SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 27 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 8 de julio - 8. julija 2010 RESNICA JE SAMO ENA Nova politična kriza FEDERICO V. POTOČNIK- (Govor na spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu v nedeljo 4.7.) Vesel sem, da sem danes tukaj. Vesel sem, da smem biti danes tukaj. Da smem počastiti spomin naših pomorjenih junakov in da smem spregovoriti o resnici, tako dolgo zamolčani. Ne prav dolgo nazaj si tega ne bi mogel privoščiti. Pa kljub polnoletni demokraciji se stvari niso kaj dosti spremenile. Naš glas je moral pred 65 leti utihniti, ampak danes je močan, jasen, glasen, čeprav ga še vedno poskušajo utišati. Nahajamo se v enem od vsaj 500 prizorišč slovenskega Katinskega gozda. Tisoči in tisoči in tisoči ... Pomorjeni po že končani vojni. Ko se je drugje proslavljalo, se je pri nas še streljalo. Njihov greh? Boriti se pod slovensko trobojnico, v slovenskem jeziku, proti nepravični revoluciji, za svoj dom, narod in vero. Potisnjeni v državljansko vojno zaradi peščice ljudi, ki so okužili velik del do takrat združenega in miroljubnega naroda. Imeli so izbiro, lahko bi se vsi enotno borili proti vsem trem okupatorskim ideologijam. Ampak ne; zlili so se z eno, izbrali so revolucijo in stisnili brate v kot, da se niso mogli braniti drugače, kot da se krvavemu ideološkemu pohodu uprejo z orožjem, tudi tujim. In to so označili za izdajo. To ni bila izdaja. Turjak so napadli Italijani in partizani skupaj. To pa je izdaja. Pod krinko svobode in osvobajanja so bili zavedeni v partizanstvo in služili kot orodje za doseganje ciljev rdeče zvezde, ki so jo nosili na kapah, ne pa svojega naroda, ki je poleg že tako ali tako krutih okupatorjev moral trpeti zaradi lastnih ljudi. Trdijo, da so prinesli svobodo. Da so postavili temelje in vrednote in naj na teh vrednotah gradimo prihodnost. Ne. To okoli nas in pod nami ni svoboda, noben totalitarizem ne more biti svoboda, še manj pa vrednota! Tisočkrat ponovljena laž je postala ,,resnica", a za pravo resnico je ostal prostor tu, v teh breznih, ali pa v tujini. A danes, vnuki in pravnuki teh krivično poimenovanih kolaborantov govorijo slovensko v Kanadi, ZDA, Argentini in še kje. Tako daleč od domovine, nekateri je še v živo niso videli, pa se sliši slovenska beseda in se pojejo slovenske pesmi. Dolgih 45 let je morala počakati osvoboditev izpod totalitarizma. A leto 1991 je vendarle prišlo, in z njim tisočero možnosti za očiščenje in preporod. Z razliko od drugih narodov vzhodnega bloka, pri nas ni prišlo do lustracije, vladajoči so večinoma ostali isti, se preoblekli v demokrate in govorili isto kot prej, ohranjali stare mite in stare laži. Naša tranzicija je premehka, naša pot v svobodo premalo trnjeva, da bi resnično lahko naredili konec staremu režimu in zaobjeli svobodo. Živimo v času, ko niso sposobni reči bobu bob, Josipu Brozu diktator, komunizmu zločin. Ne upajo si priznati, da so vsi totalitarizmi enako slabi. Ponavljam: da so vsi totalitarizmi enako slabi, da ni eden nič boljši od drugega, ker bi se zrušila prevara, ki so jo tako dolgo gradili. Očitajo nam, da spreminjamo zgodovino. Zgodovine se ne da spremeniti. Dejstva so dejstva. Od Turjaka do Roga, od Barbarinega rova do Golega otoka, tega se ne da spremeniti. Da se pa manipulirati, in tega je bilo veliko. Govori se, da blaženi Lojze Grozde razdvaja Slovence. 32.000 ljudi na Slovenskem Evharističnem kongresu razdvaja Slovence. Cerkev razdvaja Slovence. Drugače misleči razdvajamo Slovence! Ta sprevržen sistem vrednot razglaša, da vse razdvaja, kar nima temeljev v komunizmu. Ta propaganda se je globoko naselila v glavah Slovencev in Slovenk, tako zelo, da očitna dejstva ne najdejo svojega mesta. Resnica je samo ena. Ni jih več, kot nekateri pravijo. Lahko se jo prikriva, izkrivlja, zamolči, prilagaja ... ampak resnica je ena in z vso močjo sili na dan iz globine naših brezen. Zdaj je čas za Resnico in za Pravico, ki sta na naši strani. Od leta 1991 smo zares na strani zmagovalcev. To leto nam je prineslo zasluženo zmago in s tem možnost, če ne dolžnost, da ponosno spregovorimo o naših junakih in vržemo s piedestala tiste, ki si ga ne zaslužijo. A prišel bo dan, ko bomo Slovenci dosegli spravo, si segli v roke in gradili Slovenijo skupaj, enotno, kot si vsi zaslužimo. To si vsi želimo. Ampak ne katerekoli sprave. Dokler se ne prizna in pravično ovrednoti legitimnost in legalnost domobranskega boja in dokler se ne prizna zločinske narave komunizma in revolucije, sprave ne bo. Zahtevamo, kar je resnično in kar je pravično. Nič več, a tudi nič manj. Prisotnost najvišjih predstavnikov vlade nam dodatno potrjuje, da smo na pravi poti. Danes je lep dan. Vidim, da nas je veliko, slišim veliko glasov, ki se skupaj močno in daleč slišijo. Smo močni, postajamo močnejši, naš glas se sliši in ga tokrat ne bodo mogli več utišati. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je objavil izstop iz stranke Zares, ki ga je postavila v vlado. Kot razlago je navedel, da je iz Zares izstopil, ker v zadnjem času ni bil aktiven v stranki. To je nova, gotovo ne zadnja kriza, ki prizadeva sedanjo vladno koalicijo. ,,V zadnjem letu dni praktično nisem bil aktiven v stranki Zares, saj kot minister za gospodarstvo posvečam čas in energijo vodenju tega resorja, ki je v teh časih zahtevno. Zato sem ocenil, da nadaljnje članstvo v politični stranki ni smiselno," je v pisni izjavi zapisal Lahovnik. Zakaj je tako ocenil po enem letu, ni pojasnil in tudi tega ne, zakaj ga članstvo v stranki ovira pri ministrovanju. Tako je verjetneje, da je odstop posledica sporov s strankarskimi kolegi. Razlog za Lahovnikov odstop bi bila lahko v zadnjem času različna stališča do projekta gradnje šestega bloka termoelektrarne Šoštanj in glede državne pomoči gradbenim podjetjem ter nesoglasja s predsednikom stranke Gregorjem Golobičem. V aferi Ultra je bil namreč Lahovnik edini visoki funkcionar stranke, ki Golobiča ni podprl. Gregor Golobič Lahovnikovo potezo obžaluje, ga pa ne preseneča. Lahovnik mu je svojo odločitev za izstop iz stranke sporočil minuli teden, je pojasnil prvak Zaresa in dodal, da sta se v vmesnem času že sestala. Kot razlog mu je navedel enake argumente, kot jih je predstavil javnosti, in sicer da svoje prihodnje kariere ne vidi več v strankarskem kontekstu. To po Golobičevem mnenju drži, zato kljub obžalovanju zaradi Lahovnikovega izstopa ni bil presenečen. ,,S tem izstopom je na nek način formalno pritrdil temu, kar se je dejansko dogajalo že leto dni in kar je sprožilo javna spraševanja kot tudi diskusije znotraj stranke," pravi Golobič in dodaja, da se Lahovnikova „abstinenca" ni nanašala samo na stranko, temveč tudi na koalicijo. V pogovoru z Lahovnikom sta sicer po Golobičevih besedah pustila vse možnosti odprte, tudi glede njegovega nadaljnjega sodelovanja v vladi. Tako še ni jasno, ali bo Lahovnik - ki je bil na to funkcijo izvoljen iz kvote Zaresa - ostal na ministrskem položaju, saj je to odvisno od La-hovnika samega, stranke Zares in tudi predsednika vlade Boruta Pahorja. Slednjega je sicer Golobič o Lahovnikovem izstopu že obvestil, v nadaljevanju pa se bosta premier in gospodarski minister pogovorila še sama. 50 let duhovništva kardinala Rodeta Kardinal Franc Rode je praznoval 50. obletnico duhovniškega posvečenja. Slovesnost ob tem jubileju je v soboto 3. julija potekala v vatikanski baziliki. Prisotnih je bilo 54 duhovnikov ter 14 kardinalov in škofov ter veliko ljudi, med njimi tudi kar nekaj Slovencev. Nagovor med mašo je imel vrhovni predstojnik frančiškanov, Jose Rodriguez Carballo, ki zahvalil za radodarno in se je kardinalu Rodetu neutrudno služenje Cer- kvi, še posebej na področju posvečenega življenja. Vrhovni predstojnik frančiškanov je v pridigi opisal Rodetovo življenjsko pot. Omenil je tudi njegove pridigarske veščine, zlasti njegove nagovore na Brezjah. Kot je dejal, se je v 50-ih letih duhovništva kardinala Franca Rodeta marsikaj spremenilo, ostala in povečala pa se je ljubezen do tistega, ki ga je poklical. Duhovnik mora negovati svoje duhovno življenje, biti mora človek molitve. Od tega je odvisna evangeljska plodovitost duhovniškega poslanstva. Molitev tako ni le še ena dejavnost v življenju in pastoralnem delovanju, ampak najpomembnejša stvar^^kot je večkrat spomnil tudi Benedikt XVI. ,,Če je molitev prioriteta v življenju duhovnika," je dejal vrhovni predstojnik Prikrita grobišča Terenske preiskave, ki se izvajajo skladno z izvajanjem javnega naročila za sondiranja evidentiranih prikritih vojnih grobišč ter programa sondiranj prikritih vojnih grobišč, so odkrile prikrita gro-bišča s posmrtnimi ostanki več oseb v okolici Vojnika in Tepanj. Obe grobišči je takoj po odkritju zavarovala policija, pristojni preiskovalni sodnik in tožilec pa sta opravila ogled. Preiskovalni sodnik je že odredil, da se opravi preiskava za ugotovitev identitete žrtev in storilcev grobišča v okolici Vojnika. Skladno z zakonom v času trajanja kriminalistične oz. sodne preiskave grobišči nista dostopni za javnost, so sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. frančiškanov, ,,pa je ev-haristija vir in vrhunec njegovega poslanstva. Duhovnik v evharistiji najde moč in pogum, da lahko služi Božjemu ljudstvu in ga vodi po poteh vere". Kardinal Franc Rode je bil rojen 23. septembra 1934 v Ljubljani in je doma z Rodice pri Domžalah. Šolo je najprej obiskoval v bližnjih Jaršah in nato v Domžalah, maja 1945 pa je z družino zapustil Slovenijo in odšel v Avstrijo, tako da je šolanje nadaljeval najprej v begunskem taborišču v Judenburgu, nato na gimnaziji v Lien-zu in v Spittalu ob Dravi. Kot mnogo drugih družin, se je tudi Rodetova izselila v Argentino, kjer je sin Franc v Buenos Airesu nadaljeval šolanje, leta 1952 pa je stopil v misijonsko družbo lazaristov. V bogoslovje je vstopil v Buenos Airesu: študijska pot pa ga je nato prek Rima pripeljala v Pariz, kjer je bil eta 29. junija 1960 posvečen v duhovnika. Tri leta kasneje je v francoski prestolnici doktoriral iz bogoslovja in se leta 1965 vrnil v Slovenijo, kjer je bilo njegovo prvo službeno mesto pri Sv. Jožefu v Celju. Leta 1967 je prišel v Ljubljano, kjer je postal ravnatelj bogoslovcev lazaristov, hkrati pa je začel predavati na Teološki fakulteti. Po šestnajstih letih bivanja v domovini ga je pot ponovno zanesla v tujino, v Vatikan, kjer je leta 1981 prevzel službo v takratnem papeškem Tajništvu za dialog z neverujočimi, do imenovanja za novega ljubljanskega nadškofa pa je bil od ustanovitve marca 1993 tajnik Papeškega sveta za kulturo. 5. marca 1997 je papež Janez Pavel II. dr. Franca Rodeta imenoval za ljubljanskega nadškofa in metropolita. Kmalu po tem pa je bil izbran tudi za predsednika Slovenske škofovske konference. Na praznik Lurške Matere Božje, 11. februarja 2004, je papež Janez Pavel II. nadškofa Rodeta imenoval za prefekta Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja, ki velja za enega največjih in najzahtevnejših uradov rimske kurije. 24. marca 2006 je papež Benedikt XVI. na svojem prvem rednem konzistoriju nadškofa Rodeta povzdignil v kardinala in mu zaupal titularno cerkev sv. Frančiška Ksaverija v rimskem okrožju Garbatella. V mesecih po konzistoriju je bil kardinal Rode imenovan še za člana Kongregacije za evangeliza-cijo narodov in Papeške komisije ,,Ecclesia Dei". Stran 2 8. julija 2010 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI X. vseslovensko srečanje v Državnem zboru (Od našega dopisnika) _ TONE MIZERIT Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je v četrtek, 1. julija, pripravila že X. vseslovensko srečanje v Državnem zboru. S prisotnostjo predsednika Državnega zbora Pavla Gantarja, ministra dr. Boštjana Žekša, nekaterih poslancev in številnih predstavnikov organizacij in društev iz zamejstva in po svetu je vodil srečanje Miro Petek, predsednik omenjene komisije. Kot prva točka je bilo petje slovenske himne, ki jo je zapel Beneški oktet s sopranistko Eliso lovele. Pevci so nato prispevali še dve pesmi iz njihovih krajev. Kot je zadnja leta v navadi, povabijo tri referente, da predstavijo svoje poglede na temo, ki jo komisija določi. Letos je bilo srečanje navezano na naslov Skupni slovenski kulturni, gospodarski in znanstveni prostor: realnost ali utopija?, referate pa so predstavili Florjan Auser iz Avstralije, mag. Martina Piko-Rustja s Koroške in dr. Jernej Zupančič iz Slovenije. Njim je sledila dolga vrsta prisotnih, ki so se prijavili k besedi in v veliki večini dodajali svoje misli v zvezi z naslovom srečanja. Komisija je ob desetletnici izdala referate, ki so bili predstavljeni v teh letih, ju takega skupnega prostora; v drugem so bile besede emotivnejše in povedane iz srca. Kot rečeno mi je Auserjev prispevek bil všeč, ker je v lepem okviru predstavil avstralsko problematiko. Dr. Mar- vključno z letošnjimi, kar je obogatilo in priklicalo v spomin nekatere izredne prispevke. Florjan Auser je v zelo lepi, skoraj pesniški obliki predstavil položaj slovenskih skupnosti iz Avstralije in možne posege, po katerih bi se po njegovem lahko položaj izboljšal. Mag. Piko-Rustja je predstavila delo Slovenskega narodopisnega inštituta Urbana Jarnika iz Celovca. Dr. Zupančič je iskal odgovorov na vprašanja, če je skupni kulturni prostor res skupni in če gre v resnici za prostor. Prispevke bi lahko razdelil na dve veliki področji: razumsko-porabniškega in čustvenega. V prvem je bilo veliko govora in utemeljevanja v prid realnih posegov, ki so možni, potrebni ali dosegljivi pri načrtovanju in izvajan- Florjan Auser iz Avstalije govori na zasedanju v DZ ko Dvoržak iz Nemčije je pokazal na pomanjkljivost, ki jo je čutiti v poudarjanju ustvarjanja tvarnih dobrin. "Gospodarstvo in delo nista nikdar cilj, ampak sredstvo. Važnj sta ljubezen in zvestoba — do groba!" Dr. Zvone Štru-belj, župnik v Stuttgartu je iz svojega področja prikazoval primere, po katerih je želel spremeniti precej mračno sliko glede mladega prirastka in tudi povedal, da se ne strinja