96. številka. Ljubljana, v četrtek 29. aprila 1897 XXX. leto. lahnja vsak daa hHS«, isimli nedelje in praznike ter velja po post i prejemnn Ka avatro-ogerBke dežele aa vse leto 15 gld., Ba pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., ba jeden ■flaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brn pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko veo, kolikor poštnina znaša. Za oznani la plačuje ae od fitirietopne petit-vrste po 8 kr., Ce se osnanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Up ravn ifitvn naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Klavno p. ii. ubelMSlvo nljiitlno vabimo na ■ov» saroibo, aftatre goipode maroenlke pa, balerin bo poteki* koaoem meneča naaroenlnav, »ronimo, «1» Jo o praveaa easao ponove, da poal-tjaua|e ne preaeka in da dobe vae Številke. „SLOVENSKI NAROD" velja m E. I nb 1J aaa ke naro«ulke bres poall|a- n|n aa donai Vaa leto . . . KId. 18-— I Četrt letn . . gld. B-SO P«l lete ... u Ml | Jeden lneaee. iio »a pošiljanje na dona ae rnennn lO aur. na aueaee, SO kr. aa eetrt lete. S pošiljanjem po po A ti veljat vae leto . . . gld. 15*— j Četrt lete . . . gld. ■€• — «'•1 lete ... h S*— I Jeden nesee . l to ddP~ Naročaje ae lahko a vsakim dnevom, n la krnili ae mora poalatl tndl naročnina, drozato ne ne oiiramo aa dolično naroČilo. Upravniitvo »Slovenskega Naroda". Častiti gospodje volilci! Ta teden izbrati Vam bode v občinski svet može svojega zaupanja, katerim hočete izročiti skrb za napredek in blagostanje stolnega mesta. Koliko lepega in koristnega je tekom let in sosebno po potresni katastrofi storil občinski svet, to mora videti in čutiti vsak, a marsikaj, kar se je sklenilo zadnji čas, čaka še izvršitve. Občinskemu svetu je naloga, da z vsemi silami in neutrudljivo deluje v prenovljenje in v povzdigo naše, vsem tako mile bele Ljubljane. Izvrševalni odbor narodne stranke priporoča Vam v ta namen kandidate, o katerih je prepričan, da imajo voljo in zmožnost, de Iovati za Vašo blaginjo, K and i dat ji' narodne stranke za I. volilni razred, ki voli v petek, dne :*o. t. m.. so gospodje: Ivan Gogola, c. kr. notar in posestnik Fran GrX*OČel, trgovec in posestnik; dr. Josip Stare, c. kr. finančne prokuiature pristav in posestnik ; Ivan Velkaverh, posestnik in tovarnar; Fran Žužeh^ c. kr. nadinžener in posestnik. Častiti gospodje volilci! Ako zjedinite svoje glasove za kandidate, katere VBm priporoča izvrševalni odbor narodne stranke, pripomogli boste k taki popolnitvi občinskega sveta, katera bode v sebi imela poroštvo za uspešno in tudi plodonosno delovanje njegovo. Volite torej soglasno! V Ljubljani, dne 28. aprila 1897. Za izvrševalni odbor narodne stranke: Dr. Karol vitez Bleivveis-Trsteniški predsednik. Klerikalci in volitev v I. razredu. Že več mesecev živi klerikalna Btranka politično namo ob gonji zoper »zvezo", katero je po njenih trditvah oklenila narocL*. stranka z liberalnimi Nezrci. Besno ee zsgaDjajo klerikalci vseh vrst v to domnevano zvezo, češ, da je naroda slovenskemu na največjo škodo ; divjajo pa toliko bolj, ker hečejo s tem prikriti dejstvo, da so internaci-jonalci in da )im je narodno prospevanje Slovencev prav za prav zadnja briga. Kako klavrno je v istini naredno prepričanje klerikalne stranke in kako neiskreno je njeno na-sprotstvo Nemcem, to se je posebno drastično iz kazalo pri sedanjih ljubljanskih volitvah. Računajoč na neslogo mej slovenskimi volilci, opuetili so Nemci svojo petnajstletno pasiviteto in postavili v I. in v H. volilnem razredu svoje kandidate. Narodna stranka se je tem kandidatom uprla z vso odločnostjo in vzprejela boj, kateri se jej je usilil z nemške strani, vzprejela ga je s to- liko ve5jo eneržijo, ker je bil mej nemškimi kandidati tudi nemški nacijonalec, torej pripadnik stranke, katera ne sme biti in ne bo nikdar v obč. sveta ljubljanskem zaBtopanA, dokler bo narodna stranka živela. Ako bi bila klerikalna stranka narodno tako odločna in zavedna, kakor se dela, ako bi bilo njeno nasprotovanje vsaki »zvezi" z Nemci in vsaki malenkostni, Slovencem kar nič škodljivi koncesiji tem Nemcem količkaj iskreno, potem bi porabila priliko, katero jej ponujajo občinske volitve, in bi z vso silo podpirala nHrodrjo stranko v boja zoper nemške kandidate. To bi bila narodna njena dolžnost, ker se predstavlja kot stranka, katera kranjskim Nemcem ne priznava nobene veljave v javnem življenju naše krono vine in perhorescira vsako draženje ž njimi. A kaj vidimo ? Narodna zavednost in odločnost klerikalne stranke sa jo razkadila tisti freno-tek, ko je bila prilika, pjtrditi jo z dejanji; zdaj se je v krititičnem trenotku izkazala kot golo hinavstvo, kot sredstvo, s katerim stranka lovi pristašev mej narodnimi volilci, katero pa vrže v ko* ruso, kakor hitro sodi, da bi se mogla 8 tem prikupiti nemški stranki in jo zvabiti na svojo stran. Katoliško politično društvo je razglasilo poziv do svojih pristašev, naj se ne udeleže volitev v prvem in v dragem volilnem razredu in utemeljilo je poziv s tem, da je tudi .meščanski volilni odbor" sklenil, vzdržati se volitev. Ta motivacija ni vredna piškavega oreha. „ Meščanski volilni odbor" je samo firma, za katero se skriva klerikalna stranka, kajti to ve vsak otrok, da dr. Crregorič in Koblar nimata niti dvajsvt svojih pristašev, nego da delujeta vedno le s klerikalnim materijalom in da kot voditelja samostojne stranke splch ne prideta nikjer in nikdar v poštev. Klerikalna stranka se torej volitve ne udeleži, a ne, ker se boji, da bi mogla narodna stranka v boju z Nemci propasti, nego ker želi nemški stranki izkazati uslogo. Diferenca mej narednimi in nemškimi glasovi je v prvem razredu oprav minimalna, LISTEK. Umetnost in kritika. (Piso * * *) II Dor (Kunst-jHistorikcr von hento will nur Protocolltuhrer des kiinstleri-sehen ScbafTens scin, der lieh binein-arbeitot in dio Individuulitatcn, der im Nachfuhlcn und Verstehonkonncn dor Kunsturorko soinen Beruf Bucht. Er glaubt nicht an e\vigo Uesetze, son-devn ist der Ansicht, dass jeder epocbo-macbeude Kttustler mit Boineni \Verko fin nt'ur:: Gcsctz ;mi. .1 .■! 1'.. (Rich. Muther.) Kakor mora lekarnik po danem receptu napraviti zdravilo, sicer bi bilo na škodo zdravju bolnikovemu, tako se mora, mislijo nekateri, pisatelj in umetnik točno držati propisov, ki jih je peščica starih, „premodrih" eetetikarjev v neizmernem nesoglasju silom iztisnila ter izčrpala iz neizmernega zaklada umetnosti in literature, ker Bsicer bi bilo na moralno propast in smrt naroda". Ktj je lepo, to so nam »natanko" definirali estetiki. A ker jim ni mogoče, da bi pojmili in čutili idejal lepote in umetnosti v univerzalnem njegovem obsega, ker jim r,troznimu, .vestnim", „ premišljeni m ■ tilozo- fom umetniški zsnos že od nekdaj manjka, lovć sa — kot utopljenec za kosom ladje — za pojedinimi fermami, v katerih se je doslej lepota izražala, pod katerimi se je ona doslej pokazavala. O teh formah razpravljajo ti »preučeni* možje in iz njih deducirajo svoja estetična pravila. S pomočjo teh form zidajo na indukcijski način potem svojo teorijo o lepem. A ta indukcija je slaba, nepopolna. Vs mu človeškemu rodu prirojen je čut lepote, pri nekaterih je bolj razvit, pri drugih manj. A vsekakor ;e bolj razvit pri onih, ki so ga že v mlado.iti negovali, v katerih se je pokazal za mlada. Vsa umetnost pa stremi za nekim nedosežnim idejalom lepote. A ta idejal, vzor vse lepote in resnice odmaknjen je od nas daleko, tja nekam za zadnjo zvezdo v neizmernem svemira . . . Niti ga vidimo, niti slišimo, niti ga moremo shvatiti z razumom svojim, pa \endir se nam on vsaki dan pojavlja, vendar ga moremo sleherni dan Čutiti in mi težimo vnaki dan za njim ... A ta iđejal čutimo Čisto individualno; odvisno je to čutenje od tempe ramenta umetnikovega, od časa, v katerem živi in od vzgoje... Samo stremljenje je nam vsem vkapno za tem idejalom . . . Rafael je čutil 'epoto čisto drugače nego Tizian, a Homer zopet drugače nego-li Shakespeare. A niti je Rafael vsestransko subjektivno izerpil tega idejala, ker bi moraj večno živeti1"), tudi on ga ni realiziral, ampak razsvetlil nam je ta idejal samo od neke strane, od one, ki je bila njegovemu temperamentu, duhu njegovega čaBa pristopnija. Isto velja tudi za drage umetnike. Nikdo ni dosegel vedno nedosežnega idejala, ampak samo čutil ga je individualno, a to individualno čutenje zrcali se v njegovem delu. Saj idejal lepote je tudi neizmernega obsega — Homer nam ni opisal lepote Helene, lepe žene, ampak pokazal nam je samo posledice, vtisek, ki ga je njena lepota celo na sive starce naredila. Ne opisujejo nam pesniki idejala lepote, ampak instinktivno pokazujejo nam samo ednošaje, ki se jim pokazujejo kot del one večne lepote, a niti umetniki ne realizirajo idejala lepote, ampak pokazujejo nam samo lepo formo, kateri je bilo srce njihovo v onem momentu stremljenja za tem idejalom pristopno, in v kateri, kakor se jim zdi, se posebno jasno očituje ona večna lepota. A kar ni mogd umetnik-pesnik: da bi opis 1 — idejal lepote, ker ga je samo čutil, to je bilo mogoče suhoparnim filozofom, ki so ga na svoj način opisali in dtfiuirali . .. *l Diirer: Ein puter Malor ist irmendig voller Figu-ren, und wenn*a mOglich wiire, dass er cvviglich lebte, ao hatto er aus den innercn Iileen allzeit etwas Neues durch die "VVerke auszugicszcn. tako neznatna, dm pride vsak glas v poštev, in lahko ae zgodi, da zmagata nemška kandidata, ako izostane le nekaj volilcev. Ako bi bila klerikalca stranka narodna, ako bi jej bilo re* na tem, da ostane občinski svet izključno naroden, morala bi napeti vse moči in podpirati narodne kandidate; ali ona želi, da bi bila narodna stranka poražena in da bi zmagala nemška stranka, da pa to zmago omogoči in da olajča Nemcem boj proti narodni stranki, zato se volitve ne udeleži. Klerikalna stranka je 8 tem ravnanjem doka-zala, da so bila le lmmb:g, le navadna slepila tista „narodna načela", katera j<» „Slovenec" pcldrugo I-to H*m ntštevilnckret furmuhraJ, in po katerih stori izdajstvo, kdrr se direktno ali indirektno sHruži preti slovenskemu k and datu z Nemci. O'ital je izdajstvo narodni stranki, ker jo z nemško podporo pomagala na pr. pri dež*'lnczborski volitvi v ribmčko-kočevskih oblinah slovenskemu kan didatu do zmage proti klerikalnemu, dečim beče .; iraa z vzdržanjem volitve pomagati nemškim knnddatom do zmage nad slovenskimi. Narodna stranka je storila vse, kar jej je bilo mogoče, da ohrani občinskemu svetu ljublanskemu izkljn'no narodni značaj. V zadnji uri apelujeuoo še jedenkrat na vse narodne volilce prvegi razredi in jih prosimo, naj pridejo vsi, do zadnjega na volišče in naj vobjo soglasno kandidate narodne Btranke! Naj nihče ne izostane, naj stori vsak svojo dolžnost — za eventuvelno zmago nemških kandidatov pa je odgovorna klerikalna stranka. Državni zbor. £b Na Danaju, 28. aprila. Nemška liberalna stranka je spoznala, da jej n • bo nihče verjel, da je opozicijonalna stranka, ako bo proti Bideniju postopala tako, kakor je za (!asa TaatT^je postopala pod Plenerjevim vodatvom. Takrat je mislila, da so ostri govori zadosten dokaz za opozicijonalnost in nasprotovala je Taaff-»ja res s samimi govori. No, ti niso vladi kar nič škodovali in tako se je zgodilo, da je Taaffe mogel toliko časa se vzdržati na krmilu. Mladočebi so za časa koalicije prvič porabili vsa orožja, kar jih daje . : avi u'k, bili so prva stranka, ki je vladi delala resnično opozicijo in dosegli so uspehov. Po mla-dočeskem vzgledu se ravnajo zdaj estanki levičarskega kluba. Danes, pred plenarno sejo, se je sešel klub nemške napredne stranke, v katerem sede nemški poslanci iz Češke, in je sklenil, zadrževati in ovirati vse parlamentarno delovanje z obstruk-c jo. Svoj namen doseže, če bode izvrševala ob* atrakcijo dosledno in pri vsaki točki. Danes je bila •jbstrukcija le bolj krotka in ne posebnega pomena, ker se zbornica še ne bavi s predlogami, katerih rišitev je nujna. V koliko je obstrukcijski sklep resnega uvaževanja vreden, se pokaže pri razpravi o pogodbi z Ogersko in pri razpravi o proračunu. Absurdom pa je tako „estetiko" postavljati pred umetnost, kot da je ona mati taiste, dočim je prav za prav estetika nakaza (Missgeburt) umetnosti ali njeno nezakonsko dete. Instinktivni čut lepote, stremljenje za njenim idejalom je prirojeno in je vkupna last vsemu človeškemu roda. Otočan južnega morja izkituje dandanes svoje crožje z jednakim prirojenim, instinktivnim estn-tičnim čuvstvom, kakor ga je svoje dni kateksohća estetični narod grški slikal na posodo in brane. (N. pr. meander in leteči pes) Ni treba zato misliti, da bo ti narodi kdaj bili v zvezi; saj vemo in izkustvo nas uči, da jednake potrebe proizvajajo jednake ali slične forme. Tudi ni treba misliti, da so Grki najprej globokoumno razmišljali : kako, zlomka, bom ta le prostor izpolnil, da bo našemu estetičarju Aristotela po volji V — in se potem šele lotili dela. Kako pa tko perzijske preproge? Težko, da je v kraljestvu Ahure-Mazde kak rafiniran esteti-čar; še manj verojetno je, da bi jim bili poznani zakoni ornamenta, ali pa koran ornamentike, katerega ho izdelali a posteriori naši europejski teoretični učenjaki umetnosti, la vender plačuje Europa z dragim denarjem te preproge, z ogromnimi svo-tami plačnje to umetnost. Izvestno ne delajo Perzi po okorelih estetičnih pravilih, ampak v svobodnem neprisiljenem veselji ttvarjajo oni, gledajoči lepo, prekrasn) naravo, katera je zraščena z vsako žilico njihovega srca in katero morejo baš radi tega tako nijivno in lepo prikazivati. ^Koncc prih.) Govori ae, da hočejo k večini spadajoče stranke plemeniti opravilaik. To bi bila velika nerodnost, saj aa lahko zgodi, da pridejo te stranke kdaj same v manjšino in da bi jim dobro došlo orožje, katerega se zdaj poslužujejo levičarji. Obstrukcija opo-zicijonalnih strank mora stranke večine le še tesnejše združiti mej seboj in z vlado, a to mora našim narodnim in gospodarskim zahtevam biti samo na koriHt. Jezikovna naredba za Moravsko je dala povod, da so levičarji začeli obstrukcijo. Solni nerar je zahteval, naj se voli odjek 24 članov, kateri naj tekom treh tednov poroča o peticiji zoper „nzupito jezikovno naredbo". D" Kl ve rt in Cbiari sta nujuo predlagala, naj su jezikovna naredba za Mo-ravo takoj razveljavi in podoben predlog so stavili tudi S.