St. 102 ntiiiH iinauoi ttini tinntittiii M v Trstu, v potek* SO. aprila 1926. Posamezna številka 25 stot. Letnik LI List izlitja vsak dan zjutraj razen 3 mescce L 22.—, pol l«ta L 6.50 vet — Posamezne v Širok osti 1 kolone (72 osmrtnice, zahvale, p< Mali ogl Naročnini: za 1 mesec LI-. bto L 70.—, v favaten*:* — r w ' — O^ias"' ' i mm prostora • In ob; ^.aae 75 tfot, za ^lase deaaraui zavodov L 2,— najmanj L 3. EDINOST Uredniitvo in uprmvniStvo: Trst (3), ulica S. Franceaco d'Assisi 20. Te* lefon 11-57. DopUi na) se poilljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« maci je in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost-PoduredniStvo v Gorici: ulica Giosuč Carducd it. 7, L a — Telet 6L 827 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Rusko-nemška pogodba Kot prvi vidni uspeh dogovorov v Locarnu je imel biti vstop Nemčije v Družbo narodov. Tisk evropskih velesil je plaval v veselju in je raz-našal blagovestje, da se z vstopom Nemčije v Družbo narodov in nje lojalnim sodelovanjem za cilje te mednarodne organizacije odpira nova doba pomirjen j a v mednarodnem položaju: Nevarnost novih krvavih zapletljajev je — tako so zagotavljali — ako že ne povsem preprečena, pa vsaj potisnjena v nedogledne daljave. Po Locarnu je slavil svoje orgije pretiran optimizem v presojanju veljavnosti sklenjenih dogovorov. Danes pa morajo v kipečo čašo prilivati mrzle kaplje grenkega razočaranja. Vest, da je rusko-nemška pogodba sklenjena in podpisana, je izzvala silno vznemirjenje v zapadnih državah, posebno v Franciji in Angliji. Nekoliko manj v Italiji. Tu se je celo dozdevalo, kakor da bi občutili nekako zadoščenje. Ofi-cijozni listi naglašajo rxa pr., da bi bile morale tudi pisarnice drugih držav slediti primeru Mussolinija, ki je že pred dvema letoma sklenil diplomatske in gospodarske stike s sovjetsko Rusijo. Bridko razočaranje so doživeli tisti, ki so verovali v gradove v locarnskih oblakih — resnice okoli sebe pa niso videli. Kdor je namreč bistro in dosledno opazoval agilnost sovjetske diplomacije v povojni dobi ter razsodno zasledoval smernice nje akcij, je bil uverjen, da bo Rusija napenjala vse sile, da locarnske dogovore onemogoči, ali jim vsaj odvzame vsako važnost. Takoj po Locarnu smo mi v posebnem članku izrazili svoje uverjenje, da bo Rusija poizka-šala z nasprotno akcijo na ta način, da bo ponujala drugim državam posebne prijateljske pogodbe. Tako se je tudi res zgodilo. Fnsij^ je ponudila posebne pogodbe balt kii i dl -rvam, sklenila tako pogodbo s Tarčijo in sedaj z Nemčijo. Posebno ta poslednja je velike zgodovinske važnosti, ker postavlja Družbo narodov pred težke odločitve. Od tod sedanje veliko razburjenje v zapadnih državah, pa tudi v srednji Evropi. Oficijelna pojasnila, tako z ruske kakor nemške strani, so sicer prikrojena v svrho pomirjen j a. Te dni se je na pr. vršilo v Moskvi zasedanje osrednjega izvršilnega odbora. V zaključni seji je Litvinov, namestnik komisarja za vnanje stvari, Či-čerina, podal poročilo o mednarodnem položaju. Na prvem mestu je bila seveda beseda o sklenjeni rusko-nemški pogodbi. Ta da sloni le na uverjenju obeh vlad, da obojestranski interesi zahtevajo trajno prijateljstvo na podlagi medsebojnega zaupanja. Litvinov je zatrdil, da ne obstojijo nikake tajne klavzule ali zapisniki k tej pogodbi. Čeprav se je mednarodni položaj Rusije znatno utrdil, vendar ne more prezirati možnosti kolektivnih napadov nanjo. Namen pogodbe, sklenjene z Nemčijo, je, da se nevarnost takih napadov zmanjša, kar da bo tudi svetovnemu miru v prilog. Ako bi vse države zasledovale tako politiko in sklepale mirovne pogodbe, ki bi preprečale spopade, bi to neizmerno bolj prispevalo k zagotovitvi miru, nego morejo vse dosedanje in bodoče mere Družbe narodovi V tem poslednjem naglašanju v ruskem poročilu se jasno razodeva vsa zgodovinska važnost posebnih pogodb, ki jih sklepa sovjetska Rusija. Odkrito je tu povedano, da je to akcija, naperjena proti režimu Družbe narodov. Zato se za to poslednjo bližajo dnevi težke krize radi vprašanja vstopa Nemčije v družbo. Po vsej ustavi in pravilih Družbe narodov so vsi nje člani obvezani v sodelovanje toliko na morebitnih akcijah militazičnega značaja, kolikor tudi pri morebitnih blokadah. Tako nalagajo pravila Družbe narodov svojim članom. Sedaj sklenjena rusko-nemška pogodba pa obvezuje Nemčijo za take slučaje v nevtralnost, ji zabranjuje priključitev h kaki taki akciji! Tu je očitno in kričeče navzkrižje v temeljnih načelih med obvezami, ki jih nalaga Družba narodov svojim članom, in obvezami, ki jih nalaga rusko-nemška pogodba obema pogodbenicama. Kako naj torej Nemčija vstopi v Družbo narodov? To vprašanje je vir krize, v katero zahaja Družba narodov. Ako hoče omogočiti Nemčiji vstop, bi morala ne le svoj Svet, marveč vso svojo konstitucijo prilagoditi novemu položaju, kar bi pa na koncu konca pomenilo priznanje dosedanje lastne neprimernosti in nezmožnosti. Če pa ne bi hotela na tak način omogočiti Nemčiji vstopa — bo pa pokopan ves toliko slavljeni uspeh locarnskih dogovorov. To sta alternativi, enako grenki za Družbo narodov, ker bi v vsakem slučaju trpela nje ugled in avtoriteta. Uspeh ruske diplomacije je nesporno velik že radi dejstva, da ima gotovost, da Nemčija in Turčija ne bosta sodelovali pri kakem protiruskem ekQnom-skem bojkotu. Rusija