s stavkom enega izmed predhodnih govornikov, da je treba mladino privabiti v "naše kroge. Povem vam, da jih ne bomo. Mi se moramo vklučiti v njihove kroge in le tako jih bomo obdržali." Sam sledi tem besedam, saj je po srečanju odhitel na vlak v Maribor, kamor je prihajal avtobus poln mladih iz Nemčije, ki so si hoteli ogledati festival na Lentu. Da Dvoržakove besede niso iz trte izvite pa je bilo razvidno iz besed rojaka iz Švice, ki se je pritoževal, da letos niso mogli pripraviti proslave državnega praznika, ker niso dobili podpore Urada. Milan Ribič, predsednik Slovenske pristave v Clevelandu je ob tem omenil, da to zanje ni nič novega, saj vsa leta pripravlajo proslave brez kakšnih podpor. Lahko so v bolj skromni obliki, a proslavljanje mora biti. To je le nekaj utrinkov iz celodnevnega razpravljanja v veliki dvorani Državnega zbora, pa tudi med odmori in kosilom. Med prisotnimi sta bila dr. Andrej Fink in naš glavni urednik Tone Mizerit, ki sta se v naslednjih dneh udeležila seje Sveta Vlade RS za Slovence o svetu. Je potrebno, da se spet spomnim besed dr. Dvoržaka? Lo que abunda no dana, pravi ljudski rek. Večkrat je tudi koristno. In potrebno. GB 600-letnica svetišča na Ptujski Gori Na Ptujski Gori je potekala osrednja slovesnost ob 600-letnici Marijinega svetišča, ki je 16. maja letos tudi uradno postalo bazilika. Mašo je v soboto vodil predsednik Slovenske škofovske konference in ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Že 600 let staro Marijino svetišče na Ptujski Gori je osrednja romarska cerkev mariborske nadškofije, zaradi bogate zgodovine in kulturno-umetnostnih dragocenosti pa predstavlja tudi pomemben kulturni spomenik. Za baziliko je cerkev 16. maja razglasil apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello, potem ko je odločitev o tem papež Benedikt XVI sprejel že decembra lani. Abril y Castello je ob tej priložnosti spregovoril tudi o nastanku cerkve na Ptujski Gori in o njeni zgodovini. Pri tem se je dotaknil ljudskega izročila o nastanku cerkve, in sicer pripovedi o slepi deklici iz vurberškega gradu in o tem, kako je na Marijino prošnjo spregledala in pokazala kraj, kjer je zagledala luč. Po njegovih besedah je bila cerkev že prvotno grajena kot romarska cerkev, kljub temu pa je nastanek Marijinega svetišča na Ptujski Gori še vedno zakrit s tančico skrivnosti, in to kljub nekaterim novim odkritjem, ki se nanašajo na čas izgradnje cerkve in potrjujejo, da je bila cerkev na Gori leta 1410 gotovo že zgrajena in posvečena. Kot je dejal Abril y Castello, je omenjena cerkev zagotovo ena od starejših in lepših Marijinih cerkva na Slovenskem, ki pa je v času svojega obstoja doživela tudi veliko preizkušenj. Te so se po njegovem vrstile že od samega začetka, od raznih požarov in neurij do Turkov, ki so vdrli v svetišče, največja pa se je zgodila v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je komunistična oblast leta 1951 cerkev zaprla in jo spremenila v muzej. Takrat so bila romanja za celih šest^let prekinjena. Škofje mariborske metropolije so sicer cerkev na Ptujski Gori v pastirskem pismu ob njeni 600-letnici in povišanju v baziliko zaradi njene arhitekture in opreme označili za visoko pesem slovenske gotske umetnosti. Pod kamnitim baldahinom ima svoje osrednjo mesto reliefna podoba Marije, ki je izklesana iz enega kamna. Pod njenim plaščem je upodobljenih 82 naših prednikov iz različnih stanov 15. stoletja. Direktorat EP za prevajanje vodi Slovenec Evropski parlament je za direktorja za prevajanje in terminologijo imenoval Slovenca Valterja Mavriča, na čelu Generalnega direktorata za zunanjo politiko Unije bo Luis Marco Aguiriano Nal-da. Direktorat za prevajanje in terminologijo poleg direktorata za podporo in tehnološke storitve pri prevajanju deluje v okviru Generalnega direktorata za prevajanje. Ta omogoča dostop do dokumentov Evropskega parlamenta v vseh uradnih jezikih Evropske unije, s čimer parlament uresničuje svojo zavezo k politiki večjezičnosti. Glavne naloge direktorata za prevajanje in terminologijo so prevod dokumentov v 23 uradnih jezikov EU in iz njih, izvajanje kakovostnih in učinkovitih prevajalskih storitev ob ohranjanju stroškov na sprejemljivi ravni ter pregled določenih dokumentov, prevedenih zunaj Evropskega parlamenta. Kot so še sporočili iz Evropskega parlamenta, je Mavrič poleg Cirila Štok-lja, ki vodi Direktorat za regije na Generalnem direktoratu za zunanjo politiko, že drugi direktor v Evropskem parlamentu, ki prihaja iz Slovenije. Mavrič in Štokelj sta sicer edina direktorja, ki prihajata iz dvanajstih novih članic, ki so k Evropski uniji pristopile maja 2004. Iz življenja v Argentini Svetovno nogometno prvenstvo, vsaj kar zadeva Argentine, je za nami. To pa ni pojem samo športnega značaja, temveč predvsem političnega. In vlada je ob tem največ izgubila. Kruta realnost. Vlada si je mnogo obetala od tega prvenstva. V prepričanju zmage je celo zanemarila področja, ki so bila važna za njen ugled. Vse so stavili na ekipo pod vodstvom Ma-radone. Selektor jim je zagotavljal poslušnost in zvestobo, saj je bil Diego imenovan na čelo reprezentance nekaj mesecev potem, ko se je včlanil v vladno stranko. Bivši predsednik je imel vse pripravljeno, kako bo vodo zmage napeljal na svoj mlin, predsednica pa je svoje dejavnosti pri obisku vzhodnih držav tako začrtala, da bi lahko bila prisotna ob izročitvi pokala. Po krutem porazu proti Nemčiji se je obzorje stemnilo. Res, da jih je sedaj nekoliko opogumil topel sprejem, ki ga je doživela reprezentanca ob povratku in skušajo iz te muhe narediti slona. Kdo je pravzaprav kriv porazov? Bo Maradona ostal na mestu selektorja? S tem skušajo dvigati prah a brez pravega uspeha. Realnost je druga. Prve strani časopisov in osrednje trenutke televizijskih poročil znova zavzemajo uspešni pohodi opozicije v parlamentu in vedno nova odkritja škadaloznega gospodarskega razmerja z Venezuelo. Upokojenci kot izgovor. Kar nekaj uspešnih bitk lahko beleži opozicija te dni v poslanski zbornici. Med te spada potrjeni zakonski osnutek, da morajo upokojenci prejemati 82 odstotkov aktivne plače. Tak zakon je že obstojal, a so ga leta in krize porušile in vrgle v pozabo. Sedaj ga je združena opozicija znova potrdila in poslala v senat. Vemo, da je to politična igra in se smemo vprašati, če bi isti politiki to storili, če bi bili na vladi. A v sedanjem položaju jim taktično koristi. Kirchner napenja vse sile, da bi v senatu preprečil potrditev zakona. Če mu to ne uspe, je že predvideno, da bo gospa Cristina vložila svoj veto. A to bo zopet imelo hudo politično ceno, ki je vlada ne želi plačati. Predvidene so bile povišice upokojencem a v ključnih političnih trenutkih. Sedaj se pa vlada nahaja pred dejstvom, da bo morala nekaj storiti, da zabriše slab vtis in se izmota iz težkega položaja, v katerem se je znašla. Vse za družino? Druga politična borba, ki se bije med stenami parlamenta, pa je zakon o istospolnih porokah. Vlada ima velik interes, da se čimprej potrdi. Meni, da ji bo to prineslo kar nekaj naklonjenosti (in glasov) takoime-novanih „naprednih" krogov. Tako se jim zdi važen ta zakon, da je bilo zasedanje ob glasovanju v poslanski zbornici edino, katerega se je udeležil Nestor Kirchner po otvoritvenem zasedanju. V nižjem domu parlamenta je bil osnutek potrjen s podporo levičarskih skupin, ki so v drugih zadevah nasprotne vladi. V senatu pa se je stvar zataknila. Kar nekaj je senatorjev, ki nočejo glasovati za to besedilo, katerega najbolj sporne točke dovoljujejo, da lahko istospolni partnerji posvajajo otroke. Zato se je začel hud pritisk, katerega cilj je zagotoviti, da se zakon potrdi. Kichner osebno pritiska na tiste, za katere ve, da imajo namen glasovati proti. In teh ni malo. Pritisk ima obliko obljub denarnih podpor zadevnim provincam ali pa, obratno, kazni v obliki zadrževanja potrebnih fondov. V tej zadevi ima Kirchner dvojen namen: doseči potrditev zakona, a s tem istočasno ,,premagati" buenosaireš-kega nadškofa kardinala Bergoglia, s katerim je že leta v ,,bojnem stanju". Zlasti ga moti, da Cerkev organizira ali sodeluje po vsej državi pri organizaciji manifestacij, ki jih sklicujejo, da se javno izražajo proti omenjenem zakonu. Notranje volitve. A čas neizprosno beži in volitve bodo pred nami, kot bi mignil. Pretekli teden je notranji minister Florencio Randazzo objavil, da bodo notranje (primarne) volitve po vsej državi 14. avgusta prihodnjega leta. Šestdeset dni prej morajo stranke formalno predstaviti volilne povezave, ki jih bodo sklenile, in ki bodo morale ostati nespremenjene do volitev. To je eden izmed pogojev, ki jih je stavila vlada v novem volilnem zakonu. Torej manjka točno eno leto, da nam bo jasno, kdo se bo povezal s kom v tekmi za predsedniško mesto. In zlasti, kar bo eden ključnih dejavnikov, kaj bo storil uporni peronizem. Vlada želi, da bi nastopil v sklopu uradne stranke in se že tedaj pomeril s Kirchnerjem, ki bo predvidoma vladni kandidat. Velik del peronis-tične opozicije pa se bolj nagiba k temu, da predstavi lastno povezavo izven pe-ronistične stranke, mirno določi svoje kandidate in se z bivšim predsednikom pomeri šele na splošnih volitvah. Je pa zanimivo, da vlada napoveduje razne ukrepe, da bo financiranje strank in volilne kampanje bolj prozorno. Vsi darovalci bodo morali biti poimensko znani in vlagati svoje prispevke v zadevne račune strank v Narodni banki. Afere okoli raznih podpornikov v kampanji sedanje predsednice, povezanih z mafijo zdravil, še vedno škodijo ugledu vlade. SLOVENCI V ARGENTINI PRISTAVA SLOMŠKOV DOM Domobranska proslava V nedeljo, 27. junija je tudi skupnost v Slomškovem domu počastila spomin žrtev druge svetovne vojne in komunistične revolucije. Z daritvijo svete maše in spominsko akademijo, ki so se je udeležili res številni rojaki vseh starosti so potrdili svojo zavezanost idealom, za katere je toliko naših bratov dalo svoja življenja. Slovenski domobranci ostajajo svetal lik vojaka, branilca domovine. Prof. Neda Vesel Dolenc je dala proslavi posebno obeležje. Junijske proslave po vsem svetu so namreč letos obžarjene s sijajem priznanja mučeništva mlade slovenske žrtve iz leta 1943: Alojzija Grozdeta. Vesoljna Cerkev ga je proglasila k blaženim. Nedeljska služba božja v Domu je bila v siju novega blaženega. Velika slika mučenca Alojzija Grozdeta, delo Staneta Snoja, je žarela ob oltarju in med akademijo, obdana s križem in palmovinj vejami, simboli njegovega mučeništva. Župnik Franci Cukjati je navezal slavje slovenske- ga evharističnega kongresa in mučeništvo Alojzija Grozdeta z žrtvami, ki se jih v junijskih dneh spominjamo in nato blagoslovil sliko novega blaženega mučenca. Lojze Lavrič je uvedel odrsko počastitev z besedili in poezijo iz Grozdetovih zapisov. Njegove pesmi je podajala tudi Štefi Bokalič. Otroci višjih razredov Slomškove šole pa so ob spremljavi kitar in orgel zapeli pesmi, posvečene mučencu Lojzetu avtorja Franca Juvana. Vodil je Marcelo Brula. Spominsko besedo je spregovorila prof. Metka Mizerit. Žrtve komunizma v Sloveniji so dobile letos simbolno zadoščenje, saj so premnoge med njimi bili pravi mučenci. Blaženi Alojzij Grozde je le prvi med njimi, ki je dosegel čast oltarja. Govornica se je spominjala, da je kot majha deklica nosila rožice na grob mučenca v Št. Rupertu na Dolenjskem. Sloves mučenca je že takrat, v prvih letih po svetovni vojni, obdajal Lojzetov grob! Otroci Slomškove šole so nato s prižganimi svečkami načelovali sprevo- Petje, poglavitni del slovenske biti du na dvorišče k spominski plošči, kjer je nato župnik Franci Cukjati vodil molitve za pokojne. Domovinska pesem Oče, mati, bratje in sestre pa je povezala vse udeležence v eno samo hvaležno slovensko srce. Bogu hvala za naše mučence! J.T. Tisti konec tedna se nam je ponujal z raznimi možnostmi za prijetna doživetja. Vabljiv oglas v naših tednikih nas je pritegnil na jubilejni koncert dekliškega zbora Milina, ki je že zapisan v zgodovino Pristavske kronike. Bila je sobota, 12. junija. Bližajoča se najdaljša noč v letu, še ne premrzla, je bila prav prijetna, da smo se prepustili ,,milini" dekliških glasov. Že ko smo vstopili v dvorano, smo občutili, da je bilo res vse jubileju primerno organizirano. V roke smo dobili elegantno izdelan program s fotografijo sedanje zasedbe zbora. Scenski prostor je krasil motiv iz časopisnega oglasa, poleg njega pa bel ekran, na katerem so nam v premoru predvajali fotografski arhiv raznih nastopov. Ugasnile so se luči, a ostala je svetloba, v kateri so oživele figure iz slik. Vstopile so: Karolina, Viktorija, Veronika, Marjana C., Marjana R., Ludmila, Štefi, Nadja, Nevenka, Marjanka in Tatjana. Pozdravila nas je ga. Mojca Prešeren Jelenc in nas vpeljala v svet glasbe. ,,Bodite dobrodošli na slovenski Pristavi, ki danes praznuje lep jubilej. Dekliški pevski zbor Milina, pod vodstvom Prof. Marjane Jelenc Petrocco, proslavlja peto obletnico svojega obstoja." ,,Petje je poglavitni del slovenske biti. Preko njega človek izraža najgloblja čustva. Tudi Pristava ima v svoji zgodovini nešteto lepih zborovskih koncertov, ki so soustvarjali slovensko kulturo. Ta zaklad se je podajal iz roda v rod, zato se lahko še danes veselimo lepega petja dekliškega zbora." Na sporedu so bile umetne in zborovsko prirejene narodne pesmi: Nmav čez izaro, V Gorenjsko, Po jezeru, Drežniška, Kje so tiste stezice, Barčica, Pesem o Zili, Jutri bo v Celovcu, Iz zemlje gre v trsek, Al' me boš kaj rada imela, Oj ta mlinar, Lahko noč in Igraj kolce. Vraščene v to zemljo pa rade prepevajo tudi v jeziku njih rodne Argentine in ne zanemarjajo tuje glasbe: Nobody knows, Quodlibet, El dia que me quieras, Preguntale a las estrellas, Amazing grace ob spremljavi klavirja (German Zacoro Nielsen), Alfonsina y el mar in Zamacueca. Tisti, ki smo kdaj prepevali pri mladinskih zborih z veseljem ugotavljamo proces osebnega in skupinskega razvoja. Saj je njihova povprečna starost sedemnajst in vešča roka pevovodkinje nudi dekletom pravo smer napredka v intonančni točnosti, ritmu, splošnem doživljanju in izvajanju glasbe. Sploh se nam je zdelo, da imajo rade zahtevnejše izzive. Pri nekaterih skladbah smo se čudili, kako zmorejo komplicirano prepletanje akordov in ritma. S podlago polnih klavirskih akordov pa se bodo tudi dobro ujele, če bo pianist lahko s pogledom sledil dirigentki. Morda se jim tudi posreči, da se jim kdaj pridružijo še fantovski glasovi, vsaj pri nekaterih melodijah, kot so si že umislile v svojih načrtih. A vemo, da so vse te dejavnosti sad velikega truda. Tudi kulturna dejavnost, del bistva eksistence, potrebuje delavcev, sodelavcev in „poslušalcev-gledalcev", da ne bomo zidali le sten naših domov. Milina! Lepa je pot, ki ste jo ubrale! Izpopolnjevanje in uživanje glasbe se nikdar ne konča. Hvala za lep večer in tudi za torto, ki smo je bili deležni od vaše slavnostne večerje! Pri omizju smo prepoznali tudi bivše pevke, ki sta jih študij ali zaposlitev trenutno oddaljila od zborovskega petja, ne pa od prijateljstva. Da bi se kmalu lahko vrnile! ... Če bi še imela primerno starost, bi vas tudi jaz prosila za vstop ... MSB RAST XXXIX Nasvidenje pa srečno pot! Lepo je, da se človek pred odhodom na potovanje poslovi od domačih, znancev in prijateljev. V ta namen je RAST XXXIX v soboto, 19. junija priredila poslovilni večer. Najprej smo se zbrali v cerkvi Marije Pomagaj pri sv. maši, ki jo je daroval dr. Jure Rode. Med pridigo je mlade povabil, naj se vprašajo, kakšno mesto ima Bog v njihovem življenju. Govoril je tudi o hvaležnosti, ki naj jo mladi izkažejo Bogu in vsem, ki so jim omogočili potovanje v Slovenijo. Sv. mašo so s petjem in branjem oblikovali dijaki ter njihovi starši. Srečanje smo nadaljevali v dvorani škofa dr. Gregorija Rožmana. Na odru je visel lepo oblikovan znak RASTi. Okoli devete ure je Polde Malalan lepo pozdravil vse navzoče: starše, stare starše, sorodnike in prijatelje dijakov. Vabilu so se odzvali tudi ravnateljica Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka prof. Neda Vesel Dolenc, predsednica Zedinjene Slovenije ga. Alenka Jenko Godec, delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini prelat dr. Jure Rode, člani profesorskega zbora in razredničarka 5. letnika prof. Metka Mizerit. V imenu petošolcev sta spregovorili Sonja Miklič in Kati Podržaj in zaključili z besedami: ,,Pred nami je enkratno potovanje. Spoznali bomo domovino svojih starih staršev in v živo doživeli, kar smo se v šoli o njej učili. To potovanje je pa tudi lepa priložnost, da utrdimo naše prijateljstvo. To je dar, ki nam ga Bog podeljuje v našem vsakdanjem življenju. Moramo ga ceniti in ohraniti. Še enkrat, iskrena hvala vsem in nasvidenje 2. avgusta, ko se bomo zadovoljni in obogateni vrnili iz prelepe Slovenije." Sledil je odrski prikaz v pesmi, besedi in plesu, in sicer v obliki televizijske oddaje. Na oder sta prišla simpatična voditelja Marjana Uštar in Niko Puntar, napovedala začetek zanimive in pestre oddaje ,,Tu pa tam" in jo tudi duhovito vodila. Gledalce sta povabila h glasovanju za najljubšo otroško pesem. Izbrano ,,O moj preljubi, dragi dom" so mladi ubrano zapeli. Drugi del oddaje je bil posvečen poeziji. Prisluhnili smo recitaciji ,,To je pomlad" (France Balantič), ki so jo doživeto podali fantje. Na oder so prišle še dijakinje in vsi skupaj so recitirali ,,Biti zaljubljen". To pesem je napisal argentinski pesnik Francisco Luis Bernardez in jo prevedel bivši dijak tečaja pesnik Tone Rode. Dekleta so nam nežno poklonile ,,SMS 29" iz zbirke „Ljubezenske SMS pesmi" Leva Detela. Zadnji del oddaje pa je bil zelo razgiban. Mladi so zaplesali. Najprej štajerski ples in nato carnavalito. Veselo in živahno so se vrteli ob taktu poskočnih melodij! Za konec so vsi skupaj navdušeno zapeli ,,Skupaj na poti". Posamezne točke in celotni potek so gledalci nagradili z močnimi aplavzi. V nadaljevanju se je v imenu staršev z ljubečimi besedami od otrok poslovila Magda Zupanc Petkovšek. Z dobrimi željami in nasveti se je poslovila tudi ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc in petošolcem podarila značke z argentinsko in slovensko zastavo. V imenu staršev se je Polde Malalan zahvalil voditeljici potovanja ge. Ivani Teka-vec ter spremljevalcema g. Milošu Mavriču in prof. Alenki Žnidar za sprejeto odgovornost pri varstvu otrok. Ob slovesu so prišle na vrsto številne zahvale. Deležni so jih bili: Zedinjena Slovenija, Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Izseljensko društvo Slove- nija v svetu, ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc in profesorski zbor, prof. Metka Mizerit in g. Tone Mizerit (priprava alm a n a h a ) , oglaševalci, dr. Viktor Leber. K uspehu nastopa so prispevali svoj delež: Aleks Šuc (luči in zvok), prof. Nevenka Godec Zupanc (učenje recitacij), ga. Marta Selan Brula (učenje pesmi), prof. Roberto in Claudia (ples carnavalito), Ani Resnik (štajerski ples), Vera Breznikar Podržaj (zamisel) in Tone Podržaj (režija). Napovedovalca oddaje sta vse zbrane povabila na zakusko, ki so jo pripravile skrbne mamice in očetje. Tu pa tam se človeku uresničijo sanje. To drži za RAST XXXIX, ki jo sestavlja trideset mladih iz Buenos Airesa, štirje iz Bariloč in trije spremljevalci. Če ste radovedni, kaj počnejo v Sloveniji, si pa lahko ogledate njihov blog. RAST XXXIX TUCUMAN Dan državnosti Slovenci, ki živimo v Tucumanu, smo se zbrali v ponedeljek, 21. junija v prostorih Ente Tucuman Turismo, k praznovanju Dneva slovenske državnosti in obenem tudi argentinske zastave. Za to priložnost nas je obiskal veleposlanik RS Prof. Avguštin Vivod. Zbralo se nas je okoli 70 Slovencev, potomcev in družin, kar je za tukajšnjo skupnost, kar lepo število. Pred prireditvijo smo poslušali slovensko glasbo in lahko uživali video o Sloveniji na velikem zaslonu na odru. Začeli smo prireditev z argentinsko in slovensko himno. Prvi govornik, inž. Jože Žakelj, nam je govoril o slovenskih narodnih in državnih simbolih, njihov izvor in pomen. Tako nam je, na primer, opisal različne zastave, ki smo jih imeli Slovenci v zgodovini, prevedel slovensko himno, razložil pomen in izvor grba, itd. Nato nam je prof. Vivod opisal dogodke, ki so pripeljali Slovence do svobodne in suverene države. Pripovedoval nam je tudi, kaj in kako je preživel v Sloveniji čas osvoboditve. Vse je pretreslo, ko nam je opisal kako so tanki vozili po mestu in streljali proti hišam. Bilo je zanimivo slišati tudi, da smo Slovenci povsod, kjer koli po svetu jih lahko dobimo: Slovenec ja naredil štadion Boca, v nekem mestu v Jujuyu je veliko slovenskih grobov, trije slovenski duhovniki so argentinski škofje (eden od njih je msgr. Lojze Urbanč, iz naše skupnosti), itd. Končno je spodbujal tiste, ki ne znajo slovensko, da naj se naučijo tri slovenske besede na dan, in da bodo, s časom, znali dovolj slovenskih besed, da se bodo lahko pogovarjali. Naša skupnost je podarila prof. Vivodu knjigo ,,Oče naš - Operacion Medžugorje", ki jo je napisal Cnel. Stel, ki je bil tudi med nami pri prireditvi. On je tucumanski vojak, ki je bil kot komandant argentinskega oddelka ,,modrih čelad", ki so ga Združeni narodi poslali na Hrvaško leta 1992-1993 in je večkrat obiskal Medžugorje. Pred koncem prireditve sem, kot učiteljica slovenske šole Janeza Evangelista Kreka, povabila navzoče na tečaj ,,ABC po slovensko", kamor že od lanskega leta hodi okrog 20 učencev, odraslih in otrok. Za zaključek, nas je napovedovalka tec. Marta Žakelj povabila na zakusko, kjer smo se še pogovarjali v prijetni družbi in ob zvokih slovenske glasbe. Te skupaj preživete ure so prebudile marsikomu spomine na domovino, drugim pa so pokazale, da je pripadnost slovenskemu rodu zelo močna in združuje, čeprav se zbiramo samo za posebne priložnosti. Na zdravje, Slovenija! Inž. Ana Žakelj G. JOŽE RAZMIŠLJA Ideali človeka morajo voditi ideali. Po njih vsakdo ve, kam gre in kakšna bo njegova prihodnost. Sveti Pavel pravi: kdor seje v svoje meso, bo od mesa žel sadove, kdor pa seje v duha, bo tudi žel primerne sadove. Ideali spadajo v človekov življenjski načrt. Hočem postati to in to. Zato hočem napraviti to in drugo v življenju. V ta namen bom uporabil čas in sposobnosti, ki mi jih je Bog dal. Njega bom prosil za pomoč in se potem vrgel v delo. Najvišji ideal za vsakega med nami, je sam Jezus. Nikdar Ga ne bomo segli, a trudili se bomo. On sam nam je dejal: bodite popolni in sveti, kakor je to vaš nebeški Oče. Biti moramo vsaj na poti popolnosti in svetosti. Mnogi so pred nami hodili po isti poti in po isti solzni dolini, pa so jo prehodili. Oni nam lahko rečejo: če smo zmogli mi, moreš tudi ti. Biti idealen zahteva od človeka veliko žrtev in dela. To postaneš v posnemanju, v kolikor je to možno in s tem privlečeš še druge. Oni so moj ideal, jaz pa sem za druge. Ne predstavljamo si, koliko dobrega lahko napravimo, če smo idealni. Za nas je gotovo najvišji ideal biti dober kristjan in temu primeren božji otrok. Morda je bolje narobe: najprej otrok in potem kristjan. Bog sam mi bo dal priznanje. Od ljudi nimam kaj pričakovati. Ker ni lahko bit idealen in nimamo preveč primernih zgledov, moramo računati na božjo pomoč, na vzgojo, ki so mi jo dali starši, na molitev, na svoje sposobnosti in s tem plavati proti toku. Biti moramo tudi idealni Slovenci. Sloveniji koristimo, če se potrudimo za to. Drugi nas spoštujejo prav zaradi tega. To ni šovinizem, ampak lepo priznanje. In ker se tega zavedam, sem lahko tudi idealen Argentinec. Ideali niso omenjeni in gredo preko družinskih meja. Vsega se učimo od drugih in oni od nas. Pomislimo na to, da smo v družbi z njimi. Kako in v čem jih lahko posnemamo in oni nas. Tako si bomo pomagali med seboj, odkrili bomo še druge ideale in to bo koristilo vsem. JAKOB ALJAŽ Mož velikih vrlin, duha in srca Letos obhajamo 165-letni-co rojstnega dne Jakoba Aljaža, zavednega Slovenca, navdušenega planinca, pisca, pesnika in skladatelja. Njegovo ime nedvomno povežemo z najvišjo slovensko goro Triglav. Marsikateri od naših mladih je lahko na abiturjentskem potovanju dosegel vrh in se slikal z Aljaževim stolpom v ozadju. Triglavski župnik Jakob Aljaž je bil sin revnih kajžarjev iz vasice Zavrh pod Šmarno goro. Rodil se je 6. julija leta 1845 in že zelo zgodaj pokazal svojo nadarjenost. Po končani osnovni šoli je izobraževanje nadaljeval v ljubljanski normalki in kasneje na gimnaziji, ki jo zaključil kot odličnjak. Leta 1871 je postal duhovnik in njegovo prvo delovno mesto je bilo v Tržiču. Iz Dobrave pri Kropi so ga leta 1889 premestili v Dovje, kjer je ostal nekaj več kot 37 let. Poleg duhovniških opravil se je ukvarjala z glasbo in vodil več pevskih zborov. Že od zgodnje mladosti sta v glasbenem smislu nanj vplivala Anton Medved in Anton Foerster. Tudi njegovo zanimanje za planinstvo izvira že iz mladosti. Boril se je za uveljavitev slovenskega jezika tudi v gorah. To je bil osnovni razlog, da je kupil svet okoli Triglava in 1895 leta postavil znameniti Aljažev stolp. Da bi lahko ob osvajanju Triglava Slovenci tudi prenočili, si je skupaj s Slovenskim planinskim društvom prizadeval za postavitev koče in kapele na Kredarici. Tudi v dolini, v Vratih, se je pričela gradnja Aljaževega doma, ki ga je žal odnesel snežni plaz. Toda Aljaž je gradil dalje. Leta 1909 je bil mogočen in novozgrajeni Aljažev dom tudi uradno odprt. Njegovo vsestransko delovanje se je razširilo tudi na skladateljevanje. Njegova najbolj znana pesem je Oj, Triglav moj dom. Jakob Aljaž je umrl 4. maja 1927, v starosti 80 let. Umrl je legendarni triglavski župnik, a ostalo je njegovo ime, njegova glasba, njegovi zapisi, njegov stolp, njegove koče. ZANIMIVOSTI OČAKA Triglav in še marsikaj Nekaj zanimivosti, ki jih je dobro vedeti o naši gori! 1. Za vetrove na Kredarici je povsem običajno, da posamezni sunki dosegajo hitrosti čez 200 km/h 2. Pri hitrosti vetra 100 km/h in -25 stopinjah C imamo občutek mraza -75 stopinj C. 3. Največja višina snega, 7 metrov, je bila izmerjena v aprilu leta 2000. Pod snegom sta bili tako depandansa kot kapelica. 4. Na vrhu Triglava je največkrat stal Borut Slapernik ('pretepač'). Skoraj vseh 690 vzponov je profesor telovadbe iz Pirana opravil v zimskem času. 5. V enem koledarskem letu se je največkrat (366-krat) povzpel na Triglav Mojstrančan Franjo Potočnik. Vrh je včasih obiskal tudi 2-krat v enem dnevu in ima pri 67-tih letih že čez 600 vzponov. 6. Z vrha Triglava je prvi smučal Frenk Mrak iz Kranjske Gore. Do danes so mu sledili še mnogi drugi smučarji 7. Ali veste, da je Jugoslovanska vojska načrtovala prenos topa na vrh Triglava?..ni jim uspelo! 8. Slovenci smo na Triglav prignali osla, prinesli lestev, kolo in še marsikaj drugega. 9. Ali veste, da je vrh Triglava včasih preletaval orel? Žal ga že več let ni opaziti. 10. Med živimi bitji prav na vrhu Triglava lahko srečate tudi miš 11. Aljažev stolp na Triglavu so večkrat prebarvali po potrebi politike. Trenutno je tak, kot ga je postavil Jakob Aljaž. 12. Aljažev stolp so hoteli že večkrat zamenjati. Ni jim uspelo, saj še vedno stoji prvotni-Aljažev. 13. Aljažev stolp je ob nevihtah že marsikomu rešil življenje. 14. Najtežji tovor (205 kg) je na Kredarico na svojem sedlu prinesel konj z imenom 'Pram'. 15. Sreča v nesreči(1): Smučar se je v megli zapeljal po ledeniku čez Severno steno - in ostal živ. 16. Sreča v nesreči(2): Pilot Franc Stroj je ob strmoglavljenju helikopterja blizu Vodnikovega doma dobil le manjše poškodbe. 17. Sreča v nesreči(3): Posadka vremenskih opazovalcev, ki jo je ob zamenjavi odnesel snežni plaz, je pot nadaljevala nepoškodovana. 18. Največ vzponov iz doline na Kredarico (preko 1.000) ima vremenski opazovalec Janko Rekar. 19. Največ časa (več kot 7.000 dni) je na Kredarici preživel vremenski opazovalec Janko Rekar. 20. Triglavski dom ima naravno zaklonišče: 20 metrov pod njim se nahaja 'Ivačičeva' jama z ledenim jezerom in kapniki. 21. V 'Ivačičevi' jami imajo svoj 'dom' tudi kavke, ki jih v težkih zimskih dnevih hranijo dežurni opazovalci. 22. Pred 20 leti se je še v mesecu avgustu na Triglavskem ledeniku lahko smučalo. Tedaj je bil dosežen slovenski hitrostni rekord na smučeh (120 km/h). 23. V TNP (Triglavski narodni park) so razmišljali, da bi smučanje prepovedali, a je za to pred tem poskrbela narava, ker se je ledenik zaradi ogrevanja zraka močno zmanjšal. 24. Prva leta (po letu 1952) so vremenske podatke meteorologi s Kredarice pošiljali v Ljubljano s pomočjo Morsejeve abecede (telegrafija). 25. Trenutno se podatki pošiljajo preko brezžične telekom-povezave, s katero je mogoča telekomunikacija po vsem svetu. 26. Najvišje stalno delovno mesto v Sloveniji imajo vremenski opazovalci na Kredarici (2515m). 27. Tudi v okolici Triglava ni popolnoma čistega zraka, vode in tal. Vetrovi prinesejo sem saharski pesek, roje mušic, listje, cvetni prah in celo koloradskega hrošča. 28. Ali veste, da obstajajo načrti za 'Triglavske žičnice jutri'? Nič hudega, če bodo zgrajene jutri. 29. Svizce, ki vas na poti po Triglavskem narodnem parku presenetijo z žvižgi, so tu naselili okoli leta 1960. 30. Slovenci se na Triglav povzpne-mo večinoma konec tedna, največkrat v avgustu, zato le v teh dneh nastane nepopisna gneča. Tujce pa večinoma srečujemo med tednom, zato nimajo težav z gnečo na poti in prenočiščem. 31. Največji kritiki masovnih pohodov na Triglav so ravno ti planinci, ki so prisotni vsako leto ravno v času največjega obiska. 32. Novinarji poleti pišejo članke o hribih s podobnimi naslovi in temami kot v preteklih letih. Pravih informacij glede zasedenosti prenočišč, vremena in stanju planinskih poti pa še imamo. 33. Ali veste, da so pobudniki izkoriščanja alternativnih virov energije vremenski opazovalci Janko, Nejc in Frenk? Njihova zasluga je, da na Kredarici delujejo sončne celice, sončni kolektorji, vetrnica in stiskalnica za smeti. 34. Prvi pogovori in dejanja osamosvojitve Slovenije so potekala tudi na našem simbolu Triglavu in v Triglavskem domu. 35. Ali veste, da v Triglavskem domu obstaja Zlata knjiga, kamor svoje vtise ob prihodu lahko vpišejo vsi planinci, starejši od 70 let? (nadaljuje prihodnjič) NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI KRIŽ, A BREZ TEŽAV Družba za avtoceste v RS (Dars) je odprla zadnja novozgrajena odseka na dolenjski avtocesti v skupni dolžini 14,8 kilometra, ki so ju začeli graditi leta 2008. Z njima je dokončana 105 kilometrov dolga dolenjska avtocesta, slovenski avtocestni križ pa bo predvidoma dokončan leta 2013. EKONOMSKI POKAZATELJI V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin junija na mesečni ravni zvišale za 0,3 odstotka. Inflacija na letni ravni je znašala 1,9 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu. Rast cen v prvi polovici leta je bila 2,4-odstotna. Junija so se cene najbolj zvišale v skupinah rekreacija in kultura, stanovanje, stanovanjska oprema ter raznovrstno blago in storitve. Slovenija je še povečala javnofinančni primanjkljaj. V prvem letošnjem četrtletju je znašal 786 milijonov evrov oz. 9,5 odstotka BDP, potem ko je v enakem obdobju lani s 494 milijoni evrov dosegal šest odstotkov BDP. "To je znak nadaljnjega poglabljanja finančne krize pri nas," je poudaril Andrej Flajs z državnega statističnega urada. hrvaSki prevzemi slovenskih podjetij Istrabenz je svoj 95-odstotni lastniški delež v družbi Droga Kolinska za 382 milijonov evrov prodal hrvaški skupini Atlantic Grupa. Prvi mož hrvaške družbe Emil Tedeschi poudarja, da je Droga Kolinska njihova strateška naložba, ohranila bo ime in proizvodnjo kave, vode in brezalkoholnih pijač, sladkih in slanih prigrizkov in otroške hrane. Prodaja bo predvidoma zaključena do konca leta, kupnina bo izplačana v gotovini. Predstavniki slovenskih parlamentarnih strank prodajo Droge Kolinske večinoma obžalujejo, nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar pa je poudaril, da je prodaja posledica političnih obračunavanj. Sest stoletij! Na Ptujski Gori je potekala osrednja slovesnost ob 600-letnici Marijinega svetišča, ki je 16. maja letos tudi uradno postalo bazilika. Mašo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. PRIZNANJE TEKSTILNEMU PODJETJU Slovenska Rašica je že drugič prejela priznanje International Star Diamond Award, ki ga ustanova The American Award of Hospitality Sciences vsako leto podeli podjetjem, ki ponujajo najbolj prestižne produkte in kakovostne storitve. Prvič je bilo podjetje nagrajeno pred dvema letoma. Nagrado so si prislužili z vrhunskimi oblačili, tako po oblikovanju kot po kakovosti tkanin. PO SVETU POLJSKA Zmagovalec nedeljskih predsedniških volitev na Poljskem, Bronislaw Komorowski, je po preštetju 95 odstotkov glasov prejel 52,6 odstotka podpore, nekdanji premier Jaroslaw Kaczynski pa 47,4 odstotka, je sporočila poljska volilna komisija. Volilna udeležba je bila nekaj več kot 55 odstotna. PREDSEDOVANJE EU Belgija, ki je po nedavnih predčasnih volitvah še brez nove vlade, sicer pa v stalnem notranjepolitičnem stresu, od Španije je prevzela šestmesečno predsedovanje Evropski uniji. V Belgiji zatrjujejo, da bodo kos tej nalogi, ter sprejemajo bistveno omejeno in ne-izstopajočo vlogo rotirajočega predsedstva, ki jo predvideva Lizbonska pogodba. Belgija, ki je ena ustanovnih članic unije, bo Evropski uniji predsedovala že dvanajstič. hrvaska: zadnja POGLAVJA Hrvaška je na pristopni konferenci v Bruslju obrnila nov, in po mnenju hrvaške diplomacije najpomembnejši list v pogajanjih z Evropsko unijo. Odprla je namreč še zadnja tri poglavja, in sicer o konkurenci, o pravosodju ter o varnostni in obrambni politiki. Začasno pa je zaprla dve poglavji - o davkih in javnih naročilih. Kot je ob robu pogajanj povedal zunanji minister Gordan Jandrokovič, je to za Hrvaško pomemben mejnik. NOVI nemSki predsednik Novi predsednik Nemčije je postal Christian Wulff. Kandidata vladajoče črno-rumene koalicije je šele v tretjem krogu izvolila nemška zvezna skupščina. Dodelila mu je 625 glasov izmed 1244 elektorjev. Toda kljub želji kanclerke Angele Merkl po trdni koaliciji je bilo dogajanje v bundestagu zanjo prva nezaupnica. 51-letni Wulff je najmlajši predsednik v zgodovini Nemčije. Nasledil bo Horsta Köhlerja, ki je konec maja nepričakovano odstopil. PRORAČUNSKA DISCIPLINA Evropska komisija predlaga niz orodij za okrepitev gospodarskega upravljanja in preprečitev morebitnih novih dolžniških kriz, kakršna je v Grčiji. Države, katerim grozita visoka zadolženost in visok javnofinančni primanjkljaj, ča- SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Peti kulturni večer SKA je bil v okviru Zgodovinskega odseka v soboto 2. julija v dvorani pri Bullrichu. Predaval je g. spiritual in prof. dr. Filip Žakelj o velikih odkritjih v Qumra-nu ob Mrtvem morju. Predavanje je bilo izredno zanimivo. RAMOS MEJIA V nedeljo 3. julija je bil občni zbor Mladinskega doma. Kljub slabemu vremenu se ga je udeležilo lepo število članov. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Jesih Maks, podpredsednik Tomaževič Jože, tajnik Bergant Peter, blagajnik Draksler Jože, gospodar Zu-panc Francelj, šport. ref. Avguštin Tone. MIRAMAR Slovenskih žrtev se je tuk. slovenska naselbina tudi letos dostojno spominjala. V nedeljo 5. junija je imel zanje mašo g. Anton Žagar, ki je po maši zanje izmolil tudi molitve ,,Reši me". Popoldne je bila spominska proslava v hotelu ,,Petit". Začel jo je Lojze Trpin. Najprej je pozdravil zbrane rojake, nato pa jih naprosil, naj v mislih poromajo v zasužnjeno domovino ter se spomnijo vseh tistih, ki so se borili za vero in svobodo domovine ter so pri tem izgubili svoje življenje. ... bariloSki planinci so zborovali Slovensko planinstvo v novi domovini stopa v deseto leto svojega življenja in 22.2.1961 bo SPD v Argentini slavilo deseto leto ustanovitve. ... Pri volitvah je bil izvoljen znova za predsednika Dinko Bertoncelj ... Odbor se je na licu mesta konstituiral takole. Tajnik: Peter Arnšek, blagajnik: Vojko Arko, gospodar: Milan Godec, oskrbnik stana: Tone Zidar, odborniki: Joško Simčič, dr. Lojze Grzetič in Davorin Jereb. V. Arko Svobodna Slovenija, 7. julija 1960 - št. 27 RESUMEN DE ESTA EDICION kajo novi preventivni finančni ukrepi. Med njimi je tudi možnost zamrznitve evropskih sredstev. VOJAKI V AFGANISTANU Ameriški general David Petreus je uradno prevzel poveljevanje 140.000 tujim vojakom v Afganistanu. Na slovesnosti na sedežu zavezniških sil v Kabulu je odločno poudaril, da so kljub naraščajočemu številu žrtev vojne in vse večjemu skepticizmu glede njene usmeritve tam, da zmagajo. Ob tem se je general znova zahvalil svojemu predhodniku Stanleyju McChrystalu za njegov velikanski prispevek v Afganistanu. Letošnji junij je bil sicer s 102 žrtvama najbolj smrtonosen mesec za tuje vojake v devet let trajajoči vojni. Več kot pol pobitih je bilo Američanov. KIRGIZIJA Kirgizija je v soboto dobila predsednico - to je postala dosedanja začasna predsednica Roza Otunbajeva. Nekdanja zunanja ministrica in veleposlanica v Veliki Britaniji se je na oblast povzpela pred tremi meseci, po krvavih nemirih, ki so s čela države odnesli predsednika Kurmanbeka Bakijeva. Prva ženska predsednica te srednjeazijske države je ob zaprisegi v Biškeku obljubila novo po itično obdobje. K temu naj bi pripomogla tudi nova ustava, ki zmanjšuje pristojnosti predsednika države in odpira pot za izvedbo parlamentarnih volitev. cenejSe mobilne tarife Pocenili so se klici z mobilnimi telefoni v tujih omrežjih v Evropski uniji. Odhodni klici se bodo pocenili s trenutnih 43 na 39 centov na minuto, prejeti klici pa z 19 na največ 15 centov na minuto (oboje brez DDV). Hkrati pa bodo začela veljati tudi nova pravila glede prejema računa za dostop do interneta v tujih omrežjih. Omejitev podatkovnega gostovanja je avtomatično določena na 50 evrov, v kolikor se uporabnik ne bo sam odločil za višji ali nižji znesek omejitve. EL DECIMO ENCUENTRO ESLOVENO La Comision para las relaciones con los eslovenos en el extranjero preparo, el pasado 1° de julio el X. Encuentro de todos los eslovenos, en la Asamblea Nacional. Estuvieron presentes el presidente de la Asamblea Nacional, Pavel Gantar, el Sr. ministro Boštjan Žekš, algunos miembros del Parlamento y numerosos representantes de las organizacio-nes eslovenas de los pa^ses vecinos y del mundo. El presidente de la Comision Miro Petek, presidio el encuentro. Este ano la reunion se realizo bajo la tematica: El area conjunta de los eslovenos en lo cultural, lo economico y lo cient^fico, ^realidad o utop^a? Sobre eso expusieron sus trabajos Florjan Auser de Australia, el Mag. Martin Piko-Rustja de Carintina y el Dr. Jernej Zupančič de Eslovenia. Muchos de los presentes que solicitaron la palabra, anadieron sus opiniones sobre el t^tulo del encuentro. Represen-tando a los eslovenos de la Argentina estuvieron el Dr. Andrej Fink y el periodista Tone Mizerit. (Pag. 2) "MILINA" FESTEJO UN NUEVO ANIVERSARIO En la noche mas larga del ano, el coro juvenil femenino Milina, del centro esloveno de Castelar, realizo un conci-erto con motivo de su aniversario. Actualmente, el coro esta compuesto por 12 voces y lo dirige la Prof. Marjana Jelenc Petrocco. Entre las obras que interpretaron el pasado 12 de junio hubo canciones tradicionales eslovenas, algunas argentinas y tambien del extranjero. En algunas canciones el publico se preguntaba como son capaces de tan compleja interaccion entre los acordes y el ritmo. Pero sabemos, que todas estas actividades con el fruto de mucho esfuerzo. Gracias por la agradable velada y la torta. (Pag. 3) CONMEMORACIÖN El ultimo domingo de junio en el centro esloveno de Ramos Mej^a recordaron a las v^ctimas de la segunda guerra mundial. Un gran numero de eslovenos de todas las edades estuvo presente en la misa y en la conmemoracion que se realizo con posterioridad. Esto es una muestra viva del compromiso vigente con los ideales de los domobranci. Durante la misa el parroco Fanci Cukjati bendijo la imagen del nuevo beato esloveno, el martir Lojze Grozde. La conmemoracion incluyo textos y poes^as de Grozde, como as^ tambien una cancion dedicada al martir. La oradora central fue la Prof. Metka Mizerit. Entre sus palabras conto, que ella cuando nina le llevaba flores a la tumba de Grozde en Št. Rupert. Los ninos del curso de idioma esloveno, con velas encendidas, estuvieron al frente de la procesion hasta la placa recordatoria. (Pag. 3) RAST El pasado sabado 19 de junio fue la despedida de los alumnos de 5° ano del curso superior de idioma esloveno, antes de emprender el viaje a Eslovenia. Primero se realizo la misa, en la cual ellos participaron activamente. Luego en el salon presentaron un atractivo programa con poes^as, canciones y bailes que presentaran durante su estad^a en el pa^s europeo. Los padres y la directora del curso Prof. Neda Vesel Dolenc les dedicaron unas palabras. La RAST 39 ya esta en Eslovenia, son 30 chicos de Buenos Aires, 4 de Bariloche y 3 acompanantes. Mucha suerte. (Pag. 3) HOMBRE DE VIRTUDES Quien alguna vez escalo el Triglav recordara que en la cima hab^a una torre llamada "Aljažev stolp". ^Quien fue Aljaž? Jacob Aljaž nacio un 6 de junio de 1845, en una familia humilde. Fue sacerdote. Ademas de sus tareas sacerdotales, dirigio algunos coros y se dedico a la musica. Lucho por que la lengua eslovena tuviese su lugar en las montanas. Esta fue la principal razon, por la cual compro unas tierras alrededor del Triglav y en 1895 coloco una torre que lleva su nombre. Para que los eslovenos que quisiesen conquistar la montana mas alta de Eslovenia pudiesen pasar la noche, se comprometio junto con la sociedad de montana a poner el rancho (koča) y la capilla en Kredarica. Su cancion mas conocida es "Oj, Triglav moj dom". Murio el 4 de mayo de 1927 el legendario parroco de Triglav, pero quedo su nombre, su musica, sus memorias, su trabajo. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Federico Potočnik, Jernej Tomazin, Pavel Brula, Maruša Batagelj, Marjana Jelenc Petrocco, Vera Breznikar Podržaj in Ana Žakelj. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires - Argentina / Tel.: (5411) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O