Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 90, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku. jSMSMSiS* * Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedei uredništva in upravo Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije Štev. 50. V Ljubljani, dne 12. decembra 1924. leto 11. Akcija za enoten nastop. Šoštanjska resolucija zmaguje. — Organizaciji iz Trbovelj in Črne sta se kompaktno pridružili enotni akciji. — Poset organizacij „Napreje-jeve“ skupine na nedeljskih volivnih konferencah. — Glasovi iz ostalih krajev Slovenije. — Enoten nastop socialističnega proletariata zagotovljen. Ideja enotnosti, ki je formulirana v šoštanjski resoluciji, prodira z nevzdržno silo med široke mase do sedaj razdvojenega proletarijata. Ljudstvo si želi enotnosti in po dolgem času je prišlo do tega, da to svojo željo tudi z vso energijo uve-ljavi. Ko smo pretekli teden izdali letak, na katerem smo objavili ponudbo načelstva naše stranke za enoten nastop delavskih strank in pa resolucijo šoštanjskih organizacij, je završalo po celi deželi. V trenutku je bil razdan letak na vse kraje Slovenije in delavstvo ga je širilo in razneslo v vse delavske centre, v vse važnejše obrate in tovarne. Vsepovsod so vsebino letaka živahno komentirali in odobravali, kar je znak, da so delavske množice to akcijo komaj pričakovale. * Že konferenca ljubljanskih zaupnikov, ki se je vršila komaj par dni po objavi šoštanjske resolucije, je pokazala, da stoji ves ljubljanski proletariat neomajano na stališču Šoštanjčanov. Med tem se je pa oglasila stara socialistična trdnjava v Trbovljah, ki nam je poslala sledeči dopis: Širši odbor krajevne politične organizacije SSJ („Naprejeva“ skupina) v Trbovljah je na svoji seji, ki se je vršila dne 6. decembra v Delavskem doniu v Trbovljah sklenil naslednjo resolucijo: Razinotrivajoč politični položaj in predstoječe državnozborske volitve, stoji krajevna organizacija SSJ v Trbovljah na stališču enotnega nastopa obeh socialističnih frakcij. Istočasno se tudi pridružujemo sklepom šoštaujskih organizacij. Trbovlje, 6. dec. 1924. Za krajevno politično organizacijo Soc. stranke Jugoslavije v Trbovljah Ivan Krušič, Leopold Majdič, predsednik. tajnik. Takoj za Trbovljami je zavzela stališče k temu vprašanju tudi organizacija v Črni na Koroškem. Ta organizacija je po številu najmočnejša v »Naprejevi" skupini, zato je stališče tem važnejše. O njeni čilo- V1 Sm° naslednje poro- črna, 8. decembra. Danes dopoldne se je vršilo pri nas dobro obiskano zborovanje po- litične organizacije SSJ. Razmotri-valo se je vprašanje volitev in je bilo soglasno sklenjeno, priključiti se enotnemu nastopu socialističnega proletariata. Podrobno poročilo sledi. Dejstvo, da sta se odzvali pozivu za enotni nastop zopet dve tako važni organizaciji, kakor sta trboveljska in črnska, bo delo za združitev zelo olajšalo in pospešilo. Srezkih volivnih konferenc, o katerih poteku prinašamo podrobnejše poročilo so se skoro polnoštevilno udeležile tudi organizacije „Na-prejeve“ skupine. Konferenci v Prevaljah, so prisostvovali poleg vseh naših organizacij v tem okrožju tudi zaupniki »Naprejeve skupine" iz Črne in Mežice. Kakor znano, ima ta skupina v mežiškem okrožju le ti dve organizaciji, zato lahko z veseljem ugotovimo, da je cela Mežiška dolina združena v enotnem hotenju. Sicer je mogoče, da bo še kdo skušal rušiti enotnost, vendar bo zadel ob kompakten odpor vsega proletariata Mežiške doline. Na konferenci v Celju so bile poleg vseh naših zastopane tudi organizacije „Naprejeve skupine" iz Celja, Trbovelj, Šoštanja, in vseh organizacij iz Brežiškega okrožja, ki je kompaktno sklenilo pridružiti se enotnemu nastopu. Soglasje „Naprejevih“ organizacij z našimi je bilo popolno in naše organizacije so z dejstvom, da so izvolile v tričlanski oblastni volivni odbor 2 zastopnika »Naprejeve" skupine in sicer ss. Krušiča in A. Leskovška ukazale, da znaio ceniti enoten nastop socialističnega nrole- tarinta. Potek teh konferenc nam jamči, da je akcija za enotnost v najboljšem tiru in da prekaša vsa pričakovanja. Glasovi pa, ki prihajajo še iz drugih kr»’ev Slovenije, zlasti iz ljubljanskega in gorenjskega okrožja, pa utegnejo presenetiti največje ontimi-ste. Predzadnjo nedeljo se je vršila zlasti v gorenjskem okrožju cela vrsta zadružnih strokovnih in političnih zborovanj. Referenti, ki so posetili te kraje poročajo soglasno, da je razpoloženje in volja za enotnost v vseh krajih na višku. Združeni nastop socialistov je že danes gotova stvar. Sicer posamezna načelsT-a delavskih strank še niso pristala na enotnost, gotovo pa je, da bodo morala voditi račune o razpoloženju in zahtevah organizacij. Lep potek srezkih konferenc. Potek srezkih konferenc, ki so se vršile pretekli praznik v Mariboru, Celju in Prevaljah, so jasno pokazale, da kriza socialističnega gibanja končnoveljavno premagana. Na pohodu so boljši časi. Ce hočemo podati splošen utis teh konferenc v par besedah, moramo ugotoviti, da take enodušnosti sloge in discipline ter borbenosti, kakor vlada sedaj, ni bilo še po vojni v naših vrstah. Konference v Mariboru so se udeležile organizacije iz Maribora, Po- se vrše glede enotnega nastopa delavskih strank. Po izčrpni debati, v katero je poseglo večina navzočih so se sestavili predlogi za srezke kandidature. Izvolil se je dalje tročlanski oblastni volivni odbor, ki bo skupno s celjskimi in prevaljskimi člani volivnega odbora predložil načelstvu svoje -predloge za končni razpored srezkih kandidatur. Poročila delegatov iz raznih krajev so bila soglasno v izbornem razpoloženju vsega proletariata za volivni nastop naše stranke. Mariborsko okrožje je bilo že dosedaj nerazcepljeno, zato bo napredek pri teh volitvah tem gotovejši. Celjska konferenca, ki se je vršila isti dan, pa pomeni defenitivni konec bratomorne borbe socialistov v tem okrožju. Po izčrpnem referatu delegata načelstva s. Uratnika se je razvila razprava, ki je pokazala, da je ni sile, ki bi bila še enkrat v stanu speljati socialistične vrste drugo proti drugi. Zastopniki naših, kakor »Napre-jevih" organizacij so izražali svoje odkritosrčno zadoščenje, da je vendar napočil konec križevega pota socialističnega proletariata Slovenije. Volitev okrožnega volivnega odbora, v katerem so po trije člani od vsake skupine, se je izvršila soglasno in z velikim odobravanjem cele konfe- rence. V oblastni volitvni odbor sta bila izvoljena dva člana Naprejeve in en član naše skupine. Pri tem aktu so pokazale naše organizacije, da jim je več enotnost proletariata, kakor pa strankarski egoizem. Vsa čast! Konferenca v Prevaljah je po svoji stvarnosti in uvidevnosti prekosila vsa pričakovanja. Iz naše strani so bile zastopane organizacije iz Slov. gradca, Mute, Guštanja, Dravograda in Prevalj-Leše. Od Naprejeve skupine so bili navzoči zastopniki iz obeh krajev Mežice in Črne. Poleg zastopnikov organizacij so prisostvovali konferenci tudi zastopniki iz nekaterih krajev, kjer organizacije še niso upostavljene. Po referatu zastopnika načelstva s. V. Eržena, se je razvila debata, ki je pokazala veliko potrebo delavskega razreda po skupnem nastopu vseh socialističnih organizacij. Delegati so se po končani konferenci razšli s trdno voljo, da ne odnehajo prej, da si bo socialistična misel nnborila novih postojank v boju z razrednim nasprotnikom kapitalizmom. Manifest, ki ga je izdal Glavni odbor naše zedinjene stranke je vplival na delegate prepričevalno in borbeno. Po teh konferencah lahko vzkliknemo: Socializem v Sloveniji je na poti napredka do končne zmage! Stanovanjska enketa. brežj^, Sv. Miklavža, Studencev, Ptuja, Brega, Ljutomera in Krčevine. Zastopanih je bilo tudi več drugih krajev, kjer organizacije še niso upostavljene. Predsedoval je s. Jože Petejan, ki je v vznešenih otvoritvenih besedah pozdravil navzoče, ter jim orisal važnost konference. Delegat načelstva s. Svetek je potem v daljšem govoru zarisal stremljenje načelstva po enotnem nastopu vseh socialističnih sil in razložil potek pogajanj, ki Katastrofalna ukinitev zaščite stanovanjskih najemnikov je pred durmi. S prvim januarjem 1925 bodo postali hišni lastniki zopet neomejeni, absolutni gospodarji svojih hiš. Takrat pa bodo tudi mogli neomejeno in nebrzdano „maščevati“ vse po zakonu o stanovanjih naložene jim omejitve. Vlada se za nadaljnjo usodo stanovanjskih najemnikov ne briga. „Prostemu in svobodnemu sporazumu" prepušča rešitev življenskega vprašanja stanovanjske zaščite. Za parado, zaradi lepšega pa prezidira sporazumevanju državni funkcionar. Prezidira, ne da bi imel v roki vsaj eno sredstvo, da bodo hišni gospodarji res pristali na sporazum. »Jako sporazumevanje" se je vršilo v soboto v Ljubljani za ljubljansko in mariborsko oblast. Uspeh tega in takega sporazumevanja smo videli vnaprej. Zastopniki hišnih posestnikov z neizogibnim Frelihom na čelu so položili meč na mizo, potem pa se »blagohotno" in pod »zmernimi" pogoji izjavili za sporazum. Sklicanje enkete. Način sklicanja enkete, je škandalozen. Na enketo je bila povabljena trgovska in obrtniška zbornica, dalje je bila povabljena tudi Zveza industrijcev kot interesna predstavnica pridobitnih krogov. Velikemu žunanu pa se ni zdelo vredno, da 6i povabil na enketo tudi delavske stro-hovne organizacije in delavsko zbornico za Slovenijo v Ljubljani. Zato je bila enketa že po svojem sestavu enostranska in zato ni upoštevala interesov stanovanjskih najemnikov. Naravno je, da je pri takem postopanju izostalo tudi društvo stanovanjskih najemnikov. Za nas je važno sledeče vprašali je : Kdo naj sklene sporazum? Recimo, da bi se dosegel sporazum. Da bi Frelih in Vencajz končno podpisala sporazum. Za koga pa postane sporazum obvezen? Kake garancije pa more nuditi društvo hišnih posestnikov, da se bodo hišni gospodarji resnično držali sklenjenega snorazuma. Mi rečemo: nobenih garancij nima hišni najemnik in vsak tak sporazum bo ostal le kos popisanega papirja. Enketiranje je le naiven poizkus, zazibati stanovanjske najemnike v upanje, da bodo vendarle obvarovani katastrofe. — Prihodnji tedni že bodo pokazali absurdnost sporazumevanja in kata-strofalnost ukinitve stanovanjske zaščite. Neodpovedijivost stanovanj in stanovanjskih prostorov. Neznosna stanovanjska beda imperativno zahteva neodpovedijivost stanovanj in stanovanjskih prostorov. Zato je tudi neodpovedijivost stanovanj in stanovanjskih prostorov najemnikov — prva zahteva. Hišni posestniki hočejo priznati neodpovedijivost stanovanj in stanovanjskih prostorov. Odpovedati pa sme hišni gospodar pod sledečimi pogoji: 1. če lastnik rabi stanovanje za sebe ali opravljanje svojega posla ali pa mu je dosedanje stanovanje premajhno ali neprimerno. Hišni lastnik torej lahko zahtvea, da v svoji hiši zamenja stanovanje z drugo stranko, ki poseduje za hišnega posestnika primernejše stanovanje. 2. Ako hišni lastnik rabi stanovanje za stanovanje ali opravljanje svojega posla za svoje sinove, hčere, ki se omože, dalje za svoje starše, brate in sestre, dalje če rabi stanovanje ‘za hišnika v svoji hiši. 3. Če najemnik ne plača pogojene najemnine po preteku običajnega ali za najemnino določenega roka, če ga je najemodajalec k plačilu opomnil, za kar mu je dovolil najmanj rok 24 ur. 4. Če je bil najemnik obsojen radi kaznivega dejanja izvršenega nad najemodajalcem ali njegovo v hiši živečo soprogo ali radi kaznjivega dejanja proti tuji lastnini. 5. Če je najemnik rabil stanovanje za drug namen kot stanovanje in če ni popreje dobil dovoljenja hišnega gospodarja, oziroma če najemnik stanovanje ali njegove dele kvari odnosno dela škodo na gospodarjevi lastnini. 6. Ce najemnik, njegovi družinski člani ali osebe, katere je najemnik sprejel v stanovanje ali v službo, kršijo hišni red ali če njih zadevno obnašanje v hiši vzbuja opravičeno ne-voljo in če najemnik temu pozvan ne napravi potrebne odpoinoči. Hišni red, izdan po društvu hišnih posestnikov, mora vsak najemnik s podpisom vzeti na zname. 7. Če najemnik brez dovoljenja hišnega gospodarja odda celo stanovanje ali del stanovanj v podnajem, oziroma ako stanovanje z oddajanjem v podnajem izkorišča v svojo korist, se podnajem prenusti gospodarju. 8. Če lastnih tovarniškega, obrtniškega ali kmetijskega podjetja rabi stanovanje za svoje nastavljence. 9. Če najemnik žali hišnega lastnika ali njegovo družino, enako, če najemnik ali njegova družina v stanovanju živi nemoralno življenje. 10. Ako najemnik rabi za stanovanje prostore, ki so bili pred nared-bo stanovanjskega zakona poslovni prostor. Take prostore sme hišni gospodar — stanovanje — najemniku odpovedati, ter jih oddati zopet za poslovne prostore. 11. Tekom 1. 1925. si pridrži hišni lastnik odpovedati eno stanovanje po svoji volji tistemu najemniku, ki gn sam izbere; hiše z dvema stanovanjema, če v enem biva gospodar, so od zaščite izvzete. 12. Hišni lastnik sme odpovedati stanovanje vsakemu najemniku, ki biva v isti občini brez vsakega poklica, izvzemši upokojence. Kdor bo pazno prebral „blago-hotne“ poboje hišnih nosestnikov, bo moral priznati: hišni posestniki ne priznajo neodpovedljivosti stanovanj in stanovanjskih prostorov. Vsaj ni stanovanjskega najemnika, ki bi ga hišni lastnik ob takih pogojih ne mogel postaviti na cesto. Sporazum bo torej dosežen s tem, da bo stanovanjski najemnik na cesti. Na enak način pa hočejo rešiti hišni gospodarji tudi „sporazumno“ vprašanje stanovanjskih najemnin. Po predlogu hišnih gospodarjev naj velja sporazumno določena, prekomerno zvišana najemnina le do maja meseca prihodnjega leta. Od maja naprej pa naj tudi pri najemninah odloča popolna, -^o ničemer omejevana svoboda. Do maja meseca bi se hišni gospodarji zadovoljili s sledeče določeno najemnino: Vsi bolje situirani stanovi, kakor trgovci, odvetniki, zdravniki, inženjeni in drugi prosti poklici plačajo za stanovanje polno zlato valuto najemnine iz leta 1914. Vsi ostali najemniki plačajo za stanovanje polovico zlate valute iz leta 1914., izvzemši državne nameščence, ki plačajo dvajsetkratno najemnino iz leta 1914. do 1. maja 1925, do katerega časa jim mora narodna skupščina povišati njihove prejemke. Navidezna popustljivost v najemnini je dejansko tako-le preračunana: Kdor se bo branil plačati zahtevano najemnino, ta bo letel po gori označenih odpovednih pogojih na cesto. Zato je tudi sporazum glede najemnin absurden in prava slika deso-latnih razmer. Odpovedni rok. Gerent mestne občine ljubljanske dr. Puc je opustil nujno borbo za zaščito stanovanjskih najemnikov v pogledu neodpovedljivosti stanovanjskih najemnin in v pogledu uradne določitve stanovanjskih najemščin. Edino, kar je zagovarjal, je bilo, da se podaljšajo odpovedni roki. Po zakonitih pooblastilih sme namreč sodišče podaljšati odpovedne roke. Sedaj naj torej sodišče rešuje pereča socialno-politična vprašanja jugoslovanske države. In, kakor smo informirani, se tukajšnje sodišče brani, da bi služilo za pri-prego zavoženi politiki jugoslovanskih meščanskih strank. Uspeh stanovanjske enkete je bil torej povsem negativen. Varali so se oni, ki so upali, da je med interesi hišnih gospodarjev in stanovanjskih najemn‘kov mogoč sporazum. ; Za najemnike nastane vprašanje: kako se bomo obvarovali katastrofe? Hišni gospodarji so položili na mizo meč, pa se izjavljajo za sporazum, stanovanjski najemniki pa mora 'o sedaj prestaviti svoje zahteve v enotno fronto delovnega, izkoriščanega ljudstva. umfirala po majskih volitvah kompa-nija Ludendorff — grof Reventlov — Ruth Fischer. Toda že teden dni po nemških volitvah je padel Poincare in najhujši polom je doživel francoski na- nana pot za nemško-francoski sporazum, v Berlinu pa je bila zaprta in razdrta pot sporazumu obeh narodov. Nemožnost take politične situacije je postala jasna in ponoven apel Velika zmaga nemške socialne demokracije. Velikanska zmaga nemške socialne demokracije je pokazala in dokazala : nemška socialna demokracija vodi svojo politiko pravilno in nesmiselno gonjo, ki so jo vprizorili komunisti proti socialnim demokratom je nemško delavstvo v pretežni večini odklonilo. Vsaj so izgubili komunisti pri teh volitvah nad en milijon glasov. To pa nepobitno priča, da so te volitve definitivno tudi v Nemčiji ustavile napredovanje komunistične stranke. In, politika komunistične stranke, ki se izčrpava v najogabnejšem blatenju in najgnusnejšem napadanju socialistične stranke, bo le pospešila lastni padec. Kakor komunisti, pa so doživeli popolen poraz tudi nemški socialisti, ki so ižgubili nad polovico svojih mandatov. Sleparsko upostavljena, na nesramnosti, nesmislu, korupciji in nasilstvu zgrajena stranka izgubi tudi pri najbolj zaslepljenih volivcih kaj hitro zaupanje. Zmago socialne demokracije za-temnuje le okoliščina, da niso nazadovali tudi nemški nacionalisti, predstavniki monarhizma in skrajne reakcije, ki hočejo vladati proti delavstvu. To pač kaže, da so nemški meščanski krogi še daleč od prave in pravilne politične doslednosti. Zal, da niso prinesle nemške volitve delazmožne večine republikanske demokracije. Gotovo pa je, da je zmaea socialne demokracije preprečila možnost meščanskega bloka, in to je, kar je za nemški proletariat največji uspeh in najlepša zmaga. cionalizem. V Parizu je bila urav- na nemški narod nujen. Josip Pertot V Trstu je umrl po kratki, tnučni bolezni sodr. Josip Pertot, urednik „Dela“, slovenskega komunističnega glasila v Julijski Benečiji. Ž njim je izgubil slovenski proletarijat izredno sposobnega, mnogo obetajočega, res plemenitega sobojevnika. Umrl je v cvetu mladosti, umrl je takorekoč na barikadi: italijanske oblasti so ga radi njegovega političnega delovanja zaprle; v ječi si je nakopal hudo jetiko, ki ga je uničila v ^ar mesecih. Deloval in pisal je za svoj list skoro do zadnjega zdihljaja. Josip Pertol zasluži, da se ga trajno spominja ves razredno zavedni proletarijat z desne in leve, kajti bil je baš on najvrednejši predstavnik one požrtvovalne slovenske proletarske generacije, ki utira v hudi borbi, trajno preganjana, pot boljši bodočnosti slovenskega ljudstva in katera bo, po prestani krizi v delavskem pokretu tvorila zdravo jedro pomlajene socialistične stranke. Ona razredno zavedna mladina, ki umira po ječah in dela neumorno v tem in onem taboru za probujo delavstva, je našla v Josipu Pertotu svojega najvrednejšega glasnika. Rodil se je na Kontovelju pri Trstu, sin poštenih in zavednih sta-rišev. Bil je izredno marljiv dijak. Po-sečal je še leta 1920. ljubljansko univerzo, nakar se je vrnil v Trst, kjer je postal kmalu urednik „Dela“ in glavni organizator ondotnega mladinskega in političnega gibanja. Tisti, ki so v letih 1919. in 1920. zahajali v Mahrovo hišo v Ljubljano, kjer je bil tedaj sedež naših najmočnejših organizacij, se gotovo še soominjajo mladega, tihega dijaka Pertota, ki ni veliko govoril, zato pa več delal. Osnovala se je v tistih časih tudi skupina akademske mladine, katera je nekaj časa razvijala silno radikalne komu- nistične nazore. Nastop te skupine je hudo razburil celo pokojnega konservativnega dr. Tavčarja. Od tiste dijaške skupine je pa imelo delavsko gibanje bore malo. Bilo je preveč slamnatega ognja. Le redki posamezniki, ki niso bili pravzaprav s to skupino v direktni zvezi, so ostali zvesti ideji socialne osvoboditve. Najsvetlejši, najlepši med vsemi naš Pertot. Bil je zelo izobražen, delaven, pogumen. Za njegovim plahim, skoro detinskim nastopom za njegovo skromno besedo je tičala velika energija, neizčrpna plemenitost in poštenost. Bil je prijatelj priprostega, a preciznega in jasnega sloga in vztrajen organizator. Ko je fašistična burja zlomila toliko ljudi, ko so se gobezdači in štreberji poskrili, je ostal Pertot na svojem mestu, ne-omahljiv, neustrašen. Fanatizma ni poznal. Nismo povsem so^šali z njegovimi nazori, vendar vse kar je delal, je delal nesebično in v trdni veri, da pomaga k zmagi izkoriščanih in tepenih. Preskromne in prerevne so te vrstice za njegov spomin. In nevredni smo mi vsi, da pišemo nekrologe junakom, ki so stali kakor mladi Pertot tako vzvišeno nad našo dnevno revščino. Utrnila se je bleščeča zvezda. Zastave, ki jih nosijo krepke roke križanega proletarijata se klanjajo nad preranim grobom komaj štiriin-dvajseletnega, in vendar že tako pomembnega, tako dragega sobojevnika. Kako je še daleč naša pomlad,, da bi mogli ovenčati z bujnim triumfalnim rudečim cvetjem sveti grob tega našega najmlajšega in najdražjega brata! Gh. Iz politike. (Socialistična zmaga v Nemčiji. — Albert Thomas v Jugoslaviji. Dijaški pretepi.) Socializem je v celi Evropi na pohodu, zato mora tudi jugoslovanski proletariat v socialistične vrste, v boj za zmago socializma! Združena socialno demokratična stranka Nemčije je dosegla v zadnjem volivnem boju presenetljiv uspeh in veličastno zmago. Izza zadnjih volitev je napredovala za skoro dva milijona glasov in pridobila 30 mandatov. To zmago socialistične misli, to zmago socialističnega programa pa je dosegla nemška socialna demokracija v kratkem času sedmih mesecev. Rezultat nemških volitev je na-stnnen: (v oklepaju število dosedanjih mandatov) socialno demokratična stranka 130 (100), komunisti 45 (62), nemškonacionalna ljudska stranka 102 (95), centrum 60(65), nemška ljudska stranka 50 (45), demokratska stranka 32 (28); bavarska ljudska stranka 19 (16); narodni socialisti 14 (32); gospodarska stranka 17 (10) in ostale stranke 12 (15) mandatov. Izid nemških državnozborskih volitev je zasledovala svetovna javnost z mrzlično pozornostjo. Vsaj je gotovo, da je z usodo nemške države tesno zvezan nadaljni razvoj svetovno političnih dogodkov. Majske volitve so se vršile v znamenju obupa, v znamenju odpora nad inperialističnim izkoriščanjem in nacionalnim ponižanjem, v znamenju inflacije in Poincarejevega nasilstva. Takratne volitve so zato pomnožile število fašističnih in komunističnih glasov. In, zato je tri- Volitve v Nemčiji so končane. Pokazale so, da se notranje oolitič-ni strankarski položaj v Nemčiji od zadnjih volitev v .maju t. 1. ni bistveno sipremenil. Važne so pa volitve iz našega strankarskega stališča, ker so pokapale porast socialističnih glasov za skoro dva miljona in dobiček nad! 30 socialističnih mandatov. In to socialistično zmago je nemško delavstvo izvojevalo kljub navalu nacionalnega šovinizma iz desne in kljub blatenju od strani komunistov. Jugoslovanski socialisti imamo vsi — mi na severu, kakor oni na jugu — nemško politično šolo in naša socialistična ideologija odgovarja oni srednjeevropskih socialistov. Zato zamoremo tem lažjo in pravilnejše oceniti pomen zmage nemških socialistov. Ta zmaga pa nam kaže nepremagljivo moč organizacijske misli in smisla za disciplino, v čemur so nemlški sodrugi veliki. Kako divno so se držale nemške organizacije ob navalu komunistov na socialistično stranko, kajti samo proti socialistom so se komunisti borili. JCako je nemško delavstvo v svoji zvestobi do socializma vs trajalo pod najtežjimi okolnostmi! Nemško delavstvo se ni dalo zapeljati na strannotice meščanskih ali pa laži-razrednih strank. Kake razlike med nemškim in našim delavstvom, ki je kakor trs, ki ga veter maje. Danes zapiha komunistični veter in delavstvo zadrvi na levo, misleč, da je spas v pučih in revoltah, jutri zapiha burja plemenskih sporov med meščanskimi strankami in delav- stvo drvi za njimi, misleč, da mu bodo dali centralizem ali federalizem ali avtonomija ali celo kake taikozvane kmečko-delavske vlade košček kruha. Naj bi se naše delavstvo _ že enkrat zavedlo, da pelje k zboljšanju življenskih pogojev, k zmagi, isamo ena, ravna pot, na kateri moramo vstrajati, četudi doživimo razočaranja in začasne neuspehe. 