29. številka. Ljubljana, nedeljo 6. februarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogorske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. .'10 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gld.60 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 8 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Ure dni S t v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. 90—26 poleg gledališča v „zvezdi". OpravniStvo, na katero naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiai. in ta je Trbiž. Tedaj le, kar je na južnem kraji Trbiža, spada v okrožje polemike, mej tema dvema črtama. Vsi projekti, kateri bi se izpeljavali na severu in se vero zapadu koristili bi vsejedno loškej črti, kakor tudi Fredelskej železnici. To jedino, jo istinito strokovnjaško stališče iz katerega se more razsojati ta predmet, ter bode potem vsacemu jasno, zakaj ne moremo razumeti razsodek nj. eksecelence. Kdo si domišljuje avstrijske narode in pa v državnem zboru delujoče zastopnike za tako kratkovidne in mladoletne, da bi ne mogli videti skozi mrežo, s katero se skriva pravi položaj strvarij, in da bi ono mrežo ne mogli raztrgati? S tako ubožno transi to-črto, kakoršna bi bila Prede-lska more se zadovoljiti le frakcija tržaške trgovinske komore ali nekateri tržaški špediterji, ali pa če je komu druzemu na tem ležeče, da se pri v. južnoj železnici nikako ne konkurira; ne pa avstrijski nacijonal-ekonom z ozirom na avstrijsko produkcijo, posebno pa ne tisti, kateri so prorokovali uže pred desetimi leti z jasnim preudarkom in zdravim razumom sedanje Ijud-sko-gospodarstveno uboštvo in to sicer s svojega uradnega mesta z besedami in v spisih. Nasvetovali smo energično, še dosta ob pravem času, — kar se še večstransko lehko dokaže, — naj se popusti popolnem neugodna trgovinska politika. Državna gospodarstvena produkcija je jedino oni studenec narodnega bogatstva, katerega izvir se nikdar ne posuši. Sedaj stoprv uvidijo ampak — „tropo tardi". Kdor pa ne vidi v prihodnjost, tak nij noben državnik. Z resnobnimi študijami, z vednostjo dovršenega izkustva, in temeljitim razumom vsa- kakoršnih razmer itd. in to vse za večjo previdnost naprej, in potem energično na delo! Če bi se bila visoka avstrijska vlada po-prijela ove trgovinske politike, katero smo mi kmalu po strašnej katastrofi pri Kraljevem Gradci v jednej rednej komornej seji ljubljanske trgovinske zbornice, kot bivši njeni predsednik priporočali vladi z gorečimi prepričal-nimi besedami, in ko bi bila na naše večkratno in vedno pravočasno svarjenje pred sklepanjem takovih pogubnih trgovinskih po-godeb, appreturskih obravnavanj itd. le malo ozirala, ter naše nasvete o drugačnej trgovin-skej politiki nikacega oziranja in preudarjanja vredne smatrala. Posebno pa dodatno konvencijo angleške trgovinske pogodbe, katero smo mi meseca julija 1869 v nekovej trgo-vinsko-političnej brošuri („Schutz derhei-misehen Arbeit") označili kot Damoklejev meč za avstrijsko industrijo, ter še ob pravem času svarili pred sprejemom takove pogodbe ! Ko bi bili sploh pri trgovinskoj politiki praktično misleče in v vedi izobražene strokovnjake bolje pogosto pozvali v takova posvetovanja in akcijo, bili bi gotovo na drugem stanji, in bi morebiti denes ne bilo potreba odpovedati nesreče polne pogodbe. *) Ne vla- *) Sklepajo naj Be vsakako trgovinske pogodbe, a vprašanje je važno, kedaj, kako in s katero državo se sklepajo. Z britanskim ministarstvom na pr. je posebno teško so pobotati, ker na Angleškem sklepajo skoro v vseh slučajih praktični, izkušeni in v vedi izobraženi trgovci takove pogodbe. Kontralicnti morajo dalje, podučeni biti razen znanja natančne trgovino in trgovinskih koristi} pogajajočih se strank, posebno Se dobro vedeti, v katerej razmeri si nasproti stojita obrtnijska pridnost, kakor tudi izobraženost obeh strank. Preiskavati morajo dalje vzajemne potrebe, preračuniti njihova pomoČna sredBtva, ter z največjo natančnostjo, pretehtati, kako stoje finance, obresti in vrednost denarja v onih de- Loka ali Predel. (Spisal V. C. Supan.) III. Če pravita eksc. trgovinski minister gospod vitez Chlumezkv in finančni minister De-pretis, da je od Predelne železnice odvisna tudi Arlska železnica; nema tako sklepanje nobene podloge, ter je zidano na trhlenej in očividnej zmoti. Loška železnica ima dva namena, namreč, doseči najhitrejše zvezo mej Trstom in Rudolfovo železnico, — industrijalne in produktivne zahodne meje Avstrije zvezati s skoro meridijalnim železnim tirom, — in odpreti tem deželam, po naravnem potu k Adriji in črez Prago, Draždane, Berlin, Statin, potem na zahodnej strani proti Hamburgu k severnemu in zahodnemu morju. Oči vidno je, da ta velikanski, eminentno avstrijski, od vsacega zakotniškega (kirehturm-) ali od vsacega »subjektivnega" politikarja ne-napadaui projekt, mora vsak pravi in višje inteligtneni Avstrijec imeti za temeljito premišljen. Ako zgodovina avstrijskih železnic pregledamo, in preudarjamo s polno objektiviteto, uvideli bodemo, da se pri množin železnicah v prvej vrsti nij oziralo na korist države, na postulate ter na istiniti razvitek narodnega gospodarstva, temuč iskalo se je pridobiti pov-sodi v velikem in malem razmerji .posamezne koristi nnancijalnih koterij. Drugi namen loške železnice je, iz Trsta s pomočjo uže odprte Gorenjske železnice proti zahodu Avstrije in Nemčije najlažjo, najcenejšo in najhitrejše nekoliko uže dovršeno zvezo doseči. Predelski projekt in loška železnica imata svoj skupni izvorni kraj Nekaj o naših godcih. i. Brez godca nij svatbe, in če še toliko revna zaročenca, štiri godce morata imeti tedaj, ke-dar si roke podasta v vedno, norazrušljivo zvezo, zvezo za življenja trpljonje in veselje. Prav živo je na dan svatbe v pohištvu našega oratarja: pojejo, godejo, plešejo, smejejo se. In tega vsega ne bi bilo tako, ko bi godcev ne bilo. Zaročenca se ve da se ne brigata dosta za godce, ta dan ju ogreva vse kaj druzoga, k večjem godci k veselosti itak razpoložono živce bolj razbuuijo, ali drugo spremstvo, ljudje, ki so uže doživeli življenja maj, koje ta le še iz daljave spomina pozdravlja, in oni, ki še hodijo pote vasovanja, in one družico, ki bi kaj rade morebiti pred oltarjem mesto neveste rekle: da, roko v roci s tovarišem, vsi ti se hočejo veseliti in tem jo godec naš I prva osoba. Pa je tudi vse ta človek. PyaĆe I in jedi nosi gori in doli, nataka, nazdravlja, nazdravlja z izvrstno zgovornostjo, koja javlja tu pa tam malo narodne žilice dovtipa, in kadar oče starešina povzdigne čašo na zdravje novega para ali njegovih starišev, tedaj 'poprime za klarineto ali trombo, starega, Razbitega iu z vsakovrstnimi mazili zamašouoga pompardoua in tuš za tušom svedoči, tla je še dobrih pljuč. In kedar hoče dolgi čas priti za mizo, iztuhta naš godec kako šaljivo in „bilnkelsanger" ali popotvajoči gluniač je gotov. Mej temi se najde včasih žeuijalen človek, ki verze dela, kakor bi jih iz rokava iz-sipaval, in taki, kojih humor in žejno grlo je nerazrušljivo. de čudovito, koliko naš godec vina prenese! Izgovarja se zaradi toga, da njegov ploh toliko rabi, on sam jo neki prav nedolžna stvar, ki ga le pije za žojo. Pa ne samo pri ženitvanji je godec važna stvar, tudi tedaj, kedar hote fantje ob žeg- nanji se zasukati, je potreben, kakor le kaj. Piska in trobi, da plesalci kar le veselja vriskajo, in če ga meščani ali tržani za kak bolj nobel ples porabijo, obleče se kolikor možno V lepo krilo, da nad njem gori na orkestru elegantne plesalke nosov ne vihajo in tedaj je .naš godec prav pazljiv; jeden druzemu z očmi' pomighe, da vsi lepo v taktu ostanejo in še kvadrile se ne ustraši, gre ali no gre, piska jo ali dobro ali slabo z zahvalnim pogledom proti nebu, kedar aranžer zavpije: finale. Ali pri vsem tem ima bokal vina ali piva pod stolom, in kedar le mora, pogleda mej duhove v vrču in mej potjo kako ugane o ženicah. Naš godec je kmet in umetnik ob jednenii Njegova umetnost mu ne neso ravno veliko, on piska, ker mora, ker je to tako po stvarniku odločeno. Kar pripiska ali prigode je morebiti za sol, ali če se dobro ob novem letu kedar po trgih in mestih novo leto voščit hodi, njegova sreča obrača, morebiti tudi za dalo bi splošno ljudsko uboštvo, katero jo nasledek popolnem napačne trgovinske politike, to pak jo žalibože sedaj v celej polnej obliki pri nas razširjeno. Da, mogočost kupovati inozemsko tuje blago pogini z mogočostjo prodati svoje domače blago. To geslo je naše brošure iu tako je sedaj. Oprostite, da smo malo od našega predmeta odstopili, ker nam kot pravim avstrijskim rodoljubom pretrese se srce, ako premišljujemo ubožanje našega ljudstva, in ako nadalje pregledamo mojsterske izdelke v našej trgovinskoj politiki itd. Da, ako se sami vprašamo v svojem pravem rodoljubji: kako je to, da kulturna država v sredini evropskega osrčja, katera je vrh tega, kakor jo statistično dokazano, lastnica največjih zemskih bogatstev in sploh imensnih kvantitet naravnih produktov; dalje, kako da je mogoče, da bi sploh taka država ubožati mogla. No, tedaj vi avstrijski prostotržci, gledite sedaj, kako bodete preživeli na tisoče naših lačnih delavcev in nasitili jih se vašimi slobodnim i principi, ali vam nijsem to kot predsednik kranjske trgovinske zbornice uže pred desetimi leti pravil? (V nekem več ko jednournem govoru, pri rednej komornoj seji 13. sept. 18G6 v Ljubljani v magistratnej dvorani, kder je bil navzoč c. kr. ministerijalni komisar. Ta govor o brambi domačega dela, tiskal se je v 2000 iztisih, ter se razdelil, bil je pa žalosten glas vpijočega v puščavi. Kedaj bode boljši ?) Jugoslovansko bojišče. Iz Hercegovine prihaja čudni glas, da obeta črnogorski knez Nikola Turkom, udušiti hercegovinski vstanek v jednem tednu, ako mu Turčija odstopi en del Hercegovine namreč Zubce, Sutorino, Banjane in primorsko luko Špica. Porta mu jo pripravna to odstopiti. Počakati moramo, ali so ta glas potrdi. Upamo, da ne ; in tudi vstaši so nezadovoljni. To je premalo vspeha. želah in kako bi se to sprejeti moglo. Kazen tega morajo natanko podučeni biti o številu prebivalcev in o narodnosti onih dežel, ravno tako znana jim mora biti vrednost in dobrost neizdelanih produktov, iu končno o delu za izdelovanje. Slednjič morajo kontrahenti posebno jako podučeni biti o preoskrbovanji in upanji, kaj in koga sodijo strokovnjaški in pravi inteligentni krogi o sklepanji trgovinske pogodbe itd. itd. Pisatelj. Iz Kostajnice se „Obzoru" javlja 4. febr. o boji pri Dobretinu in Topolovi, kjer so vstaši zmagali 2000 Turkov. — Avstrijska komisija je konstatirala ohrijalno, .o3«». V Ljub 1 j a D i 5. februarja. V flrčit vttem nboru je Sehimerer s tovariši vprašal vlado, ali hoče energično na to delati, da bode donesek Cislejtanije k skupnemu proračunu znižan. Torej je ta interpelacija zopet nov pritisk na Magjare. Avstrijski časniki vsi, celo ustavoverni, se pečajo z glasovi o mif»iste**skej Star pregovor pravi, da če se nekdo „na steno mala rad pride*. Nič ne de če res pride. Vliti"!«* «Irxtaw. Iz BelffMili* se poroča „Pol. Corr.," da avstrijski generalni konzul knez \Vrede pride iz Belgrada na Dunaj, najbrž zarad posebnega političnega položja v orijentu. — Turki vojsko na srbskej meji pri Nišu množe, kar kaže, da spomlad pričakujejo udarca. Iz iiithtit-v.itit se brzojavlja, da je ministerski predsednik odgovoril na neko interpelacijo o polo/ji, da bode rumunska vlada neutralna ostala in da kredit, ki ga je vojni minister zahteval, namerava le doseči, da je Itumnnija na vse slučaje pripravljena, sicer pa ueče nikogar napadati, no agresivna biti. Na Mi'ratiićofketn se je agitacija za volitve poslancev v prvo ali poslansko skupščino povsod začela v Parizu in na deželi. Ker so republikanci voleči v senat tako sijajno zmagali, pot in jo še bolj gotovo, da zmagajo tudi v skupščino. V senat je voljenih po -I, des Deb." v vsem vkup 151 zmernih republikancev, 18 radikalnih republikancev, 85 kraljevcev in 41 bonapartistov. V it * »bi u je budgetna komisija sklenila prevzeti predlog o reguliranji Tibere, kakor znano, sprožen po Oaribaldiju. Dop ISl. Iz N.tviiij*^«' doliiltk 2. febr [Izv. dop.J Dani se po celej savinskej dolini Tema je krila dosedaj krasno našo ravan j tema taka, kakoršne še svoboden videl nij — kakoršne le samo „Laibacher Schulzeitunge" poznajo; kajti v svojej drugi št. javlja neki dopisnik „Aus dem Sannthale" čudno novost, da tukaj noč pred rumenozlato zaro beži. — O simplicitas! Kaj čvekaš o „Schulfeinde, sprachliche Z\vistigkeiten, Uneinigkeit" — katere razširjajo baje le osobe, „dio in dio Schule kaum ihron Kopf hineiustecken?" — Vsaj sem uže rekel, da je bila dosedaj tema pri nas, ker kaj tacega nobeden opazil nij, najmenj pa v narodnej šoli. — „Fanatiker, dio ohne das Deutsche selbso nichts gewor-den wiiren, mogen nur einmal versuehen, ihre versehrobenen Ansichten unsern Landleuten mitzutheilen, und sio werden erfahren, wio man hier ihre egoistisehen Bestrebungen zu \viirdigen versteht." — Tu imaš čestiti bralec bistroumno mnenje „Laibacher Schulzeitung" o narodnej zadevi v našej dolini! — Sveta jeza mora človeka popasti, ako to bere, pa poleg pomisli veselo resnico, da kdor rodo-ljubja in domoljubja najti želi, naj pride v savinjsko dolino — in poizvedel bode odkritosrčno mnenje ljudstva živo vnetega za svoj narod in slovenski dom. Slišal bode v vsakem bivališči le za nas sladkodoneč slovenski glas; slišal bodo iz nežnih grl pevati globoko v srce segajoče pesni slovenske, katere ne dopuščajo v mikavno dolino nikakega tuj-stva. In če v kakem kotecu kak nemčurček sedi, tresejo se mu dovolj hlače; ne upa se na beli dan s svojim nemčurenjem, ker bi mu prerano odklenkalo. — Dopisnik pravi dalje: „Zu bedauern ist es, dass sich sogar Lehrer als Kolporteure soleher nichtssagender An-schauungen hergeben," — in to bistro glavico posebno boli, da še „Učitelj" živi — in sicer na trdnejših nogah stoji, nego izrodek borna „Laibachor Schulzeitung." — Prav je imel naš slovenski dopisnik, ko jo slovenskim učiteljem na srco polagal, da je bolje so na štiri eksemplare kacega slovenskega šolskega lista naročiti, nego na jedno „Piidagogischo Zeitschrift." — Naroden učitelj dobro ve, da ima pred soboj deca slovenskih staršev, katerih naravnostno zahtevanje in interes je: izobraževanje mladine v narodnem duhu. Dopisnik, ki zdaj n&rodne učitelje grdi, je nekdaj bil goreče vnet za narodno stvar; da, bil je strah nemčurjev in ponos Slovencev. A tužna majka! — Značaja nij imel, podal se je v tabor tujcev, ter se sedaj sramuje prelepega imena „Vlastenski." Ta povsod znani rogovi le ž meče iz daljave celo v Mozirje par obuval ali sukujo, pa v obče nij ravno naš godec z zlatom obsut. In vendar ne jenja. Za 3 ali 4 goldinarje hodi mož daleko kaki pot in piska in gode celo noč do belega dne, tega ne stori navaden človek, v tem je kaj boljšega. To je dobro in ne prezirajino tega moža. .laz bi rekel, da dobre tri četrtiuke Slovencev radi poslušajo petje, godbo; ne bodem zgrešil, da velika večina nas tako rada poslušava našega umetnika, kakor na pr. vesel Dunajčan brez invalida iu njegovih orgelj ne more živeti. Razpoloženje to muzikalno v našem rodu naj se ne prezira, narobe naj se oživlja, ker ako je narod muzikaličen, ako so mu ušesa odprta glasovom glasbe, tedaj jo lepa podlaga podana, kjer se ljud blaži, kjer divje strasti jenjajo, kjer se narod lehko i/goja do veselega življenja, do hrepenenja po veselih uricah, kajti, ako je to, je tudi narod bolj žilav, delaven, aktiven, ker veselje nij zastonj in po drugej strani naš rod začne misliti, da je prav lepo, ako ga v nebesih vesolje čaka ali zemlja je tudi lepa in vredna in za to ustvarjena, da je človek na njej vesel, da nij le trpin s tri sto postnimi dnevi v letu. Marsikateri čitatoljev je bil nekedaj v velicem mestu stanovajoč. Tiho v samskej sobici je delal in skrbel za to ali ono. Doli pod oknom je orgljar začel poznane ali nepoznane mu melodije orglariti. Vrgel je pero proč in poslušal iu ako je bil poprej tužen ali kako li slabe volje, prišlo je nekaj v njegovo krv po lujnarju, kar mu dela žarne oči, pozabil je morebiti v tem hipu na vse sveta gorje, njegova prsa so se olajšala in z veselim očesom je zrl v tamno bodočnost. — To so morebiti za nemuzikaličnega človeka malenkosti, za-me so lepi spominki in reči moram, da mi je marsikatero grenko uro dunajski lajnar olajšal. In to stori tudi naš muzikaš in če ga je dosti, stori to celemu narodu. Ali popustimo od tega, vzemimo samo istino, da se mladina včasih le rada zasuče, pomislimo, da se muzika drugod toliko visoko čislana, ne kultivira zastonj in poglejmo okolo v tem oziru pri nas. Vesel, poskočen Slovenec ne časti prav dosti godca, to je resultat tega oziranja in gospodje politiki, domoljubi in vse kar se zove narodno, našej godbi preti — smrt. Prej so se pri vojacih naši fantje navadili in izurili v godbi, dolga leta so tam bili in ko so domov prišli, zbrali so se vkup iu tako še imamo godce. Ali zdaj ostaja naš Slovenec le tri lota pri vojacili in vojaške godbe težavno katerega dobo za daljši čas, po vseh vojaških godbah jo rojen muzikaš Ueh vmesten. Slovenec hodi brez muzikaličnih znanostij domov. Od kod do-bivljamo zarod godcev, — brez vaje in šole naš najboljši muzikalični talent nič ne premore. Najboljša slast življenja hodi pri nas pod zemljo ker — samo s petjem nijsem zadovoljen. In pri nas ne storimo ne malega ko- moj spoštovane, rodoljubne tržane strupene !>>it e, ćeš, da je neka „simple Griisse" zakrivila, da je prejšnji nadučitelj moral iz Mozirja. A dani se v savinjskej dolini! In še več! Danilo se je, prodno si bila ti nLaib. Schulzeitung" in tvoj dopisnik, in predno sem bil jaz. In ne le v ljudsko šolo povsod, tudi v c. kr. uradnije se slovenski možje branjajoči naše pravice, množe. In ker nam bode vedno lepše solnce sijalo, zagotavljam, da bodo narodne cvetlice v savinjskej dolini vedno lepše cvetele, ter nevsahneno kinčale narodno pomlad; one bodo belo-plavo-rudeče krasile s Savinjo namočene ledine tudi takrat, ko bode organ renegatov in odpadnikov „Laibacher Schulzeitung" sama napisan imela mrtvaški list. — Ognje slav. Iz Yi|»vtY4' 8. februarja. [Izv. dop.] Včerajšnja veselica v našej čitalnici izpala je krasno. Igre „Domači prepir" in „Županova Micika" ste se predstavljali popolnem pravilno. Vsa čast vrlim našim p. n. diletantom, posebno pa diletantinjam. Gospodičina Gabrijela Juliani, katera jo po dolzem prenehljaju, kakor kaj spretna igralka zopet na oder stopila, gospodičina Marija Cotič, izurjena, odru vedno zvesta igralka, in pa gospodičina Lujiza Dolence, katera je v igri „Županova Micika" v prvič nastopila, ter svojo nalogo tako rešila, kakor da bi jej oder užo zdavnaj dobro poznani teren bil — vse tri so prava dika našemu čitalniškemu odru. Slava jim za veliko njih požrtvovalnost, za katero jim jo hvaležnost zavedajočega se naroda, jedino plačilo. Go spodične in gospodje, kateri ste sodelovali srčna vam hvala gotovo v imenu vseh v prav obilnem številu navzočnih poslušalcev ; iu dajte nam uže skoraj zopet priliko vašo spretnost narodni stvari na korist občudovati. Jedino lo vam gre zasluga, da se je šo skoro onemogla naša čitalnica lepo okrepčala in da bodemo morebiti prav v kratkem reči smeli naša čitalnica cveti, tujstvo nema pri nas tal! Ples po veselici, trajal je do belega dne. Domače stvari. — (Volilni oklic) volilnim možem Mariborskega, Slovenje-Uistriškega in Št. Lenart-skega okraja, se glasi: „Zopet Vas kliče postava in cesarska oblast k volitvi poslanca, ki Vas bo imel v deželnem zboru zastopati, za Vaše pravico se moško potegovati, Vaše potrebe, nadloge in krvave žulje vladi in svetu raka, da oživimo našo godbo, pri nas tako lepo mirno gledamo, kako stari vojaški nekdaj godci izumirajo, pri nas smo slepi za to, kar je važno, lo ljubo in ljuboznivo spravo maltretiramo z vsem duhom, ki ga premoremo! Je res, so pri nas kraji, v katerih kakor na pr. v Solčavi človek uže z gosli ali kakim uže muzikaličnim orodjem pride na svet, v katerih vsaka hiša kakovo muzikalično orodje pozna, ali ti so rodki in le redkokrat najde človek kak kvintet goslarjev kakor na pr. na Planini na slovenskem Štajerskem. Naš učitelj so je nekdaj moral muzike učiti. To je bilo dobro in prav dobro tudi, da je orglaril v cerkvi. Zdaj mu nij treba muzike. Će sem jaz za svojo osobo kedaj novej šolskej postavi neprijatelj bil, bil sem zaradi tega, ker ne terjajo od učitelja znanja muzike, da mora tudi biti učitelj muzike. S—c. (Konec urili.) resnično odkrivati. Izdramite, probudite se tedaj, ter spoznajte konci zdaj po britkem izkustvu, da nij in ne more nikdar zato ustvarjen biti priseljen tujec ali odpadnik, ampak jedino le domačin Slovenec, kri od Vaše krvi, ki ima vedno toplo srce za Vas, ki Vas popolnem pozna in razume. Takega moža je našel zbor kmetskih volilcev in rodoljubov, ki se je denes o tej zadevi posvetoval, v Mariborskem notarju in posestniku g. doktorju Fr. Iladaj-u, noustrašl ji vem, izkušenem i n požrtvovalnem rodoljubu, v deželnih zadevah in potrebah javnega življenja zvedenem možu, izurjenem, dobrem govorniku, tako da bo lehko kos so zborovih opravil vsestransko udeleževati na korist in čast ne samo nam Slovencem, ampak tudi celej Štajerskoj. Vneti za Vaš blagor in Vašo srečo, čutijo se tedaj podpisani rodoljubi v duši in vesti obvezane Vaše oko na g. dr. Fr. II a-(1 a j - a obrnoti, ter Vam ga živo za poslanca priporočiti. V Mariboru, dno 20. januarja 1870. (Sledi osemdeset podpisov.) — („Slovenski Gospodar") mariborski je bil v Četrtek konfisciran zarad uvodnega članka; „zakaj smo Slovenci v Mariboru zjedinjeni postavili dr. Iladaja za kandidata." — Vsled tacega ,,objektivnega postopanja" je nam narodnim Slovencem pač strašno težavno konkurirati v voliluej agitaciji z nasprotno stranko. Tiskovno svobodo nam dajte, saj imamo porotni kel — (Nesreča.) V petek večer okolo šeste ure je prišel delavec na tukajšnjem Ru-dolfovem kolodvoru mej premikajoče se vozove. Glavo mu je strlo, tako strašno, da so mu šli možjani pri ustih ven, in jo bil takoj mrtev ter k sv. Krištofu prenesen. — (Izredno slabo vreme.) V soboto 5. februarja je nam nad dva črevlja debel sneg padel sedaj po polu dne ko list končujemo še neprenehoma gre. Vse do polu dne je mej sneženjem zamolklo grmelo. Sneg pada raz streh, lomi drevje, po cestah se ne more voziti ne hoditi, gotovo bode več nesreč. — (Za zje dinje nje s Kranjsko) prosijo oni Kraševci, ki pod Istrijo spadajo. V dopisu tržaškej „Slogi" pravijo: „Mi smo nakanili na dotičnem mestu prositi za svoje zjedinjenje s kranjsko pokrajino, ker naši stanji ne morejo pozabiti onih srečnih časov, ko so z Ljubljano (a ne s Porečom) zjedinjeni bili, ker od tain so vsaj pravico dobili." —-(Učiteljsko društvo vOrmužu) je imelo :J. t. m. svojo redno sejo. V odbor so voljeni sledeči gg.: Sijanec, učitelj pri Svetinjah, prvosednik; Sinko, učitelj v Središči, tajnik; Stuhec, učitelj na Kumu, blagajnik; Kovačič, nadučitelj, Strenkl, učitelj v Središči, odbornika. Odbor jo volil potem Kovačiča za podpredsednika. — (Iz Selc) pri Železnikih na Gorenj skeni se nam piše: Pri nas so so v treh ted Dih dve nesreči pripetili, dve zakonski ženski sta pri porodu umrli. In vendar ljudstvo po deželi nič no misli na to, da bi si preskrbelo izučenih babic. — (Na Krki) je nekov kaplanček Črna-logar, ki bi bolje storil, ko bi živel kakor se njegovemu stanu spodobi, namesto da ščuje proti nam. — (Grozen uboj.) Iz Središča se nam piše: Bilo je 28. dec. 1875, ko je več mož iz občine Slibovee blizu Varaždina v krčmi Trenarja pri kaplici vina sedelo, kar vstopi linbro in navzočne pozdravivši sede k mizi. V teku časa so se gostje sprli, ter vsi zmerjali Imbra. Pet teh gostov prijelo je Imbra. Ali ta, levje močan človek, obvladal je vse. Bil je pa krvav. — Gre tedaj domov, obleče drugo srajco in se vrne; kljubu prigovarjanju domačih, naj doma ostane, v krčmo nazaj. A onih pet ga je v izbi oboroženo čakalo. Ko Imbro vstopi, udari ga jeden s kolom v za-tilnik, da omedli. Vlečejo ga iz hiše, denejo suroveži na njega desko, ter se začno na njeni zibati kakor otroci. Imbro je takoj tudi dušo izdihnil. Ko vidijo, da je mrtev, odneso ga v stran in jeden teh lopovov urine mrtvemu ■ kol v usta črez vrat, da je zadaj ven gledal. Drugi dan gre krčmar rano v Varaždin, ter javi to sodu. Lopovi so vsi v preiskavi. Kako sod izide, vam hočem javiti, ko natančno poizvem. — (Nemški „ Turnverein w ) v Ljubljani, ki spi spanje pravičnega (V), odkar so slovenske kmetske ženske prav nedelikatno in neestetično ravnale z njegovo zastavo. Letos so ga skušali galvanizirati, zopet mu življenja vzdihniti. Ali ne ide! V torek je imel biti občni zbor po dolzem času. Ali niti ono malo številce, ki je za sklepanje potrebno, nijso mogli skupaj zbobnati in brez vspeha so so razšli. Nemškutarija peša, in to je prav. Razne vesti. * (K u p č i j a z j aj c i.) Po vsej pravici se je uže mnogokrat opozorovalo na to, da bi se kupčija z jajci vršila na podlagi teže ali vage, kar bi primoralo sigurno vsacega tacega špekulanta s kurami k racijonalnej reji perutnine. Gledati se mora na to, da kuram ne manjka potrebnega apnenka za izdelavo lupin, katere, ako so dovolj debele, varujeje jajca mnoge izgube pri transportu, in mu dajo tudi večjo težo. Kolik pomen ima racijonalna reja perutnine in posebno redno vpeljana kupčija z jajci, kažejo na priliko statistika, ki konstatira, da je bilo na otoku FUhnen v jednem letu eksportiranih jajc za 400.000 kron, in da pride od tega denarja na jednega prebivalca 1 gl, 25 kr. v srebru avst. velj. Deželno gledališče v Ljubljani. V nedeljo G. februarja 187G. Prvikrat: SATAN. Gluma v 3 dejanjih, spisal Julij Kosmi, poslovenil Ivan Kalan. Odgovorni vodja g. J. Kocelj. Osobe: Karol pl. Mangold, graščak — g. Trnovec. Ana, njegova soproga —--gdč. Podkrajlkova. Svetovalka Turuova, vdova — gospa Odijeva. Arabela, njuna lici---— gdč. Lodarjeva. liarou pl. Gab:ovec — — — — g. Kocelj. Karol Dragic, oskrbnik) g. Sclnnidt. Robert pl Kvas, vod.IflUfe" " . tovarnej B g. Jekovcc. Situ Dobravska-----gdč. Vrtuikova. Krištof, sluga \, . „ . g. Kajzol. Barbika, kuharica / pn Man30,Uu gdč. lhanova. Godi ho na pl. Mangoldovom posestvu. Čas: Sedajnost. Potem: :E3:išln.sL. Burka b petjem v 1 dejanji, spisal J. Jakobson, poslovenil Josip Gocolj. Kuplet in godbo sostavil J. A 1 e š o v e c, instruuientiral A. S t ii o k I. Osobe: Barbika, hišiua — — — — — g. Odijeva. Anton Modro vio-----g. Kuj/.el. Godi se v nokej rezidenciji. Pri predstavi svira c. kr. godba 46. polka pešcev vojvode Sachsen-Moiningon. Kasa bo odpre ob '/a 7« uri. — Začetek ob 7. uri zvečer. 1'rihodnja slovenska predstava bode v jionideljtk 11. februarija 1870. Vsen bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Bevalesciere to Barry t» I/onrlottM. 30 let »že Je nij bolezni, ki bi jo ne bila oidra vila ta prijetna sdravilna hrana, pri odraščenih i utrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prBne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, neprtr bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato Silo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjo krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanie pri nosečih, otoinost, diabet, trganje, shujsanje, bledičico in pre-tilajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Vfnrzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo d nizi h imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkai ii 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Vfurzerja, Bonn. 10. jul. 1862. Bevalesciere Da Barry v mnogih slučajih na-gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalj'e pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v o bi« ti h in mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs trih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (LkS.) Bud. W ur ser, zdravilni svetovalec in Čle? mnogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 8. deoembra 1842. Vaša izvrstna Bevalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne Čutniee in vodenico. Prepričal sem se sam g\edt rašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 185«. Ponavljaje izrekam glede Bevalesciere du Barrj v tostransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, taj ni sanit. svetovalec Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki Je uze bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pouiiti nij mogel, je vsled rabe Vase Bevalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. La Boohe sur Yon, 30. julija 1868. Vala Bevalesciere ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere so me deset let mučile. (Gospa) Armanda Prevoit, posestni ca. Bevalesoičre je 4 krat tečnoj ša, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več nt ceni, ko pri zdravilih. V ploha*tih policah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funt« 4 gold. 60 kr., 5 fnn tov 10 gold.. 12 funtov 20 icold., 24 funtov 36 gold. — Revalosoiere-Biaoniten v puiioah in tabletah z' 19 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 4 < taa I gold. 50kr., v prahu za 120 tac 0 soli. i'roUje Du Barrv & Comp. na Dn .»M« jcaase štev. 8, kakor v vseh mestih pri dob ril lekarjih in špecerijski: trgovcih; tudi razpošilja 4n najsks biia na vse kraje M poštnih ■'•jhohIi al povcetjih. V ljubljeni «**hr, J. Svoboda lekar pri „zlatem orlu", v Kekl pri lekarju J. Pro damu, v Celovcu pri lekirju Birn >acherju, Nnljetu pri lekarju Aljiuoviću, v Trsta pr lekarju Jakobu Serravallo pri drogeristu P. Ročen in J. Hirschu, v Zadra pri Androvieu. (317 Kreditne akcij« . . . . 179 r 25 Londoa ..... . .114 . 60 Napol. .... C. k. cekini . . . . . . 9 . 19 . . . 5 , 41 Srebrn . . 103 75 Dunajska borza 5. februarja. \izvirno teiagraf.čno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 68 gld. 60 Enotni drž. dolg v srebru . . 73 „ 70 1860 ari. posojilo.....110 , 90 Akcije nArodne hanke 87 6 „ — kr. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ! Na jroflaj je pestro, i ležeče na razpotji tik železniške postaje Bo- * rovniške se zelo ugodnimi pogoji. K ovim ♦ spada prostorna nadstropna hiša z dvemi T kleti, hlevom podom in v runu. Vso stavbe so ^ nove in izvanredno trdne. Primanjkovanje ♦ stanovanj oBigurja posestniku stanoviten lep t dohodek a ponuja se mu i prilika z vinom i Z lesom trgovati. Več povč g. Josip Košir, * krčmar v Borovnici. (33—2) T ♦♦♦»»♦»»»♦»< **HKK*U****XXKKKH*KUHH***KX*UX: (453—4) Za Kranjsko jedino in samo pravi pri podpisanemu! Poleg originalnih Elias Howe-jevih šivalnih strojev] imam v zalogi i^ltl.j u«v-lj i vo le jaz Originalne Singer & Grover & Bacier Šivalne stroje po fabriakej ceni na debelo in drobno. Bazun tega imam vedno v zalogi tudi najboljše inozemske struje po jako znižanej ceni in sicer: Wneeler A Wilson, Orover A Baeker štev. 19, The IJitle IVanser (zadnje na željo amorikanske), Taylor, fjermanla, Baxoula, WIIeox A Olbba, Ezpreis, Idnkoln, Cilinder Elastlc, stroji ss valuti itd. Ponarejeni ad uže rabljeni, in Izteeeni stroji dobe se po okolščinah so ve da 25 do cenejši, so p < rudi za 90 °/0 alabejal in manj vredni kot zgornji. Tedaj previdnost pri izbiri! Kdor tedaj solidni in dobri stroj želi, obrne naj se zaupljivo na me, jas sem se vedno trudil z zanesljivim postopanjem ohraniti moje dobro ime, €»art»iicl|n x»miieitljlvi». — Tudi na vplačevanje v obrokih. Ljubljana, judovska ulica štev. 228. S odličnim spoštovanjem Svilo, cvira, iit anke. aparate* priprava sta prsne gane itd. imam vedno v velikej izbiri v zalogi. Po deželi sprejema moj potovalec, g. J. Globocnlk uljudno vsa naročila, ter ob jednem podaje potrebni poduk. 3T7"a*xilO- Zaradi od drugih strank dohajajočih ponudeb jednako imenovanih strojev naj s< nlkdo ne da motiti, ker vsak kdor mojo mnogovrstno zalogo obišče, se prepričati more, da j« resnično, kar je zgoraj povedano. Nikako fingirana razprodaja! Ker zarad slabe kupčijo našo tovarno kitajskega srebrnega blaga razpustimo popolnem, smo prisiljeni našo veliko zalogo prelopih izdelkov kitajskega srebra, brzo razprodati in sicer nizko pod ceno izdelovalnih t roško v. Za poskus naj služi sledeči posnetek velikega cenika, katerega razpošiljamo na zahtevanje franko. 'M,niiane čemet 6 kavnih žlic 6 miznih žlic 6 miznih nožev 6 miznih vile 1 žlica za juho . 1 žlica za mleko 1 sladkornica s ključkem poprej sedaj gl.3.50gl.I.4O n m 7.50 n 7.50 „ &.- n 3.50 •i 14— ».70 2.70 2.70 2.SO 1.50 H.- poprej sedaj 1 hraničica za maslo gl. 5.— gl. 2. — 1 par svečnikov 6 parov podložkov za nožo . . . 1 kleščice za sladkor 1 cedilo za čaj . . 6 desertnih nožev 6 desertnih vile 8.— _ a. — i i i 2.50 1.50 6.— 6,— 2.50 1. -— .60 2.50 2.5 O i i Tudi prelepo tase, raajoliko za kavo in Čaj, olispi na iuiy.e, girandoli, poBipalci za sladkor, servisi za jajca, zobotrebnice, garnituro za oset in oye, poleg šu mnogo družili rečij itd. itd. ravno tako tudi po neverjetuej nizki ceni. (403—12) MBB PuNebno opazimo. HUH 6 miznih žlic i 6 miznih vile ( rj-i 21 k**mut, 16. i v ♦ I ♦ ♦ 1 I Za predpust 18761! Salon obleka, jaketa, hlače in vestija od gl. 25 do gl. 40 Salonjaket podložen s klothom . . „ „ 14 „ »20 Salon suknja* dvovrstna, podložena s svilo ali klothom......„ „ 26 „ „ 35 Frak, podložen s svilo ali klothom . . „ „ 18 „ „ 32 Dosking-hlačc........nn8nn12 Vosilje, bele in črno......„B5nB6 najelegantneje facoiie in največjej izbiri priporoča (11—4) M. Neumann-ova zaloga obiske za gospode v Zagrebu, I v Ljubljani, I v Reki, na Jelačić-evom trga. | v buknian-ovej kisi. | na Kor/.i. Vnanja naročila izvrše se točno proti poštnem g povzetku, nepristiijoče izmenja se radovoljno. 8 o o 8 O O o o 8 8 Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".