ZA JESEN IN HLADNE MI novi TRGOVSKI HIŠI „NAMA" ♦ V LJUBLJANI, TOMŠIČEVA UL. 2 NOVI MODELI IN DESENI JESENSKIH IN ZIMSKIH MOŠKIH IN ŽENSKIH PLAŠČEV, JOPIČEV, KOSTUMOV, OBLjEK IN OSTALE MODNE KONFEKCIJE VELIKA IZBIRA — ZMERNE CENE — NAKUP TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT leto xvii. — številka 8P ^taooviteljl: občinski odbori SZDL J» Kranj, Radovljica, Skof ja Loki 11 Triig. — Izdaja Časopisno pod-ktJ« »Gorenjski tisk« — Glavni in "Wnl urednik SLAVKO BEZNIK Gasilo socialistične zveze KRANJ, sobota, 13. 11. 1965 CENA 40 DIN Ust Uhaja od oktobra 1947 kot tednik. O- L januarja 195» kot poltednik. M 1. januarja H6U trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, m sicer ob siedab to sobotah za gorenjsko ZASKRBLJENOST TRŽIŠKIH KOLEKTIVOV IN POTNIKOV Vlak dražji kot letalo! Jfožnja z vlakom iz Tržiča do Kranja naj &i veljala okroglo 450 dinarjev — Z novim fetom bo ukinjen le potniški promet — Trtica industrija v zagati, kako zasnovati nov način tovornega prometa ^ePrav se že več mesecev govori o ukinitvi tržlške železniške Pr°ge in je bilo tam že 11. oktobra širše posvetovanje s pred-8tavniki železnice, republiške skupščine in občine, stvari še pe« niso dosti razčiščene. Vse dosedanje iskanje izhoda 'v glavnem osredotočeno na dopise med Tržičem in Ljub-Ja»o. Med predstavniki (da ne govorimo o kolektivih!) trži-Je industrije je slutiti premalo pobud za skupno sodelovaje In iskanje realnih izhodišč Iz predvidenih težav in je Varnost, da jih bodo končni ukrepi iznenadili. »j^t smo že zadnjič poro-3 bo z novim letom uki-tudi tržiška proga. Za- «jema, da bi ukinili sa-. - potniške vlake. Za nedo-^ čas pa naj bi še vo-h[ tovorni vlaki, da se trži-K° gospodarstvo lahko pre- usmeri na druge oblike prevozov. Kot zatrjuje podjetje ŽTP ima na tržiški progi hude izgube zaradi premajhnega prometa. Lahi so v obe smeri prevozili okroglo 39.000 ton blaga, največ premoga. Pot-(Dalje na 3. strani) V-oktobru najbolje P« zbranih podatkih v oddelku za gospodarstvo pri JuPščinl občine Kranj ugotavljajo, da. so delovne organe! je tega območja dosegle v oktobru največji uspeh ^°Uvodnje z izpolnitvijo 8,2 odstotka letnega načrta. Zani-?*vo Je, da se je kolektiv Iskre po tolikih težavah tokrat "ignll v ospredje in dosegel 9,6 odstotka letnega načrta ^r°I*vodnje. V splošnem ugotavljajo, da bo gospodarstvo osegio do konca leta približno 3 odstotke večjo proizvod-kot lani. To bo sicer za prav toliko izpod predvidela načrta, ki je predvideval povečanje za 6 odstotkov, e«dar Je ob tem treba upoštevati mnoge letošnje ne-Jdvidene težave, v sedanjem času pa tudi pomanjkanje lektričnega toka. Hkrati ob tem ugotavljajo, da so kolektivi kranjske ciijg do konca oktobra izvozili blaga v skupni vrednosti ftJ'9.000 dolarjev ali 20 odstotkov več kot lani v istem d»bju, tako da so časovno dohiteli planske obveznosti «3 odstotki letnega predvidevanja. V tem prednjači to-< vama Planika, sledi IB1, konfekcija Triglav, itd. K. M. Na povabilo skupščine občine Kranj je bil v sredo v Kranju na obisku župan mesta Beljak m vladni svetnik gospod Gottfried Timerer s soprogo ter sekretarjem ing. Carlom Maasom. Predsednik Martin Košir mu je-ob tej priložnosti v imenu skupščine podelil spominsko pla-i keto Franceta Prešerna, s čimer mu je v imenu skupščine izrazil posebno priznanje za njegova prizadevanja pri razvijanju 'kulturnega sodelovanja med Kranjem in Beljakom. Avstrijski gostje so si ogledali Gorenjski muzej, Osrednjo knjižnico, Delavsko univerzo in Projektivno podjetje. V razgovoru s predstavniki družbenopolitičnega in kulturnega življenja kranjske občine so se zavzeli za razširitev sodelovanja med mestoma USPEL SESTANEK SZDL V ŽIROVNICI Arondacija pod drobnogledom Ka£o z malomarnim poslovanjem zadruga lahko zapravi zaupanje vaščanov ŽIROVNICA, 10. novembra — Že dolgo ni bilo tako plodnega sestanka organizacije Socialistične zveze na območju krajevne skupnosti Žirovnica, kot je bil včerajšnji. Res je, da je bila udeležba maloštevilna, vendar so tisti, ki so se sestanka udeležili, tako aktivno sodelovali v razpravi, da smo z rezultati sestanka lahko zadovoljni. Na dnevnem redu je bilo kmetijstvo, arondacija ter komunalni in drugi problemi. Arondacija zemljišč je bila predmet ostre kritike občanov. »Moj oče je star 82 let in je jokal, ko je gledal svojo njivo, ki so mu jo vzeli, na kateri je vse leto rastel plevel. Ni jokal zaradi tega, ker nima več njive, ampak zaradi plevela in neobdelane njive!« je dejal Mihelnov Peter. Drugi diskutant je bil še ostrejši in je rekel, da »prava sabotaža, da nobena arondirana njiva pri vasi Vrba ni bila letos obdelana. Torej njive, katere so kmetje st<}-letja orali in sejali, so ostale neobdelane. Če bi dali te njive v najem upokojencem, bi pridelali dovolj krompirja za vse Jesenice!« Filip Zemlja pa je povedal, »-da je kmetijska zadruga mesec dni oznanjala s plakati, da odkupuje hruške (za industrijsko predelavo) po 37 dinarjev, po prevzemu pa so jih plačali po 34 din. S tem je veliko ljudi izgubilo zaupanje v poslovanje zadruge.«. Pri vsej kritiki pa moramo poudariti, da udeleženci niso kritizirali naše reforme ali kmetijske politike z arondacijo, temveč pojave, ki ostro kazijo smisel iri vsebino takšne politike, oziroma ukrepe za zboljšanje našega gospodarstva. Direktor kmetijske zadruge »Jelovica« iz Radovljice je obljubil, da bo zadruga storila vse potrebne ukrepe, da se takšne napake ne bodo več ponovile, vendar smo dobili vtis, da njegovi odgovori niso povsem zadovoljili udeležence sestanka, kajti ostalo je odprto vprašanje, kdo je kriv za te napake in zakaj krivci ne odgovarjajo za svojo malomarnost. JOŽE VIDIC NOTRANJA POLITIKA 13. NOVEMBER 1965 * GLAS OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA TRŽIČ Pogoj za hiter napredek: strokovni kadri in poglobljeno samoupravljanje Kam na] se obrne občan? TRŽIČ, 12. novembra —• Preteklo nedeljo je bil tu občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Na občnem zboru so skušali obdelati predvsem probleme gospodarjenja v današnjih pogojih, nekatere probleme delavskega samoupravljanja in interno zakonodajo v delovnih organizacijah. Gospodarjenje postaja vse bolj intenzivno. Delovne organizacije zavzeto iščejo možnosti za čimbolj smotrno gospodarjenje, iščejo notranje rezerve, predvsem v izboljševanju tehnoloSkih postopkov, v večjih prihrankih materiala, v uvajanju sodobnejše mehanizacije in avtomatizacije. To niso več besede. Ljudje v delovnih organizacijah vse bolj prihajajo do spoznanja, da le povečana produktivnost pomeni napredek, zavedajo se, da tržišče dobiva odločnejše mesto v našem gospodarskem sistemu. Sicer so še primeri, da v posameznih kolektivih prevladuje mnenje, da je važno preživeti nekaj mesecev, potem pa bo že kako. Toda s kratkoročnimi in nepremišljenimi ukrepi se ne bo rešilo nobeno podjetje. V zvezi z reformo se že kaže problem zaposlovanja, ker je-več delovnih organizacij sprejelo sklep, da ne bodo nikogar niti odpustili niti ne na novo sprejeli. Prav gotovo so taka stališča močno zgrešena, posebno še zato,^ ker prav v teh podjetjih nimajo ustreznega strokovnega kadra in so taka stališča sprejeli na pritisk tistih, ki določeno delo opravljajo, nimajo pa ustrezne izobrazbe, pa se zato bojijo za svoje stolčke. Kolektivi bodo morali resneje razmišljati, če je potrebna selekcija ali ne in aH bodo sedanji kadri kos zahtevnejšim pogojem poslovanja in napredku podjetja. Ko so govorili o samoupravljanju so ugotovili, da zaradi pomanjkljivega znanja včasih pa tudi zato, jcer posamezniki mislijo, da ne znajo lepo govoriti in se jim bodo smejali, o bistvenih stvareh odloča le del članov samoupravnih organov ali upravnega vodstva. Opažajo tudi, da sveti EE životarijo, ljudje se sestajajo, vendar skoraj o ničemer ne odločajo. Ljudje v samih kolektivih že opažajo, da tako ne gre naprej. Ali bodo svete ukinili, ali pa jim dali pristojnost odločanja, ne samo formalno, ampak tudi materialno. Nuino bo treba rešiti tudi vprašanje kolektivne in in-duvidualhe odgovornosti. Gre predvsem za odgovornost posameznih strokovnjakov, ki so zadolženi za realizacijo sklepov samoupravnih organov. Dogaja se, da posamezniki ali posamezne službe serviraj o samoupravnim organom neustrezne predloge, ki jih le-ti tudi sprejmejo. Pri izvajanju teh sklepov pa se pokažejo pomanjkljivosti. Tedaj pa se posamezniki skrijejo za samoupravne organe. Analize interne zakonodaje so pokazale, da so razni pravilniki in pravila pa tudi statuti v precejšnji meri sestavljeni brez potrebnih izkušenj in da ne izražajo dejanskega stanja v podjetjih. Posebno poglavje pa so razni razpisi. Osnovna pomanjkljivost so netočno precizirana določila, kot napri-mer enačenje šolske izobrazbe s prakso. Z drugimi besedami: v statutih so take določbe, ki kar najbolj ustrezajo ljudem, ki sedaj opravljajo to delo. Na občnem zboru so izvolili nov plenum občinsjeega' sindikalnega sveta Tržič, ta pa je na prvi seji izvolil'za predsednika Marjana Bizjaka, za podpredsednika Jožeta Benedičiča in za tajnika Janeza Jezerska. - S. BREZAVŠCEK Velika nevarnost zaradi drobnih zadev Z novim letom, se pravi čez poldrugi mesec, bodo ukinjeni vsi občinski skladi za stanovanjske gradnje in vsa sredstva bodo preko bank prevzela tako imenovana stanovanjska podjetja. Glavna sprememba je v tem, da bodo sredstva kolektivov (4 odstokvov ob bruto osebnih dohodkov) doslej ostajala samim kolektivom, ki naj bi preko novoustanovljenih stanovanjskih podjetij skrbela za gospodarno vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda in za gradnjo novih stanovanj. čas hitro teče in kot pri marsikateri nalogi kaže, da nas bo tudi ta jok postavil ob zid. Doslej se namreč niso izoblikovala mnenja o gospodarjenju s stanovanji v prihodnje*. Kakšno območje naj stanovanjska podjetja zajemajo? To je sicer stvar podjetij, tistih ki imajo denar. Prav to pa je eden glavnih kamnov spotike, ki zadržuje rešitve. Javljajo se težnje, ki imajo tudi svoje utemeljeno ozadje, da bi domala vsak kolektiv, vasj večji, ustanovil svoje podjetje. Tako so na primer v Kranju težnje, da bi ustanovili tri ali celo štiri podjetja, ki bi skrbela za približno 2.000 sedanjih stanovanj. Podjetje mora imeti potrebni strokovni in administrativni kader. Tako bi samo eno podjetje obremenilo letno namenska sredstva za stanovanja z najmanj 20 milijoni dinarjev! To pa že pomeni tri, lahko tudi štiri stanovanja manj. Napačno bi bilo izsiljevati odločitev o potrebnem številu podjetij. Toda praksa bo prav gotovo pokazala, da bo vsako podjetje več samo v škodo osnovnemu cilju: čim hitrejši izgradnji stanovanj. Kaj se lahko doseže s skupnimi močmi in kaj pomeni drobljenje sredstev zelo nazorno že kažejo letošnje razmere v Kranju. Sklad je brez sredstev. Že delna negotovost glede nadaljne ureditve je hudo prizadejala dejavnost. Na novo niso začeli graditi niti enega stanovanja, gradnjo 60 stanovanj pa so ustavili, ker ni denarja itd. ' To so stvari, ki so^prav ob tej priložnosti vredne pomisleka. Hkrati s težnjami po drobljenju teh sredstev še bolj rastejo težnje po individiualni gradnji. Čeprav je ta za posameznika ugodna in tudi navidez primerna, je zadnja leta povzročila nemalo škode. Po vseh obrobnih, dovoljenih in nedovoljenih krajih »rastejo« nišice, ki že danes onemogočajo najnujnejšo1 ureditev prometa, vodovoda in drugih komunalnih naprav. Vsaka šola nekaj stane. Toda preveč je že^bilo »šol« na račun skupnega denarja in ne bi bilo prav, če bi tudi v tem primeru morali ponavljati razred. ŽIČNICA VOGEL V BOHINJU BO OD 8.11.1965 DO NADALJNEGA ZAPRTA, ZARADI REDNIH LETNIH VZDRŽEVALNIH DEL. Pod * tem naslovom smo 27. oktobra objavili informacijo o splošnem poslovanju krajievnih uradov v kranjski občini. Več bralcev pa nas je zatem opozorilo in celo grajalo, da smo bili premalo konkretni, da občan iz tistega še ni razbral, kaj lahko uredi na krajevnem uradu in kaj ne. Zato tokrat konkretneje. Na vseh enajstih krajevnih uradih: Besnica, Cerklje, Gorice, Jezersko, Mavčiče, Naklo, Predoslje, Preddvor, Šenčur, Trboje in Zabndca lahko občani opravijo tele posle: Obča uprava: potrdilo o premoženjskem položaju, izjava o gmotnem položaju, priglasnice za otroški dodatek. Finance: Oprostitev davka zaradi zdravljenja, pogrebnin, delanezmožnih in mladoletnih oseb, odgoditev dav- Javne tribune v Kamniku — stalna oblika dela V Kamniku je bila pred nedavnim javna tribuna, za katero je bilo precejšnje zanimanje, saj je bila dvorana nad kavarno polna, so pretresli gospodarska vprašanja, ki jih je reforma postavila pred proizvajalce in potrošnike. Udeleženci tribune so sklenili, naj bodo javne tribune odslej stalna oblika deia, iato so že določili program za naslednje tribune; najprej bo na vrsti obravnava proračuna, nato pa komunalna dela. Ker vejo vnaprej, se bodo občani lahko pripravili na razpravo. ka po obrokih — akontacii; in oprostitev davka za now zgrajeno hišo. Gospodarstvo: posek, te» nje in razrez lesa, poeet orehovih in rnacesnovih dre-ves, krčitev gozda, golosek sprememba kulture, oprosti tev prispevka za gozdni sklad in škoda po divjadi, Gradbeništvo: prošnja n lokacijo, gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, priglasitev gradnje. Družbene službe: prošnje za socialno in kadrovsko pomoč. Notranje zadeve: prošnja za izdajo raznih matičnih izpiskov, potrdilo o identiteti — prošnja, potrdilo o kazenski evidenci — prošnja, priglasitev prireditve, zač*»-no potrdilo o zdravju živine, priglasnice za osebne izkaznice, prijava, odjava ali sprememba stalnega in začasnega bivališča, prijave tujcev, sprememba bivališča vojnega obveznika za narodno obrambo. O vseh teh zadevah je treba, da se občani obračal na krajevne urade, kje; prejemajo za to ustrezne obrazce, izpolnijo prošnje in podobno. Hkrati pa krajevni uradi nudijo občanom vse informacije in pojasnila ter konkretno pomoč pri najrazličnejših primerih, fcj morajo ljudje pismeno uveljavljati svoje pravice. Zaz> leno in v korist občana je, da se ta obrača na krajevni urad v vsakem primeru, da se tako izogne stroškom potovanja in izgubi časa ali pa vsaj primerno pripravi iia- opremi z ustreznimi dokumenti, če njegova zadeva narekuje pot na organe oziroma službe občine ali višjih teritorialnih skupnosti. K. M. Zdaj, ko vsak dan že lahko pričakujemo sneg, *o deUvrf Komunalnega servisa Kranj začeli urejati Delavsko cesto v Stražišču. Načrt je izdelan za vso cesto do škofjeloške ceste, vendar jo bodo zdaj uredili le ođ odcepa poti na Joštt do samopostrežne trgovine, ostali del pa bo prišel na vrsto kas-neje. Letos bodo cesto le razširili in utrdili, asfaltirali Pj spomladi. Cesta bo moderna, široka 11,6 m, od tega ho t,(, m cestišča In po 1,5 m pločnika na vsaki strani. Obenem s sedanjimi zemeljskimi deli urejajo tudi kanalizacijo in Vse ostale komunalne naprave — Foto F. Perdan r \ Gospodarske novice KALKULACIJA ZA ŽICC IN ŽEBLJE Zvezni zavod za cene ni sprejel predloga za povišanje cene žebljem oz. za znižanje cen valjane žice, ki je osnovni reprodukcijski material za proizvodnjo žebljev. Takšno stalšče so zavzeli na osnovi kalkulacij, ki so jih predlož|li proizvajalci žebljev oz. valjane žice. Po Informaciji zveznega zavoda za cene namreč niso točne trditve proizvajalcev žebljev, da je po reformi cena surovine (žice) večja kot cena finalnega proizvoda (žebljev); kalkulacije kažejo, da je dovoljena cena za kilogram valjane žice 159 din; odobrena cena za kilogram žebljev (za primer je vzeta dimenzija 3,4 mm) pa 206 din. Kljub težavam proizvajalcem žebljev po reformi bodo ti morali iskati rešitev v notranjih rezervah. BANKE PO NOVEM Po kriterijih zveznega odloka o ustanavljanju bank v SR Sloveniji, bodo predvidoma po novem letu t poslovale naslednje banke: Splošno gospodarska investicijska banka v Ljubljani, Komercialno investicijske banke v Ljubljani, Celju, Kopru, Kranju in Mariboru in Komercialne banke v Novi Gorici, Murski Soboti, Novem mestu, Ptuju in Slovenj Gradcu. V. Kljub težavam - optimisti Zniževanje proizvodnih stroškov najpomembnejši uspeh jeseniških železarjev Oktobra meseca je jeseniška železarna dosegla za več kot 4,5 milijarde dinarjev fakturirane realizacije in presegla plan. Kljub temu je za obdobje januar-oktober še vedno v zaostanku za skoraj 870 milijonov dinarjev. Ta za- ostanek se bo do konca leta povečal na 1.5 do 2 milijardi dinarjev. Doslej niso izpolnili plana zaradi nekaterih težav v začetku leta, predvsem zato, ker nova elektropeč in nekatere druge naprave niso stekle v predvidenem roku. V • • Zaradi suhe jeseni pa primanjkuje elektrike, zaradi česar stoji elektropeč in nekaj drugih strojev, sicer bi se železarna močno približala predvidenemu letnemu planu. Kljub temu kaže opozoriti Vlak dražji kot letalo! (Nadaljevanje s 1. strani) niški promet na železnici pa se je v zadnjih šestih letih zmanjšal na 39 odstotkov v primerjavi z letom 1959. Za ureditev oziroma popravilo proge bi potrebovali okrog 60 do 70 milijonov dinarjev, če bi hoteli, da se ta proga sama vzdržuje, potem bi, kot so izračunali, morali plačevati okroglo 128 dinarjev za prevoženo tono blaga po kilometru, potniki pa po 30 dinarjev. Se pravi, da bi vozovnica iz Tržiča do Kranja veljala okroglo 450 dinarjev! To pa je zelo drago. Sedanja cena avtobusa je 160 dinarjev. Celo potovanje z avionom je cenejše, saj stane vozovnica po novih cenah iz Brnika v Beograd 12.200 dinarjev, kar pomeni 21 dinarjev za kilometer. Res da ti podatki železnice nso dokumentirani. V Tržiču ~tudi upravičeno pripominjajo, da ne bi smeli delati , izračunov za vsako progo, marveč upoštevati celotno omrežje "ha širšem območju. Toda vse- to verjetno ne bo nič zaleglo. Železničarji pravijo, da morajo upoštevati rentabilnost, da imajo v celoti velike izgube in da bodo s predvideno ukinitvijo sedmih prog in 37 vlakov na ostalih progah pridobili letno okrog tri milijarde dinarjev. Eden izmed predlogov za tržiško industrijo je, naj bi ta sama prevzela vzdrževanje proge, ki bi jo uporabljali kot industrijski tir. Vendar se v Tržiču ne ogrevajo za tako rešitev, ker bi bila zelo draga. Predvideno je tudi, da bi zlasti-prevoz premoga v Tržič, kar je predstavljalo lani 75 odstotkov vseh prevozov, 'prevzeli tako imenovani avtovfaki od rudnika do tovarne. Predvideno je tudi, da bi ta del proge ostal do Naklega, kjer bi naj bila razkladalna tovorna postaja in ob tem morda delna olajšava za Tržič. Res je, da se v Tržiču in med ljudmi vzdolž te proge ne sliši dosti hude krvi ob tem problemu, saj kot potniki se tu vozijo v "glavnem le dijaki, ki pa se na tiho celo veselijo spremembe v prepričanju,. da jim bodo potem zagotovljene ugodnejše vožnje z avtobusi. Toda tržiško gospodarstvo je pred veliko dilemo. Dobre pol stoletja (prvi vlak je tam zapiskal 1908. leta) je usmerilo novo življenje v Tržič, zlasti pa razvoj industrije. Zato je možno, da bodo sedanje spremembe v prometu imele svoj odmev na usmerjanje nekaterih vrst gospodarstva. — K. Makuc J Bo res železniško progo proti Tržiču zarastel plevel? — Foto Perdan na nekaj izredno pomembnih uspehov, ki so jih dosegli v zadnjih mesecih, ko so se lotili obširnih akcij v zvezi z uveljavljanjem gospodarske reforme. Bistveno boljše u-spehe so dosegli v topilnici in jeklarni. Plavžarji so oktobra natopili 12.398 ton surovega železa in s tem presegli doslej najvišjo mesečno proizvodnjo za 157 ton. Pri tem je pomembno, da so to proizvodnjo dosegli z več kot 100 milijoni manjšimi proizvodnimi stroški in da so dosegli zelo dobro kvaliteto. Podobne uspehe so dosegli tudi martinarji, kar je deloma rezultat boljšega in več vložka iz domačih plavžev. V oktobru so proizvedli v petih pečeh toliko jekla, kot prej v šestih. To pa pomeni za toliko manjše proizvodna stroške in seveda več vložka za ostale obrate. Martinarji so v 10 mesecih letno proizvedli 14.000 ton več jekla kot je bilo planirano, medtem ko je elektropeč, zaradi kasnejšega začetka obratovanja in sedanjega pomanjkanja elektrike za okrog 8.000 ton pod planom. Kljub temu je jek-larna kot celota še vedno nad predvideno letno dina-.miko, ki pa jo do konca le« a ne bo mogla obdržati, zaradi že omenjenih težav. Na vprašanje, kateri so najpomembnejši rezultati sedanjih prizadevanj delovnega kolektiva pri izvajanju akcijskega programa, je tehnični direktor Bogomil Ho-movec, ob koncu razgovora povedal, da je najvažnejše občutno znižanje proizvodnih stroškov, manjša poraba koksa v proizvodnji surovega železa, manjša poraba goriv v jeklarni in valjarni in boljši red v proizvodnji. J. P. r ZA IN PROTI VIKENDOM V RADOVLJIŠKI OBČINI NA RAZPOTJU med trenutnimi in perspektivnimi koristmi Življenje v velikih mestnih naseljih z neprestanim ropo- lazu, na področju .Bleda tom In nezdravim ozračjem, buren ritem dela in splošni go- pa pod Kozarco in pod spodarski razvoj, ki bo postopoma omogočal prehod na Stražo. Vikend naselje je 42-urai delovni teden, vzbujajo pri mnogih ljudeh željo po predvideno tudi pod Les-gradnji vikendov za oddih v mirnejšem okolju. cami nad Sobčevim bajer- Gorenjska je zaradi na- bro pripravljeno urbanistič- Jem- Za vse te načrte je no dokumentacijo. - občina v zadnjih treh letih 2e vrsto let je močno fzdala Preko 8,000.000 dinar-povpraševanje po lokacijah Jev- za vikende na področju Tem prizadevanjem pov-Bleda in Bohinja. Zato je sem nasprotno politiko pa ravnih lepot, alpskega podnebja in turistične razvitosti še posebno privlačna* Pa tudi dostopna je, zlasti ko bo dograjena nova cesta na odseku Podtabor-Podvin. Republiški urbanisti ocenjujejo, da bo v perspektivi potrebno na Gorenjskem rezervirati za vikende 10 — 15 tisoč lokacij. To pa bo možno zagotoviti le z do- Skupščina občine Radovljica naročila zazidalne načrte za nekaj vikend naselij. Na področju Bohinja so v izdelavi ali že izdelani načrti za vikende na Voglu, ' Ukancu in na Ribčevem je Skupščina ubrala z odlokom o davkih na nepremičnine. Za promet z nepremičninami, to je zemljišči in stavbami, ki naj bi bile namenjene vikendom, jc uvedla stopnjo pro- metnega davka od 80 do 150 %. Praktično to pomeni, da bi prodajalec, ki je prodal nekomu hišico za vikend za 3,000.000 dinarjev, moral plačati 4,500.000 dinarjev prometnega davka. Takšna politika bo v radovljiški občini povsem zavrla legalno pridobivanje zemljišč in hiš za vikende. Kakšen naj bi bil razlog za ta ukrep? Predstavniki občine so povedali, da občinski proračun in gospodarstvo na področju občine od vikendov ničesar nima. Ne samo to, celo. povečujejo se stroški komunalnega vzdrževanja. Mnogi občani pa mislijo drugače. Lastniki vikendov koristijo trgovske, gostinske in druge usluge na območju občine, del vikendov pa je možno pridobiti tudi za povečanje turističnih kapacitet. Vse to pomeni dodatni priliv sredstev za občino in povečanje prometa, od česar ima tudi občina neposredne koristi. In končno, vikend je sodobna oblika rekreacije delovnih ljudi. Ali nam to nič ne pomeni? Politika občine do vikendov - je torej na razpotju. Skupščina bo verjetno morala prisluhniti utripu časa in omogočiti interesentom gradnjo, pri tem pa voditi premišljeno urbanistično politiko, kajti divja gradnja vikendov in drugih objektov kjerkoli, lahko nepopravljivo izmaliči o-hranjeno naravo v Bohinju in občutljivo okolico Bleda. -MIK NEPRAVILNA REAKCIJA NA GOSPODARSKO REFORMO? PO KONCERTU DVEH KOMORNIH ZBOROV V PODNARTU \fi zanimanja za izobraževanje ^e ^0 naprej Pr. „raHrtil, nn/latVih in «r raAmlHAl nUM-nt VI nActrtt. Rlprlll f^P.nraV takšni teČaU V Po uradnih podatkih je v radovljiški občini čez 50 odstot kov ljudi, ki nimajo dokončnane osemletne šole. V novih pogojih gospodarjenja je na vsakem delovnem mestu potreben proizvajalec z določeno osnovno izobrazbo. Kljub temu delovne organizacije ne kažejo zanimanja za šolanje svojih delavcev. Težijo, da bi strogo ločili strokovno od družbenega izobraževanja. V občini Radovljica niso krčili sredstev pri skladu za šolstvo. Skupščina je pravilno ocenila pomen izobraževanja. Tako tudi delavska univerza, ki skrbi za izobraževanje odraslih, ni bila bistveno prizadeta v dotacijah za svojo osnovno dejavnost — splošno izobraževanje. Kaže pa, da večina kolektivov še ni spoznala v kolikšni meri sta povezana izobrazba in produktivnost. Drugače res ne moremo oceniti dejstva, da se je za večerni tečaj osemletne šole pri DU prijavilo le 20 ljudi. Delavska univerza je bila pripravljena odpreti posamezne oddelke v samih podjetjih. Prav tako (po zagotovilih nekaterih predstavnikov podjetij) ni vprašanje finansiranja, saj šolnina ni višja kot lani t. j. 4.000 din mesečno za slušatelja. Edina ovira je nezainteresiranost podjetij. »Ni časa«, ker iščejo »notranje rezerve«. Seveda ni tako po vseh DOMŽALE: podjetjih. Nekatera so se že domenila z DU za interne seminarje za samoupravne organe. V takšnem dogovoru je DU * LIP^Bled in ELAN iz Begunj. S tovarno čipk in vezenin na Bledu so v dogovoru, da bi organizirali strokovni tečaj-za njihove stroke za vse člane kolektiva. V okviru tega strokovnega tečaja bo odrejeno tudi 15 ur za druž-beno-ekonomsko izobraževanje. V delu DU v Radovljici se že pozna močan vpliv gospodarske reforme. Tako v letošnjem letu ne nameravajo odpreti administrativnega tečaja, ker po tem kadru sedaj ni več potreb v gospodarstvu. V splošno izobraževalnem delu se bodo bolj povezali z Združenjem kulturno prosvetnih organizacij in z občinskim sindikalnim svetom. V njihovem delu se vse bolj kažejo potrebe, da se posvete tudi nekaterim komercialnim tečajem. Odprli so že kuharske tečaje v Radovljici in na Bledu. Čeprav takšni tečaji ne sodijo v področje izobraževanja, ki ga obravnava DU, pa veliko zanimanje kaže, da je tudi ta dejavnost potrebna, saj'je bila že več let močno zanemarjena. P. Čolnar Prejšnjo soboto (6. novembra) je priredila Svoboda Podnart zanimiv koncert vokalne glasbe v domačem kulturnem domu. Občinstvu sta se to pot predstavila z različ-zbora* utri (14 novembra) dopoldne ob 11. uri bodo na rojstni hiši kamniškega rojaka, književnika Frana Albrehta v Prešernovi ulici v Kamniku Perdan svečano odkrili spominsko ploščo — Foto JESENICE: gred^V za kulturno-prosvetno dejavnost Razširjena dejavnost Zavoda za glasbeno izobraževanje Te dni je bil v Domžalah posvet o razširitvi dejavnosti Zavoda za glasbeno izobraževanje na področju glasbene vzgoje, vključno z baletno in ritmično vzgojo. Na posvetu, kateremu je prisostvoval tudi predsednik plesne zveze Slovenije Vinko Ban, so se domenili, da bo zavod prevzel z novim letom organizacijo plesnih tečajev v vseh večjih krajih v domžalski občini, pa tudi na šolah, baletno šolo in* v perspektivi tudi športno-plesne sekcije. Doslej je bilo to področje vzgoje in" zabave mladine prepuščeno občasnim akcijam občinskega komiteja Zveze mladine. Franci Gerbec V ponedeljek (8. novembra) je bila skupna seja sveta za kulturo in prosveto