohiStvo po rmernih cenah. IZREDNA PRILIKA za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, ki vsebuje krasno povest 'Ena božjih Cvetk' stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo SO centov V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji takoj, zdaj, ko je vam na razpolago za polovično ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois J. M. Trunk i Vsa leta se je pisalo, da v Rusiji primanjkuje obleke. Nc bo zlagano. Prav danes vidim trditev Amerikanca, ki ni Rusiji sovražen in je prišel šele te dni iz Moskve, da primanjkuje tam obleke. Na drugi strani pa vidim, da Nemci hodijo po hišah v pri-borjenem ozemlju in "pobirajo" po ruskih hišah vso obleko, toplo obleko, ker baje jih precej trese že zdaj neki ruski mraz. Na zimo v Rusiji veliko upajo taki, ki upajo na Rusijo za pečjo. Ne vem, kako utegne biti, ker N,emec je šment tudi pri obleki in pri "ruski zimi", ki zopet morda res ni šment, saj smo se morali še na Koroškem hudo zavijati, kadar je pritegnil "ruski veter" in je bril, da je še pod nosom zmrznilo. Nekaj so sedanji Rusi mislili tudi-naprej, ali so Nemci na to pozabili, ne vem, ampak Nemci so šmenti in navadno pravočasno znajo misliti. To se vidi, ko pobirajo obleko, kate re je res v Rusiji premalo za— Ruse, pa je ne bo premalo za Nemce. Kdo naj vedno posluša, koliko stotisočev Rusov so Nemci zajeli,?? * Dne 2. oktobra so Nemci pričeli nov pohod v Moskvo. — Ni špas taka železna reka na zemlji, v zraku in na morju. Dan pozneje je Hitler odpiral usta v Berlinu po prusovski navadi, dasi je potomec slovenskega Štajerca ali štajerskega Slovenca, do ušes, da bo konca konec vsaj za to leto in konec Rusije pred zimo, in "bi vse drugo n. pr. Amerika pozneje prišlo na vrsto. Well, ker bo treba odgovora za vsako besedo, je treba paziti na vsako besedo, in najbolje je, da se drži jezik za zobmi. Danes vidim le, da gledajo Nemci v Moskvo in vidijo na uro, ampak le na "rešpetli-ne" ker oči ne vidijo dosti na 50 milj, dasi bi želodec rad veliko videl. , Alston, tako je vsaj danes, ko Amerikanci čitajo: "Nazis bog down almost in sight oi Moscow". Jutri se lahko iz-premeni, zato nič ne rečem, ampak taki, ki slišijo travo rasti, in med te jaz nočem siliti, pravijo in prorokujejo, da bo treba vesne pričakovati v mrzlih jarkih, in dalje slišijo taki travo rasti in vejo povedati, da je lahko Nemcev konec, ko bo ruske zime konec. "Jaz pa le počas jo režem in kosim . . Ako bi se taka prerokovanja ne uresničila, n?j nihče mene ne dolži, ker Nemcev ne bo tako lahko konec, ko so šmenti, in konec bi bilo nemškega nasilstva le, ako bi Rusija, morda še bolj pravilno, ako 'bi Slovani mogli narediti konec temu nasilstvu, ker drugi čepijo za toplo pečjo ko brije "rus" kakor pravijo pn nas tistemu vetru iz Rusije. Ampak Amerika vendar Rusom pomaga? Irski krogi so že vsi zbegani radi take nečedne pomoči tem ruskim a-teistom in kosmatincem. Well, ne vem, in tisti, ki se jezijo, morajo vedeti, čemu se jezijo. Jaz sem videl le, da se baje tudi Japonci nekaj jezijo, ko je baje v Vladivostok prišlo nekaj olja in nekaj "gumilasti-ke'\ Ampak danes 23. oktobra vidim japonsko vest iz Tokya, da v Vladivostok do tega dne ni prišlo niti kaplje olja, ako se olje meri po kapljah, kakor srčne kapljce v apotekah. Kolikor jaz s svojo gorjan sko in fajmoštrovsko. pametjo morem presoditi tisto pomoč-Rusiji, bi želel pomoč in nisem jezen na pomoč. Rečem pa in pravim: ako ne bo dosti pomoči in Rusi sami s pomočjo ruskega vetra pristrižejo nazijem grebene, utegne biti vse bolje vsaj na političnem polju, ker Rusi bi potem sami govorili. Kako bi bilo v tem slučaju na demokratično-političnem polju, še tudi na verskem polju, pa jaz ne vem in mislim, da nihče ne ve, niti taki ne vejo, ki slišajo travo rasti. Vest danes se le glasi: nazis bog down! HN J. SMETANA 4 OPTOMETRIST g Pregleduje oči in predpisuje očala ^ 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenn« TeL Canal 0523 ure: vsak dan od 9. 1 do 8:30 zvečer. 'A 8 knjig za polovično ceno Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj navedene knjige, katere objavljamo v razprodajo, dokler bodo na roki. Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig iz domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si naroče te knjige, ki jih tu objavljamo za polovično ceno. Te knjige so: "MALI ANGLEŠKI WEBSTERJEV BESEDNJAK", ki ga uporabljajo v osnovni šoli .................................................. 30c "CELJE", zanimiv opis mesta Cel j i in njega okolice................ 40c "NA NOGE V SVETI BOJ", zanimiva knjiga, ki jo je spisal pok. škof Jeglič ................................................................ 30c "OB SREBRNEM STUDENCU" (zanimiva povest) ........... 50c "OČE BUDI TVOJA VOLJA" (Povest iz Istre)_______________ 50c "TARZANOV POVRATEK" (v sliki in povesti 2. knjiga )„_ 45c "OD SRCA DO SRCA" (1. in 2. zvezek) preje_______.'._____________ 50c "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" (povest) .............................. 25c Prodajna vrednost____________$3.20 Zdaj dobite te knjige, dokler |r ^k m* mm zaloga ne poide za - SAMO-J^^^pll Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois