— l«Haja ob 4. zjutraj. = Stane mesečno Din »5—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Cjubtiar.a, Knafiova ulica štev. 5/I. Telefon štev. 71, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništv«! Ljubljana, Prejemov« ulica St 54. — Telefon (nseratnl oddelek: LJubljana, Prešernova ulica St 4. — Telefon ftt. «0» Podružnic!: Maribor, Barvarska ulica St. t. — Celie, Aleksandrova cesta. Račun pri poStnem ček. zavodu : Ltu tirana št 11.841 - Praha čislo 78.1 So. Wien, Nr. 105.141, Ljubljana, 15. maja. Česar smo se bali in kar smo v današnji li dczolatnih političnih prilikah napovedovali, se je dejansko zgodilo: Ko-rupcijske interpelacije v Narodni skupščini so postale plen strankarske špekulacije. Vse to, kar se je z najboljšim nanj*rnom na včerajšnji seji Narodne slppščine povdarjalo, vsa prizadevanja. da bi včerajšnji dan postal za Jugoslavijo mejnik med korupeijonistično preteklostjo in pošteno državno upravo v bodočnosti, so uničena Bilo je sicer mnogo tehtnih govorov, a besede so ža! ostale brez dejanj. Mesto, da bi Radič, ki se je geriral kot nekak borec proti korupciji, vrgel vso težo svoje politične taktike na to. da najde akcija Narodne skupščine proti korupciji praktična pota. je v svoji iiepreračunljivosti in politični nesolidnosti povsem nepričakovano zavrgel ta glavni cilj včerajšnjega dne ter v zadnjem trenutku obrnil ost v$ega boja proč od korupcije, pa ga koncentriral v iuriš na svojo lastno vlado. Pohlepnost do vladi in aoetit po ministrskih stolcih je zastopnike ožje opozicije trenutno tako preslepil, da so tudi oni odstopili od svoje linije, odstopili od svojega predloga, ki so ga dva meseca pripravljali kot dodatek k svoji protikorupcijski interpelaciji, a se dali potegniti za seboj od Radiča za predlog, o katerem sedaj g. Radie trdi, da je Ropolnoma v intencijah vlade. Dejstvo je. da ie včerajšnji interpela-cijski dan potekel v Narodni skupščini brez najmanjšega praktičnega uspeha v bo.iu proti korupciji, da niti anketa za preiskavo iznešenih korupcijskih obdol-žitev ni sklenjena in da smo danes v tem vprašanju na slabšem nego 26 marca. ko so bile vložene tozadevne interpelacije. Zadnja dva meseca so bile interpelacije vsaj strah in trepet za ko-rupcijoniste. po včerajšnjem besednem grmenju je tudi to odpravljeno. Mesto korupcije je Radič zrušil samo vlado in sicer na način, ki ga tudi kot najbolj levičarski opozici.ionalci proti vladi sporazuma RR ne moremo označiti kot moralnega in poštenega. Radikalom je pač sinoči z obrestmi poplačal Stjepan Radič s svojim zahrbtnim manevrom to. kar so oni zagrešili z izdajstvom nad Narodnim blokom. Drug drugega vredni ni čudno, da se radikali in radičevci čim dalje globokeje pogrezajo v skupno brezdno korupcijonistične amorale. Višek absurdnosti radikalsko-radi-čevskega sporazumaštva očividno še ni dosežen. Včerajšnji dogodki še ne zadostujejo za konec koalicije RR; kajti Radičev klub že izjavlja, da vlada pravzaprav ne bi smela pasti, da zato ni bilo nobenega povoda in da je samo (J. Jovanovič ie ustanovil svoj klub, ki nil. da je radičevsko glasovanje proti vladi znak nezaupanja. Ponovno sodelovanje HSS v vladi g. Uzunoviča št. 4 smatra g. Radič kot samoobsebi umlji-\ i> Radikali so bili sicer danes v svojem kiubu zelo bojevito razpoloženi proti radičevcem — vse je obsojalo včerajšnji njihov nastop v Narodni skupščini In izjavljajo, da ž njimi ni mogoče več skupaj — vendar pa se ne ve, če ne bodo jutri isti radikali zopet drugače izjavljali in se zopet pobotali z radičevci. Danes se je izvršil že dolgo pričako-^ a:ii formalni razkol radikalne stranke. O. Jovanovič je utanovli svoj klub, ki šteje ž njim vred 11 poslancev. Nade vseh onih, ki so računali z Jovanovi-čevo dozdevno močjo v. radikalni stranki so bridko razočarane in to je pač glavni vzrok, da se je Radiič danes tako presentljivo postavil na glavo. Zdi se sicer, da današnja secesija iz radikal-skega kluba še ni razčistila odnošajev v tej stranki. Pašičeva avtoriteta sicer drži disciplino, a vendar je računati še 7 nadaljnim kršenjem enotnosti radikalov. Facit proti korupcijonistične vojne je torej ta-le: Ostalo je vse pri starem in parlament se ni mogel povspeti do nobenega pozitivnega uspeha; pokazala se .ie znova notranja nemožnost takozva-nega sporazumaškega režima, katerega nositelji si medsebojno strežejo po življenju tako. da nimajo niti časa niti volje do kateregakoli koristnega dela. Radič je po navidezni sinočni «zmagi» za eno veliko blamažo bogatejši in bo moral pristati na nove žrtve, če bo hotel zopet v vlado. Radikali so izšli iz cele afere moralično udarjeni in politično oslabljeni, razkroj njihove stranke je postal javen. S to pasivno bilanco v žepu bo poskušal sedaj g Uzunovič zlepiti nekako novo večino in zdi se. da noleg radičevcev zlasti naši klerikalci špekulirajo na honorar za včerajšnjo svojo taktiko, ki je g. Rado Pašiča in druge rešila velikih neprijetnosti. A vse nič ne pomaga! Odkar je naša državna politika zapustila ravno linijo se prilike v državi stalno slabšajo in narod plačuje vedno večje račune za eksperimente ter kravje kupčije, ki se sklepajo na njegovi koži. Edini izhod iz današnje nerešljive situacije je narodna sodbgi. Uzunovič poikuia sestaviti novo vlado Kralj ni sprejel demlsije kabineta ter je naprosil min. predsednika naj poskuša najti izhod iz situacije. Beograd, 15. maja p. Kralj ni sprejel dem sije g. Uzunoviča, temveč ga ie pozval, naj sMiša sestaviti njvo delovno vlado. Po opetovanih konferencah z radikal-skimi prvaki je g. Uzunovič nocoj podal novinarjem o tem sledečo važno izjavo: »Demisi.ia celokupnega kabineta ni bila sprejeta. Videlo se je. da gre tu za skoraj popolnoma isti slučaj, kot je bil svoj čas. ko so mi radičevci prvič odpovedali sodelovanje. Zaradi zakonodajnega dela, ki je na dnevnem redu, je jasno, da je treba napraviti vse napore. da se omogoči delovanje sedanjega parlamenta. Takrat smo se odločili za rekonstrukcijo kabineta, ki se je posrečila. Ugotovili smo. da je treba tudi tokrat tako postopati. Zato krona ni sprejela ostavke kabineta. Kralj me je pooblastil z isto nalOgo, naj poskusim z današnjim parlamentm ? popoln i ti kabinet in nadaljujem parlamentarno delo. Vse to sem danes sporočil v radikalskem klubu, ki je sklenil, da bodi vlada v stalnih stikih*s predsedništvom kluba v tej stvari. V to svrho je bila Po seji kluba konferenca radikalskih ministrov. Z jutrajšnjim dnem bo nastala večja živahnost v situaciji. Ker smo optimisti, bomo km^lu ime!', kakor upam. novo delovno vlado. S katerimi skupinami, pod kakšnimi pogoji in ob kakšni razdelitvi moči in udeležbe, ta se bo kmalu videlo.« It že prek! cilje in znova sili v viado Radičevski klub smatra, da se včeraj ni nič hudega zgodilo in je za obnovitev koalicije z radikali. Beograd. 15. maja p.Rzb t;e vlade [ eije je klub ugotovil dejstvo, da ves je Radiča silno p^parila. Ker se je p;- i parlament soglaano in odločno cbs ja kazalo, da je njegova špekulacija na j vsa dejanja v sebične svrhe, ki se iz-Jovanovičevo pomeč bila p vsem co- 1 vajajo s sodelovanjem ali zaščifo drž. grešna, je Radič danes na največje pre- f oblasti, kot dejanja korupcije, ter kako senečenje političnih krogov in zlasti v najbridkejše razočaranje opoz cijskega bloka zopet vse preokrenil. Napr-v 1 je vse korake, da se zopet pob ta z radikali ter obnovi kalicijo RR, četudi z žrtvami. Radičev klub je b:J zbran ves dan. Seja je trajala do 10. zvečer. N to sta odšla oba Rtdiča v avdijenco ter sta kralju sporočili, da želi HSS obnoviti koal ci j o s NRS. Na popoldanski seji svojega kluba je Radič govoril, da mnogi politično situacijo napačno razumevajo, zlasti pa včerajšnji nastop HSS. Na v-ak način je treba nadaljevati sodelovanje z radikali, ker ni možnosti za kako drugo delovno kombinacijo v sedanjem parlamentu in ker se nove volitve ne želijo. Nadaljevanje sedanje pol tike z radikali ne bo težko, ker je Uzunovič sam izjavil. da noče ukinjen j a sporazuma . . . Zvečer je bila sprejeta resolucija, ki se pošlje min. predsedniku Uzunoviču in ki se glasi: »Hrvatski seljački klub je na svoji današnji seji vse transko razpravljal o parlamentarnem položaju spi h in posebno n situaciji, ki je nastala po sn č-njem glasovanju v Narodni skupščini o prehodu na dnevni red. Po končani razpravi o interpelacijah glede korup- naj se ta koruptivna dejanja p bijajo, 127 poslancev ie glasovalo za prvi način pobijanja korupcije, 150 pa za drugi. V predlogu za pre.icd na dnevni red, na katerega je m h. predsednik navezal zairpn co. ni bila precizirani stališče o donošenju zak -na o korupciji sicer pa je v bistva isti kot predlog kluba HSS, ki nikakor ne vsebuje niti najmanjšega znaka nezaupnice vladi, ampak se je moglo po njeg vi sestavi in vsebini pričakovati v končnem govoru min. predsednika izjavo, da ne bo smatral našega predloga kot znak nezaupanja. S tem ugotovilom sprejemamo naslednji sklep: Ker Mub HSS ni pokazal nezaupanja d.) vlade Nikole Uzunoviča kot vlade narodnega sporazuma in ker njegovo glasovanja, čeprav je spravilo m n. predsednika v trenotno formalno manjšino v Narodni skupščini, nj bistveno spremenilo dve retjinske večine, ki jo ima vlada v parlamentu za svoje nenrekinljivo delovanje, ki ga je sedanja vlada sama podrobno obrazložila in že uspešno nadaljevala, nanašamo, da bi mogel biti vzr.k za razcep koalicije med radik?In> in seijaško stranko le v tem, ako bi se ena teh strank izneverila polifki narodnega sporazuma, kaker je določen z aktom od 14. julija 1925.« Razkol v radikalni stranki Včeraj opoldne je min. predsednik po ponovnih posvetovanjih s Pašičem izročil kralju pismeno ostavko vlade. — Beograjska sodba o položaju. Beograd, 15. maja P- Se ponoči se Jovanovičevi prijatelji v radikalskem klubu niso upali otvorjeno nastopiti. S svojim pogla- varjem vred se niti eden izmed niih ni uso-dil glasovati proti vladi, imeli so le pogum se absentirati. Toda že to ie dalo povod za ostro obračunavanje z njimi v radikalskem klubu, kjer je dopoldne vladala pravcata burja ogorčenja proti »izdajicam«. Posl. Laloševi-ča in Tomiča so radikali skoraj da z bra-hijalno silo izgnali iz kluba. To je dalo vendarle povod, da ie pričelo razčiščenje in da se je izvršilo sedaj tudi formalno izdvo-jenie Jovanovicevih pristašev iz radikalne stranke. Danes ie deset poslancev izstopilo iz radikalnega kluba, kj so ustanovili pose- ben »radikalski poslanski klubi, kateri se ie konstituiral ter izvolil za predsednika g. Ljubo Jovanovič a, za podpredsednika dr. Joso Laloševida in za tajnika Jova-na Alci Parmakovlča. Razen teh treh tvorijo klub radikalskih disidentov še poslanci Vlajko Kocid, Milutin Tomid, Vasiiij Trbid LZborni r Miljuševič, Bela Trilid, Dimitrije Popovid, Velja Vukičevič in Svetozar Stankovid. Mislijo, da dobi Jovanovič na svojo stran še tri ali štiri poslance. Ako Pa se mu posreči dobiti kak mandat, bi utegnil zbrati na svoji strani kakih 30 poslancev. Novi klub ie obvestil predsednika skupščine Trifkoviča in ga zaprosil za dodelftev klubovih prostorov. Jovanovidev klub Ima jutri ob 10. dop. svojo prvo sejo. Pašič proti nadaljnemu sodelovanju z radičevci Ministrski predsednik Uzunovič izključuje oba Radiča, skušal bo pridobiti druge stranke, smatra pa volitve za neizbežne. — Seja radikalskega kluba. Radičem. Ministrski predsednik bo skušal priti v stike z nekaterimi vplivnimi politiki raznih strank, ker je prepričan, da Je le tako mogoče doseči konstruktivno delo. vanje. Z najvišje strani je bila Izražena že. Ija. naj se dela z današnjim parlamentom. V sedanjem položaju se da to težko stol riti. Predsednik vlade misli, da je mogoč le en izhod Iz sedanjega položaja, namreč razpis novih volitev. Uzunovič Je povdarjal svojo voljo, da bo skušal sestaviti večino Tretji govornik Ljuba živkovič je v dalj." ših izvajanjih podal zgodovino rad.Ska/lne stranke ter kako je prišlo do sporazuma med ra-dičevci in radikali. Radikali da so biiU Iskreni. Radič pa je vueibatina in radi-červcl so politična živina, s katerimi ni mogoče resno delati. To nI ni,kaka resna po. litična organizacija. Radičevci slepo slede vzgledu vucEbattae Stjepan a Radiča. Z njimi je moralo priti do popolnega ukinje-nja sleherne zveze. 2ivkovič je predlagal, naj klub Izraza Pašiču in Uzunoviču zaupnico. Pašič in Uzunovič sta izjavila, da sprejmeta predlagano zaupnico ter da bosta ob vsaki spremembi položaja takoj obvestila klub. Radikalski klub je potem soglasno Izrazil zaupnico Pašiču ia Uzunoviču. Po razkolu s pristaši Ljube Jovanoviča je ostalo v radikalnem klubu še 130 poslancev. Pričakovati pa je, da pride S? do nekaterih festopov. Beograd. 15. maja. p. Od 5. do 6. popoldne je imel sejo radikalski klub. ki je bila zelo dobro obiskana. Po otvoritvi je Pašič sporočil, da je 11 poslancev zapustilo klub 'n da so ustanovili svoj lastni klub. kar je bilo vzeto na znanje. Nato je Pašič poročal o položaju. Iz. vajal je. da so radikali z odkritimi nameni hi v interesu naroda vodili poliitiko sporazuma s HSS. Ta sporazum ko podpirali iz vsega srca. Toda radičevci so že trikrat kršili sporazum. Njihova krivda je, ako je sporazum kršen tudi četrtič, sedaj pa na tako nelojaJen način, kakor se je videlo na snočnji seji skupščine, ko so radičevci izigrali vlado Uzunoviča im s tem se oddvojild od radikalov. To vse dokazuje, da ni mogoče sodelovati s Stjepanom Ra. dičem in njegovimi poslanci. Radikali so vedno želeli sodelovati z dobrimi Hrvati in so v to tudi vedno pripravljeni, pa ne samo z njimi, ampak z vsakomur, ki je za edlnstvo države, za ustavo, za dinastijo. Ministrski predsednik Uzunovič je v daljših izvajanjih obrazložil potek dogod. kov zadnjih dni. ki so dovedli do krize vlade. Naglašal je, da rti mogoče delati z radičevci, rekel je, da je dobil uverenje, da s Stjepanom In Pavlom Radičem absolutno ni mogoče delati. Težko je delati z današnjim parlamentom. Uzunovič bo skiu šal delati. Z vsemi strankami je mogoče BOrielovanis, le ne s Stjepanom in Pavlom Popolna zmasa Pilsudskega Predsednik republike Wojciechowski aemisijoniral m izročil vso oblast sejmskemu maršalu.— Witosova vlada odstavljena. Pogajanja za sestavo nove vlade. — Pilsudski zmagal s pomočjo delavstva. Dunaj, 15. maja. s. Poljsko poslaništvo je prejelo danes popoldne brzojavko, ki jo je poslal tiskovni oddelek zunanjega ministrstva. Brzojavka ima nastopno besedilo: Državni predsednik WojciechowSki se je odrekel vsem suverenim pravicam v korist maršala Pilsudskega, edinega vrednega in poklicanega moža, da vodi Poljsko. VVitosova vlada ie bila odstavljena. Pilsudski skuša v sporazumu s sejmskim maršalom Ratajem sestaviti novo vlado, ki bo sestavljena iz poštenih oseb. Čete bodo po vzpostavitvi reda takoj zopet poslane v svoje garnizije. Pilsudski je dal povelje, da se mora vojaštvo zadržati mirno in dostojanstveno. Iz sporočila poljskega zunanjega urada izhaja jasno, da je Pilsudski gospodar položaja na celi črti. Izgleda, da mu je k zmagi pripomoglo delavstvo. Pilsudski je tudi pri levičarskih strankah zelo v časteh. Zaradi tega «0 tudi socijalni demokrati včeraj popoldne sklenili proglasiti generalno stnvko, da bi se na ta način odvzela dosedanji Wi-tosovi vladi možnost dobiti čet* iz pokrajine v Varšavo. Nadalje poročajo, da se je na Poljskem včeraj odredila mobilizacija. Pilsudski je danes izjavil novinarjem, da je nasprotnik nasilstev, kar je že dokazal, ko je bil predsednik republike. Po težkih notranjih bojih, je dejal Pilsudski. sem se odločil do tega boja. Pripravljen je prevzeti nase vse posledice. Nikoli ni zasledoval manj nesebičnega cilja ne za sebe. ne za svojo okolico. V nobeni državi ne sme vladati nepravičnost. Misliti se mora na one, ki delajo za druge, sicer bi poginila država. Varšava, 15 maja, s. Sejmskl marša! Rataj je sporočil ministrskemu predsedniku, da je z ozirom na demisijo državnega predsednika Wojciechowske-ga na podlagi čl. 40 ustave kot zastopnik prevzel funkcije predsednika republike. Maršal Pilsudski je imel danes dopoldne daljšo konferenco s sejmskim maršalom Ratajem, ki je nato konferlral z zastopniki raznih strank. Govori se, da je poverjen s sestavo vlade poslanec Bartel. Berlin, 15. maja, s. Zastopnik WoIfo-vega urada v Varšavi javlja: Po vesti lista «Currier Porrany» sta državni predsednik in ministrski predsednik \Vi-tos. ki sta pobegnila v neko vas blizu Varšave, po pogajanjih, ki so trajale vso noč, odložila svoji mesti. Berlinski urad poljske brzojavne agenture javlja: Predsednik republike je poslal sejmskemu maršalu Rataju pismo, v katerem mu naznanja, da odlaga mesto državnega predsednika, ki ga v Smislu ustave izroči i-ejmskemti maršalu. Tudi celokupna vlada je zaprosiUi Rataja, naj sprejme tijcr.o demisijo. Rataj je demisijo sprejel ter izjavil, da ho nova vlada sestavljena v prihodnjih urah. Gdansk. 15. maja. s. Kakor se izve so .se Witosove čete umaknile iz Varšave. ki je sedaj popolnoma v oblasti Pilsudskega. Witosbve čete so južno inesta zasedie nove postojanke. Več i dei teh čet pa ie v popolnem razkroju. Iz vseh delov države prihajajo iz;-ave za Pilsudskega. število prostovoljcev narašča. V proglasil na javnost o motivih ln ciljih svojega postopanja poudarja Pilsudski. da je priče! boj le radi skrbi za dobrobit države. Tisočglava množica prireja po Varšavi manifestacije za Pilsudskega. V poznili urah so se sinoči pričela pogajanja med državnim predsednikom, ki je zapusti! Varšavo v avtomobilu, toda z vlado ostal v bližini prestolicc in med maršalom Pilsudskim. Ali so irneia ta pogajanja kak uspeh še ni znano. Maršal Pilsudski sestavlja sedaj novo vlado. Sinoči je sprejel zastopnike manjšin. katerim je izjavil, da bo ščitil zahteve manjšin v interesu Ln v duhu prave demokracije. (Ole.i tudi članke na drugi strani. Ured.) Varšava, 15. maja. b. V vsej Poljski vlada popolen red. Upravni aparat funkcijonira normalno. Vesti o p »g romih proti 2idom in o plenjenju skladišč so neresnične. Pariz 15. maja b. Na Ouai d* Orsavu izjavljajo. da Francija ne misli na intervencijo v Poljski, četudi bi se revolucija razvila v državljansko vojno. Moskva, 15. maia k. Telegrafska agentu-ra Sovjetske Unije je poo&laSčena demontirati vse vesti inozemskih listov o dozdevni koncentraciji sovjetskih čet ob poljski meji. Sovjetska vlada Izjavlja, da sc vobče ne vmešava v notranje zadeve dre, gib držav. „Norge" pristala na Alaski Včeraj zjutraj je pristala Vancouver, 15. maja, s. Zrakoplov «Norge» je ob 2. zjutraj (vzhodni čas) pristal v Telleru. severno od Nome. Na krovu so vsi zdravi. Rim, 15. maja o. Danes ob 17.15 je prispela iz Nome (Alaska) naslednja brezžična brzojavka ženi polkovnika Nobile: «Prispe! srečno v Teller v Alaski. To potovanje se mi zdi kot nekak sen. — Nobile.s Slično brzojavno vest je prejela žena Ellsvvortha. ki biva trenutno v Firenzi. Teller je majhna vasica ob Beringovi morski ožini. Ob 16.30 je prejela vlada uradno poročilo, da je «Norge» pristal v Tellerju. Vest je bila takoj sporočena kralju in Musso- «Norge» severno od Nome. liniju. Parlament je priredil letalcem živahne manifestacije. Rim, 15. maia, o »Agencija Štefani* ie prejela ob 16.30 od Associated Press v Newyorku naslednje poročilo: Nome v Alaski se nahaja v brezžični zvezi z zrakoplovom «Norge*. Vest. da bi bil cNorges pristal v Nome, je netočna, oziroma prezgodnja. Nome, 15. maja. s. Dosedaj še niso dospele semkaj nikake vesti v usodi zrakoplova «Norge». Po mnenju ameriških krogov preprečujejo atmosferične razmere sprejem brezžičnih vesti zrakoplova. Angleško delavstvo zopet na delu Pogajanja med vlado in delavstvom napredujejo. sporazum se pričakuje po 20. maju. Končni London, 15. maja. b. Danes je promet v Londonu zopet normalen. Omnibusi, podzemske in cestne železnice vozijo zopet kot ponavadi. Parne in električne železni, ce prično voziti jutri. V Londonu izhajajo zopet vsi listi, toda v zmanjšanem obsegu, ker še ni prišlo do sporazuma med lastniki listov in Zvezo stavcev. Pogajanja so se danes nadaljevala. Bili so tudii oficijelni razgovori med oblast vi in strokovnimi organizacijami mornarjev in transportnih delavcev. Splošno mislijo, da se končajo pogajanja v par dneh. Tudi po ostali državi se promet normalno razvija. Dela se taktno ln z dobro voljo Ekseku-tiva strokovnih organizacij je pozvala svoje člane, naj sprejmejo sporazum z najboljšo voljo. Pogoji bodo daaes ali jutri popol-notna pojasnjeni delavcem po krajevnih delavskih zvezah. Na včerajšnji seji spodnje zbornice Je priporočal Macdonald, naj bi ministrski predsednik ali kdo drug vplival na obe stranki ter nadaljeval pogajanja z rudarji Predsednik vlade naj ne dopusti, da so stranki razideta in naj doprinese do po-voljnega zaključka razgovorov. Ministrski predsednik je imel v vsej krizi zaupan Srna obeh straneh. Baidu-in Je do konca te. dna na deželi !n se vrne v Londcn v pon-deljek. London, 15 maja. k. Kouferenca delesa. tonr rudarjev n! sprejela glede predlogov vlade nobenega sklepa, ter se je od godil a do 20. maja, ker pričakuje ponovna po. jasnila vlade. Centralni odbor lastn'k.'iv premogokopov je tudi proučil predlog:* vlade. Ta odbor se sestane zc.pet 17. maja Izmišljena vest o atentatu i Vladna kriza v Nemčiji na Mussolinija Ljubljana, 15. maja. Tukajšnji italijanski generalni konzulat je prejel od poslanika > Beogradu g. Bodrer? brzojavko nastopne vsebine: Bedasti borzni špekulanti so raz« širili vest o atentatu na predsednika vlade. Vest je popolnoma izmišljena. Prosim Vas, da obvestite o tem potom časopisja obla« sti ter bančne in trgovske kroge. Bodrero. Prepovedan shod v Beogradu Beograd. 15. maja. p. Za jutri ob 11. dopoldne je bil sklican protestni shod proti akciji bol ?arsk'h čftašev povodom atentata v Strumici. V zadnjem trenotku pa ie policija ta shod prepovedala. Mandat poverjen dr. Marxu. Berlin, 15. maja.'s. Wolfov urad poroča iz parlamentarnih krogov: Državni pred. sodnik Kindenburg je poslal predsedniku centrumske frakcije, bivšemu državnem i kanclerju dr. Marsu pismo, v katerem si prosi, naj mu naznani, ali bi bil pripravljen prevzeti ?estavo vl. Dr. Mr;r* si j" pridržal rok -/.n pomislek. Francoski dolgovi v Angliji Pariz, f13. maja. b. Finančni minister Raoul Peret odpotuje v začetku prihod, njega tedna v London, da nadaljuje pogajanja z zaKadtnim ministrom Cburchi'. lom o ureditvi dolgov med Francijo in An. glijo. Beograd, 15. maja, r. Dopoldne so se politični dogodki razvijali zelo hitro. Ze ob 8. ie bil Uzunovič pri Nikoli Pašiču, s katerim jc konferiral do 9. dopoldne, ko je odšel na prvo avdijenco h kralju, o a mu poroča o sinočnjih dogodkih v Narodni skupščini Ob tej priliki je gospod Uzunovič kralju sporočil, da poda ostavko. Iz dvora se je ob 10. odpeljal na konferenco radikalnih ministrov, ki je traiala do opoldne. Tedaj so radikalni ministri odšli v predsedništvo radikal-skega kluba, kjer so imeli razgovor z Nikok) Pašičem. Po tej konferenci ie Uzunovič odšel ponovno na dvor in ostal pri kralju do 12.30. Prišedši od kralja ie Nikola Uzunovič podal novinarjem sledečo izjavo: «Po sinočnjem votumu Narodne skupščine sem ravnokar podal ostavko celotne vlade. Ali bo kralj ostavko sprejel ali ne in kako se bodo nadalje razvijali dogodki, v tem trenutku še ne morem vedeti.> Demisua vlade je bila sklenjena na konferenci radikalnih ministrov z Nikolo Pašičem. Demisija, ki jo je podal Uzunovič pismeno ie motivirana s tem, da je vlada ostala v parlamentu v manjšini. Po av-dijenci se je Uzunovič sestal s Predsednikom Narodne skupščine Marko Trif-kovičem, ki je bil nato sprejet v avdi-jenci. G. Trifkovič je vladarju obrazlozil politično situacijo. Davi sta bila sprejeta v avdijenci tudi vojni minister Dušan Tritunovžč in zunanji minister doktor Momčilo Ninčič. ... Beograd 15. maja. p. Današnje «Vreme» poroča o političnem položaju po padcu vlade naslednje: Ker niso niti radikali niti radičevci popustili, četudi sta bila oba predloga v svoji osnovi siična, je bilo jasno, da mora priti do krize vlade. Glasovanje v skupščini je pokazalo, da ima vlada za <=eboj samo radikale. Vsi radičevci, tudi dr Nikič in dr šuperina, ter vsa opozicija so' glasovali proti vladi. S tem je razbita dosedanja vladna koalicija radikalov in ra- Demisija Uzunovičeve vlade Včeraj ie izstopilo iz radikalnega kluba 10 poslancev, ki so se pridružili Ljubi Jovanoviču. — Razočaranje nad Jovanovicevo slabostjo. dičevcev Smatra se, da končnoveljaivno. Zanimivo je, da niso niti Lj. Jovanovič In nekateri njegovi preveč eksponirani prlja. teHi v radikalnem klubu kakor Velja Vu-bičevič in Vlajko Kocič glasovali, četudi so se-nahajali v skupščini. V enočnjem sporazumu radičevcev in ožjega opozicijskega bloka se vidi nova koalicija, ki naj bi zamenjala sedanjo koalicijo radikalov in radičevcev. Ta koalicija seveda brez večjega števila radikalov ne more imeti večine in zato ne more priti v poštev pri sestavi vlade. Brez radikalov bi imela ta koalicija nekaj nad 130 poslancev, a po. trebno jih Je najmanj še SO da st^ri ne-kakšno slabo večino v skupščini. Prletasi te koalicije računajo na Ljubo Jovanoviča in njegove prijatelje v radikalnem Wubu. Radikali so strašno ogorčeni na Radiča ln trdijo, da je pripravil ta napad brez vsake potrebe, ker je Uzunovičeva vlada nudila zadostna jamstva za najvestnejšo preiskavo afer, navedenih v interpelacijah, ln za korake v svrho pobijanja korupcije. Ker Radič tega ni hotel sprejeti, poinenja to po zatrdilu radikalov, da je namenoma hotel vreči vlado ter razbiti koalicijo narodnega sporazuma Razni znaki govore, da Je vse to že davno pripravil. V radikalnih vrstah trdijo da je snočnje glasovanje utrdilo edinstvo radikalne stranke, ker je pokazalo radikalom, da so osamljeni in da se morajo čim bolj čvrsto strniti za boj proti svojim neprijatdjem. . «Vreme» sodi, da bo vladna kriza težka In morebiti dolgotrajna. Ako se ne bo mo-gla sestaviti vlada, sposobna za delo v skupščini, se bo moral komu poveriti volilni mandat Veruje se, da bi mogel dobiti volilni mandat Uzunovič, ki bi izvedel volitve s homogeno radikalno vlado, katera bi se razširila morebiti s kaiko manjšo parlamentarno skupino. Sestava vlade se bo bržkone zooet poverila UzunoviČu, ki bo skušal sestajviiti koalicijo z enim delom radičevcev in eventualno tudi z davidovi-čevci in klerikalci Ako se to Uzunoviču ne posreči, potem bi se napravil poizkus z Ljubo Jovanovičem. ki bi imel sestaviti vla-delotn radikalov, z radičevci Dokument klerikalne morale Maribor, 14. maja Klerikalna lažnjivost in obrekljivost je brezmejna. Lani je nedavno umrla »Naša Straža« na nesramne načine obrekovala gg. dr. Žerjava, L. Petovarja, Antona Kristana in druge, češ kako so nekega Lumir-ja ogoljufali za milijone. Pod en članek so celo navedli, da za resničnost jamči g. Lu. mir iz Maribora. Prizadeti so tožili in klerikalna »Naša Straža« je morala preklicati laži in plačati stroške, a Kristan pa je itožil še Lumirja. Pravda se je vlekla skoro celo leto. Letos 12. maja pa bi imela bfti končna razprava. Pred to pa Je gospod Lumir dal naslednjo izjavo: »Podpisani Anton Lumir, industrijalec v Mariboru, izjavljam, da so se članki v »Naši Straži« v št. 33 z dne 11. maja 1925 »Kako državotvorci goljufajo državo«, št. 34 z dne 13. maja 1925 »Iz delovanja kr. ministra n. r.«, št. 36 z dne 13. maja in št 37 z dne 20. maja 1925 »Iz delovanja ir. Zer javovih prvakov«, objavili brez mojega sodelovanja in znanja, posebno, da ^e dosta-vek na dnu članka v štev. 33 od 11. maia 1925« za popolno verodostojnost zgornjega članka Jamči Anton Lumir, Maribor, Slovenska ulica« — izmišljen. Obžalujem radi tega, da se Je moje ime vpletio ali stavilo v zvezo z navedenimi članki. — Maribor, dne 10. maja 1926. A. Lumir 1. r. Potrjujemo ,da je nam osebno znani gospod Anton Lumir, industrijalec v Mariboru pred stoječo izjavo osebno podpisal. — Maribor, dne 10. maja 1926. — Dr. Šlibar 1. r., dr. Stanko Stor 1. t. _ Evo —; lažejo, falzificirajo in obre- kujejo. Ko Jih prmeš za jezik, potem se dokaže, da je vse izmišljeno in le plod nji. hove kleveferiške fantazije ter topovske mo rale. Politične beležke do z in s strankami ožjega opozicijskega bloka . Sedaj drug drugega obtožujejo Radič pripoveduje, da je Uzunovič kriv včerajšnjega <^baMa, Uzunovič odločno povdarja, daje Radičeva nelojalnost povzro- čila padec vlade. Ijanjem interpelacij, vsled česar naj sprej; me vladni predlog, kdor ima zaupanje, i kdor ga nima, naj glasuje proti. Tako se je dogodilo, da je Uzunovič Beograd, 15. maja. p. Poročali smo že, da je ob 2. ponoči sprejel St. Radič v klubu svojih poslancev novinarje in jim podal iz. javo, ki se v celoti glasi: Čim sem prišel v Beograd, me je obvc. stil minister agrarne reforme Pavle Radič, da je vlada v načelu sprejela predloge Hrt vatskega seljaškega kluba z ozirom na mo. tiviran dnevni red po razpravi o interpela. cijah, da pa se ta odgovor ne bo formuli, ral in stiliziral do zadnjega časa, da bi ne zvedela zanj opozicija in pričela licitirati ter zahtevati več, kakor bi mogla vlada sprejeti. V tem sem videl nepraktičaost t ozirom na parlamentarno tehniko, ki one. mogoča, da se neposredno pred glasova, njem sporazume samo en velik klub, a kaj šele dve veliki združeni stranki. Zato sem na seji kluba davi predlagal, naj se že ob 4. uri popoldne sestane predsedstvo kluba, vsi naši pravniki in vsi naši ministri, in da tu stiliziramo načela, ki jih je vlada spre. jela, ter to stilizacijo izročimo predsedni. ku vlade. Tako je tudi bilo. G. Uzunovič je dobil nekoliko pred 6. uro točno stilizacijo našega predloga, pisa« nega na stroju, a še pred tem. ko se je naš predlog prepisoval, mu je minister Pavle Radie povedal, kako izgleda naš predlog. Uzunovič se je strinjal s tem, dodal jc sa» mo. da smatra z ozirom na zakon za pobi« janje korupcije, da je boljše prvotno stali, šče HSS, da naj anketa pripravi ta zakon. Na to se mu je reklo, da morejo po poslov, niku zakone pripravljati samo posebni od: bori odnosno vlada, da ni primerno pove. riti anketi tudi izdelavo tega zakona ter istočasno preiskavo koruptnih dejanj. Za. to naj vlada pripravi zakon v čim krajšem času in skupščina naj ga sprejme v roku meseca dni, nakar bi anketa uravnala svoje delo po tem zakonu. Medtem sem bil od 6. do 7. v avdijcncl ter sem kralju sporočil neš predlog in raz. tolmačil stališče HSS, pri čemer sem naj. večjo važnost polagal na tak zakon o po. bijanju korupcije, ki bi odpravil tri glav« ne oviro za preganjanje korupcije, namreč določbo, da je vsakdo, ki daje podkupnino, prav tako kriv, kakor oni, ki jo sprejema, nadalje kazensko sodno postopanje, ki ne pozna rokov razen kadar je obdolženec v preiskovalnem zaporu, in ki ga za višja so. dišča sploh nc določa. Kralj je pazljivo poslušal moje razlaga, nje in iz vseh njegovih pripomb sem dobil vtis, da bi tak predlog, ko bi bil sprejet v skupščini, nudil kralju popolno jamstvo, da parlament in vlada v resnici iskreno mislita ter imata tudi voljo in sposobnost, da korupcijo najprej zfustavita ter potem izkoreninita. Ob 9. zvečer je bil pri meni v klubu pred sednik vlade Uzunovič. Sporočil sem mu svoje vtise z avdijence ter povdaril, da HSS nc more v svojem predlogu ničesar bistvenega i z premen i/i, ako se ne zamenja 7 nečem boljšim ali s temeljitim obrazlo. ženjem. zakaj se ima kaj izpustiti ali iz. premeniti. Medtem je imela vlada sejo in g. Uzuno. vič se je zlasti dolgo razgovarjal s Pavlom Radičem, ki je prinesel klubu okoli U. be. sediio izjave, ki naj bi bila vladna. Klub je nato sklenil, da sc more napraviti kom. promis, da se roki v našem predlogu po. daljšajo, v ostalem pa da se hoče HSS za. ilnvoljiti z izjavo predsednika vhde v skup š":ni da bo vlada najkasneje v dveh me. *ccih predložila Narodni skupščini zakon proti korupciji. Uzunovič je izjavil, da ta. ke izjave nc more podati in da smatra, da jo zadostno, kar je povedal pred razprav sprejel radikalski načrt, ki je izviral bogve od koga, prepričan sem, da je bil sestav, ljen v Pašičevi okolici, ako ne od samega Pašiča, — kot predlog cele vlade brez vpra. šanja in sporazuma s seljaškimi ministri. Opozicija se je silno zanimala za naš predlog in jaz sem ga ji poslal s pripombo, da gre za to, da se doseže sporazum s pred. sednikom vlade o končni stilizaciji. Sporo, čil sem tudi opoziciji podaljšanje rokov in vse naše kompromisne predloge. Opozicija je izjavila, da bo sprejela tudi tak kompro. misni predlog, ugovarjala je samo temu, da se nove interpelacije o korupciji posi« ljajo anketi potom predsednika skupščino in ne potom skupščine. Prosil sem Uzunoviča, naj ne postavlja vprašanja zaupanja, ker nasprotuje to po. slovniku, temveč naj po starem parlamen. tarnem običaju izjavi, da vlada sprejema ta predlog, ker se ne more zahtevati od opozicije, da naravnost glasuje za zaupni, co vladi. Kar je bilo nadalje, veste sami. Zato beseda «dzpad», ki jo je uporabil Uzunovič, ne gre na račun našega kluba, temveč druge stranL Ministrski predsednik g. Uzunovič je da. nes po opoldanski avdijenci kar najodloč. r.ejše demantiral Radičeve navedbe. »Go. spod Radič je pač izročil svoj predlog opo* zici/i a meni ga ni dal. Izmišljeno je seve. da, da sem postopal po Pašičevem receptu. Obžalujem tudi Radičevo indiskretnost, ki objavlja točno ali netočno «stvari iz svoje avdijence.® G. Uzunovič dolži Radiča ne. lojalnosti, ter smatra, da je s tem politi, kom vsako sodelovanje nemogoče. Klerikalci kradejo iz državnih arhivov Klerikalci so ukradli pismo dr. Žerjava dr. Ninčiču. Ne vemo, kako je to pismo prišlo v roke dr. Kulovca. S podpisom Ku. lovca se to pismo sedaj objavlja v «Sloven. cu». Iz pisma vidimo, da je 15. maja 1925. minister za šume in rude dr. Žerjav opczo« ril ministra zunanjih zadev dr. Ninčiča, da jugoslovenski vicekonzul v Diisseldorfu ne razume pravilno svojih dolžnosti in da z vsemi silami podpira klerikalnega agitator, j a, znanega Janeza Kalana. Zato prosi mi. nister svojega kolego, naj vicekonzula za. menja in pošlje na njegovo mesto sloven« skega nacionalnega uradnika. Zunanji mi. nister je po svoji dolžnosti tej prošnji ugo. dil. To je vsebina pisma. Dr. Kulovec je dodal reprodukciji tega pisma dolgo klo. baso, v kateri besni, da kar pene tišči. Ta. ko steklega izbruha psovanja ne najdeš kmalu. Le zato, ker je dr. Žerjav s svojim pismom pogodil klerikalce, ki so v inozem. stvu med našimi izseljenci pričeli strankar. sko in razdiralno delo. Janezu Kalanu je dovoljeno, da s skupnim narodnim def&ai-. jem goni politično.strankarsko propagando, in konzularni uradnik naj bi se udinjal te. mu početju. Ce minister to početje prepre. či, ga sme klerikalen agitator, ki je postal poslanec, pod zaščito imunitete psovati. Dovolj, če rečemo: Kuiovčev članek je vreden izbruh pristnega klerikalnega mi. šljenja. Njegov stil, njegovi izrazi, njego. va vsebina in njegov podpis, to je zlito iz celega v celo in je eno. V Kulovčevem sti. lu bi smeli reči, da je to poizkus strastne denuncijaeije. Toda dr. Žerjav je bil že tolikokrat denunciran od raznih kavalirjev, da mu tudi Kulovčeva denunciacija ne bo škodovala, ker je prav iste vrste, kakor so bile vse druge. Kulovec bržčas ne bo niti hotel priznati, kako sramotno je zanj, če se podpiše pod spise takšne vrste, — ne. glede na premestitev Barletovo, ki je bila zelo zaslužena in za katero je bil skrajni čas. Ne vemo, če je Kulovec izkazal Bar. letu uslugo s svojim ogorčenjem. Vsekako je za klerikalce značilno, da sedaj krade, jo akte že iz državnih arhivov. Ijani vrše melioracijska dela, nai gradi država stanovanja ter naj se redno izplačuje kaldrmina, da bi se ne bilo treba geren-tom puliti zanjo z Beogradom, kakor piše »Slovenec«? Dr. Korošec ni nikdar zahteval niti enega niti drugega, pač pa je dobila Ljubljana kaldrmino izplačano na posredovanje SDS in dr. Žerjava, četudi ni ljubljanski poslanec. Kdor ne zahteva, ne dobi. dr. Korošec pa ni nikdar ničesar zahteval in ako se Ljubljana zapostavlja, ni nihče drugi kriv, kakor on sam, ki je pred volitvami sicer mnogo obljubljal, ničesar pa po volitvah storil! Ce sedaj »Slovenec« pere dr. Korošca, bi se moral zavedati, da pere zamorca. NSS in skupna napredna fronta Kakor znano, ce je NSS na svojem delegatskem zboru izjavila za skupno napredno fronto. Seveda je to klerikalcem neljubo in »Slovenec« je nedavno objavil poročilo »iz narodno socialističnega tabora«, da je »Nova Pravda« poročala o delegatskem zboru NSS netočno., da je bilo strankino načel-stvo nepravilno izvoljeno in da je takozva-tia opozicija na delegatskem zboru predstavljala pravzaprav večino. Včerajšnja »Nova Pravda« odgovarja med di. na te trditve: »Za klerikalnega »Slovenca« jo razumljiva vnema, da skuša predočiti posamez" na mnenja gotovih zgagarjev v naših vrstah, kot mnenje večine narodnih socijalistov. Kajti klerikalcem gotovo ne gre v račun, da se je večina NSS izrekla za enotno napredno socijalno ironto, ki je nevarna tudi reakcijonarni SLS. Precejšen del svojih po" liti onih uspehov si ima SLS zahvaliti ravno razcepljenosti naprednih skupin v Sloveniji. Ce bi napredne skupine nastopile enotno, bi SLS nikdar ne dobila ljubljanskega mandata ta bi tudi dežele ne precbvladovala s svojimi glasovi v takem obsegu, kot se ie zgodilo pri zadnjih skupščinskih volitvah, da klerikalne komande na ljubljanskem magistratu in še kje drugje pri tej priliki niti ne omenim. Klerikalci so naravnost politično uživali, ko so se napredne skupine med seboj klale na nož. Godilo se je pač po pri-slovici, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Zadnji čas je zato, da je prišlo med napredne skupine spoznanje, da se napravi negativnemu boju konec in to v korist vseh naprednih skupin. Da so vsled tega novega kurza v slovenski napreidno -socijalni javnosti najbolj nezadovoljni kle rikalci, nas naravnost veseli, ker smo še bolj prepričani, da smo na pravi po.L Hvala s klerikalne strani bi bila za nas le opozorilo, da moramo drugače ravnati.« Končno pravi glasilo narodnih socijalistov: »Vsem onim pa, ki se še prištevajo med narodne socijaliste in bodo samo poskušali v Javnosti izzivati debate o internih strankinih zadevah, že v naprej povemo, da ne bomo trpeli v svojih organiziranih vrstah prav nobenih bernotarij.« Stjepan Radič in dr. Laza Markovič Stjepan Radič se je razjezil, ker je dr. Laza Markovič pred damami v Beogradu na predavanju v ženskem klubu rekel: «Ra» dič je boljševik«. Na banketu v sredo jc v Novi Gradiški Radič zaradi tega besno na. padel dr. Lazo Markoviča, o katerem je dejal, da bi ga morali vreči skozi okno iz omenjenega društva. Nadalje je dejal: «Ta mali Lazica, ki je prostaški in drzen ban« dit, si usoja reči, da smo mi boljseviki. Njemu se nc bi smelo ničesar zaupati, ako ni poleg njega straža«. Zatem je rekel, da je dr. Laza Markovič eden izmed onih lju« di, ki so hoteli vreči Hrvate v radikalno torbo. Dejal je tudi, da je «družba najbolj pravilna tedaj, kadar vlada v njej pravo veselje in nc, kadar se popolnoma izroči veselju kakor gospoda, ki vodi v bare gole in polnage ženske.« St. Radič jc tudi trdil ob tej priliki: «Lazica je bil v Ženevi vsak dan s tujo ženo, dokler ni nastalo pravo pohujšanje po vsej Ženevi Vsak čas je šel z drugo ženo in kazali so nanj s prstom ® Na te izjave St. Radiča je izjavil sedaj dr. Laza Markovič, da se je v Ženevi v res. niči nahajal v družbi dam. največ pa v družbi ge. Marženke in Radičeve hčere, k! sta z vso silo hoteli, da bi jima pokazal življenje v baru, kamor se po Radičcvi tr. ditvi vodijo gole in polnage ženske Demokrati pozor! V nedeljo dne 16. maja ob 15. uri se bo vršilo veliko zborovanje SDS v zvezi z ljud sko veselico v prostorih hotela «Nova po. šta» v Rimskih toplicah. Med zabavo svira godba iz Zidanega mosta. Zborovanje po. setita gg. minister n. r. dr. Gregor Žerjav in narodni poslanec dr. Pivko. Ker je zbo. rovanje velevažnega pomena za bodoči po» kret, je dolžnost vsakega somišljenika, da se ga udeležL Vstopnina prosta. — Na svi. denje odbor. Iz predzgodovine poljske Posvetovanja v klubih Beograd, 15. maia. p. Dogodki današnje noči so predmet živahnih posvetovanj v klubih. Radikali so silno ogorčeni na radi-čevce, ki jih grdijo, da se kar bliska. Radičevci vidno poparjeni iščejo Izhoda iz kritične situacije, v katero so dospeli, ker se i_e Radič glede Jovanovičeve moči zašpekuli-ral. Radič in ožja opozicija so računali, da bo Jovanovič potegnil za seboj najmanj 40 radikalov in da bo s tem takorekoč sama od sebe dana njihova kombinacija. A pokazalo se je, da se niti Jovanovič sam ni mogel odločiti. Končal }e svoj poropozni govor z nekakim lutrovskim »Tu stojim, Bog mi pomagaj«, a ko je prišlo do glasovanja je vzel klobuk in šel domov. Njegovi prijatelji so storili isto... Danes dopoldne so se sestali šefi ožje opozicije ter so ugotovili, da je položaj povsem nerazčiščen. Smatrajo da se dogodki razvijajo v smeri volitev. Klerikalci in del davidovičevcev bi bili pa pripravleni nastopiti kot rezerva radikalov. Klub SDS ie na dopoldanski seji ugotovil popolni uspeli svoje taktike. Z glasovanjem proti radikalskemu predlogu je odločil padec vlade, z vztrajanjem pri svojem predlogu je pokazal, da noče imeti nič skupnega z radičevsko špekulacijo. V stvarnem ozi ru se ie obžalovalo, da ja tkzv. Ožja opozi cija s svoio taktiko podprla radičevce a dosegla, da Narodna skupščina glede koruP-efeke afere sploh ni donesla pozitivnega rezultata. Po krivdi klerikalcev, davidovi čevcev, spahovcev je cela antikorupcijoni-stična akcija padla v vodo.. Sedaj se Ra dič svojim ponočnim zaveznikom že roga, češ da so glasovali za predlog, ki je predstavljal pravzaprav to, kar je vlada hotela. Posl. Pribičevič se je nocoj podal v Slunj kjer se vrši jutri velik zbor SDS. . Zamorca perejo Na našo ugotovitev, da ni dr. Korošec kot ljubljanski poslanec za Ljubljano ničesar naredii in da celo leto v Beogradu niti us: ni odprl, da bi vsaj na videz zadostil svojim predvolilnim obljubam, je pričel doižiti »Slovenec« krivde za dr. Koroščžv neuspeh dr. Žerjava! Ce bi zapisal, da so krivi tisti Ljubljančani, ki so dr. Korošca volili, bi bilo to še verjetno, nihče pa ne bo verjel da so krivi dr. Koroščevih grehov samostojni demokrati, ki ga niso volili, Ljubijana še ni imela tako slabega poslanca, kakor ga ima v dr. Korošcu, ln vendar so dr. Kcroščervi predniki prav tako imeli opravka z beograjskim režimom in tudi z dunajskim centralističnim režimom, ki je posebno k;eiikaicem šel na roko._ Todi v najtežavnejših razmerah so mogli dr. Ko-roščevi predniki vedno pokazati na večje ali manjše uspehe, ker so se znali potegovati za koristi Ljubljane in niso tako trdovratno molčali, kakor molči dr. Korošec v beograjski Narodni skupščini. Velika zloba pa je, če p;še »Slovenec« v zagovoru dr. Koroščeve komodnosti, da ie SDS sugeri-rala režimu, naj Ljubljano s Slovenijo vred izstrada, ker nočeta pod Pašič-Žerjavov pantofetj. SDS je v najostrejšl opoziciji napram režimu RR in sicer v veliko hujši kakor klerikalna stranka, katere voditelji vzdržujejo na eni strani z radičevci tajne zveze poraznih' posrednikov, na drugi strani pa z radikali in sicer ne samo z Ljubo Jovanovičem, ampak tudi s Pašičevimi pri staši, kar dokazuje že najnovejša pisava »Slovenca«, ki je pričel sedaj hvaliti že Pašiča, češ da se mu ne more očitati osebno nobena korupcija. Zakaj pa dr. Korošec i ni izkoristil teli zvez, da bt dosegel kake | ugodnosti za Ljubija io? Ali je dr. Korošec i klo zahvalo je tajnik izrekel vsem marljivim Predavateljem in se jim tndi za bodoče Priporočal za naklonjenost b; blagajniškega poročila g. Josipa SiHigoja je razvidno, da je imelo dru- Pomladanske obleke perilo, krasne čepice, kravate, klobuki itd. po izredno nizkih cenah dobite le pri tvrdhi .2 fi Preskcr, £jubi]anat Sv. Petra cesta štvo 25.667.75 Din dohodkov v gotovini in 955.52 Din v čekovnem prometu, izdatkov pa 23.988.05 Din. Topla zahvala je bila izrečena vsem podpornikom društva, zlasti gerentskemu svetu za podporo v znesku 2000 Din in velikemu županu dr. Baltiču za božičnico v znesku 5000 Din. Revizor g. Ivančič je nato predlagal celokupnemu odboru absolutorij s po- hvalo, kar je bilo z odobravanjem vzeto na znanje. Pri volitvi novega odbora je bila izvoljena večina starih odbornikov, pritegnilo pa se je k sodelovanju tudi Primorce iz predmestja in par akademikov. Za predsednika je bil zopet z velikim navdušenjem izvoljen g. dr. Dinko Puc, za podpredsednika pa g. prof. Kovačič. -S53- Narcise' Začetkom maja so se naenkrat pojavile po ljubljanskih ulicah. Cele šope so jih nosili in se opojali na čarobnem vonju. Pa ne samo v Ljubljani, po vsej Gorenjski so jih raznesli te krasne ozna-njevalke maja, bele narcise (Narcissus poeticus). Kdor si bolj natančno ogleda ta divni cvet, to nežno, snežno belo zvezdico, z rumenim, v oranžno nrehajajočim oče- umrl polbog, lepi nečimurni deček Nar-kissos, je vzcvetela prva narcisa. Še lažje, kakor oni, ki je občudoval že odtrgani cvet narcise v Ljubljani, ko je cvet že mnogo zgubil na krasoti in na opojnem vonju, si bo nastanek bajne pripovedke predstavljal tisti, ki je sam, ali v družbi sorodne duše občudoval in užival širne planinske trate, pretkane z milijoni rastočih in dehtečih scem, se ne bo čudil stari grški pravljici, ki je nastala o narcisi. Narkissos, lepi sin rečnega boga Ke-phisosa in vile Leirope, je nekoč zagledal v zrcalu kristalno čistega gorskega potočka svojo sliko, v katero se je zagledal. Zahrepenel je, da jo poljubi, skočil je v vodo in utonil. Druga varijanta pripoveduje, da je končal s samomorom iz obupa, in sicer radi tega, ker si je domišljeval, da bi bila njegova slika v vodnem zrcalu takoj uničena, kakor hitro bi se je dotaknil. Nekateri pa pripovedujejo, da je v hrepenjenju po svoji lastni sliki skoprnel. Na mestu, kjer je Narcise pobelijo Golico kakor sneg Fotografiral J. Kunaver narcis. Naj si bo v lepem pomladanskem jutru, še pred vzhajajočim soln-cem, ko lahen vetrič ziblje nad dehtečo belino pajčolanaste meglice, tančice gorskih vil in odnaša opojni vonj preko ozelenjajočih gozdov gor v goličavje in pa tudi daleč v dolino; naj si bo, da je trgal narcise, obsejane od pomladanskega solnca, ko je rajalo nad rajskim vrtom nebroj pisanih metuljev, zlatih mimic, pikapolonic in drugih drobnih, krilatih bitij, ki so tudi prihitela slavit stvarstvo, ali pa, da je sedel in sanjaril opojen od čarobnih vonjev v hladnem majskem večeru sredi jase polne narcis ob melodioznem spevu kosa zlatokljuna in vzpavajočem šepetanju taščice. Sredi gozda na široki trati cveto, zvezdica pri zvezdici, glavica v objemu glavice vise na kipeče zelenih steblih. Milijoni cvetov, kakor daleč sega oko sama belina, nad njimi pa plava čista, stvarnika slaveča misel: «Kako mogočno si, stvarstvo!» Prvi narcisni cvetovi, bolj poredki, se pojavijo že koncem aprila na tratah krog Jesenic. Par dni kasneje jih najdemo nekoliko več ob potu k sv. Križu in prve dni maja pa že pogrinjajo snežno bele preproge vse rovtarske travnike nad Jesenicami. Med najlepše prirodne pojave naše domovine pa moramo uvrstiti cvetenje narcis na Martinčovem rovtu, na pobočju Rožčice, kjer je toliko cvetja, da ne vidiš niti zelenih lis trave. Sama belina, tupatam pretkane z zlatimi glavicami kragnljčkov ali pogačic, kakor že imenujejo domačini zlatorumeno cvetlico. O binkoštih je pa tudi Golica že belo pogrnjena in to je baš najlepši čas za obisk omenjene, tudi za neturiste lahko dostopne gore. Zadnje narcise cveto sredi junija. Koncem junija vidimo po gorskih travnikih in jasah na pobočju Golice in Rožčice štrleti nebroj debelega, porjavelega bilja, z zelenkasto, precej debelo stročnico na koncu in s posameznim ovelim, zamazanim listom. Težko si je predstavljati, da je to sad tako divnega cveta in da bo iz tega rojeno nebroj očarujočih narcis. Marsikdo, ki ne pozna življenje narcise, bo v strahu ob pogledu na velike šope omenjenega cvetja, ki jih dnevno odnašajo iz naših planin, češ da jih bodo uničili. Kmetje, lastniki naravnih narcis-nih vrtov, pa so drugega mnenja in bi nič ne imeli proti temu, ako bi ključavnice, kakor imenujejo narcise, tudi popolnoma izginile, kajti znano jim je, da so se tako zelo razširile, da uničujejo travo. Iz zemlje odvzamejo nebroj re-dilnih snovi in z hitro rastjo pa tudi ovirajo razvijanje ostalega cvetja in trav. Kmete skrbi, ker je vsako leto več narcis, ki nimajo posebne hranilne vrednosti za živino. Nadalje pa oni, ki trga- Mala prodajalka narcis po ljubljanskih ulicah jo narcise, premalo pazijo in mnogo trave pohodijo in pomendrajo. Najbolj bi bili kmetje zadovoljni, če bi jih mogli Omejiti na gorska pobočja, kjer naj bi cvetele v okras naših pokrajin in v užitek prijateljem narave in lepote. Je žal tako na svetu, da je težko vsem ustreči in da ni vedno koristno, kar je lepo. Pa ne samo pri nas, tudi nekatere druge pokrajine v Franciji, v Italiji, na Španskem , in Portugalskem slove radi narcis. Krasn,e cvetke narcise pa goje tudi j umetno v vrtovih in so zelo priljubljene za okras cvetličnih salonov. Umetni vrtnarji jih gojč v raznih barvah in celo Prostovoljni knluk pri gradnji nove postaje v Retečah pri Škofji Loki. Nova postaja v Retečah pri Škoiji Loki Med postajama Skofja Loka«Medvode se gradi novo postajališče za osebni promet. Direkcija državnih železnic je ugodila proš« nji vasi Reteče in Gorenja vas, ki ležita tik ob železniški progi, in prebivalci omenjenih vasi delajo neumorno s kulukom, da se HmpTej uresničijo njih dolgo negovane že« Ije po lastni, toliko potrebni postaji. Izko« pali so in dovozili okoli 6000 voz zemlje, da so dobili primeren prostor za peron in po* stajno poslopje, ki je že pod streho. Posta« jališče bo nedvomno v najlepši legi, sredi smrekovega gozda. V neposredni bližini, komaj pet minut oddaljeno, je v reki Sori krasna voda za kopanje. Postajališče bo pripraven odhod za ture v Polhovgrajske dolomite, kot na Osojnik s prijazno cerkvico Sv. Mohorja in Fortu« nata in prekrasnim razgledom po vsej Go« renjski ravnini ali k Sv. Katarini po dolini Ločnice čez Studenčice ali mimo Knapovž. Za prehod preko reke Sore služita dve vi* seči, žičnati brvi. Nudi se torej ljubljan« skim izletnikom lepa prilika, da spoznajo tudi ta lepi kraj in si v toplem poletju ohla« de utrujeno telo v blagodejnih valovih Sore. Postajališče bo otvorjeno najbrže že 4. julija. Ime postajice se bo šele končno ve« ljavno ugotovilo v sporazumu z direkcijo državnih železnic v Ljubljani. Vsa dela vo« di v ta namen izvoljeni pripravljalni odbor pod predsedstvom g. šol. upravitelja Vidi« ca Edvarda iz Rateč pri Škofii Loki. Danes ob: pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. „Ženitbeni oglasi" Film ki je včeraj vsakega gledalca zadovoljil. V glavni vlogi Ruth Weiher, Hermann Picha, Hanny Reinwald. Mladini neprimerno! Kino .Ljubljanski dvor". Telefon štev. 730. Prednaznanilo: Joana milijonarjeva hči. Drugi veliki First National-Film tvornice vele-filma ,Črni angelj. različnih oblikah, a vse pa izvirajo iz znane narcise, ki diči naše pokrajine. Ze pred davnimi leti so se naučili križati cvetlice in prenašati njih prah. Leta 1629. opisuje Parkinson krog 100 različnih narcis in 1. 1788. so v Haarlemu. ki slovi radi bogastva cvetja, poznali nad 150 narcisnih varietet. VI. K. Pianist Alfred Cortot odličen francoski pianist, ki bo koncer tiral v pondeljek zvečer v dvorani Fil-hamonične družbe na klavirju tipa Pleyel. K spominskemu večeru pevskega zbora »Glasbene Matice" Pevski zbor «Glasbene Matice* je zbrai v sredo v Ljubljanskem dvoru okoli dvesto svojih članov in prijateljev k redkemu slavju. Odzvalo se je mnogo udeležnikov dunajskih koncertov izza leta .1896., med njimi ga. Terezina dr. Jenkova, idejna ma« ti tega za Slovence pomembnega koraka, g. nadsvetnik A. Svetek, tedanji predsed« nik zbora in mnogo odličnih dam in gospo« dov — bivših članov zbora. Iz raznih kra« jev so došle brzojavke in pozdravi, med drugimi od dr. Foersterja in J. Kozine iz Novega mesta, dr. Karbe iz Kamnika in Srečka Stegnarja z Dunaja. Navzoči so bili tudi solisti naše opere gospod Betteto, ga. Lovšetova, g. Banovec in g. Kovač kot nekdanji zborovi člani. Predsednik pevskega zbora g. Silvan Pet čenko jc uvodoma pozdravil goste in raz« ložil pomen sestanka. Predsednik »Glasbe« ne Matice» dr. VI. Ravnihar je na to orisal razvoj in razcvit našega prvega glasbenega zavoda, zlasti njegovega zbora, ki je po« stal po svojih vzornih koncertnih nastopih pod vodstvom M. Hubada reprezentant slovenske kulture in važen pospeševatelj naše glasbene produkcije. Da bi mogli stre« ti tuji prezir in posmeh naši kulturi, je si« cer z zahvalnim namenom za dunajsko po« moč v času ljubljanskega potresa priredil pevski zbor koncerte v prestolici, ki natu ni bila nikdar naklonjena, a je po koncci. tih potrdila našo narodno zrelost. Ga. Jeni kova in g. nadsvetnik Svetek sta za pred« sednikovim govorom pSdrobno objasnila potek dunajskih koncertov. G. Pečenko je za tem v izčrpnih slikan orisal zasluge častnih članov zbora, ki s« vse svoje življenje ostali zvesti in vzorni sodelavci tega zbora. Podobne vztrajnosti ni dozdaj imelo nobeno pevsko udruženje. Nato so bile izročene jubilantom original« no izdelane diplome. Dr. Žirovnik se Jc imenom odlikovanih zahvalil, povdarjajoč, da je s tem priznana idejna smer «Glas« bene Matice« in velika doba prvega kon« certnega razcveta pevskega zbora. Zboru je nazdravil za Orkestralno društvo «GIas* bene Matice® g. skladatelj Emil Adamič. Pod vodstvom M. Hubada je zbor zapel še nekaj pesmi, gdč. Vedralova pa je na« stopila solistično v splošno zadovoljstvu — nakar je v prijateljskem razpoloženju poteke] večer. Mariborska beda (Slika iz razprave pri stanovanjskem sodišču.) V dneh, ko je nad Mariborom zaduhtelo pomladno cvetje, se priosiru;ejo tragike že tolikrat opisane mariborske stanovanjske bede. Dehteči majnik pa razvija naprei mlada srca, vedno lepa in sladka l.iubav ustvarja nove družine, — nove tragedije. Toda življenje gre svojo pot naprej, prome-nadni koncerti so pravtako živahni, razposajeni in veseli, pa prešerno, prekipevajoči, kot b i ne bilo med mestnim zidovjem tisočev obupajočih, ki se že z zadnjimi močmi borijo za biti in nebiti. Takšni smo. Zdravje prevladuje, volja po brezskrbnosti izbriše vse sence, srečnejši in močnejši dajejo direktive, — in armada onih tisočev brezdomovincev raste. Morda bo le prišel dan, ko bodo ti obupanci stopili pred to brezsrčno, odločajočo javnost, pred vladajoče to in onstran, da zahtevajo obračun. Sedai, ko je začelo tudi mariborsko _sta- novanjsko sodišče razglašati prazna stanovanja, se pri njegovih razpravah s kine-matografično pestrostjo dan na dan odigravajo mariborske tragedije v palači ve-likega župana. Vsaj 20 do 50 in še več prosilcev izmed onih 700 neutešenih se dan na dan bori v sobi št. 41 za stanovanje, katero je zapustil kak premeščen uradnik ali umrla vdova. Prisostvoval sem samo eni takšni stanovanjski razpravi, pa mi bodo menda do smrti rezali v spomin njeni refleksi: Umrla ie vdova in olajšala mariborsko stanovanjsko bedo z dvema sobama in kabinetom. Lastnik, industrijalec - eksporter in njegov advokat sta mnenja, da stanovanja ne smejo zaseči, ker je rab; industrijalec za svojega knjigovodjo, ki hodi iz predmestja v urad. 21 reflektantov na predsednikovo vprašanje za pripombe molči. Kdo se bo že v naprej zameril event. bodočemu hišnemu gospodarju! Možje Iz stanovanjskega senata bodo že sami izkalkulirali, da lahko industrijalec svoji industriji še prizida stanovanje za knjigovodjo. Sodnik čita prošnje: tožbe, stokanje, od-jek vlažnih zaduhlih sob, kjer se gnetejo rodbine s kopo otrok, trpljenje uradnika, ki se vozi že čez leto in dan iz Guštanja, pa ga bodo sedaj tudi tam deložirali; nič manj n; obupna tožba činovnika, ki se z otroci vred vsak dan prevaža iz Poljčan, muke učiteljice, kj je morala iskati zdravja že v inozemstvu, pa čaka s 70 letno materjo in možem že dve leti rodbinskega ognjišča, sivolasega, izčrpanega kronskega vpokojea-ca, podmaršala, ki s tresočim glasom in s težavo čita slov. stavke, da bo v 14 dneh d"::ložiran, pa nima denarja, ne za hrano, zdravila, ns selitev in naj bo še na cesti? V dušo in srce so rezale trpke besede, dokler jih ni udušila nova tožba mladega urad nika, ki se gnete v eni sobi in kuhinji poleg 7 oseb na periferiji mesta in zopet upokojenega nadučitelja, ki se je moral umakniti nasledniku, pa čaka s svojim sinom šolarjem in ženo odrešenja v gostilniški sobi. Sodniki imajo že utrjene živce; mirno beležijo in pisalni stroj monotono tipka našo socijalno sramoto. Referent čita zdravniška spričevala, — rešitev; stanovanje. Žena in otroci so že oboleli, lekarne požirajo, kar bi moral dobiti želodec. Vsi smo že polni te bede, iz vseh kotov nam zijajo njene strašne očitajoče oči in radi bi se oddahnili s tipičnimi Aškerčevimi: »Dovolj je teh tožb, in prošenj ves dan...« pa smo še komaj v polovici in obtožbe trpečih so vedno hujše. Obtožujemo, to jc kričeč refren te sobe št. 41 županijske palače, kjer ne rešujejo, ampak samo mešajo stanovanjsko bedo iz lonca v lonec. Milijone in trilijone pobira vsak teden na maribor. kolodvoru carinama in jih pošilja v Beograd. Njen upravnik pa stoji med nami nič manje obupan brezdomec z bolno ženo, ker državi od teh milijonov ni ostalo niti za stanovanje vodji cairi-narne. Narodni poslanci, hic Rhodusl In ravno tako železniška uprava. Vsaj 2000 uslužbencev ima v Mariboru, pa ni postavila niti ene hiše po prevratu. In poštni uradnik! so med nami. Kakšne velikanske vsote pobere samo poštna carina; ko bi vsaj za tiste uradnike postavili hišo! In tudi magistratni uradnik prosi, ker je občina napravila v novi hiši Ie cnosobna stanovanja, on pa ima 4 osebe v rodbini. Bilo nam je vsem lahko, ko smo po dveh urah mogli uiti iz županijske palače v majski zrak. V parku ob palači je dulitelo in dobro je bilo utrujenim živce.n pod cvetočimi konstanti. Samo eden je odhajal srečen ostalim dvajsetim bo treba zopet in zopet v brezupen boj. Maribor, T; lepo, zeleno mesto, ali Te nič ni sram te ponižujoče mariborske bede? 700 nerešenih prošenj, 700 rodbin in koliko sto otrok pri tem brez zraka, brez solnca, ognjišča in kaj pravite čuvarji morale njihovim nočem? Kaj vse vidijo in slišijo ti otroci, nagneteni med mlado in staro v no-čth? In koliko zdravih mladeničev in deklet, željnih skupnega ustvarjanja in dela, čaka, da postavijo Mariborčani nove hiše! Koliko plodne energije gre v nič, ki je ne bo mogoče nikdar nadomestiti. Prejšnji teden so oddajal; 2 sobno stanovanje, za katerega se ie borilo 54 rodbin, večinoma uradniških, ki puste vsak pris!#?eni dinar v mestu in vendar smo postavili letos in lani komaj 4 nove hiše. Težak bo nS;un Mairiborai pred zgodovino. a. r. Pred sodniki Orožniki so kontrolirali Bizovičane, ali imajo obrtne pravice ali ne ln so naleteli tudi na zidarja Gožo Goža jih je pa zagrnil, da nima pravic in da mu jih tudi treba ni, naj orožniki raje po hosti love ljudi, ki se potepajo okoli in silijo v dekleta.; za za. ključek jih je pa še počastil z barabami. Zdaj ga je pa počastilo tudi sodišče, postal jp za dva dni član najnižje jetnJSke zbor. niče »Nezvesta Lenka! Jezen toččam po tleh z levo nogo in Ti (pišem to pismo z desno roko ter Ti tat o j v začetku povem, da. Ti bom naredil en ve okolice, potem pa obiščejo divno Boko Kotorsko. Dne 19. maja prispe v Dubrovnik man| nemški publicist in historik Herman \Vervdel * ljubljanska drama. Vildrac: Lad-a Te-nacly. Košček iz vsakdanjega življenja, preprosta zgodbica, snov za sentimentalno no-veletko. prestavljena na oder, da nudi trem štirim igralcem nekaj hvaležnih, das! prav nič težkih ulog. Ker problemov ni. Globoka ie in že tolikokrat izkazana resnica, da smelemu, hitro odločnemu pripada zmaga, a tenkočutnemu, kolebajočemu vedno poraz, !e tu predstavljena znova s simpatično, nevsiljivo psihološko realistiko. Predstavo je g. Pugelj pripravil prav okusno, dasi je sestavi! same že iz opere znane dekoracije z lepim morskim prospektom. Samo če bi tisti čolni ne ležali negibno celih 14 dni in če bi si svetilnik ne delal na platnu sence! Predstava bi bila prav dobro, ako bi nekateri'ne govorili tako tiho, da jih večkrat nismo razumeli in ie druga polovica tretjega dejanja ostala malone izšepetana. G. Ro-goz je igral podjetnega stavca z živahno rutino in efektno resničnostjo: ga Balatkova je bila srčkana in sladka Tereza popolne življenjske istine: Izvrsten tip snažilca kanalov in naturnega modrijana Hidouxa ie predstavljal g. Osipovič. ki !e, žal ne govori dobro, in ga Juvanova je bila zala kavar-narica dovršene realistike. G Gregorin je imel svoji naravi čisto neprimerno ulogo; zelo se je trudil zanjo, a zaman, ker Gregorin je igralec energičnih značajev. Igrica ima še to prednost, da je kratka; zato ie odšla publika vendarle zadovoljna domov. Gledališče je bilo malone prazno. Sicer pa ie sezone konec in ljudje imajo predstav dovolj. Fr. G. * Sprejem gojencev v nižjo šolo vojaške akademije. V nižjo šolo vojaške akademije v Beogradu se sprejme letos do sto gojencev. Pouk se prične dne 1. oktobra in traja dve in pol leti. Za kandidate te šole se sprejmejo mladeniči neposredno iz višjih srednjih šol (gimnazije ali realke), ali iz vojske, rri kateri so služili najmatii leto dni. Prošnje za sprejem ie vložiti najkasneje do 10. avgusta. Interesente opozariamo na razpis v 44. številki »Uradnega lista«. * Društvo učiteljev glasbe. Ker je bil prestavljen društveni podpredsednik Srečko Kumar na glasb, akademijo v Zagreb in ie vsled tega odložil svoj mnadat, ie bil izvoren na izrednem občnem zboru za podpredsednika dosedanji tajnik prof. Ra-do Prosenc, za tajnika prof. Ad Grobming in za njegovega namestnika prof. Josip Brno-blč. * Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrl v Ljubljani po kratki zavratni bolezni in-ženjer Trboveljske prem. družbe v Rajhen-burgu. g. Ciril Kalin. Pokojnik je bil izred no simpatičen človek in je svoiečasno prvi promovirj! na ljubljanski montanistiki. Živahno se ie udejstvoval tudi na športnem poiju. — V Novem Vodrratu je umrl g. Miroslav Zorčič. navdušen Sokol in vrl naš somišljenik. Služboval ie na ljubljanskem magistratu. Blag jima spomin, ž.nlu-očim naše iskreno sožalie! Mit« III ši! dalje prav lične sra ce za £os-e se v najrazličnejših vrstah ovešh. 65 novo hišo v Stični na Do!enj-i SUfOO. Več se izve v Ljubljani, trg št. 5. iitafešjice opozarjamo na poseb-10 prodaio. katera se vrši ves vsdžn z 10% znižanimi cenami pri >rnici damskega perila in vezenin .jubiiana. Šelenburgova ulica 1. godno za botrce! 5fi9 vežuioči originalni planinski »spo-čaj priporoča feka;ii3 Bahovec Cena Din 10. po pošti Din 12.—. * Pen- on Vila Lucla v A eksandrovu na otoku K' u, z vsem komfnrtom tik ob kopališču v -bi cenjene gcsfs. * Ro-^iška Slatina najbolj renomirano zdravili-'-!-j proti boleznim želodca, čreves. mehurja žolčniV, kamnov, srca ledvic in jeter Izv-jn glavne sezone izredno nizke cene. Zahteva'« - prospekte. * C.a'anka' Zahtevajte povsod naiizdat-neišt- čajn-.; mešanice »Čajanka«. Glavna za!"^a pri tvrdki Franc Kovač v Ljubljani, Hrenova ulica 19. ' Za društvene prireditve potrebne okraske, konf.-ti, serpentine, srečolov, šaljivo po što, krožnice. pap. servijete itd. kupujte pri Iv. Bonač. Pr! takojšnjem plačilu znaten popust. 156 * Pri pomanjkanju slasti, slabem želodcu, zapeki lenobnem prebavljanju, osvobodi naravna »Franc Jožefova grenČica telo nabranih gnilobnih strupov. Že najstarejši mojstri zdravilske vede so priznali, da se odlikuje Pranc-Jožefova voda kot popolnoma zanesljivo odvajalno sredstvo. Dobi se v lekarnah in drogerijah. * Proti znojenju nog ss uspešno rabi Sa-nofor-m, ki se dobi' v vseh lekarnah in drogerijah. 155 Navodila za (otoqrale amaterje Izšla Cena Din T6-- 157 Dregeriia A Kane si ova. Z'dovska nI. <>«t»»H»tmMa v pondeljek ob 7.30 zvečer vajo za Pingvine v Št. Jakobski šoli. 592 u— Društvo »Soča« v Ljubljani poziva v-,e svoje člane, da se polr.oštevilno udeleže pogreba našega rojaka pok. Cirila Cvetka Kaiina, sina našega člana g. Tomo Kalina ki se bo vršil v pondeljek ob 4. uri pop. i/, hiše žalosti Šelenburgova ulica 6. Zbirališče pred pošto ob tričetrt na 4. u— Koiizejski oder zaključi letošnjo sezo no z velezabavno komedijo »Babilon«. Pred stava se bo vršila ob 20. url v salonu restavracije pri »Levu«. Po predstavi ples in prosta zabava. Sodeluje godba železničarjev. u — Preporodaši. Dne 18. t. m. ob pol 18. ur; se bo vršil redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. u— Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani ima izredni občni zbor v sredo dne 19. maja ob 7.30 zvečer v prostorih Gremija trgovcev v Ljubljani, Aleksandrova cesta (palača Lj. kreditna banka), na kar opozarjamo vse članstvo. — Odbor. 580 u— Sokolsko društvo v Mostah vabi svoje č!anc, da se sigurno udeleže pogreba br. Mirka Zoriča, ki se bo vršil danes, ob 4. popoldne. u— Na današnji izlet Šentjakobčanov v Freserje vabimo vse, ki ljubijo lepo naravo. Odhod z vlakom ob 9. zjutraj. u— Umrli v Ljubljani: Zadnjih pet dni so bili javijeni sledeči smrtni slučaji: Milena Smrekar, hči fiskarniške uslulžbenke, 15 mesecev; Vinko Mastnak, sin delavca, 6 mes.; M. Marija Stanislava Rudolfina Rasteiger, mšulinka, 28 let; Janez Pogačar, sin ple-tiike, 6 dni; Beno Puteany, polkovnik v pok. S3 let; Alojzij Benaldo, sin hlapca 14 mesecev; Janez Lah, dninar, 32 let, Frančiška Pczdir, delavka 80 let, Marjan Oblak, Šolski ucentc, 12 let, Jurij Djurkovič, sin akademika, 3 mes.; Avgust Ropič, poštni pod uradnik v pok., 68 let; Franc Deželak, brezposelmk, 21 let; Angela Klander, vla-galka 33 let, Frančiška Hribar, posestnikova žena, 36 let; Jožef Petelinek, vojni invalid, 35 let; Alojzij Grošelj, dninar 61 let, Marija Mihelič, žena železniškega delavca, 52 let. u— Vlom v brivnico. V brivnico Stanka Keljšuca v Kopitarjevi ulici so v noči na 14. t. m. vlomili neznani uzmoviči. Odnesli so mu 4 stroje za striči tvrdke »Jirvel«, več Skarij, glavnikov in steklenic kolonjske vode ter nekaj drugega brivskega orodja. Skupna škoda na ukradenih predmetih znaša okrog 1000 Din. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 telesna poškodba, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek grožnje v anonim nem pismu, 7 prestopkov cestno-policijskega reda in 1 prestopek zglaševalnih predpisov. Aretovani sta bili dve osebi in sicer radi greha proti naravi. Zasačena sta bila in flagranti na Gradu. u— Neroden kolesar. V petek popoldne je prišel pod kolo ključavničarja Ivana K. iz Savelj na hodniku Dunajske ceste poleg artiljerijske vo;ašnice 7 letni Emil Ceh. Otroka je kolesar podrl na tla in sicer s tako silo, da ie ta dobil na glavi močne telesne poškodbe. u— Naboijši in najtrpežnejši češki čevlji Ti.p-Top in Baly-Švica, se dobe le v trgovini 2-ibert, Prešernova ulica, Ljubljana. 540 u— Na lepem senčnatem vrtu gostilne Lnzar, Rožna ulica 15 se postreže cenj. gostom s pravim cvičkom, dolenjsko črnino in vedno svežim pivom ter dobro kuhinjo. Ob petkih ribe. Prostor za balincanje. Salon in klavir. Vrt je za manjše veselice jako prikladen. Abonenti se sprejemajo na hrano po konkurenčnih cenah. Iz Maribora D"- FR. KOL7ERER kopališki zdravnik v HcgaSfei Slatini ordisira zopet od 1. maja naprej. r: Ift za gospode v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka A. Kune, • Ljubljana Ustanov. I. 1879. Tekstilbazar 376,1 Ljubljana, Krekov trg št. 1(i prodaja : Moške klobuke Mesalino po Din 65-— Kravate svilene, fine po Din 20--Krasne jumperje po Din 68 — a— Olepševalno društvo za magdalensko predmestje je dovršilo svoj načrt za olepša vo in povzdigo tega dela mesta. V glavnih potezah obsega načrt: Preureditev in povečanje magdalenskega parka, ki bo segal do Jezdarske ulice, regulacija in nasadi mostišča na desirem bregu Drave, okrasitev državnega mostu s cvetjem in zelenjem, izpopolnitev nasadov po raznih ulicah itd. Ker bo treba v parku tudi večja drevesa presaditi se seveda s temi deli ne more pričeti pred jesenjo. Za sedaj se urejuje hišica v parku in njena okolica, ki je kvarila lice parka, ter bodo dela v kratkem izvršena. Vse to bo seveda stalo mnogo denarja. Občina je sicer dovolila društvu precejšnjo podporo, ki pa daleko ne zadostuje za Izvedbo tako obsežnega načrta. Z vso pravico torej pričakujemo, da nas bo celotno občinstvo pri tem podpiralo. Ako doprinese vsak samo del one iinancjjelne žrtve, ki jo doprinaša odbor s svojim fizičnim delom, sc mora celoten načrt v najkrajšem času uresničiti. Da pridobi društvo vsaj nekaj sredstev za začetek, priredi 4. julija v vojašnici Kralja Petra veliko ljudsko veselico na prostem. Za veselico se bodo zbirala v kratkem darila v blagu in denarju ter prosimo, da vsak prispeva po svojih močeh. Vsa društva pa prosimo, da se ozirajo na ta dan in ne prirejajo konkurenčnih prireditev. 4. julij naj bo posvečen izključno mag-dalenskemu predmestju, ki je bilo dosedaj precej zanemarjeno. a— Adaptacije v magitsratnem poslopju. Ker je bilo mariborski občini vrnjenih več referatov, za katere bo treba novih pisarniških prostorov, ie izdelal mariborski grad. beni urad načrt preureditve nekaterih prostorov v prvem nadstropju magistratnega poslopja. Dosedanja velika soba proskrip cijskega urada bo preurejena v pisarni magistratnega ravnatelja in tajnika. Dolga soba, vzporedna s posvetovalnico bo adaptirana v knjižnico ter bo od deljeno napravljen direktnem vhcd iz hodnika v mestno posvetovalnico. Soba magistratnega Sluge pred županovo sobo bo izpremenjena v okusno čakalnico, sluga se bo nastanil v predsobi sedanjega proskripcijskega urada V sedaine sobe mag. ravnateja in mestnega fizikata na hodniku na Rotovškem trgu se bo preselil proskripcijski urad. Za gradbene in opremite stroške je bil odobren kredit v iznosu 48.000 Din. Z delom se je že včeraj pričelo. V pritličju na Rotovškem trgu preurejajo lokale Mar stan a v pisarne za mestni obrtni urad. a— Ljudska univerza v Mariboru. Ljudska univerza v Mariboru priredi v kazinski dvorani v ponedeljek dne 17. maja ob 8, zvečer velezanimivo predavanje o starem Ptuju Predava velezaslužen mariborski zgodovinar prof. dr. Kovačič na podlagi mnogih interesaintnih projekcijskih slik. Predavanju pa bo sledil v nedeljo 30. maia popoldne avtomobilski izlet v naše sosedno mesto, kjer sprejmejo izletnike Ptujčani in iim razkažejo vse znamenitosti siaroslav-mega Ptuja. (Mitrijev tempel, muzej, grad itd.) Stroški za izlet bodo zelo manjhni (ca. 30 Din.) Toplo' priporočamo, da se udeležijo Mariborčani v čim večjem številu obeh prireditev. Pismene prijave je poslati na »Lj. univerzo«, Slomškov trg 17. a— Razdel-tev nagrad na vajeniški razstavi. Danes ob 17. uri se vrši v razstavnih prostorih telovadnice razdelitev nagrad va jencem za najboljše izdelke. Ob imenovani uri se zberejo vsi vajenci in vajenke na razstavišču, kjer jim bodo razdeljena po predsedniku Spl-ošne zveze obrtnih zadrug nagrade v denarju in priznanice. Priznanice dobijo sploh vsi vajenci, ki so svoje izdelke razstavili. Nagrade so razdeljene po Din 150, 100 in 50 v hranilnih knjižicah v različnih denarnih zavodih. Vajenci imajo priliko, da svoje prihranke nalagajo v do-■tični zarvod in s tem se učijo varčnosti. a— Posestno gibanja. Nemški zdravnik dr. Herman Kratiss je kupil od skupnih la stoikov Frank, dr. Mally in Pfrimer stanovanjsko hišo na Slomškovem trgu 3. a— Direkten dohod na peron glavnega kolodvora. V našem listu smo že obširno poročali o raznih potrebnih preureditvah in adaptacijah glavnega kolodvorskega poslopja, ki jih namerava progovna sekcija izvršiti tekom tega leta. Med najpotrebnejšimi zadevami je nedvomno prezidava direktnega koridorja iz ve&tibula, kjer se nahajajo blagajne, na peron. Doslej je bil dohod na peron skozi čakalnico tretjega razreda, kar je bilo zelo neprikladno, zlasti za orijenta-cijo tujcev. Sedaj so pričeli s prodiranjem snen med čakalnicama drugega in tretjega razreda in stene na peron. Tako bomo imeli kmalu direkten in viden dohod na peron. a— Za m. jugoslovenski esperantski kongres o birakoštili v Mariboru je dovolilo ministrstvo saobračaja 50 odstotni popust na vseh železnicah, o čemer se slov. esperan-tistii tem potom obveščajo. a— Zdravniško društvo ima svojo prihod, njo odborovo sejo dne 18. t. m. ob 18. v kolodvorski restavraciji v Mariboru. a— Vokalni koncert Glasbene Matice v Mariboru je bil radi premnogih kulturnih prireditev v maju preložen na 2. junij. Razen domaČih kompozicij se bodo proizvajale tudi še po ena ruska, srbska, hrvatska in maloruska skladba. Ruska (Grečanin) je prestavljena. KONCERT vsako soboto in nedeljo od 20. do 24. are v gostilni in kavarni ML AH I o NOVI VODMAT. Točijo se pristna in pitna vina. Našim rodbinam priporočamo KOUNSKO m izvrsten prldatek h kavi. i Reklame ne potrebuje 7 (KBernafnoič ker se biago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča. --- Henny Porten F L 1 R T Sest dejanj šale in str.eha FLiRT ali „Ljufaimec častne žene" je naslov kolosaine veseloigre v kateri briljira srčkana Henny Potten v družbi Ferdinanda V. Alten, Jakoba Tiedtke in C L. Pavanelli — Duhoviti komični zapletljaji — Razkošna oprema -Smehapolne scene — Krasna igra — Smeha in zabave dovolj — 3871 a Predprodaja vstopnic od 10. do pol 1. ELITNI KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani Telefon 124 Iz Celja e— Za olepšavo celjskega mesta. Kakor pretočeno pomlad, tako kažejo tudi letos hišni posestniki v Celju mnogo smisla za to, da se popravijo in pobelijo njihova poslopja na zunaj. Po raznih ulicah se preurejajo nadalje poslovni lokali ter se obetajo lične nove izložbe. Izgleda, da je mesto Celje krizo glede trgovskih in drugih poslovnih lokalov že prebolelo. Kakor vsako leto, se urejajo v mestnem vrtu prav okusne lepotične gredice, v letnih kopališčih pa se začasno izvršujejo razna popravila. Kmalu bo 'tudi tu nastalo običajno veselo vrvenje. e— Tujsko prometna pisarna v Celju. Kakor smo že poročali, je Tujsko prometno društvo otvorilo v Celju v poslopju podružnice Prve hrvatske štedionice v Kolenčevi ulici svojo pisarno, ki je vsakomur na razpolago. Informacije lahko dobijo letovi-ščarji, turisti, sploh vsi, ki se zanimajo za kraje in pokrajine v ožjem in daljnjstn celjskem okolišu. Pisarna si nabavi v kratkem času tudi več vrst razglednic najlepših naših krajev in pokrajin ter potrebno literaturo. S fco prometno pisarno je zagotovljen Celju po zaslugi Tujsko prometnega društva in merodajnih faktorjev živahen razvoj tujskega prometa po najlepših krajih Slovenije. e— Zaključek obrtna nadaljevalne šole v Celju. Ob zaključku obrtno nadaljevalne šole v Celju je priredila ista razstavo vajeniških del, ki je zelo dobro izpadla. Posamezne obrtne zadruge, ki imajo svoj sedež v Celju, so obdarile najboljše učence z nagradami. Občeslovensko obrtno društvo v Celju pa je priredilo na čast marljivemu ualteljstvu družabni večer, katerega se je udeležilo precejšnje število obrtništva. Tu di letošnji zaključek je pokazal veliko važ nost obrtnonadaljevalnih šol, le žal da jih vlada ne podpira v zadostni meri. Take šole bi se morale ustanoviti po vseh krajih. e— Mestno gledališče v Celju. Opozarjamo na gostovanje ljubljanske drame v Celju v torek dne 18. t. m. Gledališče je že skoraj razprodano, vendar bo tudi še na dan predstave dobili pri blagajni vstopnice. e— Javna produkcija gojencev Glasbene Matice v Celju se bo vršila v ponedeljek ob 8. zvečer v mestnem gledališču. Pri produkciji nastopijo gojenci srednje in višje stopnje. Vstopnina znaša za velike lože 60. za male 40, za sedeže v parterju od 10 do 15, na galeriji od 8 do 10, stojišče 5, za dijake pa 3 Din. e— Izlet slovenskih planincev v hrvatske planine. Med vsemi bratskimi planinskimi društvi se za razvoj slovenskega planinstva najbolj zanima hrvatsko planinsko društvo Sljeme. Ne mine leto, da ne bi posamezno ali korporativno posečali Sljemaši slovenskih turistovskih prireditev ter pohiteli na naše lepe planine. Na zadnjem občnem zboru Savinjske podružnice SPD je sprožil mar ljivi predsednik celjskega odseka g. Vrto-vec predlog, naj bi se slovenski planinci oddolžili naprani Hrvatom s tem, da bi napravili s Sljemaši skupen izlet na hrvatske planine. Ta predlog je bil sprejet in se bo vršil nameravani skupni izlet najbrže že meseca junija._ Prof. Dr. Zange Predstojnik univerzitetne klinike za vratne, nosne in ušesne bolezni Gradec — je odsoten do 30. maja. e— Nove zvenove so dobili v Galiciji pri Celju. V sredo so jih svečano peljali od celjskega kolodvora skozi mesto. Voz za vozom, na katerih so sedeli botri in botri-ce, je sledil lepo okrašenemu vozu z dvema zvonovoma. Pred povorko je igrala godba koračnice. Pravijo, da so Galičanje z lahkoto nabrali denar za zvonove. Posamezniki so darovali kar po pot in desettisoč dinarjev, pa tudi po okolici in mestu so pobirali za zvonove. Med kmečkim ljudstvom je I* dne. Vse nestrpno pričakuje, kako se bo* do zaključili razgovori za enotno strokov* no organizacijo rudarjev. t— Okrajno glavarstvo v Laškem jc iz* dalo ukaz, po katerem je prepovedano tr* gati, ruvati, prodajati in ponujati v nakup planinske cvetlice. Za prestopke Je določe* na kazen do 1000 Din ali 14 dni zapora. t— Radi izbruhu pasje stekline v Sv. Pavlu pri Preboldu je uveden v območju Dola pasji kontumac. Bati se je, da sc bo raztegnil tudi na Trbovlje. t_ Smrtna kosa. V tem tednu so umrli sledeči: Jožefa Bastič. hči rudarja, 4 mese* ce. Loke; Kari Alie, sin rudarja, 9 mese* cev, Loke; Jurij Kostanjšek, rudar, 50 let, Retje; Antonija Klakočar, hči delavca, 7 let, Retje; Stanko Ulčar, sin rudarja, 5 dni, Retje; Angela Urbane, rudarjeva žena, 28 let, Sv. Lenart. Njen pogreb se bo vršil danes popoldne. t— Krajevna organizacija SDS Trbovlje poživlja vse svoje č!ane, da se udeleže da* našnjega majniškega izleta v Rimskih top* licah v čim častnejšem številu. Odhod s po-taie Trbovlje ob 13. uri 22 min. — K. o. SDS Trbovlje. Iz Ptuja j— Olepševalno društvo za Ptuj in okoli, co jc imelo dne 9. t. m. popoldne redni cbčni zbor. Društvo je štelo lani 279 članov, kar je za ptujsko mesto, ki šteje okrog 4000 prebivalcev, vsekakor mnogo prenizko. V prošlem in tekočem letu se je izvršilo veli. ko dela. ki so ga povzročili posebno nalivi zadnjih časov. Obnovljeni so bili mostovi pri ribniku, popravili so se plazovi, narc. dile škarpe, regulirala se je struga hudo. urnika, ki se vali iz soteske, popravljene so klopi in izvršeni so novi nasadi. Večja dela so zahtevala tudi popravila na strehi Švicarije in na društveni pristavi. Najvaž* nejša akcija društva je sedaj napeljava električne razsvetljave Ljudskega »rta in restavracije. Delo je oddano zadružni elek. trarni v Ptuju, in je pričakovati, da Ljudski vrt kmalu zablišči v električni luči. Ne« dvomno bo s tem pridobil na privlačnosti. Mestna občina je društvo v marsičem pod* ptrala in društvu je bil istotako tudi naklo* njen okrajni zastop. Sicer pa kaže prebi. valstvo premalo pravega razumevanja za namen društva, njegove naprave in njihovo zaščito. Potrebno bi bilo. da se vzgaja mla> dina v smislu, da vzljubi naravne krasote domačega kraja in jih neguje. Zaradi raz* nih drugih prireditev, ki so se vršile isto* časno v mestu in v okolici, občni zbor Olepševalnega društva ni bil dobro obi* skan. V prihodnje bi bilo želeti, da bi se društveni člani bolje zanimali za svoje društvo. j— 50letnico Cankarjevega rojstva pro* siavi «Dramatično društvo« v Ptuju v pon« deljek 17. t. m. z vprizoritvijo njegove dra* mc «Kralj na Betajnovi«. Pred predstavo bo predaval g. prof. Sovre o Iv. Cankarju. Pri igri sodelujejo najboljše moči ptujske* ga odra, v vlogi župnika pa gostuje režiser ljubljanske drame g. Lipah. Gotovo bo pri* reditev ne le najgloblja, ampak tudi naj* boljša in najlepša v tekoči sezoni ter je pričakovati, da bodo Ptujčani z obilo ude* ležbo najdostojnejše proslavili velikega pi* satelja. Danes dne 16. t. m. popoldne se bo vršila predstava za mladino in okoliško ob* činstvo. Izjava Podpisani izjavljam, da jc vest o g. dr. Iv. Mazeku, odvetniku v Litiji, da mu bodo pisarno zaprli, katero sem jaz na vprašanje: Kaj je novega v Litiji? povedal v prijatelj* skem krogu, neresnična. Da ne bo imel g. dr. Mazek škode, lojalno preklicujem. MAKSO LAJOVIC, LITIJA. n botre birmnnceu. Najlepšo, največjo in najcenejšo izbiro vsakovrstnega oblačila Vam zamore nuditi le naša detajlna trgovina na Eriawževi cesti šteV. 2, nMsta tovarna Fran Oarenda&Cie, Ljubljana Pomladanska sezona otvoriena. — Nenadkriljivi uspehi zdravljenja. — Moderne uredbe svetovnega kopališča. — Zelo nizke cene. — Popolni penzion vkjučlvši dobro oskrbo a la cartc: uporabo kamenih kopeli, stanovanja v zdrsviliščnem hotelu, postrežbo, razsvetljavo in zdravilščno takso stane za čas do glavne sezone 65 - 75 Ošn za osebo na dan. Vse točnejše informacije daje najkulantne e 117 3 Uprava kopališča Lipik. fietearoioški iissco c Ljubljani, 15. maia 192< Kolesa I samo pri Gorcu1 PalaSa Ljublj. Kreditne banke v špecijalni luksuzni izdelavi 10/22 HP, 4—5 sedežni, jeklena karoserija, porabi 8 i bencina na 100 km. Brezkonkurenčn^- cene. Zahtevajte cenik pri zastopstvu JUGO-AUTO, Ljub-liana, Dunajska cesla štev. 36. Telefon 2j6. ROSENKAVALIER je ie na sotl v kino EdeaL da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) 93-a Vin traja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez žiga .kliuč* so Eonaieiene- Kraj opazovanja Ljubljana (dvorec Cas 3arura. Temcer. vlaga ■1 °/o Sr.tei vetra in brzina v m ODlai-nos' 0—10 7 759 6 10-2 • 2 S\V 1 8 8. 759-2 117 72 S\V 1 10 14. 756 7 18-4 53 N 2 8 21 755 1 160 63 N 2 7 8. 7587 17-0 65 LSE 2 10 8. ooo-o o-o 00 0 0 8 ■,00-0 o-o 00 0 0 8. 764 0 160 65 N 1 0 7 000 0 •o CO 0 0 7. 754 6 12 0 — mirno 10 Zagreb . . Beograd . . Sarajevo . . Skoplje . . Dubrovnik . Pragi ... V Ljubljani je povprečni barometer nižji kot včeraj za 3.4 mm. Višin* Barometra h m Vrsta padavine oz opazovan t trm ■ o ' un 0 0 o o o Solnce vihaja ob 4*32 zahaja ob 19--2, Po dolgem času smo imeli vendar zopet teden dni lepega vremena. Toplota sicer še ni dosegla posebne stopnje, a pomeni vendar prijetno izpremembo v primeri z zadnjimi tedni. Zračni tlak nad Evropo se sicer še vedno ni dvignil izdatneje, toda razen pričet-kom tedna ni bilo nikake izrazite depresije, niti večje niti manjše, v naši bližini; zračni tlak je bil sicer nizek, a nekako enakomerno razporejen tako, da ni bilo niti večjih vetrov, nhi obilnejših padavin. Dotok mrzlega zraka s severa preko Rusije je nehal popolnoma; tudi nad Rusijo se je znova segrelo. Pač pa je nad vsem seve-rozaaadom prevladala znova iužnozajpadna una vzliaia ob U/-12, /.ahaja ob 22 8 zračna struja ter dovajala srednje topli, a vlažni zrak; okrog Skandinavije in ob Baltiškem morju je bilo radi tega sredi tedna obilo dežja. Mi smo ostali ta čas nekako v zatišju. Proti koncu tedna se je pomikala večja depresija z oceana preko Anglije prof vzhodu. Pod njenim območjem se ie vreme povsod slabšalo ; ob zaključku tedna je poslabšanje doseglo tud; že naše kraje. Toplejš"' dnevi se nam za nekaj dn' zopet odmaknejo; deležni jih bodo zato v vzhodn Evropi. Dunajska vremenska nacoved za nedeljo Izpremenljivo, hladno in vetrovno vreme, najbrže še nekoliko dežja. Slavko Grum: Su - sur tou ru jala ~ - To pismo držim v rokah in so mi v mislih različne zabavne stvari preteklega poletja: grad imam pred seboj, stare dobre ljudi, ki se trudno in na-široko premikajo tam okoli, klink-klonk iz grajskega stolpa — zelo zabavno je bilo. Ali so tudi žalostne stvari, ki se jih spomnim, recimo tista čudna Frankova povest in sploh vse njegovo govorjenje. Da, če se natančneje zamislim, bi skoro rekel, da je bilo več žalostnega, kar sem doživel na gradu. Sicer bom Pa skušal povedati. Dvanajst, štirinajst let nisem videl Franka. Cul sem sicer o njegovem po-vzdigu. o Parizu sem slišal, ali sčasoma mi je izginil izpred oči in nisem zvedel ničesar več. Potem nekoč malo pismo, vabi da me na svoj grad, tam nekje pod gorami da je mnogo solnca če živi še najina mansarda, nasršeni filozof če je še na steni — na vrat na nos sem bil pri njem: evo me! Hej, ho, sva potovala skozi gozd. Nor je grizel pred nama Brok v zrak, se zasanjal v temne rupe gozda. Mal pastirček je pritekel čez pot. vrgel Sem ga kvišku, potolklal po okrogli bučki. Hej, ho, hola, ho! Kosce sva srečavala drvarje, težke ljudi z rokami pri tleh. Tako, tako, hm — da. Trava, lepa je. Še danes in jutri, ležala bo. Zastirali smo oči. mežikali v solnce: še bo, še bo visokn vreme. Na holmu sediva, pod nama grad. Večer pustiva padati nase. Ta stari del, to sem prizidal jaz. Ono rumenkasto poslopje hlev. Rdeča opeka mlin. Tista žena tam. ki stopa čez dvor in trosi kuram zrna, je starica Mara, mož na klopi vrtnar, ki čaka večerje. Ce še kaj slika? Kdaj je pustil mesto in se skril med te igrače? Slikam? Ne. slikam ne več. Meniš, da bi s to roko še mogel. — Sploh pa — košnjo imamo. Lepa ta, če bi pustil delavce same! In na Slatni podiramo bore. Z ogljem sem že cel mesec v zamudi. Ne. ne, slikam ne več. O ženskah se meniva. Saj veš, saj veš, kako pride! Štiri leta je bila pri meni. potem £va se ločila. Ce kaj trpim? Ne. ne, nikakor ne. Pozabil sem. popolnoma pozabil. Tu in tam ji še pišem, kaj malega ji pišem. Hm. Make na vrtu je zelo ljubila. Neko leto je zrasel eden. ki je imel pisan cvet. Mnogo veselja je imela ž njim. In zadnjič, zadnjič je pognala vrtnica, ki jo je r.fvnila ona. Dve leti ni zganila vejic, Narodni praznik v Parizu Pariz je prošlo nedeljo proslavil svojo junakinjo Jeanno d' Are. — Naša slika prikazuje manifestacije na trgu RivolT. prepričan sem bil, da bo vsahnila, zadnjič pa je naenkrat odprla cvete. Poslal sem ji jih. Ali — vse to je neumnost, tako mimogrede mi je padlo v glavo. O, zelo dobro se počutim, srečen sem. Glej te njive! Ali ni ganljivo, kako skromne ležijo v solncu? Kako dobre so sploh vse stvari tu okoli. Ce se mi zazdi, jih pogledam in pravim: tam pšenica, tam obronek gozda. Danes žari hosta v rdečem in je tiho. Včeraj je bila nemirna in še preje se je glasil kos v njej. In če se mi ne ljubi teh reči, gledam v nebo in mislim svoje misli. Gozd tam žari dalje, nič ne vsiljuje svoje prisotnosti, mirno čaka, da ga zopet pogledam. In če bi šel stran od tod ter se vrnil čez dvajset let, še vedno bi čakal in nič ne očital. Hm — da. Da, da. Tu sediva. Večer. * Življenje v Parizu je bilo krasno. Montmartreški ateljeji, kabaret «Pri rdeči miši», prijatelji od vseh vetrov. Dovoli, da ti jih nekoliko predstavim: prvi — prvi Knut Larsen, tih severnjak, moj najljubši. Potem — Francois Bou-chard, da Bouchard, imenovan Žalostna Madona. Nai{>oljše ga vidiš, če si ga predstavljaš z litrom v roki in krilečo desnico: Gospoda, gospoda! Ko ie Bog ustvaril prvo ženo, je--Nadalje je bil tam mal Italijanček Beppo Gordoni, da ne pozabim Tissota, Rudela, Remyja --In punic smo imeli, punic: Jeanni- ne, Madeleine, Alice! Pa saj vem, kaj ti bom povedal, končno ti bom le povedal o Larsenu, kako je oživel sliko in kako mu je potem zopet umrla. Kot sem omenil, najljubši mi je bil on, Larsen. Sicer so bili vsi dobri tovariši, ali preveč kričavi so bili drugi, patetični. On pa — nekako truden je bil vedno. Sedela sva v mansardi in se menila tihe stvari, kakršne se menijo ljudje na večer. ko se vračajo od dela in se jim ho-cc počitks Za ženske ni maral. Dvignil je «Pri miši» Georgette v naročje, poljubil Madeleine, ali zaveroval se ni nikdar v nobeno. Kakor otroci so, kakor otroci, je vedno dejal. Človek jih poboža, veselje ima ž njimi, ali računal ni da bi nanje. Naključilo se je, da sem se nekoč zatopil v delo in me ni bilo več tednov na spregled Ko nato pridem h Larsenu, trčim na pragu ob mlado dekle: tiho in sst, bolan da je. Pred dvema tednoma že da ga je podrlo, zdravnik se ne spozna, živci menda. Miru da potrebuje, miru in miru. Naj ne skrbim zanj, ona da mu streže. Ogledal sem si dekle pobližje in spoznal Marijo, znan model v vsi mestni četrti. Tudi jaz sem jo že slikal in mnogo mojih prijateljev. No, da. če je tako. je že bolje, da ne motim. Ali jutri se oglasim zopet, oglasim se zopet. Cez par dni potem sem ga videl. Bog, ga je vzelo! Spomnim se, da je bilo tistega dne zelo polno solnca v ateljeju. Sedel je nebogljen pred menoj, in če je spregovoril, jo glas kar letel od njega. Prijemal me .ie za roke in hitel pripovedovati konfuzne stvari, da sem dvomil, če je že popolnoma pri sebi. Se spomniš, se spomniš, je pravil, da sem vedno sanjal o sliki, ki bi bila tako popolna, da bi se lahko menil z njo? Veš. tako, da bi jo poklical in bi stopila iz okvirja. Da bi oživela. Marija. bi rekel, in podoba bi se dvignila, stopila sem in tja. sedla na rob postelje in mi položila roko na glavo. Tako hladno, vošč&ifb roko, kot sem jo naslikal. In bi bilo naenkrat vse mirno, vse tiho,, ničesar več, samo roka. hlastna roka. Veš jaz sem jo delal, na tihem sem delal, nikomur nisem povedal. In vse se mi zdi, da sem že na cilju, vse —. Nikar ne misli, da sem vedno ležal, o ne. ne, ne. Opolnoči sem vstal včasih in slikal ob sveči. Ali tiho. tiho, da ne zve Marija! Ubogo dekle se je toliko' Načrt lanskega Zakaj se „Norge" ni ustavila na severnem tečaju Polkovnik Nobile, konstruktor in voditelj zračne ladje «Norge» je napi« sai o težkočah polarnega pekta izčrp« no razpravo, v kateri dokazuje, s kakšnimi neprilikami se ima boriti zračna ladja, ki skuša prekoračiti arktido. Kakor je stavil Krištof Kolun.b vse svoje nade na ladjo, s katero se je odpeljal na negotovo pot čez široko morje, ta« ko stavi tudi polkovnik Nobile vse karte na «Norge». Njemu sploh v g'a« vo ni šlo, da bi se ekspe.iicij.t utegni« la ponesrečiti in dt bi morali njeni čin« ni nadaljevati potovanje s sanmi ali kako drugače. Čisto nasprotno pa je mislil norve« ški poročnik Rijser Larsen. On je bil pripravljen na vse eventualnesti, ki bi sc utegnile pripetiti. Bal se ni prav nič /a svojo kožo in je računal z dej« stvom, da bi lahko nastopile take iz« premembe, ki bi zahtevale od posad« ke največje napore. Plemerska razli« ka med Nobilom in Lar senom je torej tudi v tem oziru nad vse zanimiva. Nobile je slabotne, sloke postave srednjih let z nasmeškom dona Juana in s prijaznimi očmi mladega študenta. «Če ne bomo mogli startati do sre« de meseca maja«, je izjavil, «bomo pri« morani odpustiti del našega moštva in mesto večje posadke naložiti več go« riva. Na polarnem ozemlju traja ugod« 110 vreme le malo časa. Približno od 1. do 21. maja je nebo vedro in jasno ter so nevarnosti, kar se tiče noviht mini« malne. Ta doba nastopi potem, ko so sc izdivjali veliki zimski viharji in tra« ja le toliko časa, dokler se topi led na površini. Pozneje se zavije polarno ozemlje v nepregledne rjuhe megla. Kdor vjame srečen trenutek, lahko upa na uspeh, kdor ga pa zamudi, mu ni leka in mora polet odgoditi. Kar se drugega tiče, pa je opasnost zračne plovbe čez severni t' čaj zelo velika. Že na vožnji med Oslom in Lje« ningradom je «Norge» zašla v meglo in je izgubila smer. Desorijentacija je trajala več ur. Posadka ni vedela, kje se nahaja zračna ladja. «Norge» se je spustila tako nizko, da je plula tik nad poslopji, a nihče izmed moštva ni mo« gel ugotoviti, kje smo. Po zvonikih smo sodili, da smo že nad ruskim ozemljem, gotovosti pa nismo imeli no« bene. Nihče ni mogel s sigurnostjo tr« diti, da smo že prepluli Finsko. Naen« ko jadra balon nad kopno zemljo. M megli je položaj seveda tisočkrat tež« ji. Na Arktidi pa pretijo še posebne nevarnosti, ker v tamošnjih krajih od* pove kompas in se je treba posluže« vati kvečjemu solnčne busole. Kar se tiče pristajanja na severnem tečaju, je stvar z balonom docela ne« izvedljiva. Če bi skušali to vprašanje na krovu «Norge» praktično rešiti, bi ekspedicija zapadla poginu. Da so zračna ladja lahko spusti k tlom, mora namreč odpreti ventile in izpustiti ve« Iiko količino plina. To bi seveda bilo mogoče, toda bi ladjo tudi onesposo« bilo za zapetni dvig navzgor. Da bi pa ladjo zvlekli k tlom, o tem ni mogoče govoriti. Za kaj takega ni na razpola« go niti moštva niti drugih priprav.« Sprva je polkovnik Nobile sicer mi« slil tudi na to solucijo. Dal je napravi« i ti posebne vrste sidro, ki bi se prijelo kakega žleba v ledu, nakar bi moštvo šlo po lestvah iz vrvi navzdol. V zad« njem trenutku pa se je premislil. Pre« pričal se je namreč, da je tak poskus neizvedljiv. Kdo more jamčiti, da bi «Norge» obstala nr mestu? Zato je si« dro nadomestil z veliko vrečo, ki lahko zajme 1000 kg vode. Ta teža potegne ladjo nekoliko navzdol. Tega pripo« močka se je hotel Nobile poslužiti tudi za slučaj pristajanja v bližini Aljaske, v primeru, da oe ne bi mogla ladja spu« stiti na kopno zemljo pri rtu Barrovvu. Poleg drugih varnostnih priprav se je ekspedicja dobro oskrbela s sanmi. Bi« lo je domenjeno, da se posadka v skrajnem slučaju posluži vsega materi« jala ladje «Norge» in da si v sili in po« trebi pomaga ž njim kakor ve in zna, samo da rešijo ljudje svoja življenja. Podpis pogodbe o ureditvi francoskih vojnih dolgov v Ameriki. Na levi- Mellon, ki baš podpisuje pogodbo, poleg njega Heary Berenger in VVinston. Zadaj: izvedenci Haguenin, F. G. Blaid in Lacour-Gayet. Momenti iz angleške stavke Heddin Gardiner pošilja dunajskemu dnevniku «N. Fr. Presse» zanimive sli-, čice izza dni splošne stavke na Angleškem in pravi: Vse to je treba osebno doživeti, da lahko človek pojmuje. Čez noč je prerezana žila ogromnega prometa, ki pomaga milijonom ljudi. Cilj te operacije je izkrvavljenje ali vsaj delna omejitev življenja. Ne zgodi se pa niti prvo, niti drugo. Čez noč, kakor bi vzniknila iz zemlje, nastane bajeslovna organizacija, kakršne svet še ni videl. Od ranega jutra je vse, kar razpolaga s kolesi, na cesti. Na tisoče avtomobilov, ki so last zasebnikov, drdra proti mestu. Pri volanih sede nepoklicni šoferji — gospodje in dame. Vsi pomagajo prebivalstvu, da ne zaostane v izvrševanju službe. Hydepark je zaprt. Črede ovac, ki se pasejo tam okoli, bulijo začudeno v nove naselbine lesenih hišic in šotorov. Otrok in psov, ki so se lovili po zelenih tratah, ni več. Mesto njih stoje na tem prostoru pisarne, čakalnice, poljske kuhinje, okrepčevalnice in centrale za mleko. Telefonski delavci plezajo po drevesih in oskrbujejo zveze med novimi uradi. Park je poln ogromnih vozil za prevažanje živil. V pisarnah se gne-tejo moški in ženske, člani vseh družabnih slojev, ki so se postavili v služ- Prav 1® izbira pomladanskih in letnih oblek za gospode, krasni izdelki modernih krojev se nudi gospodom pri tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana «Polichine!le», slika slavnega impresi-jonista Marneta. ki je bila pred tednom dni prodanaza 420.000 frankov (800 tisoč dinarjev). Prodajanje pariške izdaje «Daily Mail» v Londonu med stavko. nedovršentga poleta. krat se je pod nami prikazala reka. Skušali smo ugotoviti po njenem toku, kje se prav za prav nahajam". A tudi to je bilo zaman. Primerjali smo lice pokrajine s karto brez uspeha. Slednjič nam ni preostalo nič drugega kakor da smo spustili na zemljo več lističev. V štirih jezikih —' v ruščini, francoščini, švedščini in angleščini — je bilo za« pisano, naj ljudje, če smo nad finskim ozemljem, iztegnejo roke, če smo pa že v Rusiji, naj jih pritegnejo k sebi. Listki so prileteli na zemljo, ljudje so jih pobirali, čitali, a jih očividno niso razumeli. Šele po imenu neke postaje smo slednjič spoznali, da smo nad Estonijo. Iz tega je razvidno, kako težko je določiti smer zračne ladje čelo tedaj. Zgorej: ■vožnja, kakor si jo je zamislil Amundsen. Zračna linija od Spitzbergov preko sevei« nega tečaja do rta Barrova. Spodaj: na desni Amund-sen, na levi Ells-\vorth. bo javne blaginje. To so prostovoljci, ki opravljajo dela vlakovodij, prodajalcev kart, nadzornikov, sprevodnikov, nosačev, čuvajev, natakaric, postre-ščkov itd. V par urah je življenje v starem tiru. Vsak prostovoljec se je oprijel dfela z mrzlično marljivostjo in hiti ustreči, komur more. V treh dneh so razmere malone že normalne. Postaje se odpirajo normalno in vlaki imajo le neznatne zamude. Na neki postaji v Londonu so prevzeli službo člani znanega kluba za gospode. Za to postajo se je javilo nič manj kakor 75.000 prostovoljcev. Na tisoče oseb se je javilo tudi za šoferske posle Avtomobile so posodili po večini zasebniki, ki so na vozila obesili velike table z napisi proge, na kateri oskrbuje promet njihovo vozilo. To pa še ni vse. Prebivalstvo je šlo še dalje. V neki mestni četrti je izpraznilo celo vrsto stanovanj in je napravilo prostor za prenočišča uradnikom, ki bivajo na periferiji Londona in ki niso mogli vsak dan domov in na delo, brez občutne zamude. Da, ljudje so spali celo v hodnikih podzemske železnice! Tja so prinesli Londončani na tisoče postelj, samo, da bi na ta način ohranili delovne sile bližje cilju. Posebni odbori so skrbeli za kinematografske predstave, za koncertne prireditve. za nadio in za ples. Največjega občudovanja vredno pa je bilo obnašanje prebivalstva, ki ni kazalo nobenega sledu brezglavosti, panike. vznemirjenja in nervoznosti. V tem štrajku se je lahko vsakdo divil koristim angleškega športa. Njegovi vplivi so bili blagodejni in naravnost brez primere. Videti je bilo, kako je celokupno prebivalstvo kos položaju, kako zna doumeti situacijo in temu primerno ravnati svoje postopanje. Brez števila Iiudi je delalo v skupinah in to sodelovanje je bilo izredno harmonično, potekalo je brez incidentov. Vsakdo se je pokoril svojemu predpostavljenemu. Za vzgled te ubogljivosti in discipline naj služi epizodica iz prvih dni stavke. Učitelj je v neki šoli izostal, ker ni mogel pravočasno priti v šolo. Ko je dospel z zamudo na mesto, je našel razred pri delu, v popolnem miru in redu. Neki učenec iz višjega razreda je od-molil običajno molitev, pregledal naloge in določil dnevni red pouka. Delavstvo se je — izvzemši par primerov — držalo naravnost vzgledno. Samo v irskem ter v inozemskem delu Londona je prišlo do spopadov, ki so pa nehali brez prelivanja krvL To sliko je mesto ohranilo do preklica stavke. Na trgih so se delavci seveda zbirali v večjih skupinah, bili pa so popolnoma mirni ta policija je imela le redkokdaj priložnost poseči vmes. Tudi Je bila policija večinoma oborožena samo s pa-HcamL ki Jih uporablja v normalnih razmerah. V nekem londonskem predmestju pa Je celo prišlo do kriketne tekme med policijo ta med stavkajočimi delavci. Zmagali so poslednji Pariški drobiž (»Rdeča cesta«. — Aleja grobov. Revoiverska ljubezen.) —ž— Pariz, 11. maja. Da vam danes ne bom Pisal o krizi na valutnem trgu ali o posledicah britanske stavke, se rajši pomenimo o av-tomobilnih nesrečah. Komaj se je začelo lepo pomladansko vreme, že lahko čitate dan na dan po novtaah o strašnih posledicah prehitre ali neprevidne vožnje. Nekateri dnevniki imajo kar stalno rubriko z naslovom »Rdeča cesta«, pod katerim prinašajo te žalostne novi-cc. Nedelie so posebno pogubonosne Vsako nedeljo je v Franciji več avto mobilnih žrtev kakor ves teden. Bilanca lanskega leta je. znašala nad 1800 mrtvih! tako javlja uradno poročilo. To je sicer malo v primeri z Zedinje-nimi državami,- kjer baje letno konča 30.000 ljudi radi nesreč na železnicah, vendar ic pa tudi to številka, ki da misliti. In vendar je v Franciji ena cesta, na kateri se ne gode več avtomobilne nesreče. Vzrok za to Občudovanja vredno dejstvo boste takoj doznali, Prošli teden sem se vozil po tej cesti ki je morda ena najslabših v Franciji in razen tega zelo nevarna. Klanec sledi klancu, ovinek ovinku, vodi preko mostov in mimo prepadov in je razen tega slabo vzdrževana in ozka a se vendar po njej vrši zelo živahen promet. Ta cesta, na kateri se ne dogajajo več nesreče, se nahaja v departementu Varu. Že na prvem klancu zapazite majhen spomenik. Na njem stoji pisano: »V spomin Lucienne — Jeanne X., ki se je smrtno ponesrečila na tem mestu s svojim avtomobilom na velikonočno nedeljo 1924.« Peljemo se po klancu dalje. Pridemo na ozek ovinek. Tu stoji drug majhen spomenik iz granita. Zgrajen je v spomin Pierre-Charles Y„ ki se je ubil na tem kraju na velikonočni pondeljek. ... Vozimo se dalje... čudni občutki nas obhajajo. Nekaj sto metrov dalje stoji spet spomenik; ta je pa večji, mogočnejši. Spominja mimo vozeče, da se je tu ubil angleški major v noči na binkoštni ponedljek. Dirjal je na mestu, kjer bi bil moral voziti počasi in avto se mu je prevrnil. Spomenik sledi spomeniku. Mrtvaški kamni so na tej cesti številnejši kakor kilo-meterski kamni. Človeka je kar mraz, če se vozj tod. To ni cesta, to je aleja grobov! Tod se spametuje najnevarnejši avtomobilski divjak. Tu ni več nesreč. Šoferji vozijo počasi in premišljeno; mladeniči, ki so navajeni dirkati s sto-ilometrsko hitrostjo, vozijo tu kakor fijakarji. S pomladanskim vremenom, lepimi majskimi dnevi se začenja večati tudi število takozvanih ljubezenskih dram. Rože se razcvita.io po vrtili in idealni ljubimci, ki so v lepih starih časih spraševali marjetice, kadar jih je »srce bolelo« (kakor pravi naša narodna pesem), prijemajo danes za brow-ning... Strelja se strastno, zdaj tu, zdaj tam. To je lepa ljubezen, globoka ljubezen, revolverska ljubezen! Na vseh koncih, v vseh slojih ljubezenske drame. Zadnjič se je na deželi nekje ustrelila dvajsetletna služkinja. Včasih so dekleta v tej starosti, če so bila nesrečno zaljubljena, skočila v vodo ali pa vsaj nekaj časa gojila to črno misel, dokler jih ni srečala pamet. Takrat še niso mislile na samokrese. Mala služkinja, ki sem jo omenil, pa je imela samokres, streljala ie na svojega ljubimca in nato pognala krogljo še sebi v srce. Toda to ni osamlien primer. Samokresi menda kar tako ležijo okoli, če smemo verjeti vestem: v salonu, v jedlnici, v uradu, v otroški sobi... Chagrins d'a odgovorUi uradniki, da je Ovidij nevaren za javno moralo. Vprašali so brzojavno Washingtdobna? Zakaj ji ne bi bila končno sodobna? Cez čas je bilo še hujše z njim, vedno temnejši ie postajal. In bližal se ie določeni član ko je imel odpotovati z Marijo. Povabil nas ie prijatelje v svoi atelje na odhodno slavje. Bili smo zbrani vsi. Gordoni, Reny. Tissot. vsa naša bohemska družina. Mariia ie gospodinjila. Imeli smo vino. ženske mu-ziko. ali stvar je bila bolj pogreb kot veselje. In kar ie bilo najlepše, njega ni bilo. Že pred dvema dnevoma je odšel z Žalostno Madono in se do tedaj ni vrnil. Mariji je naročil, da pripravi vse in se izgubil. Sam Bog ie vedel, kai ie bilo z njim! Čakali smo ure in ure. nikogar. Pogovor se ie zatikal — uboga Marija! Zdela ie v svojem kotu. strmela z raz- trganimi očmi v strop. Slednjič, slednjič - sprašujoči koraki, stopinje — obstal je na pragu se zadregasto smehljal. potem — zviška ga ie podrlo v tla in zidovi so zajeli krik: Vlačuga, viačuga. vlačuga-- Tedaj nam ie vzšlo: njena preteklost! Ni mogel preko. , . , . Opotekla se je. zatipala k izhodu. Omahnila se ujela ob zid. Skušala izoblikovati besede.^ ali vzdrlj so iz nje le čudni prazvoki: Sur-sur tou ru jala. su touh jarmi viršnu jn-- Stala je pribita ob zid. zlogovala svojo izpoved: „ . Sar s širša muntia kul. vsrj tu jrula kolmah iin-- In potem potem? Prinesli so io od nekod, mokro, pre-mraženo, mrtvo. Kanal, kanal menda. Planila je na cesto in so jo prinesli od nekod izmučeno, mrtvo. Su-sur tou ru jala, muntja ru jalvfrv nu jun — , ... Franko je vztrepetal v konvulziji. zakričal je, kot zveneč oblok se je razoel čez dolino: Su-sur tou ru jala. .sarmu vsn tal viršnu jjjJ Hodim sem in tja tu okoli in sem že poipolnoma domač v gradu Ura udar štiri. Obotavljaje klink-klonk se odločijo ure raz stolpa, mi padejo trudne pred noge. Sedaj, sedaj postaja promet v mestu hlastajoč, pravim. In ko bije osem: sedaile začenja teater. Čez dvorišče teče Brok. v mestu pa začenja teater. Veselje imam s tem. da to mislim. Potrkam na rame staremu vrtnarju in mu zakričim v uho: Sedajle začenja v mestu teater! Sestraši se široko raztrga usta. potem pa. ko vidi iz obraza da to ni ničesar hudega, se uslužno nasmehne in pomežika. Jaz pa se obrnem jn stečem za Brokom ter se veselim svoje lopovščine. Franko mi ie povedal vse. Zgodilo se mu ie kot Larsenu Ona ie bila igralka in jo ie spozna! v mali gostilni, kamor ie hodila sest na večer po predstavi in ie tiho gledala predse. V začetku se še spomnil ni. da bj mislil na njeno preteklost, vzel jo je pač. kakršna je bila. Ali potem, po ooroki se ie začelo. Vedel ni prav ničesar o njej upiralo se mu ie. da bi spraševal in sama ni povedala. Še danes da ne ve ničesar, mogoče, da je bila svetnica. Ko so mu prvič vstale tiste misli jih Kraljestvo mode Dež za soincem mora priti... ali pa narobe (Dva lista iz letošnjega modnega al» burna.) Da, tako je: letos lahko dolgo listaš v modnem albumu, a vendar bistveno ne doženeš linij letošnje mode. Fasone niso napram lanskim doživele nikakih velikih izprememb, zato je tem težje do kraja ugotoviti letošnje modne fi« nese. Proučuj samo mnogotere intere« santne podrobnosti na letošnjih večers nih in slavnostnih toaletah! V prehodno dobo med pomladjo in poletjem — astronomski moment je tu seveda izključen, ker za modo je ve* ljaven le «meteorološki» koledar! — je gotovo težavno izbrati prikladna obla« čila, da se založiš za nadaljnjo sezos no. Nobena dama ni voljna opremiti se kakor za vesoljni potop, istotako pa ne kaže za poletne dni nabaviti le paj« čevinasto tenčico, ki mora v omaro, čim se vreme količkaj shladi ali skisa. Razumljivo je torej, da bo modno mi« sleča in praktična dama skušala sred« njo mero med obema tipoma ter upo« števala nele izpremembe poletja nfar« več tudi kaprice prve jeseni. Damska oprava za slabo vreme od« klanja vso staro banalnost, moderna dama ne mara izključno dežnih ogrta* čev in sličnih komadov, marveč si iz« bere oblačila, ki so za neugodno vre« me prikladna prav tako kakor za po« tovanje in dopoldansko promenado. Dežnik je izgubil vso aktualnost. Nadomestiti ga torej mora primerna kvaliteta blagov, ki navzlic impregni« ranju nimajo značaja dežnih plaščev. Letos je v slabem vremenu često vi« deti tudi barvana blaga, seveda le ta« ka, na katerih se mokrota ne opazi ta« koj. Med prikladnimi barvami je pred« vsem omeniti: rdečkasto rjavo, modri« kasto in športno zelenkasto. Linije dež nega oblačila so skrajno enostavne, pri tem pa vrlo simpatično učinkovite. Glej prvo skico na desni: ovratnik je visoko zapet, pas z zaponko, žepi tri« oglati. Druga skica predočuje tkzv. »dežni kostum», izgotovljen iz dveh materijalov: jopica je svetlejša in re« zana v stilu smokinga, krilo pa tem« nejše in opremljeno z zaokrožkl. V konstrastu k tema skicama sta svojevrstna, a enako ljubka oba mode« la na levem listu, namenjena za solnč« ne dni. Za dopoldanske ure izbereš pe« stro črtan materij al, bodi že svileno platno ali surovo svilo, za Dopoldan pa georget ali gaze s čipkastimi volani ali pa kombiniraš gladko svilo s cvetliča« sto tkanino. Vrlo prihladno je, če iz« bereš tudi mali solnčnik v slični opre« mi, a klobuček po okusu. Pripomniti bi bilo samo, da se mali klobuček naj« srečneje obnaša k lahkim oblekam, dočim nekoliko večji slamnik že di» skretno naznačuje noto visokega po« letja. Modni paherki Biti bolj ali manj moder, ie stvaT posameznika. Ideja mode se udejstvi. ako se znaš za vsako priložnost pravilno opraviti. Nikakor ni na mestu, če ob kislem vremenu promeniraš v svili, pa nai bo še tako okusna. Istotako ie smešno, če ob lepem dnevu ali večeru paradlraš z obleko, ki ie namenjena le za slabo vreme, pa nai ti še tako pristoja. Kraj, vreme in okolščine so merodajne za ono, kar moraš nositi, če hočeš biti pravilno oblečen. Spomladi je promenada, a poleti terasa zdravilišča ogledalo mode. Tu lahko modna dama pokaže, kako je linijo novih kreacij spravila v sklad v svojim individualnim okusom. Letos je favoriziran taft, v resnici pa Ima prvo besedo kineški krep, ki odgovarja solncu in bo zatorej brezpogojno združen z modo letovanja. Za popoldanske prilike, posebno k čaju, se nosijo svilene obleke. Zanimivo pa je, da bo tudi v vročem poletju videti temnejše barve. Zaradi kontrasta s solnčnim dnem, seveda. V Ameriki nosijo kapriciozne dame — in to so večinoma vse dolarske princese — tudi ob pasje vročih dneh visoko zapete obleke z dolgimi rokavi. To je poletno spokorništvo za zimsko goloto. Dunajčanke so v letošnji obsežni modi »flott«. kakor običaino. Berlinčan&e »schick«. Parižanke »šarrnantne«. Beograjčanke »nobel«. Zagrebčanke »herzig«. In Ljubljančanke? Vsega po malo! Alajodličnejši damski svet vseh kulturn h držav vpo-rablja samo Kakor Dantijeva avba izgleda najnovejše pokrivalo za avtomobilski šport. Odpadejo nadležni trakovi izpod brade in stranski uhlji. Nova čepica je izgotovljena iz istega usnja odnosno platna kakor plašč in se utegne kmalu priljubiti, ker so avtomobilisti (-stke) pač že naveličani starih tipov. Krzno in muselin se na prvi hip zidi absolutno svojeglava kombinacija in vendar zagotavljajo modni mojstri da bo moda visokega poletja prinesla še več takih zanimivosti. Novo došli krepi, eponži in frotirji, ki jih je prejela IL Pestra moda pariških mladih dam Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (504 m. 10 kW in K0NIOSUWU-STERHAUSEN. 1300 m 20 kVV). BRES-LAU (418 m. 10 kW), DUNAJ (531 m. 7 kW), RIM (245 m. 2 kW). BRNO (521 m. 2.4 kW). BUDIMPEŠTA (560 m. 2 kW). Nedelja. 16. V. BERLIN 20.30: Pisan večer. (Recitacjia. solisti, orkester.) BRESLAVA 20.25: Poljuden večer. (Solisti in zbor.) DUNAJ 20- »Dolarska princesa«. Opereta v 3 akteih. RIM 20.40: Odlomki iz operete »Madama di Thebe«. BRNO 19: Orkestralni koncert. — 1. O. Nikolai: Vesele žene VVindsorske. 2. Delibes: Coppelia. 3. D'A!bert: Nižava. 4. Brahms: Madžarski plesi. BUDIMPEŠTA 19: »Janos Vitez«. Opereta Ponedeljek. 17 V. BERLIN 20.30- Orkestralni koncert. (Liszt. Puccini. Leoncavaillo. VVagner, Boell-mann. Rubinstein. Verdi. Brahms. BRESLAVA 20.25: Sinfonični koncert. 1. Berlioz: »Rimski karneval«. (Uverturah 2 Grieg: Koncert A-Mol za klavir in orkester. 3. Brahms: Sinfonija str. 2. D-Dur. DUNAJ 21.20: Koncertna akademiia. RIM 20.40. Vokalni instrumentalni koncert. (Verdi. Scarlatti. Denza. Thomas, Beethoven itd.) BRNO 19- Koncert Moravskega kvarteta. — 1. Smetana. II. kvartet. 2. Dvofak: kvartet f - dur. 20: Odlomki iz opere »Don Pasquale«. (Donizetti.) BUDIMPEŠTA 20.30: Ave Marija. (Sodelujejo: zbor s solisti). Torek, 18. V. BERLIN 20.30: Nemška veseloigra. 21.10: Vesele melodiie. BRESLAVA 20.25: Koncert voiaške kapele. (Verdi, Merkling Offenbach, Strauss, \VaIdmann, M1115cker, Fall.) DUNAJ 20.15: Schramme! - kvartet. RIM 20.40: Koncert lahke glasbe. BRNO 19: Orkestralni koncert — 1. Adam: Če bi bil kralj. 2. Čaikowskv: »Evgenij Onjegin«. 3. Papv: Orientalska Suita. 4. Moszkowski: Španski plesi. BUDIMPEŠTA 19: »Tannhauser«. (Iz kraljeve opere.) ' Sreda, 19. V. BERLIN 20.30: Koncert. ' (Mendelssohn. Baura, Wieniawski. Simon. KowaIsky, Block. BRESLAVA 20.25: čelo s spremljevanjem klavirja. DUNAJ 20: Orkestralni koncert dunajskih filharmonistov. — 1. Richard Strauss: Iz Italije. 2. Saint - Saens: Dance ma-cabre. 3. Respighi: Fontana di Roma. 4. Wagner: »Gotterdammeruiig«. (Sieg-friedova vožnja po Renu.) RIM 20.40: Vokalni in instrumentalni koncert. BRNO 19: Koncert klavirskega virtuoza Rud. Nacudzinskega. 20: Koncert ruskega orkestra balalajk in zbora Moskva. BUDIMPEŠTA 20.30: Klavirski koncert. Četrtek 20. V. BERLIN 20.30: »Minna von Barnhelm« Drama v 5. dejanjih. BRESLAVA 20.30: »Minna von Barnhelm« (Iz Berlina.) DUNAJ 20.15: Komorna glasba. (Pihala.) RIM 20.40: Odlomki iz operete »Geisha«. (Sidney Jones). BRNO 19: Orkestralni koncert. — 1. Glin-ka: Življenje za carja. 2. Musorgskii: Boris Godunov 3. Rubinstein: Demon, 4. Čaiko\vsky: Trnjulčiča. 20.30: Ruske pesmi in arije. BUDIMPEŠTA 19: sTosca«. PETEK. 21. V. BERLIN 20.30: Komorna glasba od Uaydna do Schonberga BRESLAVA 20.25: Slovanski večer. (Jugoslovanske, češke, poljske in bolgarske pesmi in pesnitve.) DUNAJ 20.15: Poljuden večer. (Orkester in solisti.) RIM 20.40: Vokalni in sinfonični koncert. BRNO 19: Konccrt brnskega pevskeg3 društva »Foerster«. 20: Trio profesorjev državnega kon-servatoriia. BUDIMPEŠTA 20.30: Klavirski trio. Sobota. 22. V. BERLIN 20.30: VVagnerjcv večer. (Radio- fonski orkester.) BRESLAVA 20.25: Robert Koppclov večer. (Radiofonski orkester.) DUNAJ 19: Program iz Državne opere (ki Pa ni še določen). RIM 20.40: Vokalni in instrumentalni koncert. BRNO 19: Orkestralni koncert. — 1. Adam: »Postiljon iz Lonjumeaua. 2. Bizet: Ribiči biserov. 3. Deiibcs: Svlvia. 4. Meverbeer- Kronanje. (Koračnica.) BUDIMPEŠTA 20.30: »Janos Vitez«. Opereta. je zadavil. Ali prišle so zopet in zopet. Bil ie krog sebe s ipestmiii in molčal, molčal došel je iz mesta, kupil ta grad, prepotoval vse dneve po gozdih. 2e je mislil, da je dobro, vse je bilo dobro — sredj noči jo je vrgel naenkrat iz spanja zahteval, da pove. In potem — potem se je nadaljevalo, dan na dan, štirj leta. Ni ga mesta v gradu, kjer ne bi klečal pred njo. Hlapce ie zbral, delavce objemal jih in rotil, naj mu povedo. če je vlačuga. Oglarja je ustavil v gozdu: Oče, žena je tako in tako, povej mi. kaj misliš! Nista zdržala več. Odšla is. Sedaj — sedaj — — Košnjo imajo, skoro še ni imel tako lepe mrve. In na Slatai — na Slatni podirajo bore. Tisto o vrtnici, ki jo cepila ona. da je res zelo čudno. Sicer pa ii jih je posial. poslal ji jih je. Pred kratkim me je vprašal, kaj pravim k temu, če bi .b povabil za par dni na grad. Nikdar ni bila posebno pri zdravju in ti razbeljeni dnevi v mestu — kaj praviš? Dajva, povabiva jo! Pogledala bo sem in tia. Miška bo pogledala — takrat ie bil še mlado žrebe, ko je odhajala. Spomnim se. kako se je vedno prestrašila, če je iznenada poskočil. Kratkočasno je bilo. Pošto sem dobil: to in ono, da me ne morejo več dalje pogrešati v mestu. Odpotoval sem. In sedai sem zopet tu in se prerivam med ljudmi za svojimi skrbmi. Danes sem prejel pismo od Franka. Sporoča mi, da se obeta lepa jesen in oni dan da je opazil na Slatni že prvega jeiena. Pozdravlja da me tudi njegova žena. In da ne pozabim, da pride zapet poletje in je tam pri njih mnogo solnca. Anatole France: Iz „Epikurjevega vrta" Juda Iškarijot. Usoda Jude iz Keriotha nas navdaja z brezdanjim začudenjem. Ker navsezadnje je ta človek prišel, da se izpolnijo proročanstva; bilo je nujno potrebr- da je prodal sina človekovega za trideset denarjev. In izdajalčev poljub ie enako, kot je sulica in so častitljivi žeblji, eno potrebnih orodij Trpljenja. Brez Jude bi se misterij ne bil dopolnil in človeški rod ne bi bil odrešen. In vendar vlada med teologi stalno nazira-nje. da je Juda pogubljen. To svoje mnenje opirajo na Kristove besede: »Bolje bi bilo zanj, da ni bil rojen.« Ta misel, da ie Juda s tem, ko je deloval za izve-ličanje sveta, pogubil svojo dušo, je vznemirjala mnoge krščanske mistike, med drugimi tudi abbeja Oeggerja, prvega vikarja pariške stolnice. Ta svečenik, Čigar duša je bila polna usniiljenja, ni mogel prenašati misli, da Juda trpi v peklu večne muke. Mislil je na to neprestano in njegova zmedenost ie v premišljevanju naraščala. Prišel je tako daleč, da je mislil, da je nebeško usmiljenje zahtevalo odrešenje te nesrečne duše in da je kljub mračnim besedam evangelija in kljub cerkvenemu izročilu mož iz Keriotha moral biti odrešen. Njegovi dvomi so mu postali reznosni; hotel je priti do jasnosti. Neko noč, ko ni mogel spati, se je dvignil in šel skozi zakristijo v zapuščeno cerkev, kjer so v gosti temi brlele večne lučice. Pred velikim oltarjem se je vrgel na tla in molil: »M^j, Bog, Bog dobrotljivosti in ljubezni, ce je res, da si sprejel v svojo slavo najnesrečnejšega tvojih učencev; če je res, kar upam in kar hočem verovati, da si posadil Judo Iškarjota na svojo desnico, ukaži, nai stopi doli k meni in naj mi sam oznani to veledelo tvojega usniiljenja. In ti, ki te tekom osemnajstih stoletij preklinjajo in ki te častim, ker se zdi, da si izbral za to ves pekel zase samega, da bi nam prepustil nebesa, ti da-ritveno jagnje, ki nosiš vse fcrehe izdajalcev in brezčastnežev, o Juda, pridi in položi name roke v znak svečeništva usmiljenja in ljubezni!« Ko ie izmolil to molitev, je na tleh ležeči duhovnik začutil, kako sta potapljali dve roki njegovo glavo, prav tako, kot ležeta škofovi roki na dan posveče-nja. Prihodnji dan je naznanil nadškofu svoje pozvanje. — »Jaz sem svečenik Usmiljenja,« mu je dejal, »po nalogu Jude, secundum ordinem Judas.« In še istega dne se je abbee Oeooer odpravil po svetu in oznanjal evangelij neskončnega usmiljenja, v imenu odrešenega Jude. Njegovo apostolstvo se je pogreznilo v revščino in v svojem brezumju je postal privrženec Swedenbor-g»v. Umrl je v Monakovem. Bil je poslednji in eden najblažjih pristašev sekte kajnovcev. Ponižnost. Našel sem pri učenjakih preprostost otrok, obenem pa vidimo vsak dan ne-vedneže. ki mislijo, da so os sveta. Na žalost vsakdo izmed nas vidi v središču •vesoljstva sebe samega. To je vsesploš- ! na domišljija Ne ubeži ii niti cestni po-i metač. Pride mu pa s pomočjo oči. ko-! jih pogledi krog njega lepo zaokrožijo nebesni oblok in ga postavijo ravno v i središče neba in zemlje. Morda ie ta po-' mota malce omajana pri človeku, ki je mnogo razmišljal. Ponižnost je redka pri učencih pri nevednih ljudeh pa jc še mnogo redkejša. O pesnikih. Lahko je reči, da po večini pesniki ne poznajo znanstvenih zakonov, po katerih se ravnajo, kadar pišejo izvrstne verze. Kar se tiče zlogomerja, se pa po pravici drže najboli naivnega izkustva. Prav malo razumnosti bi pokazal, kdor bi jih hotel zato grajati. V umetnosti kot v ljubezni zadošča nagon. Znanost pri-I naša vanju samo prav nadležno luč. ! Oeprav je lepota odvisna od geometri-[ je, je vendar edino s čustvom mogoče ' objeti njene nežne oblike. Pesniki so srečni: del njihove sile leži celo v njihovi nevednosti. Samo nai bi ne razpravljali preživo o zakonih svoje umetnosti: pri tem izgubljajo s svojo nedolžnostjo tudi svojo dražest in. podobni ribarn. vrženim na konno. se zaman premetavajo po nerodovitnih pokrajinah teoriie. Franke 85 letnik Atelier Viktor. V »Zborniku za umetnostno zgodovino« (1 1923, št. 1—2) pripoveduje slikar Ivan Franke o sebi sledeče: Rojen sem bil 16. maja 1841 v Dobju pri Poljanah. Pri hiši se je reklo pri Košancu. Moj oče je bil upokojen finančni lovec. Bil je od 16. leta vedno pri vojakih, pozneje pri finančni straži in ie 1. 1816 korakal celo proti Parizu. Vendar pa se je k sreči poprej mir skle- popadali v vojskah, so se pa sami pobili na vasi. Dve leti sem bil v šoli tudi v Kranju, potem so me dali v gimnazijo v Ljubljani. Drugo šolo sem moral ponavljati, ker sem zamujal čas za učenje s kopanjem na Pasjem brodu. V četrti šoli me je zanimalo zemljepisje. Rad sem čital tudi Schillerjeve spise. Kosilo sem imel zastonj pri Krisperjevih na Mestnem trgu, kjeT so mi dali često kako risarsko naročilo; predvsem sem jim delal napise. V gimnaziji nas je učil slikati neki sobni slikar Poljak, ki je tudi dobro akvareliral. Za njim so prišli taki uči-telii, da se mi ni ljubilo več obiskovati risarskih ur. V višji gimnaziji sem se učil nekaj mesecev risati pri slikarju Kogovšku, ki je svoje čase obiskoval dunajsko akademijo. Po Kogovškovi smrti sem se oprijel kurza Goldenstei-na, ki je slovel v Ljubljani kot spreten gledališki dekorater. Goldenstein mi ie dajal risati in senčiti po majhnih mavčnih glavah. Prav za prav je bila pa takrat moja najboljša učiteljica Preislerjeva »Zeichenschu-le«, ki sem si jo bil izposodil v licealni knjižnici. L. 1862 sem maturiral. Tisto jesen sva jo mahnila s sošolcem Guttirtan-nom, sinom ljubljanskega magistratne-ga vodje, čez Koroško deloma peš, deloma z vlakom v Oberammergau, Mo-nakovo, Nurnberg, Augsburg, ogledala sva si tudi Walhallo in krenila preko Ivan Franke: Huje iz Kokrškega dela trii. preden je vojska došla v Francijo. Ko sem bil kakih sedem let star, smo se preselili v Cerklje. Oče je tam vzel v najem gostilno. Pritisnila pa je slaba letina in premoženje je šlo po vodi. V Cerkljah sem hodil v enorazredni-co, kjer je bil učitelj in organist Cvek, bivši strežaj škofa Wolfa. V šolo nas je hodilo kakih 40, toda ko sem bil jaz 40 let star, jih je živelo od mojih tedanjih součencev komaj polovica Ce niso Linca po Donavi na Dunaj, kjer sva kratko počivala. Potem sem moral ugoditi materinim prošnjam in sem vstopil v semenišče. Tam sem se dobro učil, toda že koi spočetka se mi je zdelo, da ta poklic ni ,. Čakali so nas že, da se odzovemo vabilu alžirske trgovske zbornice, ker so izletniki povečini trgovci, industrijalci in finančniki. Šli smo v okusno palačo blizu pristanišča. Takoj pri vhodu je velikanski vestibul, poln razstavnih omar. kjer so pod steklom na ogled izloženi vsi produkti Alžirske pokrajine. Bogata in rodovitna je ta pokrajina in Francija je lahko ponosna na to svojo posest. V krasni, razkošno opremljeni dvo- rani v prvem nadstropju so nas sprejeli člani zbornice. Predsednik nas je v daljšem govoru prisrčno pozdravil. Omenjal je, da ga veseli, da smo si ravno Alžir izbrali kot prvo točko na francoski zemlji in da hoče opozarjati navzoče osebnosti hrvatske in slovenske industrije in trgovine na gospodarske prilike, ki bi se lahko razvile med severno Afriko in med nami. Nato je naštel vse produkte, ki jih Jugoslavija nima, pa bi jih lahko importirala iz Alži-ra. Končno je dvignil čašo in napil vzajemnosti Jugoslavije in Francije. Šampanjske čaše so se dotaknile in nas «Zi-vio» je zagrmel po dvorani Prav lepo so nas pogostili. Na pozdravu se je iskreno zahvalil naš vodja g. Milič. Mrak je že nastopil, ko smo se med skrajno nadležnimi arabskimi otroki vračali na ladjo. Žarnice 129 Osram — vsakovrstne najceneje Pilata Kreditne banke. Je Goreč,_ Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Nedelja, 16.: Pvgmalion. Izv. Ljubljanska opera Nedelja, 16.: ob 15.: «Grofica Marica«. Izv. Mariborsko gledališče Nedelja, 16.: «Veseli kmeti. Pondeljek. 17.: Zaprto. Torek, 18.: «Marija Stuart». Jubilejna predstava ob petindvajsetletnici umetni« škega delovanja ge. Bertc Bukšekovc. Proslava 25letnlce umetniškega delo. vanja ge. Berte BukSekove. Prihodnji teden bo slavila odlična umetnica mariborske drame ga. Berta Bukšekova 251etnico Fvojepa umetniškega delovanja. Nastopila bo pri tej priliki v naslovni ulogi Schiller-jeve tragedije «Marija Stuart.. Kdor le ko iK-kaj pozna mizerne predvojne razmere slovenskega igralstva, kdor sluti, koliko Famozatajevanja, volje, požrtvovalnosti Je bilo treba našemu igralcu, da je vzdržal celo četrtstoletje na deskah, bo vedel pravilno ceniti 2-Sletno kulturno in umetniško delo jubilantke. Zato je dolžnost vsega kulturnega Maribora, da se te redke in fKStne proslave udeleži v polnem številu ter na ta način dokumentira razumevanje /a našo kulturo in umetnost, ki nam mora biti vodilna zvezda v teh zmedenih in ma-terijalnih povojnih Časih. — Iz prijaznosti bo sodelovala v «Marijl Stuart» tudi ga. Za-kraj&kova, ki bo igrala ulogo kraljice Eli-' z-bete. Ivan Cankar: «Jakob Ruda» Po prevratu so se razmere za naše gleda« liščc bistveno izboljšale: Ljubljana jc po« stala mesto, večje ne lc po številu prebival« stva, nego tudi po imetju, zlasti pa moč« nejše po svoji inteligenci Dobila je visoke in razne nove šole ž njimi pa mnogoštevi« len izobražen naraščaj. Priseljenci s severa in juga so prinesli s seboj živo ljubezen do gledališke umetnosti, višji kriterij in širše duševno obzorje. Ljubljanska predvojna mladina je dorasla in postala navdušena obi« skovalka predstav. Izginila je tudi nemška gledališka konkurenca. Vrhu vsega uživa svo hodno slovensko gledališče od lokalnih ob« lasti, vso ljubezen, a od centralne vlade iz« datno subvencijo. Tako se danes naše gledališče ne bori več le za svoj goli obstanek in se ne otepa več z večno nezadovoljnostjo vedno istih 500 gledaliških posetnikov, nego se lahko mirno posveča razvoju čisto umetniškega reperto« arja. Mnogoštevilna gledališka uprava se utegne specijalizirati in se poglabljati v iz« hiranju, pripravljanju in uprizarjanju iger in oper. Včasih je bil za vse to en sam člo« vek, ki ni nikoli vedel, je li gledališču slu« ga ali upravnik. V sedanjih vsestransko veleugodnih raz« merah, ki so nam končno prinesle sedem stalnih abonmanov, se torej za našo dramo in opero lahko deluje in se uprizarja z uspe« hom marsikaj, kar je bilo včasih zelo tež« ko ali celo nemogoče. Cankarjeva občina je narasla in brez pomislekov se danes lahko uprizarja celo njegovo najšibkejše delo se« demkrat v abonmanu, dvakrat v nedeljo zvečer in enkrat dvakrat v nedeljo ali praz« nik popoldne izven abonmana. Tako se brez škode za gledališko blagajno uprizori lahko vsako Cankarjevo delo vsaj desetkrat: to je številka, ki je pred vojno na našem odru ni dosezala niti najbolj senzacijonalna opera »li najbolj privlačna opereta. Za Cankarjev jubilej bi bila torej naša gledališka uprava lahko priredila cel ciklus najboljših pokojnikovih dram in komedij. S tem bi se bila izognila očitanju, ki se ved« nc znova ponavljajo name in druge pred« vojne indendante od ljudi, ki finančnih in abonentskih predvojnih razmer ne poznajo. Zakaj danes se Cankarjeve drame razume« vajo in lahko temeljito pripravljajo ter pra« vilno opremljajo. Vsega tega pred vojno ni bilo. »Pohujšanje«, «Hiapci», »Kralj na Be« tajnovi«, «Za narodov blagor« in še kak Cankarjev prevod Shakespearja bi zdaj lahko prav krasno predstavljali Cankarje« ve veliKe zasluge za višji nivo in umetni« ško formo slovenske izvirne drame. I prizorili so le njegov dramski prvenec, •Jakoba Rudo«, delo, ki kaže pač «ex un« gie leonem«. Gosp. režiser Skrbinšek je predstavo pripravljal s svojo, že cesto pri« znavano skrbnostjo ter ji dal na znotraj in na zunaj po svoje čim lepši izraz. Da se jc marsikje tempo diologov preveč retar« dirsl in tekst prepajal z očitno čustvenost« j«, ki ni prijetna, sem že rekel. Zunanje je ustvaril iz Rude pravilno moža, ki sc mu pri prvem nastopu vidi, da je kandidat smrti; notranje ibsenovskega skrahiranca, ki pa ne zna umreti brez neštetih ®ah!». Rudo si predstavljam ciničnejšega, ponosi« tejšega, tršega. A kakor si ga jc Skrbinšek zamislil, ga je izvajal dosledno in z mno> gimi zanimivimi detajli. Ana ge. Šaričeve jc bila prav dobra, takisto zelo naravna Marta g-c. Medvedove; Alma gdč. Jcžkove dokazuje, da bi bila ta mlada igralka lahko bolje uporabljena. Izvrsten tip jc podal g. Cesar z Dobnikom a g. Lipah se je odliko« val s parvenijem Brošem. Samo nekoliko starejši bi naj bil. Koželjevo edino sceno z Almo je živo zaigral g. Drenovec. Gosp. Kralj jc bil preveč rezerviran kot Justin, uveljavlja se v šaržah g. Kosič (Košuta), g. Jerman pa je igral Dolinarja, obtežujoč ga s pretiranim detajliranjem. Ta igralec govori in igra, kakor nekateri začetniki pi« šejo: od samih pomišljajev, klicajev, vpra« šajev in pikic ne spravijo čitljive vrste. — Jerman zahaja v neko maniro, ki mu do« sledno pokvarja uspeh. Ako bi se potrudil govoriti naravno živo, brez namigavanja, mežikanja, kimanja itd., bi ob svoji ipteli« genci gotovo prinašal več. Delavci so bili dobri; gostje so man je zadovoljevali. Fr. G. Razstava kiparja Šturse v Pragi Češko umetniško društvo cManes« je od« prlo te dni v refektoriju praškega «Kle« mentinuma« razstavo del velikega češkega kiparja Šturse ki je umrl pred enim letom. Razstava prikazuje 324 Štursovih del, de« loma plastik, deloma fotografij in kipov, med njimi tudi takih del, o katerih se ne ve, če sploh še in kje eksistirajo. Med raz« stavljenimi prdemeti je tudi tucat olj in okoli 200 risb, akvarelov in litografij po« kojnega umetnika. Dela slavnega kiparja, ki je bil rojen 1. 1880. in je umrl v zreli moški dobi 45 let, nosijo začetni datum leta 1897. Takrat jc bil Štursa še gojenec strokovne šole za kamnoseke v Hoficah. «Poprsje učitelja Šimka«, katero je izdelal Štursa v svojem štirinajstem letu, še ne obeta nič posebnega in izrednega, posebno ne ničesar takega, kar bi upravičevalo njegova poznejša de« la. Štursa se je začel presenetljivo razvi« jati šele potem, ko je prišel na praško akademijo (1. 899.), kjer se je učil spretno« sti v izdelovanju plastik pri Myslbeku. Iz tedanje dobe izvira Štursov kip «Žena z obrisačo». Sledile so ostale znane plastike: poslednjega je bil leta 1896. nagrajen s pr« vim «prir d' excellence«. To visoko odliko« vanje mu je takoj posredilo pristop v kon« ccrte Colonne in Lamonreux, kjer je dose« gel sijajne uspehe s vojimi izrednimi in« terpretacijami Beethovnovih klavirskih koncertov. Poslej se je napotil na koncertne turne« je po Evropi Obiskal je vsa velika evrop» ska glasbena središča in povsod potrdil si« jaj mlade francoske klavirske šole, ki sta jo pred njim že poveličala znamenita vir« Žena z vilami, Jesen, Osnutki za spomenik skladatelja Fibicha itd. V teh plastikah se je Štursa nekako podredil težnjam impre« sijonističnega stila. Kmalu nato pa so za« tele nastajati plastike, ki so dvignile kipar« ja za dobro stopnjo višje. Na plan je jel stopati individualni Štursa, ki jc rešil zla« sti v plastikah «Medpotoma» in «V vetru«, motiv naglega gibanja. Originalnost je prišla v teh delih do popolnega izraza in jc napovedovala bodočega mojstra. Alabaster «Beg življenja« (1914.) kaže popolno zrelost kiparja. V tej dobi se Štur« sa osvobodi vseh vplivov in ustvari plasti« ko, ki postane karakteristikum naravnost cele češke moderne. Po odhodu z akade« inije slede zrela dela eno za drugim. V 1. 1905. nastala »Puberteta« govori kot cel manifest mlade češke umetniške generacije in stvari, ki so sledile (predvsem «Pred kopeljo«, »Melanholična deklica« in «Po» mlad«) so izražale veliko besedo življenja, ki se je razodela v poznejših kiparjevih umetninah. Društvo «Manes» se je oddolžilo spominu velikega kiparja na veledostojen način in mi samo obžalujemo, da ni mogoče Štur« sove razstave prirediti tudi pri nas. Saj bi nam taka kolekcija povedala marsikaj nove« ga, lepega in v prvi vrsti življenskega. Kolektivna razstava slik Matije Jamo r Zagrebu. V petek dne 14. maia so otvo-riii v Ullrichovem salonu v Zagrebu kolektivno razstavo slik Matije Jame. Poset razstave, ki ostane odprta do konca tekočega meseca, je brezplačen. »Manesova« nagrada za leto 1926. je bila pred kratkim podeljena češkemu kiparju Františke Bileku. John GaIsworthy poseti Prago. Eden izmed največjih živečih angleških pisateljev in dramatikov, John Galsworthy, pride letos na kongres PEN kluba v Berlin in obišče ob tej priliki tudi Prago, kjer ga bo odbor češkega PEN kluba sprejel zelo slavnostno. Boris Putjata: Režiser Ako naj je gledališka predstava fanta« zijsko življenje odra v soglasnem ritmu in harmoničnem slogu, potem je režiserjeva naloga že jasna. Režiser mora a pomočjo svoje erudicije in svojega talenta spraviti posamezne kre« acije igralcev in vse pripomočke, vse kar jc živega in oživljenega na odru, v eno, celotno harmonijo. S harmonično enotnost« jo barv, linij, gibov in zvokov maro reži« ser prinesti pravi duh in ubranost vsi igri v njenih pravih ritmih in tempih, skratka mora izraziti vtisk in uresničiti tiste cilje, ki si iih je zamislil avtor, ko je pisal svo« je delo. N'a tem polju ima in mora imeti režiser Popolnoma proste roke in neomejeno ob« '-st za svoje umetniško delovanje: vse ga mora brezvetno poslušati, vse, kar je na odru, ne izvzemši samih igralcev. Sodobno gledališče je s svojim občin« stvom že zdavnaj preko tistega primitiv« nega stališča, ko je bil na odru en sam glavni igralec, v najboljšem slučaju dva, «on» in »ona«, ki sta res ustvarjala, dočim jc bilo vse ostalo imelo le to svrho, da je prinašalo iztočnice, ki sta jih potrebo« vala glavna igralca. Taka igra dandanes ne zadošča nikomur več. Ako hoče gledališče odtrgati svoje ob« čudovalce od njihovih zemeljskih misli in jih potegniti za sabo v svoj svet fantazij« skega življenja, jim mora podajati pred« stave, ki nimajo za osnovo igre posamez« nikov, temveč harmonijo vsega skupnega dela na odru. Dandanes torej ni več glavnih in postran* skih, velikih in malih vlog, nego je in mora biti vse glavno in vsaka uloga le del velike enote. Pravi igralec se mora zavedati, da na odru ni nekaj samostojnega, marveč je le sestavni del celote, ki včasih zahteva v svojo korist celo žrtvovanje igralčevega lastnega uspeha. Seveda velja io le, če je igralec umetnik, ne pa sebičen obrtnik, ki priznava na odru le osebni uspeh in slabo zaslužene avplav« ze nepretencioznega dela občinstva. Resen umetnik mora biti na višku duševne kultu« re in discipline ter mora znati sebi same« mu omejiti svobodo. Režiser pa se mora nenehoma spominjati na to, da je končno igralec duša in kri odra ter da se mu sme omejiti svoboda ustvarjanja na korist har« monije le v skrajnih slučajih. Pri takem, bi rekel, kavalirskem in prepričevalnem sodelovanju je seveda vsako nasprotje med igralčevo svobodo in režiserjevo ob« lastjo čisto izključeno. Vem, da so tudi režiserji, ki mislijo, da je režiser alfa in omega odra, da je oder edinole zanje in njih fantazijo, igralec pa da je v njihovih rokah le slepo in gluho orodje brez inicijative da igralec lahko de« Ia le tisto, kar ukaže režiser, a v strogih mejah, ki so mu določene do zadnjega ko« raka in do zadnje kretnje od rešiserja. Nekateri režiserji fanatiki so šli tako da. leč, ker menijo, da odrska umetnost sploh ne potrebuje živega igraica, nego bi ga lahko nadomestila lepo izdelana čeča. To je absurdno! Na odru je glavno živ« ljenje, življenje živih obrazov, ne pa čeč. Ne, prave predstave so le te, kjer ima igralec popolno prostost, ki si jo zna ome« jiti z zahtevami splošne harmonije in kjer se režiser zaveda dveh svojih dolžnosti: Debut d rja. Branka Gavella v beograjski drami. Bivši režiser zagrebškega gledališča dr. Branko Gavella je nastopil pred par meseci režisersko službo v Beogradu, kjer so bile razmere v dramskem gledališču zelo zamotane. Njegov prarvi režiserji debut pa se je vršil žele te dni z uprizoritvijo Beaumarchalsove «Figarove svatbe«. Stvar je prišla na oder z velikanskim bleskom, v razkošni opremi, uspeh pa je kljub sijajni inscenaciji — izostal. Kakor povdarjajo gledališki recenzenti, je zakrivila neuspeh slaba zasedba ulog. Edina dobra kreacija je bil Figaro igralca Gošl-ča. Dober je bil tudi Aimavlva igralca Bogi ča; odrekli pa sta glavni nosilki ženskih ulog, dami Stokičeva in Miloševičeva. Prva je glumila ulogo Suzane, druga partijo Ke-rubina. Režiji tega Imenitnega dela očitajo, da je napravila največjo napako pri uvež-banju dialoga. Celokupna dela Dostojevskega v češkem prevodu. Češko založništvo Kvasnička in Hampl v Pragi pripravlja celokupno izdajo spisov Dostojevskega v 36 zvezkih. Kolek« cija bo obsegala vse romane in povesti, kritične sestavke in politične članke, dnev« nike in korespondenco. — Pri nas je začel izhajati Dostojevski v kronološkem redu v Zagrebu pa je, na žalost, obtičal pri dru* gi seriji (6. zvezku). Pred letom dni bi mo« rala iziti že tretja serija, ki pa še vedno ni zagledala belega dne. Dickensov muzej v Londonu. Literar« ni London je letos meseca februarja skle« nil kupiti hišo Charlesa Dickensa v Dough« ty Streetu ter jo: preurediti v muzej. Zbir« ka bo vsebovala med drugim originalne ro« kopise Dickensovih del, prve izdaje nje« govib knjig, korekture, slike, pisma in po« dobno gradivo. Poleg Dickensa dobi svoj muzej v Londonu še pisatelj Thackeray, sloveči angleški romanopisec. Igralec Dušan Radenkovič v Sarajevu. Član beograjske drame Dušan Radenkovič gostuje te dni v Sarajevu, kjer nastopa v Gogoljevi «2enitvi» kot Podkoljcsin in v Nušičevi »Poti okrog sveta« v vlogi popu« larnega »človeka brez noge«. S tema kre« acijama si je Radenkovič utrl pot iz pro« vince v dramo naše prestolnice. Petdesetletnica Ivana Cankarja v zagrebškem tisku. Petdesetletnice rojstva Ivana Cankarja so sc spomnile med za« grebškimi dnevniki v prvi vrsti »Novosti«, ki so prinesle posnetek »Jutrove« risbe Cankarjevega portreta in kratek informa« tiven članek o Cankarju iz peresa —St— kakor tudi prevod Cankarjeve proze «Ma» tilda«. -ŽS3- Iz glasbenega življenja Alfred Cortot Ta najznamenitejši sodobni francoski pianist, ki ga bomo culi jutri v dvorani Fil« harmonične družbe, je bil rojen v Nyonu pri Genfu v Švici 26. septembra leta 1877. 2e kot deček se je s svojimi starši preselil v Pariz. Prvi klavirski pouk so mu dale se« stre, nato je postal učenec pariškega Na« rodnega konservatorija, kjer jc zaporedoma študiral pri Decombesu, znanem učencu Chopina in pri Diemerju. V mojstrski šoli virtuoza Pugno in Risler. Preko 500 koncertov, na katerih sta ga vrlo navdušeno sprejela 1 kritika i občin« stvo, je sijajno utrdilo njegovo reputacijo. Zadostovalo bo, če navedem samo nekaj mest in njih znanih koncertnih udruženj, kjer je Cortot koncertiral z velikim uspe« hom: Leipzig (Gevandhaus), Berlin (Phil« harmonie), London (RoyaI Philharmonie), Petrograd (Koncert Silo"ti), Moskva (Car« ska glasb, družba), Bruselj (Concerts Ysa« ye), Milan (Societa del Quartetto), Madrid (Filh. družba), Amsterdam (Koncert*Ge« fcouw) Itd. Afred Cortot je vnet wagnerijanec. Le« ta 1901. je korepetiral Iz navdušenja za tega velikega mojstra nekaj časa z Bayreu« thu, potem se je vrnil v Pariz, ustanovil Societe du Festival lyrique in dirigiral kot 24 leten mladenič v " teartru du Chatean d' Ean Gotterdammerungs, Tristana In Parsifala. Dosegel je odličen uspeh. Dve leti nato je ustanovil znamenito So« ciete des Concerts, je priredil L'Associati« on des grandes anditions chorales in iz« vajal z njima prvič v Parizu Beethovnovo Missa solemnis, Lisztov oratorij Sv. Eliza* teta, Brahmsov Requiem in orkestralne skladbe Magnarda, Roussela, Ladmiraulta in drugih francoskih komponistov. Kmalu je postal šef koncertnega udruženja Societč nationale, kjer je dirigiral številne pre« miere še neizdanih domačih kompozicij. Leta 1905. seje združil s francoskim vio« linistom Jacques Thibandom in slavnim španskim violoucellistom Pablo Casalsem v komorni trio, ki ima svetovni renome in je danes najsijajnejše instrumentalno udruže« nje sveta. Alfred Cortot deluje tudi glasbenovzgoj-no. Komaj tridesetleten je kot naslednik Pugna in Marmontela posta,! profesor mojstrskega razreda na pariškem Konserva« toriju. Vsako leto na pomlad ima tudi tečaj za interpretacijo na Ecole Normale de Mu-slaue. Po vojni je Cortot samo izven Francije že več kot štlristokrat s kolosalniml uspehi koncertiral zlasti v Ameriki, Angliji in Belgiji, potem v Svicl, Italiji, češkoslovaški, Norvegiji, Avstriji in lansko leto tudi v Jugoslaviji (Zagreb ta Beograd). Vsa po-ročla enoglasno pišejo o izvamrednem talentu in nedosegljivem interpretiranju tega znamenitega francoskega pianista. Naj še omenim, da je Alfred Cortot vitez častne legije in Imej it e! j zlate medalje londonske Royal Philharmonie Societv. » • * V Ljubljani bo na pondeiljkovem koncer. tu izvajal Cortot klavirske skladbe Vival-dija (Ooncerto da Camera), Chopina (Pre« ludije, Andante jn Polanaise). Saint«Saensa (Etude in BourrSe). Debussvjevo Katedra- j lo, Albenizove Seguidillas in Liszta (2. rap« sodijo). Višek mojstrovega klavirskega recitala bo interpretacija 24 Chopiovih Preludijev, katere Cortot podaja, zbujajoč v sebi čudovite, romatične podobe in razpoloženja, ki mu jih sugerirajo te vzvišene umetnine. Menim, da ne bo odveč, če jih kot pripra- prva je pripraviti tako atmosfero na odru, kjer bi se najbolje uveljavili ubranost in cilji avtorja, a druga je služiti igralčeve« mu ustvarjanju namreč pripraviti igralcem polje, na katerem se njih talent razvije neprisiljeno in do največjega viška, zave« dajoč se, da jc igralec duša in kri pred« stave in da je na odru veljavno le to, kar postavlja igralčevo umetnost v najboljšo luč. V takem razmerju se zavedata oba, da nalaga največja svoboda kulturnemu čio« veku dolžnost največje discipline duha. Kaj se da pri tem doseči smo videli pri posetu slavnega ansambla moskovskih umetnikov. Hudožestveniki so imeli v svo« jih vrstah le nekaj izrednih talentov, vsa ostala družba setoji iz srednje nadarjenih, sijajno izobraženih ljudi, ki so se znali navdušiti ob velikih tradicijah Stanislav« skega in te so: prepričanost, dovedena do stopnje vere, ljubezen do popolne požrt« vovalnosti in disciplina duha, ki zahtevi enote in harmonije lahko podreja samo« ljubje, uspehe in interese posameznika. «Največja poštenost režirseja in igralca«, je dejal veliki Koklen, »je ta, da ne po« skušata biti pametnejša od avtorja same« ga». S tem hoče reči, da imata režiser in igralec sicer pravico, se v avtorju poglo« biti, ga tolmačiti, dajati njegovim mislim polet in izraz, ne smeta pa izpreminjati bistva avtorjevega dela. Tudi v umetnosti ni prav, ravnati s tujo lastnino kakor z lastno. Toda kdor hoče prinesti popolno« , ma svoj domislck, svoje podobe, ta naj i spiše lastno igro! Dokler ima opraviti s tujo, naj bo pošten in naj spoštuje tujo misel, fantazijo, sploh umotvor. j vo na ta odlični koncert objavim tu po zapiskih Cortojevih: I.) Agitato: Vročično pričakovanje ljub« Uenke. 2.) Lento: Bolestna meditacija, v dalji zapuščeno morje. 3.) Vivace: Pesem potoka. 4.) Largo: Na grobu. 5.) Allegro molto: Drevo, polno petja. 6.) Lento assai: Domotožje. 7.) Andantino: Slastni spomini vihrajo kot vonjave . 8.) Molto agitato: Sneži, veter tuli. ne. ur je razsaja; toda v mojem otožnem srcu je vihar še večji. 9.) Largo: Finis Poloniae. io!) Allegro molto- Padajoče rakete. II.) Vivace: Hrepenenje dekleta. 12.) Presto: Jahanje v noč. 13.) Lento: V tujini, v zvezdnati noči, ob mislih na daljno ljubljenko. 14.) Allegro: Viharno morje. 15.) Sostenuto: Ampaik Smrt je tu, v eenc.1 16.) Presto con fuoco: Polet v prepad.. 17.) Allegretto: Rekla mi je, da me ljubi. 18.) Allegretto molto: Preklinjanje 19.) Vivace: Peroti, peroti, da bi zletel k tebi, ljubica . . . 20.) Largo: Pogreb 21.) Cnntabfle: Samoten povratrtc v deželo prednikov. 22.) Molto agitato: Upor. 23!) Moderato: Igrajoče se naj a/le. 24.) Allegro appassionato: Krvi, slasti, amrtil P. K—n. Koncert Češke filharmonije v Ljubljani Prav je storil dirigent mojster Talich, da nam je namesto Vil. Beethovnove sim« fonije, ki jo poznamo že iz lanskega leta (Orkestralno društvo pod Škrjancem) dal razborito slovansl.o Dvo?akovo simfonijo emol opus 95 «lz novega svetaa (1894.), ki jo je veliki češki komponist zložil v Ame« riki, ko je bil tam med leti 1892—95 direk« tor ne\v«yorškega zavoda National Con« servatorv. V tem epohalnem sinfoničnem delu (DvoFak jih ima še pet) nam je Če« ška filharmonija pokazala vso ritmično bohotnost in elementarno jako melodično iznajdljivost iz nacijonalne muzikalnosti črpajočega znamenitega avtorja «Rusalke», koncertov (violina, čelo), godalnih kvarte« tov, komornih skladb, kantat balad, sin« foničnih poemov itd. Omenjam samo scherzo iz sinfonije v E«molu, zanosen ples v domačem iskrem ritmu in dehteči me« lodiji, in zadnji stavek, ki jc na moč efek« ten po polni, široki orkestraciji, genijalno uporabljajoči najmočnejša sredstva, ki jim je Talich v svojem orkestru dal sočnega, navdušujočega izraza. Ob Novakovi polifoni in izredno plastič« ni glasbeni pesmi »V Tatrah« smo obču« dujoč spoznali, kako je mogoče iz prož« nega orkestra izkresati ritmično besnost in zgoščeno grozovitost viharja, ki ga jc Ta« lich tako interpretiral v porastu, divjanju in upadanju, da smo po vsej veličini spo» znali veličastnost te izrazite programne skladbe. Predvsem je pri tej kompoziciji pokazala Češka filharmonija, kakšno od« lično vrsto pihal (rogove in pozavne) in tolkal ima. 'gnjeviti Straussov »Don Juan«, ki se odlikuje poprevejani instrumentaciji in pestri barvitosti, je poslušalce dodobra razvnel. Pri Suku se nam je predstavil Talichov godalni orkester, ki je imenitno zaseden (14 prvih, 11 drugih violin, 8 viol, 6 čelov in 6 kontrabasov). Vsi godci so mojstri svojih glasbiL Oba stavka četverodelne Serenade sta zvenela tako čisto in ponos« no, da smo skladbino občutensko ekspre« sivnost in melodično poezijo uživali s po« božnim sod oživljanjem. Wagner je vedno mlad sinfonik. Njego« va uvertura k muzikalni drami »Mojstrski pevci norimberški« je vplivala v Talicho« vem izvajanju zanosito, prepričevalno. Mnogokrat smo jo že čuli, tudi v Parizu (concerts Colonne), a to pot nič manj močno in jasno kot pod Pienejevo tak« tirko. Dvofdkov VII. ples iz druge zbirke moj'« strovih »Slovanskich tancu«, najzanimi« vejši iz te serije, je posredil dirigent tako burno, v vervo in elanom, temperamentno, da mu še razigran, bučen plosk, s katerim se jc za koncert zahvaljevala prevzeta pu« blika, v prekopicavajočem, silovito vihra« vem ritmu ni bil kos. Orkester Češke filharmonije, ki ga tako smotreno in odlično vodi in z njim povsod zmaguje Vaclav Talich, se je pod njegovo sugestivno, energično roko poslednja leta mogočno razvil. Disciplina v njem je ne« naakriljiva, vsi njegovi člani pravi mojstri, ki se znajo odlikovati in povdariti z im» pekabilno izvajanim soli in spet skromno podrediti in umakniti, kadar so samo spremljevalci, potoček vzdolž Teletoka, Občudovali smo pri članih godalnega tele« sa ostro discipliniranost v enakomernih in enakosmernih potegljajih loka, pri basov« skih godalih ubrano čistost v intonaciji, pri pihalih in trobilih sijajno tehnično obvla« danjc in zgledno točne tone. Skratka, po« vsod neposnemno homogenost in ogromno irklesanost, izdelanost tudi v najmanjših detajlih. P, K-n. Mariborska «Drava» v Celju Celje. 14. maia. V četrtek popoldne ie priredilo mariborsko narodno - železničarsko glasbeno društvo »Drava« koncert v veliki dvorani Celjskega doma Spored koncerta ie bil precej pester in še dokal srečno izbran. Društveni pevski zbor in orkester, ki ju požrtvovalno vodi g. prof. S c h w e i g e r, sta že dosegla neko stopnjo razvoja, do popolnosti bo pa treba še mnogo dela. Prvi del koncerta je obsegal šest moških in dva ženska zbora, pevske solo - točke in glasbeni tercet (vijolina. čelo in harfa), drugi del pa Sattnerjevo »Jeftejevo prisego«. Moški zbor sicer ne sestoji iz naiboli-šega pevskega materijala. a kaže pod vodstvom gospoda profesorja Schvveigerja arr-bicijoznost. precejšnjo uglajenost in discipliniranost. Adamičev »Lucipeter ban« je bil v prvi polovici podan živahno, v drugi polovici pa ie bil tetnpo prenaglen in vsled tega izgovarjava nerazpoložna. »So še rož-ce v hartienu žavovale« v Devovi harmo-nizaciji je efektna skladba z menjajočim se bariton- in sporan - solom. posebnih originalnosti pa ni v njej. Spremlievanje zbora je bilo monotono in premalo izrazito. V Adamičevi »Za njega vse pretrpi« je bilo precej dinamike, nekoliko P3 ie motila mala neizglaienost glasov. G. p. Kanilo K o 1 b ie basist z obseZnlm, zvočnim in dobro šolauim glasovnim materijalom. Njegov glas zveni zlasti v srednjih legali polno in naravno. Michlovo »Človeka nikar!« jc zapel temperamentno in z zadovoljivim poantiraniem. Simonova arija iz Haydinovili »Letnih časov« ie bila podana tehnično brezhibno, fraziranje pa jc bilo skoro preveč odsekano. Efektno ie zapel Zajčeve »Mletačke elegije« in kot dodatek še arijo iz Lortzingove opere »Car in tesar«. Ženski zbor ie zapel Premrlovi nabožni pes.ni »Pojdimo spat« in »Starček roma na goro«. Zbor se bori še z začetniškimi tež-kočami in mi nedostaje potrebne uglajenosti. Da si je izbral hvaležneiše skladbe, bi bil uspeh večji. Tako pa ie bilo prednašanje nejasno in deloma površno. Tenorist g. Avgust Z i v k o ima izrazit skoroda preveč liričen organ. Ntegov glas je dohkaj šolan, prijeten, a ie zlasti v višinah še prešibek. Zapel je Prohaskino »Tak si lepa«. Pavčičevo »Serenado« in arijo iz opere »Aida«. Gg. Ska če j (vijolina), Vesely (čelol in L u k e ž (harfa) so izvajali Vferdalleov »Larghetto« (čelo - harfa), Maisederjevo »Serenado« (vijolina - harfa) in Oelschleg-lovo »Serenado« (vijolina - čelo - harfa). Skladbe so harmonično precei enostavne, zahtevajo pa mnogo tehnike v podajanju, ki so io igralci v veliki meri obvladali. Vse tri točke so bile pravilno občutene in so izzvale mnogo odobravanja. Vpadanje harfe je bilo tupatam nekoliko zapoznelo. Moški zbor ie še zapel Devovo »Oj, Indija« in Adamičevo »Oženil se bom« dinamično in efektno, Maroltovo »Oj ta sodaški boben« pa z občutkom in čistimi piani. Sattnerjevo »Jeftejevo prisego« je izvajal .noški in ženski zbor s spremljevanjem orkestra. Nastopilo ie okrog 100 sodelujočih. Orkester »Drave« je bil pomnožen s člani mariborske vojaške godbe in mariborske Glasbene Matice. Morda ie ravno vsled tega trpela njegova homogenost in preciznost. Mestoma je bil preburen in jie prekri-čal pevce. Nastavki moškega in ženskega zbora ter solistov (g. p. Kolba, sopranlsti-nje ge. dr. Bergočeve in altistinje gdč. Ce-pičeve) so bili točni. Tem,po je bil deloma prepočasen in zlasti ženski zbor. ki ie bil slabo postavljen, šibek in premalo živahen. V splošnem pa ie bilo izvajanje zadovoljivo. Soliste in ženski zbor je spremljala na klavirju gdčna. Zacherlova ipohvalno in tehnično pravilno. Koncert je bil le srednje obiskan, kar gre na račun lepega, solnčnega vremena, ki ie zvabilo mnogo Celjanov na izlete. »Drava« ie dosegla lep moralen uspeh. —rp— Koncert zbora ženskega drž. učiteljišča v Mariboru. V sredo, 12. t. m. je priredila mariborska Ljudska univerza v veliki Gotzovi dvorani koncert zbora ženskega drž. učiteljišča pod vodstvom njih požrtvovalne učiteljice gdč. Ropasove. Spored je nudil prisrčna ženska zbora A. Dvofaka »Vezilo« ln »Prstan srečnih dni» ter izredno topeil zbor K. Bendla »Gozd miruje«. V. Mirkova za ženski zbor prire. jena vglasbitev Ketejeve pesmi »Na trgu. učinkuje s svojo ubranostjo ter s sanja-vim razpoloženjem. Schwabova Idealno lepa dasi priprosta »Zdrava Marija« očara še vedno s svojo naivno, globoko občuteno metodiko. Biser večera pa je bila klasična »Ljubica* A Forsterja, ter vaška trage-dija s svojo naravnost sijajno karakten-zacijo klepetavih ženic ter globoko občuteno tragiko v melosu. Ljubeznjivi »Vaso. valeč« gdč. Ropasove ter Griegov zbor »Pred samostanskimi vrati«, kateri se izliva v blesteč cerkven koral, sta zaključila prireditev. Izvajanje je bilo v celoti prav dobro, tudi marsikateri lepo izdelani detajl je zanimal. Zbor ima lep materija!, prvenstvo bi prisodili altu, ki je zvočen in mehak. Fraziranje je vseskozi posrečeno, deikilamaclja pravilna, disciplina vzorna Najlepši pa je kolorit teh svežih mladih glasov, ki daje zboru izredno nežno in svet lo barvo. Pevska zbora Dvofaka in Beudla je spremljala gdč. Zacherlova, %ot Finžgarjeva je igrala s temperamentom in dobro tehniko Lisztovi skladbi »Benetke« in »Napoljs, gondoljero in tarantelo. Sonorni lepi aHt gdč. J. Ropasove, operne pevke iz Ljubljane se je krasno prilagodil zboru, sopranistka pa, žal, ni zadovoljila. Sodeloval je del moškega zbora »Glasbene Matice« s prav izvrstnimi pevskimi glasovi ter ad hoc sestavljen godalni orkester. Razpoloženje občinstva je bilo vseskozi dobro, mladi zbor ter njega marljiva ln delavna voditeljica pa predmet prisrčnih ovacij. Dr. I. V. Lep cerkven koncert v Zagrebu. V če« trtek, dne 27. maja se bo vršil v Zagrebu lep cerkven koncert. Izvajal se bo program skladateljev Bacha (Fantazija in fuga v G«molu), Faureta (Impromptu), Kličke (Nocturno), Bacha (Andante iz 3. sonate in Preludij iz 6. sonate), Dvofaka (Biblične pesmi), Kličke (Legenda v H»molu), Suka (Un poco triste), Holuba (Andante sostenuto), Francka (Cantabilo), Liszta (Varija« cija za bas iz kantate «Jok in jadikovanje« ter Bacha «Crucifixus). Na prireditvi so« delujejo: ga. Zikova, prof. Boh. Holub (orgle), Josip Holub (violina) in Luiza Ho» lubova (harfa). Za produkcijo vlada v Za« grebu razumljivo zanimanje. Mali oglasi, kl slutijo * posredovalno in socialno namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—» Najmanjši mesek Din »--s Zagorje ob Savi V nedeljo, 16. t. m. ob 16. uri v Sokoiskem domu pevski koncert ljubljanskega zvona 13028 OL^ni zbor »Kluba ljubiteljev športnih psov m vrši v petek, 28. maja ob 20. uri v Ljubljan-vkeni dvoru, soba štev. 8, i ob-čajnim dnevnim redom — Odbor K. L. S. P. 13303 idoae* Perfekten dopisnik za slovenski, hrvatskosrbski in nemški jezik, se išče. Ponudbe na uoravo »Jutra* pod značko »Dopisnik*. 1 13190 Starejša gospodična ali vdova brez otrok, dobi v hotelu, v lepem letovi-ščarskem kraju brezplačno čez poletje v vporabo čedno opremljeno sobo. Pogoj pomoč pri računstvu in korespondenci. Prednost imajo one, ki so v gostilniški stroki izvežbane. Ponudbe na upravo »Jutra. pod značko •Letovišče*. 13187 Auto-šola pod ctrokovnjaško npravo sprejema kandidate ter jih pcuiuje iD izobrazuje za samostojne upravljače z motornimi vozili (šoferje). — Poni je točen in vesten, u*peh gotov. Dnevni in vetrni tečaj. Dame in go-•podje se sprejemajo vsak dan. — Zahtevajte prospekt. Natančnejše v avto - šoli, Zagreb, Kaptol 15. 12597 Angleščino poučuje i-meljito gospodična. Ponndbe na npravo »Jutra* n., i značko * »Angleščina*. 13292 Instrulram r-iješolce lz matematike in fiCj. — Cenj. dopise na upravo »Jutra* pod značko »Vi*;a stavbna*. 13345 Inštruktor 7 -.-tiko prakEO, akademik, poučuje matematiko in kla-• čin jezike. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »fnstrakcije«. 13363 Potniku ki mnogo potuje, predvsem po deželi, oddam zelo donosno provizijsko zastopstvo. Ponndbe pod značko »Donosno* na upr. »Jutra*. 13116 Brivski pomočnik dobro izvežban, se sprejme takoj ali a 1. junijem v stalno službo. Hrana in stanovanje v hiši. Mihael God-nov, brivec, Tržič. 13066 Elektromonterje išče za Hrvatsko veleindu-strija. Le popolnoma samostojne, zanesljive . moči z izkušnjo v montaži za prosti vod ln opreme sklopnih naprav visoke in nizke napetosti, naj se javijo z navedbo dosedanje zaposlenosti in pošljejo prepise izpričeval na upravo »Jutra* pod šifro »Elektromonter*. Likarice izvežbane v damskem perila, se sprejmejo takoj v večje podjetje. — Naslov v upravi »Jutra*. 151 (• T. RABIČ * \% Ljubljana % Kroj mora biti kot iz škatljice! 'lako se zahteva od vsakega Sokola, ki pojde v Pra-go. Tak kroj in vse druge telovadne oblačilne potrebščine se dobe pri tvrdki Brata Capuder Ljubljana, Wo!fova nI. 1/n 10990 Šoierja sprejme »Teitilia*, Krekov trg 10. 13029 Klepar, pomočnika samostojnega, dobro moč, sorejme takoj K. Bocak v Tržiča. 1327S Knjigovodkinja ss išče za takojšen nastop. Ponudbe na upravo .Jutra* pod »Poštni predal 102». 13274 Krojaškega učenca sprejme takoj krojačnica J. Sušnik, Seienbargova ul. 4. 13288 Šivilja za obleke, prvovrstna moč, se išče takoj za deželo. Naslov pove nprava »Jutra* 132S7 Zastopnika za Slovenijo išče največja nemška tvomica pletilnih Btrojev. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Pletači stro-jevi*. 13277 Zastopnico verzirano — za obiskovanje strank, išče svetovno znana tvornica steznikov. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Sigurna bodočnost 253». 13233 Denarni zavod išče za takojšen vstop absolventa trg. šole ali začetnika. Ponudbe pod značko »Velebanka* na npr. »Jutra*. 13336 Gaterista zmožnega tudi vseh strojnih popravil, sprejme Alojzij Kane, Mengeš. 13349 Ločena žena išče mesu gospodinje pri boljše situiranem gospoda ali kot kavarniška blag»J-ničarka. Gre tudi na deželo Naslov pove uprava »Jutra« pod šifro »Vestna 7474*. 13331 Prodajalka dobro izurjena, • sedemletno prakso, pripravna «a vsako obrt, zmožna »lov., nemškega in srbohrvatskega jezika v govora ln pisavi, želi primerno mesto. Ce»J. ponndbe na umavo »Jutra« pod značko »Zanesljiva__in marljiva*. Strojnik popolnoma zmožen, iznčen strojni ključavničar, Hče službo — najraje v kakem večjem obrata. Naslov » upravi »Jutra« pod značko »Vesten 17». 13159 Šofer državljan SHS, s prvovrstnimi spričevali in referencami, išče stalno mesto. — Ponudbe na naslov: Glorgio Bačko, Trieste, Riva Gru-mula 22, presso portinaio. 13315 Čevljar, pomočnik dobro izurjen, posebno zbitem in šivanem delu, se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovora. Andrej Gra-dišar, Križe na Gorenjskem 13008 Stalni zaslužek Veliko denarja lahko vsak zasluži. — Pojasnila daje proti znamki Din 1*— F. Pire, Ljubljana, Levčeva 3. 13352 Vajenec za manufaktumo trgovino se sprejme. — Ponudbe na upravo »Jntra* pod značko »Vajenec M.» 13362 Fotograf, pomočnika sprejme takoj foto »Helios» v Idriji. 13003 Potnika žitne stroke, išče veletrgovina z deželnimi pridelki v Ljubljani. Le resne in sposobne osebe naj pošljejo svoje ponndbe na npravo »Jutra* pod šifro »Avto na razpolago* 13372 Organizator z akademsko trgovsko izobrazbo, siguren bilancist, dober stilizator v slovenskem. nemškem, srbskem in francoskem jeziku, prvovrstna sila, išče vodilnega mesta. Cenjene ponudbe pod šifro »flniversale. na upr. »Jutra*. 13289 Pomočnica hotelske kuharice išče mesta. Ima dobra spričevala. Naslov pove uprava »Jutra*. 13313 Kot gozdni čuvaj iščem službo. — Vešč sem tudi rinogradBkO) in sadjarskih poslov. Naslov pove aprava »Jutra*. 13318 Spalnica dobro ohranjena, s troprs-dalno omaro, se poceni proda na Dolenjski cesti št. 10, pritličje. 13203 Trgovec SO let star, ki je ie več let vodil svojo trgevtno, teli nastopiti mesto skladiščnika v kaki trgovini telemine. Ponndbe na npr. »Jntra« pod šifro »Trgovec »el.znin« 96*. 13278 Morska trava (erime d' afrique) ter konjaka žima najcenejše pri T rjovi takem k. d., Zagreb, niča br. 45. Vzorci bres-plačnol 147/m P. n. resUvraterjem in gostilničarjem priporoča svojo bogato zalogo papirnatih servije-tov tvrdke M. Tičar trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami v LJubljani, Seienbargova ul. št. 1 in Sv. Petra cesU 26. 148 Dvokolesni voziček nov, poceni prodam. — Naslov pove aprava »Jntra. 13328 šivilja za perilo In krpanje, išče službe kjerkoli, po znižani ceni. Gre tndi kot pomočnica ali v trgovino Z3 Ukoj Naslov pove aprava »Jutra* 13340 Dekle sUro 18 let, Seli mesU pri boljši rodbini kot hišna. — Zna dobro šivati. Gre tndi k otrokom. Nastop Ukoj. — Naslov pove uprava »Jutra* 13376 Jnloino zajamčeno prvorazr blago v poštnih omotih razpošilja proti povzetju po tvorniikih cenah stara speci-jalna veletrgovina Jul. Schmidlin i drug Zagreb 'reradovičeva ul.24 Zahtevajte cenikel 7962 Pridno dekle vajeno vseh domačin del in nekoliko knhe, želi mesta. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Z dežele*. 13373 Fakturistinja z večletno prakso ter zmožna vseh pisarniških poslov, išče službe, najraje v Ljubljani. Ponudbe pod značko »Marljiva 384» na upravo »Jutri«. 13384 Trg. sotrudnik izvežban v moški konfek-. ciji in dober aranžer. želi iremeniti službo — najraje zven Slovenije. Naslov je poslati na upravo »Jutra« jmd »Aranžer*. ,otwo Krojaški pomočnik pošten. Išče službe za takoj — najraje kje na deželi. Naslov pove uprava «Jntra» 13319 Gospodična z meščansko in enoletno gospodinjsko šolo, vešča nemščine in ročnih del. išče mesta pri kaki boljši družini, kot pomoč gospodinji ali k otrokom. Reflektira samo na boljše mesto. — Ponndbe na upravo »Jutra* pod značko »Nastopi takoj 67*. 13270 Vulkanizlra vse vrste g um i vulkanizacija P. r Ljubljani. Kimska e. 11. 270 a parna kaf ar Izdatni postranski zaslužek nudi trgovsko podjetje v Ljubljani sposobnim posredovalcem. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Posredovalec*. 12744 300 krojačev sposobnih za samo boljšo konfekcijo, potrebujemo.^ — Pri osebni prijavi se služba lahko takoj nastopi. — Pismene ponudbe se ne uva-žnjejo. Mehanička tvornica odijela d. d.. Zagreb, Savska 20. —" Mlinar samostojen in izvežban za valjčni mlin, neoženjen, se sprejme. Dopise na upravo »Jutra« pod šifro »Mlinar*. 13326 Šofer - mehanik mlad, samski, se takoj sprejme. Naslov pove podružnica »Jutra» v Maribora. 13394 Inteligentna gdč. vsakem ozira zelo zanesljiva. išče pol- ali celodnevno službo k otrokom ali v pisarno Naslov na upravo »Jntra* pod značl-n -16. maja 1926». 13295 Gostilna iu pekarna -ura in dobro idoča, se odda v najem v bližini Za-irreoa, brez odstopnine onemu. ki prevzame inventar. Poiasnila daje Jagič, Zagreb, Ilica 69. 13207 Mesnica ali prekajevalnica v mesta »li i .-ven, se vzame pod »sodnimi pogoji v čajem. Ponudbe na upravo »Jntra* l*od značko »Mesnica 174». 13174 Pekarna sa prometnem kraja v Mariboru. v polnem obratu, se radi družinskih razmer odda takoj v najem. — Naslov pove aprava »Jutra* v Maribora. 13245 Preoblikovanje damskih slamnikov »rane samo 20 Din in vsakega d e s e t e ga preoblika ta»tonj Ant. Tavčar, Rodica — » Domžale se pelješ z vlakom in 8 minut od tam se pride na Bodico, kar se tudi splača vsaki dami. 13196 Šivilja boljša moč, se priporoča »» delo oblek in perila po Viišah ali na domn. Kaslov pove aprava »Jutra*. 13348 Vajenca sprejme Gustav Pue, kleparski mojster v Ljubljani VII, Sp. Šiška. 13327 (iščejo^ Kot gozdni paznik ali viničar, iščem službo. Naslov pove uprava »Jutra* 13194 Brivski pomočnik 22 let star, želi službe. — Franjo Luker, Ljubljana, Kongresni trg 6. 13171 Izprašan kurjač trezen, zanesljiv, z večletno prakso in dobrimi spričevali, išče dela. Gre k vsaki vTsti parnih kotlov. Naslov pove uprava »Jntra* 18108 Šofer trezen, abstinent, star 21 let, išče primerne službe. Ponudbe na npravo »Jutra* pod »Začetnik*. 13280 Prodajalka mešane stroke, želi mesta kaki trgovini v mestu ali na deželi. Ponndbe je poslati na upravo «Jutra» pod značko »Vestna 142». 13142 Mesto ekonomice ■ kakem internata ali okrevališču, išče vsestransko naobražena gospodična. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Ekonomica*. 13-237 epo, stalno službo dobi dotični, kateri lahko razpolaga z 10.000 Din. — Nastop takoj. Ponudbe pod šifro »Takoj 330» na upr. »Jntra*. 13330 Korespondentinja mlajša, hitra strojepiska, popolnoma vešča srbohrvaščine, se sprejme aa Ljubljano. Ponudbe z natančno navedbo zmožnosti, prakse in zahtevka plače poslati na »Poštni predal 113, Ljubljana*. 13323 Natakarica na račun, vestna, zdrava in poštena, vešča slov. in nemškega jezika, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, se išče. Ponudbe *. navedbo starosti in dose-" danjega službovanja na naslov: Hotel »Bistrica« v Bohinjski Bistrici. 13286 a. Piscu, umi Jytišičeva 6. Sudnička ul. 3, dobavlja privatnike m dvokolesa (bidklje) u dele za iste, šivalne stroje, nogometne žoge, lehnične 'otrebščlne po najnižjih o mh Športna društva -tiehamki in obrtniki dobe popust 88 /ialitevajte brezplačni iiustrovani cenik. Mesto blagajničarke išče gospodična. Event. pomaga tudi v pisarni. — Ponndbe na upravo »Jutra* pod »Poštena in marljiva*. 13073 Blagajničarka išče stalno mesto. Pomaga tndi v pisarni. — Ponudbe pod »SiroU brez staršev* na upravo »Jutra*. 13072 Mlad natakar želi mesta kot jedilonoša. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Ljubljana 254». 13234 Za asistentlnjo se sprejme takoj inteligentna gospodična iz ugledne hiše." Fotografijo in navedbo zahtev poslati na naslov: Dr. G. Jellinek, zobozdravnik, Zagreb, Ilica 11/11 13306 Natakarica na račun, ali p« tndi proti mesečni plači, se išče za trg na deželi. — Prednost ima ona, ki zna šivati na stroj. — Oglasiti se je na naslov: Leakovšek Franc, Kozje. 11370 Izurjena šivilja prvovrstna, se Ukoj sprejme na dom (Kranj). — Naslov pove aprava »Jutra* 1SS11 Knjigovodkinja samostojna, perfektna slov., nemška korespondentinja. z znanjem srbohrv. in italijanščine. išče primerne službe. — Ponudbe pod »Spretna 228* na upravo »Jutra*. 13228 Knjigovodja z večletno prakso in znanjem slovenskega, 6rbohrv., italijanskega in nemškega jezika, išče službe za popoldanske ure. — Cenjene ponudbe n3 upravo »Jutra* pod značko »Knjigovodja-korespondent*. 13227 Prodajalka špecerije ln galanterije — mlajša moč. Išče mesta bodisi v mesta ali na deželi. Kaslov pove nprava »Jatra> 1S058 Dojilja za novorojenčka, mlada iri popolnoma' zdrava (zdravniško spričevalo), brez otroka. more nastopiti dobro plačano mesto z 20 t. m. Potni stroški se vrnejo. — Naslov: Inženjer Jakovlje-vič Beosrrad Čara Uroša 6 a. " <5317 Vpok. žel. uradnik 40 let star, » večletno (»Iv prakso, zdrav In agilen Išče ob skromnih zahtevah primerno mesto. Vešč knjigovodstva, korespondence in vseh pisarniških poslov. Cenjene ponndbe pod »Delaven 1500» na upravo »Jutra*. 12743 Prodajalka mešane stroke, dobra moč želi mesta na deželi v večj trgovini. Zmožna zastopati tudi šefa. Ponndbe na upr »Jutra* pod značko »Zanesljiva 964*. 13335 Šivilja išče mesta v damski kro-jačnici. Gre tudi Z3 moška dela. Kaslov pove aprava »Jutra*. 13388 Postrežnica pridna in delovna, išče dela za dopoldanske ure. Kaslov v upravi »Jutra*. 13400 Vratarja spretnega, marijivega in poštenega, iščo konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie., Ljubljana. Prednost imajo oni. ki so bili že v slicni Elužbi. Le pismene ponudbe poslati ca gornji naslov. 133S2 Izurjena šivilja sposobna za vsa dela- žfcii mesta v trgovini, ali kaj sličnega. Ponudbe n3 upr. »Jutra* pod »Pridna SS6*. 13366 Wertheim blagajna it. S, popolnoma nova, H proda za 6000 Din. Ra«. suvljena pri LjablJ. ko-mercij. družbi v Ljubljani, Bleiweisova 18. 128SS Otroški voziček (Sportwagen) dobro ohranjen, se proda la 200 Din na Celovški cesti Stev. 42/1 13225 Damski slamniki najmodernejši, v vseh moo-nih barvah se dobe od 90 Din naprej pri Z Mahnič-Gorjanc. KopiUrjeva nI 1 Preoblikovanja in popravila izvršuje hitro, skrbno In kar najceneje 133 Sedežno banjo skoraj novo, ugodno proda Preiern, Bethovnova nlica M. 16/V. 13285 Motorno kolo dobro ohranjeno, kapi Paiedl, Konjice. 13164/b Fotoaparat S X 12, kapi Amon, Rožna dolina S, ceeU S, p. Vič. 13333 Srebrne krone goldinarje in zlatnike kupuje Urbane, Karodni dor-Maribor. 132 Kupim atlas h knjigi »die Bauknnde* od Franz Titscher-ja. Pismene ponudbe na inž. Manohin, Sentpeterska vojašnica, soba 57. 13369 Dvokolesa Vrtne mize in stole proda hotel Tratnik. 1SS05 Pozor, gostilničarji! V zalogi imam večjo množino okroglih vrtnih miz po najnižji ceni. — Frane Praprotnlk, Sp. šiška, Celovška cesU 78. 13302 Za mlekarne in destilacije Proda se vsled ukinje-nja nameravanega podjetja: Stoječ parni kotel s pečni-co. kompleten, s pritiklina-mi kot X i d o, nerabljen; drugi kotel iz niklja za kuhanje ali destiliranje « bakreno avbo, mešalno napravo za ca. 90 litrov, na kolesih. nerabljeno: 5 raznih posod, deloma iz niklja; 1 pampa za napravo vodovoda. za globoke vodnjake, deloma nerabljena: 10 mtr. medene cevi, 2 coli: 1 požarna brizgalna na kolesih, tudi za vrt pripravna. — Naslov pove aprava »Jutra* 12731 Vino Nakup najfinejših ljutomerskih vin kakor vina iz mešanih nasadov po ugodnih cenah v vsaki množini naj-kulantneje posredaje Vinarska zadruga »Jeruzalemčan* r 8. z o «., Ivanjkovci Poslovodia: Josip Janžek. Telefon št. 2. 144 Sadjevec prvovrsten iz mašacck jabolk proda A. O se t, Maribor. 13279 Priznano nalcenei&a m najso-lidnejSa trgovina s čevlji je Šivalni stroj Singer* se poceni proda. Naslov pove aprava »Jutra* 13284 ■ ..uua, Favor, Styria, Frera, Bian-chi, Champion, Record, Pre-zesion, Legnano, v zalogi, pnenmatika najfinejše vr6te Dunlop. Michelin, Pirelli itd. Najnovejši modeli in najnižje cene Ceniki franko, prodaja na obroke. — F. Batjel, Ljubljana, Kar-lovska cesta 4. 104 Spalnica kompletna, prvovrstna, radi selitve zelo ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Jutra*. 13265 Radio • aparat troceven, kompleten, prodam za 2500 Din, incl baterije. Kaslov pove nprava »Jutra«. 13271 Kolesa, šival, stroje pneumatiko in opremo dobite najceneje pri podružnici tvrdke J. Goreč v Preski pri Medvodah. Zahtevajte ponudbe. 13380 . n. restavraterjem in gostilničarjem priporoča bogato zalogo papir, serviietov tvrdka TI C AR trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami v Ljubljani, Selenburgo-va ulica 1 in Sv. Petra e. it 26. 143 Motorno kolo znamke «Puch», 1 Vi . HP, nova tipa, malo rabljeno, se proda. — Ogleda se v skladišču Stavbne družbe na Vrtači v Ljubljani. Ponudbe na naslov: Ing. Tavčar, Ljubljana. Breg 8. 13293 Zakaj še nimate anodne akumulatorske ,,Varta" baterije, ki je dokazano cenejša, boljša in popolnejša od vsake drage baterije 132/1V Moško kolo in lepa kletka z dobrim pevcem kanarčkom, ee ceno proda. Kaslov pove uprava »Jutra*. 13219 Mizarski pomočnik išče delo s 1. jnnijem. — Ponndbe na npravo »Jutra* pod »Mizar*. 13264 Knjigovodkinja slovenska in nemška korespondentinja, išče za takoj mesto; gre tudi za blagaj-ničarko. Cenj. ponudbe pod «Zmcžna S53> na upravo «Jutra». 13353 Blagajničarka išče službo. — Gre tudi k otrokom. Ponudbe pod šifro »Zanesljiva 54* na upravo »Jutra*. 13354 Voz brek za 8—10 ljudi, dobro ohranjen, se proda. Ogleda se v skladišču Stavbne družbe v Ljubljani na Vrtači. — Ponndbe na naslov: Ing. Tavčar, Ljubljana, Breg 8. 13294 Trgovski pomočnik išče službe. Gre tudi kot delovodja ali trg. potnik. Kaslov pove uprava »Jutra* 13177 Prodajalka špecerijske stroke, vajena tudi gostilniške obrti, išče mesta; gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Poštena 356*. 13356 Vpokojen železničar zmožen več jezikov, išče irimerne službe, najraje gre rot kurir, spremljevalec ali kaj sličnega. Pismene ponndbe na podružnico Jutra v Maribora pod šifro »Nad-sprevodaik*. 13243 Kontorist zmožen vseh pisarniških del, želi primerne službe. Nastopi event. tndi kot potnik. Cenjene ponudbe na npravo »Jutra« pod šifro »Zmožen 377». 1J377 Gospodična z večletno prakso, popolnoma vešča slovenščine, nemščine in deloma srbohrv., urna stenogTafinja (slov. it nemško) ter strojepiska, išče službo v Ljubljani. Ponndbe pod značko »Resna 24» na npr. »Jutra«. 12658 Zastopnik ki obiskuje tudi mesta Sloveniji, lahko prevzame nekatere specilalne predmete tehn. in tekstilne stroke Ponndbe na upravo »Jatra» pod »Zaslužek*. 18144 Trgovski pomočnik želi vstopiti v trgovino « mešanim blagom, najraje t Celjn, eventnelno tadl kje drugje. Vstopi lahko takoj. Cenjene ponudbe pod iifre »Zanesljiva« na podrnžnieo »Jutra* v Celja. 13164/a Duhovnik srednje sUrosti, z akademsko spremo, vešč jezikov Išče primerno privatno službo Reflektira v prvi vrsti ca J nudbe na upravo «Jutra» Trgovski pomočnik izučen » trgovini i meian. blagom, kl Je tadl ravnokar dovršil trgovski tečaj pri g. prof. Kovaču, iiče službo na deželi ali t mesto. Kaslov pove uprava »Jntra«. 13262 Boljša gospodična vešča hrvatskega in Italijanskega jezika. Ilvanja in ročnepra dela ter vseh dragih hišnih opravil, išče me. sta pri majhnih otrocih — event. kako drceo mesto. Nastopi lahko takoj. Po- stan in oskrbo Naslov njravi »Jutra*. 12701 pod »Ljubiteljica otrok«. 13S4S Motorno kolo 3 k. s., z dvema prestavama in prostim tekom, dobrem stanja, 6e proda za 5000 Din. Naslov v upravi .Jutra., 13055 Pohištvo novo, ne rabljeno, iz trdega lesa (kompl. spalnica), se po nizki ceni proda. — D. Brečko, trg., Rajhenburg 13162 Radio - apparat trocevni. kompleten, nov, se proda za 2600 Din. — Dopise na opravo »Jutra« pod »Radio«. 13347 Čevljarsko orodje stroje, sobno opravo itd, proda radi opustitve obrti Marija Dollenc, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 8. 13226 Otomana in pisalna miza agodno naprodaj. Naslov pove nprava »Jutra*. 13367 Bencin-motor stoječi, 4 HP. kompleten, se preda za 8000 Din. — Jos. Praznik. Kamnik. 13217 Langenscheidt pisma: francosko in rusko, prodam po 425 Din. Ančik, fin. reaL gimnazija. l.~— Avto «Fiat» v prav dobrem stanja, s 6 sedeži, poceni naprodaj ali se zamenja zo deske. — Pojasnila daje Rudolf Pav. letič. Ljubljana. Gosposvetska cesta 6. 138(3 Zahtevaj sam., aldes» črnilo korist Jugoslov Matice. 128 Pohištvo Prodam po nizki ceni več hrastovih, orehovih, mehkih spalnih in kuhinjskih oprav — Josip Kurnik, mizar, Zg. Šiška 51. 13052 Motor N. 8. U. 2V, PH, v prav dobrem stanju z novo pneumatiko, prodam ali zamenjam za drugo blago. — Naslov pove uprava »Jutra* 13006 Plašči za motocikle in male avtomobile, kovčeg za avto. 8tonski tovorni avto Spa, rezervni deli za Spa, tovorni avto, poceni in ca odplačilo. Naslov pove nprava »Jutra«. 12998 Mecesnova oprava za ipecerijske ln manufak-turno trgovino, skoro nova se p r o d a — Ponndbe na naslov: L. Fflrsager, Radovljica. Gorenjsko. 12828 Planinski mah ae odda v večjih in tadl maajših količinah. Ponudbe na upr. »Jutra« pod šifro »Planinski mah«. 13324 Biljard-karambol in omaro za led z 4 vratel. prodam. Dopise na npr. »Jutra« pod šifro »Biljard* ali »Omara za led«. I2«« Pohištvo Proda se kompletna postelja. nekaj stelov in podob po nizki ceni. — Ka ogled vsaki dan od 10.—1. are. Naslov pove nprava »Jutra* Bencin-motor 6 hp, le malo rabljen, dobrem stanju, prodam ali zamenjam za Švassaparat ki ra event. tndi kupim, Ponudbe ca upravo »Jutra* pod »Motor 6». 13322 na dvorišču, vhod zraven glav. pošle Damski lakasti . Din 20* Damski lakasti............Din 170 Damski ševro s-špangami . . Din 150 Damski nizki . Din 121 Moški boks, šimi ali amerikan D n 200 Moški boks, šimi ali amerikan. Din 190 Moški ntzki čevlji, na iinejSi Din 190 Moški nizki čevlji, najfinejši . D n 17t> Platneni, nizki Čevlji, najfinejši . Din 80 Vse bago ie zajamčeno in se izdeluje v la tni tovarni v Zg. ŠišKi Naroč la po men točna in najcenejša. Popravila čevljev se izvršujejo v najkrajšem času Zunanja naročila po povzetju se razpošiljajo točno. Zahtevajte brezplačno cenik! Majhno posestvo se proda v bližini Kranja na Gorenjskem. Naslov v upravi »Jutra*. 10319 Proda se stavbišče v 6redi mesta po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. 13240 Stara trgovina na prometnem prostori v Ljubljani, dobro vpeljana na debelo in drobno, se proda. Ponudbe pod šifro »Din 250.000» na npravo »Jutra.. 13223 Hiša z dobro idočo mesarijo, na prometnem kraju pri Mariboru, 5 60b, 2 kuhinje, gospodarsko poslopje, klav. ntca, svinjski hlevi, veliko dvorišče, vrt, 8 orale zemlje, se agodno proda. Stanovanje prosto, — Naslov: Marija Schvab, Pobrežje, Cesta na Brezje 14 pri Mariboru. 12962 Majhno posestvo lepo, 2 njivi, sadni vrt, 1 parcela prota, zidana hiša, velik hlev, pripraven za delavnico in kozolec, vse v dobrem stanju, v vasi Nad-orica 38, pošta Ježica pri .jubijani, se proda za Din 50.000. — Pojasnila daje Zupan, Nadgorica. 12833 Motor Cycles Sunbeam, s priklopnim vozom, malo rabljen, se proda ca Rimski cesti št. 11. 13307 Hiša v Ptuju dvonadstropna, obstoječa iz 4 stanovanj e 3 sobami, stanovanja za hišnika, lokalov primernih za obrtnika ter z majhnim vrtom, se agodno proda. — Pojasnila daje Ivan Donaj v Ptuja, Krempljeva ulica štev. 2/U 12612 Pisalni stroj se poceni proda. Naslov v upravi »Jutra.. 13343 Otroški voziček dobro ohranjen, sa proda. Naslov pove uprava »Jutra. 13355 Motorno kolo »Harley Davidson., model 1925, 10—12 PS, s prikolico, v zelo dobrem stanja, se agodno proda. Ponudbe na upravo »Jutra, pod značko »Hariey». 13360 «Ford» avto štirisedežen in motooikel Harlejr Davidson s priklopnim vozom, po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi •Jutra.. 13383 Sobna kredenca moderna, se proda v Skofji ulici 13, dvorišče. 13381 Prsno vprego za par konj, dobro ohranjeno in srednjetežak dvo-vprežen voz za nakladanje, v dobrem sUnju, kupim takoj. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Alojzij Re-mic, Dravograd. 13165 Jermena za pogon rabljena se kupijo — Ponudbe na Strojno mizarstvo Bled — Mlino. 13221 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe, juveiir Ljubljana. VVolfova al. Zlato, srebro in srebrne krone plača po najvišjih cenah F. Čuden, Ljubljana Preiernova nlica Stev. 1. 41 Hišo z vrtom kupim v Ljubljani. — Ponndbe na npravo »Jutra, pod značko »Resen kupec.. i3329 „Posest" Realitetna pisarna družba z o. z. Sv. Petra cesta št. 24 proda: HISO, visokopritlično, ozir. enenadstr., na Sv. Petra cesti, 6 stanovanj — Din 120.000; VILO, enonadstropno, novo-zidano, pod Rožnikom, 6 sob, veranda, 1000 m1 vrta, gospodarska stavba — 260.000 Din; HIŠO, enodružinsko, novo, 700 m' vrta, ob glavni cesti, Šiška, 75.000 Din; VILO, enodružinsko, novo, 6 6ob, 750 m' vrta. v mesta — 215.000 Din; VILO, predvojno, 5000 m' vrta. 5 sob, v mesta Štajerske — 125.000 Din; VILO, novo, 6 sob, 800 m> vrta, tik tramvaja — Din 225.000; HIŠO. enonadstropno, novo, v predmestju, 4 stanovanja, vrt. letni donos čistih 32-Oi'pO Din. — Cena 250.000 Din; HISO, visokopritlično. predvojno, S parketiracs sobe. v Trnovem — Din 115.000; KMETSKO POSESTVO. 14 oralov, na Štajerskem, hiša s 8 sobami, gospodarska poslopja, gozd — 130.000 Din; odda: GOSTILNO, Izvrstno vpeljano, center Maribora, 4 gostilniške, S stanovanjske sobe, velika dvorana, kleti, z osemletno pogodbo, nizka najemnina, — Odkupnina 80.000 Din; TRGOVSKI LOKAL a dve-m". Izložbami, v strogem centra Ljubljane, raeseU-no 2000 Din: TRGOVSKI LOKAL, skladišče, stanovanje 2 sob. pritikline. bliža Dunajske ceste. Potreben kapiul 45.000 Din. 13357 Kavarna v fareskem mesta, na novo arejena, edina v kraju, s« odda podjetni in kavcije zmožni moški ali ženski osebi, a osebno pravico. — Slaščičarna( združena s kavarno, bi izvrstno aspevaU — Ponudbe na naslov. L Fflrsager, Radovljica pri Bledu. 121-27 Več prostorov 'skladišča, hlev, par sob in dvorišče) v mesta, pripravnih za obrat, se vzame takoj v najem za daljšo dol-o frotl dobremn plačilu. — onadbe na apravo »Jutrs* pod »Napredek Ljabliane*. 12902 Majhen trg. lokal d d a m v sredini mesta. Ponudbe ca upravo »Jutra* pod značko »Promet l'""'«. 13370 Lokal na prometnem kraju ▼ ffi^-stu. se išče. Ponudbe po.1 «Zajtrkovalnica> na upravo ~ ;ra». 13397 Zemljišče okroglo 17.000 m') z malo rišo, pripravno kot stavbišče, v bližini trnovske cerkve in hiša z vrtom v streliškl ttllci, se pod ugodnimi pogoji proda. — Pojasnila daje in ponudbe sprejema R. boberlet. Frančiškanska nlica štev. 8/1. 13309 Stavbno parcelo ca. 450 m1, kupim v kateremkoli delu predmestja Ljubljane. Ponudbe e ceno na npr. »Jutra« pod šifro »Takoj m' 10—15». 13304 Hišica z vrtom 7 minut iz Celja, se ceno proda. Pojasnila daje g. Ota, Zavodna 4. 13276 Pozor! Pozor! Amerikanci Nudi se Vam ugodna prilika — radi svetov« nega potovanja se proda hišica z lokaš lom za 1000 dolarjev. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «1000 dolarjev®. 13.030 Enodružinsko hišo v Ljubljani kupim. Cena do 80.000 Din. Posredovalci Izključeni. Ponndbe do 25. t. m. na upravo »Jutra, pod »Dom 267». 13267 Sobo za pisarno manjšo, neopremljeno, s posebnim vhodom, iščem ca takoj. Ponudbe pod značko Solidno 249» ca upravo 6f-6SI «J»nf. Znova znižana je najemnina za lep poslovni lokal v pritličja Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka alica. — Lokal obstoji iz 2 poslov, nib prostorov, ki se od-dasta tudi posamezno K enemn spada stranska soba 98 Trgovski lokal pripraven za priprosto konfekcijo in manniakturo, se odda v večjem industrijskem kraja Slovenije — Ponudbe na apravo «Jutra» pod »Delavska oblačilnica.. 12888 Prostoren lokal na vogalu Kongresnega trga in Vegove alice, se odda s 1 novembrom t. 1. Pojasnila v Vegovi ulici št. 2 pri hišniku. 12S48 3 lokal] obstoječi iz 8 sob, uporabljivi za skladišče, delavnico ali pisarno, se takoj oddajo na Mestnem trga štev. 25/1, nasproti mestnega magistrata. Vefi pove uprava »Jutra*. 13390 Enonadatropno In dvoriščno hišo v Mariboru Frankopanova alica, prodam za 150.000 Din. — Vicel, Glavni trg S. 13244 Drva bukova in hrastova, 1 m dolga, se kupijo za takoj-injo dobavo. Ponudbe po-stavno vagon nakladalna postaja ca poštni predal 152, Ljubljana. 12935 K a p I m partijo različnih ostankov za ženske in moške poletne obleke. Ponudbe prosim na apravo »Jutra, pod značko »Solidno blago*. 13273 Lipove deske s skorjo, suhe. iščem. Predpisana širina in debelina: dolžina ni predpisana. Vsi lesni trgovci naj pošljejo oferte na-. Miiivoj Popov. Vel. Bečkerek. ?'iinn Juri-llčeva 14 12*51 A I 874/23—27. 13193 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin Ka prostovoljni sodni dražbi Be proda hiša s vrtom pri izklicni ceni 98.290 Din 10 p dne 29. maja 192« ob <5. ari v Ljubljani, Krakovska nlica št. 29. — Dražbeni pogoji so ca vpogled pri okr. sodišča v Ljubljani. 6oba št. S3. — Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. L, dne 8. maja 1926. 13193 Hišo z gostilno v Ljubljani, proda »Posredovalec*, Sv. Petra c. 23/1. Potreben kapital 100.000 Din — Krasna prilika. 13392 Hiša naprodaj, zraven velik vrt in v hiši vpeljana trgovina — četrt ure od Maribora. Naslov pove nprava »Jutra* v Maribora. IS393 Poslovni lokal edea ali dva, velikost 5 X 6, 8X4, na dvorišča, po možnosti v centru mesta, iščem. Ponndbe ca upravo »Jutra* pod »B. M. 333*. 13294 Hlev za enega konja, iščem. — Ponudbe na apravo »Jntra? pod »B. M. 333». 13300 Na Jesenicah liltm kompletno stanovanj« event. večjo prazno sobo. Plačala dobro. Cenj. ponudbe pod »SUnovanje na Jesenicah, na upr. »Jutra* lsivr Gospod se sprejme na hrano In stanovanje na Starem trga 2f ID. nadstr. 13168 Soba lepo opremljena, z elektriko in posebnim vhodom, se odda v Gradišču solidnemu in mirnemu gospodu. — Kaslov pove uprava »Jutra* 13137 Sostanovalka sprejme k mirni gospodični v iepo sobo z elektr. razsvetljavo. Naalcv v u,r. »Jatra.. 13256 Išče s e v centra raes:* Aleksandrova c. ali okrog pošte stanovanje s 5—6 sobami, event. proti zamenjavi s 4 sobami, v lepem kraju, blizu opere. — Naslov pove uprava «Ju:ra» 131S9 Lepo sobo mimo, svetlo in snažne, s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, a dobro e -mačo hrano in vso postrežbo, oddam mirnemu in solidnemu gospoda. Upora-i lepega velikega vrta. — Naslov pove uprava »Jutra* 13014 Stanovanje 6oba in kahlnja, se takoj odda v Zeleni jami tt. i 13321 Kabinet se odda gospoda. Naslov upravi »Jutra.. Sobico išče gospodična pri trgovski obiteiji, kjer bi ever.t. v zameno opravljala pisarniško delo. — Dopise pod «1. junij 7272* ca upravo »Jutra*. OpremUena soba in kuhinja z električno razsvetljavo ia vodovodom, se takoj odda. Naslov pove uprava <" ' Odda se trgovina v čajem za 5 let ca prometni točki blizu tovarne. Dopise ca upravo »Jutra* pod »Promet 100.000 Din*. 13263 Majhna trgovina z mešanim blagom, dobro idoča, v prometnem in delavskem kraju ca Gorenjskem. se odda z blagom in inventarjem vred Ponudbe ca upravo »Jutra* pod šifro »Mala trgovina*. 13197 Skladišče za približno 4 vagone blaga. event s pisarniškim prostorom, v bližini glavnega. ozir. gorenjskega kolo-dvora, se ISče v najem. Ponndbe na poštni preda! 127, Ljubljana 13246 Opremljena soba se odda s 1. junijem. — Naslov pove nprava »Jutra* Stanovanje obstoječe iz sobe. ku!:'":* in pritiklin. blizu r-- * sv. Petra, z nizko nrjfrnr -no, zamenjam r večji',- -Ponudbe na upravo <-T' pod »Nizka najemnin*«. 13256 Baska ili Rab Tra2:m pri v goba ('2 kr*-vets) č??to. fcer hran*, m 14 dara (ever.t Ponude m crTO na ur*-cjutra» pod šifro * Šivilja išče prazno sobo proti mesečni najemnini 300 Din. Naslov pove aprava «Jntr.i> 13231 Prazna soba preprosta, ako mogoče s štedilnikom, se išče. —* Ponndbe na opravo «Jntr?» pod »Junij 166* 12169 Stanovanje s hrano ia postrežbo — pri prosto, us za starega, samskega ^0-pO'ia. Ponudbe iia upr. <^utra» pod Jiiro cpri{»ro-šiu atauovanje 213». 13213 Stanovanje zračno Ln mirno, za malo uružiuo, te takoj odda 10 minut od postaje Rakek. — Nasiov pove uprava «Jutra> lolGC Opremljeno sobo t posebnim vhodom, oddam dvema gospodoma. Naslov v upr. iJutra*. 10229 Gospodična poštena, se sprejme na stru-covanje v Rožni dolini. — Poizve se v trafiki, cesta ca Rožnik. 132U5 Prazno sobo r sredini mesta, z elektr. razsvetljavo, oddam takoj. Naslov [rove uprava < Jutra* 13:247 Na stanovanje in hrano se sprejmeta takoj 2 gospoda ra Mestnem trgu 25/1 levo (pred magistratom). 13252 Opremljeno sobo i.-ee gospod pri mlajši sa^ mostojni dami (ali vdoviri) Dopise na upravo «Jutra» p.jil značko «Orion takoj>. 13338 Opremljeno sobo lrpo. solnčno, zračno, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v centru mesta, išče gospod e 1. junijem. Dopisa s pogoji pod • Krupro* na upr. . 13351 Prazno sobo s kuhinjo ali opremljeno z uporabo kuhinje, išče miren zakon-sVi par brez otrok s 15. junijem. Ponudbe na upravo •Jutra* pod Šifro «K. F.» 13359 Sobe ? posebnim vhodom, z eno ali dvema posteljama, oddaja dnevno ali mesečno hotel Tratnik. 13076 Soba f separiranim vhodom. 6e odda gospodu. Naslov pove upra\a . 12981 40.000 Din posodim brezobrestno proti popolnemu jamstvu in proti stalni primerni službi. — Ponudbe ca j;pr. «Jutra» pod šifro «Vesten in trezen*. 13261 20.000 Din posodim onemu, kateri mi preskrbi dobro službo pri takšnem podjetju, kot skladiščnik, nadziratelj ali hišnik. Dopise pod «20.000* na opravo »Jutra*. 13269 Kdo posodi potniku 2000 Din. ki jih nujno rabi za dobo leta. Plača do 40 % obresti in *a uslugo vzame še kak predmet seboj. Naslov poslati na upravo «Jutra» pod •Nujno 40 %». 13341 Družabnik sotrudnik z garancijo, za trgovsko podjetje Ponudbe na «Maretan», Maribor, Rotovški trg 3, vhod St. 4 (dvorišče). 13395 Trgovec 80 let star, išče premožno gospodično za otvoritev trgovine. Dopise po možnosti s sliko na npravo «Jutra» pod «Bodočnost». 13378 m Doktor comerc. 2G let star, Slovenec, evet-sko izobražen, korekten in simpatičen, sedaj disponent veleindustrijskega podjetja, v urejenih linanc. prilikah, želi poznanstva radi odsotnosti iz Slovenije tem potom gospodične iz samo zelo ugleane obitelji. Obširnejše dopi3e prosim na naslov: Dr. Rougon - Kalan, Beograd, Posterestante. 13184 «Maribor 35» Najtežje prestano. Veselim Se skorajšnjega svidenja . . 13312 Dobro situiran 52 let 6tar osamljen vele-trgovec z meš. blagom in hišni posestnik v prijaznem mestu Slovenije, želi zna-nja s premožno in simpatično trgovko srednjih let. — Dopise na upravo »Jutra* do 22. maja t. 1. pod šifro »Srečno življenje 7842*. 13238 Kdo je pripravljen preživeti 6 samostojno in neodvisno damo začetkom junija 10 dni ob morju? — Zeljeni nemški dopisi pod značko »Samo na J 40 let* na upr. »Jutra*. 13036 Inka 3 Ponedeljek glej, pridem tja — Poljube. 13375 Trgovec v starem trgu, 28 let star, želi poročiti gospodično ali vdovo od 18—35 let. — Dopise, ako mogoče s sliko na upr. »Jutra* pod šifro »Ugodnost 272*. 13272 Triinštiridesetletnik išče družico. Naslov pove uprava »Jutra* v Ljubljani in Celju. 13350 Katera osamljena gospodična iz pridobitnih slojev, neomadeže-vane preteklosti, srednje postave ter primerne starosti bi se hotela v svrho že-nitve seznaniti s 361etnim gospodom z zasigurano eksistenco. Pisma po možnosti s sliko, katera se vrne, na upravo »Jutra* pod »Ljubljana 36*. 13371 Obrtnik inteligenten, srednjih let. želi poročiti šiviljo gdč. ali vdovo. Dopise na upravo . 13266 Hotel »Triglav* Boh. Bistrica z lepim parkom, zračnimi in svetlimi sobami, odda penzion za 40 Din dnevno. Turistom, društvom in Ea šole sobe po 10 Din. 12958 Odeje se sprejemajo v delo v Rožni ulici 19. 13344 za motorje na paro, bencin in presno olje in Diesel-motorje dobavlja v najkrajšem {asu 1. Emil Flewo Wien XVII, Hat gasse 70-80 Za takojšnjo dobavo: naprave za sesani pl n 12, 16. 20, 25, 85, 45, 50, 60. 70 in 100 PS stroje D3 pero ln motorje 2, 8, 44, 6, 7, 15, 100-120 250—400 PS motorje na bencin 1-2, 4. 7, 8, 10, 12, 20, 25 in 40 PS 177-a motorje m presno ol;e B, 10, 12, 20 PS. ežoln! stoli samo Din 170"- raz-" poSilj.i povzetju Rudolf Rodovan, tapetni*, Krekov trg 7. iamoveisc zna dbč ■^re/ kvarienja blaga *c mično snaženie n vsakovrstno barvani« oble!- Anton Soc Ljubljana >eienburgova ulica Glince - Vi č 46 69-a J. StjepuSin /6 Sisak prlporufc* Doljšt- tam burile . Preidejo vse nečistoče, mozolji sojedci, pege, lise in gube, m koža postane baržuiuut« rožnata m za dolgo vrsto let pomlajena. Garnitura 92 Dm. — Azijatski sok daj« izvanredno lep porast obrvim in trepalnicam. Din 50. — Wibra isto tako pospešuje porast trepalnio ln obrvi in jih istoiasno potemni t barvi. 65 Din. — Dijamant daje motnim očem lep in bleiSei Izraz. 50 Din — Anglelks zlata krema pomlajuje, osvežuje is je nenadomestljiva za nego lica. Vsaki dami neobhodno potrebna doza 75 Din. — SchrSder - Schenke, Pariz-Zttrich, skladlSče za 85S MIlan S. H o J k a, Zagret,, Mažuranidev trg Stev. S. Zahtevajte brezplačne ce-novnike in navodila! 411 OBLEKE za gospode in dečke nudi v krasni izberi in po najnižjih cenah samo J. MAČEK LJUBLJANA Samo pri .VOIKA' Ljubljana BaipoiUJa se tudi po goitnem povzetju. C3ROIC3IOBC3BOaC3IOBC9BC=3 Preselitev o ■ o ■ o ■ o ■ o ti o ■ o ■ o ■ o ■ o g (vogal Stritarjeve ulice). ■ bivša glavna zaloga tobaka) se preseli 17. t. m. -839 u !! Velika binkostna razprodaja H Carl Pollak d. d., Ljubljena, Ouna jkac.na dvorišču SRralno znižane cene? Sandale jratis kol darilo! Pri nakupa čevl|ev v vrednosti: Din 170 — .... 1 par otroških sandal do št. 27 » 250 — .... 1 „ dekliških „ , , 35 * 350-— .... 1 _ deških ali damskih sandal do št. 40 153 a 400-— .... 1 moških sandal Ne zamadiie prl!&e! Samo od ponedeljka do nedelje! perla imezenin r.z.zo z LJUBLJANA, ielesiburgova u!.1 opozarja na binkoStni reklamni teden, tekem katerega so znižane čete vsemu perilu za 3K45 a O Posebna ugodnosi za botrce za vstop s 1. junijem perfektna steno-grafinja in strojepiska slovenskega in nemškega iez ka, po možnosti samostojna korespodentinja. Prošnje z referencami in zahtevami na upravo lista -od * e, obrežna zavarovanja mos ove, industrijske že ezobetonske zgradbe, ceste Vitanje (sondaie) do vsake globočinc po dolgoletnih izkušnj;ih. V najem se odda (eventualno takoj) na najprometnejšem prostoru v Ptuju dobro upeijana detajlna z manufa%im® z inventarjem vred. Natančnejša pojasnila daje Avgust Kraigher, Ptujj. pvuHHBanesHannaBoisssgmEmraHtss ■ ■ Siion in platno za životno n; ■ posteljno perilo v najboljši kva J i teti po najnižji ceni priporoča ■ trgovina perila >02 g Hed. Šaro Šelenburgova ulica 5. Prima češki šifon D n 17'- m. »■■■■■■•■M^BBBP^f^STe-ffŠ Občina Šoštanj — mesto 3823 a bo oddala gradnjo ene 5 stanovanjske hiše prora-čunjene na 310.000 D:n potom ofertne licitacije najnižjemu ponudniku. Načrt in plačilni pogoji so na razpolago v občinski pisarni. Pismene ponudbe se sprejemajo do dne 30. maja t. 1. do 10. ure dop. v občinski pisarni. STANKO TAVZELJ a SAŠA IV. KOŠTIALOVA POROČENA. SUHOKRAJNŠKA SELA, 13. m a; a 1926. OBVESTILO. Že dalj časa obstoječo dobroznano Kambičevo mlekarno na PoBjanski cesti št 18 sem razSiril in priredil tudi iitati in mlMrn kjer dobe cenj. gostje izbrana pristna vina, prvovrstne likerje okusne prigrizke in gorko mleko. Se priporočam 2843 a J. Kamb& L. E. Steiner & Co. Ljubljana, Jeranova ulica 13. Prevzamejo se vsa v to stroko spadajoča dela po danih in lastnih načrtih po najnižjih cenah. 156 n □ n □ □ o □ □ Avto vožnjo (taksa 6 sedežev) 3824 a Sprejema naročila ter se priporoča Valant Friac, Kamnik, Oraben 12. 38.13-a □ Priporoča se y 5 Q S □ g Ljubljana, Pod Trančo 1 Porfumerljo ..Strmol!" Za stalno službo se išče Ponudbe na upravo Jutra pod „Sta!nc takoj". C"|Cd iaj < Kdor rad čita lepe povesti, naj naroči priljubljene romane Jutra" Do sedaj so izšli sledeči: Roman po ustnih, pisanih ln tiskanih virih Pater Kajetan Cena broš. Din 30- vet. Din 40-- po pošti 2 Din vet Tigrov! zobje Cena broš Din 30.—, vez. Din 40"—, po pošti 2-— Din ved. JE AN Dt LA HIRT. Lucif er fantastičen roman v VI. delih. Cena bros. Din 46* vezano Din 55. - , po pošti Din 2*— vec FERtAL CUtNDAS. Veliki inkvizitor Zgodovinski roman iz dobe španske inkviricije Cena Din 30*—, vez. Din 40—. po pošti Din 2-— več- HARRY SHEFF. Hči papeža Zgodovinski roman,' ki popisuje krvoločnost in nenravno živtjenie papeža Aleksandra VI, njegovega sina Cezaria ln hčerke Lukrecije Borgije Broširano Din 30'— vezano Din 40-—. oo pošti Din 2 - več CLAUDE FARRERE: Gusarji Zgodovinski roman iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletja. Cena broš. Din 20-—, \ezana Din 30-—, po pošti Din 2-— vec FR. HELLER. Blagajna velikega vojvode Roman. Broš. Din IS.—, vez. Din 25-—, po pošt' Din 2-— več FR. HELLER. Prigode gospoda Collina Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta Cena Din 10—, po pošti Din 2vec. Knjige se naročajo pri aoravniitvu ,Jutra' v Ljubljani, Preiernova ulica 54. { _ Šport Nogometni turnir S. K. Ilirija Zmagovalca Hajduk in Ilirija Jubilejne prireditve SK. Ilirije so včeraj z pričetkom nogometnega turnirja dosegle svoj višek in obenem tudi največje zanima* nje s strani športnega občinstva. To je tu* d' povsem umljivo, saj se je posrečilo Iliriji pridobiti za te tekme dva odlična kluba na* še države SK Hajduk iz Splita in Haška iz Zagreba. Renome, ki ga uživa v vsem šport* nem svetu zlasti Hajduk, je seveda tudi pri nas vzbudil veliko zanimanje in zato so bile včerajšnje tekme prav dobro obiskane. Tudi lepo vreme je k temu mnogo pripo* moglo. Hajduk : Primorje 4:1 (1:0) Kot prva tekmeca sta se srečala na igri* šču Ilirije splitski Hajduk in domače Pri* morje. . . , . Takoj uvodoma moramo poudarjati, da je rezultat tekme povsem realen, kajti Haj* duk je res predvedel igro, ki je morala za* dovolj iti tudi najbolj kritično športno oko. Kombinacijska igra napadalne vrste Haj* duka je bila vzorna in odlična. Vsem se pozna, da so igrali že mnogo težkih tekem, zato je tudi njih tehnična izurjenost in ru* tina popolna. Precizno podajanje žoge, ostri in razantni streli so glavne vrline tega mo* štva. Edina napaka je, da napad pred golom pieveč kombinira in ne izrablja številnih ugodnih šans za direktno streljanje. Kril* ska vrsta je dobra, obramba sigurna, ven* dar malce ležerna. Vratar je zelo miren in ravnodušen igrač in lovi sigurno tudi opas* ne in ostre strele. Primorje nas je tudi včeraj prijetno pre* senetilo. Zlasti v prvi polovici jc Primorje bilo prav dobro in jc tudi na odprtem po* lju v vsakem pogledu zadovoljilo. Odličen je bil zlasti Zemljak in v golu nad vse po* žrtvovalen Erman. Njegova nesigurnost, ki smo jo opazili še pred kratkim, je izginila, ima mnogo zmisla za dobro plasiranje, kar mu je omogočilo, da je včeraj ubranil prav nevarne strele. Ce bi napad bil pred golom lc malo odločnejši bi gotovo dosegel še lep* št uspeh. Krilska vrsta ni povsem zadovolji* ia in ni v zadostni meri podpirala napad. Bila je koristnejša v obrambnih akcijah. _ Moštvi sta nastopili v nastopni postavi: Hajduk: Gazzari I*Gazzari II, Bonačič I* Poduje II, Kurir. Deškovič*Poduje I, Ben* čie, Markovina, Bonačič II, Radič. Primorje: Erman I*Jančigaj, Buljevič*Zem ljak, Slamič, Gruntar*Čamernik, Glavič, Er* man, Uršič, Čebohin. Izprva menjajoči se napadi. Igra valovi od gola do gola. Takoj v prvi minuti pro* dre Erman do gola a sigurno šanso zastre« lia. V 10. minuti ubrani Erman efekten in nevaren strel Hajduka. Krasne kombinacije Hajduka trajajo, a vsled neodločnosti pred golom ne dovedejo do uspeha. V 20. minuti zagreši Primorje foul in iz daljave 20 m sledi oster strel, ki ga Erman odbije, ven* dar mu žoga zdrči iz rok in Benčič efektno zabije. V 24. minuti se nudi Primorju zopet sigurna pozicija pred golom, a Glavič za« strelja. Več nevarnih strelov iz kota Er* man sigurno odbije. V 26. minuti brani Haj* duk oster strel Uršiča na gol. V 33. minuti razbije Zemljak lepo kombinacijo Hajdu* ka in reši situacijo. V 41. minuti Erman zopet zastrelja prosti strel v bližini gola. Prva polovica konča v razmerju 1 : 0 za Hajduka. V drugi polovici je Hajduk stalno v pre« moči, a Primorje koncentrira vse svoje si« le v obrambo. V 7. minuti poviša Bonačič skore na 2 : 0, a v 9. minuti pošlje Poduje z glavo zopet žogo v mrežo 3 : 0. V 15. minuti zastrelja Camernik. V 20., 21. in 27. minuti brani Erman efektno tri silne stre* lc na gol. V 32 minuti zagreši Primorje foul v kazenskem prostoru in diktirano enajstmetrovko pošlje Benčič neubranljivo v mrežo 4 : 0. V 44. minuti pa zagreši Haj« duk foul v kazenskem prostoru. Enajstme* trovko zabije Zemljak v mrežo in doseže tako časten gol za Primorje. Končno naj še omenimo, da je Hajduk dve lepi akciji Primorja pred golom razbil s tem, da je zagrešil roko. Take taktične poteze za Hajduka gotovo niso na mestu. Tekmo je sodil objektivno g. Planinšek, ki pa je bil v presojanju foula vendarle preoster. Ilirija : Hašk 5:3 (0:0) Druga tekma včerajšnjega turnirja je zlasti v prvi polovici bila mnogo manj za* nimiva kakor prva. To je v prvi vrsti za* krivila Ilirija, ki je predvedla prav slabo i«ro; začetkoma je izgledalo, da se Ilirija ravno v jubilejnem turnirju noče kaj po* sebno potruditi, ker so razven Beltrama in malodane skozi v premoči, se radi tega m* kakor ne smemo čuditi. Uirijanski napad je v kombinatornem oziiu odpovedal in še po« samezni so delali take napake, da so bili tudi posamezni prodori skoraj onemogo« čeni. V krilski vrsti sta bila izredno slaba dr. Tavčar in Lado, ki sta se proti Ama« teurjem tako lepo izkazala. Radi tega pa je imel težko delo Zanki. Toda opravil ga j s dobro. Njegova igra je zlasti v ofenziv« nem oziru premišljena. Lepo je podajal žo» ge in se odlikoval s krasno igro z glavo. V obrambi je bil brezhiben Beltram. Njegovi streli so sigurni in njegovo plasiranje tre« ba pohvaliti. Pogačar je bil začetkoma ne« siguren. V drugi polovici se je igra ilirijanskega moštva izpremenila. Napadalna vrsta, v ka« teri je v levo zvezo stopil namesto Peva« leka Dobrlet, je pridobila na prodornosti, ki ji je manjkala v prvi polovici. V tem ozi« ru je treba omeniti Dobrleta in topot zo« pet Omana. Kreč na levem krilu v zadnjem času nekoliko popušča. Tudi njegove teh« nične zmožnosti ne pridejo več izrazito do »eljave. Pri njegovih centrih smo pogreša« li one točnosti, ki so srednjemu triju v prejšnjih tekmah večkrat pripravile lepe si« tuacije. Verovšek v sredini se je potrudil. Herman pa ni bil na onem nivoju kot pri zadnjih tekmah. Tudi Zanki je imel v dru« gi polovici v dr. Tavčarju in Ladu boljša pomagača in tudi Pogačar je razčistil mar« sikatero nevarno situacijo. Miklavčič v go« lu dober, toda ne brezhiben. Pri Hašku je v prvi polovici najbolj uga« jala napadalna vrsta, ki jo je dokaj dobro podpirala krilska vrsta. Napad je predve« del lepo kombinacijsko igro, vendar pa pred golom ni pokazal nobene odločnosti, radi česar je ostala marsikatera lepa situacija neizrabljena. Najboljše je bilo skozi celo igro desno krilo Sarševič, dočim je znani Vinek precej zatajil. Obramba v prvi polo« vici boljša kot v drugi. Vratar zelo nesi« guren. Sestavi moštev sta bili nastopni: Ilirija: Miklavčič*Pogačar, Beltram*dr. Tavčar, Zanki, Lado«Herman, Oman, Ve« revšek, Pevalek (Dobrlet), Kreč. Hašk: Mitrovič*Koch, Dasovič*Marjano* vič, Bosner, Kunst* Šarševič, Vinek, Babič, Agič, Martinovič. Prva polovica je potekla skoraj v popol« ni premoči Haška, vendar ostanejo njego* vi napadi brez uspeha, ker zataji Hašk pri streljanju. . V drugi polovici prične Ilirija diktirati oster tempo in že v 1. min. zabije Dobrlet pc pasu Kreča prvi gol. Slede ostri napadi proti golu Ilirije, toda Miklavčič čisti. V 11. minuti izenači Hašk po Agiču. Toda že v 12 minuti doseže Oman vsled tega, ker za« pusti Haškov vratar svoje svetišče, z ostrim strelom iz daljave 20 m zopet vodstvo za Ilirijo. V 16. minuti izenači Dasovič po enajstmetrovki. V 19. minuti zabije Her* man od vratarja že ubranjeni strel zopet v mrežo. Lahko ubranljivega strela desnega krila Haška, ki s tem izenači, ne drži Mi* klavčič v 26. minuti. Ilirija ima mnogo le« pih šans, toda jih ne izrabi. Po v 30. min. diktirani enajstmetrovki proti Hašku do« seže Ilirija zopet vodstvo in zviša seore v 43. minuti po Verovšku na 5 : 3. Sodil je g. Vodišek, ki je bil zlasti glede off sidov zelo nesiguren. Tudi njegove od* ločitve o foulih so bile zelo problematične. Kakor čujemo, nastopi Hašk danes v ne« koliko ojačeni postavi, in sicer s Friedri« chom v golu, s Kolibašem na mestu sred* njega krilca in Jerenom na krilu. Hazena turnir S, K. Ilirija Zmagovalki ASK in Ilirija ASK (Zagreb) : Atena (Ljubljana) 6 : 1 (3 : 0) Z včerajšnjimi hazenskimi prireditvami je začel glavni del proslave SK Ilirije. S pridobitvijo Aška, sedanje najboljše druži« ne v naši državi, je že v naprej z goto« vostjo bil določen zmagovalec v hazenskem turnirju, borba pa je postala vsekakor ze« lo zanimiva in napeta, ker je Ašk naletel že danes na nasprotnika, ki ga je v letošnji spomladi le s težavo odpravil Kljub temu pa je ponovno srečanje med tema družinama nudilo precej razočaranja. Obe družini sta predvedli igro, ki je nismo bili vajeni videti. Ašk, ki je nastopil v svoji običajni po« stavi brez Tomljenovicke na levem krilu, je imel topot svoje najboljše moči v obram bi, v kateri se je posebno odlikovala kril« ka Šojatova, istočasno najboljša igralka v polju. Napad ni topot predvedel niti od daleč igre, ki bi ga, kakor dosedaj postavi« la med najboljše napade v državi. V znat« ni meri je odpovedala srednja napadalka Radovičeva, dočim jo rezerv«, za Tomljo« novičevo Setinova bila najnevarnejša na* padalka in je tudi zabila večino golov. Tudi Atena je igrala pod svojo običajno formo. Napad je preveč malo izrabljal Čer« netovo in s tem zamudil več lepih šans. Pri juniorkah Schiffrerjevi in sestrah Sapla smo opazili precej nesigurnosti. V družim je bila popolnoma na mestu edinole vrata« rica Cimpermanova. Sodil je g. Baltesar. Ilirija (LJubljana) : Mura (M. Sobota) 15 : 4 (7 : 2) Druga tekma v hazenskem turnirju ni nudila niti od daleč tistega efekta, ki ga je zapustilo srečanje med Askotn in Ate« no. Ilirija je naletela v Muri na zelo in« feriornega nasprotnika in je kljub temu, da v njeni družini ni bilov se v redu obdr« žala igro in zasluženo zmagala. Nesigurni sta bili zlasti branilka Widrova in brilka Petanova. Napad je predvedel topot lepo kombinacijsko igro, ki jo je zaključil z le« pimi streli na gol. Špornova v krilski vrsti ni nudila svoje običajne igre. Pri Muri bi omenili napad, predvsem desno krilo in levo krilko, ostalo pa je igralo pod svojo običajno formo. Krivda na tako visokem porazu zadene v veliki meri vratarico, ki je bila nemo« goča. Spustila je take gole, ki bi jih vsaka začetnica morala držati. Ne razumemo, ka* ko more igralka, ki uživa renome ene naj* boljših vrataric v Sloveniji in je pred ted* nom v glavnem doprinesla pičlemu pora* zu Mure po Mariboru in branila v krasnem stilu, tako odpovedati. Mogoče nam danes v tekmi proti Ateni pokaže, da je bila to samo momentana indispozicija. Sodil je g. Sancin. Ljubljanska „Atena" v Sofi. Dne 29. aprila t. i. je odpotovala bazenska družina ljubljanske Atene na svojo turnejo v Zemun, Beograd In Sofijo. Vožnja je potekala v najboljšem razpoloženju; v Zagrebu so pozdravili naša dekleta športniki in hazenašice in se j« pridružil član Haška, k. L. Modec. da se udeletži tekalne tekme v Sofiji V Novi Pazovi, v Zemunu in Beogradu so pozdravljali Slovenke zastopniki športne zveze, v Beogradu celotna hazenska družina Beograd, šport, kluba. Dne 30. aprila se je vršila tekma v Zemunu s tamošnip bazensko družino z rezultatom 4 : 4. Pri tekmi ie morala naša Marica zaradi ranjene noge v drugem polčasu izstopiti. Pozno zvečer se ie naša hazena v družbi BSK in hazen. BSK odpeljala v Sofijo. Na mejni postaji Dragoman je jugoslovanske športnike pričakovala 20 oseb broječa de-putacija s predsednikom kluba »Levski« g. St. prodanovom na čelu. Dne 1. maja ob 2. popoldne ie prispel vlak v Sofijo, kjer so ob veliken številu zlasti veliki Borisov park z reStavrar.ti Grandiozen ie spomenik Aleksandra I., ruskega carja Osvoboditelja ter katedrala Aleksandra Nevskega, čudovita zgradba s kupolami v ruskem slogu. Sofiia ima izvrsten vodovod z vodo z gore Vitoše (200G). V predmestjih živi mnogo beguncev Rusov. Življenje v Sofiji je za tujca Po ceni. Na primer stane dunajski zrezek 16 do 18 levov (7 do 8 Din), 20 cigaret v lepi škat-ljid 8 do 15 levov (3 do 4 Din), dobro vino liter 8 do 10 Din. Hoteli so veliki, moderni, postrežba skrbna, bivanje gostov zelo udobno. Bolgarija eksportira železo in železne izdelke ter parfumerije .V Sobiji in povsod so velikanske vrtnarske naprave in termalne kopeli. A v Bolgariji vlada zdaj denarna kriza in delujejo banke kakor pri nas iako rezervirano. Ogledali smo si tudi turistovsko razstavo, ki kaže vso naravno krasoto Bolgarije. Tu so bile poleg plastičnega reliefnega zemljevida vse turistov ske koče in turi-stovski hoteli v plastičnih miniaturah, ki -so Službene objave LLAP. (Iz seje u. o. z dne 11. maja.) Z ozirom na dopis saveza se TKD Atc« na popovno pozivi je, da pošlje zahtevi ne statistične podatke, in sicer najkasneje do 17. t. m. V nasprotnem slučaju se bo po« stopalo po čl. 17, točka 2. saveznih prav'1 Javljene razdalje posameznih predaj za propagandno štafeto ISSK Maribor v Mati* boru se vzamejo na znanje (180 m in 180 m in 480 m in 180 m in 560 m in 180 m). Odobri se I. SSK Mariboru za 2'!. junija javljeni damski in moški miting. — Lahko* atletske prireditve in propagandna stafe* ta v Novem mestu dne 22. in 23. t. m. se dovoljujejo. Tekmovanje je dovoljeno tu« di verificiranim atletom. Sodrrk.i,_ ki bo obenem delegat podsaveza, se določi pravo časno. — De Reggiu in Deržaju (SK Ilrrija) se izreka ukor, ker se nista udeležila izbir« nega tekmovanja dne 10. t. m. nit? se r,;« sta pravočasno opravičili. Bero se verifi« kacija Viktorja Gaberška za SK Ilirijo z istočasnim preklicom iste. — Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa: Ivan Ha« bič za SK Ilirijo, Viktor Gaberšek za ASK Primorje, Micika Brejar za TKD Ateno. — Uredništvu «Slov. Športa® se izda izkazni« co za vse lahkoatletske prireditve na te« ritoriju LLAP. Preložitev damskega nacio« nalnega mitinga SK Ilirije na 12. in 13. t. m. se vzame na znanje in javi Savezu. Pri tem se klubi ponovno opozarjajo na delo* čila § 18 saveznih pravil. Tajnik I. (Iz seje z dne 14. t. m.) Poživljajo se vsi klubi, da javijo svoje naslove. Uprava igrišč ASK Primorje se naproša, da javi pogoje za odstop igrišča najkasneje do 17. t. m, ker bo sicer pre« pozno. — 2SK Hermes se pozivlje, da javi ali sprejema nasvetovani mu termin 17. X. za distančni tek Št. Vid « Ljubljana. — Klubi Atena, Ilirija in Primorje se posled* njič pozivljejo, da pošljejo slike svojih at« letinj in atletov v reklamne svrhe za mateh v Varšavi in Pragi najkasneje do 24. t. m. Za reIais*stafeto Avala*Beograd se določa sledeča postava: 2500 m Močan (Primorje), 3000 m Vidic (Prim.), 4000 m Slapničar, Gaberšek (Prim.) in De Reggi (Ilirija); re« zerve: Žorga (Prim.), Držaj (H.). Tajnik I. Članstvu ASK Primorja. Danes navse« zgodaj je preminul naš zvesti prijatelj m član g. inž. Čirih Kalin. Od ustanovitve klu« ba se je intenzivno Zanimal za naše delo in nam pomagal, kjer je le mogel. Bil je ve« sel družabnik, blaga natura, navdušen po« bornik vseh športnih in naprednih strem« ljenj nacijonalne generacije v Ljubljani. — Pozivam članstvo, da se udeleži pogreba dragega pokojnika v največjem številu. — Ohranimo mu trajen spomin. — Predsed« nik. Cup finale na Dunaju. Pred 30.000 gle« dalci se je včeraj vršiLa finalna tekma za avstrijski pokal med Amateurji in Vienno. Po izredno napeti borbi so zmagali Ama« teurji s 4 : 3 (2 : 1). Včerajšnja tekma v Zagrebu. Železni« čarji : Borac (Split) 2 : 0 (1 : 0) Hazenašice «Atene» v Sofiji športnikov in drugega občinstva došle goste pozdravili gg. D. Ivanov, predsednik bolgar. nacionai. športne federacije, Dečev, župan sofijski. Mihajkov, vseuč. profesor in narodni poslanec, Mladenov za športne klube i. dr. Ob 4. so bili gostje povabljeni na zakusko, nato so si ogledali cerkev Aleksandra Nevskega, Narodno Sobranje in krasni »Brisov park. Ob 8. so bil; povabljeni na večerjo. V nedeljo ?. maja se ie vršila izpred Sobranja ob 11. dopoldne velika povorka bolgarskih športnikov. Povorke so se udeležili tudi gostje. Popoldanskih športnih prireditev na igrišču Slavije se ie udeležila tudi ljubljanska Hazena. V ponedeljek popoldne so se vršile na igrišču razne tekme: kopje, disk. tek 1. dr. Ob 4. se ie odigral football ,-natch. Beograd Bsk : Sofija Levskii 0 : 4. Ob 6. hazenska tekma Beograd BSK : Atena 10 : 5. Ob 9. zvečer ie bila čajanka pri predsedniku SF D. Ivanovu, po čajanki eliten ples v dvorani Slavjanske besede, ki ii je predsednik podpredsednik narodnega Sobranja dr. Boris Vazov. Obe večerni prireditvi sta potekli v ljubeznivi družbi Bolgarov zelo animirano. V torek 4. maia se je vršil izlet v Knja-ževo, kier so velike državne termalne kopeli (banje). Popoldne ob 3. football tekma Beograd BUSK : Bolgarski študentje z rezultatom 2 : 4. Ob 5. popoldne čajanka pri jugoslovenskem poslaniku Rakiču. Ob 9. zvečer slavnostni banket v hotelu Battenberg, ki so se ga poleg športnikov udeležili minister dr. Fedor Kulev. poslanec Kožuharov (pesnik »Fedor Čorni«), minister general Lazarov, podpredsednik Sobranja dr. Vazov, predstavnika SHS poslaništva Njušič in Jakič i. dr. Po raznih govorih, ki so izzveneli v smislu športnega in nacionalnega zbližanja Bolgarov s SHS, se je razvila med petjem bolgarskih in jugo-slovenskih pesmi prijetna zabava in končno zopet živahen ples. V sredo 5. maja smo si ogledali mesto. Sofija ima električno cestno železnico, moderno tlakovane ceste, krasne široke ulice, lepe, širne trge, moderna visoka poslopja, velike in elegantne trgovine, živahen poulični promet, več lepih parkov, med njimi kazale tudi notranjost zgratfb, oljnate slike, fotografije i. dr. Značai bolgarskega gorovja je sličen našemu, a brez sneznišov. Predsednik razstave, vseučiliški profesor Dragomir Jonev in drugi turisti so opeto-vano izražali željo, da navežeio stike s slovenskimi turisti in turistovskimi društvi, kakor so zvezani že s češkimi. Zvečer se ie vršila slavnostna predstava Pikove dame, ki je trajala brez krajšav od pol 8. do pol 1. Izvajanje ie bilo sijajno; zlasti pevke in tenorist so prvovrstni, zbor prav dober, orkester velik in fin. Oprema je naravnost razkošna, kostumi so po stilu in kvaliteta vzgledni. Kakor znano, so lani bolgarski komunisti zelo porušili katedralo sv. Nedelje in je bilo pri tej priliki ubitih mnogo odličnjakov in naroda. Dva dni nato so komunisti zažgali tudi gledališče, ki .ie pogorelo, da ru je ostalo le 1 >. P'0?elie. Predstave se zatorej vrše v nizkem, a celikanskem starem gledališču z ložami. Porušeno gledališče se zdaj restavrira ter zgrade veliko, novo gledališče z najmodernejšo opremo. V četrtek, 6. maja, narodni praznik sv. Jurja. Ob 11. dopoldne je bila velika parada vojske dobrovoljcev, raznih društev in korporacije, ki so defilirale pred kraljem. V povorki je korakala ogromna nacionalna organizacija »Kobrat« (bol. fašisti), vsa športna društva, Junaci (Sokoli), starci borci v rusko - turški osvoboditeljski vojni leta 1877. v starih narodnih nošah, častniki v civilnih oblekah, a z vsemi odlikovani; na prsih, skauti, tudi gostje športniki i. dr. Povorka ie napravila na goste s svojo pestrostjo in discipliniranostjo dober vtisk. Popoldne zopet tekme domačih football klubov, ob 6. tekma Hazene Beograd : Atena Ljubljana z rezultatom: 16 : 5. Tekma je potekla za Ljubljano neugodno, ker e priznana golmanca Marica zbolela in morala po šestih minutah ostaviti igrišče. Slovenke pa je občinstvo ves čas burno pozdravljalo. V petek popoldne ob 5. smo odpotovali po nad vse prijaznem slovesu. Bolgari so se vedli napram ljubljanskim gostom silno gostoljubno in uslužno, tako da nam ostane Sofiia z nacionai. šport. Federacijo v najbolj simpatičnem spominu. O tekni) v Beogradu smo že poročali. D. Š. Se par spominov (Prva tekma, ali kako b- bili s: oraj dali sol-) Kako se je pravzaprav začela «Iiinija» in kako sem prišel tudi jaz med njene prve člane, o tem bi se dalo obširno pisau. Res je, da smo v tistih časih šport še zelo podcenjevali, da smo ga smatrali za nekak luksus in smo mislili, da mi kot majhen narod ne smemo z njim izgubljati svojih sil. To je bilo splošno mnenje, zato smo ga prepuščali maloštevilnim ljubljanskim Nemcem. Priznavali smo kvečjemu kolesarske dirke. Lavvn-tenis smo mislih, da je samo za frakarijo. Vse svoje telesne zmožnosti smo razširjali v Sokolu, duševne pa v literaturi in narodni prosveti. Zvesti varuhi starih narodnih tradicij so bili celo tega mnenja, da je šport nekaj internacijonalne-ga in da je to velika nevarnost za naš narodni obstoj, ker bi se pod krinko tega Ln-ternacijonalizma pri mladini razvijala narodna mlačnost. mladina bi se odtujevala slovstvu, narodu itd. Z ozirom na naše tedanje razmere so imeli ti gospodje skoraj prav, samo tega niso opazili, da gre čas naprej in da se ne moremo zaplankati pred svetom. Vsak narod se mora razvijata s čsamo in, če noče zaostati, se mora uveljvaljati na poljih sveiovne konkurence. Ko smo prišli v Prago, smo videli, da se tudi tam še bije boj med starim in novim svetom. Spočetka nas je poleg sokolstva zanimala samo turistka, ki jo je s svojtaii predavanji propagirala praška podružnica SPD pod vodstvom proi. Chodomskega m Iste češke družbe, ki je takrat prihajala k nam na Jezersko. Toda prof. Chodomsky nas je opozoril tudi na »Slavijo», ki je bua takrat v začetku svojega razvoja. Tako smo začeli počasi v nedeljo popoldne zahajati na Letno na nogometne tekme. Kmalu smo spoznali pomen športa za mali narod, kajti bili smo priča raznih zmag, ki jih je dosegla mlada »Slavij a» proti nemškim in drugim moštvom. Ko pa smo ob binko-štih 1. 1907. videli prvi poraz angleškega mošitva v Pragi, smo spoznali, da je ravno internacijonalno športno polje tisto, kjer tudi mali narodi lahko pridejo do svojega imena. Kajti mi nrtoamo ne držav, ne armad, ne poslaništev, ne zastopnikov, po katerih bi nas poznal svet Neznani smo in izgubljeni v avstrijskem konglomeratu. Svet nima ne časa ne volje, mi pa ne denarja, ne sredstev, da bi nas tujina spoznala po naši kulturi. Premajhni smo. Saj svet ne pozna niti našega imena, ne domovine, kjer živimo. Športna društva pa lahko neso v svet vsaj naše ime. Enajst igralcev lahko predstavlja narod — tudi najmanjši narod — na zelenem polju in celo ni izključeno, da odnese zmago nad reprezentanco večjega naroda. Res imamo sokolstvo, toda treba se je prilagoditi svetu, če hočemo govoriti z njam. Cehi so to kmalu spoznali Nemci in Madžari so jih hoteli zatajiti pred svetom — a češka energija je zmagala in kmalu je rdeče-bela »Slavia» začela v Evropi pridobivati sloves češkemu imenu. Videli smo, da ie češki šport ravno to svojo reprezentančno nalogo smatral zelo resno. Napisal sem o teim feljton za «Naš List« (morebiti je bilo to 1. 1907.). seveda brea posebnega uspeha. Časi so bili preresnd, da bi se ukvarjali s takšnimi vprašanji. Z brcanjem žoge se naj zabava mladina, resni ljudje se ne pečajo s takimi stvarmi. Toda med tem se je že med mladino začelo malo bolj resno misliti o te] zadevi. Mladina ie iznajdljiva in je iznašla, kaj se godi po svetu. Kmalu je tudi ona zapazila pomen žoge v regularni igri in začeli so se dijaški klubi. Ko sem se L 1910. vrnil domov, je imel »Hermes* že dobro vigrano dijaško moštvo. Vprašanje je bilo, kako bi se dal ustvariti javen klub, ki bi prirejal tekme. Tako smo se menda počasi na® tisti prvi, ki smo ustanavljal »Ilirijo*. Pravijo, da nas je bilo 23. Iz teh 23 je bilo treba postaviti moštvo — najmanj polovica mora biti torej izvršujočih članov. In tako smo se spomladi I. 1911. znašli nekoč zjutraj ob 5. na tivolskem travniku Večinoma smo bili po dnevi uslužbeni po raznih uradih in pisarnah. zato je bil zjutraj za trenažo najprimernejši čas. Pa tudi zato, da nas ljudje niso gledali, kajti večinoma smo bilii še začetniki to nihče bi ne verjel, kako čudno-nerodna - smešna stvar je iz početka ta igra z žogo. Treba pa je bilo tudi, mnogo drugih vaj v teku Itd. Začutili pa smo kmalu, da vse to naim prav dobro dene, da smo se doslej premalo giibaJi in da smo bili pravzaprav že zastareli, kajti noge so po prvih Jutrih čudno protestirale proti tej novi tremažl in v teku naim je pohajal dih. Spoznali smo, da smo prepozno začeli toda vzdržali smo Ln čez par tednov smo se že razmajali Pomladanska jutra so bHa lepa ta čista, žeja vei&a, utrujenost neskončna. Pot nama je curkoma lil po obrazih io telesih. Žoga je odskakovala bolj po svoji volji nego po noši, včasdh je odletela ravno v nasprotno stran, najhujše je pa bilo, da Je včasih niti zadel ndsi in si odletel bolj sem nego žoga. Jnrman, ki je baje že v Gradcu igral Je nas učU »tehnike na žogo» Sn poskuša1!! smo jo loviri celo z glavo, saimo, da je navadno padla na tla, če ni slučajno zadela na glavo. Take konkurence — kakor piše dr. Rropivirak — se * Her- mes u» res ni bilo treba bati, kajti njegovi-igralci so od mladih nog vzrastli z žogo. Počasi pa smo prišli vendar malo »v formo*, vsaj toliko, da smo žogo zadeli. Mislili smo, da bi bolj napredovali, če bi imeli vsaj dvoje moštev — toda manjkalo nam je igralcev. Končno smo mislili, da vendar le nekaj znamo in da bi bilo prav, če bi priredili tekmo, In tako je prišlo do tiste prve tekme, kn je naši listi ob tem jubileju niso nikjer omenili Res je bila prijateljska izpadla je pa strašno sovralžno. Velike težave smo imeli z garderobo. Nekaj časa smo jo imeli v čuvajnici, potem pni »Levu«, potem pri »Novem svetu*. Prostor sedanjega sejmišča je bil neegrajen, ako hočemo pobirati vstopnino, moramo prostor zagraditi. Napeli smo juto ta tako vsaj za silo opozorili publiko, da vstop ni prost Tako se je torej vršila prva tekma, neke nedelje popoldne: Hermes je postavil svoje izbrano moštvo. »Ilirija« se je sestavila kakor je mogla; Francoi, Esl, Rozman, Gescutti, Robnnann, Jirvan, Vršeč, Mencinger, Jurman, Lah, Dev. Sodnik menda dr. Berce. Publike je bilo precej in mislim, da se ji je izplačalo, kajti zabave je bilo dovolj. Hermes nam je zaM 14 golov. Toda — to v tem je vendar le ena tolažba — skoraj bi bili dali mi tudd en gol Sicer skoraj gol še ni gol — ampak skoraj Je pa vendar le. Bog ve, kako se Je primerilo, naenkrat Je bila žoga pred menoj ta celo prav srečno sem Jo oddal — ali pa Je sama odletela v center, kjer je stal Jurman tik pred nezavarovanim nasprotni-Škfm golom, krileč z rokama kakor aero-plan (tako smo mu rekli). In šut!... Žoga zlo ti res v gol naravnost vraltarju v roke. Bil je edini strel na gol in vratar je bil skoraj vesel, da se je mogel vsaj enkrat •izkazati (ako se je bilo res treba). Sicer pa so rekli, da ni -bilo tako zanič in da smo parkrat celo prav dobro oz. srečno odbili Hermesov napad. To je bila torej prva tekma Ilirija—Hermes 0:14. Hermesova zmaga je bila seveda prav tako zaslužena kakor naš poraz in takrat sem ču.il. da se igralci v igri mnogo manj vznemirjajo nego gledalci. Kajti takrat; smo imeli že svojo publiko in, če se prav spominjam, t m > igrali prav fair. Za propagando športa pa je imel ta prvi nastop vendarle nekaj pomena, kajti zanimanja je bilo mnogo in mislim, da smo tudi precej pisali o tem. Mencinger je bil takrat pri «La:bacherlci , jaz sem imel «Jutro« in tako smo mogli o športu precej pisati, dasi se je naši javnosti zdelo co zelo nepotrebno in — skorsj škodljivo. »Slov. Narod« se je precej branil športnih notic in poročil in pri «Dneyf» smo dobili še 1. 1912. pismen ukor. ker smo toliko prostora porabili za poročila ob prihodu »Slavije« v Ljubljano. Tiskarna je redakciji očitala, da tistih poroč:l nihče ne čita, da se za nogobrc zanima v Ljubljani le par ljudi in da vse to sploh upliva k\ ;.r-no na mladino, ki zdaj že za vsakim oglom žogo bije. Prenesel sem ta uko- z istim posmehom, kakor vse druge glede Srbije, Jugoslovanstva itd. — in tako je zmagala Ilirija, Srbija ta Jugoslavija in pri teh spominih na naše prve začetke borbe" in tekme želim v imenu onih, ki srn takrat prvič zastopali zeleno-bele barve II -rije z zeleno zvezdo, (kar je bilo seveda narejeno natančno po praški »Slavšji), da bi krepko razvijala svoje sile v tistem znamenju, v katerem srno takrat propagirali ustanovitev slovenskega športa: da dviga naš šport in da predstavlja ž njim naše ime pred svetom. Dr. L L- Jaston Lerouz; 42 Prikazen v Operi Raoul je bil srčen in vendar je trepetal. Segel je s tipajoče, obo-avljajočo, negotovo roko na nočno omarico. Našel je vžigalice in »rižgal luč. Oči so izginile, i^remislil je še ves razburjen: »Pravi, da se njegove oči vidijo samo v temi. Oči so izginile s emo, toda on je morda še tu.« Vstal je, iskal n previdno obhodil vse naokrog. Pogledal je pod steljo kot otrok. Zazdel se je samemu sebi smešen. Rekel je na jas: »Kaj naj verujem? Česa naj ne verujem v tej bajki? Kje se neha sničnost, kje se začenja domišljija? Kaj je videla? Kaj je mislila, a vidi?« Pristavil je drhteč: »In kaj sem videl sam? Ali sem res pravkar videl ognjene oči? Ui niso zagorele samo v moji domišljiji? Ničesar več nisem gotov! riseči ne bi mogel na te oči.« Spet je legel in ugasnil luč. Oči so se zopet prikazale. Sedel je v postelj in upiral vanje pogled, kolikor je mogel po-umno. Po začetnem molku, med katerim je zbiral vso svojo abrost, je nakrat zakričal: »Ali si ti, Erik? Človek, duh ali fantom? Ali si ti?» Razmisli! je: »Če je on... je na balkonu!« Skočil je v sami srajci k omarici, in tipaje izvlekel iz nje sa-nokres. Tako oborožen je odprl steklena vrata. Noč je bila izredno f.adna. Raoul je v naglici preletel v očmi balkon, nato se je vrnil sobo in zaprl vrata. Legel je drhteč in položi! samokres na nočno marico tako,, da ga je lahko vsak hip dosegel. Sc enkrat je upihnil svečo. Oči so bile še vedno tam, ob znožju. Ali so bile med posteljo steklenimi vrati ali pa za šipami, na balkonu? To je hotel vedeti Raoul. Vedeti je hotel tudi, če pripadajo te oči človeškemu bitju... vedeti je hotel vse... Tedaj je mladenič potrpežljivo, hladno, oe da bi vznemirjal noc, ki ga je obdajala, segel po samokres in pomeril. Meril je v zlati zvezdi, ki sta še vedno strmeli vanj s čudnim, nepremičnim ognjem. Dolgo je meril. Seveda, če so te zvezde zares oči, ce je nad očmi čelo in če Raoul ni prenespreten... Pok je s strašnim treskom zagrmel v tišino speče hiše... Na hodnikih so se začuli žurni koraki, Raoul pa je s svojega sedeža še vedno meril pripravljen, da zopet strelja, in gledal... Ta pot sta obe zvezdi izginili. Prižgala se je luč, prihiteli so ljudje in pridrvel tudi grof Filip v strašni bojazni. »Kaj pa je, Raoul?« »Zdi se mi, da sanjam!« je odgovoril mladenič. »Streljal sem na zvezde, ki mi niso dale spati.« »Ali se ti blede?... Bolan si!... Prosim te, Raoul, kaj se je zgodilo?...« In grof se je polastil samokresa. »Ne, ne, ne blede se mi! Sicer bomo pa takoj videli...« Vstal je, ogrnil nočno haljo in obul copate. Vzel je slugi svečo iz rok, odprl steklena vrata in stopil na balkon. Grof je ugotovil, da je krogla prebila okno v višini človeka. Raoul se je pripognil na balkonu in posvetil po tleh... »Oho! oho!« je vzkliknil... »Kri!... kri!... Tukaj... tam... kri, že zopet kri! Tudi prav!... Fantom, ki krvavi... je manj nevaren!« se je porogal. »Raoul! Raoul! Raoul!« Grof ga je tresel, kakor da bi hotel zbuditi mesečnika iz nevarnega spanja. »Saj ne spim!« je nestrpno ugovarjal Raoul. »Poglejte vendar kri! Mislil sem, da se mi sanja in sem streljal na zvezdi. Bile so Erikove oči... tukaj je kri!...« Takoj pa je pristavil ves nemiren: »Navsezadnje pa morda le nisem storil prav, da sem streljal. Kristina je zmožna, da mi ne odpusti!... Vse to se ne bi zgodilo, če bi bil toliko previden, da bi spustil zavese pri oknu, preden sem legel.« »Raoul, znorel si! Prebudi se!« »Ze zopet! Bolje bi storili, da mi pomagate iskati Erika.., zakaj fantom, ki krvavi, se gotovo da najti...« Grofov sluga je rekel: »Gospod, res je krvavo po balkonu.« Prinesli so svetiljko, ki je dovolj močno svetila, da so mogli cel balkon natančno ogledati. Krvavi sled je šel po balkonski ograji do strešnega žleba in po strešnem žlebu navzgor so se videle krvave kaplje. »Ljubi prijatelj,« je rekel grof Filip, »streljal si na mačko.« »Nesreča je ravno v tem, da je to mogoče!« je dejal Raoul z bolestnim smehom. »S tem Erikom je vse mogoče! Ali je bil Erik? Ali je bila mačka? Ali je bil fantom? Ali je meso ali je senca? Ne, ne! Pri tem Eriku je vse mogoče!« Raoul je začel govoričiti stvari, ki so se notranje in čisto logično skladale z njegovim duševnim stanjem in jih je izzvala resnična in obenem neverjetna izpoved Kristine Daae. Tisti, ki so ga poslušali, so se le še trdneje prepričali, da v mladeničevih možganih ni vse v redu. Grof sam se ni mogel izogniti temu vtisu in, ko je pozneje preiskovalni sodnik čital poročilo policijskega komisarja, si je tudi ta brez težave ustvaril svojo sodbo. »Kdo je ta Erik?« je vprašal grof in stisnil bratu roko. »Moj tekmec! In če ni mrtev, tem slabše zame.« Z urno kretnjo je spodil služinčad. Vrata so se zaprla za obema Chagnyjema. Vendar se služinčad ni oddaljila tako naglo, da ne bi grofov sluga natančno slišal, kako je Raoul izgovoril z odločnim glasom: »Nocojšnji večer odpeljem Kristino Daae!« Ta stavek so pozneje ponovili pred preiskovalnim sodnikom Faureom. Vendar se ni nikdar natančno vedelo, kaj sta brata še govorila tisto noč. Posli so pripovedovali, da to ni bil prvi prepir med bratoma pri zaprtih vratih. Skozi stene se je slišalo vpitje in neprestano je šlo za neko pevko Kristino Daač. foven*a-Tramport d. z o. z. iubliana. Miklosiieva c- 36 38f 5 a Izvršuje: vse spedicijske posle, reekspedicije, vsklad ščenja, prevoze, carinjenje robe Telefon 723 Carinsko posredništvo Just Piščanec L) ubij a na, Dunajska cesta 36 Izvršuje: ocarinjenje, carinske reklamacije, re-kurze, in vsa v carinsko stroko spadajoča dela, Telefon 723 SXDQQ©Q©QQQQQQG)G@@99Q©9 103 a Pozor! Ako hočeš zopet imeti veselje s svojo obleko, dasiravno ni nova, potem jo daj nemudoma kemično čistiti in likati pri tvrdki JOSIP REICH, Lubliana, tovarna Poi anski nasip 4-6- | Postrežba točna. Cene solidne. Mto izbiro slamnikov klobukov — posebno za botre in birmance — ima in irodaja po najnižjih cenah staroznana tig'ovina klobukov Jos. Pok nasi. A. Jamnik LJubljana, Stari trg *tev. 14. am-« ZAHVALNA IZJAVA. Gospodu dr. 1. Rahlejevu Beograd, Kosovska ul. 43. Naznanjam Vam, pa je moja hčerka takoj, ko smo jo bili za-zdraviti z Vašim zdravilom, začutila mnogo manj bolečin v sklepih ato sem takoj priporočala Vas cenjeni lek .Radio balsamica" drugim udetn, ki tipe na kostnem rematizmu. Hčerka je d a meseca nepremično h a v postelji, danes, po uporabljeni prvi steklenici Vašega zdravila pa »stala, za kar zahvaljujem Boga in Vas. Kadar popo;noma okreva, iporočim Vaš cenjeni lek po vseh časopisih. S spoštovanjem hvaležna Antonija Zaretie, Jelenje hiš. štev. 2. '■(travno ,Radio Baisamika" izdeiuje, prodaja in razpošilja po povzetju laboratorij „RAD/0 BALSAMIKA", Beograa. Kosovska 43. 106 riTriTriTri^ Vse teče gledat perilo oprano s TRI Mati je vesela in srežna, ker ie končala brez truda pranje s TRI. TRI razkroji nesnago T H I pere sam od sebe 24 TRI beli, pa ne razieda! TRI sUr e malo — nudi mnogo! Prva slovenska restavracija in pecsion Jilla Lydia" Gradež Jovo zidana hiša s krasnimi sobami in vrtom ob morski obali. Pred in po sezoni znižane cene. 3866 a r • r $ ' « * •! r • * •! F.lUlIUlId Miaiiajitij. ®00D§® To je preprosto postopanje z Rinsom. Pripravi Rinso kakor piše navodilo na zavitku. Perilo naj se čez noč v njem namaka, zjutraj ga izplahnimo ter obes mo, da se posuši — 10 je vse l Rinso nam opravi težko delo pranja. 114 HOTEL SLftVlJA (Malinsha Dtoh Krt) Penzija 55-60 Dm Milo podnebje, izleti v okolico, kopanje, solnčenje itd. Priporoča se 108 Dinko Radič, vlasnik. Zahvala. Za vse ob smrti naše nepozabee pokojnice, eospe Marije Koželj prejete izraze blagodejnega sočutja, za prekrasne vence in za mnogobrojno častno« spremstvo k njenemu zadnjemn počitku, izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so se prerano nam umrle spomnili. — Hvala vsem za vse! KAMNIK, dne 15. maja 1926. 3857 Žalujoči ostali. Bret posebne?« ob.«*tlla Mestni pogrebni savod. V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je naš srčno ljubljeni sin in brat, gospod Ciril Cvetko Kolin inženjer Trboveljske premogokopne družoe danes, dne 15. maja ob 6. uri zjutraj, v 29. letu starosti za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v ponedeljek, dne 17. t. in. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, šelenbnrgova ulica št 6, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 15. maja 1926. To no Ivan in Hedvika, starši. ii*o, Danilo, Marjan, Boris, Zdenko, bratje. d-54 Trbov. premogokopna družba, ravnateljstvo Rajbenburg javlja tužno vest, da je dne 15. maja ob 6. uri zjutraj preminul gospod ini Ciril Cvetko Kalin Pogreb pokojnika se vrši v ponedeljek, 17. t. m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Družba in tovariši ohranijo njega v častnem spominu. Ralhenbnrs, dne 15. maja 1926. 3864 a Platneni Ia nemški izdelek, špangarji ali parizarji z usnjato ali leseno peto Din Samo pri „VOIKA" Ljubljana. Bupoillia sa dnarao tudi po ponatlu 3785 „Spectrum" d. d. lal Usti. Da&skT io Knlif tvornica ogledal in brušenega stekla LJUBLJANA VII, Medvedova ulica 38, telefon 755 82 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjlca: Zagreb. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vstekie-vanje v med. Fina, navadna ogledala. Tovarna trikotaže in perila & Foninser MARIBOR. Ruška cesta Stev. 45. Priporoča svoje izdelke letnega blaga kakor: otroike veslarske majice tn mo&ke mornarske maje v razliCnih vrstah in Izdelavah, sokoUke maje, mrežaste maje, ko-palne hlale ter kopalne obleke za molke in ienike in daimke reform trikot hlače Nadalje obveiiamo nate cenj. odjemalce, da Izdelujemo te aimsko trikotaSo v na], boljših vrstah ter sprejmemo lahko naroČila za vsako kolttino tn dobavljivo se avgust al: september mesec. - Prodaja se samo trgovcem * i oa Edino največje in najmodernejše podjetje te vrste v Sloveniji. ražarna 1 MEZNARIČ RHO0, Maribor, Glavni trg štev. 21. Tel. interurban 476 Brzojav ffieznarič Maribor. Trgovci, zahtevale ponudbe. m MpliL kopirni, računski in povoM z?l (rolo) ^ffilTS; in računske stroje. Barve, matrice in spec. papir za razmnoževanje Barvni trakovi PiCO in Braco ter ogljem cap r L. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica št 6. l.lafonltJSO »27a Melon »t m loizii Strupi, prodaja premoga In drv, se je preselil z Vidovdanske ceste .•SC9-« lil Najboljša so še vedno PUCH»kc z H1CHEL1N pnevmatiko. Solidne cene! Plačljivo na obroke! ===== Ljubljana = HMm Novo mesto. n g n Q Iiče se Sokolsko društvo v Subotici (Bačka) rabi za svojo godbo na p hala (bi hmuziko) kapelnika-strokovnjaka. Istemu bi zraven vodstva so-koKke godbe preostalo mnogo prostega časa. Sokolsko diustvo mu zagotavlja stalen mesečni prihod od 2000 — Din Retlektanti naj se osebno ali potem poŠte obrnejo na društvenega starosto: Inž. Kosta Petrovič, Subotica, Varoška kuda, soba br. 96 Svojim prošnjam nai pr.lože potrdila iz katerih bo razvidno od kod so, koliko so stari, kake so narodnosti, če so oženjem ln s kako veilko družno, kakšne šole imajo, kje in kakšno službo so ;e imeli in kakšna morebitna priporočila imajo. Za ponudbe ie čas do 15. junija 1.1. 3812 a zincnnooci obstoječi iz velike dvorane in 3 sob v skupni površini 480 m3 v sredini mesta se oddajo v najem. — Prostori so izdatno razsvetljeni, zračni ter uporabljivi za kako ve- 3sss * liko obrt ali pisarno. — Dvorana se poljubno razdeli v manjše prostore. — Reflektanti naj sporoče svoj naslov upravi lista pod „Lepi prostori* i A. Janežič Ljubljana, Horiianska ulica štev. 14. priporoča svoje prvovrstne izdelke raznovrstnih trgovskih knjig: Amerikanski žurnali, glavne knjige, blagajniške knjige, štrace, bloki, odjemalne knjižice, komisijske in kopirne knjige, spominske knjige, mape, zvezki za ljudske in srednje šole itd Ka veliko I Nafnižie cene S Na malo Ž Zahvala, Povodom smrti naSega iskreno ljubljenega in predobrega soproga, očeta, zeta in svaka, gospoda Ivana Zupanca so nam z Iskrenimi solaljl in sočutjem lajšali kruti udarec ln priredili blagopokojnemu tako veličastno zadnjo pot, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato ge tem potom nsj-iskrenejšt; zahvaljuinmo vsem, ki t o ga v tako obilnem številu spremljali ln darovali krasne vence in cvetje, zlasti častiti du-hovičini, krajnemu šolskemu vodstvu deške m dekliške šole, posebno še za genljivo žalostlnko ljubke šolske dece pod vodstvom g. učitelja Muršeca, krajnemu šolskemu svetu, gasilnemu društvu za častno staio in aranžma žalnega sprevoda, zastopnikom oko-liike občine in najtoplejša zahvala g. Jos. Drofenlku za blago ifeir.i "ovor ob odprtem grobu pokojnika Posebno zahvalo Izrekamo gg dr. Svetini in dr. Mogllnic. liemu za vztrajno pomoč v lajšanju trpljenja biagopokojnega. St. Jurij ob Jut- taL, lt. maja 1926. 3S27-* Žalujoči ostali. 107 NAJ0OLJ1 im za nmjt oči SMRT zvimim Zahtevajte samo origmaln „Smri žulje* vlma"! U apotekama in drogenj^ma 1 zavo 10 Dinara LABORATORIJA LAHKO Beograd --a IH. Dežtnan, Javornik 41, Gorenjsko. B noaixCTX8xnxaxaxa:«nxr Redka prilika! Lepe vile ob morja se prav ceno prodajo, dajo v najem ali zamen.ajo za hišo v mestu ali posestvo na kmetih. Pripravno za privatno bivališče ali hotele, z vsemi modernimi udobnostmi. S pohištvom si brez njega. Na želio daje pojasnila Hirschfeld, Vila Julia, ABBAZIA (Italia) 3856 a Varčni mila Iv. Kar alt, Bomžale nudi po najnižjih dnevnih cenah: pšenično krušno moko, koruzni zdrob, koruzno moko za polento, pšenčne srednje : in debele otrobe ter druge mlevske izdelke Zahtevajte ceniki Zahtevalte ceniki xxxax£ 9 L sobi, kuhinia, soba Z3 sini kinjo ln pritlkline v sret mesta se zamenja za večje bližini Kongresnega trga pre nagradi. — Ponudbe na uprav .Jutra* pod ,S A 3* Informacije točne in vestne o trgovskih, obrtnih in industrijskih pod;ei jih kakor tudi privatnih osebah daje brzo, sigurno in z; amčeno pod diskrecijo za ves teritorij SHS in za inozems;v »Posavina", pošlo vnica za trg. indr. informacije Brod n. Savi. v LJUBLJANI prodaja premog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, f čel u fagonb po originalnih censb premogovnikom za domačo oporabo kakor tedi za industrijska podjetja in razpečava aa debelo inozemski premog in koks vsake trste in vsakega izvora ta» priporoča posebno pr Tovrstni češkoslovaški lo angleški koks za livarne In domačo oporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Naslov: Prometni zavod za premog. 1 d. t Miklošičeva cesta itev. 15/1. 70* idnnanoDDcnaoDoononnoooonDD(j_ Urejuje m izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tisk, mar j a Fr«, Jezeri*. Za inseratai del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi s Ljublj«*