'Poživljenje organizacijske misli, poglobljenje zvestobe do socialističnih načel in stranke, zaupanje do dela stranke, poglobljenje izobrazbe, stvarno delo, izločitev osebnih bojev, disciplina — to so prepogoji zmag! In če se iz polne -duše radujemo zmage nemških so-drugov, nam pač ne sme nihče zameriti, da je v naših srcih tudi nekaj zavisti, ko vidimo, kako koraka socialistični proletariat v Nemčiji in po ostalem evropskem svetu od zmage do zmage, kako pa pri nas životarimo, ker se da naše delavstvo motiti po rovarjenju in kovarjenju komunistov, Klemenčičev, Berno-tov in drugih delavskih prerokov... Pirašamo: ali zmaguje socialistični delavec v Evropi na podlagi komunističnih, Bernotovih ali Klemenčičevih načel, ali zmaguje na podlagi načel svojih internacionalnih socialističnih strank in njihove taktik*, ki so našim istovetna in s katerimi je naša SSJ v mednarodni zajed-nicit Kdor želi zmage delavstva mora z našo SSJ! Veseli nas, da prodira to spoznanje_počasi že tudi pri nas, da se odpirajo delavstvu oči po dolgoletni slepoti... Naša pot gre na- ravnost in navzgor, kakor pot zmagujočih socialistov v svetu in tej poti ostanemo zvesti do kraja! * Albert Thomas, francoski so-drug in predsednik mednarodnega biroja dela, je obiskal v pretečenih dneh Jugoslavijo. Ta obisk je pomemben iz dveh razlogov. Pokazal je zanimanje naših zapadnih tsodru-gov za ves socialistični delavski potret v državi. Za Satesenbachom in Vanderveldom je prišel Thomas, da na licu mesta študira naše gospodarske in socialne razmere in da pokaže na važnost močnega socialističnega gibanja v naši državi. Važen pa je Thomasov obisk tudi zato, ker znači pritisk zapadno-evropske demokracije in socialistične internacionale na našo vlado, da že vendar enkrat ratificira (uveljavi) mednarodni vašingtonski dogovor o delovnem času itd. tudi pri nas. Najboljši dokaz, da je Thomasov obisk res pomemben za jugoslovanske socialiste je dejstvo, da so mu komunisti postregli z malo demonstracijo v Zagrebu. Kadar gredo komunisti na ulico je znamenje, da jih pošilja reakcija v strahu pred socializmom, ki se ga boji. Zadnjih deset dni so se vršile na jugoslovanskih univerzah dijaške demonstracije kot protest proti nasilni upokojitvi treh zagrebških profesorjev — republikancev. Na beogradskem vseučilišču je tekla celo kri, ki jo je prelila žanderme-rija, nastopajoč z nezaslišano brutalnostjo. Res je sicer, da ne znači-jo pretepi na univerzah revolucije in da so ikot akcije malopomembni; ali taki dogodki iso kakor barometer, ki kaže na — burjo. Vsi znaki kažejo, da bodo bodoče volitve zelo ostre in morda celo krvave: režim ni izbirčen v svojih sredstvih, opozicija pa bo prisiljena braniti svojo kožo. Ker pa so nekatere opo-zicijonalnih strank — radičevci, komunisti — morda sami interesira-ni, da ni miru v državi, bo dirindi-raj še večji. Saj je dokazano, da so so na univerzah pretečene dni razim študentov pretepali tudi delavci, trgovski pomočniki i.*dr. »vrso-košolci« take vrste in to na obeh straneh: na strani vladnih in na strani protivladnih dijaških čet. Buržuazija pač ni izbirčna v svojih bojnih sredstvih, žalostno je samo, če se da delavstvo za take boje izrabljati. TEDENSKE VESTI. škandalozen dokument demokratske gospode. Tajništvo J DS kot policijska ekspozitura. — Mestna občina naj plačuje račun za demokratske volitve. „Socialist“ je imel že ponovno priliko ugotoviti in pribiti nečuveni način političnega udejstvovanja demokratske klike. Že ponovno smo lahko nepobitno dokazali, da je vodstvu demokratske stranke vodilno geslo: teror in nasilje. In to v taki obliki, v takem obsegu, da jih lahko vzporedimo z nasilnostmi klerikalca dr. Šušteršiča. Na videz nosilci demokracije, napredka in svobodoljubja, so dejansko demokratski politiki danes najizrazitejši predstavniki reakcije in nasilja. Le tak mentalitet, le tako mišljenje more razposlati okrožnico, ki smo jo dobili te dni v roke. Okrožnica se glasi: Ljubljana, dne 5. XII. 1924. Odborom političnih društev JDS ljubljanskih. 1. Na gospodarski seji, ki je bila sklicana včeraj, se je sklenilo pozvati vsa naša politična društva v Ljubljani, da skličejo svoje seje in na njih razpravljajo o vseh gospodarskih zadevah, ki jih je mogoče izvršiti potom magistrata, o intervencijah za naše somišljenike v kaki zadevi pri magistratu in sploh o vseh drobnih zadevah, tičočih se naših somišljenikov v področju društva. Zelje in sklepe naj društva pote.'.'« zastopajo na gospodarski seji, ki sc sestaja vsak četrtek zvečer ob 6. uri v tajništvu JDS (Narodni dom I. nadstropje), po svojem odposlancu iz odbora. 