skupščine občine Jesenice in upravnega odbora sklada za financiranje kulturno-prosvet-ne dejavnosti. V razpravi o rebalansu sklada za financiranje kul-turno-prosvetne* dejavnosti so člani sveta in upravnega odbora dokončno razdelili ostanek sredstev v višini 3,014.300 dinarjev; potrdili so zvišanje sredstev knjižnici za 1,327.000 dinarjev, na osnovi pogodbe so 1 milijon dinarjev namenili gledališču, 500.000 dinar- Grafični listi Jovana Lukiea Jovan Lukič je bil rojen leta 1924 v šabcu. V Novem Sadu je končal grafični oddelek tamkajšnje šole za umetno obrt. Sedaj dela v ateljejih delavske univerze »Moša Pijade« v Sabcu in se aktivno ukvarja tudi z ilustracijo in opremo knjig. Razstava v Kranju je njegova prva samostojna razstava, ker je doslej razstavljal samo v skupinah v domačem kraju Sabcu, Novem Sadu in v Beogradu. Lukiču je edina zapoved čista likovna forma, ki jo hoče izpovedovati v svojih gra-fikah-gipsorezih. Vendar svoje zapovedi ne more vedno tudi uresničevati do tiste mere, kjer bi se lahko otrese! vseh zunanjih vplivov (vzorov v obdajajočem ga svetu in vzorov v sodobni umetnosti) in tako stojimo pred deli, ki kažejo dokaj nadarjenosti. Sicer se odreka ali ogiba prijemom, ki bi jim mogli očitati čisto senza-cionalnost, ne ogne pa se jim vendarle ne v celoti. Bolj kot gradnja oblik in ploskve iz pajčevinasto tankih nežnih Črt so razni barvni poudarki, ki naj bi izdvajali posamezne predele prostorsko stkane grafike, tisti, ki jih Lukič uporablja kot senzacijo. Ta pa je napačno podana. Zato so črno beli gipsorezi tudi uspel ejši. Z barvo tonirani ali dvakrat tiskani in tiskani (poudarjeni) le delno pa so slabši tudi tehnično, kar pa je delno opravičljivo, ker se mavčna plošča ne more tiskati pod prešo, temveč samo ročno. In kjer grafik uporablja več plošč, tam stori tudi več napak. Kljub tem pripombam pa so Lukičeve grafike sposobne, da nam pričarajo vizijo, stkano iz nežnih linij, strukturo nekega s temi linijami obdanega, drugače zaznavnega prostora. Pri tem grafik ne vsiljuje svoje misli, ampak pušča gledalcu prost sprehod, v nekaterih listih že skoro resnično neskončnega prostora. In če nam grafik ne vsiljuje svoje zamisli tega brezprostorja, moramo tudi mi vzeti njegovo grafiko takšno, kakršna je. Andrej Pavlovec jev kulturno prosvetnim društvom, 200.000 din občinskemu odboru ljudske tehnike, 200.000 din Prešernovi rojstni hiši za odkup osnutkov z reklamnih tabel in 300.000 din oddelku za zgodovino delavskega gibanja Tehničnega muzeja na Jesenicah. S tem se je vsaj deloma popravila precej neugodna finančna si~" tuacija kulturno prosvetnih ustanov in organizacij, ki je nastala po prvotnem predlogu rebalansa proračunskih sredstev. Na seji so nadalje odabrili jeseniški Svobodi 300.000 dinarjev za kritje stroškov gostovanja v Pionbinu v Italiji in odklonili vlogo gorenjskega muzeja v Kranju, ki je predlagal, da Prešernova rojstna hiša v Vrbi odstopi zbirko različnih izdaj Prešernovih poezij Prešernovemu muzeju v Kranja. Na seji so bili enotnega mnenja, da v Prešernovo rojstno hišo na vsak način sođijo tuđi izdaje njegovih poezij. Republiški sekretariat za kulturo in prosveto je skupščini občine poslal predlog o gostovanju poklicnih dramskih gledališč. Cena takega gostovanja je od 250 do 350 tisoč dinarjev. Člani sveta in upravnega odbora so sprejeli sklep, da v leiu 1965 zaradi pomanjkanja sredstev tega predloga ne morejo sprejeti, za leto 1966 pa naj bi v proračunu gledališča bila zagotovljena tudi sredstva za dvoje ali troje gostovanj osrednjih slovenskih gledališč, Bojan Ccbulj bogatim programom nih skladb kar dva moški zbor Stane Žagar i Krope in mladinski mešani, ženski in moški zbor iz Pod-narta. Rutinirani zbor jz Krope, z večletno bogato in ustvarjalno prakso, je samo potrdil svoj sloves, ki ga upravičeno uživa že nekaj lef, medtem ko se je' mladinski zbor iz Podnarta na koncertni prireditvi to pot predstavil prvič. Njegov nastop je pomenil za javnost presenečenje, saj je zbor v razmeroma kratkem obdobju osmih mesecev pokazal velike uspehe in presenetljiv napredek. Komorni moški zbor iz Krope je v štirih letih svojega obstoja opravljal pomembno kulturno poslanstvo v domačem kraju in tudi v ostalih številnih krajih občine in drugod. Zbor vodi profesor Egi Gašperš-lč, eno leto pa je bil zaradi njegove odsotnosti dirigent Matevž Fabjan. Izbor pesmi zajema domala vse zvrsti glasbene tvornosti; zelo bogat je njiihov repertoar pesmi drugih narodov. Na letošnji občinski reviji vokalne glasbe junija je pokazal velike umetniške kvalitete. Njegova ustvarjalna in izvajalska raven pa še vedno raste in se sproti oplaja z novimi tvornimi prijemi; tvornost je dinamična, ustvarjalna in vedno živa. Zbor mladih iz Podnarta sestavlja 20 mladih pevcev v starosti od 16 do 20 let. Prvikrat so nastopili pred javnostjo na junijski glasbeni reviji, medtem ko so se preteklo soboto prvikrat predstavili pred domačim občinstvom na celovečerni koncertni prireditvi, čeravno so vsi pevci pravzaprav še začetniki v zborovskem petju in v nastopanju pred javnostjo, so na prvem koncertu pokazali, da so se resno in' z zavzetostjo lotili dela. V dobrih rokah zborovodje profesorja Matevža Fabjana je zbor nastopil zelo dobro pripravljen in je povsem obvladoval tudi zahtevnejše skladbe, kakršne je ■pevovo-dja uvrstil v spored, da pokaže zmogljivost pevskih in tehničnih kvalitet mladega in mnogo obetajočega zbora. V tem pa je tudi popolnoma uspel. Oba zborovodja, Gasperšič in Fabjan, z veliko požrt-vro-valnostjo in z dobro voljo vzgajata mlade pevce in v veliki meri pripomoreta, da se je komorna glasba v nekaterih krajih povzpela do tako zadovoljive izvajalske stopnje. V tem sta za zgled in spodbudo tudi vsem ostalim pevovodjem, ki se prav tako trudijo, da bi dosegli uspehe. Jože Bohinc \ 5 vprašanj - 5 odgovorov Pet vprašanj) nam je postavil študent medicine VIKTOR KEšE iz Kranja. Njegova vprašanja so zanimiva zaradi tega, ker je v njih zajel več področij našega družbenega življenja. Ukinjeni regresi VPRAŠANJE — Z novim letom bodo ukinili zvezni regres Jž za mesečne karte, ki jih prejemajo dijaki in študentje. Pojasnili so, da bodo vprašanje teh vozovnic rešile, posamezne občinske skupščine. Ker je v Kranju veliko dijakov in študentov, ki se vozijo vsak dan v šolo v Ljubljano, lahko v Imenu vseh vprašujem, kaj bo ukrenila skupščina občine Kranj* ODGOVOR — Odgovoril je načelnik oddelka za občo upravo skupščine Kranj JANEZ JOCIF. To vprašanje bomo obravnavali v zvezi s planom in proračunom občine v mesecu decembru. Ker je problem^ preveč pereč, se z njim bavi-jo že sedaj posamezni organi skupščine. Za sedaj organi še zbirajo padatke o številu študentov in dijakov in vsoti, ki bi bila potrebna za kritje vozovnic. Vsi občinski organi se zavedajo važnosti toga problema in bo morala skupščina najti ugodno rešitev in zaradi tega ni bojazni, da bi bih dijaki n študentje prizadeti. ' Kran'ska trgovina VPRAŠANJE — Potrošniki v Kranju niso zadovoljni s trgovsko mrežo, ki ima monopol in zaradi tega lahko navija cene. Kakšen izhod je iz tega položaja? ODGOVOR — Posredujemo del razgovora, ki ga je imel predsednik skupščine občine Kranj MARTIN KOŠIR s kolektivom Tekstilitndusa v torek, 9. novembra. Prav sedaj pripravljajo službe Dri občinski skupščini \ material o trgovski mreži. Ta material bodo dale v razpravo skupščini in javnosti. Trgovina v Kranju ni povsem zaprta v svoj krog. Sedanji podatki kažejo, da je 37 od-stoLkov trgovine s sedežem izven Kranja. Ta trgovina dosega tretjino prometa in je tudi vložila eno tretjmo inve-tsicij za razširjeno trgovinsko dejavnost v zadnjih letih. Najtežje je z živilskim blagom. Pri njem so potrošniki V glavnem odvisni od individualnih kmetijcev na tržnici. Položaj bo urejen z novim blagovnim centrom, ki je v načrtu. Kranju bo omogočil hitrejši razvoj trgovine in dal možnost še večje izbire blaga in konkurence. Trgovine ne bi smeli ocenjevati samo kot izkoriščevalca družbe, ampak kot nujnega posrednika med potrošniki in proizvajalci, ki lahko veliko pomaga v razvoju proizvodnje in kooperacije raznih podjetij. Zakaj semaforji VPRAŠANJE — čudna je odločitev, da potrebujemo v Kranju semaforje. Smešen je prizor, ko mora pred praznim križiščem čakati osamljen avtomobillst, ker je pač slučajno naletel na rdečo luč. Ali ne delajo semaforji le škodo, saj poleg tega, da zavirajo promet, edino še trosijo »zelo drago električno energijo«? ODGOVOR — Na oddelku za gospodarstvo skupščine občine Kranj smo prejeli naslednje pojasnilo: Ko bo izvedena B varianta gorenjske ceste bo cesta JLA prdstavljala glavno mestno vpadnico. To je eden izmed vzrokov, da so bili postavljeni semaforji. V planu je tudi, da bo križišče cest Staneta Žagarja in Ceste JLA prav tako opremljeno 0 semaforji — zaradi istega vzroka. Ureditev križišča med Cesto JLA in Kidričevo cesto je bila nujna. Na tem križišču je prišlo že do več nesreč. Vozniki motornih vozil niso upoštevali desnega pravila, pešci pa niso upoštevali prometnih predp;sov. V bližini so pričeli z gradnjo nove šole. Vse to so zadostni dokazi, da bodo semaforji v bližnji prihodnosti še zelo potrebni. Ko križišče še ni bilo urejeno je bilo vedno zasedeno in polno. Prihajalo je tudi do nesreč. Sedaj je na videz križišče prazno, semaforji pa nepotrebni. To dokazuje, da je križišče dobro urejeno ali pa vsaj mnogo bolje. Povsem druga stvar je vprašanje prižiganja in ugašanja semaforjev. Trenutno so potrebni res le v »konicah« Orcran kl 11 nravi ia s se- maforji, bi moral poskrbeti, da v ostalem času utripa samo rumena luč, ker drugače semaforji res le ovirajo promet. Letni kino VPRAŠANJE — V Kranju smo imeli najlepši letni kino v državi. V rubriki 5 vprašanj 5 odgovorov Je bilo že govora o njem. Tedaj je bilo javno obljubljeno, da bomo dobili nov letnf k;no na nogometnem igrišču, oziroma, da bo postavljeno prenosno platno na igrišču. Zanima me, zakaj javna obljuba ni bila izpolnjena? Za odgovor smo prosili direktorja Kinmatografskcga podjetja v Kranju. Pojasnil nam je, da zaradi prezapo- slenosti ne more dati odgovora in da bo odgovorili v naslednji številki. Torej pričakujemo, da bomo lahko v naslednji rubriki objavili njegov odgovor, saj bodo tako dobili pojasnilo številni ljubitelji »sedme umetnosti«. > Igrišče za košarko VPRAŠANJE — Košarka je med najbolj razširjenimi in tudi kvalitetnimi (ženske v I. zvezni ligi) športi v Kranju. Zakaj na novem, dragem stadionu v Kranju ni košarkaškega igrišča? ODGOVOR — Na Zavodu za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov smo dobili naslednje pojasnilo: Pri gradnji stadiona so imela prednost igrišča za no- gomet, atletiko in tenis, ker za te športe v Kranju sploh ni bilo igrišč, a so jih športniki nujno potrebovali. Za košarko je igrišče v Savskem logu, ki pa sicer res ne ustreza več svojemu namenu. Zavod v naslednjem letu verjetno ne bo dobil sredstev za gradnjo malih igrišč, ki so predvidena v Strahcči dolini. Investicije so predvidene le za delno dograditev tribune in dovršitev asfaltne ceste na stadionu. Košarkaško igrišče bi bilo mogoče urediti z manjšimi sredstvi na asfaltiranem rokometnem igrišču. Sami košarkaški delavci za sedaj v niso postavili še nobenih zahtev oz. predlogov za ureditev igrišča. Prostor v Straheči je namenjen »v perspektivi« za gradnjo igrišč za »male športe«; tu naj bi bila tudi košarkarska igrišča. Vsa sred >tva pa vlagajo zdaj v tribuno in ureditev cest na stadionu, košarkaši in odbojkarji pa so br;z primernih igrišč POZOR PRED SLABIM VINOM Višje cene Strokovnjaki računajo, da bomo letos pridelali približno 45.000 vagonov vina, torej Noe na Zlatem polju Hišni svet in Krajevna skupnost na Zlatem polju v Kranju sta več let iskala možnost, da bi zgradili v naselju igrišče za predšolske otroke, kajti njihovo razvedrilo je bila le cesta in ulice. Ko so letos zbrali tudi sredstva, so delo zaupali Kmetijsko živilskemu kombinatu — obratu Vrtnarija. Ti so se stvari lotili pred dvema mesecema. Toda deja gredo zelo počasi naprej. Nekateri hudomušne-ži govore, da se gradi tako počasi kot je Noe gradil barko. Na igrišču manjka še marsikaj, med drugim tudi klopi, lepotično grmičevje za okolico in drugo. - R. C. 10.000 vagonov manj kot lani. Ker zalog vina — zaradi povečanega izvoza praktično nimamo, bo ponudba močno padla. To se bo med drugim poznalo tudi na ceni. Zaradi manjšega pridelka grozdja, Je bilo že grozdje precej dražje kot lani. Predvidevajo, da se bo cena vina v maloprodaji dvignila za približno 100 dinarjev. To bo verjetno vplivalo na m'anjšo potrošnjo vina doma in na zmanjšanje izvoza, zlasti na konvertibilna področja. Razen tega je nevarnost, da se bo povečala proizvodnja umetnih vin, ker bodo proizvajalci za vsak porabljen kilogram sladkorja zasl ižili približno 400 dinarjev. Pozor torej: pred eenart i in predvsem pred slabim vin "»m! KRANJ: Presenečenje poplavljencev Predstavniki Krajevne skup« nosti in Rdečega križa z Zlatega polja v Kranju so v soboto odpeljali v Lendavo zbrane prispevke prebivalcev tega stanovanjskega naselja za poplavljence. V oblačilih in denarju so zbrali preko en milijon in pol din vrednosti. Podjetje vodovod Kranj pa je dalo na voljo svoj dostavni avto, da so z njim prepeljali darovana oblačila in obutev; Kakor sta nam povedala tajnik SKS Zlato'polje in podpredsednik krajevne organizacije RK Stevan Šuput in Angel Vidic, so bili v Lendavi nadvse presenečeni ob tolikšni pomoči samo iz ene krajevne skupnosti, zlasti še, ker so Ziatopoijčani darovali predvsem malo rabljena ali četo nova oblačila in obutev. Tudi v občinskem odboru RK pravijo, da je to lep uspeh te krajevne skupnosti. - R. C. JESENSKI DAN V TRŽIČU RAVLJISC ljudi in avtobusov Cestni tlak je bil moker in masten od drobnih kapljic dežja, ki je prav jesensko otožno naletoval. Dopoldne v Tržiču je bilo prazno, dež in delo sta zadržala ljudi doma, v tovarnah, v uradih. Rdeče strehe starega mosta so bile umite in prijazne, tiho jih je božal dež, ki je pršel iz megle tam zgoraj, iz oblakov, ki so prekrivali nebo, da je bilo skoraj mračno, še bolj kot že sicer med ozkimi uličicami in prehodi, med starimi hišami z majhnimi okni ln lepimi pročelji, ki šele v soncu zaživijo v vsej svoji lepoti, šele svetle ploskve s kontrastnimi sencami dajo tej stari arhitekturi pravo vsebino. Rad jo imam in lepa je tesnobna sivina jesenskega dne, ko komaj toliko prši iz megle, da pustiš dežnik doma in dopustiš dežju, da te boža kot sive rdeče strehe že toliko let. Iz pobočij okrog in okrog silijo iz megle in s temnega ozadja iglavcev rumene in zlate in rdeče ploskve, daleč so in skoraj nedosegljive in zato lepe, kot bi slikar zelo previdno nanašal barve na platno, tihe jesenske barve, in jih sproti brisal, da jih ni več, da jih jutri ni več, le še gole, mokre, temne veje ostanejo, temne in mračne so kot stari križi na starih pokopališčih, pa so potem nekega jutra bele, svetle in temne ploskve zaživijo kot pročelje hiš v sončnem poletnem popoldnevu, srco ni več otožno, bele in rdeče krizanttme in sveče in grobove in trpke misli prekrije sneg. Puste jesenske dneve imam rad zato, ker sem včasih rad sam, ker sem takrat lahko sam tudi sredi mestnega tlaka in sredi ljudi. Nekako tako sem razpredal misli zadnjič, ravno pravšnji dan je bil, ko sem pohajkoval po Tržiču srodi dopoldneva pa je bilo pusto in prazno in temno, kot bi se mračilo. S sprehajalne stezice nad strugo Bistrice je bil stari Tržič pred mano kot na dlani, stisnjen v kotel ob Moščeniku in Bistrici, tih in majhen, le ob straneh je silil v pobočja, od stare, z deskami krite Kur-nikove hiše proti cerkvi, pa na stolpnici je bil hrup strojev in ljudi kot bi zidali Babilonski stolp. Tržič hoče ven iz luknje, v nebo, hoče biti moderen, zato mora imeti stolpnico, deset n^rMropij bo imela in ? d<>11 so že pri vrhu. Tudi ti. Tržič! Ampak če so jtako odločili arnitekti in če je to moda, pa naj bo, čeprav tja noter, med najstarejše, z deskami krite hiše pod cerkvijo, in med staro mestno srednjeveško jedro s širokim trgom in cerkvico, ne sodi, ne prilega se okolju. Tržič se širi v drugo smer, proti Bistrici, ven iz luknje, iz katere se bo menda res kmalu prišlo »samo po cest«, kot poje stara tržiška hima. Samo da sta zdaj cesti dve, ena slaba in.stara, ki jo imajo Tržičani radi, ena pa lepa in hova, ki pa jim ni pri srcu,, ker jih je pustila ob strani, "ker gre mimo Tržiča, čisto blizu, da bi skoraj pljunil lahko nanj, pa vendarle mimo in z njo turisti in denar. Toda v Tržiču so se odločili, da se bodo pomaknili k tej cesti, k deteljici, kjer je odcep za Tržič, bencinska črpalka in tudi že restavracija in kjer zdaj zidajo bloke. Tu okrog raste novi Tržič, proti jugu se širi, privatniki pa največ zidajo na drugi strani Bistrice, okrog Pristave, v Podvasci (ob.cesti proti Križam) in na Loki spodaj ob bistriški strugi. Ostali predeli, kjer so po vojni nastajala nova stanovanjska naselja, so pozidani. Na Cankarjevi cesti, kjer se začenja Do* lina, je stanovanjska soseska visokih in lepilv blokov skoraj tik ob najstarejših tr-žiških hišah okrog cerkve, ki so še z deskami krite in od katerih je Kurnikova, ki stoji tik ob cesti nasproti mostu v Partizansko ulico, najlepša in zaščitena kot kulturno zgodovinski spomenik; zdaj so jo prebelili in popravili streho. Tudi Ravne so pozidane z novimi bloki, na prostoru med starim mestnim jedrom in novo ljubeljsko cesto pa so zgradili novo šolo in zdravstveni dom. Mravljišče — to je Tržič ob dveh; mravljišče ljudi in avtobusov. Avtobusi so povsem osvojili Tržič, kar dvoje podjetij (SAP in Avtopro-met Gorenjska) ima tu svoji poslovalnici; približno 61 avtobusov odpelje redno vsak dan iz Tržiča in približno toliko jih v Tržič tudi pride. Pri SAP pravijo, da je proga Ljubljana—Tržič izmed vseh njihovih prog najbolj rentabilna; nedvomno v veliki meri zaradi Kranja in Medvod, pa tudi zaradi Tržiča, saj je veliko Tržičanov zaposlenih drugje, veliko se jih vsak dan vozi v Tržič, tržiški dijaki obiskujejo gimnazijo v Kranju itd. Čeprav je Tržič izrazito industrijsko mesto, pa ee z dobrimi avtobusnimi zvezami iz leta v leto samo povečuje odliv sredstev v dru- ga mestna središča (Kranj, Ljubljana); osebna in splošna potrošnja se prelivata drugam, z njo pa odtekajo občinska proračunska sredstva, del v Tržiču ustvarjenega narodnega dohodka gre drugam. Tržiški gospodarstveniki poznajo to prelivanje, zaskrbljeni so, vedo pa, da temu v velikifmeri botruje slabo razvita trgovina, pri kateri so poslovni lokali in skladiščni prostori ozko grlo. Citirajmo v zvezi s tem nekaj stavkov iz tržiškega družbenega plana za letos: »Trgovina ne bo sposobna absorbirati povečane kupne moči prebivalstva in so bo odstotek odliva osebne potrošnje še povečal v korist trgovske mreže v večjih potrošnih centrih. Opremljenost lokalov, posebno na periferiji, je zelo skromna. Podjetje bo moralo dotrajani inventar nadomestiti z novim, saj določena oprema izvira še iz predvojnih časov. Večina trgovskih poslovalnic nima primernih • skladišč, da bi blago lahko pravilno vskladi-ščili po grupah. Prav tako trgovskim poslovalnicam manj-' ka hladilnih naprav za sbra-njevanje hitro pokvari i ivoga blaga. Iz sredstev za lokale in iz amortizacijskih sredstev bo trgovina morala nujno pristopiti k rešitvi opisanih pomanjkljivosti . . .« Ves osebni promet so avtobusi železnici pooolnoma prevzeli. Avtobus ni nikdar prazen, v vlaku pa s.6 potniki že kar bele vrane. Edino tovorni promet je železnici še ostal in če bodo tržiško nro ^ >t. "» ' MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJ7 Pravzaprav se je tako imenov*8^ dokler se ni poročila z italijanskim stotnikom Oggionijef1,„.igioni pozna danes domala vsa Evropa. Tudi on bi ga w*j%iati, saj s*o novembra poročali škoro vsi časopisi na prvi&*H da Je soproga stotnika Oggionija ustrelila svojega slugo, TWga vojaka Quintilia Polimantija. Prijeten, plavolas fantj"?^ črnolase Italijane redkost. Baje je grofica imela razmefJe|V čeprav je bil deset let mlajši od nje. Bila je najlepša žen8yijernu. Vsi so jo poznali. Zdaj je v ječi. Baje se je bala, njeno razmerje zvedel mož. Drugi trdijo, da je svojega ^jiugo Ubila, ko si jo je hotel vzeti a silo. J »Naj je bilo kakorkoli, po moje1^ ravnati drugače.« Tudi Anna bi na njenem mesjjjjjsto. Preneumno bi bilo, da bi grofica Tiepoli, poročena ^fcgubila v očeh javnosti svojo čast zaradi navadnega voj^^JSj je ljubimkala z njim. In prav tako neumno bi bilo, da bi ^J^olasega Quintilia ogrozila svoj zakon s stotnikom Oggi0*Jfinio to je no razume, da je priznala umor, čeprav ga je^fci je prišel k ubitemu Polimantiju, hotel prikriti in ga 9 samomor. Najbrž ni •mogla obvladati svojih živcev. Ž^JLjajbrž žal, ko je že od novembra v ieči in čaka na sodn" Franc jo posluša s čudnimi občutki, kakor da se Anna spreminja v grofico, o kateri mu pripoveduje, on pa v ubogega Quintilia Polimantija. Ali niso njene besede kakor podzavestna napoved, kaj bi storila, če bi ji skrivno razmerje med njim in njo ogrozilo zakon z Bauerjem in jo spravilo ob Bauerjevo bogastvo. »Torej bi tudi ti tako storila z menoj?« Kaj storila?« »Ustrelila.« »Zakaj?« »Ko bi za najino razmerje zvedel tvoj mož?« Anna se zasmeje. Bauer za njuno razmerje ne bo nikoli zvedel. Zato bo že poskrbela sama. Franc pa se čudnega občutja strahu še vedno ne more znebiti. Osvobodil se ga je šele, ko sta z Anno legla in se je Anna privila k njemu. Takrat jo je vprašal, kam ju bo pripeljala njuna ljubezen. »Ne misli! Uživaj!« Da, užij dan in ne misli, kakšen konec so ti namenili bogovi, se je spomnil starega latinskega pregovora. Pred svitom je zapustil vilo. Potem se je s prvim parnikom odpeljal v Trst. Dan je prežet z mislimi na Anno in kako bi prepričal Štefi, da bo moral odslej kak mesec ostati v Miljah. Proti večeru odide na postajo. Stefi in Slavko ga opazita že iz vlaka. Ko odhajajo proti domu, mu oba navdušeno pripovedujeta, kako lepo je bilo v Borjani. Verjame, pravi. Vesel je, da sta se imela lepše kakor on, ki je moral celo ob Draznikih delati. Tiskarnar StOckel je resneje zbolel, kakor je sprva mislil. Zdaj bo moral za tiskarno skrbeti on. Vso odgovornost je zaupal njemu. Raje bi videl, da bi jo zaupal komu drugemu. A kaj si more? Stockel ga ima za najbolj spo-obnega. Moral je prevzeti Stocklove posle, da bi ne izgubil njegovega zaupanja. Zato pa bo imel dela čez glavo in se morda ne bo mogel niti ob sobotah vračati domov. Moral bo ostajati v tistih nesrečnih Miljah. In prav sedaj, ko bo vsaka nedelja lepša od prejšnje. Taka smola! A treba se bo s tem sprijazniti. ^ Da, seveda! Ce je tako, bo pač moral ostajati v Miljah in bosta morala biti čez teden s Slavkom sama. Stefi ga razume, vendar čuti, da je Francovo negodovanje narejeno. Z njim bi rad samo prikril veselje in ponos, ker ga tiskarnar Stockel tako visoko ceni. Tako razmišlja Stefi in mu verjame. Kako naj bi slutila, da ji mož laže. Anna je bila zanjo še vedno skrivnost. 6 Minil je april. Tudi za Prvi maj ni Franca domov. Slavku je že dolgčas po očku. Zato ne neha nagovarjati Stefi, naj bi očka obiskala. Tudi z ladjo bi se rad zopet enkrat peljal. Ze tako dolgo se ni. In tudi v Miljah je bil zadnjič, ko je bil še čisto majhen. Rad bi zopet videl tistega kamenitega leva, ki je prav tak kakor v Benetkah. Torej se še spominja tistega davnega poletja, ko so skoro sleherno nedeljo hodili na izlete. Tudi letos bi lahko. In najbrž tudi bodo, če bo le Stockel kmalu ozdravel. Tako upa Stefi, a Slavku obljubi,, da bosta šla v nedeljo k očku, če ga v soboto ne bo domov. In ko pride sobota in ga ni, se v nedeljo zjutraj odpeljeta s parnikom v Milje. • Slavko se veseli vožnje. A kaj, ko je bila kratka. Zdi se mu, da ie narnik vse prehitro meDlul Miliski zaliv. 9 Prezimovanje sobnih rastlin Dnevi postajajo vedno krajši in hladnejši In zato moramo misliti na prezimovanje sobnih rastlin. Pravilno shraniti vse rastline ni enostavno, posebno ne v tistih, mestnih stanovanjih, kjer največkrat ni za to niti primernih prostorov. Ce rastlinam ne bi nudili zimskega počitka, bi vedno manj cvetele in končno usahnile. Za uspešno prezimovanje različnih rastlin moramo imeti hladne, srednje tople in tople prostore. Ne smemo pozabiti, da vse sobnice ne prenesejo enake zimske temperature. Rastline iz tropskih krajev potrebujejo tudi pozimi toploto, rastline iz zmernih predelov" pa vzdrže tudi pri nizki temperaturi. S hladnimi prostori od 2 do 6° C se zadovoljijo naslednje lončnice: abutilon, aspidistra, avkuba, agava, ciklame, citro-novci, fatsrfcdera, fuksija, japonska trdoleska (cvonvmus), kaktoje, lovor, nageljni, oleander, pasionka, pelargonije, rožmarin, sieboldijeva homu-lica in zvončnice. Te rastline lahko prezimi j o v svetlih in suhih kleteh in v hladnih spalnicah. Nekatere od njih, kot agava, aspidistra, japonska trdoleska, lovor, rožmarin in oleander, lahko prezimijo celo na stopniščih in hodnikih, če so le svetli in ni v njih preveč prepiha. Ce gojimo v lončkih naše evropske rastline, netreske, gozdne praproti, pozidno rutico ter korčke, jih prav tako spravimo čez zimo v hladne prostore, saj jim celo nekaj stopinj mraza ne škoduje. Ne smemo pa jih pustiti na balkonih ali zunanjih oknih, ker bi nam lahko zmrznile. Zmrzovanje je namreč v lončkih Recepti Portaž mimoza V presoljeno vodo dajte stročji fižol (lahko tudi vložen), da se skuha, posebej pa skuhajte v trdo dve jajci. V lonec natočite vode in ji dodajte kocko ali dve — ocenite po količini vode — ko.kos.je juhe. Ko juha zavre, jo vzemite z ognja in ji dodajte stročji fižol, ki ste ga sesekljali na kocke. Pretlačite skozi sito trdo kuhana rumenjaka, tako, da bosta videti kot žogice, ki spominjajo na mimozi ne cvete in jih tik pred serviranjem dajte v juho. Krompir s sirom Potrebujete 60 dkg krompirja, 10 dkg nastrganega sira, 6 dkg olja, malo soli in poper. V kozico vlijte olja in naložite vanjo dobro umit na kolobarje narezan krompir in sicer izmenoma vrsto krom- moenejše kot v naravi, kjer rastlino greje sneg in odpadlo listje. S srednje toplimi prostori (6—10° C), razumemo nekurje-ne prostore, ki pa jih kdaj pa kdaj ogrejemo, tako da spustimo vanje topli zrak iz sosednih, kurjenih prostorov. Vanje spravimo čez zimo asparagus, aralijo ali fatsijo, judovsko brado (saxifrago), praprot peleo, sobno lipo 'm nekatere sukulentne rastline. V tople, kurjene prostore nad 15° C pa pridejo afriška vijolica, begonije, bromelije, di-fenbahija, fikusi, filodenroni, kroton ali kodieum, kala, praproti, peperomije, sansi- vierija in vodenka. Nekatere lončnice pa se v kurjenih prostorih slabo počutijo, čeprav zahtevajo razmeroma visoko zimsko toploto. Posebno občutljive so praproti, difen-bahija in kroton, ker jim škoduje suh zrak. Take rastline namestimo nad posodo v vodo, da dobijo najnujnejšo zračno vlago. Vse rastline pa imejmo pozimi čim dlje od peči in radiatorjev. Poznamo tudi prilagodi j ive rastline, ki- jih imamo lahko čez zimo v hladnih ali toplih prostorih. To so kolrofitum, ciperus, sobna vinika in brš-Ijani. ® To so prvi skromni podat-0 ki, kje naj prezimimo sob-9 niče. Zavedamo se, da ni # mogoče dati nekih sploš-9 nih napotkov, saj so raz-9 mere pri vsakem gojitelju 6 različne. Za spretne roke številni povsem navadni predmeti, kot so naprimer džezva, čajnik, kozarci in podobno, ki jih potrebujemo pri pitju kave, sokov ali čaja, bodo izgledali originalno, če jih bomo na novo oblekli. Tako lahko ovijemo džezvin ročaj s "slamo, ki smo jo sneli s starega klo- buka-, ročaj z rafijo ali debelejšo vrvico, kozarce pa okrasimo s kartonskimi »prstani«, ki smo jih ovili z rafijo v živahnih barvah. Vse to nam ne bo odvzelo mnogo časa, pripomoglo pa bo, da bomo še bolj prijetno preživljali popoldanski počitek. pirja in vrsto sira. Kozico pokrijte in jo dajte v pekač. Jed je pripravljena, ko zgornji krompir porumeni in se notranji zmehča. Mali nasveti # če se vam je pokvarila zadrga in je ne morete odpreti, prevlecite s plamenom sveče ali vžigalice prostor, kjer se je zadrga zataknila. # še vedno so v veljavi medaljoni na debelih verižicah, če ste opazili, da puščajo na obleki ali puloverju temne madeže, ju na narobni strani premažite z brezbarvnim lakom za nohte. # Pogosto se dogaja, da se vam kockice ledu v hladilniku primejo posode in jih le s težavo odstranite. Namažite dno posode s svečo, prav tako pa tudi prostor v hladilniku, kamor denete posodo s kockami. Pomagalo bo! • Če imate mastne lase, jih krtačite vsako jutro in. večer s krtačo, ki ste jo pre-vlekli s staro najlonko. Vsa maščoba bo ostala na nogavici; zaradi tega pa jo morate redno prati. • če se vam primejo ostanki jedi na lonec v katerem ste jo kuhali, jo posuj te s precej soli. čez nekaj časa boste ostanek hrane z lahkoto odstranili. £ Madeže na torbici iz svinjskega usnja bomo odstranili z mešanico nastrgane krede in gorilnega špirita. Masa naj bo gosta kot kaša. Počakajte, da se na torbici dobro posuši, potem pa jo odstranite s krtačo, če so madeži še vedno vidni, ponovite postopek. • Madeže od črnila odstranimo z mešanico limoninega soka, tople vode in soli. Od vsake snovi vzamemo enake dele. UMETNOST OBNAŠANJA Eno je biti vljuden, drugo pa takten. Razlika med tema dvema lastnostima je več kot jasna. Poglejmo nekaj primerov. 9 Neki moški je stopil v kopalnico, v kateri se je kopala ženska. Dejal je: »Oprostite, prosim!« in hitro odšel. Drugi moški, ki se mu je zgodilo isto pa je dejal: »Oprostite prosim, gospod!« — To je taktnost. £ Taktnost je naravni talent, ki ga pogosto lažje izražamo z molkom kot z besedami. Zelo lahko je izraziti sožalje z besedami: »Sprejmite moje sožalje!« Taktno je, in ne tako lahko, izraziti sožalje z nemim stiskom roke. Takten človek se prilagodi. občutku, ko besede ne pomenijo ničesar. % Taktnost je med drugim tudi svojevrstna umetnost. Žena, ki ni lepa, ne sme biti deležna naših poklonov, ki so namenjeni njeni lepoti. Sama je dovolj samokritična in bo občutila poklon kot porog in zasmehovanje. Hvaležna bo, če" boste pohvalili njen okus pri oblačenju, bistroumnost, spretnost pri kuhanju plete- DVE ZA SMEH — Zdi se ml, da bi morali pri vas malo bolje soliti zrezke, pa malo manj račune.. V m .,.11......ti "VS V^N nju, v službi ali kaj podobnega, kar res obvlada. % Ni taktno nekoga v družbi opiti ter ga potem naslednji dan spraševati kako se je počutil. Prav tako je netaktno v družbi, ki ne obvlada področja, o katerem razpravlja, pokazati zbranim večjo strokovnost, bahati se s svojim znanjem ali pa spraviti navzoče v zadrego. Kdor je vsaj malo spreten, bo znal netočnosti neopazno popraviti. Sploh pa je bolje ničesar popravljati. £ Takten človek vedno tvega, da ga bodo manj taktni ljudje napak razumeli. Taktno je komu storiti uslugo, toda tisti, ki mu jo naredite, ne sme vedeti zanjo. Takten človek je spoštovan v družbi. Tisti, ki obvlada umetnost taktnosti, ne bo govoril o problemih, ki so komurkoli v družbi neprijetni. Vljudnost je lahko zelo hladna, a taktnost je vedno topla, človeška in prinaša, v družbo razpoloženje in zadovoljstvo. , v j k l Križanka (v 2 5 ' 0 v r 9 g h )/ '.mmi m r U.1 i — Ste že dovolj daleč, da lahko začnem predlagat spre-* ineinbe? VODORAVNO: 1. študent slovanskih jezi-' kov In književnosti, 8. tip ameriškega umetnega satelita, kakršen je nedavno fotografiral Mars, 9. telesna poškodba, 10. kemični znak za srebro, 11. bodeča rastlina, 13. viseča zvočna plošča, 15. predlog, 16. krilati spremljevalec boga Erosa, 18. gostinski uslužbenec, 21. znamenita bizantinska cesarica. NAVPIČNO: 1. kemični znak za samari j, 2. glasbena oznaka za počasno izvajanje, 3. plačilo na račun, predujem, 4. zemljišče, posajeno z vinsko trto, 5. špansko žensko hne, 6. povratno osebni Zaimek, 7. livada, travnik, 10. trgovski potnik, zastopnik, 12. simfonična suita Rlmskega-Korsakova, 14. čista teža blaga, 17. organ vida, 19. tuj dvoglasnik, 20. kemični znak za radij. Akcija za poplavljene Letošnje poletje je bilo zelo deževno. Pogosto smo brali v časopisih in gledali na televiziji, da naše reke naraščajo in groze bližnjim krajem. Najbolj je vasi v ravnem panonskem svetu ogrožala Mura. Razlila se je po vaseh, vdirala-v hiše, hleve in skednje. Ljudje so zapuščali domove, s težavo reševali živino, vse ostalo pa prepustili "uničujoči vodni sili. Strah pred naraščajočo vodo smo doživeli še Jeseničani, ko je Sava odnesla most na Hrušici, grozila Zvagnove-mu mostu in že zalivala stanovanjske zgradbe ob bregu. Ko smo izvedeli, da je RK organiziral humano akcijo za pomoč prizadetim v Prek-murju, smo poizvedeli za naslove štirih šol v najbolj prizadetem okolišu. Pisali smo tamkajšnjim učencem in kmalu dobili odgovore. Učenci osnovnih šol v Tišini, Do-klcževju, Melincih in Rakov-cih so nam v pismih opisali, kako je bilo v dneh, ko je voda vdirala v njihove domove. Pričeli'smo z akcijo. Vsak učenec je izpolnil svojo človeško dolžnost in po svojih močeh pomagal poplav-ljencem. Ta je prinesel čevlje, drugi obleko, tretji denar, ki ga je imel shranjenega v svojem hranilniku. Nabrali smo preko 200 kg obleke in 184.848 dinarjev ter vse odposlali v Prekmurje. Sklenili pa smo, da to ne bo prvi in zadnji stik z otroki iz Prek-murja, ampak si bomo dopisovali še naprej in se tako še bolje seznanili. Veseli smo bili, ko nas je po uspešni akciji tovariš ravnatelj pohvalil in rekel, da smo dokazali, da v naši soci- alistični . domovini v nesreči nihče ne ostane sam. Mojca Rabzelj, osn. šola »Tone Cufar«, Jesenice Bliža se 29. november Dragi pionirji! Ali se že pripravljate za praznovanje 29. novembra? Letos, ko slavimo 20. obletnico osvoboditve, je za nas ta praznik še toliko pomembnejši. Vabimo vas, da napišete nekaj prispevkov o tem kaj pomeni ta dan za našo državo, kako so ga preživeli vaši starši pred dvajsetimi leti. Starši, strici in tetć in vsi odrasli vam lahko povedo o tem mnogo zanimivega. Zapomnite si, napišite in nam pošljite, da bomo tudi ostali vedeli kakšni so bili dnevi, ko so dan republike prvič slavili v svobodi. Seveda nas zanima tudi to, kako je prišlo do tega, da prav ta dan slavimo. Prepričani smo, da to veste, a nam vseeno sporočite. Uredništvo — Pravljica o krojačku Nitki Na grobu padlega junaka Za devetimi gorami, v deveti deželi, je živel krojaček Nitka. Nitka so mu dali ime zato, ker je bil drobcen in šibak. Šival je zelo dobro in vsi so ga hvalili. Imel je tri sinove. Bili so zelo dobrega srca. Nekega dne je stopil v njegovo majceno hišico kralj. Prinesel je blago za suknjo. Od krojačka pa je zahteval, naj mu prišije zlate gumbe. Na tej suknji bi jih moralo biti kar dvanajst. »Kje jih sedaj dobiti?« se je spraševal krojaček. Vse sinove je poslal v svet, naj gredo iskat zlate gumbe. Kralj je krojačku rekel, da bo ob glavo, če mu ne prišije zlatih gumbov. Krojaček je vse dneve jokal. Suknjo je že zdavnaj sešil, gumbov pa še sedaj ni imel. Bil je že ves obupan. Šel je v gozd, da se nekoliko pomiri, toda tam je glasno jokal. Joka je je tako taval sem ter tja. Po gozdu se je sprehajala kraljična. Ko je slišala krojačka kako joka, se mu je približala in ga vprašala: »Zakaj pa jokaš, krojaček Nitka?« Krojaček je jokaje Kakor vsako leto, smo se tudi letos spominjali 1. novembra, dneva mrtvih. Na ta dan okrasimo grobove padlih. Zato smo se tudi mi otroci spomnili na.....padlega borca, ki leži 'v hribu blizu našega doma. Šli smo po strmi poti, ki pelje proti vrhu hriba, kjer je grob padlega junaka. Ko smo prišli na vrh, smo najprej poiskali grob, ki je bil skoraj ves zasut z lepim rumenim jesenskim listjem, ki odpada od bukovih dreves. Ko smo očistili z mahom in listjem pokriti grob, smo na njega položili venec, šopek lepih belih krizantem in prižgali svečke. Nato smo padlega junaka počastili z eno-minutnim molkom. Še preden pa smo se poslovili od njega, smo zapeli pesem Prečuden cvet. Nato smo se spustili po strmi poli domu. Tako se bomo vsako leto spomnili na padlega junaka, ki leži v hribu blizu našega doma. Francka Homan, Osn. šola škofja Loka Gradnja gorenjske ceste Lansko leto so začeli graditi skozi Črnivec cesto. Najprej so začeli težki buldožerji odrivati na desno in levo plodno zemljo in s tem pripravljali pot novi cesti. Prejšnjo jesen so gradbena dela prenehala zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in neugodnega vremena. Letošnjo pomlad so dela nadaljevali. S tovornimi avtomobili so dovažali gramoz za nasip. Z lojze zapa„c: jma velike oči Bilo je že proti koncu vojne. Nemški okupatorji, ki so imeli postojanko v Škofji Loki, so haj kali za partizani po Poljanski dolini in ropali ter požigali vasi pod Blegošem. Vedeli so sicer, da bodo tudi v drugi svetovni vojni poraženi, a kadar konj crkava, obupno bije in brca z nogami. Sredi zadnje zime pred koncem vojne so se ustavili v šutni, majhni vasici pod Blegošem. Četudi jih je bilo ko bolh na mladem psu in četudi so bili do zob oboroženi, jim je takoj padlo srce v hlače, če je v bližini počila partizanska puška. Patrulja kakih petnajstih švabov se je ustavila pred Dolenčevo hišo in jo obkolila. Pet mož je navalilo v bajto, kjer so pretaknili vse kotičke. A ko so se prepričali, da je zrak čist, so ošabno* posedli za mizo, poklicali še ostale može,ici so stali pred hišo, ter zahtevali od gospodinje, naj ji;n prinese kar ima v shrambi najboljšega, da se bodo od-teščali. Gospodinja jim je prinesla kruha, slanine in žganja, samo da bi se jih čimprej odkri-žala, kajti v hiši je imela ranjenega partizana, ki pa ga je zadnji trenutek skrila pod muznik kmečke peči, nanj pa nametala stare cunje in blatne čevlje. Na srečo v to staro šaro ni nihče od švabov drezal, ko so vohljali in stikali po hišah. Tako so Švabi, zbrani v topli izbi, jedli slanino in kruh, da jim je kar za ušesi pokalo, jedačo pa pridno zalivali zžganico. Takrat je v sosednji kamri zadrdrala ura budilka, ki jo je bila gospodinja že zjutraj naravnala na poldne. Ker je stala na posteljni omarici, je drdralo, kakor da bi nekje v bližini zapela partizanska strojnica. Nemci so se tako prestrašili, da so pustili vse vnemar in jo ucvrli iz vasi k svoji edinici. gradbenimi stroji razgrinjajo gramoz in utrjujejo cestišče. Po enakomerno nasutem in dobro utrjenem nasipu so položili izredno debelo plast asfalta. Ob podvozu za našo hišo je velika ponikovalnica za vodo. Iz vasi Ljubno bo cesta speljana skozi predor, čez tri mostove in tri podvoze. Glavna gradbena dela potekajo v Kranju. Prvi kos asfaltne plasti je bil položen skozi našo vas. To je dalo veliko dela! Cesta bo široka 12 m. Sredina, 7.5 m široko cestišče, bo za prevoz osebnih in tovornih vozil, stranski pasovi po 2,25 m pa so namenjeni za odmor med vožnjo. Predor je dolg 230 m. Iz predora proti vasi Črnivec bo zgrajen nad globoko dolino Peračice dolg železni most. Stal bo na visokih stebrih od betona. Najvišji je visok okrog 71 m, kar je približno 10 m več od ljubljanskega nebotičnika. Gradbeniki so obljubili, da bo cesta končana do 29. novembra. Velikega mostu pa verjetno ne bo. Gradi ga »Metalna-« iz Maribora, ki pa ni dobila materiala ob pravem času. Cesta bo imela velik pomen za razvoj turizrha in avtomobilski promet. Povezala bo Gorenjsko z drugimi deli države. rinka Tonc.jc. Radovljica G..:, šola Antona T. Linh-ria odgovoril: »Tvoj oče mi je dal blago, naj sešijem suknjo in prišijem dvanajst zlatih gumbov. Kje naj jih jaz revež dobim?« Kraljična ga je potolažila: »Ne delaj si skrbi,-jaz ti jih dam.« Kraljična je še dodala: »Do kdaj pa mora biti narejeno?« »Do danes,« je žalostno odgovoril krojaček. Kraljična je imela na sebi najlepšo obleko. Vse gumbe na sebi pa je imela zlate. Hitro jih je potrgala dvanajst in ponudila krojačku: »Na vzemi, pa takoj pojdi domov in prišij gumbe.« Krojaček se je zahvalil in takoj odšel. Doma je brž prisil gumbe. Ravno zadnjega je zašil, ko je v sobo stopil kralj. Ko je zagledal suknjo z zlatimi gumbi, se je nekoliko začudil" »Le kje jih je dobil?