je dosegla, da se pod krinko Drmibe narodov me ko mogel snovati pzotinuU bloki Ali — kakor se je izrazil Litvinov: — odotramjena je stropoBLA ost Iz locarnskih dogo-vorov! Resnost ruske diplomatske akcije je tem pomembnejša, ker vse kaže, da hoče Rusija nadaljevati s sistemom posebnih dogovorov. Litvinov je govoril v omenjenem poročilu o drugih državah, ki nočejo še priznati sovjetske Rusije ter je izrekel obžalovanje, da se nekatere teh držav Še vedno vdajajo iluzijam, da morejo staliti pogoje za pri-poznanje Rusije. Dotične vlade naj vedo, da ruska vlada ne daje nobenih kompenzacij, privilegijev ali obljub kot ceno za pripoznanje. Ruska vlada bo — je nadaljeval Litvinov — mirno ča- kala, dokler dotične vlade ne pridejo slednjič do spoznanja, da se bo sovjetska vlada spuščala v pogajanja o spornih vpraftanjih Se le po nje pripo-znanju, nikdar pa ne na dan ali pred dnevom pripoznanja! Ali ne zvenijo te besede kot prijazno povabilo: priznajte nas, potem bomo govorili z vami in se vam tudi bližali! Ne le sama na sebi iir radi svoje vsebine, marveč tudi radi perspektiv, ki jih odpirata za bodočnost rusko-turška in rusko-nemška pogodba, je upravičeno, Če pravimo; da je to dogodek zgodovinske važnosti. Vsekakor je sklep rusko-nemške pogodbe največji dogodek po vojni, ovenčan z dejstvom, do Rusija nastopa zopet kot mogočen to soodločilen činitelj t areni veliko mednarodne politike!_ Otvoritev poslanske zbornice Manifestacije on. Mussoliniju - Govor zborničnega proračunske debate predsednika - Pričetek RIM, 29. Sinoči se je povrnil iz Milana prvi minister on. Mussolini ter se je vselil v vilo Torlonia, ki mu jo je dal na razpolago kot poletno stanovanje princ Torlonia. Danes zjutraj se je Mussolini udeležil otvoritve gozdarskega kongresa. Po otvoritvi se je podal v palačo Chigi, kjer je imel daljše pogovore z on. Suar-dom in oni Federzonijem. Kasneje je vladni načelnik sprejel tajnika parlamentarne večine in bivšega francoskega ministrskega predsednika g. Bar-thoua. Ob 13. uri je odšel na francosko poslaništvo, kjer sta mu priredila časten obed g. Barthou in francoski poslanik Besnard. Radi otvoritve zbornice je prispelo do danes predpoldne v Rim nad 300 poslancev. Zjutraj so se sestali v zbornici poslanci ustavne opozicije v svrho izmenjave misli. Sklenili so, da se udeležijo današnjih manifestacij v zbornici, ki se hoče pokloniti Mussoliniju radi izjalovljenega atentata na njegovo osebo, ter so poverili on. Soleriju nalog, da komemorira v zbornici pokojnega opozicijonalnega vodjo poslanca Amen-dolo. RIM, 29. Danes ob 16. je bila po dvomesečnem presledku otvoriena poslanska zbornica. Predsedoval ji je on. Ca^ sertano. Po prečitanju zapisnika zadnje seje z dne 6. februarja je vstopil v zbornico načelnik vlade on. Mussolini. Takoj so se dvignili s sedežev vsi ministri in poslanci ter priredili prvemu ministru živahne manifestacije. Klici « Živjo vod j a!» so se razlegali po dvo-r ..o so se polegle manifestacije, je zbornični predsednik tako-le nagovoril Mussolinija in poslance: V teku enega leta je skušala morilska roka že drugič uničiti življenje vladnega načelnika z namenom, da oropa deželi njenega velikega in skrbnega voditelja ter zatre prekrasno dviganje Italije. ditelja. Proti psovanju in grožnjam, ki prihajajo od zunaj in se stopnjujejo z naraščajočo afirmacijo Italije v svetu, moramo glasno in odločno ponoviti napoleonsko geslo: Bog nam ga je dal in gorje mu, kdor se ga dotakne. (Burni, dolgotrajni aplavzi; vsi ministri in poslanci vstanejo in vzklikajo: Živjo vodja!). Častivredni načelnik vlade! Demonstracije, ki Vam jih je priredil narod, ko se je izjalovil atentat na Vašo osebo, dokazujejo, kako neizmerno Vas ljubi 41 milijonski italijanski narod. Italija potrebuje, da Se dolgo živite. Kot tolmač čustvonmja vseh poslancev Vam čestitam, da se jo izjalovil atentat, in pošiljam pobožne prošnje Bogu, da vedno ščiti Italijo in njenega vodjo. (Tem besedam so sledila dolgotrajna odobravanja in vzkliki «Živjo duce!»). Za Casertanom je govoril glavni fa-šistovski tajnik Turati. Rekel je, da je Mussolini ne le načelnik vlade in fašizma, temveč vzor vsem fašistom, ki jih vodi k svetlim ciljem. To so občutili fašisti v prvi vrsti na dan atentata. Duce je Italija — je zaključil Turati — in gorje onemu, kdor se ga dotakne. Načelnik vlade on. Mussolini se je zahvalil govornikoma za njiju besede ter je imel ta-le nagovor na zbornico: Dogodek, ki je izval to vašo manifestacijo, je že daleč za menoj, in ako mislim nanj, občutim le nekak stud kakor pred nespametnimi dejanji. Ne želim, da se ta dogodek pretirava. ^LglaŠam, da ima Mussolini jasen Stil in da ljubi gotovo količino nevarnosti. Dobro razumem plemenito vznemirjenje, ki ga je pri vas povzročil oni dogodek; zato se nočem odreči vsem stikom s fašistov-sko maso in z maso italijanskega naroda. Izjavljam, da so vsa človeška življenja podvržena nepreklicni usodi. Vendar pa moram pripomniti, da ne bo fašizem nikoli odnehal od svoje naloge. Naj se zgodi karkoli, vse je pripravljeno in urejeno, piše Radek, da je časopisna kampanja na zapadu povzročila hitrejši sklep pogodbe in da imata obe noti enako važnost kakor pogodba sama. Radek naglaša predvsem oni del nemške note, ki govori o energični nemški opoziciji proti sovjetom sovražni politiki Družbe narodov. Nadalje