2. Vsa politična društva se vabijo, da nujno poročajo tajništvu JDS, . kateri uslužbenci magistrata stanujejo v področju društva, kateri so naši organizirani člani, kateri se priznavajo njenim somišljenikom, kateri izmed njih so naši delavni pristaši In Jateri so naši politični nasprotniki in Katerim strankam pripadajo, zlasti, čv ,! .Se morda posebno udejstvu-ieio pri nasprotnih strankah. Z demokratskim pozdravom! Tajništvo demokratske stranke v Ljubljani. Fr. Majcen. Tako torej! Kaj briga demokratsko gospodo napredek ljubljanskega mesta. Sedaj je čas volitev, sedaj gre za glasove volivcev, zato je treba vpreči tudi magistrat, vpreči tudi premoženje mestne občine v skrahirani in polomljeni politični voz demokratske stranke. Da bodo mestni gerenti, neupo-števajoč upravičenost, neupošteva-joč mestno gospodarstvo, zadoščali intervencijam, zadoščali najrazličnejšim željam demokratskih agitatorjev, Zux?Je, .k’*0 treba amovirati izvoljeni občinski svet, amovirati sosvet, ki je bil predstavnik ogromne večine ljubljanskega prebivalstva, na njegovo mesto pa postaviti gerente z edino nalogo, zastopati koristi demokratske klike, ne pa koristi mestne občine ljubljanske. Pa pustimo veselje demokratski stranki! Naj poizkusi svojo srečo še s tem, da izigra-za prihodnje volitve tudi mestno občino ljubljansko! Absolutno neodpustljiva in ne-upravičljiva pa je druga točka te famozne in škandalozne okrožnice. — Torej: za vsakega inagistratnega uradnika naj postavijo oštarijska demokratska društva posebnega »špici ja“, da bo ugotovil, kateri stranki prinada in kje se udejstvuje magi-stratni nameščenec. Tako bodo sedaj omizja, ki se zbirajo po ljubljanskih oštarijah: pri Zupančiču, pri Košaku, pri Brezovšku in po drugih beznicah, predstavljajoč mlado demokracijo, sestavljala »kriminalno14 razvidnico magistratnih nameščencev. Ni pa še vseh dni konec. Samozvancem, ki so s silo in proti volji prišli do gerentstva mestne občine ljubljanske, so šteti dnevi. Volitve bodo obrezuspešile kriminalne raz-vidnice! Volitve bodo pokazale, da ljubljansko prebivalstvo strogo čuva in spoštuje svobodo vesti in svobodo prepričanja. Iz stranke. Krajevna politična organizacija SSJ na Viču sklicuje za soboto dne 13. decembra VOLIVNI SHOD somišljenikov, ki se bo vršil v prostorih gostilne pri Kramarju na Glinki, _ Pričetek ob 7. uri zvečer. Dnevni red: Delavstvo in volitve. Sodrugi, somišljeniki, agitirajte od moža do moža, da bo shod dobro obiskan. Odbor. Votivna konferenca za ljubi lansko oblast se bo vršila v nedeljo 14. dec. ob 9. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Zalstopniki organizacij in zaupniki naj prinesejo vabila s vsjehoj. Sodrugi, Id žele konferenci prisostvovati, naj si poskrbe vabilo pri tajništvu na Vidovdanski c. 2. Brez vabila vstop ne bo nikomur .dovoljen. Lepa beseda lepo mesto najde. Tega pregovora se držimo, zato ne odgovarjamo na neokusne napade v zadnji številki »Napreja44. Tudi, če bi bilo vse resnica, kar piše uredništvo in pa jeseniški dopisnik, tega lista, bi še davno ni opravičevalo, da pogrevajo te stvari ravno sedaj, ko zahteva eminentni interes delavstva, da prenehajo medsebojni boji in da se otvori ogenj iz vseh topov na združeno buržuazijo. Verujte nam, da delavska javnost skrbno pazi, kdo dela za delavski interes in kdo zgublja še tudi sedaj dragocen čas z malodušnim nerganjem. Bojte se, da ne pridete na glas nergačev — kajti nergače bodo že te volitve izbrisale iz površja. Hijena! V hiši na Starem trgu je ležal bolnik. Veliko je trpel, bil je v poslednjih vzdihljajih. Nad njegovim stanovanjem je bil velik hrušč in razbijanje. (Soproga bolnika je pismeno prosila stranko, naj bi bila bolj mirna, da njen soprog zelo trpi vsled tega nemira. Prošnja je bila zaman. Ko je čez dva dni bolnik ležal na mrtvaškem odru, je bilo isto razbijanje. Soproga umrlega je osebno prosila stranko, naj bi dala mir pokojniku, da naj mrtvega spoštuje, a ko ni prizanesla bolniku. Tudi ta prošnja ni bila uslišana; razbijanje je trajalo naprej. — Ali bi morda vedel naslov te hijene g. 