« Vzel je suknjo, mu odštel nekaj zlatnikov in odšel. Drugi dan so se vrnili sinovi. S seboj so pripeljali žene. Imeli so zlate gumbe. Priredili so slavnostno gostijo in povabili tudi kraljično. Krojaček ji je vrnil gumbe in jih celo prisil. Gostije ni bilo ne konca ne kraja. Najbrže traja še danes, če se še ni končala. Marjanca Raztresen Osn. šola Preddvor jesev Minilo je poletje in začela se je jesen. Vsi smo je veseli, saj nam prinaša polno veselja. Začelo se je novo šolsko leto, sadje je dozorelo, drevesa spreminjajo barvo in listje odpada. Vsa dežela je polna veselja. Otroci se najbolj veselijo trgatve, saj je to najlepši dan. Dan za dnevom hitijo v šolo, da se naučijo kaj novega. Marsikdo se med potjo skloni in pobere lepo rdeče jabolko, ki ga vabi. Tudi rdeče maline se posmehu-jejo in vabijo učence. S to-varišicami hodijo na sprehode in si ogledujejo gore in doline, polja in travnike in mnoge druge lepe reči. Marija Rozman Os. šola Preddvor 12 SPORT 13. NOVEMBER 1965 # GLA9 -,-,---- SEJA SVETA ZA TELESNO KULTURO SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Zapostavljena kvaliteta? Atletika, plavanje in smučanje prioritetni športi V sredo je bila seja sveta za telesno kulturo občine Kranj, ki naj bi rezila vprašanje prioritete športnih panog v občini. Na razširjeni seji so obravnavali tudi celotno stanje telesne kulture v občini. Z rezultati seje smo lahko le delno zadovoljni. Morda je prav obilica nerešenih vprašanj v telesni kulturi pripomogla k temu, da je bilo na seji premalo govora o kvalitetnem športu. Večina diskusij se je ustavljala ^izključno ob problemih šolske telesne vzgoje, tako da se je nehote vsiljeval občutek, da je bila seja namenjena le temu, sicer res zelo perečemu problemu. Svet je sprejel predlog, ki ga bo predlagal skupščini, da naj v občini izdvojijo atletiko, plavanje in smučanje kot prioritetne športe, ki naj bi se jim v bodoče posvečala vsa pozornost. Na Trgovina »Šipad« Kranj (v nebotičniku) Vam nudi po ugodni ceni: spalnice (dvo, tro in štiridelne) dnevne sobe kavče, kuhinje in ostalo pohištvo po konkurenčni ceni Vabimo Vas, da si neobvezno ogledate našo trgovino žalost ne moremo povedati v kakšni obliki naj bi se ta pozornost odražala, ker razen tega ni bilo govora o konkretnejših predlogih. Na seji je prišlo tudi do teženj, da naj bi naredili nekakšno razvrstitev tudi med temi športi. Menimo, da bi bil tak poizkus neumesten, ne glede na to katera panoga naj bi se izdvojila. Če vemo, da se je postavljalo v tem primeru vprašanje atletike, ki kvalitetno na sedanji stopnji razvoja res' ne pomeni mnogo (zaradi te ugotovitve je prišlo od strani n/koga atletskega delavca Razpisujemo prodajo karamboliranega avtomobila TAM 4500 na javni licitaciji. Glavni podatki: Tovorni avtomobil TAM 4500/letnik izdelave 1961. Avto je karamboliran in v nevoznem stanju. Licitacija bo dne 17. novembra 1965 od 11. do 12. ure za družbeni sektor ter od 12. do 13. ure za zasebni sektor. Izklicna cena je 700.000 din. Ogled možen v tovarni LTH obrat Vincarje. Tovarna klobukov »ŠEŠIR« ŠKOFJA LOKA, razpisuj e javno dražbo / ZA PRODAJO STANOVANJ v hiši na Spodnjem trgu 5, v škof ji Lok\in sicer: za stanovanje v izmeri 43,20 m2 izklicna cena 1,303.440 izklicna cena 919.800 izklicna cena 1,760.640 izklicna cena 2,230.440 izklicna cena 2,083.200 izklicna cena 3,720.816 izklicna cena 1,166.400 za stanovanje v izmeri 21,90 m1 za stanovanje v izmeri 44,40 m2 4. za stanovanje v izmeri 53,30 m2 5. za stanovanje v izmeri 59,50 m2 6. za stanovanje v izmeri 90,84 m2 7. za stanovanje v izmeri 27,00 m2 Stanovanja so zasedena. Javna dražba bo dne 17. 11. 1965 ob 17. uri v Tovarna klobukov »šešir« Škofja Loka v tajništvu. do obsodbe vrednega incidenta proti diskutantu), predloga res ne moremo oceniti drugače kot da je nerealen. Pri obravnavanju, katera panoga naj bi bila prioritetna, se je ves problem povezoval s šolsko telesno vzgojo. Če govorimo o zapostavljeni kvaliteti, moramo vedeti predvsem dve stvari. Premalo je bilo govora o kvalitetnih športih kot so košarka, namizni tenis in kegljanje! šolska telesna vzgoja nima in ne sme težiti po vzgajanju kvalitetnih športnikov (naloga šole je splošna telesna vzgoja). Strinjamo se s sprejetim prioritetnem predlogom, a ne z načinom kako je bil sprejet. Pozdravljamo odločitev, da zaradi prioritete teh panog ne smejo biti prizadeti ostali športi, saj je v bistvu vsak šport po svojih vzgojnih vrednostih enakovreden. Predvsem moramo pozdraviti sklep, da ob-stajo za sprejetje v »klub prioritetnih« možnosti tudi za ostale športe, če to s svojim delovanjem dokažejo, čeprav se nam poraja majhen dvom v resničnost tega sklepa (košarka). P. Čolnar Tekmovan'e za prazn'ke Občinska združenja ZB NOV, ZWI in ZROP občine Kranj pripravljajo tudi letos tradicionalno športno tekmovanje posvečeno državnemu prazniku 29. novembru in Dnevu JLA 22. decembru. Kakor prejšnja leta bodo tudi letos tekmovanja v streljanju z zračno in malokali-bersko puško ter vojaško pištolo, nadalje v šahu, balinanju im kegljanju. Zelo verjetno pa bo lefos tekmovanje tudi v, plavanju. Tekmovali bodo člani ZB, rezervni oficirji in podoficirji, aktivni pripadniki JA, mladina in invalidi. - R. Č. »KOMPAS«, Restavracija Ljubelj pošta Tržič proda rabljena osnovna sredstva (MIZE, STOLE) Licitacija bo dne 12. novembra na sedežu podjetja. Za družbeni sektor ob 8. uri, ce licitacija ne bo uspešna, se jo lahko udeležijo zasebniki Jesenski kros v Radovljici Atleti iz celotne radovljiške občine so se za zaključek sezone udeležili občinskega prvenstva v krosu. Tekmovanja, ki, je bilo v nedeljo v Radovljici, se je udeležilo 99 tekmovalcev iz devetih društev. Udeležba je zadovoljiva le kot celota, kar gre pripisovati številni udeležbi pionirk in pionirjev, doeim pa je bila udeležba mladink precej r-> NOVOST ZA SMUČARJE IVove cene na žičnici Za prevoze na žičnicah v Kranjski gori in Planici so določili nove, višje cene. Pri določanju so upoštevali predvsem, da so tuji gostje z novo vrednostjo dolarja za 66 odstotkov na boljšem. Tako bo cena za prevoz do vrha Vitranca in nazaj veljala 810 dinarjev, a tedenska karta 12.000 dinarjev. Pri nakupu v vrednosti 1000 din bodo nudili 16 odstotni popust. Ker bi bile takšne cene res previsoke, bo podjetje Žičnica uvedlo popust za člane družbenih organizacij. Za domače „goste bo tako veljal prevoz do vrha in nazaj 490 din, tedenska karta 8.500 din, a pri nakupu za 1000 din bo dobil domači smučar 14 odstotkov popusta. _ J V. Ztior gorskih vodnikov Ob zaključku letošnje planinske sezone bo od 28. do 30. novembra na Vršiču v Erjavčevi koči trodnevni ibor gorskih vodnikov. Trenutno deluje v sklopu Planinske zveze Slovenije 80 gorskih vodnikov, ki so že popolnoma opravičili svoj obstoj. Pomen te dejavnosti je toliko večji, če pomislimo, da obišče v eni sezoni naš gorski svet več kot milijon domačih in tujih turistov. skromna (dve!?), medtem ko se na startu članic ni pojavila nobena tekmovalka!? Ob tem se je treba vprašati, kje so vzroki, da ob množici pionirk-tekmovalk ni zanimanja med članicami? Največji uspeh na tekmovanju so dosegli tekmovalci iz Gorij in Podnarta! Rezultati — člani: 2100 m (8 udel.): 1. Kobilica (Gorje) 7:17,3, 2. J. Sitar 7:19,4, 3. F. Sitar (oba Kamna gorica) 7:46,5 itd.; mladinci — 1400 m (18 udel.): 1. HanžiČ (Radovljica) 5:06,4, 2. Jakopič (Gorje) 5:25,8, 3. Rozman (Radovljica) 5:39,8; mladinke — 800 m (2 udel.): 1. Kokot (Gorje) 3:23,0, 2. Grahli (Podnart) 3:28,9; pionirji — 890 m (35 udel.): 1. Faganel (Podnart) 2:45,5, 2. Kuhar 2:49,0, 3. Novak 2:49,9 (oba Radovljica), pionirke — 500 m (36 udel.): 1. Tolar (Podnart) 1:50,8, 2. Lombar (Begunje) 1:51,5, 3. Janša (Bled) 1:52,3. J. JUSTIN RADOVLJICA: Prvenstvo v odbo;ki Občinsko prvenstvo v odbojki, jesenski del, se bliža koncu. Na sporedu je še zaostala tekma med Bohinjem in Ribnem, ki pa, ne glede na izid, ne bo spremenila položaj na lestvici. Ce na kratko pregledamo celotno tekmovanje, moramo na prvem mestu omeniti največje presenečenje prvenstva ekipo Radovljice. V tretjem kolu je premagala favorita Bohinj v gosteh 3:2, nato pa doma največjega favorita tekmovanja ekipo Krope gladko z 3:0 in tako brez poraza zasedla, prvo mesto. V oktobru so bili doseženi pričakovani rezultati, morda nekoliko preseneča slaba uvrstitev Podnarta! Radovljica Kropa Bohinj Kamna g. Ribno 6. Podnart 5 5 0 15:3 5 4 1 12:4 4 2 2 9:6 5 2 3 7:11 4 13 5:10 5 0 5 1:15 J. JUSTIN Korak k pocenitvi V soboto je v jeseniški železarni začela poizkusno obratovati nova kisikarna, ki bo proizvedla dnevno do 100 ton kisika za potrebe plav-žev, elektropeči in .martinar-no. To je edinstevna tovrstna naprava pri nas, ki zmore na uro 3.000 Nm' kisika. Na-m amen jena je predvsem teh. potrebam v proizvodnji jekla to surovega železa. Trenutno izpuščajo proizvedeni ikiisik že v zrak, že v masled-njiih dneh, brž ko bodo naprave prestale preizkušnjo, ga bodo začeli uporabljati v proizvodnji surovega žeteza. Tako bodo lahko povečali porabo mazuta in znižali potrošnjo koksa. Kasneje ga bodo zaceli uporabljati tudi v proizvodnji elektrojekla in jekla v martinarni. Z uvajanjem kisika v proizvodnji jekla in surovega železa, oziroma z obratovanjem nove kisikarne, so dani pogoji za nadaljne znižanje proizvodnjih stroškov in povečanje proizvodnje. J Zvedeli smo 0 V Jeseniški martinarni to izboljšali hlajenje vratic pri Simens-martmovih pečeh. S tem bodo pridobili samo pri materialu okrog sest milijonov dinarjev letno, olajšali pa bodo tudi fizično delo delavcev samih. # V Radomljah so pred nedavnim asfaltirali dve važnejši cesti. Do sedaj je bila vožnja po teh cest ali skoraj nemogoča in ko se vozniki vedno bolj pritoževali. # Na želodniku pri Dobu v domžalski občini se je v zadnjem času pripetilo že veliko prometnih nesreč zaradi prevelike hitrosti. Mnoge od teh so se končale s smrtnim izidom. % V Lukovici pri Domžalah bo igralska skupina KUD »Janko Kersnik« postavila na oder dramo »PLAVŽ«, ki govori o delavskem življenju. # Na Brdu pri Lukovici, tik pod gradom pisatelja Janka Kersnika, gradi Gradbeno podjetje Domžale novo šolsko poslopje za centralno osemletko v črnem grabnu. # V kinu Center v Kranju bo prihodnjo nedeljo zanimivo predavanje o Temeljnem zakonu o varnosti prometa na javnih cestah. Predavala bosta znana prometna strokovnjaka prof. dr. Janez Milčinski in Adolf Stopar iz Ljubljane. # V torek zvečer ob sedmih bo v Zadružnem domu V Voklem predavanje o novostih temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah, ki bo združeno s filmi o prometni vzgoji. lovska trofeja HUDA NESREČA NA CESTI KRANJ—JEZERSKO PO SREDI CESTE V ponedeljek se je na Visokem pri Kranju pripetila težka prometna nesreča s smrtnim izidom. Iz smeri Kranja je proti Jezerskemu vozil Janez Florjančii z osebnim avtomobilom KR 28-79. Precej po sredini ceste je šel (po hojd sodeč je bil močno vinjen) pešec Ivan G ros z Zgornje Bele. Ker so Flor-jančiču prihajala nasproti V soboto, 6. 11.1965, je ustrelil na Jelovici lovec iz Dražgoš Franc Lušina 200 kg težkega jelena. Lovci iz Železnikov pravijo, da imajo dovoljenje za odstrel še enega jelena in ene košute, ker po gozdovih Jelovice povzročajo precejšnjo škodo. Slabo vreme -vzrok nesreč V teh dneh je v Sloveniji deževalo. Zaradi tega so bile ceste precej spolzke. Zato se je pripetilo precej prometnih nesreč, V Bistrici na mostu, ki pelje čez reko Bistrico, se je v sredo pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila \ Rudolf Klemene je pripeljal na mest. Tu ga je zaradi mokrih in spolzkih mostnic pričelo zanašati. Ker vozila ni mogel obvladati, se je zaletel v varovalno ograjo in je obvisel tik ob robu mosta, škoda na vozilu in ograji znaša okoli 200 tisoč dinarjev, voznik pa je bil lažje telesno poškO' dovan. -— jj KINO Kranj »CENTER« 13. novembra italij. barvni CS film ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA ob 16., 18. in 20. uri, primiera jug.-sovj. filnja PREGLEDANO, MIN NI ob 22. uri 14. novembra italij. barvni CS film TEROR BARBAROV ob 13. uri, italij. barvni CS film ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA ob 15. uri amer. barv. film V VRTINCU ob 17. uri, premiera amer. barv. CS film ZAJTRK PRI TIFA-NIJU ob 21. uri 15. novembra jug. sov j. film PREGLEDANO, MIN NI ob 16., 18. in 20. uri 16. novembra jug. sovj. film PREGLEDANO, MIN NI ob 16., 18. in 20. uri ' 17. novembra amer. barvni CS film ZAJTRK PRI TIFA-NIJU ob 16., 18. to 20. uri 18. novembra amer. barv. 