pravi, da se mora pogodba ojačiti z okrepitvijo gospodarskih odnošajev in s solidarnostjo delavstva obeh narodov. BERLIN, 29. Komunistično časopisje se zavzema z velikim zadovoljstvom za pogodbo z Rusijo in pravi, da je treba strmoglaviti dr. Luthrovo meščansko vlado ter proglasiti proletarsko diktaturo v Nemčiji, ker bi sicer pogodba ostala le brezpomemben kos papirja. Desničarske stranke, katerih zastopniki so odobrili pogodbo, niso v splošnem preveč navdušene zanjo, ker bi po njihovem mnenju morala pogodba pomeniti konec nemške politike na temelju locarnskih dogovorov. Poslanec Frey-tag našteva več slučajev, v katerih Nemčija ne bo mogla ostati nevtralna napram Rusiji, ako vstopi v Družbo narodov. Razburjenje v Franciji PARIZ, 29. «Temps» piše, da pomenja nemško-ruska pogodba uspeh ruske diplomacije. Ta pogodba ni samo navadna prijateljska pogodba, ker že njene uvodne besede določajo aktivno sodelovanje obeh držav. Sicer ni zavezniška pogodba, po kateri je Rusija stremela, vendar pa se v njej Nemčija obvezuje k absolutni nevtralnosti. Ako bi torej Rusija napadla Poljsko in Romunijo in bi se Rusija ugotovila kot na-padalka ter bi Družba narodov sklenila kolektivni nastop proti njej, bi bila Nemčija samo tedaj smatrala odločitev Družbe narodov za utemeljeno. List razmotriva nadalje, kake politične posledice more imeti pogodba z Rusijo za Nemčijo ter pravi, da Nemčija riskira bodisi kršitev svojih dolžnosti napram Družbi narodov bodisi kršitev svojih dogovorov z Rusijo. Ako pa hoče Nemčija dokazati, da more tudi po Locarnu samovoljno iskati na vzhodu pomoči, potem gre pač njena demonstracija predaleč, ker zadovoljuje na ta način Rusijo, pri državah Družbe narodov pa vzbuja upravičeno nezadovoljstvo. Nacijonalistična «Libert&» piše, da se pušča Nemčiji popolna svoboda sklepati s sovjeti pogodbe, ki ji nudijo popolno svobodo gibanja za ugodno revanžo v vzhodni Evropi, medtem ko se zavezniki prepirajo za prazne blagajne Francije. Mnenje angleškega tiska LONDON, 29. «Times» posveča zaključku rusko-nemške pogodbe daljše članke in naglaša, da bi ruske mirovne obljube vplivale mnogo prepričevalnej-še, če bi Rusija obenem opustila svojo propagando za razredne boje. V Vzhodni Evropi se je vsled te pogodbe sedaj ustvarila nova situacija in zapadne države si morajo pridržati pomislek, v koliko bi morale svoje naziranje o lo-carnski pogodbi prilagoditi spremenjenemu položaju v Vzhodni Evropi. •Pravo Lidu» za priznanje Rusije PRAGA, 29. «Narodni Listy» smatrajo pogodbo za zelo nevarno. List vprašuje, ali nima pogodba kakih dopolnil, ki vsebujejo tajnosti ali stare pogodbe. Socijalno demokratski «Pravo Lidu» vprašuje, ali naj se s to pogodbo postavi Družba narodov pred Rusijo v ozadje in naglaša, da bi nastale velike nevarnosti, če bi se uveljavila taka prizadevanja, ki bi lahko povzročila spremembo vzhodnih mej, katere ščitijo mirovne pogodbe. Čehoslovaška bi storila dobro, če bi Rusijo čimprej de iurq priznala. Uradna «Češkoslovenska Republika« piše, da pogodba ne ojačuje ideje Družbe narodov. Dasi Nemčija ni prekoračila okvirja Družbe, hoče vendar interpretirati pravila Družbe mnogo svobodnejše, kakor je bilo to dosedaj običajno. Vznemirjenje na Poljskem VARŠAVA, 29. «Warszawjanka» piše, da je pogodba naperjena v prvi vrsti zoper Poljsko. Posamezni členi pogodbe so v direktnem nasprotstvu s čl. 16 statutov Družbe narodov. List pravi, da sta Nemčija in Rusija pripravili načrt za uničenje Poljske. Kakor hitro postane Nemčija članica Družbe narodov in kakor hitro bi bil stavljen predlog za pomoč Poljski proti Rusiji, bi Nemčija brezdvomno glasovala proti iii tako bi bila Poljska radi določbe o soglasnosti sklepov Družbe narodov prepuščena, svoji usodi. Pred demisijo poljske vlade VARŠAVA, 29. Ministrski predsednik Skrzynski je pričel v pondeljek pogajanja z voditelji parlamentarnih skupin o eventualnem razširjenju vladne koalicije. V konferenci s poslancem Thu-gutom je izjavil Skrzynski, da je ner-voznost na levici popolnoma neutemeljena, ker bo itak v torek 4. maja podal demisijo celokupnega kabineta. Poljski sejm odobril proračun za maj in junij VARŠAVA, 29. Sejm je po tretjem branju odobril z veliko veČino začasni proračun za maj in junij. Francoski državni proračun sprejet Zbornica in senat odgođena PARIZ, 29. Zbornica in senat sta končnoveljavno odobrila državni proračun, ki predvideva 37.498,739.486 frankov dohodkov in 37.338,369.202 frankov izdatkov. Zbornica je odobrila proračun s 393 glasovi proti 151, senat pa z 272 proti 7. Obe zbornici sta bili odgodeni do dne 27. maja. _ Vprašanje odpravnine nemškim knezom BERLIN, 29. Včeraj ob 5 popoldne so se sestali zastopniki nemške nacijonal-ne stranke, centruma in demokratov, da bi se posvetovali, ali je mogoče Še nadaljnje posvetovanje v pravnem odboru parlamenta o krompromisnem vladinem predlogu glede odpravnine nemškim knezom. Sestanek ni prive-del do nikakega rezultata. BERLIN, 29. Na včerajšnji seji poslanske zbornice se je vršilo prvo posvetovanje o kompromisnem predlogu glede odpravnine nemškim knezom. Govorili so zastopniki vseh strank. Seja se bo nadaljevala danes. Požar v Rukareštu BUKAREŠT, 29. Danes zjutraj je izbruhnil v skladiščih tukajšnje postajo velik požar. Ognjegascem se je posrečilo omejiti ogenj. Škodo cenijo na 100 milijonov lir. ^^^^^^^ Angleški laburisti proti novim davkom LONDON, 29. Delavska stranka je na svoji izredni seji sklenila, da bo glasovala proti vsem novim davkom, ki jih predlaga vlada. irtoe verskih bojev o Indij! 45 mrtvih in 375 ranjenih v Kalkuti v petih dneh KALKUTA, 29. V okraje, kjer so se vršili spopadi med muslimani in hin-dujci, se je včeraj po dolgem Času vendarle povrnil mir. Položaj se je znatno zboljšal, ker so prispela v mesto močna policijska ojačenja. V indijskem okraju so vse trgovine zaprte. Nemiri, ki so izbruhnili 22. aprila, so trajali pet dni. V spopadih je bilo ubitih 45 oseb, 375 pa jih je bilo ranjenih. Oblast je dala predvsem pomesti ulice, kjer se je bilo v zadnjih dneh nakopičilo mnogo nesnage, ki bi bila radi velike vročine, lahko povzročila izbruh kužnih bolezni. Japonski maršal Karamura umrl TOKIO, 29. Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni umrl maršal Karamura, o katerem se je za časa rusko-japonske vojne mnogo pisalo in govorilo. Nesreča na morju TOKIO, 29. Po brzojavki iz Hakodate se je 1540 tonski parnik Cičibumaru pri HoromuŠire (Kurili) v viharju razbil. Dosedaj pogrešajo 230 oseb. Žrtve pil Suejdi BAJRUT, 29. O zavzetju Suejde po Francozih poročajo, da so Francozi poslali v boj 11 bataljonov proti mestu, ki ga je branilo 6 tisoč oboroženih Druzov, več strojnic i ndva topova. Na francoski strani je bilo 80 mrtvih in 270 ranjenih. Tudi izgube Druzov bile znatne. Naročajte In Sirite EDINOST 99' •EDINOST* V irstn, one 30. aprila 1926. Rimska operna sezona ' (Od na&ega rimskega dopisnika) RIM, dne 27. aprila. Per non parlare di politica — da ne govorimo o politiki! Tako se večkrat Slasd naslovi rubrik v opozicijonalnih Istih. Tega gesla se hočem držati tudi 4ae v svojem danaSnjem pismu in zato hočem poda/ti čitateljem «Edinosti» kratek, površen pregled o rimski operni sezoni. ••• Edino gledižče, ki goji opero v Rimu, |e gledališče Costanzi, najlepše gledališče modernega Rima. Čeprav stoje operne predstave v tem gledališču na visoki umetniki stopinji, vendar zaostajajo znatno za predstavami svetov-no-znane milanske «Scale». Kakor na mnogih drugih poljih javnega življenja v Italiji, tako ima tudi na tem polju že vedno primat prestolica Lombardije — Milan. Zato se oglašajo tupatam v rimskih listih nezadovoljni glasovi, ki zahtevajo temeljito preuredbo edinega rimskega opernega gledišča, ki bi moralo biti kot raprezentančno gledišče prestolice najvzomejše v celi državi. Mnogi iz nezadovoljnežev zahtevajo podržavljenje gledišča, katero vodi sedaj privatna družba, ki uživa znatno subvencijo države in mesta. Tekom letošnje opeme sezone, ki se nagiba h koncu, so bila skoraj izključno na programu dela velikih italijanskih mojstrov. Od neitalijanskih del je gledišče uprizorilo Wagnerjevo «Wal- £*ire» in Musorgskega «HovanSčino», katero je še pred njim po lanskem uspehu «Borisa Godunova» uprizorila z istotako velikim uspehom milanska «Scala». Tudi v Rimu je doseglo to krasno delo ruskega mojstra velikanski uspeh, h kateremu sta veliko pripomogla dva ruška umetnika, ki sta nastopala v glavnih vlogah. Kakor vedno, tako pripravlja tudi sedaj Costanzi šele za milansko «Scalo» poslednje Puccini-jevo delo «Turan-dot», katerega premjera se bo vršila v četrtek. Sodeč po velikanskem nedeljskem uspehu prve uprizoritve te opere v Milanu, pričakujejo gledališki kritiki velikanski uspeh tega dela tudi v Rimu. Razen raznih odličnih italijanskih umetnikov je bil v letošnji sezoni stalno nastavljen v Costanzi-ju nekdartji operni balet v carskem gledišču \ Pe trogradu pod vodstvom Ane Sadovne, ki je nemalo pripomogel k razmeroma dobremu uspehu letošnje sezone. Čeprav ni, kakor rečeno, gledališče «Costanzi» ono, kar bi moralo biti kot raprezentančno gledališče imperator-skega Rima, zato so pa njega cene naravnost imperatorske in zato skoraj nedostopne povprečni vsebini žepa rimskega prebivalstva. Za skromno mesto v podnebesni višini galerije je treba plačati povprečno 15-20 in več lir. Pa kaj, ko bi bila galerija v tem drugače razkošnem gledišču vsaj približno podobna onim v mnogih drugih glediščih! Prihodnjič pa nekaj o rimski dramski in koncertni sezoni in pa o umetniški razstavi «gojiteljev umetnosti«. DNEVNE VESTI Izpori hi stavRe ps zakona i sisin Tretje poglavje zakona o sindikatih vsebuje nove določbe o izporih in stavkah (O prvih dveh poglavjih zakona o sindikatih gl. «Edinost» od 18. in 29. aprila t. I.). Toliko izpori kolikor tudi stavke so prepovedani. Gospodarji, ki bi brez upravičenega razloga in samo z namenom, da dosežejo od svojih nastavljencev spremembo obstoječih delovnih pogojev, zaprli svoja podjetja in pisarnice, bodo kaznovani z globo od 10.000—100.000 lir. Uradniki in delavci, ki v treh ali večjem številu in po predhodnem sporazumu zapustijo delo ali pa ga izvršujejo na način, da Škodujejo njega zdržnosti in pravilnosti, se kaznuje-jo z globo od 100 do 1000 lir. Pri tozadevnem postopanju se uporabljajo čl. 298 in naslednji členi zakonika o kazenskem postopanju. Ako je storilcev več, se kaznujejo kolovodje in organizatorji z zaporom od £nega do dveh let ln z globo, kakor jo določa pričujoči člen (čl. 18.) Državni nameščenci in nameščenci drugih javnih bitij in javnih podjetij, ki zapu-stijo'v treh ali v večjem številu na podlagi predhodnega sporazuma delo ali ga opravljajo na način, da se moti njega zdrfnost in pravilnost, se kaznujejo z ječo od enega do šestih mesecev in z zgubo pravice do javnih služb za dobo šestih mesecev. Poglavarji, kolovodje in organizatorji se kaznujejo z ječo od šestih mesecev do dveh Jet in z zgubo pravice do javnih služb, za tobo najmanj treh let. Vodje javnih obratov, ki ustavijo delo brez upravičenega razloga, se kaznujejo « ječo od šestih mesecev do enega leta, z globo od 5000 do 100000 lir in z začasno zgubo pravice do javnih služb. Ako je nastala radi omenjenih dejanj nevarnost za osebe, znaša prisojeni zapor ali prisojena ječa najmanj eno leto. Ce pa so omenjena dejanja povzročila smrt ene ali več oseb, je najmanjša kazen zapor ali ječa treh let. (čl. 19.). Državni nameščenci, nameščenci javnih bitij, vodje javnih obratov in njih podre-jenci, ki v slučaju izpora ali stavke ne storijo vsega, kar je v njihovi moči, da bi dosegli pravilno nadaljevanje dela ali povrnitev na delo, se kaznujejo z zaporom od enega do Šestih mesecev, (čl. 20). Ako delodajalci ustavijo delo ali ga delavci zapustijo z namenom, da izvršijo nasilje nad voljo kake državne korporacije ali zbornice, pokrajine, ' občine ali kakega javnega služabnika ter vplivajo na njihove odločitve, se kaznujejo poglavarji, kolovodje in organizatorji z ječo od treh do sedmih let in s trajno zgubo pravic do javnih služb. Ostali storilci se kaznujejo z ječo od enega do treh let in z začasno zgubo pravice do javnih služb. (Cl. 21.) Delodajalci in delavci, ki se ne pokorijo sklepom delovnega sodišča, se kaznujejo z zaporom od enega meseca do enega leta in z globo od 100 do 5000 lir. Voditelji pravno priznanih sindikatov, ki bi ne hoteli izvršiti odlokov delovnega sodišča, se kaznujejo z ječo od 6 mesecev do 2 let, z globo od 2000 do 10.000 lir in z odstavitvijo. Ako storilci zagrešijo poleg tega Še izpor ali stavko, se uporabijo proti njim določbe kazenskega zakonika o medsebojnem vplivu zločinov in kazni (Con-corso di reati e di pene). (Cl. 22). Vse določbe, ki so v nasprotju s pričujočim zakonom, so odpravljene. Kr. vlada se pooblašča, da priredi zbrano besedilo tega zakona v skladu z drugimi sorodnimi zakoni in da izda izvršilni pravilnik. (Cl. 23.) Kakor smo že poročali, je stopil zakon o sindikatih v veljavo včeraj 29. t. m. •NOVICE. ZAPLENJENE. Včerajšnja številka «Novic» je bila zaplenjena. Snoči po 7.30 so prišli organi javne varnosti v tiskarno ter zasegli vse izvode, katere so naložili na avto, ki je čakal pred tiskarno, ter jih odpeljali. OBVEZNO ZAVAROVANJE POLJEDELCEV. S kr. odlokom od 25. marca 1926, št. 527 (Gazzetta I Tli od 7. aprila t. 1.) je bilo osem 1 Je kraljevine razdeljeno z ozi-rom na izvajanje zakona o obveznem zavarovanju poljedelcev v 85 okrožij. Naše pokrajine bodo pripadale k dvema različnima okrožjema, in sicer k VIII. (Belluno . Tre-viso - Benetke - Vidam) in IX (tržaška, istrska in reška pokrajina). OBISK PADOVANCEV V TRSTU Danes prispejo na hidroplanu Coeuli-cheve proge v Trst rektor padovanskega vseučilišča, padovanski župan in predsednik tamkajšnjega društva, ki nosijo pozdrave tukaj&njf trgovinski univerzi. Hidro pian pristane pri pomolu Audace. RAZPIS NAGRAD. Založništvo revije Tamburaš razpisuje 5 nagrad za najboljšo tamburadko skladbo in sicer 500, 300, 200, 120 in 60 Din. Prve tri nagrade se pte&tjo v gotovini, zadnji dve pa s celoletnim o*, s polletnim brezplačnim pošiljanjem Tamburaša. Pogoji: 1. SkJadbe morao biti izvirne, torej ne pri»riene po đrugfb skladateljih. 2. Pisane naj bodo za celotni tamburaški zbor s čelovičetn. 3. Ne smejo biti pretežke, tako da jih lahko izvajajo tudi srednje dobri tamburaški zbori. 4. Oblika ima biti poljubna, vendar se bod- * prvi vrsti upoštevale skladbe koncertnega značaja in Šele nato koračnice, in plesne sladbe. 5. Vsak, ki se udeleži tekme, mora vplačati vsaj četrtletno naročnino Tamburaša, ki znaša 35 Din, ako ni še naročen nanj. Rokopisi ne smejo biti označeni s skladateljevim imenom z geslom; ime skladatelja pa naj bo priloženo v zaprtem zavitku (kuverti), ki nosi geslo rokopisa- Tako opremljene skladbe je treba poslati založništvu Minka Modic (Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1) vsaj do 5. junija t. 1. ZA SPOMENIK LATINSKEMU PESNIKU VIROHJJU. V Mantovi se postavi spomenik znamenitemu latinskemu pesniku Virgiliju, ki se je rodil blizu Mantove (Andes) I. 70 pred Kristusom. S posebnim zakonom je bil odobren kredit v znesku 100.000 lir kot prispevek drŽave za ta spomenik. «ZA SREČO* IN (UGRABLJENE 8ABIN-KE» V GORICI. Opozarjamo na gostovanj« «čitalnice» v Gorici, kjer uprizori ta delavni krožek Pr-zybyszewskofla «Za srečo* in Sekftnthano-ve »Ugrabljene S&blnke*. Prvo delo Jo pretresljivo tromo, U gono vsakega, Drago Jo duhovita komedijo vso prepojeno s humorjem In satiro. «Zo srete* režira A. Širok, «Sobinko» po Terčl*. Pri ofeoh stvareh sodelujejo najboljše moči «tttolnlce», mod temi v glavnih nlogah Terfiič, Silo, Silovo, Orlovo, StoponCMovo, Kneievtfeva In dragi. Insoonoeljo po Ornigojavih načrtih. tam mimo vlak, sta orožnika dala strojevodji znamenje, naj ustavi; nato sta. polotila samomorilca, ki Jo le kazal slabotne znake življenja, v prtljažni vos. Ko je vlak dospel na glavni kolodvor, Jo Mla obveščena o dogodku rešilna postaja. Na lice mesta prihiteli zdravnik je dal Clementija prepeljati v mestno bolnišnico, a med potoma je nesrečnik izdihnil. Ni znano, zakaj je Clementi napravil konec svojemu Življenju. Hotela Jo uroti, pa JI Jo zmanjkalo 22-letna Antonija Minniti, stanujoča v ulici Ponte št. 9, je vleraj prišla do obupnega sklepa, da sklene svoje račune Življenjem. Zaprla se je doma v sobo, vzela ste-kleničico jodove tinkture, potegnila enkrat iz nje in — začela vpiti na pomoč. Bolečine, ki jih je povzročil prvi požirek strupa, so jo mahoma streznile in ji zopet obudile veselje do Življenja. Domači, ki so prihiteli na njeno vpitje, so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje. Toda Se pred no je ta dospel, se je želodec Minniti-jeve sam iznebil nadležnega požirka neokusne tinkture. Zato je zdravnik, uvidev-ši, da ni nikake nevarnosti, prepustil skesano samomorilno kandidatinjo domači oskrbi. _ Minutijeva je baje hotela v smrt iz žalosti, ker ni že delj Časa prejela nobene vesti od sorodnikov, ki bivajo nekje v Južni Italiji. Is tatinskega dnevnika. V začasni odsotnosti g. Viktorja Cuk, stanujočega v Rocolu St. 663, so predvčerajšnjim popoldne neznani zlikovci obiskali njegovo stanovanje, preiskali predale in omare ter pobrali iz njih vse dragocenosti. Ukradli so srebrno uro z zlato verižico, 2 zlata prstana z rubini, 2 ženski verižici iz iste kovine ter 6 starih avstrijskih kron v skupni vrednosti kakih 1200 lir. G. Čuk je pozneje prijavil tatvino orožnikom v Rocolu. — Neznani ponočnjaki so v noči od torka na sredo obiskali atelje slikarja Gina Parin, stanujočega v ulici P. Besenghi št. 16. Bržkone niso prišli tja, da bi samo občudovali Parinove slike in risbe, teh se niso doteknili; pač pa so se zanimali za barve, za njegovo srebrno tobačnico in za svileno haljo. Vse te predmete so seveda vzeli s seboj in s tem oškodovali g. Parma za približno 1100 lir. Iz trtaike pokrajina ZGONUL Pevsko, bralno in godbeno društvo «Zgo-nik» v Zgomku priredi v nedeljo 16. maja pomladansko veselico s petjem in igro. Spored priobčimo v eni prihodnjih številk «£dmosti». DRUŽBA V TRSTU ima donos ▼ potok ofe i url popoldne važno odborov« m Jo, katare vabimo, da so udeležijo vsi oni, ki so dobili pismeno povabilo. — ML D. Zarjo — Bazovica. V soboto sestanek s predavanjem. — D. K. M. Tommaseo. Danes ob 19. uri vaje za II. in III. dejanje v društvenih prostorih. Prisotnost vseh obvezna I — Načelnik. SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE. Tehnično vodstvo nogometa Namesto tekmo Prosok-Mogdalono so bo vršila v nedeljo, 2. V. t. L, na istem igrišča (Obzor) ob 1«. url teluna Magdalena-Roeol Z istim sodnikom. T. V. U. in S. S. Iz triaikega življenja Samomor miličnika. — Pil strop tor si pognal kroglo v glavo. Včeraj okoli 11. ure sta dva orožnika našla blizu železniške proge med Barkov-ljami in Miramarom dostojno oblečenega moškega, ki je ležal v travi nezavesten; krvavel je iz rane na desnem sencu in iz ust mu je vrela zelenkasta pena. Poleg neznanca sta ležala revolver in majhn% steklenica z ostanki karbolne kisline. Po tej okolščini sta orožnika zamogla ugotoviti, da je nesrečnik izvrSil samomor ter da se je s tem namenom najprej zastrupil, nato pa ie ustrelil. Na podlagi potnega lista in drugih dokumentov, ki sta Jih našla pri njem, sta orožnika spoznala v samomorilcu 39-letnega Romana Clementi, trgovca iz Viterba pri Rimu ln Četnika dr- Vesti z Gorlikega Goriške mestne vesti LJUDSKO GLEDIŠČE - TRO. DOM Gostovanje trioftko «01talnlce V soboto, 1. maja ob 21. url: Pr*ybys-zewsky «Za Srečo* ln nedeljo^ 2. maja ob 18. asi: Sehoonthan: (Ugrabljene Sabinke*. Vsem J* ie v Živem spominu lansko gostovanje tržaSke «61talnlee», ki nam je nudila s svojim «Scampolom» najboljši umetnlftkl užitek. Vroča želja nas vseh je bila, da bi nos 1 letos posetilo naše tržaško gledišče s kako uprizoritvijo. In odzvalo se je nafti želJL Gostuje mod nami s kar dvema omenjenima igrama, v katerih nastopijo najboijfte trtaike mo*L — Dolžnost vseh GosManov jo, da poselimo to predstave v kor največjem fttevllu ter jim s tem pokažemo vso simpatijo ln solidarnost 2 njimi. ▼ tom smislu kličemo: i svidenje! Strastni kadilci Ko je zapustila trafikantinja Bizjak iz ulice Vogel za hip svojo trafiko in Sla v kuhinjo, ki meji s trafiko, da pripravi večerjo, so neznani tatovi ubili Sipo v izložbenem oknu in odnesli 20 zavitkov cigaret «Serraglio», 5 Skatelj cigaret Eva, en ovoj cigar Branho v skupni vrednosti približno 100 L. Zraven tega so ukradli tudi osem Skatelj biksa, da so jo lahko neopa-ženi pobiskali neznano kam. Nopisoiilss gospodinjo Marija Simčič, bivajoča v ulici proti pokopalMču, je pustila črez noč vse perilo v pvalnici. Nameravala je drugo jutro na vse zgodaj sačeti teh to. Ko je pri-Sla zarana in Se nekoliko zaspana, da od-kiene uralairo, je doMla vrata odprta. — Neznani tatov* Mil vdrli vanjo, odirsli naloženo perilo, čeprav je bilo umazano, in prihranili na ta način gospodinji zelo sitno in utrudljivo delo. Ce je bila s tem gospa Simčič zadovoljna, dvomimo, posebno ,ker trpi kakih 400 L Škode. Ivan Zavadlav je na ulici proti Strači-cam povozil Štiriletnega otroka, Dorio Mihaela, in mu poikodoval levo nogo. Kolesar je bil naznanjen oblasti, otrok pa prepuščen domači oskrbi. OproSčen Šofer Šofer Dionizij Daru je vrgel s svojim avtomobilom v Podgori pred Časom kolesarja Alojzija Pecola na tla in mu povzročil nekaj ran. Radi tega se je moral Šofer