'Svetozar Kosčr, hišni posestnik na Starem trgu 28-11. Denuncijant! Bilo je leta 1916. Avstrijska armada je praznovala zopet eno tistih zmag, ko je njena vojska kazala sovražniku hrbet. Prišel je v ljubljansko bolnico ranjenec s fronte in pripovedoval pri-jateljem-vojakom, kje in za koliko kilometrov se je avstrijska armada umaknila pred sovražnikom,. Kljub temu porazu so visele cesarske zastave na Kazini. Nekaj vojakov je bilo vsled tega malo boljše volje in, ko so šli mimo Kazine, so sneli cesarsko zastavo in jo raztrgali. Našel pa se je denuncijant, ki je vise to naznanil vojaškemu sodišču. Gnjus-na njegova namera pa ni usoda. Težko, a vendar so se rešili denun-cirani vojaki hudih kazni, eden naj-brže Suhega bajarja. Višjim voia-škim krogom se je studila grda de-nuncijaoija tovariša-vojaka. — Morda pozna dotičnega denuncijanta g. Svetozar Kosčr, trgovec v Ljubljani, Kolodvorska ulica. Umetniške razglednice naših Jugoslovanskih „Velemož“. Umetniško založništvo »A ž b e44, v Mariboru je izdalo drugo serijo (12 razglednic) vanskih Velemož. Reprodukcije II. serije so izvršene v štirih barvah ter so krasno uspele. Priporočamo obenem tudi nakup Ažbetove »Adrijaserije44, kakor ljudskih razglednic z verzi in karikatur. Naročila se naj pošljejo na umetniški tiskarski zavod in založništvo „A ž b e“ v Mariboru, Koroška c. 39, Slovenija. Prispevki za delavske zbornice. Na podlagi naredbe ministrstva socialne politike od 12. sept. 1924, št. C 49, se bode na podlagi § 62. zakona o varstvu delavcev in člena 146. finančnega zakona za leto 1924 in 1925 počenši s 1. septembrom 1924 predpisoval prispevek za začasno delavsko zbornico za Slovenijo v Ljubljani dnevno v iznosu pol odstotka dnevnega zaslužka, ki služi za podlago pri odmerjanju prispevka za zavorovanje za slučaj bolezni, odnosno v višini 8% prispevka za zavarovanje za slučaj bolezni. Prispevek za delavsko zbornico se bode predpisoval samo za one osebe, ki so upravičene v I. do V. mezdni razred, se ta prispevek ne bode predpisoval. Prispevek za delavsko zbornico znaša na teden (za 6 dni): Mezdni razred: VI. VII. VIII. IX. x. XI. Prispevek v dinarjih: 0.20 0.24 0.29 0.35 0.24 Mezdni razred: XIII. XIV. XV. XVI. XVII. 0.18 XII. 0.50 Prispevek v dinarjih: 0.60 0.72 0.87 1.02 1.20 Ta prispevek je dolžan plačevati delodajalec, vendar ga sme v celoti odtegniti od delojemalčevega (zavarovančevega) zaslužka. Prispevke za delavsko zbornico bode predpisoval po odredbi ministrstva socialne politike okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani mesečno za nazaj istočasno s prispevki za zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode ter za posredovalnico za delo (borzd dela). Plačane prispevke nakazovali bodo okrožni uradi osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, le-ta pa pristojnim delavskim zbornicam. Reduciranim in brezposelnim železničarjem. Zadnji čas se obračajo reducirani in penzionirani železničarji v velikem številu posamezno na Delavsko zbornico v svrho intervencije za zopetno reaktiviranje. Delavska zbornica nas naproša, da objavimo, da se naj javljajo v bodoče ti železničarji pri svojih stanovskih organizacijah, ki naj zberejo take prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti in jih predlože skupno Delavski zbornici. Zakon za volitve narodnih poslancev za narodno skupščino. Zbirka zakonov XVI. snopič. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vred Din 12.50. Pravkar je izšel v Ljubljani Votivni zakon, kakoršen je veljaven za volitve, ki se bodo vršile v februarju vpoštevane vse izpremembe, s katerimi se je zakon leta 1922. dopolnil. Knjižica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, bo vsem uradom in strankam pri volitvah neobhodno potrebna. Naročajte »»SOCIALISTA"! /r Bajni, svilolasfc, [ o rcJncrn umivanju glave l ,z raznimi zdiavili in po kopališčih, so se ozdravili z dvema do trema steklenicami tega čudotvornega leka. Lek se izdelava in dobiva v laboratoriju dr. Rahlejeva, Beograd, Kosovska ulica 43. PALMA PODJETNIKI IN PODPLATI so najboljši! Prva .... ...... JHarlborsha delavsko jelm r. z. 4 o. r. V MARIBORU, TrŽafkTiTsV-SS: Telefon ftt. 824. ■— Ustanovljeno 1. 1898. Moderno in higljensko urejena pekarna priporoča svoje okusno in vedno sveže pecivo v polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom._____________________________ >i Zahtevajte povsod S, Jadran'S I l l l 1 2 I I terpentinovo čistilo za čevlje, ker je najboljše. Ako čistite čevlje ed no le z »Jadran« kremo«, si prihranite mnopo denarja. Važi čeviji ne razpokajo, ostanejo mehki in trpežni. Cognac Jtfedicinal £iquer, triple sec slivovka* brinjevec, tropinovec, rum itd. po najnižjih dnevnih cenah ti HLKO M veletrgovina žganja družba z omejeno zavezo Ljubljana — Kolizej. Svoji k svojim! Svoji k svojim I Tvornica priporoča svoje p.vovrstne kemične izdelke, kakor 'SVETLIN1 ,SVETLIN' 'SVETLIN' $ Si h in ,.MARICA" krema za čevlje vazelinska mast za usnje voSčilo la, belo in rumeno Pisarna in zaloga: LJUBLJANA, VEGOVA ULICA ŠTEV. 2. ■ I r ....................... Z Kap »e vei vprašaj Univerzalai Informativni Biro „A R G U S“ Knez Mihailova ul. 35. Tel. 6-25. BEOGRAD (Pasaž Akademije Nauka.) Cft O on e w Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina Gaspari 4" i^anninger Maribor, Aleksandrova cesta štev. 48 m a bo •n O