-lin lerer in njegovi tovariši. Predsednik Katre in je hotel, naj bi se najprej rešil dnevni red, potem naj sa razpravlja o stavljenih nujnih predlog h, a Gotz je temu ugovarjal in je zahteval, naj se razprava začne ttkoj. Na zahtevo Fu n keja se je vršilo glasovanje po imen h. Zbornica je Goetzov predlog odklonila s 162 proti 148 glasom. Z levičarji so glasovale vse druge nemške Htranke, tudi krščanski socijalisti. Vršilo se je potem prvo branje zakona o čekih. Ta se je ponovila ista igra. Abraham o vvicz je predlagal, naj se cdkaže načrt odseku 2 4 članov. Hitro se je oglasil Schucker in predlagal, naj šteje ta ods»k 32 članov, Funke pa, naj šteje 36 članov. Zajedno sta oba zahtevala, naj se glasuje po imenih Z glasovanjem po imenih o vsakem teb predlogov se je potratilo mnogo Časa, naposled je bil vzprejet Abrahamovviczev predlog 8 160 proti 70 glasom. Zičelo se je prvo čitanje trgovinske konven cije z Bolgarsko. Sylva-Tarouca je nasvetoval, naj se odkaže predloga odseku 36 članov. Dr. Lecher je govoril na dolgo i a široko o Bolgarski in tudi o rečeh, katere niso v nobeni zvezi 8 konvencijo, kar je dalo povod precej burnim prizorom. Zbornica je vzprejela stavljeni predlog grofa Sylve-Tarouce. Po prvem čitanji predloge o začasnem opro-ščenji hišnonajemninskega davka za neka poslopja v Celovcu je predlagal Dipauli, naj se predlog odkaže davčnemu odseku Celovški zastopnik Do-bernigg je zahteval, naj se smatra predloga kot nujna. Ta predlog je zbornica odklonila. Dobernigg je zahteval, naj se o Dipaulijevem predloga glasuje po imenih, a predsednik Kathrein je proglasil, da je Dipaolijev predlog že vzprejet — dasi se o njem ša ni glasovalo — kar je h lo zopet povod burnim prizorom, tako da je predsed aik, ki je bil že ves zmešan, pretrga! razpravo. V tej seji je bilo podanih precej interpelacij in mej njimi tudi interpelacija grofa Coroninija in tovarišev glede nečuvenoga postopanja tržaškega namestnika proti goriškemu knezo nadškofu. Kakor znano, ne odgovarja vlada nikdar na interpelacije, katere jej niso všeč, in ni dvoma, da tudi na to ne ogovori, da tudi ta interpelacija ne bo imela nikacih posledic, najmanj pa za namestnika Rinaldinija. Hvaležni smo poslancem, da so jo podali, ali če so hiteli doseči resnično UBpeta, bi bili morali staviti nujen predlog, o katerem bi se bilo razpravljalo v zbornici. Vlada bi bila takrat morala odgovoriti, za interpelacijo pa se niti zmenila ne bo. Prihodnja seja bo v petek. Položaj v Atenah. Grška vojska se koncentruje v Farsalu, grško brodovje križari pred Solunom — to je vse, kar se ve z bojišča. Vojna pa tudi ni več glavna stvar za Grško. Nastala je v Atenah kriza, katera zamore imeti ne-doglednih posledic. Dognano je sedaj, da je bila le gola laž, kar so tako Turki kakor Grki poročali s tesalskega bojišča. Prave bitke tam niti bilo ni. Prestolonaslednik in njegov generalni štab 80 se izkazali povsem nezmožne. Mislili so samo na jed in pijačo in na zabavo. Generalni štab je svojo nalogo tako slabo izvrševal, da je zmešal vso vojsko. Bitke pri Matiju niti bilo ni. Ko se je zmračilo, je dal prestolonaslednik znamenje, naj se vojska umakne. Vojska ee je jela umikati in je naposled jela bežati še čez Lariso prav brez potrebe. To je ljudstvo silno razdražilo. V Atenah je ljudstvo vzflo orožarjem vsakovrstnega orožja in dem on str o val o proti kralju in preti dinastiji. Vlada je le iz težka ljudstvo pomirila in preprečila za prvi hip revolucijo. Kralj je ljudski? jezi žrtvoval mi m sterstvo, na katero je zvalil veo o igo v orno« t aa nesrečo v Tesaliji. Te dni se snide zbornica in najbrž prevzame vlado vodja opozicije, Rtlli, kateri je razkril počen janje prestolonaslednika in generalnega štaba. Kriza pa s tem šn ni rešena. Kralj ima v narodu itak le malo zaslombe, a če ne doseže vojska nobenih uspehov, če bode izid vojne, kakor vse kaže, za Grško nepovoljan, potem se lahko zgodi, da ljudska nevolja prežene kralja in dinastijo. Kralj že računa s to eventuvalnoBtjo, kajti v njegovi domovini se že pripravljajo na njegov prihcd. Grad Smidetrup pri Kodanju se kar mogočo hitro prireja, da bode vse pripravljeno za slučaj, ko si moral grški kralj s svojo rodbino zapustiti Atene in sa odpove dati grški kroni. Narod je proti dinastiji toliko bolj razdraž n, ker je prestolonaslednik na bojišči do* kazal, da pač ne zasluži, da bi kdaj nosil grško krono. Revolucija v Atenah bi mogla seveda imeti velikih posledio in provziočiti nevarne komplikacije. V IJiisilJmil, 29. aprila. Kardinalov upliv. Marsikdo se je morda čudil, da je grof Badeni umaknil svojo ostavko, dasi se razmere zanj niso bile ugodno zasukale. Rad h ee b.l iznebil iz večine nemških klerikalcev, a baš za časa ministerske krize se je večina osnovala, v kateri ima Dipauli važno ulogo. „Plzen-ski Obzor" je stvar pojasnil. Praški nadškof kardinal grof ScLonborn je tedaj porabil svoj velik apliv, da se je klerikalna stranka vzprejela v veČino. Tema uplivu se je upognil grof Badeni. Brez kardinalovega uplivanja bi se sedanja nova večina nikdar ne bila OBnovala. Kardinal grofSchoa-born vodi nekako tudi politiko avstrijskih škofov, on sestavlja pastirske liste pred volitvami. Naposled nekaj za šleske Slovane. Češki listi so izvedeli, da misli drugo leto vlada češko zasebno gimnazijo v Opavi z novim šolskim letom podržaviti, poljski zasebni gimnaziji v Tešinu pa priznati pravico javnosti. Nemški listi vsled tega zopet p š jo o koncesijah Slovanom. Po našem mnenju pa vlada s tem niti toliko ne stori, kot je dolžna storiti za šleške Slovane. Večina šleškega prebivalstva je slovanska, in po ustavi je ustava dolžna preskrbeti več slovanskih srednjih šol. Vsaj za Sle-zjo menda tudi veljajo državni osnovni zakoni. Položaj na Grškem je jako kritičen. Kraljeva rodbina na Grškem že poprej ni bila popularna. Kralj Jurij se je že dolgo tako rekoč boril za prestol. Tudi on ni svojevoljno odposlal vojakov na Kreto, temveč bil je prisiljen, ker drugače bi se ne bil obdržal. Vsled tega je začel priprave za vojno, dasi niti kralj niti vlada niso mislili na resni boj. Sedaj, ko so grške čete se umaknile, je pa mej narodom v Atenah taka nevolja, da je. veliko vprašanje, Če se sedanja kraljeva rodbina obdrži. Deli-an sova vlada gotovo odstopi. Kralj ae je že posve toval s vodji opozicije, da prevzemo vlado. Nova vlada bode imela težavno stališče. Vojno nadaljevati jej ne bode kazalo, ker ni nobenih večjih uspehov pričakovati ; Če se pa začne za mir pogajati, nastane pa mej narodom velika nevolja. Urška vlada, ki je te dni še zagotavljala, da ne mara za posredovanje vlasti, bi rada, da ji evropske države kako pomagajo iz zadrege. S Krete je poklicala že skoro vse častnike, kar se tolmači s tem, da hoče Grška pokazati, da več ne nasprotuje zahtevam velevlastij, temveč bode polagoma tudi vojake s Krete odpo-klicala. Najhuje je za Grke, da so se jim izjalovile vsa nade, ki so jih imeli, da se spnnta Makedonija. Tega so deloma Grki sami krivi, ker si niso soali pridobiti zaupanja slovanskega prebivalstva v Makedoniji, grški živelj v tej deželi pa ne pride dosti v po3tev. Srbi v Turčiji. Dosedaj ni v Turčiji bila priznana srbska narodnost, ker onda ni posebne srbske cerkve. V Tarčiji se navadno narodnost ravna po cerkvi, kateri kdo pripada. Turški sultan je pa te dni obljubil srbskemu poslaniku, da v kratkem izda irado, s katero se prizna srbska narodnost v Turčiji. Najbrž se hkratu dovoli osnova ipeškega patrijarhata. To bode hud udarec za Grke, ker njih cerkev izgubi mnogo vernikov. Osnovale se bodo srbske šole v krajih, kjer so dosedaj bile samo BaV Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodu" št. 9fi, dnć 29. aprila 1897. grške. Grški upliv bode popolnoma izginil is Stare Srbije in severnega dela Makedonije. Rusija in Grška Ruaki vladni krogi ne kažejo nobenih simpatij aa Grško in Rasija z vsemi silami deluje, da se ohrani celokupnost Turčije. Raaija goji zlasti zaradi tega nezaupanje proti Grški, da na Grškem že dolgo odločujejo tajni odbori, ne