'CS film ZAJTRK PRI T1FA- NIJU obv 16., 18. in 20. uri Kranj »STORžIč« 13. novembra amer. barv. film KRVNIK IZ NE VADE ob 16. uri, zap. nem. barvni CS film MOMPTI ob 18. umi, amer. fiJmSOJENJE V NU-RNBERGU ob 20. uri 14. novembra amer. film SOJENJE V NDRNBERGU ob 16. uri, italij. barv. CS film ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA ob 19. uri, italij. barv. CS film TEROR BARBAROV ob 21. uri 16. novembra amer. barvni VV film SEVER—SEVERO-ZAPAD ob 16., 18. in 20. uri 17. novembra amer. barvni CS film PAST ZA STARŠE ob 16.40, 18. im 20.20 uri 18. novembra amer. barvni CS film SERENADA VELIKE LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 14. novembra jug. sovj. film PREGLEDANO, MIN NI ob 15. in 19. uri, italij. barv. CS film TEROR BARBAROV ob 17. uri, zap. nem. barv. CS film MOMPTI ob 21. uri 17. novembra franc. barv. CS film TRIJE MUŠKETIRJI I. del ob 19. uri Cerklje »KRVAVEC« 13. novembra amer. barv. VV film KRVNIK IN NE-VADE ob 19.30 uri „ 14. novembra amer. barv. CS film BRAVADOS ob 15. in 19. uri, amer. barvni CS film KRVNIK IZ NEVADE ob 17. uri Kropa 13. novembra nem. barvni film FREDDIE POD TUJIMI ZVEZDAMI ob 1930 uri druga vozila, je moral zasenčiti luči. Zaradi tega je pešca zagledal šele zadnji hip. Kljub temu, da je takoj pri- čel zavirati, se trčenju nI mogel izogniti. Grosa je zbil po cesti. Pri tam je pešec dobil težke telesne poškodbe in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Tam je Gros zaradi poškodb umrl. Na vozilu pa je materialne škode za 250.000 dinarjev. — jj Slabo poznavanje V nedeljo (7. novembra) so avto moto društva Kamnik, Domžale in Mengeš organizirala ocenjevalno vožnjo, ki so se je udeležili tudi člani društev iz Šenčurja in Kranja. Sodelovalo je 30 voznikov avtomobilov; startali so v Kamniku, kjer so jih prireditelji napotili skozi nekaj zahtevnejših križišč, potem pa so odšli skozi Domžale v Mengeš, kjer je bil cilj pri Mengeški koči. Tu so vse udeležence testirali z vprašanji, ki jih dobijo kandidati za pridobitev vozniških dovoljenj. Kljub razmeroma dobremu rezultatu so ugotovili, da zlasti starejši šoferji slabo poznajo določbe temeljnega zakona o cestnem prometu. Testiranje je napotilo avto moto društva v kamniški in domžalski občini, da so začela razmišljati o tem, kako bi organizirala izobraževanje šeferjev, ki že imajo vozni- 14. novembra amer. barv. CS film SEVER SEVERO-ZAPAD ob 15. in 19. uri, nem. barv. film FREDDIE POD TUJIMI ZVEZDAMI ob 17. uri Naklo 13. novembra franc. barv. CS film TRIJE MUŠKETIRJI I. del ob 19. uri 14. novembra franc. barv. CS film TRIJE MUŠKETIRJI I. del ob 16. uri Gorje 14. novembra angl. film PEKLENA FREGATA ob 16. in 19. uri Jesenice »RADIO« 13. do' 14. novembra jug. angl. barv. CS film DOLGE LADJE 15. novembra slovenski film NE JOČI PETER 16. do 17. novembra angl. barv. CS film DŽUNGLA LEPOTE 18. novembra amer. barv. film VOHUN NA POVELJE 19. novembra amer. film BUSTER KEATON - GENERAL Jesenice »PLAVŽ« 13. do 14. novembra angl. barv. CS film DŽUNGLA LEPOTE 15. do 16. novembra jug. barv. CS film DOLGE LADJE ška dovoljenja, ki pa bi se morali sproti seznanjati z novostmi v cestnem prometu in utrjevati svoje znanje, da bo nesreč na cestah manj. Nedvomno je ta pobuda koristna, -a Ni mogel ustaviti V sredo dopoldne se je pripetila na cesti II. neda Tržič —Kranj huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila LJ 168-79 Metod Zor-man je pripeljal v križišče stare in nove tržiške ceste. Zaradi neprednostne ceste je začel zavirati. Ker pa je pripeljal v križišče z neprimerno hitrostjo,' vozila ni mogel zaustaviti. Zavil je na levo stran cestišča, kjer se je zaletel v obcestno drevo. Pri nesreči se je voznik lažje telesno poškodoval, na avtomobilu pa je za okpli pol milijona din škode. — jj 17. novembra amer. barv. film VOHUN NA POVELJE 18. do 19. novembra danski film SPOPAD Žirovnica 13. novembra amer. film AMERIKA — AMERIKA 14. novembra češki CS film ATENTAT 17. novembra jug. barv. CS film DOLGE LADJE Dovje-Mojstrana 13. novembra češki CS film ATENTAT 14. novembra amer. film AMERIKA — AMERIKA 18. novembra jug. angl. barv. CS film DOLGE LADJE Koroška Bela 13. novembra danski film SPOPAD 14. novembra amer. film OD TOD DO VEČNOSTI 15. novembra angl. barv. CS film DŽUNGLA LEPOTE Kranjska gora 13. novembra ameriški film OD TOD DO VEČNOSTI 14. novembra danski film SPOPAD 18. novembra angl. jug.' barv. CS film DŽUNGLA LEPOTE Kamnik »DOM« 13. nvembra amer. barv. film NAJDALJŠI DAN ob 19. uri 14. novembra amer. barv. film NAJDALJŠI DAN ob 15. in 19. uri 15. novembra amer. barv. film NAJDALJŠI DAN ob 19. uri 16. novembra francoski film ROBERTO LA ROCCA ob 20. uri 17. novembra francoski film ROBERTO LA ROCCA ob 20. uri 18. novembra francoski film ROBERTO LA ROCCA ob 20. uri GLEDALIŠČE v Kranju NEDELJA, 14. novembra — ob 10. uri dopoldne URA PRAVLJIC — peti program ob 16. uri za IZVEN Jurčič-Govekar: DESETI BRAT PONEDELJEK, 15. novembra — ob 19.30 uri KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA TOREK, 16. novembra — ob 16. uri Jurčič-Govekar: DESETI BRAT za dijake šole Šenčur in Duplje PETEK, 19. novembra — ob 17. uri Jurčič-Govekar: DESETI BRAT za dijake šole Stane Žagar in 19.30 za IZVEN J"-čič-Govekar: DESETI BRAT Prodam poltovorni avto s tehničnim pregledom za leto 1-966 ta kmečki mlin. Ba-Šelj 9, Preddvor 3943 Prodam ročno slamorezni-co, ročno vodno črpalko, voz zapravljivček, dvobrazd-ni plug in moško kolo. To-rnan, Vodice 127 . 3944 Prodam konja, dve in pol leti starega »Lipicanca«. Naslov v oglasnem odd. 3945 Svinjo, 12 tednov brejo, prodam ali zamenjam za debelega prašiča. Cerklje 71 S 5946 Prodam enofazni števec in kuhalnik na tri plošče. Šenčur 348 5947 Prodam kravo po tretjem teletu. Karun, Povije 5, Golnik 5948 Prodam avto VW, letnik .59-60, Sp. Gorje — Lesce, Franc Pogačnik 5949 Prodam žlindrino opeko, 40 X 30 X 20. Jerala, Podre-ča 32, Smlednik 5950 Ugodno prodam 100 m električnega kabla G/A 25 mmJ in 4 oblažilce, nerabljene, za avto BMW 700. Naslov v ogl. odd. 5951 Prodam plemenske koze in ovce. Naslov v oglasnem odd. 5952 Prodam fikus, filodendrum ta smučarske čevlje št. 42. Naslov v ogl. odd. 5953 Barako, uporabno tudi za garažo, ugodno prodam. Ogled 15. 11. od 3. do 4. ure popoldan. Peter Ažman Partizanska, blok 10, škofja Loka 5954 Prodam več mladih prašičkov. Rupa 11, Kranj 5955 Vzgojno-varstveni Ktvod »Milene Korbar« išče kvalificirano OTROŠKO NEGOVALKO ali nekvalificirano otroško negovalko. Delovni čas je deljen. Razpis velja do 18. novembra 1965. Delovna skupnost WZ »Milene Korbar« Kranj, Jezerska 41. ZAHVALA Ob bridki izgubi moje žene, mame, sestre, stare mame in tete LJUDMILE PAVEC se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem tov. Planika Kranj in sindikatu za izkazano prvo pomoč. Žalujoči: mož Jože, hčerka Milenka, sinova Joško in Bojan ter ostalo sorodstvo. Grad pri Corkljah, 8. 11. 1965 Prodam ogrodnik za sajenje, okopavanje in vsipava-nje krompirja, srednjo sla-moreznico s puhalnikom (Greif). Joža Bohinc, Zg. Brnik 60, Cerklje 5956 Prodam 450 kg oementa. Peter Krč, Huje 9, Kranj 5957 Nov motor Maxi prodam ali zamenjam proti doplačilu za fiat. St. Žagarja 18, Radovljica 5958 Prodam pralni stroj »Mariš« in centrifugo po' ugodni ceni. Zupan, Kidričeva 57, Kranj 5959 Prodam osem prašičkov, 7 tednov starih. Anton Jarc, Strahinj 18 5960 Prodam 15 m2 bukovega parketa I. vrste. Vinko Gra-šič. Križe 78 5961 Prodam gumi voz nosilnosti 3 do 4 tone. Gabriel Eržen, Cešnjica 75, Železniki 5962 Prodam malo rabljen štedilnik »Gorenje«. Naslov v ogl. odd. 5963 Prodam kravo v 5 mesecu brejnosti. C. na Klane 9, Kranj 5973 Prodam .kravo s teličkom, dobra mlekarica. Breg 15, Komenda 5974 Prodam prikolico za fiata. Kupim poltovorni avto VW. Naslov v oglasnem oddelku 5975 Prodam hrastove vereje in trodelno zajčjo kletko. Kranj, Huje 33 5976 Prodam obrana zimska jabolka. Kranj, Staretova 27 (Cirče) 5977 Prodam dva m3 smrekovih plohov. Grad 43, Cerklje 5978 Prodam prašičke 7 tednov stare. Kranj Jezerska c. 93 5979 Prodam ugodno televizor (nemški). Kranj, Kajuhova 44 5987 Prodam motorno kostnico, avstrijske znamke z žetveno napravo in obračalnik za seno. Naslov v oglasnem oddelku 5988 Prodam polavtomatski pralni stroj. Naslov v oglasnem oddelku 5989 Prodam rabljeno sobno pohištvo in kuhalnik na 2 plošči. Kranj Majstrov trg 6 5990 Prodam pralni stroj »Ri-ber« s centrifugo. Kranj, POSREDUJEMO PRODAJO karamboli ranega osebnega avtomobila znamke FORD TAUNUS 12 M leto proizvodnje 1965, s prevoženimi 231 km. Začetna cena DIN 2,350.000.— Ogled vozila je možen vsak dan od 6. ure do 14. ure pri avtokleparju Ribnikar Matevžu — Kranj ~f Ljubljanska c. 5. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede 17. 11. 1965 do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ Gradnikova 5, stan. 11 5991 Prodam konja tri leta starega in bika 1 leto starega. Virmaše 42, škofja Loka 5992 Prodam konja za vsako delo in telico staro 4 mesece. Naslov v oglasnem oddelku Prodam mlade pave. Naslov v oglasnem oddelku 5996 Kupim dva prašiča, 80 do 100 kg težka. Naslov v oglasnem oddelku 5831 Kupim žlindrino opeko, 2000 kom. Zeleška 13, Bled 5799 Kupim gumi voz do 2 toni nosilnosti. Martin Tiringer, Strahinj 41, Naklo 5964 Kupim 4000 kom. (folc) strešne opeke, nove, ali dobro ohranjene. Naslov v oglasnem oddelku 5965 Kupim čistokrvnega vol-čjaka, starega do dveh let. C. Kokrškega odreda - 27, Kranj 5966 Kupim nov VW ali fiat 750. Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku • 5967 Kupim enostanovanjsko hišo, v grobem stanju, dograjeno ali starejšo, v Kranju aH bližnji okolici, tudi vse-ljivo. Ponudbe poslati pod »Hiša« 5968 Kupim ročno motorno, kosilnico. Naslov v oglasnem oddelku . 5980 Kupim dobro ohranjen fiat 600, plačam v gotovini. Ponudbe poslati pod »Galovina« 5981 Zamenjam gradbeni material za stavbeni svet v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 5969 Zamenjam enosobno stanovanje, sončno, s souporabo priteklin v Kranju za enakovrednega tudi v Kranju. Naslov v ogl. odd. 5970 Absolventka germanistike poučuje nemščino in angleščino. Kranj, St. Žagarja 24 5971 Preklicujem avtobusno izkaznico št. 2378 na ime Milka Krapšek, Luže 45, Šenčur 5972 Preklicujem avtobusno legitimacijo št. 1600, Kranj— Brnik na ime Dobnikar Jože 5982 Izgubil sem od Smlednika do Hrast j a aktovko z zidarskim orodjem in delovno obleko. Najditelja prosim naj proti nagradi vrne Bergant, Hrastje 72 5983 Šofer išče opremljeno sobo kjerkoli v Kranju. Ponudbe poslati pod »Miren« 5984 Nujno rabim 100.000 din posojila za dobo dveh mesecev. Ponudbe oddati pod »Avto« 5985 Jugoslovanska loterija Poročilo o 23. kola, ki 1965. žrebanju srečk je bilo 11. XI. Srečke s so zadele končnicami dobitek din 10 8000 40 2.000 950 10.000 44920 60.000 66080 40.000 82320 60.000 1 1 1 400 92 800 18302 40.000 40082 40.000 48732 40.000 862032 10,000.000 13 600 63 600 693 4.000 44863 40.600 48963 60.600 654543 800.000 64 800 74 600 94 600 02284 60.000 06724 40.000 81784 40.000 797394 3,000.600 843534 1,000.000 15 600 875 8.000 6065 20.000 02425 100.000 09356 60.000 21896 60.000 56836 40.000 91166 60.000 i 17 600 77 800 85617 100.600 051237 800.000 8 400 10738 60.400 14448 60.400 71308 100.400 87628 40.400 311738 1,000.400 757568 5,000.400 59 1.000 79 1.000 03149 100.000 48049 60.000 54549 200.000 61689 40.000 POTROŠNIKI! Izkoristite UGODEN NAKUP ZLATNINE z 10 % popustom od 15. novembra do 15. decembra 1965 v novi trgovini »FOTO-PARFUMERIJA«, Titov trg 18. Se priporočaj DROGERIJA - OPTIKA KRANJ Odadam garažo v Stražišču. Informacije, Reševa 10, Kranj 59S6 Hišo v Tržiču takoj ugodno prodam. Soba in kuhinja vseljiva. Informacije, Zupan Podljubelj 41, Tržič 5994 Aktiv ZMS Gorice prireja vsako nedljo ob 18. uri v Zadružnem domu Gorice PLESNE VAJE začetni in nadaljevalni tečaj. Vabljeni! 5995 OBJAVE AVTO MOTO DRUŠTVO škofja Loka organizira noi tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije. Začetek tečaja bo, ko bo popol-njeno število prijavljencev. Prijave' sprejema pisarna Avto moto društva Jegorovo predmestje 10, vsak ponedeljek in sredo med uradnimi urami dopoldne in popoldne. PLESNA ŠOLA v Kranju organizira nov plesni tečaj za začetnike Pouk bo vsako soboto od 19. do 22. ure. Začetek bo 20. novembra. Nadaljevalni tečaj se začne 11. novembra 1965. Vpisovanje v Delavskem domu vsak dan od 18.30 do 19.30 V KRANJU Krompir 80 do 85 din, ja-* boika 120 do 160 din, hruške 150 do 240 din, paradižnik 280 do 300 din, zelje v glavah 70 do 80 din, kislo zelje 160 din, kisla repa 150 din, solata 180 do 200 din, cveta-ča 200 do 250 din, korenček 120 do 140 din, peteršilj 150 do 180 dim, rdeča pesa 120 do 140 din, skuta 400 din, surovo maslo 1800 do 2000 dinarjev, med C20 din, orehova jedrca 2200 do 2300 din, celi orehi. 500 din, živa perutnina 750 do 800 din, zaklana perutnina 900 do 1800 din za kg; ajdova moka 200 do 260 din, koruzna moka 140 do 150 din, kaša 320 do 340 din, proso 150 do 160 din, pšenica 85 do 90 din, kostanj 150 do 200 din za liter, jajca 80 din za komad. Svet delovne skupnosti skupščine občine Tržič razpisuje prosto delovno mesto kurirja in izterjevalca v tfpravi SOb Tržič. Pogoji: Dokončana osnovna ali nepopolna srednja šola. Prošnjo z življenjepisom je vložiti v tajništvu SOb Tržič. Razpis velja do preteka 10 dni po objavi v časopisu. 13. NOVEMBER 1965 * GLAS RADIO - TV SPOREDI 15 RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6, 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 13. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol — 9.45 Klavir v ritmu — 10.15 Arije iz Verdijevih oper — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Novost iz našega studia — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Jesen na deželi — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Iz oper jugoslovanskih skladateljev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermez-zo — 15.30 Pesmi in plesi Jugoslavije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.15 Najpriljubljenejše popevke tega tedna — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Iz relejnih postaj — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba NEDELJA — 14. novembra 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.45 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. —-10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Ljubiteljem lahke glasbe — 11.00 Turistični napot- ki za tuje goste — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 17.05 Slavni pevci — znamenite arije —'17.30 Radijska igra — 18.13 španski capric-cio — 18.30 Trideset minut pri virtuozih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Simfonije Franza Schuberta — 21.40 Med preludiji Serge-ja Rahmaninova — 22.10 Nočni mozaik zabavnih zvokov — 23.05 Iz današnje češke glasbe PONEDELJEK — 15. nov. 