(Inročniaa nMK(m Ž5 Din, u iaozena-itvo 40 Dia — no-deljsks izdaja ce-loietao 96 Din. sa inozemstvo 120 Din Urodništve ja t Kopitarjevi uLWVI ček. račun: Ljub« Ijana it I0.6V) ia 10.549 za inserate» Sarajevo 4tv. 7565, Zagreb Stv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitsr-evs 6. telefon 3999 Telefoni aredatStvai dnevna siniba ponedeljka ta dneve po praznike W ovčji obleki J6e nekaj dni zbornje v Moskvi v dvorani strokovnih organizacij VIL kongres komunistične in-ternacionaJe. Od zadnjega kongresa, ki se je vršil L 1928., je poteklo polnih 7 let Rnska komunistična stranka, ki je v mednarodnem komunizma odločilen činitolj, je imela vzroka dovolj, da v vseh teh letih svojim po sveta raztresenim zaupnikom ni dala prilike za pot v Moskvo. Notranja borba med sovjetskimi vlastodržci, med Trockije-vimi in Stalinovimi pristaši, ki so jo boljševiki kar moč skrivali pred profanim zunanjim svetom, hi gotovo prišla do izraza tudi na kongresa kominterne, kar bi delalo slab vtis. Potem so sovjeti preiiveli nekaj gospodarsko slabih let Inozemski delegati ne bi videli v Moskvi drugega kot rev-i&ino in glad, dolge vrste ljndi, ki se nastavljajo nced uradi za krušne karte in druge dolge vrste, ii čakajo pred prodajalnami na življenske potreb-ščino. Tudi to ni spodbuden pogled v rdeči paradi!. Končno tndi zunanje političen položaj sovje-tov ni bil takšen, da bi lahko pustili delegatom ■kominterne, da odkrito in brez pridržkov govore. Xbor kominterne pa, ki ne bi mogel na vsa usta Kričati, bi sploh ne bil nikak zbor in ne bi dosegel Svojega propagandističnega namena. 1 Radi toh in morda še drugih vzrokov sc kongres kominterne tako dolgo ni vršil in je vse posle opravljal kar izvršilni odbor. Sedanji trenutek pa se je komunistom zdel primeren, da skličejo svoje zaupnike z vseh delov sveta. Prvič Jim imajo marsikaj novega pokazati, in to v prvi vrsti boljševiški militarizem, ki je na kopnem in v zraka zadnja leta odlično napredoval. Napredovala je tndi tehnizacija dežele in Moskva je dobila podzemeljsko železnico, kakor jo imajo druga velika mesta na zapadu, na kar so boljševiki zelo ponosni. Nasprotstva v stranki sicer niso prenehala, kakor kažejo zadnje odredbe proti >9tarim boljševikom«, vendar se zdi, da je Stalin vsaj nn pogled neomejen gospodar v stranki in v vladi. Tndi v zunanji politiki so boljševiki želi uspehe, kajti razni pakti z zapadnimi državami, zlasti pa Se sprejem v Zvezo narodov poinenja za nje brez dvoma veliko politično razbremenitev, tako da se sedaj zopet lažje morejo vdajati svojim priljubljenim sanjam o svetovni revoluciji. Kajti kominterna ni drugega kakor orodje in gibalo svetovne revolucije. Kakor na vseh dosedanjih kongresih jc bila tudi na sedanjem revolucionarna naloga komunistične internacionale na ne-Steto načinov poudarjena. Oficielna »Pravda« je okrog 400 delegatov, ki predstavljajo 67 komunističnih strank po svetu, pozdravila kot »vojskovodje svetovne revolucije«. Na zborovanju so bili najbolj burno pozdravljeni govori tistih delegatov, ki s« so mogli sklicevati na največ uporov, štrajkov in revolucionarnih pokretov v svoji domovini. Z vsega se da čutiti, da navdušenje za »direktno akcijo« v komunizma nikakor ni popustilo, še ■nanj pa more hiti govora o tem, da bi se odstopilo od nadaljnje propagande in podtalnega dela za svetovni komnnistični prevrat. Drugo vprašanje je seveda, ie voditelji III. internacionale v komunistično svetovno revolucijo v svojem srcu tndi še danes verujejo. Na vsak način vzdržujejo pri svojih zvestih revolucionarno miselnost in npanje na »skorajšnji« zmagoslavni pohod boljševizma po vsem svetu. Ta boljševiška esliatologija se sicer ne ujema posebno dobro i dejanskim položajem na raznih odsekih svetovne komunistične fronte. Tudi kongres je moral ugotoviti, da sta od zadnjega zborovanja ušli komunizmu iz rok dve zelo važni postojanki, na kateri je z veliko gotovostjo računal in stavil najbolj daljnosežne upe, namreč Nemčija in Španija. Tudi drugod se zdi, da sc odgovorni politiki zavedajo nevarnosti, ki narodom in državam preti od revolncionarnega komunizma. Stranka je prisiljena, da v 45 deželah deluje na ilegalen način, kakor je ugotovil kongres kominterne. Odpor proti židovskemu marksizmu se v svetn organizira in krepi. Polno jo drugih idej, ki so narodom življensko bližje in jih bolj zajomljejo kakor pa hrezživljcnski materialistični marksizem, ki je dosedaj le eno pokazal: da jc nenadkriljiv V obljubah, propagandi, demagogiji in rušenja, da pa na oblasti ne more ničesar bistveno svojskega ustvariti. Edini večji uspeh more kominterna v zadnjih letih zaznamovati v Franciji, kjer ji ana-sionalna francoska masonerija spretno v roke igra in ji pomaga, da se rdeči pas okrog Pariza vedno bolj oži. Ponekod, kakor v Ameriki se je tudi posrečilo tesno sodelovanjo med komunističnimi in »meščanskimi« brezbožnimi organizacijami..., drugače pa propaganda za komunistične ideale nspeva le v toliVo, kolikor ji gospodarske težkoče v svetu in pa nespretno vladanje v gotovih državah nudi potrebnega netiva. Nastopanje pod lastnim imenom torej ne vleče več. Zato je kongres dal »vojskovodjem svetovne' revolucije« nove smernice, po katerih naj se v bližnji bodočnosti ravna komunistična taktika. Medtem, ko je na zadnjem VI. kongresu Bnharin odločno zagovarjal in tudi prodrl z zahtevo, da aiora komunizem vedno in povsod samostojno nastopati in so zlasti varovati vsakega sodelovanja s socialno demokracijo, jo pa sedanji kongres izdal geslo: Iščite zaveznikov, kjer jih dobite! A ne samo to: Komunisti naj sc vrinejo v vse pokretc in naj si privzamejo kakršnokoli masko hočejo, samo če jih vodi do cilja. Ako je n. pr. kje kako nacionalno gibanje, potem ga komunisti ne smejo napadati, ampak naj so mu pridružijo, naj se po možnosti polaste važnih mest ter naj pokretu dajo revolucionaren značaj. Pridružijo naj se vsakemu gibanju, ki jc proti obstoječemu redu in naj ga skušajo usmeriti v svojem pravcu. Znano je, da to zadnjo dni nemški komunisti ponudili težko preganjanim katoličanom svoje zavezništvo in pomoč proti Hitlerjevemu režimu, kar so katoličani seveda odločno odklonili. Po sedanjem načrtu naj komunizem postane revolucionaren kvas, primc-San vsakemu izrazitejšemu ljudskemu gibanju v to svrho, da nastane čim več zmešnjave in anarhije v sveta. Red, avtoriteta, zadovoljnost, to so najhujši sovražniki komunizma; upori, zmešnjave, socialni boji, sovraštvo med narodi, to pa pripravlja njegovo žetev. Gotovo je volk v ovčjem kožuhu vedno najbolj nevaren in bo nova komunistična taktika — ki prav zn prav za gotove sektorje ni več nova, ampak ie preizkušena metoda, zahtevala mnogo bolj pazljive obrambe. Sedaj jih bomo naenkrat Generalni štab Kominterne daje navodila Parola Moskve: Razdirajte...! Kongres Kominterne napoveduje ofenzivo za osvojitev mladine - Pod masko demokracije Ri-ra, 5. avgusta, b. Šele sedaj jo objavljena resolucija, ki je bija kongresu Kominterne v Moskvi predložena v razpravo in velja kot smernica za nadaljno delovanje mednarodnega komunizma. Resolucija je skrajno zanimiva, ker prihajajo komunisti z moskovskega kongresa lepo preoblečeni v demokratične uniforme in imajo nalogo po vseh državah pripravljati svetovno revolucijo lepo skrito za velikanskimi demokratičnimi kulisami. V naslednjem glavno vsebino tega najnovejšega dnevnega povelja, ki ga generalni štab svetovne revolucije razpošilja z Moskve svetovnemu proletari-jatu. 1. V prvi točki predlaga resolucija pohvalo osrednjemu vodstvu komunistične internacionale (po moskovskem žargonu se tn imenuje eksekutiva kominterne) za njegovo modro proletarsko vodstvo. 2. V drugi točki se izreka ukor drugi in-ternacionali, ki je navzlic poskusom 1.1934 in 1935, da bi so z ostalim proletarijatom združila v skupno fronto svetovnega proletarijata, ostala trdoglavo ob strani. Osrednje vodstvo dobiva nalog.da poskuse obnovi, kajti nad vse je vredna proletarska solidarnost. Ena sama rdeča fronta 3. V tretji točki daje osrednjo vodstvo Kominterne strog nalog vsem sekcijam komunistične internacionale, da naj nemudoma opustijo vsako napadanje socialistov in da ravno nasprotno stvorijo ž njimi enotno fronto. Komunistične sekcije naj dobro pazijo, da ne bodo več ostale samo pri pridigo-vanju abstraktnega komunizma, ampak, da bodo stopile v stik z dejanskimi vsakdanjimi potrebami proletarijata. Moskva daje parolo, da se naj borba med raznimi marksističnimi strujaini preneha in daje svojim komunistom nalogo, da postanejo letos apostoli sloge marksističnega gibanja. Dnevno povelje za bodočnost 4. Četrta točka brez prikrivanja našteva nedostatke v komunistični internacionali, ki je zamudila že davno, ko je bil še pravi trenutek za to, ustanoviti skupno fronto delovnega proletarijata in ki ni naredila ničesar, da bi bilo v danem trenotku mogočo mobilizirati politične in gospodarske sile proti sovražnikom delovnega ljudstva. Tudi jc primanjkovalo komunističnim sekcijam politične modrosti, ker so se neprestano vsajale v meščanske stranke, mesto da bi bile uvjdele potrebo, da jih je nasprotno le treba čuvati. Komunistične sekcije so pozabile ustanoviti protikapitalistične fronte v kolonijalnih državah. Pozabilo so popol; noma, ali pa so so vstrašile tega dola da bi namreč v fašističnih strokovnih organizacijah organizirale »razdiralne celice«. Končno so Kominterna in komunistične sekcije pokazale popolnoma nerazumevanje svojih dolžnosti, ko svoje agitacije niso zanesla v prvi vrsti med žene in dekleta ter med kmetski stan, kakor tudi med malomeščan-stvo, ki je danes tudi proletarizirano. Iz teh razlogov predlaga resolucija, da je treba komunistim sekcijam po vseh državah dati sledeče nove predloge: a) Vodstvo Kominterne v Moskvi naj so ne vmešava v podrobnostim delo posameznih komunističnih sekcij in naj se ozira na posebne pogoje, ki se od države (lo dr/jive menjajo in ki jih je treba vpoštevatl, če hoče komunizem doseči svoj cilj. Kno in isto kopito ne volja za potrebo vsake države. „Oči" Kominterne b) Vsaki posamezni državni sekciji je treba že sedaj dodeliti nekaj zanesljivih boljševikov, ki bodo kot »očesa« Kominterne sekcijo vzgojili, tako, da ne bo nastala v organizaciji same nobena škoda, če bi se v dotični državi položaj spremenil in bi bile zveze z Moskvo za dalje časa prekinjene. Na ta način bodo posamezne sekcije lahko samostojno storite vse potrebne politične in taktične ukrepe. c) Kominterna v Moskvi naj komunističnim sekcijam i>o posameznih državah dejansko prihaja na pomoč v njihovem ideološkem boju zoper politično nasprotnike (brošure, knjige, denar...) Naskok na mladino 5. V peti, najvažnejši točki nalaga resolucija, da komunistične mladinske organizacije ne smejo več nastopati v organiziranih skupinah, ampak dobivajo najstrožjo nalogo, da posamič vstopajo v vse obstoječe meščan-sko-demokratične, fašistične in verske mladinske organizacije političnega, kulturnega, verskega ali športnega značaja. Truditi sc morajo, da z besedami in z dejanji dobijo zaupanje, vodij teh mladinskih društev. Ko so enkrat sprejeti v društvo, morajo postati najbolj glasni in aktivni poborniki za njegove cilje. Ko so se tako usidrali, morajo začeti previdno delovati proti utilitarističnemu. duhu, proti taborenju, proti vsakemu vojaško - discipliniranem življenju mladine ter skušati ustvariti veliko protifašistično fronto mladine. Za to delo morajo sprejeti vsako žrtev nase. Nobeni izgovori ne veljajo. Tam, kjer se fašizem izživlja v protidenio-kratičnem boju, morajo hiti mladi komunisti med najbolj vnetimi zagovorniki demokracije, tam, kjer se fašizml izživljajo v proti; verskih bojih, morajo mladi komunisti stati med najbolj pogumnimi zagovorniki verske svobode. Takšne »dejne žrtve so potrebne z ozirom na »sveti eilj svetovne revolucije«. 6. V šesti točki opozarja resolucija na to, da se bodo stari socialni demokratje morebiti kje temu komunističnemu |>ovelju po skupni fronti postavljali po robu. Za to dobivajo komunistične sekcije nalogo, da svoje lastne vrste strnejo in da skušajo predvsem zavzeti večino delavskega proletarijata. 7. Sedma, zadnja točka kliče komunistom vsega sveta v spomin, da bo le notranja moč in zunanji vpliv komunističnih strank kakor tudi osebna energija in požrtvovalnost posameznih komunistov tista sila, ki bo dozorevajoče gospodarsko krizo spremenila kaj kmalu v zmagovito svetovno revolucijo. S to resolucijo je bil prvi teden kongresa Kominterne zaključen. Sedaj nastopi drugi teden, in sicer z velikim nastopnim referatom komunističnega vodje Dimitrova, ki jc postal znan v berlinskem proeEcho de Parisc Pertinax pravi, da je ženevski kompromis brez pomena in da bo kriza po preteku enega meseca spet na vrhuncu. Tedaj bo skušal Mussolini Ženevi vsiliti svojo voljo, ali pa 1m> Italija izstopila iz Zveze narodov in hkratu poslala svojo vojsko proti Addis-Abehi. Francija bo tedaj v zelo težkem položaju. Zveza narodovima zgolj to ambicijo, da prepreči svojo končno in popolno propast. Addis Abeba, 5. avgusta c. V petek je bilu med Abesinija in Japonsko podpisana trgovinska pogodba, s katero prevzemajo Japonci vse pošl-Ijatve orožja v Abesinijo. Japonske pošiljke oroija m prevzemala posebna japonska vojaška in trgovska komisija, ki bo sestavljena iz višjih japonskih lastnikov. Japonci so tadi pristali na to, da bodo pošiljali oroije na dolgoročne kredite. Dunajska vremenska napoved: Naraščajočo zboljšanje vremena. Zvišanjo temperature. Sredi todnn bomo imoli zopet ktpo visoko Polotilo iJOUilii Stran 9 - .m nrer Politični položaj Vsedržavna stranka vstaja trdno in solidno - Trenje v opoziciji Proti Dragoljubu Jovanoviča Itelgrad. s. avg. m. Kakor smo ie poročali, delo na ustanovitvi nove politične stranke lepo napreduje. Vse tri bivše stranke, to so bivša SLS, bivša radikalna in bivSa muslimanska stranka so več ali manj že |KWivi1e vse svoje bivše krajevne organizacije med ljudstvom. Na te krajevne organizacije se bo takoj naslonila nova politična stranka. kakor hitro ji bo dano dovoljenje za organiziranje v vsej državi. Radi tega so odpotovali člani glavnega odbora bivše radikalne stranke v notranjost države, kjer imajo sestanke s svojimi somišljeniki in prijatelji. Posebno velik sestanek sta imela te dni bivši minister g. Miša Triinnovič ter Kosta Miletif. Sestanek Koste Miletiča se je vršil včeraj v Senti. Pa tudi v Subotiei so imeli radikali konferenco, na kateri so pristaši te stranke ustanovili uov klub, ki se bo priključil stranki, kakor hitro bo ta odobrena. Enako živahno politično akcijo med narodom razvijata tudi ostali dve stranki, ki bosta skupaj z radikalno tvorili novo radikalno zajednico. Enotna stranka opozicije? Medtem ko so na tej strani pospešeno dela na ustanovitvi nove močne politične organizacije v naši državi, razvijajo na drugi strani voditelji in ugledni pristaši bivših srbijanskh političnih strank, ki tvorijo tako zvano združeno opozicijo, svojo politično akcijo v smeri ustanovitve enotne opozicijske stranke. Vendar imajo pri tem svojem delu težave, predvsem radi neenotnosti gledanja na notranjo politično ureditev in zaradi velikih razlik, ki so izražene v programih teh strank, Že prej smo poročali o nasprotju raznih akcij, ki obstojajo v obeh opozieionalnih strankah, in to v bivši aemljoradniški in bivši demokratski stranki. Zdi so, da se je to nasprotje Je povečalo, ker hoče nepomirljivi voditelj levega krila bivše zem-fjoradniške stranke prevzeti vodstvo v Srbiji. Zaradi tega je danes še večji odpor proti niemu. tako v sami bivši zemljoradniški stranki kakor todi v bivši demokratski stranki. Nerazpoloženjc teh krogov proti ekstremnemu dentagoškemu nastopanju Dragoljuba Jovanoviča na raznih političnih sestankih dobiva sedaj že vidnega izraza ludi na shodih, ki jih po Srbiji prirejala bivša demokratska stranka in desno krilo zemljoradniške stranke. Tako so včeraj obsodili srbijansko opozieijonalno akcijo Jovanoviča na shodu združene opozicije v Topoli, na katerem je med drugim govoril tudi vseučiliški profesor bel-grajske univerze Boža Markovlč, ki je tudi izjavit, da se je g. dr. Jovanovič s svojim kmetskim [>ok retom zelo oddaljil od svojih političnih ambicij. Boža Markovif je glede Jovanoviča izjavil še, da govori dr. Jovanovič na svojih shodih po krajevnih razmerah, to se pravi, tako kakor mu je pač potrebno. Zato je Boža Markovič, ki je tudi ugleden bivši demokrat, na tem shodu izpovedal naslednje v zvezi z akcijo dr. Jovanoviča: »Mi smo opozicija, toda nočemo poditi lisice radi tega, da bi privabili volka.« Akcijo dr. Jovanoviča je na tem shodu obsodil tudi Dragovan Milovanovič iz Kragujevea. Odgovornost opozicije Dejstvo, da se pretežna večina pristašev teh dveh bivših srbijanskih političnih strank kakor tudi njunega vodstva brani akcije Jovanoviča, ki na svojih številnih sestankih hujska ljudstvo s svojim znanim ekstremizmom, se v tukajšnji politični javnosti močno komentira. Ta javnost, ki gleda na vlado dr. Stojadinoviča res kot na vlado, ki je priSla uredit naše notranje politične razmere ter likvidirat vse, kar je gnilega in tujega našemu narodu, smatra, da hi tudi opozicijo zadela velika odgovornost, če bi tndi ona od svoje strani ne doprinesla vsega k tej konsolidaciji. Radi tega stoji ta javnost na stališču, da je treba storiti vse in preprečiti vsako domagoško hujskanje naroda ter pogrevanje političnih strasti samo zaradi tega, da bi se zadovoljile osebne ambicije nekaterih eks-treinistov. Gospodarstvo Naše gospodarstvo v številkah Vihar proti Lavalovi diktaturi Pariz. 5. avgusta e. Takoj po svojem povratku ■e je Laval spravil nad nove prisilne uredbe in zakone. Danes je ves dan pripravljal besedila novih zakonov za oživljenje gospodarstva in za omiljenje brezposelnosti. Znano je, da so že prve zasilne uredbi; .zzvale v vsej Franciji zelo mnogo razburjenja. Posebno levičarji so se spravili nad vlado in so zadnji čas že začeli pripravljati akcijo, da bi se moral nenadoma sklicati francoski parlament, ki bi naj pometel Lavalovo diktaUiro. Po- sebno socialisti vidijo v teh zasilnih zakonih uvajanje fašizma v Franciji. Da bi preprečil nadaljnje očitke, je danes Laval povabil k sebi vse levičarske i ministre v svoji vladi in se z njimi posvetoval o : položaju vlade. Ta današnja seja je bila zelo dolga ! in se je zaključila tako, da bo Laval svoje besedilo zasilnih zakonov predložil vladi v četrtek, ko se bo vršila seja vlade na Elizeju. Laval upa. da bo že v četrtek lahko objavil nove zasilne zakone. Neurje nad Kranfem Kranj, 5. avgust«. Včeraj v ponedeljek je nad Kranjem in okolico divjalo strašno neurja tako, da gu meščani že dolgo ne pomnijo. Strela je uda: rila v več krajev in zanetila požar, tako pri tovarnarju žime Vilku Masterlu, kjer je napravila večjo škodo, ki pa je krita z zavarovalnino. Strela je udarila tudi v tranforma-tor tovarne Sire na Gaštejn. Druge škode ni neurje povzročilo, pač pa so z dež.je/in zadovoljni naši kmetje. „Slehernik"v Šmihelu pri N.m. Slehernik. Ftofmannstahl — Zupančičev misteri.i, bodo igrali novomeški igralci na prostem, pred farno cerkvijo v Šmihelu, prihodnjo nedeljo, dne 11. t. m. oh pol 21. Ker bo to pri na« prva prevoditev na prostem iu ker je čisti dobiček namenjen za nameravano sirotišnico, ki naj bi se, zidala v Smihclu pri Novem mestu, pričakujemo čimvečjega obiska. Vstopnice za sedeže po 10. 8 in ti Din ter za stojišča po 2 Din se dobe vos teden v Krajčevi trgovini v Novem mestu in pri Kalanu v Šmihe»u. Na večer predstave pa pri blagajni. Gasilski avto v jarek V nedeljo »o se krr.njski gasilci peljali na veselico v Tržič, ko se jim je avlo na povratku pri Dupljah prevrnil v jarek. Vsi gasilci so razen nekaj prask od šip ostali nepoškodovani. Pač pa je težko poškodovana neka gospa, ki pe obležala na kraju nesreče nezavestna in je bila prepeljana v bolnišnico. Pravilnik k lovskemu zakonu Belgrad, 5. avgusta. A A. V ministrstvu za gozdov« in rudnike so izdelali pravilnik o izvajanju tretjega poglavja in čl. 95 lovskega zakona, ki ureja vprašanje lovskih čnvajov in ravnanje z zaplenjenimi lovskimi stVarmi. Tudi pravilnik o upravljanju l6vskega fonda je že izdelan. Šahovski turnir Ob 9.1& je bilo stanje tole: A. Grenčarski : Savič Branko remis: Carev : Milan Vidmar remis; Hren : Šiška še ni končano. Šiška lki najbrž dobil. Gahrovšek in Nikolič še igrata. Gabroviek ima kmeta več in bo najbrž dobil. B. Šuberič : Matvejev rentis; Šorli : Sikošek še igrala, najbrže ho ftemis. Ciril Vidmar je premagal LicuUi. Rerič premagal Ilarpatina, Radmir Savič : Marek remis. Spremembe v Presbiroja Belgrad, 5. avgusta. V centralnem presbiroju fita imenovana za šefa informativnega odseka v 3. skup. 2. stop. Boško Bogdanovič, višji uradnik ministrstva v p., za dopisnika v Atenah v L fkup. 'J. stopnje pa Peter fvankovlč. šel informativnega odseka v isti skupini in stopnji. Izvoz sadja Belgrad. 5. avgusta. AA. Ker je nastopila sezona izvoza sadja in druge države ne dopuščajo uvoza naiega sadja brez fitopatoloških certifikatov naših kmetijskih vzornih in kontrolnih postaj, je kmetijsko ministrstvo sklenilo, dn se l>o vršil prp-gled sadja, določenega za izvoz v inozemstvo, in da se bodo izdajali fitopatoloSki certifikati r Snbo-lici. Koprivnici, Mariboru in na Jesenicah. — V Mariboru bosta pregledovala dr. Zlvko Kovačevič, visii svetnik kmetijske vzorne in kontrolne postaje v Zagrebu in inženjer agronomije Budisav Borian; v Ljubljani ali na Jesenicah inž. agronomije Fran Janežlč s kmetijske vzorne in. kontrolne postaje v Ljubljani. So že začeli London. 5. avgusta b. V Jeruzalemu in v Hajfi so bili včeraj težki komunistični izgredi. Komunisti so priredili sprevode, da bi pokazali svojo moč. Prišlo pa je do krvoprelltja in je bilo nekaj ubitih. V Hajfi demonstracije niso imele takega obsega Berlin, 5 .avgusta AA. Sodišče je obsodilo na smrt 36 letnega bivšega komunističnega poslanca Alberta Kaiserja iz Berlina. Obtožen je bit, da ga je poslalo centralno vodstvo nemške komunistične stranke v Srednjo Nemčijo, da tamkaj ponovno organizira komunistično stranko. Varša va, 5. avgusta A A. Komunisti so skušali včeraj vprizoriti po glavnih ulicah Varšave večje demonstracije. Policija je napravila preiskavo v vsem mestu in aretirala 172 znanih komunističnih agitatorjev. Obenem se jim je posrečilo najti tajno komunistično tiskarno, ki so jo iskali že več tednov. Železniška nesreča v Franciji Pariz, 5. avgusta, b. Včeraj sta se v Franciji dogodili dve težki železniški nesreči. Pri Nancvju sta trčla dva potniška vlaka. Lokomotiva in poštni vagon enega vlaka sla popolnoma uničena. Ranjenih je nad 30 oseh.med njimi 8 težko. — Blizu Lyona sta trčila ekspresni in tovorni vlak. Obe lokomotivi sta težko poškodovani, vendar ni nobenih žrtev, le nekateri potniki so dobili nekaj prask. Strojevodja ekspresnega vlaka je namreč pravočasno zapazil grozečo nevarnost ter je z vsemi silami zavrl vlak tako, da je bilo trčenje precej omiljeno. Neredi na Kreti Aten a, 5. avgusta. AA. Z otoka Krete poročajo, da postaja tamkaj stavka vinogradniških delavcev vse resnejša. Grška vlada je poslala na Kreto dva rnšilca, da napravita red. Nad Heraklijem in Kandijo je progla; šeno naglo sodišče. Stavku joči delavci, okoli štiri tisoč po številu, so se zbrali v nekem dolu mesta in se nočejo pokoriti odredbam policije. V nedeljo je prišlo v Kandiji do spopada med stavkujočimi in policijo. Pri tem je bilo ranjenih okoli 20 oseb. Grška mornarica je v pripravljenosti in pričakuje nadaljnih nalogov. Podonavski pakt Rim, 9. avgusta, b. Agencija Štefani poroča: Vest »Berliner Tagblatta« z dne 3. avgusta o sklenitvi tajne vojne pogodbe med Avstrijo in Italijo je brez vsakega temelja. Listi zatrjujejo, da je načrt podonavskega pakta v glavnem že gotov in bo v kratkem predložen vsom vladam. Temelj mu bo spoštovanje avstrijske neodvisnosti, dalje bo v njem klavzula o nenapadanjn in o jkw1-piranjn napadenca. Listi zatrjujejo, da bi se imela podonavska konferenca sklicati takoj po končanem zasedanju sveta Dništva narodov in da se bo verjetno vršila v drugi polovici septembra v Rimu. Belgrajske vesti Belgrad. S. avgusta m. S kraljevini ukazom je napredoval v 3-11 Karol Klenovšok, sodnik apela-•ijskega spdiSča v Ljubljani. Belgrad. 5. avgusta m. Jutri bo konferenca ministrov, članov gospodarsko-finančnega odbora. Na njej bodo ministri obravnavali uredbe, ki jih bo vlada izdala radi poživitve gospodarstva v državi. Belgrad. 5. avgusta m. V zvezi z ustanovitvijo nove politične stranke je danes notranji minister dr. Anion Korošec sprejel prvaka bivše narodne radikalne stranke g. Mišo Triinnovič«. Poizvedovanja V ponedeljek dopoldne sem izgubila na Vodnikovem trgu 100 Din. Pošten najditelj naj jih odda Fani Javornik, Hrenova ul. 10, Ljubljana. Najden je bil na Ježici damski dežnik. Naslov v upravi >^iovenca<. Nai navedemo nekaj podatkov, ki nam bodo vsaj približno pokazali razvoj našega gospodarstva v zadnjih letih, in še posebej v tekočem letu. Ce vzamemo za podlago 100 v 1. 1926, je bila indeksna številka za cene na debelo junija 1935 — 63.9 (lansko leto 65.6, 1. 1933 66.1, leta 1932 64.9, januarja 1935 pa 46.5). Cene na debelo torej znatno padajo. — Zanimivi so tudi podatki o zaposlenosti našega delavstva. — Junija 1935 smo imeli 10.935 nezaposlenih (junija lanskega leta 9.186, leta 1933 14.492, 1932 11.418). To so podatki o nezaposlenih, ki so bili prijavlieni borzam dela. Januarja 1935 smo imeli 27.218 nezaposlenih, lansko leto v istem času 27.768, leta 1933 23.574, leta 1932 pa 19.665. V obtoku je bilo junija 4.473 milj. Din novčanic (junija 1934 4.142, leta 1933 4,403 m leta 1932 4.933). Od junija 1932 do junija 1935 je torej denarni obtok občutno nazadoval. Najnižjo točko je dosegel maja 1934, in siccr 4.119, poslej se je pričel dvigati do decembra lanskega leta. V januarju 1935 je znašat 4.288 milj, Din. Obtok kovancev je znašal junija 931 milj. Din (lansko leto 950, 1. 1933 816 in leta 1932 149). Viiek smo dosegli v zadnjih Vsakoletni tabor hmeljarjev je bil ,etos preteklo nedeljo dopoldne v Žalcu. Zborovanje Je otvoril predsednik Hmeljarskega društva, ki je pozdravil navzočega načelnika kmetijskega oddelka banske uprave in okraj. kmet. referenta ler prešel nato na dnevni red. Tu je najprej društveni tajnik g. Petriček prečital deloma že zastnrela poročila o stanju hmeljskih nasadov v posameznih okoliših v inozemstvu in predlagal nato kot mezdo obiralcem tudi letos 1.50 Din s, odn. 2 Din od mernika brez hrane, kar je bilo soglasno sprejeto. H koncu je podal še običajna vsakoletna navodila glede obiranja in sušenja hmelja, glede prodaje je omenil, da ne more izjaviti prav nič, pač pa je poudaril, da je po dosedanjih izkušnjah v osmih do desetih primerov prvi kupcc najboljši. Nato je predsednik še omenil, da je letos potom hmeljarske zadruge zopet dosežena polovična vožnja za obiralce, nakar so zborovalcl zahtevali, da nekdo od zadruge to zadevo pojasni. Med živahnim odobravanjem jc v imenu zadruge povzel besedo inž. Dolinar in izjavil, da se je letos pač zadruga zavzela za to zadevo, ker je drušlvo že lani ni moglo uredili in se je bilo zato upravičeno bati, da je tudi letos ne bo. Kako in kje se bodo dobile potrebne legitimacije, o tem bo še razpravljalo naČelstvo zadruge. Poudaril pa je, da je Hmeljarsko društvo, vsaj dokler Je On bil član odbora, vsako leto sklenilo, da ciobe tozadevne legitimacije le člani društva. Pripomnil Je tudi, da bo zadruga prav gotovo šla hmeljarjem na roko. Predsednik je nato zaključil letos nenavadno kratko zborovanje. Hmeljarji so se razšli, vidno razočarani, ker se o najbolj perečem vprašanju, namreč o izgledih na letošnje cene hmelja, sploh ni razpravljalo. Borza Dne 5. avgusta 1935. Denar Holandski goldinar in češka krona sta za malenkost čvrBtejša, lira šibkejša. Šiling je v zasebnem kliringu zopet zgubil nekaj točk (v Ljubljani 8.66—8.76, v Zagrebu 8.58—8.68, v Belgradu 8.58 do 8.68); funt v Zagrebu 232.04—234.24, v Belgradu 233.20—234.80; pezeta v Zagrebu 560—570. Ljubljana. Amsterdam 2951.73—2906.33. Berlin 1752.77-1766.65, Bruselj 734.18-780.24, Curih 1424.22-1431.29, London 214.98-217.03, Nowvork letih januarja 1935, ko smo imeli v obtoku za 970 milj. Din kovancev. Vloge pri bankah in hranilnicah so dosegle junija 1935 10.274 milj. Din (lansko leto v istem času 9.837, leta 1933 9.850, leta 1932 11.016). Po nastopu denarne krize smo dosegli najnižjo točko junija lanskega leta s številom 9.837 mili. Din, nakar so se vloge zopet pričele dvigati. Pripomniti je treba, da podatki od aprila t. 1. vsebujejo tudi vloge pri Hipotekami banki; v prejšnjih podatkih te vloge niso vključene. Kljub temu izkazujejo številke tudi do aprila 1935 napredovanje vlog. Stalno napredujejo vloge pri državnih zavodih (pri Poštni hranilnici in Hipotekami banki) Juniia 1935 so znašale 1.919 (lansko leto 1.650, leta 1933 1.251 in leta 1932 1.091. Januarja 1935 so znašale vloge 1.787, januarja 1932 989 milj. Din. Podatki glede vlog pri 20 velikih zasebnih bankah kažejo, da te čedalje bolj zgubljajo vlagatelje. Maja 1935 so znašale vloge pri 20 bankah 3.153, lanako leto 3.236, leta 1933 3.362 in marca 1932 4.021 milj. Din. Letos januarja je bilo pri njih naloženega denarja za 3.205 milj. Din. 4310.03-4346.34, Pnrlz 288.25—289.69, Praga 180.76 do 181.86, Trst 356.35—359.44. Skupni promet na zagrebški borzi jo znašal brez kompenzacij 677.165 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.24, London 15.12, Newyork 305.125, Bruselj 51.60, MIlan 25.075, Madrid 41.95, Amsterdam 207.40, Berlin 123.20, Dunaj 58.60, Stockholm 77.95, Oslo 75.95, Kopenhagen 67.50, Praga 12.70, Varšava 57.85, Atene 2.915, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.67, Buenos Aires 0.8175. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 79—80, agrarji 45—46, vojna škoda promp. 368 —366, begi. obv. 62—63, 8% Blerovo pos. 78-79, 7% Blerovo pos. 68—70, 7% pos. Drž. hip. banke 73—75. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 80 do 81.50, agrarji 46 bi., vojna škoda promp. 865.50 do 368, 8., 9., 10. 368 bl„ begi. obv. 62.50—63.50, 8% Blerovo po«. 76.50-77, 7% Blerovo pos. 69—69.50, 7% stab. pos. 79—81. — Delnice: Priv. agrarna banka 228-229, Sladk. Osijek 100 bi., Trboveljska 90-100. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 80 do 80.50 (80.25), agrarji 46-46.50 (46.60), vojna škoda promp. 368-369, uit. 8. 368-369 (368.50), begi. obv. 65-65.50 (64—65.50), 8% Blerovo pos. 78 H., 7% Blerovo pos. 69—70. — Delnice: Narodna banka 5900 bi., Priv. agrarna banka 228.50—229.50 (228.25). Žitni trg Novi Sad. Oves srem., slav,, novi 87.50—90; ječmen bč., srem., novi, 64 kg 95—100; koruza bč., srem. 79—81, ban. 76—80; otrobi bč., si^m., ban. 79—81, juta vreče ladja 83—&5. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca prijetna. Protnet srednji. Budimpešta. Tendenca za pšenico slabša, za ostalo čvrsta. Promet srednji. Pšenica: okt. 15.45 do 35.50-32,55, zaklj. 15.45-55; rž: okt. 1343, 13.25—54, zaklj. 13.54—55; koruza: avg. 13.60—53, 14; sept. 13.98-14, zaklj. 13.60-90—95-98; maj 13.63-67-95, zaklj. 13.95-99. Chicago. Pšenica: sept. 90.50, dec. 91.625; koruza: maj 63.625, sept. 77.75, dec. 61.625; oves: maj 40.375, sept. 33.75, dec. 36.50. Winnipeg. Pšenica: avg. 80.375, sept. 82.50, dec. 84. Plavalne tekme v Parizu Pariz, 5. avgusta AA. Rezultati plavalnih tekem med Francijo iti Jugoslavijo so naslednji: Štafeta 4X50: Prva Francija z rezultatom 1:53,8; drugo Jugoslavija 1:59.6. — 100 m hrbtno: prvi Ciganovič v času 1.14.8; drugi Snipe v času 1.24. — Tekma v »aterpoolu se je zaključila z rezultatom 3:2 za Jugoslavijo. LIGIN TEKMOVANJE ZADNJE NEDELJE Pretekla nedelja je bila v državnem nogometnem prvenstvo najbolj zanimiva v letošnjih borbah. Primorje, ki zastopa slovenski nogomet, je moralo pustiti obe točki zagrebškemu Gradjan-skentti. Tabela izgleda po nedeljskih tekmah tako: BSK Jugoslavija HAŠK ('oneordia Gradjanski Hajduk Slavija (S) Primorje Bask Slavija (O) 16 10 1 5 47:22 21 15 9 2 4 37:21 20 17 8 4 5 32:31 20 15 6 6 3 25:19 18 14 8 2 4 26:21 18 17 6 4 7 45:31 16 17 8 1 8 26:33 15 17 4 4 9 20:42 12 15 4 3 8 33:42 11 17 3 3 11 20:53 9 PLAVALNI DVOBOJ JADRAN 148 : 141. KAMNIK V nedeljo so se na kamniškem mestnem kopališču ob Nevljici pomerili plavalci Jadrana iz ■ Ljubljane s kamniškimi plavalci in zmagali s | pičlo razliko 7 točk. Tekme so bile v plavanju, skokih in vaterpolu. Vsak klub je postavil zu vsako disciplino po dva tekmovalca. Medtem ko so Jadranaši zasedli vsako točko z dvema teknio-i valcema. so Kamničani postavili v dveh točkah ; saino po enega, v edini damski točki pa sta odpovedali obe tekmovalki. To je bil tudi vzrok, | da je Kamnik podlegel. Voda je bila ob neugodnem vremenu precej mrzla, na kopališču pa se je | kljub temu zbralo mnogo občinstva. Vaterpolo tekma je končnla s 6:0 (3:0) v korist Kamničanov, , končni rezultat dvoboja pa je 148:141 v korist Jadrana. Tekmovalci so pokazali oh koncu sezone, da so letos znatno napredovali, tudi rezultati v nekaterih disciplinah so znatno boljši kakor ob priliki nedavnega športnega dne. KAC : MLADIKA 2:1 (2:1) V soboto popoldne je odigralo simpatično moštvo KAC iz Celovca prijateljsko tekmo z najmlajšim klubom II. razreda s SK Mladiko. Gostje se sicer niso izkazali s kakšno posebno sistematično igro, pa tudi tehnično niso ugajali. Vidi se jim, da so še mladi, imajo pa vse predpogoje, da se razvijejo v prvorazredno moštvo. Njihov resen nastop in pa osler start sta jim prinesla sigurno zmago. O Mladiki moramo trdili, da ni v dobri li-zični kondiclji ter je le v tem iskati vzrokov za neuspeh. Tehnično posamezni še odgovarjajo, povezanosti pa ni. Krivo je temu dejstvo, da nekateri igralci, in to posebno desna zveza, prečesto dvigajo žogo v zrak, ter s tem olajšajo defenzivo nasprotnika. Da bodo fantje dosegli tisto formo, kakor so jo imeli spomladi, morajo veliko in ostro trenirati. Vsekakor pa moramo podčrtati, da je ta mladi klub edini v drugem razredu, ki je uvldel, da se da kvaliteta moštva dvigniti le z močnejšimi tekmami. Priporočamo vodstvu, da gre po začrtani poti h končnemu cilju. Revanžna tekma gornjih nasprotnikov bo v soboto ob 6. * V sredo zvečer ob 20.30 bo na Iliriji zanimiv plavalni večer. Več jntri. Na Mariborskem otoku se vrši dne »., 10. in 11. avgusta plavalno prvenstvo Jugoslavije junior-jev ter skakalno prvenstvo jnniorjev. seniorjev in dani z deske in stolpa. Polovična vožnja jc dovoljena. Kolesarsko društvo »Zarja« Zg. Kašelj naproša vsa bratska kolesarska društva, da se v čim večjem številu udeleže proslave 10 letnice obstoja društva, ki je združena z veliko medklubsko dirko in vrtno veselico. Prijavnina znaša za vsakega vozača 5 Din in 5 Din za startno številko, kateri znesek se po vrnil»i številke vrne. Radio Programi Radio Liubljanat Torek, 6. avgusta: 12.00 En, dva, en, dva! (koračnice — take in onake na pl.) — 12.45 Poročila, vreme — 13.00 Čas, obvestila — 13.15 Dekliški spevi (tercet Stritar in plošče) — 14.00 Vreme, spored, borza — 18.00 Otroška uro — 18.25 Mlada pota, izvaja radijski orkester — 19,10 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nacionalna ura — 20.00 Iz kraljestva lutk (orkestralna in re-producirana glasba, klavirski koncert in razni prizori. Sodelujejo: Dr. Danilo Svara. člani «adijskega dramskega študija, radijski orkester in plošče), vmes reportaža iz kopališča Ilirije' plavalna tekma WAC (Wien)—Ilirija (Ljubljana) — 22.00 Čas, vreme, poročila, spored — 22.10 Venčki popevk na ploščah — 22.30 Angleške plošče — Konec ob 23. Drugi programi t Zagreb: 21.15 koncert moškega vokal. kvarteta'— 22.15 koncert na kitaro. — Belgrad: 12.00 zvonenje z Oplenca, nato tamburaški orkester, 16.00 vokalni koncert Borislava Dečerniča — 17.00 klavirski koncert gdč. Nine Višnjevske — 19.30 nacionalna ura: Kralj Samo v slovenski zgodovini, predavanje ge. Zore Lampretove (prenos iz Ljubljane) — 20.00 vokalni koncert ge. Luciie Ožegovič, članice zagrebške opere — 20.50 koncert radijskega orkestra s sodelovanjem ge. Evke Mikulič — 22.30 ruske cigamke pesmi, poje ga. Olga Jančevccka. — Praga: 19.35 koncert na flavto in čelo — 20.30 popularne češke pesmi, koncert — 21.05 koncert kitarskega tria. — Varšava: 19.30 klavirski koncert, poljska dela — 22.40 lahka glasba, Poste Parisien — 20 15 koncert orkestra (tudi ruske pesmi). — Strassbourg: 20.30 koncert godbe republikanske garde. — Toulousci 20.15 tirolske peimi — 21.00 odlomki iz operete »Pariško življenje« (Offenbach). — - v JbJv hO«, dne 6. avgusta 1035. Stran 3. Blagoslov kriza na Škrlatici V nedeljo je Skoi dr. Rozman na Škrlatici blagoslovil spominski hrti, Iti so ga postavili Skalaši V j««enl pretefffcstfa teta so feeenSki Skalaši izvršili zapuščinsko željo pokojnega Sandija Wi-siaka ter so postavili na Škrlatici 4 m visok železen krit. Pokojni Wisiak se je zaobljubil postaviti ta krit, ako bo okreval po nesreči, ki ga je doletela pri smučanju na Rožci. Ni mogel izpolniti svoje zaobljube, usoda mu je preje ugrabila mlado življenje, Skalaši so smatrali za svojo dolžnost, željo pokojnega tovariša v polni meri izvršiti. Prevzvišeni gosp. škof dr. Gregorij Rožman, ki se je radevolje odzval prošnji Skalašev, da bi osebno blagoslovil krit na Skrlatioi, |e doepel v Vrata r spremstvu nekaterih Skalašev že v soboto opoldne. Celo popoldne in pozno v noč »o se zbirali Skalaši in prijatelji kluba v Aljaževem domu. Ponoči je močno deževalo. Vse je prevzemala velika skrb, ako se bo do prihodnjega jutra vreme toliko izboljšalo, da bo mogoča odločitev za pohod na Skrlatico. Pred nastopom zore je prenehalo deževati, v domn pa te bik) že vse živahno; vsi so se podali k sv. maši, ki jo ie daroval prevzvišeni gosp. škol v kapeli sv. Cirila in Metoda. Medtem so se globoko ležeče megle pričele trgati. Tudi v Vrata strmo padajoče stene Škrlatice so pogledovale Izza meglene zavese. Vsa pozornost je bila obrnjena Prevzvišenemu, kaj bo odločil glede odhoda. Kot izkušeni planinec se je Prevzvišeni teko) odločil za odhod s pripombo, da je ne-Hetokrot ie v veliko slabšem vremenu hodil po planinah. Dolga vrsta se je pričela premikati po poti na Skrlatico. Gosp, Ikof je ves čas vzdrževal tnafamieml tempo, v kaminu pod vrhom pa se je htimrfi1 kot odličen plezalec ter je ljubeznjivo odklanjal pomoč Jožeta Čopa, ki ie plezal pred itfkn. V pet fa pel urah je dospela cela skupina na Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutr«i na prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grenčlce. Registrirano o.l Min. »oe. pol. lo nar. /dr. *. br. IS.4SS od 26. V. ldss. Za rroj poslovni uspeh s« moram predvsem zahvaliti 3 stvarem« marljivosti, točnosti in M bonbona PROIZVOD: »UNION« ZAGREB._ Otroci so romati Šent Jernej je postal v nedeljo božja pot otrobom 4 župnij: domačim, Škocjanskim, ki so jih je 800 pripeljalo na 10 vozeh, kostanjeviSkim, ki jih Je 200 prišlo in še šempeterske so pripeljali na 3 tozeh. Vsega je bilo