pa vlada. Konservativna Rusija ne more podpirati dežele, v kateri odločujejo demagogični življi. Ruski listi pa Grkom očitajo, da se ne bore niti za svojo nezavisnost niti za krščanstvo, temveč za svoja sebične koristi, kajti drogače bi se bili zadovoljili z obljubljeno samoupravo na Kreti. Rusi tudi domne vajo, da imajo grški revolucijonarni elementi zvezo s podobnimi življi drugih dežel. Dnevne vesti. V Ljubljani, 29 aprila. — (Občinske volitve.) Pri jutrišnji voh t vi v I. razredu se uname hud boj, katerega izid je popolnoma negotov in se ne da preračunati. Nemci agitujejo skrivaj, a z vso silo za svoja kandidata in ni dvoma, da spravijo vse svoje pristaše na volišče. Njih agitatorji pa se sučejo tudi okrog slovenskih volilcev in jih love na svoje Iimanice z lažjo, da je občinsko gospodarstvo slabo. Tako obrekovanje zavračamo z vso odločnostjo kot nedostojno agitacijsko sredstvo. Kdor se količkaj zanima za občinske zadeve, tisti ve, da gospodari narodna stranka kar mogoče štedljivo in previdno. Ko bi ne bila na svojem mestu, ko bi ne gospodarila vzgledno in ne delovala previdno in modro, bi Ljobljana ne bila prestala posledic potresne katastrofe, dočim vidimo zdaj povsod kamor pogledamo, kako iz razvalin klije novo življenje. To je zasluga narodne stranke in kdor jej to jemlje, jo obrekuje. Opozarjajte slovenske volilce na to agitacijo, jih prosimo še jedenkrat, naj pridejo vsi do zadnjega na volišče in naj glasujejo za narodne kandidate. V tem važnem trenotku morajo utihniti vsi osobni momenti in pomisleki, slovenski volilci morajo dokazati, da so politično zreli, da se zavedajo svojih narodnih dolžnostij. Kdor izostane od volitve, zanemari svojo prvo dolžnost in podpira le sovražnika, kakor vojak, ki na straži spi in pomore tako na sprotniku do zmage. Pridite torej, slovenski volilci, jutri vsi na volišče in dokažite, da Vas še prešinja tisti duh, kakor tedaj, ko ste s krepkim in odločnim postopanjem izvili mestno krmilo Nemcem iz rok ia ko Vas je vodil bojni klic: Slovensko Ljubljano — Slovencem! — (Domača umetnost) V prodajalnici g. Kollmanna na Mestnem trgu je te dni razstavil akad. slikar Ivan Grohar tri genre-podi.be, ki zaslužijo v polni meri pozornost našega občinstva. Prva slika: aPred poroko" predočuje zadnje tre-notke neveste v rodni hiši Obdajajo jo mati, sestrica in bratec; starka skriva svojo ginjenost z malen kostnimi popravami v nevestinih laseh, nevesta pa stoji z rosnimi očmi in sklenjenima rokama sredi svojih dragih. — Drugi dve sliki imata naslov: „Na večer" ter predstavljata mirna prizora iz domačega življenja. Kmet počiva v večernem mraku pri peči ter prižiga svojo pipico, gospodinja stoji pred ognjiščem in meša sok s kuhalnico. A mej tem, ko je prva slika podnevna, ter kaže navadno razsvetljavo kmetske koče, sta ostali dve sliki izdelani v polu tsmi; le obrazi so razsvetljeni od ognja, drugo pa je zagrneno v večerni mrak. Kontrast mej temnimi partijami in razsvetljenimi obrazi je vrlo pogojen in priča o finem opazovanji. Sploh vidimo na Grohar jevih slikah, da ima umetnik velik čut za genre. Z bistrim očesom slika naše domače življenje in z veliko ljubeznijo riše vsakdanje, a vedno mične poteze. — Oblika je v obče pravilna, kolorit čist in prijazen, pri claireobicure tehniki pa posebno dobro gogojen. — Kakor čujemo, živi umetnik ekorej brez naročil in brez podpore v svojem rodnem kraji, v Sorioab na Gorenjskem. Ivan Grobar pač zasluži, da obrnemo pozornost nanj, kajti njegova dosedanja dela so dokaz njegove nadarjenosti, pridnosti in vednega napredka. Razstavljene slike bi bile vsaki sobi v kras. Reklo ss mm je, da so za razmerno skromen denar na prodaj, — (Glavni nabor) vršil se bode v Liubljan; dne 12. in dne 13. maja in sicer drngi dan za Ljubljančane, prvi dan pa za tujce. — (Iz delavskih železniškov krogov) se nam poroča: Sinoči so imeli delavci iz skladišča južne železnice v Poljšakovi gostilni na Martinovi cesti shod. Udeležba je bila šs precejšnja. — Shod je otvoril sklicatelj ter kot govornika predstavil ne kega gosp. J. Vranica iz Maribora, kateri je sicer rudom Kranjec, kakor se je sam izrazil, a je govoril samo nsmško. Ni treba presojati njegovih dveh govorov ; samo toliko bodi rečeno, da je bilo ljudi veliko, kateri niso ni tretjino predavanja razumeli. Pač čudno, rodom Kranjeo — imenom Vranic — službujoč v Mariboru, poroča delavcem v nemščini in to v beli Ljubljani! — Zberovanje se je vršilo jako mirno, samo neki socj&Ini demokrat je bil nekoliko vroč. Namen shoda je bil, da izvolijo delavci dva delegata, katera gresta na Dunaj k generalnemu ravnatelju ter si tam izprosita boljše stanje za delavce v skladiščih. — Dal Bog uspehov! — (Vojaška godba) bode pri lepem vremenu dne 2., 9., 16., 23. in 30- majnika svirala v Zvezdi. — (Detomor?) V noči od 27. na 28. t. m. praznila sta Franc Tobijas in Janez Pleško grebe-nično jamo v hiši št. 1 na Gruberjevi cesti. V jami našla sta mesno maso, o k ten sta mislila, da je kak poginjen maček in sta jo tudi vrgla v sod. Ko sta drugi dan sod na njivo izpraznila, videla sta, da je domnevani maček — novorojen otrok. Včeraj in danes se je o tem tudi po Ljubljani razneila govorica in policija, katera je o tem Čula, je takoj pričela poizvedovati po neusmiljeni materi otroka. Poizvedovanja so imela uspeh in pričakovati je, da bode morilka svojega otroka, ki je po zločinu pobegnila iz Ljubljane, kmalu pod ključem. — (Nepreviden voznik) povozil je včeraj zjutraj na Rimski cesti pred Mundovo hišo 4 leta starega dečka Stanka Zancškarja. Kolo je šlo dečku čez levo roko in ga na prstih poškodovalo. Voznik je z vozom pobegnil. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 18 do 24 aprila kaže, da je bilo novorojencev 19 (=28*21 °/8o), umrlih 25 (=37 12 °/o0)» mej njimi so umrli za dušljivim kašljem 3, za jetiko 8, za vnetjem sopilnih organov 3, vslrd mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 10. Mej njimi je bilo tujcev 9 (=36°/#),iz zavodov 14 (=40°/e)-Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za dušljivim kašljem 3, za vratico 2, za „Mumps" (Pa-rotit is epidemica) 1 oseba. — (Z Viča) se nam piše: Zbudili smo se! Oživili zopet čitalnico svojo; obudili v življenje, ki utegne biti dtkaj bujnsje kot je bila kdaj poprej ! Oživili Hvio jo! Res nas je staio muogo tiuta. V. občnega zbora se je udeležilo vse premalo zboro valcev — zato smo ga ekliiali zopet 25. t. m., kjer smo izvolili odbor (Mam, Knez, Novak, Goršič, Gorjup, Siuga, Škerl, Javornik), ki je v svoji seji volil predsednikom nadučttelja Marna, podpredsed nikom J. Novaka, tajnikom G )i lica, blagajnikom A. Kneza, knjižničarjem Fr, Slugo Udov ee je že vpisalo do 35 — kar je veliko čudo, ker z i j še vsakdo maje z glavo, češ: ravno tako ne bo nič, ravno tako bo zaspalo kot pred petimi leti Res je vsa zanemarjeno — toda se mar ne da to izboljšati, poprav ti? Menim da! Ls eneržije, dobre volje treba in to — hvala Bogu — zdaj imamo. Posebno ms veseli, da je k dtuštvu pristopilo veliko mladeničev, ki nas navdajajo z upanjem, da bode zrno palo na dobro zemljo . . . Pevskega zbira tudi ne bo nedo stajalo! Vsega dovolj — le blagajne nam manjka. Povabili smo bili sicer že prejšnjega predsednika in blagajnika, a odzval s? je le zadnji — za kar se mu srčno zahvaljujemo — in povedal, da je vse čitalnične stvari dal g. predsedniku .... Končno prosimo še vse one rodoljube, ki so našo čiraloico pred leti podpirali — naj jo tudi zdaj blagovolijo podpirati na kakoršen — bodisi tak ali onak — način. Prosimo pa tudi vne one ude, ki imajo še čitalnične knjige, — da jih blagovolijo nazaj prinesti — opominjajoč jih s tem i--< v drugič. — (Požar.) Iz Preserjase nam p še 27. t. m.: Sinoči, u aLi po 8. uri, izntmadil nas je grozen krik žensk: Ogenj, gori, gori! In res v kratkem času so bile 4 hiše v ognji. Nevarnost je bila zelo velika, da bi bila vsa vas pogorela, kajti biše so prav blizo skupaj in večinoma vse s slamo krite. Ljudstvo je prihitelo z vseh krajev skupaj in je z vstrajnim trudom zabranilo, da se ni og^nj razširil. Posebno so se odlikovali s suojo brizgalnico Pod pečani in njim na čelu gospod delovodja Fr. Boh. Pogorelci so bili vsi zavarovani, & za prav mtjbue svote. Škoda znaša do 2000 g!d. Najbolj Žalostno je, da je nesreča zahtevala tudi človeško žrtev. Zgorela je jedna stara žena. Tudi neka druga ženska jo bila že podsnta z gorečo slamo, koja se je z goreče strehe udrla. a nad'ičitelj g. L'ko zar jo je iz ognja potegnil. Več ali manj opečenih je pa mnogo oseb Nesreča je za prizadete res velika, a ker je ljudstvo tu sploh usmiljeno, zato smejo upati, da jim bodo pomagali, kar je mogoče in jim s tem njih bedo izmanjšali. — (Iz Št Jerneja) se nam piše: Kakor vselej, kadar, se prikažejo škod ji vi mrčesi ali metulji, bodisi hrošči ali gosenice, je šolska mlad na prav marljivo zatirala to škodljivo golazen. Ravno tako je začela tudi letos prav temeljito zatirati hrošče, v katero delo so jo tukajšnji učitelji vneli in vsped-budili. Dobivali so nekaj krajcarjev za liter hroščev pri gosp. Županu. Sed:>j pa otroci pripovedujejo v šoli, da Župan ne bo nič več denarja za mrčesne hrošče dajal, ker je neki /.-• 18 ali celo 20 gld. plačal iz srenjske blagajnice. Zaleti bi bilo, da se bi šolski mladini vender nekaj dajalo 2a trud, kajti taki majhni otročiči tudi radi kaj denarja dobe, na ta način pa se jim bode vse vesolje do po končavanja hroščev nničilo. Kaj ko bi se moglo kje kaj denarja dobiti za to, da se vsaj najbolj pridnim otrokom nekaj povrne za trud? Naj bi se poklicani krogi za stvar zanimali, saj tako kakor tu, zgodi se gotovo še kje drugje. — (Občinska volitve v Celji) Govorilo se je, da se mislijo celjski Slovenci letos udeležiti obč. volitev. Ta govorica je vladajočo kliko hudo prestrašila. Ni čuda! Gospodarstvo je popolnoma zavoženo in prusetilska gospoda v obč. svetu ima nebroj razlogov, da se boji kontrole. Vsled tega je tudi zastavila vse sile, da si zagotovi zmago. Slovenci so za letos opustili namen, udeležiti se obč. volitev in tako se je zgodilo, da so bili voljeni vsi nemški kandidatje. Celjski Nemci praznujejo to svojo „zmago* s podlim psovanjem Slovencev. — (Občinske volitve v Celovcu) se vrše ta teden. Umevno je samo ob sebi, da zmagajo nemški kandidatje. V tretjem razredu je propadel tudi nemško konservativni baron MannsdortT, kateri je svoj čas prišel v obč. svet sicer zoper voljo nemške stranke, a vendar le slučajno. — (Italijanski sport.) V Gorici je otvoril nedavno neki Itaiijan streljamo, v kateri so streljali — notabene z dovoljeajeaa tržaškega predaed-ništva ! — na žive, a privezane golobe, piščance in na prepelice s Flaubertovimi puškami. Pri tej surovi zabavi so mučili nevešči strelci uboge ptice po več ur, predno so uboge žrtve poginile. Ko je zvedelo društvo v obrambo ptičev za to barbarsko zabavo, je uložilo takoj protest na politično oblast, ki je ugovoru tudi ugodila in krutemu Italijanu je bilo vzetih več gajbic različnih ptičev. Zares, vitez Rinaldini je tudi blag, ne samo pravičen človek! — (Učiteljsko društvo za sežanski šolski okraj) bode imelo svoj redni letni občni zbor v 6 dan maja meseca t 1. v Sežani ob 10. uri do-poludne. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Letno poročilo o društvenem delovanju. 3. Blagajnikovo poročilo. 4 Predavanje. 5. Volitev dele gatov za prihodnji „Zavezin" zbor. G. Volitev društvenega vodstva. 7. Nasveti. Za pevske vaje naj vsakdo prinese seboj .Pesmarico". — (Narodna čitalnica v Dekanih) priredi v nedeljo dne 2. maja t. I. z blagohotnim sodelovanjem tamburaškoga zbora iz Skednja veselico z jako raznovrstnim vzooredom. Začetek točno ob 41/«« uri popoludne. li topnina: na veselico 30 nvč., k plenu za moftke 40 nvč., za ženske 20 nvč., sedeži 10 nvč. V slučaju slabega vremena, vršila se bode veselica dne 9. maja. — (Pobijanje Slovanov v Kopru) Piše se nam: Včeraj zvečer ob 7Vb uri napaden je bil go jenec II hrv. tečaja Bsnažu' v ulici, kjer omenjeni gojenec stanuje in kjer je c. kr. učiteljišče in c. kr. orožna postaja. Napadalec udaril je ubogega mladeniča s tako silo s palico po čeljusti, da se mu je vlila mahoma kri. Gojenec ima vso čeljust črno otečeno in mora iskati pomoči pri zdravniku. — (Razpisane službe) Na dvorazredni ljudski šoli v Litiji mesto naduČitelja s plačo III. plač. razreda, funkcijsko priklado in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 15. maja okr šolskemu svetu v Litiji. — Na štiriiazrednici v Št. Vidu pti Zatičini mesto nadučitelja s plačo II plač. razreda, fakc priklado in prostim stanovanjem even-tuvtlno pavšalom. Prošnje do dne 20. maja okr. Šolskemu svetu v Litiji. — V področji politične uprave na Kranjskem adjutum letnih 500 gld. Prošnje do dne 20 maja deželnemu predsedstvu v Ljubljani. * (Nesreča £ Zole ) Te dni je bil slavno-znani, pa tudi naibolj napadani francozki naturali stični romanopisec Emil Z o 1 a v veliki smrtni nevarnosti. Na sprehodu podrl ga je namreč splašen konj tor ga povozil s kočijo preko glave. Na srečo je bil Z la pri tem tako malo ranjen, da je šel, odpočivši gld.; iz Pieflo^el; pri Kranju: Joa. Ker'on, župnik 1 gld., Ig. Znpano 1 gld.; iz Langeazersđorfa: Al Karo* 3 gl.; iz Lombacba: Ft. R bič, drž. poil, 5 gl ; v Lašk»m je nab.-al blag. g. dr. Jjs K< lšek, edvituik 14 gl 50 kr., koje so darovali gg.: dr. Jo^. Kolšek odvetnik 3 gl.. And. Klsbat h-r. trg. 3 gl., Fr. J-rše, c. kr. d.ivkar 1 gl, R. Kukrts, pivovar 1 gld, J. Merzel, dež. ur. 1 gl., dr V. Pfeffer, c. kr. ckr. Bodnik 1 gl , L Skuherekv, kaplan 1 gl, Amo Bo gata*, vikar 1 gl., Kittnau r 1 gl. J Krauor, mpn. v pok. 1 gl., J. Dtobnič, trgovec 1 gl ; iz Lit?je: J. Jenko, nač. »ost. 2 gla, g s,;.-. Amalij ?. Jenko 1 gl ; iz Ljubljane: J. Perdan, predsednik trg. is obrt. ibornire 20 gid., dr Jer.ej Sappaoz, dcušt ustan. cot. 10 gl, J Mtir ifc, c kr s/. 5 gld, J Mertinak, ces. kr. dež Hod. sv. 5 gl,, Drag Ždg*r, drž blag 5 gld., Avg. Skaberne 5 gld., Rajko Pe rušpk, c. kr. gimo. prt f. 2 gl., J os. H deček, Sel. uradnik 2 gl;; il Ljutomera: Iv. Skuhala, d-;k?.n 2 gl ; :z Luč: Mirto R polusk, kaplan 1 gld ; iz Marenberga: Mart. K>'n*c, župnik 1 gl. ; iz Raketa: gospa Matilda S b n k.ir 5 gl., V-rc. Votrib, nadcf juž. iel, v B Ic&nu 1 gld.; iz Rečice: Šti-f. Pivec, fc.ii.-la 1 gl.; iz R ich.nburga dr 5 gl.; iz Smodnika: Jan Knrlin, župnik 10 gi ; iz Soteike: I/au Plca.ifc župnik 3 gld ; iz Sve tinj: Iv. Bohontr, župnik 1 g'.; iz Žmartno^a pri Slov. Bifitric: Martin Bresovšek, župnik 2 gl ; iz Vitanj: Jos. Žtčkar, župnik, drž. posl. 2 gl ; iz V\-likovca: dr. J n rij Kulterer, odv. 1 gl ; iz Ž*bnic: S Jncko, dek. 2 gl. D>«lje so poslali gff F Č rin, prof. bog. 3 gl ; Jos Katar, drž p si 5 g! ; Fr. Bo. cel, župn. vodja v Dr-.-zi.o5ah 1 gld 50 kr. l-vr •• :i zahvala za vsaki aa -, posebej pa g. dr. Jos. K'Išpkn, ki je darove nabiral. Bog plati! Daljne darove sprejema društveni blagajnik vlč. g Fran Jančar, mons. pnppžnv korrornik, župnik n. vit. r-da na Dunaji I. S Lgerstrasse 7. Urednic vn našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Go ip, Iv Franchetti v Ljubljani 15 kron, katere i a o priliki vese'en rodb nai g* d .^od!*a na Vodniko vem d'-mu n .bral kot kantušminlster cd svojih podanikov, katerim je bilo petje na svoj;: p^st nekaj popolnoma tujega. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Brz oj a^T-Isze. Dunaj 29. aprila Položaj je še vedno jako kritičen. Cesar se vrne v soboto zvečer in vzprejme Baduiija še tisto noč, Zjutraj odpotuje potem Badini v Budimpešto. Dunaj 29. aprila. Sinoči je bila v če žkem domu prava slovanska slavnost. Sešli so se češki, slovenski, hrvatski in mi.loruski poslanci ter 15 Poljakov in več čeških vekpo z e n b e r g B a r w i n s k i, Spinčič, dr. Krek se, da je bitka mej Grki. Dva sestnikov. V vseh govorih ae je povdarjala solidarnost in vzajemnost slovanskih strank. Govorili so dr. II e r o 1 d , princ S c h w a r -K o z 1 o \v s k i, dr. D a n i e 1 a k, in L a g i n j a . Zagovorniku češke šole na Dunaju, Palffyju, so udeležniki priredili lepo ovacijo. Petrograd 29. aprila. Cesar se odpelje danes na Dunaj. Sinoči se je dolgo posvetoval z ministom Muravjevom. Atene 29. aprila. Govori se, da se hoče kralj odpovedati kroni, in sicer na korist princu Juriju, ne prestolonasledniku. Razbur jonost ljudstva je še vedno velika. V faleron skein pristanu ležeče inozemske vojne ladje so bile prvi dan nemirov izkrcale 400 vojakov, da branijo kralja. Vodstva raznih strank so izdala oklice, v katerih rote prebivalstvo, naj se umiri. Atene 29. aprila. Zatrjuje bila pri Velestini v Epiru večja Grki in Turki, v kateri so zmagali grška voja sta na potu v Janino. Pariz 29. aprila. Minister manjih del II.motaux je imel sinoči s turškim poslanikom pet ur trajajočo konferenco. Priporočal mu je, naj Turčija sama ponudi Grški mir, sicer nastanejo komplikacije, katere bodo imele groznih posledic. Slovenci! Rodoljubi! Skoro poteče desvto leto. odkar obstoji nc;5 klub. Čist naša zahteva, da ta dogodek dostojto pros avicco. P(.kaz;iti hoćemo pri tij priliki sv.jim uasprvtrnkom, da smo napredovali v vsakem ob.-ira, da smo jih dtiieč piekosiJi. Rs je sicer — to iahfco s pen -ioni piivdarjamo — da štejem.; okoli 150 ljubljanskih in zunanjih izvršujočih članov; predalo zanimanja pa so kai« zi\ naš kiub mej širšim ob-čin tm. Gosiodje! če hoSe n^š kiub dostojno na ntop.t.', o-1 fcoč.« naitcp-.j kot pravi elitn. koledarski Liub, treba um je pr*d v t-m tsdi v^ ojega Štev *>odt;oinih članov. Ravno '. toa nas zadenejo toliki stroški, da j h brtz izd^ius p črneči od strnni redoljubnega občin st»'a nikakor r.e zmoremo« Mej dragim se postavi do j'fifcui prvo slovensko dirkalne, pri kuteiem je — poleg j,.skc:js-.^ drnžbe za zgradbo dirkališča" s.ime — naš kiub gotovo naj več angaževan. Spkh preide v teku let drkališće v izključno iast kluba. M» torej mamo prevzeli oamo skrbi za to, da se pos(av< dirkal 8če, pač pa je bede treba tudi kasneje vadrzavati. Prav zato pa nara je treba več r«du;b Jetrih cohcdkov. Obračamo se iz predarojj^čih vzrokov do Vas in Vas prosimo: R dolju^i! Pristopajte klubu slo-venaVih bicikltstov „Ljubljana**, če že ne kot izvršujoči, pa vsaj irot podporni udje I Slovenci! Ne gre sa saiao za čast in obstanek klub- slov. bicikustov, gra se tudi za narodno č?,Ht bee Ljubljana I Ako no posraviino d rkališča do le tošeje jeseni, postavijo je Nenci do kenca pr.hcd njega leta! D* jim to ne bode t*žko, prepri'An je vsakdo, kdor posoa kulantnost njih zavoJov v de-nain b .. devab, kadar eo gre za uemško slavo. Zato pa, rojaki, pokažimo nasprotnikom, da bsvo vendar fie mi goipodarji na ljubljanskih tloh; pokAŽ:mo jim; da smo š^ v-duo vneti za narod in za n^prodek v športu! S kolesarskim „Z kavo!" V Ljubljani, v aprilu 1897. Odbor kluba slov. biciklistov „Ljubljana". Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljub i j. 111 i J > n« seje d'>e 18. murca 1897 so sa pod pieditidstvcm zborničaegt pttdsednika Ivana Per ■ dana in v navzočnosti vladnsga komisarja, c. kr. dt žel.iovladnoga svetnika dr. pl. Rti ing-a udeležili nasloduji zbornični člani: Ivan Baumgartner, Oroslav Dolenec, Andrej Gasa nar, Frauc Hren, Janko Kersnik, Anton Klein, Franc K o 1 1 m n n , Lan Krajec, Josip Knšar, Josip Le n a r č i č, Alojzij Lonček, K.irol L u e k-m a t> n , Frano O m e r s a , K rol Pollak, Jo^>p R c b e k , Fr. Ki. S o u v a n , Fnbks Staro. Filip S u p a n č i ć m Jurnej Žitnik. Zbornični pred-»ed iik otvori sejo in pripomni, da so trjs gospodje opravičili svojo odsotnost z boleznijo, jeden pa z neodložljivimi opravki. Predno se je prešlo k dnevnemu redu, je naznanil vladni zastopnik, da je Nj. pr. vzvišenost gospod trgovinski minister z ukazom z dne 13. marca 1897, št. 13.574, potrdil zopttno izvolitev g. Iv. Pcrdana predsednikom in g A,tona Kletna podpred" d ikom trgovske in obrtniške *b'-r-niče Zl leto 1897. in jo ob jt>dnecs blagovelil na z-Jinje vzeti izvohtev gosp. Baiiagirtnerja provizo-i >m predieduikom zbornice za omenjene dobo. I. Predeedn.k prebite dop s g. c. kr. d^ž-il nega predsednika z dne 23. januvarjo 1897, št 50O, vsled katerega se v izvršbo Najvišjega patenta z dne 22. januvarja 1897 razpisujejo splošne nove volitve za poslansko zbornico državnega zbora in se je zi volilni zbor trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani določil 18 marec 1879. Volitev se ima po edredbi c kr. dež»laega predsednika vršiti ta dan v zbornični pisarni, se ima ob 5. uri popoludne pričeti in je glasovanje ob 6. uri zvečer zaključiti. Ko je prečital prc-d-iednik dopis, se je zbornica konstituirala kot volilna komisija in je volila predsednikom g. Iv. Perdana Predsednik je v smislu § 54. držav-nozborskega volilnega reda (zakon z dne 14 junija 1896, drž. zak. št. 169) opozoril volilce, je prebral §19. državnozborakega volilnega reda z dne 2. aprila 1873 drž. zak. št. 41 in § 20. in 20. a volilnega reda (zakon z dne 14. junija 1896, drž. zak. št. 169), in ker m nikdo ničesar pripomnil, je predsednik vodstvo glasovalnega seznama poveril članu volilno komsije Jus. Lsnan'iču. Potem se je prijelo z glasovanjem in se je isto izvršilo v smislu §§ 41. in 42. rakona z dne 14 junija 1896, drž zaa. št. 169 in § 43. deželnozborskcga volilnega reda z dne 2 aprila 1873, drž. zak. št. 41. Oddajanje glasov se je končalo cb G. uri zvečer (Dalje prih.) Iz iira«liie^a lista. lavrAiluo nI I ektteknii vue draibei Matije St e m b e rge r j a iz Kuteževa, zdaj v Ameriki, zemljišče v Trpčanali, dno 1. maja v Ilirski Bistrici, Jožeta Kam biča posestvo v Gradniku, (ponovljeno) dne 1. in ^9. maja v Metliki, Josipa V i n t a r j a zemljišče v Studenem, cenji-no l'; • 1 gld., in Janeza Laha zemljišče v Gradiskem, cenjeno 8113 gld., obe dno 3. maja in 2, junija v Ložu. Mihaela b a b e c a zomljišče v Aembijah, cenjeno -JtiiMl gld. in Antona M i ž g u r j a zemljišče v II. Bistrici, conjeno 1165 gld., obe dne 3. maja in 4. junija v Ilirski Biatriei. Mano Dolenc posestvo v Tomačcvem, cenjeno 820 gld., dne maja in B. junija v Ljubljani. Janeza S t a r e t a posestvo na Laborah, cenjeno U1.2.'JH gld., dne 3. maja in 14. junija v Kranju. Josipa T o m c a premičnine v Ljubljani, (usnje in živina) cenjeno 820 gld. in 227 gld., dne 3. maja in 17. junija v Ljubljani. Alojzija in Franceta Zajca posestvo v Babni gori, cenjeno Uli gld., dne 4. maja v Trebnjem. Franceta Zagorca zemljišča v Gor. Vrhpolju, ce; njeno 1142 gld. in 80 gld., dno 4. majo in 4. junija v Kostanjevici. Matije Zupana posestvo v Gomili, cenjeno 3050 gld. in 30 gld , dne 4. maja in 4. junija v Radečah. Jožefa F a j d i g e posestvo v Št. Mthelu, cenjeno 1985 gld. (v drugič.), dno f>. maja v Senožečah. Magdalene Stamjifl posestvo v Dolenjem Vecenbahu, cenjeno 170 gld. 9U kr., dne f>. maja in 2. junija v Kočevju. Matije J e r i n a zemljišče v Gorenji vasi, cenjeno 3G55 gld., dne 6. maja in f>. junija v Logatcu. Uiurli so v JTjJubijani: Dne 35, aprila: Marija Iglic, zasobnica, 63 let Flo-rijanske ulico št. 14, otrpnenje pljuč. V otrošk i bolnici: Dno 25. aprila: Frančiška Selan, delavčeva hči, 2 meseca, opeklina. V deželni bolnici: Dne 25. aprila: Matija Grum, delavec, 56 let, naduha. — Ana Geigerle, apnarjeva žena, 56 let, jetika. Dne 26. aprila: Adolf Aleš, čevljarjev sin, 4 leta, davioa, — Katarina Černič, delavka, 34 let, — Frančiška Verbič, gostija, 60 let, otrpnenje trebušnih živcev. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306*2 m. April Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Uokrina v mm. v 24 urah 28 9. zvečer 740-8 136 sr. jzah. jasno 29 7. zjutraj 741 2 11-4 sr. jzah. jasno 00 n 2. popol. 7405 20 2 p. m. jzah. del. . .1.1. Srednja včerajšnja temperatura 14'4°, za 27° nad nor ..il..m ZD-uLXia.jsl3:a» Toorza dne 29 aprila 1897. kup* i državni dolg v notah .... uiip:-.i državni dolg v srebra Avstrijska alata renta ...... ivsti-ijska kronska renta 4°<0 . . . .'jgoraka zlata renta 4°/0. ... Jgorska kronska ronta 4iy0 . , , Vfjfltro-ogereke banfine delnice , , kreditne delnice..... ... ..ondon vista.........., Kemiki drž. bankovci r.a 100 mark , , tO mark.......«... iQ frankov.....».,.,,; ltalijauaki bankovci........ B. kr. cokini ... ...... Dne" 28. aprila 1897 t°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. Dnnava reg. srečke 5°/0 po 100 gla. £emlj. obč. avstr. 4,/«°/0 slaG zast. listi Kreditne sročke po 100 gld..... Ljubljanske srečke........, Rudolfove srečke po 10 gld. .... akcije anglo-av»tr. banke po 200 gld. . i'-amway-drngt. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rnbelj........ Velika hiša na prodaj. Hiša v najboljšem stanu v velikem trgu na Dolenjskem, nasproti farni cerkvi, v koji je gostilna, ledenica in že nad 30 let obstoječa trgovina, proda ae lz proato roke. Pripravna je za vsako kupčijo. Gena 350O gld. — Natančneje se izve iz prijaznosti pri uprav-ništvu „Slovenskoga Naroda". (602—7) 101 gld. 35 kr. 101 ■ 35 • 122 i 50 100 i 90 ■ 121 n 90 99 r 40 ■ 942 rt — 353 75 119 50 ■ 58 ■ 60 11 u 72 * 9 K 52 m 45 n 10 t 5 ■ 65 m 154 gld. 75 kr. 189 v 50 ■ 127 n — 99 f 80 ■ 201 ■ — ■ 22 l 25 4 25 it — 151 9 50 ■ 428 — 1 • 27 ■ Solicitatorja (opolnoma veščega slovenskega in nemškega jezika \ besedi in pismu in dobro izurjenega v solicita-Drskem posla, vzprejrae litkoj dr. Valentin Krisper 585—2) odvetnik v Ljubljani. F'on.ia.d.'bec za kavarno in gostilno. V sodnijskem okraju v trgu fcrlciiloa daje q» v najem na najboljšem kraju hiša a primarnimi prostori za kavarne, ker bi več gospodov jeli, da bi fe tu kavarim ustanovila. Ako bi pa najemnik želel tudi gostilno* jnevzame tudi lahko precej zra>en lež-če pripravne sobe h prnv ugodnimi poboji. Zglasiti se j« \ kriitketai pri hišnem porotniku pi8i.eno ali ustno. Zastopniki za prodajo vina iščejo se za vsak večji okraj. Pismene ponudbe pod „zastop vina" na upravništvc „Slov. Naroda". (569—5) močan tovorni voz tudi koiijo ■ opravo in nov ali prav dobro ohranjen (f>90—l) Ponudbe: J. K. po* to roNtHiitc Id*«11»t I i 1i •»• 2 stanovanji oddasta se s 1. avgustom v najem. Vsako stanovanje obstoji iz .1 sob in pritiklin. Povpraša naj se na Poljanski cesti št. 26. (688*1) Mesto hišnika ee takoj lahko nastopi. Oženjeni brez otrok imajo prednost. — Tesar ali mizar. (580—8) Posredovalna pisarna za službe Th. Novotny lBiimi.iNii.si cestu št« ?• < ' I* 11 21 naravnost lz tovarne. Zažge naj se vzorec svilnepa blaga in morebitno ponarejenje se takoj pokaže. Pristna, čisto ve^ctal no barvana, solidna crna svila pusti p«'p«l. Ponarejeta, otežena uvila, ki rada postane mastno svetla in se hitro lomi, pušča teinnorujav in svetlorujavkast pepel. PoSilja se poštnine in carine prosto na dom. — Vzorce naj ne zahteva iz = Hohensteinske svilotkalnice „Lotzeu v Hohensteinu na S. — Meh. tovarna svilnega blaga. (2223) Največja zbirka toniti« ImIIIi in lmrvM»tlli svil. b (18) L 1501. Oklic. v. 1*97 1 Naznanja se, da se bode v knnkurzno zalogo tukajšnjega trgovca i ivoslnva .vBoil«*n-» spadajoča, Hodno na 3038 gld. 02 kr. cenjena zaloga mešanega blaga i t. d eksekutivnim potom skupaj prodajala, in sicer a ali nad ceno in . jimi ju 1897 (udi pod ceno proti takojšnjemu sprejemu blaga za plačilo v gotovini. C. kr. okrajno sodišče v Cirknici dne 21. aprila 18*J7. (574—3) 2>Ted.©ef 1. r. (499—3; fc 'Mi dnem f. Jaiiiuviirjt« f*4tt*Ji. 1. stopi v veljavo zakon z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. štev. 220, O ilircKt-iilil |i«'rsoiuiliiili «lii« kili. glasom katerega je plačevati tudi otl «»l»i*CMti lirnuiluili vlog prilioilnin-ski davek. (IteikiciiNtfiicr) v. iVa°/e« Hranilnice imajo dolžnost, da odtegnejo ta davek od obresti pri izplačevanju, če se pa obresti ne vzdignejo, da ga odbijejo pri poluletnem pripisovanju k (glavnici, in da ga odvedejo davčnemu uradu. Vsakemu, ki ima pri hranilnici n. pr. glavnico 100 gld. naloženo, in je dobival od nje doslej na obrestih na leto.................. 4 gld. — kr. ee mora toraj odtegniti na prihodninskem davku — . 06 „ tako da bi prejel le............ 3 gld. 1)4 kr. če bo pa ukazano, plačevati od prihodninskega davka tudi deželne in občinske naklade, ostalo bi vložitelju od 4% obresti samo približno \\ gld. 90 kr. Z ozironi na to je druStvo kranjske hranilnice, da se ujed-novi poslovanje, Rklenilo pn*v/eli V KaillO|»laČC Vlllljc |»rilio«ln i n si*, i tli«vek. in nanj morda pripadajoče občinske in deželne doklade, zato pa olm slno llicro Zft hranilne vloge ođljaDiiiarja 1898.1. naprej na 3'9D°b znižati. V ložite Ij bode toraj dobival ravno isti znesek na obrestih, kateri bi mu ostajal, če bi bile obresti kakor doslej odmerjene e 4°/0, a bi moral sam od njih plačevati prihodninski davek z dokladami vred. Vodstvo kranjske hranilnice. Ljubljana, 30. maroa 1897 od 1. maja 1807. X_ijuL"tolj2Ln.SL — Trbiž, 703 708 71.1 72a 733 717 8» 82? 839 861 DO! 911 922 939 10"u 101 a 10« 11 11M 11« 1208 12'" 12«« 12«« 12« }0l lo« 12l> 131 j 1M i 2'.3 8°» 402 ,p..r. 4to 41!) 181 443 I ,i; ftOl .-)!'. {Vil ft 13 t>«a 1 ;— i~ 6J»jj 1 Ji 7~ 5 122 • 8 Rn 8f» 8«a H™ bS 904 916 9" 1205 122 l k«! 12J5 12« L2« I2y 1 11 iS 1 u is 1 g *S •.' • 2g 8» Ljubljane (juž. kol. * J Ljubljana (drž. kol. Vilnarje...... Medvode...... Skofja Loka .... Kranj........ Sv. Jofit 1 postajal.) Pod na rt-Kropa . . Otoče (postajal). . Radovljica (postajal lee-Bled..... borovnica..... Javoru i k...... Jesenice...... Dovje........ Kranjska flora . . Radeče-Bela Peč . Trbiž........ f iz V v . »v .." B« o" 1 J 4 So ■1™ .<:. 4" •i" ;;~ 3*" 8« 3" rij 2« 7.SI 7" 70.-, £6* (J37 6U 6*0 11-' HIT 11" 1 loa I0»« 10" I Osi lota 10'« 10-! 9"'6 0M 939 080 ! 92« i 8*4 gto 467 461 44:. 40 4.10 417 402 8m 340 333 33» I 31» 268 •J 4 ti 20 2la J 88 142 Its gos 8i< 82<» 835 8<* 85» 911 943 060 10" 12" lii 129 116 •J08 224 aa 3»« 8*8 gas 3&1 404 43« j .r>21 54 4 li'"' 619 530 6« 6 m 7« 7» 72 7~ Hw BO 8« 8«a 8g 9« 919 9*1 io~ B" 8-'»« Ljubljana (ju?., žel.) v Ljubljane (dol. žel.) j^. Lavrlea....... Školljica....... smarje-Sap..... (irosup je...... 2alna (postajal.) . . ViSujn Qora..... Zatirina....... S t. Vid pri 25ati6ini(p.) lladohova Vas .... Št. Lorvno n. K. p./., p. Velika Loka..... Trebnje....... Mirna PeČ...... v ) Novo Mesto.....> * iz ( ) v v Straža........is H19 808 751 745 731 721 6«o 62J 6'* . 1- -45? 4 ... 10« 102* J{81 2*1 goo 188 1" 133 foi |28l 1 .>:■! 1 187 1181 11- 1 121 1 101 l6»« ji ta 930 8 ■ H24 7« 7.IS 7~ 6jw BS7 6ll ti" r."» B»8 54:. 520 488 440 427 718 200 7S6 i E 714 185 - 731 218 7M 1 1 Predole t postajal, 1 . > k. li 18 lio 717 740 225 800 bJJ Q60 101 7^ 755 2 f Srednja Vas.....| 1 11 IS f>33 920 405 940 1 1 B" HI« w 723 205 Q60 101» il Ljubljane (diž, kol.) v Q5ti 1108 620 ■ m 736 218 7™ ld^ 1 Tavčarjevdvor(po.st i < »',43 1181 6*2 9*a 73» 221 707 10« Črnuče postajal 6*8 10»« ti™ 9« 800 2<2 7-2« ilj Trzin......... 6»8 10*1 o« »I 808 250 7^7 1 Ig Domžale....... 6'i 11)24 53« 9 n> 818 300 7~ 11~ Jarie*Mengil .... 557 1013 «joS 823 306 7" > f Homec (postajal.) • • % B™ 1000 r> >8 H™ 837 31» 807 11" v Kamnik....... IZ 588 4J53 50» * Se vozi lo ob nedeljah in praznikih. Nočni čas od 6. ure zvečer do B, ure B9 minut zjutraj (6J2 do B**) označen je s tem, da so podčrtane Številke minut. Do I. junija in od I. septembra stanovanjske tarife za 25 „ znižane. Zdravišče Krapinske Toplice na Hrvatskem od za^orjanske železniške postaje , Zabok-Kraplnske-Topltoe" oddaljena za jedno uro vožnie. so odprte od 1. aprila do konca oktobra. 30" do 35" R. gorke akratotortao, ki eminentno vplivajo proti protlnu, mišični 111 dlenskl rovuii, in njih poBlodlčnlh boleznih, pri lskll, nevr&lgjlji, kožnih, boleznih in ranah, kronični Brlg-htljevl bolezni, otrpnenju, kronl6neux materničnem vnetjn, eksudatlh parinterinsinin vuzin. Velike baalusko, polne, aeparatne kopeli, kopeli v marmornatih banjah in tusne kopeli, Izvrstno urejene potllnloe (sudariji). masaža, elektrika, sved. zdravilna gimnastika. Priležua stanovanja. Dobre in ne li ■•■ sroatllne; stalna topliaka g-odba, katero oskrbuje godba o. in kr. pei-pelka nadvojvode Leopolda it. 53. Obširni senčni sprehodi itd. Ud 1. maja vozijo slednji dan omnihnsi v Zabok in Polčane. Kopališki zdravnik dr. Pavel pl. Oreskovlo. IlroSure se dobo v vseh knjigarnah. Prospekte in porofida pošilja (587—2) kopališč 110 ravnateljstvo. 9 V novozgrajeni hiši v Vegovih ulicah št. 12 cddajo se stanovanja »I*« im* »ibHiuB, kubiaetuiu in pritiklino, potem prodajalnica pripravna tudi za komptoar. — Poizvedbe na Karlovaltl cesti i*t. si*, 1. nndstropje. (f>S*i—1) Ott 150 ii m se skupno proda po ugodni ceni. Več ae izv»- v upravnistvu „SIov. Nar u. (577-2) Od danes naprej pričenši dobiti je vsak dan naj slastnejši sladoled pri (582—2) Jakobu Zalazniku EJ ubijan«, sim-i trjr it. 91. V novozgrajeni hiši št. 4 v Slomšekovih ulicah (589—2) staro 16 let, zmožno slovenskega in nemškega jezika v pisavi in v računst ru, leli vstopiti kot udenka v kako prodajalnico z mešanim b'agom. — Vzprejerani pogoji naj se pošljejo upravu. št v u .Slov. Naroda* pod znamko , K. 3". Več rabljenega in dobro ohranjenega T7"c (om;'ire, poatelja, divane itd.) »*» U n pf« — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Nar.a. (594-1) (>62—5) oddati je več lepih stanovanj x. 2,3 in 4 sobami ter pritiklino si. av-u si o m t. 1. Poizvedbe tam. Nedo ženi so in oatnuejo vedno Piemier-Mcikli ker so le ti jedino i i Helical-blaga izgrajeni in združujejo z največjo trpežnostjo popolno precizijo (566—1) najboljšo konstrukcijo in najlažji tek. The Premier CycleColtdrr&err Tovarne: Jlcls (Eger) Covcnf ry l)<»<»•* teSko). AngleSko . pri Norun(>ergu). Letna produkcija 60 000 komadov. — Katalogi brezplačno in piiNtuiup prosto. Samoprodn j o -rtv lv 1*1111 j hIco ima Fran Čuden. v Ljubljani, na Mestnem trgu hiš štev. 25. Deželno gTedališ6e v Ljubljani. Samo 3 predstave. \ nedeljo, 9. maja, ob 4. uri popoludne v nedeljo. 9. maja. ob 8. uri zvečer. jn v ponedeljek• :i. maja. ob 8. uri zvečer se bo predstavljalo veliko darovanje sprave na fiolgaii ali zgodovina življenja in trpljenja Jezusovega. Predstave izvršuje družba starobavarskih pasijonskih iger pod ravnateljstvom Edvarda Alloacha. Cene pniNUtrov: Sedeži I.-IV. vrnte HO kr.f V.—Vlit vrste 70 kr., IX.—XI. vrste 60 kr.; balkonski sedeži 50 kr.; galerijski sedeži 4'» kr.; parterno stojiSCe 'M kr.; galeriji 20 kr. Sedeži v ložah ;'i 50 kr. ostanejo p. t. imejiteljen* do 12. nre reservirani. Pavterno lože in lože I reda a .'J gld. II. reda h 2 gld BO kr. Vstopnice prodaja tudi g. Sešark. Blagajnica se cdpro ob 7. uri. Začatek ob 8. uri. Z velespofitovanjem (f>93—v ravnateljstvo. MARIJINA KOPELJ poleg Prul otvorila se bode v soboto 1, maja. Naročila na kopanje v lesenih in kamenitih banjah he tudi vzprejomajoj K obilnemu obisku vabi najuljudneje (579-2) Josipina Ziakowsky, st. 14.189. (583-2) Radi veliknga letnega živinskega sejma dne 8. maja letos se ne more vrčiti ta dan odrejeno komisijonelno ogledovanje konj na živinskem sejmišči poleg klavnice. Tukajšnji razglas z dne 1. aprila t. I. preminja se torej v toliko da se bode omenjeno ogledovanje in razredovanje kouj sicer v istem redu \ ršilo dne 3. in 4. maja t. 1. na prostoru pred Št. Petersko vojašnico tako. da se bodo konji pripeljavali od St Peterskega mostu ob drevoredu proti civilni bolnici in odpeljavali mej vojašnico in bolnico. Lastniki kdnj se opozarjajo, da oddajo še ne oddane naznanilaice, da oglasijo vse premembe o atanju svojih konj od dne zglaševanja do ogledovanja, t. j. od 16. aprila do 3. maja, pri mestnem magistratu, ter da pripe-I jati dajo svoje konje ob -oznai'enem t'aKi k ogledovanju lnr/, ponebar^a povabila« Lastniki, katprih konji so lačasmo izven mesta, morajo jih pripeljati k razredovaoju v mesto, ali pa prositi dovoljenja, da sh amejo ogledati v krnji, kjer ae nahajajo Kdor se temu brez postavnega uzroka ne pokori, se bode brezozirno zakonito kaznoval. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 22. aprila 1897. F. P.Vidic & Co. v Ljubljani ponujajo po na| ni/. Sili 4*euali vNakokoll množino zidarske opeke, zarezane opeke (izdelane iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven spadajo^o stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa lončene peči in štedilnike (lastnega izdelka) Roman=cement IDovšl^i Portland-CGm.ent kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. ^ Najnižje cene!!! (4og-ii) g urar v Ljubljani Jt< ran UltClen urar v Ljubljani ^Eostni trg- štev, 25, nasproti rotovžu. CD O 0? 3 CD >W CD d CD O 'S Pozor kolesarji! „Styria" kelesa znana dosedaj kot ii»|I»oI|mu in mtjpril |ii1mi«>jn», pridobila ho letos m* j > «'«-j «■ iniM>sii in zanimanje poslalo je zares veliko. Kol glttviii ziiMlopiiik 7.11 ii i it n j s it <> priporočam jih v prvi vrsti in najtoplejše. Tudi imam v Sftlogi prav dobre izdelke iz dragih tovarn, kiikor dnnsJake in angleške ,,ii» popravilu Uolen in Šivalnih Htrojev. (453 — 11) Islotani otvoril bodem tudi s 1. aprilom t. 1. Izvežballšče ali solo za učenje Kolesarstva katera bode iNHkeuiu novemu naroeulku brozplačuo nn m/poln-o. v Priporočam so za obilen obitsk naju!, idnejse _ UP^T-ia C$*3 đ «Qt3gJ ISTo-vi cer.i.ix:l so brezplačno na razpelagro. - ^ >v ■'''* %"" ' Izdajatelj in odgovorni urednik •. ieaip No 11 i. Laatniua in tisk -Narodne Tiskarne".