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otroške igre s petjem — 9.25 Naš juke box — 10.15 Kitajska pripovedka >— 10.35 Nas podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti —» 12.05 Festivalni orkester iz Batha pod vodstvom Menu-hina — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po slovenskih krajih — 13.30 Pripoveduje vam — 14.05 Deset mladinskih skladb za klavir — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Zborovske skladbe Danila Bučarja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Zvočni razgledi 18.45 Pota sodobne medicine — 19.05 Glasbene razglednice .— 20.00 Slovenske zabavne melodije — 20.15 Simfonični koncert — 22.10 Zveneči akordi — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza TOREK — 16. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopajo — 925 Sprehod z ^velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Iz jugoslovanske operne ustvarjalnosti — 11.00 Turistični napotki "za tuje geste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slavni virtuozi, vam igrajo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Rudija Bardorferja s pevci — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pasrpico — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Iz studia 14 — 18.45 Na mednarodnih križpotjih 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Nastop Komornega zbora iz Celja — 20.17 Radijska igra — 22.10 Serenadni večer — 23.05 Popevke za lahko noč SREDA — 17. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Posnetki z mladinskega festivala v Celju — 9.30 V svetu lahke glasbe — 10.15 Dva slovenska glasbena izvajalca — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Naši solisti v Don Jua-nu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz narodne zakladnice — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Koncert pihalne godbe Rudolf Urbanec — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Izbrani listi iz Bartoko-vega ustvarjanja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.40 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Kitara v ritmu — 20.10 Večni mornar — opera — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba S ČETRTEK — 18. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 »Sanje male Vere« — 9.40 Stari ia novi znanci — 10.15 Priljubljeni vansambelski prizori iz oper — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz zakladnice ruskega glasbenega realizma — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Vaclav Talich za dirigentskim pultom — 14.35 Lirika za otroke — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V ritmu koračnice — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pasmi in napevov — 21.00 Izročilo XI. stoletja — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorna ura del Ravela — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana PETEK — 19. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže — domači ansambli — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Umetniki na pihalne instrumente — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 'Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper Haendla — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Mali vokalni ansambli pejo slovenske naredne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14 35 Pcje zbor Madrigalistov iz Celovca — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Plesni orkester RTV Ljubljana — 18.45 Kulturna diagonala — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz arhiva operetnih melodij — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Naši skladatelji pred mikrofonom — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz skandinavske simfonične literature TELEVIZ SOBOTA — 13. novembra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Beograd 17.40 Kje Je, kaj je RTV Skopje 17.55 Zoki-Poki RTV Ljubljana 18.10 Vsako soboto 1825 TV obzornik RTV Beograd 18.45 Kako je s tem? — mladinska igra 19.45 Ko sem bil Še majhen RTV Ljubljana 19.40 Cik-cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 TV obzornik 20.40 Peščena ura RTV Beograd 21.10 Druga plat medalje RTV Ljubljana 22.00 Največja predstava na svetu 22.50 Zadnja poročila NEDELJA — 14. novembra RTV Ljubljana 9 JO Zapojte z nami RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Zagreb 10.45 Združenje radovednežev RTV Ljubljana 11.30 Cirkuški deček RTV Zagreb 12.00-Kulturna tribuna Športno popoldne RTV Zagreb 18.00 Ponovitev oddaje RTV Ljubljana 18.10 Največja predstava na svetu — film 19.00 Karto več! 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.45 T V kriminalka RTV Ljubljana 21.45 Poročila PONEDELJEK — 15. nov. RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Ljubljana 11.40 TV v «oli RTV Beograd 17.40 Tečaj angleškega jezika RTV Zagreb 18.10 "Risanke RTV-Ljubljana 18.25 T V obzornik 18.45 Zanimivosti RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Propagandna oddaja x RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Reci, da sem lažnivec — TV drama RTV Ljubljana 21.30 Biseri glasbene literature 21.45 T V obzornik TOREK — 16. novembra Ni sporeda! SREDA — 17. novembra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli 16.40 Govorimo rusko RTV Ljubljana 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik IJA RTV Ljubljana 20.20 TV obzornik RTV Zagreb 20.30 Zabavno-glasbena oddaja % RTV Ljubljana 21.30 Pogovor o slovenščini 22.00 Zadnja poročila ČETRTEK — 18. novembra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Beograd 11.00 Angleščina RTV Ljubljana 16.10 T V v šoli RTV Beograd 17.40 Tisočkrat zakaj? RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik RTV Beograd 18.45 Po Jugoslaviji RTV Ljubljana 19.10 Plesni orkester RTV Ljubljana 19.40 Kaleidoskop 17.00 Učimo se angleščine RTV Ljubljana 17.40 Tik-tak 17.55 Pionirski TV studio 18.25 TV obzornik RTV Beograd 18.45 Glasbeniki o sebi in glasbi RTV Ljubljana 19.15 Filmski pregled RTV Zagreb 19.40 TV prospekt RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 TV obzornik 20.30 Baletni klas 20.40 Kulturna panorama 21.40 Iz arhiva jugoslovanske kinoteke 22.10 Zadnja poročila PETEK — 19. novembra RTV Zagreb 10,00 TV v šoli 16.40 Govorimo rusko 17.00 Učimo se angleščine 17.30 TV v šoli 18.00 Mendov spored RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 TV tribuna 19.15 S kamero po svetu 19.45 TV akcija RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 TV obzornik 20.40 Otok Largo 22.10 Zadnja poročila Več Spremembe v jeseniških prodajalnah Bo turizem izumrl? Kljub prizadevanju TD v Sorici ne bo Groharjevega spomenika — Slaba cesta odvrača goste Sorica je najlepša slovenska vas, tako pravijo vsi, ki so obiskali prijetno vasico pod obronki Ratitovca, vsak si jo želi še videti in tako v tem gorenjskem kotu ne manjka domačih pa tudi tujih turistov. Poslovna enota Univerzal na Jesenicah je s 1. novembrom letos uvedla nekatere spremembe v svojih prodajalnah. V bivši prodajalni Steklo, barve in laki, lahko sedaj številni potrošniki dobijo vse gospodinjske potrebščine. Vse artikle so izločili iz prodajnega seznama predmetov v trgovini Zeleznina, kjer bodo razširili izbiro železnih predmetov, v posebnem oddelku pa bodo prodajali športno opremo — smuči, sanke, smučarske palice, smučarske'čevlje, okovje za smuči, hokejske palice, drsalke in druge športne potrebščine. Pri podjetju nameravajo razširiti tu- 0 zdravstvu in socialnem varstvu KRANJ, 12. novembra — Danes dopoldne je bila v Kranju javna tribuna o zdravstvu in socialnem varstvu, ki jo je pripravil občinski odbor SZDL v okviru Priprav na sedmo letno konferenco in na šesti kongres SZDL Slovenije. Udeležili so se je predstavniki delovnih kolektivov zdravstvenih ustanov, službe socialnega zavarovanja in družbeno političnih organizacij občine. di sedanjo prodajalno optike poleg turistične poslovalnice Ljubljana Transport, kjer bodo imeli kupci možnost dobiti televizorje, gramofone, radioaparate, fotoaparate in druge optične naprave. T. L> Toda v letošnji turistični sezoni je bila Sorica bolj slabo obiskana. Stalnih turistov je bilo malo. Zasebne turistične sobe, ki jih je v Sorici 15 s 30 ležišči, so bile zasedene samo od 15 inozem- Včeraj so dokončno podrli viseči most čez Kokro v Kranju. Najprej so podrli streho in odstranili ostalo leseno konstrukcijo, včeraj pa so odstranili še nosilne jeklene vrvi. Tradicionalno prijatetjstvo med Trbovljami in Jesenicami Preteklo soboto so obiskali Jesenice predstavniki družbe-no-političnih organizacij iz Trbovelj. Na Jesenicah so jih Težave z zdravili V naših lekarnah so v zadnjem času nemalokrat v težavah, ker ni na razpolago ustreznih zdravil. To so med drugim ugotavljali farmacevti Gorenjske na letnem občnem zboru, ki Je bil v soboto 6. novembra v Radovljici. Največ pa so govorili o strokovnem osposabljanju članstva, kar je tudi glavni smoter te organizacije. Po lanskih izkušnjah so sklenili, da bodo tudi letos organizirali več strokovnih predavanj. — K. M. ob 9. uri sprejeli predstavniki občinskega komiteja zveze komunistov in zveze mladine ter predstavniki občinskega sindikalnega sveta,, občinskega odbora Socialistične zveze •in občinske skupščine. Najprej so si skupno ogledali nekatere obrate Železarne in nove obrate na Belškem polju, nato pa so se pogovarjali predvsem o organiziranju tesnejših stikov na področju kulture in prosvete med obema občinama. DOMŽALE: Posvetovanje o trgovini KRANJ, 12. novembra — Na povabilo Gospodarske zbornice Slovenije so se danes zbrali v Kranju predstavniki trgovskih podjetij iz petih gorenjskih občin. V razpravi o položaju trgovine po reformi so najavljali številne težave zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, možnosti za izboljšanje trgovske mreže, letošnjih nenormalnih pogojev poslovanja in pomanjkanja blaga. skih turistov iz Italije. Boljše pa je bilo na Soriški planini, kjer so bile vso sezono kapacitete zasedene. Turistično društvo Sorica se trudi, da bi za razvoj turizma in pomembnosti kraja naredilo še več. Tako že od leta 1963 nameravajo postaviti spomenik slikarju-doma-činu Ivanu Groharju. Sredstva jim je obljubila Gorenjska turistična zveza iz Kranja. Tako so bili povsem prepričani, da ni več zadržkov za spomenik. Pristojni organ občinske skupščine v Skofji Loki pa jim ni odobril lokacije. Turistični delavci so zgubili voljo in vse kaže, da bo ostal Ivan Grohar brez zaslužnega spomenika. Se bi lahko naštevali probleme, ki tarejo ljudi — domačine in turiste, ki obiskujejo Sorico. Popravila je potrebna cesta predvsem na odseku Podrošt—Sorica. Posebna komisija Turističnega društva ni naletela na razumevanje pri cestnem podjetju in Transturistu. Verjetno v zimski sezoni cesto celo ne bodo plužili. To bo Za turizem res velika škoda. S. ZBOR VOLIVCEV V ŽELEZNIKIH Tehtna razprava Železniki, 10. novembra — Na zboru volivcev, ki je bil danes v domu Partizana v Železnikih, so volivci razpravljali o perečih gospodarskih problemih v krajevni skupnosti, o dodeljevanju sredstev krajevni skupnosti iz občinskega proračuna, o spremembah in dopolnitvah statuta krajevne skupnosti itd. O reformi in novih gospodarskih ukrepih v občini Kamnik: Raz rava o združevanju sredstev KAMNIK, 12. novembra — Danes je bila tu seja zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, na kateri so razpravljali o združevanju sredstev za financiranje strokovnega šolstva in o združevanju sredstev za razvoj družbenih služb. S seje, na katero so povabili tudi predsednike delavskih svetov In direktorje gospodarskih organizacij in kjer so ugotovili predvsem, da se sporazumno doseženi dogovori ne izpolnjujejo, bomo poročali v naslednji številki Glasa. -a je govoril predsednik občinske skupščine škofja Loka Milan Osovnikar. Razprava je nanizala precej komunalnih vprašanj, katere bo v bližnji prihodnosti treba smotrneje in hitroj e reševati. Tako so volivci predvsem spraševali o gostinstvu in turizmu, obnavljanju cest, o otroškem varstvu in o ukrepih in obnovi komunalnih objektov, ki jih je zadnja poplava precej poškodovala. Na zboru so bili izvoljeni -tudi kandidati za nov svet krajevne skupnosti. — A. S. Končno nova Moravska cesta Te dni so delavci podjetja kilometer nove moderne ceste občini, ki bo dolga 8 km. Asfaltni trak sega sedaj do Krtine. Za dela so letos namenili 85 milijonov dinarjev, kar pa je zadostovalo le za en kilometer ceste. Celotna dm-vesticijska vsota pa bo pire*- Slovenija ceste asfaltirali prvi Želodnik—Moravče v domžalski segla 1 milijardo dinarjev. Nedvomno je bila gradnja nove ceste že nujna, saj je sedanja cesta rx>zimi in ob deževju skoraj neprevozna, po njej pa se vsak dan vozi na delo ali v šolo skorai 800 delavcev in dijakov iz Moravske doline. Poleg tega pa po njej vsak dan vozijo težki tovornjaki kremenčev pesek na železniško postajo Domžale. Ti so že sicer slabo cesto popolnoma razdejali. Francdi Gerbec Danes bo preteežn oblačno in hladno vreme, vmes še padavine pretežno sneg. Temperature od O do 5 stopinj. V začetku prihodnjega tedna bo hladno vreme, precej oblačno, vendar večjih padavin ni pričakovati. Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 2? in oprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 515-1-135. Telefoni redakc. 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo