t, ¦¦* Vk^ asopis Revijo subvencionirajo Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS in Ministrstvo za kulturo RS. Po mnenju Ministrstva za kulturo RS, {t. 415-96/98 – mb/sp, {teje revija med proizvode, za katere se pla~uje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. vsebina Darij Zadnikar 5 LE VKUP, LE VKUP, UBOGA GMAJNA! Nikolai Jeffs 9 Miha Zadnikar 43 Andrej Kurnik 57 Jana S. Ro{ker 75 ALL YOU NEED IS LOVE (NASILJE, EMANCIPACIJA PA TUDI NEKAJ UVODNIH BESED ...) ZA (GLASBENI) TERORIZEM POLITI^NA TEORIJA TERORIZMA O NEGACIJI NEGATIVNE UTOPIJE ALI O ^UDE@NI PREOBRAZBI VOLKA V OV^JE KRZNO: ETIKA LEVI^ARSKEGA TERORIZMA Beate Dietrich 87 Nina Kozinc 105 Sjef Tuns 112 124 Amelia Kraigher 131 Toni Negri 151 Koen Van Daele 157 Loredana Bianconi 161 Goran Ivanovi} 166 Gita Zadnikar 179 SAMBA NOREGA PSA RIF, RAF – PAFFF IZOLACIJA – SENZORNA DEPRIVACIJA: PROGRAMIRANO MU^ENJE PISMO ULRIKE MEINHOF IZ ODDELKA SMRTI SVIN^ENA LETA ITALIJANSKE LEVICE MED “ZGODOVINSKIM KOMPROMISOM” IN TERORIZMOM – POGLED NA ITALIJANSKO IZKUŠNJO V SEDEMDESETIH SE SPOMINJAŠ REVOLUCIJE INTERVJU S SUSANNO RONCONI JEZNA BRIGADA BOJ ZA OSVOBODITEV @IVALI Jackie Kaye 189 PRIPOVED TERORISTKE Ricard Jordan 199 ETA – VZPON IN PADEC OBORO@ENIH PRIZADEVANJ ZA BASKOVSKO NEODVISNOST Jadran Sterle 17 ETA: LETO RAZPLETANJA – KAM S PRIHODNOSTJO? 220 “BOJ PROTI ETI – SPORAZUM IZ AJURIJE ENEJE” 3 228 DEKLARACIJA IZ ESTELLE (LIZARRE) Soledad Alamed 235 PORTRET HB 243 ULRIKE MEINHOF 1976 (DRAMSKA IGRA) 263 ZAPATISTI^NI MURALI V CHIAPASU 289 TOTO, IMAM OB^UTEK, DA NISVA VE^ V KANSASU ... GOTOVO SVA ONKRAJ MAVRICE 309 RAZGLEDNICE IZ KURDISTANA 317 PRISPEVEK MEDNARODNEGA JAVNEGA MNENJA K SEDANJI AL`IRSKI KRIZI Čitalnica 331 recenzije 333 Igor Pribac, ZOMBIJI SREDNJEVEŠKEGA POLITI^NEGA IMAGINARIJA Ale{ Crni~, KATOLIŠKI ODGOVORNA IZZIV NOVE DOBE Suzana Štular, SPREMENITI SVET? Mitja ^epi~, ZGODOVINA FOTOGRAFIJE – ZGODOVINA MITA Dorijan Ker`an, OD HOMINIDOV DO ANTROPOLOGOV prikazi in pregledi 348 Ivan Cifri} NAPREDAK I OPSTANAK. MODERNO MIŠLJENJE U POSTMODERNOM KONTEKSTU; (Ilija Tomani}) Biljana Jovanovi} Petra Binková Herman Asselberghs Barbara Kelbl Fouzi Slisli Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Pijanski evforiji, ki jo je v za~etku devetdesetih povzro~il padec socialisti~nega bloka, sledi danes ma~ek izgubljenih iluzij. Vsakdanji sivini socialisti~nega povpre~ni{tva sledi – vsah za ve~ino prebivalstva – zgolj razcapano barvitost. Oblikovanje mrhovinarskih elit, kraja dru`benega premo`enja, korupcija, goljufija in neusmiljeno izkori{~anje se prikriva z ideologijo podjetni{tva in pravljicami o dozdevni uspe{nosti. Intelektualne in kulturni{ke elite plezajo druga ~ez drugo v `elji, da bi ustregle bebavosti in slabemu okusu jare gospode. obstoje~i svet je treba okamniti v najbolj{ega in edino mo`nega. V tej zgodbi ni alternativ, utopije sodijo v psihologijo, zgodovine je konec, liberalna demokracija je vi{ek politi~nega, Fukuyama pa ugleden mislec. No future! Ko je nekaj podobnega izjavil Hegel, je to zbudilo `ivahno intelektualno polemiko, ki je tudi osmislila revolucionarno gibanje svojega ~asa. Danes je nezmo`nost kriti~ne presoje obstoje~ega kanonizirana, odstopanja pa anatemizirana. Zamol~anje protislovij in rzkrojitlnih vplivov obstoje~ega sistema poznega globalnega kapitalizma nadome{~a vedno bolj obrabljen triumf nad socialisti~nim blokom. Pozablja se, da je prav prepad socializma predpostavka ponovne revolucionarne kritike kapitalizma, ki mu je socializem slu`il predvsem kot stra{ilo pred alternativnimi. Sam propad socializma ni re{il niti eno temeljno protislovje kapitalizma. Še ve~: zdi se, da os s propadom “edine alterantive” odpadli vsi zadr`ki, ki so izkori{~anju in gospostvu dajali socialne odtenke. Propad socializma je generairala tranzicija njegove ekonomske in ideolo{ke osnove oz. konec industrijske kulture, s tem zvezan konec industrijskega delavskega razreda, kolektivisti~na neprilagojenost novim razmeram, bazi~na nedemokrati~nost in dogmatizacija. To pa pomeni tudi konec tistih dejavikov, ki so du{ili vso utopi~no ustvarjalnost na levi, ki ni hotela biti niti socialdemokratska niti stalinisti~na. Zato je konec socializma predpostavka tak{ne osvoboditve iz ortodoksno socialisti~nih mentalnih spon, ki bi sprostila tiste kriti~ne potenciale, ki pri kapitalizmu vidijo du{enje posameznic in posameznikov v borniranem potro{noi{tvu (ki ni ni~ drugega kot kolektivosti~ni pandant totalitarnemu paradnemu uniformiranju), normalizacijo in standardizacijo populacije, razkroj skupnosti, solidarnosti in individualne kreacije. Liberalna dr`ava postaja vse bolj u~inkoviti totalitarizem, ki je podprt z ra~unalni{kim mre`jem, tako da je policijsko nasilje reducirano na minimum. Sodobna tehnologija omogo~a novodbni dr`avi tak{no stopnjo nadzora individuov, ki so jo sredi stoletja sanajel najbolj drzne fantazme dikatotorjev – in to brez potrebe po ideolo{kem upravi~enju. Upor proti anonimnim sistemskim mo~em se zdi jalov in nesmiselen, ker zadene avtopoeti~ne procedure, ki so povsem naturalizirane in desubjektivirane. Namesto kralja, ki ga lahko obglavimo, imamo pred sabo na pogled nuni~ljivo hidro. Nad katerim imanovalcem lahko mobiliziramo raztre{~ene in difuzne utopi~ne energije? Nad tistima, ki sta bili tudi sami `rtvi etatisti~nega socializma: anarhizmom in radikalnim marksizmom. Ta ~rno-rde~a naveza se ni kompromitirala z birokratskim socializmom, poleg tega pa nima predsodkov pred vabe~imi sirenami krasnega novega sveta. Anarhizem v vsej svoji paleti – od individualisti~nega negativizma do sovjetom bli`njega anarhizma Platforme – ima mo`nost redefiniranja revoucioniranja kapitalizma, ki pa ga ne zdru`uje nit enotna idejna paradigma, niti enovita `ivljenska izku{nja. Anarhizem ~rpa mo~ v tistem, kar m jo je v industrijski dobi jemalo: nesposobnost enotne trdne organizacije se v postmoderni prelevi v pluralnost organizacijski form upora, nezmo`nost u~inkovitega zasedanja oblastnih vzvodov kot oblikovanje vzporednih `ivljenskih in skupnostnih prostorov, neosredoto~enost na state{ke cilje revolucije kot difuzna (in s strani sistema neukrotljiva) protimo~, teoretska nedodelanost kot heterogeno izkustveno u~enje direktne akcije. Zgodovina se v tej pluralisti~ni navezi ne ka`e ve~ kot enovita pot k idealnemu socialnemu cilju, temve~ kot akumulacija paralelnih izku{enj, ki se kodazujejo v razpiranju aktualnih svobodnih `ivljenskih prostorov. Zato je treba revolucionarne zgodovinske temelje preizpra{ati nanovo. Vklju~no s slepimi ulicami, stranpotmi in dozdevnimi bli`njicami. Brez upanja na zgodovinsko resnico. Nepomembna marginalna gibanja nam lahko dajejo dragocene izku{nje, medtem ko si s svetovno zgodovinsko resnico. Nepomembna narginalna gibanja nam lahko dajejo dragocene izku{nje, medtem ko si s svetovnozgodovinskimi prelomnicami ne moremo vedno pomagati. Preizpra{evanje preteklega v funkciji razpiranja aktualnega pa zahteva mo`nost vpogleda v transverzale zgodovinskih dejstev. Ta mo`nost pa ni dana, zdi se celo, da smo na eni strani pri~e pravi zaroti molka in sprenevedanja, zlasti v {olskem sistemu, ter na drugi strani potvarjanja dejstev (mediji, mno`i~na kultura, komercialna in cerkvena propaganda). Šolmo{terski stereotipi, mno`i~no poneumljavanje in potro{ni{ka standardizacija populacije zvede kri~itno maso, ki je sposobna avtonomne (samo)refleksije, na pe{~ico subkulturnih in antipoliti~nih (v Aristotlovem pomenu pa edinole politi~nih) oto~kov. Njihova heterogenost, difuznost in nepovezanost jim ne daje posebne mo~i nasproti sistemu, jim pa daje ve~je mo`nosti za pre`ivetje. Gre za pravo postmoderno gverilo. Ali bo v obdobjih sistemske krize ponudila `ivljenske izku{nje za zgodovinski novum in prerasla v ljudsko gibanje, ali pa bo degenerirala v teroristi~ni avtizem? Bolj kot odgovoriti na to vpra{anje, je pomembneje zbrati pogum in za~eti oblikovati oaze `ivljenja mimo diktata dr`ave, denarni{tva in kulture poneumljanja. Tak{na odlo~itev zahteva pogum uporani{tva, hkrati pa iz~i{~ena strate{ka vpra{anja: kaj pomeni zavra~anje denarni{tva, kaj odpoved malome{~anstvu, koliko tvegati, kako oblikovati intimna, partnerska in prijateljska razmerja, kaj delati (kako pre`iveti), kako u~ivati, kaj tolerirati, predvsem pa, kdaj ubrati nasilno pot. Upor, ~etudi je gandijevski, nujno implicira nasilje. Nasilje dr`ave in mogo~nikov ni nikakr{na moralno oopravi~jiva pravica, ki ji ne bi mogli zoperstaviti nasilje odpora. Vpra{anje pa je, ali je v vseh okoli{~inah opraviljiva vsaka oblika odporni{kega nasilja. Gandhi se je boril proti Britancem z mno`i~no nepokor{~ino, Irci so si svobodo izborili z bombami, hkrati pa nepokor{~ina ne bi prepri~ala nacistov, kot tudi bombe niso prepri~ale njihvoih naslednikov. Upor ne izbori vedno svobodnih prostorov. Nasilna sredstva (ne zgolj oro`je, ampak tudi dr`avna oblast kot sredstvo, npr. pri bolj{evikih) postanejo sama sebi namen, avantgarde se prelevijo v elite, oro`je se feti{izira. Evropske urbane gverile sedemdesetih in osemdesetih let so v veliki meri proizvedle sodobni liberalni totalitarizem: sodobna policijska pooblastila in informacijski sistemi nadziranja populacije, ki bi jih bil vesel vsak staromodni diktator, so rezultat pretirane reakcije na strate{ko napa~no oceno, da bo teror spodbudil splo{no represijo, ki bo pospe{ila revolucionarni upor mno`ic. Pokroviteljski odnos avantgard do dozdevnega apati~nega revolucionarnega subjekta ni nikoli proizvedel ni~ dobrega. Vsak naj tvega v imenu svoje kulture, razreda, `ivljenjskega sloga in osebe. Asketizem izbrancev bi moral zamenjati hedonizem potla~enih, ki raz{irja meje u`ivanja `ivljenja onkraj potro{ni{ke diktature, ki `ivljenje uniformira in stereotipizira pod navidezno pestrostjo blagovnih znamk. Kaj pa Slovenci? Bolj kot so uradniki, kulturniki, {olniki, kleriki, podjetniki in politiki pripravljeni verjeti v njihovo krotko, pohlevno in hlap~evsko naravo, bolj nas veseli zgodovinski spomin, in groze~e mrmranje ogoljubanih, obubo`anih in raz`aljenih. Gosposka bi si, kljub svoji mrhovinarski samozaverovanosti, zaslu`ila jasno sporo~ilo, da ni nikjer in nikoli varna. Eas je simbolnega in veselja{kega upiranja. Darij Zadnikar Nikolai Jeffs All jou need is love (nasilje, emancipacija pa tudi nekaj uvodnih besed ...) ^e se zdi, da je malo neumno govoriti o revoluciji, je to o~itno zato, ker je organizirano revolucionarno gibanje `e zdavnaj izginilo iz modernih de`el, kjer so mo`nosti za dokon~no transformacijo dru`be skoncentrirane. Toda vse ostalo je {e bolj neumno, kajti implicira, da je treba na tak ali druga~en na~in sprejeti obstoje~i red ... Revolucijo je treba samo na novo izumiti, to je vse. Situacionisti~na Internacionala, “Navodila za oboro`eni boj”, 1961.1 ^e imajo spisi, zbrani v pri~ujo~i {tevilki ^asopisa za kritiko znanosti, sploh kaj skupnega, potem je to pa~ njihovo osnovno izhodi{~e, da se na razli~ne na~ine – od zgodovinskih pregledov, osebnih pri~evanj, potopisov, do teoretskih prispevkov – dotikajo problemov, subjektov, formacij, ter spremljevalnih aktivnosti boja, ki je v prvi vrsti zaznamovano z nasiljem kot osnovnim sredstvom realizacije raznih politi~nih zahtev. Vendar pa, ~e bomo seveda problematiko teh spisov brali v smislu preseganja njihovih razli~nosti v imenu njihove skupne oboro`ene politi~no-metodolo{ke podstati, bomo tvegali, da bomo formacije, ki posegajo po nasilju, razumeli mimo njihovih lastnih intenc ter kontekstov. Skratka, zlahka bomo spregledali premi{ljeno logiko ter ciljno orientacijo politi~nega nasilja, ki nastaja ne samo v TERORIJA 9 1 Situacionisti~na Internacionala, “Instructions for taking up arms” str. 63, v Ken Knabb (ur.), Situationist International Anthology, Bureau of Public Secrets, Berkeley, 1989, str. 63–65. Situacionisti~na interna-cionala (1957–1972) je na politi~nem podro~ju sku{ala nadgraditi marksizem kot tudi anarhizem, na umet-ni{kem pa dada- izem in nadrealizem in je tako sebe videla kot formacijo, ki je zasnovala unitarno kritiko sveta. Te se bomo lotili v zaklju~ku tega eseja, sicer pa za ve~ informacij o SI glej Spektakularna razkritja, ^KZ, {t. 182, Ljubljana, 1997. Nikolai Jeffs 2 Hannah Arendt, Crisis of the Republic, Penguin, Harmondsworth, 1973, str. 140, sicer pa citirano iz Adrian Guelke, The Age of Terrorism and the International Political System, I.B. Taurus, London, 1998, str. 24. Guelke citira Arendtovo, da bi podkrepil eno izmed osnovnih meto-dolo{kih izhodi{~ svoje {tudije. Med drugim Guelke namre~ opozarja na pomanjkljivost dobr{nega dela komparativnih in analiti~nih {tudij, ki so posve~ene terorizmu, spregledajo pa na~ine, s katerimi njegovi protagonisti opravi~ujejo ter legitimi-zirajo svoja dejanja. Toda brez tega bomo ta dejanja ne samo te`ko, temve~ tudi slabo razumeli. Zavoljo tega je Guelkejeva diskusija terorizma toliko bolj vredna, ker sku{a razvijati imanentno ter kontekstualno analizo ter kritiko formacij, ki pose`ejo po nasilju. Poleg tega pa je ana-liti~na nevtralnost, s katero pi{e, hvalevredna glede na to, da je bil sam Guelke 1991. leta tar~a neuspelega atentata protestantskih skrajne`ev na Severnem Irskem. razli~nih zgodovinskih in kulturnih okoli{~inah, temve~ tudi na podlagi razli~nih vizij prihodnosti, proti kateri stopamo. Na to pravzaprav osnovno, toda “po zmagi”, retroaktivno legitimizacijo politi~nega nasilja pa se v njegovih ad hoc denunciacijah pogostoma pozablja in tu si velja priklicati besede Hannah Arendtove: “Nasilje, ki je po svoji naravi vedno instrumentalno, je racionalno v kolikor je uspe{no pri doseganju cilja, ki ga opravi~uje ... Nasilje ne promovira ni~esar, ne zgodovine ne revolucije, ne napredka ne reakcije, lahko pa dramatizira krivice in jih predstavi javnosti.”2 Enako bi lahko zatrdili za formacije, opisane v tej {tevilki ^KZ, kajti razni protagonisti {iroke palete opisanih gibanj, bi v nasilju videli le posredno sredstvo, ki mora dose~i svoj Aufhebung in to takrat, ko se jutro prevesi v zmagovito zoro. Glede na dejstvo, da najpogostej{a apologija politi~ne apatije nosi masko cinizma ter nejevere v mo`nost dru`bene transformacije, pa je najbr` odve~ pridati, da tisti, ki se poslu`ujejo tako skrajnega sredstva kot je nasilje, to po~nejo tudi zato, ker iskreno verjamejo, da je zgodovina na njihovi strani, druga sredstva, s katerimi naj bi presekali splo{ni duh brezbri`nosti, pa so `e delno ali popolnoma izkori{~ena. Prav zavoljo tega, ker se tudi (para)uredni{ki kolektiv, ki je odgovoren za nastanek te {tevilke, ne bi `elel odre~i mo`nosti, po kateri se utopija pretvori v realnost vsakdanjega `ivljenja, bi torej bralcem ter bralkam pri~ujo~e {tevilke ^KZ ne`no sugerirali pristop, ki ne spregleda ne kontekstualizacije ne individualne motivacije za nasilni politi~ni boj. Res je, da nobenega pravilnega ali nepravilnega branja oziroma interpretacije ne more biti in da tiste, ki jim je malo mar za na{ skromni predlog, ne bodo doletele nikakr{ne zakonske ali izvenzakonske sankcije. Kljub vsemu pa bi {e enkrat dodatno opozorili na mo`nost, po kateri je mogo~e tu zbrano problematiko razumeti mimo na~inov ter argumentov, s katerimi k njej pristopajo dominantne strukture ter ideologije. To pa ne samo zato, ker prevzem tak{ne argumentacije pomeni reprodukcijo obstoje~ih dru`benih odnosov, temve~ tudi zato, ker se pa~ tisti, ki v tak{ni pozla~eni rog tuli, ne more pohvaliti s pretirano velikim dometom ne intelekta ne domi{ljije. Morda lahko na{o intenco zoperstavljanju dominantnim denun-ciacijam politi~nega nasilja {e dodatno ponazorimo, ~e opozorimo na {e eno zna~ilnost tu zbranih tekstov, namre~ na njihovo `anrsko petrost, razli~no akcentualizacijo ter, ob prozni, tudi politi~no pluralnost. Prednost le-tega je ne samo omogo~anje komparativnega ter intertekstualnega branja na dopolnjujo~ih se nivojih, na ravneh, ki odpirajo pogled v problematiko onstran feti{izacije (bodisi afirma-tivne bodisi odklonilne) politi~nega nasilja samega. Tu ne gre samo za to, da bi se `eleli izogniti igri na prvo `ogo oziroma bombo, 10 TERORIJA All you need is love temve~ tudi za to, da bi `eleli prese~i obi~ajne dihotomije subjekta in objekta dru`be ter dru`bene misli, ki se tudi razkriva v razmejevanju med akademskimi ter drugimi `anri in ki ima svoj temelj v hierarhiji dru`bene delitve dela ter v raznih specializacijah, ki iz nje izhajajo. S tem pa se vsaj skromno izognemu stanju, po katerem bi pisali ter razmi{ljali v emancipaciji, da bi to po~eli v okvirjih, ki podvajajo odtujitev, ki bi jo `eleli prese~i. Poleg tega bi v tej {tevilki ^asopisa radi opozorili na razli~ne spremljevalne fenomene, nastale iz formacij, ki se poslu`ujejo nasilja kot sredstva svojega boja in ki jih ni mogo~e samo reducirati na nasilje samo. Res je, da so osnovna izhodi{~a zbranih tekstov povezana z fenomenom oboro`enega boja, toda na svojevrsten na~in razkrivajo tudi procese, ki so nasilju diametralno nasprotni, procese, na katere je opozoril `e anarhist Mihail Bakunin, ko je dejal, da je `elja, ki `ene k destrukciji, pravzaprav tudi `elja po kreaciji. Torej ne gre samo zato, da bi nasilje predstavljalo negacijo obstoje~ega reda, temve~, da je v uporih, ki so tu popisani, mo~no prisoten element ustvarjanja ne samo novega sveta, temve~ tudi novega subjekta ter na~inov, s katerimi si ta sebi ter drugim upodablja in razlaga svet, v katerim `ivi.3 3 Ker se na tem mestu ne bi rad ukvarjal s povzemanjem in rekontekstua-lizacijo prav vseh tekstov, ki sledijo, mislim, da bodo trije primeri povsem zadostovali za podkrepitev metodolo{kega izhodi{~a, ki smo si ga pri ^KZ zadali, ko smo premi{lje-vali ter sestavljali {tevilko, ki jo imate pred seboj, in na katerega `elimo sedaj opozoriti. Tako lahko akademsko analizo zapa-tisti~nih muralov, kot jo podaja Petra Binkova, vidimo v kontekstu iskanja demokrati~ne in mno-`i~ne umetnosti, ki presega samo trenutno stanje EZLN v Chiapasu. Poleg tega njen spis odpira ne samo vpra{anje odnosov med revolucijo ter umetnostjo, temve~ tudi nakazuje, kako lahko umetnost uskladi svojo avtonomijo s potrebo po dru`beni anga`iranosti – vse to pa v lu~i tako pluralne poli- tike kot tudi estetike. Jackie Kaye, ki iz osebno izpovednega stali{~a pi{e o svojem delu za Irsko republikansko armado, nedvomno tudi osvetljuje procese, po katerih se subjekt v heterogenem ter fragmentiranemu svetu postmoderne sku{a dokopati do svoje lastne pa ~eprav bricoluerske identitete. Nenavsezadnje, dramski tekst Biljane Jovanovi}, ki je posve~en Ulrike Meinhof in ki je bil pisan {e za ~asa jugoslovanskega socializma, predstavlja na~in, kako ustvarjalno prese~i takrat vladajo~e blokovske ter druge delitve sveta, kakor tudi razmejitve notranje ter zunanje opozicije. Ne pozabimo namre~, da je Jovanovi}eva s simpatijo, ki bi jo lahko drago stala, Mihail Bakunin TERORIJA Nikolai Jeffs pisala o eni skrajni levici iz okolja, kjer je bila njena druga managersko-birokratsko-etatisti~na skrajnost na oblasti. Tako je lahko ta avtorica artikulirala kritiko tako kapitalizma kot tudi socializma ne da bi se poslu`ila istih sredstev kot Meinhofova, toda v vednosti, da bi lahko s strani oblasti izzvala uporabo enakih mehanizmov, ki so to nem{ko gverilko stale `ivljenje, in v prepri~anju, da je to ne samo na~in, kako prese~i osebno deter-minacijo z obstoje~im dru`benopoliti~nim sistemom, temve~ ga tudi prignati do transformacije. Kakor bomo pokazali kasneje, pa ta proces ustvarjanja le ste`ka opravi~i poseg po nasilju, lahko pa je so~asen in presegajo~, do te mere celo, da se samemu osnovnemu izhodi{~u potrebe po nasilnem boju odpove. Prav v tej odpovedi pa je mogo~e locirati mesto novega sveta, proti kateremu emancipatori~na formacija `eli kreniti. Ta teza bo v nadaljevanju tega teksta predstavljala rde~o nit, zaenkrat pa le zapi{imo, da Bakuninova maksima na najbolj jedrnat na~in povzema sr` dialektike nasilja in revolucije oziroma vpra{anja dru`bene transformacije in njene emancipacije. Na naslednjih straneh tega uvoda pa se bomo dotaknili prav te problematike. Seveda v skladu z onim, kar smo `e zapisali, politi~nega nasilja ne bomo obravnavali samega po sebi, temve~ ga bomo postavili v kontekst treh ideologij ter praks emancipacije: anarhizma, nacionalno osvobodilnih gibanj ter revolucionarnega marksizma. Pri tem ne mislimo do potankosti razdelati ne njunih teorij ne njunih zgodovin, temve~ na{o analizo shemati~no splesti okoli tori{~a, ki ga predstavljajo Sergej Ne~ajev, Frantz Fanon in Che Guevara kot misleci in praktiki, ki so problemu emancipacije ter nasilja dali dovolj, da bi jih lahko razumeli kot reprezentativne ter izjemno vplivne predstavnike tak{nega politi~nega boja, in ki tudi predstavljajo svojevrstno predzgodovino formacij ter pojavov, opisanih v tej {tevilki ^KZ. K samemu problemu politi~nega nasilja je mogo~e pristopiti na ve~ na~inov, toda ~e zanemarimo njegovo apriorno pacifisti~no kritiko, potem so s stali{~a emancipacije zanimive najmanj tri argumentacije. Prve smo se `e dotaknili, nana{a se na retroaktivno vrednotenja nasilja, ki ga dose`emo z obskurnim ciljem. ^eprav na to dejstvo pogosto pozabljamo, pa je vendarle tudi treba poudariti, da lahko same debate o vrednosti dose`enega cilja obskurirajo razna sredstva, ki pa niso nasilna in ki bi lahko tudi pripeljala do istega cilja. Tak{en pristop zavra~amo. ^e je vrednost zgodovine tudi v tem, da ob njenem umu obstoji {e njena domi{ljija, in da nam oba razkrivata neke opcije, s katerimi se spopadamo tudi v sedanjosti, potem je prav poudarek na praksah ter metodah, ki so bile mimobe`ne realizaciji nekega zgodovinskega projekta, toliko bolj vreden, ker lahko mirne du{e trdimo, da smo zdaj pa~ tam, kjer smo, tudi zavoljo zgodovinskega toka, v katerem so ene vrednote ter njih projekti bili zmagoviti, druge pa ne. Prav zato moramo v imenu bolj{e sedanjosti iz kotov zgodovinskega spomina restavrirati ter spekularizirati te mimobe`ne alternative poti, po katerih se neko~ ni odpravilo, katerih kon~na destinacija pa zato ni ni~ manj vredna. Morda lahko zgornje dileme {e najbolj ponazorimo z aktualno politi~nim primerom: obe strani, ki sta bili vpleteni v vojno za Slovenijo 1991. leta, sta svojo legitimnost ~rpali tudi iz dejstva, da sta bili pripravljeni svojo antagonisti~no stran ozna~iti kot fa{isti~no. Tu se moramo za hip vrniti nazaj v zgodovino, v kateri je boj ter zmaga nad fa{izmom ter nacizmom v Evropi med drugo svetovno vojno (1939–1945) prav primer cilja, ki zaradi svojih vrednot deloma 12 TERORIJA All you need is love obskurira vse druge metode boja. Dejstvo, ki ga je mogo~e zaznati tudi v odgovoru, ki ga je po Atlantski listini – ta pa je zagotovila narodom sveta pravico do samoodlo~be oziroma politi~ne ureditve po lastnih hotenjih – dal Winston Churchill na vpra{anje, ali med narode, ki jih je treba osvoboditi nacistov, pri{teva tudi Nemce. Churchill je odgovoril nikalno. S tem pa je samo podvojil logiko ideologije, proti kateri se je tedaj napredni svet boril, in po kateri se kon~nim ter sklenjenim etni~nim ter nacionalnim skupinam pripi{e definitivne politi~ne, kulturne in zgodovinske vrednosti. Poleg tega je s tem Churchill tudi obskuriral vse na~ine, s katerimi se je takrat odporni{ko gibanje znotraj Nem~ije borilo proti nacisti~ni oblasti, kajti ne samo njihove strategije, temve~ tudi sam njihov obstoj je pod vpra{aj postavil dominantno sredstvo, s katerim se je uresni~eval cilj osvoboditve. ^e se sedaj vrnemo k sami vojni v Sloveniji pa tudi k metodo-lo{kemu vpra{anju, po katerem je ta esej koncipiran, ni te`ko videti, kako osredoto~enje na cilj, ki ga uresni~i nasilje, obskurira razne strate{ke ter politi~ne alternative ter njih formacije, ki so so~asno na voljo za premagovanje dru`benih konfliktov. Kajti tako slovenska kot tudi federalna stran sta se napotili v konfrontacijo vedo~, da je zgodovina, v smislu nasilja, ki je enkrat `e porazil fa{izem, na njihovi strani in obe strani sta si pri tem podvojili logiko, proti kateri sta se borili, pri tem pa tako potla~ili emancipatori~ne tendence, ki so `elele prav ta gordijski vozel zares presekati. Zavoljo tega ne moremo, ~e se ozremo v preteklost, dolo~ati ciljev ali sredstev. Prav tako pa k vpra{anjem nasilja ter dru`bene emancipacije ne moremo stopiti po drugi varianti argumentacije, ki pa bi bila podana s stali{~a sedaj dominantnih me{~ansko-liberalnih vrednot. Razloge za to zavrnitev je mogo~e deloma tudi najti v problematiki, po kateri je na{ red utemeljen na potrditvi in preseganju preteklih redov, ki so se uveljavili tudi s potla~itvijo njim upornih vizij. Poleg tega sta tak{na humanisti~na zavrnitev ciljev ter sredstev izpeljani iz neke ideje univerzalnosti, za katero se skriva le apologija obstoje~ega dru`benopoliti~nega sistema ter univerzalnega subjekta zgodovine – npr. evropske bur`oazije – ki pa je pravzaprav utemeljen le na potla~itvi ter kompartmentalizaciji drugih dru`benih subjektov. Tako je v nasprotju z liberalno-humanisti~nimi denunciacijami raznim oblikam politi~nega nasilja, ki v njem vidijo zgolj destruktivno kritiko, zanikanje na{e humanosti in civilizacije, ki jo je ustvarila, med drugim tudi Maurice Merleau-Ponty s filozofskega stali{~a opozoril na dejstvo, po katerem tak{ni liberalni ugovori mistificirajo ne samo lastno nasilje ter izkori{~anje v obliki npr. mezdnega dela ter kolonializma, temve~ tudi spregledajo prav tisto osnovno podstat revolucionarnega nasilja, po kateri je le-ta zgolj sredstvo, s katerim `eli dose~i resni~ni humanizem.4 ^e pa iz povedanega nekako samoumevno sledi, da nam bo na tem mestu ljub {e tretji argumentativni pristop, ki bi bil obarvan z 4 Maurice Merleau-Ponty, Humanism and Terror: An Essay on the Communist Problem, Beacon Press, Boston, 1969, prva francoska izdaja 1947. TERORIJA 13 Nikolai Jeffs 5 Miladin @ivoti}, ^ovek i vrednosti, Prosveta, Beograd, 1969, str. 12 in 13. 6 Raymond Williams, Keywords: A vocabulary of culture and society, Fontana, London 1988, str. 330. neko marksisti~no filozofijo zgodovine, potem je ta predpostavka napa~na. Kajti ko pristopamo k problemu nasilja ter emancipacije, ne `elimo dati prevelike te`e analiti~ni metodi, ki bi izhajala iz etike ter vrednostnega sistema, kakr{nega naj bi obljubila zgodovina v trenutku popolne emancipacije. Tak{ni pristop k vpra{anjem ovrednotenja raznih dru`benih vrednot pa najbolj jedrnato povzema praxis filozof Miladin @ivoti}, ko pravi, da “... ljudska sr` obstoji v zgodovinskih mo`nostih, da bo ~lovek tisto, kar sedaj ni”, nadaljuje pa, da je “... filozofska teorija vrednosti predvsem kriti~no ovrednotenje obstoje~ega sistema pozitivnih vrednot s stali{~a najve~je vrednosti kot projekcije dolo~enih zgodovinskih mo`nosti zamenjave celotne strukture obstoje~ih vrednosti”.5 Vendar s tak{no projekcijo v prihodnost ne le invertiramo problem retroaktivne legitimizacije ciljev in sredstev v preteklosti, temve~ tudi hierarhiziramo obljubo prihodnosti pod izku{njo sedanjosti, v kateri ni nemogo~e ne koncipirati ne udejaniti pozitivitete, ki je vredna nadaljnjega zgodovinskega obstoja. Tako je v nasprotju z zgornjimi argumentacijami izrazite zgodovinske legitimizacije, bodisi obstoje~ega reda bodisi njegove negacije, metodologija ter namen tega uvodnega nalaganja ne samo meriti emancipatori~ne formacije znotraj njihovih `e obstoje~ih emancipatori~nih praks ter tako tudi orisati nekatere parametre, po katerih lahko merimo emancipatori~no vrednost formacij ter tudi subjektov, ki stopajo po poti politi~nega nasilja, v smislu so~as-nosti cilja ter sredstev, preseganja “tukaj in zdaj”, ter ob izrisu nekaterih pojavov, ki spremljajo te procese. Pri tem se bomo najprej lotili kratkega zgodovinskega pregleda, spotoma pa {e razgrnili nekaj izbranih abstraktnih ter tudi aktualno politi~nih problemov, ki so povezani s predmetom tega eseja. S stali{~a emancipacije je gotovo treba najprej opozoriti na to, da je, ne glede na njihove razlike, tistim anarhizmom, nacionalno-osvobodilnim ideologijam ter marksizmom, ki zagovarjajo nasilje, skupno to, da jim odpoved odpora naproti sistemu ne predstavlja samo njegovo legitimizacijo, temve~ tudi zatajitev najglobljih ~ustev, s katerimi je ~lovek sam po sebi ~lovek in s pomo~jo katerih tudi spleta resni~no tvorne vezi s soljudmi. Prav z odporom pa je tudi obstoje~a dru`ba prese`ena, z njo pa njeno realno nasilje, s katerim prepre~uje, da bi ljudje tak{ne vezi tvorili. Samo razumevanje, po katerem je obstoje~a dru`ba nasilna, je sicer `e staro. Tako npr. je v angle{~ini nasilje (violence) kot beseda, ki ozna~uje fizi~no silo, v uporabi od 13. stoletja dalje, prav takrat pa so bili zapisani tudi verzi, po katerih je svet “od umazanije in korupcije/od nasilja in zatiranja”6. Glede na tak{no dru`beno kono-tacijo nasilja niti ni tako ~udno, da emancipatori~ne ideologije, o katerih pi{emo na tem mestu, svoje lastno nasilje koncipirajo le kot vzvod, ki odpira vrata dru`bi, kjer nasilja ne bo, ~lovek pa je vreden svoje narave. 14 TERORIJA All you need is love Da pa se lahko podvr`ejo temu vzvodu, se morajo emanci-patori~ne formacije podvre~i tudi emancipatori~nemu zastavku svojih ideologij in praks, ki so z njimi povezane. Po tem zastavku ne gre samo za to, da – ~e se izrazimo po machiavelisti~ni formuli (ki pa je skorajda nujen teoretski stereotip vsakega premi{ljevanja o politi~nem nasilju) – cilj opravi~uje sredstva. Temve~ gre tudi za to, da morajo posamezniki ter formacije za trenutek suspendirati prav tiste realne vrednote ter odnose emancipacije, s katerimi razpolagajo – npr. v medosebnih odnosih – jih zastaviti ter upati, da bo zmagovita prihodnost potrdila pravilnost njihovih dejanj. Vendar ker ta zastavek ne zahteva usklajenosti vizije prihodnosti z dejanji sedanjosti, kmalu lahko pripelje v stanje njene utrditve ne pa ukinitve. Npr.: moment suspendiranja, ki s pripravljenostjo njenih protagonistov, da bi “umrli za stvar”, vklju~uje tudi osnovno ~lovekovo `eljo po `ivljenju, lahko postane tako realni kot tudi simbolni vzvod, s katerim subjekti formacije, ki pose`e po nasilju, dodatno utrjujejo odnose mo~i v obstoje~i dru`bi, saj se z moralnim kapitalom, ki ga s tem zastavkom pridobijo, postavljajo visoko nad onimi, ki se pa~ ne odpravijo po isti poti, temve~ ute~ejo v zavetje ni~ manj vrednih dru`benih alternativ. Ni treba dlje kot le do na{e polpretekle zgodovine, da bi videli delovanje prav tak{nega vzvoda oziroma stanja, ko je npr. Zveza komunistov svojo legitimnost ~rpala tudi iz `rtev, ki so padle v boju proti fa{izmu, zato da bi mi, kot se je takrat dejalo, lahko bili svobodni, ob tem pa bili tudi moralno ter zgodovinsko zadol`eni tistim na oblasti, ki so pre`iveli svoje padle tovari{e ter tovari{ice. Z zgornjim primerom ne `elimo blatiti ne `rtev ne pre`ivelih boja proti fa{izmu, le opozoriti na trenutek, ki je {e kako aktualen tudi za post-socialisti~ni prostor nekdanje Jugoslavije. Tako se emancipatori~no nasilje spremeni v simbolno sredstvo neemanci-patori~ne prisile, ki ima nalogo tudi nevtralizirati zahteve po dru`beni preobrazbi, npr. v smislu realne ter mentalne demilitarizacije dru`be, ker je pa~ ohranitev voja{kih formacij ter njihovih mo~i ne samo garant miru, temve~ tudi zaveza padlim, da niso umrli zaman v smislu, da je bila njihova vojna zadnja vojna vseh vojn. Na probleme emancipatori~nega zastavka je mnogo la`je gledati v prizmi sedanjosti, v kateri se politi~no nasilje artikulira, in ne skozi sindrom dokon~ne zmage, v katerem se ne samo, kot bi opozorila Arendtova, racionalizira nasilje, ki je k tej zmagi pripeljalo, temve~ tudi razne oblike dru`benega in osebnega `ivljenja, ki so ga spremljali. K temu sindromu se bomo vrnili v zaklju~ku tega eseja, zdaj pa se za trenutek ustavimo pri problemih emancipatori~nega zastavka, ki je so~asen samemu nasilnemu delovanju. @ivljenje in delo Sergeja Ne~ajeva nedvomno predstavlja enega najbolj razvpitih tak{nih primerov. Ne~ajev je ubijal, kradel, lagal ter izigraval ne samo razredne sovra`nike, temve~ tudi svoje soborce in prijatelje, med njimi tudi Bakunina.7 Vse to je po~el v imenu lastne prepri~anosti v svoj absolutni prav, pa tudi v imenu prihodnje 7 O odnosu med Bakuni-nom in Ne~ajevim, ki je, na kratko re~eno, zaobsegalo ob~utenja simpatij, ob~udovanja, zaupanja, prijateljstva ter razo~aranja in prezira, glej ustrezno poglavje, ki ga prav tej temi namenja Paul Avrich v svoji {tudiji Anarchist Portraits, Princeton University Press, Princeton, 1988, str. 32–52. Na Avrichev odli~en biografski pregled osebnosti, ki so kalile anarhisti~no teorijo in prakso, se bom v naslednjih vrsticah precej naslanjal. TERORIJA 15 Nikolai Jeffs 8 Avrich, op.cit., str. 33–34. 9 Sergei Nechaev, Cathecism of the Revolutionist, Violette Nozires/ APK Press, London, 1989. dru`be, kateri je posvetil ter podredil vse za njeno izgraditev. Prav iz tega `rtvovanja je tudi ~rpal legitimiteto, s katero je drugim odmerjal `ivljenje in smrt. V njegovem ~asu – pa tudi {e danes – ne~avizem predstavlja tisto, kar si (precej neto~no) nedemokrati~na javnost predstavlja pod pojmom bakuninizma – skrajno nasilno anarhisti~no delovanje, katerega kon~ni namen je le destrukcija in kaos. Toda ta oznaka ne velja niti za credo, ki ga je razgla{al Bakunin, zato je treba Ne~ajevu priznati, da je zares verjel v dru`bo, v kateri ne bo ne izkori{~anja ne bede. Skratka: zaradi svojih grehov morda ni spal pono~i, toda sanjal je najlep{e sanje. Prav tako je treba opozoriti na to, da je Ne~ajev koncipiral svojo strategijo boja tudi na podlagi vplivov, ki niso strogo anarhisti~ne narave. Tako ga je med drugim prevzel tudi pamflet Mlada Rusija, ki ga je leta 1862 izdal Peter Zaji~nevski in v katerem je pot emancipacije vodila preko izjemno vplivnega “gemi{ta” takratnih revolucionarnih strategij, ki obsegajo vse od stroge kon-spiracije do krvavega boja, ki so zaznamovala nekatere frakcije v francoski revoluciji, razna nacionalna gibanja v 19. stoletju, do proudhonisti~ne oziroma anarhisti~ne federacije samoupravljalskih komun. Zaji~nevski je bil tudi sicer zvest jakobinskim na~elom revolucionarne akcije in organizacije, ki jih je skoval Peter Tka~ev, mo`, s katerim pa je tudi Ne~ajev intenzivno sodeloval. Druga prelomnica v intelektualno-borbeni formaciji Ne~ajeva, na katero pa velja tu opozoriti, predstavlja Rakmetov, fiktivna oseba iz romana Kaj delati? (1863) N. G. ^erni{evskega. Rakmetov je `ivel asketsko, nesebi~no ter po`rtvovalno `ivljenje v imenu revolucionarnega boja, ki mu je podredil prav vse – tako kot je to kasneje, toda zelo zelo nefiktivno, to storil tudi Ne~ajev sam.8 Nedvomno pa so na njegovo predanost najbolj vplivale razmere rev{~ine, v kateri je odra{~al, ter tudi splo{no stanje v Rusiji v 19. stoletju, ki je ustvarilo tudi `e omenjena dela in po katerih lahko (resda stereotipno) zatrdimo, da je bil Ne~ajev proizvod svoje dobe ter okolja. Slednja trditev resda predstavlja malce o~itno ter tako banalno karakterizacijo Ne~ajeva samega, je pa toliko bolj vredna, ker se v liberalno-humanisti~nih denunciacijah politi~nega nasilja pozablja, da sistem sam proizvaja ljudi, ki mu stopijo naproti. Strategijo tega zoperstavljanja oziroma najbolj strnjeno ter razvpito osmi{ljanje ne~ajevizma je mogo~e najti v Katekizmu revolucionarja (1869).9 V tem pamfletu, ki je ne le teoretska abstrakcija, temve~ predstavlja tudi dejansko prakso, po kateri je Ne~ajev gradil svoj boj, je podana matrica anarhisti~ne teroristi~ne celice, ki je po svojem notranjem ustroju, kakor tudi po svojem delovanju navzven, izjemno totalitarna formacija, katere ~lane odlikuje ve~ kot samo nujnost konspiracije: predanost vodstvu, disciplina ter neomajna vera v pravi~nost njihovih namenov. Ekstremnost celice pa je v akciji potrdil Ne~ajev sam, kajti 1869. je ubil Ivana Ivanovi~a Ivanova – ~lana njegove celice, ki ni podvomil 16 TERORIJA All you need is love v revolucijo, pa~ pa v skrajno avtoritarne metode velikega voditelja. 10 Avrich, op.cit., str. 42. Sam incident je takratni revolucionarni srenji odprl o~i, kam lahko 11 Avrich, op.cit., str. 46. pripelje predanost, torej odlika, ki jo sicer nih~e ne oporeka Ne~ajevu. Kakorkoli – temu je sledila precej{na diskreditacija ne~ajevizma na revolucionarni levici, s stali{~a dominantne politike pa je `al prav ta strategija postala sinonim za anarhisti~no delovanje, ki pa je imelo tudi svoj kulturni odmev – sámo smrt Ivanova je F. M. Dostojevski tudi vklju~il v svoj roman Besi (1872).10 Toda tu ne gre samo za smrt Ivanova. Tudi v organizacijski strukturi ne~ajevske celice je zaznati absolutni konec emancipacije, ki jo je Ne~ajev sicer projiciral na prihodnost. Ta bi ostala zanikana, tudi ~e ne bi pri{lo do Ivanovega umora, kajti konec emancipacije ne velja samo za tiste ~lane celice, ki podvomijo v umnost vodstva ter za svojo nedisciplino pla~ajo z `ivljenjem. Ti namre~ tako tudi postanejo instrument, s katerim se preostali ~lani, ki so ustrahovani pa tudi kooptirani s sodelovanjem v likvidaciji svojih nekdanjih tovari{ev ter tovari{ic, ne samo {e bolj zave`ejo vodstvu, temve~ tudi praksam, ki ne presegajo temeljev hierarhi~nih ter nasilnih odnosov, ki karakterizirajo dru`bo, v kateri `ivijo. Zaradi tega ti posamezniki ter posameznice izgubijo mo`nost, da bi svoje vsakdanje `ivljenje zaznamovali vsaj z obrisi praks, ki naj bi bile dolo~u-jo~e v prihodnji svobodni dru`bi. Toda prav s pomo~jo teh obrisov bi tudi odprli pot izra`anju bolj polnej{ih ter zadovoljujo~ih oblik individualnega ter dru`benega `ivljenja. Formacija, ki v `elji po koncu hierarhije ter nasilja ne bo mogla opraviti z lastnimi, notranjimi oziroma konstitutivnimi negativnimi oblikami dru`bene interakcije, bo le ste`ka emancipatori~na, tudi zato, ker ne bo nudila prav nobene izku{nje, po kateri bi lahko njeni subjekti presegli svojo individualno dolo~enost s sistemom ter ~asom, v katerem so se zna{li. Nasprotno, samo dodatno bodo socializirani v ekstreme svojega okolja. To socializacijo v dru`bene ekstreme pa je pri Ne~ajevu mo`no razumeti na ve~ na~inov. Ne~ajev je v svojo celico vgradil samo na~elo pogre{ljivosti posameznika, na~elo, po katerem ta ni imel nobene vrednosti sam po sebi, na~elo, ki je tedaj vladalo v Rusiji. Zgro`enje, ki ga je omikana Rusija ~utila ob primeru Ivanova, pa nakazuje problem difuznega moralnega ter politi~nega vrednotenja nasilja, kajti tak{na ob~utenja niso prav ni~ vplivala na brutalnost, s katero je caristi~ni re`im {e naprej pospravljal svoje notranje sovra`nike. @al pa je treba priznati, da je bil s to difuzijo pogojen tudi precej{ni del takratne revolucionarne srenje same, kajti del odpora, ki ga je za~utila do Ne~ajeva, je bil povezan z dejstvom, da je Ne~ajev pa~ nastopil proti drugemu revolucionarju in ne proti razrednemu sovra`niku. Ob tem pa tudi ne smemo pozabiti, da se je sam Bakunin Ne~ajeva odrekel samo takrat, ko je njegov najljub{i sodelavec proti njemu obrnil svoje revolucionarne metode.11 Skratka, dokler niso (potencialni) subjekti emancipacije sami ta TERORIJA 17 Nikolai Jeffs 12 Eden najbolj znanih primerov difuznega moralnega ter politi~nega vrednotenja nasilja predstavlja Lev Trocki. Ko je v o`jem krogu Sovjetske oblasti zagovarjal instrumentalno nasilje revolucije prav v imenu njene konsolidacije ter obljube prihodnje emancipacije, je kasneje pravzaprav iste metode, ki jih uporabil J.V. Stalin, ostro obsodil. Ve~ o tem glej Merleau-Ponty, op.cit., str. 71–98. 13 Guelke, op.cit., str. 93. kratko potegnili, ni bilo izrazitega odklonilnega odnosa do Ne~ajeva v smislu, da bi bil znotraj ruskih revolucionarnih tendenc marginaliziran ter izoliran.12 Ne~ajev je, kar se socializacije v ekstreme ti~e, zelo dobro razumel tudi problem prestopa praga v smislu, da je z umorom Ivanova preostale ~lane, ki so pri tem sodelovali, zavezal k temu, da so ostali zvesti celici in pri tem bili prisiljeni {e dodatno utrditi svoje nasilje. Tak{en scenarij utrditve nasilja pri prestopu praga je namre~ mogo~e predvideti, ~e za trenutek presko~imo stoletje in se ustavimo pri RAF oziroma Frakciji rde~e armade v Zvezni republiki Nem~iji. Njihova akcija 1970. leta je bila intimno motivirana v smislu, da je Gundrun Ensslin `elela osvoboditi svojega fanta Andreasa Baaderja, ki je bil v zaporu, ker je v protest proti Vietnamski vojni skupaj z njo dve leti poprej za`gal dve veleblagovnici. Tako je same ~lane celice motivirala ljubezen in vzajemna pomo~, s tem pa je bil emancipato-ri~en zastavek, ki je bil predpogoj konstitucije same udarne skupine, manj{i kot bi lahko sicer bil. Toda med akcijo, v kateri je sodelovala tudi Ulrike Meinhof, je bil eden izmed paznikov v streljanju ranjen. Tako je bil prag prestopljen, rodil se je RAF, vsi sodelujo~i so bili zavezani {e bolj poglobljenemu nasilju, kajti celotnemu incidentu je sledila ostra reakcija dr`ave, kon~ni rezultat tega procesa pa zelo dobro povzema analitik sodobnega terorizma Adrian Guelke: “Demonizacija skupin, kot je bila RAF, pomeni, da ko so posamezniki prestopili prag legalnosti, so bile njihove mo`nosti, po katerih bi se lahko pridru`ili normalni dru`bi, skorajda neobstoje~e. Logi~na alternativa temu je bila eskalirati njihov konflikt z dru`bo, medtem pa iskati politi~ne racionalizacije za svoja dejanja. V praksi pa je izjemno pretirana reakcija dr`ave, ki je aktivnosti skupine razumela kot resno gro`njo politi~nemu sistemu dr`ave, pa to ni nikoli bila, preprosto ponudila verodostojnost tem racionalizacijam in je vzpodbujala {e ve~ podobnih dejanj.”13 Dinamika prestopa praga pomeni, da je z njim ve~ ali manj zagotovljena dodatna socializacija v celico ter stopnjevanje nasilja. Obe posledici pa bi imeli le malo zveze s cilji ter `eljami emancipacije, bili bi le odraz potrebe same celice, da si – paradoksalno – najprej utrdi sebe ter svoje mesto v dru`bi, tej nalogi pa podredi vse ostale. To pa je tudi ena izmed osnovnih motivacij ne~ajevizma, kakor tudi razlog, zavoljo katerega je znotraj anarhisti~ne tradicije marginaliziran, saj se nam preko tega razkriva tudi sindrom samo-namenskosti emancipatori~ne formacije, sindrom, ki ga anarhizem zavoljo svoje kritike avantgardizma zavra~a kot tvornega pri revolucionarnem delovanju. Pa vendar, kakor je bil Ne~ajev enfant terrible svoje dobe, je bil tudi kasnej{i posredni in neposredni vpliv Ne~ajeva v smislu njegovega osebnega zgleda kakor tudi strategije izjemen. Enako 18 TERORIJA All you need is love velja za politi~ne ideologije in akcije, ki so determinirale osmi{ljanje ne~avizma. Ne~ajev je bil potem, ko je bil ujet in obsojen, v stiku s ~lani Ljudske volje, ki so 1881. leta ubili ruskega carja Aleksandra drugega14. Sam atentat je mo~no vplival na anarhista Aleksandra Berkmana, ki je 1892. leta poizkusil ubiti Henry Clay Fricka. Ta je kot manager v jeklarni Carnegie v Homesteadu, Pennsylvania, nasilno razbil stavko tamkaj{nih delavcev. Berkman je imel za svoje dejanje dovolj mo~ne motive – ma{~evanje za nasilje nad stavka-jo~imi, odstranitev simbola kapitalisti~nega zatiranja in s pomo~jo propagande preko dejanj prebuditi ameri{ko ljudstvo k uporu. Poleg tega je imel tudi voljo: kljub dvanajstletni zaporni kazni, ki jo je prejel za poskus atentata, ga ni nikoli ob`aloval, {e ve~ – v zaporu se je njegova vera v anarhizem {e dodatno okrepila.15 In psevdonim, s katerim je {el Berkman Fricku naproti? Rakmetov!16 Glede na nujnost situacije, ki je Berkmana vodila k atentatu, pa tudi glede na trdnost njegovega prepri~anja niti ni tako ~udno, da je njegova partnerka Emma Goldman opozorila na trenutek, po katerem je poseg po nasilju pravzaprav le proces u~love~enja: 14 Avrich, op.cit., str. 49. 15 Avrich, op.cit., str. 202–203. 16 Avrich, op.cit., str. 34. 17 Emma Goldman, “Psihologija politi~nega nasilja” v Rudi Rizman (ur.), Antologija anarhizma II, Krt, Ljubljana, 1986, str. 490. “V primerjavi z vso tiranijo kapitala so nasilna politi~na dejanja samo kaplja v morje. To, da se upirajo samo redki, najbolje ka`e, kako hud konflikt se odvija med njihovo notranjostjo in neznosnimi dru`benimi krivicami. Napeti kot struna na violini jo~ejo ter se pri-to`ujejo nad brezdu{nim, krutim in tako ne~love{kim `ivljenjem. Zmedena u{esa ne sli{ijo drugega kot samo neskladje. Toda tisti, ki zasli{ijo krik, razumejo njegovo agonijo, v njem vidijo izpolnitev najbolj odlo~ilnega trenutka ~lovekove narave.17 Podoben tok u~love~enja je poudaril tudi Frantz Fanon, ko je koncipiral nujnost nasilja v nacionalno-osvobodilnem boju kot proces polne subjektivizacije njegovih protagonistov. Goldmanova konceptualizacija pa ima svojevrstno paralelo tudi v slavnem reklu Che Guevare, ki je neko~ zatrdil, da “... naj vam povem, ~etudi bom morda izpadel sme{en, da revolucionarja pravzaprav vodijo izjemni ob~utki ljubezni”. Toda pri vseh teh primerih imamo le opraviti z inverzijo razkoraka med retoriko ter realnostjo, ki zaznamuje obstoje~o dru`bo, saj se prav ta razgla{a za humano. Ob tem potla~i nasilje, ki je nujen predpogoj njenega nadaljnjega obstoja, medtem ko imajo same emancipatori~ne formacije svoje nasilje. Ta inverzija pa `al ne predstavlja kritike tega razkoraka, ker emancipatori~ne formacije ne samo da realno pose`ejo po nasilju, temve~ tudi subjekta preko svoje retorike interpelirajo v njegovo nadaljnjo diseminacijo prav v imenu njegovega dokon~nega prese`ka, ki naj bi ga motiviralo vse kaj drugega kot nasilje. Tudi v samem procesu u~love~enja ti~i problem politi~nega nasilja, ko se `eli projicirati od svojih lo~enih in/ali specializiranih TERORIJA 19 Nikolai Jeffs 18 Avrich, op.cit., str. 51. 19 Du{an Kermavner, Za~etki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884–1894, Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana 1963, str. 19. O tem in o vplivu razvpitega anarhista Johanna Mosta na razvoj anarhizma v Sloveniji pi{e tudi Jasna Fischer, glej: “Johann Most in slovensko delavsko gibanje” v: Johann Most, Kapital in delo/Anarhizem in komunizem, KRT, Ljubljana 1982, str. 8–18. protagonistov do celotne dru`be. Tako Fanon kot Guevara sta proces u~love~enja skozi nasilje dolo~ala z vpra{anji individualne ter dru`bene identitete, po kateri naj bi bil ta subjekt konstituiran kot npr. revolucionar ali pa pripadnik neke dolo~ene nacionalne in rasne skupine. Ta oddvojenost, naddolo~enost ter ciljna orientacija (in kot bomo videli nekoliko kasneje v tem spisu) omogo~a prvotno relativizacijo ter sekundarno absolutizacijo politi~nega nasilja tako s strani formacij, ki se ga poslu`ujejo, kot tudi nekaterih vladajo~ih struktur, ki so ga zmo`ne potem vgraditi v svoj politi~ni sistem kot legitimnega. Ne~ajeva ni gnala nobena tak{na `elja po inkorporaciji v vladajo~e strukture, je pa tudi res, da mu je prav naddolo~enost, s katero je razumel identiteto, vlogo ter prakso revolucionarja, ki je bil dru`beno lo~en ter specializiran, omogo~ala, da je nasilje, s katerim je pristopil do svoje formacije, preko nje pa do celotne dru`be, najprej relativiziral potem pa absolutiziral kot edino sredstvo tvornega emancipatori~nega delovanja. In sicer ob brezkompromisnem razlikovanju med pravimi revolucionarji in onimi, ki to niso in ki jih je treba v imenu revolucije izkoristiti, tudi preko likvidacije. V na{em ~asu vpliv ne~ajevizma ali pa ideologij, iz katerih je izhajal, ni neskromen, ~eprav je, kot `e re~eno, znotraj sodobnega anarhizma marginaliziran. Enako je tudi s strategijo propagande preko dejanj, ki jo pooseblja Berkmanov napad na Fricka. Res pa je, da so metode organizacije, konspiracije ter stroge discipline, ki jih Katekizem revolucionarja podaja, tako uporabili ali pa imajo svoj odmev ter paralele v dvajsetem stoletju. To so akcije ^rnih panterjev, Simbionisti~ne osvobodilne vojske ter Vreme underground v ZDA, italijanskih Rde~ih brigad in Zdru`ene rde~e armade Japonske, navsezadnje je bila za afro-ameri{kega revolucionarja Eldridge Cleaverja ta knji`ica njegova revolucionarna biblija.18 Toda te`ko bi te formacije razumeli kot anarhisti~ne. Ne~ajevu navkljub in v nasprotju s stereotipi anarhisti~nega bomba{tva, katerega namen je bodisi le sejati kaos bodisi utrjevati represivne aparate dr`ave, kot sta to v svojih romanih Skrivni agent (1907) in Mo`, ki je bil ^etrtek (1908) odra`ala in utrdila Joseph Conrad in G. K. Chesterton, je treba opozoriti, da je ~as anarhisti~ne propagande s pomo~jo delovanja za nami. Na vrhuncu tak{nega politi~nega boja in ko je bil anarhizem sinonimen s terorizmom, je bilo kar nekaj malega atentatov – na francoskega predsednika Sadi Carnota (1894), {panskega ministrskega predsednika Antonia Canovase (1897), avstrijsko cesarico Al`beto (1898), italijanskega kralja Umberta I. (1900) ter predsednika ZDA Williama McKinleya (1901). In res je tudi, da je sam atentat na Aleksandra II. tudi radikaliziral takrat prebujajo~e se delavsko gibanje v Sloveniji. To se je namre~ razdelilo na dve krili – zmerno in radikalno anarhisti~no. Slednje je list Slovenski narod precej neposre-~eno, toda najbr` prvi~ v sloven{~ini, poimenoval “krvavce”19 in najvidnej{i med njimi – France @eleznikar, Ferdinand Tuma, Franc 20 TERORIJA All you need is love Šturm, Edvard Kriegel in Franc Dhüj – so decembra 1884. leta stopili pred sodi{~e v Celovcu, obto`eni raznih dru`beno-prevratni{kih dejavnosti, ~eprav niso nikoli posegli po nasilju. Kot nakazuje naziv “krvavci”, je bil anarhizem neizbe`no povezan z brezglavim nasiljem – povezava, ki nas ne u~i drugega kot to, da ni ne politi~no ne lingvisti~no korektno za tuje izraze vedno iskati doma~e nadomestke. A mnogo bolj pomembno je dejstvo, da sta obe dejanji na eni strani odprli ter na drugi zaprli zgodovinsko obdobje, v katerem je atentatorstvo bilo ena izmed najbolj razvpitih oblik politi~nega nasilja, a nista bili anarhisti~ni: uboj carja Aleksandra II. (1881) je gnal ruski populizem, do~im je likvidacija jugoslovanskega kralja Aleksandra I. (1934) motiviral hrva{ki nacionalizem. Tako lahko zaklju~imo, da je anarhizem sprva res od drugih politi~nih strategij ter ideologij prevzel atentatorstvo, toda potem ga je opustil oziroma spet prepustil drugim. Zdi se – in to v nasprotju z metodami atentatov, ki so jih prakticirale RAF (npr. usmrtitev Detleva Rohwedderja 1990, mo`a, ki je bil sicer odgovoren za privatizacijo vzhodnonem{kega gospodarstva) ali pa Rde~e brigade, katerih najslavnej{i primer je usmrtitev kr{~ansko-demokratskega politika Alda Mora (1978) – da se je anarhizem odpovedal svoji legitimizaciji ter racionalizaciji preko tega sredstva boja. To pa tudi zato, ker se mora prav zaradi svoje demoni~ne zgodovine anarhizem atentatom odpovedati, ~e naj bo uspe{en pri svoji propagandisti~ni dejavnosti. To seveda ne pomeni, da se anarhizem odpoveduje nasilju kot takemu. Nasprotno, spomnimo se samo ruralne gverile Mahkno-visti~ne vojske v Ukrajini v krvavi senci tako Bele kot tudi Rde~e armade (1918–1920) ter Španske revolucije (1936–1939). Oba primera sta pravzaprav le primera osvobodilne-revolucionarne ter defenzivne vojne nasproti kombinacijam sil me{~anske ter bolj{e-visti~ne reakcije. Tako lahko povsem mirne du{e zapi{emo, da je v na{i dobi anarhisti~no inspiriranega nasilja izjemno malo. Ni~ ~udnega torej, ~e se edini dve sodobni formaciji, ki ju lahko razumemo kot anarhisti~ni, izogibata ~love{kim `rtvam. Britanska Jezna brigada, ki je anarhizem spojila s situacionizmom, je vedno poudarjala svojo zavestno odpoved prelitju ~love{ke krvi (~eprav ji ni manjkalo ne sredstev ne motivacije), medtem ko je sama ideologija ter emanci-patori~na sr` britanske Fronte za osvoboditev `ivali razvidna `e iz njihovega naziva. Zavoljo vsega tega lahko zapi{emo, da so emancipatori~ne formacije, ki so najve~ posegale po nasilju, bile pravzaprav nacionalno osvobodilne narave ali pa revolucionarno marksisti~ne, nikakor pa ne anarhisti~ne narave. Nedvoumno je ob tem treba tudi poudariti, da je kljub temu zgodovinskemu pomanjkanju organiziranega nasilja s strani anarhisti~nih aktivistov `rtvam njihovega nasilja relativizacija njihovega {tevila v bolj slabo tola`bo. Poleg tega tak{na relativizacija kaj hitro pripelje v logiko `rtvovanja oziroma absolutizacijo eti~nih vrednot, po katerih se vrednost tega nasilja meri, ter tako v apologijo ubijanja TERORIJA 21 Nikolai Jeffs 20 Proti tej apriorno negativni feti{izaciji dr`ave pa se v sodobnem anarhizmu najbolj glasno postavlja Noam Chomsky, ki zagovarja mnenje, da je trenutno treba dr`avo braniti pred napadi s strani multinacionalnih korporacij, ki bi dokon~no demontirale njene demo-krati~ne ter socialne institucije. Glej Noam Chomsky, Somrak demokracije, Studia Huma-nitatis, Ljubljana, 1997. 21 Citirano iz Avrich, op.cit., str. 251–252. 22 Citirano v Martin Buber, Paths of Utopia, Boston, 1958, sicer pa navedeno po Avrich, op.cit., str. 252. ter umiranja. Navsezadnje je, kot opozarja Arendtova, nasilje pravzaprav politi~no nevtralno in ga tudi zato ni mogo~e povsem nepro-blemati~no meriti v komparaciji z ideali njegovih protagonistov. Kljub temu ima ta opazka o relativnem manku anarhisti~nega nasilja smisel, toda le, ~e poudarimo, da se `e po definiciji in v nasprotju z nacionalno-osvobodilnimi ter marksisti~no-revolucionarnimi formacijami anarhizem odpoveduje prevzemu dr`ave kot nositeljice legitimnega monopola nad nasiljem. Zavoljo tega se znotraj vsaj dominantnega toka anarhisti~ne misli (in ne marginalnega kot ga predstavlja prav Ne~ajev) nasilje ne more institucionalizirati, v dolo-~ene dru`bene vloge pa postaviti posameznike ter posameznice, katerih naloga bi bila njegova izvr{itev. Nesprejemljivost obstoja nasilja ali pa njegovih organiziranih oblik v npr. represivnih aparatih dr`ave pa tudi nakazuje, da se mora anarhisti~no nasilje nujno pod-vre~i logiki ukinitve v trenutku svoje zmage. To pa ne velja ne za nacionalno-osvobodilne ne za revolucionarno-marksisti~ne formacije, ki pri vzpostavljanju svojih ciljev priznavajo pravilnost neke predhodne faze (bodisi nacionalne bodisi socialisti~ne dr`ave). V njej – pa naj gre za nacionalno ali socialisti~no dr`avo – se dru`beno nasilje kvalitativno ne spremeni, ~eprav so pozicije njegovega objekta/ subjekta v njem morda res zaobrnjene, kvantitete pa predruga~ene (npr. v smislu, da ob neodvisnosti nekdanji kolonizirani prevzamejo krmilo dr`ave oziroma politi~ne, ekonomske in teritorialne oblike, ki so bile prej sredstvo njihovega zatiranja, ali pa razumevanje vzpostavitve socializma kot diktature proletariata nad prej{njimi izkori{~evalskimi razredi). Posledica tega je, da se prav anarhizem vzpostavlja kot tista emancipatori~na misel, ki je v nasprotju z drugimi, ki jih tu omenjamo, zmo`na dialekti~no koncipirati kritiko nasilja, ki bi presegala nujnost njegovega obstoja kot tvornega dela dru`benega tkiva. Toliko bolj, ~e anarhizem razumemo v kompleksnem smislu, ki se ne zaustavi le pri negativni feti{izaciji dr`ave20, temve~ jo lahko razume tudi kot simptomati~ni pojav med~love{kih odnosov mo~i, ki jih je treba najprej nasloviti, in ne obratno. Glede tega je najbolj relevantna misel anarho-socialista Gustava Landauerja, ki je zagovarjal mnenje, da je ob obstoje~i dr`avi treba graditi libertinske enklave, oziroma da je treba nasproti ideji “revolucije kot nasilnega masovnega upora” postulirati revolucijo kot “mirno in postopno ustvarjanje kontrakulture”.21 Tako je Landauer neko~ tudi dejal, da je “dr`ava stanje, odnos med ljudmi, modus ~love{kega obna{anja, uni~imo jo tako, da vzpostavimo druga~ne odnose, da se druga~e obna{amo”.22 Prav tak{na temporalizacija emancipacije, na katero opozarja Landauer in pri kateri so odnosi oziroma ideologije, ki jih motivirajo in ki so del dru`bene nadstavbe, lahko prvi predmet so~asne radikalne akcije, ki svojega poslanstva ne more odlo`iti na ~akanje na zrelost objektivnih zgodovinskih okoli{~in, sklenjenega subjekta, 22 TERORIJA All you need is love razreda ter njega Partije, ker pa~ ve, da vsak ~lovek tudi z najmanj-{imi gestami soustvarja svet in ga je zavoljo tega tudi tukaj ter zdaj zmo`en na novo ustvariti. V tej zavrnitvi tako dru`benega kot tudi zgodovinskega razkoraka med subjektivnimi ter objektivnimi dejavniki emancipacije je tudi bistvena to~ka, zavoljo katere lahko razlikujemo med manifestnim ter latentnim anarhizmom. ^e manifestni anarhizem predstavlja zavesten prevzem neke ideologije ter praks, ob tem pa samo-identifikacijo subjekta kot anarhista ali anarhistke, potem latentni anarhizem predstavlja razne prakse, ki se skozi vso ~lovekovo zgodovino ka`ejo kot zasnovane mimo odnosov mo~i ter pokoravanja. Za te pa ni bistvena ne interpelacija ne konstitucija posameznika ali posameznice v subjektu nekega samo-zavestnega anarhizma. Tudi na tej to~ki je mogo~e koncipirati anarhisti~no kritiko nasilja tako obstoje~e dru`be kot tudi njene negacije, saj obstoj in emancipatori~ni potencial latentnega anarhizma nakazuje mo`nost preseganja sistema mimo konstitucije formacij, ki so po definiciji samo-zavestne ter dru`beno lo~ene in specializirane in ki so bodisi kooptirane v politi~ni red (kot npr. stranke) bodisi pa s svojim posegom po nasilju iz njega izgnane (kot npr. gverilske ter teroristi~ne skupine).23 Tudi na osnovi tega razlikovanja anarhizem zavra~a makiavelizem in jezuitizem nasilja – negativni oznaki, s katerima je Bakunin odpravil ne~ajevizem – in namesto tega zagovarja so~asnost sredstev ter ciljev, po kateri se cilj razkriva `e v korakih, ki naj bi bili proti njemu usmerjeni. Poleg tega se prav na osnovi zanikanja te, recimo, absolutne temporalizacije emancipacije glede na dru`benoekonomske sfere, ki jih emancipacija zavzema, anarhizem lo~i od revolucionarno-avtoritarnega marksizma, kakr{nega npr. predstavljata V. I. Lenin in J. V. Stalin. Ta predpostavlja transformacijo dru`bene baze kot predpogoj sprememb v nadstavbi, svoje neuspehe pa potem retroaktivno pojasnjuje bodisi z nerazvitostjo proizvajalnih sredstev ter odnosov bodisi s pre`etki miselnosti, ki je determinirana s kombinacijo te nerazvitosti ter obna{anjem minule dobe. Marksizem predpostavlja, da ~lovek neposredno ustvarja zgodovino, toda njen tok je {e vedno podvr`en posrednim ter anonimnim odnosom, vsakdanje `ivljenje te~e zunaj njega, tudi za tiste, ki “zgodovino diktirajo”, saj so po svojem lastnem razumevanju le vladajo~i instrument njenih objektivnih zakonov, nikakor pa ne njenega subjektivnega do`ivljanja, prav s tem pa tudi opravi~ujejo svoje stalinisti~no nasilje. Tudi zavoljo tega zunaj anarhizma obstoji le oblast redkih ter resignacija preostalih.24 Kot re~eno latentni anarhizem kot bistvena motivacija, preko katere manifestni anarhizem ~rpa svojo legitimiteto, ne zahteva ne konstitucije ne interpelacije subjekta emancipacije v smislu konsti-tucije neke naddolo~ujo~e identitete ter prevzema neke koherentne in subjektu eksterne ideologije, politi~ne strukture, kriti~ne mase.25 In kot re~eno, to je tudi mesto, kjer se anarhizem razide z oblikami 23 Na tem mestu `al ne moremo bolj podrobno razmejiti razmerja med latentnim ter manifestnim anarhizmom. Tako nadaljnja ter raz{irjena diskusija te problematike, pa tudi vpra{anja integralnega anarhizma kot manifestna oblika anarhizma, ki aktivno misli svojo latentno formo, ostaja odprto najmanj do ene izmed prihodnjih {tevilk ^KZ. 24 Detournement misli, ki jo je zapisal Merleau-Ponty, op.cit., str. 156. 25 Ko priznamo obstoj latentnega anarhizma, je povsem nesmiselno govoriti o dru`beni marginal-nosti te ideologije ter prakse. Tak{na kvalifikacija anarhizma namre~ temelji na zgre{eni potrebi po konstituciji ter pre{tevanju subjektov in formacij emancipacij. TERORIJA 23 Nikolai Jeffs nacionalnega ali marksisti~nega nasilja. Tu pa je pomembno opozoriti {e na nekaj. Namre~, ~e je za dominantno politiko in kulturo precej neproblemati~no denuncirati anarhisti~no nasilje, ker tega `ene prav absolutna negacija struktur ter subjektov tak{ne politike in tako ne more biti kak{nega posebnega skupnega jezika med anarhizmi ter obstoje~imi redi, potem to ne moremo trditi ne za oblike nacionalno-osvobodilnega boja ne za tiste, ki jih `ene marksizem. Ko se razne vladajo~e strukture soo~ijo z njim, niso nujno primorane k njegovi obsodbi, saj so lahko tudi podvr`ene procesu relativizacije politi~nega nasilja, to pa tudi zato, ker v njihovih protagonistih in ideologijah, ki jih `enejo, vidijo tudi legitimizacijo lastnega politi~nega obstoja, subjektnih pozicij, na katerih je le-ta utemeljen ter realnih ter simbolnih teritorijih, ki jih naseljuje. Tako pride do absolutizacije nasilja v smislu edinega sredstva, s katerim se lahko dolo~en subjekt realizira znotraj nekih dolo~enih politi~nih ter zgodovinskih nujnosti ter potla~itve nekih dolo~enih alternativnih strategij odpora ter emancipacije. Prav tako pa lahko ob tem pride do sindroma popolnega poraza oziroma potla~itve v smislu, da je ob trenutku bodisi zmage bodisi le priznanja oboro`ene formacije dejavnost njej druga~nih formacij predstavljena kot del smeti{~a zgodovine, katerega odlikuje pravzaprav le moralna nezavzetost. Tako sama ciljna ter retroaktivna legitimizacija nasilja potla~i ne samo njej sovra`ne ideologije ter formacije, temve~ tudi tiste alternative dru`benemu redu, ki so bili so~asne oboro`eni formaciji, a so si svojo nalogo anga`irane akcije pa~ drznile koncipirati ter izpeljati na druga~en na~in. Za delni primer tak{nega procesa pa lahko slu`i tudi nedavni odgovor, ki ga je italijanski podpredsednik Francesco Cossiga skoval v brk tur{kim zahtevam po ekstradiciji Abdula Ocalanova, vodje PKK oziroma Kurdske delavske stranke, ki se `e nekaj let spopada s tur{ko oblastjo v boju, ki je zahteval `e 347.000 `rtev. Tako je Cossiga dejal, da “...ni mogo~e za brezumnega terorista ozna~iti ~loveka, ki je vodja odporni{kega gibanja ljudstva, katerega je mednarodna skupnost sprva priznala kot narod, samo zato, da bi to kasneje zavrnila iz oportunisti~nih razlogov. To je narod, ki ga mnogo dr`av zatira in ki si `e nekaj ~asa neuspe{no poizku{a pridobiti svoje osnovne ~lovekove in dr`avljanske pravice.”26 S tem primerom sploh ne `elimo postaviti pod vpra{aj kurdske zahteve po ~lovekovih in dr`avljanskih pravicah. Dapa~e. Kljub vsemu pa si je treba iskreno priznati, da je v navezavi PKK kot subjekta, preko katerega se kanalizirajo vse politi~ne aspiracije Kurdov, mo`no zaslediti enako zo`itev politi~nega prostora ter strategij boja v njem, kot ~e bi vse Albance ena~ili s Kosovsko osvobodilno armado. Poleg tega pa je prav tak{ni mehanizem 24 TERORIJA 26 Citirano iz “Spor o Kurdskeho teroristu eskaluje”, Lidove Noviny, 17. novembra 1998, str. 8. All you need is love relativizacije ter absolutizacije nasilja zanimiv v primerjavi z ekstra-dicijskim procesom {e ene svetovno zgodovinske osebnosti, ki je prav tako kot Ocalan le`ala v bolnici tretje dr`ave, kjer je ~akala na razsodbo. V mislih imamo seveda generala Augusta Pinocheta, ki je trenutno v Veliki Britaniji, kjer si na vse kriplje prizadeva, da bi se izognil {panski prosekuciji, ~igar desna diktatura v ^ilu (1973–1990) je zahtevala okoli 20.000 `ivljenj. Le zgodovinsko naklju~je je, da je na isti dan – 25. novembra leta 1998 – ko je Britanija priznala Španiji pravico do ekstradikcije Pinocheta, Ocalan v Rimu objavil svoj program mirovnega dialoga in avtonomije za Kurdistan. Kakorkoli – ostaja dejstvo, da tisti, ki so v imenu ~ilskega tranzicijskega procesa zagovarjali Pinochetovo imuniteto, implicitno utemeljevali uspe{nost tega procesa na dru`benem manjku, ki ga predstavljajo njegove `rtve, medtem ko vehementnost, s katero tur{ka vlada zavra~a mirovni dialog, dokazuje, da si pravzaprav ne `eli politi~ne re{itve kurdskega vpra{anja. Kljub razli~nosti, po kateri sta si eden ter drugi izrazito politi~no antagonisti~na, pa je pomembno imeti paralele med Ocalanom ter Pinochejem pred o~mi, saj nakazujejo ne le selektivni pristop do nasilja, temve~ tudi njegovo razli~no kontekstualnost, po kateri lahko merimo vrednote prvega in drugega: so to `rtve, narava politi~ne ideologije, ki je vodila v nasilje, ali pa politi~no-dru`bene pozicije? Pa vendar – za potrebe tega eseja ta meritev ni toliko pomembna kot pa dejstvo, da oba nakazujeta, kako nobena vladajo~a struktura trenutno obstoje~e nacionalne dr`ave ne more v popolnosti ne sprejeti ne ovre~i nasilja kot metode politi~nega boja. Nasprotno, vedno bo oscilirala v obsodbi enega ter v priznanju drugega. Ta zna~ilnost je `e strukturno vgrajena v samo logiko nacionalne dr`ave, saj bo vedno potrebovala nasilje, s katerim bo nevtralizirala nasilje onih, ki proti njej vzdignejo oro`je. K sami problematiki nasilja v mednarodni areni pa bo pristopila z metodo, po kateri bo najprej kvalificirala njegovo pozitivno ali negativno vrednost glede na legitimizacijo notranje politi~ne mo~i ter mednarodnega polo`aja. ^e je tako z nacionalnimi dr`avami, potem ni prav ni~ ~udno, da enak problem oscilacije najdemo tudi v raznih osmislitvah nacionalno-osvobodilnega boja. Ena izmed najbolj vplivnih {tudij le-tega je Prekleti zemlje (1963), ki jo je napisal sloviti teoretik ter borec za dekolonializacijo Frantz Fanon, ki ga je pot nesla iz rodnega Martiniquea do Al`irije, kjer se je pridru`il borcem v njeni vojni za neodvisnost (1954–1962).27 Fanon vidi nasilje kot nujnost dekolonializacije, je le proti-nasilje, ki izhaja iz samega nasilja, na katerem je kolonializem utemeljen. Poleg tega pa pozitivno transformira tako posameznika kot tudi dru`bo, v katero je vpet: 27 Frantz Fanon, The Wretched of the Earth, Penguin, Harmondsworth, 1967. Fanona imamo tudi v slovenskem prevodu. “Na ravni posameznikov je nasilje sredstvo o~i{~enja. Doma~ina osvobodi njegovega manjvrednostnega kompleksa ter njegovega TERORIJA 25 Nikolai Jeffs 28 Tu povzemamo slovito formulo, ~e{ da je osvobodilni boj proizvod kakor tudi faktor kulture, po kateri se v boju spletajo novi dru`beni odnosi ter prakse in ki jo je razvil Amilcar Cabral, legendarni voditelj Stranke za neod- visnost Gvineje in Cape Verde. Cabral je umrl, ne da bi do`ivel dokon~ni poraz Portugalcev, proti katerim je za~el boj. Podobno kot Fanon se je tudi Cabral zavedal nevarnosti razrednih nasprotij, ki bi nastopila po neodvisnosti in ki bi pravzaprav nevtralizirala njene najlep{e sanje – dru`-beno transformacijo. Da bi se temu izognil, je Cabral konceptualiziral teorijo o posebni vlogi drobne bur`oazije. Po Cabralu naj bi se v kolonijah prav ta razred najhitreje politi~no osve{~al in tako prvi ponesel boj proti kolo-nializatorjem. Toda po zmagi ima ta razred na razpolago dve mo`nosti. Lahko se pretvori v pravo bur`oazijo in poglobi izkori{~enje drugih razredov, lahko pa krepi revolucionarno zavest in delovanje ter tako ne izda osvobodilnega boja. Da bi uresni~il slednjo nalogo, se mora podvre~i “razrednemu samomoru”. ^e ta teorija dobro nakazuje tisti razredni Aufhebung oziroma proces, skozi katerega mora preiti kriti~ni ter socialno osve{~eni intelektualec (za ve~ o tem glej spremno besedo Nikolaia Jeffsa v Noam Chomsky, op.cit.), potem je treba tudi priznati, da je njen utopi~en moment pogojen s trenutkom, ko se `eli izogniti situaciji, v kateri brezupa in neaktivnosti, naredi ga neustra{nega in povrne mu samozaupanje. Tudi ~e je bil oboro`eni boj samo simbolne narave in je narod demobiliziran preko hitre dekolonializacije, bo ljudstvo {e vedno imelo ~as dognati, da je bila osvoboditev delo vseh in da tako vodja pri tem ni kaj posebno zaslu`en.” Fanonov poudarek na nasilju kot nujnem sredstvu nacionalno-osvobodilnega boja ne izhaja samo iz dejstva, da so ekstremi nasilja, izkori{~anja ter ostre delitve dru`be najbolj jasni v kolonijah. Tragi~na zgodovina postkolonialnih dru`b nas tudi u~i, da so ekonomska ter politi~na nasprotja – in ta se {e kako lahko izrazijo v nasilju – prisotna tudi v neokolonijah. V tak{nih dr`avah se po formalni neodvisnosti utrdi razred, ki je pravzaprav le v slu`bi nekdanjih kolonialnih sil (kot npr. Francija ali Britanija) ali pa novih sil (kot npr. ZDA). Zatorej Fanona motivira tudi `elja po nevtralizaciji realne ter simbolne mo~i tega razreda ali posameznikov, saj le-ti nacionalne zavesti ne bi bili zmo`ni pretvoriti v socialno. Da ta lahko sploh nastopi, je treba najprej utrditi nacionalno fazo, ki je predhodna emancipaciji celotnega ~love{tva. Poleg tega Fanon razume nasilje tudi kot sredstvo, s katerim je mogo~e preusmeriti frustracije oziroma agresijo, ki se vije iz kolonialne situacije. Ta se izra`a v nasilju kolonializiranega nad svojimi sonarodnjaki, poleg tega pa tudi do`ivlja svojo fantazemsko resolucijo v mitu in vra`ah. V nasprotju s tem nasilje omogo~i kolonia-liziranemu, da ovr`e zatiralce in vstopi v zgodovino, ki so mu jo odvzeli, ob tem se kolonizirani ne samo historizira, temve~ se tudi subjektivizira. Postkolonializem tako preseka z antagonizmi med elitami ter masami, to pa tudi zato, ker bi vsak posamezen ~lan ali ~lanica tak{ne dru`be bila tako objekt kot tudi subjekt nove kulture, ki jo ta boj proizvaja.28 Zavoljo vsega tega je za Fanona nasilje nacionalnega osvobodilnega boja ne samo sredstvo, s katerim se da dose~i neodvisno nacionalno dr`avo, temve~ tudi utrditi vladavino “prekletih zemlje” oziroma najni`jih ruralnih slojev naproti osamosvajalski ter potencialno neokolonialni eliti, kakor tudi urbanemu delavskemu razredu, ki je bil po Fanonovem mnenju preve~ kooptiran v kolonialni sistem. Fanon je pri svoji apologiji nasilja izhajal iz dedi{~ine anarho-sindikalista Georges Sorela. Ta je bil eden izmed prvih mislecev, ki je v svojo filozofsko misel sistemati~no vpel nasilje kot sredstvo razrednega boja. Fanon je to prevzel in ob razredni komponenti ter videnju nasilja nele kot sredstva, temve~ kvalitete same po sebi, dodal {e modaliteto, v kateri se je razred izra`al v kolonijah – raso. Le-to je razdelal v sistem absolutne polaritete oziroma antagonizma med kolonializiranim ter kolonizatorjem, ki se ka`e v manihejski delitvi kolonialnega `ivljenja. Toda ob Sorelu je mogo~e zaznati {e druge anarhisti~ne vplive v Fanonovi misli. Paul Avrich vidi v vztrajanju na politi~nem primatu 26 TERORIJA All you need is love “prekletih zemlje” tendenco, ki je blizu {e enemu anarhistu, oziroma kakor sam pravi, njegova “... manihejska vizija preziranih ter zavr`e-nih, ki se povzdignejo iz globin, da bi iztrebili svoje kolonialne gospodarje, se bere kot da bi bila prevzeta iz Bakuninovih zbranih del.”29 Ker je Fanon sicer zagovarjal, da mora pred socialno nastopiti nacionalna zavest, ta pa se mora najprvo udejaniti v mo~ni centra-listi~ni dr`avi, pri kateri nacionalna etika nasilno potla~i etni~nost30, vse to pa ne bi moglo biti bolj skregano z anarhisti~no vizijo brezrazredne dru`be, je vredno Avrichevo opozarjanje na bakunisti~no in tako libertinsko podstat tega misleca citirati v celoti: “Fanon, kot Bakunin, je svoje upe polo`il na mno`ice neprivilegi-ranih ter neevropeiziranih va{kih delavcev in lumpenproletariata iz barakarskih naselij, razseljenih, revnih, la~nih in tistih brez vsega. Za Fanona, kot tudi za Bakunina, velja, da bolj ko je bil ~lovek primitiven, bolj ~ist je bil njegov revolucionarni duh. Ko Fanon govori o “brezupni naplavini ~love{tva” kot o naravnih upornikih, govori v Baku-ninovem jeziku. Z Bakuninom ne samo da deli vero v revolucionarni potencial najni`jih dru`benih slojev, temve~ poudarja tudi popolno zavrnitev evropske civilizacije kot dekadentne ter represivne – namesto katere mora Tretji svet, kot pravi, za~eti “z novo zgodovino ~loveka”.31 Tako kot anarhizem tudi Fanon poudarja pretvorbo vsakdanjega `ivljenja, poleg tega pa njegova koncepcija nujnosti nasilja v dru`beni transformaciji tudi pod~rtuje pomen spremembe v inter-subjektivnih odnosih. Pri Fanonu zasledimo isti problem kot pri Ne~ajevu – stopiti na pot emancipacije pomeni prevzeti ter utrditi ekstreme svojega okolja. Poleg tega in prav zaradi trenja med paralelami Fanonove misli in Bakuninove dru`bene filozofije na eni strani ter njegovim brezkompromisnim centralizmom v okvirih nacionalne dr`ave na drugi, zasledimo {e enega izmed osnovnih problemov tu analiziranih emancipatori~nih ideologij ter njih formacij. Ta je povezan z njihovimi heterogenimi vplivi, determinacijo in motivacijo. Seveda ne gre za to, da bi na tem mestu anarhizmom, nacionalno-osvobodilnim ideologijam ter revolucionarnemu marksizmu o~itali politi~no nekoherentnost zavoljo disparatnosti elementov, iz katerih je sestavljena njihova teorija in praksa, temve~ da je prav ta pluralnost zabrisana, ko se neka formacija vzpostavi in projicira v prihodnost kot edina pravilna konceptualizacija strategije ter tudi subjekta politi~nega boja oziroma emancipacije. S tem predvsem legitimizira svoj obstoj, svoja osnovna sredstva politi~nega boja, vse to pa ne samo proti obstoje~emu redu, temve~ tudi naproti vsem drugim formacijam, njihovim strategijam pa tudi subjektom. Tako tudi zabri{e prav tisto osnovno relativizacijo, po kateri lahko tudi i{~e politi~no priznanje za pravilnost svoje poti. Prav tako pa – in to prav bi bilo treba razrednega sovra`nika fizi~no likvidirati. Vendar je treba priznati, da je njena realnost zaobjeta z dinamiko hierarhi~nih odnosov, oziroma kot pi{e afrikanist Jean-Francois Bayart: “Namesto, da so se identificirali s kategorijami na dnu socialne hierarhije, so ’evolueji’, ’izobra`eni’ ljudje ter ’intelektualci’ veselo posko~ili na vagon akumulativne mo~i.” Citirano iz Jean-Francois Bayart, The State in Africa: The Politics of the Belly, Longman, London, 1996, str. 182. Prav v tem veselju pa ti~i problem, ki se ga bomo dotaknili nekoliko pozneje in pri katerem gre za ohranitev hierarhi~nih odnosov navkljub `elji po preseganju dihotomije med elito in maso. V nasprotju z Bayartom ta problem ne bomo na~eli v smislu akumulativne mo~i, temve~ bolj z vidika politi~no-zgodovinske subjektivizacije elite, ki proizvede objektifikacijo mno`ice v vsakem poli-ti~nem procesu, ki za svoj uspeh predpostavlja neko avantgardno formacijo. 29 Avrich, op.cit, str. 7. 30 Na ta problem, oziroma na antagonizem med nacionalno etiko in eti~nostjo v Fanonovi misli, je opozoril Christopher L. Miller v svoji {tudiji Theories of Africans, ki Fanona vidi kot odgovornega za nasilje, s katerim so nekateri postkolonialni nacionalni re`imi opravili s svojimi etni~nimi disidenti. Neil Lazarus trdi, da Fanon ne more biti neposredno odgovoren za prakso postkolonialnih re`imov – TERORIJA 27 Nikolai Jeffs in tu je mogo~e narediti paralelo, ~e{ da Marxov Kapital ni kriv za stalinizem. Je pa res v Fanonovi koncepciji postkolonialnega politi~-nega prostora le malo prostora za tiste vrste pluralnosti in decentralizacije, h katerim se multietni~ne dr`ave nagibajo prav v imenu poli-ti~ne stabilnosti, ki naj bi nevtralizirale mo`nost medetni~nih spopadov znotraj njenih meja. Kljub vseemu pa je treba Fano- nu priznati, da je preko koncepcije “prekletih zemlje” videl odpravo prav tistih ekonomskih ter razrednih nasprotij, kjer so etni~ni spopadi le simptom. 31 Avrich, op.cit, str. 9. 32 Npr. aktualno razmerje sil, v katerem se je Fanon zna{el in v katerem bi odpoved nasilju bila lahko razumljena kot kapitulacija pred francoskimi silami v Al`iriji, ali pa njegov obisk v Gani, ki si je 1957. leta po mirni ter konstitucio-nalni poti pridobila neodvisnost pod vodstvom Kwame Nkrumaha. Toda ko se je Fanon zna{el tam, so se `e kazali odkloni v samem sistemu v smislu razkoraka med njegovo socialisti~no retoriko ter njej nasprotno prakso sistema, odkloni, ki so `e rezultat prav tistega razkoraka med mno`icami in elito, ki jo je Fanon diagnosticiral kot vode~o k neokolo-nializmu in katerega je lahko, vsaj po Fanonovem mnenju, nevtraliziralo prav nasilje. 33 Tako ga vsaj implicitno v svoji {tudiji The na primeru Bakunisti~nih paralel v Fanonu – potla~i {e tiste redke emancipatori~ne trenutke, po katerih bi lahko presegla prav tiste dru`bene odnose, proti katerim se bori. Pri Fanonu je ta proces legitimizacije ter absolutizacije tudi povezan z mesti Prekletih zemlje, kjer potla~i dolo~ene zgodovinske aspekte dekolonializacije: veliko je resnice v Fanonovi trditvi, da zmago Vietnamcev pri Dien Bien Phu 1954. leta vsi kolonializirani tega sveta ob~utijo kot svojo, ker nudi ne samo dokaz o ranljivosti kolonialne vladavine, temve~ tudi kot motivacijo za nadaljnji boj proti njej. Poleg tega pa je ta zmaga tudi pri kolonialistih izzvala paniko ter `eljo po kooptaciji nacionalno-osvobodilnega boja v smislu pristanka na zahteve po neodvisnosti, toda v imenu konsolidacije tistega politi~nega krila, ki bi zagotovil njen desni~arsko-reformisti~ni oziroma neokolonialni zna~aj. Ob poudarku na Dien Bien Phu Fanon tudi potla~i velikanski pomen neodvisnosti Indije 1947. leta, ki je preostalemu delu Tretjega sveta dala polet oziroma dodatni zagon za pove~anje pritiskov po dekolonializaciji (to seveda ob drugih faktorjih kot je Atlanska listina, ki je narodom priznala pravico do samoodlo~be, legitimizacija nacionalno-osvobodilnih bojev ob zmagi nad fa{izmom v Evropi, razni notranji faktorji v kolonialnih maticah ter pritisk novih svetovnih sil, kot je bila ZDA). Kot je znano, je eno izmed osrednjih vlog v zagotavljanju te neodvisnosti imela prav Gandhijeva pacifis-ti~na ter multikulturna politika, ki je ne samo podala nekatere osnove politi~ne ter strate{ke podstati Indijskega nacionalnega kongresa, temve~ je bila tudi klju~ne narave pri mobilizaciji tamkaj{nih mno`ic. Ta je, ne glede na kasnej{i ter realni razvoj v Indiji, imela prav tako kot Fanonova misel `eljo po vklju~itvi {irokih mno`ic v samo osr~je politi~nega procesa, tudi tako, da je poudarjala potrebo po spremembi praks vsakdanjega `ivljenja in predvsem tudi preko soo~anja z nasiljem kolonialnega sistema. Zanimivo bi bilo raziskati vse zgodovinsko-kontekstualne razloge32, ~emu je Fanon potla~il gandijevstvo ter njegovo vlogo pri dekolo-nializaciji, toda na tem mestu najbr` povsem neprimerno, zato se bomo omejili le na metodolo{ko teoreti~ne, ki pa so pomembni, v kolikor Prekleti zemlje beremo kot tekst, ki ni samo deskriptiven, temve~ tudi preskriptiven.33 Nedvomno je prvi razlog, ~emu je Fanon spregledal mo`nost nenasilnega boja proti kolonializmu, mogo~e iskati v `e omenjeni potrebi po legitimizaciji nasilja proti alternativnim strategijam dru`bene transformacije. Prav tako je ta Fanonova potla~itev tudi povezana z njegovo koncepcijo dialektike, po kateri je negacija nasilja {e vedno nasilje, toda njena kvaliteta je bistveno druga~na, saj je sedaj v rokah drugega subjekta, ki transformira tako sebe, dru`bo, v katero je vpet, pa tudi samo naravo nasilja, saj je ta v nasprotju s svojim kolonialnim predhodnikom zavezan kon~nosti. Toda prav Gandhijeva odpoved nasilju kot sredstvu dekolonializacije je kvalitetno druga~na, je dialekti~no soo~anje s 28 TERORIJA All you need is love kolonialnim sistemom, saj njegova negacija bistveno presega sredstva, s katerimi je sam kolonialni sistem utrjen, svojo obljubo tako dru`bene kot individualne transformacije pa so~asnosti, v katerem “tukaj in zdaj” nastajajo odnosi, ki pa~ niso toliko determinirani z nasiljem obstoje~ega reda kot so Fanonovi, kajti le-ti to nasilje nedvomno prese`ejo. Ta determinacija z obstoje~im redom, ki jo najdemo v Fanonovi misli, pa se nam tudi razkriva, ~e se ozremo spet v ~as po bitki pri Dien Bien Phu. Tu je s strani osvoboditeljev prevladovala taktika “ljudskega vala”, po katerem so sile Viet Minh konstantno oblegale ter juri{ale na francosko vojsko ne glede na `rtve, ki bi jih pri tem utrpele. Posledice tega – 8.700 padlih ter ranjenih na francoski strani, 50.000 pa na vietnamski. Tako taktika “ljudskega vala” predstavlja prav tisto upredmetenje ter pogre{ljivost, s katero je bil zaznamovan kolonialni sistem in po katerem so bili kolonizirani le objekti njegove zgodovine. Poleg tega pa imamo tu opraviti tudi s podvajanjem enakih hierarhi~nih odnosov med elito ter maso, ki jih pa Fanon (paradoksalno) ni `elel prese~i, saj so pri Dien Bien Phu mno`ice vojakov le objekt subjektivne voja{ke strategije, ki jo je skoval general Vo Nguyen Giap. V podreditvi etni~nosti nacionalnosti, s katero je zasnovana Fanonova misel, lahko tudi zasledimo {e eno determinacijo s kolo-nializmom, saj prav ta subordinacija predstavlja le varianto, ne pa odpravo naddolo~enosti, s katero je zaznamovan subjekt v mani-hejsko strukturiranem kolonialnem prostoru, katerega organizacijski princip je sicer rasa. Pri tem pa je tudi samo-realizacija kot oblika projekcije nekih (poljubnih) identitet mo~no okrnjena in tudi zavezana tako dru`beni strukturi ter prostoru, ki ga le-ta napolnjuje (nacionalna dr`ava), kot tudi politi~ni kasti, ki ga obvladuje. Zavoljo vsega tega se lahko strinjamo s kritiko tako Fanona kot tudi Che Guevare (ki je bil po Mao Zedongu {e eden klju~ni utemeljitelj emancipatori~nega vzvoda ruralnega boja), kot jo je podal situacionist Mustapha Khayati: Hermenuetics of African Philosophy, Routledge, London, 1994, bere Tsenay Serequeberhan, ki vidi nasilje kot nujnost, s katero je treba presekati tudi sedanji neokolo-nialni vozel. 34 Mustapha Khayati, “Contributions toward rectifying public opinion concerning revolution in the underdeveloped countries”, str. 221, v Knabb, op. cit., str. 219–222. “Fanonizem in Castro-Guevarizem sta la`na zavest, skozi katero kmetstvo opravi velikansko nalogo predkapitalisti~no dru`bo o~istiti njenih polfevdalnih in kolonialnih ostankov in s katero se povzdigne v nacionalno digniteto, na katero so poprej pljuvali kolonialisti in retrogardni dominantni razredi ... Kjer pa se je kmetstvo zmagovito borilo in je na oblast prineslo dru`beni sloj, ki je poveljeval ter vodil njegov boj, je bilo tudi prvo, ki je utrpelo njihovo nasilje in pla~alo velikansko ceno za njihovo dominacijo.”34 Prav ni~ ne presene~a dejstvo, da se v Khayatijevi kritiki pojavljata tako Fanon kot tudi Castro ter Guevara. Vsako podvajanje determiniranosti reda, proti kateremu se je treba boriti, njegovo hierarhizacijo (ki pa je {e bolj poudarjena tisti hip, ko se sprejme logiko nasilnega voja{kega boja oziroma odtujenih komandnih TERORIJA 29 Nikolai Jeffs struktur, ki jo le-ta ponavadi zahteva) ter sklenitev identitete ostaja bistvena zna~ilnost oboro`enih nacionalno-osvobodilnih formacij. Tako je tudi pri revolucionarno marksisti~nih formacijah, katerih zmo`nost inspirirati emancipacijo danes ostaja {e vedno relevantna, to prav zaradi (in ne navkljub) zloma socialisti~nih re`imov oziroma birokratsko okostenelih ter avtoritarnih marksizmov. Za formacije, opisane v tej {tevilki ^asopisa za kritiko znanosti, ni toliko pomembna prelomnica z oktobrsko revolucijo 1917. leta in vzpon SZ, ~eprav je ta sprva nedvomno predstavljala pomembno inspiracijo ter matico, od koder se je lahko svetovna revolucija {irila, in ~eprav je tudi res, da je kasneje blokovska delitev sveta omogo-~ala {iroke mednarodne mre`e solidarnosti pa tudi antagonizma, od katerih so znale marsikatere formacije ~rpati raznovrstne oblike podpore, izku{enj ter sredstev. Tu je klju~no vlogo igrala predvsem kitajska, nato {e kubanska revolucija, znotraj nje pa, zavoljo svoje posebne koncepcije marksizma, tudi osebnost revolucionarja Che Guevara. Posebnost njegove misli v primerjavi s prakso tedanjega realno obstoje~ega socializma je mogo~e strniti v nekaj misli, ki jih je Guevara povzel po svojih izku{njah gverilskega boja v gorovju Sierra Maestra na Kubi in zavoljo katerih je njena revolucija 1959. leta postala zmagovita. Takrat je z blagoslovom Fidela Castra Guevara lahko tudi osmislil ter udejanil nekatere druge svoje neortodoksne marksisti~ne prakse. Tako je Guevara v svojem Priro~niku gverilske vojne (1960)35 glede na nastop revolucionarne dejavnosti in v nasprotju s tedanjim prevladujo~im sovjetskim pojmovanjem bil mnenja, da je njen vzvod mogo~e najti ne v urbanih formacijah, temve~ na pode`elju. Prav tako je Guevara trdil, da je v revolucionarni vojni mogo~e zmagati z relativno majhno gverilsko skupino. Tako ni treba ~akati na neko strnjeno ter mno`i~no mobilizacijo, na objektivne zgodovinske okoli{~ine ter ugodne pogoje, zavoljo katerih bi bilo treba revolu- Gverilci na Kubi. Drugi z leve je Che Guevara, peti Fidel Castro. 30 35 Ernesto “Che” Guevara, Guerilla Warfare, Monthly Review Press, New York, 1961. All you need is love cionarno delovanje sprostiti. Nasprotno, pogoje se ustvarja sproti oziroma z revolucionarnim delovanjem gverilske skupine same. Glede post-revolucionarnega obdobja je Guevara razvil misel, po kateri se internacionalni dimenziji revolucije ter proti-impe-rialisti~nega boja daje prednost pred njegovo nacionalno konsolidacijo. Kot je znano, je to ena izmed to~k, kjer se trockizem zalomi ob stalinizmu, to pa je tudi predstavljalo eno najbolj spornih mest v odnosih med Kubo in SZ, ki ji pa~ ni bil v{e~ na~in, s katerim je ta mali karibski otok izva`al revolucijo po Latinski Ameriki ter Afriki ter tudi zapostavljal reformizem lokalnih KP, ki so bile zveste moskovski liniji. V nasprotju z osrednjim teoretikom ter praktikom revolucionarnega marksizma V.I. Leninom, ki je sovjetski socializem utrdil tudi tako, da je vpeljal dr`avni kapitalizem, kjer ekonomski sistem pa~ ni bil zmo`en ne proizvodnje ne distribucije po socialisti~nih kaj {ele komunisti~nih osnovah, je bil Guevara tudi proti tak{ni konsolidaciji na ekonomskem podro~ju. Tako je menil, da je mogo~e komunizem so~asno graditi s socializmom. To pa ne samo z razvojem produkcijskih sredstev oziroma s {irjenjem proizvodnje, ki zagotovi najve~jo blaginjo naj{ir{im mno`icam, ter z odpravo denarja ter ostalih materialnih spodbud za delo, ki jih je Guevara `elel odpraviti, temve~ tudi preko drugih vzvodov. Tako je Guevara koncipiral pomen prostovoljnega dela, ki je (v nasprotju s tedanjo prakso poveli~evanja herojev dela, udarni{tva ter produktivizma nasploh) izhajalo ne toliko iz `elje po pove~evanju storilnosti, temve~ iz `elje po transformaciji zavesti. Toda kjer se nam Guevara ka`e kot libertinski komunist, ki je znal prekiniti z mrtvim bremenom preteklih revolucij, se nam pa drugod razkriva kot bolj{evik, ki je zagovarjal ter tudi izvr{eval precej krvavo revolucionarno pravo v prvih letih zmage na Kubi. Res je, da v nasprotju z Ne~ajevim in Fanonom Guevara ni verjel v nujnost uporabe nasilja kot osnovnega sredstva politi~nega boja, kajti njegova koncepcija gverilskega boja je utemeljena tudi na tem, da je to sredstvo, ki se ga je treba poslu`iti le, ko so ostale mo`nosti iz~rpane.36 Pa vendar – tu je pomembno opozoriti, da Guevara sam teh mo`nosti ni nikoli iz~rpal. Nasprotno, njegova pot, ki se je za~ela kot odklon od realno reformisti~nega ter avtoritarnega marksizma, je postala dogmati~na oblika neortodoksnosti, po kateri je gverila postala alfa in omega revolucionarnega delovanja. Pri tem so tiste prokubanske formacije, ki so neortodoksnost zagovarjale, svojo iz~rpanost definirale ne toliko nasproti obstoje~emu redu, temve~ prav nasproti preostalim pro-sovjetskim skupinam. To dejstvo si velja zapomniti, kajti nakazuje eno izmed tragi~nih zna~ilnosti emancipatori~nih formacij. Ob njihovem notori~no kratkem razpolovnem ~asu, v katerem se razne frakcije veselo mno`ijo, je sama teorija ter praksa emancipacije naddolo~ena z `eljo po utrditvi lastne poti in to ne samo proti obstoje~i dru`bi, temve~ tudi proti vsem ostalim subjektom ter formacijam emancipacije. 36 Pavel Pe~inka, Od Guevary k Zapatistum: Prehled, slo`eni a ~innost gerilovych hnuti Latinske Ameriky, Doplnek, Brno, 1998, str. 38. 31 Nikolai Jeffs Seveda smo na ta problem `e prej opozorili v smislu absolutne legitimizacije sredstev boja, zdaj pa lahko dodamo, da je polom tak{ne koncepcije politi~ne strategije mogo~e locirati v dejstvu, da gre s tem v izgubo prav tista emancipatori~na sinergija, ki bi se lahko sprostila ob vzajemnem ter so~asnem priznanju pluralnega pristopa k problemu dru`benopoliti~ne transformacije. Konec koncev je prav krovni konsenz, v katerem pa je {e vedno dovolj prostora za identiteto in razliko, tudi nujen predpogoj same postemancipatori~ne dru`be, ~e naj to ne bo samo po svoji formalni naravi. Pomanjkanje tak{nega konsenza prav v sedanjosti emanci-patori~nega boja nakazuje tudi absolutizacijo enega ter lo~enega subjekta emancipacije naproti vsem ostalim. V Guevarini koncepciji gverilskega boja se nam ta problem razkriva na ve~ mestih. Guevari je v ~ast, da je zagovarjal pozitivno vlogo `ensk v gverilski skupini in ni videl prav nobenega razloga, zakaj le-te ne bi bile prav tako partizanke kot njihovi tovari{i. Toda malo manj v ~ast mu je dejstvo, ker je zagovarjal mnenje, da je za tak{ne borke najbolje, da v boju pravzaprav nadaljujejo s svojimi tradicionalnimi dru`benimi vlogami in naj predvsem kuhajo za ostale ~lane gverilske skupine. Najbr` ni treba posebej poudarjati, da s tak{no dolo~itvijo vlog postane mo{ki absolutni ter univerzalni subjekt emancipacije, medtem ko `enskam preostane, da se osvobodijo znotraj tiste spolne delitve dela, zna~ilne za dru`bo, ki jo `eli gverilska skupina preobraziti. Enako nejasnost glede odnosov mo~i ter hierarhizacije je mogo~e zaznati tudi v samem splo{nem razumevanju politi~ne ter dru`bene dinamike gverilske skupine, kakr{no je do`ivel v Sierri Maestri, kasneje pa v ob~e preskriptivni zna~ilnosti revolucionarne formacije koncipiral Guevara. Kot opozarja komentator kubanske revolucije Peter Marshall, je v sami Guevarini misli stalno prisotna kontradikcija, Gverilci na Kubi 32 TERORIJA All you need is love po kateri ta komandant enkrat zagovarja absolutno avtonomijo vsakega ~lana oziroma ~lanice gverilske skupine, hkrati pa tudi poudarja, kako se morajo gverilci tudi absolutno pokoriti volji njihovega vodje.37 Ti odnosi, v katerih se individualni momenti realizacije ter emancipacije predajo hierarhiji ter mo~i, se tudi projicirajo na odnose med samo gverilsko skupino ter preostalo dru`bo. Kljub temu, da je bila kubanska revolucija posledica kombiniranega delovanja mnogih razli~nih subjektov ter politi~nih formacij, je po zmagi Gibanja 26. julija oziroma M-26-7, v katerem je bil klju~en Guevara, ga pa je sicer vodil Fidel Castro, prevladalo na~elo absolutne zmage, po katerem je ta skupina potla~ila ne samo prispevek, temve~ tudi aspiracije, nazadnje pa {e obstoj preostalih subjektov revolucije, katerim je bil pridan zgodovinski predznak absolutnega poraza. Ta mehanizem je Guevara branil s koncepcijo, po kateri prav “avtoriteta Sierre” daje absolutno legitimnost dejanj njenih subjektov vis-a-vis vsem ostalim, ki so se borili izven M-26-7 ali pa na drugih frontah, in ne le tistim s Sierre Maestre.38 Ta “avtoriteta Sierre” je bila podalj{ana oziroma projicirana iz not-ranjepoliti~nih v mednarodne odnose in se razkriva v Guevarinem neuspe{nem anga`maju najprej v Kongu, potem pa {e Boliviji. V obeh primerih je Guevara sku{al precej nekriti~no izvoziti prav tiste metode boja, ki so bile tako uspe{ne na Kubi in ki jih je Guevara razvil v neke objektivne vzvode revolucije ne glede na njeno lokacijo. Ob tem pa je potla~il ne samo lokalne pogoje, v katerih se je ta revolucija zna{la, ampak tudi njihove subjekte prav v imenu legimi-tete, ki mu jo je dala kubanska revolucija in ki je retroaktivno potrdila pravilnost ter racionalnost sredstev, ki so pripeljali do njene zmage. Kar se Guevara ti~e, se ta potla~itev ne ka`e samo v njegovi nezmo`nosti dojeti politi~no ter kulturno dinamiko v ve~jezi~nih ter multietni~nih skupnostih (npr. Bolivija). Tako ni razumel, ~emu bi ga tamkaj{ni Indijanci te`ko sprejeli za svojega, dokler ne bi izhajal iz njihovih specifi~nih problemov in ne iz `elje, da jim vsili svoje re{itve. Ta nezmo`nost je deloma razumljiva glede na samo strukturo argentinske dru`be, v kateri se je Guevara rodil ter odra{~al, prav tako je tudi razumljiva glede na kubansko dru`bo, kjer je ob njeni multikulturni ter multirasni sestavi kljub vsemu mogo~e govoriti o obstoju neke krovne kulture ter nacionalne identitete, v kateri se lahko posamezni ~lani dru`be prepoznajo. Toda ta slepota pa~ ni razumljiva, saj je Guevara svoj internacionalizem ter predvsem panlatinoamerikanizem, ki ga je gnal v Bolivijo, osnoval prav na spregledanju tistih lokalnih razli~nosti, ki so bile opravi~eno sov-ra`ne do tak{nih kontinentalnih politi~nih ter kulturnih ideologij, ker so pa~ v njih tudi videle zgodovino svoje kolonializacije in ne emancipacije. Poleg tega je Guevara te lokalne pogoje potla~il tudi v odnosu do bolivijske KP. Obe strani sta se ostro razhajali ne samo glede 37 Peter Marshall, Cuba Libre: Breaking the Chains?, Unwin Hyman, London, 1987, str. 51. 38 Marshall, op.cit., str. 56. TERORIJA 33 Nikolai Jeffs vpra{anja, kdo naj vodi emancipatori~no delovanje, temve~ tudi okoli njegovih posameznih strategij. Tako brez izrazite podpore KP (ki pa je, roko na srce, tudi `elela svoj reformizem prikazati kot absolutno pravilno sredstvo) Guevarina gverilska kolumna ni bila zmo`na mobilizirati {iroke podpore, ki je bila takrat nujna za njeno pre`ivetje ter uspe{nost. Tako je bila 1967. leta tudi ve~ ali manj anihilirana, sam Guevara pa ubit. Omenili smo `e kontradikcijo med avtonomijo ter hierarhijo v Guevarini koncepciji strategije ter organizacije boja kakor tudi v njegovem razumevanju dinamike post-revolucionarne dru`be. Ta je, kot na to opozorja Peter Marshall, tudi zadevala samo osr~je njegove osebnosti oziroma psihi~nega profila: “... medtem, ko je del njega u`ival v spontanosti ter nenadni spremembi, je njegov drugi del imel globok strah do morebitnih anarhi~nih razvojev v Revoluciji ... Zdi se kot da je bil instinktivno anarhist, toda nezavedno je ~util, morda zaradi svojega srednjesloj-skega porekla in znanstvene izobrazbe kot zdravnik, potrebo po avtoritarni ter centralizirani kontroli ’neobvladljivih’ elementov tako v sebi kot v dru`bi.”39 Glede na omenjeno karakterizacijo pa je mogo~e trditi, da je Guevara to kontradikcijo re{il tudi tako, da je vse subjektivne motivacije, pogoje ter mo`nosti svojega `ivljenja ter osebnosti projiciral na objektivne naloge emancipacije ter jih pri tem zabrisal oziroma potla~il. Tako npr. se nam Guevara v svojem Bolivijskem dnevniku (1970)40 razkriva kot objektivni ter nezmotljivi instrument Ernesto Che Guevara in Fidel Castro 34 TERORIJA 39 Marshall, op.cit., str. 70. 40 Ernesto “Che” Guevara Bolivian Diary, Pathfinder Press, New York, 1994. All you need is love “avtoritete Sierre”, zgodovine ter nekaterih geo-strate{kih nujnosti 41 Guelke, op.cit., str. 2. “focoizma” oziroma “dveh, treh Vietnamov” – voja{kega ter terito- 42 Ibid. rialnega vzvoda, katerega potencial po revolucionarni destabilizaciji je pove~an zaradi posebnih geo-strate{kih okoli{~in in s katerim je 43 Cf. Ibid. mogo~e z relativno majhno partizansko enoto oslabiti ter premagati sile imperializma oziroma doma~e neokolonialne bur`oazije in ZDA ter zanetiti revolucijo dale~ prek meja teritorialnega delovanja gverilske skupine. Prav zavoljo tega potenciala pa je bila Bolivija izbrana, in ne toliko zaradi njej lastnih potreb po dru`beni transformaciji. S tem pa je Guevara ne samo absolutiziral ter hierarhiziral subjekte emancipacije, temve~ tudi njihove prostore. Kakorkoli, pri celotni bolivijski epizodi Guevara nedvomno zamol~i tudi svojo osebno motivacijo, ki ga je vodila iz varnega zavetja Kube v Kongo in Bolivijo. Predvsem gre tu za to, da je Guevara najprej samemu sebi brado ustvaril, oziroma da se je emancipiral iz turobnosti vsakdanjega `ivljenja, ki ga je `ivel kot funkcionar na Kubi in katerega priznanje s strani drugih je bilo tudi posledica prisile in ne spontanosti, prav s tem, ko se je zavezal nadaljnjemu gverilskem boju. Toda ker je to subjektivno motivacijo prikazal kot objektivno, je hkrati drugim odtujil mo`nost, da bi svojo lastno emancipacijo subjektivno determinirali in jo do`ivljali mimo na~inov kot jih je zase, pa tudi zanj zastavil Guevara sam. Na tem mestu se nam razkriva {e eden izmed bistvenih problemov eman-cipatori~nih formacij, ki pa je pravzaprav le emancipatori~na inverzija oziroma bolivijska varianta vietnamskega sindroma: dejstvo, po katerem izjemni prelom v vsakdanjem `ivljenju, ki mu je npr. gverilska celica podvr`ena, postane ne samo najvi{ja izku{nja emancipacije ter samorealizacije, temve~ mora tudi do`ivetje te formacije podvajati v neskon~nosti, da se lahko to omamno svobodo {e najprej oku{a. Sama smrt Che Guevare je signalizirala prehod iz taktike ruralne v urbano gverilo41, oziroma prav v tiste strategije, ki se jih poslu`uje ve~ina formacij, popisanih v pri~ujo~i {tevilki ^asopisa za kritiko znanosti. Vznik tak{nega nasilja, katerega dominantna oblika je bila terorizem, lahko pripi{emo razli~nim faktorjem. Seveda ima vsaka formacija svoje lokalne pogoje ter kontekste, v katerih nastaja, toda kljub temu lahko zasledimo neke globalne trende, ki so botrovali k porastu tak{nega boja: nezmo`nost taktike ruralne gverile, da bi izven Kube dosegla kakr{nekoli pomembne ter trajne zmage,42 {estdnevna vojna na Bli`njem vzhodu (1967), po kateri je pri{lo po eni strani do okrepitve palestinskih zahtev, po drugih strani pa do njihove demonizacije v zahodnih medijih ter do diskreditacije kot terorizem, s katerim je treba opraviti z represivnimi ter voja{kimi in ne s politi~nimi sredstvi,43 porast ter radikalizacija mirovnega gibanja, povezanega z protestom pri vojni ZDA v Vietnamu (1963–1975), gibanje za dr`avljanske pravice Afro-ameri~anov v ZDA, ki se je po atentatih na Malcolma X (1965) ter Martina Lutherja Kinga (1968) TERORIJA 35 Nikolai Jeffs zavedalo, da problemov rasizma ne bo mogo~e radikalno re{iti znotraj obstoje~ih politi~nih ter ekonomskih okvirov, utrditev subfa{isti~nih re`imov v Latinski Ameriki ter na Bli`njem vzhodu (Izrael), ki so imeli bodisi tiho bodisi povsem nedvoumno podporo t.i. demokrati~nega sveta oziroma predvsem ZDA, poraz {tudent-skega gibanja v letu 1968 ter krah obstoje~ih levih politi~nih formacij, ki so odsevale politiko SZ ali pa se igrale reformisti~ne igrice, po katerih so reproducirali obstoje~e sistemske parametre politi~nega delovanja, spoznanje, da te formacije kakor tudi realno obstoje~i socializmi ter njihove samoupravljalske variante niso zmo`ne ures-ni~iti dru`bene transformacije, ki bi zadale smrten udarec izkori{~anju ter odtujitvi, hkrati pa svojim dr`avljanom omogo~ile polno ter kreativno samorealizacijo ... Kar je seveda skupnega vsem tem faktorjem, je ne samo spoznanje o tem, da so obi~ajni kanali za artikulacijo zahtev po politi~nih, ekonomskih ter dru`benih spremembah iz~rpani ali pa kooptirani v obstoje~i red, temve~ tudi nek osnovni internacionalizem oziroma sinergijo, v kateri je lahko radikalizacija zahodnonem{ke mladine, ki je protestirala proti intervenciji ZDA v Vietnamu, spro`ilo val politi~nega nasilja na doma~em prizori{~u, hkrati pa je njegove subjekte tudi povezalo z radikalnimi elementi na Bli`njem vzhodu, kot se je to zgodilo RAF-u. Ta mednarodna sinergija je toliko bolj presenetljiva glede na izrazito pomanjkanje internacionalizma danes, predvsem ~e vemo, da je bila mera globalizacije sveta takrat mnogo manj{a, svet pa poleg vsega {e blokovsko razdeljen. Toda prav ta razdelitev je seveda tudi omogo~ala porast politi~nega nasilja v smislu, da je bilo mogo~e na nasprotnih straneh `elezne zavese nova~iti za podporo, hkrati pa ustvarjati zaledje ter tudi zato~i{~e. Seveda pa spontan pogled na dana{nji svet pomeni, da je tudi zavoljo konca hladne vojne konec politi~nega nasilja v njem. Poleg tega nas v lai~no ter naivno vero v konec politi~nega nasilja napeljujejo razni procesi, ki smo jim bili v zadnjem desetletju pri~a, kakor npr. `ametna revolucija 1989. leta v Vzhodni Evropi, konec apart-haida v Ju`noafri{ki republiki ter cel kup tranzicijskih procesov v Latinski Ameriki ter Aziji. Tudi na Bli`njem vzhodu smo pri~a mirovnemu procesu med PLO ter Izraelom. Ti procesi v sinergiji globalne politike pa tudi globalizacije odmevajo vsepovsod po svetu: mirovni sporazum na Bli`njem vzhodu je nedvomno vzpodbudil sprte strani na Severnem Irskem, da so se {e bolj zavzeli in tako dosegli svoj velikono~ni sporazum, ta pa je tudi nedvomno vplival na gibanje ETA, ki je leto{njega septembra oklicala dokon~no premirje, medtem ko – povratno – mir v Baskiji ter na Severnem Irskem dodatno krepi bli`njevzhodne mirovne procese ter tudi pod~rtuje krhko ravnovesje Daytonskega sporazuma, ki je 1995. leta prinesel konec vojne v Bosni in Hercegovini. Kljub uveljavljanju teh mirovnih procesov nam {e vedno preostane problem sindroma dokon~ne zmage. @al nas zgodovina 36 TERORIJA All you need is love emancipacij, od tistih oboro`enih do `ametnih, u~i, da razne njihove zmagovite formacije kaj kmalu zapopadejo logiki odsevanja delovanja prav tistih oblik ter subjektov politi~nega `ivljenja, proti katerim so se sprva vstajni{ko podali na pot. Razlogov za to je ve~ in enega, po katerem se nevtralizira `elja po dru`beni preobrazbi, smo omenili `e na samem za~etku tega pisanja, na tem mestu pa se zaustavimo pri nekaterih konstitutivnih pogojih, zavoljo katerih pride do tega stanja. Tako se ne glede na svojo relativno velikost, popularnost, majhnost ali obskurnost, emancipatori~ne formacije vedno zana{ajo na artikulacijo vsaj nekega modicuma nezadovoljstva ter `elje po koncu sistema. Toda ta ni samo skupen ~lanom ter ~lanicam same formacije, temve~ je tudi vedno eksterne narave oziroma ima tudi svoje korenine v raznih posameznikih in/ali dru`-benih skupinah, na katerih se te formacije bodisi abstraktno bodisi realno pozivajo. Ko je zmagovita, se sama formacija ne more disasociirati od posebnih pogojev, pod katerimi je delovala za ~asa svojega boja. Ti, ki so bili vitalni element njene konstitucije, identitete ter socializacije, jo tudi `e a priori postavljajo v nasprotje s samo eksternostjo, v imenu katere se je sprva podala na pot boja. Tak{na formacija ne more zanikati svoje zgodovine in se prav tako ne more odu~iti metode, ki ji je zagotovila zmago ter mesto v dru`bi. Hierarhizacija, ki jo je formacija uvedla kot nujni pogoj u~inkovitosti, le odseva odnose, ki vladajo v dru`bi, ki jo je `elela ovre~i. Povratno pa potem, in prav v trenutku zmage, ti odnosi potrdijo ne samo svojo utilitarno u~inkovitost naproti emancipatori~ni celici, temve~ tudi nasproti ustroju dru`be, ki bo sedaj kot celota krenila proti cilju, kot si ga je zadalo njegovo avantgardno vodstvo. Pri tem bo nedvomno pri{lo do trenj in nasprotovanj, ki jih bo te`ko re{evati na politi~nem podro~ju, ker se je formacija v samem obdobju svoje ilegale ali boja tudi nau~ila metode, po kateri opozicija pre`ivi – prav to znanje pa je tej formaciji v izjemno pomo~, ko mora nevtralizirati njej lastno post-triumfalno opozicijo. Proti tak{nemu razumevanju takoreko~ zlatega obdobja miru, blagostanja ter konsenza, kateremu naj bi {li sedaj veselo naproti, nas sili prav pogled na dedi{~ino svin~enih let, po katerem so se strukture represije ter nasilja tudi utrdile. To je zaradi tega, ker je po eni strani prav majhen korak od stanja, ko je emancipatori~na formacija {e oblika negacije obstoje~e dru`be, do dejstva, da pravzaprav le izzove reprodukcijo dr`ave, tudi v smislu njenih represivnih aparatov oziroma vojske ter policije, ki se veselo bohotijo prav v imenu nevtralizacije raznih formacij, ki uporabljajo nasilje za preseganje obstoje~e dru`be. Seveda je nujno opozoriti na to, da je sama urbana gverila, kot jo je koncipiral ter prakticiral Carlos Marighela ter njegova Akcija za nacionalno osvoboditev Braziliji ali pa kot je to povzel RAF v Zvezni republiki Nem~iji, `e predvidela to krepitev represivnih aparatov dr`ave in jo razumela kot strate{ki proizvod boja, ki bo potem k splo{nemu revoltu sprovocirala {iroke TERORIJA 37 Nikolai Jeffs 44 Carlos Marighela, For the Liberation of Brazil, Penguin, Harmondsworth, 1971, str. 95, sicer pa citirano po Guelke, op.cit., str. 61. 45 Glej njegov prispevek, ki ga objavljamo prav v tej {tevilki ^KZ. 46 Mar nista v za~etkih procesov osamosvajanja teritorialna obramba ter zametki slovenske vojske predstavljali prav tak{ni desni ter nelegalni odklon in formacijo, ki sta na oblasti utrdili arogantno secesionisti~no elito, ki nam sedaj vlada? Seveda, ta primer nima prav nobene pretirane vrednosti v smislu legitimi-zacije zgodovinskega poslanstva trenutno obstoje~ega dru`beno-politi~nega sistema v Sloveniji. Prav tako pa ne legitimizira intervencije JLA, ki je izgubila svojo moralno podstat, ~im je za~ela delovati proti logiki, s katero se je tudi opravi~eval obstoj Jugoslavije – bratstvo in edinstvo njenih narodov ter narodnosti. Ne, njegova sr` sestoji v tem, da si je z metodo, s katero se je trenutni vladajo~i razred prikopal na polo`aj, le-ta od`agal vejo, s katere ljudstvu laja svoje zapovedi. Namre~ tisti hip, ko je elita posegla po takrat izvenzakonskih ter izvenustavnih sredstvih, je tudi na {iroko odprla vrata drugim razredom, formacijam, vizijam (tako levim kot tudi desnim), da storijo enako. In v dokaz, da se po Marxu zgodovina ponovi dvakrat – prvi~ kot tragedija, drugi~ kot farsa – najbr` ni treba dodatno ljudske mno`ice. Tako je Carlos Marighela v svojem Priro~niku za urbani gverilski boj (1969) zapisal: “Vlada lahko samo okrepi svojo represijo in tako bo za njene dr`avljane `ivljenje {e te`je kot kdajkoli prej: vdiralo se bo v domove, opravljale se bodo policijske preiskave, nedol`ni ljudje bodo aretirani in komunikacije prekinjene, policijski teror bo zavladal in ~edalje ve~ bo politi~nih ubojev – skratka, opraviti bomo imeli z masovnim politi~nim pregonom. Prebivalstvo bo zavrnilo kola-boracijo z vladajo~imi, tako da bodo slednji spoznali, da je edina re{itev za njihove probleme v fizi~ni likvidaciji svojih nasprotnikov.”44 V nasprotju s pri~akovanji Marighele ni pri{lo do splo{nega ljudskega revolta, kljub vsemu pa dr`ava ostaja ve~inski imetnik krvavega kapitala oziroma nasilja, s katerim so zaznamovana na{a `ivljenja. Poleg tega in tudi na podlagi svojih `ivljenjskih izku{enj italijanski avtonomni marksist Toni Negri45 opozarja na “provokacije” oziroma razne oblike desni~arskega terorizma, ki se ob bok postavljajo svojim levim antagonistom. V Italiji svin~enih let ti koli~insko dale~ presegajo delovanja radikalne levice, poleg tega so usmerjeni ne toliko k nevtralizaciji levice kot pa h krepitvi branikov, proti katerim se bori: tak{ne aktivnosti omogo~ajo vladajo~emu razredu, da si odpre novo polje, preko katerega lahko konsolidira svoj polo`aj – tudi tako, da opozarja na nujnost svoje krepitve ter neminovnosti, ~e naj se ohranita red in mir. To je tudi zgodba, ki smo jo `e sli{ali ter do`iveli prav ob `ametni revoluciji 1989. leta ter po secesiji Slovenije 1991. leta46, toda mnogo bolj pomembno je, da vladajo~i razred ni odpravil dru`benih ter ekonomskih antagonizmov, s katerimi je zaznamovan sodobni sistem. ^e so v Vzhodni Evropi tisti skromni mehanizmi socialne pravi~nosti, ki predstavljajo dedi{~ino preteklega sistema, {e naprej tar~a neoliberalnih demonta`, potem tudi ni naklju~je, da je v njeni zahodni polovici konsolidacija njene levice, ki je nastopila z volit-venimi zmagami v Franciji, Veliki Britaniji ter Nem~iji, povezana z iskanjem, kako utrditi socialni konsenz na {kodo raznih zgodovinskih pridobitev delavskega boja. Tako je ob krepitvi represivnih aparatov, ob legitimizaciji, ki jo je liberalna demokracija dobila s padcem vzhodnega bloka ter ob spoznanju, da so mo`nosti emancipatori~nega proti-nasilja le majhne, je povsem realno mogo~e pri~akovati, da bodo obstoje~i re`imi, {e bolj arogantno ter krvavo obra~unali s poni`animi ter raz`aljenimi, ki bodo zase zahtevali le pravico do dostojnega `ivljenja. V zameno bodo le-ti zapopadli prav tistim dilemam, o katerih je pisala Emma Goldman, in bodo svojo agonijo zamenjali za pu{ke in molotovke. Krog bo spet sklenjen. Pravzaprav je krog `e sklenjen, kajti dokaze za to, navkljub hvalospevom o koncu zgodovine oziroma o neomajni popolnosti 38 TERORIJA All you need is love politi~nega ter ekonomskega sistema liberalne demokracije, ki ga ni mogo~e ne nadgraditi ne prese~i, ker predstavlja najvi{jo ter tako zadnjo obliko dru`bene organizacije47, je mogo~e iskati tudi v fenomenu EZLN v Chiapasu. Ta je s svojo vstajo 1. januarja 1994. leta dokazala, da ob koncu hladne vojne neoliberalizem ni tako zmagovit, da bi bil zmo`en do kraja kolonializirati celotni svet. Tisti, ki sedaj proti njemu jemljejo oro`je v svoje roke, so se nau~ili, da morajo presekati z mrtvo te`o preteklih revolucij, kajti EZLN je morda {e posebno zanimiv primer glede strate{ke uporabe nasilja, ker se je po svoji prvi voja{ki akciji odrekla ofenzivnemu delovanju in to kljub vojni nizke intezivnosti, po kateri sedaj civilno prebivalstvo vsakodnevno ustrahujejo ter ubijajo kombinacije regularnih ter paravoja{kih enot. S tem se je EZLN izognila problemu praga, ki bi vodil k eskaliciji ekstremov z obeh strani in ki bi bistveno zo`il prostor, v katerem bi bil mo`en politi~en dialog. Poleg tega se je na politi~nem podro~ju EZLN tudi odrekla ideji dokon~ne zmage, v kateri bi sama prevzela krmilo dr`ave. Nasprotno, na ozemljih, kjer u`iva podporo, zagovarja politi~no samoorganizacijo prebivalstva ter se tako ne zapira v krog totalitarne avantgarde in emancipatori~nega zastavka, katerega najbolj ekstremni primer je bil prav Ne~ajev, in po katerem morajo subjekti `rtvovati prakse, po katerih bi v svoje vsakdanje `ivljenje uvedli utopi~ne elemente. Konstitucija ter lokacija sil odpora v Chiapasu je mogo~e res v za~etku predstavljala varianto na strategijo “focoizma”, toda EZLN se razlikuje od Guevarine koncepcije tega boja in zagovarja transformacijo ter konsolidacijo teh avtonomnih zon pred nastopom njihove {iritve navzen. Chiapa{ki Indijanci niso trdi kot hrasti – tako je Guevara zapisal za njihove bolivijske brate ter sestre, ki so z nejevero gledali na njegove obljube o bolj{em `ivljenju po revoluciji48 – in niso majhen vzvod v vzniku globalne revolucije, temve~ subjekti, ki si na tem svetu, tukaj in sedaj, gradijo dru`bo, ki presega ono, ki jih oblega. Ti Indijanci so seveda Fanonovi “prekleti zemlje”, toda maniheizem, ki determinira njihovo zatiranje, pa~ ne determinira njihove emancipacije. To niso ne absolutni ne avantgardni subjekti, katere strategija je totalna, dokon~na ter nezmotljiva. Nasprotno, tako v mehi{kem kot tudi v globalnem kontekstu se EZLN vidi kot eno izmed pestrih palet sil, ki lahko prispeva k dvojni nalogi demokratizacije ter vzpostave socialne pravi~nosti. Heterogenost zgodovine ter teorij, s katerimi se EZLN bogati, pa ni samo determinacija njene konstitucije, temve~ tudi bistveni na~in, s katerim se ta ume{~a v svet. Tako se izogiba pasti totalitete tako analize realno-obstoje~ega stanja kakor tudi podvajanju gotovih oziroma enako totalnih sredstev, s katerimi ga mora prese~i. Upajmo, da ni treba posebej poudarjati, da imamo opravka z zavestno negacijo pojavne oblike samo-namenskosti revolucionarnega delovanja – avantgardizmom, oziroma s stanjem, po katerem bi si subjekti tega pisanja domi{ljali, da so nosilci absolutnega vedenja o opozoriti na to, da se je sedanja elita parapoliti~nih metod dodobra nau~ila od svoje partijske predhodnice. Mislim, da bo en skromni primer zadostoval za podkrepitev te teze – dejstvo je, da se je Slovenija `e izognila enemu (mehkemu) desnemu dr`avnemu udaru oziroma, da je tik po koncu vojne v Sloveniji obrambni minister Janez Jan{a predlagal takratnega notranjega ministra Igorja Bav~arja kot novega mandatarja vlade. ^e bi to te vlade zares pri{lo, potem bi politi~no prizori{~e naddolo~ali predstavniki represivnih aparatov dr`ave, katerih legitimnost se je potrdila na boji{~u in ne na voli{~u. Enako stanje je zajelo na{o {ir{o in o`jo domovino tudi po koncu druge svetovne vojne. 47 Od vseh sve~enikov neoliberalizma pa je za konceptualizacijo globalne zmage liberalne demokracije kot udeja-nitev konca zgodovine v smislu nadaljnje evolucije raznih oblik politi~nega, ekonomskega ter dru`-benega `ivljenja najbolj znan Francis Fukuyama, na katerega misli prav tu referiram. Cf. njegovo The End of History and the Last Man, Penguin Harmondsworth, 1992. 48 Pe~inka, op.cit., str. 65. TERORIJA 39 Nikolai Jeffs 49 Glej Gibril Faal, “The East Africa Bombings”, West Africa, 7–27 September, str.667–668, in Baffour Ankomah, “Bombers hit Africa”, New African, Oktober 1998, str. 16–17. 50 O tem prav Ankomah, op.cit. stanju ter preseganju sveta, od svojih konstituentov pa zahtevali, da se kot objekti (ter tudi objektivno in brezprizivno) pokorijo njeni viziji. Ob potrebi EZLN, da pljune v obraz globalni kolonializaciji neoliberalizma, pa razumevanje na{e sodobnosti kot obdobja mirne koeksistence ter kopi~enja prav elegantno skazi bombni napad na ambasade ZDA v Keniji in Tanzaniji leto{nje poletje, v katerem je bilo ubitih 262, ranjenih pa ve~ kot 5000 ljudi. Komentatorji razli~nih politi~nih prepri~anj se strinjajo, da se je s tem dejanjem odprl novi vojni teater mednarodnega terorizma v smislu, da je sub-saharska Afrika izgubila svojo nedol`nost kot del sveta, ki je bil dosedaj iz tak{nih delovanj izvzet49. Toda bolj subtilni med njimi tudi vedo50, da je fundamentalisti~na motivacija teh dejanj le simptom ne pa razlog sam po sebi, odgovor ZDA – bombardiranje domnevnih sredi{~ islamskega ter dr`avnega terorizma v Afganistanu ter Sudanu – pa le variacija na ob~o temo terorizma oziroma le oblika, kot bi temu dejal lingvist in anarhist Noam Chomsky, dr`avnega terorizma. Niti ne tako paradoksalno ni, da so prav ZDA v umazani vojni v Afganistanu (1979–1989) sponzorile Osama Bin Ladena, za katerega se zdi, da je po prijetju Carlosa Ili~ Ramireza oziroma “Šakala”, ki si je nadimek pridobil po romanu Fredricka Forsytha Dan Šakala (1971), prevzel krono mednarodnega terorista {te vilka 1 in ki je bil prva tar~a ameri{kih bomb v avgustu. Vse to nakazuje le oscilacijo pa tudi difuzno vrednotenje nasilja, do katerega pristopa dr`ava in posledice katerega niso nekje dale~ za zahodnim obzorjem, kajti ne glede na to, ali se strinjamo ali ne z mednarodno politiko ZDA, dejstvo je, da je od trenutka vstopa v voja{ke zveze oziroma partnerstva, ki jih ta dr`ava sponzorira, slovenska nedemokrati~na javnost posredno povezana z njenimi nasilnimi oblikami in je zanje tudi soodgovorna. Tak{na podpora lahko za sabo povle~e nekatere posledice, ki bodo lahko {e kako odlo~ujo~e v prihodnosti Slovenije. Njihovo predzgodovino lahko lociramo v ^e{ki republiki, od koder je kot instrument zunanje politike ZDA Radio Svobodna Evropa letos za~el oddajati v Iran. Prva posledica tega je, da se je v Pragi `e pojavil terorist z namenom nevtralizirati RSE. V celotnem spletu te problematike lahko vidimo paralele z metodami kooptacije, po katerih je posegal Ne~ajev. Kakor smo `e zapisano, je uboj enega ~lana ne~ajevske celice pre`ivele {e bolj zavezal k njenemu vodstvu. Dr`avni{ka varianta te kooptacije pa razne dr`ave kooptira v sfero svojega politi~nega ter ekonomskega vpliva ter tako “teatra vojne” prav s tem, da jim vsiljuje strukture ter institucije, ki izzovejo razne teroristi~ne in druge proti-napade. Ob prvi `rtvi med svojimi dr`av-ljani pa je dr`ava gostiteljica tako {e bolj zavezana politiki ZDA ter njenim sredstvom, ker se mora jasno deklarirati, kdo so njeni sovra`-niki in kdo njeni prijatelji. To pa je tudi prav tisti splet okoli{~in, v katerih se je zna{la tudi Slovenija, ko se je njen vladajo~i razred odlo~il, da letalom NATO dovoli prelet slovenskega zra~nega prostora, da bi bombardirali razne cilje v Zvezni republiki Jugoslaviji. 40 TERORIJA All you need is love In ~e smo `e na~eli vpra{anje islamskega fundamentalisti~nega nasilja, potem povejmo {e to, da je ob tej problematiki razviden premik v patalogizaciji politi~nega nasilja. Pred koncem hladne vojne se je politi~no nasilje denunciralo ne samo zavoljo sredstev, ki se jih je poslu`eval, temve~ tudi na podlagi sponzorstva s strani Vzhodnega bloka, v osebnostnem smislu pa so bili njegovi subjekti karak-terizirani kot psihopati ali pa brez~utne osebe. Dandanes prva dva argumenta ostajata bistveni sestavini tako politi~nega kot tudi medijskega diskurza, le da so nekatere islamske dr`ave v njem sedaj prevzele mesto, ki ga je prej zasedal Vzhodni blok. Ob tem se prav zavoljo poizkusov liberalne demokracije do kraja kolonizira svet in uspeh, ki ga je pri tem imela v Vzhodni Evropi, {e bolj krepi pseudo-humanisti~na kritika politi~nega nasilja, ki, kakor smo uvodoma dejali, samo mistificira nasilje, na katerem temelji obstoje~i red. Toda osebnostno oziroma intimno patologijo terorista je sedaj nadomestila njegova ali njena kulturna naddolo~enost. Po njej, npr. ne gre za to, da je s stali{~a radikalnih Arabcev Izrael tudi {e po mirovnem sporazumu aktivna imperialisti~na sila ali pa da ZDA v mednarodni politiki uporabljajo dvojne standarde, temve~ da je mogo~e odpor do ZDA strniti v kulturno, morda celo rasno in tako apriorno determinacijo Arabcev oziroma Muslimanov.51 Podoben ideolo{ki obrazec konstitucije drugega velja tudi za Srbe, ki so homogenizirani v dolo~ene tudi nadzgodovinske stereotipe poli-ti~nega obna{anja. Toda, kakor smo omenili `e na za~etku tega eseja, je ta logika analize fa{izma drugega le odsev lastnega fa{izma, ki pa je s strani politike toliko bolj priro~na, ker se kot taka postavlja kot neke vrste esencializacija, ki je izven zgodovine, njenega teka ter okoli{~in. S tem pa dodatno marginalizira mehanizme, s katerimi je mogo~e politi~no nasilje zares odpraviti – s politi~nimi re{itvami ter dru`benoekonomsko transformacijo, kajti ~e je bistvo potrebe po nasilju nadzgodovinsko, potem ga prav nobena dru`bena intervencija ne more odpraviti. Poleg tega pa ta marginalizacija legitimizira potrebo po tem, da se protagoniste politi~nega nasilja nagovori v edinem jeziku, ki ga razumejo (= nasilje), ob tem pa tudi neminov-nost obstoje~ega sistema. Glede na vse, kar smo `e zapisali, je treba poudariti, da prav ob krepitvi tega sistema ter njegove nevolje, da bi odpravil antagonizme ter nasilje, na katerem temelji, v prihodnje ne bo manjkalo formacij, ki bi se tako ali druga~e zavzemale za emancipacijo. Kakor `e zapisano: nekatere so `e vzniknile, druge pa {e bodo. Zato za zaklju~ek tega razmi{ljanja podajmo tiste politi~ne, dru`bene ter osebne osnove, za katere bomo lahko trdili, da predstavljajo parametre emancipatori~nih formacij, ki lahko kvalitativno prispevajo k preseganju problematike, ki se kot rde~a nit vije skozi ta esej. Guy Debord, eden osrednjih osebnosti Situacionisti~ne inter-nacionale, je neko~ podal minimalno definicijo revolucionarne organizacije, ki jo je SI leta 1966 sprejela kot programske narave, tj.: 51 Procese premikov iz kulturne v rasno esencia-lizacijo je podrobno opisal Edward Said v svoji {tudiji Orientalism (1978), kate- rega slovenski prevod je izdala Studia Humanitatis. O podobnih procesih na primeru vojne v Al`iriji pa v tej {tevilki ^KZ pi{e Fouzi Slisli. TERORIJA 41 Nikolai Jeffs 52 Guy Debord, “Minimum definition of Revolutionary Organizations” v Knabb, op.cit., str. 223. sprejme unitarno kritiko sveta, zavrne notranji ustroj, ki bi le repro-duciral hierarhi~ne odnose dominantnega sveta, in se preda logiki samo-ukinitve52. Z Debordem se lahko le deloma strinjamo. Kajti glede na analizo, ki smo jo tu podali, mora emancipatori~na formacija misliti so~asnost negativnih kakor tudi pozitivnih oblik `ivljenja, da se lahko zoperstavi potrebi po zastavitvi emancipacije v smislu krepitve hierarhi~nih odnosov znotraj formacij samih, v njenem odnosu do dru`be tekom boja ter ob njeni zmagi. Kakor gre tu za to, da mora vsaka formacija priznati ter odpraviti represijo, ki je dolo-~ala ne~ajevsko celico, tako mora tudi realizirati tiste latentne anar-histi~ne oblike misli ter prakse, na katere smo opozorili pri Fanonu ter Guevari. Prav tako mora tak{na formacija koncipirati subjekt emancipacije, ki ne bo ne lo~en ne specializiran in ~igar identiteta ne bo sklenjena, saj se s tem podvaja znotraj dru`bene, medkulturne pa tudi inter-subjektivne odnose dominacije ter podrejanja. Bistveni predpogoj, s katerim je mogo~e misliti tako so~asnost praks kot tudi razkle-njenost subjekta, izhaja iz odpovedi po samo-zavestni konstituciji emancipatori~nih praks in formacij oziroma avantgard, kakor tudi po predpostavki emancipacije kot vklju~ujo~e celotno dru`bo, saj je treba ostro zavrniti stanje, po katerem bi bili vsi emancipirani, tudi eni bolj od drugih, katerih manko ali potla~itev bi postala pogoj te (ne)svobode. Iz tega prav tako izhajo dejstvo, po katerem je treba proti potrebi po unitarni kritiki, koncipirati ne samo pluralnost strategij, temve~ tudi vizij ter prostorov emancipacije, ki pa izhaja tudi iz stanja, ko so razli~ne formacije pripravljene sprejeti dejstvo svoje heterogene zgodovinske, teoretske, izkustvene pa tudi osebnostne kompozicije. To pa je – povratno – tudi garant relati-vizacije subjekta emancipacije in vzvod, preko katerega proces emancipacije postane subjektivno do`iveto in ne objektivno politi~no-zgodovinsko dejstvo, ki se zaradi same svoje eksternosti subjektu ka`e kot njemu ali njej sovra`no. ^e se mora po Debordu vsaka revolucionarna formacija zavzemati za svoj razpust v smislu lo~ene organizacije in v trenutku zmage, potem tudi menimo, da se mora ta razpust predvideti `e v tem, ne pa v onem utopi~nem svetu. Ta odpoved predstavlja tudi minimalno definicijo polja, v katerem je mogo~e za~rtati mero emancipacije, njene akcije, obljube ter neodtujljive sedanjosti, katere naloga danes kli~e enako glasno kot v~eraj tudi zato, ker obstoje~i sistem ni pripravljen sli{ati njenega glasu. Odlo~itev, ali za formacije ter fenomene, opisane na straneh ^asopisa za kritiko znanosti, velja, da so verno sli{ali ta glas ali le njegova popa~enja, pa prepu{~amo vam. Ob Vltavi, 25. novembra 1998 42 TERORIJA Miha Zadnikar Za (glasbeni) terorizem Esejisti~ni zapiski za nenehoma odlagano diskusijo* Leta 1959 je re`iser Edward Bland – po svoji knjigi z naslovom The Fruits of the Dead of Jazz – v ZDA posnel neverjeten film The Cry of Jazz (K.H.T.B. Productions, 16 mm, ~rno-beli, 34 min). Neverjeten je ta film iz docela preprostega razloga, ker se v njem najbolj{i namen pome{a s povsem spodletelim u~inkom: naj je {e tak{na subverzivna mojstrovina o alternativah, namre~ obide dejanski “medrasni problem” - do njega mu manjka le en sam korak - in raje predstavi tezo, ki se je tedaj sploh ni mogel zavedati. Gledano, kakopak, za nazaj. Podoben sindrom nam je zelo znan v svoji pojavi iz srednje{olske u~ilnice in nas mahoma spomni na tisto vsem znano (konservativisti~no?) u~iteljico, ki si v vnemi, kakr{na jo – obenem z zasi~enim vsedr`avnim u~nim na~rtom – peha k hitremu vbijanju znanja v dija{ke glave, dovoli vse polno stereotipov, elips, poenostavitev, posplo{itev, hierarhi~nih sistemov in shematike. Ni~ hudega slute~, tak{na u~iteljica najde svoje zveste zaveznice in zaveznike prav med tistimi najpridnej{imi v razredu. Kakor da bi vedela, komu podajati stereotipe, elipse, poenostavitve, posplo{itve, hierarhi~ne sisteme in shematiko, gre u~iteljica z njimi do konca, k finalu, kjer se podeljuje dru`bena nagrada, tako reko~ h kon~ni zmagi: kdor namre~ v {oli spra{uje kaj preve~, ta je nasrkal in pozneje ni za nikakr{en resen poslovni sestanek, kdor si dovoli poglobljeno opombo, ta ni za fakulteto in nadaljevanje enoumnega hipnoti~nega drnca, kdor kdaj skrbno pripravi kak obroben komentar, ta ne bo nikdar nosil elitni{ke kravate, punca pa, navsezadnje, ki razmr{enih las zdvomi o {ablon-skih ugotovitvah, kakr{ne so bile, malo preden je sama stopila gor, TERORIJA 43 * Vmes podane teze o anarhizmu so bile prvi~ izre~ene na predavanju Temeljne te`ave anarhizma danes v klubu YHD na Metelkovi februarja 1998, in jih ima objaviti njegovo glasilo Awol. Bile so tudi reflektirane med burno diskusijo, za njihovo artikulacijo pa se avtor pri~ujo~ega eseja zahvaljuje neverjetno spodbudnemu ob~instvu v YHD, najbolj{em klubu v mestu. Miha Zadnikar zapisane na tablo, ta punca bo zagotovo med tistimi, ki v `ivljenju ne delijo nasme{kov kar tjavendan in vsevprek. Uganila sta pravo, draga bralec in bralka, uganila, kam merimo, zakaj The Cry of Jazz je kratko malo vzgojni film, in tak{ni filmi imajo skoz ~asovno distanco svoje privilegije, ki naredijo celo najhuj{e napake bodisi simpati~ne ali pa povsem razumljive. Kakor imamo v u~ilnici zmerom predvidljivo populacijo “pravih” ljudi, poleg njih ve~inski “mainstream” tistih lenobnih, nedefiniranih, nereflektiranih, non{alantnih in ambivalentnih osebkov, tako imamo za navrh tudi nenehno manj{ino, ki jo zanima “nekaj drugega”. Od te manj{ine jih prav malo dejansko tudi najde “tisto drugo”, {e manj je med njimi tak{nih, da se jim posre~i “tisto drugo” etablirati v “osebnost”, torej “uspeti” ali kaj podobnega. S to razgrnitvijo “usode” pravzaprav ne ponujamo ni~esar novega, dale~ od tega, in niti ni na{ namen, ponuditi kaj novega – kajti ponazorilo o tem, da se pravzaprav nikoli ni~ bistvenega ne spremeni, je tako zapisano v {ir{e kulturne, ne le v umetni{ke programe, da se mu ne izogneta tako ne {ola kakor tudi ne glasba. V omenjenem filmu se zgodba o mu~nem kasavetesovskem ve~ernem razgovoru v dnevni sobi, ki se ga udele`ujejo dva mlada bela heteroseksualna para in dva mlada mo{ka ~rnca, kot rde~a nit prepreda s fakti iz jazzovske zgodovine. Medtem ko bela fanta nikakor ne moreta doumeti ~rnskega zagovora neke posebne Amerike, ki (tako vsaj tedaj, leta 1959) “{e ni dobila dovolj svojega prostora” in si ga je “primorana {iriti skoz jazz”, sta dekleti navdu{eni, tako da smo pri~a vmesnemu razdobju med ljubosumno sceno in sve`im prijateljstvom. In ko spretna re`ija `e poka`e vse prehodne atribute (simpatija – rez – dolge dekli{ke noge – rez – ponosni ~rnec – rez – u`aljeni beli ljubimec), se poka`e za {e spretnej{o: sploh se namre~ ne ubada ve~ s spolnimi razmerji, saj eden od ~rncev – kakor zavedajo~ se, da utegne slediti mu~en prizor – nenadoma za~ne pripovedovati zgodovino jazza. Ko nam je postre`eno z vsemi predvidljivimi odlomki, za~en{i z New Orleansom in dixielandom, ko predelamo swing, cool in vse bope, tedaj potencialni sve`i ~rnski prijatelj na mah spremeni ton svojega govora in za~ne predstavljati nepredvidljivo tezo, da je jazz pravzaprav od tod, od bopov naprej: mrtva forma, ki ~aka svojih duhovnih raz{iritev in novih gurujev, prostora za jazzovsko realnost pa ni ve~. Podoba prikazuje revna naselja, getoizirano prebivalstvo, cerkveno ekstazo, docela avtar-ki~no bodi gospodarstvo bodi socialno `ivljenje, ~rnec pa slovesno napove finalen glasbeni odlomek, napove, da je prav blizu na poti ~lovek, “ki zanj legenda pravi, da bo s svojo duhovno mo~jo jazz obudil od mrtvih in raz{iril ta ozki ~rnski prostor”. In doda, da je za zdaj znan in upo{tevan le v Evropi, ker je tudi izobra`en in ker tudi pi{e muziko zelo po evropsko, a da kmalu pride njegov ~as tudi doma. Leta 1959 re~e po francosko: “Drage prijateljice in prijatelji – Le Sun Ra”. 44 TERORIJA Za (glasbeni) terorizem Zdajle nas nikakor ne zanima ve~ hagiografija, pa~ pa, kaj v bistvu izjavi vzneseni ~rnec, ko izpostavi figuro Suna Raja. V trenutku, ko bi lahko bil izkoristil situacijo in dekletu, ko se to ravno na novo navdu{i zanj, ponudil arzenal sladkobnih, ovijajo~ih, modalnih, mainstream jazzovskih zgledov, nastopi altruisti~no in ogloda globalen problem avantgard. Reakcija te figure – re`ijska reakcija – je zato prav tako velika kot pomen Suna Raja in zunaj dvoma zasen~i vzgojne razse`-nosti, ki spodletijo. Tak{en je tudi konec filma, in v tej kon~ni gesti, ki z ene strani apostrofira alternativnega glasbenika, z druge pa alternativnega mo{kega, je celo njegova subverzivna nota. ^e bi bil posnet deset, petnajst, dvajset let pozneje, bi bil Sun Ra s posnetkov nemara `e lahko primeren za kak{no zapeljevanje, tako pa se zadovoljujemo z vedno dobrodo{lim offom. Tako je na voljo zadosti prostora za tiste, ki dobro vedo, kam je Sun Ra pripeljal zgodovino glasbe, pa tudi za one, ki si ne morejo predstavljati, kaj vse se je pripetilo v tej zgodovini po letu 1959. Film je posnet v razdobju, ko je bil, denimo, skladatelj John Cage `e dodobra etablirana figura, nekak{na maskota zahodnega modernizma, in ko se je ob~instvo za~elo privajati na drugi val avantgardnih umetni{kih {okov, kakor ga je prineslo tole stoletje. Tlela je tiha vojna, vojna dveh nasr{enih praznin: nova muzika ni imela mno`i~-nega ob~instva, imela pa je mo~no intelektualno kritje, malome-{~anski koncertantni muzeji so se za nekaj let prav tako spraznili, saj sta bila LP s 33 obrati, album in stereofonija sve`i iznajdbi. Modernisti so za~eli glasno verjeti v nenaden preboj, filmske re`iserje so na veliko podpihovali, da njihova dela vklju~ijo v svoja, na dlani je bilo, da lahko z nekaj pomembnimi koraki spremenijo uho in ga trans-formirajo, tako da bo pripravljeno za vse. Kako to, da se jim ni posre~ilo spremeniti niti u{esa, kaj {ele sveta? Ali je bilo od vekomaj tako, da je ~love{tvo to ali ono – svoj~as subverzivno, “teroristi~no” – glasbeno prakso {ele za nazaj prepoznalo za sprejemljivo in ji podelilo “~astno” mesto? Ne, ve~ina sub-verzivnih, “teroristi~nih” glasbenih praks sploh ni priznanih in tudi nikdar ne bo. Komu prepu{~amo ta priznanja? Prepogosto pa “uradni” muzikologiji in tistim, ki morajo dobiti preverjene informacije od drugih “uradnih” instanc, da se odlo~ijo za nov imprimatur. Mar nismo prav mi sami – tisti, ki smo `e v {oli pripadali alternativnemu pogledu – poklicani, poklicane, da gojimo ljubezen do alternativnih, subverzivnih, “teroristi~nih” glasbenih praks in torej o njih tudi odlo~amo? Ne samo to, tak{na je na{a osnovna naloga. Se pa precej zaplete, ta naloga, spri~o dejstva, da alternativnim, subverzivnim in “teroristi~nim” skupinam, posameznikom in posameznicam nekako ni do odlo~anja. Prav tako jim ni do odlo~anja, kakor se tudi otepajo nelagodja, po katerem so stvari kar tak{ne, kakr{ne so. Z ene strani bi radi priznanje, ~ast in slavo – sredstva, ki to omogo~ajo, pa so {e zmeraj zgolj sredstva iz “zunanjega sveta”. Alternativa ~asti, slavi in priznanju je za~aran krog, zato je treba graditi na vzporednih svetovih. TERORIJA 45 Miha Zadnikar Ko je rosno mladi John Cage lepega dne potrkal na vrata pri profesorju in skladatelju Arnoldu Schönbergu in ga prosil za pouk, ga je le-oni posadil za pisalno mizo in mu jel diktirati nalogo iz kontra-punkta. Mladeni~ je sedel minuto, pet minut, deset minut in se ni dotaknil ni~esar. Po dvajsetih minutah je profesor in skladatelj Arnold Schönberg vzel njegov list papirja, ga premotril in strogo o{vrknil Johnnyja, rek{i: “Mladi mo`, vi `e ne boste skladatelj, ker ~e bi to bili, bi se vse `ivljenje zaletavali z glavo v zid. Tega pa noben ~lovek no~e, mar ne?” Tisti trenutek, tako je rad pripovedoval Cage, sem se odlo~il, da se bom vse `ivljenje zaletaval z glavo v zid. Vidimo, da je utopija zapisana tudi v ustvarjalni akt, kadar gre za avantgardo, ne le v njeno recepcijo, promocijo in kuratorsko iskanje zgodovinskih mest. Ko je bil Cage `e priznan muzik, je potrkal na vrata pri tedaj `e profesorju in skladatelju Arnoldu Schönbergu. Starec je od{krnil vrata, zvi{ka pogledal razposajenca in mu na vpra{anje, ali ima kaj ~asa, da bi se Cage rad spopolnjeval pri njem, odvrnil suho: “Nimam ~asa.” In kdaj boste imeli kaj ~asa, profesor, se ni dal odgnati John Cage. “Nikoli, jaz nikoli nimam ~asa.” Pri~ujo~a anekdota ni pou~na zgolj toliko, da bi iz nje vlekli psihoanalitskih zastavkov, ne, pou~na je tudi v tem, da nam zelo nazorno razprostira razmerja med zahodno glasbeno kulturo in vsemi drugimi. Kdor ljubi improvizacijo, torej tisto glasbeno prakso, ki je bila na silo izgnana iz zahodne glasbene misli, tak{en ~lovek bi si `e ne privo{~il trditve, da “nikoli nima ~asa”, saj ga zanimajo prav tisti trenutki, za katere “navadni ljudje z glasbenega podro~ja” sicer nikdar nimajo ~asa. Zahodna glasba ne propagira posebej, naj se njeni protagonisti, protagonistke spopolnjujejo {e v zrelih, “srednjih” letih, zakaj priljubljena deviza, kakr{no rada izjavlja njena birokratska klika, pravi, da te po kon~anem konservatoriju, nekaj bistvenih nagradah, odkupih in izvedbah, ~aka samo {e delo, golo delo, ni~ “{ole”. “Kaj bi s {olo, saj si tam `e bil in jo kon~al!?” Koli~kaj deduk-tivno razpolo`enima bralki in bralcu na tem mestu ne bo prav ni~ te`ko povzeti podmeno, da sta bila prav konservatorij in splo{na antiintelektualna {olska mentaliteta tista, ki sta iz zahodnega glasbenega sistema izgnala improvizacijo. Kaj pa je improvizacija drugega kot dejavnost, sproducirana v izogib sistemu, pa naj to velja za boj proti delu, veselje do glasbe ali tisti docela prosti ~as, v katerem se razprostre generalna ideja kot taka. Barok je bil poslednje zahodnoglasbeno razdobje, v katerem je imela improvizacija svoje samorastni{ke mlade, svoje koli~kaj razvite pankrte. Kr{~anski cerkvi, zlasti njeni katoli{ki firmi se je `e takoj v naslednjem ~asu, za klasicizma kakopak posre~ilo, da je radost v improviziranju – kakor precej drugih re~i v zahodni glasbi – sfi`ila do povsem banalne prakse: za potrjevanje bo`je mo~i sta ji prej rabila sam virtuoz ali primadona, in prej kakor s kak{no nepredvidljivo improvizacijsko prakso (z “znamenjem ~love{ke nemo~i in slabosti”) se je to mo~ lahko dokazovala skoz preverjen notni blesk in nadzo- 46 TERORIJA Za (glasbeni) terorizem rovano spretnost. Za improvizacijo lahko re~emo, da se je – spomnimo se le na tkim. orgelsko improvizacijo – cerkveni regulativi, paradoksno, uklonila veliko prej kakor sam skladateljski poklic. Beethoven, recimo, glasbeni in ob~i revolucionar, je bil, spomnimo se, prvi, ki je lahko za`ivel zgolj in samo od skladateljevanja. Improvizirati je znal kot malokdo, saj ne re~emo ni~, toda produktivno naravo v impro-vizacijski praksi je hranil za doma~o sprostitev – kar je improviziral za javnost, se je {telo prejkone kot bur`oazna zabava. In prav ni~ prijetno vpra{anje ni, ali je bur`oazna zabava kdaj – celo v obdobju bur`oaznih revolucij – sploh lahko pomenila progresiven akt. Dvesto in ve~ let je potrebovala zahodna glasba, da je spet na{la pot k tisti improvizacijski naravi, ki jo je “teoretski” glasbeni sistem – s cerkveno hipokriti~no pomo~jo – izgnal s konservatorija. Zahodna glasba se k improvizaciji jasno ni vrnila kar tako, s svojimi odkritimi in jasnimi nagibi, pa~ pa jo je k njej popeljal “drugi svet”. Zgodnji kinematograf je predvsem v svoji pianisti~ni in orglavski praksi gojil precej improvizacije, in ~estoma se je pripetilo, da je z njo do duhovite karikirane sheme premali~il stare mojstre ali pa iz njih potegnil kar precej nadiha, potrebnega za sve`o kinsko umetnost – za za~etek XX. stoletja. Dmitrij Šostakovi~ ni zaman govoril, da je “nemi kinematograf” njegova “druga akademija”: na konservatoriju ni smel improvizirati, tega ni bilo v kurikulu, pa si je dal du{ka pri filmih. Tedaj se je tudi njemu porodila bartokovska zamisel o klavirju kot tolkalu. Poleg jazza in Schönbergove dodekafonske revolucije je prav kinska improvizacija tista, ki je zrahljala pezo, osve`ila utrujeno shemo po imenu zahodna glasba. Ko bi ne bilo teh treh segmentov – pojavili so se neverjetno sinhrono – bi dejansko in upravi~eno lahko govorili o krizi. Te`ko pa seveda `e v za~etku tega stoletja, nasploh in vsevprek govorimo o kak{nem terorizmu. Niti modernisti ne eskapade in rojstvo paralelnih umetni{kih smeri ne pomenijo nujno teroristi~nega umetni{kega dejanja, pri njih bi prej govorili o kak{nem {kandalu, o aferi – za teroristi~no umetnost je samo koncept premalo, saj ji rabi ustrezna, dovolj konspirirana ~asovna komponenta, predvsem pa jo mora prevevati ambivalentno razmerje med individuom in kolektivom: in v egomanskih projektih, imenovanih modernisti~na umetnost, je bilo najte`e dose~i prav tak{no stanje, pa naj gre za samoten roman ali razvpito muziko. Tudi ideja, da je teroristi~no dejanje navzo~e v tej ali oni umetnostni praktiki skoz vso zgodovino, ni kompatibilna z zgodbo, po kateri, vzemimo, anarhisti~no gibanje obstaja ves ~as, odkar obstajata (demokrati~na) dr`ava in (socialna) hierarhizacija. Kaj poslu{ata anarhist, anarhistka? Kdo pravzaprav sta onadva? Po na{em globokem prepri~anju gre za ~loveka z visoko stopnjo urbane zavesti, ki sta se za vselej odlo~ila, hoditi po posebni poti – ta pot se opredeljuje skoz ve~ dejavnikov, ki nam jih je tukaj povzeti skoz teze, kar pa zahteva nekolikanj dalj{i diskurz. TERORIJA 47 Miha Zadnikar Bistvo anarhizma – morda celo njegovo najintimnej{e bistvo – je v tem, da nima histori~no pogojenih te`av. Strogo vzeto, njegove te`ave, njegovo razmerje s svetom je nenehno eno in isto – predvsem pa, pomnimo, ni od v~eraj niti ne zgolj od Bakunina dan. In kaj nahajamo v tem razmerju? Ni~ drugega kot tole konstatacijo: Anarhizem je vna{anje reda v kaos po imenu dr`ava. Te`ave pa so pogostoma huj{e tedaj, kadar zadevajo samo notranje anarhisti~no soglasje o tem vna{anju, kakor takrat, kadar smo pri~a nesporazumu ali zunanjemu spopadu – samemu spreminjanju sveta. Omenjeno bistvo anarhizma – namre~ to, da nima histori~no pogojenih te`av – pa je obenem tudi njegova najve~ja te`ava, njegov veliki nesporazum z zunanjim svetom. Od tam, od zunaj gledano, je ve~krat tudi glasno re~eno, da se anarhizmu “ne more posre~iti, da je zguba{ki”. Toda ali mu sploh je kaj do “vodenja”, “zmage”, do “uspeha”? V ~em je pravzaprav anarhisti~na dinamika, ~e ni `elje po “vodenju”, “zmagi”, “uspehu”, in kako jo (brez cenene reklamnosti, hvalisavosti in egoizmov) predo~iti zunanjemu svetu, da mu bo jasno, za kaj gre, in da ne bomo ostali, ostale za zmeraj zaprti v svoji pre~udoviti ni{i, v svojem krasnem getu? Anarhist, anarhistka sta to, kar sta, kot vemo, predvsem spri~o svoje enkratne `ivljenjske odlo~itve, da se za vselej odpovedujeta manipulaciji, vodenju, hierarhizirani tekmi (z drugim imenom “`ivljenjska igra”), la`i, hipokriziji, pritlehnosti in dvojnosti. Razlaga, po kateri naj bi bil anarhizem nekaj anarhi~nega, velja zgolj v primeru, ko v anarhi~nem razbiramo tudi nepredvidljivo, nikakor pa ne upravi~uje in zagovarja anarhi~nosti kot poljubnega, kaoti~nega, raztresenega, neodgovornega, agresivnega in neumerjenega ravnanja. (^e berete pazljivo, vidite, da nismo zapisali: nepredvidljivega, odlo~nega, samostojnega, druga~nega, kar vse se, kajpak, priporo~a.) Prav nasprotno – anarhizem more biti o~ividno edini zgled, ko se vna{a red v tiste segmente, ki so se v nami{ljeni “`ivljenjski igri” zapletli `e do tiste stopnje, da so prepu{~eni tkim. naravnemu redu stvari oziroma pristajajo na tkim. biolo{ko danost. Prav “biolo{ka danost” je ena izmed najve~jih sovra`nic anarhisti~-nega napora. Iz nje izvira vse hudo, iz nje izvira korenika na{ega gibanja, vse na{e sr~no nasprotovanje “njihovim” razlagam sveta oziroma vsa “njihova” “biolo{ka” obsedenost s tistim seksom, ki nastopa iz strahu pred ljubeznijo, s tekmovanjem, slu`bo, ikono-stasnimi sindromi, feti{izmi, z vsemi lahko dostopnimi in hitro dojemljivimi re~mi. Namerno smo literarizirali pasus, da bi se zdajle povpra{ali, ali anarhizem kot “gibanje proti” (po njihovem) nemara prav tako ne izvira iz biologije kakor iz nje in iz ~a{~enja njene aksiomatike izvirajo dejanja in misel tistih, “proti katerim mu je `iveti in bojevati se”? Zdi se, da ne, in ~e `e ni hitrih dokazov, da je temu res tako, ka`e vsaj dosledno `iveti po na~elu, ki anarhizem postavljajo na tak{no izhodi{~e. Vsa vpra{anja bi bila namre~ razre{ena, ~e bi prebivalstvo vedno upo{tevalo najob~utljivej{ega osebka v 48 TERORIJA Za (glasbeni) terorizem svoji sredini, in vse te`ave bi skopnele, ~e bi ~lovek upo{teval drugega prej ko sebe. Pri~ujo~e teze dajejo vtis, kakor da ponujajo moralo. Saj tega niti ne prikrivamo, celo spra{ujemo se, od kod strah pred tem, da se ponuja morala. To je enako prazno in cenzurno podro~je kakor tesnoba pred patetiko, kar nudi vsaka revolucionarna praksa, ali nelagodje v ~em epohalnem, kar ponuja sleherna zgodovinskost: Anarhizem je vrhunska morala, edina preostala morala na tem svetu, ~e ho~ete ali ne. Pomembno vpra{anje je, ~e je sploh kdaj kje bila {e kak{na morala poleg anarhisti~ne. In – ali ni to mo~i izre~i samo z anarhisti~nega vidika, ki moralo drugih, denimo cerkve, vedno vidi kot dvojno. Mar je svet dejansko od vekomaj razdeljen tako po svoji moralnosti kakor po “moraliziranju s to moralnostjo” – ali pa gre samo za iluzijo, kakr{no je, denimo, katoli{ka cerkev spretno izkoristila in predo~ila kot maniro v liturgi~nem obna{anju, ~eprav gre za eno izmed njenih najizrazitej{ih propagandnih sredstev? Nasploh ni te`ko opaziti, kako in na katerih to~kah se stikata in tudi prekrivata anarhisti~na morala in cerkvena dvojna morala oziroma, kakor se ji pravi, dogmatika. Katoli{ka cerkev, bi rekli, kakopak, prej prikriva, kakor da bi iskreno priznala, da se s ~im prekriva, in je `e stoletja zelo pretkana – od Jezusove zgodbe naprej je celo primorana, sprejemati nekatere med najvidnej{imi modeli, kar jih pozna anarhisti~en na~in `ivljenja, in si ga razlagati kot nekaj svojega, kadar tako zahteva ljudsko uho. Z nabiranjem volivcev in volivk je prav podobno: dr`ava pozdravlja alternativne in tudi anarhisti~ne vzorce zgolj v tesnem razdobju pred volitvami, sicer pa ji je zanje, kakor za vse drugo razen obra~anja denarja in sprejemanja prora~una scela vseeno. Zastoj v gibanju: dr`ava prepozna alternativne, anarhisti~ne ali podobne vzorce, ker jih ima pravzaprav `e davno v svojem sprijenem zakupu. Fanzin, spro{~en, pogovoren jezik v publicistiki in teoriji, grafit, strip, nekonvencionalna filmska forma, uli~no gledali{~e – vse to so paradigmatske tvorbe, da dr`ava (kulturna politika, mestni svet ali donatorji-davkopla~evalci) toliko la`e vzkliknejo: “Aha, to so tisti! Dajmo {e njim malo, upo{tevajmo {e njih kdaj, tudi oni so ljudje!” Kako prese~i to samaritansko logiko, skoz katero se razbira kar najtesnej{e sodelovanje med dr`avo in (njeno) katoli{ko cerkvijo? Kaj storiti, da se zmuznemo iz klob~i~a predvidljivih odlo~itev in jasnih, ~rno-belih svetov? Prva re{itev je kratkoro~na in smo ji pri~a `e kar tukajle, v tekstu: ni treba, da zmeraj pi{emo na na~in fanzinskih popizdevanj. Kakor nam gre v jeziku, v dikciji za to, da smo karseda nazorni in da je jezik v na{i rabi tiso~krat bolj{i od “nacionalnega jezika”, s katerim se sicer tako rada hvalita kler in desnica, tako bodimo tudi v realnosti zgled za vse ljudi. Na{ jezik je bojevit prav tam, kjer povzema vzorce “nacionalnega jezika” in jih spreminja v prakso. Jasnoda ne pi{emo v posebnem jeziku na ra~un tega, da potem pristanemo na eno TERORIJA 49 Miha Zadnikar realnost kot edino mo`no. Edino zveli~avno, bi rekli drugi. Marksisti so poznali ezopski jezik, kadar je kazalo pretentati cenzuro, na nas je, da stopnjujemo jezik neskon~ne iskrenosti in z njim vihramo po polju, kjer so `e tako ali tako vsi napol duhovno mrtvi ali pa zlepa ne vedo, kje je smer proti gozdu. Tele teze so namenjene radikali-zaciji iskrenosti – odkrivanju dolgoro~nih napotkov za boj, ki ne vodi k tak{ni zmagi, kakr{no bi radi oni. Zakaj oni bi radi nenehno prepoznavnost, senzacionalno zmago, in prav v tem dejstvu je `e lep del njihovega poraza. Kako ustvariti nove, zanje te`e prepoznatne znake, da bomo vedeli, vedele, kdo smo? Opaziti je namre~ treba, da so si vzeli v konzumacijo `e vse – klasi~ni anarhizem, njegove alternativne derivate in ves ekolo{ki spekter – in s tem pometajo, kakor jim drago. Na nas je, da radikaliziramo prepoznatnost in v njej poka`emo vse svoje prepogosto nerazumljene zobe. ^ezvse sme{no je, kadar pri nas stranka na oblasti ali nekdanji lakaji partijskega re`ima zatrjujejo, da so levica. Z na{ega vidika je to sme{no in `alostno. Anarhizem je onkraj levice in desnice, anarhizem nikakor ni “skrajna levica” ali kaj podobno skrpucanega, ni plod etabliranih politi~nih teorij, anarhizem je, seveda, naj~istej{a, najizvirnej{a politika – preseganje levice kakor preseganje desnice, {e posebej pa zani~evanje, gojenje prezira do mla~ne in neoprijemljive sredine, in to z vsemi legalnimi in ilegalnimi sredstvi, najpogosteje, vsak dan – tudi na moralni ravni. Za anarhista, anarhistko je urad- nica iz stranke demokrati~ne prenove prav tako neprijetno, nepomembno ali sovra`no bitje kakor, vzemimo, skinhead s kolom v roki. Tako z eno kakor z drugim anarhist, anarhistka kratko malo nimata kaj po~eti: prva govori preve~, drugi ne pove ni~esar. ^e je to in tisto vmes – tista “sredinska godlja” – politika, potem se dejansko nimamo kaj meniti. Tak{ne so torej stare stvari, le premalo si jih dopovedujemo, preve~ se sploh spu{~amo na nizko raven, ki ji nekateri tako radi pravijo “dialog”. Kako je mo`no imeti dialog z nekom, ki ima vnaprej{nji scenarij o tem, da bo “imel s teboj dialog”, pri ~emer dobro ve{, da gre za ~loveka, ki mu ne gre za ni~ drugega kakor za kariero, zunanjo podobo, zasebni napredek in denar, ne pa za koga, ki bi si posebej `elel pogovarjati s teboj kot teboj? Kak{en smisel ima tak “dialog”? Pogovarjajmo se med seboj, `e v na{i sredi je toliko nere{enih primerov, toliko podskupin in nerazumevanja, da ja ne bomo zgubljale, zgubljali ~asa s svetom, ki nas za hrbtom zasmehuje, potem pa se ho~e z nami nekako pogovarjati ali kaj – imeti “dialog”. Ne smemo biti na tako nizki stopnji netolerantnosti do sebe v najlep{em mo`nem gibanju, da bi si privo{~ili tolerirati tiste, ki si tega ne zaslu`ijo. Posebej pazite na trditve, do katerih pogosto pripelje tak{en “dialog”, namre~: “Saj smo bili vsi mladi, svoj~as sem bil tudi jaz anarhist. S tabo pa bo prav tako.” To je hud sofizem, to je {e huj{e – to je cinizem, ~e ne celo zavra~anje samega sebe. Kako je mogo~e, da kdo trdi, da je delal revolucijo, ~e tega na lepem ni pripravljen 50 TERORIJA Za (glasbeni) terorizem po~eti do konca svojega `ivljenja. Kdor zatrjuje kaj tak{nega, temu `e ne gre verjeti. Revolucionar, revolucionarka si ali pa nisi. Basta! Ne more{ si privo{~iti kar tako, po `i`kovsko, biti nekaj ~asa stalinist in uzurpirati po dr`avi vse revije in ~asopise s svojega podro~ja, mahoma “uspeti” in zahajati v “prenovljeno” domovino kot neoli-beralisti~ni svetovalec tipa Jeffrey Sachs, za navrh pa `iveti v ZDA in kljub temu zatrjevati, da lahko uspe vsakdo, ki se potrudi – ko da bi tam v ZDA mi`al in ne videl, kako je v resnici. Ne, ne more “uspeti” vsakdo, ~e se potrudi: marsikdo tega ne zmore, marsikdo pa niti no~e – “uspeti”. Kaj pa to sploh pomeni v tak{nem svetu, kakr{en je. Kako lahko ljudje kaj takega, tak{ne trditve privo{~ijo sami sebi – to je huda bolezen, to nagnjenje k hinav{~ini in plovba z vetrom. Tudi hipoteze v slogu “mladi so, da spreminjajo svet, potem pa pride slu`ba, dru`ina, ~lovek se zresni ...” Temu ne verjemite, tudi to je del karierizma, kakr{nega si je tkim. baby-boom generacija zmislila kot izgovor za svoje neuspehe. Ko bi lahko {lo zares, so seveda popustili in si privo{~ili samo svoj lasten u`itek. Tipi~no – brez vizije, brez dolgoro~nega pogleda. Mi pa vemo, da so revolucijo v pravem pomenu besede delali zreli ljudje, revolucija, prosim vas, to je resno podjetje, zahteva orja{ke napore in samoodpovedovanja. Tako Karl Marx kakor Michel Vovelle poro~ata, da so se bojev za francosko revolucijo in revolucijo 1848 mno`i~no udele`evali zlasti ljudje nad 40. letom starosti, prav pogostoma tudi poro~eni, zresnjeni mo`je in `ene z majhnimi otroki doma. Naslednje vpra{anje je seveda “uspeh” v tej revoluciji oziroma slabo obdelana dilema – kdo ali kaj je merilo za spremembo sveta in kako velik mora biti tisti svet, da se zanj sploh lahko predvidi kak{na sprememba. Za anarhisti~ne teze je zna~ilno, da se stalno vrtijo v krogu: tako tudi za vpra{anje “uspeha” lahko re~emo, da prihaja iz stare zgodbe, obenem pa nima histori~nih podlag, ker je namre~ zasebne narave. Ko se enkrat otresemo `elja po “posvetni slavi”, tedaj pa verjetno nekako opravimo tudi s predsodki o “uspehu”. Kar se mota po kurikulih drugih ljudi, tisto so v glavnem priznanja, nagrade in podatki o {olanju – torej same zmuzljive re~i, re~i, o katerih odlo~a hipokriti~na prilagodljivost, dobrikanje in podobno, in torej niso stvar intimnega pogleda, kaj {ele revolucije. (Nikjer ni podatkov o popotovanjih, iskanjih, brskanjih, o tem, kje in kdaj je kdo sre~al zanimivega ~loveka, kdaj je napisal in ustvaril kaj zares svojega.) Vse tisto, kar je zapisano v kurikulu, namre~ prejme{, ko ho~e{, ~eprav spet velja politi~na formulacija: niso se vsi odpovedali socialnim priznanjem prostovoljno, kakor mi; nekaterim pa~ ne gre, ker se trudijo na napa~en, celo na sme{en na~in. In to, tovari{i in tovari{ice, to so na{i skriti zaveznice in zavezniki. Dovolj jezni, da imajo razlog za revolucijo, in dovolj prijazni spri~o skrivljenih meril na tem svetu, da kljub razlogu za revolucijo ne zgubijo ob~utka za presojo. Marsikomu bi morebitno socialno priznanje pomenilo edino priznanje na tem svetu – nima drugega pohlepa. Kje jih najti, te ljudi, TERORIJA 51 Miha Zadnikar in kako jih prepoznati, da ne bo {e ve~ pomot, tudi to je na{a temeljna naloga! Številni med temi potencialnimi pripadnicami, pripadniki na{e skupnosti zelo sovra`ijo teorijo, pravijo ji “udobna in odvi{na, nepotrebna re~”. Gre za hudo napako, ki smo je krivi kar sami, zakaj ves ~as moramo paziti, da ima vsak na{ teorem tudi svoje mesto, svoje nadaljevanje v vsakdanjem `ivljenju. Kolikokrat se sam ujamem, da se zapisana teza ne sklada s tistim, kar po~nem doma, v prijateljskem razgovoru ali v javnosti! Tedaj, ko se ovem svoje napake in sem jo pripravljen priznati za vsako ceno – ker kaj je to “ponos” v takem primeru? – tedaj sem na najbolj{i poti k revolucionarnemu dejanju, tedaj {ele lahko storim kaj dejansko nepredvidljivega. Resda pri tem tvegam, da zgubim koga od najbli`jih, toda tistih pravih najbli`jih ne zgubim nikdar. Radikalna dejanja so radikalna prav zato, ker zahtevajo iskrenost tudi od okolice, ne samo od svojih tvorcev. Pred ~asom sem se tako polotil kritike, v kateri razgaljam la`niva javna pisarska dejanja svojih nekdanjih rodovnih pajda{ev. Koliko hude krvi, koliko bole~ine, in da si ne bi mislili: ljudje so pripravljeni ~rpati od tebe {e in {e energije in prijateljevati dalje, ~e{ da politi~na opcija nima ni~ opraviti s prijateljstvom – greva naprej. Kako le? Gre za podoben pojav kakor poroka spri~o denarja ali zavolj socialnega statusa – kazalo je, da je ~love{tvo s tak{nimi nagnusnimi dejanji opravilo enkrat za vselej. Kako je kdo lahko prijatelj z nekom, ki mu ni blizu najintimneje, to pa je v osnovi – politi~no blizu. In govorijo: “Ja, nekaterih pa se ne bo{ lotil kriti~no, to so tvoji novi prijatelji!” Ne, ne bom se jih lotil – blizu so mi prav zato, ker so mi podobni. Sam sem si jih izbral, izbral sem si najbolj{e. Bertolt Brecht v neki priliki odgovarja znancu, ko ga oni provocira s trditvijo: “Ni ~udno, da pojmujejo S. kot dobro igralko, ko pa je vendar lepotica.” In Brecht odvrne: “Pa si pomislil, da je resnica prav obrnjena – ona je lepa zato, ker je dobra igralka.” Temeljev anarhisti~ne dialektike se je u~iti {e in {e, tudi od Brechta. Kaj se pripeti, ko ostane{ sam, sama? Ni~, vsaka radikalnost, vsak notranji ob~utek za anarhisti~no dialektiko, vsakdanja ~uje~-nost te prej ali slej pripelje do to~ke, ko ti za~no o~itati “~uda{tvo”, “odmaknjenost”, “te`a{tvo” in podobne re~i. Takrat {ele si, takrat tvoj duh vzplapola v vsej svojem sijaju, takrat je pravzaprav docela vseeno, ali si na revolucionarni poti h kontemplaciji osebnega `ivlja ali karizmatiki v javno dobro. Saj gre za eno in isto stvar. In ker ljubi{ iskreno, govori{ iskreno, misli{ iskreno, deluje{ iskreno, se ti kakopak ni ~esa bati. Nastopijo svetli momenti, ko odpade ves telesni balast, vsa religijska navlaka, ves blef tega norega sveta se ti zazdi minljiv in manjvreden, smrti se zave{ in svoje majhnosti in vseeno ti je zanju – tedaj za`ivi{ po svoje, ne da bi se ti bilo treba udele`evati simpozijev `ivljenja, kakor so si jih zmislili oni, v svojem strahu pred dejanjem, pred revolucijo. Tedaj si blizu najlep{i petokraki zvezdi, kar jih bdi nad tem ~love{tvom, tedaj si sre~en, sre~na. 52 TERORIJA Za (glasbeni) terorizem Deluj, tovari{ica, tovari{, pred veliko prilo`nostjo smo! Mar ni ~udovito, ker se {e najdevamo, ker smo si {e dostopni – oko {e `ari in krokodil~ki v njem so tudi. Na{i kraji in na{ ~as so prav{nji za anarhisti~no akcijo, vendar se je treba u~iti {e in {e, popotovati, poslu{ati, gledati, ~utiti. ^e ti je te`ko pri pouku, si izberi za pou~no tehniko kar umetnost – morda filme, morda glasbo. Zakaj misli{, da se ukvarjam z njima jaz? Da se u~im gledati in poslu{ati in da lahko na lepem re~em: vidim in sli{im. Zakaj misli{, nadalje, da odkrivam lepoto v dvojem, v kinski godbi? Ker vem, kako produktivno je in kako lepo, ko se ujameta pogled in posluh v eno. In zakaj zatrjujem, navsezadnje, da so na{i kraji enkratni za anarhisti~no akcijo? Ker so se tako elegantno otresli vodstvenih kompleksov. Sre~ni smo lahko, ker imamo v svojih vrstah tako sposobne tovari{ice in tovari{e, da ne zahtevajo agresivno “svoje vojske”, ki nimajo `elje, manipulirati s pripadni{tvom, “zbirati svoje ljudi”, ki jim je prav malo mar, koliko jih imajo “na svoji strani”. Bodimo vsi ta “svoja stran”, to je deviza teh ljudi ... Lepo svojino zmore izraziti ta na{ jezik – nismo “na{i”, ampak smo “svoji”. Ponovimo izraz – svoji smo. “S svojo punco sem {el na koncert, in ona ni moja, ona je svoja – ergo, s punco sva {la na koncert. Svojost – pomeni, da pripadamo svoji intimni rasti in skupnosti. Kako malo jezikov premore tak vzajemnosten izraz. In gojiti nam ga je. Kakor ste verjetno opazile, opazili, neoliberalisti~na klika ne pozna ve~ tega odtenka; oni namre~ pore~ejo: “Grem z mojim avtom.” Ne re~ejo s svojim, kar bi ne bilo samo “prav”, pa~ pa bi se predvsem dotaknilo skupnosti, tiste kuge zanje. Skupnost, kolektiv je pri nas zginil tudi iz `ivljenja, ne zgolj iz besednjaka, iz slovnice, in to bodi na{a naslednja prilo`nost. Dajmo, gojimo skupnost, gojimo kolektiv, s prijazno besedo in mehkim dejanjem lahko dose`emo stopnjo, kakr{no v drugem kontekstu pozna nesre~na, nesre~no zahomotana Amerika, misle~: “Mi to delamo za nacijo.” Ne, delajmo zase, za vse, briga nas dr`ava, “naj si premier in vsi ministri po{iljajo polo`nice kar sami, ~e jim je toliko do tega, da se pla~uje davek”. Tako nas u~i anarhisti~ni nauk. In ko vas bo naslednji~ tukaj{nja mladina – naslednica psevdo-revolucije 1920–88 in kruta `rtev kontrarevolucije 1988–91 – spet za~udujo~ barala, ~e{ kaj se greste, ko bi lahko mirno slu`ili (svoje denarce morda, ka-li?) in se prilagodili “demokraciji”, tedaj ponosno odgovorite: “Odlo~il, odlo~ila sem se za svojo pot, za staro neutir-jeno pot samospoznanja, samospo{tovanja in iskrenosti, na kateri pometam z nami{ljeno spremembo, ker se spreminjam samo v svoji notranji in kolektivni rasti. Ker znam ljubiti, ker vem in ~utim, kaj pomeni, biti otrok, `enska, marginalno bitje, gej in lezbijka, ker vem, kaj pomeni, biti druga~en, druga~na od ve~ine. Ker imam vsajeno teorijo hendikepa in ker mi je, zaboga, jasno, kak{en svet je ustvarilo vsiljeno mi{ljenje, po katerem naj vlada imaginarij ve~ine – tihe, mla~ne, neodlo~ne, napol mrtve in neskon~no prilagodljive ve~ine. Mi smo proti manipulaciji, vodenju, hierarhizirani tekmi TERORIJA 53 Miha Zadnikar (z drugim imenom ’`ivljenjska igra’), la`i, hipokriziji, pritlehnosti in dvojnosti”. Kak{no glasbo torej poslu{ata anarhist in anarhistka, tedve urbani, jezni, a neskon~no prijazni bitji? Domnevamo, da tak{no, kakr{na se poda krepitvi njunih na~el, se pravi, da se skoznjo krepita tako samozavest kakor tudi ob~utek za “drugega”, “drugo” – za “druga~nost”. V tkim. postmoderni brkljariji shematskih trendov se je `e ve~krat pokazalo, da prav anarhisti~ni osebki nastopajo v vlogi ohranjevalcev tradicij. ^e je tako protisloven vtis samo nasledek postmodernisti~ne miselnosti, potem gre resni~no za vtis v vsej skromnosti njegove besede. Toda ~e je anarhisti~na skupnost edini preostanek ~love{ke populacije, ki mu je sploh `e kaj do zgodovinjenja, potem se nam – {ir{i dru`bi – pi{ejo kaj mrakobni dnevi, kakr{nih se anarhisti na skupnost zanesljivo ne mislijo udele`evati. In prav na to~ki aktivne neudele`be je ta~as najve~ja mo~ te skupnosti. Kdor razume punk, sledi novi in improvizirani godbi, kriti~no spremlja nove kolonialis-ti~ne zgibe, ki pod krinko ljubezni do vseh svetov zadevajo docela metropolitansko zasnovo “world music”, kdor se ~ustveno-intelek-tualno stimulira s posnetki glasbe XX. stoletja, pa obenem v “klasi~ni” glasbi ne sli{i le abonmajske spalnice za tiste, ki ~ez teden pretiravajo z delom in zalivanjem profesionalizacij, ta je `e na najbolj{i poti za “drugi stan”. Zapi{imo par opazk o punku. Ljubezen do njegove bazi~ne preprostosti, ki po svojem bistvu razgalja ve~stoletno ubornost zahodne ter~ne strukture, za navrh pa jo ritmizira v pogon, kakr{-nemu sama ni rabila nikdar, ta godba je bila svoj ~as `e predmet tako trendovskega kakor akademskega anarhizma. Šele zdaj, med tistimi, ki punk gojimo s posebno ljubeznijo naprej, pa lahko govorimo o dejanski anarhisti~ni notranji naravi, ki nastopa z njegovo objekti-vacijo: ko si krepimo anarhisti~nega duha, takrat ne gre zgolj za “danes” (kakor se je rado govorilo v “zlatem obdobju” punka), gre za nenehno, dosmrtno bojevanje, ki ga ne spremeni nikakr{na sprememba sistema in ga ne more omajati starostni strah pred smrtjo, etablirana dr`a srednjih let ali splo{na amnezija. Šele “tukaj in zdaj” lahko vidimo, da velikanska ve~ina punkovske srenje anarhizma v punku ni videla druga~e kakor trendovsko. Punk je bil za ve~ino trend kakor vsak drug. Ljudje, ki so bili na dobesedno na robu dokaza, da je punk zunaj trenda in da si zaslu`i mno`i~no revolucionarno podporo, so se prestra{ili svojega lastnega patosa, s katerim bi {ele lahko stopicnili korak bli`e sebi in drugim. Izbrali so slabo: ko se dva sre~ata na ulici, se niti ne boksneta in po{ljeta tja nekam, spotikaje se v humoren objem, pa~ pa jima je docela vseeno. Ni jima vseeno za vse – kar bi bilo odli~no anarhisti~no izhodi{~e – pa~ pa jima je vseeno drug za drugega. Dvomimo, da je to kaj dosti bolj{e kakor hipokrizija skoz nasme{ke in puder. Jazz in njegova improvizirana godba se podata anarhizmu, ker nas branita pred cinizmom. Tudi cinizmom tistih, ki jazz in njegovo 54 TERORIJA Za (glasbeni) terorizem improvizirano godbo ozna~ujejo za intelektualisti~no ni{o. Poslu{amo prejkone tisti ameri{ki in evropski glas, ki je sprevidel, da je cini~na dr`a smrt za kreacijo in produkcijo, da se med cini~nimi osebki ne zgodi ni~ dramati~nega, duhovitega, nepredvidljivega; ni ve~ prese-ne~enj, zabave, darovanj in kolektiva. Pogumna pe{~ica nadarjenih glasbenikov in glasbenic je presegla vsakdanjost politi~nega boja in sega v neznano. Spo{tuje reze v zahodni glasbi in ve, kje in zakaj je klonila tradicionalisti~na afroameri{ka jazzovska avantura. Najbolj{i med snovalci teh godb se za vse `ivljenje odpovedo mainstreamu, sposobni so `iveti na turneji in zanjo, prijateljevati s krogom, ki vklju~uje raznolike poglede na improvizirano godbo in hkrati k sebi nesebi~no vabi in vase vklju~uje tudi kritiko, referenco, fotografijo, promocijo in majhno zalo`ni{ko industrijco. Kjer je neodvisnost, tam ni osebnega scenarija, ni odve~nih vpra{anj in zato tudi bebavih odgovorov ne. Pravzaprav je vse vpra{anje, zato je ta scena tako negotova v svoji mirnosti in tako mirno sprejema negotovost glasnih spektrov, izraz tistih, ki temeljev negotovosti ne zmorejo in ne znajo kanalizirati v kreativno dejanje. Za velikansko ve~ino ljudi gre `e pri omenjenih glasbenih smereh za neznosno provokacijo, za nepotrebno godljo odmaknjenih ~usto-vanj in poraznih psihi~nih stremljenj. Kajpada je v tem ~utiti njihov velikanski strah pred neznanim, iskrenim, trudoma dosegljivim, a obenem tako lahkotno podanim zalogajem. Ve~ina ljudi bi morala pisati o terorizmu v glasbi, o {oku, kakr{nega do`ivijo, ko se ta ali ona njim neznana, preve~ prezentna glasba vsili v kuliso, kakr{na jim sicer “ni odve~” v bli`nji kavarni. Sploh si ne znamo predstavljati, a za to ve~ino je nepredstavljivo `e dejstvo, da ljudje sploh igrajo (glasbo), kaj {ele, da jo nekateri igrajo po svoje, ne pa tako, “kakor pravita radio in televizija”. In kako naj kdo, ki se navdu{uje nad “druga~no” glasbo, sploh pi{e o njeni radikalnosti, celo o teroristi~nih ambicijah, ki se baje skrivajo v njej. Mar zato, ker je zanj to povsem normalna glasba, nekaj, kar poslu{a vsak dan? Verjetno ne, saj norma tak{ne glasbe na~eloma ne ustreza nobeni drugi. Kaj torej, v ~em je te`ava? Saj je ni – gre za preprosto stanje, v katerem prebivalstvo fluktuira po enostavnem dualnem na~elu. In ~e je o ~em pisati, potem je pisati o prekinitvi, o ubadanju,... s trenutkom, v katerem gre radikalno pod~rtati trenutek, ki je prav zdaj minil in o njem izre~i reakcijo. John Cage je, recimo, obvladoval silovitost tak{nih razlik, dialektika med glasbo in njeno lastnino mu je bila kristalno jasna: neko~ je na univerzi v britanskem Yorku predaval o Stockhausnovem koncertu leta 1972. Ni zdr`al do konca. Cage je ljubil Stockhausna, tudi njegovo muziko je ljubil, a koncert je bil zanj nevzdr`en iz preprostega razloga. Pravil je takole: “Karlheinz je sedel na sredi in nadzoroval izvedbo.” Golo dejstvo o kontroli (Stockhausen je, domnevamo, neposredno elektronsko manipuliral z zvoki, ki so jih producirali drugi) je Cagea popeljalo k burni negaciji. Zanj to ni bilo prebavljivo. TERORIJA 55 Miha Zadnikar Vedno, nenehno, zmerom, povsod ka`e imeti v glavi, kar zadeva glasbo, eno samo stvar, in tedaj se nam bo marsikaj v nji zazdelo – ja, morda celo teroristi~no dejanje, ~e ho~ete: ne vem, od kod prihajajo ti zvoki, kdo je mimo banalnih zalo`b, naro~nikov, dedi~ev in podobnega njihov dejanski lastnik, kam bodo ti zvoki pri{li, ne vem, niti ne tega, kdo bo poskrbel, da ne bodo za nikogar na tem svetu nikdar ve~ tak{ni kot so bili {e hipec poprej. Niti najmanj{ega pojma nimam, kako tisti na odru naredijo, da funkcionirajo vsak po svoje in hkrati tudi skupinsko, vem pa, da je to dragocenost, ki v nas zbuja subver-zivna ob~utja. In iz tega se mi je u~iti, u~iti in {e enkrat u~iti. Zdi se, da je v umetnosti – med drugimi strastmi – zapisana tudi skrivnost, kako se lahko posre~i revolucija. Odkrivajmo jo. Skupaj. 56 TERORIJA Andrej Kurnik Politi~na teorija terorizma Ko državna sekretarka ZDA napove bodočo svetovno vojno proti globalnemu terorizmu, dobimo dobri državljani svobodnega sveta pred televizorji topel občutek, ki izhaja iz predstave o zunanjosti terorizma in naše skupne odločenosti, da ga iztrebimo. Afganistan in Sudan sta daleč in mi nimamo brade in v svojih kovčkih ne prenašamo bombe. Zdi se, da je terorizem nekakšen presežek, nekaj zunanjega, nerazumnega, fundamentalističnega, norega. Toda, ko nas pozivajo, naj bomo pazljivi na zapuščene kovčke — ali so naši lastni kovčki zares prazni? Poleg te vojne napovedi in občutka nelagodnosti, ki ga prinaša, nas je v razmišljanju o terorizmu vodil še neki dogodek. “Terorist'' Negri se je prostovoljno vrnil v Italijo, v zapor, da bi s tem sprostil reevalvacijo t. i. “svinčenih” sedemdesetih let v Italiji. Za nas je primer Negri zanimiv zaradi tega, ker kaže na spremembo strategije oblasti, ki je preko kriminalizacije celotnega izveninstitucionalnega delavskega gibanja potisnila na teren kriminala in terorizma politične prakse kontestacije, ki so bile pred tem legitimne. Po obratu strategije sistem sam preko terorizma proizvaja terorizem. Ne zanima nas toliko neka konsistentna politična teorija terorizma, njegova ideologija, niti etika terorizma in terorista. Še manj nas zanima moralna sodba, ki bi v terorizmu videla največje zlo današnjega časa ali ki bi legitimizirala terorizem kot edino mogočo obliko boja proti nadmočnemu sovražniku. Zanima nas, kako država sama generira terorizem, in tudi možnost politične prakse, ki se ne bi znašla na državnoteroristični ravni. MOČ IN OBLAST Kot izhodišče vzemimo “vprašanje moči in njenega odnosa do oblasti” (Negri 1997, 20). Metafizična alternativa v definiciji moči TERORIJA 57 Andrej Kurnik 1 Aktualnost tega priznanja se nam zdi iz dana{nje perspektive in iz stali{~a tematike, ki jo obravnava pri~ujo~ ~lanek, nesporna. Kritika Marxa je tekla od ovadbe totalitarnosti njegove misli do ovadbe antitotalitarnih elementov v njegovi misli (npr. ekse- kucija koncepta razrednega boja preko njegove sociologizacije). je alternativa “med odsotnostjo in oblastjo, med `eljo in posestjo, med odklonitvijo in dominacijo” (Negri 1997, 20). Ta alternativa je lahko zaprta ali odprta. V zaprti alternativi se oblast ka`e kot utemeljitev, kot predobstoje~e dejstvo, kot red, ki se ujema s ciljem, ali kot dialekti~en rezultat. V tradiciji, ki postavlja odprtost alternative, se “odsotnost predhodne konstitucije in smotrnosti kombinira s subjektivno mo~jo mno`ice. Tako naredi iz dru`benega aleatori~no (naklju~no) materialnost univerzalnega odnosa, tj. sama mo`nost svobode” (Negri 1997, 20). Še enkrat Marx Na pragu definiranja obeh alternativ, na spopadu, med katerima bomo nato sku{ali definirati fenomen terorizma, naj omenimo neko priznanje1. Touraine je v svojem delu Critique de la modernité, v poglavju o razru{enju jaza, imenoval Marxa za prvega velikega postmodernega misleca, pa ~eprav ga je dolgo ~asa sam uvr{~al na prvo mesto med misleci moderne (Touraine 1992, 127). Marxova prevrnitev Heglove misli pomeni prelom z idealizmom filozofije zgodovine. “Napredek ni ve~ mi{ljen kot triumf razuma ali uresni-~enje absolutnega duha, temve~ kot osvoboditev energije in naravnih potreb, katerim stojijo nasproti institucionalne in ideolo{ke konstrukcije” (Touraine 1992, 127). Marx postavlja konflikt med potrebami in profitom, med produkcijskimi silami in produkcijskimi odnosi. Poglavitni intelektualni nasprotnik je ideja subjekta. “Med potrebami in profiti, ki si stojijo nasproti, je vsaka podoba dru`be ali osebnosti, individualne ali kolektivne subjektivnosti, ukana bur-`oazije” (Touraine 1992, 127). Po Tourainu je Marx prvi veliki postmodernist zato, ker je antihumanist in ker napredek definira kot osvoboditev narave in ne kot uresni~enje zamisli o ~loveku. Proti pozivu k zavesti, k intencionalnemu delovanju in k vrednotam (proti socialnim reformatorjem, socialdemokratom, utopi~nim socialistom, moralistom in filantropom) in proti uporu v imenu ~love{kega Subjekta postavi “analizo nasprotij kapitalizma, ki mu ne zoperstavi vrednot, temve~ naravno energijo produktivnih sil – zaobsega ~love{ko delo – in pritisk potreb, ki se svobodno razcvetijo v komunisti~ni dru`bi, ki se definira preko principa: vsakemu po potrebah” (Touraine 1992, 129). Telo brez organov Energije in naravne potrebe proti institucionalnim in ideolo{kim konstrukcijam, produkcijske sile proti produkcijskim odnosom. Nekaj gladkega, teko~ega, nedolo~enega in nediferenciranega stoji nasproti ne~emu brazdastemu, trdemu, dolo~enemu in diferencira- 58 TERORIJA Politi~na teorija terorizma nemu. Temu nasprotju bi lahko ustrezala Deleuzova definicija dveh nasprotnih planov. Plan organizacije in razvoja je teolo{ki plan, ki je “vsaka organizacija, ki prihaja od zgoraj in ki se nana{a na trans-cendenco, tudi skrito: namera v bo`jem duhu, vendar tudi evolucija v domnevni globini narave, ali tudi organizacija oblasti dru`be” (Deleuze 1981, 172). Ta plan zadeva oblike in njihov razvoj, subjekte in njihovo oblikovanje, ki jih vodi in usmerja zunanja, transcendentna dimenzija. Na drugi strani je plan konsistence in kompozicije, plan imanence, ki ne razpolaga z dodatno dimenzijo. “Proces kompozicije mora biti razumljen sam zase, preko vsega, kar da, v vsem, kar da. (...) Oblike ni ve~, so samo odnosi hitrosti med najni`jimi delci neoblikovane materije. Subjekta ni ve~, so samo individualizirajo~a afektivna stanja anonimne sile.” (Deleuze 1981, 172) Vzpostavitev plana kompozicije in konsistence pomeni odstranitev vseh oblik, pomenov, subjektivacij, vseh organov, ki predstavljajo relé plana organizacije in razvoja. Kar ostane, je celota teles brez organov (corps sans organes), multipliciteta imanence. “Tam kjer psihoanaliza pravi: Zaustavite se, odkrijte svoj jaz, je potrebno re~i: Pojdimo {e dlje, nismo {e na{li na{ega telesa brez organov, nismo {e dovolj uni~ili na{ega jaza.” (Deleuze in Guattari 1980, 187) Sovra`nik teles brez organov niso sami organi, temve~ organizem. “Telo brez organov ne nasprotuje organom, temve~ s svojimi ’resni~nimi organiš, ki morajo biti sestavljeni in name{~eni, nasprotuje organski organizaciji organov. Ravno Bo`ja sodba, sistem bo`je sodbe, teolo{ki sistem je operacija Tistega, ki izdeluje organizem, organizacijo organov, ki jo imenujemo organizem, ker On ne more prena{ati telesa brez organov; On ga preganja, ga iztrebi, da bi ne bil prvi, in naredi, da je prvi organizem.” (Deleuze in Guattari 1980, 196–197) Transcendentni plan organizacije je operacija naddolo-~itve in nadkodiranja, perverzen obrat2, ki je vsekakor najve~ji metodolo{ki dose`ek moderne (liberalne) politi~ne misli. Kaj ostane, ko odstranimo substanco, subjekt in obliko, ko odstranimo organe oziroma plasti, ki so oporne to~ke za organizacijo od zunaj? Kaj naseljuje telesa brez organov? ^e telo brez organov izklju~uje vsakr{no zgostitev, kopi~enje, sedimentacijo, zgubanje plasti, vsakr{en obro~, sponko in artikulacijo, ki so zna~ilne za plasti (Deluze in Guattari 1980), potem ga lahko naseljuje in okupirajo le intenzivnosti. “Telo brez organov za`ene intenzivnosti, proizvaja in porazdeljuje jih v spatiumu, ki je sam intenziven. Ni prostor niti ni v prostoru, je snov, ki zaseda prostor na tej ali tej stopnji – na stopnji, ki ustreza proizvedenim intenzivnostim. Je intenzivna, neoblikovana, neslojevita snov, proizvedena intenzivnost, intenzivnost = 0. Toda pri tej ni~li ni ni~esar negativnega, ni negativnih intenzivnosti, niti {kodljivih. Snov enaka energiji. Proizvodnja realnega od ni~le, kot intenzivna veli~ina.” (Deleuze in Guattari 1980, 189–190) Nasprotje med dvema kvalitetama, ki ju ho~emo definirati in na spopadu med katerima i{~emo fenomenologijo terorizma, se 2 Perverznost tega obrata lahko pojasnimo z vlogo denarja, ki reprezentira formo dru`benih razmerij s tem, da jih organizira (Negri 1984, 138). Ob tem se zastavlja vpra{anje: Ali je mo`na politi~na filozofija, ki ni usmerjena k analizi kapitalizma, ki je pri Marxu imanenten sistem, ki neprestano odrinja lastne meje, ki jih vedno najde na vi{ji stopnji, kajti meja je kapital sam? (Deleuze 1990, 232) TERORIJA 59 Andrej Kurnik 3 Danes je koncept proizvodnje in dela u~inkovito izklju~en iz teoretskopoliti~nega razmi{ljanja in vsekakor bi bilo vredno razmisliti o njegovi ponovni vklju-~itvi v samo sredi{~e po-liti~ne misli. Od Hegla (delo in potrebe tvorijo divjo zver, ki jo je treba udoma~iti) do Marxa (kritika discipliniranja in izkori{~anja dela ob hkratnem priznanju dela kot edine baze dru`bene valorizacije in vira insti-tucioalnih in konstitucio-nalnih struktur). Subver-zivni naboj koncepta proizvodnje se izgubi, ko se v sredi{~e pozornosti postavi distribucija (socialdemokratski marksizem in Rawlsov liberalizem). O mo~i koncepta proizvodnje govori primer po-liti~ne sekvence 1968–80. Pozornost politi~nega delovanja se usmeri na proizvodnjo na vsaj dva na~ina: strategija zavra-~anja dela in izstop iz institucionaliziranega delavskega gibanja; preko iskanja novih na~inov `ivljenja, zasnov novega subjekta, ki ni odlo~en v zunanjosti dr`avljanstva, temve~ se vzpostavlja v mo~i in v `ivljenju, pri ~emer se individui in kolektivi konstituirajo kot subjekt v procesu subjek-tivacije, ki pobegne kon-stituiranim vednostim in gospodujo~im oblastem (Deleuze 1990, 238), in s tem vzpostavljajo nove tipe dogodkov in nove prostor-~ase. prekriva z nasprotjem med generi~no, substancialno in esencialno mislijo in med konstitutivno in produktivno mislijo ter predvsem prakso, ki je antisubstancialna, antiesencialna in kontingentna. Ta kontingentnost pa ni deontologija, temve~ je prej poskus vzpostavitve ~iste ontologije. Ena sama substanca, ki je absolutno neskon~na. Atributi in bitja niso ni~ drugega kot na~ini bivanja te substance. Ena substanca za vse substance, ena substanca za vse atribute. Ta substanca je telo brez organov, imanenten plan kon-sistence in kompozicije. “Atributi so tipi ali vrste teles brez organov, substanc, mo~i in intenzivnosti Ni~ kot produktivnih matric” (Deleuze in Guattari, 190). Problem, ki se ob tem zastavlja, ni problem “enega in mnogoterega (raznovrstnega)”, temve~ problem “{tevilnosti spojitev, ki u~inkovito presega vsako nasprotje med enim in mnogoterim” (Deleuze in Guattari 1980, 191). Alternativi, ki ju sku{amo definirati in razlikovati, se lo~ujeta po kriteriju totalnosti in absolutnosti. Teolo{ki plan organizacije in razvoja je totalizirajo~, imanenten plan konsistence in kompozicije pa ima lastnosti absolutne procedure. Slednji u~inkovito presega moderne dvojnosti med posebnim in ob~im, posami~nim in celoto, med individualnim, partikularnim in univerzalnim, ki so moderno politi~no filozofijo vzpostavile kot apologijo absolutizma ter botrovale totalnosti moderne misli in moderne racionalnosti, ki vsako posebnost utopi v transcendenci. Ni Boga, niti narave, niti ~loveka – je samo proces proizvodnje3. “Ne obstaja niti ~lovek, niti narava, temve~ izklju~no proces, ki proizvaja eno v drugem in spaja ma{ine. Povsod proizvodne ali `ele~e ma{ine, shizofreni~ne ma{ine. Vse generi~no `ivljenje: jaz in ne-jaz, zunanjost in notranjost ne pomenijo ve~ ni~esar” (Deleuze in Guattari 1990, 5–6). Telo brez organov je “polje imanence `elje, plan konsistence, ki je lasten `elji (tam, kjer se `elja definira kot proces proizvodnje, brez nana{anja na kakr{no koli zunanjo instanco)” (Deleuze in Guattari 1980, 191). @elja je imanentno na~elo proizvodnje, procesa proizvodnje stvarnosti, konstitucije stvarnosti. Je eno z `ele~imi ma{inami, sodelujo~a, kar ka`e na to, da ni naravna ali spontana determinacija, da ni naravno dejstvo. @elja kro`i v `ele~ih ma{inah, ki jih izpolnjujejo odnosi med elementi, njihova spajanja in povezovanja. Ravno `elja je tista, ki omogo~a delovanje polja dru`benega, saj obstaja v povezovanjih in razdru`evanjih elementov in tokov. “@elja je to~ka `ele~ih ma{in (ob tem to~ka pomeni skrajno mejo ne~esa, {tiri robove), obstaja v linijah pobega”, v “to~kah deteritorializacije” (Deleuze 1994; Deleuze in Guattari 1990). @elja je “proces v nasprotju s strukturo ali genezo; je “heccéité” (individualnost dneva, letnega ~asa, `ivljenja), ki je nasprotna subjektivnosti, je dogodek, ki je nasproten stvari ali osebi” (Deleuze 1994). Kot tak{na “vsebuje `elja ustanovitev polja imanence na telesu brez organov, ki je definirano le preko con intenzivnosti, pragov, stopenj, tokov. To telo je biolo{ko, kot je kolektivno in 60 TERORIJA Politi~na teorija terorizma politi~no; na tem telesu se ma{ine izdelujejo in uni~ujejo, to telo nosi to~ke deteritorializacije ma{in ali linije pobega.” (Deleuze 1994) Med planom konsistence in planom organizacije poteka neprestan in nasilen boj. Plan konsistence, ki osvobaja telo brez organov, pre~ka in razdira vse plasti, stoji nasproti povr{ini stratifikacij, ki blokirajo in du{ijo telo brez organov (Deleuze in Guattari 1980, 197). Organizem je “plast na telesu brez organov, to pomeni fenomen kopi~enja (akumulacije), strjevanja, sedimentacije, ki mu vsiljuje oblike, funkcije, vezi, gospodujo~e in hierarhi~ne organizacije, transcendence, ki so organizirane z namenom, da mu izvle~ejo koristno delo” (Deleuze in Guattari 1980, 197). Celoti plasti zo-perstavlja telo brez organov “dezartikulacijo ali n artikulacij, ki je lastnost plana konsistence, eksperimentiranje kot operacijo na tem planu, nomadizem kot gibanje” (Deleuze in Guattari 1980, 197–198). Plan konsistence, vzpostavitev telesa brez organov ne pomeni le negativitete, le-ta je odprtost za samo mo`nost pozitivnega. Destrukcija plasti je sam pogoj za to, da se razkrije in sprosti “povezanost `elja, spoj tokov, kontinuum intenzivnosti” (Deleuze in Guattari 1980, 199). Plan organizacije in razvoja vzpostavlja plasti z namenom, da bi reprezentiral, organiziral in naddolo~eval spolzek teren teles brez organov; to je operacija zanikanja, vzpostavitev kraljestva ni~a, praznost dolo~itev. Destrukcija transcendentnega plana in plasti, ki jih proizvaja, spro{~a proizvodnjo novega dogodka, novih prostor-~asov, produkcijo novih atributov absolutno neskon~ne substance, prirastka biti. Samó gibanje in konstantna inovacija, izkustva in eksperimentiranje (in ne ideje, ideologije, doktrine, vrednote), sprostitev kontinuuma intenzivnosti nas lahko re{i pred ni~nostjo dolo~itev in stratifikacij. Konstituirajo~a oblast Mo`nost pozitivnega, konstitutivnega, mo`nost inovacije dru`be-nega (tj. konstituirajo~a oblast) najde Negri v odsotnosti dolo~itev. “Konstitucija dru`benega je mo~, ki temelji na odsotnosti, to pomeni na `elji, in `elja s svojim neiz~rpnim zna~ajem hrani mo~. ^love{ka mo~ ka`e neprestano premestitev `elje in koplje odsotnost, na kateri se proizvede dogodek kot inovacija. Ekspanzivnost in produktivnost mo~i temelji na praznini omejitev, na odsotnosti pozitivnih dolo~itev, na polnosti odsotnosti. Konstituirajo~a oblast je definirana kot pojavljanje iz vrtinca praznine, iz brezna odsotnosti dolo~itev, kot popolnoma odprta potreba” (Negri 1997, 20–21) Konstituirajo~a oblast je “dezutopija”: prekipevajo~e konstitutivno delovanje, ki je tako intenzivno kot utopija, vendar brez iluzij, polno materialnosti (Negri 1997, 21). Koncept konstituirajo~e oblasti je tesno povezan z idejo demokracije kot absolutne oblasti, ki pomeni, da “razmerje med izvr{e- TERORIJA 61 Andrej Kurnik 4 Koncept konstituirajo~e oblasti je utemeljen na razlikovanju med mo~jo in oblastjo, ki ga je uvedel Spinoza (potentia proti potestas). Mo~ (potentia) mno`ice (multitudo) je dinami~na, recipro~na in konstitutivna zveza med enim in mnogoterim, med duhom in telesom, med svobodo in nujnostjo. Oblast (potestas) je projekt podreditve mnogoterega, duha, svobode in mo~i. Dru`bena mo~ mno`ice ima primat nad oblastjo, ki je popolnoma podrejena mo~i biti, torej neprestanim premestitvam in aktualizacijam. (Negri 1982) 5 Kontrarevolucionarno nasilje spro`i revolucionarno nasilje in ne obratno. T.i. “svin~ena leta” v Italiji (sedemdeseta leta hudih dru`benih in poli-ti~nih pretresov, dr`avne represije, terorja in terorizma) so ilustrativen primer spopada absolut-nosti mo~i in totalitarizma oblasti. Iz te perspektive se izka`e kot napa~no in zavajajo~e etiketiranje biv{ih socia-listi~nih re`imov kot totalitarnih, {e posebej, ~e upo{tevamo njihov hiter kolaps ob eksploziji dru`bene mo~i. vanjem oblasti in izrazom privolitve (konsenz) ni na noben na~in splo{~eno na sintezo oblasti: to je na vsak na~in odprto razmerje” (Negri 1982, 188–189). Pri tem ne gre za demokracijo, kot jo definira liberalna demokracija. Nasprotno, konstituirajo~a oblast in/ali demokracija bijeta smrtonosni boj s konstitucionalizmom in s tematiko omejevanja demokracije. Konstituirajo~a oblast je tar~a ideologije konstitucionalizma in liberalizma, ki jo ho~eta na vsak na~in omejiti in otopiti njeno kreativno in inovacijsko mo~. Koncept suverenosti in predstavni{tva sta poglavitni orodji kontrole in seg-mentacije konstituirajo~e oblasti, ki jih je skovala kontraktualisti~na in konstitucionalna tradicija. Konstituirajo~a oblast, ki je izvor vsega pravnega reda, mora biti vedno prostorsko in ~asovno omejena in regulirana v konstituirani oblasti. Namesto izvora sistema je prekvalificirana v u~inek sistema. Suverenost kot suprema potestas dobi status izvora in deluje kot njena naddolo~itev. Operacija splo{~itve konstituirajo~e oblasti na raven transcendence in njene institucionalne omejitve v prostoru in ~asu je prav tako u~inkovita v absorpciji konstituirajo~e oblasti v ma{inerijo predstavni{tva. Konstituirajo~a oblast se upira konstitucionalizaciji in vsakr{ni institucionalizaciji. “Izraz mo~i ne more v nobenem primeru pomeniti institucije mo~i” (Negri 1997, 32). Konstituirajo~a oblast je namre~ vsemogo~na in ekspanzivna, brezmejna in brez vnaprej{nega cilja – je “absolutna procedura” (Negri 1997, 20). Njena strukturna zna~il-nost je, da se ne more izra`ati preko konstituirane oblasti, temve~ le ob njenem manku. Pogoj za obstoj mo~i je neobstoj oblasti4, njena destrukcija. Koncept konstituirajo~e oblasti je koncept odsotnosti in negacije. Dejanje razveljavitve in negacije je “temelj in odprtost za samo mo`nost pozitivnega” (Negri 1997, 29). Pri Negriju stoji absolutnost konstituirajo~e oblasti nasproti totalitarizmu konstituirane oblasti. Na premestitve `elje, vzpostavljanje novih prostorov-~asov, pobege konstituirajo~e oblasti, odgovarja konstituirana oblast z divjo in represivno reakcijo, ki je poskus udoma~itve in ukrotitve divje zveri. Nasilje in represija se stopnjujeta do paroksizma, saj se konstituirajo~a oblast divje upira absorpciji v mehanizme konstituirane oblasti.5 Konstituirajo~a oblast (mo~ kot absolutna procedura) je negativna ontologija. Nima utemeljitve in nima cilja, nima za~etka in nima konca. Motor njene dinamike je odsotnost, praznina in `elja. Je “artikulacija pomena vsega, kar manjka bivajo~emu” in “reakcija na nevzdr`no odsotnost biti” (Negri 1997, 33). Koncept konstitui-rajo~e oblasti izra`a subjekt, ki ustreza njegovi naravi absolutne procedure. Racionalnost, ki vodi subjekt, ki ga izra`a konstituirajo~a oblast, je popolnoma druga~na od tiste, ki vodi klasi~en moderen subjekt. Moderna subjektivacija, ki jo izvr{i kontraktualizem in konstitucionalizem in ki se izte~e v abstraktni formalizem, pomeni predvsem “linearno logiko, ki reducira mno`ico subjektov na enotnost in kontrolira njihovo raznoterost preko dialektike” (Negri 1997, 62 TERORIJA Politi~na teorija terorizma 430). Sfera posebnosti je absorbirana v transcendentni nivo, kjer preko prostorske in ~asovne fiksacije poteka nevtralizacija in normalizacija kreativnosti mno`ice. “Transcendentalni formalizem je klju~ te racionalnosti, njen pogoj je odpoved dejanskemu in mno`ici in v vsakem primeru ima za posledico konstrukcijo komande” (Negri 1997, 430). Koncept konstituirajo~e oblasti je nasproten linearnemu in progresivnemu konceptu moderne. Linearnost in progresivnost razvoja, ki ga je predpostavljala utopija renesanse, je bila obdr`ana z vzpostavitvijo posredovanja zunanje oblasti. Koncept konstitu-irajo~e oblasti pa je koncept krize in kot tak{en zavra~a moderno racionalnost. Svoje dolo~itve ~rpa iz tiste alternative znotraj moderne, ki krizo revolucionarnega razvoja renesanse vzame kot pozitivno odprtost, kot pozitiven pogoj kreativnosti. “Ko se linearen napredek moderne soo~i z ni~evostjo svojih posledic, se torej rodi konstituira-jo~a subjektivnost, ne kot kon~en rezultat razuma, temve~ kot produkt njegovega neuspeha. Ta subjektivnost se rodi v samem srcu ni~evosti dolo~itev moderne in se razvije na kontinuirani, neprestani totalnosti delovanja mno`ice.” (Negri 1997, 419) Forma konstituira-jo~e oblasti je “konstitutivna dezutopija”. (Negri 1997, 419) Konsti-tuirajo~a oblast je subjekt, ki se izra`a kot negacija, kot zavra~anje in kot `elja. Nova subjektivnost je negacija vseh dolo~itev, ki fiksirajo ~as in s tem vzpostavljo kraljestvo ni~a. Nov subjekt, ki ustreza konstituciji kot absolutni proceduri, je temporalen subjekt. Pri tem gre za “odprto temporalnost, ki je absolutno konstitutivna in ki ne razkriva biti, temve~ producira bivajo~e” (Negri 1997, 44). ^as producira bit in je oblika absolutne procedure. (Negri 1997, 45). Nova subjektivnost je odgovor na pomanjkanje biti, ki je posledica fiksacije ~asa, ki se izvaja preko operacij naddolo~evanja. “Nova subjektivnost se rodi iz ni~evosti vseh dolo~itev in vseh predhodnih usod (koncev) in konstituira kolektivno pripravo vsake dolo~itve in vsake usode” (Negri 1997, 420). MODERNI ALTERNATIVI Sublimen tok moderne misli: geneza moderne dr`ave Obstoj obeh antagonisti~nih struktur lahko testiramo na terenu zgodovine moderne politi~ne misli. Njen izvor je v revoluciji humanizma in renesanse, ki predstavlja revolucijo v odnosu med ~lovekom in naravo, med ~lovekom in Bogom. Poglavitna dimenzija te revolucije je koncept apropriacije. Apropriacija v kapitalisti~ni revoluciji humanizma in renesanse pomeni v prvi vrsti novo produktivno silo. Revolucija sprosti “prakti~no sposobnost in konstruktivno silo, ki vzameta v svoje roke naravne pogoje bivanja, jih abstrahirata in spravita v cirkulacijo ter jih na ta na~in spremenita v drugo naravo, TERORIJA 63 Andrej Kurnik 6 Ob tem je formulacija “nastopi kriza” sporna. Namre~, “vedno gre za ideologijo razreda, ki ho~e v funkciji lastnih interesov uni~iti nasprotje in antagonizem, iz kateega je rojen” (Negri 1982, 60). Utopija rene- sanse in humanizma je le ideologija. Kriza izhaja iz same kriti~ne narave razvoja me{~anstva. v novo produktivno silo” (Negri 1982, 224). Ideja apropriacije je povezana z “idejo trga, kot spontanosti produktivnih sil, kot njihova nesporna in neposredna socializacija, kot dolo~itev vrednosti preko tega procesa. (…) Trg dovr{i podvig spojitve med individualno apropriacijo in socializacijo produktivne sile.” (Negri 1982, 59) Tovrstna utopija renesanse je na{la svoj filozofski izraz v neo-platonizmu, ki se je sku{al “spremeniti v filozofijo izraza, v misel povr{ja in v izlo~itev kakr{nega koli vidika transcendence, hierarhije, emanacije in degradacije” (Negri 1982, 60). Renesansa torej pozna enoten ontolo{ki nivo s spontanim razvojem in spontano organizacijo sil na horizontu. Kapitalisti~na revolucija pa kmalu dose`e svojo mejo. Nastopi kriza, ki je klju~na za nadaljnji razvoj politi~ne filozofije.6 Na zunaj se ka`e v vojnah in v upadajo~em ekonomskem ciklu. Bistvo krize, oziroma kar v bistvu vstopi v krizo, so “sanje o linearni socializaciji u~inkov kapitalisti~nega razvoja, kar vstopi v krizo, je model ekspanzije, v katerem je razredni konflikt zajezen in uravnove{en” (Negri 1982, 60–61). Odgovor na krizo revolucionarnega razvoja je podala filozofija 17. stoletja z Descartesom in Hobbesom kot najpomembnej{ima predstavnikoma. Filozofija odgovori na krizo tako, da izvede operacijo ponovne podvojitve sveta in uvede kriterij posredovanja (mediacije). Razvije se pravna koncepcija sveta in politi~na filozofija postane apologija absolutizma. Politika je zredu-cirana na administrativno posredovanje ter birokratsko in policijsko aktivnost. Filozofija postane znanost mediacije, politiki in znanstveniki pa funkcionarji, ki delajo za totalnost. Pravna koncepcija sveta, ki so jo razvili Hobbes, Rousseau in Hegel, predpostavlja: “1) da imajo sile individualen in privaten razvoj; 2) da morajo biti sociali-zirane, da bi se ustvarili primerni odnosi, ki jim ustrezajo; 3) da torej obstaja mediacija oblasti (“potestas”); 4) da je horizont nelo~ljiv od krize, od vojne in od antagonizma, katerim se oblast predstavlja kot re{itev, toda antagonisti~na re{itev” (Deleuze 1982, 9). Kriza pose`e v enoten ~love{ki horizont in ga preoblikuje ter podvoji. Spoznanje o antagonisti~ni in konfliktni naravi horizonta razblini vero v spontano in neposredno socializacijo, v spontan razvoj in v spontanost odnosa med posami~nim in celoto, med individualnim, partikularnim in univerzalnim. Za filozofijo 17. stoletja predstavljajo same strasti (klju~en element apropriacije) v svoji dvoumnosti in fluktuaciji te`avo, ki jo je potrebno premagati. Posesivni individualizem postane poglavitna predpostavka politi~ne filozofije, ki je usmerjena k egoisti~nemu interesu in k njegovi legitimaciji. Po~asi je bilo iz moderne misli izklju~eno vsakr{no mi{ljenje, ki ni naredilo iz interesa (...) svoje dolo~ujo~e sestavine” (Negri 1982, 223). Popa~enje apropriacije na horizont egoisti~nih ineresov in razre{itev zastavljenega problema preko individualne sinteze je temeljni izvor moderne politi~ne misli, ki predpostavlja absolutnost individualne utemeljitve in moment pogodbe. “Strastna 64 TERORIJA Politi~na teorija terorizma apropriacija narave – ta ideolo{ka metafora kapitalisti~nega trga in primitivne akumulacije – se mora podvre~i nujnosti dru`bene in dr`avne organizacije tokov vrednosti.” Tako je “kreativnost podvr-`ena dru`benemu redu – vrednost je podvr`ena prese`ni vrednosti.” (Negri 1982, 216) Velika me{~anska filozofija (Descartes, Hobbes, Rousseau, Hegel) uvede krizo v spontan razvoj tr`nega kapitalizma. Za njih apropriacija vedno predpostavlja dialekti~no mediacijo (posredovanje) oblasti, ki ji je zunanja. S tem se vzpostavi “finalizem, ki je druga~en, vendar ni~ manj u~inkovit od tradicionalnega finalizma teologije: dvoumnost strasti se spremeni v mediacijsko prakso apropriacije, apropriacija v shemo postavitve dru`benega reda, ki jo naddolo~a” (Negri 1982, 216). Filozofija 17. stoletja je sprejela za svoj cilj ohranitev linearnosti razvoja. Ta cilj pa je po intervenciji krize bilo mogo~e dose~i le preko posredovanja (mediacije) in preko naddolo~itve komande. Rezultat je ponovna vzpostavitev finalizma, restavracija transcendence. Rezultat teolo{kega kartezi-janstva in politi~nega hobbesizma je lo~itev med produkcijo in konstitucijo, med dru`bo in dr`avo. (Negri 1982, 30) 7 Pri tem ne gre ve~ le za hibo, temve~ za pravo perverzijo “deklarirane levice in levi~arjev”, ki so danes ujetniki tovrstnega hermenevti~nega mehanizma in s tem zagovorniki povojnega statusa quo, ki je zacementiral hegemonijo zmagovalcev (oz. zmagovalke). V osramo~enosti in pomanjkanju alternative je “DeGaullovstvo” (slovenske) deklarirane levice naravnost neokusno. Hipostaza kot metoda Odgovor na krizo, ki ga poda sublimen (liberalen) tok moderne politi~ne misli, proizvede odlo~ilno ideolo{ko potezo: “simulacijo politi~nega odnosa, ki je zgodovinsko do`ivet kot kriza predhodnega revolucionarnega razvoja. To gre vse do tega, da se sam revolucionarni razvoj, slavna ofenziva apropriacije humanizma in renesanse, smatra kot stanje vojne, kot dru`ba prirodnega nasilja, katerega se je potrebno osvoboditi: kriza razvoja je projicirana na genezo”. (Negri 1982, 61) Koncept krize in odgovor nanjo je trenutek rojstva moderne liberalne politi~ne misli in mesto njene izvorne kontaminacije ter paradoksa, v katerega je ujeta. Ta konstitutivna hiba je metoda hipostaziranja, ki je izum naravnopravne tradicije s Hobbesom na ~elu. Naravno stanje je pri slednjem logi~na hipoteza, ki jo postavi na osnovi konkretnega zgodovinskega trenutka, ki smo ga ozna~ili kot krizo. Hipostaza kot temeljna metoda konstitucije, ki se je razvila v liberalni politi~ni misli, pomeni torej prevod ali projekcijo nekega konkretnega zgodovinskega trenutka ali dose`ka v predpostavko. Ta konkretni zgodovinski trenutek je lahko primarna akumulacija (npr. Hobbes) ali pa v novej{ih variantah izku{nja ameri{ke revolucije (npr. hermenevtika Arendtove in Rawlsa)7. In v tovrstnem obratu je izvor totalnosti moderne misli, ki “reklasificira elemente konkretne zgodovine in jih oblikuje v funkcionalni kro`nosti komande” (Negri 1989, 158). In v ~em je paradoks? Moderna politi~na misel in teorija moderne dr`ave se pona{ata s sekularizacijo, ki pomeni v prvi vrsti antifina- TERORIJA 65 Andrej Kurnik 8 Francoska revolucija dobi obliko v “izvorni poziciji (original position)” (Rawls 1971) in “revolucionarni trenutek je zamrznjen kot podoba v hipoteti~nem kontekstu izvorne pozicije” (Hardt in Negri 1994, 219). Na osnovi ameri{ke revolucionarne in konstitucio-nalne izku{nje izpelje “idejo sekvence {tirih stadijev (the idea of a four stage sequence)” (Rawls 1971, 196). Ti {tirje stadiji so: sprejetje principov pravi~nosti v izvorni poziciji (ta stadij zgodovinsko ozna~ujeta Declaration of Indepen-dance in Bill of Rights); sledi konstitutivna skup-{~ina, ki je podrejena in omejena s principi pravi~-nosti in ki se odlo~i glede pravi~nosti politi~nih oblik in izbere ustavo; sledi legislativni stadij, v katerem se izbere socialna in ekonomska politika nacije; zadnji stadij pa je aplikacija pravil na posamezne primere. Z vsakim stadijem je tan~ica nevednosti deloma od-stranjena. V ~asu apli-kacije zakona ni ve~ izklju~ena nobena infor-macija. (Rawls 1971, 196–205) 9 “Z zlomom nasprotja med Vzhodom in Zahodom je pri{lo do paradoksne situacije: Politika se slej ko prej dogaja v starih kletkah. Toda lev je spu{~en! Sedaj se gredo `ivalski vrt – brez leva.”(Beck 1997, 188) lizem, ki ne i{~e vzroka stvari na teolo{ki, transcendentni ravni. Vendar pa, ~e je finalizem vedno ”hipostaza predkonstituiranega projekta, projekcija sistema odnosov, ki je trdno vzpostavljen v zgodovinskem svetu, na nedotakljiv svet narave, apologija reda in komande” (Negri 1982, 213), potem ni od poudarjene sekularizacije ostalo ni~. Sekularizacija je imela v razvoju moderne politi~ne misli naravo abstrahiranja in preseganja antagonizmov in konfliktov, naravo abstrahiranja dru`benega. Pri tem je popolnoma logi~no, da pride pri tej operaciji do restavracije transcendence, da torej sekularizaciji paradoksalno sledi sakralizacija. Abstrahiranje realnih dru`benih konfliktov, naj se zgodi na na~in preseganja ali izogibanja, preko suverene oblasti prava ali preko hipostaze zgodovinsko nastalih formalnih postopkov in institucionalnih re{itev, je vedno nadkodi-ranje, naddolo~evanje in komanda. Ta metoda je svoj vrhunec in dovr{itev dosegla v postmodernih teorijah prava in politike. Duh sistema Tak{en razvoj v postmodernih pravnih in politi~nih teorijah bomo demonstrirali na primeru Rawlsove teorije pravi~nosti. Tudi v tem primeru zaseda hipostaza, ki je instrument preseganja konfliktov in pacifikacije dru`be, osrednje mesto. Svojo teorijo pravi~nosti Rawls na razli~nih mestih navezuje na postavke in artikulacije pravi~nosti, ki izhajajo iz izku{enj francoske in ameri{ke revolucije8. Stati~nost je poglavitna poteza Rawlsove teorije pravi~nosti in hipostaza se poka`e kot simulacija ali subsumpcija revolucionarnega trenutka. Kreativna mo~ revolucije je pretopljena v formalne in stati~ne mehanizme ustavne procedure. “Konstituirajo~a oblast revolucije je normalizirana znotraj ideala formalne procedure” (Hardt in Negri 1994, 220). Divja zver konstituirajo~e oblasti je ukro~ena in udoma-~ena na terenu formalnih mehanizmov in procedur. Toda Heglov besednjak nas ne sme zamotiti. Ukrotitev in udoma~itev divje zveri ni ve~ dialekti~na, preko posredovalnih mehanizmov, ki so konstitutivni vzpostavitvi moderne civilne dru`be. Novo realnost, recimo ji postmoderna, si lahko razlo`imo z Beckovo metaforo o prazni kletki in o levu, ki teka nekje zunaj9. Genialnost Rawlsa je v tem, da je na{el re{itev naslednjemu paradoksu: kako se v institucionalnih aran`majih izogniti nadle`nim dru`benim antagonizmom in konfliktom in ob tem obdr`ati stabilnost in legitimnost sistema; kako dose~i stabilnost formalne konstitucije brez njene utemeljenosti v materialni konstituciji. Ta cilj Rawls dose`e preko teme {ibkega dru`benega subjekta ter razli~nih mehanizmov in strategij, kot so moralna geometrija, refleksivno ravnote`je, metoda izogiba in prekrivajo~ konsenz. Tema {ibkega dru`benega subjekta je osrednja tema Rawlsove teorije pravi~nosti in na njej slone~ih postmodernih pravnih in 66 TERORIJA Politi~na teorija terorizma politi~nih teorij. Izvor pogodbe ni naravno stanje in podoba dru`-benega konflikta. “Izvorna pozicija ni zami{ljena kot generalna skup{~ina, ki v enem trenutku vklju~uje vse, ki `ivijo v istem ~asu, ali {e manj, kot skup{~ina vseh, ki bi lahko `iveli v istem ~asu. Izvorna pozicija ni zbor vseh aktualnih in mo`nih oseb. (…) Pomembno je, da je izvorna pozicija interpretirana tako, da lahko kdor koli kadar koli sprejme njeno perspektivo.” (Rawls 1971, 139) Detemporalizacija in formalizacija. Dru`beni horizont je s tem popolnoma abstrahiran in ignoriran. “Ustave ne formulira in dru`be ne osvobaja realna dru`bena mo~, temve~ formalna dinamika procedure, razseljena ustavodajna skup{~ina” (Hardt in Negri 1994, 220). Rawlsov kontraktualizem se zdi bolj kot “dejanski hipoteti~ni sporazum pogoj za teoreti~no diskusijo” (Hardt in Negri 1994, 230). Niso realni dru`beni agensi tisti, ki dolo~ajo pogodbo, temve~ “javna narava pogodbene situacije definira agens situacije. ^eprav Rawls sam oznani, da izraz pogodba obsega pluralnost, je v izvorni poziciji le en subjekt in ta subjekt je javnost, ne v smislu, da predstavlja dru`beno popre~je, temve~ v generi~nem smislu.” (Hardt in Negri 1994, 230) Rawlsova metoda argumentacije je moralna geometrija, “ki sloni na kro`ni obliki razlage, v kateri izhodi{~e argumenta in njegov sklep predpostavljata drug drugega.” Tak{na metoda napoveduje kro`nost pravnega sistema. (Hardt in Negri 1994, 229) Kro`nost napoveduje in vzpostavlja tudi refleksivno ravnote`je “Za splo{ne informacije ni omejitev, tj. za splo{ne zakone in teorije, ker morajo biti pojmi pravi~nosti poravnani z zna~ilnostmi sistemov dru`bene kooperacije, katere bi naj regulirali. (…) Pomembna odlika pojma pravi~nosti je, da lahko generira lastno podporo. To pomeni, da morajo biti njegova na~ela tak{na, da, ko so utelesena v bazi~ni strukturi dru`be, ~lovek te`i k pridobitvi (priu~itvi) ustreznega pomena pravi~nosti. Ko so ~loveku dana na~ela moralnega u~enja, razvije `eljo po delovanju v skladu z njihovimi na~eli.” (Rawls 1971, 138) Tovrstno kro`no gibanje daje ravnote`je in stabilnost sistemu. ^e sedaj to prevedemo v konkreten politi~ni jezik: pomen pravi~-nosti ne izhaja iz verovanj in `elja konkretnih posameznikov, temve~ je “pomen pravi~nosti utemeljen striktno v institucijah demokrati~-nega re`ima” (Hardt in Negri 1994, 232). “Re`im je demokrati~en natanko tako dolgo, dokler se sistem svobodno izvoli na oblast” (Hardt in Negri 1994, 233). Ideja prekrivajo~ega konsenza (an overlapping consensus) obravnava vpra{anje, “kako lahko dobro urejena demokrati~na dru`ba pravi~nosti vzpostavi in ohrani enotnost kljub zanjo zna~il-nemu razumnemu pluralizmu” (Rawls 1996, 134). Kako je mogo~e v moderni dru`bi dose~i konsenz kljub konfliktnosti religioznih, moralnih in filozofskih doktrin? Odgovor na to vpra{anje nam poda strategija metode izogiba (the method of avoidance). Konsenz ni dose`en z vklju~itvijo in pomiritvijo dru`benih razlik in sporov, TERORIJA 67 Andrej Kurnik 10 Institucije dr`ave blaginje, ki jih je oblikoval New Deal ter keynsovski in fordovski mehanizmi, postavljajo na prvo mesto intervencijo v produkcijo in ne v distribucijo. temve~ z abstrahiranjem pravnega sistema od njih, od polja dru`-benega. “V ustavni demokraciji mora biti javen pojem pravi~nosti kolikor le mogo~e neodvisen od religioznih, filozofskih in moralnih doktrin. To pomeni, da mora biti pravi~nost kot nepristranost (po{tenost) v svoji prvi izlo`bi razumljena kot prostostoje~ pogled, ki izra`a politi~ni pojem pravi~nosti. Pojem pravi~nosti ne dolo~a izven tega, kar je obse`eno v samem politi~nem konceptu, nika-kr{ne specifi~ne religiozne, metafizi~ne ali epistemolo{ke doktrine.” (Rawls 1996, 144) Princip kro`nosti in strategija izogiba sta temeljni karakteristiki Rawlsove pravne in politi~ne filozofije in tudi temeljni karakteristiki dana{nje (postmoderne) dru`bene organizacije in forme-dr`ave. Legitimnost in stabilnost sistema nista ve~ osnovani na vklju~itvi in pomiritvi dru`benih konfliktov, temve~ na njihovi izklju~itvi. Vse, kar ni v skladu s sistemom ali kar ni produkt samega sistema, je ozna-~eno kot kriminal in anomalija. Tak{na je karakteristika tolerance in pluralizma v postmodernem prekrivajo~em konsenzu, ki sloni na “razumnem pluralizmu” (Rawls 1996, 144). Izklju~ene so vse nore in iracionalne doktrine, ki niso nastale v svobodnih institucijah in niso “rezultat svobodnega izvr{evanja svobodnega ~love{kega razuma v pogojih svobode” (Rawls 1996, 144). Sistem, njegova konstitucija, institucionalni aran`maji in norme niso ve~ utemeljeni v dru`bi, temve~ v kro`ni mre`i procedur. V postmoderni koncepciji prava je “normativna produkcija dvignjena na nivo totalne abstrakcije, oblika simulacije, tako da pravni sistem obstaja v splo{nem medsebojnem delovanju, kro`enju ali izmenjavi enakovrednih znakov” (Hardt in Negri 1994, 227). Podvojitev, ki jo je za~rtala moderna politi~na misel, je tukaj dosegla svojo dovr{itev. Avtonomija politike je postala absolutna. Politika je splo{~ena na racionalni in administrativni horizont “proceduralne republike” (Hardt in Negri 1994, 228). Liberalna te`nja k deontologiji je dose`ena v dveh smereh. Je abstrahiranje od kon-fliktnega in antagonisti~nega horizonta in hkrati izogib transcendentni utemeljitvi. S tem je dose`ena absolutna kontingentnost. Trg postane izklju~na baza politi~nega. Politika – s tem ko postane causa sui in s svojo ume{~enostjo v imanentno – postane plagiat liberalnega tr`nega utopi~nega mita. Vse skupaj {e najbolj spominja na Luhmanovo sistemsko teorijo. Postmoderna dru`bena baza je le simulaker dru`bene realnosti, ki ga proizvaja dr`ava sama. Dr`ava je edini avtonomen subjekt, nadle`en antagonisti~en dru`beni subjekt je kon~no popolnoma pacificiran. Rawls sicer velja za zagovornika socialne dr`ave in dr`ave blaginje. Vendar pa se v poudarjanju distribucije (distributivna pravi~nost) in popolnem ignoriranju produkcije oddaljuje od temeljne ideje in prakse dr`ave blaginje.10 Izvor bogastva in izvor normativne ureditve ni v produkciji, v delu, temve~ v cirkulaciji, kro`enju. Politika je utemeljena na podobi avtonomnega trga in 68 TERORIJA Politi~na teorija terorizma deluje po marketin{ki logiki. Postmoderna dr`ava je v kro`enju svojih konstitutivnih elementov najbolj dovr{ena demokracija. Avtonomija dr`ave in politike je totalna in ni ve~ nikakr{ne dialektike med materialno in formalno konstitucijo. Temeljni paradoks postmoderne dr`ave je v tem, da “hegemonija civilne dru`be slu`i v odsotnosti same civilne dru`be.” (Hardt in Negri 1994, 269). Razvoj moderne misli in dr`ave je pripeljal do “subsumpcije dru`be v dr`avo” (Hardt in Negri 1994, 257). “Kar je subsumirano, je v resnici simulaker dru`be, ki ga proizvaja dr`ava sama. Dr`ava ne potrebuje ve~ posredovalnih mehanizmov legitimacije in discipliniranja: antagonizmi so odsotni (ali nevidni) in legitimacija je postala tavtologija. Dr`ava realne subsumpcije ni ve~ zainteresirana za posredovanje, temve~ za lo~itev (separacijo). Institucije civilne dru`be, kot kraj dru`bene dialektike, na ta na~in postopoma izgubljajo svoj pomen. Izginila je civilna dru`ba in ne dr`ava.” (Hardt in Negri 1994, 259) Neoliberalna revolucija, ki je dosegla svoj vrh v osemdesetih in na za~etku devetdesetih letih, je nastopala pod ideolo{kim geslom o {ibki dr`avi. V resnici pa se je v tem ~asu dr`ava le {e okrepila, in to predvsem na podro~ju represije. Dr`ava se je zreducirala na svoje bistvo, na policijo. Prehod od Rechtsstaat k Polizeistaat. Tendenca krepitve dr`ave, v nasprotju z ideolo{kim razgla{anjem njene okr-nitve, je vidna tudi v intervenciji moralne planske dr`ave, moralne dr`ave blaginje (primer reaganizma). Navidez dva nasprotna pola (eden izklju~uje, drugi pa vklju~uje), ki pa sta temeljni dolo~ilnici postmoderne dr`ave. Dr`ava kot avtonomen samoregulirajo~i in samoproizvajajo~i avtomat vzpostavlja ~vrsto plavo (policijsko) linijo, ki prepre~uje vstop inputov, ki so konfliktni in ki bi lahko povzro~ili destabilizacijo sistema. “Metoda izogiba implicitno nosi postmoderno Polizeiwissenschaft, ki u~inkovito, v prakti~nih izrazih, abstrahira sistem od polja potencialnih konfliktov in mu s tem omo-go~a upravljanje u~inkovitih, vodljivih dru`b” (Hardt in Negri 1994, 239). Eksplozija geta in getoizacija celotnih svetovnih obmo~ij na eni in popolnoma konformna in pacifizirana dru`ba na drugi strani. Med obema pa poteka permanentna vojna. Logi~na posledica je ekstremna paranoja sistema, ki neprestano lansira vojne proti notranjemu ali zunanjemu sovra`niku, proti vsakr{nemu “nerazumnemu pluralizmu”.11 Alternativa v moderni: konstitucija mo~i Moderna pa ni enotna. Znotraj nje in proti njej, skozi boje se je razvila alternativa. Za razvoj moderne politi~ne misli je klju~no vpra{anje antagonizmov. Temeljno in dolo~ujo~e vpra{anje, ki so si ga postavljali moderni politi~ni misleci, je vpra{anje narave antagonizmov in vpra{anje odgovora nanje, odgovora na krizo. “Posve~en”12 tok moderne vrednoti antagonizme kot ru{ilne TERORIJA 69 11 Pri~e smo pravi inflaciji vojn, ki jih sistem vojuje proti sovra`nikom. Vojne proti kriminalu, proti dro-gam, proti spolnim delik-tom, proti brezvestnim voznikom, proti imigran-tom, proti skrajne`em, proti teroristom, fundamentalistom ipd. V teh vojnah igrajo klju~no vlogo mediji, kar ka`e na pomen novih komunikacijskih procesov t.i. informacijske dru`be v oblikovanju dru`benega simulakra, ki je lahko vodljiv in upravljiv. 12 Tezo o dveh tokovih moderne oziroma o radikalnih alternativah moderne metafizike je razvil Negri. Še posebej v L’anomalie sauvage (1982) in v Le pouvoir constituant (1997). Andrej Kurnik in negativne ter i{~e re{itev v njihovem preseganju, z uvedbo mehanizmov dialekti~nega posredovanja. Na ta na~in se uvede ponovna podvojitev in restavracija transcendentnega nivoja. Izvor reda, norm, vrednot in institucij i{~e na teolo{ki oz. transcendentni ravni. V politi~ni misli operira z miti~no figuro suverena. To je linija Hobbes-Rousseau-Kant-Hegel, ki osnuje pravno dr`avo. “Preklet” tok moderne pa vrednoti antagonizme na vojnem horizontu kot potencialno pozitivne in konstruktivne. Re{itev i{~e v njihovi premestitvi in reorganizaciji. Vztraja na ravni imanentnega in na enosti ~love{kega horizonta. To je materialisti~na linija Machiavelli-Spinoza-Marx. Materializem kot radikalni antiplatonizem in kritika teolo{kega finalizma in transcendentalizma. Antagonizmom je podeljen konstitutivni status in kriza je izhodi{~e za kreativnost rekonstrukcije. Za~etnik te linije je Machiavelli. “Dejansko imamo na eni strani Vladarja kot element krize in kot zahtevo razpr{enega in razkropljenega ljudstva, ki se `eli v svoji razpr{enosti organizirati in se na{~uvati h kolektivnemu delovanju, ter na drugi krizo, ki spro`i rekonstrukcijo: mo~, ki te~e skozi mno`ico in se v tem pretoku izra`a in definira od (z nastopom) razpr{itve, razdora in krize” (Negri 1997, 419). Machiavelli, ki se je soo~il z nujnostjo kon~anja fevdalne anarhije in s potrebo po vzpostavitvi novih odnosov sil, po vzpostavitvi novega razmerja obstoje~ih sil, je postavil temelje za mo`no alternativno zastavitev politike. Machia-vellijeva nemoralnost je v zanikanju kakr{nega koli zunanjega izvora reda in skupnosti. Slednja sta proizvod mo~i, ki pre`ema mno`ico in ki se hrani iz krize. Machiavellijev prispevek k alternativni zastavitvi politike je definiranje konstitucije mo~i. Metafizi~no dovr{itev drugega toka moderne misli je podal Spinoza. Njegov antiplatonizem, ateizem in materializem je popoln. Spinoza je princip bo`anskosti potopil v tostranstvo in mu s tem vlil bo`ansko kreativnost (Deus sive natura – Bog ali narava). Njegov imanentizem in definicija konstitucije mo~i sta dovr{ena. Spinoza je v zgodovini politi~ne misli anti-Hobbes. Njegova politi~na filozofija vsebuje zavra~anje poglavitnih karakteristik filozofije naravnega prava: absolutnost individualne utemeljitve in moment pogodbe. Socializacija (prehod individualnosti v skupnost) poteka pri Spinozi na popolnoma druga~en na~in kot v filozofiji naravnega prava in dru`bene pogodbe. V slednji se socializacija izvr{i s prenosom oblasti ali z odstopitvijo pravic. Za Spinozo pa ~lovek ni dr`ava v dr`avi. Narava ni konfederacija. “Nasprotno, je kolektivna entiteta, proces, v katerem se ~love{ke individualnosti konstituirajo v kolektivne entitete” (Negri 1982, 220). Prelom z individualizmom 17. stoletja je tu popoln. Proti absolutni utemeljitvi v individualnosti postavi Spinoza dinami~en proces konstitucije in kompozicije. Prehod individualnosti v skupnost ne vsebuje prenosa pravic, temve~ premestitev mo~i, ni razru{enje antagonizmov, temve~ njihova kompleksnej{a organizacija. “Politi~ne dru`be ne konstituira abso- 70 TERORIJA Politi~na teorija terorizma lutizem, temve~ organiziranje mo~i posebnosti, aktivna rezistenca, ki se transformira preko uporabe razuma v kontraoblast, ki se kolektivno razvija kot sogla{anje, in aktiven konsenz, katerega praksa, s tem ko se konstituira, postane resni~na konstitucija. Naravni antagonizem konstruira konkretno zgodovinskost dru`-benega – v ritmu konstitutivne mo~i kolektivne imaginacije in njene materialne gostote. Rezultat procesa je kolektivna konstitucija realnosti.” (Negri 1982, 189–190) Samoprepoznanje in samouvrednotenje v kontraoblast, ki si ponovno prilasti dru`beno, ki ga podvr`e prenovi. Tukaj smo v samem osr~ju tematike politi~nega subjekta, ki se ka`e kot proteza biti, kot oblikovalec in prenavljalec sveta `ivljenja; v osr~ju neke druga~ne avtonomije politi~nega, ki ni abstrahirana od realnosti, temve~ ki ontolo{ko pre`ema in vzpostavlja realnost. Pri tem “ontologija ni teorija utemeljitve. Je teorija o na{i potopitvi v bit in o nenehni konstrukciji biti13” (Hardt in Negri 1994, 287). Imanentna raven kompozicije in konstitucije ne razpolaga z dodatno dimenzijo. Kompozicijo je potrebno razumeti samo na sebi, v utripu konsti-tucije mo~i mno`ice posebnosti, v njenem samouvrednotenju – v organiziranju kontraoblasti. Nivo kompozicije je vojni horizont, ki dobiva relief v spopadu med oblastjo in kontraoblastjo. “Pravica proti pravici” (Negri 1997, 344). In ob tem, ko si nasproti stojita dve enaki sili, je nasilje neizbe`no. Marx je z materialisti~no analizo razredov zanikal zmo`nost razre{itve antagonizmov preko vertikalne organizacije dru`be v dr`avo. Vse revolucije so samo izpopolnile dr`avno ma{ino, namesto da bi jo razbile. Analizo je preselil na horizontalni teren razrednega boja. Konstitucija mo~i in organizacija kontraoblasti se pri Marxu ka`e kot komunizem, ki “za nas ni stanje, ki naj bo vzpostavljeno, ideal, po katerem naj se ravna dejanskost. S komunizmom poimenujemo dejansko gibanje, ki odpravlja zdaj{nje stanje. Pogoji tega gibanja se podajajo iz zdaj obstoje~ih predpostavk.” (Marx 1976, 41) Marxova definicija komunizma se popolnoma prekriva z zna~ilno-stmi konstitucije mo~i, organizacije kontraoblasti in z dolo~itvami iz tega izhajajo~e politi~ne ontologije. Za Marxa se politi~na in dru`beno-ekonomska emancipacija prekrivata. Marx nam je razkril “skupnost dru`be, politike in biti”. (Negri 1997, 429) V osr~ju mark-sisti~ne analize je nasprotje med `ivim in mrtvim delom, konstituira-jo~o in konstituirano oblastjo. @ivo delo ima ontolo{ki status. “@ivo delo konstruira svet in popolnoma preoblikuje snovi, ki se jih dotakne, vse ponovno ustvari ex novo. (…) In v tem procesu konstituirajo~a oblast spremeni predvsem samo sebe. Njena projekcija na teren sveta je ontolo{ka projekcija, njene proteze so ontolo{ke proteze, njene konstrukcije so konstrukcije novega bitja: prvi rezultat tega neskon~nega procesa je konstrukcija subjekta.” (Negri 1997, 428) @ivo delo, njegova imanentna konstitucija in organizacija, njegova mo~, je oblikovalec in preoblikovalec sveta. 13 Bit in ontologija, kot se pojavljata v celotnem tekstu, nimata nobene zveze s klasi~nim meta-fizi~nim pojmovanjem enotnosti biti in mi{ljenja. Bit se v tem primeru prej nana{a na Nietzschejevo postajanje ali Marxovo praxis. TERORIJA 71 Andrej Kurnik 14 Prvotna akumulacija predhodi produkcijskemu na~inu in obsega specifi~no delovanje dr`ave in prava, ki ne nasprotuje nasilju, temve~ ga promovira. Ko je produkcijski na~in vzpostavljen, nasilje prava preneha biti zavestno (nasilje postane stvar narave). To gibanje pojasnjuje poseben karakter tega nasilja, ki se ne da zreducirati na rop, kriminal ali ilegalnost. Nasilje kapitalista ni kraja, temve~ je ekstrakcija prese`ne vrednosti. Kapitalist si torej lahko zakonito prila{~a del konstituirane vrednosti. Marksisti~na kritika oblasti poteka preko kritike dela, ki razkrije dominacijo mrtvega dela nad `ivim, kreativnim delom. To je subjektivna kritika, s stali{~a sodelovanja (kooperacije), ki je konsub-stancialna `ivemu delu in se preoblikuje v antagonisti~ni subjekt kapitala, subjekt dela, ki postavi svojo pravico in zakon nasproti pravici in zakonu kapitalista. Svoboda je proces osvobajanja, ki razru{i vse naddolo~itve in zunanje prisile, ki onemogo~ajo izra-`anje kreativne biti mno`ice posebnosti in njej pripadajo~e mo~i. Je ru{enje vsakr{nega finalizma, ki ni izraz te kreativne biti. VPRAŠANJE NASILJA Mo~, oblast, nasilje, terorizem Da bi razumeli fenomen terorizma, je potrebno osvetliti odnos med nasiljem in mo~jo ter odnos med nasiljem in oblastjo. Problem nasilja je potrebno osvetliti s stali{~a obeh alternativnih zastavitev, ki smo jima sledili, s stali{~a mo~i in oblasti. Nasilje oblasti je nasilje dr`ave in tudi revolucionarnega gibanja, ki ho~e zavzeti dr`avo. Nasilje mo~i je nasilje kontraoblasti revolucionarnega gibanja, ki te`i k destrukciji dr`avne oblasti. Definicija nasilja dr`avne oblasti je dolo~ena s temeljno potezo defincije (in legitimacije) dr`ave in dr`avne oblasti. Stanje splo{nega nasilja vseh proti vsem je logi~na hipoteza, ki opravi~uje obstoj dr`ave, njene oblasti in njenega monopola nad nasiljem. To pa je samo en vidik dr`avnega nasilja, drugega je razkril Marx na primeru prvotne14 akumulacije. Marxova analiza primarne akumulacije ka`e na specifi~nost dr`avnega nasilja, ki je v tem, da “kreira ali prispeva h kreiranju tistega, nad ~emer se izvaja, in preko tega samo sebe predpostavlja” (Deleuze in Guattari 1980, 559). Dr`avno in pravno nasilje je strukturno in inkorporirano nasilje, ki se zoperstavlja vsaki obliki direktnega nasilja. Nasilje pravne dr`ave obstaja vedno, kadar “nasilje prispeva h kreiranju tistega, nad ~emer se izvaja. (…) Nasilje prava in dr`ave se vedno predpostavlja, ker preeksistira lastnemu izvr{evanju: Dr`ava lahko torej re~e, da je nasilje “prvotno”, preprost naravni fenomen, in da zanj ni odgovorna, ona, ki izvaja nasilje le proti nasilnim, proti kriminalcem – proti primitivnim, proti nomadom, da bi zavladal mir …” (Deleuze in Guattari 1980, 559–560). Dr`ava dopu{~a nasilje le, kolikor je zakonito, tako kot dopu{~a le zakonito prila{~anje. Sprememba strategije oblasti (kot smo lahko videli pri post-modernih pravnih in politi~nih teorijah), ko postane komanda indiferentna (nezmo`nost vzpostavitve organske totalnosti), ko integracijo nadomesti separacija, pomeni tudi spremembo v odnosu med politi~no prakso kontestacije in nasiljem. Nasilne oblike poli-ti~ne kontestacije, ki jim je dalo kanaliziranje preko institucij civilne dru`be (npr. legitimnost sindikalnega nasilja v stavki) status legal- 72 TERORIJA Politi~na teorija terorizma nosti, so se s to spremembo strategije oblasti zna{le na terenu nezakonitega. Na ta na~in sistem u~inkovito potiska vsakr{no politi~no prakso kontestacije, vsako pravo opozicijo (ki ni ujeta v sterilno ma{inerijo vzpostavljanja ravnote`ja preko neskon~nega procesa poravnavanja elementov ustavnopravne procedure), vsako politi~no in dru`beno inovacijo na sivi teren nezakonitosti preko etiketiranja s kriminalom in terorizmom15. Napoved velike vojne prihodnosti terorizmu ne pomeni resni~ne nevarnosti terorizma, temve~ anticipacijo bodo~e strategije sistema, ki je v proizvodnji terorizma kot sovra`nika in s tem integracijskega faktorja domnevno ogro`enih dru`b. Genezo terorizma najdemo v samih nedrjih moderne liberalne misli in liberalne demokracije. Njen razvoj in dovr{itev proizvede fenomen terorizma kot najve~jega sovra`nika civilizacije. Njeni koraki: preseganje antagonizmov in konfliktov s posredovanjem zunanje oblasti (pravna dr`ava) – dialektizacija podvojitve na dru`bo in dr`avo in integracija preko disciplinarnih institucij civilne dru`be (socialna dr`ava) – popolna indiferentnost sistema, sistem kot samoregulirajo~, samoreproducirajo~ in samogenerirajo~ se avtomat, ki deluje preko separacije in getoizacije (policijska dr`ava). V zadnjem koraku je vsaka prava opozicija sistemu kriminalizirana in eventualno dobi etiketo terorizma. Terorizem je nujen produkt liberalne politi~ne teorije in prakse njenega etatisti~no-policijskega koncepiranja politike, ki se dovr{i v postavitvi sistema kot avtomata; je njegova meja in njegov angel smrti. To pa ni edini na~in bivanja terorizma na ravni dr`ave in oblasti. Terorizem je “mistificizirajo~ prevod dr`avnega nasilja in njegove prazne fikcije totalnosti” (Negri 1989, 167). Ume{~en je v logiki moderne liberalne in pravne misli in je praksa zavzemanja dr`avne oblasti in ne njene destrukcije16. Obstaja pa {e en vidik inherentnosti teroristi~ne politi~ne prakse in liberalne demokracije. Edina alternativa na ravni predstavni{ke politike je alternativa med nenasiljem in terorizmom. Zavra~anje nasilja in priseganje na nenasilno politi~no prakso je le zrcalna podoba terorizma. Simboli~na akcija terorizma, ki je namerjena k po{iljanju sporo~il skozi medijsko reprezentacijo, je le nasproten pol od miroljubne politi~ne prakse na isti dimenziji reprezentativne politike. Oboji predstavljajo nemo~ne nasproti dr`avni ali kak{ni drugi mo~i. (Hardt in Negri 1994, 291) Kot edina mo`na alternativa v politi~ni praksi se torej ka`e alternativa med nenasilno politi~no prakso in terorizmom. V obeh primerih pa gre za moralno zavra~anje mo~i. Zavra~anje mo~i in nasilja, ki ji je inherentno, vodi k teroristi~ni praksi. Zanikanje nasilja je zanikanje `ivljenja, je zanikanje mo~i, ki je lastna `ivljenju. Le destrukcija obstoje~ih dolo~itev (oblasti) lahko sprosti mo~, ki je konstitucija dru`benega, ki oblikuje in preoblikuje svet, ki producira novo bit. @ivljenje je ~as, ki producira bit in ki je absolutna procedura. @ivljenje je ustvarjalna mo~, ki spro{~a svoje 15 Tak je primer krimi-nalizacije mo~nega izvenparlamentarnega in izveninstitucionalnega delavskega gibanja v Italiji, ki se je razmahnilo po letu 1968. 16 V vodstvu Rde~ih brigad so si npr. vneto delili ministrske stol~ke. TERORIJA 73 Andrej Kurnik kreativne potenciale preko destrukcije omejitev, ki se mu postavljajo. Zaustavitev tega ~asa je sámo zanikanje `ivljenja, zanikanje nasilja je to samo-zanikanje. “Telo brez organov rjove: naredili so mi organizem! Neupravi~eno so si me podvrgli! Ukradli so moje telo!” (Deleuze in Guattari 1980, 197) Potrebno je uni~iti vse plasti, vse organe, da bi se izrazilo bogastvo telesa brez organov in kreativnost producirajo~e `elje: mno{tvo spojitev `elja in tokov, produciranje novih in novih oblik, artikulacij ter atributov na gladkem terenu intenzivnosti. Destrukcija je edina mo`nost pobega iz zapora totalnosti in omejitev, ki jih ta totalnost postavlja. Med osvoboditvijo in destrukcijo obstaja intimna zveza. Samo destrukcija omejitev, ki jih vsiljuje totalnost, omogo~a raz{irjenje biti. (Negri 1989, 158–159) Destrukcija totalnosti, ki absorbira in utopi vsako partikularnost, je pogoj za osvoboditev `ele~ih segmentov partikularnosti, ki so sposobni konstitutivnega delovanja v smeri vzpostavljanja nove biti, novih mo`nosti in oblik `ivljenja. Le destrukcija totalnosti oblasti lahko osvobodi absolutno kreativnost mo~i. LITERATURA: BECK, ULRICH (1997): Subpolitika – individui se vra~ajo v dru`bo. V: A. Bibi~ (ur.), Kaj je politika, 177–191. Ljubljana: ZPS. CASTORIADIS, CORNELIUS (1998): L’individu privatisé. V: Le monde diplomatique, februar 1998. DELEUZE, GILLES (1994): Désir et plaisir. V: Magazine littéraire 325, 59–65. DELEUZE, GILLES (1982): Préface. V: Negri, Antonio (avt.), L’anomalie sauvage, 9–12. Paris: Presses Universitaires de France. DELEUZE, GILLES (1990): Pourparlers. Paris: Les Éditions de Minuit. DELEUZE, GILLES (1981): Spinoza – Philosophie pratique. Paris: Les Éditions de Minuit. DELEUZE, GILLES, GUATTARI, FELIX (1980): Mille plateaux. Paris: Les Éditions de Minuit. DELEUZE, GILLES, GUATTARI, FELIX (1990): Anti-edip. Sremski Karlovci: Izdava~ka knji`arnica Zorana Stojanovi}a. HARDT, MICHAEL, NEGRI, ANTONIO (1994): Labor of Dionysus. Minneapolis: University of Minnesota Press. MARX, KARL (1976): Nem{ka ideologija. V: MEID II, 5–352. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. NEGRI ANTONIO (1989): The Politics of Subversion. Cambridge: Polity Press. NEGRI, ANTONIO (1982): L’anomalie sauvage: Puissance et pouvoir chez Spinoza. Paris: Presses Universitaires de France. NEGRI, ANTONIO (1984): Delavci in dr`ava, Gospostvo in sabota`a, Marx onkraj Marxa. Ljubljana: Krt. NEGRI, ANTONIO (1997): Le pouvoir constituant: Essai sur les alternatives de la modernité. Paris: Presses Universitaires de France. RAWLS, JOHN (1971): A Theory of Justice. Cambridge: Harvard University Press. RAWLS, JOHN (1996): Political Liberalism., New York: Columbia University Press. TOURAINE, ALAIN (1992): Critique de la modernité. Paris: Fayard. 74 TERORIJA Jana S. Ro{ker O negaciji negativne utopije ali o čudežni preobrazbi volka v ovčje krzno: etika levičarskega terorizma 1. KDO SE BOJI ČRNEGA MOŽA? PROBLEM POIMENOVANJA LEVIČARSKEGA TERORIZMA Ko se je rojevala ideja pričujoče številke Časopisa za kritiko znanosti, naj bi bila ta številka posvečena levičarskemu terorizmu. Ker pa je terorizem beseda z izrazito negativno pomensko kono-tacijo in ker so teroristične akcije skrajno, nasilno sredstvo za doseganje določenih političnih ciljev, ki sodijo ne zgolj v radikalno levico, temveč tudi v njen protipol, torej v radikalno desnico, se je redakcijski odbor odločil, da bo številko posvetil raje “urbani gverili”, četudi bo v njej govor o delovanju, ideologijah in motivih skupin, ki se običajno označujejo kot teroristične. Tej odločitvi je nedvomno botrovala tudi zamisel o tem, da se je težko opredeljevati za politična sredstva, ki so v javnosti moralno diskreditirana. Le kdo, ki je količkaj pri zdravi pameti, lahko zagovarja poboje cesto nedolžnega civilnega prebivalstva, spektakularne ugrabitve družinskih očetov in potniških letal ter krvave atentate, tudi če jih vodijo še tako plemeniti nagibi? Terorizem se običajno dojema kot nasilna, kruta oblika izsiljevanja realizacije določenih političnih zahtev, vrhunec egocentrizma neprilagojenih manjšin, ki se ne morejo sprijazniti s tem, da se svet ne vrti čisto tako, kot oni hočejo. Beseda teror izhaja iz latinščine in pomeni strah oziroma grozo. Za označevanje nasilnih posegov v politične strukture se je pričela izpeljanka terorizem uporabljati šele konec 18. stoletja. TERORIJA 75 Jana S. Ro{ker Terorizem, torej strahovlada se odtlej lahko uporablja kot pojem, ki označuje uporabo nasilnih metod nad političnimi nasprotniki, ne glede na vprašanje o tem, ali je uporabnik oziroma izvajalka teh metod vsemogočna država ali obupan posameznik. Terorizem naj bi bil torej način uresničevanja in doseganja določenih ciljev, politična metoda, ki sama po sebi nima vrednostnega predznaka, ne glede na to, ali jo uporablja desnica ali levica, diktatorska oblast ali stigma-üzirana manjšina. Zato se celo večina skupin in organizacij radikalnih političnih margin (da o državah, katerih oblast sloni na t. i . državnem terorizmu, sploh ne izgubljamo besed ...), ki za dosego svojih ciljev uporabljajo nasilne metode, tudi v svoji samopodobi distancira od tega termina. Njegova negativna konotacija je namreč toliko močnejša v svetu, ki mu vladajo vrednote, kakršna so svetost in nedotakljivost človeškega življenja (in lastnine), strpnost do drugače mislečih (ne glede na vprašanje, kolikšna je njihova možnost to drugačno mnenje sploh artikulirati, torej ne glede na vprašanje, ali se ti “drugače misleči” nahajajo na vrhu ali na dnu hierarhično strukturirane oblasti), nena-silje, humanizem, ljubezen in podobni ideološki konstrukti, ki služijo kot vezivo notranjega ustroja civiliziranih družb. Opredelitev za fizično nasilje kot politično sredstvo je toliko težja v svetu, kjer naj bi bili vsi prijazni in ljubeznivi, v svetu, ki naj bi vrh vsega zagotavljal tudi načelne pogoje za tovrstno prijaznost in ljubeznivost vseh zdravih in moralno neoporečnih ljudi. Ta opredelitev je v tovrstnem družbenem kontekstu toliko težja, kadar gre za poskuse udejanjanja idej in idealov, ki sodijo v duhovno obeležje politične margine. Marginalizirane skupine, ki stojijo za tovrstnim konceptom, ilegalne radikalne celice, ki se tudi v javnosti identificirajo kot teroristične in ki lahko to svojo identifikacijo tudi utemeljijo, s tem dokazujejo posebno vrsto poguma. Gre za pogum zoperstavljanja vladajočim kriterijem vrednostnega sistema, ki je osnova političnih ustrojev, kakršnim te skupine nasprotujejo. Gre za pogum, ki se s to opredelitvijo pokaže že na pomenski, simbolni ravni, za pogum načelne opredelitve proti nečemu, kar je splošno veljavno in sprejeto ter za nekaj, kar je znotraj lastnega, marginaliziranega etičnega kodeksa legitimno in zato sprejemljivo. (Gre torej za pogum, kakršnega na primer manjka redakcijskemu odboru pričujočega izvoda Časopisa za kritiko znanosti.) Seveda to še zdaleč ne pomeni, da nam ni treba razlikovati med državnim terorizmom in terorizmom radikalnih političnih manjšin na eni in med levičarskim in desničarskim terorizmom na drugi strani. Prav nasprotno! 2. 0 NAMENIH, KI NAJ BI POSVEČEVALI SREDSTVA Če poskusimo zakoličiti temeljne parametre tovrstnega razlikovanja, lahko za nadebuden začetek postavimo drzno hipotezo, po 76 TERORIJA O negaciji negativne utopije ali o ~ude`ni preobrazbi volka v ov~je krzno: etika levi~arskega terorizma kateri takoimenovani dr`avni terorizem (torej bodisi eksplicitno, bodisi implicitno izvajanje fizi~nega in/ali psihi~nega nasilja ekonomske in politi~ne elite nad dr`avljani in dr`avljankami) in terorizem radikalne, ilegalne desnice izhajata iz enakih predpostavk. Pri obeh vrstah terorizma gre torej za v bistvu isti pojav in lo~nica med obema oblikama izvajanja nasilja se nahaja zgolj na formalni ravni: dr`ava lahko izvaja nasilje v okvirih splo{no sprejete (ali vsaj splo{no vsiljene) legitimnosti, medtem ko ultradesni terorizem (vsaj zaenkrat) deluje {e v ilegali. Tako dr`avni kot tudi terorizem skrajne desnice temeljita na idejnih postulatih, ki so v tendenci nujno fa{is-toidni, saj zagovarjajo hierarhi~ni in elitisti~ni ustroj dru`bene oblasti (vsi smo enaki, ampak eni bolj kot drugi), rasizem (mi smo bolj enaki kot oni), ksenofobijo (kdor ni z nami, je proti nam) ter zatiranje temeljnih svobo{~in samouresni~evanja `ensk ali drugih “invalidov”, otrok in starih ljudi, torej vseh, ki ne sodijo v kalupe zdrave in u~in-kovite storilnosti, kakr{no zahteva urejena in napredna dru`ba. To po svojem bistvu velja tudi za moderne neoliberalisti~ne dr`ave, kljub vsem njihovim lepo zvene~im sloganom, ki zagovarjajo in raz{irjajo postulate navidezne strpnosti do vsega druga~nega in drugega. Vsi razli~ni, vsi enakopravni – vrednota na~elne tolerance, ki naj bi prevevala ta lepo zvene~i rek in izvrstno dopolnjevala tradicionalne humanisti~ne vrednote enakosti, solidarnosti in svobode, ni absolutna, temve~ relativna. Preden se namre~ prepustimo evforiji sre~nega novega sveta, ki ga obljublja ta navidezna strpnost, bi se bilo dobro vpra{ati, kdo pravzaprav dolo~a kriterije te (milostno dovoljene) druga~nosti in enakopravnosti. Paradoksalnost in neslanost tega reka je sicer prikrita, vendar zato ni~ manj u~inkovita. Vsakr{na enakopravnost je namre~ mo`na samo na podlagi skupnega priznavanja dolo~enih norm, ki tvorijo podlago kodeksa pravic in dol`nosti. Tak mehanisti~en pristop pa nujno vsebuje tudi meje druga~nosti, ki je legitimna in zagotavlja enakopravnost zgolj na podlagi temeljne in na~elne opredelitve za vladajo~e vrednote ter interese obstoje~e dru`be, beri dr`avne oblasti. Govoriti o enakopravnosti brez upo{te-vanja politi~nega konteksta, ki je dolo~en s hierarhi~no strukturira-nimi razmerji oblasti, je podobno, kot govoriti o za vsakogar svobodnem dostopu do hrane, ki se nahaja na drugem bregu dero~e reke skupini stradajo~ih ljudi, med katerimi so imeli samo nekateri to sre~o, da so jih prej nau~ili plavati. V obeh primerih gre za la`no prikazovanje navideznih, v konkretni realnosti neobstoje~ih, dejstev. Temeljna struktura sistema vrednot, ki pogojuje latentni terorizem moderne nacionalne dr`ave in teroristi~ne akcije skrajne desnice, je torej enaka. Zato lahko trdimo, da dr`ava s svojimi medijskimi trobili in subtilnim sistemom moralnega izobra`evanja na implicitni ravni podpira ekscese desni~arskih teroristov, ~eprav jih njene zakonodajne in izvr{ne in{titucije na eksplicitni ravni prepovedujejo in zatirajo. Kljub formalnim prepovedim dr`ava obi~ajno izpolnjuje pogoje, v katerih se lahko desni~arski terorizem sploh vzpostavlja, oblikuje in ohranja. TERORIJA 77 Jana S. Ro{ker Teroristi~ne akcije radikalne levice izhajajo iz druga~nih predpostavk. Njihove opredelitve so v prvi vrsti negativne – identiteta skrajne levice se vzpostavlja preko negacije obstoje~ega. Pri tem gre za kritiko sistema izkori{~anja, neenakopravnosti in parlamentarne demokracije kot temeljne politi~ne vrednote kapitalisti~nih dr`av. Temeljne vrednote sodobne nacionalne dr`ave so torej v diametralnem nasprotju s teorijo in prakso radikalne levice. Teorija in praksa sodobnega malome{~anstva, h kateremu – ho~e{, no~e{ – sodi tudi avtorica pri~ujo~ega sestavka (po vsej verjetnosti skupaj z ve~ino njegovega bralstva, da o redakcijskem odboru sploh ne izgubljamo besed ...), obi~ajno ne temelji na tovrstnih nasprotjih, temve~ bolj na navadah. Tako so nas `e v rosni mladosti navadili vere v oblast, denar in v nekaj, kar ni ni~ manj pomembno od obojega zgoraj navedenega: navadili so nas splo{ne obzirnosti do soljudi. To naj bi bil torej tisti temelj, brez katerega ni mogo~a nobena urejena dru`ba. Pravijo ji tudi morala. V~asih pa tudi etika, da zveni {e bolj nobel. Vsekakor je morala, ali, pardon, etika, tista, katere glavna in temeljna naloga je ubijanje ~ustev, pardon, emocij. Katerim se – za Bo`jo voljo! – nikakor ne smemo in ne moremo prepustiti. (Spomnimo se samo krvave vojne v Bosni). ^e bi pravna dr`ava kjerkoli resni~no delovala, ~ustev pravzaprav sploh ne bi ve~ potrebovali. (In morda bi bilo to za nas {e najbolje, ampak to sodi v neko drugo zgodbo.) Vsekakor so namre~ prav ~ustva nekaj, kar odlo~ilno vpliva na odlo~itve politi~no marginalizirane levice o teroristi~nih akcijah kot zadnjem mo`nem sredstvu uresni~evanja tistih politi~nih ciljev, v katere le-ta (pa naj bo iz kakr{nih koli vzrokov `e) verjame. Kljub temu pa naj nas to ne zavede k predpostavki, da so teroristi~ne akcije nekaj, kar temelji na iracionalnosti (prim. White, str. 165). Ve~ina revolucionarnih celic, ki so v zadnjih desetletjih delovale v ilegali, je v nasilnih akcijah videla tudi mo`nost takoimenovane “propagande dejanj”, tak{no metodo delovanja torej, ki jim omogo~i, da postane vidna tudi v svetu, ki je obi~ajno slep za tovrstno kritiko obstoje~e realnosti. Pri tem so izhajali iz predpostavke, da je v dani politi~ni konstelaciji dejansko bolje, ~e te v {ir{i javnosti povezujejo z negativnimi predikati, kot pa da tebe (in tvoje zavesti o svetu, tvojega na~ina dojemanja in razlaganja stvarnosti) sploh ne poznajo. Z drugimi besedami: bolje je biti osovra`en kot politi~no mrtev (prim.: Klein, str. 132). Racionalne utemeljitve politi~nih akcij radikalne levice je mo`no povzeti v treh to~kah: 1. Kritika kapitalisti~nega sistema kot sistema izkori{~anja ~loveka po ~loveku in sistema nepravi~ne porazdelitve dru`benega bogastva. 2. Kritika me{~anske nacionalne dr`ave kot tistega in{titucionalnega ogrodja, ki ta sistem omogo~a in ohranja. 3. Kritika parlamentarne “demokracije”, ki predstavlja politi~ni temelj taiste dr`ave in je sama osnovana na kvantiteti, ne pa na kvaliteti odlo~anja subjektov v kapitalisti~nih dru`bah. 78 TERORIJA O negaciji negativne utopije ali o ~ude`ni preobrazbi volka v ov~je krzno: etika levi~arskega terorizma Teroristi~ne akcije naj bi predstavljale edini argument, s katerim je v danih razmerah mo`no to kritiko formulirati. Predstavlja zadnje sredstvo, ki je v spletu tega ekonomsko politi~nega sistema {e kolikor toliko u~inkovito oziroma sploh predstavljivo. Namen posve~uje sredstva in je torej klju~na, nikakor pa ne edina to~ka eti~ne utemeljitve levi~arskega terorizma. Vsi vemo, da naj bi vsak in vsaka od nas imel v sistemu demokracije mo`nost odlo~ati o sebi in o temeljnih pogojih svojega `ivljenja. Kdor spozna, da temu ni tako in se kljub temu no~e vdati v usodo, kdor ugrizne v prepovedani sade` tega spoznanja in kljub temu verjame v mo`nost uresni~evanja nekak{nega novega, bolj{ega sveta, je v precej{nji nevarnosti, da postane levi~arski skrajne`, ali celo, Bog ne daj, terorist. 3. TERORIZEM IN ETIKA: NASPROTJE SAMO PO SEBI? Kot smo `e rekli, gre pri terorizmu za pojav z izrazito negativno pomensko konotacijo, ki povzro~a, da javnost, kadar je soo~ena s tem pojmom, praviloma ne razlikuje med idejami, politi~nimi cilji, nameni in utemeljitvami, {e manj pa med strukturnimi osnovami konkretnih razmerij oblasti in vrednostnih sistemov, ki privedejo do njega. Poti pav{alnega posplo{evanja so tudi tukaj, kot obi~ajno, najudobnej{e, vendar niso zato ni~ bolj konstruktivne in nas ve~ino-ma privedejo v slepe ulice. Posplo{evanje na ravni kategorialnih izena~itev je toliko bolj deplasirano, kadar smo soo~eni z vpra{anjem interpretacije eti~nih vrednot. Dejstvo, da teroristi~ne akcije radikalnih politi~nih skupin vselej temeljijo na eti~no utemeljeni samopodobi pripadnikov in pripadnic ilegalnih celic, je samo po sebi umevno. Motivi, ki privedejo do teroristi~nih dejanj, so torej vselej ne zgolj politi~no, temve~ tudi eti~no utemeljeni. Osnovna vpra{anja etike namre~ zadevajo problematiko Dobrega, ki naj bi dolo~alo nagibe in delovanje posameznika. “Njen cilj je metodi~no utemeljeno prikazovanje osnov pravi~nega, razumnega in smiselnega delovanja in (so)bivanja. Principi in razlogi etike naj bi bili splo{no veljavni, razumni in vsakomur razumljivi brez potrebe po utemeljitvah zunanjih avtoritet ali konvencij. Zato lahko nastopa etika tudi kot vi{ji, kriti~ni korektiv veljavnih moralnih kodeksov.” (Burghard, str. 13) Ponovno prevpra{evanje jezikovnih oblik in funkcij eti~nih izhodi{~ pa je naloga meta-etike (prim. p.t.). Zato lahko predpostavimo, da je prav zgoraj omenjeno, pav{alno posplo{evanje teroristi~nih dejanj v javnosti, ki vodi k nediferenciranemu zaklju~ku, da je vsaka oblika ilegalnega nasilja v nasprotju s temeljnimi postulati TERORIJA 79 Jana S. Ro{ker eti~nih sistemov, povezano z meta-eti~nim paradoksom med formalno obliko predpostavk, s katerimi smo soo~eni, in konkretno vsebino zaklju~ka, ki je nujno povezan z vrednostnimi interpretacijami. Tako kot se v vsakdanjem jeziku ne moremo izogniti njegovi sporo~ilnosti, se namre~ tudi v samem razmi{ljanju o konkretnih pojavih v realnosti okrog nas ne moremo izogniti interpretacijam. Medtem ko so (z izjemo selekcioniranja podatkov, ki pa po eni strani `e sama sodi v domeno interpretacije) vsi ostali dejavniki (informacije, kategorije in postopki njihovega urejanja) ve~ ali manj mehanisti~ni, t.j. izrazljivi v strogo formalnem sistemu znakov, gre pri interpretaciji teh dejavnikov (informacij, kategorij in postopkov) za njihov kvalitativni prenos v domeno naravnega jezika. Prenos informacij oziroma njihove “vrednosti” iz sistema formalnih znakov v sistem naravnega jezika je `e sam po sebi dovolj problemati~en, ker gre pri prvem za sistem definiranih vrednosti, pri drugem pa za sistem, ki poleg le-teh vklju~uje tudi moralne in ideolo{ke implikacije. Kot nazoren indikator vrednostnih (oz. pomenskih) razlik, do katerih lahko prihaja pri enostavnem “prevodu” dolo~enega stavka iz formalnega v naravni jezik, si oglejmo naslednji primer: ’p —> q <——> ’q ——> p ^e izrazimo spremenljivko p s stavkom “biti z nami”, spremenljivko q pa s stavkom “biti proti nam”, lahko gornja formalizirana izraza na obeh straneh ekvivalence “prevedemo” v naravni jezik s stavkoma “Kdor ni z nami, je proti nam” oz. “Kdor ni proti nam, je z nami”. ^eprav imata v sistemu formalnih znakov obe strani ekvi-valence enako resni~nostno vrednost, so moralne implikacije (in s tem vsebinska sporo~ila), ki se poka`ejo v prevodu obeh izrazov v naravni jezik, ne samo neekvivalentne, temve~ druga drugi nasprotne (Cerkovnik, Vaje iz logike, FF Lj. PS 1997). Ker so komunikacijska sredstva v rokah dru`bene elite, ki zagovarja in ohranja obstoje~a razmerja oblasti, nas niti najmanj ne more ~uditi, da je javnost s pojavom terorizma vselej znova soo~ena zgolj na pomenski ravni formaliziranih posplo{itev, ne da bi postopek in metoda informacij, ki se ji pri tem posredujejo, omogo~ala prenos tovrstnih, temeljnih logi~nih postopkov v naravni jezik. To bi namre~ pomenilo tudi nujnost diferencirane (beri: eti~no osmi{ljene) metode razmi{ljanja, ki vklju~uje tudi problematiko vsebinskih interpretacij. Prav v vpra{anjih politi~ne etike se torej {e posebej nazorno poka`e vpliv razli~nih vrednostnih kontekstov na interpretacije postopkov mi{ljenja. Ker pa smo vajeni dojemati stvarnost tako, kot se nam prezentira (spomnimo se ene osnovnih lekcij, ki se je nau~imo v otro{kem vrtcu: Pojej vse, kar se polo`i predte na mizo!), ostaja tovrstna paradoksalnost prenosov formaliziranih sistemov v naravni jezik ve~inoma prikrita in se najraje delamo, kot da se nas ne ti~e. Zakaj bi si ~lovek tudi povsem po nepotrebnem kompliciral `ivljenje? 80 TERORIJA O negaciji negativne utopije ali o ~ude`ni preobrazbi volka v ov~je krzno: etika levi~arskega terorizma No, po tem kratkem in lahkotnem ekskurzu o vpra{anju povezave med obliko in pomenom (oziroma med etiko in oblastjo) pri dojemanju in interpetaciji terorizma je napo~il ~as, da se kon~no posvetimo temi, okrog katere se `e ves ~as previdno plazimo kot ma~ka okrog vrele ka{e: katere vsebinske smernice so bile tiste, ki so v danem politi~nem in socialnem kontekstu oblikovale eti~ni kodeks levi~ar-skega terorizma? Kak{na je bila vrednostna samopodoba revolucionarnih celic, kje iskati tisti notranji ideolo{ki temelj, ki je omogo~al in vzpostavljal notranjo integriteto skupine in s tem posameznikov in posameznic, ki so se znotraj nje – vsemu ro`natemu svetu razsvetljenega humanizma navkljub – odlo~ale za dejanja eksplicitnega nasilja? Osvetlili smo `e tri osrednje, med seboj tesno povezane, vidike negativne identifikacije ilegalnih revolucionarnih celic. Kritika danega politi~no-ekonomskega sistema in njegovih dru`benih implikacij, ki se izra`a v novolevi~arski kritiki kapitalizma, nacionalne dr`ave in parlamentarne demokracije, je namre~ temelj negacije obstoje~ega, ki nikakor ne zado{~a za vzpostavitev aktivne notranje integritete revolucionarnih celic ter posameznikov in posameznic v njej. Negativna opredelitev v smislu identitete negativne ekvivalence, tista to~ka torej, na kateri (se) lahko opredeljujemo samo preko tega, kar nismo ali preko tega, ~esar/kar ni, {e zdale~ ne zado{~a kot motiv, ki bi omogo~al aktivno in, milo re~eno, izredno neudobno izvajanje {e bolj neudobnih akcij, katerih konkretne posledice so ve~ kot neudobne. Tak{no vse-enost negacije sre~amo kve~jemu pri pripadnikih apatije 1, kakr{ni so bili na primer starokitajski daoisti. Tem {e na kraj pameti ni pri{lo, da bi metali bombe, ugrabljali letala ali vsaj obglavili kak{nega krvolo~nega in zatiralskega ministra. Evropski, zlasti ruski nihilizem je svojo aktivnost iz tega nujnega konteksta determinirane negacije posku{al re{iti z glorifikacijo de-strukcije, ki je tako per-se postala pozitivna vrednota in s tem mo`ni temelj aktivne identitete. Organiziranemu levi~arskemu terorizmu, s katerim naj bi se tukaj v glavnem ukvarjali, pa tovrstna negativna ekvivalenca ni bila dovolj. Zado{~ala je kve~jemu za utemeljitev eti~ne enakovrednosti metod dr`avnega terorja in terorja revolucionarnih celic. Dr`ave in sistemi, ki vsak dan posredno (prometne nesre~e, odvzemi svobode, profitna naravnanost farmacevtske industrije in medicinokracije, samomori zaradi odtujenosti ali preganjavic) in neposredno (vojne, zavrnitve beguncev in politi~nih azi-lantov, embargi osnovnih `ivil, ekolo{ke katastrofe) uni~ujujejo na tiso~e konkretnih ~love{kih `ivljenj, ne morejo predstavljati eti~no neopore~ne instance, ki bi si lahko jemala pravico, soditi o vrednosti in nedotakljivosti ~love{kega `ivljenja nasploh. Marksisti~no navdahnjene ideologije revolucionarnih celic se v svojem pozitivisti~nem bistvu niso mogle zadovoljiti z negacijo obstoje~ega, ker so te`ile h konstrukciji (lep{ega in pravi~nej{ega sveta), ki naj bi sledila revolucionarni destrukciji. Negacija obsto-je~ega je bila tesno povezana z zahtevo po spremembi. Zato lahko 1 Tudi tale izraz seveda – v svetli tradiciji odrekanja apriorno negativnim pomenskim konotacijam, za kakr{ne se med drugim bori sporo~ilo pri~ujo~ega spisa – ni uporabljen v smislu apatije, kakr{na se razumeva v socialnih kontekstih sedanjega srednjeevropskega trenutka (“Pa kaj si zopet tako apati~na? Poglej, zunaj sije sonce!”...), temve~ v izvornem pomenu starogr{ke a-patheie, torej odsotnosti strasti brez vrednostnega predznaka (prim: Stoerig, str.195). TERORIJA 81 Jana S. Ro{ker 2 Termin zahodni (kot kategori~no nasprotje “vzhodnega”) tukaj ni upo- rabljen v smislu strogo politi~ne ali celo geografsko pogojene kulturne specifikacije, temve~ kot predikator, ki izhaja iz razlikovanja med transcendentalno in imanentno metafiziko. To pomeni, da je nasprotje med ideologijami “levice” in “desnice” kot kate-gorialni politi~ni izraz evropskih kartezijanskih dualizmov, abstraktno v smislu stati~ne strukture. “Levica” in “desnica” kot protipola tega nasprotja naj bi bili determinirani in ve~ni hkrati. Druga osnovna zna~ilnost obeh protipolov je v tem, da vsak od njiju za svoj obstoj potrebuje tudi drugega. To spoznanje je v dobi “post-izmov”, v kateri ravnokar `ivimo (in se, kot vedno, spra{u-jemo o smislu na{ih `ivljenj), privedlo do (najverjetneje) zmotne predstave o ni~nosti in brezpomenu tovrstnega politi~nega kategoriziranja. Seveda je jasno, da so kategorije vselej samo orodje, ki nam pomaga razumevati del~ek vsega tistega, kar naj bi dojeli, kar je zopet samo del~ek tistega, kar je okrog in v nas. Kljub temu pa so kategorije hkrati tudi tisto, kar nam v `ivljenju pomaga vzpostavljati svoje svetove in mostove do svetov drugih. Kategorije so torej (ne spoznavno, temve~ samo kognitivno), orodje, katerega osnovna zna~ilnost je v nepopolnosti. Druga osnovna zna~ilnost kategorij pa je v tem, da predstavljajo temelj vsakr{nega razmi{-ljanja, sprejemanja in posredovanja. Kategorije trdimo, da so dejanja teroristi~ne levice – `e po svoji samodefiniciji – vselej revolucionarna, ~esar za dr`ave, ki nas nenehno terorizirajo (s krvavimi vojnami, kompliciranimi formularji za odmero dohodnine, s samosvojim in samopa{nim vedenjem upravnih organov njihove zakonodajne in izvr{ne oblasti, z manifestnim in latentnim nasiljem svojih oboro`enih sil in propagandnih mehanizmov), nikakor ne bi mogli trditi. Dr`avni terorizem vselej te`i k ohranitvi obstoje~ega stanja (beri: obstoje~ih elitnih interesov in razmerij oblasti). ^eprav izhajajo tudi teroristi~ni akti skrajne desnice iz pozitivnih identifikacij, ki – podobno, kot je to pri levici – te`ijo k negaciji obstoje~ega in spremembi (na bolje), pa tudi njihovih akcij ne bi mogli ozna~iti s predikatom revolucionarnosti. Terorizem desnice je reakcionaren, ne v izvornem smislu te`nje po ponovni vzpostavitvi ne~esa minulega, temve~ v smislu arhai~nih vrednot normiranja in izklju~evanja, na kakr{nih sloni, denimo, ideologija nad~loveka. ^eprav so torej motivi teroristi~ne desnice na formalni ravni enaki motivom njihovega levi~arskega protipola, ~eprav torej oboji temelje na nekak{ni utopiji, je vsebinski predznak obeh ideolo{kih opredelitev popolnoma nasproten. Etika prvih namre~ temelji na enakovrednosti, etika drugih na vrednostnem razmejevanju ~love{kih `ivljenj. Seveda je tudi samorazumevanje levi~arskih skrajne`ev ve~inoma elitarno. Identiteta avantgarde in njene moralne implikacije se je vselej znova, zlasti v obdobjih popolne socialne izolacije, izkazala kot steber, ki je pripadnicam in pripadnikom ilegalnih celic omo-go~al nekaj, kar je bilo prav tako elementarno in bistveno za njihovo pre`ivetje kot, denimo, hrana in pija~a, namre~ ohranitev notranje integritete. Naslednji problem, ki se pojavi, ko se pri~enjamo soo~ati z etiko levi~arskega terorizma, je v tem, da je bila ve~ina revolucionarnih celic hierarhi~no ustrojena. Zato bi tudi v primeru revolucionarne zmage po vsej verjetnosti privedla do socialnih struktur, ki bi temeljile na etiki formalnih avtoritet in oblasti, kar pomeni, da bi se dotlej ilegalne metode njihovega terorizma ohranile in vzpostavile v legalni, vsemogo~ni obliki terorizma nove, ~etudi “bolj{e in pravi~nej{e” dr`ave. ^e se {e enkrat vrnemo k namenom, ki naj bi opravi~evali in posve~ali sredstva, k tisti eti~ni predpostavki, ki je skupna vsem oblikam terorizma, lahko seveda trdimo, da namen nikoli ne opra-vi~uje (kaj {ele posve~a!) sredstvo, kajti `ivimo v dobi, ki je vse bli`e spoznanju o la`nivosti upanj na “ble{~e~o prihodnost” in hkrati spoznanju o tem, da `ivimo v trenutku sedanjosti. ^e je ta trenutek, tukaj in zdaj, torej tisto, kar v `ivljenju resni~no “{teje”, je morda najbolje, ~e la`no upanje bodo~nosti zamenjamo z resni~-nim zaupanjem v ta, tukaj{nji in zdaj{nji trenutek. To bi pomenilo, da so na{i nameni vselej hkrati `e tudi sredstva, ki jih uresni~ujejo. Namen in sredstvo sta v tem kontekstu torej povezana kot pot in cilj. Argument metode krvavih dana{njih bojev za bolj{i, pravi~nej{i jutri je tukaj prav tako neustrezen kot argument pobijanja nasilja s proti- 82 TERORIJA O negaciji negativne utopije ali o ~ude`ni preobrazbi volka v ov~je krzno: etika levi~arskega terorizma nasiljem, na katerega se prav tako sklicuje ves vesoljni terorizem, tako dr`avni, kot tudi desni in levi, pa {e vse ostale oblike terorizma, ki delujejo onkraj teh moralno-politi~nih kategorij zahodnega 2 sveta. Po drugi strani pa sicer dr`i, da vsak namen ne posve~uje vsakr-{nega sredstva, vendar to ne pomeni nujno, da nikakr{en namen ne posve~uje nikakr{nega sredstva. ^e se opredelimo za na~elno predpostavko o konkretni enakovrednosti vseh `ivljenj, potem si moramo priznati, da `ivimo v svetu in v dru`bi, ki je od priznavanja (kaj {ele uresni~evanja ...) tovrstnih predpostavk {e zelo oddaljena. V tem okviru lahko torej brez problemov razumemo, da vsak namen sicer resni~no ne posve~uje vsakr{nega sredstva, vendar pa nekateri nameni vsekakor posve~ujejo (~e `e ne opravi~ujejo) nekatera sredstva. Howgh! V spomin Gozdnemu Škratu LITERATURA: BURGHARD, FRANZ-PETER, KUNZMANN, PETER, WIEDMANN, FRANZ (1991): dtv – Atlas zur Weltphilosophie, Deutscher Taschenbuchverlag, München. “Der bürgerliche Staat”, iz: Resultate – Theoretisches Organ der Marxistischen Gruppe 3, München 1979. KLEIN, HANS-JOACHIM (1979): Rückkehr in die Menschlichkeit – Apell eines ausgestiegenen Terroristen, Rowohlt, Reinbeck/Hamburg. MARCUSE, HERBERT (1969): Über Revolte, Anarchismus und Einsamkeit – ein Gespräch, Arche, Zürich. STORIG, HANS JOACHIM (1992): Kleine Weltgeschichte der Philosophie, Fischer, Frankfurt/Main. STRAHM, RUDOLF (1987): Überentwicklung – Unterentwicklung, Laetare, Augsburg. WHITE, JONATHAN R. (1998): Terrorism – An Introduction 2/e, Wadsworth, Bonn. so torej nadvse nepopolno – in hkrati edino – orodje, ki ga premoremo, ~e se ho~emo lotiti sprejemanja, posredovanja in/ali razmi{ljanja. Saj ne, da bi s tem hotela namigniti, da predstavljajo te aktivnosti kak{en smisel `ivljenja ali kaj podobnega. Sprejemanje, posredovanje in razmi{ljanje so samo temelji konkretnega ~love{kega (so)bivanja. Samoopredelitev v smislu individualne etike in osebnostne integritete, samoopredelitev kot temeljna odlo~itev za ~love{ko (in ~loveka vredno) (so)bivanje, je velikokrat posredljiva zgolj v mejah politi~nih kategorij, tudi ~e so te {e tako zastarele in neumne. TERORIJA 83 Urbana gverila Beate Dietrich Samba norega psa Ju`noameri{ka gverila Gverilo se danes najpogosteje povezuje s Che Guevaro, sam pojem in njej pripadajo~a oblika upora pa sta bila prvi~ uporabljena veliko pred vznikom nacionalnih osvobodilnih gibanj v 60., 70. in 80. letih tega stoletja. Beseda gverila se prvi~ pojavi leta 1808 v Španiji, ko jo je zasedla napoleonska Francija. Pomanj{evalnica {panske besede guerra (vojna) se je nana{ala na boj neregularne vojske revnega {panskega prebivalstva, ki se je uprlo francoski okupaciji. Napadali so takrat, ko so Francozi najmanj pri~akovali, in se razbe`ali takoj, ko so okupatorji pripravljali protinapad. V drugi polovici 19. stoletja se je v Rusiji razvila druga razli~ica šmajhne vojne’. Nihilisti~ni Narodnaki so se proti carskemu re`imu borili s terorjem (tako so svoj na~in upora poimenovali sami), s katerim so `eleli sistem najprej destabilizirati, nato pa ga zru{iti. Leta 1881 so Narodnaki izvedli atentat na carja Aleksandra II. in ga ubili. Toda namesto preobrata je pri{lo pod vladavino Carja Aleksandra III. do ostrega absolutizma. Zaradi tega so se ruski socialdemokrati jasno distancirali od terorizma. Lenin, takrat {e socialdemokrat, je menil, da v nasprotju z organiziranim razredom majhna skupina teroristov ne more zru{iti carskega re`ima. Ko so se na za~etku 20. stoletja bolj{eviki lo~ili od socialdemokracije, so se morali spopasti s problemom financiranja in oboro`itve svojega kadra. Problem so re{ili z ropanjem bank in vlomi v skladi{~a oro`ja, pri tem pa so kdaj pa kdaj za `ivljenje prikraj{ali kak{nega carskega uslu`benca. URBANA GVERILA 87 Beate Dietrich V 20. in 30. letih so se {panski revolucionarji prav tako oprli na koncept destabilizacije z oboro`enimi akcijami. Druga~e kot v Rusiji so v Španiji oboro`ene akcije majhnih skupin mobilizirale mno`i~no gibanje. Prvi, ki je revolucionarni proces v teoriji in praksi pojmoval kot vojno, je bil Mao Zedong. V nasprotju s hotenji Kominterne je Mao zgradil ljudsko vojsko, ki se je gibala predvsem na pode`elju. Mao je bil sploh prvi v zgodovini komunisti~nega gibanja, za katerega so bili revolucionarni subjekt kmetje. Revolucionarna vojna je bila zanj postopni proces rasti in zadnji korak k razre{itvi dru`benih nasprotij, v katerem se zaostrijo nasprotja in mobilizirajo sile. Izbruh dru`benega spopada med razredi pa vodi k dr`avni represiji. Ljudska vojna naj bi bila vojna proti vojni, ki mora voditi k padcu re`ima. Namesto defenzivne reakcije na represijo morajo, po Mau, zatirani spro`iti konfrontacijo z vladajo~im razredom. Podobnega mnenja so bili latinskoameri{ki utemeljitelji gverile. Teorije revolucionarnega nasilja: Fanon in Marighella Ko je Castro leta 1959 zmagovito jezdil po havanskih ulicah, tega ni storil le kot simbol nove Kube, temve~ tudi kot zastopnik sanj, ki so jih gojili kmetje brez zemlje po vsej ju`ni polobli. Castro je v trenutku izni~il vse severnoameri{ke gospodarske interese na otoku. Vlagatelji iz Zdru`enih dr`av so bili lahko le osuple pri~e, ko je ponudil pomo~ kateremukoli ju`noameri{kemu gibanju, ki bi mu bil pripravljen slediti. Castrov poziv k revoluciji je bila reakcija na ju`noameri{ko kolo-nialisti~no preteklost in to ravno v ~asu, ko je bil protikolonialisti~ni upor glavna to~ka politi~nega dnevnega reda koloniziranih ljudstev {irom sveta. Dr`ava za dr`avo je progla{ala neodvisnost oziroma se borila zanjo. V~asih so bile posledica teh uporov gverilske vojne; spet drugi~ so se kolonialne sile preprosto umaknile. Kakorkoli `e, ravno ko je Castro proglasil Kubo za nosilko ju`noameri{ke revolucije, je bil tretji svet zapleten v upor proti evropski svetovni nadvladi. Tretji svet je z naklonjenostjo sprejel kubansko revolucijo. Model sodobnega revolucionarnega upora je utemeljil Frantz Fanon. Fanon se je rodil na Martiniqueu leta 1925, {tudiral je medicino v Franciji in postal psihiater. Ko se je Al`irija leta 1954 uprla francoski nadvladi, so Fanona poslali v Al`ir, glavno mesto dr`ave, da bi delal v psihiatri~ni bolni{nici. Zaradi do`ivetij v njej se je pridru`il upornikom. Fanon je menil, da so pritiski imperializma glavni vzrok du{evnih bolezni v Al`iriji. Rezultat al`irskih izku{enj sta dve njegovi deli, Ljudje, ki jih je svet zavrgel in Umirajo~i kolonializem. V delu Ljudje, ki jih je svet zavrgel Fanon poziva vse kolonizirane dr`ave, naj se uprejo, saj je zahodni imperializem raz~love~il ljudi po svetu, uni~il je njihovo kulturo in jim kot nadomestek vsiljuje zahodni 88 URBANA GVERILA Samba norega psa vrednostni sistem. Tam, kjer zahodnjaki niso fizi~no navzo~i, jih zastopa srednji sloj staroselcev, ki sprejema zahodne vrednote. Prebivalstvo teh de`el se soo~a z identitetno krizo, saj se morajo za uspeh in pre`ivetje odpovedati svoji kulturni dedi{~ini. Fanon trdi, da imajo prebivalci koloniziranih de`el na voljo le eno – poziva jih k revoluciji. ^eprav Fanonova teorija izhaja iz njegove afri{ke izku{nje, je imela mo~an vpliv na svetovno levico, vklju~no z ju`noameri{ko. Njegovo delo je bilo napotek za protikolonialisti~ni prevrat. Predvidel je, da se bodo upori za~eli s prebujenimi nacionalisti~nimi te`njami, kon~ali pa s spremembo dru`benih odnosov. Ju`noameri{ka tradicija “velikega Bolivarjevega sloga” in Castrova ponujena pomo~ sta bili samo dopolnilo Fanonove teorije, ki je povrh vsega jasno locirala nasprotnika – v ju`noameri{kem kontekstu je bila to velika severna soseda ZDA. Fanon je zagovarjal nasilen upor, ki je vklju~eval gverilsko vojno in teroristi~ne napade. Trdil je, da bo dekolonizacijski proces nasilen, saj bo nadomestil eno vladajo~o elito z drugo. Ker pa se ne bo nobena hotela prostovoljno odpovedati oblasti, je bilo za Fanona nasilje povsem samoumevna pot do svobode. Politi~no delovanje in miroljubna prizadevanja za spremembo oblasti so po Fanonovem mnenju neu~inkovita. Fanonova pot k revoluciji je vodila z gverilsko vojno na pode`elju, kot za~etno metodo upora, in posami~nimi akcijami urbane gverile, katerih namen je onesposobitev kolonialne uprave v mestih. Urbana gverila naj bi se s svojimi akcijami osredo-to~ila na posebne cilje, predvsem pa njeni napadi, po njegovem, ne bi smeli biti uperjeni proti prebivalstvu na splo{no, ker je podobno kot Mao Zedong menil, da bi s tem urbana gverila izgubila njihovo podporo. Akcije naj bi bile uperjene proti kolonialni upravi in doma-~emu srednjemu razredu. Njihov namen naj bi bilo zastra{evanje. Umori, podtikanja bomb in ugrabitve naj bi tuje oblastnike prisilili, da bi zapustili dr`avo, doma~i srednji sloj pa naj bi jim zaradi prete~ega nasilja odpovedal lojalnost. S tem bi izzvali dr`avno represijo, zaradi ~esar bi se vse ve~ prebivalstva pridru`ilo revoluciji. Fanonove ideje so bile priljubljene po vsem tretjem svetu, najbolj pa so se prijele v Ju`ni Ameriki. Nekateri strategi oboro`enega boja, na za~etku zlasti brazilski, so menili, da morajo biti mesta `ari{~a ju`noameri{ke revolucije, in so prevzeli Fanonovo zamisel o urbani gverili. Fanon je mo~no vplival na Carlosa Marighello, vodjo brazilske komunisti~ne partije. V dveh svojih pomembnej{ih delih, Za osvoboditev Brazilije in Mali priro~nik urbane gverile, je Marighella opisal prakti~ne napotke za delovanje urbane gverile in ti dve deli sta bolj kot katerikoli drugi niz teorij vplivali na urbano gverilo po svetu, saj so njegov koncept organiziranja mestne gverile v zadnjih 30. letih uporabile {tevilne politi~ne skupine – od japonske Rde~e armade, nem{ke Frakcije rde~e armade do Svobodnjakov iz Montane. Marighella je koncept oboro`enega boja preselil iz pode`elja v mesto. Zanj je bilo nasilje temelj revolucije: ni ga potrebno struktu- URBANA GVERILA 89 Beate Dietrich rirati, prizadevanj posameznih skupin pa ni potrebno koordinirati. Nasilje naj bi ustvarilo razmere, v katerih bo pri{lo do revolucije. Zanj je bila sprejemljiva kakr{nakoli oblika nasilja, ki med vladajo~e razrede in njihove za{~itnike vna{a zmedo in ob~utek nemo~i. Boj naj bi se preselil v mesta, kjer so locirani centri mo~i, nadzorovala pa naj bi ga majhna skupina “urbanih gverilcev”. Za Marighello je imela preselitev boja v mesto prednostni pomen, {ele nato naj bi skupine ideolo{ko osmislile nasilje. Naslednja stopnja upora naj bi privedla do zdru`enega boja oboro`enih revolucionarnih celic. Obenem s konkretnimi akcijami naj bi potekalo propagandno delo, s katerim bi si urbana gverila pridobivala podpornike, ki bi pomagali vzpostaviti mre`e varnih hi{, logisti~nih {tabov in zdravni{ke pomo~i. Revolucionarni boj v urbanem okolju naj bi bil destabilizirati vlado in razmere v dr`avi. Marighella je trdil, da bi bila vlada tedaj prisiljena pokazati pravi obraz. Ko bi urbana gverila ogrozila njeno avtoriteto in na~ela gmotno podstat elit, bi bila vlada prisiljena razglasiti tak ali druga~en voja{ki re`im. To ne bi bil poraz urbane gverile, temve~ nasprotno, prav njen cilj na tej stopnji boja: represija dr`ave nad prebivalstvom. Carlos Marighella je bil namre~ prepri~an, da ljudstvo podpira elite zato, ker se ne zaveda represivne narave dr`ave. Urbana gverila pa bi dr`avo prisilila v represivno ukrepanje, kar bi pove~alo podporni{ko mre`o mestne gverile. Ko bi se vrste urbane gverile mno`ile, bi revolucionarji postopno opustili teroristi~ni boj in se vse bolj osredoto~ili na izgradnjo urbane vojske, ki bi vse sile usmerila v splo{ni udar. Marighella pi{e, da je namen urbane gverile, da zadene. Za`elena je kakr{nakoli oblika akcije, da le vna{a nemir in ustvarja tak{ne poli-ti~ne razmere, ki so ugodne za razmah revolucije. Zato je taktika hitrega in sunkovitega napada najprimernej{a, poleg tega pa ne zahteva zapletene organizacije. V Malem priro~niku urbane gverile ori{e temeljno strukturo, ki jo le-ta potrebuje. Osnovna operativna enota naj bo po njegovem mnenju celica (v Nem~iji so jo imenovali komandos), sestavljena iz {tirih ali petih ljudi, ve~ celic pa sestavlja skupino urbane gverile. Po potrebi lahko celice zdru`ijo mo~i, sicer pa so majhne, mobilne in neopazne. Marighella meni, da je celica temeljno, akcijska mo~ urbane gverile. V Ju`ni Ameriki pa je nastal {e en model revolucije, ki je imel druga~no strukturo. Iz{el je neposredno iz kubanske revolucije in govori o druga~nem pristopu do boja. Debray in Guevara Kubanska revolucija sicer ni zmagala z gverilskim na~inom vojskovanja, zato pa ga je Kuba popularizirala po vsej Ju`ni Ameriki. Kljub dejstvu, da je samo {e enemu gverilskemu gibanju poleg 90 URBANA GVERILA Samba norega psa kubanskega uspelo prevzeti oblast – leta 1979 nikaragvijskim Sandinistom – je bila v Ju`ni Ameriki gverilska vojna najpogostej{a metoda boja. Druga~e od boja v mestih je bila pri gverilskem modelu pomembnej{a struktura, na kateri temelji operativni okvir. Proces izgradnje latinskoameri{kega gverilskega na~ina bojevanja se je za~el v kubanskem hribovju, po porazu leta 1956, ko je Castro okoli sebe zbral somi{ljenike – partizane, ki so zgradili svojo povelj-ni{ko strukturo in podporni{ko zaledje, kar je kasneje preraslo v lokalno gverilo. Ko je njen vpliv nara{~al, so za~eli uporabljati konvencionalnej{e metode vojskovanja. Kmalu po zmagi revolucije na Kubi je Ernesto Guevara dokon~al knjigo Guerrilla Warfare, ki govori o strukturi in na~inu gverilskega vojskovanja. Poimenoval ga je fokizem. Po njegovem mnenju je naloga revolucionarnih gibanj zanetiti oboro`eni foco (ognji{~e). Odlo~itev, kje pri`gati šfoco’, mora biti rezultat sociolo{kega, ekonomskega in politi~nega preudarka. Konflikt z vladajo~o elito naj bi spro`il prav šv`ig’ ve~ ognji{~ hkrati (“Naredimo dva, tri, {tiri Vietname ...”), kar bi v kon~ni fazi pripeljalo do prevzema oblasti revolucionarne gverile. Gverilski boj ima po kubanski izku{nji tri stopnje, pri ~emer vsaka naslednja nadgradi prej{njo. Za~ne se s posameznimi skupinami, ki naj bi na razli~nih krajih zanetile upor in u~inkovale kot katalizator, ki bi privabil pode`elsko prebivalstvo h gverili, obenem pa bi gverila imela spodbujajo~ u~inek v mestih. V drugi fazi naj bi se skupine strnile v gverilske ~ete, ki bi se na koncu zdru`ile v klasi~no vojsko. Ta model je bil na Kubi uspe{en, saj je v treh letih, za~en{i z majhno skupino 20 bojevnikov, zru{il Batistov re`im. Fokizem je imel velik vpliv tudi v de`elah, ki glede na geografsko lego in gospodarsko strukturo niso imele t. i. takti~nih mo`nosti za umik. Tako se je v Urugvaju iz sindikalisti~nega gibanja razvila urbanogverilska skupina Tupamaros. V okviru Guevarove gverile ima terorizem omejeno vlogo. Guevara je revolucionarni humus videl na pode`elju, vendar pa ni podcenjeval pomena majhnih urbanih skupin, ki bi uravnove{ale gverilski boj s podpornim bojem v mestih. Vendar pa morajo biti akcije v mestih dobro premi{ljene: njihov namen je spravljati vlado iz ravnote`ja, jo napasti na njenih “varnih” podro~jih in ji ne pustiti trenutka oddiha. Glavni cilj teh skupin pa je, da udari po dr`avni logisti~ni mre`i. Teorijo gverilske vojne je po tem, ko je iz{lo Guevarovo delo, dopolnil francoski socialist Regis Debray. Ko v delu Revolucija v revoluciji? Debray povzema svoje pojmovanje ju`noameri{ke politike, meni, da je glavni problem Ju`ne Amerike rev{~ina. Rev{~ina se prepleta z vsemi segmenti ju`noameri{kega `ivljenja in spleta raznolike kulture in ljudstva v skupen klob~i~ bede. Za Debraya je re{itev v spremembi dru`benih razmerij in prerazporeditvi bogastva, torej v revoluciji. Debrayeva glavna tar~a so bile Zdru`ene dr`ave. ^eprav Zdru`ene dr`ave ne vzdr`ujejo neposrednega kolonialnega imperija, kot je to URBANA GVERILA 91 Beate Dietrich Ernesto Che Guevara inkognito na poti v Bolivijo veljalo za de`ele, na katere se je osredoto~al Fanon, z gopodarskim imperializmom vendarle vladajo Ju`ni Ameriki. Za vsako ju`noame-ri{ko vlado stojijo Zdru`ene dr`ave. Debray je menil, da je severno-ameri{ko bogastvo povzro~itelj ju`noameri{ke rev{~ine. Kot Fanon tudi Debray torej govori o revoluciji. Terorizmu ne pripisuje velikega pomena in pri revolucionarnem uporu kar se da zmanj{a vlogo urbanih sredi{~. Revolucionarni subjekt so zanj kmetje, boj pa naj bi se za~el na pode`elju z lokalnimi gverilskimi skupinami. Terorizem po njegovem ne prina{a rezultatov. V najbolj{em primeru je nevtralen, v najslab{em pa od gverilskega boja oddaljuje kmete. Po Debrayu se mora revolucija, da bi delovala, za~eti z gverilskim bojem in kon~ati z zdru`eno klasi~no vojsko. Po njegovem mnenju se tega cilja ne da dose~i s terorizmom. Zakaj preu~evati Tupamarose? Od leta 1972, ko je urugvajska vlada dokon~no porazila Tupa-marose, se je delovanje urbane gverile v marsi~em spremenilo in na prvi pogled se zdi, da bi bilo smotrneje govoriti o sodobnej{ih skupinah urbane gverile. To morda dr`i za ve~ino skupin od {est-desetih let naprej, ki so se pojavile za kratek ~as, ne dr`i pa za Tupa-marose. Zanje velja, da so najbolj temeljito izdelali organizacijsko strukturo in na~in bojevanja v mestih. Tupamaros so bili mojstri svoje obrti. Številne revolucionarne skupine so posku{ale z boji v mestih, a nobena ni bila tako u~inkovita. Metode, ki so jih uporabljali Tupamaros, so bile u~beni{ki primer revolucionarne urbane gverile. Drugi razlog za prou~evanje Tupamarosov je veliko bolj prakti~en. Kot mojstri revolucionarnega boja so bili zgled {tevilnim levi~arskim skupinam v Zdru`enih dr`avah in zahodni Evropi po letu 1968. V zahodni Evropi so njihovo strukturo in taktiko prevzele Frakcija rde~e armade in Direktna akcija. Rde~e brigade so delovale v razli~nih mestih, vendar so prevzele model Tupamarosov. Njihovo taktiko in organizacijo so posnemale tudi {tevilne desni~arske in ekstremisti~ne organizacije v Zdru`enih dr`avah. Mnogi revolucionarni priro~niki oziroma v njih predlagani modeli organizacij urbane gverile temeljijo prav na izku{njah Tupamarosov. Poleg tega so Tupamaros izraz ene od dveh glavnih smernic ju`noameri{kega gverilskega boja. Ko so Tupamaros za~eli z bojem v urbanem okolju, sicer niso imeli izdelane strukture, strategije ali organizacije, so pa udejanili Marighellov koncept boja. In skupaj z njim so verjeli, da se bodo ljudje pridru`ili revoluciji, ko bo vlada posegla k represiji; a zgodilo se je ravno nasprotno. V primeru Tupamaros je pou~na reakcija dr`ave, ki se je bolj ali manj ponovila tudi v drugih dr`avah, v katerih so nastale skupine mestne gverile. Podobno kot Tupamaros se je tudi urugvajska vlada zatekla k umorom in mu~enjem, skratka k terorju, da bi porazila Tupamarose. 92 URBANA GVERILA Samba norega psa Urbana gverila V letih po 2. svetovni vojni je bil Urugvaj politi~ni in gospodarski zgled drugim ju`noameri{kim dr`avam. Demokrati~no vlado je dopolnjevalo zdravo gospodarstvo in zgleden izobra`evalni sistem. ^eprav Urugvaja ne bi mogli opisati kot bogato de`elo, pa je takrat kazalo, da bo {el razvoj de`ele po poti miru in blagostanja. Leta 1954 pa so urugvajski obeti za~eli bledeti. Skupaj z izvozom so padle tudi cene izvoznih izdelkov, kar je vodilo v inflacijo in brezposelnost. Okoli leta 1959 je Urugvaj do`ivel uni~ujo~ gospodarski obrat in delavstvo ter srednji sloj sta se morala soo~iti z nejasno prihodnostjo. Posebej hudo je kriza prizadela delavce v sladkorni Ernesto Che Guevara URBANA GVERILA 93 Beate Dietrich 1 MLN je privzela ime po inkovskem voditelju Tupacu Amaruju, ki je bil ubit v uporu proti Špancem dvesto let prej. Tako pa se tudi imenuje neka ju`noameri{ka ptica. industriji v severnem delu Urugvaja. Delavci so ustanovili narodni sindikat, v katerem je leta 1959 prevladala militantna linija, ki je pozivala k oboro`enemu boju. Vodstvo se je leta 1962 odlo~ilo preseliti sindikat s pode`elskega severa v Montevideo. Struktura urugvajskega prebivalstva je bila v glavnem kme~ka, vendar je ve~ina prebivalcev `ivela v Montevideu, metropoli z 1.250.000 prebivalci. Demografsko gledano je prestolnica ponujala mo`nost politi~ne uveljavitve sindikata, kar pa se kasneje vendarle ni zgodilo. Prestolnica jih ni sprejela kot predstavnike legitimnega delavskega gibanja, temve~ kot potencialne revolucionarje. Delavci so se spopadli s policijo, ki je zaprla ve~ ~lanov sindikata. Med njimi tudi mladega {tudenta prava Raula Sendica. Mu~enje in maltretiranje zapornikov sta bila vsakdanji pojav in Sendic je represalije, ki jih je do`ivel, opisal v ~lanku z naslovom “^akajo~ na gverilo”, v katerem je pozval k uporu v Montevideu. Ko so Sendica izpustili iz zapora, se mu je pribli`alo ve~ mladih, ki so se zavzemali zlasti za reformo vlade in gospodarstva. Sprva so verjeli, da lahko to dose`ejo z legalnim delovanjem, vendar je dr`avna represivnost onemogo~ila vsakr{en dogovor. Ljudje, zbrani okoli Sendica, so zato videli prihodnost Urugvaja le v obliki demo-krati~nega socializma, kar je mo~ dose~i le z revolucionarno spremembo du`benega reda. Leta 1963 je nekaj kilometrov iz Montevidea skupina izvedla prvi bombni napad na Švicarsko lovsko dru{tvo, kar je bil za~etni korak k oboro`evanju. Skupina je torej za~ela gverilski boj v Montevideu, njeni ~lani pa so bili ve~inoma radikalni {tudentje srednjega sloja. Reformisti~no usmerjeni delavci in delavski aktivisti so se namre~ `e prej distancirali od skupine. Delujo~ v upravnem centru Urugvaja, v Montevideu, pa Tupamaros za boj seveda ni mogel navdu{iti pode`elskega prebivalstva. Ker je bilo mesto `ivljenjski okoli{ ~lanov skupine, so pripadniki majhne skupine verjeli, da bo njihov boj v mestu u~inko-vitej{i, in so sledili navodilom, ki jih je nedolgo pred tem zapisal Carlos Marighella. Leta 1963 se je skupina poimenovala Narodno osvobodilno gibanje, pozneje pa so postali poznani po imenu Tupamaros.1 Leta 1965 so se njihove vrste za~ele mno`iti in skupina je za~ela plesti mre`o simpatizerjev v mestu. Ocenjujejo, da je {tevilo ~lanov na vi{ku mo~i leta 1970 naraslo na 3000. Terorizem je postal glavna strategija napadov. Tupamaros so se zavzemali za nacionalizacijo in enakomerno porazdelitev gospodarskih virov. Njihov program je bil osredoto~en na redistribucijo urugvajskega dohodka in manj na prevzem oblasti. Tupamaros nikoli niso izdelali natan~nej{e vizije revolucije; praksa je imela zanje prvenstven pomen. Med leti 1964 in 1968 so se osredo-to~ali na zbiranje oro`ja in denarja. Po tem pa so Tupamarosi za~eli ob{irno kampanjo napadov. Svoje akcije so financirali z nizom ban~nih ropov. 94 URBANA GVERILA Samba norega psa Tako kot Carlos Marighella so bili prepri~ani, da se bo vlada vedno bolj zatekala k represiji, kar bo izzvalo ljudstvo k uporu. Vlada je ukrepala zelo hitro, vendar je kmalu ugotovila, da lahko stori bolj malo. Tupamaros so imeli vse karte v svojih rokah. Udarili so kadar in kjer so hoteli, se nato hitro umaknili in nasplo{no sme{ili policijo. Ugrabljali so visoke dr`avne uradnike in tuje predstavnike, pri ~emer je ostajala policija popolnoma nemo~na. Takrat se je zdelo, da si lahko po `elji izbirajo cilje svojih napadov. Tupamaros so ustanovili ve~ akcijskih celic ter razpletli {iroko podporno mre`o v Montevideu in leto 1970 je bilo obdobje vrhunca njihove mo~i, ko jim je uspelo zgraditi vzporedno oblast. Njihov uspeh pa je bil kratkotrajen. ^eprav je bil njihov boj u~inkovit, pa je bil dovolj brutalen, da je od Tupamarosov odvra-~al potencialne privr`ence. Na koncu je bilo nasilje usodno tudi zanje. Tupamaros so precenjevali svojo mo~. Leta 1971 so se na volitvah pridru`ili levi~arski koaliciji strank. To je bila usodna napaka. Tupamarosi s svojim nasiljem niso samo odvra~ali volilcev, temve~ so pripomogli k temu, da je na volitvah zmagala desnica, ki je odkrito obljubljala spopad z njimi. Sledila je brutalna reakcija. Prebivalcev Montevidea policijska brutalnost ni odvrnila, da ne bi z naklonjenostjo pozdravljali vladne ukrepe, tudi ko je ta leta 1972 proglasila izredno stanje. Takrat so vladne oboro`ene sile za~ele tudi lov na levi~arje, ki je uni~il Tupamarose. Sprva nemo~na policija se je zatekla k stari ju`noameri{ki metodi in za~ela mu~iti vse tiste, za katere je sumila, da so pripadniki Tupamaros. Z mu~enjem zapornikov je policija pri{la do informacij. Pravzaprav so skupino dotolkli ravno zaradi mno`i~nih aretacij, ki so jih omogo~ile informacije, pridobljene na zasli{anjih. Metode mu~enja so bile surove; celo kadar so ujetniki spregovorili, so jih mu~ili naprej, dokler jih niso ubili ali izpustili. A. J. Langguth (1978) je pisal o mu~enju, ki je bilo v navadi v Urugvaju in Braziliji. Mu~itelji so bili profesionalci, ki so zgolj izpolnjevali zadano nalogo. Posilstva, pretepanja in umori so bili povsem vsakdanji, policija pa je spretnost mu~enja izpopolnila do popolnosti. Nekatere osumljence so mu~ili cele mesece ali celo leta, trdi Langguth. Mesto namesto d`ungle Zgodovinsko gledano je bila ju`noameri{ka gverila produkt uporni{tva na pode`elju. Tupamaros so tej tradiciji postavili alternativo in boji{~e prestavili v mesto ter pokazali, kak{en vpliv lahko ima na vsakdanje urbano `ivljenje gverilska skupina. Urbano okolje je ponujalo Tupamarosom neskon~ne mo`nosti, ki so jih izrabili z dobr{no mero pragmatizma tako glede strategije kot ideologije. Skupina ni sledila klasi~nemu marksizmu. V eni od izjav so zapisali, da se borijo za nacionalizirano gospodarstvo, s polno zaposlenostjo in socialno varnostjo, za spodbujanje izvoza in razdelitev dobi~ka. URBANA GVERILA 95 Beate Dietrich Taktika Tupamarosov je odra`ala enak pragmatizem. Ker razmere v Urugvaju niso bile zrele za gverilsko vojno, so se Tupamaros preusmerili v mesto in za novo okolje oblikovali novo taktiko. Tupamaros so prikrojili urugvajskim razmeram tudi Marighellove pojme. Temeljna enota revolucionarnega boja so bile Marighellove celice. To so bile akcijsko gibljive majhne enote, ki so se skladale s konceptom Marighellove decentralizirane poveljni{ke strukture, in na~elom, da vsaka oblika boja pripomore k revoluciji. V vojni proti dru`benemu redu so Tupamaros spreminjali taktike. Listje in kamu-fla`o d`ungelske pokrajine je v mestu nadomestil vrve` ljudi. Gverilci so se skrivali za drevesi, urbani teroristi so se skrili med ljudi. Š~itila jih je gne~a, mobilnost in birokratska togost. Tupamaros so bili lahko navadni me{~ani, a le do trenutka, ko so udarili. Ko je bilo boja konec, so se preprosto spet stopili z mno`ico. Predpogoj za uspe{no izvajanje akcij so bile varne komunikacijske in hitre transportne povezave v mestu. In ~e so si jih Tupamaros hoteli zagotoviti, so morali obvladati dolo~ene nelegalne postopke. Razvili so logisti~ne podporne sisteme in varne hi{e ter potovali s ponarejenimi osebnimi dokumenti. Salto mortale ^eprav Tupamaros niso podrobneje izdelali svoje strategije, pa je skupina vendarle delovala v nekih {iroko za~rtanih okvirih. Za svoj boj so hoteli pridobiti podporo srednjega sloja in delavstva. Zaradi gospodarskih razmer so Tupamaros sprva imeli precej{njo podporo srednjega razreda, toda v svojih vrstah so hoteli videti tudi delavstvo. Menili so, da se bo boj za spremembo dru`benih razmer za~el v kriti~nem politi~nem in gospodarskem trenutku, ki bo odprl pot k revoluciji. To predigro revolucije oziroma sti~i{~e kriti~nih razmer so imenovali conyuntura in nanj osredoto~ili vso dejavnost. Tupamaros so smatrali nasilje kot edino sredstvo, ki bo pripeljalo do dru`benih sprememb. Do conyunture ne bi nikoli pri{lo, ~e ljudje ne bi podprli revolucije. Revolucionarne akcije naj bi bile nenadne in pogoste, vendar pa naj bi bile le uvod v splo{ni napad. Ko bi bile razmere prav{nje, bi nasilne akcije prerasle v organizirano ljudsko revolucijo. S tem bi conyuntura prerasla v salto ali splo{ni boj za oblast. Namen urbane gverile je bil ohranjati pri `ivljenju zamisel o conyunturi, med saltom pa bi urbano gverilo nadomestila organizirana ljudska vojska. Conyunturo so Tupamaros ohranjali s teroristi~nimi akcijami, pri tem pa so taktiko spreminjali vedno glede na okoli{~ine in {tevil~-nost simpatizerjev. Do leta 1968 so se Tupamaros osredoto~ali na manj{e akcije: na po`ige, propagando in opozarjanje na javno korupcijo. Ko so se njihove vrste za~ele mno`iti, so postali drznej{i. Leta 1969 so za~eli ropati banke; temu pa je sledil niz zased in ugrabitev. Po tem letu sta bili njihovi najpogostej{i akciji ban~ni ropi – 96 URBANA GVERILA Samba norega psa “razlastitve razla{~evalcev”; kot jih je poimenoval Marighella – in ugrabitve. Z ropi se je skupina financirala. Tudi namen ugrabitev je bil dobiti logisti~no podporo (z odkupnino). Tupamaros so za~eli z ugrabitvami lokalnih funkcionarjev iz Montevidea, pozneje pa so presedlali na ugrabljanje tujih predstavnikov. 31. julija 1970 so na poti na delo ugrabili Dana Mitrioneja, severnoameri{kega policijskega svetovalca. Med ugrabitvijo se je nenamerno spro`ila pu{ka in 10. avgusta 1970 so policisti njegovo truplo na{li v neki ulici v Montevideu. Roke je imel zvezane, v zatilju pa dve krogli. Ob truplu je bilo spo-ro~ilo Tupamarosov, na katerem je pisalo, da je Mitrioneju sodilo ljudsko sodi{~e, ga spoznalo za krivega in usmrtilo. Tupamaros so 8. januarja 1971 ugrabili Geoffreya Jacksona, britanskega veleposlanika v Urugvaju, ki so ga imeli ujetega osem mesecev. Ko je postalo jasno, da britanska vlada zanj ne bo pla~ala odkupnine, so ga izpustili. To, da so spustili Jacksona, ni bilo ni~ nenavadnega. Ena njihovih najbolj znanih akcij je bila ustanovitev enote “komandosov proti lakoti”. Na predbo`i~ni ve~er je ta enota zasegla po{iljko hrane in jo razdelila med reve`e v Montevideu. To akcijo je pozneje posnemala Symbione{ka osvobodilna vojska v Kaliforniji, katere pripadniki so zahtevali razdelitev hrane med reve`e v zameno za izpustitev `rtve, ki so jo ugrabili, in pa zahodnonem{ke Revolucionarne celice, ki so za bo`i~ ponaredile nakupovalne bone in jih razdelile klo{arjem. V ~asu med letoma 1965 in 1970 so se vrste Tupamarosov izredno pomno`ile, njihovo politi~no nasilje pa ni imelo uspeha. Zapletli so se v klob~i~ nasilja, katerega posledica je bila, da so se {tevilni levi~arji pridru`ili komunisti~ni partiji. Tako je bila njihova podporna mre`a vse manj{a. Kot re~eno so bile urugvajske policijske oblasti v boju proti Tupamarosom sprva povsem zmedene. Vsak obrat jih je neprijetno presenetil. Od avgusta 1968 do usmrtitve Dana Mitrioneja avgusta 1970 policija ni na{la niti ene ugrabljene `rtve. Potem pa se je odzvala z brutalno represijo. Organizacija Tupamarosov Tupamaros so bili ena najbolje organiziranih, a najmanj struktu-riranih skupin v sodobni zgodovini, ki pa se jim ni uspelo izogniti hierarhi~ni organizacijski strukturi. Z njimi sta primerljiva le PLO in IRA s tem, da so Tupamaros delovali skoraj izklju~no v mejah Urugvaja. Tupamarose je vodil narodni zbor, ki je odlo~al o vseh politi~nih in operativnih zadevah. Zbor se je redko zbral ve~ kot enkrat na leto, dokler ga v sedemdesetih letih niso razpustili. Po nekaterih podatkih se narodni zbor po septembru leta 1980 ni ve~ sestal. Vse akcije v Montevideu je nadzoroval izvr{ni svet, ki je tudi koordiniral delovanje Tupamarosov. Izvr{ni svet je vodil celice, ki so izvajale akcije, in bedel nad revolucionarnim sodi{~em – Komitejem za revolucio- URBANA GVERILA 97 Beate Dietrich narno pravico, ~igar naloga je bila regulacija notranje discipline v skupini. ^e je ~lan skupine zavrnil ukaz ali poskusil zapustiti organizacijo, je zadevo obi~ajno obravnavalo revolucionarno sodstvo. Pri vsakodnevnih operacijah pa izvr{ni svet verjetno ni imel kaj dosti mo~i. Tupamaros zaradi konspirativnosti akcij niso imeli enotne poveljni{ke strukture za rutinske naloge, predvsem zaradi varnostnih razlogov. Zato se je vsaka podskupina avtonomno pripravljala in izvajala posamezne akcije in prav v majhnih skupina je temeljila mo~ Tupamarosov. Pomembno funkcijo je imela podporna mre`a simpatizerjev, brez katere Tupamaros nikoli ne bi mogli biti tako u~inkoviti. Skupinam, ki so posnemale organizacijski model Tupamarosov, je najve~krat spodletelo ravno na to~ki izgradnje mre`e podpornikov, ki so bili pomemben vir informacij, nudili so tehni~no in pravno pomo~. Ko je vlada leta 1972 {la v spopad s Tupamaros, je bila prav podporni{ka mre`a najprej na udaru. NARODNI ZBOR KOMITE ZA REVOLUCIO-IZVRŠNI NARNO SVET PRAVICO 4—6 ČLANSKE CELICE OPERATIVNE SKUPINE LOGISTIČNE SKUPINE PODPORNA MRE@A Torej, organizacijska struktura Tupamarosov je bila decentralizirana, notranja pravila je postavljalo revolucionarno sodi{~e (Komite za revolucionarno pravico), operativna mo~ pa je prihajala iz celic, ki so se po potrebi, a redko, zdru`ile v ~ete, in so {tele {tiri do {est ljudi. Za konec ostaja {e vpra{anje, kdo so bili Tupamaros? “Vojaki” v skupini so prihajali iz {tudentskih in delavskih vrst, “funkcionarji” so prihajali iz izobra`enstva. Pri Tupamarosih je bilo na za~etku zelo malo `ensk, kasneje pa pribli`no 25 odstotkov. Dve tretjini ~lanstva so bili {tudentje in izobra`enci; preostala tretjina so bili delavci. Ne glede na te podatke pa je resni~na mo~ Tupamarosov prihajala iz njihove podporne mre`e. Ko se je ta mre`a strgala, se je z njo vred sesula tudi skupina. Sodobna gverila v Ju`ni Ameriki Modela, ki sta si ju zamislila Marighella in Guevara, sta bila dolgo ~asa glavna latinskoameri{ka ideolo{ka izvozna izdelka na tuje, 98 URBANA GVERILA Samba norega psa vplivala pa sta tudi na strukturo revolucij v Ju`ni Ameriki, kjer je pri{lo do dveh valov gverilskih revolucij. Prvi val se je za~el s kubansko revolucijo in je trajal pribli`no do leta 1970, ko se je za~el drugi val, ki sega v dana{nji ~as. V vsem tem ~asu so se uporni{ka gibanja ve~inoma zatekala h gverilskemu na~inu bojevanja. Pri revolucijah v slogu Marighelle je imel terorizem primarno vlogo, pri ~emer je terorizem primarna strategija urbane gverile. V tem kontekstu se zdi morda izraz gverila neustrezen, saj je namen gverilcev ustanoviti klasi~no vojsko s pomo~jo podporne mre`e, kon~ni cilj gverilske vojske pa pojav klasi~ne vojske. Na primer, Castro je prevzel oblast s klasi~no vojsko. V drugih delih sveta, denimo v Vietnamu, je Saigon padel v roke redne severnoviet-namske vojske, ne v roke gverilcev Viet Conga. Kar pomeni, da je za gverilce gverilska vojna le stopnja v poteku boja. Mehika Leta 1994 so se v domovini Emila Zapate, v Chiapasu v ju`ni Mehiki, uprli Indijanci proti nepravi~ni delitvi zemlje in virov. Medtem ko se je `e od leta 1929 vladajo~a institucionalna revolucionarna stranka osredoto~ila na gospodarski razvoj severa, je Chiapas ostal prete`no kmetijski in manj razvit, prebivalstvo tega dela Mehike pa nezadovoljno s kmetijsko politiko dr`ave. Njihova Zapatisti~na narodnoosvobodilna fronta (Zapatista National Liberation Front, EZLN) je razvila druga~en model gverile, ki ni ve~ politi~no voja{ka organizacija, temve~ je oboro`eno krilo uporni{kega gibanja in podrejena civilnemu uporu. To je v dosedanjem gverilskem bojevanju povsem novo, saj gre za primat dru`benega gibanja in njemu podrejeno oboro`eno skupino. In to razmerje se doslej ni spremenilo navkljub vodom smrti in dr`avni represiji. Mehi{ka vlada je sku{ala EZLN prikazati kot teroristi~no organizacijo in je proti skupini in njenim simpatizerjem za~ela protiuporni{ki boj. Gvatemala Odkar so leta 1954 ZDA izdatno pripomogle k zru{itvi levi~arske vlade, je ta de`ela pri{la pod njihovo neposredno vplivno obmo~je. S proameri{ko oblastjo se je morala Gvatemala soo~iti z mno`ico voja{kih voditeljev, ki so v ~asu hladne vojne in ju`noameri{kih revolucij skrbeli skorajda izklju~no za to, da so prepre~evali {irjenje revolucije pred pragom ZDA. Leta 1962 je majhna skupina gverilcev, ki so se imenovali Uporni{ke oboro`ene sile, za~ela boj, ki je dobival obrise pode`elske gverilske vojne. Širili so se kot gnojna rana, ki se no~e zaceliti. S tem ko so Zdru`ene dr`ave pomagale vladi v boju proti gverilcem, je majhna vojna postajala vse ve~ja. Gverilske vrste so se mno`ile z leta 1972 ustanovljeno Gverilsko vojsko revnih in Organizacijo oboro`enega URBANA GVERILA 99 Beate Dietrich ljudstva, ustanovljeno leta 1979. Vse tri skupine so se leta 1982 zdru`ile v Gvatemalsko narodno enoto. To pa je bilo ve~, kot so oblasti lahko prenesle. Ko je gvatemalska vlada poslala v boj proti gverilcem vojsko, se je v dr`avi za~el eden najostrej{ih protiuporni{kih bojev, kar jih je bilo kdajkoli v obeh Amerikah. Ilegalni vodi smrti so pobili veliko Gvatemalcev, vladne sile pa so v voja{kih in policijskih operacijah pobijale revne kmete in staroselce. ^e so vodi smrti svoja dejanja sku{ali prikriti, pa gvate-malska vojska tega velikokrat ni niti posku{ala. Leta 1983 je vojska svojo protiofenzivo osredoto~ila na pode`elje, ker je menila, da se privr`enci revolucije skrivajo v gvatemalskem sredogorju. Pri tem je uporabila stoletno tehniko uni~evanja nasprotnika in njihovega logisti~nega sistema, kar je v praksi pomenilo, da je napadla in pobila ve~ deset tiso~ nedol`nih ljudi, ki so `iveli na gverilskih podro~jih. Pobili so cele dru`ine, uni~ili domove in polja. Leta 1991 je bilo dr`avnih represalij uradno konec. Gverilo so zdesetkali na tiso~ do dva tiso~ mo`, njihov boj pa se nadaljuje. Številni zagovorniki ~lovekovih pravic so proti gvatemalski vladi vlo`ili to`bo zaradi genocida. Nikaragva Nikaragva je edina dr`ava, v kateri so poleg Kube uspe{no izpeljali gverilsko revolucijo. ^eprav je revolucionarna vlada ostala na oblasti le od leta 1979 do 1990, je postala simbol za vse, ~esar so se Zdru`ene dr`ave bale. Severnoameri{ki interesi v Nikaragvi segajo v sredino 19. stoletja, ko je pri{lo do kolizije britanskih in severnoameri{kih interesov glede pomembnih ~ezmorskih poti v Srednji Ameriki. Leta 1855 je Ameri~an William Walker pri{el v Nikaragvo, da bi postal predsednik, a so ga 1857. odstavili. Zdru`ene dr`ave so ponovno posegle v Nikaragvo leta 1909, ko so hotele postaviti novo vlado, nato pa spet leta 1912, da bi ustavile gverilsko vojno. Severnoameri{ki marinci so v dr`avi ostali do leta 1925, ~ez eno leto pa so se vrnili z namenom zadu{iti novo revolucijo. Da bi Zdru`ene dr`ave lahko umaknile svojo vojsko iz Nikaragve, so ustvarile in izurile Nikaragvovsko narodno gardo. Njen poveljnik, Anastasio Somoza Garcia je pri{el na oblast leta 1933, njegova dru`ina pa je v de`eli vladala do leta 1979. V ~asu vladavine njegovega sina Anastasia je v de`eli vladala korupcija in rev{~ina. Ko je leta 1972 za~ela delovati revolucionarna gverilska skupina Sandinisti~na narodnoosvobodilna fronta, so Zdru`ene dr`ave Somozi poslale voja{ko pomo~. Sandinisti, komunisti kubanskega sloga, so se zatekli po pomo~ k Sovjetski zvezi in leta 1979 prevzeli oblast. Reaganova administracija si je kot glavni zunanje politi~ni cilj zadala poraz Sandinistov, zato so ZDA podpirale in urile protirevolucionarne skupine Contras. Tako v Nikaragvi od leta 1990, ko je komunisti~na stranka 100 URBANA GVERILA Samba norega psa izgubila na volitvah, ni ve~ mirno, de`ela pa se ubada s kopico gospodarskih problemov. Kolumbija Potem ko je `e leta 1812 Simon Bolivar osvobodil Kolumbijo, je postala del velikega naroda, imenovanega Velika Kolumbija, od katere sta se zaradi regionalnih interesov leta 1839 odcepili Kolumbija in Panama. V drugi polovici 19. stoletja sta v dr`avi vladali dve stranki, liberalna in konservativna, zaradi ~esar je na koncu stoletja pri{lo do {tiriletne dr`avljanske vojne. Panama je proglasila neodvisnost, Kolumbija pa je ostala politi~no nestabilna. Leta 1948 so v dr`avi izbruhnili nemiri, ki so trajali devet let. Kolumbijci to obdobje imenujejo kar “nasilje”. V tem ~asu je ve~ kot 300.000 ljudi izgubilo `ivljenje v nenavadni vojni, ki je bolj spominjala na spopade pouli~nih tolp kot pa na revolucijo. Leta 1957 so konservativci in liberalci ustanovili Narodno fronto, ki je ostala na oblasti do leta 1974. Kolumbija je odtlej parlamentarna demokracija, ki pa jo nenehno pretresajo gverilski boji, terorizem in vojne med koka-inskimi karteli. Po nekaterih podatkih je Kolumbija dr`ava z najve~ nasilja na svetu. Na najni`ji ravni preprodajalci drog nadzorujejo proizvodnjo in distribucijo kokaina. S svojim ogromnim bogastvom podkupujejo policijo in vojsko. Gverilske skupine, kot so Revolucionarne sile Kolumbije, so poskusile izpeljati revolucijo po kubanskem zgledu. Teroristi~ne skupine kot je M–19 se borijo na vseh straneh: tako na strani trgovcev z mamili kot proti njim, medtem ko izvajajo teroris-ti~ne akcije proti policiji in vojski. Policijski in voja{ki funkcionarji so se na to odzvali tako, da so ustanovili vode smrti. Peru Perujska revolucionarna tradicija sega v ~as pred velikim valom ju`noameri{kih revolucij, ki so jih spro`ile Napoleonove vojne. V ~asu od leta 1781 do 1782 je inkovski vodja Tupac Amaru vodil upor proti Špancem. De`ela je postala neodvisna {ele leta 1824, njena zgodovina pa je paradoksna zbirka svobodnih volitev in voja{kih udarov, ki so se izmenjavali ve~ kot stoletje. Še v novej{ih ~asih so perujske civilne predsednike v letih 1948, 1962, 1968, 1975 zamenjevale voja{ke hunte (zadnja je bila na oblasti do leta 1980), leta 1985 je predsednik razglasil izredno stanje, medtem ko je leta 1992 civilna vlada razpustila zakonodajno oblast. Kot vselej, so bili dr`avni udari povezani z gospodarskimi zlomi in pove~ano stopnjo socialnih nemirov. Pogoste voja{ke posege v dr`avi v zadnjem ~asu je spremljalo mo~no revolucionarno gibanje, ki je kljubovalo tradicionalnim modelom, zna~ilnim za ju`noameri{ko gverilo in teroristi~na gibanja. URBANA GVERILA 101 Beate Dietrich Leta 1981 je Abimael Guzman ustanovil maosti~no gverilsko skupino, imenovano Sendero Luminoso (svetla pot). Odtlej Sendero Luminosa velja za eno najbolj nasilnih revolucionarnih skupin na svetu, ki sebe imenuje kot gverilsko skupino in ima v nekaterih predelih Peruja podporo med prebivalci. Guzman je Sender Luminoso vodil z dvoplastno strategijo. Najprej je z gverilci deloval na pode`elju, kjer so posku{ali pridobiti podporo kot lokalna gverilska vojska. Guzman je pod mo~nim vplivom kitajske izku{nje posku{al kombinirati revolucionarni zanos predsednika Maa s koncepti Guevare. Poskus zdru`itve obeh smeri ga je pripeljal povsem drugam – do neusmiljenega ubijanja nasprotnikov. Medtem ko se ve~ina gverilskih skupin sku{a ~im manj poslu`evati nasilja, ker jih oddaljuje od potencialnih zaveznikov, je bila Guzmanova strategija druga~na. Kdor je odklonil podporo Sendero Luminosa, je bil zanje sovra`nik. @rtve nasilja niso bili le posamezniki – to sta zagovarjala Marighella in Guevara – temve~ so Sendero Luminosa napadli vsakogar, ki ni podpiral njihovega boja. Ponekod so ljudje umirali od eksplozij bomb, v drugih predelih so Guzmanovi gverilci izbrisali cele vasi. Leta 1992 se je zdelo, da je vojska skupino uni~ila in Guzmana so ujeli. Ko so ujeli {e {tevilne ~lane druge perujske revolucionarne skupine Revolucionarnega gibanja Tupac Amaru, je bilo videti, da so v dr`avi opravili s politi~nim nasiljem. Vlada je razpisala svobodne volitve in se usmerila v krepitev perujskega gospodarstva. Leta 1996 je Sendero Luminoza o`ivela in izvedla silovit bombni napad. Decembra 1996 ji je sledilo Revolucionarno gibanje Tupac Amaru. ^eprav so {tevilni strokovnjaki za varnost menili, da je skupina uni~ena, ji je uspel napad na Japonsko ambasado v Limi. Drugi predeli Tudi v drugih de`elah Ju`ne Amerike delujejo skupine mestne gverile. V ^ilu sta Odpadni{ka frakcija domoljubne fronte Manuela Rodrigueza in Lautarsko mladinsko gibanje prevzeli odgovornost za {tevilne bombne napade. Prekup~evalci z mamili v Boliviji, Peruju in Kolumbiji se vse pogosteje poslu`ujejo teroristi~ne taktike, zaradi ~esar so nekateri analitiki za~eli uporabljati izraz narkoterorizem. V Ekvadorju deluje skupina, ki se imenuje Rde~e sonce, vendar je njena dejavnost omejena. Vodi smrti in protirevolucionarji Vode smrti v Ju`ni Ameriki ustanavljajo tisti, ki branijo interese vladajo~ih. Vodi smrti so se najprej pojavili v Mehiki, njihova sodobna razli~ica pa je nastala leta 1963 v Braziliji, kjer so policisti za~eli usta- 102 URBANA GVERILA Samba norega psa navljati tajna dru{tva, katerih namen je bil ubijati politi~ne nasprotnike dr`ave. Zamisel se je raz{irila in za~ela jo je prevzemati tudi vojska. Vodi smrti se bojujejo proti politi~ni opoziciji, kadar tega no~eta ali ne zmoreta storiti zakonodajna in izvr{ilna oblast. Po brazilskem vzorcu so sprva nasprotnike preprosto ugrabili in ubili. S~asoma pa so vodi smrti pri svojem delovanju postali perfidni in z mu~enjem in ustvarjanjem ozra~ja nenehnega strahu dosegajo podobne u~inke kot z umori. Dolgotrajno mu~enje vsebuje jasno sporo~ilo in je pri vodih smrtih postalo pogost na~in delovanja. Taktike, ki jih uporabljajo vodi smrti, so razli~ne: od bombnih napadov na nasprotnike oblasti do skrivnih umorov. V obi~ajnem scenariju uniformirane ~lane voda smrti “aretirajo” `rtev, ki jih oficirji zastra{ujejo ter mu~ijo in ubijajo tiste z manj sre~e. V drugih primerih ljudje preprosto izginejo. V poznih sedemdesetih letih, na primer, ko so bili vodi smrti v Argentini najmo~nej{i, je na tak ali podoben na~in “izginilo” na tiso~e ljudi. Vode smrti so povezovali zlasti z desni~arskimi politi~nimi opcijami, vendar jih uporabljajo vsakovrstne politi~ne skupine. Na primer leta 1979 po sandinisti~ni revoluciji v Nikaragvi so levi~arske skupine za~ele groziti tisku in potencialnim opozicijskim strankam. LITERATURA: CASTANEDA, JORGE G. (1994): Utopia Unarmed, Vintage Books. GUEVARA, ERNESTO CHE (1961): Guerrilla Warfare, Pelican Book. LANGGUTH, A. J. (1978): Hidden Terrors, Pantheon, New York. WHITE, JONATHAN R. (1997): Terrorism, An Introduction 2/e. ZULAIKA, JOSEBA, DOUGLASS, WILLIAM A. (1996): Terror and taboo, Routledge. URBANA GVERILA 103 Nina Kozinc Rif, Raf – Pafff Oboro`eni boj v Zvezni republiki Nem~iji V de`eli gospodarskega ~ude`a so se kmalu po koncu 2. svetovne vojne na vodilne in vplivne polo`aje v dr`avi za~eli vra~ati stari nacisti; uradniki, gospodarstveniki, u~itelji in politiki so svojega sovra`nika kajpak uzrli na levi in v dr`avi z nekdaj najmo~nej{im delavskim gibanjem (znova) prepovedali komunisti~no partijo Nem~ije. To je bilo leta 1956 oziroma {tirinajst let pred ustanovitvijo prve mestnogverilske skupine RAF leta 1970. V naslednjem poldrugem desetletju se je med dr`avo in predvsem Frakcijo rde~e armade (Rote Armee Fraktion – RAF) razvil dialekti~ni odnos sovra{tva in nasilja, v katerem sta si obe strani nehote vehementno dokazovali, da sta kot ustvarjeni druga za drugo. Na ugrabitve, bombne eksplozije in umore “teroristov” so “prasci” odgovarjali z umori, vpeljavo t. i. belega mu~enja1 in zaostrovanjem zakonodaje. ^eprav je RAF v Zahodni Nem~iji skoraj 30 let veljal za “dr`avnega sovra`nika {t. 1”, pa ni bil edini. Kot rezultat radikalizacije dela {tudentskega gibanja sta v 70. letih v ZRN nastala {e Gibanje 2. junij in Revolucionarne celice (Revolutionaeren Zellen – RZ), katerim se je nekoliko kasneje pridru`ila {e `enska celica Rote Zora. ^eprav so bili cilji vseh treh skupin bolj ali manj identi~ni, pa so se med seboj razlikovale predvsem po metodah boja in notranji organizaciji. S pojavom dru`benih gibanj v za~etku 80. let so na politi~no prizori{~e v ZRN vstopili avtonomi, ki so zavrgli tradicionalno pojmovanje politi~nega, ga z vi{av elit spustili na raven vsakdanjika, cilje boja pa 1 Gre za vpeljavo izolacijskih celic v zaporih, v katerih so zapornice in zapornike nastanili v umetno, nespremenljivo okolje, kar spro`i proces uni~e-vanja vitalnih ~lovekovih substanc. Senzorna deprivacija je lahko tudi “perfekten umor”, saj ga ne povzro~i konkretna oseba. URBANA GVERILA 105 Nina Kozinc S2c hDi eans eO dherr aGuefscdhi eichte ..., s t. i. veselimi akcijami usmerili zlasti k vra~anju arhetipskih simbolnih 1998, str. 5. vsebin, ki so z razra{~anjem etatizma izgubile svoj prvotni pomen. Iz Latinske Amerike uvo`en koncept mestne gverile in “boj v srcu zverine” (Che Guevara) so RAF, Gibanje 2. junij in RZ pojmovali kot strate{ko nujnost delovanja levice v metropolah. Diskusije o internacio-nalizmu, antiimperializmu in dru`beno revolucionarnih idejah, ki so takrat potekale na levici, so se velikokrat zaklju~ile z ugotovitvijo o nujnosti revolucionarnega nasilja, ki naj bi pripeljal do dru`benih sprememb. Februarja 1968 je SDS (Sozialistischer Deutscher Studentenbund) v Zahodnem Berlinu organizirala mednarodni Vietnamski kongres, na katerem so udele`enci sklenili, da je treba podpreti narodnoosvobodilna gibanja in v zahodni Evropi odpreti drugo fronto. Zahodna Evropa naj ne bi smela ostati mirno zaledje imperializma, upor proti imperializmu pa naj bi vklju~eval prestop k revolucionarnemu nasilju. Latinskoameri{ki koncept mestne gverile se je v tem kontekstu zdel kot najustreznej{a strategija. ^ez dva meseca, aprila 1968, je zagorelo v dveh frankfurtskih veleblagovnicah. Tri dni za tem so zaprli Gudrun Ensslin, Andreasa Baaderja, Thorwalda Prolla in Horsta Soehnleina. Na sodnem procesu oktobra 1968 so povedali, da so po`ar podtaknili “kot protest proti ravnodu{nosti dru`be do morije v Vietnamu.” 2 Naskok v osr~je zverine Kaj pravzaprav je “oboro`eni boj?” V radikalnolevi~arskem pojmovanju 70. let je oboro`eni boj pomenil revolucionarno-militantno politiko, za katero se je takrat uveljavil pojem mestne gverile. Izhajajo~ iz Mao Zedongovega koncepta revolucionarne vojne, Che Guevarovega fokizma je zgled nem{kim skupinam mestne gverile bila predvsem urugvajska mestna gverila Tupamaros, cilji pa pospe{itev oziroma radikalizacija procesa politizacije, postavitev vpra{anja oblasti in njenega prevzema. O “nasilnih” metodah boja mestne gverile je treba re~i, da mestna gverila ni bila voja{ka VEDELI SMO, DA SE TAKŠEN UMOR LAHKO ZGODI Irmgard Möller, edina preživela RAF-ova zapornica, se spominja dogodkov v noči med 17. in 18. oktobrom 1977 v zaporu Stammheim. Letalo v Mogadišu so specialci zavzeli. Si to še slišala po poročilih? Ne. Zadnja poročila, ki sem jih lahko slišala po zaporniškem radiu, so bila ob desetih, enajstih zvečer. Po tem sem še brala. To ni bilo tako enostavno. Pred ugrabitvijo je šel eden od paznikov zvečer naokoli in pobral žarnice, med prepovedjo kontaktov pa so elektriko enostavno izklopili. Torej sem potrebovala sveče. Moj gramofon je igral na baterije, to je šlo. Na vsak način sem hotela ostati budna, da bi poslušala prva jutranja poročila ob šesti uri. Toda bila sem že popolnoma izmučena. Nekaj časa sem hodila gor in dol po celici, da ne bi zaspala. Potem pa me je vseeno zmanjkalo. 106 URBANA GVERILA Rif, Raf – Pafff feti{izacija nasilja. Oboro`eni boj je seveda vklju~eval tudi uporabo oro`ja, saj je oro`je uporabljala tudi druga stran. V kontekstu boja v metropolah so dogodki v Vietnamu in kasneje v ^ilu narekovali uporabo revolverjev, bomb, izsiljevanj in ugrabitev. Tako kot danes je bilo tudi takrat povsem samoumevno, da vladarji v metropolah in dr`avah v razvoju ne bodo izginili zgolj z dobrimi `eljami, neposlu{-nostjo, stavkami ali izgradnjo kontrakulture. Kot re~eno, razprave na tedanji levici v ZRN niso zaob{le mili-tantnih in ilegalnih na~inov boja, katerih izhodi{~e je bila predvsem neu~inkovitost legalnih praks levice, kot so demonstracije, razdeljevanje letakov in zbiranje denarja. Kontrast med legalnimi na~ini boja in mo~jo imperializma je bil prevelik. Navsezadnje, kak{en u~inek imajo letak proti diktatorskemu re`imu, demonstracija proti voja{kemu udaru ali zbiranje denarja proti mo~i bank? Takrat je bila v svetu levica v poletu – zakaj torej ne bi moglo priti do revolucije? Z dana{njega vidika zveni vpra{anje morda naivno, a tudi takrat je bilo jasno, da levica v svetovnem merilu ne bo prav zlahka zmagala. Na za~etku 70. let je bila “nova levica” stara pet, {est let in je imela veliko manj izku{enj kot danes. Temu ustrezno se je morala podati na pot iskanja, preizku{anja in invencije. In mestna gverila je bila eden od poskusov. Predvsem pa takrat nih~e ni mogel vedeti, kak{ne rezultate bo dosegla v moderni in bogati kapitalisti~ni dr`avi ZRN. Njena internacionalno usmerjena levica, katere pogled je segal ~ez lastni prag in katere mi{ljenjska izhodi{~a in dejanja so predstavljali svetovni odnosi, je bila pred dilemo: v de`eli gospodarskega razcveta, ki je (bila) ena od utrdb svetovnega kapitalisti~nega sistema, je bila manj{ina zainteresirana za njegovo uni~enje. Konec koncev so bili ljudje nekje drugje la~ni in dale~ stran so voja{ki re`imi zatirali ljudi ali pa jim vsiljevali vojne. Kasneje se je izkazalo, da zahodnonem{ka radikalna levica v dr`avi nikoli ni imela mno`i~ne podpore za korenite spremembe dru`benih odnosov. Koncept protiimperialisti~ne mestne gverile je bil poskus re{itve Si poskušala tudi že kakšno noč prej ostati budna? Ja. Zelo malo sem spala (...) Zaradi gladovne stavke pred tedni in ker nisem jedla zaporniške hrane, sem bila telesno popolnoma izčrpana. Bila sem popolnoma brez rezerv (...) Potem sem ponoči, precej pozno, še enkrat poklicala Jana. (...) Jan je bil nasproti mene, oddaljen nekaj metrov na drugi strani. Slišal me je in se tudi odzval. Rekla sem: “He,” enostavno, da bi vedela, kako je. Potem sem se ulegla pod odejo in zaspala. Kdaj, seveda nisem pogledala, moralo je biti enkrat v naslednjih urah ... Kaj se je zgodilo potem? Prvo kar sem zaznala, je bilo močno šumenje v glavi, medtem ko mi je nekdo na hodniku pod zelo močno neonsko lučjo dvigoval veke; veliko postav je stalo okoli mene in me prijemalo. Potem sem zaslišala nek glas, ki je rekel: “Baader in Ensslin sta mrtva.” Verjetno sem potem zopet izgubila zavest. Naslednjič, ko sem zares prišla k sebi, je bilo čez nekaj dni v URBANA GVERILA 107 Nina Kozinc 3 Skupina je pooblastila Ulrike Meinhof, da na podlagi internih razprav napi{e nek ’koncept’. “Pri{la je k meni,” se spominja njen znanec, “pobrala pol moje knji`nice, od Marxa do Maa, in se umaknila, da bi napisala teorijo RAF-a.” (M. Krebs, Ulrike Meinhof, str. 223) 4 Potem ko se je skupina konec leta 1970 preselila iz Berlina v Zahodno Nem~ijo, se je njeno prvotno samorazumevanje kot dru`benorevolucio-narne oboro`ene skupine izjalovilo. Druga~e kot RAF-ovi vzorniki (latin-skoameri{ka gverila in Black Panther so bili dobesedno doma na terenu, kjer so delovali) so ~lani/ce RAF-a morali mesta, kjer naj bi delovali, najprej spoznati kot turisti. te dileme, ki ga je razvil predvsem RAF. Z njim je hotel prese~i ozek notranjepoliti~ni okvir ZRN in se kot oboro`ena frakcija priklju~iti globalnemu antiimperialisti~nemu boju. V tesni politi~ni pa tudi akcijski zvezi z osvobodilnimi gibanji po svetu in po Chejevem izreku “Naredimo dva, tri, {tiri Vietname ...” naj bi se v metropolah, “v srcu zveri”, zgradila nova fronta. Najprej v majhnih skupinah, dokler ne bi dru`bena nasprotja v ZRN privedla do masovnega upora. Takrat se je zdelo, da je slednje toliko bolj realisti~no, ko bo “glavni sovra`nik” – imperializem ZDA, skupaj z njegovimi zavezniki, v tem primeru ZRN, hkrati napaden na ve~ to~kah in s tem oslabljen, ZRN pa ne bo mogla ve~ vzdr`evati znotrajkapitalisti~-nega normalnega stanja. Glede na to strategijo so bile glavne tar~e napadov mestne gverile v 70. letih Natova opori{~a in ljudje na klju~nih pozicijah v dr`avnem aparatu. Gradnja Rde~e armade – RAF Obstoj politi~nih zapornic/kov mo~no ozna~uje zgodbo o RAF-u, vklju~no z njenim prvim nastopom kot skupine. Mario Krebs, pisec biografije o Ulriki Meinhof, meni, da je neposredni povod za ustanovitev Frakcije rde~e armade (RAF) ponesre~eno izpeljana akcija osvoboditve Andreasa Baaderja maja 1970, ki je prestajal kazen zaradi podtaknjenega po`ara v Frankfurtu . RAF je po njegovem mnenju nastal zaradi diletantsko izpeljane akcije in ne kot rezultat politi~ne teorije in prakse ali strate{kega koncepta.3 Skupina 25 ljudi je s prestopom v popolno ilegalo vse bolj izgubljala stik z legalno levico, z leti pa je postajal razkorak med te`njami RAF-a in dru`beno realnostjo vedno ve~ji.4 V svojih prvih programskih tekstih (Koncept mestne gverile iz leta 1971 in Mestna gverila in razredni boj iz leta 1972) je RAF formuliral svoje politi~ne cilje, umevanje sebe, analizo polo`aja v ZRN in mednarodne razmere. V politi~ni opredelitvi RAF-a je bil mo~no poudarjen protiimperializem. V njegovem razumevanju bolnišnici v Tübingenu. Poleg moje postelje je stal tožilec in je hotel vedeti, kaj se je zgodilo. Moja odvetnica je smela priti k meni šele naslednji dan. Od nje sem izvedela, da je tudi Jan mrtev. Povedala mi je še, da so zavzeli letalo in da so iz komanda Martyr Halimeh ustrelili vse razen ene ženske, ki je ves čas brezuspešno poskušala priti do mene. Po večtedenski prepovedi stikov je bilo to prvo srečanje z nekom, ki sem mu zaupala. Ležala sem na intenzivni negi za opekline, soba je bila obložena s ploščicami in sterilna, priključena sem bila na aparate, ki so brbotali pred menoj, neznosno me je bolelo, povsod so bili policaji, celo zdravnike na intenzivni negi so strogo nadzorovali. Kakšne poškodbe si imela? Od štirih vbodov v prsi je eden zadel osrčnik in poškodoval pljuča, ki jih je preplavila kri. V Tübingenu so mi morali odpreti cel prsni koš in mi vstaviti drenažo, s katero so izsesali sokrvico. Vbod je bil zelo močan in globok sedem centimetrov. Verjetno so ga ustavila rebra, kajti eno je bilo zarezano. 108 URBANA GVERILA Rif, Raf – Pafff mednarodne politike je imel prednost revolucionarni boj v naslednici nacionalsocialisti~ne dr`ave. Boj v sredi{~u imperializma, voja{ki napadi na multinacionalne strukture kapitala je bil za RAF najbolj{a mo`na oblika solidarnosti z narodnoosvobodilnimi gibanji po svetu. Vendar gola solidarnost ni bila dovolj. V tekstih so jasno formulirali, da je RAF frakcija v mednarodnem spopadu – “Gverila je intervencijska metoda {ibkih revolucionarnih sil” 5 , da je njihov dolgoro~ni cilj razmah revolucije, ko naj bi si proletariat izbojeval politi~no oblast in da je to zaradi objektivnih mednarodnih razmerij mo~i mogo~e dose~i le na konfrontacijski ~rti mednarodni proletariat – mednarodna bur`oazija. Iz prvih tekstov je jasno, da se je RAF v prvi fazi {e ukvarjal z mo`nostjo sooblikovanja revolucije v ZRN, torej da sebe niso pojmovali zgolj kot oboro`eno intervencijsko silo, ki je del osvobodilnih gibanj po svetu. Tisto, kar je izzvalo tako silovito reakcijo dr`ave proti RAF-u, je bil njegov “primat prakse”. RAF je v svojih tekstih zelo jasno zavrgel šreformisti~ne iluzije’ o mirnem prehodu v nekapitalisti~no dru`bo, medtem ko je s strani dr`ave postalo takoj jasno, da ne bo dopustila, da se na tleh ZRN zasidra revolucionarno delujo~a skupina. Leta 1972 je RAF v tekstu Mestna gverila in razredni boj brez ve~jega uspeha apeliral na povezavo gverile in legalne levice. Po njihovem mnenju naj bi k napredku v razrednem boju vodilo zgolj to, da ima politi~no-propagandno delo perspektivo v oboro`enem boju in da ima politi~no-organizacijsko delo mo`nost priklju~itve mestni gverili. Koncept antiimperialisti~ne gverile je hitro tr~il ob svoje meje. Osvobodilna gibanja niso hotela ali pa niso mogla postati partner mestne gverile. Kot mo`ni partner v boju je torej pri{la v po{tev {e legalna levica v ZRN, ki pa je bila druga~e usmerjena in za mno`i~no konfrontacijo z dr`avo neoboro`ena oziroma je zavra-~ala tak{no obliko boja. RAF se je moral zato spopasti z dr`avno represijo precej izoliran – ~esar pa ni zdr`al. Le nekaj mesecev po majski ofenzivi (s petimi akcijami proti sodstvu, policiji in ameri{kim opori{~em) leta 1972 je skoraj vsa prva generacija RAF-a obti~ala 5 Das Konzept Stadtguerilla, v Ausgewählte Dokumente der Zeitgeschichte BDR – RAF, Köln, 1987, str. 10. Ali so našli orožje, s katerim je bil narejen ta vbod? V uradni različici piše, da naj bi do vboda prišlo z zaporniškim nožem, toda to ne more držati, kajti vbod je bil preglobok. Kako si dojemala situacijo? Tisto noč si se torej zbudila zelo težko ranjena. Kaj si si mislila? Najprej sem bila popolnoma zmedena (...) Razmišljala sem, kaj se je moralo zgoditi, da se je stanje tako poslabšalo. To sem hotela na vsak način vedeti. V teh letih so Andreasu vedno znova grozili s smrtjo, Ulrike je bila mrtva - vedeli smo, da se umor lahko zgodi. Nikoli si nismo predstavljali, da smo v zaporu varni. Eden od razlogov, zakaj nismo pustili, da nas ločijo, je bil, da bi drug drugega varovali. Toda predvidevati, da se to lahko zgodi, je čisto nekaj drugega, kot kaj takšnega dejansko tudi doživeti. S tem sem morala razčistiti sama. To je bila totalna, omamljajoča bolečina, ki je bila močnejša kot strah, da bodo pri meni poskusili še enkrat. Orožja nismo imeli. Mnenje, da smo orožje skrili v URBANA GVERILA 109 Nina Kozinc 6 Das Ohr auf die Schiene za zapahi. Tako je koncept mestne gverile oziroma uresni~evanje der Geschichte ..., str. 62. tega koncepta obti~alo na samem za~etku. Naslednja leta so RAF-ove akcije sledile sr`i revolucionarne morale, da se tovari{ic/ev ne prepu{~a nemilosti dr`ave in so bile osredoto~ene na izbolj{anje razmer v zaporih. Dinamika akcije in reakcije je za~ela usmerjati razvoj oboro`enega spopada. Po prvih aretacijah so se RAF-ove akcije osredoto~ile na osvobajanje zaprtih, osvobodilne akcije pa so vodile v merjenje mo~i med RAF-om in dr`avo. Pri{lo je tudi do zasedb nem{ke ambasade v Stockholmu leta 1975, s katero so hoteli talce zamenjati z zaprtimi RAF-ovci. Ofenziva je, leta 1977 dosegla kulminacijo z RAF-ovo ugrabitvijo, kateri je po stammheimskih dogodkih sledil umor predsednika nem{kega zdru`enja delodajalcev, predsednika zdru`enja nem{ke industrije, ~lana upravnega odbora Daimler-Benza, skratka enega najvplivnej{ih mo` v gospodarstvu in nekdanjega nacista Hannsa Martina Schleyerja, in s palestinsko ugrabitvijo Lufthansinega letala. Posledica dogajanja je bila tudi te`ko ranjena Irmgard Moeller in (samo?)umor Andreasa Baaderja, Gudrun Ensslin in Jan-Carla Raspeja v stammheimskem zaporu pri Stuttgartu. Šele z eksplozijo avtomobila vrhovnega poveljnika Nata Haiga v Belgije leta 1979 je bilo jasno, da je RAF pre`ivel, tar~a njegovih napadov pa so bile do leta 1984 ameri{ke voja{ke baze v Evropi. RAF je takrat svoje likvidacijske akcije popolnoma usmeril proti “smrtnemu sovra`niku ~love{tva” – ameri{kemu imperializmu, medtem ko notranjepoliti~nim razmeram skorajda ni pripisoval nobene vloge ve~. Maja 1982 se je RAF oglasil z novim tekstom, “Gverila, upor in antiimperialisti~na fronta”, v katerem je analiziral formiranja zahodne Evrope kot voja{ke, ekonomske, politi~no-represivne sile, ki nastaja s koordinacijo z ZDA, na tleh katere se zdru`ujejo tri konfliktne linije: sever-jug, vzhod-zahod, dr`ava-dru`ba. Za “razmah avtenti~nih strategij v metropolah”6 je potrebno sodelovanje revolucionarnih sil in izgradnja antiimperialisti~ne fronte, je pozival RAF, vendar njegov klic k zdru`itvi vrst v oboro`enih akcijah, “na sceni”, torej v radikalnih delih levi~arskih gibanj ni imel prav velikega odziva. celice, je tudi zato kratkovidno, ker smo se morali v času prepovedi kontaktov večkrat preseliti - in pred selitvijo nismo vedeli, ne kdaj in ne kam. Če bi imeli orožje, bi z njim gotovo ravnali drugače kot da bi ga usmerili proti sebi. Branili bi se ali pa poskušali priti ven, gotovo pa se ne bi vsak posamično ubil. Tisti, ki ve, kako so nadzorovali naše odvetnike, tej različici ne more verjeti. V svoji knjigi ponavljate trditev, da je jeseni 1977 v zapor Stammheim vdrla morilska skupina, ki je ubila vaše tovariše Andreasa Baadra, Jana-Carla Raspeja in Gudrun Ensslin, vas pa težko ranila. Želite oziroma ali ne morete sebi in drugim priznati, da ste takrat načrtovali skupinski samomor? Nikakor. Četudi si to veliko ljudi želi, ne bom naenkrat začela lagati. Nikoli ne bom rekla kaj drugega: to ni bil samomor, temveč umor. Nekdanji članici RAF-a Monika Helbing in Susanne Albrecht sta povedali, da je obstajal samomorilski načrt v primeru, če vas in vaših M 0 URBANA GVERILA Rif, Raf – Pafff RAF je premo~rtno sledil maoisti~ni misli in sprva iz polja svojega delovanja ni izklju~eval razrednih odnosov v ZRN. S svojimi dejanji in propagando je `elel vplivati tudi na delavce v ZRN, mestna gverila pa naj bi zaledje na{la v legalni levici.7 Toda nagovor nem{kemu proletariatu je hitro izginil iz RAF-ovih obzorij, katerega je vse bolj prekrival goli protiimperializem. S~asoma je vse ve~jo te`o dobival “primat prakse”, ki je vedno bolj definiral cilj, in ne obratno, zato je RAF pozornost vedno bolj usmerjal v napad in razbitje politi~nega nasprotnika – dr`ave in Nata, njunih predstavnikov, struktur in projektov. V 80. letih je pri{lo do poskusa izgradnje zahodnoevropske gverilske fronte s francosko Action Direct in italijanskimi Rde~imi brigadami, ki so napadali voja{ko industrijske objekte. Fronta se je kmalu zlomila, “bila je bolj korzet kot obogatena raz{iritev. Fronta je morala razpasti tudi zato, ker je preve~ energije {lo za vzdr`evanje šprave’ linije.8 Skratka, pozornost RAF-a je bila vedno bolj osredoto~ena na lastno usposobljenost napada, pri ~emer je pri{lo do paradoksa, ko je RAF svojo politiko vedno bolj izpeljeval iz strategij nasprotnika. To pa je imelo vsaj dve posledici: vse manj je bilo prostora za diskusijo o “izgradnji” novih dru`benih/revolucionarnih/kolektivnih struktur. Po drugi strani pa je zazrtost v napadanje in v usposobljenost zanj neizprosno narekovala notranjo strukturo skupine, ki je postajala vedno bolj voja{ka. Glede notranje organizacije so se o~itki s scene, predvsem avtonomov,9 konkretno dotikali “neemancipiranosti RAF-a, ki je navznotraj teroristi~en, proti sebi in lastnim tovari{em, in zaradi tega bolj usmerjen v ohranjanje obstoje~ih odnosov, kot na nujnost njihovega uni~enja ... na njihovo hierarhi~no strukturo, na fizi~no agresivnost v skupini, delitve na kader in pehoto ter mo~nih razlik med posameznimi tovari{i ...”10 Posledica tega je bila RAF-ova izolacija znotraj radikalne levi~arske scene, kajti akcije RAF-ovega revolucionarnega “kadra” so bile odmaknjene od dogajanja v dru`bi in na levi~arski sceni. Zaradi izoliranosti je RAF ~estokrat napa~no ocenil dru`bene konflikte, temu ustrezno pa so sledile napa~ne 7 Ulrike Menhof je na za~etku 70. let zapisala, da, “proletariat ni korumpiran s konzumom, temve~ z antikomuniz-mom, “in da mora biti Izjava o osvoboditvi Andreasa Baaderja “razdeljena tudi dru-`inam s {tevilnimi otroki, v domove in proletarskim `enskam”. (Ibid.) 8 Jungle World, {t. 18, 29.4.1998, Wir beenden das Projekt, Die Abschiedserklärung der RAF. 9 Glej str. 14. 10 Die Früchte des Zorns, Band 1, str. 102. sozapornikov ne bodo zamenjali. To ste morali izvedeti od Brigitte Mohnhaupt pred letom 1977. To je laž, kaj takšnega Brigitte nikoli ni rekla, kajti takšnega načrta ni bilo. Gospa Mohnhaupt je doslej o tem molčala. Toda zakaj naj bi si gospa Helbing in gospa Albrecht kaj takšnega izmislili? Povsem enostavno: od kronskega pričevanja sta hoteli iztržiti dobiček. Vsi, ki so izstopili iz RAF-a in odšli v DDR, so jih po njihovem razkritju po padcu zidu zasliševalci podkupili z obljubo o milejši kazni, če se opredelijo o Stammheimu. To vem iz dokumentov in izjav prič. Za državo je zelo pomembno, da je dobila dozdevno zanesljive priče, ki so potrdile njeno trditev o samomoru. Prevedla Nina Kozinc URBANA GVERILA Nina Kozinc Gudrun Ensslin in Andreas Baader v neki pariški kavarni intervencije. Resda je RAF do ubojev v Stammheimu `el simpatije v levi~arskih krogih. Po tem pa se je razkorak med njim in levico, zaradi vedno bolj militantne prakse, notranje strukture in mi{ljenja (izra`enih v njihovih nebuloznih, militantnih, deloma baha{kih komunikejih, ki niso imeli prav velikega agitacijskega u~inka, pa~ pa so paternalisti~no podajali “ta pravo” linijo in edino zveli~avno resnico), pove~eval, kar pa je bila nedvomno tudi posledica RAF-ovega konflikta z dr`avo. Gibanje 2. junij: “Oni so streljali prvi.” Januarja 1972 so se v Zahodnem Berlinu zdru`ile razli~ne skupine politi~nega undergrounda, subkulture in drogera{ke scene, ki se so od leta 1969 v Zahodnem Berlinu udele`evali spontanih militantnih akcij, v Gibanje 2. junij.11 “Lumpenproletarske hipija{e”, kot so jih imenovali rafovci, se je hitro oprijel sloves “populisti~ne frakcije” gverile. Obto`ba populizma se je dotikala na~el Gibanja 2. junij, po katerih naj bi bilo njihovo ravnanje vsaj malo predvidljivo tako za simpatizerje kot nasprotnike in da se je treba izogibati nepotrebnim `rtvam na obeh straneh (~emur se niso mogli vedno izogniti). Na vsak na~in so hoteli prepre~iti, da bi se ljudje po~utili ogro`ene zaradi njih in da bi se zaradi gverilskih akcij strnile nasprotnikove vrste. Gibanje je bilo strah in trepet berlinskih bank (nekega dne so oropali tri banke), vendar pri ropih nikoli ni pri{lo do streljanja. Med ban~nim ropom, ki se je odvil po krvavem razpletu RAF-ove zasedbe ambasade ZRN v Stockholmu, so škomandosi’ Gibanja 2. junij delili prestra{enim ljudem v banki sladkarije in letake s pojasnili. S tem so `eleli simboli~no demonstrirati, da akcija ni naperjena proti njim. Hkrati pa je to bil detajl, ki je policajem prepre~eval, da bi gverilke in gverilce denuncirali kot brutalne kriminalce. Ban~ni ropi kot “revolucionarna zaplemba” so slu`ili nakupu oro`ja, izgradnji logistike, `ivljenja v ilegali in podpori zapornikov s tem, da je Gibanje 2. junij, druga~e kot RAF, del denarja namenil dejavnostim legalne Sjef Teuns IZOLACIJA - SENZORNA DEPRI-VACIJA: PROGRAMIRANO MUČENJE* V splošni medicini se poslužujejo izolacije tako v preventivne, denimo pri nalezljivih boleznih, kot je tuberkuloza ali črne koze, kot v kurativne namene, na primer kratkotrajna izolacija po hudi nesreči ali težki operaciji. V vseh teh primerih pojmujejo izolacijo kot nujno zlo, ki naj traja čim manj časa, razvoj moderne medicine pa gre v smeri, da pomaga pacientom čim prej zapustiti bolnišnico ali karanteno. To pa ne drži v psihiatriji in v sodstvu. Presenetljivo je, koliko metod je razvila znanost, ki se imenuje psihiatrija, da bi izolirala ljudi na različnih področjih njihove eksistence. V psihiatričnih bolnišnicah je prepoved ali cenzura pisnega komuniciranja in branja normalen pojav, omejevanje ali prepoved obiskov pa je običajno. Spalne in inzulinske terapije so umetne metode dolgotrajne izolacije, ki jih predpisujejo s pretvezo, da se ljudi “pomiri”; toda s tem paciente 12 URBANA GVERILA Rif, Raf – Pafff levice. Za Gibanje 2. junij namre~ velja, da je bilo tesno povezano z legalnim, nedogmati~nim delom levice.12 Tudi v ~asu vse ve~je polarizacije na levici v 70. letih je Gibanje 2. junij sku{alo slediti antiavtoritarnim ciljem. Gibanje 2. junij ni razvilo svojega politi~nega koncepta, njihova “teoreti~na” analiza je temeljila na osebnih izku{njah. Sebe so pojmovali kot “oboro`eno krilo levice” in ne kot “revolucionarno avantgardo”, ki bo izpeljala revolucijo. Misel, da bodo s petimi ljudmi izpeljali revolucijo, se jim je zdela nesmiselna. Njihov namen je bil inspirirati ljudi k uporu in izgradnja protioblasti, ki bi bila zasidrana na legalni militantni levici in ki bi na pomembnih to~kah mo~i ru{ila dozdevno vsemogo~nost dr`ave. Slednje je dolgo ~asa veljalo za programski stavek Gibanja.13 Sicer pa skupina ni imela kak{ne natan~no razdelane strategije boja: 11 “Januarja 1972 smo se zdru`ili v Gibanje 2. junij. To je bil datum, ki je {e vse zdru`eval, {tudente in mlade proletarce. Vsi so vedeli, kaj 2. junij pomeni. Za nas pa je bilo pomembno {e nekaj drugega: ta datum opozarja na to, da so oni prvi za~eli streljati! Vsakokrat, ko bo kdo spregovoril o Gibanju 2. junij, bo to opomin, da so 2. junija policaji ustrelili Benna Ohnesorga. Toliko o imenu.” Ralf Reinders/ Ronald Fritzsch, Die Bewegung 2. junij, 1995, str. 7. 12 Podpora berlinske scene je bila velika. Tako je Gibanju 2. junij po kon~ani ugrabitvi Petra Lorenza, kljub policijskemu obsedenemu stanju v Zahodnem Berlinu, uspelo s pomo~jo simpatizerjev razdeliti po mestu v pol ure 30 000 letakov. 13 Ralf Reinders in Ronald Fritzsch sta to misel prvi~ sli{ala na sodi{~u, kjer je bila uporabljena kot dokazno gradivo proti njima. “Takrat sva se poscala od smeha. Nekdo si je zapisal neko misel iz diskusij, ki so se jih udele`evali {tevilni ljudje, ki pa niso delovali z nami. Toda nekaj takega kot {iroka zasidranost je obstajalo.” Reinders/ Fritzsch, Die Bewegung 2. juni, str. 38. Andreas Baader URBANA GVERILA 113 Nina Kozinc 14 Peio Aierbe, Bewaffneter Kampf in Europa, 1991, str. 10 15 Šesti zapornik, soustanovitelj RAF-a Horst Mahler, je zavrnil osvoboditev s pojasnilom, da no~e, da ga osvobodi majhna skupina in da bo raj{i po~akal na ~as, ko bodo delovne mno`ice prevzele oblast. Danes H. Mahler dela kot svetovalec za usposabljanje managerjev in vpra{anja nepremi~nin. Ibid. 103. “Cilj je bil: v okviru protiimperialisti~nih mno`i~nih akcij ve~ kot samo simboli~no napadati predvsem ameri{ke objekte, jim povzro~iti ~im ve~jo {kodo, in izpeljati akcije skupaj z nedogmati~nimi skupinami v proletarskih predelih Berlina.”14 Ideolo{ko je bila skupina veliko bolj heterogena kot RAF. V Gibanju 2. Junij je prevladovala anarhisti~na frakcija, ki je stalinisti~na skupinica ni mogla preglasiti. Protikapitalizem in protiimperializem sta bili to~ki, ki ju je Gibanje povzemalo {e iz ~asov {tudentskega revolta. Zaradi prevladujo~ih libertarnih idej v skupini nikoli ni pri{lo do delitve dela med ~lani/cami. Vsaka in vsakdo v skupini je moral obvladati vso “teroristi~no” tehniko, s ~imer so prepre~ili vzrast hierarhije. Gibanje ni poznalo struktur komand z natan~no dolo~e-nim {tevilom ~lanov: zato ostre lo~nice med ~lani in simpatizerji ni bilo, kot denimo pri RAF-u, kjer so od svojih ~lanov zahtevali, da popolnoma prekinejo s prej{njim `ivljenjem. Njihove akcije so bile uperjene proti ZDA, gospodarstvenikom in desni~arskim politikom. Najbolj spektakularna akcija Gibanja 2. junij je bila ugrabitev glavnega kandidata CDU za berlinskega `upana, Petra Lorenza, ki se je zgodila v najbolj vro~ih dneh predvolilne kampanje, februarja 1975. Gibanju je uspela zamenjava Lorenza za pet zaprtih tovari{ic/ev iz gverile in za dva priprta demonstranta, Lorenzu pa to, da je bil izvoljen za berlinskega `upana.15 To je bila zadnja uspe{na zamenjevalna akcija nem{ke mestne gverile. Po njej pa je tudi Gibanje 2. junij dobr{ni del delovanja preusmeril v re{evanje zaprtih tovari{ev in tovari{ic oziroma izbolj-{anje pogojev v zaporih. Konec 70. let so zaprli devet ~lanov skupine. Gibanje je razpadlo, del {e na prostosti `ive~ih ~lanov se je priklju~ilo RAF-u ali pa Revolucionarnim celicam. Koncert pred zaporom v podporo Irmgard Müller 114 URBANA GVERILA Rif, Raf – Pafff RZ: “Sistem ne dela napak, on je napaka!” Leta 1973 so se formirale prve skupine Revolucionarih celic (Revolutionaeren Zellen–RZ), ki so se, z redkimi izjemami (ugrabitev letala Air France), v boju omejevale predvsem na uni~evanje stvari. Razdeljevanje 120 000 ponarejenih dnevnih vozovnic za podzemsko `eleznico kot protest proti cenovni politiki berlinskega javnega prevoza, za`iganje avtomatov za vozovnice, razdeljevanje ponarejenih bonov za 100 DM berlinskim klo{arjem za bo`i~no darilo ter podtikanje po`arov v multinacionalne korporacije ter v urade za begunce so le nekatere od akcij RZ. V policijskem `argonu so dobili ime prosto~asni teroristi, kajti njihovi/e ~lani/ce niso `iveli v ilegali, zato je ve~ina policijskih tiralic ostala brez osebnih imen. RZ so se “revolucionarnih dejanj” lotevali le ob~asno. Šele leta 1987 je policiji uspelo izslediti nekaj njihovih ~lanov. Politi~na strategija boja RZ je bila odgovor na RAF-ovo negativno izku{njo iz leta 1972: RZ naj nikakor ne bi bila skupina, ki bi kot celota `ivela v ilegali, kar zahteva izgradnjo obse`ne in drage logistike, veliko stanovanj in visoke interne “upravne stro{ke”. S tem naj bi se skupina izognila tudi zapleteni komunikaciji, ki popolnoma v ilegali `ive~i skupini zaradi varnostnih razlogov ote`uje dru`beno analizo in analizo odnosov na levici. Popolna anonimnost njihovih ~lanic/ov in decentraliziran, nehierarhi~en na~in delovanja naj bi {~itili pred pregonom dr`ave in politi~no izolacijo. Vse to pa je anonimnim ~lanicam/om RZ omogo~alo udele`bo v diskusijah in agitacijo ter sodelovanje pri delovanju legalne levice, obenem pa so se celice na ta na~in izognile notranji “osamosvojitvi” voja{ke politike. In ne nazadnje, s tem so dr`avni aparat pregona pustili te~i v praznem teku, saj so zanje do danes ostali velika neznanka. Namen RZ ni bila izgradnja avantgardne organizacije niti politi~no delovanje v imenu kogarkoli. Njihova zahteva je bila: “Vsi morajo znati vse.” Izhajajo~ iz starih konfliktov v ZRN, so RZ `elele z izostritvijo politi~ne zavesti povzro~iti, da bi bila nakopi~ena dru`bena pogostokrat spravijo v takšno duševno stanje, da svoje izolacije nočejo več zapustiti, saj se jim vakuum, v katerega naj bi se vrnili, zdi neznosen. Vsak psihiatrični oddelek ima izolacijsko sobo. Elektrošok je kratka, toda zelo intenzivna oblika izolacije, podobna tisti pri epileptičnih napadih. Veja psihiatrije, ki raziskuje telesno ravnanje s pacienti, gre v smeri znanstvenega iskanja vedno bolj izpopoljenih metod izolacije. V psihiatriji je zato zdravljenje vedno bolj identično zatiranju človeškega ravnanja. V sodstvu - v kolikor smrtna in telesna kazen nista vključeni v zakonodajo - se uporabljajo vse oblike izolacije v preventivne, preiskovalne in kazenske namene. Vsi trije nameni se prekrivajo. Kazen služi posebni ali splošni preventivi, saj naj bi zastraševala, razširjala strah in grozo; poleg tega služita strah in groza izsiljenju priznanja ali pa zgolj vsiljevanju konvencionalnih vlog na sodni obravnavi. Pod pretvezo preiskave in zaslišanja ljudi vse pogosteje izolirajo, kar lahko vodi k temu, da zaradi drastične omejitve njihovih čutnih zaznavnih zmožnosti vplivajo na sposobnost samostojne presoje posameznika. URBANA GVERILA 115 Nina Kozinc 16 Die Früchte des Zorns, Band 1, 1993, str. 9. 17 Ibid., str. 110. 18 Ibid., str. 111. nasprotja nazadnje re{ljiva zgolj z uni~enjem sistema. Tega pa po mnenju RZ ne bi bilo mogo~e odpraviti z delujo~imi skupinicami mestne gverile, temve~ z gverilo, kateri bodo pripadale mase. “Najprej se ho~emo osvoboditi sami, se bojevati proti ne~love{-kemu sistemu in voditi tak{no politiko, v kateri bo gverila postala perspektiva mno`ic. Ne, mi ne bomo osvobajali mno`ic, mi se ho~emo osvoboditi sami: mi smo del mno`ice.”16 Za RZ je mestna gverila pomenila popolno skladnost politike in `ivljenja, ki izklju~uje redukcijo boja na voja{ko raven. “Menimo, da mora obstoje~i boj proti vladajo~emu sistemu isto~asno in uravno-ve{eno vklju~evati tudi boj proti kapitalisti~nemu sistemu v nas samih ... Mi posku{amo oboje – zaostriti dru`bena nasprotja, voditi gverilski boj proti vladajo~emu sistemu, isto~asno pa spremeniti nas same.. “17 Zavzemali so se za postopno osvobajanje od vseh mehanizmov, ki so v ljudeh zasidrani kot pravilne dru`bene norme. Konkretno je to pomenilo izogibanje izgradnji hierarhi~nih struktur, delitvi dela, intelektualni aroganci, ustaljenim vedenjskim vzorcem, raz~i{~evanje osebnih nesporazumov in nasprotij, prepre~evanje instrumentalizacije drugih ljudi itd., ki se pojavijo, kadar imajo vpra{anja gverilskega boja prioriteto, s ~imer so dosegli enakopravno, avtonomno in zaupljivo sodelovanje v celicah. To je veljalo tudi za pripravo in izvedbo posameznih akcij. Pod imenom RZ sta delovali dve vrsti skupin: na eni strani so bile skupine, ki so med seboj diskutirale in tvorile skupno zvezo, imenovane tudi “tradicionalno zdru`enje”, ter na drugi strani skupine, ki so se lahko identificirale s politiko RZ in so delovale pod tem imenom, ne da bi imele tesnej{i stik s t.i. tradicionalnim delom. Leta 1981 so RZ o tem zapisale: “V teh letih smo v {tevilnih akcijah, izjavah in analizah `e tako jasno za~rtali okvir na{e politike, da tistemu, ki se lahko identificira s to politiko, ni treba iskati osebnega kontakta, ker bi `elel sam osnovati celico. Nimamo patenta na to ime in na to politiko. Mi smo s tem samo za~eli, nadaljevali pa bomo vsi skupaj.” 18 V praksi so RZ delovale kot oboro`eni del levice, torej kot Nasilje neposredne okolice nad zapornikom uspe na izredno subtilen in izpopolnjen način, ki je temeljito znanstveno raziskan. V središču teh raziskav je pojem senzorne deprivacije, ki ga želim obrazložiti z nekaj splošnimi opažanji. Pod senzorno deprivacijo razumemo vsako drastično omejitev - deprivacijo čutnih zaznav sistema čutil, s katerimi se človek orientira v okolju, pri čemer gre za izolacijo oziroma za izstradanje organov za vid, sluh, vonj, okus in dotik. Človeški čutni organi v prvi vrsti zaznavajo spre- membe v okolju. Njihova hrana je nepretrgano zaporedje sprememb. Zaznavanje, registriranje in posredovanje sprememb iz okolja možganom je fiziološka funkcija naših čutnih organov v budnem stanju. Nasprotno pa morajo biti v spanju čutni vtisi intenzivnejši, da jih lahko počivajoči zaznavni organi registrirajo in predelajo, s čimer je povezana tudi preobremenjenost sistema čutil. Človekove življenjske funkcije v smislu samoohranjanja in razvoja človeškega organizma v vsakokratnem okolju se hranijo v prvi vrsti iz čutnih zaznav v danem spreminjajočem se okolju. 16 URBANA GVERILA Rif, Raf – Pafff izmenjajo~a igra med legalno levico in mestno gverilo. Dolgoro~no SchDi eans e O dherr aGuefs cdhi eichte ..., naj bi se RZ z demonstracijo u~inkovite in prepri~ljive politike str. 59. “razmno`ile”, s ~imer bi nastalo {iroko revolucionarno in akcijsko usposobljeno gibanje s {irokim repertoarjem oblik boja. Pa se je izkazalo, da se, kljub vsem simpatijam s scene, ni pripetilo tako. Razlogov je ve~. Prvi~, RZ so svoj akcijski koncept zgradile na levici, ki je pripravljena za akcijo. Toda ko je akcijska pripravljenost in mo~ levice konec osemdesetih za~ela pe{ati, so delujo~e celice izgubile svoje zaledje in {ir{i politi~en u~inek. Drugi~, koncept RZ je zadel ob svoje meje, ko so morali zaradi kazenskega pregona njihovi ~lani/ce v ilegalo, kjer bi morali zgraditi druga~no organizacijo z vsemi logisti~nimi problemi ilegale, ki so se jim hoteli prvotno izogniti. Tretji~, povezava posameznih celic z levico je imela sicer to prednost, da je prepre~evala izolacijo. Po drugi strani pa sta bila izbira ciljev in polje delovanja pogojena z levico in ko je ta oslabela ali zavila v reformisti~no smer, so morale za njo tudi RZ. S padcem berlinskega zidu se je za~elo dogajati to, ~emur so se RZ hotele na vsak na~in izogniti. Njihove akcije so ostale brez odzivov levi~arskega zaledja. “Bili smo sami, brez mo`nosti diskusij, tako da so se motivacije za oboro`ene intervencije hranile samo {e iz ~istega subjektivizma. To stanje pojmujemo kot smrt politike in vhod v poljubnost in terorizem.”19 Rde~a Zora Leta 1974 je na zveznem ustavnem sodi{~u v Karlsruhe eksplodirala bomba. To je bila prva akcija `enske skupine Rote Zora in je bila odgovor na razsodbo sodi{~a o 218. ~lenu kazenskega zakona, ki v ZRN {e danes umetno prekinitev nose~nosti omejuje z vselej manipulativnimi indikacijami. Rote Zora se je pri{tevala k Revolucionarnim celicam. Skupina je iz{la iz mo~nega zahodnonem{kega `enskega gibanja, vendar je bila kriti~na do omejitev in reduciranja na `ensko specifi~ne teme Vzpostavitev in vzdrževanje umetnega okolja, ki ga zaznamuje po eni strani njegova konstantnost in nespremenljivost in na drugi samovoljno doziranje dražljajev - tudi v spanju sčasoma ohromi čutne organe in lahko vodi k dezintegraciji in ekstremni dezorientaciji izoliranega individuuma, pri dolgotrajnejši, vsiljeni negibnosti pa k zakrnitvi muskulature, otrdelosti sklepov in deformaciji kosti. V zadnjem času smo to videli na fotografijah o zapornikih v južnoviet-namskih kletkah za tigre. Ohromitev motoričnih funkcij - po klasičnih zgledih - privede do stanja, ki ga lahko na temeljitejši in subtilnejši način dosežemo z izključitvijo senzornih funkcij, katerih stalen vir in temelj so aktivne spremembe v okolju. Po drugi strani so za svojo hrano prikrajšani -deprivirani - čutni organi posebno občutljivi tudi na še tako neznatne spremembe v okolju in v možgane oddajajo nesorazmerno močne signale. To se lahko izraža v močnih reakcijah strahu ali veselja ali jeze. V vsakem primeru vodi umetno povzročena dezorien-tacija inividuuma, ki je posledica senzorne deprivacije, prej ali slej v prekomerne reakcije na dražljaje iz okolja. URBANA GVERILA 17 Nina Kozinc znotraj `enskega gibanja. V intervjuju leta 1984 so ~lanice Rote Zora povedale: “Smo proti šlevi~arski’ delitvi dela po motu: `enske za `enska vpra{anja, mo{ki za splo{ne politi~ne teme. Ne pustimo si vzeti odgovornosti za spremembo na{ega vsakdanjika!”20 Rote Zora je zato napade usmerjala tako proti zdravni{ki zbornici, zvodnikom, trgovcem z belim blagom in sex shopom kot proti Siemensu ali ra~unalni{kemu podjetju Nixdorf. Po letu 1985 so se napadi `enske skupine usmerili skoraj izklju~no na ustanove, ki so se ukvarjale z genetsko in reprodukcijsko tehnologijo. Drug osrednji element njihove politike je bila solidarnost z `enskami v Aziji, Afriki in Ju`ni Ameriki. Analogno z RZ je tudi `enskam v Rote Zora analiza protiimperializma pomenila izho-di{~e za razumevanje mehanizmov izkori{~anja in razcepa. V akcijah proti tekstilnemu podjetju Adler leta 1987 so svoja stali{~a uspe{no preverila v praksi: Adler je velik del svoje proizvodnje preselil v Ju`no Korejo. Ko so ju`nokorejske delavke stavkale za povi{anje pla~ in izbolj{anje delovnih pogojev, je Rote Zora v njihovo podporo podtaknila po`are v Adlerjevih podru`nicah po ZRN – najprej v osrednji upravi podjetja, nato pa {e v devetih podru`nicah po ZRN. Odnos do RZ je skupina Rote Zora pojasnila takole: “V svojem razvoju smo jasno dolo~ile na{o vsebino – zato smo se kot `enske tudi avtonomno organizirale – vendar se vra~amo k izku{njam RZ. Razen tega lahko skupno delovanje radikalnih skupin krepi militantni upor ... Vedno znova pa prihaja do `iv~nih diskusij. Kajti mo{ki, ki sicer svoj radikalni prelom s tem sistemom spreminjajo v konsekventno prakso, so pogosto zastra{ujo~e oddaljeni od spoznanja, kaj pomeni antiseksisti~ni boj, kak{en pomen ima za socialnorevolucionarno perspektivo.” 21 Rote Zora in RZ se `e nekaj let niso oglasile. Irmgard Möller Napačno bi bilo, če bi iz takšnih reakcij sklepali o čem takšnem, kot je “jedro neke osebnosti”, ki je izpostavljena senzorični deprivaciji, kajti tovrstne reakcije so dokazano in brez dvoma produkt deformacije osebnosti, kar je posledica senzorne depri-vacije. Medtem ko lahko običajne dražljaje iz okolja kot dele kontinuiranega toka sprememb v okolju zaznavamo, izkusimo in razvrstimo ter predelamo v sistematičen kontekst, pa to zaradi stanja osebnosti, povzročenega s senzorno deprivacijo, ni več mogoče. Takšna situacija je primerljiva samo z reakcijami nepripravljenega individuuma na nasilne posege državnega aparata, tudi z vojno, za katero je značilen kaotičen potek, ki nepripravljenemu človeku onemogoča smiselno orientacijo v okolju, kjer vlada samovolja drugih. Povečano in deformirano senzibilnosti na vsako najmanjšo spremembo v okolju, združeno z močno ločeno zaznavno zmožnostjo za kvalitativno razlikovanje sprememb v okolju, spremlja še nadvse intenzivno ukvarjanje z lastno individualnostjo. Kot posledica senzorne deprivacije se lahko pojavijo 18 URBANA GVERILA Rif, Raf – Pafff Naret kej!’ – avtonomi in vesela gverila Vzporedno z novo fazo oboro`itvene tekme v za~etku 80. let je na zahodnonem{ki levici za~elo rasti (skupaj z mirovniki in ekologi) gibanje avtonomov, katerih politi~ne aktivnosti so bile usmerjene predvsem v boj za prostor z zasedanjem hi{, v delovanje v dru`benih gibanjih (protinatovsko in protijedrsko gibanje) in v sodelovanje v solidarnostnih kampanjah z osvobodilnimi gibanji, predvsem v Nikaragvi in Salvadorju. Nem{ka jesen 1977 oziroma takratne meglene no~i so rojstni datum avtonomnega gibanja. RAF-ovi voj{~aki so s svojo konsek-ventnostjo avtonome sprva fascinirali, navdu{eni so bili nad na~inom, kako so jezili dr`avo, toda na noben na~in niso hoteli postati soodgovorni za njihovo politiko. Zaradi prete~e represije in zaradi ob~utka, da bi bili v igri mo~i, ki se je odvijala na najvi{ji ravni, kve~jemu hrana za topove. V za~etku osemdesetih je bilo jasno, da je umrlo preve~ šrevo-lucionarnih modelov’: ^ile, Kuba, Vietnam, Kambod`a, Portugalska, Rusija, Poljska, z evrokomunizmom, RAF-om in Rde~imi brigadami vred. “Politi~na akcija onkraj tradicionalne politike,” so menili avto-nomi in te`ili k uni~enju razsimboljene govorice in vzpostavitvi izginulih simbolnih povezav. Proletariatu kot dotlej skoraj “eksklu-zivnemu” revolucionarnemu subjektu so pomahali v slovo in mu v primeru šimplozije’ pripisali zgolj vlogo ene od revolucionarnih manj{in. Druga~e kot generacija gospodarskega ~ude`a, ki je zaradi šeksistencialnega gnusa’ iskala mo`nosti izbire druga~nega `ivljenja, je mladina v za~etku 80. let `ivela z ob~utkom šno future’; obe šgibanji’ pa so povezovale sanje o anarhiji. V za~etku 80. let je Irmgard Möller na svobodi URBANA GVERILA 119 20 Die Früchte des Zorns, Band 2, 1993, str. 595. 21 Ibid., str. 596. Nina Kozinc namre~ di{alo po uni~enju in vojni, onesna`enosti in zastrupljenosti `ivil, ogro`enosti pred jedrsko energijo in oboro`evanjem. Avtonomno gibanje je imelo socialno osnovo: brezposelnost in stanovanjski problem. Zahodni Berlin je bil takrat glavno mesto skvoterjev. Maja 1981 je bilo v mestu zasedenih 168 hi{. Ne prej ne kasneje jih ni bilo ve~ toliko. Zasedene hi{e so bile (in so deloma {e vedno) prostori samoodlo~anja o razli~nih modelih `ivljenja, (bile) so radikalno levi~arski eksperiment na~ina `ivljenja, ki se je uprl indivi-dualizaciji in potro{ni{ki prisili. Avtonomi so politi~ni boj razumeli kot upor, ki se nenehno dogaja v vsakdanu. Zanje se je politika dogajala povsod: na cesti, v slu`bi, doma. To pa je zanje pomenilo, da je treba politiko vzeti v svoje roke in je ne prepu{~ati profesionalnim zdru`e-njem in strankam. Predvsem pa politike niso pojmovali kot nekaj neobhodno in silno resnega, zanje je bila lahko tudi zelo zabavna. Na kratko, izhodi{~e vesele gverile, kot enega od akcijskih delov avtonomov, je bil vsakodnevni upor, ki izni~uje funkcionalne mehanizme sistema. Njeni cilji niso bili samo tradicionalna politika, temve~ vse lo~nice, zaradi katerih so ljudje psihi~no in fizi~no dojemljivi in pokorni oblasti. Z boji za prostor so se avtonomi nau~ili uli~nih spopadov s policijo. Vpra{anja mo~i, popolnega preloma, brezpogojne orientacije k narodnoosvobodilnim bojem pa so zanje postala vsakdanjost. Avtonomi so bili del politi~nih gibanj v osemdesetih. Z drugo mestno gverilo jih je povezoval enak bojni odnos do dr`ave in kapitala, vendar so avtonomi funkcionirali druga~e: RAF se jim je zdel avtoritaren, zavra~ali so njihovo strategijo likvidacij, njihove politi~no visoko streme~e cilje in osredoto~enost njihove politike na politi~ne zapornike, kar pa ne pomeni, da do zaprtih niso bili solidarni. Druga~e kot strumno organizirani RAF avtonomno gibanje nikoli ni bilo kaj ve~ kot skupaj zmetana mno`ica, sestavljena iz posameznikov, kolektivov in iniciativ, katere en del se je ukvarjal z dru`benim bojem, drug pa s samoinsciniranimi kampanjami, s ~imer se je gibanje vedno znova na novo formiralo. Menili so, da vsa dejanja upora – militantna in vesela – ustvarjajo halucinacije, avtoskopični simptomi, in tudi motnje vegetativnih telesnih funkcij. Vse to so manifestacije, ki so povezane s senzorno deprivacijo in naraščajočo dezorientacijo individuuma v njegovem umetnem, popolnoma odtujenem okolju. Součinkovanje progresivne dezorientacije, haluci-nacijskih tendenc in motenj vegetativnih telesnih funkcij (povečani občutki lakote in žeje, potrebe po spanju, uriniranju itd.) se kaže v uničenju identitete individuuma, ki je izpostavljen senzorni deprivaciji. Človeški organizem ni dorasel umetno vzpostavljeni senzorni deprivaciji. V naravi lahko popolno senzorno deprivacijo primerjamo z ekstremno situacijo v puščavi izgubljenega človeka, ki halucinira fatamorganske pri- kazni. Toda v tem primeru se odvijajo vsaj naravno pogojene spremembe dneva in noči, ki ju spremljata zaznavni in predvidljivi spremembi svetlobe in tem- perature. Izgubljeni to registrira s čutili kot na nekaj običajnega.Tovrstna orientacijska pomoč pa popolnoma izostane v umetno in nasilno vzpostavljeni senzorni deprivaciji. V razmerah umetne senzorne deprivacije je človek veliko bolj izpostavljen neraz- 120 URBANA GVERILA Rif, Raf – Pafff simbole. Avtonomi niso zavra~ali militantnih akcij, nasprotno, v primerih dr`avne represije (praznjenje hi{, zapiranje in obsodbe) so smatrali militantni upor za nujen. Toda vojne igre vojne, katere simbolizirajo spopadi, zanje niso ozna~evale sistema, ~etudi so se zavzemali za njegovo uni~enje. Druga~en pomen so imele vesele akcije. Njim so simbolizirale prihodnost, v kateri ne bo ve~ avtoritet, kajti le-te bodo s sme{enjem izgubile fasado avtoritete in bodo – samo {e sme{ne. Torej, militantnost je avtonomom pomenila defenzivo, njihova ofenzivnost pa je bila v poletu in igri domi{ljije: v razigranosti, veselju, zabavnosti. Kar pomeni, da so bile zabavne akcije na~in boja, ki se je zdru`eval v t. i. Volxsportu. šŠportne discipline’ so bile stvar domi{ljije in so segale od nastanka Frakcije mi{je armade, ki je v oddelke z `ivili verige veleblagovnic Karstadt naseljevala mi{i, do {kropljenja s fekalijami v dragih restavracijah, ki so spodrivale scenske lokale, ali pa prekopavanj igri{~ za golf. Policijska dr`ava Dr`ava je na Baaderjevo osvoboditev 14. maja 1970 reagirala hitro in ostro, saj je takoj dala vedeti, da pomeni odlo~itev za RAF tudi odlo~itev za `ivljenje in smrt – tudi v zaporih. Represivni aparat ~lanic in ~lanov ostalih dveh gverilskih skupin nikoli ni tako trdo stisnil za vrat kot pripadnice/ke RAF-a. Tudi zato ne, ker se pri Gibanju 2. junij in RZ voja{ka logika nikoli ni osamosvojila do te mere kot pri RAF-u. RAF in dr`ava sta se zapletla v brutalno igro nasilja, medsebojnih likvidacij, ugrabitev in t. i. belega mu~enja zapornikov. S kadrovskim in finan~nim oja~anjem represivnega aparata, z zaostritvami zakona o kazenskem postopku, {tevilnimi spremembami kazenske zakonodaje, prestrukturiranjem izvr{evanja kazni in s propagandno ma{inerijo, v katero so vsrkali veliko ve~ino zahodnonem{kih medijev, je ZRN v 70. let za~ela lepiti s sebe masko pravne dr`ave. @e oktobra 1970 je nem{ka vlada sprejela nujni program moder- vidnemu in z njegove perspektive nespremenljivemu režimu samovolje, v katerem se zdi, da ne veljajo naravni zakoni menjavanja dneva in noči, toplote in mraza, hrupa in tišine. Predvsem pa ima skoraj popolna zvočna izolacija, ki jo prekinjajo kvečjemu občasni redki zvoki, neko drugo ključno funkcijo: spremembe ali strukturiranje zvočne ravni pomenijo v naravi bodisi znake za potek vremenskih dogodkov (veter, dež, grmenje itd.) bodisi za prisotnost drugega živega bitja. In prav slednje je za človeka kot socialno bitje prva ali zadnja oporna točka ali rešilna bilka, kjer se manifestira njegova povezanost, njegova soodvisnost od socialnega okolja. Jezik - in glasba - kot akustično sredstvo komunikacije ni naključno najstarejša in najbolj razvita oblika izmenjave informacij med ljudmi. Skupnega življenja in skupnega dela ljudi ter akustične komunikacije ne moremo med seboj ločiti ne historično ne tehnično. To velja tako glede na zgodovino človeštva kot tudi glede na inidividualni razvoj človeka od rojstva naprej. Celotno vitalno funkcioniranje dojenčkovega organizma za njegovo okolico poteka predvsem akustično: dojenček joka, vpije. In URBANA GVERILA 121 Nina Kozinc 22 “Ulrike Meinhof kot u~iteljica ali Andreas Baader pri policiji, to vendar ne gre,” je odredbo pokomentiral tedanji predsednik vlade Severnega Porurja in Westfalije Kuehn. 23 Termin nem{ka jesen ozna~uje obdobje jeseni 1977, ko se je dr`avna represija usmerila proti vsem, ki se niso podredili diktatu dr`ave. Smrt Baadra, Raspeja in Ensslinove ter ugrabljenega Schleyerja ozna~uje kulminacijo tega obdobja. 24 Das Ohr auf die Schine der Geschichte ... str. 20. nizacije in intenzivnej{ega boja proti kriminalu. Zvezni kriminalni urad je postal januarja osrednji preiskovalni organ za RAF (njegov prora~un je v dveh letih narastel z 22,4 na 122 milijonov DM), zvezno to`ilstvo je prevzelo preiskovalni postopek. Dr`ava je do zob oboro`ila policijo. Leta 1972 so predsedniki vlad zveznih de`el sprejeli odredbo, po kateri je moralo v naslednjih treh letih 300 000 pripravnikov v dr`avnih slu`bah opraviti izpit iz “politi~ne neopo-re~nosti”.22 Pove~ali so pooblastila Urada za za{~ito ustavne ureditve in zvezne carine. Septembra so formirali specialno enoto GSG 9, protiteroristi~ne enote v vseh zveznih de`elah pa so usposobili, da so lahko s helikopterjem pri{li v 45 minutah na katerikoli kraj v ZRN. Leta 1974 je pravosodni minister ukazal nadzor nad stiki med odvetniki in zaprtimi, ~e obstaja sum za “konspirativno sodelovanje”. Decembra 1974 je zvezni parlament po hitrem postopku sprejel t. i. Lex RAF, ki je, kot se je izkazalo kasneje, zazvenel kot uvertura v t. i. nem{ko jesen leta 1977. 23 Zakon je legaliziral posebno obravnavo zaprtih rafovcev in vpeljal spremembe v kazenskem procesu. Med drugim je uzakonil mo`nost izklju~itve odvetnikov iz sodnega procesa in pa to, da lahko proces zoper hud delikt poteka tudi brez prisotnosti obto`ene/ga. Lex RAF je bil predpriprava na sodni proces proti prvi generaciji zaprtih rafovcev, ki se je za~el maja 1975. Takrat je bilo `e jasno, da bodo mnoge/i zapornice/ki, ki so bili zaradi razmer v zaporih in gladovnih stavk telesno in du{evno popolnoma iz~rpani, nesposobni prisostvovati sodnim razpravam. Poro~evalec iz zakonodajno-pravne komisije je ~ez 18 mesecev razlo`il: “Vsakemu strokovnjaku je jasno, da bi brez sprememb sodni proces v Stammheimu zabredel v velike te`ave, torej, glede na okoli{~ine bi ga morali prekiniti.” 24 Pred za~etkom sodnih obravnav so bili iz procesa en za drugim izklju~eni trije odvetniki. Tako je Andreas Baader dva dni pred za~etkom sojenja ostal brez odvetnika. Leta 1976 je parlament sprejel protiteroristi~ni zakon, ki je med drugim vseboval tudi ~len 129. a o ustanavljanju, podpori in agitaciji za teroristi~ne skupine. S tem zakonom so lahko u~inkoviteje preganjali RAF kot skupino. Posameznico/ka, osumljeno/ega sode- starši ali zdravniki ali babice dojamejo novo življenje neposredno akustično. Ne gre pozabiti, da je sluh -tudi anatomsko - tesno povezan z občutkom za ravnotežje, z izredno pomembnim orientacijskim temeljem in da je okrnitev sposobnosti orientacije eden od glavnih simptomov tako epileptičnih napadov kot tudi akutnih elektrošokov. Če povzamemo, lahko rečemo, da je senzorna deprivacija, s katero je posameznik premeščen v popolnoma umetno, nespremenljivo okolje, danes bržkone ustrezen način za uničenje specifično človeških vitalnih substanc. Z izstradanjem v pravem pomenu besede lahko uničimo tako človeško kot živalsko življenje prav tako kot z ustrelitvijo ali uplinitvijo. S tem, da je senzorna deprivacija posebna, človeškemu organizmu prikrojena metoda uničenja življenjske substance - in do neke mere nasprotje sodobnim metodam vzreje klavne živine. Senzorna deprivacija je - ker jo lahko izvajamo samo v pogojih delitve dela, ki jih je ustvaril človek -istočasno najbolj in najmanj človeška metoda zavlačevanja ugašanja življenja. Če jo uporabljajo več 122 URBANA GVERILA Rif, Raf – Pafff lovanja v RAF-u, so lahko obsodili za vsa dejanja skupine, ne da bi bilo treba to`ilcem predlo`iti dokaze njene/gove neposredne vpletenosti v posamezno akcijo. S tem zakonom so preganjali tudi podpornike RAF-a,25 legaliziral pa je vsa sredstva tajnih slu`b za nadzor osumljenih. Kasneje je bil to klju~ni ~len, ki je policiji odpiral vrata kateregakoli stanovanja v dr`avi. V novej{em ~asu pa po tem ~lenu preganjajo predvsem kurdsko komunisti~no partijo in udele-`ence proticastorskih manifestacij.26 Leto 1977 je bilo prelomno in je napovedovalo svin~eno prihodnost, ko se je dr`avna represija osredoto~ila na pregon celotnega spektra levice. Od univerzitetnih profesorjev je terjala izjave vdanosti, v nasprotnem primeru pa jih je odslovila (Peter Bruckner). Tega leta so zaostrili dva ~lena kazenskega zakona (88.a in 130.a), po katerih so zagovarjanje nasilja in raz{irjanje tekstov, ki zagovarjajo nasilje, kaznovali do treh let zapora. Z zaostritvijo razmer oktobra leta 1977 je parlament brez razprave v rekordnem ~asu retroaktivno sprejel zakon o prepovedi kakr{nihkoli stikov zaprtih rafovcev med seboj in z zunanjim svetom, tudi z odvetniki ne.27 Odredili so jim popolno zaporo informacij. Zaprti so bili tako popolnoma prepu{~eni dr`avi, ZRN pa je postala edina dr`ava na svetu, ki je legalizirala popolno izolacijo. ^ez eno leto so v zaporih za vse obsojene po ~lenu 129. a (ustanavljanje in podpora teroristi~nih skupin) uvedli stekleno pregrado za obiske. Odredba iz leta 1978 o kronskih pri~ah pa je v zameno za informacije o “teroristih”, tudi obto`enih umora, zagotavljala, da ne bodo kaznovani. Posebni zakoni, razen ~lenov 88. a in 130. a, ki so jih v ZRN sprejeli v 70. letih, veljajo {e danes. V spopadu med RAF-om in dr`avo so umirali ljudje. Do prvih smrtnih `rtev je pri{lo v vrstah RAF-a. Leta 1971 so v policijski raciji ustrelili Petro Schelm. ^ez eno leto je prav tako v raciji umrl angle{ki poslovne` McLeod, ki so ga (po pomoti) ustrelili skozi zaprta vrata spalnice. Prav tako po pomoti so specialci v Münchnu leta 1974 ubili nekega taksista. Decembra 1974 je eksplodirala bomba na bremenski `elezni{ki postaji, ki je ranila pet ljudi. Odgovornost so 25 Tudi razdeljevalce letakov z zahtevami po zdru`itvi zapornikov in njihovem skupnem prestajanju kazni. V Stuttgartu so zaprli tri `enske, ker so natisnile izjave zaprtih o sodnem procesu in zadnje tekste Ulrike Meinhof. 26 Proticastorsko gibanje je del protijedrskega gibanja in nasprotuje prevozu jedrskih odpadkov po `eleznici. 27 Zakon o prepovedi stikov je sploh omogo~il, da je pri{lo do smrti treh ljudi v Stammheimu. mesecev in let, je dobesedno “perfekten umor”, za katerega nihče - ali vsi, razen žrtve - ni odgovoren. Sistematična znanstvena raziskovanja učinkovanja senzorne deprivacije so se začela v 50. letih. Kot pogostokrat prej so raziskovalne in eksperimentalne metode razvili iz intuitivno pridobljenih spoznanj, ki so jih uporabljali že dosti prej. Predhodniki izolacijskih celic, kjer poteka senzorna deprivacija, niso zgolj živalske kletke, izolirani oddelki psihiatričnih klinik, zapori in koncentracijska taborišča, temveč še veliko prej jame, votline in kletne sobe, v katere so zapirali ljudi. Iz prejšnjega stoletja izvira cel arzenal instituciji zaporov, na katerem še vedno temelji današnja penologija. V teh zaporih je ponavadi nekaj celic, ki so popolnoma ločene od ostalih poslopij in v katerih nadzorujejo posebne zapornike. Napotilo za posebno obravnavo v eni od takšnih celic, ki se na Nizozemskem imenuje “Dovencel” - približno parni kotel -ponavadi ni določeno s sodbo na sodišču, temveč je prepuščeno uslužbencem v zaporu. Tako sem spoznal šestnajstletnega fanta, obtoženega kaznivega dejanja, ki je bil od svojega enajstega leta popolnoma URBANA GVERILA 123 PISMO ULRIKE MEINHOF IZ ODDELKA SMRTI * iz obdobja med 16. junijem 1972 in 9. februarjem 1973 Občutek, da ti eksplodira glava (občutek, ki ti pravi, da bi se moral vrh tvoje lobanje pravzaprav odlomiti, odleteti) — občutek, da ti hrbtenični mozek potiskajo v možgane, možgani se postopoma krčijo vase, kot na primer pecivo v pekaču — občutek, da si neprestano, nevede, pod napetostjo električnega toka, da si daljinsko upravljan — občutek, da ti odžagajo vsako asociacijo — občutek, da si poščiješ dušo iz telesa, kot da ne bi mogel obdržati vode — občutek, da se celica pelje; ob popoldnevih, ko vanjo posije sonce, se kar naenkrat ustavi. Občutka vožnje pa se ni moč znebiti. Ne moreš si priti na jasno, ali se treses od vročine ali od mraza — ne moreš dojeti, zakaj se treses — zmrzuješ. Zato, da bi spregovoril z normalno jakostjo glasu, napori, kot za glasno govorjenje, skorajda kričanje — pomenov besed ni več možno identificirati, lahko samo še uganjuješ — uporaba sičnikov —s, č, c, š— je absolutno nevzdržna — pazniki, obiski, dvorišče, vse je kot iz celuloida — glavobol — flash — tvorbe stavkov, slovnice, sintakse — ni možno več kontrolirati. Pri pisanju: dve vrstici — ob koncu druge se ne spominjaš več prve — občutek, da izgorevaš navznoter — občutek, da bi bilo, če bi nekdo vprašal, kaj se dogaja in bi ti vse spustil ven, tako, kot če bi nekomu prhnil v obraz vrelo vodo, kot na primer vrelo vodo iz tanka, ki te doživljenjsko zaznamuje, te iznakazi — Divja agresivnost, za katero nimaš ventila. To je najhuje. Jasna zavest o tem, da nimaš možnosti preživetja: popolna nesposobnost posredovanja vsega tega; obiski ničesar ne zapustijo. Pol ure zatem lahko samo še mehanično rekonstruiraš, ali je bil obisk danes ali prejšnji teden — Kopel enkrat tedensko pa pomeni: enkratna otoplitev, počitek — traja nekaj ur — občutek, da sta čas in prostor vgrajena eden v drugega — občutek, da se nahajaš v sobi zveriženih zrcal — opotekanje — zatem: grozna evforija, ker nekaj slišiš — akustično razliko med dnevom in nočjo — občutek, da čas sedaj odteka, da se možgani zopet širijo, da hrbtenični mozeg zopet drsi navzdol — preko tednov. Občutek, da so ti slekli kožo. Ulrike Meinhof je bila takrat v oddelku smrti v Kölnu-Ösendorfu. (Op.red.) Prevedla: Jana Rošker Rif, Raf – Pafff hoteli naprtiti RAF-u, ki pa se je z izjavo, da RAF-ove bombe nikoli niso usmerjene proti ljudstvu, od akcije distanciral. V naslednjih mesecih je pri{lo do bombnih eksplozij na `elezni{kih postajah v Hamburgu, Nürbergu in Kölnu. Vse tri gverilske organizacije, RAF, Gibanje 2. junij in RZ, so se distancirale od napadov. Domnevajo, da so bili napadi del strategije zaostrovanja, s katero je dr`ava med ljudmi sku{ala kriminalizirati mestno gverilo. Talci dr`ave Za RAF-ove zapornike je dr`ava odredila posebne zaporne razmere, katerih posledica so bile nepopravljive zdravstvene Ulrike Meinhof 125 URBANA GVERILA Nina Kozinc 28 Locirana v povsem izpraznjem traktu zapora v Koelnu je bila njena celica, s pohi{tvom vred, povsem belo pobarvana (v njej je veljala prepoved obe{anja slik), z nenehno pri`gano neonsko razsvetljavo, z zaprtimi in gosto zamre`enimi okni, pozimi pa je bila premalo kurjena. Ulrike Meinhof je prebivala osem mesecev skoraj 24 ur na dan v nespremenjenem okolju. po{kodbe zaprtih. Z izolacijo zaprtih naj bi dosegli njihovo resocializacijo. Dr`ava si je v boju proti “teroristom” zadala ve~ nalog: popolno zamol~anje ideolo{kih motivov boja mestne gverile, kriminalizacijo gverilk/cev in njihovo izena~itev s socialnimi kr{itelji ter fizi~ni obra~un z njimi. V ta namen so v ZRN vpeljali novo obliko mu~enja – popolno izolacijo od okolja. Rafovce so zaprli v razli~ne zapore v izolacijske celice. Ulrike Meinhof, Astrid Proll, Gudrun Ensslin in Rolf Proll so prvi prestajali kazen v t. i. oddelkih smrti. Posebno drasti~ne so bile zaporne razmere za Ulrike Meinhof, sicer eno izmed glavnih ideologinj RAF-a, iz legalnega obdobja `ivljenja pa priznano in anga`irano novinarko, katere sloves je segal globoko v etablirane kroge. Ulrike Meinhof je bila v Koelnu zaprta osem mesecev v oddelku smrti, kjer je bila akusti~no in vizualno popolnoma odrezana od sveta.28 Posledice belega mu~enja, znanstveno preverjenega na~ina, kako zlomiti osebnost ~loveka in ga podvre~i pranju mo`ganov, je Ulrike Meinhof opisala v pismu iz zapora. Po gladovni stavki {tiridesetih zaprtih leta 1973 so Ulrike Meinhof sicer preselili v samico na mo{ki oddelek, vendar pa se zaporni re`im zanjo ni kaj dosti spremenil. Poleg tega je poleti 1973 preiskovalni sodnik zanjo odredil scintigrafijo mo`gan (preiskava notranjih organov z radioaktivno teko~ino), s katero naj bi “preverili” njeno prisebnost, ki naj bi bila vpra{ljiva zaradi mo`ganske operacije pred leti. Ker se je Ulrike Meinhof upirala posegu, je sodnik zahteval uporabo direktnih prisilnih ukrepov pod narkozo, a so na koncu namero zaradi {tevilnih javnih protestov opustili. Zaradi uvedbe izolacijskih zapornih kazni so se v desetih nem{kih mestih formirali komiteji proti mu~enju politi~nih zapornikov v ZRN, ki so obelodanili rezultate raziskav t. i. belega mu~enja. Tovrstne raziskave so opravljali tudi na hambur{kem in{titutu za psihologijo, v katerih so ugotavljali stopnje osebnostne dezorientacije pri popolni odtegnitvi vseh dra`ljajev iz okolja in iskali mo`nosti, kako na ta na~in “izpraznjeno” zavest “napolniti” z novimi vsebinami. Šlo je za poskus “pranja mo`ganov”, ki so ga na evropskih tleh v praksi {e izoliran v celici nekega državnega vzgojnega doma. Več let v njegovo celico od zunaj nista prodrla ne sončna svetloba ne zvok. Stik je imel le s svojimi pazniki. Umetno svetlobo so mu dajali le tedaj in toliko, ko in kolikor se jim je zdelo. Zvok ni prišel v njegovo celico niti takrat, ko so bila vrata celice odprta, kajti celica je ležala globoko pod zemljo. Ko sem fanta spoznal, je bil zaradi abnormalnega okolja težko prizadet. Na začetku 50. let so ljudi, ki so živeli v takšnih osamitvenih celicah, opazovali in z njimi delali poskuse. Proti koncu 50. let so predvsem v ZDA in Kanadi v ta namen zgradili posebne eksperimentalne celice, tako imenovane “silent rooms” (Heron, Bexton, Scott, Salomons in mnoge druge). Veliko kasneje so tovrstne raziskave začeli opravljati tudi v Nemčiji, kjer je trenutno zgrajena najbolj popolna “celica tišine”: v “laboratoriju za klinične raziskave vedenja” na univerzi v Hamburgu. Tam ne opazujejo in ne merijo le telesnih reakcij poskusnih oseb, ki se nekaj časa zadržujejo v “camera silenta”, temveč na njih izdelujejo tudi psihološke testne standarde. Na podlagi tovrstnih raziskav klasificirajo 126 URBANA GVERILA Rif, Raf – Pafff najbolj temeljito izvedli na Ulrike Meinhof. 2S c9h iDe na se Od ehrr Ga eusfc h di ci hete ..., Maja 1976 so na{li Ulrike Meinhof obe{eno v njeni celici. Uradno str. 23. pojasnilo: samomor zaradi nesporazumov v skupini. Kasneje je mednarodna preiskovalna komisija pri{la do naslednjih zaklju~kov: “Trditev dr`avne komisije, da se je Ulrike Meinhof z obe{anjem umorila sama, ni dokazljiva in rezultati preiskave te komisije napeljujejo k temu, da se Ulrike Meinhof ni mogla obesiti sama. Rezultati se veliko bolj nagibajo k temu, da je bila Ulrike Meinhof `e mrtva, ko je bila obe{ena in da obstajajo vznemirljivi pokazatelji, ki ka`ejo na poseg tretjega v zvezi z njeno smrtjo.”29 Histaminski test, ki bi zadevo lahko pojasnil, ali je Urike Meinhof umrla pred obe{e-njem, ni bil nikoli opravljen. Oktobra 1977 so v stammheimskem zaporu na{li mrtva Andreasa Baaderja in Gudrun Ensslin, umirajo~ega Jan-Carla Raspa in te`ko ranjeno Irmgard Möller. Uradno pojasnilo: samomor. Toda samomorilska razli~ica tedanjih dogodkov je ostala do danes slabo pojasnjena. Nikoli niso sporo~ili natan~nega ~asa smrti, sledi so bile uni~ene, posnetki, ki bi pojasnili dogajanja v tisti no~i, pa do danes zadr`ani. Vse do danes je bilo v nem{kih zaporih deset gladovnih stavk politi~nih zapornic/kov, ki so jih sku{ali prekinjati z odvzemanjem pitne vode ali prisilnim hranjenjem, zaradi ~esar sta dva ~loveka umrla. Zahteve zaprtih se v tridesetih letih niso dosti spremenile: ukinitev izolacijske zaporne kazni, za skupno prestajanje kazni politi~nih zapornikov in svobodna komunikacija zaprtih med seboj in navzven. Zaradi protestov javnosti in zdravnikov je dr`ava t. i. oddelke smrti zamenjala z mo~no varovanimi oddelki, v katerih so se zaporni pogoji le deloma omilili. Princip izolacije je ostal. Prav tako kot lo~itvena steklena pregrada ter fizi~ni nadzor obiskov in cenzura pisem. Dolgoletno prestajanje kazni (nekateri so zaprti `e ve~ kot 20 let) je mo~no na~elo zdravje posameznic/kov, dr`ava pa jim {e vedno odreka ustrezno zdravstveno oskrbo. reakcije ljudi v različne kategorije. Vedno znova se izkaže, da pod intenzivnim ali dolgotrajnim pritiskom senzorne deprivacije poleg strahu in paničnih reakcij stopijo na plan še naslednji kostantni spremljevalni pojavi: motnje zaznavanja in spoznavanja (halucinacije, avtoskopija, iluzionarna popačenja) in vegetativne telesne motnje kot nekoliko deformiran (povečan) občutek lakote, motnje spalnega ritma, funkcionalne srčne težave, motorične desekvilibracije (intenzivno tresenje, trzanje kot pri elektrošoku itd.). V hamburškem eksperimentu (J. Gross in drugi) so na podlagi teh opazovanj in testnih protokolov sestavili poenostavljeno klasifikacijo osebnostnih tipov. Reakcije na eksperimente so razdelili po kategorijah: A. Kategorija animalične reakcije. B. Kategorija bazalnih osebnostnih struktur, ki se oblikujejo z zasnovo in zgodnjim razvojem, so precej stabilne in pod pritiskom stresnih situacij preživijo dlje kot reakcije kategorije C. C. Kategorija reakcij, ki so odgovor na stimulacije iz okolja, tako socialnega, kulturnega kot tudi fizičnega okolja. URBANA GVERILA 127 Nina Kozinc “Mi kon~ujemo projekt” oziroma zaklju~ek Militantno poglavje oboro`enega boja v ZRN, ki se je za~elo v 70. letih, je danes de facto zgodovina – navkljub temu, da so mnogi akterji oboro`enega boja {e vedno v zaporih. Gibanje 2. junij ne obstaja `e 20 let, spomladi 1998 se je uradno razpustil RAF, Revolucionarne celice in Rote Zora se `e nekaj let nista oglasila. Za avtonomno gibanje z veselo gverilo vred pa se zdi, da ju vedno bolj du{i inertnost, ki je danes v ZRN najpogostej{i odgovor na kapitalisti~no roll-back strategijo, ki si obeta vrnitev v ~ase pred oktobrsko revolucijo. Ne glede na to, da smo nem{ko mestno gverilo zapisali v zgodovino, pa je za seboj pustila znanje in izku{nje o organizaciji akcij, ki so danes samoumevni del politi~nega dela skupin kot je Robin Wood in proticastorskih akcij. Pokazala je, da lahko {tevil~no {ibke skupine zagotavljajo delovanje levice. Nem{ki levici se namre~ nikoli ni bilo treba ubadati z denarnimi problemi, ki so sicer ve~ni spremljevalci levice po svetu. Poleg tega je mestna gverila v ZRN dr`avo prisilila, da je odplesala striptease, s sebe odvrgla vse šdemokrati~ne’ cunje in zaostrila notranjepoliti~no situacijo do te mere, da so si samo {e najbolj naivni ali pa pogumni drznili zavpiti, da je cesar nag. A cesar se je zatekel k preverjenemu pruskemu receptu in se iz zadrege re{il bolj oboro`en in z ve~jimi pooblastili kot kdajkoli prej po 2. svetovni vojni. In tak{en je {e danes. Podtaknjeni po`ari v frankfurtski veleblagovnici niso ustavili bombardiranja Vietnama, prav tako kot zadnja RAF-ova akcija – razstrelitev gradbi{~a zapora v Weiterstadtu leta 1992 – ni prepre~ila tega, da danes ta zapor ne bi deloval. Vse skupine mestne gverile so sicer mo~no zaznamovale sodobno nem{ko zgodovino, vendar ostajata struktura oblasti in mo~i v ZRN ter po svetu v principu nespremenjena. Prevladujo~i logiki kapitala, ki narekuje zaostreno begunsko politiko, okonzumljeno `ivljenje, izkori{~evalska delovna razmerja in represivno upravo, ki z izgovorom o šnotranji varnosti’ ne reagira samo na politi~na protislovja, temve~ tudi `e na šneprilagojene’, V sistematično načrtovanih eksperimentalnih razmerah povzročene osebnostne deformacije so pripisovali človeškemu organizmu inherentne osebnostne značilnosti. Poljubnost končnih zaključkov tega eksperimenta je torej v tem, da so tisto, kar bi lahko služilo kvečjemu kot delovna hipoteza za nadaljnje raziskave, preoblikovali v dogmatično sporočilo o človekovi osebnostni strukturi na sploh. Tako so trdili, da naj bi bile reakcije ljudi, ki so jih uvrstili v kategorijo B, indikacija “bistvenega jedra osebnosti”. O hamburškem eksperimentu je treba še dodati, da niso raziskovali le učinka, ki ga ima na poskusno osebo zaprtje v takšno celico in podreditev senzorni deprivaciji, temveč da so tudi preizkušali, kako bi pri človeku, ki ni zaprt v tako perfektni izolacijski celici, dosegli iste rezultate s psihofarmakološkimi sredstvi. Upajo, da naj bi z uporabo specifičnih preparatov postala “camera silenta” nepotrebna, in da bi laho iste rezultate dosegli s tabletami. Možnosti uporabe takšne droge si je prav lahko predstavljati. Prevedla Nina Kozinc 128 URBANA GVERILA danes ne stoji nasproti nikakr{na sila, ki bi tej logiki postavila meje. V ZRN model militantnega politi~nega organiziranja ni pre`ivel na levici – zdaj ga s pridom uporablja nem{ka desnica. Levica pa ponovno pogleduje v Latinsko Ameriko in v chiapa{ki EZLN i{~e morebitni nov model organiziranja. LITERATURA: Die Früchte des Zorns, Texte und Materialien zur Geschichte der Revolutionären Zelle und der Roten Zora, (1993): ID-Archiv, Berlin. AIEBRE, PEIO (1991): Bewaffneter Kampf in Europa, Schwarze Risse, Berlin. KREBS, MARIO (1988): Ulrike Meinhof, Ein Leben im Widerspruch, Hamburg. REINDERS, RALF, FRITZSCH, RONALD (1995): Die Bewegung 2. Juni, ID-Archiv, Berlin. ANONYMUS (1997): SpassGuerilla, UNRAS-Verlag, Münster. TAZ – JOURNAL (1997): Die RAF, der Staat und die Linke, 20 Jahre Deutscher Herbst, Berlin. Das Ohr auf die Schiene der Geschichte ... des Bewafffneten Kampfs in der BDR, (1997): šOhrwürmer’ Verlag, Stuttgart. Ausgewählte Dokumente der Zeitgeschischte BDR, RAF, (1987): Köln. 129 Amelia Kraigher Svin~ena leta italijanske levice1 “Ci sono tante storie di questo paese che vengono taciute e non potranno essere chiarite per una sorte di sortilegio: come piazza Fontana, come Calabresi, che sono andate in certi modi e che per ventura della vita nessuno piu puo dire come sono veramente andate.” (Renato Curcio) 1. UVOD Dana{nja politi~na situacija v Italiji je prakti~no neprimerljiva s situacijo iz {estdesetih in sedemdesetih let, saj se je `e leta 1989 tamkaj{nji politi~ni scenarij radikalno spremenil. Partito Comunista Italiano – PCI (Komunisti~na partije Italije – KPI), Democrazia Christiana – DC (Kr{~anski demokrati), Partito socialista Italiano – PSI (Socialisti~na stranka Italije), stranke, ki so skupaj zbrale preko 80% volilcev, danes ne obstajajo ve~, nekatere so se “prelevile”, druge popolnoma izginile. Kaj danes po vsem, kar je bilo povedanega in napisanega v in o “svin~enih letih”, {e ostaja in zakaj potreba, da {e enkrat osvetlimo takratno dogajanje, da se podamo na “politi~no ekskurzijo” na podro~ja, ki so spro`ila najbolj vnete, a hkrati najbolj neproduktivne in ru{ilne razprave. Konec 60. in v za~etku 70. let je italijanska demokracija dokon-~no prebolela vse otro{ke bolezni, postala je zrela kapitalisti~na demokracija, ki pa je bila skrajno konfliktna. Dr`ava je v tistem ~asu 1 Pri obravnavi snovi sem naletela na dva problema: najprej je obstajala nevarnost potapljanja v “babiloniji” ~asopisnih poro~il, dokumentov, kongresnih aktov (vir: www), podatkov, ki so se med sabo tudi izklju~evali. Ti so predstavljali nevarnost izgubiti se v meandrih izmuzljivega in neproduktivnega na{tevanja celo obrobnih pojavov. Potem pa {e nevarnost neobjek-tivnega ocenjevanja zaradi “obremenjenosti”, ki je {e danes prisotna v velikem {tevilu rekonstrukcij tistega ~asa. Da bi se temu izognila, sem sledila dvojemu: na eni strani primerjavi dveh razli~nih pogledov italijanske levice: “institucionalne”, ki je pripadala KPI, in “antiinstitu-cionalne” (stranke “nove levice” in oboro`ena gibanja). Po drugi strani sem podatke ~rpala iz razli~nih ~asopisnih virov. URBANA GVERILA 131 Amelia Kraigher Tako se je okvir razli~nih enostranskih pozicij {iril in dobil mo~ prese~i kratkovidnost sedanjosti, ki zmore gle- dati samo skozi debele le~e preteklosti. 2 Besede “terorizem” se bom v ~lanku posku{ala izogibati, saj se mi zdi preve~ obremenjena z negativnim prizvokom. do`ivela kvalitativen skok: utrdila je svoje socialne temelje in repub-li{ke institucije, tako reprezentativne kot represivne; s tem se je pove~ala mo~ zlitja in absorbcije socialnih konfliktov. Za visoko ceno omejevanja svobode posameznika. Vendar pa to v javnosti ni povzro~ilo negativnega odziva, {e ve~, javnost je vse to sprejemala z odobravanjem. Cena, ki jo je za to pla~ala levica na ~elu s komunisti, je bila ogromna. Po zloglasni izku{nji “zgodovinskega kompromisa” je KPI po~asi a neustavljivo izgubljala volilne glasove, dolgotrajna negativna bilanca se je ustavila {ele s transformacijo KPI v PDS. Stranke t. i. “nove zunajparlamentarne levice” vsesplo{ne krize, ki je nastopila po obdobju bojev, niso pre`ivele. Njihova trdna, neizprosna, rigidna stali{~a so bila zanje vitalnega pomena. Naenkrat so se zna{le zunaj “politi~nih” struktur in tako ubrale pot samoorganizacije, podtalne politike in avtonomije. 40.000 zasli{anih, 15.000 priprtih, 4.000 obsojenih; to so gole {tevilke, cena, ki so jo morale pla~ati za svoje odlo~itve in akcije v tistih letih. Cena, ki za mnoge {e vedno ni povsem poravnana. Oboro`eni boj2 je zgodba zase. O oboro`eni stranki (partito armato) je bilo veliko napisanega, a predvsem v smislu kronolo{ke rekonstrukcije dogajanja, manj pa o njenem ideolo{kem aparatu in politi~nem projektu. Ta dr`a ni naklju~na. Je rezultat zloma italijanske levice kot politi~ne stranke v odnosu do novega fenomena, nepri~akovane situacije, ki je presenetila tako politike kot intelektualce. “Rde~e brigade = NOVI FAŠIZEM!”, je bila ena~ba, ki jo je zapisala KPI (PCI) `e ob prvih akcijah brigadistov. Prav zaradi take dr`e so oboro`enemu boju te`ko priznali teo-reti~no in ideolo{ko “dostojanstvo”. Pa vendar si je treba priznati, da so bila tudi skrajna levi~arska gibanja konstitutivni del pisane dru{~ine italijanske levice. Postaviti se v to pozicijo ne pomeni apriornega opravi~evanja njihovih akcij. Sprejeti ta pogled pomeni samo sprejeti dejstvo in si priznati, da je {lo za izvorno politi~ni in ne kriminalni fenomen, ki je koreninil v levi~arski tradiciji. Pisano ~etico italijanske levice je dru`ilo eno upanje: da je “mitolo{ka ura revolucije” `e pred vrati. Njene poti pa so bile razli~ne. Avtonomne struje so v~asih ubrale bli`njice, da bi dosegle ta cilj. Kar je za mnoge bila samo `elja, je za druge postala vsakdanja praksa. “Kontrarevolucija kot poskus ponovne stabilizacije sistema je ravno v Italiji dobila najbolj represivno in krvavo obele`je. Medtem ko je v ostali Evropi sistem iskal ravnote`je tudi v integriranju in kooptiranju novih idej in energij (primer nem{kih zelenih), je v Italiji izbral golo represijo in nasilje. V tej situaciji dobi zalet organizacija, kot so Rde~e brigade, ki s terorjem in atentati pripeljejo stvari do to~ke, ko dr`ava s pristankom javnosti in ob polnem sodelovanju institucionalne levice razbije vse, kar je nastalo na tradicijah leta 1968. V zapor in izgnanstvo so bili tako pognani vsi poglavitni akterji in sile italijanske politi~ne levice, ki se je oblikovala leta 1968. Tako tudi velik teoretik tega ~asa 132 URBANA GVERILA Svin~ena leta italijanske levice Antonio Negri.” Tako o dogodkih izpred tridesetih let razmi{lja Andrej Kurnik in zaklju~i z ugotovitvijo, da italijanska “osemdeseta ozna~uje zmaga kontrarevolucije in spektakularno razbitje zunajparlamentarne levice”. Odtlej lahko sistem spet “razko{no razkazuje svojo na novo pridobljeno stabilnost in ravnovesje”. 2. PREDZGODOVINA Marsikdo pozablja, da je prve vzroke za zaostreno politi~no situacijo v Italiji konec 60. let in v 70. letih potrebno iskati `e sredi petdesetih let dale~ onkraj italijanskih meja. Na prvi pogled se lahko zdi nenavadno, da je prve resnej{e konflikte znotraj KPI spro`il XX. kongres KPSZ v Moskvi leta 1956. A ~e upo{tevamo dejstvo, da se je SZ vseskozi mo~no trudila vplivati na evropsko partijsko politiko in to na obeh straneh `elezne zavese, je stvar logi~na. XX. kongres KPSZ je bil izhodi{~e, prva iskra, ki je kot v kemiji spro`ila veri`no reakcijo: najprej VIII. kongres KPI, potem razhajanja in razli~ne vizije znotraj ene KPI in rojstvo italijanskih levi~arskih skrajne`ev. KPSZ je dejansko u`ivala veliko karizmo in imela mo~an vpliv na tedanjem evropskem partijskem zemljevidu. Kaj je bilo na XX. kongresu KPSZ tako odlo~ilno, da je s tolik{no mo~jo zaznamovalo nadaljnjo usodo italijanske KP in odmevalo tudi v drugih partijah {irom Evrope? Hru{~ev je takrat poudaril dvoje: Prvi~: “Socializem je prestopil meje ene same de`ele in je postal svetovni šprojekt’, kot alternativa kapitalizmu, s katerim je mogo~ šmiroljuben soobstoj’. Samo na ta na~in se je mogo~e izogniti novim svetovnim morijam.” Ta prva to~ka pomeni za~etek ideje evrokomunizma3, ki je v 70. letih postala klju~nega pomena za italijansko politi~no dogajanje, pograbile pa so jo tudi ostale evropske partije. Drugi~: “Vsak revolucionarni proces ima svoje posebnosti, svojo lastno šnacionalno pot’, ki v kapitalis-ti~nih de`elah pomeni šparlamentarno pot k socializmu’. Sovjetska zveza je evropskim KP dobesedno ponudila novo in druga~no opcijo, zanje je zvarila recept šokolju prijazne’ poti k socializmu. In tretji~ – kot pika na i – za zaprtimi vrati Hru{~evo “posipanje s pepelom”, ko obsodi stalinisti~ne ~istke. Seveda je Hru{~ev kmalu po tem “krivovernem” dejanju odletel s svojega stol~ka. Hru{~eva redefinicija socializma kot “odpiranje navzven” je mo~no odmevala in bila eden izmed povodov za VIII. kongres KPI meseca decembra istega leta. Tu so z navdu{enjem pozdravili sovjetsko vizijo novega socializma, ki mora “v razli~nih de`elah in v razli~nih obdobjih ubrati druga~ne poti”. S tem pa se je v italijanski levici odprla vro~a razprava: pod vpra{aj je bila postavljena celotna pot, ki jo je partija prehodila, in s tem celo njena lastna identiteta. Padec mita o Stalinu je pomenil dokon~no ovr`enje misli na revolucijo in s tem na zavzetje oblasti. Togliatti4 je na VIII. kongresu KPI govoril o “preobratu”, “reviziji” in “italijanski poti k socializmu”. 3 “Evrokomunizem” je poskus zdru`itve komunizma, socializma in demokracije. 4 Tedanji predsednik KPI. URBANA GVERILA 133 Amelia Kraigher O prehodu iz kapitalizma v socializem ni bilo ve~ mogo~e razmi{-ljati na enak na~in kot v de`elah z diktaturo proletariata. “Pot v socializem bo morala postati demokrati~ni proces. Delavski razred bo lahko pridobival na veljavi in mo~i samo po miroljubni poti, premiki bodo postali organski, zgodili pa se bodo lahko samo na na~in zveze, povezovanja in sodelovanja,” je poudaril Togliatti. To je bila prva prava “sanacija” spo{tovanja “samostojnih nacionalnih poti v socializem”. Za koalicijo KPI in PSI (socialisti) nastopi krizno obdobje. Socialisti se za~nejo po~asi pribli`evati KD, tako se stranka dejansko prelevi iz revolucionarne v reformisti~no stranko. Levica, predvsem KPI, pa takoj po XX. kongresu KPSZ do`ivi nepri~akovane pretrese. VIII. kongres KPI se je v zgodovino zapisal kot pomemben mejnik, ki je spro`il razpad KPI. Na skrajni levi strani se v stranki za~ne prebujati novi ekstremizem “leve levice”, t. i. “nova levica”, ki krene po poti neostalinistov. Ta obto`i KPI, da je z “italijansko potjo k socializmu” izdala diktaturo proletariata, v revizionizmu KPI pa zasluti pravega sovra`nika revolucije. Dva pogleda na svet, KPI in oboro`eni boj, temeljita na razli~nih politi~nih vizijah in na razli~nih analizah kapitalisti~nega sistema. Raniero Panzieri, ustanovitelj revije “Quaderni Rossi” (1961–1967), postavi v letih 1960–63 hipotezo o velikem “kapitalisti~nem na~rtu”. Po njegovih besedah je to natan~en strate{ki na~rt vlade, ki ho~e delavsko gibanje zapreti v kletko. “Vsak tip demokrati~nega razvoja, vsako upanje v mo~ politi~nih reform italijanskega kapitalizma, so samo krinka, ki pomaga odvrniti mno`ice od konkretnega cilja: revolucije in delavske demokracije.” Petdeseta leta v Italiji so leta velikih ekonomskih in politi~nih sprememb. De`ela se iz prete`no agrarne pospe{eno spreminja v industrijsko de`elo, pode`elje se prazni, mesta se spreminjajo v moderne metropole. Val migracij je prevelik: brezposelnost nara{~a, tako da v za~etku 60. let brezposelnost dose`e tedaj vrtoglavo {tevilko dva milijona. Leto 1960 je zaznamovano s prvimi znaki premikov znotraj delavskih gibanj. Italija do`ivlja prve javne manifestacije sindikatov, na ulice pa se prvi~ podajo tudi neorganizirani, nesindikalizirani in “nepolitizirani” delavci in mladina industrializiranega severa, ki zahtevajo izbolj{anje te`kih delovnih razmer, skraj{anje delovnega ~asa in ve~ prostega ~asa. Italija se prvi~ po veliki moriji 2. svetovne vojne soo~i z delavcem, ki zahteva ve~je pravice in zavra~a delo v neurejenih razmerah. Takrat padejo prve `rtve v vrstah “militantnih komunistov”. Upor proti dr`avi postane popularen. Delavci doka`ejo, da jim ni vseeno in da so lahko oni tisti, ki bdijo nad odlo~itvami svoje vlade, da znajo izraziti svoje mnenje tudi zunaj organizacij, sindikatov in strank. KPI dobi vlogo, ki se bo kaj kmalu pokazala kot vse bolj kontradiktorna: je legalna stranka, ki je hkrati tudi edini predstavnik mno`i~nih 134 URBANA GVERILA Svin~ena leta italijanske levice nelegalnih bojev. Vloga, ki ne more dolgo vzdr`evati te dvojnosti, 5 Gianluca Re, {e manj pa hude o~itke in napade, ki jih dobiva s svoje skrajne levice. Na tej to~ki se vzpostavi dialekti~en odnos stranka – gibanje. In KPI se delavcem izneveri. Dve leti kasneje, leta 1962, se polo`aj {e bolj zaostri. Neenotni sindikati in politi~ne stranke novega delavca ne obvladajo ve~. Delavec ne upo{teva pravilnika o stavki, postavlja svoja pravila igre zunaj okvira strank, gibanj, sindikatov in organizacij. Svoje zahteve spro`i direktno v tovarnah, na delovnem mestu, na avtonomen in neposreden na~in. Na tiso~e vse bolj besnih stavkajo~ih dr`avi vra~a udarec. Njihova jeza ne izbira ciljev, naperjena je proti vsem. V nasprotju s postavkami sindikatov postavljajo kot edino mo`no re{itev krize nasilno ru{enje sistema, vseh struktur mo~i, tudi samih strank in sindikatov. V praksi se te zahteve ka`ejo kot kamenjanje, incidenti s policijo, barikade, solzilci. Same politi~ne stranke se od dogajanja distancirajo. KPI vso odgovornost za nastalo situacijo naprti organiziranemu kriminalu, fa{istom, gospostvu in policiji. Vladne stranke pa, nasprotno, obsodijo KPI za glavnega krivca uporov. Skupine intelektualcev, zbrane okrog revij in skrajne marksisti~no-leninisti~ne zunajparlamentarne skupine, ki so podobo Lenina negovale kot kult osebnosti, so neposredno napadle KPI, ~e{ da se je o~itno odpovedala marksizmu in leninizmu, diktaturi proletariata in razrednemu boju. KPI je to “odpoved” opravi~evala s ciljem miru in “slo`nega koeksistiranja” razli~nih politi~nih vizij nasproti deklarirani vojni proti imperializmu. Tista, ki edina razume nastalo situacijo, je nova levica, zbrana okrog revije Quaderni rossi. Nastalo situacijo razlaga z besedami: “Jeza in agresija teh mladih upornikov izhaja iz delovnih izku{enj in `ivljenja, ki jim ni dalo mo`nosti, da bi se ~utili del razredne zavesti. Ta jeza ni na{la drugega na~ina izraza kot upor proti najbolj o~itnim simbolom mo~i: uni~evanje skupnih dobrin, dru`bene lastnine, in upor proti tistemu, ki je zanje prvi simbol dr`avne mo~i: policiji.”5 3. INTELEKTUALCI MARKSISTI Kulturna delavnica levice je gotovo ena najbolj `ivih in plodnih jeder znotraj celotnega kulturnega diapazona v Italiji. Potreba po redefiniciji novih teoretskih instrumentov je povezala politi~no prakso z intelektualno aktivnostjo. Marksisti~ni intelektualec 60. let ni ve~ samo intelektualni “organizem” s to~no za~rtano potjo, ampak zahteva avtonomijo raziskovanja in eksperimentiranja. Novo nastala politi~na situacija kli~e po teoreti~nem in filozofskem redefiniranju zastarelih shem. Po letu 1956 se napredni intelektualci za~nejo zbirati okrog kulturno-politi~nih revij (Quaderni Rossi, Quaderni Piacentini, Giovane Critica, Classe operaia). Tu se oblikujejo nova vodstva zunajparlamen- URBANA GVERILA 135 Amelia Kraigher tarnih politi~nih skupin, ki s svojo lucidnostjo vedno bolj opozarjajo nase in dobivajo vse pomembnej{o vlogo v politi~nih debatah. Skupna to~ka vseh revij je `elja po izgradnji nove levice. Pojavi se potreba po razlagi in artikulaciji novih idej zunaj notranjih bojev in jalovih trenj med tokovi in skupinami znotraj posameznih strank in sindikatov. Na tak{nih idejnih temeljih je Raniero Panzieri ustanovil revijo Quaderni rossi, v podobnem polo`aju pa so se zna{li tudi tisti, ki, razo~arani nad novo dr`o revizionizma KPI, niso hoteli ostati strti v prime`u antistalinizma in antirevizionizma. Pomemben prispevek k artikulaciji novih perspektiv so nove teorije Herberta Marcusa in frankfurtske {ole, ki padejo na plodna tla in kmalu vzbudijo interes: kritika vladnih oblik in produkcijskih sistemov zahodnih demokracij, kritika same pojavnost kapitalisti~ne dru`be, konkretno upanje na totalno osvoboditev ~love{tva. Vse to bo leta 1968 postal novi evangelij {tudentskih gibanj, temelje~ih na liberalnih in antidogmati~nih na~elih novega marksizma. Nova situacija kli~e po filozofski utemeljitvi. KPI, ki se spra{uje o ustreznosti “italijanske poti k socializmu” in o tem, ~e je sploh {e mogo~e razmi{ljati o diktaturi proletariata, odkrije Rousseauja, ki ga tokrat prebere skozi marksisti~na o~ala. Pri njem odkrijejo temelje ljudske in nacionalne suverenosti, demokrati~no pot. Medtem pa se liberalnim demokratom malce druga~e nasmehneta Locke in Kant in sicer kot utemeljitelja civilne dru`be. Pojavi se Galvano della Volpe, ki utemelji novo situacijo, v kateri se je zna{la KPI. Ponudi ji trdno teoretsko in filozofsko zaledje: na novo prebira Kanta, Rousseauja in skozi njiju za~rta in upravi~i idejo “demokrati~ne poti k socializmu”. Drugi tak mislec je Lucio Colletti z druga~no perspektivo, perspektivo totalnega uni~enja me{~anske dr`ave. Poti revizionizma, ki si jo je za~rtala KPI, zoperstavi povratek k revolucionarnemu marksizmu in leninizmu. V svojih razmi{ljanjih vselej upo{teva dve osnovni dr`i, od katerih ne odstopa. Njegovo prvo na~elo je ugotovitev, da je revolucija vedno nasilna, drugo pa, da je nemogo~e biti komunist in biti hkrati proti nasilnemu prevzemu oblasti. To je druga~na pozicija, ki jo po Collettiju prevzame zunajparla-mentarna levica. “Ne gre za preprosto menjavo vodilnega razreda,” pravi, “socialisti~na revolucija ni predaja voja{ke in birokrati~ne ma{ine iz rok v roke, ampak je predaja mo~i neposredno v roke ljudstva”. Colleti ostaja zvest leninisti~ni tradiciji, ki jo bodo leta 1968 {iroke mno`ice znova odkrile. Gre za prvo totalno kritiko politi~nega in socialnega reda, in za zamisel o “demokraciji od spodaj” (demo-crazia dal basso) nasproti vsakr{ni obliki institucije in zakoniti oblasti. 136 URBANA GVERILA Svin~ena leta italijanske levice 4. “I QUADERNI ROSSI” Kot sem `e nakazala, je bilo za italijansko levico, predvsem “novo” zunajparlamentarno levico v {estdesetih letih pa tudi kasneje, zna~ilno zbiranje okrog revij in ~asopisov. To ni bil samo prostor soo~anja in kaljenja svobodomiselnih idej, levi~arskih teorij, ampak tudi najpomembnej{i mediji za njihovo raz{irjanje. Prva {tevilka “rde~ih zvezkov” izide oktobra 1961 in kmalu dobi sloves najpo-membnej{e revije, tako v teoreti~nem kot kulturnem smislu. Ustanovil jo je Raniero Panzieri, potem ko je razo~aran zapustil vrste socialistov in je v njem dozorelo prepri~anje, da se je parlamentarna levica odrekla revolucionarnim vzgibom, da je izdala delavski razred, ki zdaj v svojem boju ostaja sam. Po njegovem prepri~anju so obstajale razmere in celo potreba po redefiniciji boja proti kapitalizmu, ki ga bo v praksi izvedel delavski razred. Panzieri je leta 1958 izstopil iz socialisti~ne stranke, ker se ni strinjal z novimi te`njami, ki so jo dejansko vse bolj pribli`evale desni~arsko orientiranim strankam. Svoje razloge za odstop je kasneje podrobneje razlo`il v reviji Quaderni rossi z ostrim napadom vseh “ustaljenih” levi~arskih strank, ki so po njegovih besedah “postale {e najbolj podobne birokrati~nim aparatom in se mo~no oddaljile od delavskih mno`ic”. To je bil radikalen obra~un z zastarelimi koncepti politi~nega razreda: socialistov, komunistov in ostalih organizacij delavskega gibanja. Nasproti temu dejstvu so Quaderni rossi postavili idejo neposredne demokracije (democrazia diretta) kot nujnosti revolucionarnega proletariata, zami{ljeni kot delavska kontrola produkcijskih sistemov. Ta cilj je treba dose~i “ (...) brez vsakr{nega sodelovanja s kapitalizmom, ampak samo z neposrednim in direktnim bojem delavskega razreda”. To je o~itno nasprotje Brigadisti na sodišču pojejo Internacionalo URBANA GVERILA 137 Amelia Kraigher “demokrati~ne poti v socializem”. Kljub radikalnim kriti~nim stali{-~em do levi~arskih strank, pa Quaderni rossi niso popolnoma prekinili komunikacije z njimi, ampak so se do njih vzpostavili v zaprt dialek-ti~en odnos. Quaderni rossi so delavskemu gibanju dali trdno teoreti~no zaledje, ki pa je {e vedno dopu{~alo tudi mo`nost raziskav, eksperimentov in novih pobud na podro~ju delavskega vpra{anja. Zaradi te odprtosti so nekateri ~lani uredni{tva (Tronti) izrazili `eljo po politi~nem anga`iranju za pravice delavcev, drugi (glavni urednik Panzieri) so ji nasprotovali, ~e{ da za to {e ni realne osnove. Dve razli~ni viziji za eno revijo sta leta 1964 spro`ili rojstvo nove – Classe operaia, na ~elo katere je stopil Tronti s svojo vizijo. Neposredni povod za njen nastanek pa je bila stavka v tovarni Fiat. Konec leta 1964 umre Raniero Panzieri, vitalni center revije Quaderni rossi. Po njegovi smrti se za “rde~e zvezke” za~ne obdobje krize. Uredni{tvo bolj in bolj mika politi~na kariera. Nekateri se odlo-~ijo za komunisti~no, drugi za socialisti~no stranko. T.i. “povratek k partiji” se zgodi marca 1967; takrat izide zadnja {tevilka revije. S tem se je kon~alo eno najbolj plodnih in “inovativnih” obdobij italijanske “nove levice”, ki je navkljub nekaterim kontradiktornostim in notranjim konfliktom imelo to~no dolo~eno avtonomno identiteto in mo~an intelektualni naboj. Nanje so se kmalu naslonile avtonomne delavske skupine in predvsem {tudentsko gibanje. Zadosten dokaz, da je Quaderni rossi znala in zmogla mnogo pred njimi in predvsem bolje interpretirati napetosti in revolucionarno mrzlico, ki je leta 1968 tudi v Italiji izbruhnila v vsej svoji silovitosti. Tik pred smrtjo je ravno Raniero Panzieri genialno predvidel to revolucionarno leto: “Mlade generacije so nova sila svetovne revolucije, neskon~en potencial, ki bo spro`il mo~an sunek proti svobodi in se dokon~no osvobodil starih spon.”6 5. 1968: LETO ŠTUDENTOV “Quando ieri a Valle Giulia avete fatto a botte con i poliziotti io simpatizzavo coi poliziotti. Perché i poliziotti sono figli di poveri (…). Avete facce di figli di papâ. Vi odio come odio i vostri papâ. Buona razza non mente … Avete lo stesso occhio cattivo. Siete pavidi, incerti, disperati (benissimo!) ma sapete anche come essere prepotenti, ricercatori, sicuri e sfacciati: prerogative piccolo borghesi cari.” (Pier Paolo Pasolini, Una storia aperta, 1968) 138 URBANA GVERILA Svin~ena leta italijanske levice Natan~no definicijo {tudentskih gibanj je v 8. {tevilki {tudentske-ga ~asopisa Zofa podal Gorazd Kova~i~: “… povod vsakega {tudent-skega gibanja je poslab{an polo`aj {tudentskega stanu, ki ga {tuden-tje nave`ejo tudi na kritiko {ir{ih dru`benih razmer. (…) kriza celotne dru`bene ureditve, poslab{an polo`aj {tudentov, kriti~na masa {tu-dentskih aktivistov, ki gibanje organizacijsko vodijo, in {tudentskih intelektualcev, ki postavijo program in cilje gibanja” so predpogoji vsakega {tudentskega gibanja. Tisti, ki protestira leta 1968, ni ve~ delavec, ampak {tudent. Ta negoduje zaradi nemogo~ih razmer na takratni univerzi in izrazi svoje nezadovoljstvo zoper tamkaj{nje socialne napetosti. Po vsej dr`avi se kot plaz raz{irja zasedanje fakultet. Sprva v Neaplju, Pisi in Rimu, kjer v spopadih s policijo pade prvo {tudentsko `ivljenje. Sledijo jim {tudentje v Trentu, Milanu, Genovi, Padovi. Osrednji cilj postane demistifikacija navidezne apoliti~ne dr`e univerze, kjer se pod krinko znanstvene in kulturne nevtralnosti na {tudente prena{ajo mi{ljenjski vzorci tradicionalnih akademskih avtoritet. Temu {tu-dentje re~ejo NE! Bliskovita {iritev uporov od fakultete do fakultete je kmalu u{la iz univerzitetnih predavalnic na podro~je “socialnega” in “politi~nega”. Študentsko gibanje v Italiji leta 1968 je v politi~nem smislu zdru`ilo dve kritiki: kritiko socialnega in kulturnega sistema. Danes skoraj nepredstavljivo ostro zavra~anje potro{ni{ke dru`be je vtaknilo svoj nos na vsa podro~ja in se opredelilo tudi do problematike na mednarodnem nivoju. V istem ~asu izbruhnejo {tudentski nemiri na razli~nih koncih Evrope: v Berlinu, Londonu, Pragi, naj-mo~neje pa v Parizu. Vendar pa je “pari{ka pomlad”, imenovana Maj š68, `e v mesecu dni zatrta, medtem ko se {tudentski nemiri v Italiji nadaljujejo in celo raz{irijo na delavske mno`ice. Formira se Brigadisti na sodišču URBANA GVERILA 139 Amelia Kraigher Ibidem, str. 38. nova {tudentska levica, ki je eden najpomembnej{ih temeljev za nastanek Rde~ih brigad. Tako {tudente kot kasneje brigadiste dru`i ista `elja po dru`beni spremembi, ki se mora zgoditi na na~in revolucije. Duh tistega ~asa je pre`et s kritiko starega marksizma in z nerazumevanjem katoli{ke cerkve; z glasbo, Beatlesi, hipiji, slogani “make love – not war”, “ho~emo vse, ho~emo zdaj”, “bodite realisti – zahtevajte nemogo~e”; mini krili in seksualno revolucijo, z `eljo po miru, s priznavanjem lastnih napak in napak njihovih o~etov; s smrtjo Che Guevarre, Vietnamom in Kitajsko; s policijskim nasiljem in z napadi neofa{istov, z boji, zapori in voljo do `ivljenja. Z vizijo prihodnosti, ki je {tudentje ne samo pri~akujejo, ampak jo ho~ejo tudi sami zgraditi. Zasedbo Fakultete za sociologijo v Trentu vodijo {tudentje, ki kasneje prevzamejo pomembno vlogo v italijanski politiki: Marco Boato, Renato Curcio in drugi. Spi{ejo Manifest, v katerem obsodijo univerzo kot aparat v rokah kapitalizma, ki gospoduje nad srednjim in ni`jim slojem. Na dan pridejo z idejo o negativni Univerzi: “Univerza mora priznati potrebo po teoreti~ni, kriti~ni in šnegativni dialekti~ni misli’. Univerza mora {tudentom ponuditi mo`nost razvijanja ’neracionalne’, antipoliti~ne, antagonisti~ne in alternativne misli.” Študentje izrazijo globoko nezadovoljstvo s situacijo v takratni italijanski dru`bi in nestrinjanje s politi~nimi organizacijami. Zavedajo pa se, da jim “(…) na tej to~ki preostane samo ena sama perspektiva, ki se bo izkazala {ele na dalj{i rok: oblikovanje in spodbujanje revolucionarnega gibanja ni`jih slojev.”7 V naslednjih letih bo ta misel opu{~ena. Na njeno mesto bo zopet stopila ostra kritika parlamentarne levice. Na {tudentsko gibanje dr`ava odgovori z nasiljem: prekinja protestne shode, spraznjuje zasedene fakultete. Dr`avni mediji pa o teh dogodkih skorajda ne poro~ajo. Šele po najhuj{em, {tiri ure trajajo~em spopadu med {tudenti in policijo, danes znanim pod imenom “Valle Giulia” 1. marca 1968, kjer so na{teli na stotine ranjenih in obtol~enih na obeh straneh, je opaziti prvi pravi odziv, ki pa je bil predvsem na strani policije. Tako se je oglasil tudi pesnik Pier Paolo Pasolini (glej pesem na za~etku poglavja). Izredna {tevilka dnevnika Unitá pa stopi na stran {tudentov in gibanju prizna mo~ in sposobnost “totalne redefinicije zastarelih shem in pre`ivelih resnic”. ^eprav so {tudentje dokazali, da se znajo boriti tudi s pestmi, je o~itno, da jim trn v peti ni bila ve~ policija, nad katero so se v za~etku {estdesetih zna{ali delavci. Študentsko gibanje je bilo v prvi vrsti naperjeno proti “vi{jim” institucijam in avtoritetam in je te`ilo k {iritvi in rahljanju ostro za~rtanih mej italijanske demokracije in (ne)svobode. Ostra kritika birokratskega aparata, polemi~na dr`a do kompromitiranih in po~asnih parlamentarnih strank, ki so sposobne samo {e neplodnega taktiziranja, je zahteva po takoj{nji in totalni 140 URBANA GVERILA Svin~ena leta italijanske levice spremembi (~ista diskontinuiteta v odnosu do polpretekle zgodovine). V tem kontekstu je newyor{ki Times celotno gibanje leta š68 meta-fori~no ozna~il kot “britev, ki je ostro zarezala med preteklostjo in prihodnostjo”. Na tej to~ki se je KPI, ki se je ukvarjala samo {e s svojimi notranjimi kr~i, spet “izkazala” kot stranka, ki ni sposobna vzpostaviti pravega odnosa do novo nastale situacije; zato jo sprva ignorira, kasneje pa se do nje distancira in jo celo obsoja. Nekateri njeni ~lani to dr`o ob`alujejo, priznajo lastno nemo~ in na tihem simpatizirajo z gibanjem. Ali, kot bi rekel Andrej Kurnik, ”… klasi~na institucionalna levica je dogodke, ki so jih akterji poimenovali revolucija, odpisala z ugotovitvijo, da revolucionarna situacija ne obstaja. Zato se je partija v bojazni, da bo druga~e sama `rtev represije sistema, od dogodkov distancirala in sku{ala po svojih mo~eh gasiti radikalnost {tudentov in mladih delavcev. To ceno je partija pla~ala z velikim upadom podpore na naslednjih parlamentarnih volitvah.” Prav nesposobnost komunikacije med parlamentarno levico in {tudentskim gibanjem je konstanta, ki ostaja `iva {e naslednjih deset let. Leta, ki so sledila, so bila za italijansko dru`bo {e mnogo bolj travmati~na in bole~a kot je bila izku{nja leta 1968. 6. OD ŠTUDENTSKEGA GIBANJA DO URBANE GVERILE Po letu 1968 se {e vedno glasnim {tudentom upornikom v velikem {tevilu pridru`ijo delavci. Po vzoru {tudentov delavci zasedejo tovarne. Zasedba Fiatove filiale v Torinu traja celih petdeset dni. Besne~e mno`ice 3. julija ni mogla ukrotiti niti policija in se je presene~ena nad mo~jo delavskega razreda umaknila. Na javnih manifestacijah {tejejo mrtve in ranjene (Pisa, Milano). Upori so bili spontani, paraliziran delavski sindikat je odpovedal,8 institucionalna levica pa je v `elji po prihodu na oblast pogorela. To je bil naslednji korak k rojstvu mestne gverile. V letu in pol je italijansko delavsko gibanje bliskovito napredovalo in si izborilo pravice, ki jih prej v celih dvajsetih letih ni moglo dose~i. 8 Delavski sindikati so se v Italiji oblikovali kmalu po drugi svetovni vojni z namenom za{~ititi delavski razred. Delavci so jih takrat navdu{eno pozdravili in se potem strogo dr`ali njihovih ~lenov in pravilnikov. V {estdesetih letih pa je mo~ sindikatov konstantno upadala. Na koncu desetletja ni vanje nih~e ve~ verjel. 9 Leta 1969 zunajparla-mentarna in skrajna levica KPI (Aldo Natoli, Rossana Rossanda idr.) ustanovi ~asopis Il manifesto, ki ga KPI v hipu ostro obsodi in zahteva prenehanje izhajanja (slednjega ne dose`e). Razlogi za tako ravnanje so spet ve~ kot o~itni: ~asopis dreza v bole~e rane partijskega revizionizma, na novo tudi teoretsko osmi{lja delavsko gibanje in kli~e po zdru`itvi razdrobljene zunajparlamentarne levice v skupen boj proti KPI. Naveza med delavci in {tudenti si je kot cilj zastavila tako mo~no organizacijo, ki bi bila sposobna dvigniti delavski razred v vsej dr`avi, vendar se je v tej `elji razdvojila. Iz te dvojnosti so `e v naslednjih mesecih iz{li prvi pravi levi gverilci Potere Operaio (sln. Delavska mo~, `e od 1967 tudi revija9, pri kateri je pomembno vlogo odigral biv{i ~lan uredni{tva Quaderni rossi, Toni Negri) in Lotta Continua (sln. Nenehni boj ali Boj se nadaljuje), kmalu za temi pa {e Rde~e brigade, ki postanejo dale~ najpomembnej{i nosilci oboro`enega boja. Kot je zapisal Andrej Kurnik, pa je v Italiji “`e pred letom 1968 (...) obstajala tudi mre`a tajnih neo-fa{isti~nih militantnih organizacij in lo`, ki jih je ustanovila CIA (...) takoj po koncu druge svetovne vojne URBANA GVERILA 141 Amelia Kraigher 10 Prim. Kraigher, Oberil: Do you remember revolution, Zofa, {t. 6. 11 Celo poglavje je zelo podobno poglavju pod istim naslovom v ~lanku Do you remember revolution? v 6. {t. Zofe. z namenom, da se prepre~i prihod komunistov na oblast. V okviru politike zaostrovanja oz. stabilizacije skozi destabilizacijo se `e od leta 1969 vrstijo atentati, za katere je obto`ena levica, kar bi dalo v dr`avi organiziranemu kapitalu mo`nost, da uporabi represijo. Ta ~rni scenarij se je v Italiji uresni~il popolnoma.” ^rni ekstremisti se prebudijo 12. decembra 1969 in v dr`avni banki na trgu Fontana (Piazza Fontana) v Milanu podtaknejo prvo bombo, ki zahteva 17 `ivljenj in ve~ kot pet krat toliko ranjenih. Vse organizirane teroristi~ne skupine italijanske polpretekle zgodovine dosegajo vrtoglavo skupno {tevilo 579, od tega je bilo 484 (32 pomembnej{ih) levi~arskih in 113 desni~arskih. Mnoge manj pomembne so razpadle `e v zelo kratkem ~asu. Tako rde~i kot ~rni ekstremisti so uporabljali isto metodo, t. j. oboro`eni politi~ni boj, vendar so bili njihovi prijemi druga~ni. Rde~e brigade in druge levi~arske organizacije niso vrgle niti ene bombe ali nastavile niti enega peklenskega stroja med mno`ico. Vse to je spadalo izklju~no v domeno desni~arjev, katerih namen je bil ustrahovati {ir{o mno`ico nedol`nih dr`avljanov. Rde~e brigade so napadale pomembne vladne uslu`bence – “simbole dr`ave”. Atentati so bili premi{ljeno ~asovno razporejeni skozi vrsto let in so zahtevali sorazmerno majhno {tevilo smrtnih `rtev. Med letoma 1969 in 1989 jih je Italija na{tela 270, za 128 je odgovornost prevzela levica (za 72 Rde~e brigade, za ostale Prima linea idr.), za 115 desnica. In vendar so bila to leta, ko je levi terorizem naredil veliko mo~nej{i vtis desni. Šlo je za vrsto posami~nih, dostikrat spektakularnih in tudi dobro reklamiranih umorov, izbranih z namenom prepri~ati delavski razred v proletarsko revolucijo, ki so se ji pomehku`ene sile tradicionalne parlamentarne levice na ~elu s komunisti `e zdavnaj odrekle. Rde~e brigade so od leta 1970 izvedle 439 akcij, Prima linea (1976–1981) 101, Oboro`ene proletarske skupine 33. V spopadih je umrlo 68 njihovih pripadnikov (Teleks, Terorizem v Evropi, 14. 2. 1985).10 Te uradne {tevilke so po mojem mnenju popolnoma nerealne, saj je Gianluca Re `e samo za “prvo” leto na{tel 229 atentatov. 164 jih je izvedla desnica, 2 levica, za preostalih 63 odgovornosti ni prevzel nih~e, “zlo~inci” pa so {e vse do danes neznani. To pa je bil komaj za~etek akcij, ki so se nadaljevale vse do sredine osemdesetih let. Letnici 1968 in 1983 sta zakoli~ili enega najbolj temnih in krvavih obdobij italijanske zgodovine, ki bo v marsikaterem pogledu (neraz-lo`ljivi samomori, domnevno pod pritiskom dr`ave) {e dolgo ostalo misterij. 7. RDEČE BRIGADE V LUČI DEVETDESETIH11 Italijanski politi~ni “terorizem” je skoraj izklju~no mestni pojav. Dobra polovica vseh “teroristi~nih” akcij sploh se je skoncentrirala 142 URBANA GVERILA Svin~ena leta italijanske levice na tri velika mesta: Rim, Milano in Torino. V splo{nem gre predvsem za pojav industrializiranega severa. Prostorsko in ~asovno lociranje Rde~ih brigad torej poka`e na severno Italijo med letoma 1970 in 1983 (za~etki `e 1968, izdihljaji do 1987). Svoj vrh so do`ivele v za~etku sedemdesetih let, ko so dr`avo razglasile za edinega sovra`nika in s svojimi akcijami prestopile kriti~no mejo, ki lo~i levi~arske skrajne`e od teroristov. Skrivnost njihovega uspeha je bila na eni strani predvsem v strogi tajnosti in voja{ki organizaciji, na drugi pa v {irokem zaledju simpa-tizerjev. V brigadirskih vrstah je stala zelo pisana ~etica ljudi vseh slojev in generacij. Ve~ino so imeli seveda delavci in {tudenti, takoj za njimi pa uradniki, profesorji, komercialisti, politiki in pravniki, poklicni vojaki, obrtniki, brezposelni in celo kmetje ... Vendar so tudi v ~asu najve~jega razmaha {tele kve~jemu 35 do 45 pravih teroristov, ki pa so lahko ra~unali na sodelovanje {tevilnih drugih ljudi, s katerimi so bili povezani v tajno “mre`o ali zvezo”. Organizacijo je vodilo nikoli do kraja identificirano strate{ko vodstvo in pa t.i. izvr{ni komite. Hrbtenica Rde~ih brigad so bile “kolone”, ki so jih teroristi sami poimenovali po ubitih pajda{ih, laiki pa so jih krstili po mestih: torinska, milanska, rimska kolona. Kolone so bile razdeljene na brigade. V sistemu ni bilo nobene luknje! Posameznik je pri{el med brigadirske vrste po zelo neformalni poti, preko vez in poznanstev. Preden se je popolnoma odpovedal svoji preteklosti, za`gal dokumente in spremenil ime, je moral skozi nekak{ne “ideolo{ke preizku{nje”. Odlo~itev je bila do konca zavezujo~a. Radikalna izbira, ki je zahtevala, da se odre~e vsemu, kar ima, in celo tvega lastno `ivljenje. To je bila pot brez povratka. Na tej poti se je ~lovek spremenil v simbol, za ~loveka ni bilo ve~ prostora. Samo financiranje organizacije je mnogokrat potekalo po dru`-beno nesprejemljivi poti. Kradli so. Brigadirski vsakdan tudi pribli`no ni bil zabaven. To je bilo trdo `ivljenje, zelo malo ~asa za privatnost. Potovali in preva`ali so se predvsem z javnimi prevoznimi sredstvi (avtobusi, vlaki), avtomobilov niso imeli. Zaradi varnosti. @iveli so nikjer: ~ez dan na terenu, no~ v stanovanjih, ki so jih najemali njihovi kolegi, na katere ni mogla pasti senca suma. Sredi sedemdesetih je dr`ava za~rtala svoj organizirani boj proti levemu terorizmu. Pri karabinjerjih in policiji so ustanovili prve posebne preiskovalne in operativne skupine; sprejeli so zakon, ki je omogo~al za 48 ur pripreti vsakogar, ki se je zdel sumljiv; trajanje preiskovalnega zapora so podalj{ali na 8 let. Italijansko vrhovno sodi{~e je kar tretjino obsodb podpisalo za teroriste. Po tem, ko so brigadisti 18. februarja 1975 osvobodili svojega “zgodovinskega voditelja” Renata Curcia iz zapora v Casal Monferratu, so za~eli graditi “posebne zapore” z izrednim varnost-nim re`imom, ki URBANA GVERILA 143 Amelia Kraigher 12 Eden od biv{ih briga-distov je ob dvajseti obletnici Morove smrti v intervjuju za Repubblico meseca maja 1998 povedal druga~e. Po njegovih besedah je bila ta ugrabitev, ki jo je javnost tako zelo zmis-tificirala, v marsikaterem pogledu odvisna od sre~e. Brigadisti niso imeli ne mo`nosti ne sredstev, da bi svoje pripadnike urili na na~in kot dr`ava uri svoje specialce. so jih odprli leta 1977. Zapori, odkoder je bilo nemogo~e pobegniti, so bili opremljeni z elektri~nimi stoli, v celicah so lu~i gorele po 24 ur na dan, veljali sta prepovedi obiskov in pisne korespondence. V drugi polovici sedemdesetih let je novo vodstvo Rde~ih brigad (Mario Moretti, organizator Morove ugrabitve) opredelilo kot nasprotnika predvsem kr{~ansko demokracijo. Najve~ja tero-risti~na akcija v Italiji nasploh je bila ugrabitev Alda Mora, predsednika stranke Kr{~anskih demokratov in biv{ega premiera. Po mnenju sociologa Franca Ferrarottija, ki je temeljito preu~eval terorizem, je bila ta akcija “koncentrat” vseh teroristi~nih tehnik: zaseda, nasilje, izredno natan~en strelni ogenj, ki je v nekaj minutah ubil pet spremljevalcev, ne da bi ranil ujetnika; dolga zaporna doba, “proces”, politi~na uporaba zlo~inskega dejanja in nenazadnje umor in simbolna vrnitev trupla.12 8. ZAKAJ JE MORO MORAL UMRETI? Ta uspeh je v nekem smislu tudi za~etek zatona Rde~ih brigad. Vse realne niti tedanje italijanske politike je imel v rokah Andreotti, za njim je stal Moro, ki se je brigadistom zdel {e bolj nevaren. Mora so, tako kot `e mnoge druge, ugrabili z namenom vrniti ga v zameno za dolo~ene zahteve (osvoboditev 12-ih zaprtih tovari{ev), ki so za dr`avo sprejemljive samo v izrednih situacijah. Ugrabitev Alda Mora 16. marca 1978, na dan, ko bi se lahko uresni~il zgodovinski kompromis, saj se je Moro pripravljal na pomemben sestanek z vodstvom KPI, je vsekakor bila izredna situacija. Vendar so se na~rti izjalovili: dr`ava preprosto ni odreagirala, kot bi morala, zavla~evala je s pogajanji in bilo je o~itno, da se je Mora hotela odkri`ati tudi sama. Rde~e brigade so ~akale do zadnjega, in ko je bilo `e jasno, da politika ne bo storila ni~esar, so zagrozile z umorom in se ujele v past. Celoten “sistem” Rde~ih brigad je bil postavljen pod vpra{aj. Ubiti Alda Mora in s tem dokazati, kako trdna ostajajo brigadirska na~ela, ali ga vrniti in tvegati, da jih v prihodnosti nih~e ve~ ne bi resno jemal? Aldo Moro je bil prevelika riba; napaka je bila usodna. Brigadistka Adriana Faranda je pripovedovala o zadnjih dnevih Morovega `ivljenja, o grozi, ki jo je do`ivljala pred umorom, o absurdni situaciji, ko so vsi `e dobro vedeli, “kam pes taco moli”, pa so ujetnika vsemu navkljub hranili, ga celo zdravili in mu stregli po najbolj{ih mo~eh. Tudi Aldo Moro se pred ugrabitelji ni zlomil. Svoje ujetni{tvo je prena{al ponosno, kot se za “velikega vodjo kr{~anske demokracije spodobi”. Nobeno kolebanje in zavla~evanje ni pomagalo, nazadnje so ga “morali” ubiti. Po petinpetdesetih dneh so ga 9. maja 1978 zapustili mrtvega v prtlja`niku Renaulta 4; v strogem sredi{~u Rima, vsem na o~eh, natanko na polovici poti med dvema stavbama (sede`ema KPI in KD), s katerima so si bili brigadisti v laseh. 144 URBANA GVERILA Svin~ena leta italijanske levice 9. ... IN VENDARLE SE JE V TEM POPOLNEM SISTEMU POJAVILA NAPAKA! Ne samo, da z ugrabitvijo niso dosegli, kar so hoteli, se pravi, niso “zadeli v srce” ne dr`ave ne nami{ljenega multinacionalnega imperija, niti niso izsilili priznanja politi~nih sil. Pokazalo se je, da levi terorizem pravzaprav ne ve, kaj ho~e. Teroristi, ki so se neko~ predstavljali kot romantiki, ki so “proletarsko” razla{~ali samopostre`be in banke, so se vse bolj kazali kot izgubljenci, ki so s svojo politi~no propagando ~edalje te`e prikrivali zlo~in zaradi zlo~ina, ubijanje zaradi nami{ljenih ciljev (Teleks, Terorizem v Evropi, 14. 2. 1985). Rde~e brigade so {olski primer teroristi~nega gibanja s piramidno strukturo, ki se je sesulo samo vase. Njihova dru`bena analiza, ki je temeljila na strogem marksizmu, delno leninizmu, in ki je v sedemdesetih {e dajala trdnost, se je v osemdesetih izkazala kot okostenela in napa~na. Oboro`eni boj naj bi ohranjal mo~ delavskega razreda navkljub nara{~ajo~emu tehnolo{kemu razvoju. Delavci, njihovo ve~milijonsko zaledje, so postali tehnolo{ki vi{ek, brez upanja v proletarsko revolucijo. Rde~e brigade so tako konec sedemdesetih let naglo za~ele izgubljati zaledje, simpatizerje, ljudi, ki so mislili, da je terorizem lahko koristna oblika dru`benega protesta. To je teroristi~no gibanje, t. i. “oboro`eno stranko”, prizadelo bolj kot karkoli drugega. V o`jem organizacijskem smislu pa so (naj bi!) Rde~e brigade in Primo lineo pokopali t. i. “skesani teroristi”, ki so (naj bi!) za~eli dajati podatke policiji. Skesancem so (naj bi!) sodniki na osnovi novih zakonov mo~no zni`ali kazni. ... A vpra{anje “skesanih teroristov” ostaja odprto: Rde~e brigade so v nekem intervjuju (Espresso, 1981) odlo~no zanikale njihov obstoj. Trdile so, da je to navadna izmi{ljotina dr`ave, samo ena od strategij boja proti terorizmu. Zdaj se samo po sebi ponudi vpra{anje, kako to, da so se akcije nadaljevale {e dolgo potem, ko se je `e vedelo, da so brez smisla? Rojstvo Rde~ih brigad je sovpadlo z letom 1968: {tudentje so mno-`i~no demonstrirali, v zraku je visela mo~na `elja po spremembi, vse je di{alo po revoluciji in Rde~e brigade so ji dale mo`nost in vztrajale {e dolgo potem, ko je bilo jasno, da jo je ~as `e povozil. ^isti fanatizem, torej. 10. KJE JE BILA NAPAKA? ^e ho~emo odgovoriti na to vpra{anje, si moramo najprej zastaviti neko drugo vpra{anje: vpra{anje brigadirske “filozofije” in morale. Susanna Ranconi, ki je leta 1975 zapustila Rde~e brigade in ustanovila organizacijo Prima Linea, je svoje stali{~e tega vpra{anja izrazila z naslednjimi besedami: “Politika lahko zahteva in zagovarja akcije, ki niso nujno eti~no opravi~ljive.” Urbana gverila vztraja na URBANA GVERILA 145 Amelia Kraigher 13 Gambisti so (bili) pripadniki italijanske mestne gverile, ki so mimoido~e – a ne kogarkoli! – streljali v kolena. Odtod tudi njihovo ime: it. gamba = sl. noga. odprtosti meje med politi~nim in moralnim. V smislu samoobrambe. Tudi Adriana Faranda razmi{lja podobno; gambisti~na oblika boja13 je zanjo popolnoma sprejemljiva in legitimna. ZDA so bile za Rde~e brigade simbol demokracije, ki ubija; vendar pa njihov cilj ni bila diktatura po vzoru Sovjetske zveze. Gnala jih je predvsem `elja po socialni spremembi. Prihodnost svoje dr`ave so razumele kot simbiozo dvojega: komunizma in demokracije. A ta lepa vizija je bila vendarle zgre{ena, morda v ideolo{kem smislu. Druga napaka je bila v socialni analizi. Dr`avo so si predstavljale kot nekak{en stroj, inteligentno ma{ino z vitalnimi centri. Pribli`no tako {e danes razmi{ljajo vse levi~arske stranke v Italiji. Brigadisti so bili povsod. Na cestah, po tramvajih, v kavarnah. Gibali so se neopazno, vedno v civilu, za pasom pa so skrivali pi{tolo. Predvsem za samoobrambo. Samo redkokdaj pa so tudi spro`ili in ubili v imenu najvi{jega ideala – revolucije. Bilo je nasilno. Bilo je nujno. Cilj posve~uje sredstva. A tak{ne metode boja so preve~ radikalne: nasilje {e nikoli ni porodilo ni~esar dobrega. Odprta je bila velika rana, ki je nekomu vzela `ivljenje. Vpra{anje politi~nega umora je vendarle nekaj popolnoma drugega kot demonstracija na cesti, ki je zgolj in izklju~no zahteva po reformi. Cilj politi~nega umora je zru{enje dr`ave, je zahteva po totalni spremembi. Za njim stoji celotna organizacija, ki na~rtuje in razmi{lja, upo{teva razli~ne perspektive. Za njim stoji vsa mestna gverila, ki poseduje oro`je. Na tej to~ki se poka`e razlika med terorizmom in oboro`enim bojem. Razlika je o~itna. 11. @ENSKE V OBORO@ENEM GIBANJU @enske so predstavljale kar ~etrtino vseh levi~arskih teroristov v Italiji, kar je ob~utno ve~ji procent od vseh `ensk, ki so se v italijanski politiki kdajkoli udejstvovale po uradni in dru`beno sprejemljivi poti. Zdru`ene so bile pod zvene~im imenom Collettivo femminista Comunista (Zdru`enje `enskih komunistk). Brigadisti so svoje krstili za Donne militanti delle Brigate rosse (Oboro`ene `enske Rde~ih brigad). To je bila revolucija `enske. @enske so se v ilegalo in v oboro`eni boj podale z enako strastjo kot mo{ki. In vendarle svoje `enske narave niso mogle zanikati, zato so vsako krivico do`ivljale kot `enske. @ivljenje je zanje vendarle bila vrednota, zato so te`je lo~ile individualno bitje (etika, pogojno `enski pol) od politi~nega bitja (cilj posve~uje sredstva, pogojno mo{ki pol). Na tej to~ki so mnoge padle, saj jim mo`nost artikulacije ni bila dana. Zaradi nevarnosti izgube lastne individualnosti so se morda ~utile degenerirane. Tudi Adriana Faranda je brigadirske vrste zapustila mnogo prej, kot jo je na{la policija in jo odpeljala za re{etke. 146 URBANA GVERILA Svin~ena leta italijanske levice 12. KJE SO IN KAJ PO^ENJAJO BRIGADISTI DANES? V osemdesetih letih je bilo gibanje razbito. Aktivisti so množično odhajali v zapore. Aretiranih je bilo okoli 6000 teroristov (od tega 911 brigadistov, 923 pripadnikov Prime linee) in preko 10.000 njihovih simpatizerjev, ki so bili kasneje oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. 212 jih še vedno sedi, 77 dosmrtno. Približno 150-im je uspelo ubežati in danes živijo zunaj Italije. Adriana Faranda je danes poklicna fotografinja, drugi so pesniki, pisatelji, založniki (R. Curcio), programerji. Nekateri so se zagrenjeni umaknili v osamo (Fagiolini). Adriana je dvignila roke. “Rdeče brigade je povozil čas,” pravi, “in zato ni več smisla za podobne akcije!” Vendar pa je v svojem bistvu ostala ista, z istim občutkom upora proti nepravicam družbenopolitičnega sistema, z istimi ideali. “Svinčena leta” se ne bodo več vrnila. Pa tudi zgodovinskega kompromisa med levico in desnico ne bo. Danes se italijanska mladina (tisti, ki so bili rojeni okoli leta 1968) srečuje z drugačnimi vprašanji, s problemom politične identifikacije, katerega njihovi starši še niso poznali. Nova generacija je generacija z malo manevrskega prostora, ki ne vidi več jasne ločnice med levico in desnico, kar je ravno posledica medijske politike v osemdesetih letih. Renato Curcio (intervju za Espresso 20. 5. 1994) je že v ječi zbiral vse potrebne podatke, jih kasneje obdelal in izdal pri svoji založbi Curcio Editori v zbirki “Progetto memoria” - un libro per non dimenticare {"Projekt spomin” - knjiga, da ne bi pozabili)14. Seveda se lahko vprašamo, ali je Renato Curcio lahko sposoben objektivnega pogleda, saj vemo, da je bil ta isti Curcio, ki je danes založnik, včasih ustanovitelj in idejni vodja RB, in je 15. junija 1975 v spopadu zaradi ugrabitve “kralja vermuta” Vittoria Gancia izgubil ženo Margherito Gagol. 14 Prva knjiga, v kateri so obdelana vsa pomemb-nej{a oboro`ena gibanja italijanske levice, je iz{la 1994. leta. Tega projekta se je lotil predvsem zato, ker vse do takrat te problematike ni {e nih~e zares obdelal. ^eprav se je o njej mnogo pisalo, je to prvi poskus po strokovni plati umestiti teroriste sociolo{ko, politi~no in zgodovinsko. Progetto memoria je knjiga, ki ji je to skoraj uspelo. Vpra{anje terorizma v Italiji je danes {e kako aktualno in zaradi dolo~ene ~asovne distance je analiza tega pojava lahko bolj objektivna. Kakorkoli – knjiga je zunaj. Pomembno delo, saj je opremljeno z vsemi prepotrebnimi statisti~nimi podatki, grafikoni in tabelami. 13. ZGODBE ŠE NI KONEC! Dve to~ki iz strategije Rde~ih brigad {e posebej bodeta v nos. Naj najprej omenim tisto, ki bi po kronolo{kem zaporedju sodila na drugo mesto, saj je samo posledica prve: njihov cilj je bil razkrinkati lepore~enje in fasado takratne italijanske vlade, ki se je izdajala za demokrati~no in miroljubno vladarko, ali kot bi rekel Steven Kurtz: “Teroristi~ne akcije naj bi prisilile zatiralca – vlado, da poka`e svoj pravi obraz ekstremne avtoritete.” Štiri tiso~ aretiranih, desettiso~ zasli{anih v obdobju dvajsetih let. Številke, ki se v rokah Rde~ih brigadistov poka`ejo kot zelo servilen podatek ... Status politi~nih zapornikov, ki ga je vlada pripadnikom Rde~ih brigad `e od za~etka odrekla, je bil in ostaja eden glavnih ciljev njihovega boja. ... Toni Negri se je po {tirinajstletnem politi~nem URBANA GVERILA 147 Amelia Kraigher azilu iz Francije vrnil v Italijo obsojen; iz teoretika je spet postal tovari{ v mesu in krvi. Tistim, ki jim ni uspelo ube`ati, dobiti azil, tistim, ki iz politi~nih razlogov {e sedijo po italijanskih zaporih, velja vrnitev Tonija Negrija. Dejanje iz solidarnosti. Danes tovori isto breme kot vsi, ki so v zaporu {e iz ~asov ugrabitve Giovannija D’ursa, ki so ga (po verziji Rde~ih Brigad, Espresso, 1981) ugrabili, ker je imel dostop do tajnih listin o transferju “in o metodah psihi~ne in fizi~ne destrukcije” zapornikov. Tak{ni vladni ukrepi naj bi pre-pre~ili formiranje komitejev akcije v zaporih in zaustavili politizacijo podalj{anja pripora. Zahteve Rde~ih brigad po zaprtju zapora Asinora in izpustitvi osumljenih teroristov, obolelih za rakom, {e najbolj o~itno `ugajo vladi in ji molijo pod nos njene lastne represivne metode, s katerimi se “demokrati~no in legalno” odziva na teroristi~no situacijo. Tej ekstremni avtoriteti pljuvajo v obraz. Hkrati pluvajo, seve, tudi v lastno skledo, saj so zapore in represivne ukrepe vlade izzvale predvsem same. Vlada torej nedovoljeno varuje predvsem samo sebe, in ne ljudi, ki so jo volili, Rde~e brigade pa nedovoljeno varujejo svoje tovari{e v zaporih. Tako si stojita nasproti dve obli~ji ekstremne avtoritete, kar je neizpodbiten dokaz nasilja kot konstitutivnega elementa vlade. Vpra{anje tega nasilja, ki navadno rezultira v smrti, je seveda nadaljevanje zgodbe, za katerega je na teh straneh premalo prostora. Rde~e brigade so svoje ideje bistveno izrazile s strate{kim prijemom, ki po kronolo{ki logiki sodi na prvo mesto. Gre za predstavo o vladi kot o ma{ini z vitalnimi centri, z ljudmi, ki so `ivljenjski vozli vladne organizacije. Ubiti ~loveka po tej logiki pomeni razvezati vozel in ustvariti prazen prostor. Zakaj se torej vlada ni odzvala na ugrabitev Alda Mora? Se ni bala, da bi vladna mre`a razpadla? Vsekakor dr`i, da z Morom Rde~e brigade niso ugrabile simbolnega naziva, ki ga je nosil. Simbol je ostal na istem mestu, kjer ga je Aldo zapustil, postal je celo kost, po kateri so se cedile sline {e desetim drugim strankarskim veljakom. Neupo{tevanje simbolne ravni ali ena~enje simbola z mesom, ki ga nosi, je metodolo{ko na~elo, ki je veliko bolj primerno za ru{enje neformalnih organizacij, Rde~ih brigad na primer. Postati njihov ~lan je pomenilo “postati simbol in ne ve~ ~love{ko bitje”! Redukcija ~loveka na simbolno bitje nasprotniku omogo~a ubiti dve muhi na en mah. To je spreobrnjena logika. Predaja oblasti proletariatu na na~in Rde~ih brigad se je v podporo spreobrnjeni logiki Marsove zapu{~ine za~ela zgoraj. Marx in Engels sta v prvem koraku dru`bene akcije ustanovila Internacionalo in njen simbolni sistem, ki bi ji sledila pravzgoja in tej revolucija. Antonio Negri se je s svojim povratkom v Italijo uprl tej spreobrnitvi. Postati tovari{ pomeni tovoriti isto breme, ostati Negri pomeni napisati drugo knjigo. 148 URBANA GVERILA Svin~ena leta italijanske levice Stranke in sindikati – kratice: PCI – Partito comunista Italiano. Komunisti~na partija Italije (KPI) PSI – Partito socialista Italiano. Socialisti~na stranka Italije DC – Democrazia christiana. Kr{~anski demokrati (KD) MSI – Movimento sociale Italiano. Socialno gibanje Italije (fa{isti) PDS – Partito democratico socialista. Socialdemokratska stranka SIDA – sindacato automobilistico aziendale LITERATURA: RE, GINALUCA: Apetti del dibattito teorico e politico nella sinistra italiana durante gli anni 60 e gli anni 70, http://www.taonet.it/ 77web/indtesi.htm NEGRI, ANTONIO (1984): Delavci in dr`ava, Gospodarstvo in sabota`a, Marx onkraj Marxa, Krt 22, Ljubljana. NEGRI, ANTONIO (1998): “Between šhistoric compromise’ and terrorism”, Le monde diplomatique http://www.clarence.com/memoria/stragi.htm http://www.notizia.it/notizia/980316/news/01.html http://www.citinv.it/pubblicazioni/AVVENIMENTI/AVVE34.HTML http://www.repubblica.it/online/dossier/moro.html http://www.geocites.comParis/Bistro/6677/morop2.html KOVA^I^, GORAZD (1998): “Študent upornik?”, {tudentski ~asopis Zofa, {t. 8, Ljubljana. ALEKSI], JELENA (1998): “Za~etki evrokomunizma”, {tudentski ~asopis Zofa, {t. 6, Ljubljana. KRAIGHER, A., OBERIL, C. (1998): “Do you remember revolution?”, {tudentski ~asopis Zofa, {t. 6, Ljubljana. KURNIK, A. (1988): “Maj 68 – za~etek konca oziroma kaj ima generacija devetdesetih z generacijo 68”, Radio Študent, Retrovizor, 24. 5. 1998, Ljubljana. “Terorizem v Evropi”, Teleks, 1985. “@enske v oboro`enem gibanju”, okrogla miza v organizaciji festivala Mesto `ensk, oktober 1997. ROSSANDA, ROSSANNA (1998): “Slab spomin”, El Pais, prev. Jadran Sterle. URBANA GVERILA 149 Toni Negri Med “zgodovinskim kompromisom” in terorizmom Pogled na italijansko izkušnjo v sedemdesetih Toni Negri je bil eden od zgodovinskih vodij italijanske revolucionarne skupine Potere Operaio (Delavska oblast) in trenutno prestaja zaporno kazen v rimskem zaporu Rebibbia. Negri se je predal itali- janskim pravosodnim organom 1. julija 1997, po 14-letnem izgnanstvu v Parizu, da bi s tem kon~al svojo osebno “sodno zgodovino” in tudi zgodovino drugih pripadnikov militantne skrajne levice, ki so {e vedno v izgnanstvu. Glede na prvotno obsodbo na 30 let zapora zaradi “oboro`ene vstaje proti dr`avi” in {tiri leta in pol zaradi “moralne odgovornosti” za spopade med revolucionarnimi aktivisti in policijo v letih 1973–1977 v Milanu mora teoreti~no odslu`iti {e ve~ kot {tiri leta. V pri~akovanju splo{ne pomilostitve (indulto), ki je bila sprejeta v italijanskem parlamentu, a {e ni bila uresni~ena, so mu konec meseca julija odobrili dnevne izhode za delo zunaj zapora. Govoriti o tem, kaj so sedemdeseta pomenila v italijanski politi~ni zgodovini, pomeni spregovoriti tudi o sedanjosti. Delno zato, ker so posledice represivne politike tistih let {e vedno zelo opazne. Posebni zakoni {e niso preklicani, najmanj 200 ljudi je {e vedno v zaporih in pribli`no prav toliko jih `ivi v izgnanstvu.1 Tudi zato, ker je dezintegracija povojnega politi~nega sistema, ki se je s padcem berlinskega zidu razletel na kosce, dobila neverjetne razse`nosti. Toda predvsem zato, ker socialne (in psiholo{ke) travme tistega desetletja {e vedno niso ozdravljene ali odstranjene. URBANA GVERILA 151 1 Glej Anne Schimel: “Justice de plombe en Italie”, Le Monde Diplomatique, april 1998. Toni Negri 2 Pisatelj, kronist in novinar Leonardo Sciascia (1921–89) je italijansko dru`bo opazoval in opisoval iz svoje rojstne Sicilije; med njegovimi deli omenimo Dan sove, Vsakemu svoje, No~ in smrt. 3 Skupaj z Luigijem Pintorjem je bila Rossana Rossanda ustanoviteljica rimskega dnevnika Il Manifesto, katerega urednica je {e danes. Sedemdeseta nas {e vedno spremljajo tako, da so Italijo postavila pred problem, kako naj pride do modelov demokrati~ne reprezen-tacije glede na to, kako so se preoblikovali dru`beni na~ini proizvodnje. To je osrednji problem razvitih kapitalisti~nih dru`b in {e vedno ni bil razre{en. V Italiji pa je sam na~in postavitve tega problema peljal v izrazito tragi~en zasuk. Vse politi~ne sile, ki so bile vpletene v to dramo, so bile nazadnje pora`ene. Dva pisca sta pri opisu te tragedije naredila ve~ kot vsi drugi: Leonardo Sciascia2 in Rossana Rossanda3. Sciascia je bil nadarjen kronist dogodkov in je svetu razkril zamotano notranje delovanje krize; Rossanda, ki je vseskozi ohranila svojo politi~no zavezanost, je vsak dan poro~ala o obupni nemo~i glavnih junakov, da bi dosegli kakr{nokoli re{itev. V Italiji so se sedemdeseta dejansko za~ela `e v letih 1967–1968 in kon~ala leta 1983. V letih 1967–1968 se je podobno kot v vseh razvitih dru`bah na barikade povzpelo {tudentsko gibanje. Vendar pa drznost in vpliv tega dela gibanja nista bila tako obse`na kot v drugih evropskih dr`avah: v Italiji {tudentski maj 1968 ni bil tako zelo pomemben trenutek. Vendar pa tega ne moremo trditi v {ir{em pomenu: gibanje je dejansko odprlo vrzel v sistemu oblasti in ta vrzel je, v postopnih valovih, pogoltnila dru`beno gibanje, porojeno v protestu proti sistemu, ki je ~edalje bolj zaostajal v modernizirajo~em se kapitalizmu in zatiral demokrati~ni potencial, ki ga je nasledil od proti-fa{isti~nega boja in odpora. Kar se je takrat zgodilo, je to, da so se po {tudentskem gibanju uveljavili drugi protagonisti, ki so po svoje zaznamovali politi~no prizori{~e. Leto 1969 je bilo na primer leto tovarni{kega delavskega razreda, z nastajajo~imi novimi tovarni{kimi sveti (consigli de fabbrica), egalitarno gibanje, ki se je borilo za enak dvig pla~ vsem in za deregulacijo kapitalisti~ne politike trga delovne sile. Ta del boja je bil okronan z dose`kom statuto dei lavoratori (“delavskim statutom”). Takoj zatem je sledila legalizacija razveze, izvedba regionalne decentralizacije, priznanje ugovora vesti in {tevilne pravne novosti, ki so “odmrznile” staro povojno dru`bo. Z drugimi besedami, obstajala je mno`ica institucionalnih odzivov na nenehno {irjenje bojev – ne le {tudentov ali tovarni{kih delavcev, ki jih je odprlo leto 1968. “Strategija napetosti” Pribli`no v letih 1973–1974 se je okvir za~el spreminjati. Vse do tega trenutka je bil odnos med dru`benim gibanjem in “levico” kot totaliteta, kljub ob~asnim te`avam, pravzaprav dialekti~en. Po naftni krizi leta 1973 in prvih kapitalisti~nih protiofenzivah so se stvari spremenile. Italijanska parlamentarna levica je prekinila dialog z novimi 152 URBANA GVERILA Med “zgodovinskim kompromisom” in terorizmom dru`benimi silami in ve~inska sestava te levice, italijanska komuni-sti~na stranka (PCI), je predlagala “zgodovinski kompromis” (compromesso storico) s svojimi dolgotrajnimi nasprotniki, kr{~anskimi demokrati (DC). Zdaj velja spomniti, da je italijanski politi~ni sistem v tistem ~asu zaradi razlogov, povezanih s polo`ajem Italije v scenariju hladne vojne4, veljal za “imperfektni dvostrankarski sistem” (bipartitismo imperfetto). Druga~e re~eno, v normalnem poteku parlamentarnega `ivljenja je obstajala konvencija, da mora biti PCI izklju~ena: ne glede na to, koliko glasov lahko dobi na volitvah, je bila stranka Enrica Berlinguerja5 izklju~ena iz oblasti, ta oblast naj bi ostala v rokah kr{~anskih demokratov, ki so veljali za branik vrednot Zahoda. Vendar pa sta si kljub tej institucionalni omejitvi CD in PCI zamislili, da bi ustvarili sistem oblasti, ki bi omogo~al neko stopnjo ravnovesja, in ki bi ponudil mo`nost moderiranja dru`benih konfliktov, kadar le-ti izbruhnejo. Tako smo ob tem “imperfektnem dvostrankarskem sistemu” imeli tudi nekaj , kar se je takrat imenovalo “imperfektni koasociacionizem” (coassociativismo imperfetto). V za~etku sedemdesetih se je PCI na podlagi rasto~e volilne mo~i, ki jo je dobivala iz razvoja teh dru`benih gibanj, odlo~ila, da je nastopil ~as, da tudi sama za~ne igrati pomembnej{o vlogo v parlamentarni ve~ini. Od tedaj se ni ve~ predstavljala le kot “stranka boja”, temve~ kot “stranka boja in vlade”. Od let 1973–1974 dalje je kazalo, da bo parlament moral delovati na tej podlagi in z dolo~eno stopnjo soglasja. Leta 1978 je {la PCI tako dale~, da je ponudila aktivno podporo novi vladi. In za to je bilo treba odstopiti {e od zadnjih preostalih kontrolnih funkcij, ki so ji bile pripisane v okviru “imperfektnega dvostrankarskega sistema” kot politi~nemu predstavniku opozicije. “Koasociacionizem” je postal “perfekten”. Ta {tiri leta, od 1974. do 1978., so bila ~as progresivnega utrjevanja zavezni{tva med DC in PCI: to zavezni{tvo se je {irilo navzven iz vlade in parlamenta na celoten sistem oblasti, iz centralne administracije na obrobje, do sindikatov, do upravljanja informacij in medijev in, presenetljivo, do policije. Vendar pa so v istem ~asu v Italiji zelo raz{irjeni dru`beni boji postali intenzivnej{i in dru`bena gibanja so dokon~no prekinila z vsemi oblikami institucionalne reprezentacije. Ne smemo pozabiti, da so bili ti boji zelo obse`ni in mno`i~ni. Poleg preprostega izvr{evanja te “protioblasti”, ki so jo utele{ali od leta 1968, so se dru`bena gibanja hranila tudi s posledicami italijanske deflacijske monetarne politike in procesa restrukturiranja industrije, ki je uvedel za~etni – vendar dokon~ni – “vznik fordizma” v smislu italijanskih sistemov izdelovanja in proizvajanja. Tako se je zgodilo, da je bil “zgodovinski kompromis” zgrajen prav okrog teh “politik strogosti”, proti katerim so se organizirala dru`bena protestna gibanja. Ko je tako represija – represija delodajalcev v tovarnah in represija policije v dru`bi kot celoti, ki je izrabljala vrsto novih zakonov – prestopila ~rto in {la preko meja demokracije, se je odpor za~el 4 Glej François Vitrani: “L’Italie, un Etat de šsouvranite limite’?”, Le Monde Diplomatique, december 1990. 5 Enrico Berlinguer je nasledil Palmira Togliattija in Luigija Longa in postal tretji generalni sekretar PCI v povojnem ~asu. Po dr`avnem udaru generala Pinocheta v ^ilu je izpostavil zasnovo “zgodovinskega kompromisa” (1973) in znotraj Evrope ustvaril “evrokomunisti~no” linijo, s katero se je zoperstavil Moskvi. URBANA GVERILA 153 Toni Negri 6 Rde~e brigade (Brigate Rosse) so bile, podobno kot Prva linija (Prima Linea, 1976–80), oboro-`ene organizacije skrajne levice. Na splo{nej{i politi~ni ravni pa so delovale oganizacije kot Boj se nadaljuje (Lotta Continua 1969–76), Delavska oblast (Potere Operaio, 1969–73), Delavska avtonomija (Autonomia Operaio) itd. 7 Eksplozija bombe pri Kme~ki banki na Piazza Fontana 12. decembra 1969 (16 mrtvih in 98 ranjenih) je ozna~ila za~etek “strategije napetosti”, ki je dosegla vrh z eksplozijo nastavljene bombe na osrednji `elez-ni{ki postaji v Bologni 2. avgusta 1980 (85 mrtvih in 200 ranjenih). V obeh teh primerih, kot so pravne oblasti kasneje potrdile, so bili avtorji tega slepega terorizma pripadniki skrajne desnice. V skladu s statisti~nimi podatki italijanskega mini- strstva za notranje zadeve je mogo~e 67,55% nasilnih dejanj (“pretepov, gverilskih akcij in uni~enja lastnine”), storjenih v Italiji med leti 1969 in 1980, pripisati skrajni desnici, 26,5% skrajni levici in 5,95% drugim. 8 Ob njegovi ugrabitvi, 16. marca 1978, se je Aldo Moro, predsednik kr{~ansko-demokratske stranke, pogajal z Enricom Berlinguerjem o morebitnih poteh, kako PCI celoviteje vklju~iti v vlado. oboro`evati. Rde~e brigade so, na primer, nastale med delavci v velikih tovarnah na severu, ki so bile izpostavljene divjemu restruk-turiranju6; in v teh istih tovarnah ali v skupnostih, ki so bile povezane z njimi, so se za~ele uveljavljati prakse “proletarske pravice”, v~asih na mno`i~ni ravni, v~asih skrivaj. Tem medsebojno prepletenim socialnim in politi~nim komponentam, ki so se od te to~ke nenehno prepletale in zapletale z neprekinjeno vrsto bojev delavskega razreda in urbanim nasiljem, je treba dodati {e nadaljnjo neodvisno in zelo odlo~ilno spremenljivko. Ta novi element je bila neposredna provokacija – o kateri bi trdil, da je edini ustrezen izraz “terorizem” – na strani dr`avnih organov, poobla{~enih za ohranjanje Natovih interesov, med “zgodovinskim kompromisom” in po njem. Po eksploziji leta 1969 nastavljene bombe v Milanu so se tero-risti~ne operacije teh dr`avnih aparatov nadaljevale, leto za letom, in vklju~evale bombne napade na demonstracije in javna zborovanja ter nastavljanje bomb na vlakih in postajah, ki so dosegli svoj vrh leta 1980 v grozljivem bombnem napadu v Bologni7. (Do danes ni bil zaprt {e nih~e od krivcev ali organizatorjev teh pokolov.) Tovrstna kriminalna dejanja so razumljivo {e razpihala ogenj odpora, ki se je boril le za pravico do samoizra`anja, in je zato tudi imel sredstva. Leta 1977 se je gibanje razplamtelo v Bologni, mestu, ki je veljalo za zglednem primer mestne politike komunisti~ne stranke. Ob koncu demonstracij je policija ubila enega levega militantnega skrajne`a. Izbruhnili so neredi. Komunisti~ni `upan in vlada zgodovinskega kompromisa sta na ulice poslala oklepne avtomobile, da o~istijo barikade. V tem istem obdobju je {tudentsko gibanje, ki se je raz{irilo, tako da je vklju~evalo tudi urbani proletariat, po nasilnih spopadih pregnalo iz kampusa rimske univerze dr`avnega tajnika komunisti~nega sindikata (CGIL). V Milanu, Torinu, Neaplju in Padovi je prihajalo do velikih pohodov, med katerimi so ~edalje pogosteje za~ele nastopati tudi skupine oboro`enih skrajne`ev. Sporo~ale so, da se {tejejo za veljavne komponente gibanja. Med delavskim razredom in gibanji urbanega proletariata je nezadr`no rastel odpor proti restrukturiranju, v ozra~ju velike zamere glede tega, kar so ljudje razumeli kot izdajo uradne levice. V tem ~asu je bila Italija v nekak{ni dr`avljanski vojni. Nih~e ni ve~ nadzoroval polo`aja in tako je nastopila tragedija, ki se je morala kon~ati s porazom vseh. Prvi pora`enec so bila dru`bena gibanja. S tem ko so se povsem odtujila od predstavnikov tradicionalne levice, ki niso bili sposobni zagotoviti ustrezne politi~ne oblike za izra`anje protioblasti ali za njeno nadzorovanje, so bila dru`bena gibanja pahnjena v brezno ekstremizma, ki je postajal ~edalje bolj zaslepljen in nasilen. Ugrabitev in umor Alda Mora8 sta bila za~etek konca gibanja, ki je s tem, da je dajalo prednost svojim voja{kim ciljem, izgubilo sposobnost vrednotenja politi~nih posledic svojih dejanj. Ujet v prime` te krize se je politi~ni proces, ki je ustvaril ~vrsto dru`beno plast stotin in 154 URBANA GVERILA Med “zgodovinskim kompromisom” in terorizmom tiso~ev aktivistov in militantnih skrajne`ev, kmalu razpustil zaradi mno`i~ne in silovite represije. Tudi politi~ne sile, ki so utele{ale “zgodovinski kompromis”, so iskale izhod iz dru`bene izolacije, v kateri so se zna{le, a so to po~ele z jasnim in preprostim odlo~anjem za politiko represije. Zmagale so, a izkazalo se je, da je bila to pirova zmaga. Do`iveli smo uvedbo posebne policije, posebnih zaporov, posebnih sodi{~ in sojenj, posebnih izrednih ukrepov, ki jih je sprejemala vlada: kar je bilo dejansko izredno stanje, se je izteklo v preoblikovanju – in je tudi pripomoglo k izolaciji ustavne strukture politi~nega sistema, ki je bil `e razmesarjen s predhodnim “imperfektnim bipartitizmom”. Vse to je imelo dramati~ne posledice. Prvi, ki je bil prizadet, je bila PCI. V letih, ki so sledila, je bila prepu{~ena milosti desnice in je do`ivljala nenehno upadanje njene volilne podpore. Hkrati ji je spodletel poskus, da bi ponovno vzpostavila kakr{enkoli stik z dru`benimi gibanji, ki so do takrat `e postala marginalizirana. Komunisti~na stranka je postala nekaj, kar v svoji izvirni veli~astni zgodovini nikoli ni bila: birokratska zdru`ba, odrezana od dru`be in zaprta v ustroj oblasti. Kr{~anskodemokratska stranka je po drugi strani v tem procesu izgubila svoj osrednji ustavni polo`aj. Postala je usmerjena navznoter, osredoto~ena na ohranjanje svojih lokalnih temeljev oblasti in ni bila ve~ sposobna sama iz sebe zagotavljati sredstev za razumevanje dru`bene in produktivne slike, ki jo je ustvarila kriza. Vladi (socialisti~ni) Bettina Craxija, ki je pri{la na oblast leta 1983, je pripadla naloga, da izolacijo politi~nih razredov preoblikuje v mno`i~ni ustroj korupcije in degradacije dru`be in dr`ave. Sedemdeseta leta so se tako kon~ala. Velja se vpra{ati, ali bi 70. leta lahko privedla do druga~nega izida, v danem politi~nem polo`aju in v okviru politi~nega sistema tistega ~asa? Odgovor je pritrdilen, vendar le ob enem pogoju: ~e bi bil v tistem ~asu na voljo model politi~ne reprezentacije, ki bi bil zmo`en absorbirati posledice zelo korenitih dru`benih preobrazb, ki so jih vnesla dru`bena gibanja. Ni~ takega takrat ni obstajalo in kasneje se ta problem ni ve~ pojavil. Po padcu berlinskega zidu in radikalni preobrazbi italijanskega parlamentarnega in politi~nega `ivljenja so se edine spodbude v smeri ustavne spremembe (ki so se, mimogrede, izkazale za neures-ni~ljive, kot potrjuje projekt ustavne reforme, katerega osnutek je pripravila dvodomna komisija9) usmerile na zgornje e{elone (na spremembe v predsedni{kem sistemu) in posledi~no na vzpostavljanje ~edalje u~inkovitej{ih in ~edalje bolj centraliziranih instrumentov predkupne pravice, mediacije in represije. Nobenih predlogov ni za nove oblike politi~ne reprezentacije ali za nove kanale resni~ne demokracije. Kar zadeva delovanje vlade glede na sedanjo resni~-nost druge republike se je le-ta pravzaprav ukvarjala z nevtralizi-ranjem dru`benih konfliktov in zagotavljanjem usklajenosti italijanskega sistema s “svetovnim trgom”. 9 Cilj dvodomne komisije pod predsedstvom Massima D’Aleme predsednika stranke Leve demokracije (nekdanje PCI), je bil odpreti pogajanja za projekt ustavne reforme, ki naj bi med drugim pripeljal do univerzalnih volitev predsednika republike in sprememb v italijanskem volilnem sistemu. Njegovo delo je bilo kon~ano maja 1998, po ostrem zasuku Silvija Berlusconija in njegove Naprej Italia, na katerega je bilo prene{eno vodenje projekta. URBANA GVERILA 155 Toni Negri 10 Obstaja spletna stran v angle{~ini, ki je posve-~ena kampanji za amnestijo Tonija Negrija in njegovim politi~nim spisom: http://lists. village.virginia.edu/ dforks/. Poraz gibanja 70. let – poraz, ki je bil tako politi~en (kot v drugih evropskih dr`avah) kot tudi voja{ki – {e zdale~ ni odprl poti za demokrati~no prenovo. Tistim, ki so bili vklju~eni v ta gibanja10, je namenjeno objokovanje njihove lastne takti~ne naivnosti in obupa-vanje nad njihovimi strate{kimi iluzijami, toda kljub temu imajo pravico opa`ati, da problem, ki smo ga predstavljali, {e vedno obstaja. Italija danes bolj kot kdaj prej potrebuje ponovno odkritje demokrati~nih vrednot, s katerimi smo eksperimentirali v tistih letih. Prevod besedila “Entre ” compromis historique “ et terrorisme. Retour sur l’Italie des années 70”, Le Monde Diplomatique, avgust 1998, str. 25. http://www.monde-diplomatique.fr/1998/08/NEGRI/10779.html Prevedel Marjan Kokot 156 URBANA GVERILA Koen van Daele Se spominja{ revolucije “Italija, sredi sedemdesetih: Adriana, Barbara, Nadia in Susanna so stare dvajset let, ko se pridru`ijo oboro`enemu gibanju. Odrekle so se dru`abnemu `ivljenju in dru`inam in se posvetile revoluciji, ki je postala sredi{~na to~ka in smisel njihovega `ivljenja. Danes, po mnogih letih zaporni{kega `ivljenja, posku{a vsaka zase ponovno pretehtati svoje izku{nje. Pripovedujejo o politi~nih razlogih, ki so jim sledile, o konfliktih, dvomih in uni~ujo~ih trenutkih, ki so zaznamovali njihovo `ivljenje, ujeto v vrtincu vojne. Razvoj dogodkov je pripeljal do dokon~ne obsodbe oboro`enega boja in povzro~il bole~ine ob uni~enih `ivljenjih – tako `rtev kot njihovih lastnih.” Loredana Bianconi Italijanska re`iserka Loredana Bianconi v svojem dokumentarcu Do You Remember Revolution predstavi v obse`nih intervjujih {tiri vodilne aktivistke Rde~ih brigad, levi~arskega oboro`enega gibanja iz sedemdesetih v Italiji. Ena izmed njih, Susanna, je leta 1975 zapustila Rde~e brigade in ustanovila organizacijo Prima Linea. Film Bianconijeve se za~ne z osebno spominsko noto na ta revolucionarna leta: “Sodelovali smo v istem uporu. Ceste je preplavila utopija. (...)” Zatem presko~i na arhivske posnetke italijanske dr`avne televizije: {tiri glavne junakinje na sodi{~u v trenutkih njihove obsodbe. Re`iserka v teh arhivskih posnetkih izklju~i zvo~ne posnetke obto`ujo~ih komentarjev. Njeno stali{~e je jasno. URBANA GVERILA 157 Koen van Daele Letak dokumentarca Do you remember revolution V svojem filmu ne namerava obsojati njihovih akcij in njihovih `ivljenj. Namesto tega se odlo~i, da jim bo prisluhnila. In iz celotnega filma manifestativno izklju~i svojo navzo~nost. Vidikom njihovega revolucionarnega `ivljenja sledimo brez senzacionalizma in ob redki uporabi anekdot. Namesto tega poslu-{amo odgovore na vpra{anja, ki jih ni zastavil nobeden od sodnikov. Odgovore, s katerimi se te `enske ukvarjajo `e dolga leta. V spomin so priklicale Italijo na za~etku sedemdesetih v lu~i viharnega leta 1968. ^as resnih dru`benih nemirov in uporov. Dnevi razrednega boja, upora proti kapitalu, delavskih in {tudent-skih demonstracij, antifa{isti~nega gibanja, protiudara proletarcev. Leta spopadov: IRA in ETA, Angola, Vietnam, ^ile; Che in Mao. Skratka ~as, ko so dogajanja zaznamovala celo generacijo. Zatem Barbara, Nadia, Adriana in Susanna spregovorijo, zakaj so se vklju~ile v oboro`eni boj. Odlo~itev je bila do konca zavezujo~a. Radikalna izbira, ki je zahtevala, da se odre~ejo vsemu, kar so imele, in celo tvegale lastno `ivljenje. Spregovorijo o stvareh, o katerih je bilo prepovedano govoriti v ilegali, v tej “ve~ni sedanjosti”. Pripovedujejo o uporabi nasilja. ^eprav je bilo njihovo politi~no prepri~anje kristalno jasno, so obstajale velikanske razlike pri usklajevanju in izvajanju strategije v praksi. Kot je rekla Susanna: politika lahko zahteva in zagovarja akcije, ki niso nujno eti~no opravi~ljive. Do you En Italic, au milieu Abe jninšee m Un ttttimenfc if 7a; m«.a, Barts, s. na», et „__„-_.,|»är in Loredana Blanc on Sušama oni 2D am quand allea 1 IflllClllllCl decidBrrt d'enber dariE- la lutte Vsiim ifiiE: IL: h'-nihv. arme«; tft quitter l«nr vis «chn- |lA||A|||i;A|| Vsiim ir.rh1: e^ kin it?: lä et lEHir lamine pour falre de tu f H Y11II 1(111 Oi.l 3ftora" S:. m™:.-i revolution le centre si le but de VC-.TlIrt' le ur exlstettüe-. 51. --aim S.~ i'injas El let. räappsPHfc.sflttt sujourd'hul sptLa de hingutg i:v amnäeg do prisun. bIse eseajent da ^center che- eune feu* pro prt e*pfcf ietice. ¦ftl ^ 1:: : Elle psrlatrt des nbons pottlque» qpil lea lhiI LoredBna Blancont d'abnnl saute imjb«, Aas c* nil Ha, des dMJlev des li - Iüii l:-uju.-'jj."K.r: "K^hirurcr qui *nt marque leur «* do ramma prise Ab In MarceBii ¦ten s le tourtHllen de la guerre- Un p^rcours qui ¦yinh:. i.i:5u" ¦ Gtjntnct! deboucha eüt 3b c o ndsrn nation de la lulto annLe el Thltt+n,1 de- Hai*u* Iei ikijfeup dm vios delruHea ; cela d«s victimcE et H:ii.-j.w: yi la leu t flarhe Pourtaud Wi Hkj:; ; Li;Hhti: ThlBrry ita Hafleux -I Hlclitri Goceaens rtjj.i-Lcilr. 11 hi lüi'f. in Lil- Yid-uiivyrdus, A^riun;;. a-iruE-a, R - WC ijjfl r-.aiia =irri Ki.s^hia -vere Lü Yitffs old -.vliui L-nrf raar.-^i^ri1» cesded to jcin :he arnwrJ F"n.gjLa =ird :fF"ü rwhlrcl h»S^."j:biEI lu-'r &';uki lifb rin- 1hi-r -"^niilie-s ir Hirer to riFf-oe 3 =:lr[^rt? :m".iK:T : Ms reonli.:im rre reir-e ait tie 3lm (il :leii c*ic ITbUDrtiqut Uarit tarce. faiuilEir :ä^]Jt TuLur? Uyji1Iuoj ulu_iLd jftur rubric ye^rs i prisan, lejin.Pii;rrH7 llflr(k:nrK M K $ivj "i^j1 Vy. Cfr^l "jI LVjiii. .o ii^jji:. U'uii jv.ti ^TciuzIel- : Jud l>tliJ?TW. .j-.i" fispenenres. Dčmcs ft. «Iliifl The;.- ejejK atoL: t ie- pr: 1 iri-i= r 1 rs&=.::nF. '*h cfi initial- üiqmduv^ .u ftl ir-'L-lttll TT I»" du^kiiiud Juin. ih'j conflate. the duLtrtE. L=r>d 'ha ZDF [¦mliTIKiiJ.irrHb nwnisr.U. ol iohft Lou ifjCrL v.tii^-- iiui-^1.. hi" ip Ir _hft vnrt$K oh ,.,.-ar. nTBTLI^i Aoülteg r" frveita diirh erdRd h iha rr-ir.eT,ifirir+i Hb t" UhJ Lfni':d sl-ju^c L;rjü tfii: p^in of tic ves ths: ,Vtt 1'iikF-il. \m.v Ul:kiii4 uJ iiCtriru'isuL +ff. destroy; Cl Ltiu ' vtji-u" li1.^ uid .hui- tf.vii 1 lrcaser: ridHyjuU:-;iuF4.u-PFl :in:. F-ldF üvlj;^rtn LtH|kJ!, d B- LHID-jrHK Letak dokumentarca Do you remember revolution 158 URBANA GVERILA Se spominja{ revolucije Urbana gverila vztraja pri odprtosti meje med politi~nim in moralnim. V smislu samoobrambe. Aktivistke spregovorijo tudi o napakah in krizah znotraj gibanja, o zaporu, o prestanih bole~inah. Do You Remember Revolution nam razkriva poglede {tirih izjemnih `ensk, ki so se borile za skupno stvar. Njihova govorica ni mitska, propagandna ali samoopravi~ujo~a, izra`a le skrajno osebna videnja. Pri~a smo {tirim razli~nim na~inom spominjanja in soo~anja s skupno preteklostjo. Preteklost, za katero danes velja, da se ji moramo odre~i, jo zavrniti in pozabiti. Loredana Bianconi in {tiri `enske v njenem filmu nas opozarjajo, da je za ohranjanje spomina potreben pogum. Dokumentarec “Se spominja{ revolucije” je do`ivel svetovno premiero oktobra 1997 na 3. mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti MESTO @ENSK . Do You Remember Revolution re`ija: Loredana Bianconi; fotografija in kamera: Alain Marcoen; zvok: Thierry de Halleux; monta`a: Karine Pourtaud; monta`a zvoka: Thierry de Halleux & Michel Goossen; producentka: Veronique Marit; izvr{ni producent: Jean-Pierre Dardenne; produkcija: DERIVES; koprodukcija: ZDF, Wallonie Image Production, RTBF Liege; s pomo~jo: Fonds Televisuel de la Communaute Francaise de Belgique et de la Region Wallone 116 min., barvni, video, 1997. Do you remember revolution URBANA GVERILA 159 Loredana Bianconi Intervju s Susanno Ronconi Bruselj, avgust 1998 Med mnogimi urami intervjuja, ki niso bile uporabljene v filmu Do you remember revolution, sem poiskala rde~o nit dialoga s Susanno Ronconi o `enskah in nasilju. Morda se mi sama tema ne bi vsiljevala tako brezizhodno, ~e ne bi bilo povsod naokoli {e vedno vojne. LOREDANA: Na za~etku na{e politi~ne zgodbe (leto ’68, ’70) je bilo “Gibanje”. Cela vrsta skupin, kolektivov, neparlamentarnih strank: trockisti, bordigisti, maoisti, anarhisti, marksisti-leninisti, Slu`iti ljudstvu [Servire il Popolo] , feministke, homoseksualci, skupine “brez poro{tva” (skupine pacifistov? ne spominjam se). V Bene~iji je bila najbolj zloglasna Delavska oblast [“Potere Operaio”] (“Dr`ava in gospodarji-pozor-nastaja uporni{ko gibanje-Delavska oblast-revolucija-rde~a zastava in komunizem!”). Politiko smo razumeli kot nasprotje do vseh obstoje~ih institucij: do {ol in strank, dru`ine, gospodarjev in dr`ave. Hotela je “izzvati boj, obnoviti enotnost proletariata, ne le proti kapitalisti~ni produkciji, ampak za kolektivno pravico do dru`benega komunisti~nega `ivljenja, osvobojenega vsakr{ne nuje in zmo`nega sre~e”... SUSANNA: Te`ko je govoriti o tej zgodbi, glede na to, da se danes ne uporablja ve~ tisti jezik. Nekatere besede, ki smo jih vsakodnevno uporabljali in so bile podlaga na{ih politi~nih odlo~itev, kot npr. “razredni boj” ali nekatera gesla, danes vzbujajo le {e posmeh in ironijo ... Svet se je medtem `e tiso~krat spremenil... Vendar vseeno poskusimo. Z Delavsko oblastjo vstopim v razse`nost militantnosti. Prisotnost `ensk je v povpre~ju neznatna, vendar zahteva ogromno politi~nega anga`iranja. Sama `e imam izoblikovan svoj na~in “biti” ter mo~an ob~utek za odgovornost. To ni peljalo v aktivizem po pravilih skupine, kajti moje bivanje v Delavski oblasti pomeni poldrugo leto bazi~ne militantnosti. ...Militantnost … Spominjam se te skupine ljudi, ki je bila vedno skupaj; od jutra, ko se je hodilo deliti letake pred tovarne, do ve~era, ki se je navadno zaklju~il s petjem v gostilni. Brez predaha med izdelavo letakov in skupnim obedovanjem; neverjetna kontinuiteta. Nato URBANA GVERILA 161 Loredana Bianconi sem izkusila dvojno militantnost z zelo spolitiziranim kolektivom @enski boj [Lotta femminista]. To ni bil feminizem samozavedanja. Bil je {ele za~etek vrednotenja `enske identitete. Pri razmi{ljanju o sebi me je v `ivljenju vedno spremljala razlika v spolu: ~utim jo zelo mo~no, ~eprav tedaj ni bila podlaga moje izbire oboro`enega boja. V @enskem boju se je razpravljalo o “pla~ilu za gospodinjsko delo”, o izrabi dru`ine v namene kapitalizma – skozi nevidno delo, ki so ga opravljale `enske – kot sferi reprodukcije delovne sile. Ta diskurz se je izra`al predvsem kot produkcija kulture ter odkritje druga~nega na~ina, kako se ukvarjati s politiko in militantnostjo: iskanje krajev za delitev letakov `enskam ({ole, supermarketi); vse do odkritja, da v mestih ni skupnega prostora, kjer bi se `enske zdru`evale. V `enskem gibanju se je medtem za~ela razvijati razprava o nasilju; med vpadi v cerkve, na sodi{~u, na procesih za legalizacijo splava, zasedbah sede`ev organizacij, zapiranjem policije ... LOREDANA: V skupini smo vsi za~eli izra`ati dolo~eno stopnjo nasilja; pri razlastitvah delavcev, med samoomejitvami, zasedbami hi{, med napadi na kinodvorane, koncerte, gledali{~a (“Kultura naj bo zastonj in zagotovljena vsem”...), med zasedbami {ol, obhodi delavcev, sit-ini, in nato barikade, spopadi s policijo, vsakdanji pretepi s fa{isti, … ^eprav se je menilo, da je uporaba nasilja neustrezna, je skupino “branilo” Redarstvo [Servizio d’ordine], ki so ga sestavljali “silaki”, “profesionalci nasilja”. Spominjam se ob~udovanja ter zavisti do deklet, ki so sodelovale in bile pri uporabi sile zelo samozavestne. Bile so “emancipirane”, bile so kot mo{ki. Sama sem sodila med tiste, ki so bile nemo~ne in so jezo gojile v sebi ter jo odlagale, ne da bi si dale du{ka. Molotovke sem kve~jemu dr`ala v vre~ki ter jih podajala tovari{em, ki so napadali oklepljena vozila ali sede`e kr{~anskih demokratov. Ob vpadih na “fa{isti~na obmo~ja” sem na vogalu ulice opazovala ali [pa] trgala manifeste. Nekatere tovari{ice so za~ele izvajati nasilje na lastno pest z vpadi in podtikanji po`arov v ordinacijah ginekologov, ki niso opravljali splavov, z vpadi v manj{a podjetja `enskega dela na ~rno ter pretepi posiljevalcev. Tudi sama sem na trgih in po ulicah kri~ala geslo polno nasilnega imaginarija: “Kastrirati enega, da bi jih podu~ili sto” (kot odmev na geslo Rde~ih brigad “Ubiti enega, da bi jih podu~ili sto”). ^eprav sem se omejevala zgolj na šta’ “simbolni krik”, nisem obsojala tistih, ki so gesla podpirali tudi z oro`jem. Z njimi sem se strinjala predvsem po ~ustveni plati. Sovra`nika je bilo potrebno premagati tako ali druga~e (takrat {e nismo vedeli, kako zelo smo nekatere stvari poenostavljali). To je bilo obdobje navdu{enja in o~aranja nad prvimi akcijami oboro`enega boja. Holdup, ugrabitve, “demonstrativni” atentati in po`ari so bili znak totalnih, spektakularnih prelomov z `enskam dru`beno vsiljenimi vlogami. Zdelo se je, da je mo`no popolno in o~itno so`itje med subjektom in njegovo voljo do upora in aktivizma. Medtem je represija kakr{nega koli nasprotovanja postala kruta tako, da je prehitro nara{~ala jeza in ni bIlo ~asa spra{evati o poteku prvih “za~etni{kih” akcij: gorelo je na desetine barov in sede`ev organizacij. Nekateri pretepi, kazenske odprave in akcije, ki so potekale na obrobju dogajanj niso dosegle za`elenega cilja. Nesre~e tovari{ev, ki so se ranili ali ubili pri izdelavi preprostih eksplozivnih teles, so bile ozna~ene kot tehni~ne napake, nedol`ne `rtve revolucije. Pri delovanju oboro`enih skupin in gibanj se to dogaja. SUSANNA: V na{i kulturi je bil prisoten diskurz te`ke in diskurz lahke smrti; oba sta sodila v dedi{~ino odpora. Napasti, raniti ali celo ubiti fa{ista je bilo eti~no in politi~no legitimno dejanje. V gibanju je bilo sli{ati razli~na mnenja. Moja prva oboro`ena akcija z Rde~imi brigadami je bil vpad v sede` Italijanskega socialnega gibanja [Movimento Sociale 162 URBANA GVERILA Intervju s Susanno Ronconi Italiano – neofa{isti] v slogu “proletarske zasedbe” sovra`nikovega sede`a. Vse prisotne smo, kot simbolno dejanje proti oblasti, zvezali z gro`njo: “Tudi doma se ne sme{ po~utiti varnega.” Na sede`u organizacije sta bili dve osebi oboro`eni, kar ni bilo predvideno. Pri{lo je do streljanja, med katerim sta bila oba ustreljena. Pri tej akciji sem imela zgolj stransko vlogo, vendar je bil to zame hud udarec, ker nisem pri~akovala sre~anja s smrtjo. Govorila sem si, da je odgovornost skupinska, predvsem pa je bilo mo~no opravi~ilo to, da sta bili `rtvi dva fa{ista. V gibanju okoli mene ni bilo sli{ati ni~esar. Nih~e ni imel moralnega govora. V ma{~evalnem letaku smo napisali: “Tega nismo `eleli, vendar sta bila oba fa{ista.” Fa{izem je bil absolutni sovra`nik, ki je legitimiral uporabo nasilja. Kot Rde~e brigade smo ravnali tako, ker so bile tak{ne okoli{~ine in vzdu{je. S to akcijo sem tvegala, da bom prepoznana. Razmi{ljati pri~nem, da je nemogo~e nadaljevati z “dvojno militantnostjo”: z `enskim kolektivom in brigadisti~no militantnostjo. V letih feminizma je postal odnos z mojo mamo zelo tesen. Spominjam se, kako me je ~akala s svojim kozarcem `ganja, ko sem prihajala domov tudi ob dveh zjutraj. Tedaj se je vklju~ila v mojo feministi~no izku{njo, ne v militantnem pomenu, ampak v nekaterih neformalnih trenutkih. Zame je izku{nja s feminizmom zelo povezana s sre~nim obdobjem z mojo mamo: kakor zame, je bil sre~en tudi zanjo. Nato se je vsa stvar obrnila proti njej, kajti moj odhod jo je strl ... Ob odhodu sem rekla mami: “Odhajam za mesec dni”; vendar sem jo morala objeti na nek poseben na~in, ki se je zdel kot nekak{na prevara. Ponovno sem jo videla {ele po {estih letih, med kolokviji v zaporu, po moji prvi aretaciji. 15–20 dni po vesti, da ima mama raka in da je zelo slaba, sem zbe`ala; ob drugi aretaciji sem se bala, da bo to zanjo zelo hud udarec ... nisem vedela, da je umrla dva meseca pred tem. Izbira ilegale je zelo hitra. To izbiro seveda predpostavlja tveganje, da bi bila prepoznana in slu`i kot izgovor oziroma pretveza, ki pospe{i neko izbiro v `ivljenju, tisto globalne in totalne razse`nosti militantnosti. Mislim, da bolj kot zgodovinskim in politi~nim motivom to ustreza nekaterim osebnim zna~ilnostim, ki so seveda pod vplivom razmer. Ta igra nekak{ne herojske koncepcije militantnosti je morda nujna, ko gre za politi~no in eti~no radikalno izbiro, ki vklju~uje uporabo nasilja. ^e ta izbira ni vklju~ena v nek mo~an kontekst, jo je te`ko narediti. ^eprav sem `elela prese~i sivino vsakdanjika, ki mi jo je ponujala `enska politika, mi je manjkala ta totalna in herojska razse`nost. Spominjam se, da je bila zadnja stvar, ki sem se je udele`ila, preden sem izginila iz prej{njega `ivljenja, neko `ensko zborovanje. Cel ~as sem jokala, v tesnobi vsega, kar sem pu{~ala za seboj, del mene, ki sem ga pu{~ala tam. Kljub temu sem bila zelo odlo~ena; v `enski militantnosti nisem na{la vseh odgovorov na politi~na in dru`bena vpra{anja, ki sem si jih postavljala, na vpra{anje oblasti ... LOREDANA: Tako kot ti, tudi nekatere druge tovari{ice izjavljajo, da imajo dovolj na{ega “neskon~nega blebetanja med `enskami”. Zanje samozavedanje, “lo~itev”, ni prehodna potreba izklju~no `enskega gibanja, ki kot izgradnja, za~en{i pri sebi, i{~e niz ustaljene identitete med biologijo in zgodovino, material, kako biti “druga~na”. Nekatere tovari{ice priznavajo, da se jim mudi, da jih je groza vsakdanjosti. Kot obsodba vsakdanjosti s strani `ensk. Govorijo o prednosti razrednega boja, frontalnega spopada, o tem, kako postati oboro`ena avantgarda proletariata, o eksemplarnih potezah, gverili. Osvoboditev `ensk je prelo`ena na “kasneje”. Razprave so gore~e in zmedene. Posku{am najti sledi: vemo, da je v nas veliko nasilja in agresivnosti, ki jo je potrebno razvozlati, da bi lahko razumele in spremenile na{o realnost. V vsaki na{i zgodbi, pa tudi v ve~ini vseh `ensk, ima pomembno mesto prejeto in zatrto, URBANA GVERILA 163 Loredana Bianconi vase obrnjeno, posredno in slabo manifestirano nasilje. Pravi problem je poskusiti ga razumeti, kaj je, kaj pomeni in kako se ponotranji. Ne mislim, da `enske izra`ajo strate{ko nenasilno pozicijo. Ne po~utimo se nasilne, ko branimo na{e bitke ali prostore demokracije, ki so bili pridobljeni tudi s silo: to ~utimo kot na{o voljo-pravico; skrb za na{o obrambo no~emo na nikogar prelagati. Razrednega boja ni mogo~e videti kot neke vrste `elezne roke med tistim, ki ima oblast, in tistim, ki jo nedvomno ho~e osvojiti. Druga~e postane nasilje predpostavka, ki legitimira oblast in orodje, ki ga reproducira. Postane sama oblast, ki se kot taka potrjuje. Izbor oboro`enega boja razodeva skrajnosti koncepta politike, ki sega v preteklost ... Za~en{i pri razcepu med smotri in sredstvi, kjer prvi opravi~ujejo slednje, postanejo vse prakse nepomembne, samo da so u~inkovite in funkcionalne. To je rezultat, ki a posteriori legitimira katerokoli prakso. Za feminizem je temeljno na~elo pomembnost “procesa”: kvaliteta objektivov, smotrov, ki mora `iveti v oblikah boja `e tu in zdaj. Na~ini boja `e takoj dolo~ajo vsebine in zna~ilnost spremembe, ki se jo i{~e. Nismo se pripravljene odpovedati iskanju politike, ki kot nasprotovanje oblasti ni prisiljena zgraditi nasprotne oblasti enakih ... Ve, ki ste nas zapustile, ste bile {e naprej vpra{anje, ovira, popa~eno zrcalo. Po~utile smo se ukle{~ene med potrebo in nezmo`-nostjo sodbe o oboro`enem boju, o vas (tovari{ice, ki se motijo? ki spreminjajo smer? ki nam vsiljujejo roko?) Kaj ste postale? Kje ste bile? Kako ste lahko `ivele v organizacijah, kjer je v veljavi piramidalna strukturiranost, birokracija in uniforme (oh, va{i salonarji in temni uradni{ki kostimi!). Organizacije, v katerih so strukture in vloge izdelane vnaprej, kjer sta “osebnost” in subjektiviteta popolnoma zadu{eni in potla~eni. Kdo ve, za kak{no ceno. Prepri~ana sem, da me je kot izbira re{il projekt med `enskami. SUSANNA: Na{i miti so bili zelo raznovrstni. Najmo~nej{a podoba na{ega imaginarija je bila podoba gverile. Gverila sku{a takti~no dokazati, da ima lahko tudi {ibkej{i veliko mo~ – to je zelo privla~no in optimisti~no, saj odpira mo`nost. Kot mit so, predvsem zame, tu {e irske `enske, ki so streljale po metropolah. Nato seveda klasi~ni miti: Che ... Leta 1973 imam optimisti~no predstavo o delavskih bojih. Ne razumem, da gre v resnici za za~etek pojemanja bojev iz leta 1969. V primerjavi z Delavsko oblastjo ho~em na silo, v smislu oboro`ene avantgarde, ustanoviti politi~no organizacijo proti-oblasti. Uporaba oro`ja je bila za konsolidacijo tega gibanja proti-oblasti. Pravila sem, da obstajajo mo~ni potenciali dru`benega boja, ki jim dajemo mo~ za nasprotovanje restrukturaciji, ki je pomenila visoko ceno za delavski razred. Kot referenco jemljem Rde~e brigade. Izku{nja z Rde~imi brigadami je bila kratka, vendar zelo pomembna za mojo osebno in politi~no oblikovanje. Tam se soo~im z militantno stranjo militantnosti. Odkrila sem, da zmorem delo voja{kega tipa, ~eprav v odnosih z ljudmi nisem nasilna. Povedati moram, da nisem “pretrpela” ni~esar zaradi tega, ker sem `enska, saj je zaradi ve~jega {tevila militantne`ev in formalnosti same organizacije vladala neke vrste nevtralnost. Biti militanten pomeni predvsem nau~iti se obvladovati, obra~unati z lastnim strahom. Sama sem bila deset let v oboro`enem boju, kar pomeni deset let strahu, ki postane nekaj normalnega; oziroma dvajset let, tukaj je bil tudi posebni zapor. Obvladovati strah in nadzorovati nekatera ~ustva ter biti poro{tvo za tiste, ki so s teboj. Nekatere stvari, vklju~no z `ivljenji tvojih tovari{ev, so odvisne od tebe: to je velika odgovornost. Ni samo tesnobno, je predvsem {ola samega sebe. Mislim, da sem vzdr`ala zapor, ker sem v sebi na{la neko ~udno mo~, ki mi je uspela pomagati. Vseeno je to `ivljenje, ki jo ozna~uje velika osamljenost. V obdobju ilegalnosti sem splavila. Nekaj grozljivega, saj imam nezakonit splav; dvojni zapleti v pogojih dvojne osamljenosti. Potem 164 URBANA GVERILA Intervju s Susanno Ronconi je porazno: ugotovim, da so mi splav naredili slabo in moram zato poiskati pomo~. Na pol mrtva in z visoko vro~ino 41 stopinj sem romala od klinike do klinike, dokler nisem dobila prostega le`i{~a. To je edini spomin, ki ga imam na strah pred smrtjo, ~eprav sem se s smrtjo kasneje ve~krat sre~ala. V Firencah je leta ’82 potekal proces proti Prvi vrsti [Prima Linea], ki je bil zame velik navdih za to, kako se delajo otroci. To seveda ni lo~eno od tega, kako tovari{ice sku{ajo ponovno kljubovati svojemu `ivljenju. Zaradi tega sem v veliki krizi: a ne zato, ker ni prav, da se delajo otroci, ampak ker sem tam mislila samo na to, kako bi pobegnila. V tej razpravi o otrocih sem posku{ala, da bi razumela druge `enske, kako se do`ivlja to `eljo, oziroma, kakor jaz, kako se je ne `ivi. Najbolj grozne stvari sem sli{ala od nekaterih mo{kih. Povedati je potrebno, da so prihajali iz “posebnih” mo{kih zaporov, ki je pekel znotraj pekla zapora. To sre~anje na sodi{~u je bilo, po {tirih ali petih letih “posebnega” zapora, prvo sre~anje med nami. Nekateri so torej imeli ~ustvene probleme in ogromno obupa v sebi. Prihajali so celo z dokumentom o potrebi po o~etovstvu ... Materinstvo je bilo s strani `ensk `iveto na bolj protisloven na~in, te`ak in obenem bogat. Videla sem resni~no veliko razliko med o~etovstvom in materinstvom, predvsem, kako je `iveta, {e preden vstopi v telo, kot ideja. Sama si problema ne postavljam preve~; niti sedaj nimam `elje imeti otroka. LOREDANA: Zdelo se nam je, da ilegalne organizacije ponovno ponujajo nevaren mit o junaku in junakinji kot emancipirajo~i podobi bojevnika brez protislovij. Spra{ujemo se, ali ni zadovo-ljujo~e do`iveta tako in se po~utiti kot jedro revolucije, neznani junak, ki se `rtvuje za ideal. In `enske se na `rtvovanje spoznajo. SUSANNA: Diskurz o `rtvovanju je bil v militantnosti oboro`enega boja dokaj prisoten. Tudi v Rde~ih brigadah, saj se spominjam osupljivega primera, metafore, ki mi jo je povedal moj takratni tovari{ Fabrizio. Boj za komunizem je bil kakor napor za tiste mi{i, ki so morale preplavati vodno povr{ino. Vse skupaj sko~ijo v vodo in nekatere pridejo na drugi breg tako, da hodijo in ska~ejo po hrbtih ostalih ter se re{ijo. Ostale se utopijo, vendar so pripomogle k prehodu tovari{ev na drugi breg. Je zelo mo~na podoba o interni solidarnosti znotraj revolucionarne skupine, ki se bori, in o neizbe`nem `rtvovanju. To tvori diskurz o smrti in nasilju kot neizbe`ni ceni revolucionarnega procesa. Prva vrsta je temu nasprotovala. Obstajala je podoba o tem, kak{no bi lahko bilo dru`beno `ivljenje po zmagi; prijetna podoba, ki nima ni~esar skupnega s podobo realsocializma vzhodnega tipa, ravno nasprotno. Rde~e brigade so za razliko od nas predpostavljale bolj strukturirano dru`bo in bolj zadu{ljivo enakopravnost. Razlog je bil predvsem v dejstvu, da so bile dru`bene razlike znotraj Prve vrste zelo velike ter razli~nega dru`-benega izvora. Sami te`nje po lahkotnosti nismo nikoli definirali kot “malome{~anske”, kar je v velikem protislovju z oboro`enim bojem, ki je `rtvovanje in vklju~uje zapor, naporno `ivljenje, tveganje in smrt. To nepremagljivo protislovje je oddaljilo veliko tovari{ev in tovari{ic v kriti~nem trenutku okoli leta 1980, ko se je zaradi zaprtja vseh perspektiv spra{evalo: ~emu etika `rtvovanja? Zgolj zaradi ohranitve koherentnosti? To je bil eden od razlogov za kon~ni razpad Prve vrste – na sre~o, glede na vse skupaj. Kot samska `enska sem imela v zelo te`avnem ilegalnem `ivljenju posebno razmerje do oro`ja: posedovati pi{tolo je bil predvsem obrambni in za{~itni element. Seveda je oro`je v vsakdanjiku prej ovira – pokazal si ga, da se ne bi ni~ zgodilo. Imela sem neposredne izku{nje z ranjenjem in tudi z umori. To so druga~ne in grozne izku{nje, ki se jih ne da opisati. So stvari, ki trajajo le nekaj minut. Moja reakcija nanje je bila vedno popolna izklju~itev kakr{nihkoli ~ustev. Prevladujo~e ~ustvo je strah in dozdeva se ti, da prestopa{ prag brez mo`nosti vrnitve. Nato URBANA GVERILA 165 Loredana Bianconi nastopi neke vrste praznina. Nikoli se nisem prepoznala v mo{kih opisih “poguma”; ne vem, kaj je pogum. O teh stvareh se je govorilo {ele kasneje v zaporu; takrat se ni govorilo v teh terminih, niti med `enskami. Na splo{no smo imele zelo ironi~en `enski odnos do tovari{ev, ki so imeli feti{isti~en odnos do oro`ja. Tako so se vedli predvsem mlaj{i tovari{i. LOREDANA: Komunikacija je bila kmalu prekinjena: med nami, ki nadaljujemo boj javno, in vami, ki ste izginile v ilegalo. Niste nas ve~ jemale za referenta ali sogovornika, razen prek sporo~il in letakov, v katerih zahtevate dejanja, pozivate k oro`ju, pojasnjujete teorije v vse bolj avto-referencialnem in kripti~nem jeziku. Me i{~emo va{e sledi, vas vidimo na TV, med podobami ohromljenosti, ugrabitvami, med poro~ili o zlo~inih zagledamo va{e spa~ene, a vseeno porogljive obraze, v~asih polne modric ter kako z dvignjenimi pestmi pred televizijskim kamerami ponavljate zastarela gesla. Na{ odnos z vami, bojevnicami ... Spominjam se gesla med pogrebom brigadistke: “Nobenega tarnanja za mrtvimi tovari{icami; vodilno geslo: V boj!”. Nekaj sokrivde je bilo v drugih delih gibanja. Vseeno vas ne bi “izdale”. Predvsem zato, ker ste prihajale z iste strani. Zaupale smo vam del sovra{tva in nasilja, ki je zadevalo vse nas. SUSANNA Prva vrsta je bila organizacija, prepredena z zelo razli~nimi militantne`i – predlagane in opravljene akcije nekaterih tovari{ic so `ivele znotraj na{ega okolja dokaj svobodno. Nekatera demonstrativna dejanja, kot npr. vpadi v eroti~ne kinodvorane (proti podobi `enske, ki jo propagira oblast) ali akcija, v kateri je bila ranjena ena od paznic v `enskem zaporu, so izvedle same `enske. Na{e sporo~ilo zapornicam je bilo: “Dvignite glavo, saj je zunaj nekdo, ki misli na vas”. Akcija, ki so jo izpeljale same `enske, ker je zadevala `enske, je bila zelo enostaven mehanizem, ki je hotel naenkrat premakniti nekatera razmerja mo~i. Vsaki akciji, s katero 166 URBANA GVERILA smo hotele nekoga pridobiti, se je pripisovala pedago{ka vloga. Sporo~ilo za `enske je bilo: lahko se organizira{ v znamenju mo~i, da bo{ lahko kljubovala s svojim specifi~nim dejanjem. Seveda smo naslavljale sporo~ila tistim skupinam `ensk, ki so nam bile najbolj sorodne, npr. tistim iz skupine Delavska avtonomija [Autonomia Operaia], ne pa tistim iz skupin samozavedanja. Kljub negativnim podobam, ki so bile posledica dolo~ene vrste dejanj, in kriti~nim reakcijam s strani `enskega gibanja, smo imele tudi trenutke refleksije. Vendar je bila na{a izku{nja obrnjena vase in se je zato zaklju~ila avtoreferen~no. Pozoren si moral biti na sodbe, ki so prihajale iz bli`njega prostora, ki pa so bile zelo redko “proti”. Oddaljenim sogovornikom se ni posve~alo veliko pozornosti. To je seveda ena od kriti~nih to~k ilegalnih oboro`enih organizacij: pozornost predvsem na omejen radij soglasja. Leta 1980 smo ustanovile znamenite `enske kolektive, katerih namen je bil organizirati beg tovari{ic iz zaporov. Neke vrste “bojevitega matriarhata”... V tistih trenutkih smo se veliko ironizirale; ker so aretirali vse mo{ke, ali kakor v vojni, ko gredo mo{ki na fronto: sedaj delajo `enske. Polo`aj je bil tragi~en in brezupen; skoraj ni~esar ni bilo mo~ izkoristiti. Vendar nam ni pri{lo na misel, da bi pobegnile v tujino in zapustile tovari{e. Sama sem vedno govorila, da ostanem. Ta odlo~itev je bila zame tako politi~na kot tudi ~ustvena. Kakor koli `e, Prva vrsta je bila kolektivna izku{nja, pri nastanku katere sem tudi jaz pripomogla, in v kateri sem vse do konca obdr`ala vodilno vlogo, ki je nisem nameravala zapustiti. Morda je v tej dr`i nekaj materinskega. Upravi~itev, na podlagi katere smo delovale, je bila zvezana s podobo formalno demokrati~ne dru`be, ki je v svojem bistvu nasilna. Bila je vizija dr`ave in dru`be – posebej produkcijske resni~nosti – izkori{~anja in nasilja v `ivljenju ljudi. Pri izbiri politi~nega umora ti pomaga ideologija, kulturna podlaga ter zavest, da je faza spopada ozna~ena z nasiljem ter da ima{ Intervju s Susanno Ronconi za uporabo nasilja na razpolago sistem upra-vi~itve. Politika pripelje s seboj tudi moralo: izvedbo umora smo tolerirale s politi~no legitimizacijo. Stvar opravi~uje sredstva. LOREDANA: Opombe iz leta 1979 (!) ob ponovnem sre~anju o `enskah in nasilju. Povzemam: Potrebno je izpostaviti dolo~eno levi~arsko kulturo, ki nam olaj{a sprejeti politi~en uboj. Seveda, ~e je stvar pravi~na. Vendar se je potrebno vpra{ati, ~e je ustaljeno razmi{ljanje, da stvar upravi~uje nasilje, mo`no obrniti v drugo smer: do katere to~ke je stvar pravi~na, ~eprav vsebuje nasilje? “Smoter opravi~uje sredstva” je identificiral celotno mednarodno komunisti~no gibanje, ki je doseglo svoj vrh v oboro`enih organizacijah. Ta ideja je nezdru`ljiva z na{o politiko med `enskami, kjer ne bi smelo biti lo~itve sredstev in smotrov. @ivimo v dru`bi, v kateri je vsaka oseba blago in kjer je njeno `ivljenje vredno samo v razmerju z vlogo, ki ji je dodeljena; oboro`ene skupine so iz te “vizije sveta” naredile svojo politi~no prakso. Osebo zadenejo zaradi njene vloge in funkcije. To je najve~ja poenostavitev, kako lahko politika postane brezbri`na tako do `ivljenja kot do ljudi in najosnovnej{ih ~ustev. @enske iz oboro`enega boja sodelujejo v tej viziji politike, ki je brezbri`na do teles, potreb in najosnovnej{ih ~ustev. Nas ne zanima svet oziroma, kako `iveti v svetu, v katerem ~ustva, protislovja, `elje, telo ter otroci niso zdru`ljivi. Ko v vseh revolucionarnih procesih politika postane vojna, logika vojne prevlada nad vsem, tudi nad samimi komunisti~nimi vsebinami. Tudi pri najhuj{em morilcu bi morali potrditi, da smo proti smrtni obsodbi. To ne pomeni, da se ta vsebina ne primerja z nujnostjo, npr. pri izbiri med svojim `ivljenjem in `ivljenjem sovra`nika. Potrebno je lo~evati med neposredno samoobrambo (ko sam ne dolo~a{ stopnje spopada) in lastno iniciativo (ko sam dolo~a{ na~in in sredstva). ^e bi se ponudila zgodovinska situacija dr`avljanske vojne, kako bi se obna{ale do `ensk, ki so na drugi strani? Ali bi po~ele iste stvari, kot so jih po~eli mo{ki, ali pa bi lahko na{le nek lasten na~in boja? Ali obstaja? Smo sposobne ubiti drugo `ensko? Za nas `enske, ki smo obsedene s svojim nasprotovanjem nasilju, je zaskrbljujo~e, da je nasprotovanje “mo{ki” plati nasilja reducirano na impotentnost. ^e `ensko gibanje ne uspe izraziti svojih iniciativ, pripomore k vrnitvi tovari{ic k tradicionalnemu na~inu delovanja in `ivljenja v politi~nem `ivljenju, ter prepusti prostor mirovni{kim mistifikacijam ali pa oboro`enim skupinam. SUSANNA: ^e sedaj pretehtam uporabo nasilja v politi~nem boju, je treba povedati, da je bila v ste~aju; predvsem glede takti~nega motiva zasedbe umirajo~ega dru`benega subjekta, delavca. Je pa {e en splo{nej{i motiv: sredstvo politi~nega nasilja je sredstvo, ki zatre vsebine, za katere misli, da lahko dela. V oboro`enem boju se je izkazalo, da je poskus odpiranja dolo~enih prostorov svobode in osvoboditve pripomoglo kve~jemu k odprtju nasprotnih na~inov `ivljenja, te`avnih, kot je npr. etika `rtvovanja v primerjavi z osvoboditvijo dru`benega `ivljenja. Na politi~ni ravni je nato pri{lo do gibanj, ki so prostore zaprla, namesto da bi jih odprla. Ob razli~nih situacijah ostajajo dvomi. Svet, v katerem `ivimo, tako v~eraj kot danes, je v vojni; konflikti se “re{ujejo” z vojno. Mislim predvsem na dr`ave, ki so pod diktaturo in je nasilje potrebno zaradi osvoboditve ljudstva. Vseeno govorim to z `alostjo. Mislim, da je zelo pomembna izku{nja Chiapas. Vodje, ki primejo za oro`je reko~, da ga ne `elijo uporabiti, zdramatizirajo diskurz o nasilju. Oro`je je lahko potrebno, vendar ga ljudstvo ne `eli uporabljati. Ne morem re~i, da oro`ja v svetu ne gre ve~ uporabljati. Tu se ne grem velike ma{e. Pomembno je ne izpostavljati te nujnosti, in iskati, da se je ~imprej znebi{. Ne biti su`enj orodja, temve~ biti zvest vsebinam. Še vedno je veliko jeze, saj `ivim v {e bolj represivni dru`bi, ki ni pre`eta s kolektivnimi odgovori kot neko~. Jeza, ker se zaradi nekaterih re~i vra~amo nazaj. URBANA GVERILA 167 Loredana Bianconi Ob~utljiva sem predvsem na `enske teme in pri `enskah je v dana{nji dru`bi opazna nekak{na vrnitev nazaj. Na{a generacija si je morala vse izbojevati za zelo visoko ceno. Generacija, ki je kritizirala zvezo in dru`ino, ki sta nas zatirala – pa tudi dajala varnost. Da je dosegla splav, lo~itev, da je razsredi{~ila polo`aj `enske; to je imelo visoko osebno ceno. Najbolj sem jezna takrat, ko se kdo lahkotno vra~a k stvarem, ki smo jih dosegli. Preve~ krvi se spominjam, krvi vseh tistih bitk. Ko vidim vso pripravljenost k razpravljanju, tudi z levice, vidim znak prezira do te generacije `ensk. To me skrbi, vendar upam, da bodo `enske ponovno na{le mo~, da bodo lahko obdr`ale dose`ene stvari. Prevedel Mitja Sardo~ 168 URBANA GVERILA Goran Ivanovi} Jezna brigada Bratje in sestre! Pri~akujemo, da bo bur`oazni tisk zamol~al novico o torkovem no~nem streljanju na {pansko veleposlani{tvo v Londonu ... To je `e tretji~ v zadnjem mesecu, da je sistem snel krinko tako imenovane šsvobode informiranja’ in poskusil skriti dejstva o lastni ranljivosti . šOni’ poznajo resnico o BBC na dan pred farso izbora za miss sveta; šoni’ poznajo resnico o uni~enju lastnine sodnikov vrhovnega sodi{~a; šoni’ poznajo resnico o {tirih Braclayevih bankah, ki so za`gane ali hudo po{kodovane; šoni’ vedo tudi, da se {iri dejavno nasprotovanje njihovemu sistemu. Jezna Brigada ne prevzema odgovornosti za vse. O nas se bo `e sli{alo. V~eraj zve~er smo streljali na {pansko veleposlani{tvo v solidarnosti z na{imi baskovskimi brati in sestrami. Bili smo previdni, da ne bi zadeli svinj, ki so stra`ile stavbo kot predstavniki britanskega kapitala v fa{isti~ni Španiji. ^e Britanija sodeluje s Francijo v tem šlegalnem’ lin~u resnice, bomo prihodnji~ bolj skrbo izbrali cilje. Solidarnost & Revolucija, Ljubezen Communique, The Angry Brigade1 URBANA GVERILA 169 1 The Angry Brigade 1967–1984, Documents and Chronology, druga izdaja 1993, Elephant Editions, str. 23. Goran Ivanovi} 2 Ime The Angry Brigade je skovanka, prevzeta od starih francoskih upornikov šEnrages’ in anarhis-ti~nih brigad iz Španske dr`avljanske vojne ter tudi refleksija na angle{ke Angry Young Man iz 50. let na{ega stoletja. V dobesednem prevodu bi govorili o šJezni brigadi’ ali šBrigadi jeznih’. Glede na simboliko za~etne ~rke šA’ dobesedni prevod izgubi veliko ideolo{kega pomena, vendar bom v nadaljevanju Angry Brigade poslovenil v šJezno brigado’. 3 “Fa{izem & nasilje bosta uni~ena. Vele-poslani{tva ({pansko je bilo obstreljevano v torek, op. GI), vodilni policisti (pigs), spektakli, sodniki, lastnina. Communique 1, The Angry Brigade.” The Angry Brigade 1967–1984, Documents and chronology, druga izdaja 1993, Elephant Editions, str. 24.) Špansko veleposlani{tvo so napadli v no~i z 2. na 3. december 1970. @rtev ni bilo, gmotne {kode tudi ne, ker je samo en strel zadel okno na stavbi. Poleg militantnih irskih katoli~anov in nacionalistov, ki se proti britanski kroni krvavo bojujejo `e celo ve~nost, so britanski otok z oboro`enim bojem konec 60. in na za~etku 70. let mo~no razburjali pripadniki/ce skupine Angry Brigade.2 Po nekaj nepojasnjenih oboro`enih napadih, ki jim britanski mediji niso namenili ve~je pozornosti, so se jezni brigadisti z obvestilom za javnost prvi~ oglasili 5. decembra 1970 v londonskem ~asopisu šInternational Times’. Nekaj dni kasneje je bil v istem ~asopisu objavljen komunike, kjer so jezni brigadisti natan~neje napovedali tar~e napadov v razrednem boju proti kapitalisti~nim odnosom v dr`avi. 3 @e v ciljih boja je o~itna temeljna razlika med Jezno brigado in Irsko republikansko armado, ki si je kot osnovo za nasprotovanje britanski dr`avi zastavila svobodni Ulster in enotno Irsko. Boj proti industrialcem in kapitalizmu v Britaniji ima dolgo tradicijo, ki sega na za~etek 19. stoletja – od ludistov in ~artistov do sodobnih sindikalnih gibanj. Vedno pa je obstajala dihotomija med uradnim delavskim gibanjem in njegovimi organizacijami ter nenadzorovanimi skupinami in posamezniki, ki so se anonimno odlo~ali za neposredne, pogosto individualne akcije, ki so bile usmerjene proti razredu kapitalistov in njihovi lastnini. Pred tridesetimi leti so postajali sindikati in industrijski delavci v Britaniji ~edalje bolj instrumentali-zirani in ~edalje manj radikalni. Na drugi strani pa je ostala manj{ina delavcev, ki je zunaj institucij, najpogosteje z dr`avljansko nepo-slu{nostjo, bojkotom in/ali sabota`ami, izra`ala nezadovoljstvo in grenila `ivljenje delodajalcem. Prav nenadzirani, svobodni del delavskega gibanja je zru{il mit o pasivnem in stabilnem angle{kem delavskem razredu, ki je nastal po industrijskem boomu in relativni blaginji srednjega razreda v 50. in zgodnjih 60. letih. Izgubi urejenega delavskega imid`a zadovoljnega srednjega razreda sta botrovala tudi š~edalje ve~je {tevilo tujih delavcev in `ensk v proizvodnih panogah in hiter razvoj terciarnega sektorja’ (Weir, 1993, str. 16). Konec 60. in za~etek 70. let so poleg tega zaznamovale tudi internacionalizirane oboro`ene kampanje evropske urbane gverile proti mednarodnim predstavni{tvom evropskih fa{isti~nih dr`av, predvsem Španije in Gr~ije. Hrati so evropski gverilci podpirali sobojevnike, ki so se uprli voja{kim huntam v Ju`ni Ameriki. Poleg razlogov za razdejanje v dr`avah, kjer so nastale, so imele urbane gverilske skupine v Evropi (RAF, Rde~e brigade, Direktna akcija) skupen cilj: slabljenje in kon~no padec fa{isti~nih re`imov ter vlada-jo~ih kapitalisti~nih odnosov nasploh. V okviru teh akcij niso bili redkost napadi na ameri{ka diplomatska in poslovna predstavni{tva, predvsem zaradi imperialisti~ne politike Bele hi{e, {e posebej v Vietnamu. V 60. letih so si Britanci zapomnili {tevilne napade na {panske institucije na Otoku, ki so bile simbol Francovega fa{izma, in na doma~e dr`avne institucije, ki so bile nekak{en podporni stolp kapitalisti~nih odnosov. Tar~a policije so bili pripadniki takrat `e 170 URBANA GVERILA Jezna brigada znanih levoradikalnih skupin. Po bombnem napadu na Bank of Spain 9. februarja 1969 v Liverpoolu, je policija aretirala anarhista Alana Barlowa in Phila Carverja, ki sta bila pripadnika š1st of May Group’. 4 V nekaterih interpretacijah se je pokazala klju~na naveza med anarhisti iz Skupine Prvega maja in prvotnim jedrom Jezne Brigade ali celo poenotenje teh skupin, ~eprav te`ko re~emo, da je bila Jezna brigada izklju~no anarhisti~na dru{~ina. Od poletja 1968 sta bili univerzi Oxford in Essex po radikalnih {tudentskih dejavnostih podobni Sorbonni in Nanterreju. Britansko {tudentsko sceno je navdu{il veseli pari{ki maj, {e posebej nauki in po~etja šsituacionistov’ 5. Situacionizem je dobil mo~ne korenine na podtalni zalo`ni{ki sceni, ki je bila najbolj razvita radikalna dejavnost v takratni Britaniji in ve~inoma v rokah anarhistov. ^e temu dodamo {e malo bohemstva, ki je bilo priljubljeno med tedanjimi {tudenti in britansko inteligenco, smo `e zelo blizu sintagmi Anarchy in the UK. Ali kakor je recept zanjo zapisal Tom Vague v knjigi šAnarchy in the UK – The Angry Brigade’: “Vzame{ nekaj angle{kega razo~aranja, temu doda{ nekaj francoskega situacionizma in razstrelivo, pa {e nekaj {panskega anarhizma in BANG! Dobi{ anarhijo v Veliki Britaniji. (Tukaj je seveda {e vpliv ameri{kih skupin Weaterman6 in ^rnih panterjev).” (Vague, str. 30) 7 Na drugi strani je bil v ~asu obstoja in delovanja Jezne brigade prav anarhizem zelo priljubljen med Britanci 8, vendar so se takratne najbolj dejavne anarhisti~ne skupine omejile od nasilnih akcij Jeznih brigad 9. ^eprav je britanski dr`avi uspelo obsoditi pet dr`avljanov kot pripadnike/ce Jezne brigade, do danes ni mogo~e povsem z gotovostjo trditi, ali so bili obsojenci res jezni brigadisti. Revolucionarna zarota je bila tako uspe{na, da so pripadnike Jezne brigade pogosto zmerjali z mirnimi sosedi (boys next door) 10 ali z ve~glavo hidro, kakor jih je imenoval novinar Alan Burns (Vague, 1997, str. 126). Na tem je temeljila uspe{na taktika brigadistov, ki so se predstavljali kot mo{ki ali `enska, ki so tukaj zraven vas, torej vsepovsod. O Jezni brigadi ni bilo objavljenega veliko napisanega gradiva. Zato sledi kraj{a kronologija najodmevnej{ih akcij britanskih briga-distov ter usode obsojencev za po~etja Jezne brigade. Na podlagi komunikejev je mogo~e dolo~iti ideolo{ko plat Jezne brigade, njen razredni boj ter koketiranje s situacionizmom in anarhizmom. ^eprav po oboro`enih napadih niso pustili niti ene smrtne `rtve 11, je `e nastanek Jezne brigade potrdil staro pravilo, da dr`ava hitro stopnjuje represijo kot odgovor na neposredne akcije manj{ih inkrimi-niranih skupin in hkrati kot izgovor za raz~i{~evanje z vsemi drugimi nelojalnimi dr`avljani. 4 Skupina Prvega maja, skupaj z Mednarodnim Revolucionarnim Solidarnim Gibanjem (IRSM) prihaja s {panske CNT anarhisindikalisti~ne scene, ki se je interna-cionalizirala po umoru znanega {panskega gverilca in antifrancista Francisca Sabate l. 1960. (Vague, 1997, str 27) šPrvomajska skupina’ se je v Veliko Britanijo naselila l. 1966 in je postala znana po napadih na {panske in ameri{ke diplomate. 5 Vpliv situacionizma v Veliki Britaniji se ~uti od 50. let, vendar {ele maj 1968 velja za dejanski za~etek situacionizma na Otoku. Najve~ji vpliv so imeli {kotsko-italijanski beatnik Alex Trocchi, avtor šCain’s book’, šYoun Adam’ in quasisitu (proto-internet) Projekt Sigma. (Vague, 1997, str. 25) 6 Weather Underground je bila oboro`ena politi~na skupina, ki je delovala v Kaliforniji. Pripadniki prihajajo iz vrst mlaj{ih delavcev, ki so blizu Black Liberation Army in ~rnskemu nacionalisti~-nemu gibanju nasploh. (Rubenstein, 1987, str. 82) 7 O anarhiji v Veliki Britaniji so samo nekaj let kasneje, leta 1976, peli punkovski prvoborci Sex Pistols, kar je delno zasluga njihovega managerja Malcolma McLarena, ki je po managerski epizodi z New York Dolls v ZDA britanski dru`bi ponudil šAnarchy in the UK’ spektakel dodobra v duhu lastnih {tudentskih dnevov in navdiha nad Situacio-nisti~no internacionalo. URBANA GVERILA 171 Goran Ivanovi} 8 Anarhizem je bil uporni{ka faza za mlade Britance, kot je to bil komunizem v 30. letih. (Woodcock, 1986, str. 387) Zelo znan je bil Komite 100, ki je vodil kampanjo za jedrsko razoro`itev, potem ~asopisa Freedom in Black Flag (ki izhajata {e danes) ter Anarchist Times, Clydeside Anarchist, Ludd in podobni. Anarhisti~ni centri so ostali London in Glasgow, mladi britanski anarhisti pa so bili bli`e ghandizmu kot Bakuninovemu aktivnemu in ne tudi nasilnemu uporu delavskega razreda proti dr`avnemu sistemu represije. “Čedalje bolj se bližamo” Rojstni dan Jezne brigade ni znan in tudi ni zapisan v kronologijah, ki so jih objavljali avtorji12 knjig in besedil o The Angry Brigade. Znana je prva akcija, ki so jo brigadisti izvedli v no~i med 2. in 3. decembrom 1970, ko so s pehotnim oro`jem streljali na frankisti~no veleposlani{tvo v Londonu. Streljanje je bilo del mednarodne kampanje solidarnosti oziroma proti sojenju {estim zaprtim Baskom, The Burgos Six, o katerih niso poro~ali niti britanski mediji.V tej akciji se je prvi~ pokazala povezava med Jezno brigado in Mednarodnim revolucionarnim solidarnim gibanjem (IRSM) in Skupino prvega maja, ki sta tudi sodelovali v tej mednarodni kampanji. Jezna brigada je dva dni po napadu poslala medijem prvi komunike in se uradno vpisala na seznam dr`avnih sovra`nikov. Britanski policiji ni uspela nikomur pripisati ve~ kot 50 drugih huj{ih oboro`enih napadov na dr`avne institucije in poslovna poslopja, ki so se zgodili v Veliki Britaniji od leta 1967 do konca leta 197013. V igri so bile do tedaj znane skupine MPLA, UDA ali IRA – Jezna brigada je bila nekaj novega. Nekaj dni kasneje, 8. decembra, so bile organizirane mno`i~ne demonstracije proti novemu zakonu o odnosih v industriji (Industrial Relations Bill), ki ga je dolo~ila torijska vlada. Pono~i je bil izveden bombni napad na vladni urad za zaposlovanje in proizvodnjo, za katerega je odgovornost naslednji dan prevzela Jezna brigada. Po ponovnih demonstracijah, 12. januarja 1971, sta novi bombi po{kodovali hi{o ministra za zaposlovanje Roberta Carra. Jezne brigade so poslale kratko obvestilo za javnost: “Robert Carr jo je dobil nocoj. “^edalje bolj se bli`amo” – Komunike 4. Jezna brigada” (Vague, 1997, str. 36). Telefonske gro`nje so zasule veliko drugih vladinih uradnikov in v {tevilnih anonimnih klicih, ki jih ni mogo~e pripisati samo domnevnim brigadistom, lahko zasledimo identifikacijo {ir{ega kroga ljudi z Jezno brigado. Po napadu na Carrovo hi{o je bila v iskanje napadalcev vklju~ena posebna enota Scotland yarda, ki se je odlo~ila za metodo pritiska na znane levi~arske skrajne`e. Rezultat: aretaciji junkieja Jake Prescotta in bomba{a Iana Purdya14. Potem je policija na informativni pogovor privedla tudi {kotskega anarhista Stuarta Orožje Jezne brigade? 172 URBANA GVERILA Jezna brigada Christieja 15, ki je pravkar pri{el iz Španije, kjer je zaradi poskusa atentata na Franca prestal triletno zaporno kazen Medtem ko so se nadaljevale racije, aretacije in zasli{anja osumljenih, so se oboro`eni napadi stopnjevali. Policisti so mrzli~no iskali dokaze proti Prescottu za napad na reporterski kombi, BBC, ki je spremljal izbor za miss sveta. V sodelovanju s policijo je ~asopis Daily Mirror `e ponujal 10.000 funtov nagrade za informacije o napadalcih. Ob pomanjkanju policijskih dokazov je The Times za~el pisati o Jezni brigadi kot o izku{enih profesionalcih (Weir, 1993, str. 49) 16, Scotland Yard pa jim je pripisal `e kar 14 kaznivih dejanj: od streljanja na {pansko veleposlani{tvo do napada na Carrovo hi{o. Policijski strokovnjaki so dobili nalogo dokazati, da vse podtaknjene bombe prihajajo iz iste jezne delavnice. V {esti izjavi za javnost 19. februarja 1971 je Jezna brigada napovedala nove akcije proti britanski vladi. šNa{ napad je nasilen’ ... Na{e nasilje je organizirano. Ni vpra{anje, ali bo revolucija nasilna. Organiziran oboro`en boj in organiziran teror 17 gresta skupaj. To je taktika revolucionarnega razrednega gibanja. Kjer dva ali trije revolucionarji uporabljajo organizirano nasilje za napad na razredni sistem ..., tam je Jezna brigada ... Nobena revolucija ni zmagala brez nasilja ...” (Vague, 1997, str. 42). Domnevni tiskovni predstavnik Jezne brigade je istega dne poklical uredni{tvo krajevnega ~asopisa v Essexu in posebej napovedal kampanjo proti britanski konservativni stranki zaradi njene politike v Ju`ni Afriki in podpore tamkaj{njemu rasisti~-nemu re`imu. Leta 1971 je bilo najve~ akcij Jezne brigade. Marca so brigadisti z nekaj molotovkami, vr`enimi na urade konservativne stranke, praznovali sto let Pari{ke komune: “Praznujemo na{o REVOLUCIJO, ki ne bo nadzorovana. Na{a revolucija je avtonomna akcija ni`jih slojev – ustvarjamo jo SAMI ... Na{a strategija je jasna: Kako lahko uni~imo sistem? Kako lahko ljudstvo prevzame mo~? Moramo NAPASTI ... Verjamemo v avtonomni delavski razred. Smo njegov del. In pripravljeni smo dati svoja `ivljenja za na{o osvoboditev. Mo~ ljudstvu. Komunike 7. Jezna brigada.” (Vague, 1977, str. 46) Aprila 1971 se je uradno za~el postopek proti Prescottu in Purdieju. Hkrati je Brigada poslala molotovko in opozorilo šThe Times’-u: “Uporabljali jih (molotovke, op. GI) bomo. Veliko junija in julija. Revolucija zdaj!”. (Vague, 1977, str. 50) Po `e omenjenem napadu na kombi BBC je Jezna Brigada pokazala smisel za spektakl z bombo, ki je na delavski praznik 1. maja 1971 priletela na znani Biba’s butik v londonskem Kensingtonu. Ekstravagantno sredi{~e podtalne mode je postalo tar~a napada, ker je bila ena izmed oblik kapitalisti~nega izkori{~anja. Kratka obrazlo`itev je pri{la s komunikejem {tevilka 8: “Edino kar lahko naredite z modernim hi{ami za su`nje – imenovani butiki – je UNI^ITI JIH.” (Vague, 1997, str. 51) S tem se je Jezna brigada potrdila v dru`bi spektakla, vendar je bil njen prispevek surovo uni~enje. 9 V britanskem anarhisti~-nem ~asopisu šFreedom’ sicer hvalijo šbriljantno tehni~no izpeljano bombno kampanjo Jezne brigade’, ki so v neposrednem nasprotju z ideali, ki jih Jezna brigada ponuja v izjavah. šPosku{ali so delovati kot elita in pustiti navadne ljudi v vlogi gledalcev njihovih akcij. To je dale~ od šprebujanja mno`ic’ in se izra`a v strahu pred šanarhizmom in anar-histi~nimi idejami, kar je pomembno pripomoglo k na{i trenutni impotenci.’ (Weir, 1993, str. 9) 10 Podobna primerjava je bila tudi v zvezi z Rde~imi brigadami. 11 šNismo morilci. Napadamo lastnino in ne ljudi... Samo fa{isti in vladni agenti napadajo javnost’, Komunike 5, 27. januar 1971. (Vague, 1977, str. 40) V istem obvestilu za javnost Jezne brigade obsojajo takratno britansko demokracijo za najve~ji teror in izkori{~anje ljudi v zgodovini Kraljestva. 12 Poleg avtorice Jean Weir in avtorja Toma Vagua je kronologijo mogo~e poiskati tudi na internetu, vendar ni nikjer zapisano, da bi Jezno brigado utemeljili ti in ti ljudje, takrat in takrat na tem in tem mestu. 13 Kasneje, na sojenju domnevnim pripadnikom Jezne brigade, so to`ilci kot prvo akcijo brigadistov navedli bombni napad na policijsko postajo v Paddingtonu, 22. maja 1968 (Weir, 1993, str. 43). URBANA GVERILA 173 Goran Ivanovi} 14 Prescott je bil zaprt zaradi narkotikov. Med pogovorom v celici je zatrdil, da njegovi prijatelji lahko podtaknejo bombe kjerkoli. To je bil dovolj trden dokaz to`ilcem, da Prescotta obsodijo na 15 let je~e. Kasneje so mu kazen zmanj{ali na 10 let. Purdie je `e bil obsojen na devetmese~no zaporno kazen zaradi napada z molotovko na enega izmed Ulstrskih uradov. V njegovem policijskem kartonu je zapisan kot šprosituationist’. Ni mu uspelo prepri~ati policijo, da je bil ob napadu na Carra v Edinburghu. (Vague, 1997, str. 35–38) 15 Christie je pred tem imel predavanje, ki ga je v ~italnici šFreedom Pressa’ organiziral Mednarodni ~rni kri`, anarhisti~na skupina, ki solidarno pomaga politi~nim zapornikom in drugim `rtvam dr`avne represije. Na tem predavanju so, kot navaja Vague, prvi~ navedena idejna izhodi{~a Jezne brigade. Nekaj dni kasneje je bilo sklenjeno sodelovanje med Skupino Prvega maja in Jezno brigado. (Vague, 1997, str. 30) 16 V drugih ~asopisih so o Jezni brigadi pisali kot o šposebni enoti’, šfronti’, štrdem anarho jedru’, škomunistih’, šbomba{ih’... Govorice so zapisale Jezne brigade v komunikeju {t. 6, 18. marca 1971. (Vague, 1997, str. 45) 17 V Britaniji je bilo poenotenje terorizma in zlo-~ina vodilno na~elo vladne politike do IRA v ~asu M. Thatcher. Na podlagi tega britanska vlada ni Posebej odmeven je bil tudi napad na ra~unalni{ki center Scotland Yarda, ki je bil del uravnove{ene akcije neformalne koalicije Skupine prvega maja, Jezne brigade in skupine Marius Jacob. @rtve so bile Britanske `eleznice, Ford, Rolls Royce in Rover oziroma nosilci, ki zdru`ujejo kapital in delajo na vzpostavitvi svetovnega trga, ki bo {e bolj izkori{~al delavski razred. Po teh akcijah je Jezna brigada dokon~no postala dr`avni sovra`nik {tevilka ena. Policijski uradniki so se julija 1971 odlo~ili za akcijo:“Poi{~i in uni~i!” (Weir, str. 57). Za~ele so se racije in aretacije v hipijevskih komunah, med razli~nimi podtalnimi (ne)politi~nimi organizacijimi in v celotni subkulturi, ki je bila ocenjena kot nevarna za obstoje~i dru`beni red. V eni izmed racij na narkosceni je policiji po naklju~ju pri{la v roke fotografija, na kateri sta bila od prej sumljiva Anne Mendelson in Jim Greenfield. ^eprav je policija poostrila nadzor nad dr`avnimi institucijami in dala bolj mo~no za{~ito njenim uradnikom, je jeznim brigadistom zadnjega julijskega dne uspelo po{kodovati hi{o dr`avnega tajnika za trgovino in industrijo. Petnajst dni kasneje je mo~no po~ilo v naborni{kem centru v Hallowayu. To je bil uradno zadnji bombni napad, ki ga pripisujejo Jezni brigadi. Brigadisti so ga izvedli v podporo irskim bratom in sestram oziroma proti britanski imperia-listi~ni politiki v Severni Irski. Naslednji komunike 18 je bil navdihnjen z razrednim bojem in je pozival nezaposlene Britance(ke), naj ne vstopajo v britansko vojsko, ki {~iti šdobi~ek nekaj bogatih svinj in politike, ki so la~ni mo~i’ (Vague, 1997, str. 60). Tisto poletje so John Barker, Hilary Creek, Jim Greenfield in Anna Mendelson v najetem stanovanju v Stoke Newingtonu delali na prosituacionisti~ni urbanisti~ni analizi zakona o financiranju stanovanjske gradnje (House Financing Bill) in pripravljali nenasilno kampanjo za osvoboditev Purdiea in Prescotta. ^lani te majhne stanovanjske skupnosti, ki so se na tem naslovu prijavili pod la`nimi imeni in so ra~une pla~ali z ukradenimi ~eki, so pogosto hodili v Pariz, ker je Barker pripravljal angle{ki prevod Guy Debordove knjige Dru`ba spektakla. Na enem teh potovanj je policija zasledila Mendelsonovo. Dvajsetega avgusta je sledila jutranja racija v njihovem najetem stanovanju 19, ki se je kon~ala z aretacijami Barkerja, Creekove, Greenfielda in Mandelsonove. V isti soseski je policija v naslednjih dneh ponovno aretirala prej izpu{~enega Christija in prvi~ Chrisa Botta. Vse aretacije so bile izpeljane pod obto`bo konspirativne dejavnosti, ki naj bi pripeljala do bombnih napadov od 1. januarja 1968 do 21. avgusta 1971, ter za ilegalno posedovanje oro`ja in (raz)streliva. Greenfield je bil dodatno osumljen krivde za eksplozijo maja 1970, oktobra 1970 pa skupaj z Mendelsonovo tudi napada v Manchestru. Skupaj z Barkerjem in Christijem sta bila osumljena tudi nelegalnega posedovanja razstreliva. Christie je bil osumljen {e nelegalnega posedovanja streliva in eksplozivnih snovi. Poleg tega naj bi Creekova skupaj z Barkerjem in Greenfieldom pred sodi{~em 174 URBANA GVERILA Jezna brigada odgovarjala {e za domnevno krajo avtomobila. ^eprav je policija trdila, da je Jezno brigado aretirala v celoti, so se napadi s podpisom brigadistov nadaljevali. Voja{nice in poslovne stavbe so bile najpogostej{e tar~e, zadnji komunike20 pa je pri{el po napadu na hi{o birminghamskega poslovne`a, ~igar delavci so `e nekaj ~asa stavkali. Zaradi domnevne naveze z aretiranimi osebami iz Stoke Newingtona sta bili jeseni ujeti Angela Weir in Pauline Conroy. V naslednjih {estih mesecih je sledilo {e nekaj napadov na dr`avno lastnino, vendar Jezna brigada ni ve~ prevzela odgovornosti. Maja 1972 se je za~el sodni postopek, ki ga poznamo kot sojenje osmerici iz Stoke Newingtona ali redkeje kot sojenje Jezni brigadi. To je bilo najdalj{e sojenje v zgodovini britanskega pravosodnega sistema (Weir, 1993, str. 63). Proces je trajal {tiri mesece in to`ilci so poskusili dokazati, da je 25 bombnih napadov v letih 1968 – 1971 delo osumljenih21. Temelj obto`be je bila zarota proti dr`avi, edini dokaz pa oro`je in razstrelivo iz stanovanja, ~eprav strokovnjaki na inkriminiranih predmetih niso na{li prstnih odtisov osumljenih. Zato je obstajal dvom, da je policija dokaze podtaknila. Obramba je sojenje poskusila predstaviti kot politi~ni proces, vendar je glavni sodnik tak{no interpretacijo odlo~no zavrgel, ker je špoliti~no sojenje sojenje ljudem zaradi njihovih politi~nih stali{~. Tega pa v Britaniji ni.” (Weir, 1993, str. 66) Policija je na sodi{~e pripeljala veliko pri~, ki so pogosto spreminjale izjave. Spremenjen je bil celo prvotni policijski zapisnik, ki so ga zastavili po aretaciji ~etverice. Greenfield, Mendelsonova, Creekova in Barker so bili 6. decembra 1971 obsojeni na deset let zapora zaradi zarote, katere cilji so bili oboro`eni napadov. Drugi so bili opro{~eni, tako kot {e dve osebi 22, ki ju je policija iskala zaradi istega suma. Članice Jezne brigade? `elela pogajanja s škriminalci’ iz Ire (Rubenstein, 1987, str. XV). Nekateri politiki so terorizem ozna~ili za zlo~in, ki naj bi bil politi~en, ali norost, zakrito z masko ideologije. “Zlo~in je zlo~in”, je govorila M. Thatcher 1981. leta, ko je ovrgla mo`nost, da bi zaprti pripadniki Ire dobili status politi~nih zapornikov (ib, str. 19). 18 Komunike s 17. avgusta je bil naslovljen šThe Moonlighters Cell Communique’, v ~ast znanemu irskemu revolucionarju Captaina Moonlighta, ki se je v 19. stoletju bojeval za svobodno Irsko. 19 Policija je odvzela pi{tolo, ki naj bi bila uporabljena v napadu na {pansko veleposlani{tvo, potem nekaj detonatorjev in tiskano gradivo, ki naj bi pokazalo, da je skupina vpletena v pisanje komunikeja Moonloighter Cell. (Vague, 1997, str. 61) Poleg tega naj bi imeli {e nekaj eksploziva, dve brzostrelki in naboje. (Weir, 1993, str. 59) 20 Zadnji komunike je datiran z 20. oktobra 1971. V njem brigadisti ob{irno razlagajo, zakaj so napadli šBryantovo {estsobno stanovanje’. Šesterico iz Stoke Newingtona in politi~ne zapornike v Severni Irski so razglasili za zapornike delavskega boja. “Ne moremo povedati, kdo je ali ni pripadnik Jezne brigade. Lahko re~emo samo to: Brigada je povsod. Brez centralnega komiteja in brez hierarhije, ki bi podrejala na{e pripadnike, mi lahko URBANA GVERILA 175 Goran Ivanovi} poznamo prijatelje med tujimi ljudmi in njihovimi dejstvi. Imamo jih radi, sprejemamo jih kakor znamo. Druge celice, oddelke, skupine.” (Vague, 1997, str. 75) 21 V istem ~asu naj bi bilo 123 znanih napadov na lastnino. (Weir, 1993, str. 65) 22 Jerry Osner in Sarah Poulikakou sta z Barkerjem pogosto hodila naokrog in ga seznanjala z dejavnostmi znotraj razli~nih skupnosti. Člani Jezne brigade? Od 12 aretiranih je bilo sedem izpu{~enih, Jaku Prescottu pa je bila kazen zni`ana s 15 na 10 let zapora. Dr`ava si je {e enkrat oprala roke pred konservativno javnostjo in {e enkrat ignorirala dejstvo, da je teror, ki ga je pripisala Jezni brigadi, odgovor na dr`avno politiko. Ve~ kot 600 ljudi je demonstriralo proti sojenju, medtem ko so v britanskem tisku izhajale {tevilne sociolo{ke, psiholo{ke in podobne novinarske analize dejanj Jezne brigade. Kot odgovor na paranoi~no pisanje etabliranega tiska je bil v 144. {tevilki ~asopisa šIt’ 14. decembra 1972 objavljen tudi 14. komunike Jezne brigade, ki ga je podpisala Celica Geronimo: “... Preve~ ljudi ima pripadnike Jezne brigade zgolj za bomba{e, ki uresni~ujejo sanjarjenje mno`ic o razstrelitvi njihovih {efov (ki so vsi ne{kodljivo izkopani, zakovani v en sam eksplozivni trenutek). TODA MI NE @IVIMO Z BOMBAMI. NE MOREMO DIHATI PREK NAŠIH DETONATORJEV. SVOJEGA @IVLJENJSKEGA SLOGA NE IMENUJEMO TNT ... Sojenje Jezni Brigadi je sojenje v odsotnosti Jezne brigade ... Niso nas ujeli in nas ne morejo ... Poznamo resnico in svinje poznajo resnico ... osmerica iz Stoke Newingtona je nedol`na. Prej ali slej bodo svobodni. Prej ali slej nas boste spet sli{ali ... Vsako zlo~insko sojenje ignorira prave zlo~ince ...” (Vague, 1997, str 123.) Naslednji komunike Jezne brigade je bil objavljen skoraj deset let pozneje. Od oktobra 1981 se je boj nadaljeval v spremenjenih okoli{~inah, novi tovari{i so napadali institucije Nata in nuklearke ter se bojevali proti vzhajajo~emu militarizmu v hladni vojni. Ne obstajajo ve~ stari RAF, Direktna akcija, Rde~e brigade, tudi stara Jezna bri-gada ne, pri{el pa je ~as za ponovno delovanje. Brigada je spet jezna. Jezna brigada v novem komunikeju pi{e, da se je v prej{njih letih bojevala v Franciji, Italiji, Španiji, Nem~iji in ZDA. “Socialna revolucija ne bo zgrajena na truplih starih vladarjev ali njihovih poslu{nikov: zgrajena bo samo({ele), ko bo ljudstvo prevzelo nadzor nad svojim `ivljenjem, ko bo obranilo svojo neodvisnost, zavrnilo dr`avo, mo~ politikov, avtoritarni `ivljenjski slog ter tr`ne vrednote potro{ni{tva, ki nas izsiljuje od rojstva do smrti ... @elimo samoupravno dru`bo kot edini temelj, na katerem lahko zgradimo pravi~nej{i in libertarni svet zase in za svoje otroke. Narasla mo~ dr`ave, agresivna konfron- 176 URBANA GVERILA Jezna brigada tacijska politika vlade M.Thatcher, zlom svobodne kolektivne menjave in dogovora v vsakdanjem `ivljenju, ~edalje huj{e odtujevanje ljudi od procesa odlo~anja itd. ka`ejo na eno samo smer akcije. Zavrniti in upreti se moramo neuklonljivi eroziji na{e humanosti in upanj s katerimikoli razpolo`ljivimi sredstvi. VEMO, KAJ BOMO NAREDILI GLEDE TEGA – KAJ PA VI? JEZNA BRIGADA II (IRSM). (Weir, str. 70–71) Spomladi 1982 je Braker od{el iz zapora. Nova Jezna brigada je napadla urade konservativne stranke v Manchestru in Leedsu, naslednji komunike pa je `e podpisalo Uporni{ko gibanje Jezne brigade IRSM, ki naj bi se pridru`ilo dobro organizirani skupini Razredna vojna (Class War). To je tudi potrjeno v zadnjem komunikeju iz oktobra 1984. Mendelson je bil januarja 1988 aretiran zaradi trgovine z mamili, Barkerja pa so spet ujeli julija 1990, ko je poskusil priti v Veliko Britanijo s ponarejenimi dokumenti. Join the Angry side Jezno brigado je imel marsikateri sodobnik za norce, teroriste, avanturiste, ki jih je obsojal, ne da bi poskusil razumeti njene razloge, kar je posebej zna~ilno za dr`avne institucije. Zato je {e bolj presenetljivo stali{~e takratnega anarhisti~nega gibanja v Veliki Britaniji, ki se je omejevalo od direktnih akcij jeznih brigadistov-avanturistov. Po njihovem mnenju so akcije Jezne brigade pogosteje {kodile socialni revoluciji, kot ji koristile. To je bilo predvsem izhodi{~e za anarhiste tradicionaliste, ki so revolucionarno kritiko in akcije omejevali na ~asopise, letake, plakate in druge publikacije, s katerimi so posku{ali vplivati na revolucionarno razpolo`enje delavskih mno`ic. Mlaj{i in hkrati manj{i del anarhisti~nega gibanja v Veliki Britaniji je zagovarjal neposredno akcijo in oboro`eni boj, ki se ga je lotila Jezna brigada. Konec 60. in za~etek 70. let je britansko politi~no sceno zajel val nezadovoljstva industrijskih delavcev, ki so se po hitrem zvi{anju standarda v 50. in za~etku 60. let soo~ili s stagnacijo in prvo povojno krizo. Obenem je leta 1968 nastalo revolucionarno {tudentsko gibanje. To so bili socialni in politi~ni okviri, v katerih je nastala Jezna brigada, revolucionarni subjekt razrednega boja. Metode tega boja so bile nasilne, cilji pa institucije represivnega dr`avnega aparata, izkori{~evalski odnosi v industriji in potro{ni{tvo. Neposredni odgovori na dr`avno represijo so bili bombni napadi na ra~unalni{ki center Scotland Yarda in vojni rekrutni center, kot tudi na hi{e policijskih in sodnih uradnikov. Veliko ve~ je bilo napadov na lastnino kapitalistov. Kar vrstili so se bombni napadi na poslovna poslopja in resorna ministrstva ter lastnino industrialcev in resornih ministrov. Napada na kombi BBC in Biba’s butik sta bila uperjena na uni~enje stereotipov in alienacijo v potro{niki dru`bi, kjer je prevladal spektakel. URBANA GVERILA 177 Goran Ivanovi} 23 ^lane osmerice Stoke Newington so v ~asopisih obto`evali šorgije’, šbizarni seks’,šanarhisti~na zborovanja’, šnarkoma-nijo’, šnepla~ane ra~une’ itn. (Vague, 1997, str. 115) 24 Oleg Bitov je leta 1985 za Viking Pinguin objavil knjigo Bitov’s Britain. Govori o Sedmerici iz Stoke Newingtona ali Jezni brigadi, za katero je do sojenja veljalo, da jo sestavlja {tudentska anarhisti~na mladina. Potem je na sojenju obramba pri{la do spoznanja, da sedmerica pripada britanski in ameri{ki tajni slu`bi. Ob tej zgodbi, ki lahko slu`i za filmski scenarij, mo~no dvomijo vsi resni analitiki, {e posebej zato, ker je Bitov delal za KGB. (Mletzer, 1996, str. 5) 25 Situacionisti ponavadi nimajo razredne zavesti in v glavnem nasprotujejo vsaki obliki aktivnega odpora. “Celo po~etje šdru`be spektakla’ je samo {ala, ki se kon~uje z diverzijo v umetni{ki galeriji.” (Meltzer, 1996, str. 8) Jezna brigada je pomenila nevarnost za celotno britansko ureditev. Zato je dr`ava vlo`ila veliko policijskega napora, da bi ustavila delovanje brigadistov. Tudi kazni so bile primerne dr`avnemu vrednotenju po~etja jezne brigade in ne majavim dokazom. Iz sojenja so naredili spektakel, ki so ga spremljale razli~ne medijske zgodbe o po~etju domnevnih brigadistov 23. Med najbolj intrigantne analize Jezne brigade sodi Bitova knjiga Britanija 24, v kateri avtor Oleg Bitov z veliko domi{ljije za edine pripadnike Jezne brigade imenuje peterico britanskih policijskih agentov in dva agenta Cie (Meltzer, 1996, str. 4). Na drugi strani pa Meltzer ne izklju~uje mo`-nosti, da je bila Jezna brigada samo krinka za po~etje IRSM in Skupine prvega maja, pri ~emer izklju~uje vsako povezavo s situacionisti 25 in Jezni brigadi pripisuje anarhisti~na izhodi{~a, kar se je potrdilo tudi v dejavnostih Jezne brigade v 80-ih letih. Jezno brigado so analitiki samo razli~no dojemali. Gre za to, da je obstajala. Bila je ena redkih majhnih skupin posameznikov in posameznic, ki jim je uspelo izzvati dr`avo in jo razkrinkati. Dr`avi pa ni uspelo razkrinkati Jezne brigade. Brigadisti so bili del neuni~ljive panevropske urbane gverile, ki je oznamovala svoj ~as in izpisala pomembna poglavja revolucionarne evropske politi~ne zgodovine. Prava zgodba o Jezni brigadi bo napisana {ele takrat, ko se bodo brigadisti odlo~ili za obujanje spominov. LITERATURA: Angry Brigade, the 1967–1984, Documents and Chronology, 1993, Elephant editions, London. CASTANEDA, G. JORGE (1994): Utopia Unarmed – The Latin American Left After The Cold war, Vintage Books, New York. HOME, STEWART (1991): The Assault on Culture – Utopian Currents from Lettrisme to Class War, AK Press, Stirling. MELTZER, ALBERT (1996): I Couldn’t Paint Golden Angels, AK Press, London-Edinburgh-San Francisco. Raven, the: Anarchist Quarterly, #13, January-March 1991, Freedom Press. RUBENSTEIN, E. RICHARD (1987): Alchemist of Revolution, Terorism in the Modern World, I. B. Tauris & Co Ltd, London. Situationist International, review of the American section of the S.I, n#1, june 1969, SI, New York. VAGUE, TOM (1997): Anarchy in the UK – The Angry Brigade, AK Press, London Edinburgh-San Francisco. WOODCOCK, GEORGE (1986): Anarchism – A history of Libertarian Ideas and Movements, Penguin, London. 178 URBANA GVERILA Gita Zadnikar Boj za osvoboditev `ivali “To besedilo je posve~eno `ivalim, ki jih je ubil ~love{ki pohlep, sebi~nost in krvo`eljnost. Osvoboditelji vra~ajo udarec v njihovem imenu in v imenu sedanjih in bodo~ih generacij `ivih bitij, ki bodo trpela in umrla za posledicami ~love{ke okrutnosti. Zdaj branimo na{e tovari{e, ki so bili poklani, se`gani, zadavljeni, zastrupljeni s plinom, ustreljeni, usmr~eni z elektri~nim tokom, odrti, povo`eni, pojedeni, zasu`njeni in udoma~eni. Ljudje, pazite se!”1 (Kri~e~i volk) “So~utje ni zlo~in, pravica ni zlo~in, resnica ni zlo~in. Sama zloraba `ivali spodbuja ljudi, da se borijo proti zlorabi `ivali ... kako si dr`ava upa posku{ati zatreti na{e gibanje, medtem ko {~iti zla vivisekcije, gojenja `ivali, krvave {porte in vse druge grozote. Lahko zmagamo, moramo zmagati in – ~e se bomo borili skupaj – BOMO ZMAGALI!”2 Robin Webb, tiskovni predstavnik ALF-a, News and Views from the ALF Press Office 1 Screaming Wolf, A Declaration of War: Killing People to save Animals and the Environment, Patrick Henry Press, California, 1991. 2 Webb, Robin, News and Views from the ALF Press Office. Skupine posameznikov ne morejo mirno in pasivno prena{ati ~lovekovega zlorabljanja in ~love{ke krutosti do `ivali ter dejstva, da `e celo stoletje obstajajo organizacije za za{~ito `ivali, ki z legalnim delovanjem niso uspele narediti ni~esar za njihovo resni~no osvobo- URBANA GVERILA 179 Gita Zadnikar 3 Intervju z Robinom Webbom 6.10.1998, ^rna luknja, Radio Študent. Robin Webb je tiskovni predstavnik ALF-a in eden izmed obto`encev v znamenitem GANDALF (okraj{ava za šGreen Anarchist (GA) and ALF’) sojenju, ko so bili obsojeni tudi {tirje uredniki Green Anarchista ter urednik ALF Supporter’s Group. Zaradi svojega pisanja v omenjenih publikacijah so bili obto`eni zarote spodbujanja k povzro~anju kriminalnih dejanj. Robin pa je bil celo progla{en za Gerryja Adamsa v gibanju za osvoboditev `ivali. 4 Isto 5 Isto 6 Isto 7 ALF Supporter’s Group Newsletter, januar 1998, str. 20. ditev. Legalen boj je po njihovem mnenju prinesel razo~aranje, ker zakon {~iti samo ljudi. Zakonodaja legalizira izkori{~anje `ivali na “podoben na~in kot je nekdaj legalizirala su`enjstvo”3. Tak{ni zakoni so po prepri~anju aktivistov nepravi~ni zakoni. Nepravi~en zakon pa za radikalne za{~itnike `ivali ni nikakr{en zakon. Zato v iskanju pravice kr{ijo zakone in tvegajo svojo svobodo za osvoboditev `ivali, ki je oz. naj bi bila podalj{ek ~love{ke osvoboditve. Zakone kr{ijo radikalne skupine, ki jih predvsem mno`i~ni mediji in politiki bolj pogosto imenujejo teroristi~ne skupine. Sami trdijo, da niso teroristi, temve~ “so~utni komandosi”4. Izraz teroristi in sovra`niki ljudi uporabljajo izkori{~evalci `ivali in mediji, zato da bi diskreditirali njihovo delo. “Še nedolgo tega so nas mediji predstavljali kot tipi~ne Angle`e, ki so sicer {li malo predale~. Ko pa smo raz{irili svoje dejavnosti in za~eli dejansko {kodovati dobi~kom izkori{~evalcev `ivali, so nas dobesedno ~ez no~ ozna~ili za teroriste in ekstremiste.”5 Medtem ko naj bi izkori{~evalci `ivali kot terorizem in nasilje ozna~evali {kodo na objektih, pa za{~itniki `ivali uporabljajo iste izraze za opis tistih, ki {kodijo `ivim bitjem. Po mnenju aktivistov so `ivali `rtve ~love{kih teroristov. “Teroristi so tisti, ki mu~ijo, koljejo in za`igajo `ivali v vivisekcijskih laboratorijih in v strahotnih razmerah v cirkusih, `ivalskih vrtovih ter intenzivni `ivinoreji. To so pravi teroristi, ki terorizirajo {ibke in nedol`ne predstavnike drugih vrst.”6 Takoimenovani `ivalski aktivizem je najbolj raz{irjen predvsem v Veliki Britaniji in ZDA, pa tudi v Avstraliji, Skandinaviji in Španiji. Najbolj odmevne akcije se pripisujejo Animal Liberation Frontu, Animal Rights Militiai, Justice Departmentu, Poultry Liberation Organisation, Hunt Retribution Squadu, Animal Rights Brigade in The Liberatorsem. ^eprav {tevilo skupin in organizacij vedno bolj in vedno hitreje nara{~a, je najbolj znana in najbolj aktivna {e zmeraj Animal Liberation Front, ki je nastala junija 1976 iz leta 1972 ustanovljene manj{e skupine Band of Mercy. Njihov kratkoro~en cilj je s pomo~jo direktne akcije re{iti ~im ve~ `ivali, dolgoro~en cilj pa je popolnoma prekiniti ~love{ko zlorabo in pregon `ivali. Po mnenju konzervativnega teoretika terorizma Johna Thompsona naj bi bila zato prav “Animal Liberation Front najbolj destruktivna teroristi~na organizacija na svetu.”7 ALF nima niti enega samega ~lana, kajti formalnega ~lanstva ni. Podpiranje ALF-a je v na~inu mi{ljenja in ne v pla~evanju ~lanarine. Vsak posameznik lahko postane pripadnik ALF-a z aktivnim udej-stvovanjem pri osvobajanju `ivali. To~no {tevilo aktivistov ALF-a ni znano, saj delujejo anonimno, ker so njihove akcije protizakonite. Domnevajo pa, da naj bi bilo tak{nih posameznikov okrog 2000. Aktivisti delujejo individualno ali v majhnih avtonomnih skupinah, ki niso centralisti~no organizirane ali koordinirane. Skupine, ki nosijo ime ALF, izvajajo akcije in raz{irjajo njegove ideje po celem svetu. 180 URBANA GVERILA Boj za osvoboditev `ivali Poznamo {vedske, finske, belgijske, {panske ter ve~ avstralskih in ameri{kih ALF skupin, ki naj bi re{ile `e na tiso~e `ivali. Za razliko od drugih skupin ali organizacij deluje ALF v smeri trojnega cilja. Na prvem mestu je osvobajanje `ivali z drznim re{e-vanjem iz laboratorijev, farm in tovarn. Re{enim `ivalim i{~ejo nove tople in prijazne domove ali pa jih namestijo v samoorganizirane ~akalne enote8, kjer `ivali ~akajo na novega lastnika. Drugi cilj fronte je ekonomska sabota`a v obliki povzro~anja {kode izkori{~evalcem `ivali in uni~evanju lastnine, ki se uporablja v procesih mu~enja `ivali. Najbolj pogoste tar~e sabota` so laboratoriji, tovarne, univerze, trgovine s krznom, proizvodnja hrane, domovi vivisektorjev in mesnice. ^eprav sta re{evanje `ivali in ekonomska sabota`a prioritetna cilja, pa je “sekundarna skrb vsake akcije publiciteta – pridobivanje dokumentiranih in fotografiranih dokazov o grozotah, ki jih izvajajo v laboratorijih ... da bi {ir{a javnost kon~no lahko izoblikovala svoje poglede in spo{tljivo ravnala z ostalimi `ivimi bitji.”9 Publiciteta je pomembna, ker `elijo vivisektorji in drugi izkori{~evalci `ivali napade pogosto prikriti, da ne bi {kodili njihovemu ugledu. Zato ALF meni, da je nujno potrebno obve{~ati medije o uspe{nih akcijah in izobra`evati ljudi o tem, kaj se `ivalim dogaja za zaprtimi vrati ne humanih ustanov. Sestavni del ALF-ovih aktivnosti je tako tudi izdajanje biltenov10, razpe~evanje letakov in razpolo`ljivost govornikov za javna sre~anja in razprave “s ciljem promocije etike osvoboditve `ivali.”11 8 Takoimenovane šholding unit’ 9 Interviews with Animal Liberation Front Activists. 10 Bilteni ALF-a so Animal Liberation Front Press Office Newsletter in ALF Supporters Group Newsletter. 11 Letak Animal Liberation Front Press Office. Iz glasila ALF URBANA GVERILA 181 Gita Zadnikar Poleg ilegalnega dela ALF-a obstaja tudi legalna Skupina za podporo12, ki se ji lahko pridru`ijo vsi, ki `elijo podpreti ALF, ne da bi s tem kr{ili zakon. Namen ALF SG je podpora delovanju ALF-a z vsemi mo`nimi zakonskimi sredstvi, kar vklju~uje tudi podporo zaprtim aktivistom. “Cena, ki so jo pla~ali aktivisti ALF-a, je bila visoka. Številni so bili poslani v zapore ... zaradi svojih dejanj poguma in so~utja ... ALF SG je prepri~ana, da tak{nih dobrih ljudi ne bi smeli zapustiti ... temve~ zaslu`ijo vso pomo~ in podporo, ki jim jo lahko nudimo.”13 Rekordno najdalj{a kazen je 18 let, kolikor je bilo doso-jeno najbolj znanemu zaprtemu aktivistu Barryju Hornu. ALF-ova lista zapornikov pa poleg njega vklju~uje {e 15 imen obsojenih borcev za svobodo `ivali. Uradna politika ALF-a je nenasilna direktna akcija. ALF je ohranil obvezo nenasilja do vseh `ivih bitij, vklju~no z ljudmi. Sami pravijo, da zelo pazijo, da s svojimi akcijami ne bi po{kodovali `ivali ali nedol`ne ljudi. Izogibajo pa se tudi uporabi fizi~nega nasilja nad tistimi, ki so vklju~eni v pregon `ivali, ker bi to predstavljalo veliko takti~no napako. Trden dokaz, da nobena njihova akcija ni prinesla `rtev, sicer ne obstaja, vendar pa tudi o nasprotnem ni nobenega dokaza. Vse njihove direktne akcije so usmerjene samo na ne`ive objekte. “Napadamo lastnino, ne ljudi.”14 Po njihovem prepri~anju tovrstne akcije niso nasilne, saj pod definicijo nasilja ne uvr{~ajo uni~evanja lastnine, ki se uporablja v procesu mu~enja `ivali in povzro~anja {kode izkori{~evalcem `ivali. “Poru{iti stavbo ni nasilno – nasilno je za`gati `ival.”15 Iz glasila ALF 12 Animal Liberation Front Supporter’s Group. 13 Letak Skupine za podporo ALF-u. 14 Vague, Tom, Anarchy in the UK, AK Press, London, 1997, str. 40. 15 Animal Liberation Frontline, Uncensored News and Information for you, Animal Liberation and the Law: Animals board The Underground Railroad, www.animal-liberation.net. 182 URBANA GVERILA Boj za osvoboditev `ivali ^eprav je uradna politika ALF-a usmerjena proti nasilju nad ljudmi, pa tiskovni predstavnik ALF-a in eden najbolj preganjanih aktivistov v Veliki Britaniji Robin Webb meni, da je nasilno ravnanje v nekaterih pogledih lahko tudi sprejemljivo. “Nasilje je v~asih lahko upravi~eno, podobno kot je bil upravi~en oboro`en boj v primeru afri{kega nacionalnega kongresa. Zahodni svet je Nelsona Mandelo takrat razglasil za terorista, zdaj pa ga priznavajo za ~loveka miru in svetovnega voditelja. Mislim, da bo zgodovina enako upravi~ila tudi druge ljudi. Nasilje sicer nikoli ni popolnoma upravi~eno, vendar se aktivisti zgledujejo po primerih kot je Ju`noafri{ka republika in pravijo: nasilje je bilo uporabljeno, oboro`en boj je bil uporabljen, in izkazal se je v boju proti ve~jemu zlu.”16 Upravi~enost ali neupravi~enost nasilja v boju za osvoboditev `ivali je tudi ena izmed tem, ki najbolj buri duhove znotraj gibanja. Na eni strani prevladuje prepri~anje, da ni~ ne more upravi~iti uporabe bomb in da se s tovrstnimi akcijami aktivisti spustijo na nivo vivisektorjev. Druga stran pa nasilje opravi~uje kot edino mo`no sredstvo za dosego korenitih sprememb. Prav v tem pogledu se lahko nave`emo na skupino, ki predstavlja strah in trepet vivisek-torjev, pa tudi dr`ave. The Liberators so skupina, ki kritizira nenasilni odpor kot popolnoma nesprejemljivo obliko boja, ker delovanje znotraj sistema ne bo nikoli prineslo pomembnega rezultata za `ivali ter je prepri~ana, da je nasilje nad ljudmi sploh edini na~in, ki lahko vodi do resni~ne osvoboditve `ivali. Osvoboditelji so svoj pogled predstavili v znameniti Vojni napovedi ~love{tvu, pod katero se je podpisal anonimni Kri~e~i volk. Vojna napoved ~love{tvu je najradikalnej{i manifest, ki ga je kdajkoli napisala katerakoli skupina za osvoboditev `ivali. “Osvoboditelji verjamejo, da je pri{el ~as, da fizi~no ustavimo zatiralske ljudi in dovolimo svojim bratom in sestram ter okolju, v katerem `ivijo, da se ozdravi ... to je ~as za vojno proti ~love{tvu ... in dru`bi, ki temelji na krvi, znoju in solzah `ivali.”17 The Liberators naj bi bili skupina, ki se je odcepila od ALF-a in se pona{a s sloganom šubijati ljudi, da bi re{ili `ivali’. Cilj akcij se premakne od uni~evanja lastnine k resni~nim povzro~iteljem zlorabe – ljudem. Osvoboditelji menijo, da so ljudje uni~evalna sila in najni`ja oblika `ivljenja, brez katere bi bil svet veliko bolj{i. Zato verjamejo v ubijanje ljudi, da bi re{ili `ivali. Pri{li so do zaklju~ka, da ljudje in `ivali nikoli ne bodo mogli skleniti premirja, ker to ni v ~love{ki naravi in ne v naravi dru`be, ki so jo ustvarili. ^love{ka dru`ba in zakoni so nemoralni, oni sami pa so tisti, ki se ~utijo moralno odgovorne, da kr{ijo zakone in se uprejo zatiralskemu re`imu. “^e ljudje resni~no `elijo re{iti `ivali, morajo prenehati zapravljati ~as na poskusih izbolj{anja ~love{ke rase in njene dru`be. Razglasiti morajo vojno proti ljudem. Pridru`iti se morajo tej revoluciji.”18 Revolucija je po mnenju Osvoboditeljev temeljnega pomena za osvoboditev `ivali. Vendar naj bi se revolucija za osvoboditev `ivali 16 Intervju z Robinom Webbom. 17 Screaming Wolf, A Declaration of War, str. 87. 18 Ibid. str. 15. URBANA GVERILA 183 Gita Zadnikar 19 Ibid. str. 14–15. 20 Ibid. str. 40. 21 Ibid. str. 37. 22 “Morda {e vedno ne razumete pogleda Osvoboditeljev na uporabo militantne taktike za zaustavitev tistih, ki zatirajo `ivali. Naj vam njihovo stali{~e pojasnim s primerom, ki ga radi uporabljajo. Ljudje so prepri~ani, da je uporaba sile, celo smrtonosne sile, sprejemljiva kot oblika samoobrambe, kadar smo napadeni. Ljudje tudi pri~akujejo, da bo nedol`en opazovalec pomagal `rtvi napada, ~e `rtev potrebuje pomo~, ~etudi bo moral pomo~ podati v obliki uporabe smrtonosne sile. V obeh primerih ljudje dovoljujejo uporabo sile na osnovi samoobrambe, ~e je s silo odgovorila sama `rtev ali pa njen zastopnik. Osvoboditelji verjamejo, da silo enostavno uporabljajo v samoobrambi, kot zastopniki `ivali, ki so `rtve ~love{kega zatiranja.” Ibid., str. 41. 23 Ibid., str. 16. 24 Ibid., str. 50. 25 Ibid., str. 64. 26 Ibid., str. 96. 27 Ibid., str. 106. 28 Ibid., str. 48. popolnoma razlikovala od vseh dotedanjih revolucij. To je prva revolucija, ki zahteva izklju~itev – izklju~itev `ivali iz dru`be, medtem ko naj bi vse prej{nje zahtevale njihovo vklju~itev. “Zatirani ljudje ho~ejo biti vklju~eni v dru`bo. Zatirane `ivali pa ho~ejo, da jih dru`ba pusti pri miru.”19 Navedena razlika je odlo~ilnega pomena, saj so osvoboditelji prepri~ani, da so za izpeljavo tak{nega cilja potrebne druga~ne strategije kot za druge dru`bene spremembe. Nenasilje je vsekakor izklju~eno, saj naj bi samo fizi~na po{kodba ljudi prepri~ala, da ne bodo izkori{~ali `ivali. “Bojevanje z besedami namesto s silo je izguba ~asa.”20 Intelektualni argumenti naj ne bi bili u~inkoviti, u~inkovita je samo bole~ina. Ljudje bodo spo{tovali `ivali, ko se bodo bali, kaj vse se jim lahko zgodi, ~e jih bodo zlorabljali. “Šele takrat, ko bodo {ibki postali mo~ni, bodo izkori{~evalski ~love{ki duhovi za~eli paziti na svoja dejanja.”21 Brez militantne intervencije pa ljudje ne bodo prenehali zlorabljati ne-ljudi.22 Osvoboditelji si sicer zastavljajo cilj popolne osvoboditve `ivali, vendar ga v isti sapi tudi zavrnejo s pesimisti~nim prepri~anjem, da se svet kljub njihovim akcijam ne bo spremenil. “Ljudje bodo zlorabljali druga bitja tako dolgo, dokler bo obstajala ~love{ka vrsta.”23 Izkori{~anje `ivali se bo nadaljevalo, dokler ljudje ne bodo izumrli ali dokler planet ne bo uni~en. Osvoboditelji trdijo, da je nemogo~e hkrati podpirati osvoboditev `ivali in biti ~lan ~love{ke dru`be, ker je zloraba integralni element tega sistema. Da bi prekinili zlorabo `ivali, moramo prekiniti obstoj sistema, katerega temelj je to, da zlorablja. Samo nepreklicen konec te dru`be lahko predstavlja izpolnitev cilja popolne svobode `ivali. “^e ho~emo biti pravi privr`enci `ivali, moramo biti teroristi.”24 Navedeno izjavo vsekakor te`je sprejmejo privr`enci kot izkori-{~evalci `ivali. Ljudje, ki branijo pravice `ivali, namre~ `elijo ostati ~lani sedanje dru`be, kar pa se po mnenju osvoboditeljev medsebojno izklju~uje. Zato so edini pravi borci za `ivali, kot sami pravijo Osvoboditelji, lahko samo “teroristi”. “Ti ljudje verjamejo, da nam bo samo revolucija, popolna odprava sedanje dru`be, omogo~ila, da re{imo svojo dru`ino pred mu~enjem in smrtjo.”25 Edina prava osvoboditev vseh `ivali bi bila torej samo odprava ~love{ke dru`be. “Tiranije ~love{tva bi bilo konec.”26 Osvoboditelji so se za tak{en cilj pripravljeni `rtvovati, vendar se zavedajo, da je v tem trenutku neizvedljiv. Kljub temu, da ne morejo uresni~iti svojega kon~nega cilja, pa lahko zmagujejo v {tevilnih majhnih vojnah, kajti vsaka osvobojena `ival je ena dobljena zmaga. ^eprav ne morejo ustaviti izkori{~anja, pa lahko ustavijo izkori{~evalca. “Ne moremo ustaviti vivisekcije, lahko pa ustavimo vivisektorja.”27 Osvoboditelji ~utijo, da morajo delovati za `ivali. “Narediti moramo tisto, kar mislimo, da bi same naredile zase ... Uni~ile bi ceste, ki so naredile prostor za uni~evalno silo avtomobilov. Po`gale bi raziskovalne ustanove, pobile `ivalske raziskovalce, ki dnevno uni~ujejo njihovo sorodstvo zaradi dobi~ka in zabave.”28 184 URBANA GVERILA Boj za osvoboditev `ivali Zelo te`ko je ocenjevati, v kolik{ni meri osvoboditelji izvr{ujejo svoje akcije v skladu s svojim radikalnim manifestom in katere so akcije, ki so plod njihovega podtalnega dela. Osvoboditelji in tudi ve~ina drugih skupin namre~ ne prevzema odgovornosti za svoje akcije, ker menijo, da propaganda ne pripomore k u~inku in k {ir{emu odobravanju njihovega delovanja in njihovih ciljev. S svojimi akcijami ne `elijo izobra`evati dru`be in opozarjati na svoje cilje kot naprimer ALF. “Ne `elimo, da mediji objavljajo poro~ila o na{ih akcijah, ker bi to lahko ote`ilo na{a prihodnja dejanja ... No~emo izobra`evati dru`be, ker vemo, da se ne bo nikoli spremenila. No~emo biti vklju~eni v strukturo mo~i v sistemu. @elimo samo osvoboditi (osvobajati) dru`inske ~lane in uni~iti ustroj sistema, ki zlorablja.”29 Dejstvo, da ne oznanjajo svojih dejavnosti, pripomore k ustvarjanju strahu in nesigurnosti, kar po njihovem mnenju pove~uje u~inek. V javnosti se redko ogla{a tudi Justice Department. Njegova posebnost so predvsem pisemske bombe. V osemnajstih mesecih naj bi na razli~ne naslove razposlal ve~ kot 150 pisemskih bomb, med drugim tudi navdu{enemu lovcu princu Charlesu. Mnogi aktivisti gibanja za osvoboditev `ivali so zelo kriti~no sprejeli odlo~itev Justice Departmenta, da se izolira od ostalih skupin in {ir{e javnosti. “(ALF SG 14) Justice Department se je izoliral od {ir{e javnosti s tem, ko je dovolil, da ga mediji ozna~ijo za šterorista’.” Anonimni avtor ~lanka v podlistku ALF-ove skupine za podporo namre~ meni, da {ir{a javnost sicer podpira oboro`eni boj, ne podpira pa terorizma kot uporabe nasilja za ustvarjanje atmosfere strahu – saj lahko nasilje prizadane tudi njih. In prav dejstvo, da se Justice Department ni omejil od terorizma, naj bi po njegovem mnenju {kodilo celotnemu gibanju. Justice Department sicer upa, da bo z nazivom teroristov uspel izzvati dr`avno represijo in odpor proti njej, vendar pa velik del gibanja njegovo ravnanje obto`uje in meni, da “uporabljanje in po{iljanje bomb ni dejanje poguma in ne naredi ni~esar, da bi pomagalo `ivalim.”30 Vedno ve~ja popularnost gibanja in vedno ve~je {tevilo skupin in organizacij s seboj seveda prina{a tudi razli~ne pristope k na~inu boja in s tem razhajanja, ki grozijo, da “bo pri{lo do razdorov v gibanju”31, kar bi ga oslabilo. Zato Animal Liberation Brigade, ki tako v svojem imenu kot v manifestu zdru`uje Animal Liberation Front in Angry Brigade, poziva celotno gibanje, naj zbere vse sile in posku{a premostiti tako prepad znotraj samega gibanja za osvoboditev `ivali kot tudi razhajanja med borci za ~love{ko osvoboditev in osvoboditev `ivali ter sklene trajno zavezni{tvo. “Ustaviti moramo vse objestne oblike izkori{~anja: seksizem, rasizem, razredno dru`bo, heterosek-sizem in zlorabo `ivali ... Da bi dosegli POPOLNO OSVOBODITEV, moramo skupaj zgraditi alternativo kapitalizmu,”32 kajti nobena resni~na svoboda, {e najmanj pa svoboda `ivali, ni mo`na v kapitalisti~ni dru`bi. 29 Ibid., str. 103. 30 ALF Supporter’s Group Newsletter, poletje 1994, str. 54. 31 Ibid. 32 Animal Liberation Brigade Manifesto. LITERATURA: URBANA GVERILA 185 SCREAMING WOLF(1991): A declaration of war: Killing People to Save Narodno osvobodilni boj Jackie Kaye Pripoved teroristke @e ve~ kot dvajset let podpiram nasilno kampanjo Irish Republican Army, Irske Republikanske Armade (IRA) proti britanski okupaciji {estih okro`ij Irske, ozemlja, ki se mu pogo-stomo pravi Ulster oziroma Severna Irska. Med tem ~asom je bilo ubitih pribli`no tri tiso~ ljudi, veliko ve~ jih je bilo ranjenih, povzro~ene pa na milijarde dolarjev {kode. Medtem ko to pi{em, je mirovni proces naredil konec temu nasilju in samo {e majhne skupine so ostale, ki bi rade nadaljevale z vojno. Tisti, ki smo bili del nje, se bomo morali soo~iti s svojo preteklostjo. Zbudili smo se po no~i velikanskega vala, ki nas je naplavil na obre`je konvencionalne politike. Oziramo se naokoli po drugih naplavljencih, pa tudi po onih, o katerih se zdi, da so pre`iveli ta dogodek. Tehtamo pridobitve in izgube. Ker sem Angle`inja, se verjetno zdi, da je precej nenavadno, da podpiram cilje irskega nacionalizma. Dozorela sem v {estdesetih in sedemdesetih letih kot del tiste generacije, katere zrelostni prehod je bil zelo druga~en od tistih, ki so jih pre`ivele poprej{ne. Morala bi biti ena tistih, ki prvi~ v tem stoletju niso izkusili vojne, v nasprotju z mojimi star{i in starimi star{i, ki so pre`iveli plamene dveh svetovnih vojn. Toda – kot se je izkazalo – nekateri smo si pa~ naredili svoje lastne, kajti na{a zrelost je bila spro`ena z vojno v Vietnamu, {e najve~ z njo, toda tudi s kubansko revolucijo ter z upori 1968. leta. Klju~ni element v vseh teh primerih sta bila solidarnost in prepri~anje, da bo resni~na sprememba pri{la samo zunaj podro~ja, ki so si ga za~rtala tradicionalna politi~na gibanja. Za nas so bile komu-nisti~ne partije s svojimi doktrinami mirnega so`itja enako skorumpirane in trivialne kot kapitalisti~ne stranke. Pravi test revolucionarne predanosti je bilo nasilje. Takrat, pred tridesetimi leti, se mi je zdelo, da je v nasilju mogo~e najti klju~ za razumevanje sveta. Narodnoosvobodilne vojne so bile sredstvo, s katerim bo mo~ ne samo premagati okupatorske vojske, temve~ tudi osvoboditi ljudi spon rasizma in zatiranja. Dandanes bi bila dvoli~nica, ~e ne bi trdila, da prazaprav nisem spremenila svojega mnenja. Nasilje in pravica sta povsod prepleteni med seboj. Nepravi~ni ekonomski sistem, ki je izkori{~e-valski in ne~love{ki, vodi k trpljenju ter umiranju, lakoti ter bolezni. Kako bi poimenovali tiste, ki obsojajo nasilje, toda ki kljub vseemu `ivijo v svetu, kjer vsako sekundo nekje kak{en otrok umre zaradi lakote? Celo v dr`avah kot je ta, v kateri sem se rodila, vidim sedaj tako kot neko~, NARODNO OSVOBODILNI BOJ 189 Jackie Kaye resda ne proizvodnje pravcate lakote, toda kljub vsemu ljudi, ki nimajo ne veselja ne avtonomije, ob njih pa na milijone marginalnih `ivljenj in ekonomijo kot edino merilo vrednotenja. Konvencionalna politika, s katero pa mislim tisto, kar bi lahko ohlapno poimenovali predstav-ni{ka demokracija, se ne more nikoli spopasti z vpra{anjem pravice in ekonomske redistribucije. V `ivljenju sem videla tiste, ki so se spustili v tovrstno politiko z revolucionarno agendo, bili pa nemo~no potegnjeni v igre mo~i in oblasti. To se je sistemati~no zgodilo kolonialnim dr`avam v Afriki, ko so si pridobile neodvisnost. Tisti, ki so se upirali asimilaciji, so bili ubiti, kot na primer Patrice Lumumba, Salvador Allende, Maurice Bishop, ali pa strmoglavljeni in nagnani v izgnanstvo. Tam posku{ali izpeljati revolucijo po zastavljenih pravilih, kar je zame formativna podoba na{e dobe – pa ameri{ki marinci, ki pristajajo na obalah tujih ljudstev, da bi obnovili red. Mar ni neizpodbitno dejstvo, da je najbolj provokativno revolucionarna dr`ava na svetu, dr`ava, ki je najbli`e ZDA, govorim seveda o Kubi, pravzaprav u{la tej usodi? Kubanska revolucija je bila oboro`ena revolucija, taka, v kateri je bilo povsem jasno za~rtano povra~ilo za agresijo. Na Kubo sem {la prvi~ leta 1968. potem, ko sem tam pomagala organizirati delovne tabore za evropske {tudente. Medtem ko sem delala na otoku, sem sre~ala Irca, Eamonna Smullena, ki je bil ~lan britanske komunisti~ne partije. Takrat sem zelo malo vedela o Irski, Kuba pa me je zanimala, ker so bili Kubanci predani mednarodni solidarnosti – prek organizacij, kot je bila Trikontentala, so ustvarili ideologijo identi~nosti med Afriko, Latinsko Ameriko in Azijo. To je bil, preprosto re~eno, neverjeten dose`ek. Kuba, {e posebej pa Havana, kjer sem u~ila, je bila polna Vietnamcev, Afro-ameri~anov, ljudi iz vse Latinske Amerike. Rekla bi, da je tako imenovani danaj{ni “postkolonialni” svet bolj ali manj stvaritev prav tistih Kubancev, ki so pripomogli k osvoboditvi ju`nega dela Afrike, kakor tudi k {tevilnim revolucionarnim bojem kmetov brez zemlje v Latinski Ameriki ter k ideologiji ~rnskega nacionalizma v ZDA. Ko sem se 1971. leta vrnila v Anglijo, se je `e za~enjala vojna na Irskem, vojna, ki je rasla iz gibanja za dr`avljanske pravice. Kubanci so se zelo zanimali za Irsko in za~ela sem raziskovati irsko vpra{anje, da bi lahko zanje napisala poro~ilo, v katerem bi pojasnila zgodovinsko ozadje konflikta. Eamonna Smullena, Irca, ki sem ga sre~ela na Kubi, je britanska policija po krivem obto`ila ukvarjanja z oro`jem. Celotno operacijo bi dandanes poimenovali “sting”, oziroma past, kajti dejstvo je, da ni bilo nikakr{ne prodaje oro`ja, Eammonn in preostala dva Irca, ki sta bila z njim, ga niso niti posku{ali kupiti. Kljub vsemu pa je bil – izklju~no na podlagi pri~evanja enega samega policista – Eamonn obsojen na pet let zapora. Tako sem prvi~ v `ivljenju prestopila prag strogo zavarovanega britanskega zapora. Tako je tudi, korak za korakom, tisto, kar je bil zame izklju~no teoreti~en pogled na dru`bo, v kateri sem `ivela, za~elo pridobivati konkrektno in jasno realnost. Sodi{~a, zakon, sodniki, policija in same zapore lahko teoretiziramo v odmaknjeni in skorajda objektivni maniri. Lahko jih precej udobno ocenimo kot represivne in razredno pristranske. Toda, sprehodite se skozi vrata zapora, zaglejte se v visoke o`i~ene zidove, skozi vrata in vrata, ki se vsaka za tabo spet skrbno zaklenejo, predno se tista pred tabo odklenejo, kamere in psi, posebna,vpadljiva obleka, ki jo nosijo ljudje, katerih pobeg naj bi bil nevaren za javnost, vedenje, da tvojim pogovorom z njimi prislu{kujejo, tvoja pisma pa so cenzurirana, no, potem bo tovrstna izku{nja spro`ila fizi~ni u~inek in ~ustveni pretres, na katerega vas ne bo pripravilo nobeno, tudi {e tako grandiozno, teoretiziranje. Morda bodo na{o dobo poimenovali dobo zapiranja, kajti {e nikoli dotlej niso toliko dr`avljanov uskladi{~ile njihove lastne vlade. V sedemdesetih letih, ko so po zaporih drug za drugim izbruhnili nasilni upori, je bilo odgovor nanje, osmi{ljanje {e bolj prefinjenih metod nadzora, ~utne deprivacije, kontrolne enote, samice in ~edalje huj{e zaporne kazni. Toda v vseh knjigah, ki sem jih prebrala o zaporih, nih~e ni nikoli opisal ob~utenja surove jeze in nemo~i, ki je povsem normalen ~lovekov odziv na tak{no zapravljanje `ivljenja. Prek svojega zaprtega prijatelja sem pri{la v stik z enim krilom irskega republikanskega gibanja, “officials” oziroma uradnimi, ki so bili marksisti, v nasprotju s “provisionals”, ki so ohranili bolj tradicionalno katoli{ko-nacionalisti~ni polo`aj. Ko sem Eamonna obiskovala v zaporu, sem bila dele`na pravcatih predavanj o zgodo- 190 NARODNO OSVOBODILNI BOJ Pripoved teroristke vini Irske. Imam akademsko izobrazbo in sem navajena svoje znanje pridobivati iz knjig. Toda ve~ ali manj vse, kar o vem o Irski, sem se nau~ila iz ust v u{esa. To je zelo nenavadna izku{nja za nekoga, ki pripada izjemno izobra`eni generaciji. Morda je res, da so moji stari star{i `iveli na robu nepismenosti, toda generacija mojih star{ev je obo`evala knjige. Britanski zakon o splo{nem izobra`evanju iz 1944. leta me je naredil za ~lanico tiste generacije, za katero je bilo prav znanje, ki je bilo pridobljeno iz knjig, edino, ki je veljalo za del izobra`evalnega procesa. U~ili so me, da moram {tudirati potiho, sklonjena nad knjigo, preizku{ena pa na podlagi pisnih izpitov, celo u~enje na pamet je bilo stvar tihega ogledovanja tiskane strani. Ko pa sem vstopila v svet irskega nacionalizma, sem se nau~ila novega jezika in zgodovine, ki nista bila zapisana. Vsak mentor, ki sem ga imela – in imela sem jih veliko –, me je u~il tako, da je pred mano govoril in govoril. Male zgodovinske epizode so bile ponavljane in ponavljane. Ste si `e kdaj rekli: “To sem pa `e nekje sli{ala!”, v resnici pa ste mislili, ~e{ “Ne mi tega ponovno spet praviti!”? Kako povsem neprimerno je vse to. Prijatelji so mi vedno znova pripovedovali zgodbe, jaz pa sem jih ponovila, da bi bila lahko prepri~ana, da sem si jih prav zapomnila. Grobi orisi stoletij vojn Ircev proti britanski okupaciji Irske – to je vse, kar sem lahko pridobila iz zgodovinskih {tudij. Nisem pa mogla iz teh knjig pridobiti podrobnosti, poudarkov ... prav tistih ~ustev, ki so mojim prijateljem dajala uteho v trenutkih dvoma. Tako so me Irci, ki sem jih sre~evala, zapeljevali, mene, univerzitetno profesorico knji`evnosti, jaz pa sem bila o~arana nad njihovo jezikovno mo~jo in krohotanjem, s katerim so pospremili na pot kak{en {e posebej domi{ljen verbalni izraz – “Karkoli re~e{, ne reci ni~”. Pri tistih, ki so me zaslivali, sem dobila ob~utek, da sem osebno spoznala Harryja Taylorja, pripadnika posebnega oddelka Kraljeve ulsterske policije, ki so se ga najbolj bali, obenem pa tudi ~loveka, ki se je tikal z veliko mo`mi Ire. Ali poznate zgodbo o Joeju Cahillu, ki je bil obsojen na smrt, kasneje pa pomilo{~en? Medtem ko je bil v zaporu, se je spoprijateljil s ~lovekom, ki se mu je zdel znan. “Ali se midva `e od kod poznava?”, “Predsedoval sem poroti, ki vas je poslala na vislice.” Ali ste kaj sli{ali o ~loveku, ki je dobil dvajset let za blatenje ministrskega predsednika? Z lopato mu jih je nalo`il ... Obstaja razlika med branjem o grozodejstvih, ki so jih zagre{ili pripadniki protestanske formacije Black and Tans, in pripovedanjem `enske o no~i, ko je s star{i pre`ivela pod mizo, medtem ko so Tani sedeli na zidu onkraj ulice ter slepo streljali na vse, kar se je premikalo. “Glasujte zgodaj, glasujte ve~krat”. Do kolik{ne mere so bile slepe ulice, v katerih se je zna{la Irska teh zadnjih desetletij, posledica nezmo`nosti Britancev, da bi razumeli, o ~em se pravzaprav govori, njihovi nezmo`nosti razlikovati med vljudnostjo in podrejenostjo, njihovemu grozljivemu ter neomajno rigidnemu konceptu razrednosti, po katerem si dru`beno manjvreden, ~e ima{ naglas? Verjetno me vse skupaj ne bi tako mo~no pritegnilo, ~e ne bilo dogodkov 30. januarja 1972. leta – krvave nedelje – ko so po ulicah Derryja pripadniki britanske vojske streljali na protestnike za dr`avljanske pravice. Ta zadnji stavek sem `e tolikokrat zapisala, postal je `e nekak{na mantra. To je edini stavek, ki ga vsakdo, ki je aktiven v irskem nacionalizmu, zna na pamet, pre{el je v kolektivno zavest Ircev, tako kot se je to dogodilo tudi drugim simboli~no prelomnim dogodkom iz preteklosti: padec Bastilje, Peterloo, zavzetje Zimskega dvorca, pokol v Haymarketu. Okoli tovrstnih dogodkov se naberejo vezi, iz katerih se kuje kolo ~love{ke zgodovine. Nekega turobnega zimskega popoldneva sem vklju~ila televizor, videla vojake na{e vlade, kako so pobijali neoboro`ene sodr`avljane, ki so nenasilno demonstrirali po ulicah njihovega lastnega mesta in kot britanski dr`avljani zahtevali pravico do demokracije. Nobenega jasnej{ega dokaza ni moglo biti o uporabi nasilja za ohranjanje obstoje~ih struktur oblasti. V tem primeru je bila ta oblast hegemonija protestantske ve~ine nad izigrano, ogoljufano in zatirano katoli{ko manj{ino. Zame pa prav tako ni moglo biti bolj jasnega dokaza, da ni mo`nosti za nenasilen protest. Ko je IRA namestila peklenski stroj v voja{nici britanske vojske v Aldershotu ter ubila sedem ljudi, sem videla, kako se odpira pot naprej. Odpotovala sem v Dublin, da bi se pridru`ila Iris. Takratni poveljnik njihovega general{taba Cathal Goulding me je preno~il pri sebi doma, in mi zjutraj prinesel ~aj v posteljo, kljub vsemu pa si je mislil, da bila bolj koristna drugje – v organizaciji NARODNO OSVOBODILNI BOJ 191 Jackie Kaye podpore za zapornike Ire v Veliki Britaniji. Prav to po~nem {e danes. Toda, vrnimo se k bombi v Aldershotu, kajti z njo je povezanih veliko klju~nih vpra{anj same Irine kampanje. Tisti, ki jih je ubila, niso bili vojaki, kajti ~eprav je bomba eksplodirala v oficirski kantini, je treba povedati tudi to, da je ubila pet civilnih delavk, vrtnarja in duhovnika. V Dublinu je kot v protest proti krvavi nedelji mno`ica po`gala britansko veleposlani{tvo. Tisti, ki so bili ustreljeni v Derryju, so bili tudi civilisti. Tako je koncept “nedol`nega ~loveka, ki le stoji ob strani”, h kateremu se tako rad zateka britanski tisk, pravzaprav tudi njegov lasten izum. Analiza britanske kolonialne vladavine na Irskem je implicirala celotno britansko ljudstvo. Kdo je bil v Britaniji zgro`en nad krvavo nedeljo? Obupali smo nad tem, da bi ~akali na britanski odpor, ki bi bil uperjen proti zapiranju brez sodnih procesov, mu~enju, atentatom, opustitvi porotnih sodi{~, “posebnih pooblastil” ter vseh drugih zlo~inov proti ljudstvu, ki so se jih britanske vlade poslu`evale druga za drugo, da bi zatrle mno`i~ni upor, dosegle pa tisto, kar je neki minister – William Whitelaw – poimenoval “sprejemljiva raven nasilja”. Korenine Ire segajo nazaj v gibanja razla{-~enih katoli{kih kmetov v osemnajstem in devetnajstem stoletju. Nasilna in pogosto tudi nekoherentna so bila mnoga izmed njih osre-doto~ena na ma{~evalne akcije in povra~ila proti tistim, ki so ukradli zemljo onim, ki so jo vedno poseljevali, pa niso imeli nikakr{nega papirja oziroma pravnega dokumenta, s katerim bi to lahko dokazali. V devetnajstem stoletju je Irish Republican Brotherhood, Irsko republikansko bratstvo, postalo prva organizacija, ki je nasilje ponesla ~ez morje do Anglije, kjer je vodila kampanjo eksplozij in atentatov. Kot skrivna organizacija, v katero so se vklju~ili z zavezo, IRB ni imela nobene politi~ne agende. Toda v za~etku dvajsetega stoletja je irski nacionalizem za~el uveljavljati politi~ni program, in to prek vzpona gibanja Sinn Fein, Sami na svojem, pod vodstvom Arthurja Griffithsa, ki je bil bolj ali manj konservativen nacionalist, ter Irish Citizen Army, Irske dr`avljanske vojske, ki jo je vodil marksist James Connolly. Kljub {tevilnim razkolom, od katerih je bil najbolj krvav tisti, ki je spro`il irsko dr`avljansko vojno (1922–23), ko je del Ire zavrnil mirovni sporazum, ki so ga ponudili Britanci, je dana{nje republikansko gibanje, ki ga vodi Gerry Adams, uspe{na {iroka in frontna organizacija, ki zdru`uje {tevilne elemente, katerih osnova za medsebojno solidarnost je – do sedaj – neomajna predanost Britanski vojaki v Ulstru 192 NARODNO OSVOBODILNI BOJ Pripoved teroristke nasilju kot sredstvu, s katerim je mogo~e Britance prisiliti, da zapustijo Irsko. IRA je najuspe{nej{e gverilsko gibanje v Evropi, obstaja pa `e sto let. Prilagodila se je spreminjajo~im se okoli{~inam, toda kljub temu je ostala zvesta svojemu osnovnemu na~elu: Republiki Irski, kjer bodo vsi Irci, ne glede na veroizpoved ali rod, imeli enake dr`avljanske pravice. Ideal dr`avljanstva sega nazaj do vpliva francoske revolucije, k protestantskim intelektualcem iz srednjega sloja, kot je bil Wolfe Tone, ki so ob koncu osemnajstega stoletja so~asno dvignili zastavo Irske republike ter nasilnega upora proti britanski vladavini. Koncept republikanskega dr`avljana je pri vsem tem klju~nega pomena, kajti vzpostavlja jasno definirano in nespreminjajo~o se razliko med irsko nacionalno identiteto na eni strani ter britansko identiteto na drugi. Slednja je brezupno zmedena, kar zadeva monarhi~ni subjekt, kajti med nedavnim svetovnim pokalom v nogometu so britanski navija~i peli “God Save the Queen”, Bog obvaruj kraljico, prav zato, ker nimajo prave nacionalne himne, temve~ le pesem o monarhu. Ta razlika, in ne religija, je temelj irskega nacionalizma in to je tudi razlog, zakaj ulsterski “lojalisti” svoje zvestobe ne izrekajo britanski vladi, temve~ kroni. ^eprav so bila nasilna gibanja, kakor tudi upori v minulih dvesto letih pravzaprav le odgovor na britansko nasilje, je z leti sama analiza nasilja postajala ~edalje bolj sofisticirana. Del nje je tudi prepri~anje, da je prenos vojne v Anglijo na~in, s katerim sku{ajo spodkopati britansko vladavino na Irskem. To je bil dialek-ti~ni odziv na britanski rasizem: medtem ko je britanska vlada lahko tolerirala irske smrti in uni~evanje irskega premo`enja, pa ni mogla dopustiti, da bi se enako dogajalo v Angliji. V tej to~ki se pa strinjajo tako republikanci kot lojalisti – ne glede na to, kaj so Britanci kdaj rekli o Ulstru kot o integralnem delu “Zdru`enega kraljestva”, so jasno tam postavili ni`jo ceno ~love{kemu `ivljenju in lastnini. Ena angle{ka smrt za deset irskih, bolje je, da je razstreljena ena britanska stavba kot pa deset v Belfastu. In tu imajo republikanci prav: trenutnega mirovnega procesa ne bi bilo, ~e ne bi bilo bomb v londonskem Cityu in Manchestru, pred njimi pa {tevilnih `rtev kampanj, v katerih so se v sedemdesetih in v osemdesetih letih bombardirala mestna sredi{~a. Tako se spet vrnemo k Aldershotu – zares prelomnemu dogodku. IRA je pokazala, da lahko prenese vojno v samo osr~je britanskega voja{-kega establishmenta. To je bila tudi prva v seriji spektakularnih obve{~evalnih zmag, ki so jim sledile bombe na osrednjem sodi{~u dr`ave, policijskem {tabu v Scotland Yardu, parlamentu, premierovi rezidenci na Downing Streetu, leta-li{~u Heathrow in Grand Hotelu v Brightonu, ko je tam preno~evala Margaret Thatcher. V tej vojni so bili ubiti in ranjeni tako britanski vojaki kot tudi policisti, medtem ko so bili na Irskem ubiti tamkaj{nji britanski veleposlaniki in stric wale{-kega princa. Kruta resni~nost teh smrti je bila zakrita za fasado razuma ter pomiritve, ki je bila postavljena po prvem premirju Ire leta 1994. Še danes ostaja neizre~eno odlo~ilno dejstvo, da je IRA kot gverilska vojska v zelo majhni de`eli brez divjine, d`ungle ali gora, kamor bi se lahko zatekla in skrila, vsa ta leta pre`ivela, ker je imela {iroko podporo ljudstva. Kot skupek le nekaj sto ljudi se je zana{ala na vsakega ~lana ali ~lanico ter njih omre`je v nacionalisti~ni skupnosti na severu, kakor tudi onstran meje v ju`ni Irski. Ali si lahko predstavljate poro~eno `ensko z otroki, ki jo prosijo, ali ji lahko ukradejo avto, ona pa se s tem strinja? Kako previdno skrije paket pod dru`insko posteljo? Kako v neder~ku tihotapi pisemce iz zapora? Kako tihotapi enega v vagini? A to so le vsakdanja opravila podpornega omre`ja urbanega gverilskega gibanja, ki se prav s takimi majhnimi valovi {iri navzen, da vklju~i vsako dru`ino v skupnosti. S tem si je mogo~e tudi razlo`iti popoln prezir, s katerim se obravnavajo ovaduhi, ki veljalo za izdajalce skupnosti, ~etudi so bili tovrstni ljudje pohabljeni, ubiti ali pregnani v izgnanstvo. Nezmo`nost britanskega vladajo~ega razreda, da bi upodobil Iro kot “kriminalce” in da bi zabil klin med njo in “po{tenimi dr`avljani”, je samo skromen primer veliko huj{e nezmo`nosti samih Britancev, da bi se prepri~ali o pravilnosti svoje retorike. Britanske vlade so druga za drugo zavra~ale, da bi vojno definirale kot vojno, prekraj{ale so jo le za nerazlo`ljive te`ave, ki jih povzro~ajo psihopati in teroristi. Kako si potem razlo`iti o~iten manko zgra`anja, ki naj bi ga ~utili normalni oziroma spodobni ljudje, ki bi jih obkro`ali ti “izme~ki”? Lahko bi se tu malo ustavila ter pripomnila, kako je lahko sploh mir, ~e nikoli ni bilo vojne? Seveda, samo bistvo tega je globlje, kajti NARODNO OSVOBODILNI BOJ 193 Jackie Kaye obstajajo pravi~ne in nepravi~ne vojne. IRA, ki se ima za legitimno oblast Irske republike in ki je nastala z vseirskimi volitvami 1918. leta, je deklarirala vojno proti Britancem kot proti nelegalni okupacijski sili. Obstaja pregovor, ~e{ da si Britanci nikoli ne morejo ni~esar zapomniti, medtem ko Irci nikoli ne morejo pozabiti. To velja tudi za vse kolonialne odnose. Kolonizator si `eli pozabiti preteklost, prevzeti novost sedanjosti, nujnost `ivljenja zdaj; kolonizirani pa nenehno segajo nazaj po trenutku, ko je, kot je zapisal Declan Kiberd v svoji knjigi Inventing Ireland, obstajala preteklost, ki je nakazovala mo`nost prihodnosti. ^e imamo pred o~mi tovrstni scenarij, potem pa~ od 1918. leta ni minilo veliko ~asa, ~eprav je to res brezupno arhai~no tistim, katerih `ivljenje je ujeto v mite sedanjosti. Vpra{anje legitimnosti je klju~nega pomena za vsa gverilska gibanja. IRA se je odvrnila od voditeljev britanske vlade ter njenih predstavnikov in se namesto tega posvetila irskemu ljudstvu. Kar se Britancev ti~e, je bilo to nelegitimno, kajti ko je enkrat nastala severnoirska dr`avica kot britanski fevd, ne glede na njegov nelegalni status, in ko so bili Britanci sposobni obdr`ati jo pri `ivljenju z ekonomskimi prispevki in ohranitvijo anglo-irske oligarhije, bi se morali vsi, vklju~no z irskimi nacionalisti, ujetimi znotraj njenih meja, podrediti njeni avtoriteti. Toda Severna Irska – majhna postojanka na najbolj zahodnem robu Evrope, je primer paradoksa dileme nacije/dr`ave dvajsetega stoletja. Britanci so lahko ljudem vsilili dr`avo, niso pa jim zmogli vsiliti kolektivne identitete. Sedaj je edino upanje ponovni vzpon skupne identitete med nacionalisti in lojalisti, identitete, ki ne bo nastala pod prisilo in ki bo morala biti socialisti~na po naravi oziroma naravnana k ponovnemu dodeljevanju ekonomskih in dr`avljanskih pravic. ^e se zdaj zdi, da je to mogo~e, potem je tako zato, ker je nasilje zadnjih tridesetih let pometlo s celim razredom: z anglo-irsko planta`no aristokracijo, katere bogastvo je bilo njihova ukradena zemlja in ki je vladala v imenu britanske vlade. Ti drobnjakarski premieri – Terence O´Neill, Chichester Clarke, William Craig – so izginili tako, kot so bili minljivi. Celo njihova imena si je sedaj te`ko spomniti in nikoli se ne bodo mogli ve~ vrniti, da bi ustvarili mistificirajo~o ideologijo, po kateri je bila identiteta posameznika kot Britanca prosta{ki alibi za socialno in ekonomsko nepravi~nost. Celo Iana Paisleya, glasnega apologeta vlada-jo~ega razreda, dandanes drugi lojalisti z leve denuncirajo kot pripadnika srednjega sloja. Seveda se ne bi zgodilo ni~ podobnega, ~e ne bi bilo nasilja Ire, kajti brez njih bi gibanje za dr`avljanske pravice zapadlo v britansko zmedenost in brutalnost Kraljeve ulsterske policije. Od 1972. leta sem sodelovala v kampanji solidarnosti z zaporniki Ire, ki so bili zaprti v angle{kih zaporih. Prvi primer, s katerim sem imela opravka, je bil Noel Jenkinson, ki je sodeloval v bomba{ki akciji v Aldershotu. Pomagala sem vzpostaviti frontno organizacijo za uradno Iro, ki je sama izbrala vse, ki so jo `eleli voditi, in nam dala tudi za~etni denar. Pri vsem tem ni bilo nobene odprtosti ali demokrati~nosti. Nekaj nas je bilo izbranih in ~eprav smo imeli ime, Prisoner Aid Committee, Odbor za pomo~ zapornikom, sklicevali javne sestanke in izdajali tednik, kasneje pa dnevnik, se brez povabila ni mogel nih~e v~laniti v na{o organizacijo. Prav tako nismo imeli pravilnika o delovanju oziroma ustanovnih listin. Po{iljali so nam sorazmerno velike vsote denarja, mi pa smo z njimi operirali brez zakonsko zarisane odgovornosti. Toda v vseh, pribli`no desetih letih svojega obstoja nismo nikoli zapravili niti enega penija po nepotrebnem. Ker je “provisional” IRA 1974. leta razstrelila pub v sredi{~u Birminghama in ubila 21 ljudi, so nas “officials”, ki so 1972. leta razglasile premirje, posku{ale ukiniti s tem, da so me izklju~ili iz poli-ti~nega krila. S tem bi bilo tudi konec organiziranja kampanje za zapornike “provisional”. Toda ta manever se jim ni posre~il, ker smo organizacijo preprosto prestavili v vmesni prostor, kjer smo nadaljevali svojo kampanjo za vse Irine zapornike. Tovrstna zaporni{ka organizacija, in bilo jih je veliko v Angliji in na Irskem, je odsevala cilje Ire, ki jo je tudi podpirala. Na{a je bila {e toliko bolj avtoritarna in skrivna, kakor tudi izjemno uspe{na, ker se je trudila, da bi ohranjala razne frontne kampanje, povezane s specifi~nimi in natan~no dolo~enemi problemi. Prav tako si je pridobila podporo britanske levice, toda {e najbolj med irskimi emigranti, ki so bili glavni vir na{ih finan~nih sredstev. S tem, da smo tiskali letake, knjige in knji`ice, posneli film, nazadnje po izdajali {e ~asopis, smo 194 NARODNO OSVOBODILNI BOJ Pripoved teroristke postali organizacija, ki je bila avtoriteta na svojem podro~ju oziroma vir zanesljivih informacij glede tistih procesov proti krivim ali nedol`nim, ki so bili na britanskih sodi{~ih obdol`eni teroristi~nih zlo~inov. Veliko teh je bilo namenoma po krivem obdol`enih, prav tako kot se je na za~etku vojne zgodilo mojemu prijatelju Eamonnu Smullenu. Moralno avtoriteto za svoje delovanje smo ~rpali od zapornikov Ire in iz njihovih akcij v Britaniji. Medtem ko je bil prenos vojne ~ez Irsko morje pogoj za kakr{enkoli politi~ni u~inek, je res tudi to, da bi bile enote Ire, ki bi delovale v Britaniji, prej ali slej ujete, ker tam ni bilo prav nobenega {irokega podpornega omre`ja. Nasilna kampanja Ire v letih 1972–1996 nima primere v zgodovini urbane gverilske vojne. Je bila pa~ take vrste, kot da bi bili Vietnamci sposobni odpreti drugo fronto v ZDA ali pa Al`irci v Franciji. Dejstvo, da ni manjkalo prostovoljcev za naloge, ki bi se ve~inoma vedno kon~ale z dolgimi zapornimi kaznimi, nedvoumno ka`e, da je bila analiza á la “psihopati”, ki jo je promo-viral britanski tisk, preprosto napa~na. Mnogi od tistih, ki so pri{li ~ez morje, so prihajali iz ju`ne Irske, po rodu pa so imeli le malo skupnega z getovsko podobo delavskega Belfasta. Tridesetletna zaporna kazen je postala minimum za bomba{e Ire, ki so nekoga ubili, v primerjavi s kaznijo od 8 do 12 let, ki so je bili dele`ni kriminalni morilci. Še enkrat pomislite na tiste, ki so umrli v Aldershotu. Lahko se vpra{ate, kak{en cilj lahko opravi~i smrt mladih delavk, ki si sku{ajo slu`iti kruh kot slu`kinje. Morda izzovejo tak{na dejanja v vas gnus, ~eprav niste, tako kot jaz, videli slik njihovih trupel, ki so bila samo {e meso na pultu, oropana ~love{kosti, ostudna in grozljiva. Ti so bili le prvi od mnogih v Angliji. Bombardiranje puba v Birminghamu leta 1974 je bilo najve~ja mno`i~na morija v Britaniji po drugi svetovni vojni. Pomislite, da niti za trenutek ne bi bili pripravljeni odpustiti takih dejanj vi, ki tedaj, ko se prikazujejo podobe la~nih otrok, preklopite na drug televizijski prog- ram ali pa, ko ste gledali uni~enje Iraka, lenobno izklju~ite svoj sprejemnik. Noel Jenkinson je postal moj zelo dober prijatelj; umrl je leta 1976. V zaporu Ko sem obiskovala zapor za zaporom in sre~evala tiste, ki so storili ta nasilna dejanja, nismo nikoli razpravljali o upravi~enosti. Kako druga~e kot pri navadnem morilcu, ki bo svoje dejanje obrazlo-`il, izrazil ob`alovanje ter ga potem ponovno v svoji glavi podo`ivljal do neskon~nosti. Preprosto ne morete si predstavljati, kaj pomeni pre`iveti 30 let v zaporu, ~e je v vas najmanj{a trohica dvoma o pravi~nosti stvari, ki ste jo naredili. Tisti, ki so bili obsojeni po krivem, so razpadli v zaporu, ~eprav so se lahko tola`ili s svojo nedol`nostjo; kar pa se ni zgodilo nobenemu obsojenemu bomba{u Ire. Bila je vojna. Ljudje so bili ubiti. In jaz, medtem ko sem oblikovala strategijo, kako bi upo{tevali zapornike – tako, da sem zahtevala njihovo premestitev, priznanje statusa politi~nih zapornikov in izpustitev – sem vedno odsevala neizre~eno utemeljitev za vse tiste kose mesa. Bila je vojna. Ljudje so bili ubiti. Seveda, dejstvo je, da so bili tudi prostovoljci Ire pripravljeni umreti in se soo~iti z dolgimi zapornimi kaznimi. In umirali so, razstreljeni v eksplozijah svojih lastnih bomb, ustreljeni z oro`jem policije in vojske, umrli v gladovni stavki ali pa samo zaradi zdravni{ke malomarnosti ali tiste vrste nepojasnjenih okoli{~in, zavoljo katerih so mojega prijatelja Noela na{li mrtvega v njegovi celici. Toda jaz sem bila sorazmerno varna (~eprav so se ob~asno spravljali nadme – bodisi ena bodisi druga nezadovoljna frakcija mi je grozila s smrtjo, ali pa se me je s sistemati~nim sovra{tvom lotil britanski tisk), bila pa sem vedno bolj ali manj prepri~ana, da bom vse to pre`ivela. Sredi vrhunca bomba{ke kampanje, ki je bila v sedemdesetih in v zgodnjih osemdesetih letih, strahovita, je bilo vpra{anje jemanja `ivljenja, namenoma ali naklju~no, povezano z zasnovo nelegitimnosti britanske vladavine na Irskem ter z nezmo`nostjo britanskega ljudstva, da se lo~i od britanske kolonialne vladavine, ali pa da podprejo pravico Ircev, da se temu nasilno zoperstavijo. Ta nezmo`nost je bila predhodnica one, ki se je zgodila 1984. leta ob krahu podpore pravici rudarjev do dela in katastrofalnem porazu njihove stavke, ki je neposredno pripeljala do zmage neolibe-ralizma in sedanjega kaosa svobodnega trga. Z eno ali dvema ~astnima izjemama na britanski levici ve~ina britanskih socialistov, ki so v teoriji podpirali pravico Ircev do samoodlo~be, niso podpirali sredstev, ki so jih izrabili Irci, da bi uveljavili to pravico. Priljubljeno geslo takratnega ~asa – ohlapno prevzeto po Marxu – se glasi: “Narod, ki zatira drugega, si kuje svoje lastne verige.” Resnica pa je, da narod, ki zatira drugega, NARODNO OSVOBODILNI BOJ 195 Jackie Kaye odpira pot k brutalni moriji in pohabljanju svojih lastnih dr`avljanov. Toda tisti, ki jim je bilo jasno, kaj je bistvo dogodkov v Vietnamu, so bili zmedeni glede Irske. Obkro`ili so jo s toliko”~e ji” in drugimi pogojniki, da bi lahko sezidali celo novo de`elo. Še dandanes se zdi, da so se britanski intelektualci zavezali tihemu paktu, s katerim Irsko izklju~ujejo iz trenutno modnega diskurza o post-kolonializmu. Izra`anje politi~ne teorije nacionalnosti, na primer v odnosu do Evropske unije, pvsem ignorira irsko vpra{anje. Do teh intelektualnih pozerjev danes ~utim enak prezir, kot sem ga ~utila pred tridesetimi leti. Medtem ko so se Irci nedvomno ves ~as trudili, da bi si ustvarili svojo avtonomno identiteto, so britanski intelektualci ta boj ignorirali, se mu izogibali ter ga izdali. Niso hoteli krvi na svojih rokah. Ko ubijate v obliki politi~nega dejanja, nazaj prevzamete odgovornost, ki jo je sprejela dr`ava. Vojne, ki so izbruhnile in minile v zadnjih tridesetih letih, kot na Falklandih ali v Iraku, so bile vojne, ki so jih deklarirale britanske vlade, ki so govorile v imenu svojih dr`avljanov in dr`av-ljank. Noben Britanec se ne po~uti osebno odgovornega za smrt ~etrt milijona Ira~anov zato, ker proces demokrati~nega predstavni{tva posamezniku pravzaprav nalaga, da zataji svojo osebno odgovornost. Gverilski boji, ki jih vodijo IRA, Hezbolah v Libanonu in Hamas v Palestini, pa posamezniku pustijo to odgovornost, skrivno ali, ~e je ujet, javno, – kajti ostane ~lovek z imenom, ki se ga da poiskati, ~e{ da je storil to ali ono. Obstaja dolg seznam imenovanih oziroma identificiranih bomba{ev Ire, nobenega podobnega seznama pa ni za ameri{ke pilote, ki so metali bombe na ira{ke `enske in otroke. Prav tako ni nobene “vi{je sile” razen notranje vesti, ki bi silila gverilca, da vzame oro`je v svoje roke. Res je, da se izdajajo ukazi, ki so tudi izpolnjeni, toda ubogajo jih prostovoljci – beseda oziroma zasnova, pri kateri je IRA vedno vztrajala –, ki po~nejo, kar po~nejo po svoji svobodni volji. Seveda za tiste, ki jih doleti smrt ali po{kodbe, to ne more biti ni~ bolj sprejemljivo, kot ~e bi vse to povzro~ila redna dr`avna vojska. Uniformirani vojaki, ki so ubili Irce, so sistemati~no uhajali kaznovanju, kot da ne bi bila smrt otrok in tistih, ki so bili na napa~nem kraju ob napa~nem ~asu, dejanje vojaka, ki namenoma nameri, predno ustreli. Nasprotno pa so bili prostovoljci IRE vedno postavljeni pred sodi{~e in obsojeni za povzro~eno smrt. Nekaj pa je tudi Ircev – samo v Angliji jih je ve~ kot dvajset – ki so bili tudi obsojeni za smrti, katerih niso povzro~ili, kot da bi se jim pripisala kolektivna krivda. V gverilskem boju sta individualna moralnost in odgovornost zahtevani in sprejeti. Del mojega politi~nega prebujenja je tudi spoznanje o~itnega dejstva, da je nasilje sredstvo, ki je uporabljeno za podporo kapitalisti~nega sistema, sistema, katerega temeljna zna~ilnost je nepravi~nost. Kar pa je enkrat ob~uteno, tega potem ni mogo~e ve~ od~utiti. Pre{lo je v `iv~ne kon~ice, reflekse, skratka v temelje vsakdanjega `ivljenja. Nemogo~e je bilo ne vedeti, da je bil ~lovek zreduciran na knjigovodsko mentaliteto dobi~ka in izgube. Moja analiza irske vojne je to postavila v svetovni okvir. Ustvarila sem teoretsko ogrodje irskega lokalizma. Nikoli nisem niti za trenutek pomislila, da je delo propagande, ki sem jo izvajala prek ~asopisov, letakov, filmov in intervjujev, manj smrtonosno oro`je kot bomba ali krogla. Skozi nedotakljive organizacije, kot odbor za pomo~ zapornikom, ki pravzaprav niso kr{ile zakona, se je zdelo, da govori tisto, kar je bilo nedvomno ilegalno, ima pa tudi javno podobo. Vsa gesla so prevzela podobo {ifre: “Osvobodite vse irske politi~ne zapornike” je pomenilo “Zmaga za IRO”, geslo, ki je bilo sicer razgla{eno za nezakonito. Ob tem je obstajala tudi osebna razse`nost. Tisti zaporniki Ire, ki sem jih spoznavala prek njihovih sodnih procesov in v zaporu, so vplivali name, oni pa so mi, povratno, pomagali ustvarjati podobo, ki jo imam o sebi. Februarja 1977 so bili {tirje prostovoljci Ire, imenovani enota z ulice Balcombe, pa~ po kraju v Londonu, kjer so bili ujeti, obsojeni na vsak po trideset let zapora. Njihov proces, v katerem sem tudi sama sodelovala, se je kar dobro kon~al. Porota jih je oprostila nekaterih obdol`itev, oni pa so opozorili tudi na nelegitimnost prej{nih procesov. Zdelo se je, da so si pridobili nekaj simpatije z utemeljevanjem svojih dejanj. Njihovi odvetniki so {li na pija~o, da bi se sprostili. Sama pa sem stala na avtobusni postaji pred glavnimi sodi{~i oziroma pred Old Baileyjem, medtem ko so marice prihajale ven in jih vozile nazaj v zapor. Zelo temno je bilo in vozila, ki jih uporabljajo za to, so blindirana, imajo pa samo zelo majhna, omre`ena in visoko postavljena okenca. 196 NARODNO OSVOBODILNI BOJ Pripoved teroristke Spremljal jih je policijski motor in ko so marice odhrumele, sem bila prepu{~ena ob~utku popolne bede in brezupa, ki je bil {e toliko huj{i, ker sem vedela, da tisto, kar sem sama ob~utila, ni bilo ni~ v primerjavi s tistim, kar so najbr`e ob~utili oni. Britanske oblasti so nam leta prestrezale po{to, ki je potovala med nami, toda nazadnje sem z njimi le ponovno vzpostavila stik in tako sem jih lahko obiskala. Nikoli se nisem pogovarjala o ob~utkih, ki sem jih imela tisto no~ ali pa v vseh no~eh, ki so jih oni pre`iveli zadnjih triindvajset let oziroma od takrat, ko se jim je kazen za~ela in so bili {e mladi mo`je, do danes, ko taista kazen {e vedno te~e in so v svojih letih. Najbolj{a leta svojega `ivljenja so pre`iveli v britanskem zaporu za dejanja, ki jim nikoli ne bi mogla – ne glede na to, kako bi se obrnila – prinesti kakr{nekoli osebne koristi. Leta 1972 sem prvi~ obiskala Noela Jenkinsona. @enska, ki je obiskovala drugega zapornika, me je, misle~, da sem Noelova `ena, vpra{ala: “Koliko ~asa bo notri?”, “Trideset let”, “Naj ti povem,” je rekla, “~ez trideset let ne bo{ ve~ prihajala sem.” To je bilo pred 26 leti. Morda je imela prav, kajti po mirovnem sporazumu bodo zaporniki izpu{~eni v prihodnjih dveh letih. Mnogi od njih so bili `e izpu{~eni, toda imam ob~utek, da njihove zgodbe ne bodo nikoli povedane. Shizofrenija zaporni{ke izku{nje ostaja dale~ od opisne zmo`nosti jezika. Na povr{ju obiska v zaporu se zdi, da je vse polno humorja in zaupanja. Kljub obrednem poni`e-vanju ob preiskavah in pregledu istovetnosti se zaporniki vedno trudijo ohraniti ponos in “obraz”. Gverilec, ki je v zaporu kakor na dol`nosti govoril o prihodnjih rezultatih boja, poln zaupanja v kon~no zmago in izpustitev, nikoli v dvomih, kar se ti~e predanosti zunanjemu vodstvu, ki se je vzpostavilo medtem, ko je bil ali bila v zaporu. Toda pod vsem tem obstaja {e tema~ni ~ir obupa, ki ne sme priti na dan. Premislite dogajanje vseh tistih let – zaporniki, ki nehajo jesti ali se sku{ajo po{kodovati, groza obolenj v zaporu, rak, gnili zobje, sr~ne bolezni, ~iri, alkoholizem in depresija, umikov, adolescentno obna{anje, ki ga opravijo mo`je, ki so izpu{~eni v srednjih letih, na katera se niso pripravili, nekompatibilnost z njihovimi ljubljenimi, materami in `enami, ki so jih podpirale, ko so bili zaprti, a se potem izka`e, da z njimi zunaj ni mogo~e `iveti. Zapornik bo vedno imel najtesnej{o zvezo z drugimi sojetniki. To je nekaj, s ~imer ne more tekmovati nih~e, ki je zunaj. Tisti, ki so bili zaprti, ker so sodelovali v politi~nem boju, ne bodo nikoli imeli nika-kr{nega materialnega nadomestila, ko bodo izpu{~eni. Kli~e jih `ivljenje odvisnosti. Sami si morajo urediti lastno zgodovino, da bodo lahko verjeli, da je bilo res vredno tako `iveti. Tista oseba, ki sem jim jo, med drugimi, pomagala ustvariti jaz, se bo zdaj razpo~ila in bo postavljena ob stran. Ne bodo potrebovali ne nje ne mene, del moje identite pa bo umrl z njo. “Ne pozna{ jih,” mi je nedavno rekel prijatelj in ima povsem prav. Kakr{nokoli utemeljevanje ali obup, ki so ga poznali – jaz k temu ne bi mogla ni~esar prispevati ali morda so~ustvovati. Konec koncev, tudi sama sem bila prostovoljka. Kar sem naredila, sem naredila iz lastne, svobodne volje. In tako sem neko avgustovsko soboto vklju-~ila radio in sli{ala, da je bilo ve~ kot dvajset ljudi ubitih, na stotine pa ranjenih v eksploziji, ki je odjeknila v sredi{~u Ormagha – mesta z ve~in-skim katoli{kim/nacionalisti~nim prebivalstvem. Ure in ure sem jokala, ker sem si oddahnila, da se je ta bomba spro`ila na Irskem in ne v Londonu, kjer bi lahko ubila mojega sina. Jokala pa sem tudi zato, ker sem se po~utila sokrivo. Nisem se vpra{ala: “Kako so mogli to storiti?”, kot je tekel tip zanikovanja, ki sem ga sli{ala v dneh, ki so sledili, kajti zelo dobro sem vedela, kako. Ljudje, ki so na~rtovali Ormagh, pa~ niso bili neka ~udna bitja, ki so se na na{ planet nedavno spustila z Marsa, temve~ taisti ljudje, ki so zadnjih 30 let `rtvovali vse, kar so imeli v boju za zdru`eno Irsko. Kako je bilo mogo~e uveljaviti odlo~itev, da se nadaljuje premirje in trajno, znotraj gibanja, ki nima nobene tradicije odprte razprave? Odlo~itev, da se preda {iroki volji vseirskega referenduma, ki je sledil nedavnemu mirovnemu sporazumu, nedvomno pomeni zanikanje temeljnega na~ela republikanstva: nesprejemljivost ~esarkoli dru- gega kot mandata zadnjih vseirskih volitev leta 1918, ki so pozvale k zdru-`eni in neodvisni Irski. Spat gre{ eno no~, ko si {e predan strmoglavljenju nelegitimne dr`ave, naslednje jutro pa se zbudi{ kot popoln predstavnik ljudske volje. Ve~ kot mogo~e je, da so taiste taktike, ki so bile uporabljene za NARODNO OSVOBODILNI BOJ 197 Jackie Kaye nelegalnosti, postale pravilo igre za razgla{anje legalnosti. Tisti, ki so bili izklju~eni iz gibanja, kateremu so posvetili svoje `ivljenje, bi se po~utili upravi-~ene, da nadaljujejo z istimi metodami, kot so jih uporabljali zadnja tri desetletja – ~e `e ne zaradi drugega, pa zato, da nekdanjim republikancem dajo vedeti, da se vsaj {e oni bijejo za pravdo `e umrlih. Velja si tudi zapomniti, da so to ljudje brez kakr{negakoli upanja, da bi jih javnost sprejela, na nobenih sede`ih v skup{~ini ne bodo sedeli, no- benih ministrskih polo`ajev si ne bodo pridobili. Sestra Bobbya Sandsa je rekla: “Nismo se borili za mir, borili smo se za neodvisnost.” In kljub krvavemu ubijanju, sem se v srcu strinjala z njo. Kljub vsemu pa je bil Ormagh nedvomno konec tega posameznega odseka poti oboro`e-nega boja, enako kot je bila krvava nedelja za~etek. Vem, da obstaja na stotine ljudi, kot sem jaz, ki se jim mirovni sporazum zatakne v grlu kot ribja kost, toda neko~ jo bomo pogoltnili. Preprosto re~eno – tako ne moremo ve~ nadaljevati. Zelo malo vojn traja 30 let oziroma `iv-ljenjsko dobo ene generacije, vse moje odraslo `ivljenje. ^eprav sli{im besede kot “polom” ali “postopoma”, mislim da smo naredili najbolj{e, kar smo zmogli. Toda danes {e vedno ni~ bolj ne verjamem v predstavni{ko demokracijo kot leta 1972. Bil je boj in izbrala sem si stran, ~eprav bi lahko ob vsaki prilo`nosti {la pro~ in si uredila `ivljenje tako kot tisti, ki so nad njim. “Borili se bomo v knji`nicah,” mi je leta 1968 na Kubi rekel neki berlinski revolucionar. Nisem se borila po knji`nicah, temve~ na ulicah in sem si zelo umazala roke. Del mita, ki mi je pomagal pri tem vztrajati, je bil tisti o mojem vpogledu v srca onih, o katerih se je zdelo, da so bili kar se da druga~ni od mene: mo`je, medtem ko sem jaz `enska; omejene izobrazbe, medtem ko sem jaz univerzitetna profesorica. Odsevala sem njihovo sprejetje mene, kot so oni moje sprejetje njih. Kot objektivna zunanjica sem potrdila pravi~nost njihovega boja. Po drugi strani pa so oni v meni ustvarili revolucionarko, ki se je lahko povzdignila nad nacijo v nesebi~ni solidarnosti. Zdaj se mi zdi, da sem sicer pri{la zelo blizu zgodbam teh ljudi, a mi jih pravzaprav nikoli ni uspelo dojeti. Danes obstaja nova vrsta politi~ne stvarnosti. Tisti, ki se lahko spominjajo preteklosti, so na najbolj{i poti, da jo spustijo iz rok. Stara realnost bo morda zbledela ter postala fantom. Naj `ivi {e trenutek dlje in vr`e senco ~ez nas: gori s plamenom najbolj ~love{kega od instinktov – neomajni `elji po pravici. Prevedel Nikolai Jeffs 198 NARODNO OSVOBODILNI BOJ Ricard Jordana ETA – vzpon in padec oboro`enih prizadevanj za baskovsko neodvisnost 1.” Baski bombardirajo Evropo” Dva dneva pred bo`i~em 1973 je “operacija Volkodlak” dosegla vrhunec. Baskovska oboro`ena organizacija ETA (Euskadi Ta Askatusuna – baskovsko šDe`ela in svoboda’) je s svojim najdrznej{im napadom, ki ga je kdajkoli izvedla, napolnila ~asopisne stolpce po svetu. Njeni pripadniki so pod eno osrednjih mestnih avenij izkopali dolg tunel in aktivirali tri protitankovske mine, ki so raztre{~ile avto takratnega {panskega ministrskega predsednika admirala Carrera Bianca po madridskih strehah. Kot obi~ajno je prisostvoval jutranji ma{i v lokalni `upnijski cerkvi. Ko se je vra~al na ministrstvo, je eksplozija vrgla njegovo vozilo ve~ kot trideset metrov visoko v zrak, dobr{en del ulice pa spremenila v krater. Odprtino sta takoj zapolnila voda in gru{~. Po nekaj urah razburjenega, vendar neuspe{nega iskanja v hlapih uhajajo~ega plina in vrte~ih se oblakih dima, je skupina nun iz bli`-njega samostana povedala slabo novico. Osupli re{evalci so nejeverno poslu{ali bizarno zgodbo o razkosani limuzini, ki je iznenada kon~ala na zadnjem nunskem dvori{~u. Kaj kmalu pa so policija in gasilci spoznali, da so se trudili zaman. Obupano so kri~ali v zevajo~o luknjo: “Almirante! Almirante! – Ali ste tam, gospod?” kot bi pri~ako-vali, da se bo Francov poobla{enec brez praske re{il od tam, kjer naj bi bil po njihovem mnenju le eden od {tevilnih pu{~ajo~ih spojev zanemarjenega mestnega plinskega omre`ja. Admiral in njegov {ofer pa sta bila `e od vsega za~etka dale~ izven sli{nega dosega. “Sko~ila NARODNO OSVOBODILNI BOJ 199 Ricard Jordana sta ~ez samostanski plot,” je ~ez nekaj dni za~ela kro`iti {ala, ki je namigovala na Carrerov fanati~ni katolicizem. Sledilo je {e ve~ podobnih duhovitih zgodbic, predvsem na ra~un obupnih, konec koncev pa jalovih prizadevanj, da bi se Španija pridru`ila vesoljski tekmi. V naslednjih mesecih so postale {ale o Carreri v Španiji tako priljubljene, kot so bile v biv{i Sovjetski zvezi anekdote o ^apajevu. V {panski sodobni zgodovini je atentat na Carrera Bianca ena va`nej{ih prelomnic. Re`im generala Franca se je prvi~ po koncu vojne leta 1939 soo~il z resnim notranjim oboro`enim izzivom nove tajne armade, sposobne, da udari v samo srce dr`ave. 2. Antifrankisti~na koalicija in ETA Z nadzorom nad Comisiones Obreras, mo~nim podtalnim delavskim sindikatom, je bila Komunisti~na partija dale~ najpo-membnej{a sila v boju proti diktaturi. Po porazu, ki ga je do`ivela pri kratkotrajnem poskusu invazije ~ez Katalonske Pireneje, je leta 1945 opustila vse upe, da bi ponovila vojno. Nekaj tiso~ {panskih uporni{kih borcev, zve~ine komunistov, pa tudi anarhistov ter pripadnikov baskovskih in katalonskih strank, ki so se borili proti Nemcem v Franciji, je hotelo prenesti vojno v Španijo. Španska tujska legija jih je zdrobila pred o~mi zahodnih demokracij. To je bil posmeh obljubam {panske Republike, ki se je {e pred nekaj leti borila brez kakr{nih koli mo`nosti. V zgodnjih {estdesetih je Civilna garda zasledovala {e zadnje gverilske borce, anarhiste in Katalonce, in jih v planinah okrog Barcelone tudi zajela. Nekaj let pred tem se je KP uradno odpovedala oboro`enemu boju, ker ni bilo “objektivnih pogojev”. To je bil za~etek dolgotrajnega procesa, ki je navsezadnje privedel stranko do tega, da je dvajset let kasneje na celi ~rti privzela “evrokomunizem”. V prizadevanju, da bi sledila korakom italijanskega velikega brata, si je {panska KP leta l973 prizadevala oblikovati svoj lasten “compromeso storico” 1. Novo prepri~anje so poimenovali “recon-ciliación nacional” (narodna sprava). V osnovi je {lo za poskus predloga naprednej{emu delu {panske bur`oazije, ki naj bi vstopila v {iroko (ohlapno) zavezni{tvo s KP in njenimi sopotniki, da bi skupaj zagotovili miren prehod iz diktature v demokracijo. Tako naj bi se dve strani, ki sta se dvobojevali v dr`avljanski vojni, pobotali pod praporom “demokracije in napredka”, kakor je predlagal nauk “evrokomunizma”. Po tej teoriji, in z nekaj muhavosti heglovske dialektike, naj bi “dos Espanas”, dve nespravljivi razli~ici, ki sta se spoprijeli v vojni, levica in desnica, kon~no postali dobri {panski sestri in se zlili v nekaj novega, v nekak{no sorto drugorazrednega italijanskega prizadevanja za {iroko koalicijsko vlado z nekaj komu-nisti~nimi ministri; vsaj tako se je takrat zdelo. Neka druga zadeva, 200 NARODNO OSVOBODILNI BOJ 1 Široka levo-desna koalicija za demokrati~ni socializem. Odgovor PCI na dogodke leta 1968 v Pragi in leta 1973 v ^ilu. ETA – vzpon in padec oboro`enih prizadevanj za baskovsko neodvisnost ki je ob izbruhu dr`avljanske vojne prav tako razdelila Španijo 2regT iaj a p oj ertvu g{ ap las nk o{ ~ gi no ivore~a po sredini – za razliko od Italije –, pa ni bila odkrito omenjena: poznana kot “Galicia”. “narodnostno vpra{anje”, status {panskih pokrajin, ki so po jeziku in kulturi izrazito “ne{panske”. Sicer se je nekaj {u{ljalo o tem, da bi tistim, ki jim je {panska Republika podelila avtonomijo, vendar jo je general Franco hitro razveljavil {e pred koncem vojne, pripadla doma~a samouprava. Po besedah KP, ki so jih mediji v naslednjih letih raz{irili po vsej de`eli, sta bili to “nacionalidades históricas”, sicer znani kot Katalonija in Baskija, medtem ko je Galiza2 {e vedno pritajeno ~akala v senci Caetanove Portugalske. Drzni udarec, ki ga je izvedla ETA, pa je presenetil prav vse. Vsi, ki so bili nezadovoljni z re`imom, so v urah po napadu pri~a-kovali, da bodo falangisti~ne udarne enote podivjale in zaradi sramote, ki so jim jo prizadejali “zunanji sovra`niki Španije”, izvedle hitre povra~ilne ukrepe. Dnevi pa so minevali, in ko se ni zgodilo ni~ takega, je postalo o~itno, da se je klima obrnila. “Zmagovitim kri`arjem proti rde~emu separatizmu” je kon~no po{la sapa. Vse ljudstvo je do`ivljalo nastajanje zgodovine. Zavladal je splo{en ob~utek veselja in le ob~asno so zazvenele kak{ne zle slutnje. Po ve~ kot tridesetih mra~nih letih je bila svoboda spet dosegljiva. Nih~e na levici – naj so bili to Baski, Katalonci, komunisti, socialisti, celo liberalni katoliki, da sploh ne omenjamo anarhistov – si v tistih dneh ni drznil, da bi napad obsodil kot “strahopeten umor”. Evropi ugrabljena generacija, ki jo je {panski fa{izem izpostavljal vsem vrstam ksenofobi~nega fanatizma, kar si jih je sploh mo`no izmisliti, poleg tega pa {e skrajnemu nesmislu, – je prvi~ ugledala razpoko v zidu. Vsi so se implicitno strinjali, da so Baski dobro opravili. Zdaj je bil po njihovi zaslugi osovra`eni re`im predmet poroga vsega sveta. Kakor je bil krvav, tako je zdaj postal karikatura svoje lastne odvratnosti. Isto~asno si je ETA, zaradi poguma, da ~elno izzove glavno oporo diktature – policijo in vojsko –, pridobila spo{tovanje ljudstva. Komunisti, pozorni, da ne bi izgubili te`ko pridobljene prednosti, so bili previdni in se niso izpostavljali. Svojim bur`oaznim zaveznikom so dali uradno verzijo, da si Partija po vseh svojih mo~eh prizadeva, da bi se izognili vsakr{nemu prelivanju krvi. Za ljudstvo pa je centralni komite opisal atentat kot “akcijo v obupu, ki so jo izvedli malobur`oazni nacionalisti, popolnoma odtujeni od delavskih mno`ic”. Akcija je bila “politi~no brezkoristna in {kod-ljiva za delavske mno`ice” (in seveda tudi za voditeljsko vlogo KP). Zasebno pa so se ~lani stranke veselili kakor vsi drugi. ^eprav je general Franco {e `ivel in do leta 1975, ko je kon~no umrl, prelil {e veliko krvi, pa je bil njegov re`im pogubljen prav tistega grozljivega jesenskega jutra, ko je ETA razstrelila njegovega namestnika in `e dolo~enega naslednika za dr`avnega voditelja. NARODNO OSVOBODILNI BOJ 201 Ricard Jordana 3. Ljudstvo, ki so ga naplahtali z nacionalno dr`avo Za razliko od podobno velikih ljudstev, ki `ivijo v Srednji Evropi, kot npr. ^ehi, Slovaki, Mad`ari ali Slovenci, so Baski vklenjeni med dve biv{i cesarstvi in brez podobno velikih sosedov, s katerimi bi se lahko strate{ko povezali. V Franciji, mo~nej{i od obeh dr`av, ki se izogibata vpra{anju baskovskega okro`ja, in zibelki ideje o “eni dr`avi – enem narodu – enem jeziku”, je v 70-ih in 80-ih letih baskovsko nezadovoljstvo doseglo vrh z nastopom Iparretarraka. Podobno kot Bretonija in druge obrobne regije, je tudi francosko baskovsko obmo~je siroma{na pokrajina, ki `e po tradiciji oskrbuje osrednjo francosko dr`avo z duhovniki, `andarji in topovsko hrano. Pri mladih ljudeh je gibanje za kulturno zavednost pognalo korenine {ele kot posledica {tudentskega upora maja 1968. Med {tevilnimi drugimi “minornimi” zadevami je nova levica ponovno odkrila “notranje kolonije” in “narodnostne manj{ine”, komunisti~na partija pa je oprezno razgalila skrajni nacionalizem. Take zadeve so bile desetletja ekskluzivna domena katoli{ke cerkve in francoske desnice. Po letu 1870, ko je 3. republika uveljavila zakon o obveznem {olanju, sta se samostojno anga`irali v “Kulturkampfu” proti francoski dr`avi. Poleg {olske prisotnosti je postalo obvezno tudi u~enje franco{~ine, celo v oddaljenih predelih, kjer franco{~ino komajda kdo razume, kot na primer v baskovskem okro`ju. Sprejeli niso nikakr{nih ukrepov, ki bi poskrbeli za potrebe izklju~no baskovsko govore~ih otrok. Osnovna misel ni bilo u~enje franco{~ine, ampak izkoreninjenje baskov{~ine, katalon{~ine, okcitan{~ine, breton{~ine, flam{~ine, nem{~ine in italijan{~ine. Od takrat naprej so imeli nativni govorci baskovski jezik za prirojeno stigmo reve`ev, kmetov in ribi~ev, ki so postali o~itna tar~a vseh sort “irskih” {al, kadar so jih vpoklicali k prav tako obveznemu slu`enju v francoski armadi. Stoletje pozneje je vse skupaj obrnila na glavo kriza, ki jo je do`ivela 5. republika po maju l968. Govoriti baskovsko in se zavedati lastnih baskovskih korenin, ni bil ve~ znak vdanosti katoli{kim in konservativnim principom, niti sramoten hendikep. Namesto tega je med mladimi, ki bi {e pred nekaj leti raje umrli, kot pa ta jezik javno govorili, pri{lo tako vedenje `e kar v modo. Trmasto nasprotovanje francoske dr`ave, da bi baskovskemu ljudstvu v Franciji priznala sploh kakr{en koli status – francoskim Baskom, za razliko od drugih manj{in in kljub mnogovrstnim volilnim obljubam francoskih politikov, vse do danes {e ni uspelo dobiti svojega lastnega “départementa”, ki bi se vsaj v grobem pokrival z mejami baskov{~ino govore~ega podro~ja – je kon~no pripeljalo do rojstva Iparretarraka, “Tistih s severa”, oboro`ene organizacije, ki je posku{ala kopirati sloves ETE in z bomba{kimi pridigami dose~i neodvisnost od Francije. V nasprotju z ETO je bil Iparretarrak brez ozadja upora in boja proti splo{no osovra`enemu fa{isti~nemu re`imu, pa tudi podpore z daljnose`nimi osnovami, ki bi se {irile po mo~no politiziranem 202 NARODNO OSVOBODILNI BOJ ETA – vzpon in padec oboro`enih prizadevanj za baskovsko neodvisnost podro~ju, ni imel. Privr`enci Iparretarraka niso bili baskovsko govo-re~i kmetje, ki so se sami preskrbovali in {e naprej `iveli svoje borno `ivljenje po hribovju redko naseljenega kopenskega pode`elja, ampak mladi pofrancozeni me{~ani z atlantske obale, izpostavljeni pretresom, ki so po letu 1968 kr~evito stiskali francosko dru`bo. Po porastu nasilnih akcij – uboji `andarjev in bombardiranje (po njihovem mnenju) simbolov francoskega kolonializma, npr. po{te, pod-ru`nice “Crédit Agricole” (v ruralnih okoljih zelo priljubljena hranilnica) in SCNF (Francoske dr`avne `eleznice) – je velika ve~ina prebivalstva Iparretarrak zaradi nasilne in brezkompromisne taktike bojkotirala. Mnogi so se bali za prihodnost turizma, ene glavnih industrij v regiji. Drugi so se oklepali ustaljenega mnenja, da je za revnega baskovskega kmeta {e najbolje, da ostane manjvreden in ne dra`i spe~ih psov. Francoska dr`ava vendar ni Španija in je premo~na, da bi jo prevzela pe{~ica bomba{ev, ki nima nobene prave ljudske podpore. Iparretarrak je postajal ~edalje bolj izoliran. Francoska `andar-merija je leta 1986 njegove privr`ence razgnala, leta 1991 pa njegove voditelje kon~no aretirala. @e samo dejstvo, da so se “Tisti s severa” sploh pojavili na francoskem prizori{~u, pa vseeno dokazuje, da “baskovsko vpra-{anje” {e zdale~ ni bilo re{eno. Francoska dr`ava je imela na skrbi {e en baskovski problem. Tokrat ni pri{el z druge strani meje – ustvarjen je bil doma. Vendar si Iparretarraka ne bi mogli zamisliti brez konflikta, ki je sredi 80-ih let dosegal crescendo na drugi strani Bidasoae3 in je ob~asno zapljuskal tudi v Francijo. 4. Nedokon~ana vojna. Španija in Baski Baski, ki sta jih zdru`eni italijanska in {panska armada strli v kratkotrajni zimski vojni leta 1937, so do`ivljali represijo brez primere vse do leta l977, ko je bila spet vzpostavljena demokracija. Ko je Franco zavzel Bilbao, glavno mesto baskovskega okro`ja, je ozna~il Bizkaio in Gipuzkojo 4 za “izdajalski pokrajini”. Po spremembi stoletja sta se obe obmo~ji hitro industrializirali, podpora Baskovski nacionalni stranki pa je strmo nara{~ala. Prav tako sta se ob izbruhu vojne julija 1936 nepri~akovano, vsaj za nekatere zunanje opazovalce, obe postavili na stran {panske Republike. Številni konservativni krogi, ki so bili instinktivno naklonjeni Francu, niso razumeli, kako da se je neomajno katoli{ka Baskovska nacionalna stranka postavila na stran “sovra`nikov vere” 5. Sprva so celo voditelji francoskih Baskov – zve~ine katoli{ki – kazali kaj malo razumevanja za odlo~itev, ki jo je sprejel Aguirre, predsednik PNV 6 in baskovske vlade, da naj namre~ nehajo cincati in se, po nekaj tednih vojne, pridru`ijo boju proti Francu. Ko so karlisti~ne7 udarne ~ete in 3 Bidasoa – francosko: “Bidassoa” te~e po zadnjem raztegu francosko-{panske meje, preden dose`e ocean pri Irunu/Hendayeu. 4 Bizkaia in Gipuzkoia – imeni sta prevedeni v {pan{~ino kot “Vizcaya” in “Guipúzcoa”. 5 cf. “Sostiene Pereira” italijanskega pisatelja Antonia Tabucchija; po knjigi so posneli tudi film z istim naslovom. 6 Partido Nacionalista Vasco. Sredinsko-desna Baskovska nacionalna stranka je bila glavni igralec v baskovski politiki tridesetih let. Bila je `ari{~e dejavnosti katoli{ke mre`e, ki je vklju~evala tudi {tevilne sindikate. 7 Katoli{ki monarhisti “ancien régima” so oporekali legitimnosti {panske kraljeve dru`ine. V 19. stoletju so bile tri karlisti~ne vojne. Karlizem je bil raz{irjen predvsem v ruralnih predelih, {e posebej v okro`ju Baskije. NARODNO OSVOBODILNI BOJ 203 Ricard Jordana 8 “Guernica” ({p.): v srednjem veku so baskovski predstavniki pod hrastom Gernike (Gerni{kim hrastom) prisegli kastiljskim kraljem fevdno zvestobo. 9 Baskija po baskovsko. 10 Baskovski vojaki. 11 Številni Baski in Katalonci so gledali na dogodke v Bosni s frustriranim ob~utkom “déjá vu”. Na vrhuncu vojne v Bosni se je skoraj v vsakem katalonskem mestu pojavil solidarnostni odbor. Na plakatih je pisalo “Ustavite genocid” in po {tevilnih vaseh so bili tedenski sitini. V Barceloni je bil sede` Bosanske solidarnostne federacije, ki jo je vodil baskovski diplomat José María de Mendiluce. 12 Prorepublikanska policijska sila, nasprotna para-voja{ki Civilni stra`i, zvestemu psu ~uvaju zemljelastni{kega ni`jega plemstva. Pod vodstvom KP je preganjala voditelje POUM-a, pa tudi anarhiste, udele`ene v majskih dogodkih l937 v Barceloni. italijanska tujska legija v poznem avgustu 1936 v bli`ini francoske meje predrle baskovske linije, je pri{la novica, da so frankisti~ni strelski vodi postrelili na ducate duhovnikov. Do takrat je bilo ubijanje duhovnikov in ~lanov verskih skupnosti ekskluzivno tori{~e milice levega krila. Pretresljiva novica je bila le prva v dolgi seriji poro~il o nasilju, ki je kulminiralo {e istega leta, ko so letala nem{ke “legije Kondor” zravnala s tlemi Gerniko 8, zgodovinsko prestolnico Euskadi 9 in sede` baskovskega parlamenta. Po bombardiranju Gernike so se “Gudariak” 10 lahko samo {e predali italijanskim ekspedicijskim korpusom. Pred o~mi britanskih in francoskih ministrov, ki so dogodke v Španiji opazovali iz varne razdalje, kar je bil del sporazuma o ne{irjenju razmerja, ki so ga sklenili z dvema drugima neintervencijskima silama, Italijo in Nem~ijo, se je za~ela oblikovati “eti~na komponenta” vojne. 11 ^e bi ti diplomati bolj pozorno sledili debatam v {panskem Cortesu pred izbruhom vojne, bi se komajda lahko ~udili mra~nemu zasuku dogodkov v Baskiji ob koncu vojne. José Antonio Calvo Sotelo, voditelj desnice, je le malo pred atentatom, ki ga je julija 1936 izvedla nanj Guardia de Asolto12, izjavil, da je “rde~a Španija” 204 NARODNO OSVOBODILNI BOJ ETA – vzpon in padec oboro`enih prizadevanj za baskovsko neodvisnost bolj za`elena kot “sploh nobena”: “antes una Espana roja que una Espana rota”. Misel o ohranitvi “svete {panske sloge” je bila podlaga {panskemu nacionalizmu, edino prepri~anje, ki je dr`alo skupaj razli~ne {trene prepirljive desnice. 13 Coup d’état v slogu 19. stoletja. Zadnji~ ga je februarja l981 izvedel polkovnik Civilne garde, ki je 24 ur imel za talce celoten {panski parlament. 5. Armada i{~e identiteto Španska armada je, mo~no travmatizirana zaradi izgube {e zadnjih kolonij, ki so po kubanski vojni leta 1898 pripadle ZDA, v desetletjih pred dr`avljansko vojno vojevala {tevilne umazane kolonialne vojne v Maroku. Te vojne so povzro~ile nastanek {panske tujske legije, elitnega korpusa, ki je igral klju~no vlogo pri kovanju {tevilnih zarot, ki naj bi vrgle vlado Ljudske fronte, izvoljeno februarja 1936. Druga (II.) republika je bila razgla{ena leta 1931, ko se je kralj Alfonso XIII. odpovedal prestolu, zapustil Madrid in se kot izgnanec zatekel v Rim. Po ne{tetih skrpucanih poskusih, da bi pridobil kriti~no maso visokih ~astnikov, dovolj veliko, da bi tvegal “pronuciaimi”13, je mlademu oficirju, ki se je poklica izu~il tako, da je redno kot po predpisih klal prebivalstvo severnega Maroka, kon~no uspelo. Ime mu je bilo Francisco Franco in je bil eden izmed {tevilnih pripadnikov generacije frustriranih armadnih oficirjev, “Africanista”, ki so skoraj pol stoletja imeli roko nad {pansko politiko. Ti mo`je so prisegli, da bodo obnovili Španijo v vsem njenem `e davno izgubljenem imperialnem sijaju. “Cesarstvo” je treba vrniti za vsako ceno. Kakr{no koli “separatisti~no” gibanje, ki bi lahko ogrozilo tako skrbno negovano enotnost O~et-njave, je treba `e (v kali) zatreti. General Primo de Rivera je bil prvi, ki se je tega neuspe{no lotil. Njegovo Kraljevo Veli~anstvo ga je med 1925 in 1930 imenovalo za prvega {panskega diktatorja v tem stoletju. Ko je prepovedal uporabo katalonskega jezika in z zakonom odvzel pravico do popoldanskega po~itka, “sieste”, je v svojem prizadevanju, da bi moderniziral Španijo, propadel, in postal tretjerazredni Mussolini. Ko so 19. junija 1937 Francova krdela pri{la v Bilbao, je lokalno prebivalstvo vedelo, da jih ~aka {e vse kaj drugega kot globa, ~e bodo na ulici govorili baskovsko. Lepaki na zidovih so jih opozarjali, da pravi Španci govorijo {pansko in ne “lajajo” v “dialektih, ki se gnusijo tistim, ki so za Španijo prelili toliko krvi”. Špan{~ino so izme-ni~no pozdravljali kot “kr{~anski jezik” ali pa kot “jezik Cesarstva”. Baskovski u~itelji, ki so utekli internaciji, so takoj izgubili slu`be. Kaj kmalu so jih nadomestili u~itelji iz Francove Španije, ki so gledali na vse baskovsko kot na nalezljivo bolezen, ki zahteva kirur{ki poseg. Še v zgodnjih 70-ih je bilo lahko prav vznemirljivo, ~e si na ulici v Bilbau govoril baskovsko. Kaj lahko te je ustavil policaj razvpite BPS (Brigada Politico-Social) v civilni obleki, preveril dokumente in postavil kak{no ~udno zvija~no vpra{anje. NARODNO OSVOBODILNI BOJ 205 Richard Jordana 14 Kakor se lahko zdi ~udno, pa je nekaj krogov levega krila, {e posebej nem{ka “protinem{ka” levica, prepri~anih, da so baskovski nacionalisti skupina (tolpa) krvi `ejnih proti{panskih ksenofobov, “ki umetno prebujajo od mrtvih jezik, ki je prakti~no mrtev `e od 50-ih let”. ^e pustimo ob strani zanimive implikacije takih lingvisti~nih teorij, ki se nana{ajo na druge “mrtve” ali “umirajo~e” jezike, recimo hebrej{~ino, pa je dejstvo, da je bila baskov{~ina “nemrtva” tako v 50-ih ali 40-ih in, kar se tega ti~e, tudi v 90-ih. @iv dokaz, da je ideja o “ljudstvih brez zgodovine”, tistih “geschichtslose Völker”, ki sta jih Marx in Engels poslala na “smeti{~e zgodovine”, ena tistih teorij, ki jih mora nem{ka levica ponovno pregledati, ne nazadnje, ker so “umira-jo~i” Baski v zadnjih stotih letih napisali toliko prepri~ljive zgodovine. 6. Neskon~no potovanje skozi Francov tunel Leta 1959, dvaindvajset let po padcu Bilbaa, je bila baskovska de`ela videti popolnoma “pomirjena”. Vendar pa je bila dr`avljanska vojna, gorje, vse prej kot pozabljena. Ve~ina ljudi je v vojni izgubila kak{nega sorodnika, poznala koga, ki so ga zaprli ali pa je `ivel v izgnanstvu. Ve~ina mladih ljudi je odrasla ob zgodbah o pogumnih baskovskih “gudaris”, ki so jih Španci ali Italijani odvedli in jih pustili umreti na neznanih krajih. Vendar pa je bilo vsakdanje `ivljenje dale~ od juna{kih dejanj vojnega ~asa. Davni baskovski vojaki so svoje odslu`ili in odlo`ili oro`je. Zdaj je {lo za izgradnjo ekonomije, za premogovni{tvo in jeklarsko industrijo, ki sta po obratu stoletja spremenila Baskijo v evropsko elektrarno. Leta 1953 sta Eisenhower in Franco podpisala sporazum o ameri{kih voja{kih opori{~ih in odpu{~ajo~i Zahod je postopoma nehal obravnavati Španijo kot izob~eno biv{o Hitlerjevo zaveznico. Korak za korakom si je re`im pridobil zunanje priznanje kot utrdba protikomunizma. Hladna vojna je, ironi~no, po zrelem premisleku pa pravzaprav logi~no, zape~atila zmago fa{izma v dr`avljanski vojni. Kakor da je bila leta 1959 tragedija baskovskih begunskih otrok med obleganjem Bilbaa leta 1937 `e pozabljena; z `veplom natovorjene ladje so plule skozi blokado dale~ stran do Mehike in Leningrada. Vali`anske rudarske skupnosti so dajale zato~i{~e {tevilnim baskovskim de~kom in deklicam. Ampak vmes je bila {e ena svetovna vojna. Ljudje so bili izmu~eni od vojne. Stalin je umrl. Prvi turisti so v majhnem {tevilu spet prihajali na {panske pla`e in prina{ali trdno valuto, ki jo je re`im {e kako potreboval. Zgodovina je o~itno premlela do popolnega premirja. Franco je leta 1964 ob proslavljanju “25 let miru” v generalski uniformi in stisnjenih ustnic zrl z ne{tetih oglasnih desk, s katerimi so bila prekrita pro~elja, na izmu~ene prebivalce Bilbaa. 7. Vzpon Ete Nekaj mladih fantov in deklet iz baskovskih nacionalisti~nih dru`in je leta 1959 na sre~anjih, ki so jih imeli na domovih svojih star{ev, z izgovorom, da {tudirajo za univerzitetne izpite, razpravljalo o vseh teh zadevah. Jasno jim je bilo, da {panski fa{izem ni zmagal le v vojni proti predhodni generaciji. S svojo trmoglavo politiko “fait accompli” bo dosegel {e drugo zmago, ko bo v naslednjih dvajsetih letih u~inkovito zbrisal vsakr{no sled baskovske identitete14. Kot ve~ina revolucionarnih gibanj tiste generacije so se navdihovali pri osvobodilnem boju v de`elah tretjega sveta, {e posebej v Al`iriji in na Kubi. Ni naklju~je, da je leta 1959 Fidel Castro s svojimi enotami vkorakal v Havano in da je nekaj mesecev kasneje imela ETA svojo prvo skup{~ino. 206 NARODNO OSVOBODILNI BOJ ETA – vzpon in padec oboro`enih prizadevanj za baskovsko neodvisnost @e od samega za~etka se ETA ni hotela zapletati v odkrito konfrontacijo s {pansko drzavo. Svoja prizadevanja je raje osredo-to~ila na dejavnosti “izgradnje naroda”, na ustvarjanje paralelne infrastrukture pod legalnim kritjem. Zato so v zgodnjih {estdesetih letih prvi šikostolak’15 za~eli pouk baskov{~ine za odrasle in otroke. V {tevilnih primerih je legalno kritje zagotovila katoli{ka cerkev, edina javna sfera, za katero si {panska dr`ava ni mogla privo{~iti, da bi si jo kar takoj spravila pod nadzor. Baskovska cerkev je bila ~rna ovca {panskega katolicizma. Zaradi njene intimne povezanosti z baskovsko ruralno dru`bo jo lahko primerjamo le {e z irsko katoli{ko cerkvijo pod britansko oblastjo ali pa s poljsko cerkvijo v ~asu povojnega stalinizma. Devet let je trajalo, preden je ETA prvi~ segla po `ivljenju. To se je zgodilo potem, ko je Civilna garda med cestno zaporo ustrelila 19-letnega aktivista. Zahrbtno so ga pokosili, ko je sku{al ube`ati aretaciji. ETA je odgovorila tako, da je ~ez nekaj ~asa ustrelila Melitóna Manzanasa, ki ga je CIA izurila za protiuporni{kega specialista in je bila njegova naloga zasli{evanje pripornikov v kasarni Civilne garde v Donostiu16. Atentat na Manzanasa je ozna~il za~etek razvoja Ete kot gverilske organizacije in oboro`enega krila nacionalizma “abertzale” 17. 15 Baskovske {ole. 16 Baskovsko San Sebastian. 17 Patrioti. “Abertzaleak” ali “baskovski patrioti” so se zavzemali za popolno neodvisnost od Španije. Vendar pa beseda v~asih vklju~uje vse politi~ne stranke z baskovskim opori{~em, za razliko od tistih, ki so prisegle zvestobo Madridu. 18 U~iteljice 8. Vojaško sodišče v Burgosu Re`im se je prvi~ po mnogih letih soo~il z obse`no oboro`eno rezistenco na strate{kem podro~ju svojega teritorija. Represija je bila hitra in neizprosna. “Obsedno stanje” je postalo pravilo. Vse skupaj pa je bilo brez koristi; bolj je policija paradirala z oro`jem po predmestnih `elezni{kih postajah v Bilbau, bolj so jo povpre~ni dr`avljani zaradi tega sovra`ili in bili pripravljeni, da se pridru`ijo boju za svobodo. Za bo`i~ 1970 je dr`avna histerija dosegla vrhunec ob znanem “burgo{kem procesu”, na vojnem sodi{cu proti osmim ~lanom Ete, obto`enim atentata na Melitóna Manzanasa. Kljub {iroki mobilizaciji {irom po Baskiji – sedemletni otroci so pod vodstvom svojih “anderenos”18 blokirali ceste – in izven nje, je bilo kar dvanajst smrtnih obsodb vrnjenih ni`jim sodi{~em. Odgovor je bil silovit. Razglasili so splo{no stavko in {e trgovci so bili pripravljeni poprijeti za oro`je proti Civilni stra`i. Francoski antifa{isti, ki so naredilili baskovsko stvar za svojo, so predramili svet. Mednarodne sankcije niso bile izklju~ene, ~e bi pri{lo do mno`i~nega prelivanja krvi, vse pa je kazalo, da bo do tega pri{lo, ~e bodo uveljavili obsodbo. Kar naenkrat je imel Franco zvezane roke. Ni mogel drugega kot odlo`iti kazni. Šest let kasneje so burgo{ko osmerico izvlekli iz strogo zavarovane je~e in odleteli so na Švedsko. ^ez nekaj tednov so se vrnili domov in bili dele`ni dobrodo{lice, ki priti~e junakom. NARODNO OSVOBODILNI BOJ 207 Ricard Jordana ETA se je najbolj razcvetela v letih med 1970 in 1973, v obdobju med procesom v Burgosu in napadom na Carrero. Njen poziv, naj postane Baskija glavni scenarij boja proti frankizmu, je uspel. Propad se je za~el kmalu po Carrerovi smrti. Da bi izziv dvignili na novo stopnjo in ker niso mogli vzeti Francu `ivljenja, jim ni preostalo drugega kot v celoti vre~i {pansko vojsko iz Baskije. In prav to so se namenili narediti. ETA je postala samooklicana Baskovska narodna armada in je nadaljevala vojno, ki so jo leta 1937 izgubili njeni o~etje. Ujetnica lastnega mita. Ujetnica svobode. Vseh zgodb, ki so jih pripovedovali vso neskon~no Francovo zimsko no~. Zgodovina pa se je premaknila naprej. Njihovi o~etje, ki ji je poraz {e vedno bolel, so se odlo~ili za PNV. Tudi PNV je izkusila poraz in represijo, ki mu je sledila. Njen namen je bil, uskladiti baskovsko avtonomijo z nastajajo~im {panskim srednjim razredom, ki ga je, polnega upanja, bolj obsedalo varovanje novo pridobljene blaginje kot pa valjanje v {panskem nacionalizmu, kar so po~eli njihovi predniki. Iztegovali so tipalke proti drugim demokrati~nim silam, da bi se pogodili o ponovni vzpostavitvi baskovske avtonomije, ko bi bilo frankizma konec. Še vedno pa je ostalo precej ovir. ETA je v svoji strategiji postajala ~edalje manj selektivna. Obseg njenih operacij se je {iril. Španska vlada je odgovorila s pove~ano represijo in poslala naokrog prvi val vodov smrti. Obseg njihove dejavnosti je bil velik. Zve~er so odlo`ili dnevne uniforme in pretepali politi~ne aktiviste ali po`igali knjigarne, kjer so prodajali baskovske knjige. To je ena manj znanih plati precej bahave “transición democratica”, modela, ki so ga {panski sociologi od takrat naprej posku{ali ceneno prodati vsemu svetu, najprej v “bratskih dr`avah Latinske Amerike”, nato pa {e v Srednji in Vzhodni Evropi. Stvari so za~ele uhajati iz rok, ko so “incontrolados” – voja{ko in policijsko osebje v civilu – za~eli ciljati na begunce z Iparralde19, le nekaj sto metrov ~ez francosko mejo. Francoska vlada jim je kmalu spodmaknila tepih izpod nog. Na Španijo so {e vedno gledali kot na nedemo-krati~no dr`avo, na Francijo pa kot na sveti{~e za baskovske begunce pred kakr{nokoli gonjo. ^ez nekaj let, 1983, se je vse to spremenilo. Pri{el je GAL. 9. Tranzicija v {panskem slogu Dve leti po Francovi smrti je postalo jasno, da bo PNV tista, ki bo vodila igro v {panskem baskovskem okro`ju. S centralnimi silami so skovali nov prehodni sporazum. “Estado de las Autonomías” je drugi model, ki si ga {panski dru`boslovci vneto prizadevajo prodati, tokrat nekoliko bolj uspe{no, in to ne samo Vzhodni Evropi. Dejansko ga razprodajajo povsod, celo v Nem~iji. Prepri~ani so, da ponujajo nekaj dobrega, prvo tehnologijo, ki si jo Španija lahko privo{~i izva`ati, ne da bi pri tem izgubila ugled. 208 NARODNO OSVOBODILNI BOJ ETA – vzpon in padec oboro`enih prizadevanj za baskovsko neodvisnost “Dr`ava avtonomnih regij” je dejansko rezultat ideje po~enega piskra. Poskus preslepiti {pansko armado, da bi verjela, da oblast, ki bi jo prenesli na Baske in Katalonce, pravzaprav ne bi nasprotovala Francovi volji, ki so ji prisegli ve~no zvestobo kot pri~e in tudi kot vr{ilci. Desetletja pred svojo smrtjo je Franco vedno znova vztrajal, da mora “biti vozel trden” (“todo queda atado y bien atado”). Mnogi so ta kripti~ni stavek razumeli v pomenu zagotovljenega nasledstva, da bo princ Juan Carlos, prvi kralj nove falangisti~ne monarhije, “la monarqía del 18 de julio” (18. julija 1936 so se fa{isti dvignili proti republiki), nadaljeval Francovo delo, zapu{~ino 40 let miru, nekaj nezasli{anega v sodobni {panski zgodovini. Dejansko pa bi Francovo znamenito uganko lahko interpretirali kot skrit poziv armadi, naj po njegovi smrti varuje {pansko enotnost. Do dana{njega dne se je {panska vojska vztrajno izogibala, da bi demokrati~ni dr`avi prisegla zvestobo. Klanja se le kralju, ki ga je izbral Franco, za svojega naslednika pri vodenju dr`ave. Tako je {panski kralj tudi vrhovni voja{ki poveljnik, kar je nasledil od svojega predhodnika. 10. Presekan gordijski vozel Leta 1978 je bilo jasno, da {panska vojska ne bo trpela, da bi jo postavili nazaj v bojni razpored iz leta 1936. Da bi Baskom ponudili neke vrste kup~ijo, je skupina mladih tehnokratov, ki so ~ez no~ obrnili pla{~e, pri{la na originalno, vendar prakti~no zamisel, ki je postala znana kot “café para todos”20. Poro~ajo, da je notraji minister Rodolfo Martín Villa leta 1977 s temi besedami reagiral na zateve po katalonski in Baskovski avtonomiji. “Skodelica kave” pomeni poseben tretma, kar imenujejo Nemci “ekstra klobasa”. Celotno Španijo so razdelili na enako avtonomne regije. Resda naj bi bile nekatere bolj avtonomne kot druge, kar pa naj bi bila malenkost. Vse skupaj je bilo bolj ali manj videti takole: “Torej ho~ete, da ima Euskadi svoj parlament in lastno vlado? Ni problema! Izvolite, postrezite si! Mimogrede – povedati vam moramo, da bo podoben parlament dobila, recimo, tudi La Rioja21, tako da bodo vsi obravnavani enako. Saj ni pomembno, da ni nih~e prosil za to. Vsi {panski dr`avljani so enakopravni, kajne? Na{a nova demokracija ne more nikogar diskriminirati, {e najmanj na tako nejasnih osnovah kot so škultura’, šzgodovina’, šjezik’ in podobno. Imeti moramo nekaj takega kot Zahodna Nem~ija – dobro delujo~o, u~inkovito, zahodnja{ko demokracijo!” Z odplako degeneracije bi lahko Francovi visoki ~astniki poto-la`eni ostali v kasarnah. Obsedeni s katalonskim in baskovskim separatizmom bi bili pomirjeni, da se Caudillo ne bo obra~al v grobu. Kasneje so se baskovske in katalonske poteze za ve~jo neodvisnost tako zapletle, da so se iz zme{njave, ki je sledila, izmotavali ve~ kot desetletje. Madrid je spet izigral staro zvija~o, ko se je oprl na stoletja NARODNO OSVOBODILNI BOJ 209 20 “Kava za vse”. 21 Vinorodno podro~je v severozahodni Španiji. Ricard Jordana 22 Miniater Filipa IV. Španskega. Soo~en z dvema simultanima uporoma leta 1640, je grof-vojvoda olivare{ki raje poslal ~ete v Katalonijo kot pa na Portugalsko in tako omogo~il Portugalcem, da so si spet pridobili neodvisnost, ki so jo izgubili {estdeset let prej. Vojna v Kataloniji je ob portugalski neodvisnosti ozna~ila dokon~en propad “politike majhnih korakov”, ki jo je svetoval kralju, da bi u~vrstil {pansko prevlado nad obema omenjenima de`elama. 23 Ljudska sloga. 24 Zgoraj omenjeni levi~arji gledajo na kombinacijo besed “baskovski nacionalizem” in “levokrilni” kot na anatemo. staro tradicijo dvornih intrig in strate{ko odmerjenih nezaupljivih zagotovil vse od nizkotnega Conde-Duqueja 22 naprej. Kar se ti~e madridskih politikov, bi se, zdaj ko so bile kocke vr`ene, ETA lahko zbombardirala v ~edalje ve~jo izolacijo. Presenetljivo je ta drugi model naredil ~ude`e. Razen komaj sli{ne manj{ine prista{ev trde linije, ki se je zakadila v parlament in pripravila kralja do tega, da je neskon~nih {est ur razmi{ljal, na katero stran naj se postavi, je ve~ina vojske videla nov baskovski zakon kot tisto, kar je bil, parodija nekdanje baskovske vlade, katere so se tako bali. [~asoma so posvetili svojo energijo v obnovo konvencionalne armade. Vsekakor te`avna naloga. Ve~ina armadnih divizij je bila strate{ko razvr{~ena okrog velikih mest. Zaradi zunanjih sovra`nikov smo bili zadnjih {tirideset let kar dosti zaskrbljeni. Ampak ne bojte se, danes, 15 let pozneje, je {panska vojska po Natovem ukazu odgovorna za vzdr`evanje miru v Mostarju. O tempora, o mores! Tako je bila spet vzpostavljena baskovska avtonomija. Imenovana je bila baskovska policija, Ertzantza. Zdaj patruljira po baskovski de`eli skupaj s {pansko nacionalno policijo, Civilno gardo, lokalno policijo, voja{ko policijo, avtonomno policijsko silo iz Navarre (baskovska provinca z lo~enim avtonomnim statusom izven Baskije ... {e en dose`ek slovitega modela). Veliko turistov se prav zabava, ko vsak dan na{tejejo novo uniformo. To preobilje policijskih mo~i in uniform spravlja vse skupaj v kozji rog: le naj se igrajo s svojimi igra~kami, dokler so klju~ni dohodki na{i. PNV se je zadovoljila z vsem tem in spremenila novo baskovsko administracijo v dru`inski posel. Kar dobro jim uspeva, kljub ob~as-nim razdorom tako s {pansko dr`avo kot z Eto. ETA je imela enak realisti~ni pogled na {pansko vojsko kakor na obseg avtonomije, ki naj bi pripadla Baskom. Potem je postala oboro`eno krilo Herri Batasune 23 (HB), levokrilne baskovske nacioalisti~ne koalicije 24 ki se zgleduje po Sinn Feinu. Do zdaj je sprejemala le sede`e, ki jih je dobila na lokalnih zborskih volitvah. Kandidati, ki dobijo dovolj glasov na splo{nih volitvah, po pravilu nikoli ne vstopijo v madridski parlament. Devet let po padcu berlinskega zidu se HB {e vedno zavzema za baskovsko neodvisnost in lastno vrsto socializma, ponarejeno me{anico hismata, diamata, lastnega izbora iz obi~ajnega repertoarja “minornih zadev” (mladinska kultura, ekologija, squatting – naseljevanje praznih hi{, izmikanje naboru; ne pa toliko feminizem in pravice gejev) in nekaj kapljic latinskoameri{kega revolucionarnega patosa, zve~ine uvo-`enega s Kube in iz Nikaragve, ~eprav so v zadnjih nekaj letih prevladali mehi{ki vplivi. Številni ~lani ETE, na {pansko zahtevo pregnani iz Francije, so pre`iveli leta pod nadzorom v eksilu v razli~nih latinskoameri{kih dr`avah. Trenutno je baskovska dru`ba razpolovljena. Na eni strani se je velika ve~ina ljudi naveli~ala Etine nasilne karakteristike, {e posebej, 210 NARODNO OSVOBODILNI BOJ ETA – vzpon in padec oboro`enih prizadevanj za baskovsko neodvisnost odkar je lani poleti za~ela gonjo proti lokalnim politikom s streljanjem v tilnik, kar ji je dalo – in ji {e vedno daje, ker se je to nadaljevalo do dana{njih dni – pridih ~rnosraj~ni{kega terorja. Po drugi strani pa dobiva HB {e vedno 15–20 odstotkov volilnih glasov. Etina sedanja politika skrajnega prezira, da bi odnesli celo ko`o, se je za~ela z bombnim napadom na Hipercor, supermarket v delavskem predelu Barcelone, ki je leta 1986 zahteval 15 mrtvih in {tevilne ranjene. Trenutna {panska vlada desnega krila in Socialisticna stranka sta nara{~ajo~e nerazpolo`enje do ETE kaj hitro interpretirali kot gladko zavrnitev vsakr{nega baskovskega nacionaliza. Vse ve~ novinarjev, profesorjev, intelektualcev itd. se zbira pod praporom nove vrste {panskega nacionalizma, ki naj slikovito opi{e {pansko dr`avo kot nesebi~no ekipo internacionalizmu naklonjenih intelektualcev in modrih ~elad, ki se zanimajo samo “individualne ~lovekove pravice”. Raz{irjen je koncens zaradi o dejstvu, da je “ETA maligni tumor, ki `e trideset let kvari baskovsko dru`bo”. Taka celovita obsodba zvito me~e v isti ko{ legitimno rezistenco proti fa{isticni diktaturi, ki je Baskom odrekala osnovne pravice, in dana{nje izolirane oboro`ene bandite, ki se vedejo, kot da bi dosegli konec svojega du{evnega obzorja. Zdaj je ta skri`ana stranka škoalicije za `ivljenje’ nastopila z novo parolo, ki sama po sebi pove vse: baskovski šnacionalizem’, ki vle~e paralelel med klasi~nim nacizmom in fa{izmom ter borbo baskovskega ljudstva, da bi se znebilo {panske dr`ave, ki do dana{jih dni gleda na obstoj ne{panskih skupin, kakr{ni sta Baski in Katalonci, kot na tujek, ki okupira {panski teritorij. Tako so si samozvani neodvisni intelektualci, kakr{en je biv{i anarhist Fernando Savater, ustvarili povod, da denuncirajo baskovski nacionalizem kot sam po sebi “eliminatoren”, kakor da bi Baski nameravali – naj ti ne bo mar, sprejmi najmanj{o mo`nost – zgraditi plinske celice za preganjane Špance tik pred nosom {panske vojske. To je histori~ni revizionizem, sramotna prevara s poskusom ponovno napisati zgodovino zadnjih petdesetih let. Špansko dr`avo prikazuje kot nekaj nevtralnega, oropanega kakr{nih koli “etni~nih ali naciona-listi~nih instinktov”. Nasprotno pa so, po istih teoretikih, “baskovski nacionalisti” zakavljani na idejo identitete”. Ker pa “identiteto” dejansko lahko defiiramo le na individualni osnovi, so kolektivne samodolo~itvene pravice zavr`ene kot “nacionalisti~na ideologija”. Tako se vrnemo h kvadratu ena Španska dr`ava ~isto slu~ajno zaseda kvadrat ena, in {panska dr`ava je, spet ~isto slu~ajno, identi~na s {pansko kulturo in jezikom. Ker je {pan{~ina zelo raz{irjen jezik, ki ga govorijo na Iberijskem polotoku in v Latinski Ameriki, mora biti to naravni red, nekaj na meji virtualnega univerzalizma, in nasprotno ter popolnoma razli~no od baskovske drobnjakarske omejenosti. Ta generacija {panskih “nouveaux philosophes” torej ho~e prepri~ati sama sebe, da je francoski model nacionalne dr`ave uporaben {e dve stoletji po NARODNO OSVOBODILNI BOJ 211 Ricard Jordana njegovem zametku. Bojim se, da prepozno. Španska dr`ava je zadnjih 150 let posku{ala, brez vidnih uspehov, uporabiti isto zvija~o, vendar na manj sofisticiran na~in. ^e mo~ni in bogati francoski eliti ni nikoli povsem uspelo zbrisati “kolektivnega spomina” pe{~ici osiroma{enih Baskov, ki `ivijo znotraj njenih meja, kako bi se lahko drugorazredna nacija, ki je 25 let po Francovi smrti {e vedno nesposobna, da bi se znebila sledov fa{isti~ne preteklosti, pretvarjala, da bo prevarala celotno baskovsko nacijo, da bi verjela, kako je vse, kar je naredila, narobe, da bi, ~e bi brali, razumeli, da je bil pravi duh Španije dejansko vedno “etni~no nevtralen”? Koprne~e razmi{ljanje teh samozvanih “antiacionalistov” pa prina{a {e eno trdo dejstvo sodobnih ~asov. Prej{nji mesec je Vrhovno {pansko sodi{~e obsodilo biv{ega notranjega ministra prve vlade PSOE 25 na 10 let zapora. Spoznan je bil za krivega, ker je 1983 ukazal ugrabiti baskovskega poslovne`a. Poslovne`evo ime je Segundo Marey. Bil je ena prvih `rtev GAL. 11. Razkritje nepri~akovanega dr`avni{tva: GAL ^eprav je imel Marey izredno sre~o, da je pre`ivel svojo te`ko preizku{njo, pa so GAL-ovi odredi smrti v francoski Baskiji pobili trideset drugih ljudi, preden so tri leta kaseje izpuhteli v zrak. Sestavljen iz brutalne`ev, zbranih iz razli~nih tujskih legij, podzemlja Marseilla in Bordeauxa, za dobro mero pa {e iz italijanske mafije, je bil GAL (“Grupo Antiterrorista de Liberación – in po naklju~ju tudi naziv znane za{~itne znamke {panskega mila) odgovor nove socialisti~ne vlade na pretep v menzi, ki je sledil ponovnemu Etinem nasilju na severu. Mladi socialdemokrati so bili leta 1982 izvoljeni v vlado z najve~jo ve~ino, kar jo je kdaj v {panski zgodovini dobila kak{na stranka. Iz desnice so naredili koline. Nekateri so mislili, da se bodo socialisti pogajali o mirovni poravnavi v Baskiji. Posku{ali streti Francov urok. Se zadovoljili z referendumom o samoodlo~itvi, enim bistvenih zahtevkov vseh baskovskih strank, ne le HB in ETE. @al pa ni bilo tako. Stara pripadnost tajnemu boju se je resni~no razklala. Zdaj so bili na oblasti fantje iz PSOE z razbija{ko ve~ino; tega so se veselili v izgnanstvu, v Suresnesu blizu Pariza in v Zahodni Nem~iji. Zadnja stvar, ki jim jo je bilo treba narediti, je bilo ~ohati {pansko vojsko v napa~no smer. Predhodna vlada UCD desnega centra je morala dve leti pred tem, ko so bili popustljivi do Baskov in Kataloncev, poravnati podoben ra~un. Poro~nik-polkovnik Tejero je pridivjal v parlament in za~el streljati z revolverjem, za njim pa je pri{la skupina neobritih, mrkogledih pripadnikov Civilne garde. Odlo~ili so se, da bodo dali tistemu znamenitemu modelu, “Estado de las Autonomías”, drugo prilo`nost. Tudi priprave za vstop v NATO bi pridobile nekaj dragocenega ~asa. Mlaj{e oficirje so `e srbele roke, 212 NARODNO OSVOBODILNI BOJ 25 Španska socialdemokratska stranka. Po Francovi smrti so jo ponovno lansirali, ve~inoma s kapitalom SPD. ETA – vzpon in padec oboro`enih prizadevanj za baskovsko neodvisnost da bi jih polo`ili na drago opremo, tako da ni bilo druge izbire kot pritisniti “Africanista” trdorokce ob zid. 12. Udariti nazaj, kamor boli Vse to je bilo dovolj dobro za vstop Španije v NATO in morebiti celo v EU. Za Baskijo pa ni bilo zaradi tega ni~ druga~e. PSOE je bila tako omamljena od ekstravagantne volilne zmage, da se je imela za sposobno opraviti nalogo, ki sta jo za~ela tako Franco kot prva demokrati~no izvoljena vlada UCD in je nih~e ni uspe{no dokon~al: poraziti ETO z voja{kimi sredstvi. Mislili so, da jim bodo socialisti~ni kolegi v francoski vladi dobavili robo. Saj je v Španiji vladalo desno krilo in ETA je lahko u`ivala v varnem zato~i{~u, le lu~aj oddaljenem od {panske meje, od koder je z lahkoto opravljala operacije na {paskem teritoriju. Pra{i~jeglavi visoki voja{ki oficirji bodo kon~no spoznali, da si je PSOE odrezala precej bolj{i del kot pa stara in dolgo~asna desnica. Na nesre~o {panske vlade pa je Mitterrandov kabinet gledal na stvari druga~e. ^e bi ustregli {panskim zahtevam, bi se celotna baskovska populacija v Franciji z oro`jem postavila proti tistemu, kar bi imeli za navadno izdajo. Poleg tega je `erjavica iz leta 1968 {e vedno tlela. Zadnja stvar, ki jo je Mitterrand potreboval, je bil revolt francoskih levi~arskih intelektualcev, ki bi obto`ili njegovo koalicijo s komunisti predaje baskovskih uporni{kih borcev {panski Civilni gardi, katerih veselje ob prstu na spro`ilcu je bilo legendarno in so razstresenim francoskim {oferjem vsako poletje pobirali redno pristojbino ... Sleparske cestne zapore, zaradi katerih so se ze leta 1968 za~ele vse tiste te`ave ... Njihovi upi o hitrem napredku so izgubili lesk, {panski strategi so na{li drugo taktiko, ki je obrodila sadove v ne tako daljni preteklosti. Spro`ili so drugo “umazano vojno” proti begunski baskovski skupnosti onkraj meje. Vendar je bila tokratna v velikem merilu. Tri leta “socialisticne umazane vojne’” so vzela skoraj trideset `ivljenj, tako ljudi, ki so bili vklju~eni v vojne zlo~ine, kot tistih, ki niso bili z ETO niti najmanj povezani. Vendar pa je bila “umazana vojna” kon~no uspe{na v tem, da je izsilila pomo~ francoske dr`ave. GAL je povzro~il najve~je razburjenje po nem{ki okupaciji. Ljudje v mestih, kot sta Hendaye ali Biarritz, so se bali pono~i hoditi po ulicah, da jih ne bi vzel za tar~o kak{en vod na svojem pijanskem sprehodu. Take situacije niso bile ni~ nenavadnega. Francoska vlada je za~utila mrakobno razpolo`enje in za~ela deportirati baskovske begunce v oddaljene “départements”. Kasnej{i destinacije so bile prekomorske kolonije. Kmalu so bili osumljenci ETE izgnani v tretje dr`ave. Danes predajajo osumljene teroriste na zahtevo {panski policiji. Mu~enje je na {panskih policijskih postajah {e vedno dnevna zapoved, dejstvo, o katerem poro~a NARODNO OSVOBODILNI BOJ 213 Ricard Jordana Amnesty `e ve~ kot zadnjih 15 let ..., ki pa kon~no, ne pa nazadnje, ni prineslo v oboro`en spopad med {pansko dr`avo in ETO niti najmanj{e razlike. ^e ni~ drugega, je v vodstvu Socialisticne stranke pod`galo na novo odkriti {panski nacionalizem. Leta 1983 so se {panski socialisti odlo~ili, prevzeti razbrzdano {pansko vojsko in tako demontirati v`igalnik na bombi, ki bi jo lahko vsak trenutek razneslo – coup d’état v “cilskem slogu”. Namesto tega pa so morali prevzeti odgovornost za {panski nacionalizem. Osupla zaradi nepri~akovano visokih zapornih kazni za biv{ega ministra in {e nekaj visokih uradnikov, sta vodstvo in ~lanstvo PSOE posku{ala pridobiti podporo biv{ih Francovih ministrov za notranje zadeve, da bi prosili (pledirali) za uradno oprostitev. Za odobritev prosijo ljudi, ki “so se neko~ sami zna{li v podobnem neprijetnem polo`aju kot na{i fantje leta 1983”, torej tiste, katerih udarna mo{tva so pod kritjem no~i razstreljevala in po`igala baskovske knjigarne. Bili pa so tudi primeri, ko so protipuntarski vodi Civilne garde imeli proste roke, da so lahko pri belem dnevu premetali celotno vas 26. 13. Posledica Po velikopetkovem sporazumu in {e posebej po pokolu v Omaghu, ki je vzel toliko nedol`nih `ivljenj, se je zdelo, da se je oboro`en spopad v Zahodni Evropi spustil nizko kakor {e nikoli. Sporazuma o baskovski de`eli ne bi bilo te`ko dose~i. Menim, da je bistvo spora v tem, da na drugi strani meje ni svobodne baskovske dr`ave, ki bi namigovala na ravnovesje, ampak Francija. Kakor koli `e, Baski so se naveli~ali ETE in ETA si ne more privo{~iti, da bi spregledala to trdo dejstvo, ~e no~e po poti prave IRE. Veliko ljudi v Baskiji meni, da bi lahko naredili odlo~ilne korake k zakonskemu sporazumu s Španijo, ~e bi ETA odlo`ila oro`je. Ta sporazum bi vklju~eval tudi ~len o ve~ kot 800 pripadnikih ETE ki so zdaj zaprti v {panskih zaporih. Brez dvoma je to eden glavnih pogojev za stabilen mir, drugi pa je temeljita sprememba {panske miselne naravnanosti. Štirideset let nacionalisti~ne indoktrinacije je dodobra oplenilo {pansko psiho. ^lovek z ulice v Madridu, Sevilli ali Burgosu {e vedno gleda na kulturne razlike v “njegovi de`eli” kot na nesramno (predrzno) kr{itev miru, kot na popolnoma nepotrebno napetost v bla`eni, sre~ni, s soncem obliti de`eli. (Navedek): “Zakaj se ne zavedate, da ste tako {panski kakor mi, in u`ivate dobro `ivljenje? Zakaj kvarite zabavo z vsem tem razgrajanjem o jeziku, ki ga nih~e ne potrebuje? Mar se ne strinjajo vsi tujci, da je Španija najbolj{a dr`ava na svetu, {pan{~ina pa najlep{i jezik? Zakaj bi zapravljali denar davkopla~evalcev za vso to nekoristno baskovsko bedasto~o? Mogo~e zato, da ne bi podtaknili {e ene bombe? “Nacionalisti~na” manj{ina ima Španijo za talko! Naj se glavne stranke sporazumejo glede velike ustavne koalicije in se opredelijo proti destabilizira- 214 NARODNO OSVOBODILNI BOJ 26 cf Oplenitev Renteríe, predmestja San Sebastiana, v poznih sedemdestih letih. ETA – vzpon in padec oboro`enih prizadevanj za baskovsko neodvisnost jo~emu (spomnite se Jugoslavije!) separatizmu!” (konec navedka). Zahtevo po šveliki koaliciji’ je postavila skupina vodilnih baskovskih intelektualcev, mo~no nagnjenih k novi vrsti nacionalizma, ki se pojavlja med {pansko govore~o elito v Baskiji in Kataloniji. S stali{~a evropeizacije, ki se za~enja, je to ~revesno ~rvi~enje obupen poskus, da bi kljub neverjetnosti obdr`ali Baske in Katalonce v Španiji. 14. Navzgor po zrak Prakti~nosti naklonjeni mladi kadri desnega krila PP so naredili tak{en hrup, da bi si sodobni jakobinci na levici z njim lahko na debelo postlali. Bojijo se, da bi vse to lahko prekinilo sicer zglajeno evropsko kup~ijo. Skrajni ~as je, da se {panski intelektualci opogumijo, pospravijo po lastni hi{i in za~nejo protinacionalisti~no kampanjo. Vendar resni~no. Proti nacionalisti~nim agitatorjem, v lastnih vrstah, ne pa proti tistim v sosednjih dr`avah, ki so stoletja ginevali pod {pansko upravo. Tako bi lahko na{li izhod iz Francovega labirinta. Poleg tega bi lahko popravili nekaj ograj s sicer skepti~nimi sosedami, kakr{na je Portugalska. S takim ustreznim na~inom bi Španija kon~no zagrebla svojo razpadlo imperialno preteklost in vstopila v prozai~no modernost. 15. Mo`nost nepri~akovanega dobitka? Za bralce, ki so bili pri~e razpada biv{e Jugoslavije, to verjetno ni ni~ novega. Vendar pa Španija, kljub mnogim osupljivo podobnim potezam, ni Jugoslavija. ^e ne drugega, ji je uspelo, da se je zgrebla v Evropsko unijo. ^e v bli`nji prihodnosti uspe evru spodkopati umikajo~o se nacionalno dr`avo, bo {panskim nacionalistom preostalo le {e bi~anje mrtvega konja. Po stoletjih podrejenosti bi Baski u`ili enak status kot druga evropska ljudstva. Ni~ manj in ni~ ve~. Prvi~ v dveh tiso~letjih, odkar so ~lani baskovskih plemen ob vzno`ju Pirenejev prvi~ pri{li v stik z eksoti~nim indoevropskim jezikom, latin{~ino. Evropa tako spet zaklju~uje krog. Mogo~e {e sama ne ve, kako hitro utira pot proti Evropski federaciji. Spra{ujem se, kaj si o tem mislijo bosanski 27 bralci. Prevedel Toma` Kralj 27 Bosna pomeni tukaj Kosovo, Vojvodino, Sand`ak, Trst itd. NARODNO OSVOBODILNI BOJ 215 Jadran Sterle ETA: leto razpletanja Kam s prihodnostjo? Koga ustrahuje ETA? Vpra{anje, ki se z vso ostrino vra~a zlasti ob vsakokratni nasilni ali nenasilni akciji pripadnikov Ete, je vpra{anje modela {panske dr`ave. Kdo ho~e kak{no dr`avo – to preprosto vpra{anje pa ima v dana{nji Španiji vsaj nekaj odgovorov. Tako hitro in temeljito, kot je Španija izgubila ve~ino prekomorskih kolonij v dvajsetih in devetdesetih letih prej{njega stoletja, je enkraten primer v novej{i evropski zgodovini. Še zadnja karlisti~na vojna (1872–76) je sku{ala Španiji zadrgniti centralisti~no kravato, toda celo v Baskiji, lojalni pora`enim karlistom, vznikne nacionalisti~no gibanje. Sredobe`ne sile so vse mo~nej{e v Kataloniji, Galiciji, Baskiji. Po vrsti diktatur in zgre{enih vlad je {ele ustava Druge republike iz leta 1931 izrecno omenila (8. ~len) avtonomne pokrajine. Šele smrt diktatorja Franca in nesodobnost frankizma je v novo ustavo (1978) ponovno vrnila avtonomnost zgodovinskih pokrajin, ~eprav velja kot ustavni princip za vse administrativne enote Španije. Šele zadnjih 15–20 let se razpleta – v nekaterih primerih izredno hitro! – klob~i~, v katerega se je zapletel centraliziran model {panske dr`ave. Duh burbonske dinastije iz za~etka 18. stoletja je dokon~no izginil {ele {ele po dobrem ~etrttiso~-letju! Niti zadnji poskus, ki ga je sicer veli~astno opravil zgodovinar Ramon Menendez Pidal, da bi “kastiljaniziral” Španijo, ni vzdr`al pred naletom nacionalisti~nih sunkov, ki so kot burja razcefrali iluzijo o nacionalno homogeni in enotni dr`avi-naciji. In ~e so prekomorski dedi~i kolonialne Španije vse bolj govorili o Španiji kot “materi-kurbi”, so doma vse bolj govorili o “Španijah”. Kastilija ni ve~ srce Španije, Cid ni ve~ vse{panski junak, v Gerniki spet ~astijo staro baskovsko svetinjo – sveti hrast. Avtonomna vlada v Vitoriji ima vse zna~ilnosti politi~nega suverena – vse do pobiranja davkov. Prav Euskadi – Pais Vasco, de`ela Baskov – je v sedanji centrifugalni enotnosti med vsemi ostalimi “zgodovinskimi pokrajinami” dosegla najve~. Z vstopom v Evropsko unijo 1986 si je Španija zagotovila (od “zunaj”, iz evropskih in svetovnih gospodarskih centrov) {e ve~jo in trdnej{o demokratizacijo. Te`a preteklosti je za~ela popu{~ati. Model pluralne Španije se je prijel ne le med nacionalisti~nimi krogi v posameznih zgodovinskih pokrajinah, marve~ je postal predmet normalne razprave tudi v Madridu. Špancem je `e NARODNO OSVOBODILNI BOJ 217 Jadran Sterle jasno, da centralizirani jakobinski in po Napoleonu administrativno razdelan koncept mo~ne dr`ave (model avtoritarne dr`ave enega naroda in jezika) v sodobnih ekonomsko-komunikacijskih pogojih ne more pre`iveti niti svojih vnukov. Jasno: avtoritarna oblast ne more re{evati zgodovinskih problemov, ko pa ne re{uje niti tistih, ki jih sama povzro~i. Dolo~eno decentralizacijo in demokratizacijo je od ({e Francove) Španije zahtevala tudi Evropska skupnost, kajti njeno ~lanstvo v EU je bilo zagotovljeno; 10 let tranzicije pa je bilo dovolj za spremembo zakonodaje in strukturno spremembo {panskega gospodarstva. Ni torej naklju~-je, da je bila nova ustava napisana le tri leta po Francovi smrti in da je pre`ivela tudi poskus voja{-kega dr`avnega udara v za~etku osemdesetih let. Centralizirani Francovi diktaturi je nasprotovalo mnogo {panskih dr`avljanov, Baski pa skoraj vsi. Baskovski radikalizem, ki ga je generirala maloda-ne totalna odprava baskovske identitete (od samoupravnih forosov do jezika euskera in osebnih imen), se je ob zmernosredinski Baskovski narodni stranki (Partida Nacionalista Vasco, PNV), ustanovljeni 1892, do skrajnosti pu{kine cevi zaostril z ustanovitvijo (ilegalne) politi~ne stranke Euskadi Ta Askatasuna (De`ela Baskov in njena svoboda). Politi~no krilo Ete, stranka Herri Batasuna, ima v {panski Baskiji na svoji strani okoli 18% volilnega telesa – okoli 200.000 predvsem mladih volilcev. Socialni psihologi menijo, da ta izredno visoka {tevilka ni le znak solidarnosti z Eto, z njenim bojnim vzklikom: “Euskadi ala hill!” (Domovina ali smrt!), marve~ identifikacija z na~inom `ivljenja, ki stopa na robu dru`be in `ivljenja. Eta ima razvejano zgodovino svoje organizacije in pestre ideolo{ke nianse, ki se seveda vse stekajo v zahtevo po samostojni baskovski de`eli. Toda malo je analitikov {panske politi~ne stvarnosti, vpete v mre`o evropskih teroristi~nih izku{enj, ki bi imeli mo`nost, pogledati v ozadje tak{nih teroristi~nih organizacij, ki imajo zaslom-bo v nekaterih dr`avah (na Castrovi Kubi npr. je kar lepo {tevilo aktivistov Ete. Diplomatski odnosi med Španijo in Kubo so vzpostavljeni {ele v teh dneh!). Cilj, za katerega se bori ETA, v parlamentu pa njeno politi~no krilo Herri Batasuna, je enostaven: samostojna Baskija. Toda, ali je res tako? Verjetno je vsaka politi~na stranka, ki je pristala na mirovni na~rt baskovskega predsednika Ardanze, ra~unala na vro~ kostanj v drugih rokah, di{alo je pa le. Mirovni na~rt je pazljivo in poudarjeno demokrati~no ponujal tako vodstvu Herri Batasuna kot ~lanom Ete dovolj {irok projekt za skupno bivanje v de`eli Baskov, seveda pa se je zaustavil pri oro`ju: ETA naj se odpove oboro`enemu nasilju. Vrtinec, v katerem se nahaja tako Euskadi, de`ela Baskov, kot celotna Španija – uboji in zastra{evanja – je pljusknil do “zunanjih” meja, tar~a pa je bil tudi sam nekdanji premier Felipe Gonzales. Ta vrtinec ima vse bolj paradoksalno logiko. Bolj ko si Euskadi pridobiva demokrati~ne zna~ilnosti suverene entitete, “zgodovinske pokrajine”, ali dr`avni{ke kontrole nad svojim ozemljem – statutarna zakonodaja, policija, sodstvo itd. – bolj postaja prav ETA najve~ja, vse bolj pa tudi edina ovira za dosego baskovske samostojnosti. Ardanza, sicer zmerni politik Baskovske narodne stranke (PNV), je v svoj desetletni mirovni na~rt vgradil `elezno pravilo, od katerega ni odstopil niti za en hip: mo`en je politi~ni dialog. Španski premier Aznar pa mu je {e pred zasedanjem predstavnikov vseh ve~jih baskovskih strank v pala~i Ajuria Enea dal vedeti, da z na~rtom ne bo ni~. Za tem so ga zavrnili tudi politi~ni predstavniki baskovskih strank. Tudi za dana{nje stanje v Euskadi, de`eli Baskov, velja {ala, ki jo je humorist Ramon objavil ob nekem frankisti~nem plebiscitu. Frankisti~ni politik je nagovoril ljudstvo: “Izbirajte – ali nas ali kaos!” In ljudstvo je zavpilo: “Kaos, kaos!” Politik pa jim je odgovoril: “Enako se vam pi{e – tudi tam smo mi!” Po zavrnitvi mirovnega na~rta in pove~anih akcijah tako Ete kot baskovske, {panske in francoske policije, se model {panske in pogojno tudi baskovske dr`ave vse bolj izmika jasni demokrati~ni podobi: le kdo si prizadeva, da bi Eta prepre~ila oblikovanje demokrati~nega modela dr`ave, kakr{en je `e sedaj? Je Eta res {e domoljubna fronta? In ~e so politi~ne stranke Euskadi, de`ele Baskov, Ardanzov mirovni na~rt iz Ajurie Eneje zavrnile tudi zaradi jesenskih volitev, se jim pi{e enako: tudi tam bodo oni. 218 NARODNO OSVOBODILNI BOJ ETA: leto razpletanja 1998: leto razpletanja JANUAR 1998 ETA je vstopila v 30. leto teroristi~nega delovanja na obmo~ju Španije. Francoska policija je aretirala Carlosa Ibargurena Aguirra, zgodovinskega vodjo Ete, s psevdonimom Nervios (@ivci). Do leta 1984, ko je bil prvi~ aretiran in nato poslan na Kubo, je bil vodja finan~nega sektorja organizacije. Hkrati z njim je francoska policija aretirala tudi dve pripadnici Ete, ki sta bili povezani s pripravami atentata na {panskega kralja Juana Carlosa na Palmi de Mallorci leta 1996. Španski notranji minister Mayor Oreja napoveduje trdo in s {e ve~ `rtvami posejano novo leto. Šef avtonomne baskovske policije Ertzaintza Atutxa izjavlja, da s kolegom Orejo nimata predvidenih nobenih pogovorov o usklajeni akciji avtonomne in dr`avne policije pri za{~iti in varovanju zlasti politikov vodilne Ljudske stranke. Evropski parlament je objavil sporo~ilo, da zavra~a vsak dialog “z vsemi, ki sodelujejo z Eto, dovolijo, vzpodbujajo, pomagajo ali izvajajo njena kriminalna dejanja”. Ob uboju `upana Joseja Ignacia Iruretagoyena iz Ljudske stranke, terorizem Ete obsodi tudi pape` Janez Pavel II. Baskovski predsednik (lehendakari) Jose Antonio Ardanza nagovarja politi~no krilo Ete, stranko Herri Batasuna, naj v pogajanjih prevzame tak{no vlogo, kot jo ima Sinn Fein na Irskem. Pri tem ga podpirajo trije etovci, osnova pa je sporo~ilo, ki ga je šideolog’ Jose Luis Alvarez Santacristina, Txelis, poslal pred novim letom iz zapora v Franciji (zaprt od leta 1992): prekinitev ognja. Predstavil se je novi kandidat za baskovskega predsednika – Juan Jose Ibarretxe, star 39 let, do sedaj podpredsednik baskovske avtonomne vlade, s 26 leti je postal `upan Llodia, je ~lan vladajo~e PNV. Zagovarja pluralni nacionalni zemljevid Španije, meni, da so za spremembo {panske ustave vse demokrati~ne mo`nosti, ETA pa je dale~ najve~ji problem Baskije. Tako kot lehendakari Ardanza je tudi on za dialog s Herri Batasuno, podlaga za to pa je mirovni na~rt iz Ajurie Eneje. Španska civilna garda in pripadnik avtonomne baskovske policije NARODNO OSVOBODILNI BOJ 219 Boj proti ETI SPORAZUM IZ AJURIJE ENEJE 1. Demokratična pravna država temelji na suvereni ljudski volji, ki se izraža s svobodno volilno pravico. Ta parlament zavrača, kot sledi, uporabo nasilja, kot se producira v Euskadi. Ne samo, da ga razumem kot gnusno etično prakso, marveč tudi kljubuje pogubnim posledicam vseh vrst, katerih žrtev je naše ljudstvo. Poleg tega je to nasilje najbolj dramatičen izraz netolerance, največje zaničevanje ljudske volje ter pomembna ovira za uresničitev želja baskovskega prebivalstva. 2. V tem smislu ponovno pritrjujemo resoluciji o nasilju, ki jo je soglasno sprejel ta parlament 14. marca 1985, še enkrat je bilo poudarjeno nelegitimno nasilje njegovih akterjev, ki ne predstavljajo volje baskovskega ljudstva, kot tudi zavračanje pretenzij, da se pogajamo o političnih problemih - pogajanja so možna samo med legitimnimi predstavniki ljudske volje. a) Statut iz Gernike je izraz večinske volje prebivalstva baskovske dežele ter konstituira, v konsekvenci, osnovno institucionalno normo, ki je pripomogla k vzpostavitvi lastne vlade. Spoštovanje tega statuta je nujen pogoj za dokončno dosego normalizacije in miru. b) Popoln in pošten razvoj vseh in vsakega izmed poglavij statuta je še vedno veljavna usmeritev za napredno rešitev konfliktov baskovske družbe; obenem bo odločno pripomogel h krepitvi demokracije in k mirnemu sožitju, za kar se zavezujejo vsi podpisniki tega sprazuma, kot tudi, da ga bodo razvijali v celoti, v skladu s principi, ki so ga inspirirali, ter spoštovali njegovo posebnost. S takšnim ciljem se bodo s pomočjo institucionalne komisije baskovskega parlamenta skušali določiti, v ozračju osnovnega razumevanja in tudi z največjim možnim konsenzom, parlamentarni kriteriji o dometu, ki ga ponuja razvoj statuta. c) Večinska volja ljudstva je tista, ki se izraža z legitimnimi predstavniki, in ne volja tistih, ki skušajo vsiliti svoje kriterije na nasilen ali totalitaren način celotni družbi - ta volja je tista, ki lahko v vsakem trenutku ocenjuje vrednost ali ničevost statuta kot instrumenta lastne vlade ter nato odloči o njegovi reformi in razvoju v postopkih, ki jih vsebujeta statut in ustava; vedno pa je potrebno povprašati ljudstvo, preden se zahteva nazaj katerakoli pravica, ki je v skladu z dodanimi dispozicijami ustave in samim statutom. d) Nasproti tistim, ki si prizadevajo, da bi Navarra postala del baskovske avtonomne dežele mimo volje samih Navarčanov ter njihovih institucij, razglašamo, da samo navarskim prebivalcem pritiče pravica, da odločajo o svoji prihodnosti. Različne politične opcije o povezavi Navarre z baskovsko avtonomno skupnostjo imajo svojo pot za demokratično izvedbo v ustavi, statutu iz Gernike ter zakonu o ponovni združitvi in izboljšavi foralnega sistema v Navarri. Ta razmišljanja pročujejo možnost, da se Navarra vključi v baskovsko avtonomno skupnost, če se tako odločijo navarski prebivalci kot tudi vsi organi njihove oblasti. Odločali bodo tudi o sporazumih o sodelovanju.če se upošteva, da je povezava z navarskim foralnim področjem želja, ki jo izražajo mnogi deli baskovske družbe, potem gledajo stranke podpisnice tega sporazuma, v skladu s pravnimi določili, z naklonjenostjo na intenzifikacijo te zveze in na oblikovanje instrumentov, ki ustrezajo našim skupnim hotenjem in interesom. 48 TRAJNI SPORAZUM 3. Vlada avtonomne skupnosti, ki se naslanja na aktivno podporo predstavnikov baskovskega ljudstva, je poklicana, da vodi vse politične akcije in družbene aktivnosti zoper nasilje in za dosego miru. Menimo, da je nujno potrebno oblikovati stabilen in dokončen sporazum med vlado avtonomne skupnosti in vlado države, iz česar bi izhajala koordinirana aktivnost zoper terorizem in bi bila v njem označena progresivna odgovornost v zvezi s predmetom, ki bi zadevala baskovsko vlado v skladu s soglasnim sporazumom baskovskih parlamentarnih strank, podpisanim 16. oktobra 1987, ter v razvoju 17. člena statuta o avtonomiji. 4. Zoper sistematično nasilje nad principi, na karerih temelji demokratično sožitje in še posebej pravica do življenja, braneč demokratično in spoštljivo pravico do človekovih pravic v okviru tega problema, štejemo za nujno in pomembno, da se izvaja policijska akcija, ki bi prispevala k izginjanju terorizma, pripomogla pa bi tudi k obrambi omenjenih principov, preprečevanju atentatov ter zasledovanju njihovih storilcev. 5. Prepričani smo, da je mednarodno sodelovanje med vladami in različnimi pravnimi institucijami nenadomestljivo za izkoreninjenje nasilja, da bi preprečili nove atentate in kaznovali storilce, ki še vedno lahko zagrešijo nove atentate; obenem pa bi sprožili sodelovanje v skladu z mednarodnimi načeli, ki zadevajo spoštovanje človekovih pravic. 6. Zavezujemo se, da bomo bedeli nad nujno potrebno obrambo pravne države pred izbruhi nasilja, ki mora vedno potekati z največjim spoštovanjem legitimnosti in človekovih pravic, pri čemer pa lahko popolnoma legitimno ovadimo - z enakim prepričanjem, kot obsojamo vsakovrstno nasilje primere, kjer bi se lahko kršil omenjeni princip. 7. Razkol, ki se je zgodil v naši družbi med tistimi, ki smo se kot veče se upošteva, da je povezava z navarskim foralnim področjem želja, ki jo izražajo mnogi deli baskovske družbe, potem gledajo stranke podpisnice tega sporazuma, v skladu s pravnimi določili, z naklonjenostjo na intenzifikacijo te zveze in na oblikovanje instrumentov, ki ustrezajo našim skupnim hotenjem in interesom. KONČI DIALOG 8. Prav tako pozivamo vse tiste, ki si še vedno želijo parlamentarnega predstavništva, pa ne izvajajo svojih pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz teh okoliščin, naj prav tako kot druge politične sile prevzamejo svoj del institucionalnih dolžnosti ter s teh pozicij branijo svojo politično utemeljitev. V tem smislu ima legitimnost vseh političnih idej, ki so izražene na demokratičen način, popoln parlamentarni okvir za njihovo obrambo ter vključitev katerekoli svoje zahteve v pravni red. 9. V skladu s sprejetimi resolucijami, ki jih je soglasno potrdil baskovski parlament, menimo, da je vredno podpreti vse tiste osebe, ki so sklenile opustiti nasilje iz prepričanja, da bodo svoje ideje branile na demokratičen način, seveda če pri vsakem primeru spoštujejo odločitve, ki so jih v tej zvezi sprejele ustrezne državne institucije. 10. Če bi nastale ustrezne možnosti za končni dialog o nasilju, ki bi temeljile na jasni volji, da se nasilju naredi konec, kar bi seveda dokazali s svojim nedvoumnim vedenjem, potem bi podpirali takšen dialog med pristojnimi organi države in tistimi, ki se odločajo opustiti nasilje. Pri tem seve da brezpogojno spoštujemo demokratični princip, namreč, da se morajo politična vprašanja reševati izključno prek legitimnih predstavnikov ljudske volje. 11. Obramba našega demokratičnega sistema ta trenutek ne zahteva kakega posebnega zakona, zato podpiramo razveljavitev posebne zakonodaje, sprejete za boj proti terorizmu, ter principe neodvisnosti, intervencije in neposrednosti sodne oblasti. 12. Podpiramo besedilo, sprejeto na zasedanju komisije za človekove pravice baskovskega parlamenta, ki se nanaša na pomoč žrtvam terorističnih atentatov ter njihovim družinskim članom; komisija je zasedala 13. maja 1987. 13. Gospodarska kriza, ki pretresa našo družbo z zaporednimi valovi nezaposlenosti, še posebej med mladimi in marginalizirami sloji, že tako deprivilegiranimi v družbi, zahteva od nas diferenciran pristop, pač glede na naravo porazdelitve industrijskih obratov v Baskiji ter kontinuitete vzdušja, ki ga poraja nasilje in kar otežuje ozdravitev našega gospodarstva s pomočjo tujih vlaganj - vse to krepi naša prizadevanja, da bi normalizirali položaj. Javne institucije morajo nujno pospešiti potrebne dejavnosti, da bi premagale hude socialne posledice gospodarske krize in da bi spodbudili nastanek možnosti za gospodarsko obnovo dežele Baskov. In to prav v času, ko si prizadevamo ustvariti ugodno ozračje za mirovni proces in normalizacijo, kar vzbuja zaupanje, tako potrebno baskovskemu gospodarstvu. 14. Pozivamo vse prebivalce Baskije, naj bodisi posamično ali znotraj državljanskih zvez, sindikalnih, tovarniških ali poklicnih združenj aktivno prispevajo s svojim delom k toleranci, vzajemnemu spoštovanju ter osebni in kolektivni svobodi, kar bi prispevalo k miroljubnemu sožitju in konstruktivnemu odnosu v družbi. Ta poziv še posebej naslavljamo na politike, vzgojitelje, na novinarje, ki so, zaradi svojega vpliva na družbeno obnašanje poklicani, da prevzamejo še posebej po-membno vlogo v mirovnem pocesu družbe. 15. Vabimo vse baskovske institucije - generalne svete, zbore poslancev, skupščine in druge javne ustanove, naj se v duhu tega parlamenta pridružijo temu sporazumu za normalizacijo in pomiritev dežele in v svojih okoljih delujejo za popolno vzpostavitev demokratičnega sožitja v Baskiji. Zato se z delovanjem naših predstavnikov zavezujemo, da bomo upoštevali ta sporazum na naslednjem zasedanju omenjenih institucij. 16. Vsebina tega sporazuma se pošlje vladi (v Madridu) ter političnim strankam, podpisnicam sporazuma iz Madrida 5. novembra 1987. 17. Da bi spodbudili nenehen dialog med različnimi političnimi silami in utrdili pot, ki bi omogočila vključitev vseh tistih, ki danes ne sprejemajo večinske volje baskovskega ljudstva, obenem pa zagotavljali uresničevanje zastavljenega sporazuma, prosimo baskovskega predsednika (lehendakarija), naj še naprej vodi proces za popolno normalizacijo dežele. September 98 Prevedel Jadran Sterle ETA: leto razpletanja Januarja je bilo v avtonomni pokrajini Baskiji 2908 pripadnikov `andarmerije (Guardia Civil) in 1547 pripadnikov policijskih sil pod poveljstvom dr`avnega ministra za notranje zadeve Jaimeja Mayorja Oreje. Pro{njo 459 pripadnikov obeh dr`avnih institucij, da bi jih premestili iz Baskije in Navarre “kamor koli drugam v Španijo”, je Orejov kabinet zavrnil kot neutemeljeno. Vodstvo HB je napovedalo novo, “odprto in pluralno” direkcijo stranke. Po aretaciji 23-tih ~lanov vodstva HB se pri~akuje “demokrati~na alternativa”. Konec meseca je ETA v Sevilli, ne pa kje v Baskiji, ubila poslanca Alberta Jimeneza Becerrila in njegovo soprogo Ascension Garcio Ortiz. Protesti zoper gnusni zlo~in so zajeli vso dr`avo. To je resen udarec za dr`avo, predvsem pa za “mehko” krilo HB, ki ga iz zapora vodi Floren Aoiz. Ardanzov mirovni na~rt, znan kot “Sporazum iz Ajurie Eneje”, je 12. januarja praznoval okroglo obletnico – 10 let. FEBRUAR 1998 Politi~no krilo Ete, stranka v baskovskem parlamentu Herri Batasuna, je objavila imena novega narodnega vodstva (34 kandidatov, v Pamploni pa so sredi meseca izvolili 24 ~lanov novega vodstva Herri Batasuneja). Prelom s prej{njim vodstvom in njegovo strategijo je o~iten: novi ~lani, sami prekaljeni lokalni politiki in veterani, zagovarjajo politiko “tretjega prostora”. Po 20-tih letih obstoja politi~ne stranke Herri Batasuna (ustanovljena v Alsasui) je to resen odmik od Etinih teroristi~nih metod. Drugi del nacionalnega vodstva sestavljajo tradicionalno militantni pripadniki organizacije KAS (Koordi-nadora Abertzale Socialista), ki je vseh teh 20 let ideolo{ko obvladovala in kontrolirala vodstvo HB. Kasovci bodo v novem vodstvu v manj{ini, torej je pri~akovati pove~an pritisk “izvenvod-stvenih” in izvenparlamentarnih skupin na relaciji HB – t. i. demokrati~ne nacionalisti~ne stranke Baskije (zlasti PNV). Novo vodstvo HB je v povpre~ju staro 32 let, vsi imajo univerzitetno izobrazbo, skoraj tretjina je `ensk. Baskovska policija Ertzainza je v kratkem ~asu aretirala {tevilne, zlasti mlade privr`ence Ete, ki jih “koordinatorji” razvr{~ajo v skupine X, Y in Z. Te paraetovske skupine, v katerih deluje 4 do 6 mladih ljudi obeh spolov, je v za~etku 80-tih let oblikoval `e omenjeni ideolog Txelis. Skupine Y, pristojne za politi~ne nemire in šmolotov partije’, so vedno prekrite s kapucami, in jih zato pravijo škapucarji’. Naloga Komandosov skupine X je politi~na agitacija, v skupini Z pa so neposredni aktivisti Ete. Pove~ala se je napetost med avtonomno in dr`avno policijo. Baskovski lehendakari Ardanza zagovarja profesionalnost doma~e policije in nasprotuje šmadridski’ operaciji “Filter”, v katero je za za{~ito politikov vladajo~e Ljudske stranke notranji minister Jaime M. Oreja poslal v Baskijo “nedolo~eno {tevilo agentov”. Zaostritev je jasna med PP in PNV, prevzemanje pristojnosti baskovske policije pa se je spremenilo v spor med baskovsko in {pansko vlado. Premier Aznar (PP) je podprl svojega strankarskega kolega notranjega ministra Mayorja Oreja. Baskovski {ef policije Atutxa je umaknil ultimat, naslovljen Oreji, nekdanji {panski premier Felipe Gonzales pa je v tem sporu obto`il Aznarja, da je prav Ljudska stranka leta 1993 prepre~ila, da bi tedanja Gonzalesova socialisti~na vlada obra~unala s terorizmom. T. i. šPoro~ilo Ardanza’, ki ga je baskovski lehendakari predstavil premieru Aznarju, je zahtevala brezpogojno ustavitev oboro`enih akcij Ete kot osnovni pogoj za pogajanja s Herri Batasuno. Ardanza je sicer prepri~an, da je ETA izgubila boj, toda tudi t. i. šdemokrati~ni blok’ oz. dr`ava ne {teje policijskih dose`kov za dokon~no zmago. Ardanza je previden, saj ima bogate izku{nje z Etinim ponujenim mirom – prvi~ leta 1989 (al`irski pogovori), drugi~ pa ob etarinih zapornikih (leta 1996). ^lani PNV so poslali Komisiji za ~lovekove pravice pri Svetu Evrope zahtevo, naj notranji minister izpolni zakonsko dolo~ilo, ki omogo~a pripadnikom Ete, da prestajajo kazen v doma~em kraju. Zakon o tem je bil sprejet pred dvema letoma, notranji minister Mayor Oreja pa jim odgovarja, da tega ne bo storil vse dotlej, dokler bodo v Baskiji atentati. V zadnjih treh mesecih je samo v Baskiji ETA ubila tri svetnike Ljudske stranke in soprogo enega izmed njih. NARODNO OSVOBODILNI BOJ 223 Jadran Sterle Francoske protiteroristi~ne sile so v pari{kem 15. okro`ju odkrile 120 kg razstreliva TNT, namenjenega za Etine akcije. Francoski viri trdijo, da razstrelivo prihaja po t. i. balkanski poti s povezavo v Zagrebu. Pismu treh strank – PNV, EA in IU – se lahko pridru`i tudi Herri Batasuna, ~e odkrito obsodi terorizem Ete. Sicer je na Svetu Evrope ne bodo niti omenjali. Pogajanja z Eto zavra~a tudi 300 intelektualcev, podpisnikov Manifesta za demokracijo v Baskiji, ki ga je promoviral Forum iz Ermue (pred letom dni je ETA v Ermui ubila mladega svetnika Miguela Angela Blanca). Eden izmed podpisnikov Manifesta je ozna~il Eto kot “fa{isti~no gibanje, ki namerava ugrabiti demokracijo”. Manifest je {e posebej kriti~en do politikov, ki “so bili izbrani zato, da bi vsem skupaj izbolj{ali `ivlje-nje, ne pa da ga izro~ijo v roke barabam”. Baskovski intelektualci so zagovorniki štrdega’ obra~una z Eto. Na javni predstavitvi v Pamploni sredi meseca je novo vodstvo Herri Batasune poudarilo kontinuiteto dela stranke in šdemokrati~no alternativo’ Ete kot pot, ki vodi k miru. Generalni koordinator HB je postal Joseba Permach, ekonomist iz Donostie (San Sebastian), starega glasnika stranke, Florena Aoiza, ki je skupaj s {e 23 ~lani vodstva v zaporu, pa je nadomestil Arnaldo Otegi, poslanec v baskovskem parlamentu v Vittoriji. Lehendakari Ardenza je {e vedno prisegal na politi~no re{itev konflikta in se pripravljal na pogajanja, katerih temelj je sporazum iz Ajurie Enee. Na tak{na pogajanja baskovskega demo-krati~nega bloka s HB pristaja tudi premier Ardenza, vendar v sprejetih okvirih ustave in statuta iz Gernike. MAREC 1998 Eno izmed prvih sporo~il javnosti, ki jih je dalo novo vodstvo Herri Batasuna, je napovedovalo mo`nost, da ETA “enostransko in za~asno” ustavi oboro`ene teroristi~ne akcije. S tem bi se HB, {e posebej pa novo vodstvo, re{ilo politi~ne izola- cije, v katero jo je pahnil Etin uboj priljubljenega poslanca iz Ermure M. A. Blanca. Stali{~e vlade v Madridu je ta “odkup” nekoliko ohladilo. Preki- nitev ognja pa bi Eti prinesla potreben premor za konsolidacijo skupin za logisti~no podporo, pove~al bi se tudi konflikt med baskovskim demokrati~nim nacionalnim blokom in t. i. “espanolistas”. Prvak PNV Xabier Arzalluz je zagrozil premieru Aznarju, da mu bo odrekel parlamentarno podporo, ~e bo uresni~il namero o zaklju~ku pogovorov baskovskem statutu. Aznar je takti~no popustil. Paraetovske organizacije in skupine v francoskem delu Baskije so stopnjevale terorizem t. i. šnizke intenzitete’. Pove~ala pa se je tudi dejavnost protiteroristi~nih sil v Franciji in Španiji. Simpatizerji in sodelavci Ete so se razbe`ali po vsej Franciji, namesto organizacij so vzniknili solidarnostni komiteji v razli~nih mestih – Pauu, Bordoixu, Nantesu, Saint Nazareju, Lillu, Marseillu, Montpellieru, Parizu. ETA ne izvaja akcij na francoskih tleh `e dve leti. Baskovski lehendakari Ardanza je za~el v vladni pala~i pogovore o mirovnem na~rtu, znanem kot “Sporazum iz Ajurie Eneje”. Poleg miru z Eto `eli dose~i tudi ponovno “integracijo baskovske dru`be, ki je globoko politi~no in dru`beno razdvojena” zaradi Etinega terorizma. Nobena politi~na grupacija ni “Sporazuma” zavrnila. Zdru`ena levica ga imenuje “delovni na~rt”, Ljudska stranka pa “nacionalisti~en”. Isto~asno je teroristi~no dejavnost obnovil tudi GRAPO (Grupos Antifascistas Primero de Octubre). Po treh letih “zati{ja” in 11-tih mesecih pogajanj, ki so se neuspe{no kon~ala februarja 1997, je z bombami napadel vladne institucije v Madridu. Od 25. junija 1995. skrivajo ugrabljenega podjetnika Publia Cordona: dru`ina je organizaciji `e pla~ala 400 milijonov pezet odkupnine. Zgodovinski vodja GRAPO je Fernando Silva Sande, na vesti pa imajo `e 80 umorov. Protiteroristi~ne sile so zadale resen udarec baskovski separatisti~ni organizaciji – uni~ile so dve voja{ki jedri, “Poveljstvo Araba” in “Poveljstvo Andaluzija”. Zasegli so mnogo oro`ja in dokumentov, aretiranih je bilo veliko osumljencev. Policijski del “pacifikacije” Baskije se je intenziviral. 224 NARODNO OSVOBODILNI BOJ ETA: leto razpletanja Sto petin{tirideset znanih intelektualcev, umetnikov, profesorjev, novinarjev je objavilo manifest “Za pot dialoga iz baskovskega konflikta” in Eto prosili za ustavitev nasilja, da bi olaj{ala pogajanja. Od leta 1968, ko so mladi levi~arji ustanovili Eto, pa do leta 1975, ko je naravne smrti umrl fa{isti~ni diktator Franco, je ETA umorila pov-pre~no sedem vplivnih oseb Španije na leto. Od leta 1975 pa do 1997 je {tevilo Etinih `rtev posko~ilo na povpre~no 35. V povra~ilnih ukrepih ali protiteroristi~nih akcijah vladnih sil (pod razli~nimi imeni) so v ~asu od 1975 do 1981 ubili 41 pripadnikov Ete, od 1983 do 1986 pa 27 pripadnikov ali simpatizerjev Ete. V Bonnu so sodili dvema sodelavcema Ete, sicer nem{kima dr`avljanoma, obto`enima, da sta z razstrelivom pomagala “Poveljstvu Madrid”. Potrebne so spremembe novega kazenskega zakonika, in to v ~lenih 515.2 in 516 (v starem kazenskem zakoniku je oba nova zdru`eval ~len 174 bis a), ki obravnavata oboro`eno in teroris-ti~no dejavnost na tleh Španije. Obe dejavnosti sta namre~ lo~eni z vejico, po mnenju sodnika Jesusa Santosa pa bi med obema moral biti izraz “ali”. To nenatan~nost re{uje “teleolo{ki dodatek” v ~lenu 571, ki govori o namembnosti, ko je govor o tero-risti~ni skupini, to je spodkopavanju ustavnega reda ali resnem ogro`anju javnega mira. V Španiji lahko isti sodnik izda preiskovalni in zaporni nalog. V Pamploni so policijske sile odkrile {e eno Etino poveljstvo, “Poveljstvo Buru Gogor – Trdo glavo”. Smer njihovega delovanja je bila tudi Francija. APRIL 1998 Vladna voja{ka obve{~evalna slu`ba CESID je spro`ila temeljito pripravljeno in obse`no akcijo prislu{kovanja ~lanom politi~ne stranke Herri Batasuna, kar je seveda takoj prerastlo v “prislu{kovalno afero”. Snemanje vseh je “prednostna naloga”. @e leto poprej, 7. marca 1997, je projekt odobril ministrski svet ter ga ozna~il kot “strogo zaupno”. Bistveni premik v boju proti terorizmu Ete pa je v “nosilcu naloge”: predstavil ga je obrambni minister Eduardo Serra. Ob odkritju prislu{kovalnih naprav na sede`u stranke HB je direktor CESID-a premieru ponudil odstop. Zaostrili pa so se tudi odnosi med ministrstvom za obrambo in organi za notranje zadeve. Razprava v kongresu je bila burna, dr`ava je izgubila, HB pa dobil nekaj mo~nih politi~nih to~k. Na koncu se je vlada premiera Aznarja za{~itila z izgovorom o dr`avni varnosti, da bi opravi~ila prislu{kovanje neki legalni politi~ni stranki, ki ima demokrati~no izbrane poslance v baskovskem parlamentu v Vitoriji. Škandal, imenovan CESID, je nadaljevanje afere iz ~asov socialisti~ne vlade Felipe Gonzalesa. Njegova vlada je leta 1995 ukazala agentom CESID-a, naj demontirajo in “pospravijo” vse prislu{kovalne naprave, ki so jih namestili na vseh sede`ih HB. Agenti so vse “po~istili”, razen na glavnem sede`u v Vitoriji. Obstajala je namre~ nevarnost, da bo o operaciji spregovoril nekdanji agent Perote, ki je s seboj odnesel zajeten in bogat kup dokumentacije. Prislu{kovalne naprave pa so ~lani HB zadnji dan v marcu odkrili, po mnenju nekaterih naklju~no, drugi pa odkitje povezujejo s sedemletno zaporno kaznijo, na katero je bil istega dne obsojen nekdanji agent Perote. Odkritje afere je spro`ilo {tevilne reakcije, med drugim je odkrilo tudi identifikacije nekaterih agentov in njihovih dru`in, ki so bili v operativni prislu{kovalni skupini. Odkrit je bil del tajne slu`be CESID. V urugvajskem mestecu Piriapolis sta se tajno sestali delegaciji Ete in Ire. Gostoljubje jima je izkazala politi~na organizacija Frente Amplio, ki jo sestavljajo ve~inoma nekdanji pripadniki gverilske organizacije Tupamaros, aktivne zlasti v 70-tih letih. Novo vodstvo Herri Batasune je objavilo prioritetno listo svojega delovanja: maksimalne zahteve po rabi baskovskega jezika euskere na sodi{~ih in v {olah, re{evanje stanovanjskega vpra{anja, nezaposlenosti in pla~ilnega sistema – to so prednostne naloge novega vodstva. ETA in politika destabilizacije sta po navedbah na drugem mestu. Politi~ne stranke, podpisnice sporazuma iz Ajurije Eneje, so pozvale Eto, naj se zgleduje po Iri. Organizacija je odgovorila, da je “pripravljena preu~iti” posledice Stormonta. NARODNO OSVOBODILNI BOJ 225 Jadran Strele Vlada v Washingtonu je vedno {tela Eto za teroristi~no organizacijo in jo imela na spisku {e 30-tih sorodnih organizacij. Od decembra 1997 je v ameri{kem zaporu etarist Ramon Aldasoro, ki ga je FBI aretirala v Miamiju pod obto`bo, da je v letih 1983 in 1986 zagre{il {est umorov v Španiji. Nem{ko sodi{~e v Bonnu je dvema nem{kima dr`avljanoma, osumljenima sodelovanja z Eto, izreklo oprostilno sodbo. MAJ 1998 Sindikat baskovskih odvetnikov /SAE/ je zahteval od vseh sodnikov, naj razgla{ajo sodbe Baskom v navzo~nosti prevajalca, obenem pa morajo tudi sami sodniki znati baskovski jezik, vsaj standardno razli~ico “batua”. Vodstvo HB je zahtevalo, naj nacionalisti sprejmejo medsebojni sporazum, ki bi ustvaril enotno podlago za mirovni proces. ^lan vodstva HB Zubizarreta ni hotel govoriti o pri~akovanjih, kajti ta so lahko la`na, kot na primer, da bi ETA ustavila ogenj pred avtonomnimi volitvami 25. oktobra 1998. Po skoraj 20-tih letih je ETA ponovno ubijala v Navarri. Strel iz pi{tole je zadel Tomasa Caballera, ~lana UPN /Union del Pueblo Navarro/. Dva dni kasneje se je Etina ofenziva nadaljevala: `rtev je bil upokojeni pripadnik civilne garde Alfonso Parado. Oba uboja je obsodi tudi pape` Janez Pavel II. in prosil Eto, naj ustavi nasilje. Premier Aznar je v baskovskem ~asopisju objavil pismo, v katerem je opozoril, da v baskovskem politi~nem, sedaj `e avtonomnem prostoru ni kolektivnega projekta, ta prazni prostor pa `al uspe{no zapolnjuje ETA. Na obisku v Vitoriji je premier besno zagrozil, da bo zaprl tako etariste kot ~lane HB in vseh 154.000 simpatizerjev radikalne koalicije. Vodja socialistov ga je zavrnil, da “misliti ni delikt”, HB pa je zavrnil Aznarjeve besede v Vitoriji. Kongres je sprejel dve resoluciji proti Eti, kar pa je spet razdelilo koalicijo socialistov, Ljudske stranke in Arzalluzovih nacionalistov, razdeljene pa so tudi manj{e parlamentarne stranke. Baskovska policija ertzaintza je zasegla Etin priro~nik o uporabi oro`ja in eksploziva, namenjen šilegalnim komandosom’, torej tistim, ki jih policija /{e/ ne nadzoruje ali zasleduje. Aznarjevim gro`njam, naperjenim zoper baskovske nacionaliste /zlasti PNV/, so se pridru-`ili tudi socialisti. Felipe Gonzales je v odprtem pismu kategori~no zavrnil vsako mo`nost dialoga s teroristi. Obsodil je PNV zaradi tajnih stikov z Eto. Tudi PP je obsodila Arzalluza, da je radika-liziral pozicije zaradi bli`ajo~ih se volitev. Aznarjev na~rt je namre~ druga~en: na eni strani vseobse`na policijska dejavnost, na drugi strani pa konsolidacija treh najpomembnej{ih politi~nih strank – PNV, PP in PSOE, kar pomeni zmanj{anje volilnega prostora za majhne stranke, zlasti radi-kalce EA /Eusko Alkartasuna/ in HB; zato je šrazumljiv’ tudi premierov /PP/ odklonilni odnos do Ardanzovega mirovnega na~rta, znanega kot “Sporazum iz Ajurie Eneje”. Javnomnenjske raziskave v Baskiji so pokazale, da se dva od treh – torej 65 % – vpra{anih Baskov ne strinjata z vladno protiteroristi~no politiko premierja Aznarja. Ljudska stranka je nadaljevala ofenzivo zoper nacionaliste – izjavila je, da je obstoj politi~ne stranke Herri Batasuna “tragedija za Baskijo”. HB je oblikoval forum za odprto razpravo o mirovnem procesu v Severni Irski, kar bi lahko slu`ilo za pomo~ pri iskanju doma~ih re{itev. Nacionalisti~ne stranke morajo dose~i soglasje ob dveh klju~nih vpra{anjih: suverenosti in teritorialnosti. Dr`avna policija je aretirala Jose Antonia Etxebarrio, domnevnega finan~nega {efa KAS, brata zaprtega voditelja HB Rufina Etxabarria ter politi~nega stratega MLNV /Gibanje za narodno osvoboditev Baskije/. S tem pa je policija pov-zro~ila usodno razpoko v sicer trdnem, popolnoma zakritem finan~nem obzidju Ete. Vsak dan prodira vse globlje v finan~ne temelje organizacije. Sledi vodijo tudi na Kubo. JUNIJ 1998 Razkrivanje Etine finan~ne mre`e se je nadaljevalo, policija je izvedla {tevilne aretacije. Obse`na dokumentacija podjetij ter nekaj bank, vpletenih v financiranje, silovito {iri krog osum- 226 NARODNO OSVOBODILNI BOJ ETA: leto razpletanja ljencev in razkriva šarhitekturo’ Ete. Policija je v interesu preiskave objavila le skope podatke. Nacionalna skup{~ina koalicije nacionalisti~-nih strank Baskije – PNV, EA, IU ter CDN je pristala na nacionalni sporazum s HB le pod pogojem, da slednja sname masko pred Eto, jo pozove k ustavitvi ognja ter doka`e, da je v politi~nih odlo~itvah samostojna. Prvi~ v zgodovini HB je njen poslanski del vodstva podprl sprejem zakona o {portu, po katerem bi baskovska {portna mo{tva lahko samostojno tekmovala mimo Madrida tudi na mednarodnih tekmovanjih. Predlog zakona so podprle PNV, EA, IU ter HB. V baskovskem parlamentu so mu nasprotovali PSE-EE, PP ter Unidad Alavesa. Zakon omogo~a ustanovitev baskovskega olimpijskega komiteja. Baskovska policija Ertzaintza je v akciji na obmo~ju Vizkaje in Avale izvedla uspe{no akcijo; pod vodstvom sodnika Garzona je razbila šPoveljstvo Vizcaya’ in aretirala 14 etaristov. V oboro`enem spopadu je bila ubita aktivistka Ete Ignacia Ceberio. Športnemu zakonu Baskov je silovito nasprotovala vlada v Madridu ter prou~evala institucionalne poti, po katerih bi lahko spodnesla sprejeti zakon. Katalonski predsednik Pujol je razmi{ljal o podobnem, seveda katalonskem {portnem zakonu. Francija je s svojega ozemlja pregnala zgodovinskega voditelja Ete Joseja Luisa Ansola Larranga, starega 61 let; prevzela ga je {panska policija, tudi zato, da bi vplivala na Eto. ZDA so izro~ile Španiji v Miamiju aretiranega Ramona Aldasoro Mangunacelaya, ~lana Etinega poveljstva Tontorramendi kot tudi poveljstva Arabe. V zadnjih 10-tih letih je to prvi etarist, aretiran na tleh ZDA, ter sploh prvi, ki so ga ameri{ke oblasti izro~ile Španiji. V San Sebastianu, baskovski Donostiji, je ETA {e enkrat udarila: bombna eksplozija je ubila `upana v Renterii, ~lana Ljudske stranke Manuela Zamarrena. @upan je obto`il HB, da je “obve{~evalec” Ete. Atentat so izvedli pripadniki poveljstva Donostia, najtr{ega oboro`enega jedra Ete, ki ga vodi Xabier Garcia Gaztelu, imenovan Txapote, star 32 let. Vodja nacionalistov PNV Xabier Arzalluz se je prito`eval, da ni~emur ne slu`i politi~ni lin~ nad stranko, ker se pogovarja s HB. ETA ni mafija; ETA ni banda iz Tempranilla. ETA je primerek nacionalizma, z mo~nim revolucionarnim nabojem; kar i{~e, je zdru`ena Baskija, neodvisna in socialisti~na. – To so dobesedne definicije Ete, s katerimi je postregel Arzalluz. V baskovskem parlamentu v Vitoriji je pri{lo do temeljitega konflikta: poslanci PNV in EA so svoje glasove dodali poslancem HB ter tako prepre~ili, da bi baskovski parlamentarci zaprisegli pred {pansko ustavo. Socialisti so zagrozili z izstopom iz baskovske vlade. JULIJ 1998 Socialisti so dokon~no zapustili vladno koalicijo v Vitoriji, ~eprav je vladajo~a stranka PNV ohranila vso ob~insko in administrativno strukturo s socialisti vred. Vladna kriza v Baskiji se je tako za~asno razpletla, PNV pa se ne odreka pogovorov s Herri Batasuno. Nacionalisti~ni prvak Arzalluz je baskovske socialiste obto`il, da podpirajo “espanisti~no” politiko, kot jo uveljavlja notranji minister Mayor Oreja /PP/. Oreja je izstop socialistov iz avtonomne vlade ozna~il za “pozitiven”. Njegov strankarski kolega premier Aznar ne namerava zaostriti odnosov s PNV. Pred bli`ajo~imi se volitvami v Baskiji je vlada z vsemi politi~nimi strankami, razen z Novo levico /NI/, podpisala sporazum, ki prepre~uje “prebeg” strankarskih veljakov, predvsem `upanov, v drugo stranko. Nekateri vladni krogi v Madridu so obto`evali baskovske socialiste, da so storili napako, obenem pa da je prav naveza PNV-PSOE omogo~ala socialistom v zadnjih 12 letih ohranjati tajne pogovore z Eto. Trije sodniki Vrhovnega sodi{~a Španije so odlo~ili, da tajna voja{ka obve{~evalna slu`ba CESID lahko prislu{kuje in vstopa v stanovanja dr`avljanov brez predhodnega dovoljenja preiskovalnega sodnika, ~e je osumljeni dr`avljan v kategoriji šoboro`ene skupine’ ali šteroristov’. O tak{nih akcijah morajo agenti CESID-a obvestiti preiskovalnega sodnika v 24-tih urah. Vlada meni, da je ta dejavnost voja{ke slu`be v skladu s ~lenom 22.2 {panske ustave. NARODNO OSVOBODILNI BOJ 227 Deklaracija iz Estelle (Lizarre) SPRAVNI DEJAVNIKI V MIROVNEM SPORAZUMU ZA IRSKO 1. Vsi vpleteni v konflikt so sprejeli izvor in politično naravo spora, iz česar sledi, da mora biti tudi rešitev politične narave. 2. Britanska vlada in IRA sta se zavedali, da nihče ne more biti vojaški zmagovalec, zato posledično sprejemata možnost, da bi se konflikt - če bi ostal takšen, kot je – lahko nadaljeval še veliko časa. 3. Zahvaljujoč razmisleku vseh udeleženih v konfliktu, je spopad prepustil mesto skupnemu prizadevanju (sprva med bližnjimi, a različnimi, pozneje med nasprotujočimi in na koncu med sovražniki), ki ni nikoli nikogar izključevalo. 4. Med različnimi, že udejanjenimi zamislimi, bi kot posebej relevantno koncepcijo podčrtali sicer že staro idejo o republikanskem gibanju, ki bi oblikovalo in postavilo na noge tak model rešitve, ki bi razumel in spoštoval vse tradicije, ki živijo na otoku. To je prispevalo k zmanjšanju odpora sodelujočih, ki so podpirali le izključujoče dialoge ali izolacionistično politiko. 5. Dialog in zavlačevanje, ki sta vzniknila iz te mreže odnosov, sta počasi prevladala in postala osrednji dejavnik tam, kjer sta prej vladala nasilje in izolacionistična politika. Z obeh bregov so prihajali znaki popuščanja, ne da bi predhodno postavljali neopravičljive pogoje za pričetek dialoga. 6. Priznanje pravice do samoodločbe, ki je lastna skupnosti vseh državljanov (Severne) Irske, je prineslo tudi poglobitev demokracije - tako kar zadeva vsebino (z novimi formulami suverenosti), kot tudi kar zadeva metodo (državljani imajo zadnjo besedo). Te politične značilnosti mirovnega sporazuma pojmujejo takšno načelo pogajanj, ki ne stremijo k zmagi, marveč k razrešitvi konflikta, pri tem pa vključuje vse obstoječe tradicije na otoku ter izenačuje vse politične projekte pod enakimi pogoji (večinsko demokratično podporo). 7. Pomembno vlogo je odigrala prisotnost nekaterih mednarodnih dejavnikov: čvrsta in neposredna udeležba vlade in predsednika ZDA pri razrešitvi konflikta, dober sprejem pri različnih institucijah Evropske unije (tistih, ki so nosilke temeljne gospodarske pomoči) ter politična pomoč in svetovanje, ki sta ga ves čas mirovnega procesa nudila vlada in predsednik Južnoafriške republike. MOŽNE APLIKACIJE ZA EUSKAL HERRIO (BASKIJO) V smislu značilnosti, s katerimi sta se oblikovala mirovni proces in mirovni sporazum na Irskem, smatramo, da se lahko konflikt, ki zadeva Euskal Herrio, reši, če upoštevamo naslednje smernice obnašanja in delovanja: Identifikacija - Baskovski spor je zgodovinski konflikt, ki ima korenine in naravo v politiki, v katero sta vpleteni španska in francoska država. Razrešitev konflikta mora nujno biti politična. Ker obstajajo različne koncepcije temelja in trajanja konflikta, izražene v teritorialnosti, subjektu odločitve in politični suverenosti, se le-te konstituirajo v samem jedru temeljnih vprašanj, ki peljejo k razrešitvi. Metoda - Politična razrešitev se lahko oblikuje s procesom dialoga in odprtih pogajanj, brez izključevanja vpletenih dejavnikov in z vključevanjem celokupne baskovske družbe. 319919 D7D Proces: • Preliminarna faza - Proces dialoga in pogajanj se lahko pripravi z multilateralnimi pogovori, ki ne zahtevajo predhodnih pogojev, ki bi bili nepremostljivi za vpletene dejavnike. • Sklepna faza - Proces pogajanj in razrešitve, ki implicira voljo in zavezanost, da se zajezijo vzroki konflikta, bi lahko potekal v nekakšnih razmerah trajne odsotnosti vseh izrazov nasilja. • Narava pogajanj - Pogajanja morajo biti globalna v smislu, da zajamejo in ponudijo odgovore na vsa vprašanja, ki vzpostavljajo konflikt, kakor tudi na vprašanja, ki izhajajo iz njega. Ni omejujočih agend. V tem smislu pogajanja ne smejo biti razumljena kot proces posamičnih pridobitev, marveč kot razrešitev konflikta. • Ključ rešitve - To pomeni, da uspešna pogajanja ne obsegajo posebnih zadolžitev, spoštujejo pluralnost baskovske družbe, postavljajo vse projekte v okvir enakih pogojev doseženega, poglabljajo demokracijo v smislu zadnje besede, ki naj jo imajo baskovski prebivalci o svoji prihodnosti ter da se ta odločitev spoštuje; spoštovanje morata izraziti obe vpleteni državi. Euskal Herria (dežela Baskov) mora imeti besedo in odločitev. • Scenarij razrešitve - Sporazum o rešitvi ne bo vseboval zaprtih scenarijev, ki bi bili vrh vsega še dokončni, temveč bo omogočal odprte okvire, kjer imajo lahko svoj prostor nove formule, s katerimi poiščemo odgovore na tradicijo in aspiracije po suverenosti državljank in državljanov Euskal Herrie. Politične stranke in združenja: AB, HB, PNV, IU, Batzarre, Zutik, ELA, LAB, ENHE, ESK-CIUS, Stee-Eilas, Ezker Sindikala, Hiru, Gogoa, Amnistiaren Aldeko Badzordeak, Senideak, Bakea Orain, Elkarri, Egizan, Herria 2000 Eliza, Gernika Batzordea, Autodeterminazioaren Biltzarrak. Euskal Herria, 12. september 1998 Prevedel Jadran Sterle • Deklaracija je bila podpisana 12. septembra 1998 v navarrskem mestu Estelli, v kulturnem domu “Fray Diego” po več kot dveurnih pogovorih. Dokument je podpisalo 23 skupin, ki tvorijo “Irski forum”, ki ga je promovirala politična stranka Herri Batasuna. Domnevno je Deklaracija iz Estelle zaključni dejavnik, s katerim je nacionalističnemu bloku v Baskiji uspelo pripraviti Eto do objave ustavitve oboroženega boja kot sredstva za dosego neodvisne Euskal Herrie (dežele Baskov). Jadran Sterle Premier Aznar je pozval stranko PNV, naj opusti pogajanja z Eto, razlog za to pa je utemeljil z Etinim prizadevanjem, da bi eliminirala Ljudsko stranko /PP/ z uboji njenih politikov. Za Aznarja in njegovo stranko je dejstvo, da “sta HB in ETA sovra`nika” ter da “ni, in niti ne bo pogajanj z Eto in HB”. Aznarjeva Ljudska stranka ima v Baskiji 82 `upanskih mest /od 228 `upanij v de`eli/, na vodilnih mestih pa je vsega skupaj 195 ~lanov Ljudske stranke. Enajst `upanov pa ne `ivi v kraju `upanovanja. Julijska javnomnenjska raziskava je pokazala, da se populacija med 15. in 29. letom v veliki ve~ini – 58 % – ~uti pripadnica baskovskega naroda, pri starej{ih je ta pripadnost 45 odstotna. Zanimiva je ideolo{ka opredelitev: 48 % istih se uvr{~a med levico, le 7 % med desnico. Najve~jo skrb med mladimi Baski vzbuja nezaposlenost /77 % vpra{anih/, nato terorizem /63 %/. Na osnovi ~lenov 127 in 129 Kazenskega zakonika Španije je sodnik Garzon po ob{irni akciji dr`avne policije in ertzaintze ukazal zapreti uredni{tvo baskovskega dnevnika “Egin” /Akcija/ in prostore radijske postaje “Egin Irratia” z utemeljitvijo, da oba medija pripadata inkriminiranim skupinam KAS in ETA. V prvem valu je policija aretirala 11 oseb obeh uredni{tev ter zasegla ves dostopen material, ki bi slu`il za nadaljnje akcije. Notranji minister Oreja je pojasnil, da je ta operacija nadaljevanje razkrinkavanja finan~nih virov za delovanje Ete, med aretiranimi pa je en pripadnik KAS /glasnogovornik Alegria/ ter eden izmed voditeljev Herri Batasune, nekdanji `upan v Llodiu-Avali Gorostiza. V uredni{tvu “Egina” je policija zasegla tajne {ifre, ki jih je ETA uporabljala v ~asopisni rubriki /Pozdravi/ za medsebojno obve{~anje tako v baskovskem kot {panskem jeziku. V protestih, ki jih organizira /Abertzale/ levica, opozarjajo zlasti na kr{itev ustavne pravice do svobode izra`anja. V Dosnostiji /San Sebastian/ je takoj po zaplembi “Egine” iz{la dnevna publikacija “Euskadi Informacion”. Herri Batasuna ter sindikata ELA in LAB sta pripravila mno`i~ne demonstracije v Donostiji v podporo ~lanom obeh aretiranih uredni{tev. Vodja Ljudske stranke v Baskiji Carlos Iturgaiz je odkrito obto`il Egina, Jarraija, HB in Eto, da “pripadajo isti mafiji”. PNV je menila, da operacija “Egin” ne more dati pozitivnega ozra~ja. Nekateri so menili, da je ogro-`ena pravica do svobode izra`anja. Prva {tevilka dnevnika “Egin” je iz{la 29. septembra 1977, zadnja {tevilka pa je iz{la z datumom 15. julij 1998. Prvak PNV Arzalluz je komentiral: “Vsak re`im prepove kak{en ~asopis ... tako je tudi Francova diktatura ukinila dnevnik šMadrid’.” Tri nacionalisti~ne stranke – katalonska Unio I Convergenca, baskovska Partido Nacionalista Vasco ter galicijska Bloquero Nacionalista Gallego so podpisala skupno deklaracijo o bodo~i konfederalni ureditvi Španije, poimenovano “Declaracion de Barcelona”. Ve~ja samostojnost avtonomnim pokrajinam pomeni spremembo {panske ustave. AVGUST 1998 Z obsodbo na 10 let zapora se je kon~al eden najdalj{ih sodnih procesov, povezanih z Eto – “premier Marey”. Obsojenca sta Barrionuevo, minister za notranje zadeve, in njegov dr`avni sekretar Rafael Vera, oba v prvi, socialisti~ni vladi Felipeja Gonzalesa. Odobrila sta ugrabitev in odvzem svobode nedol`nemu dr`avljanu Segundu Mareyu na tujem teritoriju, v Franciji, leta 1983. Baskovski lehendakari Ardanza vidi v operaciji šEgin’ veliko nevarnost, da PP in PSOE dokon~no pokopljeta Sporazum iz Ajurie Eneje, kar bi pomenilo tudi prepoved politi~ne stranke Herri Batasuna, kar pa je v nasprotju z demokra-ti~nim principom strankarskega pluralizma. Z izstopom socialistov iz baskovskega parlamenta sta dve vodilni nacionalisti~ni stranki, PNV in Eusko Alkartasuna dopustili mo`nost ~iste koalicije šabertzale’ v Vitoriji, skupaj s Herri Batasuno, katere novo vodstvo je pokazalo “dovolj zrelosti”. Direkcija HB je baskovskim nacionalisti~nim strankam PNV, EA, IU in CDN predlagala formiranje skupine “fronte baskovskih demokratov”, ki bi vzpostavila mirovno strategijo ter se na ta na~in uprla “strategiji vojne, ki jo na~rtuje notranji minister Mayor Oreja”. Pogoj omenjenih strank je samo eden: opustiti nasilje, ki ga izvaja ETA. 230 NARODNO OSVOBODILNI BOJ ETA: leto razpletanja Arzalluz je vladajo~o PP in njenega “zaveznika” PSOE ozna~il za glavna protagonista “{panske nacionalisti~ne fronte”, toda zagotavlja, da bo {la PNV “tako dale~, da bo dosegla mir v Baskiji”, vklju~no s HB v vladni koaliciji. V Bilbau so se sestali predstavniki treh nacio-nalisti~nih strank, podpisnic “Deklaracije iz Barcelone”. Zahtevajo reformo ustavnega sodi{~a, vklju~no s spremembo statuta o volitvah sodnikov. Ponovili so baskovsko zahtevo po nacionalnih {portnih mo{tvih, kar so najprej zahtevali Baski; ve~je avtonomne pristojnosti v dav~ni politiki ter navzo~nost v vseh evropskih institucijah – od ministrskega sveta v Svetu Evrope do komisij Evropske unije, seveda tam, kjer vidijo svoj nacionalni interes. Naslednje sre~anje GALEUZCE /Galicije-Euskadi/Baskije-Katalonije/ bo v galicijskem mestu Santiagu de Composteli, kjer je tudi sede` galicijske avtonomne vlade. Vodstvo Herri Batasune se je prvi~ v svoji zgodovini pridru`ilo strankam Sporazuma iz Ajurie Eneje v obsodbi Etinega nasilja ter nakazalo mo`nost tudi parlamentarne koalicije šabertzale’. Baskovski minister za notranje zadeve Atutxa je omenil mo`nost, da bo ETA v kratkem ustavila nasilje in se odpovedala oboro`enemu boju za neodvisnost Baskije. Nasprotoval mu je dr`avni notranji minister Mayor Oreja, reko~, da “ne vidi skoraj{njega konca Ete”. SEPTEMBER 1998 V Parizu so obsodili 10 pripadnikov Ete iz Bretagne, tri med njimi na najvi{jo mo`no kazen, zagro`eno za “zlo~insko zdru`evanje z namenom teroristi~nih akcij”, to je na 10 let. Eden izmed njih je pripadal špoveljstvu Madrid’. Vodstvo Herri Batasune je v pripravah na bli`ajo~e se avtonomne volitve dopustilo mo`nost, da bo vlada v Madridu prepovedala delovanje stranke, zato je oznanilo ponovno mo`nost leve koalicije, ki bi se pod imenom “Euskal Herritarrok” /Mi, dr`avljani Baskije/ udele`ila volitev, tako kot prvi~ pred 20-timi leti. Na listah kandidatov so se pojavila tudi imena nekaterih zgodovinskih voditeljev HB. ETA je sporo~ila, da iz svojih vrst izklju~uje enega izmed voditeljev in ideologa Txelisa, aretiranega v Franciji leta 1992, ker je obsodil terorizem in oboro`eni boj. Vlada v Madridu je po seji sveta ministrov zavrnila mo`nost, ki jo PNV ponuja v pogovorih s HB za dosego prekinitve ognja Ete. Socialisti ponujajo to mo`nost premieru Aznarju. On je to zavrnil. ^asopisje je objavilo nekatere zgodovinske podatke o t. i. “umazani vojni” zoper Eto v letih 1978 do 1984 ter o nespornem liderju te vojne, francoskem pla~ancu Jeanu-Pierru Cheridu. Avtonomna vlada v Gasteizi/Vitoriji je menila, da mora Pariz priznati baskovski nacionalni policiji Ertzaintzi pravico, da zasleduje osumljence tudi na francoskem ozemlju. Baskovski lehendakari Ardanza je prepri~an, da je mirovni proces v Baskiji mo`en tudi brez vladajo~e Ljudske stranke in socialistov. Mirovni proces v veliki meri `e vodi Arzalluzova PNV, skupaj z Garaikoetxejevo Eusko Alkartasuna. Arzalluz je odlo~en: Ne bo nas dolo~al Madrid, mi nadaljujemo svojo pot! Dvanajstega septembra so baskovske naciona-listi~ne stranke in organizacije ter Herri Batasuna alias Euskal Herritarrok podpisale morda zgodovinsko “Deklaracijo iz Lizarre/Estelle”. Arnaldo Otegi, glasnik nacionalnega vodstva HB, je izjavil, da od tega trenutka naprej v Baskiji “ne obstaja ve~ konflikt med demokrati in nasilne`i, marve~ je ta konflikt politi~ne narave”. S to deklaracijo, ki jo seveda nista podpisali Ljudska stranka in socialisti, je po Otegovem mnenju dokon~no pokopan Sporazum iz Ajurie Eneje, Madrida in Pamplone. Arzalluz pa je dodal, da je deklaracija iz Lizarre v veliki meri inspirirana prav v Ardan-zovem mirovnem na~rtu. Notranji minister Mayor Oreja /PP/ je izrazil prepri~anje, da je deklaracija iz Lizzare, ki jo je podpisala ve~ina baskovskih parlamentarnih strank /47 sede`ev proti 23 – Ljudske stranke in socialistov/, navadna “past” ki jo je nastavila ETA, da bi vanjo ujela ~im ve~ politi~nih strank in s tem to~k. Lehendakari Ardanza ni mogel skriti navdu{enja nad deklaracijo iz Lizzare, ki jo podpira velika ve~ina Baskov. Vlada v Gaestizi /Vitoriji je pozivala Ljudsko stranko in socialiste, naj se pridru`ijo NARODNO OSVOBODILNI BOJ 231 Jadran Sterle deklaraciji ali pa objavijo alternativni dokument. Vodstvo Herri Batasune je prepri~ano, da brez obeh strank mir v Baskiji ni mo`en. Tri vodilne nacionalisti~ne stranke Baskije, Katalonije in Galicije so nadaljevale pogovore o reformi ustave, konfederalni ureditvi dr`ave, dav~ni politiki ter o vpra{anjih nacionalne kulture, jezikovne politike in mo`nostih samostojne zunanje politike. Vlada v Madridu je ukrepala, tako da je z ustavnimi sredstvi blokirala deklaracijo iz Barcelone. Med obiskom premiera Aznarja v Kolumbiji je ETA izdala sporo~ilo, v katerem RAZGLAŠA PREMIRJE. Takoj po premierovi vrnitvi v Madrid se je le-ta sestal z vsemi voditelji politi~nih strank ter {e posebej z Arzalluzom. V Gasteizi/Vitoriji so, vsaj nacionalisti, prepri~ani, da je Etino premirje “odkritosr~no”, enakega mnenja je bil tudi lehendakari Ardanza med obiskom v Bruslju. Prepri~an je, da je za politi~no in dru`beno konsolidacijo demokrati~nih sil v Baskiji potrebno dalj{e ~asovno obdobje, tja do leta 2000. Ardanza je vesel, da je premirje Ete v skladu s pogoji, navedenimi v to~ki 10 Sporazuma iz Ajurie Eneje. Socialisti so zagotovili, da premirje Ete ne pomeni za~etka razprav o bodo~i ustavni ureditvi Španije, notranji minister Oreja pa, da to ne pomeni spremembe kazenske in protiteroristi~ne politike vlade premiera Aznarja. HB je takoj obto`ila Ljudsko stranko in socialiste, da odrekajo politi~no re{itev baskovskemu ljudstvu. HB je predlagala, naj se takoj pri~ne iskati re{itev baskovskega vpra{anja, za kraj pogovorov pa je predlagal Bruselj. Oktobrske volitve ne bi smele vplivati na takoj{en pri~etek pogovorov. Nekaj dni po razglasitvi premirja so od{li na prestajanje dolgoletnih zapornih kazni vsi vodilni politiki, ki so v socialisti~ni vladi Felipeja Gonzalesa spro`ili “primer Marey”. Minister za dr`avno upravo Mariano Rajoy je ozna~il Deklaracijo iz Barcelone za neustavno. Mir v Baskiji je po besedah premiera Aznarja mo`en samo znotraj ustavnih dolo~il. V 30-tih letih obstoja baskovske separatisti~ne organizacije Ete (Euskadi Ta Askatasuna – De`ela Baskov in njena svoboda) je bilo ubitih ve~ kot 900 ljudi, `rtev njenega terorizma. Število padlih Etinih pripadnikov ni ugotovljivo, predvsem zaradi skritih boji{~ t. i. umazane vojne. OKTOBER 1998 Aznar je nadaljeval pogovore, ki jih narekuje ~asovno neomejeno premirje Ete. Nara{~ajo~im centrifugalnim silam so odgovorile centripetalne – predsednik avtonomne pokrajine Castille-La Manche socialist Bono je predlagal vladi v Madridu sporazum med PP in PSOE, da prevzameta vodstvo v mirovnem procesu. Le-ta naj bi zagotavljal enotno Španijo. ETA je mirovala, v prvih dneh septembra je vodja poveljstva Itinerante Hentri Parot, leta 1990 obsojen na 3000 let zapora, podprl Etino premirje. Premier Aznar in socialist Borrell sta analizirala polo`aj zaprtih pripadnikov Ete, ki bi lahko od{li na svobodo, ko bi izpolnili tri ~etrtine kazni. Trije vodilni ~lani PNV so pojasnjevali svoje tajne pogovore s pripadniki Ete. Eden izmed njih, Joseba Egibar, je zatrjeval, da niso podpisali nikakr-{nega sporazuma z Eto, ki bi pripeljal do premirja. Septembrsko premirje je vlilo upanje 67 % Baskom, 59 % pa jih je menilo, da je premirje odkritosr~no prizadevanje za mirno re{itev polo`aja v Baskiji. ETA je vsem podpisnicam in podpisnikom deklaracije iz Estelle poslala nekak{no “garantno pismo”, v katerem je naslovnikom zagotovila, da namerava odlo~no podpreti mirovni proces. Nekateri analitiki so pozorni na to, da v sporo~ilu ni najti besede “premirje”. Pariz je podprl Aznar-jevo usmeritev, o prihodnosti Baskije pa bo francoska vlada razpravljala le z Madridom. Vodja Sinn Feina Garry Adams je v Bilbau pozdravil prekinitev ognja in za~etek mirovnega procesa v Baskiji. Odposlanci MLNV /Movimiento de Liberacion Nacional Vasco – Gibanje za narodno osvoboditev Baskije/, ki so si svoj za~asni sede` uredili v Bruslju, ki je vseh 30 let podpiral baskovske te`nje po neodvisnosti, so se odpravili po evropskih in ameri{kih prestolnicah, da bi tamkaj{njim vladam pojasnili nastali polo`aj. Nastaja t. i. evropska politika; Aznar je med vsemi evropskimi 232 NARODNO OSVOBODILNI BOJ ETA: leto razpletanja dr`avami /razen Irske/ edini predstavnik desno-sredinske politi~ne opcije. Ta politi~na konfiguracija Evrope ustreza baskovskim nacionalistom, vklju~no z Eto, da aktualizirajo /staro/ pravico narodov do samoodlo~be in nameravanim spremembam {panske ustave. Oboje je prva to~ka v javnih nastopih nacionalisti~nega prvaka Arzalluza. Obve{~evalna slu`ba ne razume obna{anja premiera Aznarja, ki je dobil njeno poro~ilo o nameravanem Etinem premirju kar {tiri dni pred dejansko objavo. Vlada je zanikala trditve obve{~evalcev. Vodja Zdru`ene levice /IU/ Anguita trdi, da pravico do samoodlo~be lahko izkoristijo tudi nezgodovinske skupnosti. Javnomnenjska raziskava v Baskiji je pokazala, da je druga politi~na sila postala stranka Herri Batasuna, ki je nadomestila sedaj tretje socialiste. Arzalluzova PNV {e naprej odlo~no vodi; do volitev v Baskiji je {e 14 dni. Baski po volitvah Zadnja oktobrska nedelja, 25. 10. 1998, je v {panski avtonomni pokrajini Baskiji razo~arala vse tri politi~ne pozicije, ki posku{ajo spremeniti zgodovino Euskadi, de`ele Baskov. Volitve v baskovski parlament so bile doslej, vse od smrti diktatorja Franca in po~asnega razgrajevanja njegovega avtoritarnega re`ima, nekak{en predvidljiv izkupi~ek med separatisti~nimi nacionalisti ter {panskimi “konstitucionalisti”. Leto{nje volitve pa so se v “promocijskem” pomenu le nekoliko razlikovale od prej{njih, ~eprav ne po kon~nem izkupi~ku: nacionalisti so vsaj v predvolilnem ~asu razvili {iroko paleto aktivizma, katerega cilj je bil zelo podoben cilju Ete: nacionalna suverenost baskovskega naroda, seveda po volilni, torej parlamentarni poti. @e takoj po nedelji, zadnjega oktobrskega ponedeljka pa je bilo jasno, da je volilni rezultat presenetljivo “tradicionalen”. Ves predvolilni stroj je bil usmerjen v vizijo samostojne Baskije ali vsaj v federalno ureditev Španije ter temu primerno spremembo ustave, ki bi baskovski narod iz “zgodovinske skupnosti” povedla v nacionalno entiteto, torej narod z vsemi atributi suverene dr`ave. @e dosedanja visoka stopnja avtonomije, ki jo je baskovski narod za~rtal tako v {panski ustavi kot v Statutu iz Gernike (1978), je vztrajno gradila vse temeljne dolo~be baskovske narodne identitete – od dr`avotvornih institucij, kot so Univerza, RTV center, nacionalna policija (Ertzaintza), nacionalna zgodovina, kultura, standardizacijo jezika (vklju~no s francoskim ozemljem), poznanim kot Zakon o normalizaciji baskovskega jezika iz leta 1982, da o baskovskem parlamentu v Gasteizi (po kastiljan-sko Vitoriji) niti ne govorimo. Vse to je tudi na zadnjih volitvah govorilo v prid tezi, da je baskovska samostojnost samo stvar voliltev Rezultati nedeljskih volitev 25. oktobra 1998 so bili nedvoumni: 21 poslancev je dobila vodilna nacio-nalisti~na stranka PNV Xabiera Azalluza, ki ji pripada tudi dosedanji baskovski predsednik, lehendakari Ardanza, eden izmed glavnih pogajalcev z Eto in tvorec tim. mirovnega na~rta iz Ajurie Eneje. Na drugem mestu so se presenetljivo pojavili kandidati premierove Ljudske stranke s 16 sede`i v parlamentu, brez katerih bo te`ko sestaviti koalicijsko vlado v Gasteizi-Vitoriji. Psiholo{ko je {e nerazlo`ljiv uspeh politi~nega krila teroristi~ne organizacije ETA, stranke Herri Batasuna, pred volitvami preimenovane (tudi reorganizirane?) v Euskal Herritarrok. Njeni programski obrati – od ru{enja ustavne ureditve do narodno-konstruktivne politike – so v tem kratkem ~asu tako presenetljivi, da ne ponujajo neke zgodovinske, organske razlage. Herri Batasuna, alias Euskal Harritarrok, ki je skupaj s PNV (Partida Nacionalista Vasko) mo`na oblikovalka manj{inske baskovske vlade, je obenem najve~ja pora`enka nacionalisti~nega bloka. Madrid in tim. dr`avne stranke so nedvomno slavile zmago, ~e ne druga~e, pa s hudim policijskim udarcem Eti,voja{kemu krilu baskovskega nacionalizma. Resda so nacionalisti v dru-ga~nih vodah kot baskovski radikalci – prvi so verjetno tudi v imenu Madrida vodili pogajanja z Eto, druge pa je lahko usmerjal celo Madrid – tod 16 parlamentarnih sede`ev Ljudske stranke in 14 sede`ev “konstitucionalnih” socialistov, ob enakem {tvilu sede`ev Herri Batasuna, je najmanj politi~na pat pozicija, ~e `e ne {ah-mat. Premirje, ki ga je pred volitvami ponudila ETA, le ni bilo tako ~isto in dobrohotno. Morda pa to ni bilo ni~ drugega kot vojna predaja, z zaporniki vred. Je torej ETA po tridesetih letih zlomljena, premagana? So volitve “vrnile” Baskijo v okvire ustavne Španije? NARODNO OSVOBODILNI BOJ 233 Jadran Sterle Evropi ta trenutek tudi na misel ne pride, da bi svoja nacionalna vpra{anja re{evala s pravico narodov do samoodlo~be. Morda je bila Slovenija res posre~en rezultat akcije in zmede. V Španiji to ni ve~ prepu{~eno slu~aju, niti v obliki volitev. Akcije dr`avne policije (Guardia Civil), ki je prevzela tudi nekatera pooblastila avtonomne baskovske policije (Ertzainze), so v zadnjih dveh letih ena izmed mo`nih razlag volilnega razo~a-ranja v Baskiji oz. optimizma v Madridu. Zlasti serijsko uni~evanje Etinih poveljstev (komando-sov) {irom Španije, pa tudi v Franciji, daje slutiti temeljite priprave Madrida, da zlomi “background” baskovskega nacionalizma, Eto. Od tu je le majhen korak do hipoteze, da je v zadnjih dveh letih vse Etine akcije nadzirala, ~e `e ne vodila vlada v Madridu. Pri tem pa ostaja odprto vpra{anje, kako bodo baskovske nacionalisti~ne stranke izvajale pove~an pritisk na Madrid – PNV je npr. odrekla podporo Aznarjevemu predlogu dr`avnega prora~una za prihodnje leto –, ne da bi pri tem tvegale radikalizma v Etinih vrstah (tako madridskih “podgan” kot “orto-mo{tva”, ki se je pred mo`no infiltracijo zatekel v predvolilni boj). Mo`ni konec terorizma kot baskovske nacionalne strategije za samoodlo~bo lahko pomeni tudi dolgoro~ni odgovor evropskih, “maastritskih” sil, na zahtevo nekaterih evropskih narodov po samoodlo~bi. Schengenske meje ostajajo trdno zakoli~ene tudi znotraj Evropske unije, kar je neslavno izkusila `e italijanska Severna liga, ne nazadnje v Benetkah pred filmskim festivalom. Da pa bo prihodnja pravica narodov do samo-odlo~be v Evropi pravi spektakel, o tem ni nobenega dvoma ve~. Španija je ob asistenci Evrope pokazala, da obvlada obrtni{ke poti re`ije in masovk (akcija “bele roke”). Vsi glavni igralci pa le niso na pla~ilnem seznamu dr`avnih uslu`bencev. Natur{~iki so originalni prav zato, ker so nepredvidljivi. Tudi na naslednjih volitvah. 234 NARODNO OSVOBODILNI BOJ Soledad Alamed Portet HB Star je 26 let, Navar~an, ~lan organizacije KAS in medijski predstavnik politi~ne stranke Herri Batasuna. Floren Aoiz je prototip novega zaroda baskovskih “abertzalesov”. To je radikalna skupina, ki se vedno bolj identificira z izvr{ilno vejo baskovske organizacije ETA. Izobra`en mladeni~, da enkrat postane profesionalec gibanja za neodvisnost. Za kar{n okoli ceno. Star je 26 let in v ~asu Francove smrti (1975) je `e obiskoval kulturne prireditve. “Kjer se je ~utila toplina abertzalizma v Navarri.” To pomeni, da je Floren Aoiz tedaj imel 9 let in s temi prvimi koraki stopil na ozko in zaprto pot, kamor ga je pripeljala danes: v vodilno skupino Herri Batasuna (HB). Še prej je deloval v KAS, ki zajema tudi Eto in jo zastopa tudi v koaliciji HB. Floren, pomanj{evalnica Florencia, se je rodil v Tafalli; njegova dru`ina ima karlisti~no preteklost, se pa danes politi~no ne udejstvuje. V srednji {oli je bil miren fant, pri {tudiju marljiv; predvsem pa je bil, kot pravijo njegovi u~itelji, priden fant. U~enec sicer ni postal duhovnik, je pa postal “abertzale”. To mu je bilo tako jasno, kot bi mu bila `e ob rojstvu usojena pot v politiko. Še ni kon~al COU, `e se je priklju~il mladinski organizaciji KAS, kjer se je ETA `e tradicionalno napajala s sve`imi kadri. Floren je srednje rasti, svetle polti in pravilnih potez na obrazu. Izra`a se skopo, neprenehoma te gleda naravnost v o~i, kot bi ti govoril: vse, kar sem ti povedal, je ~ista resnica. Misli pripoveduje z nekak{no trmo, ~eprav brez sijaja. To je seveda te`ko vsakokrat, ko kdo brani terorizem kot na~in za dosego politi~nih zahtev. Beseda “zahteva” je med najljub{imi besedami mladega Aoiza, ki ima {e eno veliko ljubezen: vsakokrat govoriti o tem, da je problem v obstoju dveh enakih nasilij: tistega, ki ga izvaja ETA, in onega, ki ga povzro~a {panska dr`ava. In mogo~e se prav s tem ponavljanjem sku{a prepri~ati o ne~em, ~esar na teh ravneh nih~e ne verjame, razen njega in njegovih prijateljev. Priznava, da ga mo~no privla~i romanopisje, {e posebej kriminalni romani; ob~uduje pisatelja Vargasa Lloso in Aleja Carpentiera. V urah, posve~enih branju, pa so na prvem mestu politi~ni papirji, kot jih sam imenuje, o Baskiji, prav tako o celotni Španiji. Njegova pomanjkljiva izobrazba – ni se vpisal na univerzo, med drugimi politi~nimi grupacijami pa pozna samo svojo lastno – ga vseeno ne omaja, da bi podvomil o pravilnosti svoje poti. Prepri~an je, da je najbolj{a izobrazba na ulici, kjer poteka resni~no `ivljenje. Tak{no `ivljenje mu v~asih ponudi kak{nega mrtveca, `rtev Ete, toda Florenu Aoizu ni v{e~, ~e mu omenjate Etine mrtve: “demagogija mrtvih iz supermarketov, otrok. NARODNO OSVOBODILNI BOJ 235 Soledad Alamed Niti on, eden izmed “trdih” v stranki Herri Batasuna, no~e omenjati nedol`nih `rtev. – Kako bi ozna~il samega sebe? – Sem oseba, ki trenutno deluje kot glasnik stranke Herri Batasuna, in na neki na~in predstavlja novo generacijo; slednja je vstopila v patriotsko levico (izquierda abertzale) pred nekaj leti in po~asi postaja pomemben element politi~ne stranke Herri Batasuna. – Kak{na je razlika med vami, novimi, in va{imi predhodniki, vodilnimi v HB? – Na{ osnovni identitetni znak je dejstvo, da nasprotujemo okoli{~inam, ki niso natan~no frankisti~ne, marve~ imajo nove elemente. – Kaj pa ideolo{ko – so med vami kak{ne razlike? – ^eprav je bila patriotska levica zelo povezana s {tevilnimi izmi, ki so bili prisotni v kulturi poli-ti~ne levice, v resnici to ni bilo tako pomembno. Bile so reference, bolj kot pa resni~ne pripadnosti. Govorilo se je o marksizmu–leninizmu ter drugih stvareh, toda tu ni resni~ne kontinuitete, pa~ pa obstaja v drugem konceptu; v narodni osvoboditvi, v samoodlo~bi. Premikali smo se na dolo~enem podro~ju, socializmu, toda brez ve~jih dolo~il. Nih~e pa ne more ube`ati protislovjem te definicije. – Torej ne morete govoriti o kakem konkretnem modelu socializma? – Ni nam v{e~ primerjava z nikomer. Na{ model moramo {ele dolo~iti. Zgodovina je v tem smislu precej frustrirajo~a. V{e~ so nam nekatere stvari iz kubanskega in nikara{kega modela, druge ne. – Za tvojo generacijo – ali ima smisel stara utopija prvih ~lanov Ete, ki so svoje poglede upirali v al`irsko osvobodilno gibanje? – Nekateri ljudje v Eti so `iveli v burnem letu 68, ki je vezano na to; drugi se identificirajo s fenomenom vojne v Vietnamu. Toda polo`aj je spremenljiv. – Bili sta dve Eti, tista “polimilis”, bolj socialis-ti~na, in bolj voja{ka ETA, narodnja{ka? – To se je poveli~evalo. Razlike so se vzpostavile predvsem okrog politi~ne strategije; ti razlogi pa so bili odvisni od odgovorov na dolo~ena vpra{anja baskovske dru`be, bolj kot pa od mednarodnih definicij. Prav gotovo pa obstaja samo ena ETA – politi~no–voja{ka, katere politi~ni projekt je propadel. – Govoril si o spremenljivih politi~nih situacijah. To, kar se je zgodilo v zadnjiih letih v Španiji – mar si niste kdaj zastavili vpra{anja o upravi~enosti obstoja Ete? – V nastanku in zgodovini Ete obstaja direktna implikacija, vodenje odporni{kega gibanja, usmerjenega zoper dano situacijo, ki je opisana kot dominacija {panske dr`ave. To je razlaga, ki jo ponuja ETA, pa tudi del baskovske dru`be. – Zakaj verjame{, da je vedno ve~ takih, ki mislijo, da je obstoj Ete nesmiseln? Floren Aoiz – Kajti razlagati Eto kot antifrankisti~no gibanje, kar je res – del njene zgodovine je v neposredni povezavi. Toda ETA se ne pojavi kot antifrankisti~na in niti ne izgine skupaj z njim. Boj ni usmerjen v dosego dolo~enega politi~nega sistema, ampak se usmerja v politi~ne zahteve, v neodvisnost. – Nisem mislil politi~nih ciljev, marve~ na uporabljene metode za dosego teh ciljev, torej uporabo nasilja. – Vpra{anje nasilja je odvisno od poti, ki so na razpolago za obrambo teh zahtev. Herri Batasuna ne izvaja nasilja; ima dolo~eno stali{~e do nasilja, ki ga izvaja ETA. V sedanji perspektivi 236 NARODNO OSVOBODILNI BOJ Portret HB ne bomo obsodili voja{ke, oboro`ene aktivnosti tistih, ki sku{ajo braniti te zahteve. – Vi predstavljate KAS, in le-ta znotraj stranke Herri Batasuna predstavlja Eto. – Ko govorim o nas, s tem mislim Herri Batasuno. Nisem glasnik KAS niti nisem za to poobla{~en. – Torej ~e KAS in HB branita razli~ne stvari v zvezi z nasiljem, bi ga KAS silovito zagovarjal, HB pa ne toliko? – To sta dve razli~ni politiki. Herri Batasuna ne brani, recimo, politi~ne ocene, da je nasilje politi~ni izraz nekega konflikta, ki mora imeti politi~no re{itev. – In KAS? – Se identificira s projektom, kjer je nemogo~e dose~i politi~ne cilje izven ... striktno s politi~nimi sredstvi. – To je te`ko razumljivo. Oziroma, ETA je znotraj KAS in KAS sestavlja del koalicije politi~ne stranke Herri Batasuna. Vodstvo Herri Batasuna – narodni svet, je v veliki ve~ini sestavljen iz ~lanov organizacije KAS, tako kot ste to Vi. Potem se izka`e, da ni razlik – s tem mislim na kriterije – med Eto in vodstvom Herri Batasuna. – S stali{~a organske strukture se KAS ne pokriva s Herri Batasuna. V HB so ljudje, ki niso ~lani KAS. V narodnem svetu so ljudje iz KAS, to je res, toda tam so tudi ~lani atletskega kluba Bilbao, kar pa {e ne pomeni, da predstavljajo svoje mo{tvo. ^lanstvo Herri Batasuna je izbralo 25 oseb v narodni svet. Kak{nih 12 jih je bilo povezanih s KAS. – Potemtakem je vloga KAS v stranki Herri Batasuna precej velika. – To je poenostavljanje. KAS ne predstavlja ene struje znotraj HB. – Ali predstavlja samo skupino za pritisk? – Ne verjamem, da bi to lahko tako imenovali. – Vi osebno niste spoznali frankizma niti velikega pogroma zoper narodno gibanje – imate {ele 25 let. Toda dr`i, da pripadate ne le organizaciji KAS, marve~ da ste tudi eden od njenih voditeljev ... – Imam 26 let ... – @eleli bi vedeti, zakaj verjamete, da je nasilje – kar imenujemo terorizem – najbolj{i na~in za dosego nekega cilja. – Ubijati ni najbolj{i na~in za ni~. Problem je v tem, da obstajata dve vrsti nasilja. – Tega ne bi sprejelo ravno preve~ ljudi, namre~, da je nasilje varnostnih sil primerljivo z nasiljem Ete. – Je nasilje druge strani, je mu~enje, so zaporniki. – Zaradi atentatov, ki jih je izvedla ETA v zadnjih letih, zaradi nastavljenih bomb v supermarketih, ubitih otrocih, so vas kritizirali tudi zgodovinski voditelji Ete. Kaj ste si ob tem mislili? – ^e misli{ nadaljevati na ta na~in, ti jaz ne mislim odgovarjati, to se zdi kot zasli{evanje ... – Toda te stvari tvorijo zgodovino, ki jo vi branite. Ne morete sedaj re~i, da o tem ne `elite govoriti. @elela bi vedeti, kaj menite o teh atentatih. – Kaj menim? Da smo se zna{li na terenu demagogije, z mrtvimi otroci in bombami v supermarketih. Vedno pa pozablja{ na drugo nasilje, skriva{ ga za zidom. Tvoje razmi{ljanje je od vekomaj. – Ne morete mi navesti enega primera nasilja, ki bi ga izvajala Civilna garda, ali policija, in bi bil podoben va{emu. To ni demagogija, to je ~ista resnica. – Nasilje je na obeh straneh. Problem je v ozadju, je politi~en. To ni stvar neke skupine fanatikov, kot je nekdo rekel, ki ima podporo zato, ker je v Baskiji odstotek mentalno obolelih najvi{ji na svetu. – Pa govoriva z drugimi izrazi, ~e se vam zdi. Kar 14 % aktivistov HB – ne volivcev – se je na glasovanju izreklo, da nasilje ni najbolj{a pot za dosego politi~nih ciljev stranke Herri Batasuna. – Da bi bil ~lan Herri Batasuna, ni nujno, da si prepri~an o nasilju kot pozitivnem na~inu za dosego politi~nih ciljev. Najmanj{i skupni imenovalec ni to; pa~ ne obstajajo politi~ni kanali za obrambo neke zahteve. Potem so tu nekateri, ki {tejejo nasilje za pozitivno, nevarno ali celo kontraproduktivno. – Vi ste med prvimi, zato ste ~lan KAS. – Ni to tako to~no. Odgovornost za nasilje Ete pade na vedenje dr`ave. ^e bi se druga~e obna{ala, potem tudi Ete ne bi bilo. Toda mi {e vedno nimamo pravice do samoodlo~be – da se torej svobodno odlo~imo med vsemi opcijami – med neodvisnostjo, federacijo, tiso~ stvarmi. Tega ni. – Antxon se v nekem pismu, kar smo lahko prebrali v ~asopisju, zavzema za konec nasilja. Kak{no te`o pripisujete tak{nemu mnenju? – To je vsekakor motiv za razmislek o Eti, ki izvaja oboro`en boj. Herri Batasuna ga ne izvaja. NARODNO OSVOBODILNI BOJ 237 Soledad Alamed – Antxon Etxebeste je za HB zahteval vodilno politi~no vlogo v baskovskem osvobodilnem gibanju. Kaj po Va{em mnenju `eli s tem? – To morate vpra{ati njega. Ne ~utimo, da bi kdor koli omejeval na{o vodilno politi~no vlogo. Mnenje Antxona Etxebesta spo{tujemo, kot mnenje katere koli druge osebe. Ne ~utimo se odrinjene. – Kaj pa izstop Txema Montera ter njegovo mnenje o HB in Eti, ga tudi ne upo{tevate? – To se dogaja v vseh politi~nih strankah. Socialisti~na stranka (PSOE) je ostala brez Damborena, baskovski nacionalisti (PNV) pa brez Gororda. – Ti podatki – ob dejstvu, ki ga vsi zagovarjajo, namre~, da vam ulica ni~ ve~ ne pripada – `e ne bi mogli zbrati mno`ice, obenem pa nakazujejo, da je terorizem kot politi~no oro`je vse bolj odbijajo~. Ostajajo osamljeni. – Zna{li smo se v situaciji, ki je bila {e pred petimi, {estimi leti naravnost nemogo~a. Ne samo, da se po~utimo sami, marve~ opa`amo, da je del PNV – EA in celo gibanje, ki prihaja iz vrst EE (Esquerra de Euskadi, Baskovska levica), naklonjeno celi vrsti na{ih zahtev. – Dobro, toda to je lahko takti~na poteza Garaikoetxa (predsednik Generalnega sveta Baskije v ~asu njene razglasitve za avtonomno regijo – 11. januarja 1980; op. prev.). – @e mogo~e, toda bomo `e videli, kako bo na to reagiralo vodilno telo. – Bili ste vodja Jarraia, nekak{ne mladinske organizacije znotraj KAS. Ker stvari dobro poznate – mi lahko poveste, ali je pogosto, da mladi ljudje iz Jarraia preidejo k Eti, kot je bilo v pri znanem Etinem borcu San Epifanii? – Ni bilo takih primerov. Tema o mladinskih skupinah je zapleten fenomen. So ljudje, ki ostajajo, in so tak{ni, ki ne ostajajo. ETA se je krepila prav iz teh vrst. Dolo~eno {tevilo oseb je pre{lo v vrste Ete. – Zakaj tega niste storili tudi Vi? Preden mi odgovori, se smeje, kot da bi to bilo vpra{anje brez smisla.) – Vedno sem bil prepri~an, da mora vsakdo stopiti na tisto pot, za katero meni, da je najbolj gotova, in kjer lahko najve~ prispeva k tistim idejam, ki jih zagovarja. Vloga, ki jo imam v tem boju, se mi zdi zanimiva. Mo`nost, da stopi{ v stik z Eto, se mota po glavah tiso~ev mladih ljudi. Toda vsak sam odgovori na to vpra{anje. Jaz sem se vedno gibal na politi~nem terenu. – Vedno ste bili “zlati kljun~ek?” – Vedno sem bil aktiven v komunikacijah, informatiki. Tu sem se orientiral, zna{el, in na tem podro~ju so me tudi moji tovari{i videli {e najbolj koristnega. – Ne da bi se spu{~ali v druge ugotovitve – Va{ polo`aj je nekako bolj udoben kot polo`aj tistega, ki zagrabi za pi{tolo. – Vedno sem bil prepri~an, da obstajajo posamezniki, ki so pripravljeni dati za stvar veliko ve~ kot jaz. So ljudje, ki mislijo, da so Etini aktivisti brezsr~ni morilci; meni pa se zdijo ljudje, ki tvegajo svoja `ivljenja, in seveda `ivljenja drugih, toda v neki politi~ni perspektivi. O moralni integraciji teh oseb sploh ne dvomim. To trdim neodvisno od vsega, kar vse se nam lahko zgodi, ampak to je treba gledati v tem kontekstu. – Kaj pa z moralnega vidika – kako se Vam zdi ubiti sebi podobnega? – To se mi zdi kot stali{~e, ko brani{ politi~ne ideje. In ta obramba politi~nih idej naj bi bila logika politike. Z moralnega vidika me odbija, toda nisem prepri~an, da bo to ena stran (ETA) to opustila kot svojo dejavnost. – ^e ETA neha ubijati, potem ne bo ve~ niti zasledovanih niti zaprtih. – Odkrito re~eno – izginotje Ete ne bi pomenilo tudi u~inkov policijske represije. Slednja je obstajala pred pojavom Ete in bo obstajala tudi po njej. – Imate ob~utek, da `ivite v vodnem mehur~ku? – Ne, kje pa! Ko opravim vsakodnevno delo, se sre~ujem z zelo razli~nimi ljudmi. – Po aretacijah v Bidartu mnogo ljudi misli, da je Eta na poti izginotja. Kaj o tem menite Vi? – Ne vem. Te`ko je ocenjevati od zunaj ilegalno organizacijo. – Policija, recimo g. Vera, pa tudi Atutxa (sedaj {ef baskovske policije) pravi, da Vi pripadate mladinski organizaciji HB, ki v resnici vodi Eto od trenutka, ko je bila “obglavljena” v Bidartu. – Niste dobro obve{~eni. Policaji, ki nas nenehoma zasledujejo, lahko pojasnijo realnost, nikoli pa tega ne morejo prikazati, ker je la`no. Ni verjetno, da bi organizacija, kot je ETA, z vso svojo zgodovino, nenadoma prepustila vodstvo nekim tujcem. – Ne da bi bili. Toda visoki uslu`benci notranjih zadev so oznanili, da so pri nekem aktivistu 238 NARODNO OSVOBODILNI BOJ Portret HB Ete na{li neki dokument, ki ste ga napisaliVi, govori pa o pogovorih med PNV in HB. – Pozornost mi vzbuja dejstvo, da to pravi prav Atatuxa, svetovalec baskovske policije. @elel bi vedeti, ko bi spoznal, kateri so in kateri niso moji dokumenti. Ni~ nisem napisal in tega ni~esar nisem nikomur poslal, ~e pa tak{ni dokumenti obstajajo, potem jih ni napisala moja roka. – Vedno ve~ je pripovedi, v katerih se ~lani HB povezujejo s ~lani Ete, Inigo Iruin je bil vpleten v pobiranje “revolucionarnega davka”, vanj ga je spravil sodnik Bueren. – To bomo videli, ko bo sodni proces. Lahko bi celo postavili pod vpra{aj vsebino obto`nice. Stvar je v tem, da mi nimamo politikov, oble~enih v sodnike, oni pa jih imajo. – Javno ste grozili sodniku Buerenu. (Prej{njega februarja, po policijski preiskavi sede`a Herri Batasuna v Pamploni, je Aoiz o sodniku dejal: šO njegovem obna{anju imamo zelo dobro zabele`ko in temu primerno bomo ukrepali.’) – To ni bila gro`nja, to je bilo politi~no stali{~e. Ko Arzalluz (vodja stranke PNV) pravi, da mu zmanjkuje potrpljenja, ga nih~e ne to`i. – Kako politi~no ocenjujete Arzalluza? – Arzalluzove poteze so lastne predstavniku prve baskovske politi~ne stranke, ki je {e vedno baskovska politi~na stranka. Še vedno je sposobna, da se vsa baskovska politika vrti okrog nje. In to je bilo {e pred izbruhom nesoglasij. So pa politi~ne prakse, ki delajo njej v {kodo. – Dejavniki, ki nasprotujejo HB – ali lahko pred-vidite, kak{no volilno ceno bo to imelo za vas? – Spra{ujete, ali nas je strah, da bi HB izkrvavela na volitvah? To se `e dogaja. HB je izgubila glasove. To sicer sku{amo zaustaviti, da bi vse skupaj obrnili v nasprotno smer. Na zadnje volitve smo {li v zapletenih in te`avnih okoli{~inah. Vsa javna ob~ila so bila proti nam. V~asih je zmaga `e to, ~e ostanemo na istem. – Terorizem se med drugim opravi~uje tudi z gospodarsko krizo, ki vlada v Baskiji. – Stranka PNV si ne drzne javno govoriti o tej temi. So dolo~eni dogodki, ki jih nih~e ne zanika; toda prav tako lahko re~em, da je vlada v Madridu vedno `elela vlagati v gospodarstva na tistih podro~jih, kjer je bila stranka PSOE (v ~asu tega intervjuja na oblasti) volilno rentabilna. – Drug problem so majhe mo`nosti, da bi dr`ava spremenila svoje obna{anje in se vrnila k pogajanjem z Eto. – ETA namerava najti re{itev v pogajanjih. Vsaj v Al`iriji je pokazala voljo, da nadaljuje na ta na~in. Iz tega seveda oblikujem zaklju~ek. Prepri~an sem, da {panska dr`ava ni bila sposobna preboleti poraza, ki bi ga lahko do`ivela – tisti, ki so vodili pogajanja v Al`iriji, so bili pripravljeni do dolo~ene to~ke, niso pa imeli tako kritega ozadja, kot bi se pri~akovalo. Je kaj malo vredna dobra volja za pogajalsko mizo, ~e ne morejo zagotoviti enotnosti v svoji skupini. – Utemeljeno mnenje pravi, da je bil eden izmed ciljev Herri Batasuna skrbeti za pogajanja s PNV, da bi odpravil sporazum iz Ajurie Eneje in se tako re{il iz pregnanstva. – Nismo osamljeni. Vedno, tudi v najhuj{ih trenutkih smo nadaljevali pogovore s politi~nimi skupinami. Problem pa je to, da ima sporazum iz Ajurie Eneje vsako leto manj konsenza. Na pogajanjih ne sodelujo vsi tisti, ki so bili {e na za~etku. Tisti, ki so ostali zunaj EA (...), pa so dali {e najve~ patriotskega “~rnila” samemu procesu pogajanj. – Vi prav tako menite, da ni bila ETA {e nikoli tako blizu koncu kot je prav v tem trenutku? – ETA je `e vedela, in ponavljam, ko se je odlo~ila za to, ko je vstopila v to idili~no podobico po Francovi smrti, je ostalo {e mnogo nere{enih vpra{anj, kar ji je oslabilo podporo nekaterih krogov. Mi se gibljemo na podro~ju, delujemo v okviru zahteve po samoodlo~bi, kar ima smisel tudi sedaj – in to zahtevo ohranja, tudi Herri Batasuna. – Mar je smiselno to, kar je dejal Idigoras, namre~ da “kdor voli Herri Batasuna, voli Eto”? – Ne vem, ali tisti, ki glasuje za HB, glasuje tudi za Eto. Kar trdim, je, da glasuje za politi~ni projekt Herri Batasuna. ETA se na volitvah ne prika`e. – Vse to mi prihaja na misel, kajti `elela bi vedeti, ali Vi verjamete, da je obstoj Ete navadna ovira za HB? – Mi v prvi vrsti `elimo razvijati na{e akcije v druga~nih koordinatah, kjer ne bi bilo nasilja. – Sedaj se verjame, da bi za konec nasilja zadostovala vloga Ete v bodo~i zgodovini kot organizacije, ki se je po smrti tiso~ev odpovedala svojim ciljem. To podobo je v sebi te`ko sprejeti. – O tem nimam dovolj podatkov, toda imam ob~utek, da bi ETA, ~e bi na koncu spoznala svojo zgre{eno pot, to javno oznanila. – Dejali ste, da Vas smrt odbija. To pa je v nasprotju s tem, da bi HB obsodila atentate Ete. NARODNO OSVOBODILNI BOJ 239 Soledad Alamed Vam povzro~a te`ave, da `ivite v tak{ni shizofreniji? – Atentate vrednotim znotraj politi~nega podro~ja, ~eprav se po drugi strani po svojih najbolj{ih mo~eh trudim, da bi bilo nasilje na obeh straneh – ~imprej odpravljeno. Ne vidim pa razloga, zakaj bi jih obsodili. Niti jaz, niti HB. – Ali Vas skrbi misel, da je izprijen nacionalizem zelo blizu fa{izmu? – Ne po~utim se skrajne`a, niti najmanj. In ni mi nerodno re~i, da branimo narodnja{ke poli-ti~ne pozicije. Toda to me ne skrbi kaj preve~. Znam lo~evati med obrambnim in napadalnim nacionalizmom. Pod enim se narodi ~utijo manjvredni, brez mo`nosti za samoizgrajevanje, kar seveda povzro~a obrambne mehanizme. Je pa {e druga~en nacionalizem, ki razmi{lja takole: sedaj, ko sem kot vsi drugi, ho~em biti nekaj ve~. Pri tem drugem me ne bo nih~e na{el. – ^eprav ste bili eden izmed “kassov”, kot pravi Arzalluz, torej med najtr{imi kadri in najbli`jimi Eti med vsemi tistimi, ki se vklju~uje v Herri Batasuno, in ~eprav Vas sumijo, da v tem trenutku (1992) sodite v sam vrh vodstva Ete, sem mislila, da zaradi Va{e mladosti vse skupaj le ni tako napihnjeno. Toda zdi se mi, da sem se zmotila – Vi zares sodite med “trde” (jastrebe). – Jaz nisem glava Ete. To govori{ samo zato, ker v resnici ne pozna{ “ta trdih”. – Pred nekaj dnevi je tisk objavil, da KAS (ki vklju~uje sindikat LAB, mladinsko organizacijo Jarrai in ETO) organizira mre`o teroristi~nih poveljstev, katerih cilj je zaenkrat povzro~ati materialno {kodo. – Ta vest me navdaja z velikim strahom. Bolje re~eno, me zelo skrbi. – Toda kaj, mar menite, da je la`na? – O tem nimam dovolj podatkov. Ali so v KAS ljudje, odgovorni za atentate, o tem jaz ni~ ne vem. Lahko da so posamezniki. Toda kot organizacija to ne more biti – prav ta zdravi razum nakazuje, da se to ne more po~enjati iz nekega kolektiva navzven, to bi povzro~alo preve~ negotovosti. Prevedel Jadran Sterle 240 NARODNO OSVOBODILNI BOJ Kulturkampf Biljana Jovanovi} Ulrike Meinhof 1976 (dramska igra) Uvodna opomba: Odrski prostor naj bo razdeljen na dva dela, drugi del pa na tri; v drugem delu so v glavnem vedno Gudrun, Ulrike in Andreas. Kot tri kletke ali krste ali (zaporni{ke) celice. To besedilo je pravzaprav v tretji osebi, ker pa ga Ulrike izgovarja v prvi, ga je treba izvajati brez kakr{nih koli telesnih in drugih komentarjev, povsem mirno – kot mehani~na lutka ali umski bolnik. 1. (Ulrike sama na sceni, osvetljena) ULRIKE: Imenujem se Ulrike Meinhof. Imam dvain{tirideset let, dva otroka in zanesljivo ugotovljeno nagnjenost k destrukciji, agresiji in kriminalni dejavnosti nasploh. Zapustila sem otroka in mo`a. Posel prav tako. Ko me je vzgajala Renate, ~astna in dobra kristjanka, sem bila pacifistka. Ona prav tako. Redno sem hodila v cerkev, jedla juho in nosila ~ist ovratnik. Kasneje sem za~ela pisati neka besedila. O Rudiju Dutschkeju nisem dobro razumela marsi, ~esa, morda vsega. O kanclerju sem napisala, da je pokvarjenec. Pla~ala sem kazen. To je pravi~no. Kasneje sem se vklju~ila v RAF. Hoteli so mi napraviti intervencijo na mo`ganih. Ne vem, zakaj so odstopili. Od intervencije. Realno je predpostaviti, da bi intervencija naredila svoje. Vem, da se mora vsak Nemec truditi, da drugega, zablodelega Nemca, vrne na pravo pot. Nikdar ni treba dvigniti rok. Tudi od mene niso dvignili rok. Za intervencijo {e ni prepozno. Za intervencijo na mo`ganih {e ni prepozno. Nas devetnajst je za~elo vojno proti kanclerju, ~astnim uslu`bencem, majhnim in nedol`nim otrokom, proti varnostnim organom, proti ustavi, KULTURKAMPF 243 Biljana Jovanovič proti bodo~im generacijam. Nas devetnajst proti samemu kanclerju, proti {estdesetim milijonom prebivalcev. (lu~ ugasne) 2. (isti prizor) ULRIKE: Imenujem se Ulrike Meinhof. Imam dvain{tirideset let, dva otroka in zanesljivo ugotovljeno nagnjenje k destrukciji, agresiji in kriminalni dejavnosti nasploh. (lu~ ugasne) 3. (isti prizor) ULRIKE: Imenujem se Ulrike Meinhof. (odmev, lu~ ugasne) 4. (Ves oder je osvetljen; v lo~enem delu so Ulrike, Gudrun in Andreas, izolirani, kot v zaplombiranih krstah; v njihovih kletkah ni niti enega predmeta. V sprednjem, proti publiki obrnjenem delu, stoji novinar 1, obrnjen z obrazom proti kletkam /novinarji 1, 2 in 3 so zmes raznih javnih funkcij in brez lastnih osebnosti/. Ulrike le`i, Andreas sedi na tleh in enakomerno udarja s pestjo po njih – zvok je poja~an. Gudrun se po~asi sprehaja.) GUDRUN: ^e ubijejo Ulrike, moram ... moram poslati vsa pisma. Ko so ubili Katarino, ni nih~e vedel. Vse je narejeno tako, da nih~e ne ve. Velika mre`a. Velika mre`a. Kanclerju je veliki nem{ki bog polo`il na du{o, da mre`o zategne ... tako in tako in ko jo je pritrdil na vseh straneh, je lahko raportiral: niti najmanj{i insekt se ne bo izmuznil. Ulov bo dober. Mesa v izobilju, in ~love{kega in `ivalskega ... (Bog, kancler in novinar si manejo roke) Nih~e ni vedel, kako smo se du{ili v Össendorfu. Nih~e ni vedel, kaj se je dogajalo v Lübecku. Prodajalci mesa v bli`nji mesnici so rezali velike goveje zrezke, jih zavijali v staniol in po{iljali doktorju Grossu. Gross je bil vedno sit, ko je prihajal z iglami in elektrodami. Mesnica je imela odli~en promet. NOVINAR 1: Sovra`nike ljudstva je treba uni~iti. Re{iti ljudstvo. Kdor `ali vse na{e blagostanje, vse na{e delo, na{e dose`ke, na{e najbolj{e mesto v evropski skupnosti, skupnosti bratskih narodov, tega je treba uti{ati, ne z mokro cunjo, ampak za zmeraj. ZA ZMERAJ! Po enostavnem postopku. Tak{ni so `e pred smrtjo, `e pred smrtjo zaslu`ili prezir delovnega in po{tenega ljudstva, ki ve, da je brezkompromisno varovanje tega, kar imamo, svetinja. SVETINJA! GUDRUN: Zvezni to`ilec je sedemnajstkrat prekinil Andreasa, ko je posku{al z nekimi argumenti ... Gospa zveznega to`ilca je podobna upravnici velike dr`avne carine. Visoka `enska. Gospod, zvezni to`ilec, pa ni visok. Zvezno sodi{~e je nekaj ~asa imelo idejo, da bi Ulrike kirur{ko odprli glavo. Stereotakti~en poseg na mo`ganih. Bunker na robu mesta stane dvaindvajset milijonov mark. Pri~e so policijsko preparirane in niso dobile niti ficka. Rade imajo svoj narod. Advokati so tekali sem, tja, tja, sem in mahali s papirji. Se smehljali. Ni~. Nato so ubili 244 KULTURKAMPF Ulrike Meinhof 1976 Hölgerja. Hölger jim je mrtev pokazal jezik. Ni~. Policija nikoli ni dvomila, ali je treba samo udarjati po glavah ali jih sekati. Vlada, gospod kancler z nasmehom tu in razpelom tu ... vsi so igrali usmiljene sestre ... glave pa, glave je treba odsekati, glave je zagotovo treba odsekati ... NOVINAR 1: Sovra`niki ljudstva so kot gnilo seme, gnojno in ple-snivo; rojevajo nove sovra`nike ljudstva, nove, zmeraj nove. Izdati tiralice. Kdor ujame enega sovra`nika ljudstva – odlikovanje in vre~a denarja. Kdor ujame dva sovra`nika ljudstva – dve odlikovanji in dvakrat ve~ denarja. Z ustavo dovoliti sterilizacijo kot dolgoro~en projekt. Kirur{ki posegi povsem nedvomno niso dovolj u~inkoviti. Kon~no razglasiti, da no~emo, mi no~emo desperadosov, razo~aranih, nesre~nih, fanati~nih, morilcev, samomorilcev in slaboumne`ev v na{i sveti dr`avi, v na{i dr`avi blagostanja, prosperitete in reda. S ciljem varnosti in dobrega zdravja naslednjih {tirideset let vzgajati optimisti~no. Vzgajati s pesmijo, med drugim. Kdor se rodi, mora imeti rad to dr`avo, trud in znoj svojih o~etov, svoj narod, ponosen in mo~an. (lu~ ugasne) 5. (Na sceni Ulrike, Gudrun, Andreas in Inge – prvi trije so na odru tudi takrat, ko jih pravzaprav ni.) INGE: Otroka sta povsem dobro. ^ista sta in urejena. ULRIKE: Pa on? INGE: Kot vedno. Umirjen. Na{el je neko dobro `ensko, da pazi na otroka ... ni mu lahko ... naokrog govorijo, da si morilka ... otroka vsak dan prihajata z novimi zgodbami ... o tebi ... ULRIKE: Pa vedo ... si jim povedala, kako je tukaj ... INGE: O, ne. Tega ne morem. To je neumno. Tvoje gospe iz sosedstva pravijo, da niso mogle niti sanjati, bila si tako dobronamerna in vzgojena ... ULRIKE: Dobronamerna in vzgojena ... (Vstopi doktor Gross, z bu~nim korakanjem ~ez cel oder /kot da prihaja iz publike/ prekine obisk.) (lu~ ugasne) 6. (Ulrike, Gudrun in Andreas sami. Ulrike sedi pripognjena na tleh, Gudrun udarja z glavo v “zid”, Andreas le`i.) ULRIKE: Eksplodirala. Eksplodirala je glava. Glava. Ko bi bila vsaj Bu-backova. V~asih sem jaz Buback in kadar sem Buback, neprestano bruham. Morda je Buback lahko jaz. ^e bi Buback zares bil mala deklica Meinhof in bi pozdravljal sosede, se nasmihal in zvijal vrat. Gre po ulici in se re`i. Neprestano. Doma je juho. Vsak dan si oble~e ~isto srajco. ^iste nogavice. Mozeg polzi. Tako, vzpenja se. Vzpenja se. Zgoraj so privili `elezen vzvod. Na stropu. Goethe in Gross sta noter napeljala tok. In potem nihata z njim. Nihata `elezni vzvod, malo ~elo pa tilnik pa tukaj pa teme. Mo`gani znotraj maj~kena pe~kica. ^e{njeva. Takole trka po ~elu. Tu je {e vdolbina. Suha. Sadje smrdi. Po malem ... smrdi sadje ... po malem ... (lu~ ugasne) KULTURKAMPF 245 Biljana Jovanovič 7. (Ulrike, Gudrun, Andreas, novinar 1 /nepremi~no stoji s hrbtom obrnjen proti publiki/; Andreas in Gudrun sta zamenjala polo`aja.) ULRIKE: Tukaj so mi zvrtali luknjice ... gospod Gross je bil pazljiv ... z majhnim svedr~kom ... kot za dojen~ke. Govoril je kot dojen~ku in ~ebljal, ko je to po~el, roke pa so mu vonjale, bele tanke mokre s komaj kak{no dla~ico tukaj na ... nad tem prevojem, sklepom na prstih, in miniaturna ura. Mala roka gospoda Grossa ... Kot pol moje. Nedoumljivo! Nedoumljivo! Potem so vstavili kateter. Pod ~elom. Gospod Gross pravi, da je kateter vstavljen ... vstavljen v mehur. Ampak jaz ne opazim razlike. Mo`gani ali mehur. Gospod Gross pravi, da je razlika. Pripogne svojo majceno glavo na debelem vratu in pribli`a svoje modrikaste ustnice tik ob moje sence in re~e: razlika je RELEVANTNA. Razlika je, torej, relevantna. Izpade, kot da je du{a mehur. Enako boli in tako izpade. Du{a se je poscala v kateter. Mo`gani pa so se preprosto spustili sem (poka`e me~a ...), mozeg se je vzpel do vrha in se ves ~as vzpenja, vzpenja se. Na stropu je pripet `elezni vzvod. Na stropu visi mozeg. Vzpenja se ... Vzpenja se ... (lu~ ugasne) 8. (Ulrike, Gudrun, Andreas, novinar 2, Gross, Goethe – vsi v skupini, stojijo s hrbti obrnjeni proti publiki in z obrazi proti kletkam.) ULRIKE (zelo glasno, skoraj poblaznelo): Celica se vsako jutro premika ... pomika se levo, pomika se desno, potem kro`i ... to traja pet minut. Opoldne se to ponovi. Popoldne {e dvakrat po dve minuti in pol. Toda v~asih ... ampak samo v~asih ... poredkoma, kadar je sonce ... naenkrat vse preneha ... vse se umiri. Popolnoma. Zve~er in zjutraj po ceveh dovajajo hladen zrak od zgoraj in od spodaj ... `elezni vzvod sika kot pajek. Na sredini sem topla in na robovih zmrznjena ... na robovih sem modrorde~a, rde~emodra, na sredini pa topla majhna `arnica ... Govorim glasno (medtem je Ulrikin glas povsem tih), govorim glasno ... govorim glasno ... (glas postaja vse ti{ji) ~e obmolknem, ne bom ve~ nikoli, ne bom ve~ nikoli mogla GOVORITI, GOVORITI GLASNO ... govorim glasno ... ljudem ... preprosto odmeva, ODMEVA v glavah, govorim glasno ... (Naenkrat se sli{i neko enakomerno {umenje, sikanje vodovodne cevi, voda s tisto oglu{ujo~o resonanco. Edina na odru, ki si zakrije u{esa z rokama, se kr~i, zvija, brani, je Ulrike. Vsi ostali kot da ne sli{ijo. Ko zvok povsem umolkne, se zdi, kot da za~neta Andreas in Gudrun vse to sli{ati, Ulrike pa govori naprej ...) ULRIKE (tipa po “zidovih” kletke): Vse je iz celuloida. Sli{i se, ko praska{ z nohti (vle~e z nogami po tleh). Pa Inge. Mala Inge se je delala, kot da ne ve. Samo delala se je. In ne bo, Inge ne bo nikomur rekla, da je vse iz celuloida. (sede na tla) Jürgen Bartsch je v celici kri~al, vse dokler se nekega jutra ... nekega jutra ni zbudil popolnoma nem, iz grla je samo pokljalo. Zalepili. Govorim glasno. Govorim razlo~no. Vsi sli{ijo. Tudi Inge ve. Inge ve. Potem je pisal po celici, pisal je plavolasi de~ko Bartsch, ho~em `iveti, nisem kriv, ho~em `iveti, 246 KULTURKAMPF Ulrike Meinhof 1976 sploh nisem kriv ... njegov o~im je vsak dan pojedel velik zrezek, goveji zrezek iz svoje mesnice, dvigal kozarec in ponavljal: na zdravje malega de~ka Jürgena. Naj mu Bog da rajsko veselje. Naj prispe tja ~ist in zdrav. ^ist in sit. Ho~em `iveti. Nisem kriv. Na celuloidu se ni videlo niti eno sporo~ilo. Soliden material. Ni~. O~im golta meso. Mesnica ima odli~en promet. Tovarne delajo celuloid. Celuloid. Vse je iz celuloida ... (lu~ ugasne) 9. (Ulrike, Gudrun, Andreas, vsi stojijo. Novinar 1, Gross, Goethe na “svojem delu” nekaj pospe{eno pripravljajo. Dva skladi{~nika se potikata naokrog, prineseta tri poljske postelje, stole, dve majhni mizi in druge predmete. Skladi{~nika prina{ata, Goethe in Gross po~asi razme{~ata in se trudita, da ne bi delala preve~ hrupa. Novinarja 1 in 2 opazujeta, si ogledujeta. Ulrike je obrnjena proti sosednji “celici”, kot da bi govorila nekomu od preostalih dveh.) ULRIKE: Govoriti, govoriti, kot da brizga{ vrelo vodo v obraze drugih in ostanejo pokveke celo `ivljenje. Govoriti ... (naenkrat se vidi, da Ulrike /hitro/ sede in kot da jemlje papir in svin~nik / posnema/, ~rkuje, “napi{e” stavek, ga izgovori na glas, nato drugega ...) kancler je ukazal tako: napravite krsto iz drevesa goferja. Natopite ga odznotraj in odzunaj s smolo, sinteti~no smolo, in napravite pregrade, PREGRADE v krsti, in vsako pregrado zalijte s smolo, sinteti~no. In: ko se za~ne veliko de`evje, streljajte. Na krsti mora biti po ekspertizi devet tiso~ lukenj, vertikalno, horizontalno in diagonalno. Niti ena. Niti ena `ival. Niti ena `ival ne more. Ne sme ostati `iva ... ostati `iva, `iva ... (odmev) (Z magnetofonskega traku se sprva tiho, nato pa vse glasneje, sli{i zvok, kot da /pravkar/ koljejo svinje; nih~e se ne zmeni za to. Gross in drugi se ukvarjajo z razme{~anjem predmetov. Zvok dose`e vrh in naenkrat utihne. Lu~ za~ne postopoma temneti. Tri postelje, mize in drugo je postavljeno. Gross in ostali mol~e stojijo, obrnjeni proti kletkam. Ulrike kon~uje povsem tiho.) ULRIKE: Plombirana krsta. Pono~i spustijo `elezno plo{~o. Mre`o v jeklenem okvirju. Privijejo jo tu, za u{esi. V somraku, ko se mre`a spu{~a od zgoraj, malo {kripa, gledam in imam po{evne o~i, po{evne o~i in glava se mi zvrne narobe. Takrat privijejo. Okvir se stisne k sencem kot kapa. V mre`o se vtiskuje mo`ganska gmota. Testo. Zjutraj, ko odvijejo, enako {kripa, mo`gani za~nejo puhteti. Zletijo ven. Gross pride nasmejan in sve`e obrit z majhno pinceto v mali pesti in otipava. Mo`gani so narasli kot kruh. Zadovoljen je. Gross. Imam po{evne o~i. Okvir je jeklen in se sveti. Inge mi ni verjela, ko sem ji rekla, da nimam nobene `ivali, prav nobene, niti zrnca, niti pra{ka kak{nega semena, niti ene `ivali v roki. Niti ene ... (lu~ ugasne) 10. (Ulrike, Andreas in Gudrun nepremi~no le`ijo. Gross in Goethe sedita na stolih, oba dr`ita v rokah neke fascikle. Novinarji stojijo KULTURKAMPF 247 Biljana Jovanovič zraven. Skladi{~nika sta ob vzglavjih postelj. Na dve postelji sta polo`eni lutki ~love{ke velikosti, tretja je prazna.) DR. GROSS: Dragi kolega, veste, da je bilo v Marburgu storjeno vse, da bi projekt A 2 uspel. Razume se, samo po sebi, da smo vsi mislili na popoln uspeh. Popoln uspeh, razumete, nikakor, absolutno nikakor nismo smeli dovoliti, da bi dolo~ene stvari, kaj ne, dolo~eni detajli tega grandioznega projekta, procurljali v javnost. Informacija je lahko bila reducirana, maksimalno zo`ena. Sodelovanje z vojsko je imelo fantas-ti~ne rezultate in zagotovljeno diskretnost. Sicer pa, mi vsi, dragi kolega, delamo za na{o sveto domovino in tu ni nekih razlik ... DR. GOETHE: Vsekakor, vsekakor ... DR. GROSS: E, pa glejte ... V Hamburgu so pri{le na plano neke te`ave, neki, recimo, problemi ... jasno ne v zvezi z denarjem, saj veste, da je vlada odobrila neomejena sredstva, razumete, NEOMEJENA, to je preprosto sijajno ... DR. GOETHE: Jaz sem s tem seznanjen {ele od nedavna ... DR. GROSS: Kako naj vam to pojasnim ... Saj se spomnite prvih priprav ... sodelovali so Handke, Hammerschmidt in tisti mladi asistent Speer, mislim, da se je imenoval Speer ... prvi projekt pred petimi leti je {el, jaz sem napravil koncept, vem, da ste imeli neke pripombe, {el je na to, da se ustvari situacija, v kateri bosta dva ali ve~ pacientov, tistih, ki so pretrpeli sr~ni napad ali kak kirur{ki poseg, torej imobiliziranih, podvr`eno prou~evanju v “sobi ti{ine” in da rezultati v zvezi s tem ne bodo veljali za povsem eksperimentalne, z ozirom na to, da smo paciente `e dobili v imobiliziranem stanju, torej je imobilizacija `e obstajala in ni bila z ni~emer izzvana ... prosim vas, ne prekinjajte me ... DR. GOETHE: Insistiral sem, da se v projekt vklju~ijo samo zdrave osebe, pri katerih bi se dalo to~no ugotoviti in kasneje podvre~i preiskavi stopnjo agresije v “sobi ti{ine”, kolikor se spomnim ... najino nestrinjanje je bilo le v tem ... morda, morda {e v izboru sodelavcev ... DR. GROSS: Ampak ... po~akajte, kolega, to zdaj ni va`no ... pustite ta neznatna razhajanja ... stvari so, stvari so, dragi kolega, vendarle bolj ~iste kot mislimo ... doslej smo uporabili 80 vojakov ... eksperiment je potekal v dveh skupinah dvakrat po dvajset, trajanje je zna{alo 80 minut, vi ste insistirali, dragi kolega, priznali boste, da nespametno, naj eksperiment traja 60 minut, dobro veste, da razvijanje metode merjenja agresivnosti v optimalnih pogojih zahteva tudi sto minut, ampak poskusne osebe v glavnem ne morejo vzdr`ati ... DR. GOETHE: Vi ciljate ... kot ka`e, na idejo, da sem jaz sabotiral ... Prosim vas, bodite povsem precizni, tovrstne sume sem `e nekje sli{al ... DR. GROSS: Ah, neee! Ne bodite po nepotrebnem ne~imrni! Morava najprej razjasniti, RAZJASNITI od to~ke do to~ke, se strinjate?! DR. GOETHE: Popolnoma. Poslu{am vas, izvolite! (Doktorja Gross in Goethe sta si povsem podobna, kot da sta ena in ista oseba; njun govor je malce grotesken, njune geste /telesno obna{anje/ pretirano poudarjene, vendar ne do skrajnosti. Medtem ko doktorja vodita majhno in nepomembno razpravo, novinarja 248 KULTURKAMPF Ulrike Meinhof 1976 postopata naokrog, gledata, se dotikata lutk, skladi{~nika sta na uslugo, v pripravljenosti. Varianta A: Gudrun, Ulrike in Andreas so med tem prizorom nepremi~ni kot lutke; varianta B: so v neprestanem gibanju?) DR. GROSS: Zbornik, ki ga je izdala univerzitetna otro{ka klinika v Hamburgu, psihosomatski oddelek, vsebuje popis vseh dosedanjih eksperimentov, izvedenih na tem oddelku v zvezi s senzorno de-privacijo, vi veste, da “soba ti{ine” tam ni mogla biti popolnoma uresni~ena, namre~ senzorna deprivacija v smislu drasti~ne omejitve ~utnega zaznavanja, v smislu ~utnega izstradovanja, izolacije, kot smo jo hoteli mi ... preprosto ni {lo ... Vidite ... ti eksperimenti skorajda ne veljajo, ~e ne dobimo te (poka`e na lutki) oblike negibnosti, ne da bi bil metabolizem pri tem `ivljenjsko moten ... Prosim vas, vi ste takrat za~eli z intervjuji ... DR. GOETHE: Ne takrat, ni bilo takrat, ampak nekaj mesecev kasneje, saj poznate afero s ha{i{em, vsi izpra{evanci so bili nakajeni ... DR. GROSS: Vseeno! Stvar je bilo treba za nekaj ~asa ustaviti. Takrat smo za~eli s paralelnimi raziskavami v Lübecku in Össendorfu, tam smo bili neprestano ovirani zaradi nekega Emkeja ... Vi, vi ste, domnevam, dobili kanclerjevo pismo? DR. GOETHE: Nisem. DR. GROSS: Podali ste poro~ilo visokim oficirjem Bundeswehra in nekim posebnim odposlancem vlade, kjer ste navajali, da so kapuca ~ez glavo, zapiranje pacienta v omaro, v hladno celico, neprijetni zvoki in tako dalje primitivne metode, ~eprav ste vedeli, da so bile te metode samo v okviru predtestov in da sem vse etape vodil jaz ... DR. GOETHE: Moje poro~ilo tega sploh ni omenjalo, zahteval sem, da se iz rok poskusnih oseb vzame pani~ni gumb, s katerim lahko svojevoljno prekinejo potek eksperimenta in tako uni~ijo ves projekt, rezultati so bili la`ni, in da se v prou~evanju gre do konca ter da se spremlja stanje poskusnih oseb izklju~no preko monitorja ... sami veste, kak{ni so bili rezultati, ha{i{ pred za~etkom eksperimenta in nato samovoljno izklju~evanje, vojak je vedno lahko prekinil, pa je vseeno dobil dolo~eno vsoto denarja ... potem se je to razvedelo ... zahteval sem, da dobijo denar samo tisti, ki vzdr`ijo do konca eksperimenta ... DR. GROSS: Prosim vas, to ni to~no. Jaz osebno sem bil vodilni in nisem niti takrat niti sedaj ne razumem dobro, zakaj ste vzdignili toliko hrupa ... Kasneje je, zahvaljujo~ vam, neki ~asopis objavil tudi mojo biografijo ... tajnost je bila definitivno omajana ... DR. GOETHE: Ne gre za to, vi ste ... DR. GROSS: No, dobro. Nadaljeval bom, kjer sem prej obstal – se strinjate, da je treba spremembe v obna{anju otrok in njihove psiholo{ke korelate sistemati~no obse~i in ovrednotiti ... DR. GOETHE: Absolutno! DR. GROSS: In da je treba vrsto, obseg in pravilnost kot tudi omejeno mo~ vplivov tak{nih izzvanih sprememb v obna{anju ter psiholo{ke korelate teh sprememb raziskati in analizirati pod eksperimentalnimi pogoji v simuliranih standardnih situacijah ... KULTURKAMPF 249 Biljana Jovanovič DR. GOETHE: Ampak to so notornosti ... DR. GROSS: Prosim lepo. Ko smo za~eli z raziskavami, smo imeli na razpolago otroke do sedmega leta, za to skupino imamo najmanj si-stemati~nih izvidov ... DR. GOETHE: Vidim, da ne upo{tevate Schröderjevega prispevka! DR. GROSS: ... in otroci so v tej starosti najmanj socializirani. Otroci, ki so bili vklju~eni v projekt, so: epilepti~ni, psihi~no nedojemljivi, cepljeni, skrajno anksiozni, otroci, za katere se sumi, da so bolni, `e od prej na kliniki, kroni~no bolni, hemofiliki, diabetiki ... Zakaj ste zahtevali, da se nekatere kategorije izvzamejo, prosim vas, zaradi ~esa, zaradi ~esa ste obelodanili del projekta brez konzultacije s komer koli, celo z mano?! DR. GOETHE: O~itno ste napa~no obve{~eni! DR. GROSS: Pa poro~ilo?! DR. GOETHE: V poro~ilu kanclerju je bilo zapisano natan~no to: pri otrocih do osmih let je iz razvojno-psiholo{kih razlogov nemogo~e narediti izbor ustreznih psihodiagnosti~nih testov v obliki vpra{alnikov in drugih ter je treba uvesti nove tehnike, neposreden pristop in neposredno bele`enje ... Vi ste na otro{ki univerzitetni kliniki imeli nezmerne ambicije, to veste, ni bilo mogo~e obdr`ati integritete “sobe ti{ine” in dobiti popolne oblike negibnosti, o kateri sanjate, to preprosto ne gre, najve~ je naredil Schröder, prosim, vi to veste, Schröder se je pravo~asno ustavil ... DR. GROSS: Schröder ni vzdr`al, trdil je, da je “popolna oblika negibnosti” fikcija, stalno je tresel te lutke v vseh pripravah eksperimentov in kri~al: Gross, vi sanjate, to se ne da izvesti brez nekak{nih drasti~nih posledic, Gross, morate biti razumnej{i, Gross, morate biti skromnej{i, ne mahajte toliko z rokami ... DR. GOETHE: Vam so bili napoti nekateri neposredni nosilci eksperimenta, ~eprav ste jih sami izbrali, imeli ste jih pet in pet, pet zdravnikov z visoko stopnjo agresivnosti in pet z nizko, to je idealna kombinacija, potem ste si izmislili, da so ti ljudje neresni in odstopajo in ne delajo dobro in dovolj ... ko je nato na kliniki pri{lo do afere, ste si izmislili, da ne gre za teh deset, ampak da jaz delam zmedo s svojimi poro~ili ... DR. GROSS: Ah, pustite to, dragi kolega, menim, da malce pretiravate in nekam ob~utljivi ste, to ni dobro ... po samo nekaj mesecih so nam uni~ili projekt, ~eprav je bilo predvideno, da bo trajal nekaj let ... DR. GOETHE: Dovolite, da kon~am ... ko je Schröder podal prvo poro~ilo po zaklju~enem eksperimentu klasi~nega raziskovanja strahu na 150 testiranih osebah pod osmimi leti, ste vi protestirali in trdili, da so bili rezultati fabricirani, tedaj se je za~el spor med vami in mano, branil sem Schröderja. Potem je Schröder umrl in vi ste imeli definitivno odvezane roke ... DR. GROSS: Dobro, dobro, ampak Schröder ni imel prav, njegova varianta je bila revidirana, kaj ne? DR. GOETHE: Da. Pri{lo je natan~no navodilo, da se njegova varianta revidira. 250 KULTURKAMPF Ulrike Meinhof 1976 DR. GROSS: Stvari so torej jasne, kajne? Nujno smo se morali opredeliti ali pa ra~unati na posledice in tako izgubiti celoten projekt – ali pa bomo {li do konca posledicam navkljub. DR. GOETHE: Tisto je bilo navodilo, ne pa samoumeven sklep. DR. GROSS: Vseeno. Navodilo ali ne navodilo. Kdo vas vpra{a za to, dragi kolega, kolikor vem, ste tu in ste {e naprej v poslu, imenovali so vas, kolikor vem, dragi kolega, za mojega neposrednega pomo~nika z vso samostojnostjo, pomeni to, da ste navodilo tudi vi sprejeli?! DR. GOETHE: Da, sprejel sem. DR. GROSS: Potem pa, dragi kolega, poglejva, kaj lahko tukaj skupno narediva (Gross se pribli`a Goetheju, objameta se, oba gresta proti lutkama), preden napi{ete kon~no verzijo poro~ila in bova dosegla, v to sem prepri~an, “POPOLNO OBLIKO NEGIBNOSTI”. (lu~ ugasne) 11. (Vsi na odru so osvetljeni: Gross in Goethe nepremi~no sedita; lutki, novinarja in skladi{~nika prav tako nepremi~no stojijo; v drugem delu scene so prav tako nepremi~ni Gudrun, Andreas in Ulrike. To traja nekaj trenutkov, nato se sli{i zvok /klanje svinj/, sli{ijo ga samo Gudrun, Andreas in Ulrike, brez glasu se zibajo in kr~ijo, vsi ostali na odru so povsem nepremi~ni; ko zvok dose`e vrh, nenadoma utihne, Gudrun, Andreas in Ulrike spet obmirujejo. Gross in Goethe vstaneta, Gross objame Goetheja in ponovi:) GROSS: In preden napi{ete kon~no verzijo poro~ila, bova dosegla, v to sem prepri~an, “POPOLNO OBLIKO NEGIBNOSTI”, “POPOLNO OBLIKO NEGIBNOSTI”. (lu~ ugasne) 12. (Gudrun, Andreas, Ulrike in novinar 2; v tem trenutku se imaginarna ali dejanska razdeljenost odra /!?/ bri{e; prostor je kompakten in enoten, vsi {tirje so drug drugemu blizu.) GUDRUN: Ahhh. Haneck (Gudrun je zelo glasna in kretnje so seveda v skladu s tem), ta fini gospod Haneck. Fiiini. Najfinej{i. Okrog podbradka se mu je svetlikala slina. Na desni roki prstan z ... z ametistom. Ametistni Haneck. Tako se sveti, on se tako sveti, da ... jaz ... jaz ne bi odnehala ... ~e bi mi bilo dano ... bi ametistnega Hanecka dala v vse slikanice za otroke ... tako se sveti ... gospod Haneck se sveti ... kadar se vodja sveti, obraz in kamen na prstanu, sijaj kot blisk zadene vso de`elo ... vsi se svetijo, vsi obrazi, vse ljudstvo se ble{~i, vsi so iz ametista ... bo`ansko sonce jih obsijuje ... vsi poskakujejo ... zaradi ametista na mali roki gospoda Hanecka je ta de`ela najbolj sijajna, najbolj{a, najbolj demokrati~na, in narod prav tako, pogumni Haneckov narod ... Haneck na{obi usta in nato ... tu je kamen, (ka`e) tako preko ~ela, in nato re~e (Gudrun ka`e, imitira Haneckov glas in dr`o): “Izolacija pravzaprav je mu~enje, ampak kot tak{na, zares kot tak{na, pa je FILOZOFSKI problem, prosim, tega ni mogo~e zanikati ...” (Gudrun se krohota) Thomas More je bil v mraku v spodnji celici ... obstajajo KULTURKAMPF 251 Biljana Jovanovič spodnje, srednje in zgornje ... celice. Roke Thomasa Mora so bile popolnoma suhe ... on je bil popolnoma ... POPOLNOMA suh, niti kapljice znoja, in usta prav tako suha, SUHA, in srce mu je razbijalo pod ~rno tkanino, tam pa se je svetil ametist gospoda Hanecka, kanclerjev rubin in zlati prstani kanclerjevih ovaduhov ... v spodnji celici se je Thomas bal ... vedno obstaja neki gospodar, neki milostljivi starec, sivolas in z re`ami namesto o~i, skrit, in ~e ga slu~ajno sre~a{, se z njim ne more{ igrati kot z otrokom, kakor z drugimi starci, ne more{ ga cukati za pramene in ga vle~i za u{esa, ko ima rojstni dan ... roko pa mu mora{ poljubiti takole (poka`e) in se mu takole prikloniti, poglejte, takole, pa {e enkrat ... Haneck, pokojni Buback, kancler in rodni bratje, kot Jakob in Izak, nekaj ~asa ju nisem razlikovala, kancler je abstraktni Bog, ampak ni usmiljeni brat in ni sivolasi starec, sivolasi starec je ne~ista sila, vsi to vedo in vsi se tega bojijo ... iz spodnje celice se ne more nih~e povzpeti v zgornjo ... niti u~eni Thomas in kako bi mogel, zakaj prav on, nih~e, niti Andreas, niti Hölger tega ni mogel, nih~e ne more, tu ne pomagajo niti nebe{ke stopnice niti zemlja spodaj niti nebo zgoraj niti poslu{ni narod, ki se sveti ... NOVINAR 2: Nem{ka preiskovalna dru`ba in Bundeswehr sta dala svoje najbolj{e, svoje najsijajnej{e ljudi, svetovne strokovnjake, da bi ugotovili in klasificirali nekatere netipi~ne situacije pri teroristih. To je prispevek k prosperiteti in ugledu na{e dr`ave, ki ga je treba pozdraviti in podpreti! Tudi ~asopisi dajejo prispevek, vsi so budno vstali v obrambo stabilnosti. Stabilnost je treba obdr`ati za vsako ceno. Skupine dr`avljanov se samoiniciativno prijavljajo, prostovoljno! Ni ve~ potreben denar, kot prej{nje leto, ko je kancler za prijetje Angele Luther, ene najbolj zloglasnih ~lanic bande, ponudil nagrado v vi{ini 200.000 mark. Velike dr`ave, tako socialisti~ne kot na{e evropske zaveznice, ponujajo pomo~ pri lovljenju preostalih banditov. To je svetovni pregon. In kon~no lahko re~emo, da ne bo nih~e od teh monstruoznih nekrofilnih tipov ostal `iv. Ampak {e so sovra`niki, {e so simpatizerji, {e so parole in razglasi, sovra`ni in nevarni, pri~a smo demonstracijam, v~eraj tristo ljudi v Berlinu, nekateri med njimi so zavedeni, zastrupljeni, brez dvoma, nekateri se ne zavedajo, da so teroristi kuga, ~rna smrt. Vse to je treba po~istiti, ~e ho~emo uni~iti tiste, ki ho~ejo uni~iti nas, tiste, ki pljuvajo, skrunijo, `alijo, tiste, ki napadajo ljudi in uni~ujejo na{e materialno blagostanje, ki je celemu svetu evidentno jasno – ne smemo {tediti mo~i in sredstev. Napredni svet nas bo podprl in pozdravil vse ukrepe! Nikakr{en ~ude` ni, da je zrevoltirani dr`avljan Peter Bahman leta 68, zrevoltiran od po`igov, monstruoznih in nekrofilnih po`igov sinteti~nih blazin, streljal na Dutschkeja – kasneje so nekateri levi~arski ~lanki smrdeli mesece dolgo ... Nam pa so potrebni ljudje, kot je dr`avljan Peter Bahman. Za nas so tak{ni budni, pripravljeni in odlo~ni ljudje nujno potrebni. Nikomur ne bomo dali, kar smo naredili, dokler imamo Petre. @ivel Peter! @ivela SPD! @ivel kancler! @ivela Nem~ija! (lu~ ugasne) 252 KULTURKAMPF Ulrike Meinhof 1976 13. (Na odru so Ulrike, Gudrun, Andreas, novinar 2, dva skladi{-~nika, kancler, Gross in Goethe. Slednja dva oblikujeta krizni {tab / potrebno je pohi{tvo/, poro~ata in komentirata. Gudrun, Andreas in Ulrike so v `ivahnem gibanju.) GUDRUN: ^e ubijejo Ulrike, moram poslati vsa pisma. Ko so ubili Katarino, ni nih~e vedel. Vse je bilo urejeno vnaprej. V Össendorfu toliko da mi niso izbili o~esa. Katarini so odpadali kosi mesa. Vse je bilo urejeno, vse; tako dol`ina vrvi kot {tevilo modric na vratu, na hrbtu, po glavi, koliko na ~elu in koliko na li~nicah. Vse je bilo urejeno, vse je bilo urejeno vnaprej ... ^e ubijejo Ulrike, moram poslati vsa pisma, advokati bodo menda uspeli ... dol`ina vrvi je vedno la`na ... Ulrikina pisma so skrita in namesto njih napisana druga. Neprestano nekaj zamenjujejo in urejajo. Ulrike so pripeljali neko `ensko in trdili, da je tista `enska Ulrike in da Ulrike ni Ulrike. Tista `enska je sodelovala za te`ek denar. Meni je Gross nekega dne rekel, da imam obisk, da je pri{el moj o~e. Tam je stal neki ~lovek, ki mu je bil zelo podoben, ampak ni bil on. Nekaj je momljal. Najprej sem mislila, da je on. Kasneje nisem bila sigurna. Tudi njega so zamenjali. Tudi njega so zamenjali! Zamenjujejo kraje, ljudi ... vi{ino ... te`o ... leva roka namesto desne ... ~rke v stavku ... /opomba: prizor z o~etom je mogo~e tudi odigrati, v tem primeru se besedilo spremeni, reducira/ KANCLER: No, poglejmo ... tu so neki teksti, neke izjave (nagovori novinarja 2, ki ima v tem trenutku funkcijo ministra) ... ali ho~ete, gospod ... poglejva! NOVINAR 2 (bere): “Nem~ija iz {estdesetih je podobna Nem~iji iz triintridesetega. Kar se je dogajalo v petdesetih, je zdaj splo{en pojav, profesorje me~ejo na cesto, vojaki imajo ve~jo specifi~no te`o od politikov, socialdemokrati so v precepu. Vsak drugi pokvarjenec z likom pravovernega farnega `upnika maha temu narodu z Ustavo in gobezda v la`nivem jeziku, narod verjame v ta jezik in to ustavo. Ministri progla{ajo ljudi, ki zahtevajo povi{anje pla~, za sovra`nike nem{kega naroda in sovra`nike vsega naprednega ~love{tva. Zahteva za pove~anje pla~ ima za posledico izredno stanje. Prav tako kot zakoni iz 33. z obsodbami, koncentracijskimi tabori{~i in Versaillesom in Nürnbergom na koncu. Oficirji iz Hitlerjevega ~asa so poveljniki vojske. Vsi udrihajo s pestmi. Trepljajo po licih fante iz posebnih enot in jih hujskajo na šsovra`nike naroda’ ...” KANCLER: In od kod je to paranoidno sranje, kje je iz{el ta bedasti tekst? NOVINAR 2: V Konkretu ... KANCLER (udriha s pestmi po mizi): In kaj smo storili mi, kak{en demanti smo dali, svet bo pomislil, da tukaj divja fa{izem in da so ti banditi nedol`ni otroci ... NOVINAR 2 (bere): “... na hessenskem forumu se je predsednik okro`nega sodi{~a zavzel za protitaktiko: štreba je pose~i po ob~utku negotovosti med dr`avljani in izhajati iz subjektivne prestra{enosti,’ projekt bodo~ega iz~rpavanja prebivalstva je po konceptu Ciine cen- KULTURKAMPF 253 Biljana Jovanovič trale ... v Hamburgu, na `elezni{ki postaji, je bila eksplozija bombe izvedena kot fa{isti~na provokacija, vsi ~asopisi pa so pisali, da je RAF ...” KANCLER: Dovolj. Ni treba nadaljevati. Poglejte, v kolik{ni meri prihajajo na dan nekatere stvari. Nih~e se tukaj ni dr`al na~rta. Nih~e. Prav nih~e (udriha s pestjo po mizi). NOVINAR 2: Dovolite! KANCLER: Ali mislite spet brati te pateti~ne traparije? NOVINAR 2: Prosim vas, gospodje (obrne se proti Grossu, Goetheju in skladi{~nikoma, ki sta ves ~as v skladi{~ni{kih pla{~ih) morajo {e nekaj sli{ati (bere): “... integracija aparatov, zadol`enih za zunanjo in notranjo varnost, preobrazba celotnih dr`avnih aparatov v polipu podobno mre`o obve{~anja za dr`avno varnost z nalogami za brez izjeme vse zaposlene v javnih slu`bah, da prena{ajo vse informacije specialni slu`bi za za{~ito ustave, ustava pa je la`nivi kanclerjev jezik, na Spodnjesa{kem spada ta tekst v takst zakona ... Strategija novega fa{izma je na nivoju institucije, policije zveznih regij so poenotene in zdru`ene z vojsko ...” KANCLER: Pa ... za kaj gre pri tej analizi ... SKLADIŠ^NIKA (enoglasno): @aljivo je za vas, gospod kancler. KANCLER: Mislite “ustava je kanclerjev la`nivi jezik”, no, pa saj ustava mora biti jezik nekoga ... in sploh ta mala ... ha ... ta mala pretiravanja ... Kon~no pa, ali bomo danes tukaj sli{ali (obrne se proti novinarju 2) va{e poro~ilo; napadena je bila ambasada v Stockholmu ... NOVINAR 2: Od {tiriinsedemdesetega smo izvedli nekaj racij proti simpatizerjem. Prijeli smo pisce, zalo`nike, novinarje, advokate ... neka Brigita Heinrich, profesorica sociologije v Frankfurtu, je bila v zaporu skoraj celo leto, nato Petra Schmidt, Petro smo dr`ali leto in pol, nato smo jo premestili v ... SKLADIŠ^NIKA (enoglasno): Petra Schmidt je mrtva od prej{njega meseca. NOVINAR 2: Vse na{e racije dajejo `e deset let uspe{ne rezultate ... KANCLER (nestrpno udriha s pestjo po mizi): Kaj pa napad na ambasado ... prosim vas, kaj ste ukrenili ... NOVINAR 2: Izpolnili smo vse va{e ukaze ... pri~akujemo razplet v nekaj urah, oni se ne morejo izmuzniti ... KANCLER: Vse pripadnike specialnega odreda po opravljeni nalogi nagradite z ordenom zaslug za narod prvega reda in jim dajte dopust ... NOVINAR 2: Gospod Gross, mi tukaj bi vsi skupaj radi ... KANCLER: Pustite zdaj to! Razgovor sva opravila `e prej. Stvari so glede tega urejene. Na{ cilj je izolirati `iv~ni center nasprotnika in s preciznimi sredstvi izvr{iti paralizacijo. To je v interesu bodo~ih generacij in v interesu zgodovine. To od nas zahtevata, upravi~eno, tako Vzhod kot Zahod, cel svet. Z vsemi sredstvi razbiti sovra`ne skupine, IZOLIRATI jih, z vsemi sredstvi, izkoreniniti ta strup. Dr`ava ne sme imeti pomislekov pred ubijanjem, ~e ho~e ostati cela, enotna in mo~na. In ta dr`ava, ta narod, ima kaj braniti in bo branil. Nam niso potrebni advokati niti obto`enci, z njimi bomo, mimogrede, zlahka ... dovolj je javno 254 KULTURKAMPF Ulrike Meinhof 1976 to`ilstvo, stvar je treba skleniti v okviru te institucije. No~emo procesov ... Gladovno so stavkali, po smrti Hölgerja Meinza akcije nara{~ajo ... in prosim vas (obrne se k novinarju 2), kaj ste ukrenili ... (lu~ ugasne) (lu~ se pri`ge; nekaj de~kov in deklic prinese velike panoje, na katerih pi{e: REŠIMO PRINCESO KRISTINO, PRIJATELJSKO ŠVEDSKO, PRIJATELJSKE ŠVEDSKE OTROKE!) (lu~ ugasne) 14. (Ulrike, Andreas in Gudrun sami, spet na svojem delu odra,) ULRIKE: Hanna, kje si, Hanna ... kam si se skrila? (Ulrike se sprehaja po celem odru in i{~e Hanno /Hanna Krabbe, ~lanica RAF-a, ni bila prijeta in je ni/. Ko zagleda Gudrun, ji govori, kot da je Hanna:) Hanna, kaj se je zgodilo, zakaj si se ustra{ila ... draga Hanna, kako si mogla nasesti, Hanna, vsi vedo, da si nastavila svoj gobec, oni pa so tla~ili noter nekaj kot ka{o, kot antibiotik in ti si vsa nasmejana in grozno naivna verjela in goltala in goltala in se pri tem slinila ... aprila {tiri-insedemdeset je kancler odklonil izmenjavo, daj no, ne delaj se nora, se spomni{, (kri~i) ne igraj du{evne bolnice, sli{i{ ... ti si trdila, da je treba od nekaterih stvari odstopiti, rekla si “odstopiti”, prosim, zdaj si kot majhen otro~i~ek, celo {kili{ (pribli`a se Gudrun in se ji zagleda v o~i), ti si zdaj tam, mi pa tukaj, vmes je brezno ... pristala si na vse, zdaj si kot vsi oni, nekam vgnezdi{ svojo zadnjico in je toplo, od zgoraj pa se izliva kanalizacija in vsi neznosno smrdite po kanclerjevih govorih, po programih SPD, po govorih ministrov ... izme~ki plavajo in vam ni~ ne manjka, plavate tudi vi, kakor zamahne kancler, tako zamahnete tudi vi, ko kancler vdihne in se potopi, vdihnete in se potopite tudi vi, sivi golob~ki imajo veliko mater {irokega krila in vam je vsem toplo, ko po~epne ... Hanna, v bo`jem imenu, kako si lahko, kako si lahko verjela, da je ta dr`ava, ki nas du{i, vsa ta gora dreka od tajne policije do sveta za za{~ito dru`be in ustave, le frnikula, ki jo mora{ kupiti malemu Johannu in jo nato odkotali{, kako neumna si bila, Hannaaaa, neumna Hanna, po{iljala si pisma, bilo je hvala bogu la`je biti “internacionalen”, razni tuji komiteji so se {opirili, ti si se izmikala zidovom Stammheima, zato vas je vse skupaj bolelo va{e skupno internacionalisti~no srce ... na ve~erjah je na ~astnem mestu vedno sedel kak{en vodilni evropski intelektualec, Hanna, na nekatere stvari si v tej evropski patetiki pozabljala, nekatere stvari si stalno pozabljala ... v Stammheimu smo bili samo mi ... Hannnnnaaaaaa (Ulrike vpije) ... Hannnaaaaa!!! /opomba: med Ulrikinim govorom ni prav ni~ na odru nepre-mi~no/ GUDRUN (tiho in po~asi, kot sama zase): Pusti Hanno! Hanna ni pomembna! Hanna ni pomembna! Pusti Hanno! (Ulrike pristopi h Gudrun in jo mo~no strese; nekaj trenutkov je Gudrun kot nema in negibna lutka.) ULRIKE: Hanna, kaj se je zgodilo s tabo ... vklju~ila si se v komisije za ~lovekove pravice, napudrana si ti, napudrani so oni, a si vedela, vedela KULTURKAMPF 255 Biljana Jovanovič si, kaj so naredili doslej ... po{iljala si pisma ... sprejemala delegacije, belgijsko, francosko ... in tako ... Hanna, enostavneje je biti “internacionalen”, Hanna, tega ne more{ zanikati, kar tukaj, kar v tej dr`avi, kar v na{i dr`avi, Hanna, po~nejo psihiatri~ne slu`be, vojska, policija, SPD z zastavo in volilci, specialni odredi, stalne kontrole, stalne kontrole ... (povsem tiho se pribli`a Gudrun) ... Hanna, mora{ sestopiti s te tvoje pti~je palice, neu~inkovito je takole sedeti zgoraj in gruliti naokoli, ljudje niso ob~utljivi na pti~ji drek, Bubacku ne more{ le pljuniti v obraz, to ni dovolj, tak{no dostojanstveno plemi{ko taktiko lahko prepusti{ mesarjem in sla{~i~arjem, oni to znajo bolj{e, Hanna, ti i{~e{ posrednika v trenutku, ko agresija prihaja od spredaj, Hanna, sli{i{, posrednika v podobi la`nivega mednarodnega komiteja ... GUDRUN: Ampak Hanna, Hanna zares ni pomembna. ULRIKE: Ti vse to ve{, na debelo so te prevarali. Andreas, tudi Andreas to ve, stra{no si se postarala, Hanna, in ne more{ se otresti nekaterih neizbe`nih izku{enj ... fina si, Hanna, fini ljudje pa so jedli juho, nosili bele ovratnike, hodili v cerkev, vsak dan, zdaj jedo po en goveji zrezek, naokrog pa se je {iril vonj po o`ganih ~love{kih kosteh, vsak vogal v tej zemlji je poscan, na vsakem vogalu po eden s ~istim ovratnikom, dobavitelj, navaden dr`avljan, in kaj ... kaj se je zgodilo ... priznam, resni~no priznam in tebi in evropski gospodi, ~e si dovolj indignirana, Hanna, ~e si INDIGNIRANA, ~e te je, kajne, prevzel me{~anski pojem trepetanja, vendar zares, ne kot te tvoje komisije, ampak zares, Hanna, ne tako na pol, z dobro umito ritjo in vonjavo pod pazduho, potem bo{, Hanna, iz{la iz tega, osredoto~eno, ali to razume{, Hanna, mora{ biti osredoto~ena, Hanna, vse drugo so problemi prebavnega trakta ... Hanna, tukaj, v tej dr`avi, Hanna, kdor ukrade krzneni pla{~, je `e po`igalec, homoseksualec je morilec, ~lovek, ki ima program, program srame`ljivo v `epu, ta je dr`avni sovra`nik, za njega je vedno prostor v nori{nici, zaporni{ki nori{nici, ~as, ki ga bo tam prebil, je neomejen, svet za za{~ito dr`ave opravlja svoj posel, ti pa sprehaja{ svojo rit po mednarodnih komisijah, Hanna (povsem tiho), na vsakem vogalu ~epijo uvidevni in dobronamerni cariniki (zlogi se tukaj lo~ujejo), pregledujejo torbe, `epe in glave, varnostna situacija v dr`avi zahteva, ti ve{ za ta razglas, to Bubackovo parolo, v dobrobit varnostne situacije, budnost, budnost, Hanna, skloni glavo, pa ti bodo prelomili vratno `ilo, daj, skloni glavo, Hanna ... GUDRUN: Hanna ni pomembna. Hanna `e zdavnaj ni pomembna! Ni pomembna! (lu~ ugasne) 15. /predhodna opomba: zvoki, ki se v tem prizoru spet pojavijo, pravzaprav en zvok – klanje svinj –, mora biti prekinjan in predvajan tako, da je sli{ati, kot da ne tvori enotne celote/ (Na odru so Ulrike, Gudrun, Andreas /na svojem delu odra/; na to obstoje~o “podlogo” na odru vstopita skladi{~nika, sodnik in Jürgen Bartsch: sodnik nosi pod pazduho velik fascikel, njegova “uniforma” 256 KULTURKAMPF Ulrike Meinhof 1976 je kombinacija me{~anske obleke in obleke carinika, policaja ter duhovnika – po malem je vse to; za njim nosita skladi{~nika v pokon~nem polo`aju negibnega Jürgena Bartscha, vsi se “razvrstijo” nekako v sredino. Sodnik ima na verigi okrog vratu razpelo. Ko skladi{~nika sedeta, med njima pa Jürgen, potegneta iz `epa {e vsak svoje razpelo.) SODNIK (hodi po celem odru, pri tem dr`i roko kot blagoslavljajo~i Jezus, gre pred skladi{~nikoma in Jürgenom Bartschem, pred publiko in med Gudrun, Andreasom ter Ulrike; vsaki~ ponovi): “In naj vam bog pomaga, da se nau~ite obvladovati va{e nagone.” /zvok/ “In naj vam bog pomaga, da se nau~ite obvladovati va{e nagone.” /zvok/ “In naj vam bog pomaga, da se nau~ite obvladovati va{e nagone.” (sede) (lu~ ugasne) 16. (Polo`aji vseh na odru se zamenjajo.) SODNIK: Nesre~ni mladeni~, hudi~ je `e zdavnaj vzel tvojo du{o. Koliko de~kov si ubil ... BARTSCH: Niso bili de~ki ... SODNIK: Nesre~ni mladeni~, tvoja ma~eha in tvoj o~im sta napravila fantasti~en vtis, v bo`ji slu`bi sta te pravo~asno ovadila, sicer bi to {tevilo {e raslo, raslo, in hudi~ bi si mel roke, tako smo vsaj nekaj naredili, morda niti ne bo{ pri{el skozi tako slabo, dosmrtna je~a, ampak tam se vendarle da dihati, in na koncu, ko odslu`i{ kazen na tem svetu, ti bo Bog oprostil, Bog bo oprostil, ampak koliko je bilo teh de~kov, vidi{, moja poro~ila vseeno niso popolna ... BARTSCH: Niso bili de~ki. SODNIK: Kako dobra in pobo`na ~loveka si imel ob sebi ... sedem let sta ~akala, da bi te lahko posvojila, hotela sta prav tebe, ker si plavolas, ma~eha ti je vsak teden spletla ovratnik, o~im te je zaposlil v svoji mesnici, imel si en prosti dan tedensko, skupaj ste hodili v cerkev in se vra~ali domov na nedeljsko kosilo ... in potem ti tvoji nerazumljivi zlo~ini, no, koliko je bilo zares teh plavolasih in lepih de~kov? BARTSCH: Niso bili plavolasi, pa tudi de~ki niso bili. SODNIK: Tvoj o~im in ma~eha sta neutola`ljiva, ampak Bog jima bo uteha, ti nisi pot njune poti niti kri njune krvi ... lahko bi bil postal sijajen oficir, kako neverjetne mo`nosti si imel v pruskem katoli{kem in{titutu, ti pa si be`al, stalno si be`al, nato si na{el prvega de~ka za denar, takrat si bil prvi~ v zaporu, tega ni od tebe nih~e pri~akoval ... Nesre~ni mladeni~, tvoja ma~eha pravi, da si bil ~ist in urejen, vsak ve~er si se kopal, tvoja mesarska halja pa ni bila umazana, ljudje, ki so pri tebi kupovali meso, pravijo, da si imel nasmeh plavega angela in ble{~e~e bel ovratnik in ~iste roke, umit obraz, koliko je bilo de~kov, so bili plavolasi, ali so bili lepi, lepo razviti, no, povej, jaz vem, da so nem{ki mladeni~i perfektno grajeni, bele polti in njihova ko`a je ... daj, daj, povej! BARTSCH: Niti enega de~ka ni bilo. SODNIK: Dobro, dobro, saj ti ni treba ravno re~i, da so bili ~rni in KULTURKAMPF 257 Biljana Jovanovič mastni, tvoja bo`anska urejenost tega ne bi prenesla, kaj ne? Toda poglej, prvi~, ko si pobegnil iz internata, so te milo kaznovali, kasneje je tvoj o~im prijavil vse skupaj, medtem ko se je tvoja ma~eha, ko je pri{la sem, du{ila v solzah, bilo mi je `al te nesre~ne gospe, ponavljala je, da vsako jutro zamenja tvojo posteljnino, poklekne poleg in moli, ne hodi iz cerkve, jaz sem ji pomagal z nasveti, naj dobri Bog obvaruje pred vsako sku{njavo tvojo dobro ma~eho, in rekel sem tvoji ma~ehi, da ti nisi pot njene poti in ne kri njene krvi in Boga naj se boji, tvojega greha pa ne bo nesla v nebe{ko kraljestvo, njena du{a bo vstopila k veliki svatovski mizi, nesre~ni mladeni~, njena du{a bo sedla, kakor jaz zdaj sedim, veliki Bog bo odpustil, ti pa bo{ bolan in v temnici, milost bo tudi za tebe, saj se nisi odrekel Boga, Bog bo usmiljen, ali moli{ kot doslej, nesre~ni o~etje in nesre~ne matere so zahtevali tvojo ko`o, a poglej, sodi{~e je usmiljeno, do`ivljenjski zapor in kastracija, ta dr`ava in Bog ne zavr`eta niti enega svojega jagnjeta, vsako je vredno, vsako nam je potrebno in {koda ... zares {koda, mladeni~, tvoj videz, ti bi lahko {el po vsem svetu in pridigal evangelij vsakemu bitju ter v bo`jem imenu izganjal hudi~e, govoril v novih jezikih, polagal roke na bolnike in jih zdravil, re{itev tistemu, ki za~ne verovati in se pokristjani, sodbo pa tistemu, ki ne veruje, tvoj usmiljeni obraz ... {koda, mladeni~, kazen je majhna, kazen je majhna (vstane, kri~i), kazen je majhna za tvoj dvojni obraz, za tvojo kugo, za tvojo pogan{~ino, kazen je majhna, in naj bo Bog pravi~en, in naj bo Bog pravi~en, ali si morda zavedel tudi njega, plavolas si (mrzli~no se sprehaja po odru in blagoslavlja, maha s kadilnico, se kri`a, nato spet sede in nadaljuje z mirnim glasom:) ... daj, povej, koliko je bilo teh nesre~nih de~kov, ali so vsi imeli plemenite obraze, jih je bilo {tirideset, povej! BARTSCH: Stvar je v oceni pojave in videza. Niti eden ni bil de~ek. Vsi so bili odrasli ljudje, nekateri celo zelo stari, grbasti, z razpokano in uvelo ko`o, po~rnelimi ustnicami, smrdljivi, neumiti in v glavnem sivolasi ljudje, ne spomnim se, da bi en sam bil plavolas. Nekateri so imeli kraste na temenu, brez las, morda gobavi ... nekaterim ni bilo mogo~e dolo~iti starosti ... SODNIK: Klevete, klevete, nesre~ni mladeni~, gobavcev v tej dr`avi ni, ni ku`nih, gobava je tvoja hudi~evska du{a, du{a s pokopali{~a ... ti si sam ne~astni, tak{na groza me spreletava zaradi tebe (se kri`a) ... BARTSCH: Nekateri so imeli umetne ude, nekateri niso imeli rok, nekateri pa ne nog, o~i so jim iztaknili na vzhodni fronti, nosili so bale svetlikajo~e se tkanine, jemali so heroin in bili popolnoma otrpli, nekateri so imeli na trebuhu zaradi ~irov, gnojnih ~irov, odrezan kos mesa, nekateri pa sploh niso imeli zob in iz njihovih ust je smrdelo ... vsi so govorili o vzhodni fronti ... SODNIK: Da. Vzhod je na splo{no vzeto velika zabloda. Ampak zagotovo, zagotovo je moral vsaj eden biti plavolas in mladoleten in `ametne, mladeni~, fine nem{ke polti, kje si pobral ta gnoj, kje si na{el ta smrad?! Ti la`e{! La`e{! Bog vidi! Bog sli{i! To je sveta de`ela! V tej de`eli ni brezrokih, breznogih, brezokih, gnojnih, pohabljenih in ku`nih. 258 KULTURKAMPF Ulrike Meinhof 1976 Preiskava je ugotovila, vsak umorjeni de~ek je bil plavolas de~ek, vsak je bil mladoleten, tvoja domi{ljija je hudi~evska, za tvojim lepim obrazom je strupena, ~rna in smrdljiva paj~evina, `e od nekdaj si v demonovih rokah, ni tvoje ko`e in ni tebe (kri~i), v tej de`eli ni niti enega ku`nega, smrdljivega, brezzobega, brezrokega, Bog je ohranil, Bog je naredil, da v njenih mejah hodijo po{teni in ~isti, s svojo hudi~evo roko in svojim hudi~evim udom si one~astil in zadavil {tirideset plavolasih in mladoletnih ... Ta de`ela tega ne sme pozabiti! BARTSCH: Niti eden ni bil de~ek. Vsi so bili starej{i od vas. Vsi. SODNIK: “Naj vam bog pomaga obvladovati va{e nagone.” BARTSCH: Nite eden ni bil de~ek. Vsi so bili starci. (upira se, odnesejo ga) SODNIK: “Naj vam bog pomaga obvladovati va{e nagone!” (skladi{~nika odna{ata Bartscha in mrmraje ponavljata sodnikov stavek) BARTSCH: Ni bilo de~kov. Vsi so bili starci. Gnili. Niti eden ni imel zooob. Eden sploh ni imel ni~esaaaaar! (lu~ ugasne, zvok) 17. (Andreas, Ulrike, Gudrun, novinar 3) ANDREAS: Ulrike je hidra. Ulrike je hidra. Milijon hidrinih glav. Tako velikih. Vsaka je ve~ja od glavnega ra~unalni{kega centra. Groooss, ali sli{i{, Gross (tol~e po zidovih, gleda navzgor, udarja s pestmi, jo~e). Gross, na{a vojna bo trajala tiso~ let ... svinjaaa, kam si se skril? Groooss, nikoli, sli{i{, ti in tvoj kancler nikoli ne bosta zmagovalca ... NIKOLI, sli{i{, pa ~e napravite iz vsega tega naroda tajno policijo ... Gross Hidra ima ne{teto glav in vsaka glava ima spet ne{teto glav, Gross, ne delaj se norega, ti to ve{ ... Veliki rajh. Veliki Goethe. Velika Domovina. Veliki Gross. Veliki kancler. Veliki brizg. Veliki narod z veliko zadnjico. KOLEKTIVNO. Velika tradicija. Veliki Groooss, kje si, veliki Groooss, poka`i svoj rilec, svoj patriotski rilec ... Poslu{aj, Gross, ti si samo majhen mozolj~ek na ugledni nem{ki riti, ti si Gross mali mozolj~ek, (ponavlja tiho) mali mozolj~ek, mali mozolj~ek (dotakne se svojega obraza, obsedi sklju~en na tleh kletke), mali mozolj~ek ... mozolj~ek ... NOVINAR 3: Interno poro~ilo zveznega in{pektorata vsebuje tudi personagram Gudrun Enslin (bere z nekega papir~ka): “Enslin, Gudrun; sposobna za vodjo; oster intelekt; konspirativno in organizacijsko nadarjena; neutrudna iniciativa, trda roka in strate{ka spretnost.” Solidna izobrazba, {tudirala knji`evnost. Vsa pisma v arhivu. Nekatera {e vedno niso de{ifrirana. Opazovan o~e pastor Enslin. Opa`ena nemajhna labilnost. Razli~ne in neusklajene reakcije na eksperimente s psihotropnimi ... ANDREAS: Gross, zdaj je stvar jasna, ti si mozolj~ek, Ulrike pa je hidra. Ne more{ re~i, da je razlika NEZNATNA. Ko te kancler s prstom pritisne takole (tol~e s pestmi in glavo po nami{ljenem zidu), poglej, takole ... bo{ postal kapljica gnoja. Gross made`ek. Na koncu bo ni~. Gross, ti si ni~. Tvoja velikost ne zagotavlja trajnosti. Prinesi danes najve~jo iglo, kar jih ima{, dajmo, Groooss, sli{i{, Groooooss?! KULTURKAMPF 259 Biljana Jovanovič NOVINAR 3: Od osemin{estdesetega so se v tej dr`avi zgodili najstra{nej{i zlo~ini. Krivci so pobegnili. Pomagal jim je neki ne~astni in podkupljivi advokat, tudi njega so kasneje zato sodili. Herberta Prola, policista, ki je opravljal svojo dol`nost, svoje vsakodnevno delo, so prere{etali z naboji. Zapustil je tri otroke. On je samo eden od mnogih, ki so padli v borbi proti monstruoznim zlo~incem, ki so za~eli svojo ne~astno kariero pred osmimi leti s po`igom samopostre`nice. Zdaj smo pri~e neverjetne in gnusne kampanje, ki se vodi proti temu narodu, proti svobodi tega naroda in proti prosperiteti in ugledu na{e dr`ave. Hölgerja Meinza, Raspeja, Beato Sturm in druge zapornike iz Stamm-heima ho~ejo proglasiti za heroje. Odre{itelje. ANDREAS: Kaj pa ti more{ hidri, Gross, a? Kaj more tebi hidra? Vsemogo~na hidra. Niti neprebojna ruta ne more za{~ititi tvojega obraza, Gross. Kaj bo{ naredil, da bi se obranil, Gross, priznaj, da si na robu, ni~ ne more{! Konec je. Ni~ ne bo{ mogel ... zdaj imam zaupanje v tvojo roko, v brizgalko, ki jo prina{a{, v elektrode, tako, sam bom odprl usta, si namazal sence ... to je zato, ker me spominja{ na o~eta, na mojega O^ETA, mora{ priznati, Gross, te podobnosti so dragocene, to so majhne dvojne slike, res da si ti malo trdnej{i, tvoja slika je jasnej{a in bolj vidna ... pravzaprav sem si vedno `elel za o~eta tak{nega tipa, kot si ti, Gross ... ti to dobro ve{ ... vse to si `e spregledal ... Groooss, kam si se skril, daj, poka`i se, poka`i se! (lu~ ugasne) 18. (Ulrike, Gudrun, Andreas, Inge.) INGE: Otroka sta povsem dobro. Redno hodita v {olo ... 19. (Andreas, Gudrun, Ulrike, novinar 3, skladi{~nika, Gross, Goethe, kancler, sodnik.) ANDREAS (povsem tiho, {epetaje, le`i, samemu sebi): Gospod profesor ve ve~ o Andreasu kot Andreas sam o sebi. U~itelj ve ve~ o mu~enem kot mu~eni sam o sebi. U~itelj pa je mu~itelj. U~itelj je mu~itelj. Mu~itelj je u~itelj. U~enec pa je samo senca mu~itelja, senca u~itelja. U~enec je samo senca. Njega ne boli. Boli u~itelja. Sence ne more boleti. U~itelj je senca ... ne, ne, u~itelj je telo, u~enec pa je senca. Spodaj je narod. Mehaniki in zdravniki spodaj vzbujajo ob~u-dovanje naroda. Vsi vre{~ijo. Gospod profesor je nekega dne prejel orden zaslug za narod iz kanclerjevih rok. Na trgih je narod vzklikal in jokal, jokal in vzklikal ter vzdigoval visoko nad svoja ramena in nad svoje glave male otroke, da bi se lahko kancler dotaknil njihovih lic in jim poljubil usta. U~itelj razlikuje pravi~nega od nepravi~nega. Pogubi ene, potem pa na to pozabi in pogubi {e druge, jih spet ustvari in preme{a. Zdaj najprej pogubi pravi~ne, iz nepravi~nih pa napravi dve skupini, pravi~ne in nepravi~ne in spet ene pogubi, ostanek pa razdeli. Po vsem tem razdeli navodila in izgine. Ni ga. Ko se vrne, najde vse enako, le tiso~krat pomno`eno, spet pogubi ene in druge pusti ter izgine. U~itelj je resnica. U~enec je la`. U~itelj je telo, u~enec 260 KULTURKAMPF Ulrike Meinhof 1976 pa senca. Vmes je zrak. Gost. Naokrog, ob straneh, tako prazno (raz{iri roke in vstane) naokrog, prazno ... (V tem trenutku skladi{~nika vstopita v Ulrikino kletko. Ulrike le`i. Zavijeta jo v rjuho, nalo`ita in odneseta, za njima odideta Gross in Goethe.) ... prazno naokrog ... ko pa u~itelj umre, postane senca, u~enec pa telo, u~itelj pa senca. Zdaj je u~enec u~itelj, u~itelj pa u~enec. U~enec je resnica, u~itelj pa la`. Vmes je nem{ki prah, naokrog pa praznina. U~itelj dr`i palico in nosi stekleni~ko mo{usa, u~enec pa je prosojen, za trenutek rde~ in nato zelen. Potem je tudi u~itelj prosojen, zelen in rde~ ... (Skladi{~nika se vrneta; zavijeta Andreasa in ga pustita tako “zapakiranega” v kletki; nato zavijeta Gudrun in jo prav tako pustita, odideta. Kancler, sodnik z razpelom okrog vratu in novinar sedijo s hrbti obrnjeni proti kletkam, vsi trije izvle~ejo nekak{ne papirje in berejo, sli{i pa se ni~. Zvok klanja svinj.) (lu~ ugasne) /POJASNILA K TEKSTU: Stammheim: zapor-utrdba, kjer so pustili `ivljenja Ulrike Meinhof, Andreas Baader, Gudrun Ensslin, Raspe ... Renate Riemeck: kr{~anska aktivistka, vzgojila Ulrike. Jürgen Bartsch: sodili so ga zaradi ubojev otrok; obsojen na dosmrtno je~o; osemin{estdesetega je Ulrike Meinhof v levi~arskem ~asopisu Konkret objavila tekst v njegovo obrambo; umrl je na operacijski mizi “zaradi napake pri anesteziji”. Hanna Krabbe: na za~etku ~lanica RAF, kasneje izstopila; na razli~ne na~ine je sodelovala v raznih mednarodnih komisijah in komitejih, ki so zagovarjali pravice obsojencev RAF-a. Buback: zloglasni {ef policije; ubit. Lübeck in Össendorf: zapora. Uporabila sem tekste, nekateri so bili objavljeni in drugi ne, vsi brez izjeme pa so dokumenti, tudi pisma Ulrike Meinhof. Iz nem{~ine sta mi jih prevedla Milan Tabakovi} in Bo`idar Zec, iz franco{~ine pa Ivan Vejvoda./ Prevedel Darinko Kores Jacks KULTURKAMPF 261 Petra Binková ZapatistiËni murali iz Chiapasa, Mehika I. KRATEK PREGLED GIBANJA “ ... tiranije ne zru?imo samo s streljanjem na boji?Ëu, temveË lahko diktatorje in imperije zru?imo tudi s tem, da proti rablju meËemo anateme ... “ Emiliano Zapata1 Mehi?ki pisatelj Carlos Fuentes v uvodu k svoji knjigi Nuevo Tiempo Mexicano opredeli svojo domovino kot dvonacionalno draavo. Njena prva nacija je tista, ki je “relativno napredna, relativno moderna draava sporazuma NAFTA, tujega vlaganja, zunanje trgovine in sanj o globalizaciji ter Ëlanstvu v prvem svetu”. Ob tej obstaja ?e druga “skromna, pozabljena Mehika majhnih vasi ter barrios”.2 Kot v veËini Latinske Amerike je prva nacija tudi uradna podoba Mehike, osredotoËena na metropolo in je okarakterizirana z identiteto mestizo3 ‡ torej z elementom draavne ideologije, ki je del mehi?kega nacionalizma mestizaje4, in ki drugo nacijo naredi nevidno. Primer za to lahko najdemo tudi v juanomehi?ki zvezni draavi Chiapas, kjer domuje milijon Indijancev Maja. S povr?ino 75.634,4 km2 je Chiapas osma najveËja zvezna draa-va v Mehiki. Razdeljena je na 111 obËin, ki so povezane v devet gospodarskih regij. Toda danes Chiapas ni veË neviden. S prvim dnem novega leta 1994, tisti dan torej, ko je zaËel veljati sporazum NAFTA, so se indijanski kmetje v Chiapasu uprli in tako pritegnili pozornost ne samo mesti?ke Mehike, temveË tudi celotnega sveta. 1 Citirano iz Katzenberger 1995: i. 2 Fuentes 1997: xiii. 3 S konceptom mestizo se pojmujejo posamezniki in posameznice, ki so me?anega indijanskega in evropskega rodu oziroma z etniËno in kulturno dedi?Ëino, Ëeprav se v samem Chiapasu kot nadomestni za mestizo uporablja pojem ladino. V glavnem se ladino uporablja tudi za ne-indijance ali ?pansko govoreËe ljudi evropskega rodu ali rodu mestizo. 4 Ideja mestizaje se nana?a na videnje Mehike kot sestavljene iz rasno hibridne postkolonialne populacije. Njeni draavljani niso ne Evropejci ne Indijanci, temveË MehiËani. Zatorej je mehi?ki nacionalizem “v svoji zgodovini predstavil mehi?ko identiteto kot identiteto, mestiz ki je v nasprotju z ‘indijansko’ identiteto” (Poynton 1997: 66). Posledica tovrstne politike je, da se veËina mehi?kega prebivalstva ne identificira s tam aiveËimi Indijanci in da so le-ti ostali “nevidni”.(Ibid.) KULTURKA M PF 263 Petra Binková 5 Po podatkih “NCDLJ Research of US Financial interest in Mexico” ima Chiapas primarne surovine, ki so potrebne za proizvodnjo in porabo v sistemu globalnega kapitalizma. Nafta iz Chiapasa pomeni 82,2% mehi?kega izvoza surove nafte, 68,6% naftnih derivatov in 90% petrokemiËnih izdelkov. Chiapas daje Mehiki tudi 55% elektrike iz hidroelek-traren. Poleg tega so mnogi prepriËani, da je njena daungla eno redkih obmo-Ëij na svetu, kjer je mogoËe zgraditi ?tevilne velike jezove. Sama Mehika obsega 10‡12% svetovne bio-diverzitete, medtem ko je petina le-te v lacandonski daungli. Chiapas ima prav tako bogate vire lesa, zemlje, urana in drugih dragocenih surovin. Paradoksalno ‡ kljub vsem tem ?tevilkam ostaja Chiapas ena najrevnej?ih zveznih draav v Mehiki. Kar 80% njenih munici-palnih obmoËij je v stanju razpu?Ëenosti in jih zvezna vlada ?teje za obrobne. Draavni svet za populacijo poroËa, da je od 3,5 milijona tamkaj?njih prebivalcev 30,1% nepismenih, medtem ko jih 62% ni konËalo osnovne ?ole. Skorajda Ëetrtina prebivalcev je Ch’ol, Lacandon, Tzetzal, Tzotzil, Tojolabal in Zoque Indijancev. VeË kot 35% bivalnih enot v Chiapasu nima elektrike ali kanalizacije, medtem ko jih ima 51% Ëlove?tva tla in je 70% prenaseljenih. Skoraj petina delovnega prebivalstva nima dohodka in skoraj 40% jih zasluai manj, kot je naj-niaja dnevna mezda (11 pesosov oziroma pribliano tri dolarje). Okoli 65% prebivalstva je raztresenih po skupnostih, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev. Zdravstvenih storitev je malo, pa ?e neprimerne so. V San Christobal de las Casas, ki je priljubljeno turistiËno mesto, je na vsakih 1000 obiskovalcev kar sedem hotelskih sob, medtem ko je samo 0,3 bolni?ke postelje za vsakih 1000 ChiapaËenov. Chiapas je kontradiktorna in burna regija,5 korenine sedanjih problematiËnih razmer pa je mogoËe iskati v njeni petstolet-ni zgodovini. S prihodom ©pancev v pacifi?ko niaavje je bila prvotnim prebivalcem Chiapasa odtegnjena zemlja kar je bilo posledica ekspanzije plantaa, ki so jih imeli v lasti ?pansko govoreËi ladinos. Tako je bila v zaËetku tega stoletja plodna zemlja te regije skorajda v celoti posejana s sladkornimi, kavnimi in bombaanimi nasadi, medtem ko so bili domaËini prisiljeni kmetovati na tankih skalnatih poboËjih chiapa?kih vi?av. Ti prvotni prebivalci niso le izgubili svoje zemlje, temveË so bili tudi izpostavljeni poniaanju ter diskriminaciji s strani dominantne druabe ladino. Prav tako niso bili deleani ne simpatije ne pomoËi bogatih mehi?kih razredov ali vlade.6 Seveda je bilo podobno ae pred 1. januarjem 1994. Toda tistega dne je tamkaj?nje indijansko prebivalstvo konËno povzdignilo svoj glas ter se uprlo veliki krivici, ki se je ljudem v Chiapasu godila ae stoletja. Z oboroaeno intervencijo so zavzeli ?tiri mesta in ?est vasi, oblegali bataljonski ?tab mehi?ke vojske ter ugrabili chiapa?kega guvernerja. Temu je sledilo najhuj?e politiËno nasilje v Mehiki v zadnjih dveh desetletjih, v katerem je v prvih ?tirih dneh boja aivljenje izgubilo 150 ljudi, veËinoma civilistov in gverilcev.7 EZLN, Ejercito Zapatista de Liberación Nacional oziroma ZapatistiËna vojska za nacionalno osvoboditev je svoj neposredni boj nadaljevala ?e tri tedne. Medtem pa se je sprva ostra reakcija oblasti omilila, tako da so nasilju sledila politiËna pogajanja, kajti gverilske akcije so budile zanimanje tako mehi?kih kot tudi mednarodnih medijev in s tem spravljale v zadrego administracijo predsednika Carlosa Salinasa. Tako je pri?lo do razpustitve kabineta ter imenovanja mirovnega komisarja slika 1. Anonimno - prednji zid bolnišnice v Oventicu 264 K ULTU RKAMPF ZapatistiËni murali v Chiapasu, Mehika Manuela Camache SolÍsa, ki naj bi vodil pogajanja z EZLN. Leta so se zaËela konec februarja 1994. Njihov posrednik je bil ?kof Samuel Ruiz, ki je bil v svoji chiapa?ki diocezi dolgoletni zagovornik indijanskih pravic.8 Toda leto dni kasneje, februarja 1995, so se z ostro intervencijo vlade konËale moanosti za dosego neposrednega miru. Takrat je namreË vojska moËno oblegala zapatistiËna ozemlja in tudi bombardirala razliËne skupnosti ter napadala civiliste. Ni presenetljivo, da so bile v tistem Ëasu zaznane hude kr?itve Ëlovekovih pravic.9 Kljub temu so aprila 1995 v mestecu San Andrés Larrainzar znova stekla mirovna pogajanja. Kljub pomembnemu sporazumu o indijanskih pravicah, ki je bil sklenjen oktobra na odloËilnem sestanku, je mehi?ka vlada zavrnila zahteve po avtonomiji indijanskih skupnosti.10 ©e veË ‡ leta 1997 so se voja?ke provokacije proti zapatistom postopoma krepile, poleg tega pa so paravoja?ki vodi smrti pobili na stotine ljudi v vi?avjih severnega Chiapasa. Medtem pa je EZLN (tako kot še danes) vztrajala pri izvajanju sporazumov iz San Andrésa kot edine poti, s katero bi bilo mogoËe ponovno zaËeti z mirovna pogajanja. Trenutno po Mehiki ?e vedno odmeva ta vstajni?ki “družbeni ekvivalent potresa'.11 Toda medtem ko se v Chiapasu nadaljuje vojna nizke intenzi-tivnosti, pa vladni predlogi ne ponujajo moanosti za re?itev krize. Potem ko so paravoja?ke enote v vaseh Acteal ter Chenalho konec decembra 1997 pobile 45 neoboroaenih civilistov, je vlada znova zavzela trdo linijo proti EZLN, sporazumu iz San Andreasa in avtonomnim skupnostim. Tako je slika 2. David Alfaro Siqueiros - Revolucionarji (1957-65), Hala Revolucije, Muzej nacionalne zgodovine, grad Chapultepec, Ciudad de Mexico Bolezni, povezane z rev?Ëino, so glavni povod za bolezen in smrt (Marcos 1994a: 25‡36). ©e huj?e je v vi?avji in daungli, kjer se je zaËela oboroaena vstaja. 6 MarÍa Fernanda Paz 1996: 235‡252. 7 Madrazo 1996: 160. 8 Debray 1996: 135. 9 O tem glej Stephenso 1994: 18 in Katzenberger 1995: 55. 10 “San Andrés Accords: Two Years Later” 1997: 1‡8. 11 Cleaver 1996: 23. 12 Za veË informacij o te-koËih dogodkih v Chiapasu pa tudi v Mehiki glej URL http://www.peak.org./Ëjusti n/ezln. 13 Obstaja ostra razprava o vlogi Subcommandanta Marcosa kot voditelja gibanja. Toda Ëeprav je v ?tevilnih Ëlankih oznaËen tako osebno menim, da se tovrstna designacija ne ujema s splo?no ideologijo gibanja, ki ‡ kot cilj svoje revolucije ‡ odloËno zavraËa avantgardizem in sekta?tvo, kakor tudi kakr?nokoli obliko politiËne diktature. To velja tudi za Marcosovo samopred-stavni?tvo, oziroma kot je sam dejal: “V Ëast mi je, da so moji nadrejeni najbolj?i moaje in aenske razliËnih etniËnih skupin: Tzeltal, Tzotil, Chol, Tojolabal, Mam in Zoque. VeË kot deset let sem aivel z njimi in ponosen sem, da se jim podrejam in jim sluaim s svojimi rokami in du?o ... Oni so moji komandanti in sledim jim ne glede na pot, ki si jo izberejo. Oni so kolektivno in demokratiËno vodstvo EZLN.” (Marcos 1995b: 84) 14 Za veË informacij o Zapati glej Womack 1968. 15 Zahteve EZLN v glavnem zadevajo ?tiri kategorije ‡ ekonomske, socialne, poli-tiËne in tiste, ki se nana?ajo na same sovraanosti (Poynton 1997: 67‡68). Podkrepljene so z aeljo EZLN po demokraciji za vse MehiËane in ne po pridobitvi oblasti zase. 16 Med komentatorji ni nobenega konsenza glede pomena razvpite smuËarske kape, balaklave ipd., ki je temeljni del za-patistiËne podobe. »eprav KULTURKA M PF 265 Petra Binková je najbolj racionalna razlaga ta, da zapatisti te maske uporabljajo zato, da bi zakrili svojo identiteto in se s tem izognili identifikaciji, zaporu in usmrtitvi, je mogoËe razmi?ljati tudi o drugih vidikih. Namesto, da se osmi?ljajo razni odgovori, ki temeljijo na univerzalno aplikabil-nih teoretskih konceptih, menim, da je edina pravilna pot do zadovoljujoËih razlag njihova ukorenitev v dolgo indijansko tradicijo kot tudi v sedanjo realnost vstajnikov. Kratki odlomek iz otvoritvenega nagovora interkontinental-nega Encuentra (glej ustrezno opombo v nadaljevanju) izraaa eno najsplo?nej-?ih razseanosti celotnega gibanja. Glede na to Ërne baklave sluaijo kot sredstvo zdruaevanja oziroma enotnosti za vse aktivne udeleaence upora, ki ne prihajajo iz razliËnih podskupin Maja, temveË tudi govorijo razliËne jezike. In Ëe tu povzamemo bolj pos-plo?en pogled, je treba opozoriti tudi, da v sodobni mehi?ki literaturi prevladuje “pulvezirani, disperzni, mno?tveni, hibridni koncept identitete”. Tako je nemogoËe iskati neki izvirni imida. Nasprotno, razne maske “od Tenochitlana do Chiapasa, od maske bojevnika Orla do smuËarske kape subko-mandanta Marcosa ‡ so identiteta” (Villoro 1995: 186). Transformativne moËi, ki se pripisujejo tem maskam, so nakazane tudi s terminom, ki ga uporabljajo Yucatan Maja koh (nadomestek) in Nahuatl terminom xyacatl (obraz) (Shelton 1996: 250). Posledica tega je, da se zamaskirani Indijanci ne prepoznavajo veË kot tzotili, tzetali itn., temveË, da jim njihova amorfozna identiteta omogoËa, da tvorijo enotno silo, tako silo, ki je dovolj moËna, da se zoperstavi drugi vrsti maske oziroma, kot je dejal Subcommandante Marcos: “Jaz bom snel svojo smuËarsko pokrivalo takrat, ko bo mehi?ka druaba snela svojo masko, trenutno mirovni proces v Mehiki sredi najhuj?e krize v zadnjih treh letih, od sestanka v San Andreas.12 ZapatistiËni uporniki in njihov karizmatiËni ideolog Subcommandante Marcos13 so svoje ime, kakor tudi veËino svojega politiËnega navdiha, prevzeli po Emilianu Zapati. Ta se je 1911. leta uprl reaimu dolgoletnega predsednika Portfiria Diaza in kaj hitro postal eden najbolj znanih voditeljev mehi?ke revolucije (1910‡1917). Zapate se najpogosteje spominjajo kot moaa, ki je v ospredje svojega programa postavil zahteve podeaelja po zemlji?kih in drugih reformah. Njegov slogan: “Zemljo tistim, ki jo obdelujejo!” je bil vpisan v mehi?ko ustavo, velika veËina MehiËanov pa ?e vedno vidi v Zapati moËan simbol boja podeaelske Mehike za svojo svobo-do.14 EZLN trdi, da se zavzema za kljuËne toËke Zapatovega programa.15 »eprav so njeni pripadniki obleËeni v Ërne baklave in bandoliere16, poleg pravih pa nosijo tudi lesene pu?ke ‡ ki so liËno izrezljane ter premazane s kremo za Ëevlje, da bi bile kar se da podobne oroaju M-16 ‡ je ta vojska vseeno razkrila, da je Mehika “Ëe ima eno nogo v prvem svetu, z drugo ?e vedno v tretjem”.17 II. KOMPARATIVNA ANALIZA ZAPATISTI»NIH MURALOV “Revolucija je umetni?ko delo, kultura je revolucija in revolucija je kultura. Nobene razlike ni.” Ernesto Cardenal18 V nadaljevanju tega eseja se ne mislim posveËati zapatistiËni oboroaeni vstaji, temveË predvsem muralom, ki jo spremljajo. Moj namen je opozoriti, da so pri politiËno-kulturni mobilizaciji le-ti enako pomembni kot druge oblike t. i. klasiËnega boja, slika 3. Anonimno - prednji zid bolnišnice v Oventicu 266 K ULTU RKAMPF ZapatistiËni murali v Chiapasu, Mehika Ëeprav so jim v specifiËnem primeru Chiapasa le redki komentatorji ‡ tudi tisti, ki so sicer naklonjeni boju Indijancev in EZLN ‡ posvetili toliko pozornosti, kolikor si je zasluaijo.19 EZLN je pridobila precej?no mero simpatije mehi?ke pa tudi svetovne levice. To je bilo tudi povsem jasno med interkonti-nentalnim Encuentrom, ki so ga zapatisti organizirali med 27. julijem in 3. avgustom leta199620. Ta je pripeljal svet v Chiapas oziroma v t. i. Aguascalientes21, ki jih tvorijo vasi Oventic, Morelia, La Garrucha, Roberto Barrios in La Realidad. ZapatistiËni murali se bolj ali manj izkljuËno nahajajo na teh petih kulturnih prizori?Ëih, kajti veËinoma so bili narejeni med zgoraj omenjenim sreËanjem ali pa ob drugih zapatistiËnih kulturnih prireditvah. Izbira umetni?kega medija murala, ki pripoveduje razliËna ideolo?ka in individualna sporoËila, priËevanja, indijanske pa tudi univerzalne teme, se zdi neizbeana, a tudi spontana. Kajti za Indijance v Chiapasu kot tudi za druge druabe po svetu, ki imajo visoko stopnjo nepismenosti, so bili razliËni likovni in ustni naËini izraaanja vedno prevladujoËe sredstvo komunikacije znotraj skupnosti kot tudi z zunanjim svetom. Tudi zavoljo ekonomskih tegob in politiËnega poloaaja je izbira medija doloËena predvsem z zana?anjem na neposredno dostopna sredstva, kot so npr. prazni zidovi, vrata ali katerikoli drugi del povpreËnih ruralnih stavb, ki so tako komunalne kot tudi javne narave. Na splo?no reËeno sta muralno slikanje in dekoracija razvojni stopnji v Ëlovekovem in civilizacijskem razvoju. Kot navaja njihova komentatorka Eva Cockroft, “so murali umetni?ka forma, ki na najbolj jasen naËin odsevajo kakr?nekoli spremembe v sociopolitiËnem okolju”.22 Prav tako je treba tu omeniti ?e uËinek in vpliv religije, politike, ekonomije itd., na slika 4. Jose Guadalupe Posada - Emiliano Zapata tisto, ki jo uporablja, da zakrije pravo Mehiko.” (citiriano iz Benjamin 1995: 70) Trenutno je vpra?anje, ali bodo ljudje kdaj videli Marcosov obraz ali ne, ?e vedno odprto. 17 Fuentes 1997: 159 18 Citirano iz Kunzle 1995: 33. 19 Kot edini Ëlanek na temo zapatistiËnih muralov, ki mi ga je uspelo najti doslej, glej Stallabrass 1997. 20 V tistem tednu se je zbralo veË kot ?tiri tisoË udeleaencev iz enain?tiri-desetih draav. Iz intervjujev, razprav in drugih spremljevalnih dogodkov ter komentarjev je mogoËe zaznati kompleksno podobo evolucije in tekoËega stanja EZLN. Za veË informacij o tem glej http://planet.com.mx/ chiapas/. 21 Prvotni Aguascalientes (glej sliko 2), ki je bil tako poimenovan po kraju sprejete mehi?ke revolucionarne konvencije leta 1914, je sluail kot kulturni center indijanskemu prebivalstvu lacandonske daun-gle. Leta 1995 ga je uniËila mehi?ka vojska. Zapatisti so se odzvali tako, da so ustanovili pet novih kulturnih centrov po celotni regiji. 22 Cockroft 1995: 200. slika 5. Carolina de la Pena - prednji zid bolnišnice v Oventicu KULTURKA M PF 267 Petra Binková slika 6. Lintel 15 Kunzle 1995: 23. Cockroft 1995: 200. Franco 1970: 157. obseg ter vlogo tega medija kot dela vizualne kulture, kakor tudi na moanosti njegovega nadaljnjega pomena. Poleg tega pa v nasprotju s slikanjem na platno muralov ni lahko niti trans-portirati niti kako drugaËe odstraniti iz kraja, kjer se nahajajo. V bojni coni chiapa?kih vi?av kakor tudi v okviru umetni?ke intencije je moralo biti to dejstvo privlaËno, se pravi pri ustvarjanju stalne likovne kronike boja, ki bi soËasno sluaila tudi za uspe?no nenasilno kulturno “oroaje”, katerega zasnova je osrednjega pomena v levem revolucionarnem boju. Po drugi strani pa je, kot opozarja kritik nikaragovskih revolucionarnih muralov David Kunzle, umetnost na zidovih, o kateri se na prvi pogled zdi, da je bolj neuniËljiva kot slikanje na platnu, pravzaprav manj odporna na razliËne spreminjajoËe se okoli-?Ëine, oziroma “slikanje na platnu se lahko skrije pred sovraa-niki kot tudi pred soncem in deajem. Zidovi se ne morejo”.23 Kljub temu motivacija, ki je gnala k izbiri muralne tehnike, daleË presega okvire zgoraj na?tetih razlogov. Nedvomno je namreË treba opozoriti tudi na povezave med zapatistiËnimi murali in slavnim mehi?kim muralnim gibanjem, ki je nastalo po mehi?ki revoluciji kot novo “orodje revizionizma in ponovnega kulturnega prevzema”.24 To gibanje je povzdigovalo veliËastno indijansko dedi?Ëino Mehike, svojemu obËinstvu pa posredovalo ideale ter zgodovino minulih bojev za svobodo in neodvisnost.25 ©e en vidik tega znanega dela mehi?ke kulturne zgodovine, ki je precej ljub leviËarski ideologiji indegionistiËnega gibanja, pa je dejstvo, da je tako mehi?kemu muralnemu gibanju kot tudi zapatistiËnim muralom v Chiapasu skupno to, da niso plod dela zgolj enega posamezika. Tako tipificirajo timsko delo kot umetni?ko udejanitev ideologije komunizma. Murali so tako slika 7. Anonimno - stranski zid bolnišnice v Oventicu 268 K ULTU RKAMPF ZapatistiËni murali v Chiapasu, Mehika bodisi kolektivno podpisani bodisi ‡ tudi kadar so anonimni ‡ razkrivajo zlahka prepoznavne sledi mnoaiËne kooperacije. Vpliv mehi?kega muralnega gibanja na chiapa?ke murale je ?e bolj prepoznaven glede na njihovo ikonografijo. VeËinoma figurativni, s telesi, gibi in odnosi, ki obsegajo od monumental-nih do miniaturnih, v ospredje svojih vizij postavljajo Indijance, ki si prisvajajo oblast nad svojimi aivljenji, ter jemljejo usodo v svoje roke. Toda tu je treba opozoriti, da je od treh glavnih protagonistov mehi?kega muralnega gibanja ‡ Diego Rivera, José Clemente Orozco in David Alfaro Siqueiros ‡ najmoËnej?i vpliv na ikonografijo v Chiapasu mogoËe pripisati Siqueirosu. To ni niË presentljivega, kajti Siqueiros ni bil samo najbolj invenativen in kontroverzen Ëlan omenjenih “Tres Grandes”, oziroma velikih treh, in obenem tudi ena najvplivnej?ih osebnosti za kasnej?e generacije mehi?kih in drugih muralnih umetnikov: njegova glavna znaËilnost sta bili druabena dostopnost ter politiËna Ëistost njegovih upodobitev. Poleg tega ‡ v nasprotju s svojimi kolegi, katerih dela ter politiËna prepriËanja so se postopoma, z leti njihovega staranja, deradikalizirala ‡ Siqueros ni nikoli izgubil zaupanja v revolucionarno umetnost. Enako neomajen je bil tudi v svoji veri, da je umetnost oroaje v boju za socialno pravico, po kateri mora umetnik ne samo aiveti, temveË tudi upodabljati svoja prepriËanja.26 Anonimni avtor enega izmed muralov v Oventicu (slika 1) se je ?e posebej inspiriral v Siqueirosovi umetnosti, kajti neposredno je prilagodil temo iz Siqueirosovega dela Revolucionarji (1957)27, ki se nahaja v trdnjavi Chapultepec v Ciudad de Mexico (slika 2). Toda medtem ko Siqueirosov mural upodablja vse osebnosti revolucije ‡ Emiliana Zapato, Francisca Villo ‡ ter njihove vojske v eni perspektivi, v oven- 26 Stein 1994: 71. Za veË podrobnosti o Siqueirosovih politiËnih pogledih ter koncepciji revolucionarne umetnosti glej njegovo ?tudijo Umetnost in Revolucija oziroma njegove individualne tekste “Trije apeli za moderno usmeritev” (1921), “Apel proletariatu” (1924) ter kolektivno napisane tekste “Manifest Zveze mehi?kih delavcev, tehnikov, slikarjev in kiparjev” (1923) in “Protest neodvisnih umetnikov ‘30‡30’”. Vsi ti teksti so dostopni tudi v angle?kem prevodu v Ades 1989: 322‡326. 27 To delo je znano tudi kot Oboroaeno ljudstvo ali ©trajk v Cannanea. slika 8. Anonimno - vhod v kulturni center, Morelia KULTURKA M PF 269 Petra Binková 28 Tako imenovano žensko vprašanje zavzema zelo pomembno mesto v ideologiji gibanja, ki se bori tudi proti tradicionalni patriarhalni družbi. Slovita itn ¦:, icM: / pisateljica Elena Poniatowska pravi da je 2, indijanske ženske zapatizem “najboljša življenjska opcija”, in primerja življenje indijanskih žensk, ki niso aktivno vključene v boj, s tistimi, ki so. Medtem ko so prve nezadovoljivo nagrajene za delo, ki ni spoštovano, prisiljene poročati može, ki jih zanj i ¦ izbi r< f • njihovi starši ... itn., je njihovim zapatističnim vrstnicam zagotovljeno varstvo pred posiljevalci, poleg tega pa aktivno delujejo v procesih odloč ' 'eležne spoš: '••.'• />¦¦. • -j dostop do koruiacepcije in možnost izbire svojih bodočih partnerjev. Skratka, znotraj gverilske skupine so ženske povsem enakopravne moškim. Za več informacij o tem vprašanju glej ustrezne odlomke v Katzenberger 1995: 99-107, 109-110, 111-118 ali “Interview with Subcommandante Marcos” v [Zapatistas! 1994: 289-308. 29 Ilustrativni primer za to je mogoče najti v Riverinovem muralnem ciklu Zgodovina Mehike (1935), ki se nahaja v Nacionalni palači Ciudad de Mexico. ti?ki verziji Zapata dominira nad celotno sceno, in to v skorajda zatirajoËi maniri, tako da imajo ljudje v ozadju le sekundarni pomen. Detajl Zapatove roke s pu?ko nas prav tako spominja na Siqueirosovo nenavadno tehniko,“close up” ki jo je uporabil, da bi poudaril doloËene Ëlovekove poteze, ?e posebej roko oziroma pest. »eprav je Siqueirosov vpliv tako na tehniko kot tudi na ikonografijo precej pogostej?i v chiapa?kih muralih, je med njimi mogoËe najti tudi posamezne sledi Riverove umetnosti. To je razvidno tudi iz oventi?kega murala, ki upodablja Emiliana Zapato, Ëlana gverilskega gibanja in glavo indijanske aenske.28 Ta je z obeh strani obdan s koruzo ‡ najpomemb-nej?o rastlino tako za predkolumbijske kot tudi za sedanje Indijance Maja v tej regiji (slika 3). Tu je glede na Riverov vpliv treba veË pozornosti nameniti stilu zgornjega dela murala. Do neke mere se ta nana?a na pripovedno tehniko predkolumbijskih rokopisov, predkolumbijski ornamenti v tem muralu podpirajo tovrstno argumentacijo. VkljuËitev tradicionalnih simbolov komunizma ‡ kladivo, ki je asociirano z aenskami, ter srp, zdruaen z mo?kimi ‡ na obeh straneh tega starodavnega vzorca je precej podobna Riverovi inklinaciji po vkljuËevanju ali kombinaciji komunistiËne s tradicionalno indijansko simboliko.29 Zanimivo, zdi se, da upodobljena povezava med spolno razliko in komunistiËno simboliko nima pre-cendenta v nobeni izmed Riverovih muralov ali drugih delih velikih treh oziroma mehi?ke muralne renesanse. Ker pa nam informacije bodisi o ustvarjalcu/ki bodisi njegovih/njenih nara-tivnih intencij te nenavadne podobe niso dostopne, bi bil vsak poskus razvozlati to uganko le gola ?pekulacija. slika 9. Boa negras cerrato collective - Nova zora (1988), detajl, hala, Batahola, Nikaragva 270 K ULTU RKAMPF ZapatistiËni murali v Chiapasu, Mehika »eprav je duh mehi?kega muralnega gibanja razliËno prisoten v precej?nem ?tevilu muralov, pa to gibanje ni edini vir oziroma inspirativna predhodnica, ki jo je moË brati v samih delih. Nasprotno, zavoljo prej omenjenih okoli?Ëin, znotraj katerih so bili murali ustvarjeni in ki so silile v nepredvidljivo diverzifikacijo njihovih ustvarjalcev, kakor tudi zaradi pogosto poudarjene internacionalistiËne narave zapatistiËne ideologije so tehnike, ikonografije ter pripovedne strukture posameznih del vse prej kot podrejene enotnemu vzorcu. Tako je, glede na celoten vtis analiziranega murala, mogoËe trditi, da je njen avtor poËastil lesorezno tehniko, ki je globoko vkoreninjena v bogato tradicijo popularnih mehi?kih graverjev. Najbolj slaven med njimi je nedvomno José Guadalupe Posada, ki so ga mehi?ki muralisti povzignili v "čaščenega prednika”.30 Poleg tega pa, posveËene predvsem nepismenemu obËinstvu, Posadovi Ërno-beli tiski ter litografije upodabljajo prizore iz vsakdanjega aivljenja kot tudi priljubljene karakterne tipe ter heroje, kot je Emiliano Zapata.31 Prav njegova litografija te revolucionarne osebnosti (slika 4), ustvarjena na podlagi skupinske fotografije, ki jo je posnel Hugo Brehme, potem ko je Zapatova vojska zavzela mesto Cuernavaca, je model podobi, ki jo tu obdelujemo. »e pa imamo pred oËmi tako indijanski znaËaj zapatistiË-nega gibanja kot tudi lokacijo muralov (Chiapas je bil dolga stoletja dom nižinskih Indijancev Maja), potem je jasno, da so neizbeane tudi sledi predkolumbijskih in domorodskih stilov. Kajti na isti naËin kot je bila predkolumbijska umetnost neodtujljivi katalizator mehi?ke muralne renesanse, so tudi njeni avtorji v svoja dela vkljuËevali podobe starodavnih boaanstev ter predkolumbijske dekorativne motive. Posledica tega je, da tovrstni murali delujejo kot vizualna afirmacija prav tiste absolutne neodvisnosti, ki so jo nekoË uaivali Indijanci. Enako je z njihovo identiteto, ki posega nazaj v Ëas pred conquisto. Ta slika 10. Anonimno - murala, avditorij, Morelia 30 Lucie-Smith 1995: 55 31 Posada je najbrže najl po svojih kos- tumiranib okostnjakih oziroma cataveras. V deželi, kjer ima ta simbol smrti se vedno precejšen pomen v veri in ljudskih šegah, je Posada calaveras uporabil kot sredstvo politične in družbene satire Njegov status kot največjega umetnika mehiške revolucije, kakor tudi njegovo razredno zavezništvo - karakteristiki, ki so mu jih (vsaj kot so dognale najnovejše raziskave) preprosto pripisali mehiški muralisti- so ga povzdignile v enega najbolj popularnih umetnikov ljudstva, ki se danes inspirira revolucionarne umetnike po celem svetu Za več informacij o Posadi in o njegovem delu glej Ades 1989: 111-123 in Frý d 1954: 37-54 slika 12. Anonimno - leva stran, Morelia KULTURKA M PF 271 Petra Binková slika 13. Anonimno -desna stran, Morelia 52 Na prednji strani stavbe v Oventicu, ki je med Intercontinentalnim Encuentrom služila za knjižnico, je podpisana Carolina de la Pena. V desnem kotu stoji skorajda popolna kopija onega, kar danes imenujemo Lintel 15 (slika 6) . Original je iz Yaxchilan, Chiapas in je iz poznoklasičnesa obdobja oziroma 770. leta n. Š. 33 Termin cbiccmos se uporablja za MehiČane, ki živijo v ZDA in ki so tam najstarejša in največja (atinsko-ameriška populacija na tem območju. V glavnem živijo na jugozahodu ter srednjem zahodu te države, Čeprav so pravzaprav raztreseni po njeni celotni Širjavi. Korenine umetnosti chi-cano tičijo v njihovem političnem gibanju iz Šestdesetih let tega stoletja - El Moviemento - ki je zveza razlaščenih kmetov, delat ¦¦> ih študentov. Murahtu gibanje po barrio-jih oziroma po urbanih dvoriščih, kjer živijo, je morda najmočnejša oblika chicano umetniškega gibanja po ZDA, Še posebej glede na kolektivizem ter delovne metode, ki so del te umetniške forme (Ybarra-Frausto 1995: 165-182). identiteta kljub poskusom, da bi jo zatrli, aivi ?e dandanes. ©e bolj kot to je morda pomembno dejstvo, da tovrstne upodobitve ustvarjajo tudi glorificirane oziroma heroiËne vizije preteklosti kot sredstvo inspiracije za boje v sedanjosti. V zvezi s to uporabo preteklosti je treba poudariti, da se na prvi pogled morda res zdi Ëudno, da je mogoËe veËino pred-kolumbijskih podob, ki jih najdemo v teh delih, povezati z azte?ko preteklostjo, kajti v vseh primerih, ki so tu obravnavani, obstaja samo en primer Ëistega simbola Maja (slika 5).32 Toda to nenavadno kulturno-zgodovinsko neskladje si je mogoËe razloaiti tudi z dejstvom, da so del muralov naredili umetniki chicano.33 Tu, kot tudi na splo?no, je njihova mehi?ka dedi?Ëina razvidna iz uporabe predkolumbijskih oblikovnih elementov (predvsem iz azte?ke ter majovske preteklosti) kriËeËih barv, ekspresionistiËne oblike ter predvsem figurativnega pristopa. Eden najmoËnej?ih simbolov v mitologiji chicano je Aztlan ‡ starodavna ter mitiËna azte?ka domovina, ki se nahaja nekje v ameri?kem jugozahodu in ki ga chicanos razumejo kot svojo obljubljeno deaelo. Zavoljo tega dejstva je torej v chiapa?kih muralih mogoËe zaznati dominacijo azte?kih oziroma njim sorodnih podob, nad predkolumbijskimi majovskimi podobami. A tu se je tudi pomembno zavedati, da tovrstna uporaba srednjeameri?kih boaanstev ter simbolov presega meje posamezne etniËne skupine ali civilizacije. »e k temu dodamo nekatere druge “tradicionalne” motive iz opusa piktorialnega dialoga, ki ga ustvarjajo umetniki in umetnice chicano, kot npr.: kopije olmec kiparstev, religioznih motivov (med temi ?e posebej izstopa devica iz Guadalupe), mehi?ke zgodovine (ki je vkoreninjena v njihovem obËudovanju mehi?kih muralistov oziroma David Alfreda slika 11. Anonimno - detajl slike 13, spodnja desna stran, Morelia 272 K ULTU RKAMPF ZapatistiËni murali v Chiapasu, Mehika Siquerosa) portretov politiËnih vodij (vkljuËno z Emilianom Zapato) ter razne figure kot izraz solidarnosti z drugimi revolucijami (pogostoma upodobljen Che Guevara),34 potem smo dovolj celovito povzeli skorajda vse dominantne teme za-patistiËnih muralov. Ob vplivu mehi?ke muralne renesanse, Posade, chicano ter tradicionalnih likovnih ter kulturnozgodovinskih elementov pa tudi ne moremo mimo precej razvidne povezave oziroma hib-ridizacije med zapatistiËnimi murali na eni strani ter panoji in plakati na drugi. Le-ta je v veliki meri oËitna v temah (slika 7), vËasih pa tudi v stilu (slika 8). Vpliv slednjega je mogoËe slediti vse nazaj do “kubanske ?ole” plakatne umetnosti, ki jo odlikujeta prvinsko-grafiËni stil in uporaba plakatne linearne simplifikacije ter ploske barve35. Glede same tematike pa v tovrstnih muralih prevladuje stereotipizirani portret Che Guevare, narejen po izjemno slavni fotografiji, ki jo je posnel Alberto Korda. Prisotnost tega “univerzalnega in permanentnega revolucionarnega heroja” 36, ki je pogosto v navezi ?e z dvema drugima zapatistiËnima ikonama ‡ Emilianom Zapato in Subcommandantom Marcosom 37 ‡ ne samo da, odliËno sovpada z internacionalizmom gverilcev, temveË tudi primerno uravnoteai nacionalistiËnega duha preostale ikonografije, ki na primer Ërpa iz tak?nih ali drugaËnih mehi?kih virov. Nazadnje ‡ Ëeprav sta po naravi nekako “primitivistiËna”, pa vendarle oba murala v Moreliji (slika 10) odlikuje tudi stilistiËna in tematska avtohtonost oz. indigenizem, ki nadgrajuje prevladujoËa politiËna, ideolo?ka, revolucionarna, zgodovinska ter mitolo?ka vpra?anja, ki smo jih zgoraj razgrnili. V obeh primerih je namreË mogoËe zatrditi, da tako tema kot tudi preprosta manira izvr?itve nakazujeta domaËega indi- 34 Ybarra-Frausto 1995: 177. 35 Camnitzer 1994: 73. 36 Kunzle 1975: 66. Prisotnost Cheja prav tako dokazuje trajno topikalnost njegove osebnosti ter podobe. To je v nasprotju s 1992. leta koncipirano napovedjo perujskega pisatelja Maria Vargasa Llose, ki je v zvezi s Chejem zapisal, da “je osebnost gverile izgubila svoj nekdanji romantiËni sij”. (Vargas Llosa 1997: 295) 37 Tako zapatistiËni panoji pogosto upodabljajo formulo Zapata + Che = Marcos. ©e en tovrstni heroiËni triumvirat je mogoËe najti na revolucionarnih nikaragovskih muralih, kjer stojijo Sandino‡Che‡Fonesca (slika 9). Za veË o tem glej Kunzle 1995: 35. slika 14. Detajl slike 13, zgornji desni kot KULTURKA M PF 273 Petra Binková janskega umetnika, ki so mu verjetno pomagali otroci.38 Z upodobitvijo vsakdanjega aivljenja kmetov, ki obdelujejo svojo zemljo, ne da bi bili izkori?Ëeni, pa ta mural izraaa novo upanje za indijanske skupnosti. Z majhno mero romanticizma in nostalgij mural tudi jasno sledi tradiciji primitivizma, kot ga poznamo z vo?Ëilnic ali malih platen. Zanje je prej znaËilna utopiËnost kot pa spolitiziranost. Tako je nadËasovna oziroma univerzalna narava tega murala povsem v skladu z opisom sodobne indijanske kulture v Mehiki, kot jo podaja mehi?ki pisatelj Carlos Fuentes, ki pi?e, da se ta kultura, ki “je ujeta v času, je služabnica času, s pomočjo domišljije - dela umetnosti ter vitalnih šeg - osvobodi totalitarnega, sakralnega časa in tako postane ljubica času”.39 Podobno kot zgoraj bi bilo mogoËe okarakterizirati tudi drugi mural v Moreliji (slika 13) . Toda pri tem moramo izvzeti podrobnost, ki tvori del njegovega ozadja (slika 14), kajti s to podrobnostjo prisotnosti zapatistov je celotna scena murala postavljena v konkretni Ëas in prostor. Tako moramo mir indijanske skupnosti v Chiapasu brati kot samo navideznega. V glavnem se murali v Chiapasu zoperstavljajo dogmatiËni prevratni?ki teoriji, po kateri lahko obstaja samo en in edinstveni revolucionarno-umetni?ki stil. Ker so izjemno spontani, ne vsebujejo znakov zavestne aelje po osebni stilizaciji. In Ëeprav nekateri murali razkrivajo precej kompleksno naracijo ter ikonografijo, je njihova “ideologija”kljub vsemu izjemno jasna, nedvoumna, prej slaveËa kot pa denunciatorska. To velja tudi za revolucionarne murale sandinistov v Nikaragvi, ki so "živete izkušnje, tako faktične kot idealizirane, pogosto prozaične in dobesedne, relativno brezbrižne do abstrakcij, slika 15. Erasto Urbina, tudi podpisano z Hugo Toxtli, Ernesto Diaz, Francisco Chavez P., Ligia Valencia, Gustavo Chavez P., (La Gorola) - prednji zid bolnišnice v Oventicu 274 K ULTU RKAMPF 38 Ne samo, da atipiËni podpisi v obliki odtisov rok, avtomobilov ali helikopterja v spodnjem kotu desnega murala (slika 11)podpirajo tovrstno misel, temveË tudi nakazujejo morebitno trenje med umetnikovo idealizacijo in interesi samih otrok. 39 Fuentes 1997: 195. ZapatistiËni murali v Chiapasu, Mehika teorije ‘estetike'. ”40 In ne samo to ‡ v nasprotju z veËino predhodnih muralov drugod po Mehiki, Latinski Ameriki in ZDA, njihovi chiapa?ki vrstniki ne slavijo ali vizualizirajo prihodnosti ekonomske rasti ter tehnolo?kega razvoja. Namesto tega pozivajo svet in govorijo o indijanskem boju za mir, pravico in ponosno aivljenje nekoË superiorne civilizacije Majev, ki se sedaj bori za svoje preaivetje.41 Vse njihove zgodbe, sporoËila in sanje delujejo kot likovni spomini, aelje zatiranih in, kot pravi Carlos Fuentes, “tako spomin kot želja vesta, da ni živeče sedanjosti ob mrtvi preteklosti in da ni prihodnosti brez obeh: živeče sedanjosti, ki je spremenjena v živečo preteklost”. 42 III. PODROBNO OVREDNOTENJE MURALOV BOLNI©NICE V OVENTICU “Umetnost muralov je ideologija, izobrazba, zgodovina, vsakdanje aivljenje, lepota, konflikt, akcija, celo nasilje.” Leonor Martinez de Rocha43 Glavne znaËilnosti in vpliv kot smo jih razgrnili zgoraj, se bolj ali manj navezujejo na vse murale, ki se nahajajo v Aguascalientes, vkljuËno z bolni?nico v Oventicu.44 Mural, ki se vije po njej, odlikuje ?e najbolj kompleksna ikonografija od vseh, ki so tu analizirane. Poleg tega je glede na velikost in vsebino tudi najbolj grandiozen in impresiven mural v celotni regiji. Bolni?nica sama ni ne draava ne zasebna last, temveË pripada celotni indijanski skupnosti. Posledica tega je, da ne dobiva nikakr?ne uradne finanËne ali materialne podpore vlade ter je tako odvisna od pomoËi razliËnih nevladnih in 40 Kunzle 1995: 26. 41 Nagibanje k upodobitvi precej idealizirane preteklosti je mogoËe najti tudi v muralih Diega Rivere, ki je prevzel podobno utopiËno vizijo narodne zgodovine. 42 Fuentes 1997: 208. 43 Citirano iz Kunzle 1995: 26. 44 Oventic je samo kakih ?tirideset minut voanje oddaljen iz mesta San Christóbal de las Casas, toda dostop do te indijanske skupnosti je omejen. V Oventic ter Morelijo sem pri?la skupaj s svojim potovalnim tovari?em Nikolaijem Jeffsom ter ob posredovanju aktivistov centra za Ëlovekove pravice Fray Bartolomé de las Casas, ki bodo zaradi razlogov, ki jih tu ni treba posebno izpostavljati, ostali anonimni. Tri mesece kasneje, po pokolu v Actealu, je vlada prepreËila kakr?nekoli aktivnosti ali obiske nedomaËinov, ?e posebej tujcev, v tej regiji. slika 16. Detajl slike 15., spodnji desni kot KULTURKA M PF 275 Petra Binková 45 Na tem mestu so bili moji informanti aktivisti centra za Ëlovekove pravice Fray Bartolomé de las Casas. 46 Med Cárdenasovo vladavino je bil istoimenski stari oËe Erasta Urbine, slavni voditelj, ki ga je odlikoval angaama v indijanskih skupnostih ter aktivna participacija v novi, populistiËno orientirani indijanski politiki. Leta 1936 je tako Urbina ustanovil indijanski sindikat kavnih delavcev, ki je prva tovrstno indijanska organizacija v Mehiki. Toda bolj kot radikalna akcija, ki bi bila usmerjena proti lastnikom plan-taa, je ustanovitev sindikata promovirala draava in je tako odsevala “cilje ‘oblasti’, da bi se zoper-stavili sindikalistiËni dejavnosti komunistiËno usmerjenih organizacij”, kakor tudi “vsiljevanje vladnega nadzora nad pretokom delovne sile med vi?avskimi planotami in obalno regijo” (MarÍa Fernanda Paz 1996: 245‡246). Erasto Urbina in njegov stari oËe sta skupaj zanimiv primer dveh nasprotujoËih si strategij, ki sta prisotni v eni druaini in ki ju druai osnovna aelja po izbolj?anju aiv-ljenjskih razmer skupnosti chiapa?kih Indijancev. 47 Intervju z Erastom Urbino. mirovnih organizacij, ki delujejo v Chiapasu.45 Ob na?em obisku so del stavbe popravljali, a na sreËo to ni slabo vplivalo ne na njihove odlike ali izjemno ikonografsko pestrost, s katero med drugim tudi potrjujejo zgoraj podano tezo o zoper-stavljanju uniformiranemu revolucionarno-umetni?kemu stilu. Prednji zid bolni?nice (slika 15) sestoji iz dveh razliËnih muralov, ki ju loËi tanka vodoravna platformain se ovijata okoli sredine celotne stavbe. Ta je omogoËila slikarjem, da so dosegli najvi?je dele bolni?nice in poslikali njene ?e tako drobne in sicer morda nedostopne dele. Mural na spodnji levi kot tudi tistega zgoraj je naslikal Erasto Urbina, mladi umetnik indijanskega rodu, ki trenutno aivi v San Christobal de las Casas. Po njegovih informacijah so imeli vsi umetniki, ki so se lotili poslikave bolni?nice, popolno svobodo glede na vsebino, tehniko in stil. Edina izjema je portret Cheja, ki se ga je lotil prav ta pro-zapatistiËni aktivist.46 »lani oventi?ke skupnosti so ga namreË prosili, naj naslika kakega zdravnika, ki je bil obenem tudi revolucionar. Tako se je odloËil za Guevaro.47 Portret tega dolgolasega, legendarnega komandanta z modro baretko torej ne izhaja iz navadnih asociacij, ki so povezane z njim kot z romantiËnim junakom, marksistiËnim revolucionarjem, nese-biËnim politiËnim voditeljem in ki legitimizirajo njegovo prisotnost v ae poprej omejeni zapatistiËni revolucionarni trojki. Nasprotno ‡ Che je leta 1953 diplomiral iz medicine, tako da je bil povrh vsega tudi zdravnik. Res pa je, da je tu ponovno portetiran v zelo tradicionalni fotografski maniri. Kljub vsemu s tem, ko je dodal novo razseanost v uporabi Che Guevarove podobe, je Erasto Urbina nedvomno uspe?no opravil nalogo, ki mu jo je zaupala oventi?ka skupnost. Poleg tega je bogata barvitost, ki dominira Chejev portret, primerno uravnoteaena s svetlo modrim tonom plapolajoËe rute, ki zakriva glavo Indijanke na njegovi desni strani, ter z slika 17. David Alfaro Siqueiros - Nova demokracija (1944-45), Palača umetnosti, Ciudad de Mexico 276 K ULTU RKAMPF ZapatistiËni murali v Chiapasu, Mehika belimi cvetnimi listi v levem vogalu slike. Govorni venec, ki se vije iz ust ženske - pogost vzorec, ki se ga uporablja skozi celotno predkolumbijsko Srednjo Ameriko kot indikator govorjene besede ali petja, v podobo vpelje pradavnega duha, ki dokazuje, da “preteklost in sedanjost nista nikoli ločeni, temveč koeksistirata v našem lastnem času"48 Pogled, poln prepričanosti, močna brada, košate obrvi ter sombrero na glavi, skratka vsi potrebni atributi za upodobitev Emiliana Zapate, dominirajo na desni strani murala. Posvečena oventiški skupnosti je ta podoba ena redkih kolektivno naslikanih fresk, ki so jo vseeno podpisali različni posamezniki in posameznice (slika 16), namesto da bi jo avtorizirala kaka organizacija ali da bi ostala anonimna.49 Nobenega dvoma ni glede političnega pomena raznih pokrajinskih značilnosti oziroma njihove simbolike. V Latinski Ameriki vulkani na splošno označujejo “družbeno erupcijo”50, gore pa občasno pomenijo “proletarizacijo in eksistencialni izziv, ki obenem tako trosi kakor tudi varuje”.51 S tema dvema simboličnima podtonoma v mislih pa lahko primerjamo navidezno mirno pokrajino, ki je naslikana na zgornjem delu prednjega zidu oventiške bolnišnice, s Siqueirosovim dramatičnim muralom velikanske ženske, ki vzhaja iz vulkana. Siqueiros je to sliko poimenoval Nova demokracija (1944-45), predstavlja pa konec fašizma (slika 17). V tej zvezi je vulkan, kot ga je upodobil Erasto Urbina in ki ima žrelo v obliki komunistične zvezde, mogoče razumeti kot simbol chiapaških višav oziroma kot kraj, iz katerega bo vzniknila nova revolucija, ki bo tudi opravila s fašizmom svoje sedanjosti. Koruzni storži z revolucionarnimi motivi v ospredju pa k ideji “družbene erupcije” dodajajo še lokalni indijanski element. Kot celota zbuja ta scena bolj ali manj občutek optimizma ter prepričanosti, medtem ko zora za oddaljenimi gorami osvetljuje novo upanje za indijansko civilizacijo, novo upanje za socialno pravico. Kot utelešenje uspešne izvršitve te naloge pa drevo v naravni 48 Fuentes 1997: 55 49 aal mi ni uspelo poiskati prav nobenih informacij o posameznikih ter posameznicah, ki so se podpisali kot avtorji tega murala. 50 Kunzle 1995:68. 51 Ibid. Prav tako pa imajo za zapatiste gore ?e posebej moËan pomen. To je na primer razvidno iz odlomka iz otvoritvenega nagovora interkontinentalnemu Encuentru: “Gore so nam povedale, da moramo seËi po oroaju zato, da bi imeli glas. Povedala nam je, da si moramo zakriti obraz zato, da bi imeli obraz. Povedala nam je, da naj pozabimo svoja imena zato, da bi lahko bili poimenovani. Povedala nam je, da moramo za?Ëititi svojo preteklost, zato da bi imeli prihodnost. V gorah aivijo mrtvi: na?i mrtvi.” (Citirano iz Stallabras 1997: 59). slika 18. Bolnica v Oventicu KU LTURKA M PF 277 Petra Binková 20. Palača Quetzalcoatla, Teotihuacan velikosti sredi podobe poziva prava oziroma sveae posajena drevesca v neposredni okolici stavbe, naj se izkaaejo za vredne svoje naloge ter se na enak naËin kot njihov likovni vrstnik vrastejo v novo druabo. Poleg tega nas samo to drevo tudi opomni na dolgotrajnost same podobe, zgodovine, iz katere izhaja, ter prihodnosti, ki ji prihaja nasproti. »e nadaljujemo z na?o analizo obeh muralov na dolgem zidu oventi?ke bolni?nice (slika 18), se nam zdi, da je njuna zgo?Ëena ikonografija kar se da zapletena. Toda, in ?e posebej to velja za spodnji mural, struktura tamkaj?njih podob je tako precej premi?ljena. Ne glede na to, ali so bili ti murali namenjeni temu, da posredujejo neko sporoËilo oziroma zgodbo v celoti ali ne, eden najbolj?ih naËinov, da se lotimo interpretacije posameznih scen je, da sledimo tradicionalni metodi branja narativnih sekvenc fresk. Zavoljo tega se bom lotila vsakega murala posebej in jih analizirala od leve proti desni, podobo za podobo, sekvenco za sekvenco. Na skrajni levi (slika 19) stoji zgornji mural, ki je datiran s 1. avgustom leta 1996 (?esti dan prej omenjenega interkonti-nentalnega Encuentra) in ki ima podpis “nacionalni in inter- slika 19. La Gorola - stranski zid bolnišnice v Oventicu 278 K ULTU RKAMPF ZapatistiËni murali v Chiapasu, Mehika nacionalni umetniki“ iz iste skupine, ki je ustvarila portret Zapate na prednjem zidu bolni?nice. Ponovno imamo tudi opraviti z imeni individualnih slikarjev in slikark. Zraven tega stoji pisana podoba Quetzalcoatla oziroma pernate kaËe, ki nas spomni na mitolo?ko realnost, po kateri so Indijanci sami sebi vidni, kajti to srednjeameri?ko boaanstvo (slika 20) je precej pridobilo na pomenu med tako imenovanim postkla-siËnim obdobjem, kar pa morda sovpada z aivljenjem istoimenske zgodovinske osebnosti Topiltzin Quetzalcoatl.52 In ne samo to; ker je v nekaterih mitih predstavljen kot prvi stvarnik, je treba na Quetzalcoatla gledati kot na boaanstvo izjemne antikvitete. Tako je na primer na zaËetku Popl Vuha53, K’ucumatz 54 (ki je Quiche verzija Quetzalcoatla) predstavljen kot eden najpomembnej?ih stvarni?kih bogov. Asoiran pa je tudi z bogom deaja, koledarjem, planetom Venero ter prerokovanjem. Quetzalcoatl vËasih nastopa in je tako razumljen kot Ehecatl ‡ bog vetra. Zaradi vsega na?tetega Quetzalcoatl kot parno boaanstvo poudarja naËelo dvojnosti v srednjeameri?ki misli.55 Tako so Azteki, Zapoteki in Indijanci Maja asociirali svojo pernato kaËo z aivljenjem, du?o in duhom. Glede na starodavno me-hi?ko kozmogonijo je bil portret Mehike vedno portret ustvarjanja. Zato je v tej zvezi otvoritvena podoba Queztzalcoatla, kot jo vidimo na muralu, povsem upraviËena. Naslednji, precej dvoumni vzorec je morda inspiriran s katero od olme?kih izrezb, ki jih lokalno imenujejo El Rey in ki prihajajo iz Chalcatzingo, Moreles (slika 21). Ta predstavlja umetelno obleËeno olme?ko vladarko, ki sedi na votlinasti ni?i. Nad vladarkinim pokrivalom pa je videti majhno “plameneËe oko”, povezano s prej omenjeno podobo. Temu zelo nenavadnemu abstraktnemu motivu sledi preprosta upodobitev glav, pokritih z balaklavami (slika 22). Njihova ovalno oblikovana odprta usta implicirajo pogosto uprizo- ¦ ¦ ^355 . ~<^f Wmii slika 21. Petroglif El Rey 52 Mit o Quetzalcoatlu pripoveduje, da je ta veliki vodja zavladal Tuli, Hidalgo, v desetem stoletju. Prevarant, imenovan Tezcalipoca, ga je prisilil, da je popil toliko omamne pijaËe, da se je osramotil pred lastnim ljudstvom, potem pa je zbeaal iz Tule in se zavezal, da se bo vrnil z vzhoda in se ma?Ëeval. (Miller 1996: 171) 53 Popl Vuh je veliki ep Quiche Indijancev Maja iz gvatemalskih vi?av, hkrati pa je najdalj?e danes obstojeËe indijansko besedilo. V latinico je bil transkribiran leta 1554. 54 K’ucumatz je element vode, ki je igral izjemno pomembno vlogo skupaj z ognjem (Tepew) pri stvar-jenju vsega, kar obstaja (Preuss 1988: 27). Poleg tega je kot stvarni?ko boaanstvo skupaj z drugimi tovrstnimi bogovi (Jurakan in Tepew) K’ucumatz tudi prevzel pomembno vlogo in?trukci-je prerokovalcev, da so razkrivali usode ljudi, ki jih bodo ustvarili (Preuss 1988: 32). 55 Miller 1996: 226. slika 22. Anonimno - detajl, stranski zid bolnišnice v Oventicu KULTURKA M PF 279 Petra Binková rjeno kolektivno petje ali recitacijo iz bogatega repertoarja za-patistiËnih pesmi in sloganov. Prisotnost teh anonimnih zamaskiranih obrazov ob skupini pristnih zapatistov je simboliËna ideolo?ka povezava z Emilianom Zapato in njegovo vojsko, povezavo, ki je tako pogosto tudi javno izraaena v diskurzu njegovih sedanjih ‡ tako rekoË ‡ soborcev. Medtem pa podoba aenske, ki stoji za obema skupinama in ki ima dolgo modro zakrivalo, ob sebi pa krilato zlomljeno srce, evocira kr?Ëansko simboliko. Ta me?ana ikonografija, ki nakazuje pluralnost in hibridnost zgodovinskih, ideolo?kih ter ne nazadnje tudi estetskih elementov, dodatno podkrepi tezo o umetnosti, ki jo tu obravnavamo kot umetnost, ki se zoperstavlja redukciji na unitaren revolucionarni stil ali omejeni druabeni pogled. Dve aivali, morda pes in ptiË, ki tulita v mesec (slika 23), sta neverjetno podobni kombinaciji dveh slik mehi?kega slikarja Rufina Tamaya (sliki 24, 25), Ëigar delo ne odlikujejo samo transformacija oblik, temveË tudi dinamiËne barve. Ker je Tamayo indijanskega rodu56, sta obredna narava in nenavadni ekvilibrium, ki se vleËe skozi njegov celotni opus, tesno povezana z “njegovim ljudstvom”.57 Tukaj si sposodimo besede mehi?kega nobelovca Octavia Paza, ki se je ozrl po Tamayovem delu v svojem eseju “Umetnost transformacije”, in jih uporabimo za uokvirjenje te skrivnostne podobe: “Mreaa piktorialnih obËutenj, ki jih predstavljajo Tamayove slike, je hkrati tudi metafora. Kaj pa ta metafora pravi? Svet obstaja, aivljenje je aivljenje, smrt je smrt: vse je. Ta afirmacija, iz katere nista izkljuËena ne nesreËnost ne nakljuËje, je bolj dejanje domi?ljije kot pa volje ali razumevanja. Svet obstaja prek do-mi?ljije, ki nam ga razkriva, medtem ko ga tudi spreminja.” 58 slika 23. Anonimno - detajl, stranski zid bolnišnice v Oventicu 280 K ULTU RKAMPF 56 Tamayo prihaja iz zapoteške družine. 57 Corredor-Matbeos 1987: 17. 58Paz 1979: 23- ZapatistiËni murali v Chiapasu, Mehika Na skrajni desni, zraven kratke Ëustvene ter odloËne pesmi, ki je ponosna na tisto, kar njen avtor imenuje “moji ljudje” 59, stoji zakljuËna podoba Device iz Guadalupe, katere obraz je zakrit z zapatistiËnim ?alom (slika 26). V zvezi z njeno prisotnostjo v oventi?ki bolni?nici sta mogoËi dve razlagi. PrviË, ker je uradno ime te ustanove Clinica La Guadalupana, je na to osebnost mogoËe gledati kot na njeno patronaano svetnico. DrugiË, ne samo da pomeni “trenutek miru v procesu pokr?Ëevanja Indijancev” ter “mehikanizacijo vere” 60 ob koncu dvajsetega stoletja, temveË ta temnopolta devica tudi udejanja izku?njo marginalnosti in trpljenja.61 Poleg tega pa je devica razumljena kot preprosta aenska, kmetica, ki je bila izbrana prav zato, ker predstavlja posameznico iz najniajih druabenih slojev, ki si pridobi dostojanstvo, druge pa inspirira, da storijo enako. Posledica njene prisotnosti je, da potrjuje zapatistiËni boj v kr?Ëanskem smislu. Poleg tega pa naj bi bila po verovanjih samih zapatistov prav ona tudi prisotna med njihovimi meditacijami. V primerjavi z veËinoma simbolnimi podobami zgoraj predstavljenega murala, je ikonografija zidne slike pod njo precej specifiËna. Kot celota je tudi vizualno manj ambiciozna. Celotno delo, ki je bilo ustvarjeno med kulturnim encuentrom chicano in zapatistiËnih aensk, je ukoreninjeno v tisti segment likovne govorice Chicanov, ki ustvarja “vizualno naracijo kulturne negacije”.62 Chicani so izkusili kolonialno zavzetje ter aneksacijo, notranjo kolonializacijo, razla?Ëanje, migracije in prisilne selitve. Prav te izku?nje so tudi porodile razliËne strategije preaivetja in transformacije, ki vkljuËujejo tudi tako imeno- slika 25. Rufino Tamayo -Noč misterioznosti (1957) 59 Nekaj stvari o mojih ljudeh je, ki jih ne morem pozabiti. Kdorkoli pride in jih aali, oni pa ostanejo tiho. Toda vedo, kdo jim laae in kdo jih aali; zato, ker moji ljudje niso neumni, zato, ker moji ljudje so pogumni, zato ker bodo nekega dne, ko bo kri prevrela, moji ljudje pri?li pojoËi na planos pu?ko na njihovem Ëelu, in potem otroci ne bodo veË spali v veaah. Noben kmet in delavec ne bo veË stiskal zob. Zato ker so moji ljudje Machosi !!! In nihËe si ne bo upal tega zanikati! 60 Monsivais 1997: 37. 61 Monsivais 1997: 45. 62 Ybarra-Frausto 1995: 180. slika 24. Slika Rufina Tamaya (1941) KULTURKA M PF 281 Petra Binková ö slika 27. Olin, azteški znak za peto ustvarjenje 63 Zamudio-Taylor 1996: 317. 64 Martinez 1995: 175. 65 Ibid. 66 Pribliano 150.000 Indijancev Tzotzil aivi v okolici San Christobal de las Casasa, v glavnem v majhnih vaseh, kot so San Chuan Chamula, Zinacantan, Mitontic, San Pedro Chenalho itn. slika 26. Detajl, stranski zid bolnišnice v Oventicu i ... ^ It ¦- ¦r \ PÜBP^C 3 C , fa. .J vani proces “prevzema kulture”. Jedro tega je ponovni prevzem ter vzpostavitev povezav z realno, pa tudi z osmi?ljeno zgodovino, ki “vkljuËuje topografije aneksiranega jugozahoda in Mehike prek nacionalistiËnega projekta identitete”.63 Kot smo videli v prej?njem razdelku, ima tu osrednji pomen koncept Aztlana, vsaj kar se tiËe umetni?kega gibanja chicano. NiË Ëudnega torej, Ëe se otvoritveni prizor tega murala eksplicitno navezuje prav na tovrstno vizijo. Upodobljena likovna predstavitev konflikta med indijanskim svetom ter kapitali-stiËno moderno (ki se kaae preko simbolov, kot je znak za dolar, zlih obrazov, onesnaaujoËe tovarne, maËjega Ëloveka v obleki, raznih strojnih delov, itn.) obtoauje druabenoeko-nomske, politiËne ter rasne neenakosti v ZDA. S postavitvijo v bolj specifiËno okolje pa je ta podoba tudi mogoËna metafora izku?enj chicano v sonËni kakor tudi s smogom preplavljeni urbani pokrajini juane Kalifornije oziroma prav tam, kjer naj bi se nahajal mitiËni Aztlan. Sosednji prostor med prvima dvema oknoma stavbe je napolnjen s Ëustveno podobo treh sedeËih Ëlanov skrivne indijanske skupnosti, od katerih eden podpira telo svojega umirajoËega tovari?a. V nasprotju s prej?njo tematiko je bil motiv aalujoËih nad umirajoËim ali mrtvim revolucionarjem pogosto uporabljen v mehi?kih muralih. Ogenj za skupino ter plameni nad drugim oknom evocirajo idejo apokalipse. Tu nas zgodovina uËi, da konci stoletij vedno prinesejo na plano tisto, kar je “apokaliptiËno ‡ in tudi ide-alistiËno ‡ v Ëloveku”.64 Tako je ob koncu drugega tisoËletja ta apokaliptiËni trenutek mogoËe videti v verskih in etniËnih konfliktih, kakor tudi v nara?ËajoËi nestrpnosti do “drugaËnosti”.65 Poleg tega pa je prav to podobo mogoËe tudi interpretirati v smislu revolucionarne spremembe oziroma kot zaËetek nove, praviËnej?e druabe na ru?evinah njene skorumpi-rane predhodnice. Tem temam propada, smrti in uni-Ëenja sledi idiliËna upodobitev Tzotzil Indijanca s tradicionalnim pokrivalom, ki ga odlikujejo barviti trakovi.66 Dva govorna venca pred njim nista postavljena med njegove ustnice, kakor smo sicer vajeni, temveË se vijeta iz roanate nedoloËljive snovi za njegovo glavo. Leta tako sugerira glasove duhov mito-lo?ke preteklosti. Poudarek tovrstnim 282 K ULTU RKAMPF ZapatistiËni murali v Chiapasu, Mehika glasovom pa dajejo tudi zapatisti sami, kajti prav ti jim nalagajo upor, s katerim bi naredili konec tragedijam in krivici.67 Mitolo?ka ukoreninjenost naracije tega murala je ?e dodatno poudarjena s skupkom razliËnih simboliËnih in drugih elementov (slika 18), ki so v glavnem povezani z naravo ter z njeno moËjo. Le-ta stoji nasproti poprej omenjenemu material-izmu industrializiranega prvega sveta. Nekateri teh elementov tudi evocirajo predkolumbijske likovne podobe, katerih glavnina je, kot ae reËeno, azte?kega izvora. Trije belo obrobljeni predmeti spominjajo, ko se obrnemo za devetdeset stopinj, na Olin oziroma na azte?ki znak za peto sonce oziroma za ustvarjanje ali Ëas, v katerem aivimo zdaj (slika 27). Kajti vsa pretekla ?tiri sonca, minula obdobja, so bila ae uniËena in, kot so to razumeli Azteki, se bo tudi na? sedanji svet kataklizmi-Ëno konËal.68 »e je tako, potem se iz tega murala enako vije ideja apokalipse ali revolucije. Smrt, ki je sestavljena iz skupine lobanj razliËnih velikosti, spominja na pomanj?ano verzijo kolosalne kamnite upodobitve Coatlicue, kar v prevodu pomeni “ona, ki ima kaËja krila”. Kot aspekt boginje zemlje/plodnosti ter kot mati mehi?kega patro-naanega boaanstva, Huitzilopochtli, Coatlicue predstavlja tudi eno najpomembnej?ih nam znanih azte?kih skulptur (slika 28).69 V na?em primeru Coatlicue udejanja podobo tragiËne predko-lumbijske preteklosti. Toda v navezavi s tem delom murala je treba upo?tevati tudi izjemno mesto, ki ga ima koncept smrti v sodobni mehi?ki druabi. Tu je smrt druga, dopolnjujoËa polovica aivljenja, predmet slavljenja, kakor tudi tragiËnega odpora. Skratka, je zavestni del mehi?kega vsakdana. Poleg tega pa v chiapa?kih vi?avjih aivljenje tamkaj?nega indijanskega prebivalstva predvideva smrt, kajti ljudje, ki tam domujejo, vedo, da je smrt vir vsega ‡ preteklosti, prednikov ali pa vir sedanjosti. Tako je odziv Indijancev na univerzalno dejstvo smrti to, da “potujejo od profanega k svetemu, od Ëlove?kega telesa k telesu slika 28. Coatlicue 67 Tako tudi Marcosov komunike “Kdo lahko prosi za pomilostitev in kdo jo lahko podeli?”, katerega del spodaj citiram. ( Marcos 1995b: 80‡82) 68 Miller 1996: 212. 69 Miller 1996: 201‡210. slika 29. Zidna slika - portico 2, glavni tempelj belega patia, Atelteco bivanjska enote, Teotihuacan KULTURKA M PF 283 Petra Binková 70 Fuentes 1997: 9. 71 Marcos 1995b: 81‡82. 72 Berrin 1988: 214‡215. Tudi obroba vrat vsebuje podoben vzorec, Ëeprav leta ni v diamantni obliki, sestavljen pa je iz dveh prepletenih kaË, ena je pernata, medtem ko ima druga koauh kojota. 73 Podoben vzorec kot tisti, ki je upodobljen na traku v Oventicu, je, naprimer, mogoËe videti na nebesnem traku pokrova sarkofaga v Templju inskripcije v Palenque, Chiapas (slika 30). slika 30. Risba pokrova sarkofaga, tempelj inskripcije, Palenque, Chiapas Boga.” 70 Prav tako tudi zapatisti sami priznavajo prisotnost smrti v vsakdanu indijanskih skupnosti, kajti prav nanjo se sklicujejo v svojih pismih in komunikejih: “Na?i mrtvi, veËinski mrtvi, demokratiËno mrtvi, ki umirajo od aalosti, ker ni nihËe niËesar naredil, ker mrtvi, na?i mrtvi, so ?li kar tako, ne da bi jih kdo pre?tel, ne da bi kdo rekel “DOVOLJ” oziroma to, kar bi dalo vsaj malo pomena njihovim smrtim, pomena, ki ga zanje nihËe nikoli ni izsledil, veËno mrtvi, ki zdaj znova umirajo, toda ali tokrat zato, da bi aiveli?”71 Tovrstna neomajna odloËenost premagati dana?njo kontek-stualizacijo smrti je na muralu simboliËno upodobljena z lasom, ki se vije okoli okostnja?ke figure. Sprevod identiËnih ornamentov, ki teËejo po oknih, evocira omreaitev ponavlja-joËega se diamantnega vzorca, ki ga je mogoËe najti na Porticu 2 oziroma na zidni sliki glavnega sveti?Ëa belega patia v Atetelco bivanjski enoti v Teotihuacanu (slika 29). Ta vsebuje izvr?evalce srËnega artvovanja, ki so upodobljeni na slikah v belem patiju.72 To podobo pa bi lahko tudi primerjali z nebesnim trakom (slika 22) oziroma s ?e enim simbolom, vzetim iz mitolo?ke predkolumbijske preteklosti. Njegova funkcija je omogoËanje prehoda iz naravnega v nadnaravni svet.73 Medtem ko se leva stran traku izteËe v zakriti gverilski glavi, pa glava na nasprotni strani pripada temnopoltemu mo?kemu indijanskega rodu. Slednji je usmerjen proti indijanskemu ?amanu, ki nosi zapatistiË-ni ?al in v rokah drai skrivnostni spiralni predmet nedoloËljive snovi. Celotni prizor ima mistiËno oziroma skorajda sveto vzdu?je, ki pa je ?e dodatno poudarjeno z majhnimi leteËimi in bledikavimi bitji in kriËeËo luËjo, ki spominja na metuljevo telo.74 Ta, zadnja, podoba barvite fantazijske pokrajine, dopolni umirjeni prehod od prizorov terorja k sanjskemu svetu, ki je tu vzpostavljen kot idealizirana podoba preteklosti. Glede na to, da imamo opraviti z umetni?ko stvaritvijo aensk chicano, ki je posveËena vsem, ki so del gibanja, ta scena raziskuje tudi simboliËno transfor- 284 K ULTU RKAMPF ZapatistiËni murali v Chiapasu, Mehika macijo iz sedanje obstoječe družbe v prihodnjo družbo miru (slika 26). Ker so Chicanosi notranji izgnanci v svoji lastni domovini, poudarek, ki ga dajejo indijanski dediščini, ideološko uteži ter usmeri prav umetniška dela, med katerimi je tudi to, ki je pred nami, oziroma njihova “zavest o preteklosti aktivira strategije prihodnosti”.75 Z drugimi besedami -zaznavo zgodovine v tem muralu je mogoče razumeti kot prihodnjo rešitev za trenutno obstoječo, toda težavno sedanjost. IV. SKLEP Glede na tehniko, stil, monumentalnost in druge estetske vrednote zapatistični murali najbrž ne pomenijo izjemnega preloma v dolgi zgodovini zidne poslikave. Zaradi težke dostopnosti njihovih lokacij in kljub dejstvu, da so vsi narejeni na javnih zgradbah (bolnišnica, knjižnica, hale, kulturni centri itd.) je prav tako malo verjetno, da bodo kdaj postali tako znani, obiskani ter priznani po vsej Mehiki ali preostalem svetu, kot drugi dosežki muralistične umetnosti. Seveda pa to ni bil glavni povod, zavoljo katerega so bili ustvarjeni. Nasprotno - kolektivni duh, ki je tako ključnega pomena za celotno organizacijo indijanskega odpora v Chiapasu, je trajno zaznamoval ta dela, kajti domačini so iz vsega sveta medse vedno toplo sprejeli “ljudi, ki slikajo”, ne pa slikarje.76 Še pomembnejše pa je, da kot priče indijanskemu boju za pravico, mir, priznanje in življenje z digniteto murali obstajajo kot trajna piktorialna kronika koherentnega cilja. V tem pogledu so popolnoma enakopravni s tistim, kar številni kritiki trdijo o delih mehiškega muralnega gibanja, ki so korenine ljud- 74 Upodobitev metuljev nas ponovno spomni na starodavno mitolo?ko ikonografijo Teotihuacana, ?e posebej templja Quetzalpapalotl oziroma “Quetzal Metulju” ‡ kraj, o katerem se misli, da je v njem aivel eden vrhovnih duhovnikov ali vladarjev. Vanj se vstopi preko patija, ki ga tvori dvanajst ?tirikotnih kamnitih stebrov, na katerih so izrezljani izjemno simbolizirani reliefi in na katerih so tudi bitja, ki so deloma ptiËi deloma pa metulji. Od tod tudi ime templja. Motiv metulja prav tako najdemo v Tuli (oziroma na pri-zori?Ëu mesta Tollan), Hidalgo. Le-to je bilo glavno mesto Toltecov, ene izmed politiËno ter tudi kulturno dominantnih skupin v Srednji Ameriki za Ëasa zgodnjega postk-lasiËnega obdobja (900‡1200 n. ?.). Na tem prizori?Ëu pa tako imenovana piramida B vsebuje dve velikanski skulpturi, poznani kot Atlanteanski stebri, ki predstavljajo voj?Ëake, pripravljene na boj. Skupaj z oroajem in pokrivalom je vzorec metulja na njihovih prsih eden bistvenih elementov onih, ki se bojujejo. 75 Ybarra-Frausto 1995: 177. 76 Ta sintagma se nana?a na Marxovo prepriËanje, da je treba umetnost demokratizirati in da ima vsak posameznik ali posameznica sposobnost umetni?kega ustvarjanja. Zato je Marx v Nem?ki ideologiji zatrdil, da v komu-nistiËni druabi ni slikarjev, so le ljudje, ki se med drugim ukvarjajo tudi s slikanjem. slika 31. Atleanski stebri, piramida B, Tula, Hidalgo KULTURKA M PF 285 Petra Binková stva, njegove etniËnosti ter skupni obËutek izvora, v katerem “se lahko analiza in apropriacija zgodovine osredotoËi na boj za svobodo, pravico in predvsem identiteto.” 77 Navsezadnje pa je treba tudi prav vsak posamezni mural videti ter dojeti kot neodtujljivi del zapatistiËnega in tudi svetovnega boja proti kakr?nikoli obliki zatiranja. Kot taki so tudi, ter bodo ?e naprej ostali, odliËna vizualizacija misli, ki jo je zapisal perujski pisatelj Mario Vargas Llosa: “©e tako majhen manifest, pismo, ki ga podpi?e pe?Ëica ljudi, je lahko kot kapljice vode, ki naËnejo kamen. V vsakem primeru pa tovrstne geste, dejanja, simboliËne groanje omogoËajo, da se ?e naprej aivi z neko mero dignitete in morda ?e na druge prenesejo voljo ter samozavest, ki sta potrebni za kolektivno akcijo. Nobenih reaimov ali oblasti ni, ki bi bili neuniËljivi ali pa ki jih ne bi bilo mogoËe spremeniti. »e je zgodovina absurdna, potem se lahko zgodi karkoli ‡ seveda zatiranje in zloËini, toda tudi svoboda.” 78 Prevedel Nikolai Jeffs LITERATURA: Knjige in Ëlanki: ADES, DAWN (1989): Art in Latin America, Yale University Press, London. ANAYA, RODOLFO A. (1989): Aztlan: Essays on the Chicano Homeland, University of New Mexico Press, Albuquerque. ANONYMOUS (1994): “Interview with Subcommandante Marcos”, v !Zapatistas! Documents of the New Mexican Revolution, str. 289-309. ANONYMOUS (1995): “Human Rights”, v Katzenberger, str. 55. ANONYMOUS (1995): “Interview: Regional Union of Craftswomen in Chiapas”, v Katzenberger, str. 111‡118. BENJAMIN, MEDEA (1995): “Interview: Subcommandante Marcos”, v Katzenberger, str. 70‡77. CAMNITZER, LUIS (1994): New Art of Cuba, University of Texas Press, Austin. CLEAVER, HARRY (1994): “Introduction” in !Zapatistas! Documents of the New Mexican Revolution, str. 11‡23. COCKROFT, EVA SPERLING (1995): “Contradiction of Progression: The Mainstreaming of Mural Movement”, v Ziff, str. 22‡207. CORREDOR-MATHEOS (1987): Tamayo, Rizzoli International Publications, Inc., New York. DEBRAY, REGIS (1996): “A Guerrilla with a Difference”, v New Left Review, ?t. 218, julij‡august 1996, str. 128‡137. FRANCO, JEAN (1970): The Modern Culture of Latin America, Society and the Artist, Penguin Books Ltd., Middlesex. FRYD, NORBERT (1955): Mexicka grafika, Statni nakladatestvi krasne literatury, hudby a umeni, Prague. FUENTES, CARLOS (1997): A New Time for Mexico, Bloomsbury Publishing Plc., London. GOMEZ, MARIO (ur.) (1997): Militarization and Violence in Chiapas, Servicio Informativos Procesados, A. C. 286 K ULTU RKAMPF Rochfort 1997: 219. Vargas Llosa 1997: 278. ZapatistiËni murali v Chiapasu, Mehika KATZENBERGER, ELAIN (ur.) (1995): First World, Ha Ha Ha! The Zapatista Challenge, City Light Books, San Francisco. KUNZLE, DAVID (1995): The Murals of Revolutionary Nicaragua 1979‡1992, University of Texas Press, Ltd., London. KUNZLE, DAVID (1995): “Uses of the Portrait: The Che Poster”, v Art in America, let. 63, ?t. 5, september‡oktober 1995, str. 66‡73. LEON, ANTONIO GARCIA DE (1996): “Chiapas and the Inventing of Established Orders”, v Identities, let. 3, ?t. 1‡2, avgust 1996, str. 261‡269. LEON-PORTILLA, MIGUEL (1998): Time and Reality in the Thought of the Maya, University of Oklahoma Press, London. LLOSA, MARIO VARGAS (1997): Making Waves, Faber and Faber Ltd., London. LUCIE-SMITH, EDWARD (1993): Latin American Art of the 20th century, Thames and Hudson Ltd., London. MADRAZO, ROVIROZA (1995): Indigenous rights, ethnocentrism and the crisis of the nation-state: paradigmatic consideration for human rights. Zapatista rebellion in Mexico and ethnic conflict in Nicaragua, doktorska disertacija na Univerzi v Essexu, 1995. MARCOS, SUBCOMMANADANTE (1994): “The Southeast In Two Winds”, v Zapatistas! Documents of the New Mexican Revolution, str. 25‡46. MARCOS, SUBCOMMANDANTE (1995): “Who Must Ask for Pardon and Who Can Grant It?”, v Shadows of Tender Fury, str. 80‡82. MARCOS, SUBCOMMANDANTE (1995): “The Sup Will Take off His Mask, if Mexico Takes off Its Mask”, Shadows of Tender Fury, str. 83‡86. MARTINEZ, RUBEN (1995): “The Tense Embrace of the “Other”: Mexico and the U. S.”, v Ziff, str. 175‡181. MARX, KARL (1997): “The German Ideology”, v McLellan, str. 159‡191. MCLELLAN, DAVID (ur) (1977): K. Marx, Selected Writing, Oxford University Press, Oxford. MONSIVAIS, CARLOS (1997): Mexican Postcards, Verso, London. MOSQUERA, GERARDO (ur) (1995): Beyond the Fantastic: Contemporary Art Criticism in Latin America, Institute of International Visual Arts, London. PAZ, OCTAVIO (1979): “An Art of Transformations” v Rufino Tamayo: Myth and Magic, str. 9‡23. PAZ, MARIA FERNANDA (1996): “Searching Root causes: A Historical Background Sketch of the Protagonists of the Zapatista Uprising”, v Identities, let. 3, ?t. 1‡2, avgust 1996, str. 235‡253. PETRAS, JAMES (1997): “Latin America: The Resurgence of the Left”, v New Left Review, ?t. 223, maj‡junij, 1997, str. 17‡47. PONIATOWSKA, ELENA (1995): “Women, Mexico, and Chiapas”, v Katzenberger, str. 99‡107. PONIATOWSKA, ELENA (1995): “Communiqué: Voices from the Jungle, Subcommandante Marcos and Culture”, v Ziff, str. 214‡225. POYNTON, PETER (1997): “Mexico: Indigenous Uprising: never more a Mexico without us!” v Race & Class, zv. 39, ?t. 2, oktober‡november 1997, str. 65‡73. ROCHFORT, DESMOND (1997): Mexican Muralists, Orozco Siqueiros Rivera, Laurence King Publishing, London. ROCHFORT, DESMOND (1997): “International Reflections of a National Struggle: The Murals of the Nicaraguan Revolution”, v The Oxford Art Journal, let. 20, ?t. 2, str. 80‡82. RUFINO TAMAYO (1979): Myth and Magic, Solomon and R. Guggenheim Foundation, New York. SHELTON, ALAN (1996): “Masks” v The Dictionary of Art, zv. 21, Grove, New York, str. 250‡252. SIQUEIROS, DAVID ALFARO (1975): Art and Revolution, Lawrence and Wishart, London. STALLABRASS, JULIAN (1996): “The Dead, Our Dead, Murals and Banners of the Zapatistas” v Third Text, ?t. 38, pomlad 1996, str. 55‡64. STEIN, PHILLIP (1994): Siqueiros: His Life and Works, International Publishers, New York. KULTURKA M PF 287 Petra Binková STEPHENSON, JAMES (1994): “The 1994 Zapatista Rebellion in Southern Mexico: An Analysis and Assessment”, SCSI obËasnik, ?t. 12, SCSI, Staff College, Camberley. SULLIVAN, EDWARD J. (ur) (1996): Latin American Art in the Twentieth Century, Phaidon Press Ltd., London. VILLORO, JUAN (1995): “Mexicamerica: Outlaws’ Borders ‡ Literature and the Border”, v Ziff, str. 183‡199. WILLIAMSON, EDWIN (1996): The Penguin History of Latin America, Penguin Books Ltd., London. WOMACK, JOHN (1968): Zapata and the Mexican Revolution, Knopf, New York. YBARRA-FRAUSTO, TOMAS (1995): “The Chicano Movement, The Movement of Chicano Art”, v Mosquera, str. 165‡182. ZAMUDIO-TAYLOR, VICTOR (1996): “Chicano Art”, v Sullivan, str. 316‡329. ZIFF, TRISHA (ur.) (1995): Distant Relations, Chicano, Irish, Mexican art and Critical Writing, Smart Art Press, New York. RAZLI»NI AVTORJI (1994): Zapatistas! documents of the new mexican revolution, Autonomedia, New York. RAZLI»NI AVTORJI (1995): Shadows of Tender Fury, The Letters and Communiqués of Subcommandante Marcos and the Zapatista Army of National Liberation, Monthly Review Press, New York. Drugi viri: “NCDJL Research on US Financial Interests in Mexico”, ncdm-ally@igc.org “The San Andres Accords: Two Years Later”, http://www.peak.org/~joshua/fzln/news.html Intervju z Erastom Urbino, Mexico City, 17. september, 1997. Intervjuji z aktivisti centra za Ëlovekove pravice Fray Bartolome de Las Casas, San Cristóbal de las Casas, september 1997 (iz varnostnih razlogov so aeleli ostati anonimni in njihovo aeljo ne le razumem, temveË tudi docela spo?tujem). 288 K ULTU RKAMPF Herman Asselberghs Toto, imam občutek, da nisva več v Kansasu ... gotovo sva onkraj mavrice Salman Rushdie sam svobodno priznava, da je Čarovnik iz Oza (1939) iz njega naredil pisatelja. Sloviti MGMov muzikal ni zaostajal za večino hollywoodskih produkcij, ko se je kot mladi najstnik v Bombavu seznanil z dogodivščinami Doroteje in njenega psa Totoja. Ni manjkalo plesa in razkošne glasbe, živahnih scenografij, fantastičnih zgodb in dei ex machina v indijskih filmih. In vendar je ameriška tehnicolorska pravljica za bodočega pisatelja in emigranta pomenila povsem drugačen svet. Zračni vrtinec, ki izstreli mlado Judy Garland in njenega zvestega ljubljenčka Totoja v slikovito deželo Oz, zanj ni zgolj dobrodošel naravni pojav, ki preprosto pobere dekle in jo položi v središče dogodivščine. Njeno ime po mnenju avtorja kaže na to, da je resnično nasprotno: Doroteja Gale (Vihar) sama spusti z vrvice nevihto, ki jo bo odnesla stran v novi svet, nekam daleč onstran mavrice. Rushdie bi lahko imel prav, saj tornado navsezadnje seže do okna Dorotejine spalnice, kot da bi bil predhodnik televizije. Kot da bi prižgala televizijo, da bi pobegnila pred svojo eksistenco v tej od boga zapuščeni luknji. Poplava podob v njenem oknu kmalu postane razburljivo potovanje v deželo Niča, kjer konj spreminja barvo, se na obzorju vabljivo lesketa smaragdno mesto in kjer se zdi, da je par rubinastih copatk najboljše prevozno sredstvo. Najstnik vidi njeno potovanje v bolj slikovite predele na koncu zapečateno z varno vrnitvijo v ruralni Kansas. Vse je dobro, kar se dobro konča: vrnitev domov v zadnjem trenutku nepreklicno pretvori prošnjo za ločitev v neoslabljen beg iz resničnosti. Razen če, tako kot Rushdie, srečnega konca pravljice ne vidimo kot zagotovilo, KULTURKAMPF 289 Herman Asselberghs temve~ kot razo~aranje. Razen ~e se v Ozu po~utimo bolj doma kot tukaj, “ker je res, da ko enkrat zapustimo kraje svojega otro{tva in za~nemo oblikovati svoje `ivljenje oboro`eni s tem, kar imamo in kar smo, razumemo, da resni~na skrivnost rubinastih copatk ni v “povsod je lepo, doma je najlep{e”, temve~ raje, da tak{nega kraja, kot je dom, ni ve~: seveda razen doma, ki ga naredimo sami, ali domov, ki so za nas narejeni v Ozu: kar je kjerkoli in povsod, razen kraj, kjer smo za~eli (Rushdie, 1992:57).” 1. Arhitekt Rem Koolhaas ima rad medkulturno navkri`no oploditev. Prepri~an je, da Mies Van Der Rohe ne bi nikoli na{el svojega evropskega jaza, ~e ne bi postal Ameri~an. Miesova Seagramova stavba je odli~en primer kulturnega sodelovanja, me{anja s pomo~jo zlitja, tako kot Le Corbusierjeva stavba Zdru`enih narodov in Aldo Rossijeva Il Palazzo v Fukuoki na Japonskem. Koolhaas naklonjeno gleda na tak{ne trenutke in spomenike ~ezcelinske oploditve, zaradi tega, kar sam opisuje kot “geopoliti~no alkemijo”: “arhitektura kot sestavljene, nepredvidljive oku`be in rekombinacije, ki jih je spro`ila vedno nara{~ajo~a koli~ina arhitekturnega prometa, arhitektonskega pologa globalizacije – arhitektura, ki se je osvobodila svojih sidri{~.” (Koolhaas, 1993:365). Njegov vihar idej je gnan na nova obzorja, onstran katerih se ogla{a apokalipti~na obljuba popolnoma novega arhitekturnega sistema. Rojstvo nove kulture je namre~ v Koolhaasovem pogledu mogo~e samo z nasiljem. Medtem globalizacija prina{a ne{teto novih mo`nosti, je lahko globalna arhitektura po naravi samo katastrofalna: “raztegnjena, porinjena onstran svoje lastne nezmo`nosti do to~ke zloma – povratka Babela” (Koolhaas, 1993:365). Najbolj{i sinonim za globalizacijo je štransnacionalno’. Vzajemne zveze med posamezniki, gibanji, organizacijami in dru`bami, ki so postale tako samoumevne, se navsezadnje ne zmenijo za ~isto nacionalne zna~ilnosti. šInternacionalno’ ni ve~ zadovoljivo za zdaj bolj nestabilno geografijo nenehnega svetovnega gibanja ljudi, blaga, informacij in kapitala. To je obdobje neprekinjene kabelske in satelitske televizije ter po vsem svetu raz{irjenega interneta, CNN, Netscapa in mobilnega telefona. Planetno omre`je komunikacijske tehnologije se ne kon~a na mejah dr`ave in celo evfori~en pojem globalne vasi zveni kot votla obljuba. Mno`enje transnacionalnih odnosov navsezadnje nikoli ne bo reproduciralo, da niti ne omenjamo preseganja, va{kega ob~utka skupnosti po meri ~loveka in ga nikoli ne bo popolnoma nadomestilo. Celo globalizem je proces, ki temelji na podro~ju, ter izbere druga~no pot in druga~no hitrost v Zahodni Flandriji, Guandongu in Lesothu. Vzpon transnacionalizacije ne pomeni, da lokalno preneha obstajati. Nepretrgana sprememba, 290 KULTURKAMPF Toto, imam ob~utek, da nisva ve~ v Kansasu ... gotovo sva onkraj mavrice ki jo je spodbodla spektakularna premostitev ~asa in prostora, gre z roko v roki z nepretrganostjo navadnega obstoja iz dneva v dan, ki je poln prakti~nih skrbi in intimnih dogodkov. Koolhaasu se zdi, da je napetost med centrifugalnimi in centri-petalnimi silami globalnega sveta razre{ena na podro~ju splo{nega mesta. Splo{no je tisto stanje, ki nastane po odstranitvi zna~ilnega. To je to~ka, na kateri se je identiteta sposobna osvoboditi te`e preteklosti in se ne more ve~ upirati obnovi in {iritvi. Koncentri~na dinamika sredi{~a in obrobja v splo{nem mestu ustvari prostor za vedno raz{irjajo~e se cone “brezprostorskosti”. Splo{no mesto je nomadski tabor na poti v cyberspace, ambientalna pokrajina, ki v tolik{ni meri ne me~e v smetnjak samo zgodovine, temve~ nostalgijo za zgodovino. Splo{no mesto je kot letali{~e, “koncentrat tako hiperlokalnega in hiper-globalnega v smislu, da lahko tam dobite blago, ki celo v mestu ni na voljo, hiper-lokalnega v smislu, da lahko tam dobite stvari, ki jih ne dobite nikjer drugje” (Koolhaas, 1994:1251). Letali{~e je kot splo{no mesto, ki je s tem, ko “postaja ~edalje ve~je in opremljeno z vedno ve~ sposobnostmi, ki niso povezane s potovanjem, na poti, da nadomesti mesto. (Znotraj tranzitni) pogoj postaja univerzalen.” (Koolhaas, 1994:1252). Koolhaasov splo{ni svet prisr~no sprejema kaos kompleksnega obstoja, kjer se zdi, da je vse in vsakdo razpolo`ljiv in zamenljiv. Njegova izzivalna po~astitev nikogar{nje zemlje homogenizacije se gladko prilega gnanemu svetu, ki ~edalje bolje prevzema abstraktne videze. Kolonializem 19. stoletja v belgijskem stilu je na primer {e vedno potreboval jasno skicirano identiteto nacionalne dr`ave. Civilizacija je lahko razsejana med barbari iz tak{ne izmi{ljene skupnosti in mora poskrbeti za politi~no-ekonomski in moralni temelj osvojitve ter izkori{~anja ~ezmorskega ozemlja. Neokolonializem poznega dvajsetega stoletja se zana{a na transnacionalne dru`be, ki ne le uva`ajo in izva`ajo surove materiale in blago, temve~ prek nacionalnih meja prena{ajo tudi delo, tovarne in kapital. Oblikujejo tesno mre`o vlaganj v rokah evropskih, severnoameri{kih in vzhodnoazijskih svetovnih velesil, ki se v potujo~ih naselbinah spustijo na podro~ja z najugodnej{imi pogoji. Hitri razvoji sofisticirane ra~u-nalni{ke tehnologije za komunikacijo, transport in produkcijo omogo~ajo distribucijo dela v razli~nih de`elah po vsem svetu. Transnacionalke ne predstavljajo ne dr`ave svojega izvora in ne dr`ave gostiteljice, temve~ samo sebe. Njihovi izdelki so cenjeni in se kupujejo po vsem svetu, njihova identiteta pa izhaja samo iz njihovega za{~itnega imena in ne iz kraja njihovega izvora. Minimalna lokalna prilagoditev pa je bistvena, ~e bi taktika udari&pobegni popustila plodnim rezultatom. Tujec se preoble~e v nekoga doma~ega: prilagodljivost in infiltracija sta klju~ni besedi v marketin{ki strategiji, ki jo sam poslovni svet opisuje kot šglobalno lokalizacijo’ (“nismo ve~ multinacionalni, sedaj smo multilokalni”, je dru`ba Coca-Cola govorila v devetdesetih). Tako gre za globalizem KULTURKAMPF 291 Herman Asselberghs ekonomske, politi~ne, voja{ke in kulturne narave, ki mu dominirajo Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in Splo{ni sporazum o carinah in trgovini (GATT) pod zastavo varnostnega sveta Zdru`enih narodov in Nata ter pod `arometi Hollywooda, CNN in zahodnih tiskovnih agencij. 2. Televizija je utele{enje Heisenbergovega na~ela: televizija opazuje svet in obenem njen pogled spreminja svet. To je odlo~no vme{avanje, ki ni ni~ bolj nedol`no kot vme{avanje etnografije, ki se `eli zvija~no zakrinkati kot ~isto dokumentarna disciplina. Njen namen je objektivno prikazati moralo in navade domorodnih ljudstev, vendar nenehno govori za prebivalce ter jih osedla z neizbe`nim statusom radikalnega drugega. Televizija nam na natanko enak na~in predstavlja svet kot drugo: zdi se, da se dogodki predstavljajo kot ~iste reprezentacije. Zdi se, kot da so samoumevni, neizbe`ni in nepreklicni, in da vanje nismo vpleteni. Vendar ni tako, saj se stvari seveda ne dogajajo kar tako. Poleg tega vemo, da je izbor, s katerim nam je postre`eno, pred tem temeljito pregledan. Podoba sveta si kljub temu oblikujemo po poti tega šnaravnega’ okolja, ki je nenehno oddajan v doma~o udobnost na{e dnevne sobe. Svoje strahove in `elje rade volje projiciramo na zaslon: ~ustveno vlaganje poskrbi, da nam tok podob, ki ga sede gledamo, govori tudi o nas samih. Medtem ko dogodki be`ijo pred na{imi o~mi, si razdelimo prostor v smeri njihovega toka. Televizija izklju~uje in iz nas naredi dodatek; pred zaslonom smo insiderji in outsiderji hkrati. Televizijski spektakel raje obdeluje kot omejuje nesre~o, pa naj gre za osebne drame, zgodovinske prevrate ali neizogibne katastrofe. ^eprav bi nas televizija lahko spodbujala k negibnosti in nas osedlala z izkrivljeno podobo sveta, ki namiguje na nevarnost za vsakim vogalom, lahko tok podob {e vedno zbudi empatijo in vzpostavi vzajemni sporazum prav tako kot razlike. Benedict Anderson sklepa, da je medij tiskane besede hitro rasto~emu prebivalstvu v zgodnjih fazah evropskega nacionalizma omogo~il ne samo razumeti, da onstran njihovih lastnih obzorij `ivijo drugi ljudje, ki so jim podobni, temve~ je razpr{ene ljudi tudi prepri~al, da si delijo isto ozemlje, iste vire in identi~na stremljenja. Splet medijske tehnologije in trga je bil tisti, ki je kljub jezikovnim razlikam ustvaril ob~utek solidarnosti. ^asopisi ter kasneje roman in film so zavarovali in {e vedno varujejo vezi med ~lani nacije, konstrukcije, ki jo je Anderson poimenoval šnavidezna skupnost’. Vendar je danes televizija bolj kot katerikoli drug medij prevzela obredno nalogo. Televizija lo~uje in zdru`uje: milijoni gledalcev, vsak s svojimi lastnimi mislimi in v svojem lastnem naslanja~u, vsi ob istem ~asu potujejo po vsem svetu in celo vesolju. V televizijski naciji se pri~enjajo zavedati so~asnosti in 292 KULTURKAMPF Toto, imam ob~utek, da nisva ve~ v Kansasu ... gotovo sva onkraj mavrice vzajemnih vezi med dogodki na razli~nih krajih po planetu. Televizija celo bolj kot prevoz povi{a vsak trenutek, ko ostanemo doma, v svetovljanskega in vsakega zape~karja v etnografa. Od leta 1994 zagotavlja The History Channel (Zgodovinski program) nekaj tola`be za tiste, ki niso zmo`ni prisostvovati izvirnim dogodkom. Poseben avdien~ni program neprekinjeno ponuja zgodovino; dostopno, jasno organizirano in lahko prebavljivo. šVsa Zgodovina. Vsa na enem mestu.(TM)’ je geslo za uslugo, ki celotno zgodovino dostavlja na na{e domove, vendar ne nujno v špravilnem’ vrstnem redu. Medtem ko je bil Jean-Luc Godard pred tridesetimi leti izzivalen, ko je izjavil, da imajo celo njegovi filmi za~etek, sredino in konec, tako kot vsi drugi, vendar ne nujno v tem vrstnem redu, se nam zdaj tak{na zmedena fragmentacija zdi povsem normalna. Ker zdaj v `ivih prenosih lahko so~asno nastopajo dejanski trenutek in slike dogodka, se zdi, kot da pred (pred predstavljanjem) in po (po dogodku) ne obstajata ve~. Zgodovini se ni treba ve~ dr`ati toka, temve~ se ve~inoma zdi, da se dogaja zdaj, v vsakem trenutku pripravljena na predelavo v obilne, {tevilne in razli~ne interpretacije poro~anja. Ko Vivian Sobchack `eli ilustrirati, kako zelo se vsi trudimo, da bi sodelovali v zgodovini, omeni mno`ico v Los Angelesu, ki je stala ob avtocesti in neposredno spodbujala pobeglega O. J. Simpsona. Kar se ob prvem pogledu zdi ni~ ve~ kot absurden prikaz ~udakov, ki i{~ejo senzacije, bi bil lahko po njenem mnenju tudi kazalec na{ega spreminjajo~ega se odnosa z zgodovino: “Priljubljeno razumevanje travmati~nega in velikega šzgodovinskega dogodka’ kot potencialnosti v trivialni ~asovnosti vsakdanjika (dovolj skupnega in raz{irlji-vega, da šnas vklju~i’) lahko razumemo kot signaliziranje ne zgolj škonca’ Zgodovine kot izrazito ~asovne kategorije, temve~ tudi (in alternativno) kot razvijajo~e se in neobi~ajne oblike zgodovinske zavesti – ~e povzamemo, kot resni~no in konsekventno špripravljenost’ na zgodovino.”(Sobchack, 1996:5). Tisti, ki dvomijo v pozitivno oceno dogodkov, ki obi~ajno minejo kot ~ista medijska histerija, vsaj ne morejo trditi, da spontana interakcija med televizijskimi gledalci in prenosi pade kar z neba. Televizija v tak{nih trenutkih preprosto dobi tisto, za kar je prosila: jasen in dokon~en odgovor na senzacionalno vrsto zgodovine, ki jo predstavlja. Vsakdo, ki trdi, da je televizija medij brez preteklosti, medij, ki slepo ostaja v ve~nem tukaj in zdaj, je zgre{il njen narcisoidni zna~aj. Televizualna analiza preteklosti (ter sedanjosti in prihodnosti) je po splo{nem mnenju {ibka, ~e ne neobstoje~a, in ni~esar ne moremo re~i proti tiraniji aktualnosti, vendar z urnikov prav tako ne moremo pregnati prisotnosti špreteklih ~asov’ in šv~eraj{njega dne’. Ustvarjalci programov ne zamudijo nobene prilo`nosti, da bi ekstravagantno uporabili arhivsko gradivo, ki tu in tam prihrani denar, predvsem pa, ne glede na nenehne potopitve v minljivost, gledalcu daje ob~utek priklju~itve k fascinantni nanizanki, uspe{ni seriji, ki je bila predvajana `e nekaj ~asa in ne bo takoj izginila z zaslona. Zgodovina je na KULTURKAMPF 293 Herman Asselberghs televiziji povsod prisotna v obliki dokumentarcev, filmov, nanizank, talk-showov, po~astitev in pregledov stoletij, desetletij in let. Vodilni model za tak{no navzo~nost je formula zdru`evanja slik s pop glasbo ali vice versa. šKje si bil, ko je bila pesem na lestvici?’ je le malo druga~e od šKje si bil, ko se je to zgodilo?’ Odgovor je pogosto identi~en: šPred televizorjem.’ Glasba spro`i sliko, slika spro`i spomin, slika spro`i glasbo. Zgodovina na TV je tv zgodovina. Prav tako bi bilo seveda mogo~e, da vro~eglavci, ki se zaradi odhoda v svet odlo~ijo zapustiti svoj privilegiran polo`aj pred {katlo, spoznajo, da je prava stvar druga~ne vrste. Gledati eksplozijo Challengerja, tr~enje vodene bombe na ira{ko tar~o ali zavzetje ugrabljenega potni{kega letala na letali{~u v Marseillesu iz prve vrste, je in ostaja eno, nekaj povsem drugega pa je biti v neposredni bli`ini dogodkov. Prednost fizi~ne navzo~nosti po mo`nosti na varni razdalji ne more biti kategori~na zavrnitev prilo`nostnega spektakla televizije. Katastrofalen turizem kot prihajanje in odhajanje med zaslonom in krajem dogajanja nasprotno dejansko izpodbija vsako dokon~no izbiro med enim in drugim. Gledanje televizije ni pomenilo pu{~anja odprtih pogajanj z realnostjo samo v primeru O. J. Simpso-nove vo`nje. Vsaka mogo~a zme{njava lahko prinese: da dogodki, ki so vse preve~ resni~ni, kmalu privzamejo neresni~ni videz, medtem ko se neavtenti~ne podobe {tejejo za resni~ne. Digitalna {katla trikov, ki v filmu Roberta Zemeckija Forrest Gump ponovno napi{e sodobno ameri{ko zgodovino kot naravno katastrofo, ki je ne more poskusiti razumeti niti skupnost niti posameznik, bi lahko potrjevala vdanost v usodo, s katero nekateri ljudje prestajajo konec tega stoletja. Posledice usodne avtomobilske nesre~e Lady Di pa se nasprotno zdijo stra{ansko podobne teorijam zarote Dosjejev X, o katerih se zdi, da ob svojem trenutku vzgajajo domnevne ali obstoje~e politi~ne zarote v resni~nem svetu. 3. Vulkanski izbruhi, strmoglavljena potni{ka letala in brodolomi so `e od samega za~etka filmske zgodovine, veliko pred prihodom Titanica (1997), navdu{evali kinematografsko ob~instvo. Ni~esar novega ni v filmih o katastrofah iz sedemdesetih, ki so s tak{nimi uspehi kinematografske blagajne, kot so Earthquake (1974), Towering Inferno (1974), Rollercoaster (1977), Airport (1970) in The Poseidon Adventure (1972), ter v nedavnem ponovnem o`ivetju zvrsti, kjer ne{tete nesre~e prelijejo {irok zaslon. Katastrofa je nedvomno filmska senzacija par exellence: navidez na navaden polo`aj se nenadoma spremeni v stra{en trenutek neizbe`ne smrti in gledalec pre`ivi. Vendar samo film o katastrofi povi{a uni~enje sveta v sistem. In nam med opazovanjem Apokalipse tudi dopu{~a smehljaj. Daylight (1996), Independance Day (1996), Volcano 294 KULTURKAMPF Toto, imam ob~utek, da nisva ve~ v Kansasu ... gotovo sva onkraj mavrice (1997), Deep Impact (1998), Armageddon (1998) in Godzilla (1998): tukaj ni metafori~nih vizij uni~enja, ki nam jih zavestno dajejo umetni{ki filmi. Nobenih predstavitev najglobljih ob~utkov mu~enih filmskih ustvarjalcev (noben avtor si ni nikoli drznil poskusiti ustvariti film o katastrofi – najbli`ji je bil Hitchcock s Pti~i (1963)). Tak{na zvrst je ~rna luknja v popularni kulturi: ponavljajo~a se in zabavna ponovitev konca sveta, ki jo navdihuje me{anica komercialnih imperativov in kolektivne paranoje. Konvencija zvrsti je njeno sodobno prizori{~e. Film o katastrofi je znanstveno fantasti~en film, ki se dogaja danes in v na{i de`eli. ^eprav ni pet kilometrov visokih valov plimovanja ali babilonskih stolpov, ki se raztezajo med oblake in tam plavajo v prostoru ter verjetno ne obstajajo kosi skal, ki bi bili veliki kot Teksas, {e vedno ne gre za civilizacijo v oddaljeni prihodnosti ali na neobstoje~em planetu. Gre za tukaj in zdaj, ki je prepu{~eno milosti potresa. Med na{o dobo, na{imi sobami, na{o obleko, na{imi avtomobili in pri~eskami ter tistimi v filmih ni nobene razlike. Na{a mesta, na{e zgradbe, na{a letala so tar~e kapric nevezanih elementov, obsedenosti nevarnega blazne`a ali invazije napadalnih nezemeljskih bitij. U~inek, na katerega se meri, je nemudnost. Gledalec je sam tisti, ki pade kot plen katastrofe, ne toliko po poti posku{ene in presku{ene hollywoodske metode identifikacije, temve~ raje s fizi~no zvezo. Šok v Earthquakeu se ne za~ne zaman v polnem kinu. Filmi o katastrofah, ki so namenjeni trgu drive-in, vsebujejo obvezne prizore, kjer so na posnetku lastniki avtomobilov. Rollercoaster, – v katerem norec napade velikega potaplja~a in kjer ne moremo zanikati zveze med avtomobilom, ki ga zanese naprej, in kinematografskimi sede`i – in Earthquake sta bila prikazana v sensurroundu: tehni~nem procesu, kjer imajo basovski zapisi iz posebno name{~enih zvo~nikov namen zbuditi ob~utek, da se tresejo kinematografski sede`i in celoten kino. Destabilizacija gledalca se v teh filmih pogosto za~ne `e med otvoritvenim delom s pomo~jo helikopterskega leta nad prizori{~em bli`ajo~e se katastrofe. Brezte`ni, dezorientirani obrati helikopterja in kamere nas pripravljajo na prihod resni~nih {okov. Nara{~ajo~a horizontna ~rta je nepri~akovano visoka, ko zagledamo velikanskega morskega psa, ki hiti proti nam. Obrnjeni na glavo visimo z vlaka smrti. V predoru za neposreden promet kon~amo v kade~i se mno`ici razbitih avtomobilov. Ladja, ki se je potopila na novoletni ve~er, se seveda prevrne tako, da strop postane dno in dno strop in stra{no re{evanje nas tako vodi skozi podpalubje na dno namesto proti stropu. Plezati moramo navzdol po nihajo~ih vrveh, kon~ati v klavstrofobi~nih dvigalnih ja{kih, mra~nih grobnicah, pretresljivih razbitinah letal, ozkih breznih. Znani svet za~etka filma in zunaj kinematografa nenadoma postane `iv pekel. Zabavi{~ni sejem, turisti~no letovi{~e, skupina stanovanj in znana prevozna sredstva, kot sta avtomobil in letalo, postanejo samo zelo {tevilne krste. KULTURKAMPF 295 Herman Asselberghs Nauk filma o katastrofi je, da so katastrofe vedno zrele, pod tankim pla{~em civiliziranega laka tlijo spori, red lahko v trenutku postane kaos. Ko se to zgodi, spodletijo vsi sistemi, ki smo jih tako natan~no zgradili. Klju~na beseda v zvrsti je psiholo{ka in fizi~na izolacija. Liki so del nepovezane dru`be. Drug od drugega so odtujeni v ogor~enih zakonih, imajo seveda ljubico in se jim gnusijo nepravi~ne prakse v njihovem profesionalnem svetu. Ni presenetljivo, da ne morejo ve~ pri~akovati nobene pomo~i iz zunanjega sveta, ko nesre~a udari. @rtve pogosto dobesedno obti~ijo skupaj v re{ilnem ~olnu, na oddaljenem otoku, v voja{kem opori{~u nekje blizu pola, v dvi-galnem ja{ku, ki visi na nitki, povezani z gore~o skupino stanovanj, ali na kometu, ki s svetlobno hitrostjo drvi proti Zemlji. Vendar so sami. Popolnoma druga~e kot v vesternih, kjer je glavna nit zgodbe boja zaprte skupnosti kavbojev ali farmerjev proti Indijancem in neprijazni naravi. Film o katastrofi ni optimisti~na zvrst. Samo zdi se, da je. Osrednja to~ka kon~no trdno stoji, ko se osvobodi cel pekel. Na koncu je vedno dovolj pre`ivelih in tako usodne katastrofe kot nevarni psihopati, invazije Nezemljanov ter tr~enja meteorjev so na sre~o precej redka. Pogumni so nagrajeni, strahopetci propadejo. Pre{u{tniki vedno podle`ejo plamenom. Prepirajo~i se pari najdejo mir, ~e je treba ,v smrti. Pokvarjen politik do`ivi svojo usodo. Premeteni gradbeni pogodbenik izgine v plamenih. Nori morilec trpi nasilno smrt, ki jo je imel v zalogi za druge. Napadalni Nezemljan je izstreljen nazaj v vesolje. Vojna lahko divje besni, vendar ne traja dolgo. Ampak je samo predstava. Film o katastrofi nas ne pu{~a v dvomu: katastrofe imamo na svoji lastni vesti. Zato je tako gore~ pri senzacionalnem: najvi{ji stolp, najve~ji vlak smrti, najhitrej{e letalo, najsodobnej{a ladja, najnovej{i znanstveni poskusi. To so znaki civilizacije, dru`be, ki je u{la iz rok, ki je podivjala. Nadle`no pogosto nam te~e v grlo: kar se pokvari najprej, so stvari, na katerih smo tako trdo delali, ki so jih mnogi izmed nas pomagali graditi in v katere je bilo stla~enega tako veliko denarja. Zato se na koncu vsakega filma o katastrofi pripeti tekma s ~asom. Še {tiri minute preden raznese vlak smrti, {e tri minute preden se zru{i gore~i stolp, letalu je ostalo goriva za dve minuti, komet bo uni~il New York v eni minuti ... To smo sami pri~arali in minute in sekunde tiktakajo. Sistem je podivjal. Samo malo ~asa je {e ostalo, da stvari postavimo na svoje mesto. 4. Dvajset let po dvigu in padcu prve generacije filmov o katastrofah (v osemdesetih se je zdelo, da so, tako kot disko, dokon~no odpisani kot klasi~en primer slabega okusa), dobi uni~enje civilizacije strahovite razse`nosti v Terminatorju 2: Judgement Day (1991). Metropola 296 KULTURKAMPF Toto, imam ob~utek, da nisva ve~ v Kansasu ... gotovo sva onkraj mavrice Los Angelesa je izbrisana z zemljevida z jedrsko eksplozijo. To, za kar je film o katastrofi v sedemdesetih potreboval celoten film, je bilo od zdaj naprej predstavljeno kot aparte. Uni~enje L.A. traja komaj dve minuti, na pol poti skozi Terminator 2, film, ki traja dve uri. V Earthquakeu je bilo potrebnih polnih osem minut. Armageddon, za~asno vrh novega stila filmov o katastrofah, dosega celo vi{jo raven. New York se `e na za~etku sre~a s svojo usodo, nekje na poti skozi Šanghaj je izbrisan s svetovnega zemljevida in v kon~ni to~ki Pariz izgine v ni~nost. Vzorci superiorne digitalne spretnosti nedvomno zahtevajo najbolj spektakularne katastrofe, ki so mogo~e: takoj{nje uni~enje vsega sveta. Še ve~, zdi se, da je katastrofa, ki vse druge katastrofe naredi odve~ne, tako primerna kot odlo~na re{itev obilnih problemov dobe globalizacije na prehodu tiso~letja, da je sposobna navdihniti dva filma hkrati (Armageddon in Deep Impact). Film o katastrofah se vra~a, vendar nikoli ni tudi izginil. Medtem ko je Hollywood posodabljal in raz{irjal svoj arzenal posebnih efektov (s pomo~jo digitalne programske opreme) z o~esom na celo bolj spektakularnih katastrofah, so tak{ni filmi v spremenjeni obliki kon-~ali zgolj na televiziji. Njihova oblika je seveda ostala ista: akumulacija zgodb, menjavanje med {tevilnimi liki, ignoriranje psiholo{ke globine likov in pomanjkanje mo~nih linij zapleta je bilo vedno dnevna vozovnica v televizijski fikciji. Gro`nja problema dneva (zloraba otrok, droge, alkoholizem, splav, neozdravljive bolezni itd.) za povpre~nega dr`avljana je bila dolgo osnovni element v {tevilnih limonadah, situacijskih komedijah in mini nadaljevankah. Vendar to vse dr`i za dobro staro fikcijo. Šele odkar je tudi amaterski video del televizije mainstream, je postalo resni~no jasno, kako se je televizijski gledalec prilagodil mise en scene za uni~enje svojega lastnega obstoja. Stvarna oddaja, kot je Rescue 999 (britanska razli~ica ameri{kega Rescue 911) ob gledal~evi pomo~i opisuje surovo, vsakdanjo realnost kot podro~je visokega rizika. Ko enkrat zapustimo dnevno sobo, je `ivljenje sestavljeno iz vrste potencialnih nevarnosti in dejanskih nesre~. Med zgodbo o o~etu, ki re{i svojega majhnega sina iz potapljajo~e se razbitine avtomobila, in zgodbo o ~loveku, ki le`i pod ostre{jem svoje poru{ene hi{e, program ponuja brezpla~en vodnik za re{evanje, da bi ubla`ili nenehno nesre~o. V te~aj prve pomo~i se lahko vpi{ete med predvajanjem, medtem ko so druge šinformacije o re{evanju’ na sre~o ponujene na isti {tevilki, zelo poceni pa lahko naro~ite tudi mobilni telefon š999 re{evalni vodnik’. Navsezadnje dnevna soba ne ponuja niti zavetja pred vsakdanjimi nevarnostmi. Prisotni se nau~i, da je samo v Veliki Britaniji 12.000 usodnih nesre~ in da se jih veliko zgodi doma. Ni presenetljivo, da gledalec z videokamero v roki prav tako uprizori katastrofo, ko od poklicnih televizijskih ustvarjalcev prevzame krmilo kot v America’s Funniest Home Videos (Najbolj sme{en ameri{ki doma~i video) (in vse njegove razli~ice v drugih dr`avah). Vsakdanje `ivljenje predstavlja iz svoje udobne dnevne sobe kot KULTURKAMPF 297 Herman Asselberghs kruto burleskno zadevo. Dojen~ek pade iz zibelke, otrok s svojim kolesom tr~i v zid, o~e pade skozi gara`no streho, medtem ko jo popravlja, ro~aj grabelj udari soseda v medno`je, mami zagori `ar in stara mama si osmodi lase, ko zadrema pod su{ilcem. Celo stvarna TV ne pobegne pred šna~rtovanim tokom’, ki s seboj prina{a udobno rutino gledanja TV: nenehno mno`enje neskon~nega {tevila majhnih nadlog je zamenjala tisto eno veliko hudo preizku{njo v filmu o katastrofi. Odkar so se mno`ice infiltrirale v najbolj gledan termin TV, so svoja nevarna zasebna `ivljenja takoj promovirale v javno areno. Ponosno so se odlo~ili uprizoriti vratolomne poslastice. Navsezadnje ne `elijo biti osramo~eni zaradi juna{tva svojih vsakdanjih `ivljenj. Odkar poceni tehnologija nenehno omogo~a ujeti celoto posameznikovega obstoja – od rojstva do smrti – in jo oddajati po vsem svetu, je lahko tudi gledalec tako re`iser kot junak v programu svojega lastnega `ivljenja. V tak{ni utilitarni televizijski strategiji prevladuje avtenti~nost. Navade naturalizma, ki jih vsiljujejo televizijski studii, se umikajo identifikaciji in kredibilnosti. Konvencije, zahteve in pri~akovanja fikcije so namerno ignorirani. Komu je sploh {e mar za razplet, kompozicijo, osvetlitev, fokus, igranje in zvok? Komu je figo mar za izumetni~enost zvezdni{tva, ki {e vedno prevladuje celo na valovih zelo demokrati~nih televizijskih serij (kot so Married with Children, Roseanne, Oprah Winfrey, Jerry Springer, Jennie Jones, Ricky Lake...)? Pripoveden u`itek klasi~ne hollywoodske fikcije je izgubil svoj edini pomen za stvarno televizijo. Trakovi videokamere so dokumenti, posnetki in priznanja, za katere ni potrebno, da so nanizani skupaj na podlagi zgodbe. So sporo~ila z doma~e fronte in tako govorijo sami zase. Zrnate podobe so le preve~ gore~e, da bi razkrile svoje izvore v tukaj in zdaj ter doma~em videu. Razdalja med zasebnim in javnim se kraj{a. Vsakdo in ne najmanj filmski ustvarjalci sami se lahko v vsakem trenutku dejansko prika`ejo na zaslonu. Akumulacija manj{ih nesre~ ne zahteva identifikacije, temve~ asociacijo. Prav tako kot je kinematografskemu sede`u gledalca filma o katastrofi v kinu dano treso~e mesto na platnu (v obliki izpostavljenega dvigalnega ja{ka, potnikovega sede`a in podobnega), gledalec oddaj stvarne televizije vidi, ali bolje ~uti, da je njegova lastna zofa, notranjost njegove dnevne sobe, njegov vrt za hi{o, na kratko njegov celoten zasebni svet-v-nevarnosti prenesen na majhen zaslon. Še ve~: on sam svojo sodobno, elektronsko ob~o-ali-vrtno razli~ico serij pop art Death & Disaster (121 die in Jet) vr`e v javno sfero. Vendar ne zato, da bi bil potem slaven samo enkratnih 15 minut, ~e uporabimo frazo Andyja Warhola. Ne, na obzorju tega udobnega Armageddona odmeva {e ena izmed Warholovih fraz, ki obljublja ve~no slavo: šSmrt vas lahko naredi resni~no slavne.’ 298 KULTURKAMPF Toto, imam ob~utek, da nisva ve~ v Kansasu ... gotovo sva onkraj mavrice 5. Don DeLillo v svojem romanu White Noise namerno vstopi v katastrofalno cono somraka med dejstvom in fikcijo. Njegov junak je akademik, ki s svojo dru`ino `ivi mirno `ivljenje v prav tako mirni soseski, dokler se tovorni vlak, ki preva`a strupene odpadke, ne iztiri za lu~aj kamna stran od njegove hi{e. Veliko {tevilo be`e~ih med obvezno evakuacijo poka`e znake infekcije {ele potem, ko so podrobno opisani v medijih. Ko se izka`e, da opisi niso bili pravilni, se njihovi znaki spremenijo v skladu s popravljenimi poro~ili. Profesor je neverjetno presene~en nad tem, da so stvari lahko {le tako dale~. Takoj ko je z lastnimi o~mi videl oblak strupa, zagotavlja svoji majhni h~erki, da poplave, hurikani in jedrske katastrofe prizadenejo samo revne ljudi na problemati~nih podro~jih: šAli ste v eni tistih televizijskih poplav kdaj videli visoko{olskega profesorja, ki v ~olnu vesla po svoji ulici? @ivimo v urejenem in prijetnem mestu blizu fakultete z nenavadnim imenom. Tak{ne stvari se ne dogajajo v kraju, kot je Blacksmith.’ (DeLillo, 1984: 114). Zgodovinar Hayden White definira zgodovino kot razlago dogodkov, ki so se zgodili. Zgodovina ne ustreza dogodkom, kajti dogodki vodijo k zgodbi, ki zagotavlja pomen, ali v najbolj{em primeru celo k razli~nim tak{nim zgodbam. Tak{en pristop je zelo koristen v dobi na razli~nih mestih so~asno prisotnih podob, s tveganjem, da zapademo v popoln skepticizem. Mediji v veliki meri dolo~ajo, kaj se dejansko zgodi, kako zvemo, kaj se je zgodilo, ter kako razlo`imo in si zapomnimo dogodek. Frank P. Tomasulo podpira tak{no izjavo v seznamu, ki oceni legendarne zgodovinske dogodke, ki so se zgodili na ameri{kih tleh: amaterske filmske slike umora predsednika Kennedyja, neposreden prenos umora Leeja Harveya Oswalda, posnetki varnostne kamere Patty Hearstovega ropa banke, televizijski Watergate, Irangate in sodna zasli{anja O. J. Simpsona, ~e na{tejemo samo nekatere. “^e švideti pomeni verjeti’, kot pravi pregovor, potem je sodobna zgodovina v dobi globalnega medijskega kapitalizma ~edalje bolj špisana’ na film in videotrakove.” (Tomasulo, 1996: 71). Dejstvo, da dogodki v severnoameri{ki zgodovini 20. stoletja prevladujejo v povzetku pomembnih medijskih dogodkov, nam seveda pove vse, kar moramo vedeti o unila-teralni prevladi Zdru`enih dr`av, ko pride do distribucije slik v medije. ^eprav so slike vrezane v vse na{e spomine, pa se vsakdo nedvomno lahko domisli lokalnega dvojnika za vsako ameri{ko sliko. Obstaja lokalni ekvivalent za vsako katastrofo in {kandal. V Belgiji je na primer slavljen nacionalni dogodek zasen~il svetovni televizijski dogodek stoletja: prvi pristanek na Luni je sovpadel s prvo zmago nacionalnega kralja kolesarjenja Eddyja Merckxa na Tour de France. Belgijska nacija je bila v zadnjih letih vsekakor dobra partija za tekmovanje s {iroko raz{irjenim medijskim pokrivanjem, med drugim tudi Heizelove drame, prevrnitvijo Heralda of Free KULTURKAMPF 299 Herman Asselberghs enterprises, Bende van Nijvel (gangsterji), umor Andrééja Coolsa, zasli{anja komisije Dutroux, afera Di Rupo in pri~anje X1. Tak{ni ~ustveno obremenjeni primeri popolno prika`ejo, da kljub prazni grozi medijskega cirkusa, kjer se vse zdi prevara ter konstrukcija in kjer se zdi, da pomen izgine v dejansko neskon~nem mno`enju in pospe{evanju nenehnih poplav podob, resni~nost {e naprej obstaja, ~e je posredovana ali ne. Zgodovina se {e naprej dogaja ali, ~e uporabimo besede Frederica Jamesona: šZgodovina ni besedilo, ni pripoved, mojstrska ali druga~na ... Zgodovina je, kar boli.’ (Tomasulo, 1996: 73). History and Memory je Rea Tajirijino osebno raziskovanje individualnega in skupinskega spomina na manj ro`nato obarvano obdobje severnoameri{ke zgodovine. V svojem videu vnese popravke v dobo na podlagi odlomkov iz hollywoodskih filmov in avtenti~nega propagandnega gradiva iz druge svetovne vojne z intervjuji, dokumentarnimi slikami, filmi njene lastne dru`ine in rekonstruiranimi posnetki. Bojuje se s te`avnostjo predstavljanja zgodovine in `e tuhta o spominu in pozabi, ko pripoveduje zgodbo o svojem japonskem o~etu, ki so ga vpoklicali v ameri{ko vojsko pred napadom na Pearl Harbour in je ob vrnitvi svojo dru`ino na{el med 110.000 drugimi ameri{kimi Japonci, ki so jih razglasili za “nevarnosti za dr`avo v šrelokacijskem tabori{~u’, prijetnem evfemizmu za internacijsko tabori{~e.” Obstaja dovolj slik, ki opisujejo in opravi~ujejo uradno razli~ico dogodkov, da pa bi dobili sliko, ki govori neuradno o zgodovini vojne, je bilo potrebno pravo arheolo{ko iskanje. Edini spomin, ki ga ima Tajirijina mama na bole~a leta, je bil taktilen: spominja se odpiranja pipe v tabori{~u v `go~i vro~ini in ob~utka osve`ujo~e vode na svojih rokah in obrazu. Klju~en trenutek, ki ga je najte`je vizualizirati, je obenem najbolj zaseben, ~esar slike ameri{kih filmskih poro~anj nikoli niso bile sposobne kolonizirati. History and Memory (1991) je avdio-vizualno raziskovanje resni~ne vsebine slik. Tajiri postavlja vpra{anja tako o izkrivljenem uradnem poro~anju o japonski gro`nji za ameri{ko ozemlje kot o dobronamernih ameri{kih kinematografskih filmih, ki jasno predstavijo dejstva, vendar kot sredi{~e zgodbe zadr`ijo belega Ameri~ana. Odsotnost ali bolje izbris resni~nega, japonskega, protagonisti~nega v tej zgodovini spro`i klju~na vpra{anja o kontekstualni pomembnosti produkcije, distribucije in uporabe podob. Kdo, kje in kdaj gleda ~igave slike? James Baldwin je bil verjetno tisti, ki je posnel najbolj zgovorno anekdoto o kontekstu na{ega videnja, v njegovem primeru prikazovanja hollywoodskega filma The Defiant Ones (1958) v harlemskem kinu. Film govori o dveh zapornikih, belcu in ~rncu, ki sta priklenjena skupaj in med poskusom pobega postopoma postaneta zmo`na premagati svoje vzajemne rasisti~ne ob~utke, ter se kon~a z zelo izrazitim vrhuncem. Ko se dvojici uspe re{iti svojih verig in je ranjeni belec pred tem, da ponovno pade v roke zakona, se ~rnec v navalu solidarnosti odlo~i za skok z vlaka, ki bo re{il njega, a hkrati tudi ne 300 KULTURKAMPF Toto, imam ob~utek, da nisva ve~ v Kansasu ... gotovo sva onkraj mavrice bo zapustil svojega prijatelja. Antirasisti~no belo ob~instvo je veliko-du{no ploskalo usodni, vendar plemeniti odlo~itvi. ^rno ob~instvo v Harlemu, ki se je v tistem ~asu redko, ~e se je sploh kdaj, videlo na srebrnem zaslonu mainstream, je bilo presene~eno in se je ~rncu posmehovalo ter ga imelo za norca. Njegovo pomirjujo~e nagnjenje, da belcu odpusti, ga spu{~a v {e en odmerek zlorabe. ^rno ob~instvo bi raje videlo, da bi belec vsaj enkrat poskrbel zase in ~rncu celo med predstavo vpilo: šPojdi nazaj na vlak, norec!’ (Baldwin, 1976: 34). Ali ~e vzamemo Walt Disneyevo animirano razli~ico Rudyard Kiplingove Knjiga o d`ungli Jungle Book (1969): slavolo{ka oda zmagoslavju kulture nad naravo, vrednot kolonialne dru`ine nad barbarskim brezvladjem. Ko Mowglija, ~love{kega otroka, ki je odrasel v indijski d`ungli, ob prvem sre~anju takoj pritegne o~arljiv ~lovek iste starosti, se soo~i s parajo~o izbiro med urejenim `ivljenjem vasi in brezskrbnim v d`ungli. Njegova postopna iniciacija v svet odraslosti se ne zgodi zaman na robu d`ungle. Celo njegovi `ivalski prijatelji se v tej mejni coni ne morejo strinjati med seboj. Medved Baloo ga divje prosi, naj se vrne in naj nadaljujejo svojo zabavo. Panter Bagheera se je sprijaznil in omahujo~ega Mowglija spodbuja, naj naredi korak. Medtem dekle prepeva o sanjah za prihodnost z idili~no dru`ino, v kateri o~e lovi, mati kuha in h~i hodi po vodo. Pesem se imenuje My Own Home in Mowgli nagonsko podle`e zapeljevanju. In sre~no so `iveli do konca svojih dni ... Razen ~e seveda tak{na ~ista promocija tradicionalnih dru`inskih vrednot ne pomeni nedvoumno sre~nega konca za vse. Prav tako kot Dorotejino o~itno neizogibno vrnitev v Kansas bo nekdo Mowglijev odhod v njegov novi dom razumel kot spodbudo za iskanje sre~e drugod, medtem ko bo za nekoga drugega potrditev prepu{~anja toku. 6. Dial H-I-S-T-O-R-Y (1997) pripoveduje neuradno zgodovino letalskih ugrabitev in terorizma, ki jih je spremljal, ali bolje: je neavto-rizirana biografija o odnosu med mediji in terorizmom. Igrivo ironi~en špsevdomentarec’ ponese gledalca s seboj na viharno potovanje skozi romanti~no ugrabiteljsko revolucionarnost {estdesetih in sedemdesetih do cini~nih, anonimnih paketnih bomb devetdesetih. Johan Grimonprez v kalejdoskopski me{anici arhivskih slik in osebnih doma~ih filmskih gradiv brez ~iste zgodbe, dialogov v `ivo ali zaslonskih igralcev, toda v peklenskem tempu, prou~uje vlogo medijev v sodobni katastrofi~ni kulturi. Partitura (skladatelja Davida Sheaeja) uporablja enako ob~utljivost pri lepljenju: s pomo~jo samplinga proizvaja avdiativno sestavljanko, ki je polna nepri~akovanih obratov in nenapovedljivih sprememb razpolo`enja. Dial H-I-S-T-O-R-Y, ki je svoj navdih na{el v dveh Don DeLillovih romanih White Noise (1984) in Mao II (1988) in kratki povzetki iz teh dveh knjig, ki KULTURKAMPF 301 Herman Asselberghs delujejo kot kontemplativna povezujo~a besedila v obliki spremne besede, prikazujejo, kako spektakel svetovnega terorizma prodre skozi varnost na{ih dnevnih sob kot potrditev na{e `elje po ultima-tivni katastrofi. V Grimoprezovem poro~ilu o letalskih ugrabitvah dvajsetega stoletja se karizmati~ni antijunaki postopoma umaknejo prikritim paketom Semtexa, za katere odgovornosti ne prevzema nih~e, krivijo pa vse. Dejstvo, da so padajo~i delci razbitine ob eksploziji Pan Amovega letala 103 v polnem letu nad {kotsko vasjo Lockerbie (1988), nekatere televizijske gledalce med predvajanjem This is your life dobesedno ujeli nepripravljene, podpira televizijsko napoved, da nezgoda ~aka za vsakim vogalom. Teror obljublja, da lahko brez usmiljenja udari v vsakem trenutku na vsakem mestu, oziroma vsaj igralci v Hladni vojni `elijo, da bi mi to verjeli. Reaganova administracija je ugotovila, da je odlo~en jezik antiterorizma priro~no sredstvo za zbujanje strahu pred sovra`nikom. Televizija je z veseljem sodelovala v igri v upanju, da bo okrepila svojo pogodbo z alarmira-nimi dr`avljani. Gledalec se na to navadi in naklju~no posnete videorekorderske slike padajo~ega ugrabljenega letala, ki je ravno vzletelo z nabito polnih po~itni{kih pla` na Komorskih otokih (1996), na koncu Dial H-I-S-T-O-R-Y v trenutku razjasnijo, v kako stra{en odnos z na{im vsakdanjim obstojem trenutno vstopa terorizem. Ugrabitelji niso ve~ glavni junaki drame, temve~ so amaterski filmski ustvarjalci, ki so se v vsej naglici vrnili s svojega medenega tedna kot gostje showa Larryja Kinga na CNN, in niti beseda ni spregovorjena o kakr{nikoli politi~ni agendi, ki stoji za ugrabitvijo. Zdaj, ko imamo stvarno televizijo, se je za vedno zo`ila vrzel med gledalcem in zaslonom. ^lovek-z-videokamero (ki je na prizori{~u, namesto pred njim) slu`i svojemu svetu kot stalno katastrofi~no podro~je, kjer on in njegova dru`ina sama igrata glavni vlogi. Zaradi ene katastrofe ve~ ali manj ne bo nih~e trenil z o~esom, saj navsezadnje obstaja velika mo`nost, da jo je televizijski gledalec posnel (in povzro~il) sam. Teatra teroristi~nega antijunaka preteklega ~asa ni~ ve~ ne potrebuje, saj je povsem dovolj spektakel eksplozije. Neko~ je bilo druga~e. Ko je italijansko-ameri{ki vietnamski veteran Raffaele Minichiello leta 1969 izvedel prvo ~ezatlantsko ugrabitev letala, ni postavil nikakr{nih posebnih zahtev ali dolo~il kakr{nekoli smeri. Takoj po svoji aretaciji je dejansko celo trdil, da se o vsem skupaj ne spominja ni~esar. Nekaj deklet iz vasi, kjer se je rodil, je privla~nega mladega mo{kega zaprosilo za roko. Minichiello je le eden izmed privla~nih sanja~ev brez jasno dolo~enega programa. Seznam ugrabiteljev nara{~a: zmedeni, vendar odlo~eni najstniki in dvajset-nekaj-letniki, razo~arani in streznjeni dr`avljani, rahlo in nevarno moteni, prisilni in prostovoljni begunci, polni domoto`ja in {aljivci z otro{kimi revolverji. Perujski revolucionarji pa bodo v uradni zgodovini zapisani kot prvi ugrabitelji letala in oni so nedvomno imeli politi~no agendo: 302 KULTURKAMPF Toto, imam ob~utek, da nisva ve~ v Kansasu ... gotovo sva onkraj mavrice pilotu po{tnega letala so ukazali, naj nad Limo odvr`e propagandne letake (1931). Druga uradno registrirana ugrabitev letala je bila v komunisti~ni dr`avi: nekaj Romunov je pilota med doma~im letom prisililo, da je pristal na tur{kih tleh (1947). Ugrabljanje letal se je v zgodnjih letih hladne vojne razvilo v posku{an in preizku{en na~in pobega politi~nih beguncev iz vzhodnoevropskih dr`av. šBorci za svobodo’ so be`ali z Vzhoda na Zahod, bili ob svojem prihodu sprejeti z naklonjenostjo in ponavadi nagrajeni s politi~nim azilom. Pe{~ica oboro`enih Grkov je pilota na komercialnem doma~em letu prisilila, da se je preusmeril v Jugoslavijo. Prvi pobeg po zraku v dr`avo na šnapa~ni’ strani `elezne zavese ni mogla pri~akovati velikega aplavza Zahodu (1952). Kubanske letalske ugrabitve so se za~ele konec petdesetih, kot njihova najnovej{a gverilska taktika proti izprijenemu re`imu. Castrovi uporniki na poti na oblast so najprej premagali doma~e lete, potem pa preusmerili ameri{ka letala. V letih, ki so sledila, je nastal dolo~en vzorec. Ameri{ka posadka je po vsaki ugrabitvi nekaj ~asa ostala v Havani in potem brez potnikov s svojim letalom odletela nazaj. Potniki so bili povabljeni na ve~erjo in dobili cigare, knjige in fotografije Che Guevare, peljali pa so jih tudi na kratek ogled sodobnih gradbenih projektov in nedotaknjenih pokrajin. V~asih so pre`iveli no~ v katerem izmed bolj{ih hotelov v mestu, potem pa so jih v letalu, ki so ga posebej poslale Zdru`ene dr`ave, poslali nazaj domov. Leta 1969 so precej raz{irili restavracijo in trgovino z darili na havanskem letali{~u, da bi preskrbovali zahteve nepri~akovanih gostov. Ko je leta 1970 pristal prvi boeing 747, ki ga je ugrabil Portori~an iz Bronxa v New Yorku, je sam Castro pohitel na letali{~e, da bi ob~udoval zelo pomemben dogodek. Ugrabitelj je izginil v zme{njavi in premier je pilotu ~estital za njegovo sijajno zvija~o. To je obseg idile. Dosje letalskih ugrabitev lahko seveda ni ni~ drugega kot poro~ilo o eksplozivni zgodovini tega stoletja. Zato je Dial H-I-S-T-O-R-Y avdio-vizualni pregled statusa zgodovine v posledicah konca hladne vojne. Od padca berlinskega zidu naprej ni bilo ve~ govora o koncentri~ni zgodovini, ki vklju~uje sredi{~no to~ko in obrobja (Zahod in Vzhod, ki sta vice versa odvisna od stali{~a drugega), temve~ raje o splo{ni verigi dogodkov, v katerih je vsak Tom, Dick in Harry tako opazovalec kot vpletena stran, in ~e naj verjamemo temu, kar Don DeLillo pi{e v Mao II, v najve~ji meri terorist in pisatelj (in, po Grimonprezu, mutatis mutandis, tudi filmski ustvarjalec). Pisatelj ima podoben program, vendar lahko danes samo upa, da bo naredil spremembo. Medtem ko so njegovi Veliki romani neko~ mo~no vplivali na celotno kulturo, mora pisatelj zdaj svoj polo`aj predati teroristu, ki zna u~inkoviteje voditi mno`ice in medije. Dvojica lahko uporablja razli~na oro`ja, pero proti me~u, kljub temu pa oba potrebujeta zaroto, jekleno logiko, ki ju povezuje s potekom dogodkov. Ni naklju~je, da je De Lillo v Libri, svojem novem romanu o Leeju Harveyu Oswaldu, sposoben zbuditi empatijo KULTURKAMPF 303 Herman Asselberghs za domnevnim morilcem predsednika Kennedyja, figuro v neprimerljivi zaroti: šHotel se je pona{ati z jasnim ob~utkom vloge, narediti potezo edinkrat, ko ni bil razo~aran. Hodil je v sencah zavarovalni{kih stolpov in ban~ni{kih zgradb. Mislil je, da je edina pot h koncu izolacije, ~e dose`e to~ko, kjer ne bo ve~ lo~en od resni~nih bojev, ki so se dogajali okrog njega. Ime, ki ga dajemo tej to~ki, je zgodovina.’ (De Lillo, 1988: 248). Dial H-I-S-T-O-R-Y ozna~i pot, ki postopoma pu{~a ~edalje manj in manj prostora za Oswaldovo hrepenenje, da bi podal jasno izjavo. Celo glavni liki iz analov terorizma se na prizori{~u ka`ejo kot privid. Celoten mednarodni terorizem v sedemdesetih je bil ne glede na to, ali je program izviral iz radikalne levice ali skrajne desnice, menjava oro`ja, potnih listov in dobrih obratov, bolj kot o~itna politi~na agenda Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (Popular Front for the Liberation of Palestine), frakcije Rde~e armade (Rote Armee Fraktion), Japonske osvobodilne vojske (Japanese Liberation Army) in Rde~ih brigad (Brigate Rosso). Celo tiste ugrabitve, ki so uspele v tem, da so palestinsko ljudstvo in njihovo de`elo postavile na mednarodno agendo in s tem izsilile edinstven zgodovinski prodor, se ne izognejo ma{karadi. Leila Khaled se je po turneji po arabskem svetu na podlagi uspe{ne ugrabitve TWA leta iz Rima za Tel Aviv leta 1969 pripravila na drugo sre~anje z zgodovino, ko je prestala plasti~no operacijo. Ko je leta 1972 Rima Tannous Eissa ugrabila letalo Sabena na poti iz Bruslja v Tel Aviv, je svoje razstrelivo pritihotapila v letalu v toaletni torbici. Na sebi je imela steznik, ki je bil poln mo~nega razstreliva, njen modr~ek pa je skrival elektronski detonator. Izraelski vojaki, ki so na silo vdrli v pilotsko kabino med prvim uspe{nim zavzetjem ugrabljenega letala, so bili vsi preoble~eni v mehanike. Celotno letali{~e so celo zamaskirali, da bi ~lanom Japonske rde~e armade (Japanese Red Army) onemogo~ili ugrabitev japonskega letala (1970). Letalo je brez vednosti ugrabiteljev pristalo v Seulu v Ju`ni Koreji, ki je bil za to prilo`nost do potankosti preoble~en, da bi bil videti kot severnokorejsko voja{ko letali{~e, ki je bilo zahtevani cilj. Poskus se je izjalovil, ker so ugrabitelji zahtevali uradni portret Kim Il Sunga in ker so na radiu v kabini sli{ali ameri{ki jazz. Preobla~enje je bilo tako v vseh pogledih predstava po okusu medijev, ~eprav so jih teroristi (in protiteroristi) kmalu in voljno uporabili za oro`je. Terorizem je bil popoln medijski dogodek: vizualna zgodba v delih z junaki, pankrti in napetim razpletom. Antiterorizem je prav tako hvale`en: pristne ali domnevne ruske, libijske, iranske ali ira{ke zarote za super teroristi Carlosom in Abu Nidala, ki sta bila tudi mojstra preobleke, so mo~no pripomogle pri konstrukciji skupnega sovra`nika, ki je mo~no presegal dejanski vpliv terorizma. Še ve~, razlika med terorizmom in antiterorizmom je bila zamegljena oziroma jo je vsaj postalo te`ko dose~i. Poglejmo nejasno verigo obto`b in ma{~evanj, povezanih z mednarodnimi pripetljaji, ki jih ne more 304 KULTURKAMPF Toto, imam ob~utek, da nisva ve~ v Kansasu ... gotovo sva onkraj mavrice nih~e ve~ urediti: Sovjetska zveza sestreli korejsko potni{ko letalo v njihovem zra~nem prostoru (1983), ZDA naredi enako z iranskim airbusom nad Perzijskim zalivom (1988) in ko je v anonimnem eksplozivnem napadu strmoglavilo Pan Amovo letalo nad Locker-biejem, je Pan Am obto`il Cio. CIA pa je odgovornost prenesla na Libijo in razli~ne teroristi~ne organizacije po vsem svetu so prevzele odgovornost. Poostreni varnostni ukrepi, tako veliki v industriji kot tisti v preskrbovanju, imajo nekaj s tem: {e vedno je la`e pritihotapiti bombo na letalo kot se sam glasno in vpadljivo prikazati pod `arometi. Sicer pa za pop ikone teroristi~nega chiqueja ni ve~ prostora v teh abstraktnih mre`ah, ki se dvigajo visoko nad glavami posameznika in nacionalne dr`ave. James Der Derrian vidi terorista kot nekoga, ki je izgubil vso svojo reprezentativno funkcijo v dobi nara{~ajo~e globa-lizacije. Ne more delovati niti v imenu dr`ave niti v imenu ljudi in ne more razkriti represivnega obraza dr`ave, šResni~no omre`je terorja ne gre skozi Moskvo, Libijo ali Iran, temve~ skozi ne-prostor, kiber-netski prostor, ki reproducira in kontekstualizira teroristi~no dejanje za svetovno ob~instvo.’ (Der Derrian, 1992: 116). Tako gre od enega neprostora do drugega, od nikogar{njega ozemlja letali{~a do virtualnega prostora medijev, prav v tolik{ni meri ambientalna pokrajina kot Koolhaasovo splo{no mesto, v katerem je zelo vsakdanji ob~utek šbiti-v-tranzitu’. Ni naklju~je, da se je terorizem v veliki meri osredoto~il na ugrabljanje letal. Letali{~e je bilo vedno simbol modernosti, napredka in hitrosti. Obenem je tudi mesto sre~evanja in to~ka odhoda, kjer svoboda in varnost, oddaljenost in zasidranost prevzame obliko v obredih prihoda in odhoda: prijava/odjava, vkrcanje, vzlet/pristanek. Ne samo mediji, temve~ tudi filmski ustvarjalci lahko tam najdejo zgovorne podobe. Grimonprez v razli~nih to~kah osredoto~a svojo pozornost na dvorane prihoda in odhoda: vpliv gibanja med potovanjem in domom postane najbli`e v objemih sorodnikov in prijateljev. ^love{ka ~ustva radosti in `alosti te~ejo visoko v izpopolnjenih po{tah tehnolo{kega dose`ka. Ne zgolj letalo, temve~ tudi sama letali{~a so primerki stanja umetnostnega raziskovanja v meje na{e dezorientacije, raziskovanja ravnote`ja med agorafobijo in klavstro-fobijo, med Ikarjevimi sanjami in strahom pred letenjem. Vendar ni raziskave, ki bi bila brez `rtev. Letali{~e nam ponuja okno v jutri{nji svet, vendar nam dr`i tudi ogledalo pred na{imi lastnimi obrazi: ni~ ve~ nismo kot morski pra{i~ki v zgodovinskem poskusu. Seveda, ko bomba eksplodira. Terorist celo na letali{~u naleti na plen, medtem ko je `e na pol v zraku, kruto in brezobzirno udari na mestih, iz katerih prihajajo in kamor odhajajo. Na letalu so stvari popolnoma druga~ne, kajti tudi tedaj, ko jeklene ptice visoko v zraku lahko obljubijo nova obzorja, {e vedno ne morejo pobegniti pred banalnostjo zemeljskega obstoja. Stvari so med nemotenim potni{kim letom urejene tako, da bi nam bilo udobno z obrokom, pija~o, filmom in kot na televiziji z obljubo lahko dosegljive katastrofe. KULTURKAMPF 305 Herman Asselberghs Seveda, ~e je v letalu terorist. Prilo`nostno celo on/ona zgradi svojo majhno hi{ko: ko je Leila Khaled, ki je bila brez dr`avljanstva, kot vodja dveh mo{kih komandosov Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (Popular Front for the Liberation of Palestine) preusmerila TWA let 840 Rim/Tel Aviv v Damask (1969), jo je zagrabilo domo-to`je in je na poti pilotu ukazala, naj nekaj ~asa kro`i nad Haifo, zasedeno vasjo, kjer se je rodila. Letalo si je potem prilastila za svoj dom in ga z izjavo, da šnimamo dr`ave, ki bi bojevala na{o vojno, zato si kot na{e ozemlje lastimo letalo’, krstila za neodvisno dr`avo Palestino. Ko je Ljudska fronta za osvoboditev Palestine s petimi ugrabljenimi letali nenadoma pristala na Dawsonu v Jordaniji (1970), so pu{~avsko visoko planoto preimenovali v šRevolucionarno letalsko stezo’. Ugrabljanje je tako kot letenje: podeli{ si prostor, si za nekaj ~asa zgradi{ majhno hi{ko, pa ~eprav samo prehodno. Helsin{ki sindrom na tak{en na~in enakovredno velja za ugrabitelja in za talca: med ugrabitvijo so vsi iztrgani, vsake vrste, se samo za ~as po~utijo varne v popolnoma ~udni dru`bi drug drugega. To velja tudi za gledalca v Dial H-I-S-T-O-R-Y. Tok najdenih korakov iz televizijskih slik minulih ~asov ga ponese v doma~i svet, ki ga pozna iz lastne dnevne sobe. Kjub vsem oddajam in temeljitemu gradivu, so najzanimivej{i trenutki v filmu zelo realni: 21-letna Rima Eissa, palestinska borka za svobodo in ugrabiteljica letala Sabena leta 1972, se umiva v umivalnem koritu v svoji celici. Ali 18-letni Kozo Okamoto, odgovoren za krvavi napad na letali{~e Lod v Tel Avivu (1973), ki drema na zato`ni klopi. Ali mati, ki se je raztegnila na tleh terminala na letali{~u JFK, kri~e~ za svojo h~erko, ki je ravnokar umrla v lockerbijski tragediji. Ali neznana `enska na stezi tokijskega letali{~a, ki si zaskrbljeno utira pot med izpu{~enimi talci ugrabitve Benghazi (1973), ter solze in iskren objem, ko kon~no zagleda svojega mo`a. Zasebni dru`inski prizori iz bole~e zgodbe. Vendar tudi mno`i~ni dogodki pridejo pod drobnogled. Pogrebi velikih voditeljev – Lenin, Stalin, Mao, Homeini, Sadat – in velikih teroristov – Enslin in Baader – vodijo stoletje v njegov grob, in Castro, Bush, Clinton in Jelcin {e naprej govorijo mno`icam, kot da ne bi bilo ni~ narobe. Toda zdi se, da je sprevod doma~nih, otipljivih predmetov vsake vrste tisti, ki nas zasidra v zgodovini in Dial H-I-S-T-O-R-Y -jevi pospe{eni razli~ici dvajsetega stoletja: deodorant v stiku, ocvrt hamburger, zobna {~etka, konzerva kole, kup plenic, pivo Heineken, var~evalni paket najlonk, obstojno rde~ilo za ustnice, kornfleks, aerodinami~ni `enski brivnik, prometni znaki, teko~i trak, `ival kot igra~a, odcejalnik, zvone~i telefon in seveda televizijski zaslon. Prevedla Gita Zadnikar 306 KULTURKAMPF Toto, imam ob~utek, da nisva ve~ v Kansasu ... gotovo sva onkraj mavrice LITERATURA: ANDERSON, Benedict (1983), Imagined Communities, Verso. DE LILLO, Don (1986 – prvi~ objavljeno 1984), White Noise, Picador. DE LILLO, Don (1991/1988), Libra, Penguin. DER DERRIAN, James (1992), Antidiplomacy. Spies, Terror, Speed and War, Blackwell. HANNERZ, Ulf (1996), Transnational Connections. Culture, People, Places, Routledge. KOOLHAAS, Rem (1995/1993), Globalization v: O.M.A., Koolhaas, Rem in Mau, Bruce, S, M, L, XL, 010 Publishers, str.1238–1264. MIYOSHI, Masao (1997), A Bordless World? From Colonialism to Transnationalism and Decline of the nation-State, v: (dokumenti) in Museum Fridericianum Veranstaltunggs GmbH, Politics-Poetics. documenta X – tne book, Cantz, str. 182–202. MORLEY, David in ROBINS, Kevin (1995), Spaces of Identity. Global Media, Electronic Landscapes and Cultural Boundaries, Routledge. RUSHDIE, Salman (1995), The Wizard of Oz, Routledge. SHOHAT, Ella in STAM, Robert (1996), From the Imperial Family to the Transnational Imaginary: Media Spectatorship in the Age of Globalisation, v: Rob Wilson in Wimal Dissanayake, Global/Local. Cultural Production and the Transnational Imaginary, Duke, str. 145–170. SOBCHAK, Vivian, History Happens, v: Vivian Sobchak, The Persistence of History. Cinema, Television and the Modern Event, Routledge, str. 1–14. TOMASULO, Frank P. (1996), “I’ll see it when I believe it”: Rodney King and the Prison – House of Video, v: Vivian Sobchak, The Persistence of History. Cinema, Television and the Modern Event, Routledge, str. 69–88. WILSON, Rob in DISSANAYAKE, Wimal (1996), Tracking the Global/Local, v: Rob Wilson in Wimal Dissanayake, Global/Local. Cultural Production and the Transnational Imaginary, Duke, str. 1–18. KULTURKAMPF 307 Barbara Kelbl Razglednice iz Kurdistana ^e Kurdistan ne bi bil tako presneto dale~ za evropske salonske socialiste, bi zlahka postal njihov obljubljeni raj. “Ne borimo se le za svobodno dr`avo,” sem sli{ala vsaj dvakrat na dan “temve~ za ves svet.” Kurdi so namre~ resda Kurdi, a – z redkimi izjemami – so tik zatem tudi socialisti. Ali vsaj levi~arji. In ~e slovenski rodoljubi ne bi bili tako mo~no udarjeni na desno, bi si {li v Kurdistan lahko zdravit ranjeni nacionalni ponos. Kurdi, ~e ne vedo `e tega, kje je Slovenija, vedo vsaj, da je zapustila rajnko Jugoslavijo in da naj bi bila danes svobodna in neodvisna. PRVA Tik preden sem prispela v Kurdistan, sem v Kapadokiji prisedla k skupini Ameri~anov s tur{kim vodnikom. “Kam se odpravlja{?” me je vpra{al Hasan, ko sem srebala tisti dan `e deseti ~aj. “V Kurd ...,” se mi je zareklo. Prepozno. Po~akala sem, da me je popravil. “V Tur~iji ni Kurdistana.” Ameri~ani, ki so – navdu{eni nad kamnito pokrajino – vsi po vrsti stanovali v hotelu Flintstone’s, so zastrigli z u{esi: “What do you think about Kurdish problem?” Da ima med Kurdi, ki so pravzaprav gorski Turki, veliko prijatelje, je povedal Hasan. Da so svobodni, da lahko obiskujejo univerzo in imajo lastna podjetja, a da s tistimi, ki ho~ejo razbiti dr`avo, no~e imeti opravka. “Kurdskega problema ni, so pa problemi, ki jih demokrati~ni Tur~iji povzro~a PKK.” Druga razlaga problema, ki ne obstaja, je bila {e preprostej{a: “Kurdi se med seboj pobijajo in za`igajo svoje vasi, da bi o~rnili tur{ko vlado, zbudili so~utje mednarodne javnosti in kon~no ustvarili lastno komunisti~no dr`avo.” Ta razlaga je ~rpala iz uradne razli~ice tur{kih oblasti, po kateri so Kurdi bodisi gorski Turki bodisi teroristi, zavzemanje za njihove pravice, separatisti~na propaganda in morebitna “Ata-turk-ne-daj” samostojna dr`ava pa demonski na~rt pe{~ice skraj-ne`ev, ki `eli spodkopati mir na Bli`njem vzhodu. A na ulicah mest, v va{kih gostilnah in prenapolnjenih vlakih mr`nje med Turki in Kurdi, ki `ivijo drug z drugim, nisem zaznavala. Prav nasprotno kot pri Evropejcih, ki nimamo ni~ proti tujcem na splo{no, a veliko, ~e so ti naseljeni v na{i sose{~ini. Kurdi so resda ob vsaki prilo`nosti bentili ~ez fa{isti~no in genocidno tur{ko vlado, a hkrati zagotavljali, da s Turki – sosedi, prijatelji in sodelavci – `ivijo v slogi. Slednji se kot hudi~ kri`a bojijo PKK in vsega, kar ta pooseblja, a kakorkoli sem jih `e provocirala, o Kurdih, sova{~anih ali some{~anih, niso povedali ni~ KULTURKAMPF 309 Barbara Kelbl Tiskovna konferenca istambulske organizacije za varstvo človekovih pravic po aretaciji mater, ki so sodelovale na demonstracijah, 15. avgust 1998 slabega. “Kurd, Turek, saj je vseeno,” so mi odgovarjali tudi sopotniki, ko smo po`irali prah, ki se je za`rl v sleherno poro kupeja na odslu`enem vlaku od Kayserija do Elaziga. “Midva sva Kurda, on je Turek in ta je oboje”. “Problem ni v ljudeh, temve~ v dr`avi!” DRUGA V tur{ki Kurdistan sem pri{la 15. avgusta – prav na dan, ko je PKK pred 14 leti prvi~ dvignila oro`je in za uvod napadla policijsko utrdbo. Ob obletnici so “teroristi”– kot so poro~ali tur{ki ~asopisi – izvedli serijo napadov na Tuncelli, mesto precej severneje od obmo~ja, kjer naj bi imela tur{ka vojska trden nadzor nad tisto, po zagotovilih voja{kega vrha skromno pe{~ico preostalih upornikov. Zato so bili vojaki in policisti na nadzornih to~kah ob skoraj sleherni malo ve~ji vasi ta dan {e posebej zavzeti. Vsakih nekaj kilometrov znova nas je ob cesti pri~akala njihova patrulja. Ko je {ofer glasno godrnjaje ustavil, se je na avtobus najprej povzpel mle~nozobi vojak, kljub Natovi oboro`itvi velikokrat na pogled bolj prestra{en kot vsi potniki skupaj. Za njim se je v precej lagodnej{em ritmu primajal pripadnik varnostne slu`be v civilu. “Mister, pasport, missis, pasport.” Vsak osebni dokument je primerjal s seznamom sumljivih oseb. Nato je pri{el na vrsto pregled prtljage in vsak tak posta- nek raztegnil na slabo uro. Pa se zaradi tega ni nih~e sekiral. Odkar je vlada pred 11 leti v jugo- vzhodnih provincah uvedla izredno stanje, so turiste v Kurdistanu zamenjale vojska, policija in varnostna slu`ba. “Toda tudi oni so tu samo turisti,” mi je rekel voznik, “prej ali slej se bodo naveli~ali in od{li, mi pa bomo ostali.” Nadzorna vojaška točka, Diyarbakir, 15. avgust 1998 TRETJA Osemnajstletno Marjon sem spoznala, ko sem iskala kurdski kulturni center, ki nosi ime po angelu, ki varuje knjige – Kebikeçç. Podobna kulturna dru{tva nastajajo po vsej Tur~iji. Ko vlada zapre eno, nastaneta dve novi. Mladi in stari prihajajo tja prebirat prepovedane ~asopise v kurdskem jeziku, preganjane knjige, literarne in politi~ne revije, ter gledat MAD-TV, kurdsko televizijo, ki program oddaja od nekod v Evropi. Naslov prvega centra, ki sem ga obiskala, sem na{la na internetu. Toda ko sem se tisto vro~e avgustovsko popoldne zna{la pred vhodom, sem omahovala. Najbr` so `e siti novinarjev, ki jim dan za dnem trkajo na vrta, ne znam njihovega jezika, za medij, za katerega pi{em, pa tisti, ki v Evropi sooblikujejo usodo Kurdov, {e sli{ali niso. A je bil strah odve~. Kot vsakega novega pri{leka so me pozdravili s stiskom roke: “Ro`ba{.“ (pozdravljena). Nekdo je prinesel skodelico ~aja, drugi primaknil stol in zna{la sem se sredi burne razprave, ki se je zavlekla pozno v no~. Tisti, ki so znali angle{ko, so prevajali, a govorili so vsi. O vremenu, o poroki, na katero se je pripravljal Paril, o knjigah, filmih, {tudiju, najve~ pa o gverilcih in socializmu. Tujih novinarjev, v nasprotju z mojimi poprej{njimi pri~akovanji, ni velikokrat blizu. Morda pridejo enkrat na leto, so mi pojasnili. Najpogosteje 31. marca, ko Kurdi praznujejo novo leto. “Nismo ve~ v modi,” se je smejala Marjon. Marjon {tudira re`ijo na carigrajski fakulteti. Pred nekaj meseci sta z Mehmetom, aktivistom v tamkaj{nji organizaciji za ~lovekove pravice, posnela kratki film o kurdskih vaseh, ki jih je po`gala vojska. Pokazali so ga na MED-TV in vrteli v kulturnem centru, dokler ni policija 310 KULTURKAMPF Razglednice iz Kurdistana Ženski oddelek policije na protestu mater 500-izginuluh, Istambul, avgust 1998 dvorane zaprla, češ da nimajo dovoljenja za predvajanje filmov. Marjon in Mehmet sta me založila s kurdskimi časopisi, revijami, kasetami in gradivom o zaprtih, mučenih, ubitih in izginulih, ki so ga zbrali v zadnjih 12 letih, odkar obstaja njihova organizacija za varstvo človekovih pravic. Naslednji dan sem po njunem nasvetu gradivo prepisovala v blok, izvirnike - separatistično propagando, ki bi lahko vznejevoljila policijo ob rednih pregledih prtljage, pa vrgla proč. ČETRTA “Ko prispeš v Diyarbakir,” mi je dejal Mehmet, “ti bom sporočil Hadepov naslov. Toda ne kliči me po navadnem telefonu, ker nam prisluškujejo, temveč na mobitel.” Imela sem naslov, a kako naj v blodnjaku uličic najdem pravo? “Poišči prvo oklepno vozilo, poglej, pred katero hišo poseda policija, in nedaleč stran so prostori kurdskega kulturnega društva ali stranke. Ali pa vprašaj prvega, ki ne bo v uniformi, in te bo odpeljal tja.” Upoštevala sem drugi nasvet in ne le dobila spremstvo, ampak tudi zamenjala denar po tečaju, boljšem od uradnega, dobila večerjo, brezplačno prenočišče, brezplačen dostop do interneta, povabilo na poročno slavje, prijatelja slaščičarja, ki ima za simpatizerje Kurdov vse zastonj, in končno srečno prispela pred vhod ozke, večnadstropne stanovanjske hiše, kjer ima prav pod streho svojo prostore Hadep. PETA Hadep je za Kurde na političnem področju to, kar je PKK na vojaškem. 2 eno samo razliko -PKK deluje v ilegali, Hadep pa je - vsaj za zdaj -še vedno legalna stranka. Zanimivo je, da Kurdska delavska stranka, PKK, ni nastala v Kurdistanu, temve~ v Ankari v burnih {estdesetih letih, ko je {tudente v Tur~iji, podobno kot njihove evropske kolege, prijel revolucionarni zanos. Ve~ina takrat nastalih levi~arskih strank in organizacij ni podpirala neodvisnega Kurdistana, toda med ustanovitelji in tudi voditelji PKK je bilo precej Turkov. V zapoznelem lovu na komuniste, gverilce in {tudente pa je dr`ava do`ivela voja{ki udar. Voja{ki vrh, samooklicani varuh lika in dela Ataturka, je v bran šsvitlemu izro~ilu’ napolnil zapore z opore~niki in demonstranti ter potem, ko so bili ti prepolni, ponovno uvedel smrtno kazen. PKK se je umaknila v gverilo. Abdullah Oçalan, ki se di~i z vzdevkom Apo, je prvi mo` PKK. Neko~ sem med razpravo v kurdskem kulturnem centru podvomila o odre{eniku socializma, ali pa vsaj, da se je ta `e rodil. In bila razsvetljena. Abdullah Oçalan naj bi imel novo, lastno vizijo socialisti~ne dru`bene ureditve, ki ~rpa iz vseh obstoje~ih in jih vendarle presega. A povsem iskreno mo`ak na pogled ni ravno pretresljiv – okrogloli~en mo`icelj, ki se z vseh slik na {iroko smehlja, sam ali v spremstvu Che Guevare. Menda tudi kot govornik ni kaj prida. Toda pravijo, da je zelo u~en, poleg rde~e klasike tudi poznavalec filozofije, zgodovine in religij, in da je izdal `e lepo {tevilo knjig. Vsaj toliko kot Apo sam so bili med mladimi, ki sem jih sre~evala, priljubljeni njegovi gverilci. “Vsi jim pravijo teroristi,” so se mi prito`evali, “toda borijo se za na{ obstoj. Med njimi niso le Kurdi, temve~ tudi Armenci, Turki in celo Evropejci, ki verjamejo v bolj{i svet.” Dekleta so bila ponosna, da so med borkami tudi `enske: Zilan, Bermal, Rewssen, Berivan in Ronahi. Leyla Zana, prva Kurdinja, ki je bila izvoljena v tur{ki parlament, a je bila kmalu zatem obsojena na KULTURKAMPF 311 Barbara Kelbl Branje prepovedanih kurdskih časopisov, Diyarbakir, avgust 1998 15-letno zaporno kazen, ker se je zavzemala za pravice Kurdov. In Eva Juhnke, Nemka, ki se je leta 1993 zaradi prepri~anja pridru`ila oboro`e-nim enotam PKK, sedaj pa do`ivlja enako usodo kot {tevilni kurdski zaporniki. Z vsakim novim morilskim pohodom tur{ke vojske, z vsakim po`igom kurdskih vasi in z vsakimi nasilno zadu-{enimi demonstracijami priljubljenost gverilk in gverilcev raste. Tur{ka oblast pa z represivnostjo svojih ukrepov skrbi, da ima PKK ve~ podpore, kot si je zaslu`i. V mestu Van sem 17-letnega Ahmeta vpra{ala, kaj si misli o gverilcih. “Gverilci so najbolj{i,” mi je odgovoril. “Te ni ni~ strah? Da bi te pri njih ubila vojska? Da bi moral ubijati? “Me je.” “Pa bi se jim vseeno pridru`il?” “Bi.” ŠESTA Posledica 14-letne vojne v Kurdistanu so polni zapori, nekaj desettiso~ev mrtvih in na milijone pregnanih. “V Tur~iji vsaka dru`ina `aluje,” mi pravi {tudent iz Ankare. Tur{ke matere in o~etje za sinovi, naborniki, ki so jih poslali na obmo~je, kjer je izredno stanje, kurdski za sinovi in h~erami, ki so bili na drugi strani. Toda vlada {e vedno odlo~no zavra~a vsak pogovor z gverilo. Del skupine poslancev, ki je leta 1994 v parlamentu na~ela kurdsko vpra{anje, je pristal v zaporu, del zbe`al v tujino, kurdske stranke ali tiste, ki so podpirale njihove pravice, pa so prepovedali. Hadep – Ljudska demokratska stranka – v nasprotju z gverilci {e vedno niha na robu legalnosti. V imenu nimajo ve~ besede – kurdski – zato so se izognili takoj{nji prepovedi. Oglasna deska v prostorih HADEP-a, Yan, avgust 1998 Ne pa preganjanju. Stranke, iz katerih je nastal HADEP – DEP, HEP in OZDEP – so zdr`ale nekaj let, dokler jih ni vlada s tem ali onim razlogom prepovedala, vodilne ~lane pa stla~ila v zapor. Poslanci DEP so se prebili celo v parlament, a so jih kmalu izlo~ili. HADEP gre po poti predhodnikov. Junija 1996 so predsednika stranke Murata Bozlaka skupaj s 30 ~lani zaprli, ker so na strankinem kongresu spustili tur{ko zastavo in namesto nje obesili zastavo PKK. Prostori HADEP so v vseh mestih pod celodnevnim policijskim nadzorom. Mladi in stari, ki se tam zbirajo, pa na seznam varnostne slu`be. A se ne dajo motiti. “Kaj pa stojite na soncu?” je policiste pred vhodom v diyarbakirski oddelek povpra{al moj spremljevalec. “Pridite gor na ~aj, da vas ne prime son~arica.” In so pri{li. Toda {ele naslednji teden, ko so zasegli prepovedane ~asopise in zape~atili uredni{tvo literarne revije. SEDMA V Diyarbakirju sem posnela intervju s sekretarjem HADEPA – Mustafom Serifom Çamççijem. Kako sku{a HADEP dose~i svoje cilje, s kak{nimi sredstvi? HADEP sku{a svoje cilje dose~i z legalnimi sredstvi. Svojo politiko oblikuje v skladu z zakonodajo. ^eprav drugim tur{kim vodjem, vladi, na{a stranka ni pogodu, smo vedno branili svojo politiko. Prav zato so zaprli HEP, DEP in OZDEP. Sedaj pritiskajo na nas, tudi z nedemo-krati~nimi sredstvi. Kadar vlada ne najde pravne poti, se zate~e k podtikanju in nasilju. Zaradi njihove politike ima HADEP 164 mu~enikov, 164 ljudi, ki so jih ubile vladne sile. Med njimi so poslanci – Mehmet Soncar, ki ga je umorila kontragverila, visoki predstavniki stranke, `upani mest in ~lani stranke. Še ve~ jih je izginilo ali pa 312 KULTURKAMPF Razgllednice iz Kurdistana Policija na protestu mater 500-ih izginulih, Istambul, Trg Galatasaray, 23. avgust 1998 so v zaporu. In ~eprav njihovo {tevilo iz dneva v dan nara{~a, ali pa morda prav zato, vemo, da smo na pravi poti. Še vedno vztrajamo in se borimo – s pravnimi sredstvi. Trenutno v parlamentu ni kurdskega poslanca. Toda konec tega leta ali v za~etku prihodnjega naj bi bile v Tur~iji volitve. Kako se pripravljate nanje, in, ali upate, da boste tokrat lahko pri{li v parlament? ^e pogledate politiko, ki vlada v Tur~iji, vidite, da parlament ni re{itev. Saj smo `e imeli svoje poslance, pa jih je vlada prej ali slej izlo~ila, poslala v zapor ali izgnala iz dr`ave. Kljub temu bomo sodelovali na volitvah in nedvomno bomo spet prva stranka v regiji ... Toda na prej{njih volitvah HADEP ni zbral dovolj glasov... Na volitvah {e vedno velja 10-odstotni prag za vstop v parlament, ki je nedemokrati~en. HADEP je v tej regiji dobil 68 odstotkov glasov – oziroma osem od desetih poslancev, toda zaradi 10-odstot-nega praga so bili glasovi volivcev na dr`avni ravni porazdeljeni med druge stranke. Refah je naprimer Policija na protestu mater 500-ih izginulih, Istambul, Trg Galatasaray, 23. avgust 1998 tu dobil 13 odstotkov in poslal {est ljudi v parlament, mi smo dobili 68 odstotkov, pa nimamo poslancev. Zato so volitve v Tur~iji nedemokrati~ne. Leta 1994 smo `eleli sodelovati na lokalnih volitvah. Razglasili smo kanidate, toda vlada je vse po vrsti zaprla. Zato se potem volitev nismo udele`ili. Kako pa sodelujete s posameznimi tur{kimi strankami, kot so Refah, Stranka prave poti, Domovinska stranka? Katera je najbolj naklonjena re{itvi kurdskega vpra{anja? Vse skupaj ravnajo po na~elu: izkoristi enega,da premaga{ drugega. Vse so stranke sistema in iz tega kroga ne morejo izstopiti. Vse se enake. Toda treba je razumeti, kak{en je tur{ki re`im. ^eprav naj bi tu vladal demokrati~en, parlamentarni sistem, to ni res. O najpomemb-nej{ih stvareh v Tru~iji {e vedno odlo~ajo voja{ki organi – varnostni svet, ki sprejema odlo~itve, parlament pa njihove odlo~itve le potrdi. Stranke, ki se upirajo tej vladavini vojske, so preganjane. In vse tur{ke stranke imajo isto vizijo. So stranke sistema in med njimi in nami ni nobenih povezav. KULTURKAMPF 313 Barbara Kelbl Zapečatena koncertna dvorana v kurdskem kulturnem centru Mesopotamija, Istambul, avgust 1998 Same nimajo oblikovane politike do kurdskega problema, pravzaprav sploh ne priznajo, da naj bi ta problem obstajal. Kak{en je odnos Hadepa do religije? HADEP je demokrati~na stranka levice, toda v skupnostih, kjer deluje, `ivijo razli~ni ljudje. Nekateri od njih so verni in HADEP spo{tuje njihovo vero, toda odlo~no zavra~a uporabo religije kot orodja, sredstva za dosego oblasti. Se torej zavzema za sekularno dr`avo? Da. Sekularno po tur{kem vzoru? Za sekularizem po evropskem vzoru, ne po tur{kem. Sodobni sekularizem. ^eprav `al tudi ta ne vlada v vseh evropskih dr`avah. Kak{ni so va{i stiki s Kurdsko delavsko stranko – PKK oziroma gverilci? Sprejemate oboro`en odpor ali ga zavra~ate? Vpra{anje ni povezano s HADEP, toda vseeno bom odgovoril na splo{ni ravni. Probleme v svetu je treba re{evati na demokrati~en na~in. Toda ~e ljudem ne dovoli{, da izra`ajo svojo identiteto, se bodo uprli z vsemi sredstvi. Kot stranka se borimo v okviru mo`nosti, ki nam jih daje zakonodaja, ne borimo se z oro`jem, temve~ legalno, ker smo legalni. To vem. Toda vseeno, kak{no je va{e stali{~e do tistih, ki se borijo z oro`jem? Kot HADEP oboro`enega odpora ne moremo podpirati. ^e bi sprejeli tak boj, ne bi bili tukaj, ampak bi se borili s svojimi bojevniki, z oro`jem. Toda tega ne sprejemamo. Kljub temu pa vlada ljudem ne da druge mo`nosti, ne pu{~a druge poti, da bi dosegli svoje pravice. V 14 letih vojne so ljudje umirali, izginevali, gnili v zaporu. In ti ljudje so na{i volivci, z njihovo pomo~jo oblikujemo svojo politiko. In ~e upo{tevate to, odgovor na vpra{anje ni te`ak in na{ pristop je o~iten. Kdaj bo, po va{em, te vojne konec? Verjamete, da je mir sploh mogo~? Vsi si `elimo, da bi bilo vojne konec `e danes. Toda mednarodna skupnost je slepa in gluha. No~e ne videti ne vedeti, kaj se dogaja v Kurdistanu. Prav nasprotno – Tur~iji {e vedno prodaja oro`je. Tako je ta vojna za mnoge {e vedno predvsem prilo`nost za dobi~ek. Toda tudi ti ljudje se bodo neko~ morali soo~iti z `rtvami vojne. Evropske unija ob~asno pritisne na tur{ko vlado, naj prizna ~lovekove pravice Kurdov in kon~a vojno. Ste zadovoljni s pritiskom, ki ga izvajajo evropske vlade? Ker se vojna nadaljuje `e 14 let, bi te`ko rekel, da smo zadovoljni z vlogo evropskih dr`av. Treba bi bilo storiti veliko ve~ in zlo~ini nad ~love{tvom bi morali biti kaznovani. Toda zavedamo se, da evropske dr`ave pravzaprav niso naklonjene Kurdom. Zanje {teje le dobi~ek. In denar je pomembnej{i od Kurdov. In prav tako o~itno je, da kurdski narod {e vedno obstaja zaradi lastnega boja, ne zaradi pomo~i evropskih dr`av. V Kurdistanu `e ve~ let vlada izredno stanje. Ljudje be`ijo s svojih domov, iz po`ganih vasi; poljem in gozdovom grozi ekolo{ka katastofa, ker jih tur{ka vojska kuri, da bi la`e sledila gverilcem. Kako vse to vpliva na socialni polo`aj v regiji? Migracija je velikanska. Obrobje in predmestja Diyarbakirja so polni ljudi, ki so pribe`ali iz vasi. @ivijo v barakah, celo v {otorih. Brezposelnost je v Diyarbakirju 70 odstotna ... 70 odstotna? 314 KULTURKAMPF Razgllednice iz Kurdistana Da, 70-odstotna. Sedem, ni~. Ve~ina tako `ivi v rev{~ini, saj mora vsak, ki ima delo, poleg sebe pre`ivljati {e vsaj {est, sedem ~lanov dru`ine. Po raziskavi profesorja, doktorja Kenana Hespolata z univerze Dicle v Diyarbakirju je podhranjenost otrok v tej regiji na ravni nekaterih najbolj zloglasnih afri{kih dr`av. V dru`inah, ki so migrirale, 53 odstotkov otrok ne obiskuje {ole, 68 odstotkov jih `ivi v nezdravem okolju, 53 odstotkov dru`in ne ve, kaj je zdravnik. V velemestih, kot sta Carigrad in Ankara, jih 83 odstotkov nima niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Kaj pri~akujete od prihodnosti? Ste optimisti~ni ali pesimisti~ni? Še vedno smo odlo~ni in optimisti~ni. Z vsem trudom, ki ga vlo`imo, z odporom, se mora obrniti na bolje. In se bo. Smo na pravi poti. Nikjer na svetu re`imi niso mogli obstati, ~e so vladali v nasprotju z voljo ljudi. Vsa svetovna zgodovina pri~a o tem. Zato smo optimisti. Spas. Hvala. OSMA Po intervjuju v Diyarbakirju in dveh tednih v tur{kem Kurdistanu sem se vrnila v Carigrad. Bila je sobota in z Mehmetom – tamkaj{njim aktivistom organizacije za varstvo ~lovekovih pravic – sva se odpravila na trg Galatasaray, kjer se vsak teden natanko opoldne zberejo matere 500 izginulih. @e dve leti nemo protestirajo s slikami sinov, h~era, bratov in o~etov, da bi izvedele vsaj to, ali so `ivi, v zaporu ali mrtvi. Sredi turisti~ne sezone gredo tur{kim oblastnikom demonstracije na enem glavnih trgov sodobnega dela Carigrada `e mo~no v nos, zato je bil tudi tokratni sprejem topel: dva policijska oklepnika, en `enski in pet mo{kih oddelkov posebne policije. @e deset ~ez dvanajsto so bile ulice ~iste. Matere in najvidnej{e podpornike so odpeljali na najbli`jo policijsko postajo, vse druge pa popisali. Mehmet ni bil med sre~no pe{~ico – {e naslednje jutro, ko sem se odpravila proti Sloveniji, je bil v priporu. “Za ~lovekove pravice se v Tur~iji umira,” mi je dejal, ko sem ga spoznala. Malce pateti~en tip, sem si rekla takrat, ~eprav so mi pred tem raz-lo`ili, da je vodjo njihovega oddelka pred mesecem dni pri belem dnevu na sredi ulice prere{e-talo 14 strelov. Ko sem ~ez dober teden, ko sem se vrnila domov, Mehmeta prvi~ poklicala po telefonu, je bil {e vedno zaprt. ^ez deset dni sem klicala {e enkrat: “Je Mehmet {e vedno zaporu?” “Ne ve~,” so mi odgovorili, “pa~ pa ponovno.” KULTURKAMPF 315 Fouzi Slisli Prispevek mednarodnega javnega mnenja k sedanji al`irski krizi V imenu Alaha, blagega, usmiljenega “In ~e se dve skupini vernikov bojujeta druga proti drugi, ju pomirite. ^e pa katera od njiju napada {e naprej, se spopadite z agresorjem, dokler ne privolita v zakon Alaha. ^e privolita, ju pomirite pravi~no in bodite nepristranski. Alah ljubi tiste, ki so nepristranski. Verniki so drug drugemu bratje. Vnesite slogo med va{e brate in bojte se Alaha, da bi vam zagotovil milost.” Koran (49/9-10) Od leta 1992, ko se je v Al`iriji, za~ela sedanja kriza, uradna politika in mednarodna skupnost ta konflikt obravnavata kot dr`av-ljansko vojno med “islamskimi militantnimi skupinami” in posvetnimi vladnimi silami. Na podlagi tak{nega stali{~a je povsem spodletelo razumevanje mu~nega polo`aja v Al`iriji, razkrilo pa se je trmasto upiranje zahodne politi~ne kulture pojasnjevanju in razpravljanju. Namen te moje razprave je preprost, a hkrati navdaja z grozo, saj postavlja v negotovost zvezo med na{imi stali{~i in velikopotezno obsodbo na smrt revnih kategorij prebivalstva v dr`avah tretjega sveta. Trdim, da je pre`etost sodobne liberalne politi~ne kulture s preve~ poenostavljenimi stereotipi, ki so naperjeni proti islamu, al`irski hunti omogo~ila motiv, da v imenu gospodarskih in politi~nih ciljev iztrebi osiroma{ene kategorije lastnega ljudstva. Nasprotja v Al`iriji imajo ve~ vzrokov. Stotrideset let francoske kolonizacije je pomenilo na milijone umorjenih med doma~im prebivalstvom. V tem ~asu so bili predkolonialni sistemi oblasti uni~eni in nadome{~eni z voja{kimi institucijami, medtem ko je uvoz KULTURKAMPF 317 Fouzi Slisli iz Evrope uni~il doma~e gospodarstvo. Ko je po razglasitvi neodvisnosti oblast prevzela Fronta narodne osvoboditve (FLN), je ta zgolj ohranila voja{ke institucije, ki so jih zapustili Francozi. Organiziranje vlade FLN (ki so jo v osemdesetih ozna~evali kot “Houkoumat Mickey”, kar pomeni vlada Mikija mi{ke) v interesne klane, ki se opirajo na malo{tevilno frankofonsko elito, se je naposled kon~alo z marginalizacijo arabsko govore~ega prebivalstva, zelo raz{irjeno korupcijo, nara{~ajo~o neenakostjo in birokracijo. Samomorilska gospodarska politika FLN je omejila izvoz iz Al`irije na njene naravne vire nafte, katere cene so od leta 1979 do1988 padle s 40 na 12 dolarjev za sod. Posledica je bila 40-odstotna izguba dr`avnega prihodka v manj kot desetletju. Oktobra 1988 so po vsej dr`avi izbruhnili nemiri in ulice je zasedla vojska. V soo~enju s socialnimi nemiri je bila FLN prisiljena odpreti politi~no areno in ljudstvu omogo~iti sodelovanje pri upravljanju dr`ave. Ustava iz leta 1989 je kon~ala enostrankarsko vladavino, omogo~ila oblikovanje politi~nih strank ter napovedala izvedbo lokalnih in parlamentarnih volitev v dveh letih. Fronta islamske re{itve (FIS), ki je nastala februarja 1989, je zmagala tako na lokalnih volitvah kot v prvem krogu parlamentarnih volitev in je bila na poti k zmagi v drugem krogu, vendar je leta 1992 vmes posegla vojska ter razveljavila volitve in prepovedala FIS. Liberalna politi~na kultura in muslimani a. Terorizem Moderna politi~na kultura je preplavljena s pomanjkljivo in pristransko terminologijo, ki spodkopava osnovo, na kateri bi bila mogo~a natan~na politi~na analiza. Izraz “terorizem” je v tem pogledu {e posebej zgovoren. Neskladnosti med kategorijami ljudi, za ozna~evanje katerih se uporablja izraz “terorist”, ka`e, da obstaja ostra diskriminacija v odnosu do dolo~enih delov prebivalstva tega planeta in strahotna beda – ~e `e ne sokrivda – politi~ne analize. Nasilna dejanja Palestincev, denimo, so vedno “teroristi~na dejanja”, medtem ko se le redko sli{i o vsakodnevnem zaseganju njihovega ozemlja in njihovi getizaciji, ki ju izvajajo Izraelci. Nih~e si ne drzne ve~ upo{tevati dejstva, da gre za kolonizacijo Palestine, ozemlja, ki je last Palestincev in ki so ga slednji obdelovali zadnjih 1500 let. Seveda se izraz “terorizem” nikoli ne uporablja za ozna~evanje vsakdanjega nasilja Izraelcev nad Palestinci. Izprijeni in gnusni umor 36 Palestincev, ki ga je ameri{ki kolonist Baruch Goldstein zakrivil , ko so ti molili v mo{eji, ni bil nikoli ozna~en za “teroristi~no dejanje”. Svetovni mediji, politi~ni analitiki in tvorci politike so v zboru ponavljali izraelsko-ameri{ko razli~ico interpretacije dogodka: “neodgovorno dejanje du{evno motenega izraelskega kolonista”.1 Rasisti~ne 318 Prispevek mednarodnega javnega mnenja k sedanji al`irski krizi implikacije teh reprezentacij tako dopolnjujejo zgra`anje zbujajo~e nepravi~nosti, ki jih opisujejo, da slabe analize niti ne omenjamo. Enako nedoslednost sre~amo tudi v {tevilnih drugih delih muslimanskega sveta in parametri so zelo jasni. Uporni{ka gibanja v dr`avah, katerih re`imi se bolj podrejajo interesom zahodnih korpo-racij kot interesom lastnega ljudstva, kot so Egipt, Saudska Arabija, Al`irija, Tunizija in Izrael, so vsa po vrsti “teroristi~ne skupine”. Ko pa gre za uporni{ka gibanja v dr`avah, ki ogoro`ajo interese Zahoda s svojimi brezkompromisnimi stali{~i do izraelske kolonizacije, kot so Iran, Sirija, Irak in Libija, se ozna~ujejo kot “odpadni{ke skupine”, “uporniki” ali “prodemokrati~ni uporniki”. Problem ni v tem, ali je ena skupina dr`av bolj{a od druge oziroma ena skupina upornikov bolj{a od druge. Niti ne v grozljivi nezmo`nosti sodobne liberalne politi~ne kulture, da bi objektivno analizirala najbolj nevarna in nestanovitna vpra{anja dana{njega sveta. Konsistenca v ohranjanju in razvijanju te nezmo`nosti, njena u~inkovitost pri upravi~evanju nepravi~nosti in odvra~anje od resnej{e preiskave pa ka`e na kvaziznanstveno uporabo izraza. b. Islam “Kadar so imeli opraviti z arabskim in muslimanskim svetom, je zmes ignorance in stereotipiziranja, zgodovine in izkustva, kot tudi religiokulturolo{kega {ovinizma pogosto zaslepila celo tiste z naj-bolj{imi nameni.”2 Pred nastankom politi~nega islama kot svetovnega pojava v zadnjih dvajsetih letih se je oznaka “terorist” v muslimanskem svetu pripisovala vladam ali skupinam, ki so zastopale socialisti~ne ali ljudske perspektive, kot denimo Egiptu z Naserjem na ~elu, Libiji z Gadafijem na ~elu, batisti~nima strankama v Iraku in Siriji, ter kon~no Arafatu in PLO. V tem ~asu je CIA urila “Muslimanske brate” v Saudski Arabiji in “Afganistanske mud`ahedine” v Afganistanu, da bi delovali proti arabskemu nacionalizmu in njegovim domnevnim zvezam z Moskvo. Vendar pa je v zadnjih dvajsetih letih, kot so – ob podpori zunanje politike Zahoda in javnega mnenja – mnogi opazili, islam nadomestil komunizem kot “svetovno gro`njo”. “Islamski ekstremizem”, “fundamentalizem”, “muslimanski fanatiki”, “islamski radikalizem”: to so nekateri izmed registrov, med katere se nepremi{ljeno uvr{~ajo {tevilni sodobni konflikti. Al`irska kriza je bila preve~krat omenjena pod tak{nimi naslovi. Sami po sebi so ti registri pre{ibki, da bi nam omogo~ili natan~no analizo dogodkov v Al`iriji ali v tem pogledu kjerkoli drugje. V svoji samozadostnosti kot nadomestilo za dejstva podajajo svoje razlage. “šFranko-francoska’ razprava o Al`iriji zanemarja tisto, kar tvori temelj al`irske identitete, ki je arabska, berberska in muslimanska ... Islamisti niso zunajzemeljska bitja, oble~ena v zeleno.”3 1 Celo genocid 2000 palestinskih civilistov, vklju~no z `enskami, otroki in ostarelimi, v begunskih tabori{~ih Sabra in Shetilla ni ozna~en za “terorizem”, {e manj za “mno`i~ni umor”. Izraelska administracija imenuje njegove krivce “vojake”, ki so v tabori{~u iskali palestinske “teroriste”. Svetovni mediji poslu{no ponavljajo to razli~ico. Po pokolu v Hebronu so ameri{kemu poro~evalcu z njegovega deska v Washingtonu postavili vpra{anje, ~e “se pripravlja arabski teroristi~ni napad” kot ma{~evanje za – kot so to poimenovali – “umore”. Glej Robert Fisk, “Comment Distinguer un šTerrorist’ d’un šDésequilibré’”, Etre Journaliste en Méditerranée, Kenneth Brown in Hannah Davis Taieb, ur. (Izredna izdaja revije Méditerranéenes, 1995), str. 131–7. 2 John L. Esposito, The Islamic Threat, Myth or Reality? (Oxford University Press 1995, izvirnik 1992), str. 1991. 3 “Intervju z Benjaminom Storo”, Le Monde (19. februar, 1997). KULTURKAMPF 319 Fouzi Slisli 4 V Franciji se muslimansko prebivalstvo en block obravnava kot osumljenec, ki ga oblasti nenehno motrijo: “Tako se med terorizmom, islamizmom in preprostimi verniki ohranjajo, zmeda, ki se v dr`avi, v kateri priseljenci, na prvem mestu magre-banci, veljajo za gre{ne kozle, `eli in ohranja.” Alain Gresh, “Fantasmes Occidentaux et Dictatures Arabes”, Le Monde Diplomatique (december 1993). 5 Izvirna ideja za to klasifikacijo zahodnih ocen islama in islamizma izhaja iz prenicljivega eseja Jacqueline Kaye “Islam, Islamism and Women in the Maghreb”, The Bulletin of Francophone Africa (jesen 1992), str. 2–13. V tem besedilu opozarja, da so postkolo-nialne zasnove razvoja dr`ave v muslimanskih de`elah bodisi: 1. obrav -navale tradicionalne strukture in kulture (vklju~no z islamom) kot oviro razvoja, bodisi 2. za vse krivili kolonializem in imperializem, v islamu pa videli samo obliko kulturnega upora, ki bo s~asoma, ko bo dose`ena avtonomija, usahnil. V nobenem od teh pogledov pa, kot ugotavlja Kaye, “ni imel islam nobene avtenti~ne vloge v postkolonialni dr`avi in nobena nam ne omogo~a primerne obravnave pojava izjemnega vzpona islamskega populizma ...” (str. 4–5). Cilj tega razdelka je umestiti oba pogleda v njun socialni in politi~ni kontekst ter skozi to oceniti njun vpliv na tvorce politike v zahodnih dru`bah. V skladu z Espositom so ignoranca, {ovinizem in stereotipiziranje “zaslepili celo tiste z najbolj{imi nameni, kadar so imeli opraviti z arabsko-muslimanskim svetom”. Slaba podoba v tisku, ki jo ima islam na Zahodu; izdaja muslimanov s strani zahodnega kr{~anskega sveta v Bosni, ^e~eniji in Palestini; ropanje lastnih dr`av s strani njihovih vladarjev, ki jih proti volji ljudstva vdr`ujejo zahodni denar in zahodne pu{ke; raz{irjen obtok orientalisti~nih in rasisti~nih stereotipov, ki se ohranjajo `e vse od kri`arjev naprej; kot tudi obravnavanje muslimanov na Zahodu4; to so trde resnice, ki nam `al dopu{~ajo zanesljiv sklep, da tedaj, ko gre za islam in muslimane na Zahodu, ostaja dobronamerna le zelo malo{tevilna manj{ina. Manj{ina “z najbolj{imi nameni” se dvigne nad stereotipe in je bolj dovzetna za zgodovinski in dru`beno-ekonomski premislek. Vzpon politi~nega islama v zadnjih dvajsetih letih se razlaga z dedi{~ino kolonializma, neuspehom postkolonialne dr`ave, ki se obravnava zgolj kot nadaljevanje kolonialne vladavine, in zahodnim imperializmom. Vloga, ki se prepu{~a islamu, pa ni prav dale~ od tiste, ki mu jo pripisuje “nedobronamerna” ve~ina.5 V najbolj{em primeru se v njem prepoznava u~inkovit na~in upora zahodni kulturni in gospodarski hegemoniji in mobilizirajo~a ideologija, ki jo izrabljajo nekatera politi~na gibanja. V tem pogledu postaja vloga islama v projektu islamisti~nih gibanj zgolj politizacija religije ali religiozna interpretacija politike6, kar je v obeh primerih nesprejemljivo. Dejstvo, da islam ogro`a politi~no in socialno razse`nost, moderno in realisti~no, kar zgodovina islamskih civilizacij brez te`av ponazarja, pa z nekaj izjemami ni bilo prepoznano.7 Opiranje na zahodnokr{~ansko zasnovo religije iz 19. stoletja in njeno razlikovanje med religijo in politiko {e vedno pomeni oviro za natan~no, racionalno in objektivno razumevanje islamske tradicije. Esposito razlaga, zakaj: “Moderni, porazsvetljenski posvetni jezik in kategorije mi{ljenja pogosto prejudicirajo in izkrivljajo razumevanje in presojo. Moderni pojem religije kot sistem osebnih verovanj vidi islam kot vseob-segajo~, v katerem je religija integralni del politike, “nenormalen”, ~e se oddaljuje od sprejete “moderne” posvetne forme, in nesmiseln. Tako postaja islam nedoumljiv, iracionalen, ektremisti~en, ogro`ajo~ ...”8 Islamisti~na gibanja si torej prizadevajo razviti vseobse`ne in realisti~ne politi~ne programe na podlagi bogatih socialnih in poli-ti~nih razse`nosti islamisti~nega projekta; legitimno podjetje, zlasti potem, ko je tako kapitalisti~nemu kot komunisti~nemu modelu spodletelo doumeti realnost teh dr`av, ki ostaja nepriznano.9 O~itna popularnost in podpora, ki ju u`ivajo islamisti~na gibanja, ostaja le delno pojasnjena, njuni u~inki na zahodne dru`be pa neraziskani. Tak{no je na splo{no in seveda z nekaj izjemami, zmerno in resno obravnavanje politi~nega islama na zahodu. ^eprav je do muslimanov dobronamerno in z njimi simpatizira, pa njegova resnost {e vedno nasprotuje racionalni obravnavi 320 KULTURKAMPF Prispevek mednarodnega javnega mnenja k sedanji al`irski krizi islama kot civilizacijskega projekta. V {ir{i dru`bi ostajajo ti pogledi marginalni in ne vplivajo na tvorce politike ali splo{no javno mnenje. “Francoskim intelektualcem, ki so se ukvarjali z arabskim ali muslimanskim svetom v zadnjih dvajsetih letih, se odreka pravica do citiranja. Njihova dela niso znana ali pa se v najbolj{em primeru uporabljajo kot ideolo{ki alibi. Politiki raje prisluhnejo medijskim komentatorjem, ki se ne ukvarjajo z ni~imer in imajo mnenje o vsem.”10 Ocene islama in islamizma s strani ve~ine dejavnikov, ki oblikuje javno mnenje na Zahodu, so grozljive. Tu se beda moderne liberalno-politi~ne analize in temni robovi psihologije moderne liberalne politike najbolj razkrijejo. Rasisti~ni stereotipi in skromna izobrazba se brez sramu propagirajo prek predstavnikov najbolj “razsvetljenih” razredov, kot so Bernard Lewis v “The Roots of Muslim Rage”11, Daniel Pipes v “The Muslims are Coming! The Muslims are Coming!”12 in “Dealing with Middle Eastern Conspiracy Theories”13. V skladu z Bernardom Lewisom so islamski projekti zgolj izraz muslimanske “zamere in gneva”, ki sta, tako pi{e, zakoreninjena v iracionalnih “ob~utkih poni`anja – stopnjevanega ozavedenja dedi~ev starih, ponosnih in dominantnih civilizacij, da so jih prehiteli, premagali in presegli tisti, ki so v njihovih o~eh veljali za inferiorne” (Lewis, str. 59). Podobno predlaga Pipes, da je muslimanski radika-lizem posledica njihovih otro~jih ob~utkov zavisti in magijskega mi{ljenja. V tem pogledu je islam kve~jemu dru`insko prekletstvo, ki se ohranja, ljudi pa obsojamo zato, ker so muslimani. Najbolj stra{ljiv vidik tega po~etja je, s kak{no lahkoto se je institucionaliziral, normaliziral in raz{iril v vseh razredih zahodnih dru`b. Tvorci politike se trdo opirajo na te analize. Generalni sekretar Nata je govoril o islamu kot o novem komunizmu.14 Dan Quayle, podpredsednik v Bushevi administraciji, je povezoval islamski fundamentalizem s fa{izmom in komunizmom.15 Artikulirane razli~ice teh analiz se raz{irjajo med srednjim razredom v resnem tisku, bolj surove med ni`jim razredom pa s tabloidi in rumenim tiskom.16 Ko so pripadnika britanske javnosti med priljubljeno televizijsko zabavno oddajo povpra{ali po “dangerous race” (šangl. race je sinonim za dirko in raso, op. prev.’ mi{ljena je bila {portna dirka), je nedol`no odgovoril: “Muslimani.” Šibkost teh argumentov je v tem, da preve~ o~itna dejstva, ki jih zaman posku{ajo zamol~ati, pri muslimanih spodbujajo nov vir zamere in besa. Neuspeh muslimanskih postkolonialnih prozahodnih posvetnih dr`av, vloga, ki jo v tem procesu igrajo zahodni korpora-tivni interesi, zahodno podpiranje zatiralskih re`imov (Iran v ~asu Šaha, Tunizija, Al`irija, Saudska Arabija, Kuvajt), kolonizacija Palestine in vloga, ki jo imajo pri tem ZDA, so vse preve~ konkretni razlogi, da bi jih mogli ovre~i z rasisti~nim argumentom o “spopadu civilizacij”, ki ga propagirajo Lewis, Pipes, Huntington in njim podobni. Vloga kolonializma in imperializma v osiroma{enju muslimanskih dru`b je 6 Glej na primer Meriem Verges, “Genesis of a Mobilisation: The Young Activists of Algeria’s Islamic Salvation Front”, Political Islam, Benin in Stork ur., str. 292–309: “Strogo vzeto, pa FIS ni religiozno gibanje. S tem, da je zakoreninjeno v dru`benem nezadovoljstvu, ki se je izra`alo v urbanem nasilju od leta 1985, je FIS dal politi~no obliko nastajajo~emu dru`benemu gibanju ... Religiozno retoriko uporablja, da bi prevedel dru`beno nezadovoljstvo v politi~no terminologijo.” (str. 293) Podobno v “Les Désarroi d’une Jeunesse sans Avenir: Avoir Vingt Ans en Algérie” Le Monde Diplomatique (november 1995): “Pridigarjeva ve{~ina šbodite pozorni na kr{~ansko terminologijo’ je v tem, da identificira dru`bene probleme tako, da polo`aj redefinira v verskem pogledu in ga prevede v politi~no terminologijo.” 7 Denimo naslednja izjava Paula B. Richa: “... islamskim fundamentalistom manjka temeljni nagib za graditev dr`ave.” Kot razlog za to pa Rich navaja naslednje: “Njihov projekt se bolj opira na kulturne in religiozne kot na posvetne temelje in se posve~a uporu zoper to, kar se ozna~uje kot škulturna invazija’ zahoda v islamski svet.” “Insurgency, Revolution and the Crises of the Algerian State” v The Counter-Insurgent State: Guerilla Warfare and State Building in the Twentieth Century, Paul B. Rich in Richard Stubbs, ur., (Macmillan, 1997). KULTURKAMPF 321 Fouzi Slisli 8 Esposito, The Islamic Threat (str. 230–1). 9 Malek Benabi, eden klju~nih intelektualnih vplivov na al`irsko Islamisti~no fronto re{itve (FIS), izra`a izziv, s katerim se soo~a islamski svet, v naslednji izjavi: “Islamski svet ni izolirana socialna skupina, ki bi te`ila k doseganju svoje evolucije v izklju~itvi. V drami ~love{tva nastopa hkrati kot igralec in kot gledalec. Ta dvojna vloga mu nalaga dol`nost prilagoditi svojo materialno in duhovno eksistenco usodam ~love{tva. Da bi se lahko uspe{no in u~inkovito integriral v evolucijo sveta, mora poznati ta svet, poznati sebe in narediti sebe poznanega ...” (Vocation de L’Islam, Seuil 1954, str. 149) Tisto, v ~emer Rich vidi upor muslimanov pred zahodno kulturno invazijo, pa Bennabi pojasnjuje: “V vseh dru`bah, ki obstajajo in se organizirajo, tradicionalni elementi soobstajajo ob elementih modernega navdiha. Slednji so pogosto izposojeni od bolj organiziranih dru`b ob prizadevanju za analizo in prilagajanje, ki predvideva prizadevanje za ustvarjanje in sintezo. Ta asimilacija zahteva natan~no razlikovanje, naprekinjeno budnost kriti~nega uma, da bi tem nujnim izposojam vsilil nujno potrebne pogoje zdru`ljivosti, koristnosti in prikladnosti.” Vocation de L’Islam (str. 71, poudarek v izvirniku) 10 Benjamin Stora, Le Monde (19. februar, 1997). objektivni fenomen, ki ga ni te`ko odkriti v vsakdanji eksistenci muslimanov. Natan~na in racionalna ocena ne bi smela izpustiti legitimnih razlogov v ozadju muslimanskega nezadovoljstva. “Selektivna in zato pristrana analiza bolj pripomore k na{i nevednosti kot pa k vednosti, bolj o`i na{o perspektivo kot pa {iri na{e razumevanje, bolj krepi problem kot pa odpira poti k novim re{itvam. Pripomore k ozra~ju, v katerem, podobno kot pri stali{~u do komunizma v McCarthyjevem obdobju, vse kar ni preprosto omalova`ujo~e do islamskega aktivizma, velja za pristrano ali za simpatiziranje s sovra`nikom.”17 Cilj tistih, ki tak{na stali{~a {irijo, pa seveda niso ta to~nost in racionalna analiza, in bili bi v zmoti, ~e bi tak{ne poglede ignorirali na podlagi njihove neto~nosti. Daniel Pipes je urednik Middle East Quarterly, ~asopisa, ki ga je leta 1991 ustanovil, da bi “promoviral ameri{ke interese na Bli`njem vzhodu”.18 Konsistenca, s katero se ta propagandni stroj uporablja na Zahodu, krepi neuspe{nost zahodnega javnega mnenja, da bi razumelo vzpon politi~nega islama. Sistemati~no prizadevanje za dosego tega neuspeha ka`e na odvra~anje zahodnih politi~nih in gospodarskih razredov od soo~enja s svojimi lastnimi prispevki h krizi v muslimanskem svetu. To je glavni vir sovra`nosti med muslimani in Zahodom. Muslimani, ki si prizadevajo izbolj{ati temeljne materialne razmere svoje eksistence, tr~ijo na zahodne lobije in interesne stranke, ki se upirajo temu, da bi odstopili od privilegijev, pridobljenih bodisi v kolonialnih ~asih bodisi z izmenjavo uslug med njimi in lokalnimi voditelji, ki so v {kodo muslimanskega prebivalstva in vzrok njihovega vztrajnega siroma-{enja. Pogledi, ki jih razlagata Pipes in Lewis, sistemati~no merijo na ohranjanje ravni ignorance med zahodnim prebivalstvom in javnim mnenjem ter na krepitev sovra`nosti, ki slu`i opravi~evanju dolo~enih agresivnih dejanj, kadar so le-ta potrebna za varstvo teh privilegijev. Slepo stereotipiziranje torej ne spodkopava le natan~nosti in racionalne analize. Je sistemati~no prizadevanje Zahoda, da bi se pozornost javnosti odvrnila od dejstev in utrdila njeno nevednost. Hkrati tudi demonizira dolo~eno skupino ali dr`avo, da bi javnosti vcepilo sovra`nost do te skupine. Nasilna dejanja proti tak{nim skupinam (kot so muslimani v Franciji), razla{~anje (kot pri Palestincih), in mno`i~ni umori (kot mno`i~no iztrebljanje v Al`iriji) so normalizirana in legitimizirana; la`no informiranje zagotavlja alibi, ki jam~i nekaznovanost. V tem pogledu splo{no javno mnenje na Zahodu mo~no ovira racionalno preiskavo in analizo. Stanje duha, v katerem pristopa k islamu in muslimanom, je nevarno in du{i prizadevanja za mir in so`itje. Glede Al`irije doslej lahko govorimo o vsaj treh prepoznavnih stopnjah, v katerih je zahodno stereotipiziranje in napa~no informiranje prevzelo prednost pred resni~nostjo ter tako dejavno pripomoglo k stopnjevanju krize. Posledice vseh treh stopenj so bile pogubne. V prvem koraku je okvir zahodne stereotipizacije iztrgal 322 KULTURKAMPF Prispevek mednarodnega javnega mnenja k sedanji al`irski krizi al`irsko krizo iz njenega lastnega konteksta in tako v veliki meri onemogo~il zgodnje, racionalno ovrednotenje krize. V drugem koraku je zahodna propaganda vsilila napa~en okvir analize, ki je odvrnil pozornost od mno`i~nega iztrebljanja al`irske populacije. Na tretji ravni pa je hunta v Al`iriji na podlagi zahodnih stereotipov organizirala kvaziznanstveno kampanjo napa~nega informiranja, da bi z njo Zahod prisilila k finan~ni pomo~i in z iztrebljenjem obu-bo`anih dru`benih slojev pripravila Al`irijo na tr`no gospodarstvo. Iranizacija Al`irije ^e upo{tevamo gospodarski pomen, ki ga Al`irija ima za Zahod, ni presenetljivo, da se je kriza v Al`iriji hitro in nestrpno klasificirala v okviru opisanih registrov. Korumpirana vlada FLN je bila glavni poslovni partner Zahoda, {e posebej Francije, ki je menjavala dr`avne vire za osebne usluge od razglasitve neodvisnosti leta 1962. Francoski vladi je bilo tajno dopu{~eno, da je {e {estnajst let po razglasitvi neodvisnosti obdr`ala jedrsko opori{~e v pu{~avi, v katerem so med drugim opravljali tudi kemi~ne poskuse na prostem.19 Al`irija je od leta 1994, ko so to gospodarsko vejo privatizirali, da bi lahko financirali vojno proti “islamskemu terorizmu”, zadovoljevala tudi 30 odstotkov evropskih potreb po naravnem plinu. S podalj{e-vanjem embarga na ira{ko nafto in plin so al`irske rezerve postale za Zahod {e pomembnej{e. Protiislamski stereotipi so zamenjali politi~no analizo, kakor hitro je Islamska fronta odre{itve leta 1989 za~ela simbolizirati alternativo obstoje~i oblasti. Pri tem ni {lo za vpliv trmastih predsodkov in sovra{tva do islama na politi~no analizo, temve~ bolj za zajetje razprave o Al`iriji v te registre. V tej zvezi temelji velik del zmede, ki obdaja al`irsko krizo, na nezmo`nosti sodobne politi~ne kulture, da bi jo ocenila v njenem lastnem kontekstu, ne pa v vnaprej dolo~enih kontekstih. Kontekst in specifi~ne zna~ilnosti al`irskega islamisti~nega gibanja in njegove te`nje v ve~jem delu mednarodnega javnega mnenja {e vedno veljajo za nekaj, o ~emer ni vredno razmi{ljati. Celo preden se je konflikt za~el, je mednarodna skupnost kazala odkrito sovra{tvo do ideje, da bi v Al`iriji vladala islamska stranka. Dva meseca pred lokalnimi volitvami, ko je bila FIS junija 1990 na poti k zmagi, je Le Point objavil naslednji naslov: “Islamizem v Al`iriji: Sveta vojna na na{em pragu” (april 1990). Zmaga Islamske fronte odre{itve je povzro~ila zmedo in preplah v francoskem javnem mnenju. Odzivi francoskih medijev so bili spektakularni.20 Nekateri so pisali o “nasilnem {oku” (L’Express, 22. junija, 1990), drugi o “elektro{oku” (Le Point, 18. junij). Nekdanji minister za notranje zadeve Raymond Marcellin je pozival francosko oblast, naj pove~a {tevilo obmejnih policistov s 5000 na 15.000 (Le Quotidien de Paris, 11 Atlantic Monthly 226: 3 (september 1990). Ta tretjerazredni propagandni izdelek je bil izvirno predstavljen javnosti kot presti`no predavanje “Jeferson Lecture” leta 1990; najvi{je ~astno odlikovanje, ki ga vlada ZDA podeli humanistom ... 12 National Review (19. november, 1990), str. 28–31. 13 Orbis 36 (zima 1992), str. 41–46. Obstaja tudi obse`en korpus psevdo-humanisti~nih odkrito rasisti~nih pristopov k islamu in muslimanom, ki so na Zahodu naleteli na {iroko odobravanje. Glej na primer Samuel Huntington “Clash of Civilisation” v Foreign Affairs (poletje 1993); Michael Youssef, Revolt Against Modernity: Muslim Zealots and the West (Leiden: E. J. Brill, 1985). Za zavrnitev teh trditev glej Yahya Sadowsky, “The New Orientalism and the Democracy Debate” v Political Islam, J. Benin and J. Stork ur. (I. B. Tauris 1997), str. 33–50. 14 John L. Esposito, The Islamic Threat, Myth or Relity (str. vii). 15 Ibid, str. 189. 16 “Don’t Look for Moderates in the Islamic Revolution”, International Herald Tribune (4. januar, 1995); “A Holy War Heads Our Way,” Reader’s Digest (januar 1995); “Focus: Islamic Terror: Global Suicide Squad,” Sunday Telegraph (1. januar, 1995). KULTURKAMPF 323 Fouzi Slisli 17 John L. Esposito, The Islamic Threat, Myth or Relity (str. 195). 18 Yahya Sadowsky, “The New Orientalism and the Democracy Debate,” str. 48, op. 43. 19 See “Quand La France Testait des Armes Chimiques en Algérie,” Le Nouvel Observateur, (23.–29. oktober 1997). 20 See Ignacio Ramonet, “La šMarée verte’ de l’Islamisme Algérien,” Le Monde Diplomatique, (julij 1990). 21 L’Express (22. januar, 1998). 22 L’Express (20. januar, 1994). 15. junija). L’Événement du Jeudi je z `aljivkami obmetaval voditelja FIS, Abassija Madanija, ~e{ da bi se moral sramovati tega, da vozi mercedes, ker je musliman (?) (21. junija). Le Point ga je ozna~il kot “~loveka, ki pla{i Francijo”. Madani, je dodajal isti ~asopis, “namerava iz Al`irije narediti branik ~istega in trdega islama” (18. junija). Le Nouvel Economiste pa je brezobzirno zahteval, naj “Francija stori vse, kar je v njeni mo~i, (sic) da bi prepre~ila zmago FIS na parlamentarnih volitvah” (22. junija). In Le Figaro (13. junija) je razpravljal o tem, ali naj, ~e bi zmagala, pose`e vmes francoska vojska in znova postavi na oblast Fronto narodne osvoboditve (FLN). Lahko bi se vpra{ali, zakaj niso bile al`irske lokalne volitve kar v Franciji. Ti besni pozivi so bili jasen namig in spodbuda al`irskim oblastem, da so nastopile proti volji lastnega ljudstva. Ko je al`irska armada naposled res nasilno ustavila demokrati~ni proces, je zahodna propaganda `e dvignila gosto zaveso, onkraj katere so bila pozabljena vpra{anja legalnosti. Liberalci vseh prepri~anj so si ~estitali in so izra`ali olaj{anje ob tem nelegalnem dejanju. Zahodni politiki so v tem konfliktu odkrito zastopali svoja stali{~a, ne da bi upo{tevali legalnost teh dejanj. Namestnik dr`avnega sekretarja ZDA Robert Pelletreau je izjavil, da Zdru`ene dr`ave “nimajo nobene `elje, da bi v Al`iriji pri{lo do islamske revolucije. In FLN nas je ve~krat prepri~ala, da se to ne bo zgodilo”.21 Francoski minister Alain Juppé pa je izjavil, da pridobitev oblasti FIS “ni niti v interesu Al`irije niti v interesu Francije”.22 Opravi~ila za mno`i~ni umor Stali{~e medijev in javno mnenje na tej za~etni stopnji krize nista dopu{~ala nobenega premisleka o usodi izredne ljudske baze FIS, ki se je ocenjevala v milijonih. Orientalisti~ni koncepti islamskih gibanj kot ortodoksnih partij, katerih posebnost je le v tem, da so njihovi voditelji “pobesneli muslimani”, so zbujali ob~utek, kot da bo mogo~e problem v celoti re{iti tako, da se njihovi voditelji aretirajo, ubijejo ali odstranijo. Treba bo pobiti najve~ trideset ljudi in stvari se bodo znova utirile v red, preprost proces re{evanja demokracije pred “tolpo fanatikov”. Sedemdeset odstotkov al`irskega prebivalstva je bilo mlaj{ih od 25 let in ve~ina revna, brezposelna in brez mo`nosti za dostojno `ivljenje. FIS jim je pomenila ve~ kot politi~no stranko. Bila je kongregacija revnih in zatiranih in po zaslugi islamske tradicije je bila organizirana kot velika hi{a, v kateri so vsi prispevali svoj dele`. “Med ciljnimi skupinami so se organizirale dobrodelne akcije: zbiranje prispevkov za ljudi v stiski, obiski bolnih v bolni{nicah, pomo~ pri pripravi pogrebov. Tak{ne dejavnosti so bile neizogibne, da bi se skupinam z omejenimi ekonomskimi viri omogo~ilo kolektivno delovanje ... Aktivisti so s~asoma reorganizirali `ivljenje v 324 KULTURKAMPF Prispevek mednarodnega javnega mnenja k sedanji al`irski krizi soseskah do najmanj{ih podrobnosti. Skrbeli so za popravilo cest, ~i{~enje stanovanjskih stavb in pobiranje smeti. Podobno kot v Egiptu so “bratje” omogo~ili skrbni{tvo za univerzitetne {tudente.”23 Besni odzivi medijev in javnega mnenja so onemogo~ili racionalno obravnavanje specifi~ne narave FIS in njegove povezave z volilno bazo. Ohlapne vezi med vodstvom in bazo bi zlahka pokazale, da je vojna, ki jo vojska vojuje proti FIS, na~eloma vojna proti al`irskemu ljudstvu. Tak{ne kontekstualne podrobnosti bi razkrile nujnost razprave in natan~ne osvetlitve zna~ilnosti al`irskega isla-mizma, ki bi presegel ignorantsko obilje stereotipov. Vse iskrene liberalce bi pripravil k temu, da bi dvakrat premislili, preden bi zmanipulirali mednarodno javno mnenje v korist vojnih baronov, edine skupine Al`ircev, ki so jo kdajkoli spoznali in ki je oblast osvojila s silo. Realnost, ki so jo omogo~ili stereotipi in napa~ne informacije, je bila veliko bolj udobna. Demonizirala je islamiste, omogo~ila voja{ki udar v imenu “re{evanja demokracije”, ohranila Al`irijo kot francosko dvori{~e in poleg tega zagotovila {e zmanj{anje demografskega prese`ka v Al`iriji.24 Za povrh pa {e izpostavi vsak poskus osvetlitve te realnosti kot “simpatiziranje s sovra`nikom”. Al`irski novinar Ghania Moufok ponazarja, kako malo veljave ima racionalna analiza v soo~enju z zahodno propagando: “Zato, ker smo po prepovedi FIS pisali, da to gibanje {e vedno obstaja, da so bila tabori{~a nesmisel, ki je gibanje le {e okrepil, ker smo posku{ali pri~evati o tem, kar se dogaja, ne v glavah voditeljev, temve~ v njihovi bazi, smo bili takoj obto`eni, da smo simpatizerji te stranke, in izpostavljeni napadom ve~ine na{ih kolegov.”25 Takrat, po izvedenem voja{kem udaru in prepovedi FIS, je bila mednarodna skupnost soglasna v oceni, da je dr`ava zdaj v “varnih rokah,” in je pozabila na Al`irijo. Medtem pa je al`irska vojska vojevala vojno proti lastnemu ljudstvu. Med letoma 1992 in 1994 je vojska izvajala mno`i~no represijo nad pripadniki in simpatizerji FIS, ne da bi mednarodna skupnost temu namenila kako pozornost. Šlo je bolj za ugrabitve kot za aretacije, saj so ljudi prignali z njihovih domov na podlagi predhodnih seznamov ali ko so po opravljeni molitvi zapu{~ali mo{eje. Vzpostavljen je bil zra~ni most za transport teh ljudi, po ocenah jih je bilo okrog 17.000, iz voja{kega opori{~a Boufarik v novozgrajena koncentracijska tabori{~a sredi pu{~ave. Nekateri izmed njih, ki so bili obravnavani pred voja{kim sodi{~em v Becharu zaradi “objavljanja pamfletov in ponarejanja kaset”, so bili za~asno izpu{~eni zaradi pomanjkanja dokazov, “kar jih je privedlo ... nazaj v tabori{~e”. Sodili so jim leto dni kasneje in so bili opro{~eni, vendar kljub temu niso bili izpu{~eni.26 Medtem ko je al`irska vojska vojevala vojno proti lastnemu ljudstvu, so zahodno javno mnenje zanimali le glasovi, ki so potrjevali njegovo preganjavico in podpirali njegove kolonialne mite. Ve~ frankofonskih intelektualcev so kot “glasove iz Al`irije” predstavljali 23 Meriem Verges, “Genesis of a Mobilisation: The Young Activists of Algeria’s Islamic Salvation Front,” Political Islam, str. 295. 24 Evropa, posebej Francija, Španija in Italija, je nenehno izra`ala “zaskrbljenost” spri~o demografske ekspanzije v Maghrebu. 25 Ghania Moufouk “Reporter Algérien, Temoin Objectif,” Etre Journaliste en Mediterranée, Kenneth Brown in Hannah Davis Taieb,ur. (Izredna publikacija revije Méditerranéenes, 1995), str. 36 26 Ko so dru`ine teh ljudi poizvedovale, kaj se dogaja z njihovimi otroki in sorodniki, je vojska od njih zahtevala dokazila, da so v tabori{~u. Nekateri od ujetnikov so bili obsojeni na smrt zaradi “teroristi~nih dejanj”, ki naj bi jih storili v ~asu, ko so bili v tabori{~ih. Ker tega niso mogli z ni~imer dokazati, so bili brezobzirno usmr~eni. Glej Abdelkader Bakir, “Dans les camps d’internement”, Le Monde Diplomatique (marec 1996). KULTURKAMPF 325 Fouzi Slisli 27 (Denoel, Paris) 1992. 28 (Flammarion, Paris) 1995. Ob dejstvu, da so Khalido Messaoudi generali imenovali za pomo~nico in ji dodelili bivali{~e v najbolj presti`ni dr`avni rezidenci “Club des Pins”, nam François Burgat ponuja naslednje pri~evanje: “Spominjam se, kako je nekega dne, v pogovoru, kot vedno razvnela prisotne. Prisotni smo onemeli, ko je pripovedovala o Sonji, ki so jo ubili, ker ni hotela nositi hid`aba štan~ice’. V tem trenutku se dvigne mlado dekle s solzami v o~eh. Potrebovali smo kar nekaj ~asa, da smo razumeli, kaj govori. Bila je ogor~ena: šDovolj! Sonja je bila moja prijateljica in ubil jo je njen zaro~enec, ker ga ni marala. In to nima ni~ opraviti z no{enjem šhid`aba.’” Intervju z Françoisom Burgatom, L’Express, (15. julij, 1995). 29 Jacqueline Kaye, “Islam, Islamism and Women in the Maghreb,” str. 5. Glej tudi The Ambiguous Compromise, (Routledge) 1990. 30 Gej Ghania Moufok, “Attentat contre la liberté de la presse,” Le Monde Diplomatique (marec 1996). v medijih ali pa so jih najeli za pisanje knjig o “tiraniji islama” in univerzalnosti posvetne kulture Zahoda. V tej zvezi je vredno omeniti FIS de la Haine 27 Rachida Boujedraja in Une Algerienne Debout 28 Khalide Messaoudi. Nekateri od teh intelektualcev so v preteklosti odlo~no nasprotovali vladi FLN. Jacqueline Kaye je v svoji {tudiji o Maghrebu jasno osvetlila, kako je ozadje teh piscev “globoko odtujeno od jezika, religije in kulture mno`ic sodr`avljanov”. “Pisatelji, kot je egiptovski romanopisec Nawal al-Sadawi, v svojih stali{~ih presegajo lastno antipatijo do postkolonialne vlade in dru`be, da bi se v sovra{tvu do islama in strahu pred njim poenotili s svojimi vladarji. Tako se spletajo nenavadna zavezni{tva med intelektualci, ki spletkarijo z zahodnimi miti in vladajo~imi skupinami, ki so jih pred tem anatemizirali ali prezirali.”29 Potrebna je bila ugrabitev letala dru`be Air France (januarja 1995), da bi svet ugotovil, da se v Al`iriji razplamteva “druga~na vojna”. Štirideset tiso~ ljudi, ki so umrli v teh treh letih, je bilo – z izjemo nekaj tujcev – brez obraza in brez imena. In znova, namesto da bi z zahoda javnost posku{ala razumeti polo`aj z neko mero vestnosti, se je znova oprijela svojih strahov in preganjavice. Nova zmeda in blaznost v medijih sta porodili `e znano obilico stereotipov in obi~ajno skopost informacij ter {ibkost analiz, ki se po{iljajo ljudskim mno`icam. Prodajanje lastnih la`i zahodu a. Zatemnitev Od leta 1994 je hunta v Al`iriji izvajala sistemati~no in kvazi-znanstveno dezinformiranje na podlagi zahodnega sovra{tva do islama in strahu pred njim. Ob upo{tevanju tipa informacij, ki ima veljavo v zahodnem javnem mnenju, je hunta fabricirala informacije za zahodno rabo. Z arzenalom zakonov in odlokov si je Al`irska hunta zagotovila z obilico zakonov in odlokov monopol nad raz{irjanjem vseh informacij politi~ne narave. Okro`nica z dne 4. junija 1994 prepoveduje al`irskim tiskanim medijem raz{irjati vse, kar je povezano s politi~nim polo`ajem, razen komunikejev, ki jim jih posredujejo varnostne slu`be. Z ukazom je tiskanim medijem prepovedano tudi omenjanje FIS ali “nekdanje FIS”, kot da bi prepoved lahko izni~ila njen obstoj. Komunike z dne 5. februarja 1996 ukazuje, naj se v okviru ministrstva za notranje zadeve ustanovi “enota za komuniciranje, ki bo odgovorna za posredovanje med vlado in mediji pri informiranju ter za obdelavo in raz{irjanje uradnih komunikejev, ki zadevajo varnost”.30 Od takrat je ta enota tudi edina, ki je poobla{~ena za {irjenje varnostnih informacij prek ekskluziv-nega kanala uradne agencije Algérie Press Service (ASP). 326 KULTURKAMPF Prispevek mednarodnega javnega mnenja k sedanji al`irski krizi “Nekdanja FIS” je tudi na~in, ki ga je Le Monde izbral za ome- 3r1o dLne et ng ao ipno{rtoi t~ui lt oa Mz ae d njanje FIS. Tuji mediji nimajo ve~ svojih dopisnikov v Al`iriji, strate{ke {tudije (maj vojska pa je zelo selektivna pri dodeljevanju vizumov tujim 1994). novinarjem. Edina tuja agencija, ki ima v Al`iriji {e vedno pisarno, je Agence France Press (AFP). Njeni novinarji so izpostavljeni cenzuri izrednega stanja v Al`iriji, njihova agencija pa je v celoti podrejena omejitvam, ki veljajo za francoske javne storitve v Franciji. Z drugimi besedami, AFP ni dovoljeno posredovati nobene informacije, ki bi lahko veljala za {kodljivo bodisi interesom vojnih baronov bodisi interesom Francije. Sredi te zatemnitve je voja{ka hunta vzpostavila krog dezinformacij, ki se hrani neposredno z zahodnimi predsodki in sovra{tvom do islama. Informacije najprej sproducirajo varnostne slu`be v Al`iriji, zatem gredo skoz al`irski tisk in AFP, zahodni mediji jih reproducirajo in v~asih jih al`irski tisk spet prevede nazaj, da bi informacijam dodal kredibilnost in avtoriteto zahodnega tiska. b. Sporo~ilo Informacijska zatemnitev omogo~a hunti, da ostaja edini vir informacij o krizi. Od leta 1994 stre`e svetu z me{anico kli{ejev in la`i, ki bi jih lahko povzeli v naslednjem: FIS kot fundamentalisti~na stranka, ki je nameravala ustvariti islamsko dr`avo in je neposredno ogrozila Zahod, posebej Francijo, je posku{ala priti na oblast z legalnimi sredstvi, v katera pa tako ali tako ni verjela, saj si je oblast posku{ala prisvojiti s silo. Ko ji je bilo to prepre~eno, se je razcepila v dve osnovni skupini: GIA (frakcija FIS), ki izvaja radikalni terorizem, in AIS ({e vedno oboro`eno krilo FIS), ki izvaja zmerni terorizem. Predsednik Zeroual, ki ga odlikujeta “zmernost” in “zavzemanje za dialog”, je posku{al vse, kar je bilo v njegovi mo~i, da bi za~el dialog in poiskal mirno re{itev. Ker ni bilo nobenega odziva, se je pridru`il tisti skupini v vojski, ki zastopa trdo linijo, in terorizmu napovedal vojno (tako, da pobije po tiso~ teroristov na teden). Teroristi so se na to odzvali z vojno napovedjo Franciji, s podtikanjem bomb na postajah francoskih podzemnih `eleznic, kr{~anstvom, pokolom osmih francoskih menihov v Al`iriji ter z `enskami in otroci, z razkosavanjem prvih in se`iganjem slednjih v pe~eh. Na tej to~ki ideja o pogajanjih z islamisti ne pride ve~ v po{tev, mno`i~no iztrebljanje, ki ga hunta izvaja `e vrsto let, je opravi-~eno, njihove zahteve po gospodarski pomo~i pa naletijo na podporo. “Vlade, ki so pod notranjim pritiskom islamskih opozicijskih skupin, apelirajo na strah Zahoda pred fundamentalizmom, da bi dale te`o svojim zahtevam po gospodarski pomo~i in da bi se izognile izzivom demokratizacije.”31 KULTURKAMPF 327 Fouzi Slisli 32 Glej Ahmed Rouadjia, “L’Armée et les Islamistes: le compromis impossible,” Esprit (januar 1995). 33 Te tri stranke predstavljajo 80% volilnega telesa. 34 Glej med mnogimi drugimi poro~ili John Sweeny, “Algeria’s CutThroat Regime Exposed,” The Observer (16. november, 1997); “We were the Murderers that killed for the State,” The Observer (11. januar, 1998). 35 Glej Patrick Denaud, Algérie, le FIS: Sa Direction Parle (L’Harmatton, 1997). c. Dejstva Dejstvo je, da je FIS `e ve~krat pokazala pripravljenost za mirno re{itev krize. Avgusta 1994 je vodstvo Fronte poslala uradno pismo Liamineju Zeroualu z zahtevo po izpustitvi voditeljev FIS iz zapora in po sodelovanju s politi~nimi strankami pri oblikovanju nevtralne komisije, ki naj bi vodila dr`avo do novih volitev in do vzpostavitve legitimne vlade. V zameno so ponudili poziv k enostranskemu premirju.32 Leta 1995 se je osem glavnih politi~nih strank v Al`iriji, vklju~no s FIS, Fronto socialisti~nih sil [Front des Forces Socialistes] (FSS) in FLN33, sre~alo v Rimu in podpisalo “podlago nacionalno spravo”, ki poziva k zavra~anju nasilja in mirni re{itvi. Voja{ki baroni se niso zmenili za nobenega od teh dveh poskusov. Prav tako je bilo v zadnjih dvanajstih mesecih potrjeno, da je hunta v Al`iriji idejno vodila bombno kampanjo, ki je prizadela postaje podzemne `eleznice v Parizu (ki so jih prej pripisali islamistom), da je bil umor sedmih italijanskih mornarjev v kraju Jijel delo mogo~ne Securité Militaire (prej prav tako pripisan islamistom)34. Kar zadeva vojno proti kr{~anstvu in umor sedmih francoskih menihov leta 1996 (prej pripisan islamistom), pa se je pred kratkim izkazalo, da je bil posledica internih fevdov med francosko varnostno slu`bo in al`irsko Securité Militaire.35 Ni naklju~je, da je nasilje v Al`iriji terjalo `rtve predvsem med revnimi sloji dru`be. Grozljivi in spektakularni pokoli celih va{kih skupnosti v drugi polovici leta 1997 izdajajo uprizarjanje s specifi~nim u~inkom na mednarodno skupnost, saj so se zgodili dobesedno le nekaj sto metrov od najmo~nej{ih voja{kih postojank v regiji Mittija na jugu Al`irije. ^e bi se islamisti lahko gibali s tako lahkoto, bi bila hunta `e davno vr`ena z oblasti. Vendar povezav ni te`ko dognati. Ena klju~nih posledic gospodarske politike FLN od razglasitve neodvisnosti je bila gotovo marginalizacija kmetijstva. Al`irija je v 70. in 80. letih proizvajala manj kot pod francosko kolonizacijo. ^eprav je Mittija ena najbolj rodovitnih regij v Al`iriji, v skladu s to politiko ni bila izkori{~ena. Zato so revne priseljeni{ke skupnosti iz notranjosti na obrobju Al`ira ustanovile majhne vasi. V skladu s trenutnimi ukrepi, ki gredo v smeri uvajanja tr`nega gospodarstva, je regija Mittija postala zelo privla~na za tuje investitorje. Od tod potreba, da se odstranjujejo tamkaj{ni prebivalci. Motivi za pokol v Bentalhi (450 zaklanih ali razsekanih ljudi) in v Raisu (ve~ kot 350 ubitih na enak na~in), so bili politi~ni, ko so na ramena islamistov nalo`ili dodatna grozodejstva, in gospodarski, ker so v korist tujih investitorjev regijo Mittija o~istili njenih prebivalcev. V {estih letih od za~etka krize ima al`irska vlada najslab{e poro~ilo na svetu glede ~lovekovih pravic. Varnostne slu`be opravljajo najbolj barbarske zlo~ine, od iztikanja o~i do prisiljevanja ljudi, da sedajo na 328 KULTURKAMPF Prispevek mednarodnega javnega mnenja k sedanji al`irski krizi razbite steklenice, mno`i~na posilstva starih in mladih, mo{kih in `ensk pred ~lani njihovih dru`in in iztrebljanja celih vasi. Ocenjujejo, da je potem, ko so jih varnostne sile aretirale, izginilo 12.000 ljudi. Dodatnih 17.000 je bilo poslanih v koncentracijska tabori{~a sredi pu{~ave in 120.000 ljudi je bilo ubitih. Toda ~etudi sta mu~enje in pokol del al`irske dr`avne politike, Zdru`eni narodi Al`irije ne obravnavajo kot “nemirno dr`avo”. Ni je na prednostnem seznamu ZN, ZDA ali Evropske unije. Kuba je. Ko se je komisija za ~lovekove pravice pri ZN lani aprila sestala v @enevi, Al`irije ni bilo niti na njenem dnevnem redu. V skladu s poro~ili uradnikov Amesty International je bila Al`irija najpogostej{i predmet razprav na hodnikih, a je niti en delegat ni predlagal v razpravo. ^e bo mednarodna skupnost {e naprej podpirala hunto v Al`iriji, se bo mno`i~no iztrebljenje Al`ircev nemoteno nadaljevalo. Prevedel Marjan Kokot KULTURKAMPF 329 v ¦*S8S recenzije Igor Pribac Zombiji srednjeve{kega politi~nega imaginarija Ernst H. Kantorowitcz, Kraljevi dve telesi. Študija o srednjeve{ki politi~ni teologiji; prevedla Barbara Rovan, strokovno pregledal Vladimir Simi}, Krtina (knji`na zbirka “Temeljna dela”), Ljubljana 1997; 562 str. Kantorowitcz ni ravno splošno znan, kot je res tudi, da srednji vek ni teren, po katerem bi humanisti najpogosteje križarili. Menda je to delo Kan-torowitcza pri nas, bržčas pa tudi v svetu, dobilo v določenih intelektualnih krogih kultni status z omembo, ki mu jo je naklonil Foucault, najod-ličnejši sodobni mislec zgodovine odnosa telesa in oblasti. Če Foucault, za katerega je znano, da nikakor ni razsipen z naslonitvami na delo drugih, omeni The King’s Two Bodies kot podlago svojemu delu – pa ne v opombi pod črto, pač pa naravnost v glavnem besedilu – potem imamo dobre razloge za domnevo, da Kantorowitczevo delo res sodi v zbirko, ki se ponaša z imenom “Temeljna dela”. Ko knjigo vzamemo v roke, se domneva samo še utrdi. Obseg dela in njegova tipična stran, katere večji del neredko zasedajo opombe pod črto, imponira spoštovanje. V opombah se tre od omemb virov. Mnogi so sekundarni, še več pa je primarnih in ti segajo od zgodnjesrednjeveškega obdobja pa vse do 17. stoletja in zajemajo iz široke pahljače zvrsti dokumentov: od predvidljivih teološko-filozofskih refleksij do pravno-političnih dokumentov, literarnih in seveda tudi ikonografskih. V času širjenja in utrjevanja krščanstva je bila upodobitev bibličnih motivov semantično urejena sporočilna enota, ki jo je mogoče – kot nas je naučil E. Panofsky, ki se mu Kantorowitcz v Predgovoru zahvaljuje za pomoč na umetnostno zgodovinskem področju – natančno analizirati, priča o temeljitosti projekta, ki mu skorajda moramo pripisati germansko poreklo. In ne motimo se, če to storimo. Pred drugo svetovno vojno je Kantorowitcz medievalist judovskega porekla z nemškim potnim listom, ki se leta 1938 ob političnem zasuku Nemčije odloči za emigracijo v Ameriko. Tam sprva predava na Ber-keleyju, dokler ga leta 1950 ne zadene protiko-munistična gonja, ki ga prisili v selitev na Princeton. Tam leta 1957 (tega je bilo ob izidu slovenskega prevoda natanko štirideset let!) izda Kraljevi dve telesi, zadnje od “vsega” treh knjižnih monografij, ki jih obsega njegova bibliografija. Toda če si je iz vsega zapisanega kdo ustvaril podobo Kantorowitcza, pedantnega kompilato-rika, ki ne odstopa od svojih visokih meril objav-ljivosti in proizvede klasično neprebavljivo, akademsko duhamorno besedilo brez šarma, moram to pričakovanje izneveriti. Kraljevi dve telesi je duhovita knjiga, ki ima moč, da bralca ponese; predvsem zato, ker je stalno izpostavljen zane-senosti njenega avtorja, ki je svojo raziskovalno strast znal ohraniti v končnem izdelku. Ta kar puhti iz knjige in prej ali slej okuži tudi bralca. Nekaj šarma dela pa bi pripisal kar kontaminaciji avtorja z ameriško kulturo. Pravzaprav lahko Kraljevi dve telesi beremo kot detektivsko zgodbo. Zakaj pravim to? Velike ameriške detek-tivke začenjajo z na videz drobnim naključjem, Čitalnica 333 recenzije nečim, kar štrli iz običajnega reda in zbudi pozornost budnega detektiva, ki potegne za štrleči konec vrvice in odvije klopčič. Natanko tako poroča Kantorowitcz tudi o svojem začetnem vzgibu, ki ga je potegnil v dvanajstletno raziskavo (res je, ameriški detektivi iz ameriških detektivk bi vse skupaj pojasnili že veliko prej) in objavo. Nič hudega sluteči Marlowe odpre svoj pošni nabiralnik in med vsemi promocijskimi sporočili, ki se vsujejo iz njega, zbudi pozornost tisto, na katerem je “Inc.”, okrajšava za pravno korporacijo, pripisana Redu Sv. Benedikta. Ko zatem zve, da imajo v ZDA vse verske skupnosti pravni status kor-poracij in da je katoliški škof pravno registriran kot “korporacija enega”, ima svoj “primer”. Od tu je le kratek korak do obuditve vednosti o statusu kralja v času elizabetinske Anglije, ko so tedanji pravniki pripisovali kralju, podobno kot ameriški pravniki katoliškemu škofu, dve telesi: eno zasebno, naravno, minljivo; in drugo javno, mistično, neminljivo, ki je politično telo, v katerem so združeni vsi kraljevi podaniki. Raziskovanju rodovnikov tega pravnega umisleka se v nadaljevanju posveča Kantorowitcz. Ne da bi bralcu ponudil generalni načrt raziskave in njene najpomembnejše nasledke tako kot je danes v navadi pri piscih z angloameriš-kega kulturnega območja, začenja z obsežnimi arheološkimi izkopavanji, ki se vsaj nekoliko berejo kot romani “kdo je to storil”. Vsako poglavje odkrije novo plat zadeve, ki – kot v nekaterih vohunskih romanih – postavi prejšnje v nov kontekst in oblikuje spremenljiv mozaik, iz katerega polagoma izstopijo genetične črte pravne fikcije. Tkivo, ki ga iz virov oblikuje Kantorowitcz, je izredno bogato: da bi podal ozadje nastanka ideje, potegne v igro vse ključne prvine srednjeveške simbologije in imagologije, na katero se je oblast opirala in bila hkrati od nje odvisna. Raziskava se s področja “zgodovine idej” premakne na področje teologije in idejnega spopada med posvetno in cerkveno oblastjo, ki se je odvijal na njenem terenu, v katerem je poleg bibličnega vira za utemeljitev oblasti ključno tudi rimsko pravo, ki ga je krščanstvo pregnetlo in ga deloma inkor-poriralo. Izkaže se, da je ideja o eni kraljevi osebi in dveh kraljevih telesih tesno povezana s kris- tološko problematiko dveh narav Jezusa Kristusa, ki sta združeni v eni osebi. Na kratko, da bi opravil nalogo, ki si jo je zadal, Kantorowitcz prekrižari vse razmisleke in pričevanja o praksi utemeljitve oblasti, ki jih je proizvedel srednji vek v težko preglednem križanju bibličnega vira in rimskega prava, s tem pa razkriva najsubtilnejša vprašanja srednjeveške zgodovine političih idej. Kantorowitcz obravnava eminentno angleško in zanimivo figurativno inačico organološke metafore ureditve družbe, ki ji v evropski traciji lahko sledimo vsaj od Isokratesa (Aeropagitica) in Platona (npr. Država, 3. knjiga) naprej, vendar zaradi neorganskega pojmovanja telesa pri Grkih le-ta doseže svojo zrelo obliko šele v srednjem veku. Gre za idejo, da je politično občestvo mogoče razumeti kot makrotelo kolektivnega sebstva: stanovi ali razredi v družbi oblikujejo funkcijske celote, ki jih lahko primerjamo z organskimi sistemi telesa. Glava kot del telesa je izenačena z oblastjo. Poanta metafore, ki so jo prevzeli stoiki (Cicero in Plutarh) je bila vselej ista: če naj družbeno telo preživi, mora vsak del družbenega telesa opraviti svojo nalogo. Pavel iz Tarsa je v prvem Pismu Korinčanom trdil, da so vsi udje Kristusovega telesa, v Pismu Kološanom pa je Kristusa razglasil za glavo mističnega telesa cerkve. To analogijo je zgodnje krščanstvo neumorno ponavljalo in razvijalo. Družbeni red je analogija preslikala v podobo telesa, v katerem je glava gotovo imela najpomembnejšo vlogo, vendar ni bila avtonomna v okviru celote telesa. V poznem srednjem veku, še bolj pa v renesansi, se je metafora začela preoblikovati v skladu z zahtevami monarhične ureditve. Organskost metafore se pravzaprav na tej točki izgubi, saj pojem organskega podra-zumeva vzajemno odvisnost različnih, a med seboj povezanih in soodvisnih delov, in se preoblikuje v bipolarno podobo popolne neodvisnosti glave-vladarja in popolne odvisnosti trupa-podanikov. Tu se začenja kazati tudi dvoumnost izraza “telo”, ki zdaj označuje celoto telesa, zdaj pa le trup z okončinami vred, torej telo brez glave. Varianta metafore, s katero se ukvarja Kan-torowiz, je iz renesančnega časa. Krona, ki se hoče razglasiti za absolutno, mora organološko 334 Čitalnica recenzije metaforo ustrezno predelati. Rezultat je teorija o dveh kraljevih telesih. Po njej vladar preneha biti del, četudi najpomembnejši, političnega telesa in postane njegova celota. V kraljevo telo vstopi celotno politično telo občestva. Kraljevska oseba tako preneha igrati le vlogo glave političnega telesa in iz dela postane celota kolektivnega telesa, ki ga materialno sestavljajo njegovi podaniki. Naravnemu telesu monarha, podvrženemu spremembam in smrti, je pridruženo politično telo, ki je vedno sebi enako in neminljivo. Obe sta nedeljiva celota, saj je vsak od njiju povsem vsebovan v drugem. Na začetku te zgodovinske epizode politične rabe telesa je po mnenju Kantorowitcza kristo-loška materija, s katero so teologi že od 13. stoletja razlagali, da je Kristus imel dve telesi v eni sami osebi, lastno fizično telo iz mesa in kosti, ki je bilo pogubljeno na križu in mistično kolektivno telo pavlinskega nauka – ecclesio, katere caput je bil. Težava – gotovo ne edina – te metafore ni le v tem, da imamo opraviti z eno osebo, ki ima dve telesi, temveč je tudi v tem, da je govor o mističnem telesu cerkve (telo + glava), v katerem celotno Kristusovo “naravno” telo (ponovo telo + glava) postane zgolj glava. Z drugimi besedami, na figuralni ravni je poleg naravnega Kristusovega telesa evocirano drugo Kristusovo telo, v katerem je Kristus le njegova glava. V času kraljevanja Tudorjev ima angleški kralj torej privilegij posedovanja dveh teles, ki so nerazločljivo in sub-stancialno vmeščena v eno enoto: naravno, umrljivo telo in politično telo, sestavljeno in kolektivno, ki ni podvrženo nobenim spremembam. Kantorowitcz zmore opisati tudi logično sosledje, ki staro formulo preobrazi v novo: vzajemno inkorporirane podanike in kralja, ki skupaj oblikujejo politično telo kraljestva, kot je to hotela tradicionalna organološka metafora, kasneje nadomesti kraljevo politično telo. Formulacija je resnično presenetljiva, ker implicira inkorporacijo kralja z njim samim. Interpretiramo jo lahko kot skrajno točko telesne metafore političnega, ko glava zasede mesto celotnega telesa. Zdaj je kraljeva persona glava kolektivnega telesa svojih podanikov (izhodiščna figura metafore) in hkrati samo to telo v celoti – telo, ki vključuje tudi glavo, torej samega sebe. Visokosrednjeveška politična metafora telesa, kot jo je oblikovala politična imaginacija, ki je prevladujočo vlogo namenila glavi, v angleški renesansi ukine ločenost telesa od glave, podanikov od krone. V glavi družbenega telesa je vsebovano celotno telo, kar podanikom v odnosu do kralja onemogoča vsako distinkcijo in avtonomijo. Zato ni naključje, da je metafora med parlamentarnimi nasprotniki kralja zbujala predvsem negativne odzive. Kraljevska oblast s figurativno uporabo telesa na koncu svojega zgodovinskega veka zoži in sklene krog svoje samoutemeljitve v popolni imanenci. A vendarle ni povsem tako. Težava za to razvito obliko politično teološke legitimacije oblasti, ki zavrne vse oblike plavzibilnega nasprotovanja kralju, je omejitev, vsebovana v sami naravi telesa kot definiensa, ki naj s svojo čutno nazorno razvidnostjo pojasni zapleteno in čutno nazorno nerazvidno naravo občestva in oblasti. Usodna omejitev legitimacijske vloge metafore, ki naj bi s simbolnimi sredstvi zagotovila večno trajanje kraljestvu, je slej ko prej v tem, da je nespremenljivo in nesmrtno pojasnjevala s spremenljivim in umrljivim. Smrtno naj bi zagotovilo nesmrtnost, spremenljivo, nespremenljivost. Zenit spekulativne dodelave te temeljne kon-tradikcije metafore ni odpravil. Če naj materialnost telesa postane poslednje jamstvo enotnosti, trdnosti in večne nespremenljivosti politične tvorbe, je bilo treba poskrbeti, da so bile iz predstav telesa izgnane vse aluzije njegove omahljivosti, na prvem mestu oba ekstrema – njegovo rojstvo in zlasti njegova smrt. Kantorowiczevo delo je sprožilo niz podobnih študij in postalo referenčno delo načina plodnega historiografskega pristopa (beseda “historiografski” je tu zelo utesnjujoča). Omenimo samo dve: P. Prodi: Il sovrano pontefice. Un corpo e due anime: la monarchia papale nella prima et… moderna in M. Axton: The Queen’s Two Bodies. Čitalnica 335 recenzije Ale{ Crni~ Katoli{ki odgovor na izzive nove dobe Verstva, sekte in novodobska gibanja, Uredil Vinko Škafar, izbrala in prevedla Julka Ne`i}, Mohorjeva dru`ba, Celje, 1998, 445 strani Na slovensko religijsko tržišče intenzivno prodirajo različne religijske in druge duhovne organizacije in gibanja, ki so nemalokrat radikalno drugačne od rimsko-katoliške cerkve. Pri posebnem vladnem uradu je registriranih 30 verskih skupnosti, med katerimi je nekaj precej eksotičnih. Vabljivi oglasi na časopisnih straneh, plakati na zidovih razsvetljenih mestnih ulic in vaških gasilskih domov, TV spoti in privlačno urejene strani na internetu nas vabijo na intenzivne tečaje joge, tibetanske in zen meditacije, ponujajo zdravljenje s kristali in bioenergijo ter metode razvijanja pozitivnega mišljenja. Na sprehodu po mestu srečujemo obrite hare-krišnovce, ki skozi ekstatično petje svetih manter prodajajo svojega boga, podobno kot brezhibno urejeni mormonski misionarji in včasih že kar malce vsiljivi Jehovove priče, ki s svojim specifičnim pogledom na življenje ponujajo lastne odgovore na “poslednja vprašanja naše eksistence”. Izjemen tehnološki razvoj zadnjih let nam omogoča, da se brez velikega napora seznanimo z osnovnimi značilnostmi domala vsakega svetovnega religij-skega sistema. Svet je postal majhen in pregleden, neznank je vse manj. V takšnih razmerah lahko posameznik poljubno izbira med različnimi ponudbami na trgu duhovnih dobrin, ki skozi sodobne medije prihajajo v skrbno varovane oaze naše privatnosti. Jasno razpoznavni religijsko-kulturni vzorci izginjajo, na kulturno identiteto sodobnega slovenskega posameznika pa poleg judovsko-krščanske tradicije vse močneje vplivajo tudi druge religijsko-filozofske ideje. 336 Čitalnica Lično opremljena knjiga z naslovom “Verstva, sekte in novodobska gibanja” je poskus katoliškega odgovora na številne izzive opisanih družbenih razmer. Gre za dokaj obsežno analizo različnih religijskih organizacij in gibanj v svetu in pri nas in je kot taka v našem prostoru izjemno dobrodošla. Vsebuje štiri poglavja, od katerih so prva tridelni prevod nemškega zbornika “Neue Kultbewegungen und Weltanschauungsszene”, četrto pa je namenjeno analizi razmer na Slovenskem. V prvem poglavju, z naslovom “Ozadje novih družbenih in verstvenih pojavov”, poskušajo različni avtorji predstaviti vzroke za današnjo zmedo na verskem področju in človekovo transzgodo-vinsko hrepenenje po preseganju svoje biološke narave in njegovo večno iskanje duhovnega ter svetega. Nato umestijo katoliško cerkev med velika svetovna verstva (hinduizem, budizem in islam), ki jih predstavijo žal precej na kratko in kar preveč površno, na določenih mestih pa nejasno ali celo napačno. Tako se npr. nemškemu avtorju P. Jansenu na strani 64 zapiše, da “se je izoblikovalo več smeri Budovega nauka. Najpomembnejša sta hinajanski in theravadski budizem.” Čez nekaj stavkov sicer doda, da je “na drugi strani mahajanski budizem”, kar pa zadeve ne razjasni, saj glede na zapisano bralec še vedno lahko napačno sklepa, da sta glavni smeri budizma hinajana in theravada, “na drugi strani” pa je mahajana. Resnica je seveda drugačna, saj sta glavni veji budističnega nauka theravada in mahajana, hinajana pa je le drugo, včasih podcenjevalno ime (v nasprotju z mahajano – velikim vozom – pomeni mali voz) za starejšo, theravada šolo in se zato redko uporablja. Drugo poglavje nosi naslov “Posebni pojavi (predstave, dejavnosti, organizacijske oblike)” in pregledno predstavi različne pojave, kot so nauk o reinkarnaciji, okultizem, fundamentalizem, religioznost nove dobe (new age), alternativno zdra-vilsko sceno, staro čarovništvo, metode in učinke pozitivnega mišljenja, bojazni in simbole v novi vernosti, prikazovanja z osebnimi razodetji itd. Iz konsistentne in dokaj aktualne analize precej izstopa le sestavek psihologa Janeza Kokalja “Pogled na rockovsko glasbo z druge strani”, v recenzije katerem že kar senzacionalistično svari pred subliminalnimi sporočili in satanizmom v rocku. Sodoben mlad človek, kateremu naj bi bila knjiga v prvi vrsti namenjena, bo verjetno le težko dojel, da so na črnem seznamu “spornih” in izjemno škodljivih pop ikon lahko Rolling Stones, Madonna, Prince in celo The Beatles. K večji legitimnosti teksta pa prav gotovo ne prispeva avtorjevo napačno pisanje nekaterih imen, kot so npr. revija Rolling Stone, ki jo pisatelj prekrsti v Rolling Stones. Gotovo domala vsak mlad bralec ve, da je Rolling Stones legendarna skupina, ne pa revija, prav tako pa je širše znano, da je njen kitarist Keith Richards, ne pa Keith Richard, kot vztrajno ponavlja pisec na str. 126, 136 in 435. V tretjem poglavju avtorji predstavijo nekatere vidnejše ločine oz. sekte in novejša verska in duhovna gibanja ter skupine, kar pove že naslov poglavja “Posamezna gibanja in sekte”. Gre za izčrpno predstavitev in legitimen poskus utemeljene ocene, ki je kljub mestoma opazni katoliški optiki avtorjev še vedno večinoma dobra in precej neobremenjena, na trenutke celo izjemno nepristranska, kar pa žal ne bi mogli trditi za zadnji, “slovenski” del knjige. Urednik Vinko Škafar v poglavju “Ponudba na Slovenskem” najprej predstavi verske skupnosti v Sloveniji. Po vrsti si sledijo predstavitve članic sveta krščanskih cerkva, “članic” svetopisemske družbe, predstavitev drugih krščanskih skupnosti, judovske in islamske skupnosti ter nazadnje t.i. drugih verskih skupnosti, ki so kot take registrirane pri Uradu RS za verske skupnosti, ki “ima za registracijo verske skupnosti večkrat nenavadna in nerazumljiva merila” (!) (str. 315). Tako v tem delu najdemo predstavitve cele vrste različnih skupnosti in gibanj, ki naj bi nosila oznako “verska” le pogojno: od Jehovovih prič preko Skupnosti za zavest Krišne in mormonov do zveze budistov in scientološke cerkve. Kaj je nenavadnega in nerazumljivega v tem, da jih štejemo med verske skupnosti, nam avtor ne pove. V drugem delu poglavja pridejo na vrsto novoverstvene in novo-dobske duhovne skupine ter gibanja, od duhovne univerze preko joge v vsakdanjem življenju in transcendentalne meditacije do reikija, radie-stezije in društva bioenergetikov. Podobno kot avtor brez vsakih argumentov postavi pod vprašaj status nekaterih verskih skupnosti, brez utemeljene obrazložitve označi določene skupine in gibanja kot dvomljiva, vprašljiva, nesprejemljiva ali celo sovražna. Bralčevo zaupanje v piščevo kompetentnost pa se znajde pred najhujšo preizkušnjo, ko pri predstavitvi tečaja mentalne dinamike, ki je povezan z nevrolingvističnim programiranjem (NLP), beremo o letečih krožnikih (str. 395). Poglavje se zaključi s krajšo predstavitvijo nekaterih nevsakdanjih Slovencev, ki so vzbujali pozornost s svojimi nenavadnimi sposobnostmi ali svojo “drugačno” duhovnostjo, med njimi npr. Alma Karlin, Marko Pogačnik, idr. Knjiga je opremljena z imenskim in stvarnim kazalom, kar le še poveča njeno uporabno vrednost. Zelo pa pogrešamo več podatkov o virih in literaturi, iz katerih so črpali avtorji prvih treh, prevedenih poglavij, pa tudi zadnjega, “domačega” dela knjige. Poleg izbrane bibliografije bi bralcu nedvomno pomagale tudi izčrpnejše opombe prevajalca; tako bi npr. lahko razložil pomen kratic APO in RAF (str. 70), ali kaj so parke in kaj mala (str. 221). Po drugi strani pa je mogoče kakšna opomba tudi odveč, saj velika večina bralcev gotovo ve, da je Wallstreet bančni center v New Yorku (str. 94). “Verstva, sekte in novodobska gibanja” ni objektivna, nepristranska analiza in kot taka ne izpolnjuje osnovnih znanstvenih kriterijev. Duhovno področje je intelektualnemu raziskovanju večinoma nedostopno, zato mora znanstvenik glede ultimativne resnice ostati nevtralen, saj preprosto nima orodja, da bi ločil pristno od nepravega. Pričujoča knjiga pa teh problemov nima, saj ima “katoliška cerkev odgovornost, da vsebine drugih skupnosti presoja po svetopisemskih merilih”, kot v uvodu pravi urednik. Ravno zato knjiga žal na določenih mestih (predvsem v zadnjem, slovenskem delu) bolj kot analiza sodobnih verstev, raznih sekt, kultov in drugih religioznih ali psevdo-religioznih gibanj deluje kot priročnik za preventivo pred kvarnimi vplivi novodobne religijske in duhovne ponudbe s podrobnimi recepti za izganjanje hudiča in preganjanje čarovnic. Dvomim, da bo kot taka izpolnila sicer legitimna pričakovanja rimsko- Čitalnica 337 recenzije katoliške cerkve in učinkovito pomagala vse številnejšim izgubljenim ovčicam najti pot nazaj v čredo, ali pa vsaj le-to obvarovati pred požrešnimi novodobskimi zvermi. Brez dvoma pa je knjiga, predvsem zato, ker v našem prostoru predstavlja prvi takšen poskus, kljub očitnim slabostim izjemno koristen vpogled v intenzivno, včasih že kar kaotično dogajanje na današnjem religijskem področju. Suzana Štular Spremeniti svet? Marsha Aileen Hewitt: Critical Theory of Religion. A Feminist Analysis; Fortress Press, Mineapolis: 1995, 230 strani Avtoričin osnovni namen je sistematično prikazati koncepte kritične teorije frankfurtske šole, ki po njenem mnenju lahko prispevajo k “razvoju” feministične liberalne teologije. Dialog, ki ga avorica ponuja feministični liberalni teologiji, naj bi predvsem prispeval k uvidu zamejitev, ki jih leta ne more preseči, v kolikor ostane znotraj teološkega načina mišljenja in lingvistike; le s tem korakom iz teološke tradicije pa lahko prispeva k spremembi sveta v “boljši, bolj human svet.” Avtorica poudari, da namen knjige ni odgovoriti na vprašanja o tem, kako naj poteka sama politična mobilizacija za spremembo sveta, ne da bi hkrati reproducirala oblike dominacije in zatiranja – kar smatra kot najbolj problematično pri spreminjanju sveta – ali o tem, ali in kako je mogoče “emancipatorni potencial znotraj krščan- 338 Čitalnica recenzije stva”, ki ga avtorica predpostavi, osvoboditi iz stoletij trajajoče avtoritarne teološke tradicije in zatiralnih institucij. Ponujeno “partnerstvo” feministične liberalne teologije in kritične teorije družbe le nakazuje smernice, kako razmišljati o odgovorih na vprašanja, ki se zastavljajo. Prav tako se avtorica odreče poskusu sinteze nanizanih konceptov v novo “veliko teorijo” in izhaja iz Benjaminovega koncepta konstelacije: “ideje, podobe, koncepti ali fragmenti iz preteklosti, urejeni v obliki ‘kritičnih konstelacij’ ali ‘dialektičnih podob’, razkrijejo pomen, kjer preteklost sreča sedanjost na načine, ki omogočijo eksplozijo uvida” (str. 4). Vzpostavitev kreativne tenzije med koncepti avtorjev frankfurtske šole (Horkheimer, Adorno, Marcuse, Benjamin) in avtoric feministične liberalne teologije (Schüssler Fiorenza, Daly, Ruether) naj bi nakazala možne poti k transformaciji feministične liberalne teologije v kritično teorijo religije. S tem namenom kritično analizira koncepte avtorjev frankfurtske šole in v sklepnih delih poglavij naniza za feminizem – predvsem za feministično liberalno teologijo – pomembne vidike konceptov. V drugem delu analizira koncepte avtoric feministične liberalne teologije, pokaže na šibke točke in jih okrepi z elementi prej opisanih konceptov. Tako delo mestoma beremo kot kritiko konceptov avtorjev frankfurtske šole in mestoma kot dopolnilo, izpopolnitev konceptov feminističnih avtoric. Analiza konceptov je vsekakor vredna branja, če ne drugače, dobimo precej natančen in konstruktivno kritičen vpogled v omenjene koncepte. Pri branju dela kot celote z vidika avtoričinega namena pa se postavlja vprašanje, ali je “boljši svet” res možno doseči znotraj okvirov krščanske religije? Ali ne pomeni “boljši svet” tudi vsebinsko drugačne religije? Kakšen je tedaj smisel ostajanja znotraj nje? In pravzaprav, katere religije? Čeprav avtorica sama zapiše, da ne ponuja odgovora na konkretna vprašanja o realizaciji, vseeno zapiše, da pot v drugačen, bolj human svet lahko vodi le preko globalnega prevpra-ševanja in sprememb družbenih, ekonomskih in političnih struktur. Osnova slednjih pa v zahodnoevropski družbi leži predvsem v institucionalni interpretaciji krščanskih vrednot. Ne moremo sicer zapisati, da so trenutne strukture družbe, politike in ekonomije neposredna posledica krščanstva, lahko pa zapišemo, da so krščanske vrednote (oz. njihova interpretacija v konkretni družbi in času) pripomogle k vzpostavitvi obstoječih razmerij gospostva. Ker avtorica poudarja, da zgolj interpretacija sveta ni dovolj (vendar je izhajajoč iz teorije družbene konstrukcije realnosti na neki ravni možno reči, da že s tem, ko svet interpretiramo in/ali reinterpretiramo, ga hkrati spreminjamo), ampak je svet treba spremeniti (222) in na drugem mestu zapiše, da se je treba izogniti reformam, saj le-te vodijo le v utrditev statusa quo, se postavlja vprašanje, ali je tako korenito kritiko družbe sploh moč doseči iz pozicije znotraj nje same. Ali nam “pogled od znotraj” omogoča zavzeti dovolj kritične distance za celovito kritiko, ki bo ponudila preseganje obstoječih razmerij gospostva? In če ne, kako je to isto moč doseči v vpetosti v religijo? Avtorica v prvem stavku zapiše, da “knjiga izhaja iz prepričanja, da religija s pomočjo kritične družbene teorije lahko še enkrat vznikne kot emancipatorna moč v zgodovini” (ix). Prav “upanje žrtev brutalnosti in zatiranja” je tisto, kar avtorica poudari kot osvoboditveni impulz krščanskega sporočila, ki lahko motivira participacijo v “aktivnem boju za spremembe sveta” (xii). Pa vendar je znotraj krščanstva prav to upanje kanalizirano v “prihodnji svet”, v onstran-stvo, s čimer je zagotovljena podredljivost obstoječim razmerjem gospostva, ne pa poskus njihove spremembe. To isto upanje v boljši svet – ki ni “od tega sveta” (Sveto pismo nove zaveze, Jn 18,36), kot je Pilatu zatrdil Kristus – je eden od močnejših mehanizmov zagotavljanja reprodukcije obstoječih razmerij gospostva. Le popoln zlom upanja v boljši svet, ki nekje že obstaja in si pot do njega lahko izborimo le z vdanostjo, pokornostjo in molitvijo, bi lahko omogočil vznik “zavezanosti realizaciji bolj humanega sveta znotraj zgodovine in družbe” (str. x), o kateri piše avtorica. Ali je možno in kako doseči realizacijo “boljšega sveta”, sta vprašanji, ki nujno zahtevata tudi prespraševanje tega, kaj “boljši svet” je in za koga je boljši. Na tem mestu se postavi tudi vprašanje razmerja med teorijo in prakso, ki ga Čitalnica 339 recenzije avtorica rešuje s pomočjo družbene teorije K. Marxa: gre za dialektično razmerje, katerega nujni del je tudi nenehno prisotna napetost. Prav zaradi kompleksnosti in vseprežetosti družbe z razmerji gospostva avtorica namesto konkretnih napotkov za partikularne spremembe družbe, ki se vedno zgodijo znotraj obstoječih struktur hierarhije in dominacije, zagovarja nenehno kritično refleksijo. Izhajajoč iz tega je feministična kritika nujno vedno negativna, nejasna in parcialna. Prav konkretizacija “utopičnega hrepenenja po absolutni pravičnosti” v političnih programih predstavlja nevarnost, da krmilo prevzameta “instrumental-nost in identitetno mišljenje” (str. 224). Če pustimo vsebinsko razpravo o “boljšem svetu” ob strani in v ospredje postavimo “konstruktivni dialog”, ki ga avtorica predpostavi med avtorji frankfurtske šole in feministične liberalne teologije, lahko ugotovimo, da dialog ni konstruktiven le za feministično teologijo, temveč tudi za kritično teorijo družbe. In čeprav je tekst napisan z vidika transformacije feministične liberalne teologije v kritično teorijo religije, iz njega prav tako lahko razberemo šibke točke kritične teorije družbe, ki so (lahko) zlasti relevantne za feminizem. Na tem mestu lahko storimo korak naprej po isti metodi in z istim ciljem, kot ju avtorica predlaga feministični liberalni teologiji: da bi se posamezne smeri, koncepti, ideje katerekoli družbene teorije zavedle svojih omejitev in jih presegle, je nujno nenehno vzpostavljati kritični dialog in prevpra-ševati samoumevno; prav tisto, kar je samoumevno, je namreč najtrdneje vsidrano v obstoječo strukturo in skrito pred kritično refleksijo. S tem presežemo tudi vprašanja o tem, kaj in za koga “boljši svet” je ter kako ga doseči. Pomemben premik, ki ga s tem dosežemo, je premik od vprašanja, ali je mogoče doseči globalne družbene spremembe znotraj določene družbene pozicije (najsi bo to religija ali kaj drugega) ali ne. Če namreč izhajamo iz predpostavke, da – zaradi vpetosti v razmerja gospostva – znotraj neke konkretne družbene pozicije ni mogoče vzpostaviti potrebne kritične distance, jo lahko poskušamo vzpostaviti preko kritičnega dialoga, ki lahko omogoči uvid lastnih meja in s tem njihovo preseganje. Pri tem se spotaknemo ob vprašanje znanosti per se in njene vloge pri reprodukciji razmerij gospostva. Hkrati se zastavlja tudi vprašanje funkcije znanosti v družbi nasploh: do racionalizma je bila glavni vir in producentka smisla katoliška cerkev. Z nastopom razsvetljenstva in oblikovanjem znanosti je glavni osmišljevalec postal razum in predvsem v sodobnem času prevladuje mnenje, da znanost lahko “odčara svet”, kot je dejal Weber. Znanost je dobivala podobo “nepristranske”, “ne-vrednotne”, “objektivne” osmišljevalke sveta. In morda je samoumevnost razuma kot objektivnega in vrednotno nevtralnega osmišljevalca sveta ena od ključnih samoumevnosti današnje (zahodnoevropske) družbe, ki jo je treba izpostaviti kritični refleksiji. Na predpostavki o nevtralnosti in vsemogočnosti razuma sloni tudi razumevanje znanosti kot polja, kjer se lahko odigra ključna bitka med mitologijami/ideologijami in “zdravim razumom”, ki bo človeštvo popeljalo v “boljšo družbo”. Lahko bi zapisali, da je funkcijo katoliške ideologije prevzela znanost: supra-člo-veškega boga je zamenjal čisti razum, biblijo glavne struje v posameznih vejah znanosti, cerkvena obredja kreiranja “božjih otrok” (krst, prvo obhajilo, birma itd.) obredja šolanja (končanje osnovne šole, matura, diploma, magisterij itd.) itd. Vendar je od-čaranju sledilo novo za-čaranje: novi osmišljevalci so na podlagi starih “trikov” svet ponovno začarali. Kljub splošno bolj ali manj sprejeti dihotomiji med teorijo in prakso oz. “čisto” teorijo in političnimi akcijami ne moremo govoriti o vrednotno neobremenjeni (humanistični) znanosti; lahko pa pristopamo iz pozicije obrobij znanosti ali kot je dejal I. Saksida: avtsiderji “… bolje zaznavajo slaba, ideološko obremenjena mesta v disciplinah, v katere so prišli bolj zaradi radovednosti kot zaradi česa drugega.”(Mateja Hrastar, Intervju, Razgledi, št. 9/1112, 29. april 1998, str. 8) Prav ta pristop lahko omogoči prevpraševanje samoumevnosti znotraj družb(e) brez nevarnosti reprodukcije obstoječih razmerij gospostva, saj je edino vodilo radovednost in ne uresničitev nekega cilja, ki na neki stopnji nujno zahteva konkretizacijo. 340 Čitalnica recenzije Zdi se, da je ravno to tisti presežek knjige, ki je preveč ambiciozen, da bi si ga avtorica zastavila. Pravzaprav je s tega vidika bolj utopična misel, da je lahko v kritično teorijo religije transformirana feministična liberalna teologija tista “osvobodilna” sila človeštva (gre pravzaprav za vrsto “mesi-janskega” načina razmišljanja), kot pa sama misel o “boljši družbi”. Pri slednjem je poleg nevarnosti reformističnega pristopa, na katero opozarja avtorica, potrebna tudi pozornost drugi nevarnosti: “diktaturi prihodnosti”, ki je tako močno vsidrana v krščanska ter druga religiozna in drugače idealistična razmišljanja. Bolj kot ciljno orientirana razmišljanja (ne glede na to, ali gre za pozitivne ali negativne definicije), so ideološko manj obremenjena razmišljanja, ki jih vodi radovednost; drugače povedano: znotraj “nekoristne znanosti” (ibidem, str. 10) obstaja manj verjetnosti reproduciranja razmerij gospostva. Pravzaprav to pomeni, da je “boljši svet” moč doseči le tako, da se temu cilju vnaprej odpovemo. Z Nietzsche-jem: “Naredil bom velik preizkus: kdo prenese misel večnega vračanja? Tisti, ki ga muči stavek ‘nobene rešitve ni’, ta ne izumre.” (Nietzsche, po I. Urbančič, 1988, Kritični obrat modernosti v: F. Nietzsche, Onstran dobrega in zlega: H genea-logiji morale, Slovenska matica Ljubljana ) Recepta za uresničenje “boljšega sveta” torej ni moč napisati, saj je pojem sam v sebi kon-tradiktoren. Ostane le, da se prepustimo radovednosti – bodisi znotraj znanosti, religije ali pa kar tako. In radovednost naj bo tudi vodilo pri branju te knjige. Mitja ^epi~ Zgodovina fotografije – zgodovina mita Warner Marien, Mary (1997), Photography and Its Critics. A Cultural History 1839 – 1900; Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-55043-2. Cena: 35L Fotografija in njeni kritiki – Kulturna zgodovina 1839–1900 kljub svojemu naslovu ni zgodovina fotografije, ki bi razlagala njen tehnološki razvoj na eni in njene pojavne oblike, smeri oziroma konkretne izdelke na drugi strani. Mary Warner Marien so zanimale sledi, ki jih je fotografija zapustila v misli in družbi druge polovice 19. stoletja, zanimala jo je predvsem zgodovina dis-kurza o fotografiji. Avtorica sama pravi, da to ni zgodovina, pisana skozi posamezne fotografije, ampak zgodovina ideje fotografije – fotografije kot kompleksnega koncepta, ne pa kot neke prakse. Analizira zgodnje zgodovine fotografije, pisane v devetnajstem stoletju, razprave o odnosu med umetnostjo in fotografijo, znanostjo in fotografijo, pa tudi tekste, ki so obravnavali pedagoško uporabnost takrat svežega medija. Warnerjeva se je poglobila tako v dela velikih umov tistega časa (Baudelaire, P. H. Emerson), ki so se s svojimi razmišljanji odzvali na bliskovit razvoj fotografskih praks, kot tudi v nocije fotografije, ki so se kot “javno mnenje” pojavljale v takratni periodiki. V knjigi je torej obravnavan izjemno heterogen zbir razmišljanj o fotografiji, ki jim avtorica poskuša najti skupno točko. Ugotavlja, da je bila fotografija v devetnajstem stoletju metafora za modernost. Povedano z njenimi besedami: “Fotografija je bila mnogoznačen simbol prednosti, žrtvovanj in nasprotij modernizacije” (str. 47). Delo ima pet poglavij, ki jih je mogoče brati tudi razdruženo, saj gre dejansko za pet samostojnih Čitalnica 341 recenzije spisov, ki obravnavajo pet aspektov, s katerih je bil v devetnajstem stoletju voden diskurz o fotografiji. Prvo poglavje raziskuje izvore diskurza o fotografiji, drugo razpravlja o fotografiji in moderni v misli devetnajstega stoletja, tretje o odnosu med fotografijo in umetnostjo ter fotografijo in družbo, četrto o razmerju med fotografijo, izobrazbo za množice in množično kulturo, peto pa govori o skušnjavah modernosti oziroma modernizacije. V prvem poglavju Warnerjeva pokaže, da sta bili na začetku diskurza o fotografiji pomembni predvsem dve temi: prvič, pisanje zgodovine fotografije in, drugič, iskanje njenih izvorov, ob tem pa debata o razmerju med fotografskim posnetkom stvarnosti in stvarnostjo samo. Pokaže se, da so bile zgodovine fotografije in njenega izvora v devetnajstem stoletju izkrivljene vsaj iz dveh razlogov. Prvi je izhajal iz, kot pravi avtorica, praktičnega linearnega pojmovanja zgodovine kot sosledja dogodkov. Zgodovina fotografije je po tem pojmovanju sestavljena iz dogodkov – tehnoloških inovacij, ki so si sledili zaporedoma, krona teh dogodkov pa je bilo odkritje fotografije, ki se pripisuje Francozu Daguerru. Če para-fraziramo zgodovinarje devetnajstega stoletja, je zgodovino fotografije mogoče zapisati takole: camera obscura plus fotokemija plus napredek je enako fotografija. Vendar, kot dokaže avtorica, taka formula ne more biti veljavna kot formula razvoja fotografije, saj ne camera obscura in ne fotokemični postopki vnaprej ne določajo nujno izuma fotoaparata. Zgodovina ni linearna na tak način. Začetek devetnajstega stoletja v cameri obscuri, ki je bila takrat že star izum, ni samoumevno videl naprave, s pomočjo katere bi lahko ohranili sliko. Tudi Daguerre ni nikoli zapisal, da je fiksiranje slike camere obscure njegov cilj. Kot ugotavlja Warnerjeva je postala camera obscura predhodnica fotografije šele potem, ko so bili fotografski postopki že poznani. Obstajala je pač potreba po enostavni zgodovini fotografije, zapisani v karseda razburljivi zgodbi. Drug vzrok izkrivljanja zgodovine fotografije je bil političen. Kazal se je v zmanjševanju pomena drugih dveh pionirjev fotografije, Francoza Josepha Niepceja in Britanca Henryja Fox Talbota. Kot pokaže avtorica so zgodovinarji fotografije v devetnajstem stoletju prvega zanemarjali, ker je svoje znanje predal Daguerru. Lovorik tako ni bilo treba deliti med dva posameznika in mit o genialnem posamezniku, ki je izumil fotografijo, se je lahko rodil. In kar je bilo za takratne zgodovinarje morda najpomembneje – ta posameznik je bil Francoz. Talbota so zamolčali prav zato. Zgodnji zgodovinarji fotografije, večinoma Francozi, zaradi takratne francoske anglofobije Britanca niso mogli okronati s soavtorstvom pri tako pomembnem izumu. Poleg zgodovine fotografije se avtorica tu dotakne še vprašanja objektivnosti fotografije, pri katerem močno preseže časovni okvir knjige, ki naj bi obravnavala predvsem devetnajsto stoletje. Povzame tako zgodnja pojmovanja fotografije kot mehaničnega odtisa narave, kar naj bi bil dokaz za njeno objektivnost, pa vse do Baudril-lardove nocije simulakra. Opozori tudi, da se je fokus diskurza o fotografiji premaknil. V njegovih začetkih o replikabilnosti, možnosti neomejenega števila kopij, kot tisti lastnosti fotografije, ki ima največje družbene implikacije, ni bila namenjena pozornost in teža, kot jo je dobila v dvajsetih letih tega stoletja z Walterjem Benjaminom in njegovim Umetniškim delom v času mehanske reprodukcije. V naslednjih poglavjih avtorico bolj zanimajo razprave devetnajstega stoletja o posledicah, ki jih je pustila fotografija v takratni družbi. Najprej se loti teze, da je bila fotografija v tistem času metafora za modernost. Še več – pokaže, da je bila zgodba o nastanku fotografije pravi modernistični mit, ovit v tančico magije in skrivnostnosti, ki je ustezal predstavam devetnajstega stoletja o genialnosti in ustvarjalnosti – o skrivnostni sili napredka. Toda kljub temu, da je fotografija hitro postala simbol napredka tega obdobja, ji v njenih začetkih kritiki niso priznavali statusa umetnosti. Vzrokov za to je več. Warnerjeva ugotavlja, da se je v drugi polovici devetnajstega stoletja zelo malo kritikov usmerilo zgolj v obravnavo fotografskih praks, medtem ko je število fotografov naraščalo zelo hitro. Posledica je bila, da fotografska kritika dolgo ni razvila avtonomnega kategorialnega aparata in se je naslanjala na kriterije kritikov drugih umetnosti, predvsem slikarske. Kritiki so v 342 Čitalnica recenzije devetnajstem stoletju fotografiji očitali, da so njeni proizvodi zgolj mehanske kopije narave, da so fotografije preveč realistične, preveč natančne. Po njihovem mnenju je kvalitetno fotografijo mogoče narediti brez posredovanja umetniškega genija, zato fotografija ne more biti umetnost. Fotografi so se na drugi strani hoteli uveljaviti kot umetniki, kar je pripeljalo do poskusov izpolnjevanja pogojev, ki jih je postavljala na slikarski utemeljena fotografska kritika, to pa je zahtevalo žrtvovanje nekaterih bistvenih lastnosti oziroma prednosti fotografije. Fotografinja Julie Margaret Cameron je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja razstavila večje število fotografij z različnimi motivi, ki so vedno bile rahlo neizostrene. Takšno oddaljevanje od siceršnjega verizma fotografij so umetnostni kritiki toplo pozdravili, medtem ko so njeni fotografski kolegi neostrino pripisovali tehnični nepodkovanosti Cameronove. Kljub priznanju, ki so ga doživela dela Cameronove, se je fotografije še vedno držala oznaka nižje umetnosti – stališče, ki ga velikokrat srečamo še danes. Warnerjeva opozori še na eno posledico pojmovanja fotografije kot mehanskega odtisa narave, razširjenega v devetnajstem stoletju. Fotografski posnetek je služil kot močno orodje za definiranje in fiksiranja normalnosti – podobe normalnega človeškega bitja – kar se je najbolj izrazilo z njegovo uporabo v antropometriji. Avtorica pokaže, da je bilo mnenje, da bo fotografija znižala splošni nivo okusa in tako še povečala razkol med množično in visoko kulturo, sredi devetnajstega stoletja močno razširjeno. Hkrati ugotavlja, da so bile razprave o umetnosti in fotografiji surogat za večje družbene teme, kot so demokratizacija, družbena mobilnost in posledice industrializacije. In če so nekateri kritiki fotografijo ostro zavračali tako v umetniškem smislu kot v smislu tehnologije, ki bo prinesla izboljšanje družbe, so drugi v fotografiji videli demokratično umetnost, ki lahko dvigne kulturni nivo množic, s tem da jim z reprodukcijami približa dela visoke umetnosti, ki so bila v prejšnjem stoletju “v živo” dostopna le bogatejšim slojem. Fotografija je tako našla svoje mesto v kampanjah za opismenjevanje množic, ki so se v Veliki Britaniji vlekle skozi vse devetnajsto stoletje. Avtorica zapiše, da je bila pismenost videna kot sredstvo družbene kontrole in da je veljala kot osnovni vzrok socialne mobilnosti navzgor. To stališče Warnerjeva ostro zavrne. Fotografija je bila videna kot sredstvo vizualnega opismenjevanja, ki naj bi z reprodukcijami umetniških del demokratizirala umetnost in jo približala množicam. Še eden od dokazov o demokratičnem potencialu fotografije je nastanek tako imenovane običajne fotografije, ko si je vsak za relativno majhno vsoto denarja lahko dal izdelati svoj portret ali družinsko fotografijo, ki je služila kot nekakšno ogledalo s spominom. Hkrati je s pojavom množično razširjanih in cenenih portretov znanih in slavnih oseb devetnajstega stoletja fotografija pomembno vplivala na oblikovanje sodobnih množičnih medijev. V analizi zgodovinskih virov, ki je vodila do nastanka Fotografije in njenih kritikov, avtorica uporabi dva metodološka pristopa. V prvih štirih poglavjih skuša analizirati čim večje število virov oziroma pisanja avtorjev različnih miljejev – od razmišljanj praktikov do komentarjev mislecev devetnajstega stoletja, kakršen je Baudelaire – in tako zajeti obsežni del spektra takratnega razmišljanja o fotografiji in družbi ter pokazati na njegovo širino. Nasproti temu se v petem poglavju osredotoči na delo fotografa in teoretika fotografije Petra Henryja Emersona. Poglavje je posebej zanimivo, ker ga lahko razumemo kot ilustracijo avtoričinih izvajanj iz prejšnjih poglavij. Warner-jeva pokaže, da se prav skozi Emersonova dela kaže ambivalenten status fotografije v devetnajstem stoletju, kot ga je prikazala v prejšnjih poglavjih skozi zelo široko analizo virov. Emerson je bil namreč tudi znanstvenik in povezava med umetniško fotografijo in znanostjo se je izkristalizirala v njegovem pojmovanju naturalistične fotografije, ki je zavračala metafizično in zahtevala objektivnost, temelječo na pozitivni znanosti. Svoj pogled je, kot ugotavlja avtorica, hitro spremenil in začel naturalistično fotografijo zavračati. Že konec devetnajstega stoletja je namreč prinesel razočaranje nad pozitivno znanostjo, ki ni mogla intelektualno jasno razjasniti sveta in prinesti izboljšanja človekovega življenja. Čitalnica 343 recenzije Avtorica v svoji knjigi utemelji začetno tezo o fotografiji kot mnogoznačnem simbolu modernizacije. To ji uspe z analizo izjemno širokega spektra avtorjev, kar je ena največjih kvalitet knjige. Kljub temu delo ni preobremenjeno z dokazi za izhodiščno tezo, saj njeni širini in širini analize navkljub ostane obvadljivo. Že v prvem poglavju se jasno pokaže, da namen Warnerjeve ni bil pisati zgodovino fotografije skozi ključne dogodke, ampak da gre za večplastno delo, ki poleg zgodovine diskurza o fotografiji prinaša tudi razmišljanja o zgodovinopisju samem, nekakšno zgodovinsko avtorefleksijo. Razen drugih obravnavanih aspektov je Fotografija in njeni kritiki tudi zgodovina zgodovin, ki nazorno demonstrira, kako je zgodovina vpeta v svoj družben kontekst, kako zgodovinske okoliščine, želja po senzacijah in nacionalistični občutki lahko iz-krivijo zgodbo nekega izuma. Hkrati je to resnično zgodovina kritike fotografije, saj se zgodovine fotografije same dotakne samo takrat, ko je to za razpravo res nujno potrebno, na primer ko razpravlja o zgodovinah fotografije v devetnajstem stoletju. Avtorica se časovnih mej obdobja, ki ga obravnava (od izuma fotografije do 1900), drži kar precej strogo, kljub temu, da jih ponekod (pri obravnavi razmerja med resničnostjo in fotografijo) močno preskoči. Taki skoki so bralcu v pomoč, saj mu dajo ključ za primerjavo kritike fotografije iz devetnajstega stoletja s sodobnimi kritikami in miselnimi tokovi. Morda največja kvaliteta Fotografije in njenih kritikov je, da nazorno prikaže, kakšen intelektualni vihar lahko sledi tehnološkemu dosežku ter kakšno produkcijo utopij lahko sproži. Skozi delo je mogoče razbrati avtoričino implicitno kritiko tehnološkega determinizma oziroma slepega prepričanja, da lahko nek izum spremeni svet in družbo na bolje. Avtorica v zaključku knjige zapiše, da so nekatere sodobne tehnologije sprožile podoben intelektualni plaz, kot ga je sprožila fotografija, kar je spet mogoče brati kot implicitno opozorilo: internet še ne bo prinesel krasnega novega sveta. Velika kvaliteta knjige je tudi njena grafična oprema, oziroma veliko število fotografij, kar je za akademsko delo sicer nenavadno, a v tem primeru povsem razumljivo. Objavljene fotografije so dejansko ilustracija obravnavanih konceptov, kar vsebino knjige še trdneje poveže z obravnavano tematiko. Morda nekoliko preseneča dejstvo, da War-nerjeva ni namenila niti vrstice razmerju med fotografijo in filmom, sploh zato, ker je veliko govorila o razmerju med fotografijo in drugimi umetnostmi. Razen tega je fotografija s filmom tesno povezana in tudi izum filmske kamere (1895) še ravno sodi v obdobje, ki ga knjiga obravnava. Druga slabost knjige je bolj povezana z našim kulturnim okoljem. Warnerjeva je namreč analizirala dela francoskih, angleških in ameriških kritikov fotografije iz devetnajstega stoletja, zato njenih zaključkov gotovo ni mogoče brez zadržkov uporabiti za naše razmere. Kljub temu pa je Fotografija in njeni kritiki gotovo vredna branja. 344 Čitalnica recenzije Dorijan Ker`an Od hominidov do antropologov Adam Kuper, The Chosen Primate. Human Nature and Cultural Diversity, Harvard University Press, 1994, 269 str. Richard Dawkins je v začetku svoje znamenite knjige Sebični gen zapisal, da se tako imenovane humanistične znanosti vedejo, kot da Darwin in njegova teorija evolucije sploh nikdar ne bi obstajala. Če odmislimo Wilsonovo sociobiološko šolo oziroma “veliko sintezo”, ki pa sodi bolj v družboslovje oziroma, če smo natančnejši, želi družboslovje umestiti v naravoslovje, to bržkone še danes drži. Zato je vsako delo, ki poskuša teorijo evolucije umestiti tudi v humanistične oziroma družboslovne vede, še kako dobrodošlo. Adam Kuper je eden najbolj uglednih britanskih antropologov, čigar knjige, zlasti tiste, ki se ukvarjajo z zgodovino antropološke znanosti, so danes med najpomembnejšimi učbeniki mladih antropologov. Njegova zadnja knjiga, Izbrani prvak, s podnaslovom Človeška narava in kulturna raznolikost, je logično nadaljevanje znanih knjig Anthropology and Anthropologists in The Invention of Primitive Society, kjer je Izbranega prvaka pravzaprav že napovedal. Danes so praktično vsi znanstveniki, naravoslovni in družboslovni, darvinisti, saj je Dar-winova teorija evolucije in v njenem okviru zlasti izvor človeka danes le še težko ovrgljiva, čeprav še prav neverjetno nerazumljena. Toda vprašanje, ki Kuperja najbolj zanima, ni sama evolucija, temveč ali nam teorija evolucije lahko pojasni človeško naravo in človeške načine življenja v zadnjih 150.000 letih oziroma, ali lahko teorija evolucije odgovori na povsem preprosto, a tako neodgovorljivo vprašanje, kot je: kaj pravzaprav delamo tukaj? Poglejmo torej, kaj o tem misli Kuper. Odgovori na tovrstna vprašanja se delijo v dve vrsti in jih zlahka pripišemo bodisi (zelo pogojno rečeno) naravoslovcem bodisi družboslovcem. Del prvih na podlagi sorodnosti človeka s prvaki, zlasti s šimpanzi in bonobi, malo manj pa še z gorilami in orangutani, meni, da je človek zgolj še en prvak, gola opica, kot pravi Desmond Morris, ali tretji šimpanz, kot je zapisal Jared Diamond, radikalnejši sociobiologi pa sploh iščejo odgovore zgolj še v genetiki. Druga, pogojno rečeno družboslovna stran, ki je, kot se zdi, danes malce iz mode, pa poudarja, da človekov izvor iz veje prvakov ni determiniral posebne smeri človekove evolucije. Pri tem mnenju ni povsem jasno, za kakšno “posebno smer evolucije” naj bi tu šlo. Če je tu mišljena, pogojno rečeno, fizična oziroma telesna evolucija, potem je seveda težko govoriti o posebni smeri evolucije, razen če seveda ne upoštevamo, da je pravzaprav vsaka vrsta rezultat posebne smeri evolucije, torej tudi človek (druga inačica, da je človek edino od narave izbrano bitje, čigar evolucija bo potekala po neki posebni poti, kajpada ni resna). Bolj verjetno pa je, da Kuper tu govori o kulturni evoluciji (kar je sicer neprimeren a precej pogost in uveljavljen izraz) in o zabavnem in eminentno tavtološkem stališču nekaterih družboslovcev, da je kultura povsem človeški dosežek in da je torej že kar perverzno zanikati pomen kulture v človeški zgodovini. In prav tu leži kleč nerazumevanja med naravoslovnimi in družboslovnimi stališči, saj se mešata na eni strani evolucija, ki je s stališča posameznika praktično statičen in kontingenten proces, in človeška zgodovina, ki je kumulativna in usmerjena. Čeprav Kuper opozarja prav na takšne zablode pri komunikaciji med naravoslovnimi in družboslovnimi vedami, pa prav na tem mestu tudi sam začenja polzeti prav v isto brezno nerazumevanja. Malo bolj radikalno gledano imamo torej na eni strani po Kuperju biološka stališča, ki poudarjajo univerzalno človeško naravo, ki se prenaša z geni in jo človek deli z ostalimi prvaki (pa ne le njimi), človeša kultura pa je le bolj sofis-ticirana inačica kulture šimpanzov. Druga stran pa poudarja človeško prilagodljivost in velike razlike v navadah in institucijah med človeškimi Čitalnica 345 4 recenzije družbami. Seveda pa je raznolikost človeških družb hudo dvomljiva zadeva, predvsem zato, ker o njej lahko govorimo le v zelo kratkem času znane človeške zgodovine, kaj pa se je dogajalo pred milijoni let, ko so po afriški savani (ali tudi drugod?) hodili prvi hominidi, pa ne vedo danes ne biologi ne družboslovci. Gre skratka za klasično vprašanje natura versus nurtura oziroma v konkretnem primeru, ali so kulturne variable človeške vrste genetsko kodirane ali pa zgolj priučene. Kuper na tej točki na pomoč pokliče imu-nologa Petra Medawarja, ki je, potem ko se je izkazalo, da kulturne evolucije ni mogoče interpretirati v Darwinovih terminih, predlagal, naj se vrnemo k Lamarcku, ki je vendarle imel prav, a ne o evoluciji pač pa o razvoju človeške kulture. Kajpada pa pri dilemi narava ali kultura ni mogoče mimo Darwinove povratne zanke, torej da je, poenostavljeno po Kuperju, razvoj možganov vplival na razvoj jezika in izdelovanje orodja, to pa je spet vplivalo na razvoj možganov. Kuperjevo opisovanje polemike med biologijo na eni in družboslovno-humanističnimi znanostmi na drugi strani, je precej zmedeno, nesistematično in polno spodrsljajev. Zdi se, da nekako še sam ne verjame preveč v argumente družboslovcev in humanistov, da pa si tega nekako ne upa priznati, zaradi česar je prvi del Izbranega prvaka sicer zanimivo, a zavajajoče branje, saj bralcu ne ponuja možnosti, da bi sam poskušal izluščiti racionalno jedro obeh stališč oziroma, drugače rečeno, Kuper se strinja z obema stranema, kar pač ni posebej dobro stališče. Še posebej, ker se je pri nizanju bioloških argumentov omejil le na radikalnejše avtorje, ki jim ni zoperstavil stališč njihovih bolj umirjenih kolegov, denima Stephena Jaya Goulda. Potem ko se nekako le pretolče skozi polemično goščavo človekove biološke na eni in kulturne realnosti na drugi strani, se Kuper v nadaljevanju knjige obrne v mirnejše vode in se posveti zlasti nekakšni zgodovini preučevanja človeka in njegove kulture. Pripoveduje zgodbo o raziskovanju človeške evolucije in človeškega vedenja, o proučevanju opic in poskusih primerjalnih analiz vedenja in družbene organiziranosti prvakov in ljudi, zlasti lovsko-nabiralniških družb. Celo poglavje tako posveti stoletju iskanja človekovih prednikov in zgodovini tega iskanja, o čemer pa je na voljo kar nekaj odličnih knjig, ki jih navaja tudi sam Kuper (zlasti Readerjevo knjigo the Missing Link in Lewinove Bones of Contestion), in ki bi jih bralec raje bral v originalu in ne skozi Kuperjevo, sicer korektno, interpretacijo. Branje pa postane zanimivejše, ko spregovori o lovsko-nabiralniških družbah, ki jih je tudi sam proučeval. Poudarja, da so te družbe v nasprotju s pričakovanji v težkih razmerah zelo uspešne in da je lov pravzaprav paradoksalna aktivnost, ki je nevarna in ne zagotavlja uspeha. Zato je treba resno pretehtati tezo Adrienne Zihlman, da je bilo prvo orodje neke vrste vreča za otroka, ki je ženski sprostila roke, da je lahko nabirala sadeže, medtem ko je orožje sekundarna iznajdba, kar je bržkone v skladu z ugotovitvami, da so bili človekovi predniki bolj mrhovinarji kot lovci. Od vreče oziroma priprave za prenašanje otroka do primarnosti družinske enote mati – otrok pa ni več daleč, še posebej, če drži, da med sesalci prevladuje vzorec, ki zahteva, da pripadniki enega spola iste generacije zapustijo skupino. Običajno so to samci, s čimer naj bi se preprečevala notranja ploditev (ti argumenti niso najbolj prepričljivi in so bili v tej reviji že kritizirani). Bolj zanimiva pa je teza, da je za uspešno reprodukcijo izjemno pomembna prehrana, kar še posebej velja za samice, ki s tem, da ostanejo v poznanem okolju, lažje najdejo hrano, zaradi poznavanja življenjskega okolja pa se tudi laže izogibajo plenilcem, ki bi jih pri selitvah lahko zelo ogrožali. Kuper tudi opozarja, da ne moremo neposredno primerjati družbenih sestavov pri človeku podobnih opicah in človeku. Pri slednjem namreč velja, da edini med prvaki vse življenje ohranja vezi med krvnimi sorodniki, čeprav je takšna teza malce vprašljiva, saj je Jane Goodall v svojem opazovanju šimpanzov v Gombeju lepo opazila pogosto sorodstveno solidarnost, zlasti med materami in njihovimi otroki, pa tudi med otroki samimi (denimo sinovi in hčerami stare Flo), kar priča, da je zgornjo tezo treba revidirati vsaj tako, da je človekova posebnost ohranjanje vezi tudi po patriliniji in ne le po matriliniji. Pa tudi takšna teza je lahko ob nekaterih etnografskih opisih 346 Čitalnica recenzije kaj hitro v nevarnosti, da jo ovržemo. Stabilen starševski par, ki je predpostavka ohranjanja vezi po obeh starševskih črtah, je sicer v človeških družbah res prevladujoča, ni pa univerzalna. Hkrati pa se pri tovrstnih primerjavah pojavlja tudi vprašanje, do kod so sploh možne – z iskanjem skupnih značilnosti vedenja in družbenih sestavov različnih vrst se kaj hitro lahko znajdemo v položaju, ko bomo našli nekatere skupne značilnosti, ki pa se bodo skupaj z iskanjem prvega prednika znašle v Dawkinsovi prvotni župci. Morda najpombnejši in brez dvoma najboljši del Kuperjeve knjige je poglavje, kjer se loti tradicije rasizma v znanosti, tako v biologiji kot v antropologiji. Čeprav so z rasizmom v znanosti obračunali že drugi, denimo Gould in Diamond med biologi, v antropologiji pa v zadnjem času Hiatt, pa je Kuperjev prispevek k spodbijanju evgenike in podobnih rasističnih teorij, neza-nemarljiv in predvsem vedno aktualen in nujen. Ne glede na obstoječa dela na to temo je vsako novo vedno dobrodošlo, saj se zdi, da bo le s stalnim pisanjem o teh problemih znanost lahko obračunala z ideološkimi predsodki. V nadaljevanju se v okviru zapisa o prvotni obliki družine ponovno posveti teoriji incesta (o tem je na kratko pisal že v Invention of Primitive Society), pri čemer se, kar je zanimivo, tokrat nagiba na stran Westermarckove teorije in njenih izpeljav na podlagi analizi kibucev in kitajske prakse poroke sim-pua (tudi o tem je bilo nekaj že zapisanega na straneh te revije). Ob sicer že znanih dejstvih, ki jih ob tem navaja, pa se vendarle zdi, da se je pri obravnavi jedrne družine vendarle preveč oprl na kambriško zgodovinsko šolo, pri čemer je nevarno, da ugotovitve kam-briških zgodovinarjev ne upošteva s kritično dis-tanco, ampak jih jemlje kot nesporna dejstva. Čeprav gre za vprašljivo stališče, pa velja poudariti, da je s tem verjetno želel opozoriti na včasih pretirano nagnjenost antropologov k skrajnim primerom, ki so komajda primerni za dokazovanje splošnih pravil. Knjiga Izbrani prvak je iz strani v stran vedno bolj zgodovinski pregled antropologije in njenih povezav z drugimi znanostmi, zato je zanimivo in privlačno branje, ki pa mora biti pospremljeno z dobršno mero predhodnega znanja. Bralec mora biti zelo pazljiv, da loči, kdaj Kuper navaja mnenja drugih in kdaj sam ocenjuje, in da opazi Kuperjeve spodrsljaje (med drugim se mu je tudi zapisalo, da so ljudje potomci drevesnih opic, kar seveda drži, a poudariti bi moral, da pri tem ne gre za današnje opice, temveč za skupne prednike). Po drugi strani pa Kuperjevo opisovanje antropološke zgodovine na dan privleče vrsto pozabljenih a zelo zanimivih teorij, nad katerimi se lahko bralec zabava, hkrati pa tudi razume epistemološko logiko razvoja antropologije. Čitalnica 347 prikazi in pregledi Ivan Cifri} NAPREDAK I OPSTANAK. MODERNO MIŠLJENJE U POSTMODERNOM KONTEKSTU; Knji`na zbirka Razvoj i okoli{, Hrvatsko sociolo{ko dru{tvo, 1994, 276 strani Zaradi nekritičnega odnosa do modernizacije in posledic znanstveno-tehnične-ga napredka grozi naravi uničenje, človeku pa izguba človeškosti. Danes se vprašanje napredka že spreminja v vprašanje obstoja; sodobna družba je tako postavljena pred izbiro: ali bo iznašla “novo obliko” napredka v kontekstu obstanka, sožitja z okoljem, ali pa bo nadaljevala propad, socialno tehnično dominacijo okolja v senci mitov o napredku. V pričujočem delu proučuje avtor prav aspekte te izbire. Knjiga je nastala kot zaključek triletnega raziskovalnega projekta Socialno ekološki aspekti razvoja, ki je potekal pod vodstvom dr. Ivana Cifrića, profesorja Sociologije okolja, sociologije religije ter so- ciologije vzgoje in izobraževanja na Filozofski fakulteti v Zagrebu, financiralo pa ga je Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Hrvaške. Cifrić izhaja iz teze, da je za proučevanje posledic ekološke krize potreben holističen pristop, da je poleg zunanjih dejavnikov ekološke krize (ozonska luknja, kisel dež,deforestacija ...) potrebno sistematično proučiti tudi notranje (družbene vrednote, norme ...), saj šele spremembe v načinu razmišljanja prinesejo trajne spremembe zunanjih dejavnikov ekološke krize. Namen projekta je bil raziskati odnose in pričakovanja sodobne hrvaške družbe do (iskanja) potencialnih rešitev ekološke krize, do možnih prihodnosti. Delo je razdeljeno na tri dele. V prvem, Ekološka protislovja moderne družbe, nam avtor nazorno prikaže in nas sooči z dvojnostjo pojma “napredek” in njegovimi posledicami. Napredek pravzaprav predstavlja stalno ponujene možnosti, ki jih je mogoče realizirati z določeno stopnjo tveganja. Medtem ko predindustrijska družba proizvaja možnosti (in sproti z njimi tudi tveganja), industrijska družba proizvaja tveganja, da bi ustvarila možnosti. Nastanek t.i. družbe tveganja “je torej posledica pojmovanja in uresničevanja določenega tipa razvoja, označuje pa novo stanje razvitih ter možno perspektivo nerazvitih družb”(31). Vendar kaže, da so sodobne razvite družbe že dosegle tisto stopnjo razvoja, kjer postaja povečanje tveganja kon-traproduktivno. Ekološka kriza, trdi avtor, tako ni nič drugega kot kriza moderne empirije, sodobne družbene realnosti oziroma industrijske družbe. Globalizacija moderne družbe pa je poleg globalne ekološke krize prinesla tudi nove oblike socialnih razlik; problematiko razvoja tako najbolj otežuje neproporcionalnost med razvitimi in nerazvitimi deli, predvsem z vidika dohodka (z 82% svetovnega dohodka razpolaga 20% najbogatejših držav), tehnološkega razvoja, urbanizacije in demografskih disproporcionalnosti (čez 30 let naj bi 80% svetovnega prebivalstva živelo v deželah v razvoju). Ustvarja se razviti center politične, kulturne in ekonomske moči, nasproti kateremu je nerazvita periferija vse bolj nemočna. Industrijski družbi se v obliki splošne krize vrača bumerang njene ekološke neodgovornosti, hkrati s tem pa se pojavljajo tudi odločne kritike sistema. Tu ne gre za novo ideologijo, gre za novo percepcijo okolja, življenjskih pogojev in najpomembnejših problemov prihodnosti, ki temelji na holističnem pogledu na svet in mehanizmih njegovega delovanja. V drugem delu knjige z naslovom Sociološko raziskovanje pred ekološkim izzivom, so zelo pregledno podani rezultati raziskave, katere namen je bil prikazati vsebino latentne strukture percepcije odnosov triade narava-tehnika-človek, razvoja, napredka in prihodnosti ter njihove medsebojne odnose kot kompleksne orientacije. S tem je avtor želel dokazati obstoj dveh nasprotujočih si konceptov, odnosov do sveta, antropocentrizma in naturalizma, ki bodisi podpirata ali zavračata razvoj in napredek sodobne družbe. Raziskava je bila izvedena z metodo ankete na reprezentativnem vzorcu 547 študentov na univerzah v Zagrebu in Reki. Cifrić rezultate analizira na dveh ravneh; prvo tvorijo značilnosti porazdelitve – frekvence in vsebine posameznih problemov, drugo raven pa sestavljajo latentne strukture oziroma orientacije. Dobljeni rezultati pokažejo, da “mladi percipirajo razvoj tako, kot ga vidijo, torej a) kot posamezne dimenzije (vsebine problemov) in b) kot sočasno prisotnost različnih konceptov sprejemanja in zavračanja razvoja”(118). Sodeč po rezultatih raziskave se razvoj percipira kot stanje protislovnosti, kjer na eni strani stoji družba s svojimi težnjami po boljšem, predvsem pa hitrejšem materialnem razvoju, na drugi strani pa njegovo vrednotenje z bolj naturalističnimi kriteriji. Kljub očitni bipolarnosti pa Cifrić dokaže sočasen obstoj treh socialnoekoloških orientacij, tj. naturalizma, antropocentrizma in tehnokratizma (slednji je posledica neizogibne vloge tehnike pri nastajanju eko- 348 Čitalnica loških orientacij), ki obstajajo kot latentne strukture zavesti o odnosih med naravo in človekom. V sklepnem poglavju drugega dela knjige se Cifrić osredotoči na različna pojmovanja in vizije prihodnosti, ki jih posameznik oblikuje glede na svojo socialno-ekološko orientacijo. Dobljeni rezultati kažejo, da se tudi prihodnost percipira večdimenzionalno, avtor pa dokaže obstoj dveh osnovnih vizij: ena kot nadaljevanje sedanjih radikalnih sprememb in ekspanzij (z vsemi tveganji, ki jih to prinaša), in druga, njej nasprotna, kot konzerviranje sedanjosti. Vendar avtor opozarja, da se zelo velik odstotek anketirancev do prihodnosti ni opredelil ter da je povprečna sprejemljivost trditev zelo nizka. Prav pri pojmovanju prihodnosti pa se pojavijo največje spremembe v primerjavi s podobno raziskavo, ki jo je avtor izvajal leta 1988. Kljub povečanemu zavedanju ekološke in demografske problematike ter kritičnemu odnosu do modernizacije in napredka, so mladi na Hrvaškem do prihodnosti bolj zaupljivi in je ne vidijo kot nujno katastrofično. Tretji del knjige, Moderna empirija v postmodernem mišljenju, je kontekstual-na interpretacija rezultatov raziskave in sodobne družbenoekološke problematike. “Spremembe realnosti razvitih družb – vključno z ekološko zavestjo – so vplivale na sprejemanje ‘postmaterialističnih’ usmeritev, ki pa so za svojo osnovo kljub vsemu zadržale materialistično orientacijo srednjih slojev Zahoda, ki je na Hrvaškem še vedno daleč od željene stopnje reali-zacije”(233). Cifrić ugotavlja, da so govorice o postmoderni družbi prenagljene, je pa neizpodbiten obstoj postmodernega mišljenja in njegov konflikt z moderno em-pirijo. Bolj kot za radikalno prekinitev obstoječih praks gre tu za evolutivne spremembe znotraj moderne družbe in njene tehnologije. Rezultati so pokazali “sodobno zavest” hrvaških študentov, ki se nahajajo v precepu med idejama napredka in obstanka – posmodernistično mišljenje v katerem dobiva vse več podpore mišljenje o pluralizmu kultur, globalizaciji in omejevanju napredka s stališča varstva okolja. Vendar kritiki antropocentrizma moderne družbe niso pesimisti družbenega napredka, tudi ne zavračajo pravice do antropo-centrizma, le pogojujejo ga z zahtevami in dolžnostmi naturalizma. Napredak i opstanak je izredno berljiv, celovit in mestoma alarmanten prikaz sodobne problematike razvoja z “ekološkega vidika”, ki predvsem v drugem delu knjige preide v pomemben in zanimiv prikaz miselne strukture in pričakovanj določene generacije, soočene s specifičnimi socialnimi pogoji svoje družbe, kot so posledice vojne in (poskus) tranzicije. Avtor zelo podrobno in pregledno poda rezultate raziskave, ki jih med drugim spremlja več kot 50 tabel, diagramov in korelacijskih shem, poleg izčrpnih interpretacij pa je delo bogato tudi z metodološko razlago. Ob pronicljivi analizi ponuja Napredak i opstanak kar 14 strani dolg seznam sorodne literature, tako da je velika škoda, da je delo izšlo v nakladi le 400 izvodov. Ilija Tomanić prikazi in pregledi Čitalnica 349