sagovarjati pred tukajšnjo okraj po sodni-jo. Radi amnestije je bil pa oproščen. VODICE V neurju v sredo dne 28. t. m., ki je divjalo okrog 3. ure pop. severno od Sv. Gore, je udarila strela dvakrat v spomenik junakov na Vodicah in porušila gornji steber z razprostrtim orlom. Nesrečo so opazili delavci, zaposleni pri zidavi sve-togorskega svetišča. Veliko Škode je povzročilo neurje tudi poljedelstvu, ker je padala med nalivom sodra kakor tudi toča in pobelila vso okolico severno od Sv. Gore. RENGE Pred goriškim tribunalom sta jse jno-rala zagovarjati Simčič Justina in njen oče Moaerc Josip. Dveletni deček Sinrtič Hllarij, je padel, o tem je svoj čas «£di-nost» že poročala, v greznico in se v njej zaduSil. Obtožili so mater ker ni pazila na otroka, deda pa radi tega, ker ni zavaroval greznice in tako zakrivil, da se je ptrok lahko priplazil do jame. Mati Simčič Justina je bila pri razpravi oproščena, stari oče Moderc je bil pa obsojen na pet mesecev zapora in 250 L kazni, ker mu je pa amnistija izbrisala kazen, je bil tudi on poslan domov. IZ OSEKA Raznoterosti Petdesetletnica ustanovitve naše duhov-nije se bo obhajala na zelo slovesen način in sicer v majniku. Slavnost bo v posebno veselje onim duhovljanom, ki se še spominjajo ustanovitve. V ta spomin se pravkar dozidava tudi kapelica ob vhodu v občino. Stroški za to kapelico se pokrijejo z raznimi prispevki. Tudi naše «Bralno društvo» obstoja že 31 let. Obletnica naravnost kliče po kaki spominski veselici. Več društvenih Članov je šlo od nas v Ameriko po delu in zaslužku. Da se nadomeste ti udje, bi lahko vstopila v društvo naša mladina, ki je Že prekoračila štirinajsto leto in je torej od-vezana šolske obveznosti. Z branjem knjig in časopisov bi vsaj tega, kar so se bili navadili v šoli, ne pozabili. Koliko bi s tem koristili sebi in koliko narodu! Brez prave izobrazbe človek dandanes ne more izhajati. Mladina, pomisli, da je v tebi naša bodočnost, in Če boš tudi izobražena ln moralno vzgojena, se nam za našo bor dočnost ni bati. Se nekaj o občinskih poteh. Pred letom časa eo bili povabljeni vsi hifini gospodarji na razgovor, kako oskrbovati občinske poti. Soglasno se je tačas sklenilo, da se bo občinska pot popravljala na hišne (gospodarske) deleže. To se je tudi izvršilo. Nobeden ni ugovarjal. Tri četrtine uživalcev je takoj in sicer vsak odločeni mu delež popravil. Zadnja četrtina obči-narjev, to so bolj odaljeni, pa noče popraviti svojega deleža, češ, občinska pot je občinska zadeva, naj jo občina popravi. — Zakaj se pa niso s svojim sedanjim izgovorom že prej oglasili? Zakaj so pustili, da je velika večina občinarjev-gospodar-jev izpolnjevala to ,kar se je bilo skleni-, lo? Ali naj one tri Četrtine, ki so svoje obveznosti že izvršile, vzamejo zopet orodje v roke in popravijo še one deleže občinske poti, ki bi jih morali oni zanikerneži? Pameti Ne odtegujte se dolžnostim, ki so za skupnost torej tudi za vas velike koristil IDRIJA Dramatično društvo priredi v nedeljo dne 2. in v pondeljek dne 3. maja v rudniškem gledališču Schoenherr-jevo» dramo v treh dejanjih «Reka». Drama nam kaže boj treh bratov za življenje, ki ga primerja pisatelj reki Visli, ob kateri se vrši drama in sicer v času, ko se začenia na njej lomiti led, ko voda narašča in ko se ledene plošče prično pomikati navzdol. — Nevarnost je, da podere led jezove in nasipe in poplavi deželo. Ledene plošče to so ljudje, katere nosi reka v morje življenja. V tem boju padeta dva brata: najstarejši, ki reši s svojo smrtjo deželo in naj- mlajši, ki pade kot žrtev. V življenju sta bila najhujfia nasprotnika, a končno jih zdruli smrt v hladnh valovih reke Visle. Drama spada med ona dela, ki srpo se jih lo bedai le bolj izogibali in lahko jo postavimo v vrsto * «Golgoto». Kdor je videl «Golgoto», ne bo zamudil prilike, da si ogleda tudi «Reko». MAU OGLASI 90DARSKI vajenec se išče. Via Vidali 11. *_043 SELEZNA BLAGAJNA št. 2 ali 8, rabljena a dobro ohranjena, se kupi. Ponudbe z navedbo cene in naslova na «Posojilnioo v Ajdovščini.« 640 ČEVLJARSKI pomočnik, se sprejme takoj. Kastelic, Rojan. 641 MLADENIČ, pošten išče službe točaja, najraje v mestu Sprejme tudi službo v kakšnem skladišču ali zalogi. Govori slovensko, italijansko in nekoliko nemško. Naslov pri upravništvu. 642 IZKUŠENA babica sprejema noseče. Via Chiozza 50, pritličje. 038 POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilojod TrpoSki sok izdelan v lekarni Castella-novich, Tr%t via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica stane L. 11. Dobiva se sam v lekarni CasteJlanovich. 571 RESTAVRACIJA in kavarna z vsem Inventarjem se proda v sredini trga, katerega obiskuje velika množica letoviAčnr-Jev. Dobre zveze z železnicami in na druge strani. Obrtno dovoljenje se pre-piŠc, lastnik jamči. Cena primerna. Informacije daje uprava lisla. ti24 DAROVI Za spomenik žrtvama dolžnosti v Pre-stranku daruje poslanec Dr. Wilfan L 30. V isti namen daruje kmečka hranilnica in posojilnica v Matenji vasi L 50.— Oba zneska hrani upravništvo. Borzna poročila« DEVIZE: Trii, 29. aprila AmiUrdan od 998.— d« 1003 — JBelfija ed 87.— dm 88.—; Pariš 81 75 do 82.26 Landan od 130,95 do 121.05 ; New Tork od 24 M) da 24.*7; dpanija od 860.— do 364.—f: Švica od 480*— da 482.—s A tone ud 31.— do 32.— Berlin od S9L— do 595.— ; Bokarefit od 9.50 do 10.— Praga ad 73.80 da 73.W: Ogrska od 0.0347 do 0.U251; Dunaj ad — .850 do —.353; Zagreb od 43.80 do 44.-. BcDaSyska ob resnic« 70.02. VALUTE: Trst; aprila. Avstrijske krone od 0.0347 do 0.03oi : dinarji od 43.30 do 48.90; dolarji od 24.70 do 24.85; novci po 20 frankov od 94.— do 97.— funt Sterling od 120.80 do 12!.— . POZOR! Specialen slovenski tečaj moškega in damskega krojenja za Slovence iz zasedenega ozemlja. Vsak krojač, Šivilja ali nešivilja ima priliko točno po vsaki podobi v modnem listu, na vsako mero naučiti se krojenja po lahko razumljivem sistemu, ki je preizkušen v oblast. konce5. «Krojni akademiji» na Starem trgu št. 19, I. v Ljubljani, v tečaju, ki se pridne 8. maja. Šoki izdaja modne liste po najnovejši modi za krojače in šivilje s priloženim točnim slovenskim poukom, da more vsak krojač aii Šivilja po teh modnih listih krojiti ali dobiti zaželjeni kroj po podobi. Cona modnim listom je Din. 120 z veliko stensko tabJo. ftazpoSiljanje in izdelovanj«1 najmodernejših krojev po vseh merah in podobah. Učeni, ki ne morejo priti v Ljubljano, dobijo lako pouk potoni poite s slovenskim učnim zvezkom. Informacije daje «Krojna akademija«, Stari trg, št. 19, Ljubljana. Ob zaključku se dobi spričevalo in internacijonalna diploma. Vodstvo priporoča učence, ki absolvira-rajo tečaj, za krojitelje. 622 Podpisana oddaja gradnjo nove zadružne mlekarske stavbe in vodovoda v, Hruševju pri Postojni. Poundbe mo-mjo biti izdelane na podlagi načrta in (podaUtov, ki so na razpolago interesan-tom v Hruševju, podpisane in poslane pod zaprto kuverto na podpisano zadrugo najkasneje do 9. maja 1926. Oziralo se ne bo na najnižjo ponudbo, ampak predvsem na popolnoma solidno zanesljivo delo, za katero se bo zahtevalo jamstvo. HRUŠEVJE, 27. 4. 1926. (514) Mlekarska in sirarska zadruga v Hruševju pri Postojni m i I 15* L* Zobozdravnik Med. U. dr. D. Sordoč specijafistza ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. (prej Via L fiiovđRiii) Od 9-12 in od 3-7 ^ a®: KRONE po L 2.10 komad Zlato, Mljante, platio, ZO-kraaske zlate komade kupuje In plačuje po najvišjih cenafi Albert Povh —* ur ar na Trsi« Via Mazalni 4« 500 PODLISTEK JULES VERNE: <«3) Skrivnostni otok — Sezidajmo si torej hiSo na bregovih jezera, gospod Cir, je rekel mornar. Zdaj imamo opeko in orodja. Bili smo opekarji, nato lončarji, nato kovinarji in kovači, postanimo še zidarji! — To se bo tudi zgodilo, prijatelj, toda predno se odločimo, iščimo Se. Stanovanje, kćterega stroftke bi nosila *golj narava, bi nam nudilo varno zavetišče pred sovražnimi napadi od katerekoli strani. — 2e prav. Clr, je rekel Gedeon Spilett, toda preiskali smo ie vso granitno pečino ob obrežju, ne da bi odkrili kako jamo ali vsaj Špranjo. — Res je, niti Špranje I je pristavil Pen-croff. Da, Če bi imeli stanovanje v tej pečini, visoko od tal, to bi bilo kaj. Tako živo ga imam pre očmi, pet do lest sob s pro-deljem na morje... — In z okni, ki bi ga razsvetljevala! j« rekel Harbert v smehu. — In s stopnicami, po katerih bi hodili lavne milice. Ker je kmalu potem privosil goril je pristavil Nato. — Vi se temu smejete, je rekel mornar, toda čemu vendar? Ali se vam zdi moj predlog tako težko izvršljiv? Ali nimamo sekir in motik? Ali mislite, da nam ne more gospod Cir preskrbeti smodnik, s katerim se razsekavajo skale? Kaj ne, gospod Cir, ko bomo potrebovali smodnika, nam ga boste preskrbeli?» Cir Smith je poslušal sanjarskega Pen-croffa, ko je ta razvijal svoje fantastične načrte. Tudi če bi imeli smodnik, bi bilo silno težko priti do Živega tej granitni skali. Bilo je res obžalovanja vredno, da ni narava sama izvrfiila vsaj najtežje delo. Namesto odgovora je inženir svetoval mornarju, naj natančno preišče steno od izliva reke do njenega konca na severni strani. S skrbno natančnostjo so takoj preiskali steno v razdalji dveh milj, toda gladko, strma stena ni Imela nikjer nobene votline. Se celo gnezda skalnatih golobov, ki so jih obletavali, so bila samo majhne luknje, napravljene na grebenu in robovih, kamenja. Da bi mogli to skalnato gmoto z motiko ali morda celo s smodnikom izdolbsti, ni bilo misliti v teh razmerah. Slučaj je hotel, da je Pencroff sedaj odkril edino za- točiSče, ki so bili tisti kanimi, katere so nameravali zdaj zapustiti.. Ko so naseljenci natančno preiskali celo daljino, so prišli do tistega severnega ogla stene, kjer se je začelo skalovje polagoma prehajati v peščeno obrežje. Od tu do svoje skrajne meje na zapadu Je tvorilo nekakšno ježino, groblje kamenja, peska iu zemlje, ki jih je vezala trava in grmovje. To pobočje je padalo v kotu štiridesetpet stopinj, tupatam se je dvigal iz zemlje šo kak granitni steber. Nekatera drevesa so krasila pobočje in ponekod so se raztezale sveže trate. Toda še naprej je rastlinsko prenehalo lin od vznožja pobočja pa do brega se je razprostirala dolga, peščena-ravnlna. Ne brez vzroka je Cir Smith sklepal, da bi se morala odvišna voda jezera iztekati tod v morje. Preobilica vode, ki se je nate kala iz Rdeče reke v jezero, je morala imeti nekje svoj odtok. Do sedaj ga ni mogej inženir nikjer izslediti, dasi je raziskal bregove od izliva vode na zapadni strani pa do planote Lepega razgleda. Inženir je zatorej predlagal tovarišem, da bi se povzpeli na pobočje ter preiskali severno in vz&odno obrežje jezera, naka/ bi se vrnili preko planote h kaminom.