kakih 1500 otrok, ki so nc tam zbrali za mal nadomestek evharističnega kon- Najprej smo v dolgi procesiji ponesli Jezusa na kraj zborovanja med petjem in godbo. Potem je p. Kriziostom s prisrčnim govorom obudil ljubezen do Jezusa ln Marije. Nato je g. dekan blagoslovil mal praporček Marijinega vrtca. Po litanijah so pa otroci tudi nastopili z nekaterimi prizorčki. Posebno veselje je zbudil Mihec, ki je orgeljce ukradel. Prav lepo je bilo in smo tako uganili, da gremo 18. avgusta pogledat v Sveti Križ, kako bodo napravili tam za sosednje župnije naše dekanije. Janko Grašek na zadnji poti Kamnik, 5. avgusta. V nedeljo popoldne se je Kamnik ob veliki udeležbi meščanov in okoličanov poslovil od trgovca g. Janka Grašeka, ki je umrl po mučni bolezni, star 72 let. G. Janko Grašek je vse do povojne dobe stal v ospredju vsega kamniškega javnega življenja. Kot agilnega društvenega in kulturnega delavca ga najdemo med nstanovitelji prvega slovenskega pevskega društva »Lire«, kamniškega gasilnega društva, Kat. prosvetnega društva »Kamnik« itd. Dolgo vrsto let je bil načelnik stavbne zadruge in njen častni član ter predsednik izpra-ševalne komisije. Bil je tudi častni član lovskega društva. V občinskem odboru je bil nad 25 let odbornik in svetovalec, 12 let pa podžupan in je skozi celo vojno dobo namesto prezaposlenega župana dr. Dereanija vodil županske posle. Na zadnji poti ga je spremila volika množica, med katero je bil polnoštevilno zas>topan občinski odbor, lovsko društvo s predsednikom g. Stergar-jem, društvo »Kamnik« 6 predsednikom dr. Žvok-Ijem. Pogreba so se udeležili z zastavami gasilno društvo, društvo »Kamnik« in »Lira«, ki je pola žalostinke. V dolgi vrsti vencev sta bila posebno lepa venca kamniške občine in stavbne zadruge. Ob odprtem grobu so lovci oddali pokojniku v slovo zadnjo salvo, s Kalvarije pa se jc tožno oglasil lovski rog, ko 60 polagali krsto v grob. G. Janka Graška bomo ohranili Kaniničani v častnem spominu! „Vrhničan" povozil neznano žensko LJubljana, 8. avgusta. Vrhniški vlak. ki vozi skozi Vič pri Ljubljani ob 550 popoldne, je danes povozil neznano žensko ob prelazu ceste XV v Rožno dolino. Kljuh temu. da so bile zatvornice zaprle, je omenjena ženska hotela prekoračiti železniško progo. V tem hipu je pa že pridrvel vlak, ki ie žensko zbil, nato jo pa še kakih 20 metrov vlekel naprej. Bila je na mestu mrtva. Kdo je ta nesrečna ženska, oh času, ko to poročamo, še ni ugotovljeno. Koledar Torek, (1. avgusta: Gospodovo izpremenjenje. Sikst II, papež. Novi grobovi -J- V Mariboru je umrla v ponedeljek zjutraj gospa Rozalija Abiua, mati poštne uradnice v pok. gospe Ruže Vojsk in tašča prof. Franca Vojska. Blagoslovitev umrle bo v torek ob 8 v hiši žalosti, na ki',r bo prepeljaso truplo z avtofurgonom v Št. liupert pri Mokronogu, kjer bo pogreb v sredo zjutraj. Pokojnina je dočakala 76 l*t; bila je vzorna krščanska mati in žena. Žalujočim naše iskreno sožalje! -j- Na Zvnliovem pri St. Jerneju je umrla v 73. letu starosti ugledna Terezija Vide, mati bivšega župana g. Franceta Videti!. — Bila je vzor krščanske žene in matere, ki je vse ,svoje otroke vzgojila v pravom verskem duhu. Vso družino Videtovo naj ob bridki izgubi tolaži dobri Bog. Pogreb nepozabno je bil v soboto na pokopališče v Šmarju pri St. Jerneju. Naj v miru počival vrh Škrlatice. 160 Skalaiev hi planincev se ie zbralo okoli krita. Uvodne besede ie spregovoril predsednik jeseniške Skale g. Miha Čop. Predvsem je pozdravil prevzvilencga gosp. škofa dr. Gregorija Rozmana, ki »e ni ustrašil naporna poti ter je priisl osebno na Skrlatico blagoslovit križ. Nadalje ie pozdravil zastopnike planinskega polka, ki |e poslal k tej slovesnosti dva oficirja in dijaka-narednika dr. Miho Potočnika, ki sluti orotns vaje v tem polku. Pozdravil je zastopnika mariborske podružnica SPD gosp. Zorzuta ter vse ostale Ite-vilne Skelele in planince. Gosp. škof dr. Gregorij Rožman je nato blagoslovil krit. V lepo zasnovanem govoru )e povdarjal veliko tovariško ljubezen med Skalaii, ki so neizpolnjeno željo svojega ponesrečenega tovariša smatrali za svojo dolžnost ter postavili ta križ na povsem našem, najvišjem vrhu. Krit, ki ni samo znamenj« trpljenja, ampak tudi simbol odrešenja, naj bo od nas V'. \. > odcepljeni Koroški preko Karavank k utnai »i nt. za iužnimi vrhovi r spodbudo m naj dokazuje veliko odporno silo našega naroda. Vsem onim v planinah ponesrečenim, katerih spominu je namenjen, naj pa sluti kot skupni spomenik. Krasen nagovor je na vse navzoče napravil nalgloblji vtis, Za blagoslovitvijo ie »pregovoril predsednik centralnega kluba goep. Franjo Vilhar, nato pa še gosp. Zorzut iz Maribora. Jeseniški pevei so zaključili to lepo slovesnost. Radi hudega mraza, ki je vladal na vrhu. 9e je vsa ektrplna podala v nižje zavetje, kjer se je odpočila in okrepčala. Ob 15.30 so dospeli vsi zdravi in čili v Aljažev dom z najlepšimi občutki velikega planinskega praznika, ki bo ostal v9em udeležencem neizbrisno r spominu. Osebne vesti — Glavni urednik »Slovenca« g. dr. Ivan Abčin je nastopil dopust. Ostale vesti — Obrtna razstava v Kamniku. V nedeljo dopoldne je bila v Kamniku slovesno otvorjona obrtna razstava, ki jo je organiziralo obrtno druStvo o priliki proslave svoje 15letnice. Razstavo Je otvoril pokrovitelj, predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jelačin ml, ki je v lepih besedah pohvalil delo naših obrtnikov in jih spodbujal k vztrajnosti Razstavo je že v nedeljo Obiskalo nad 300 ljudi, med prviim tudi nadškol dr. Anic fiauor s (tvojim , spremljevalcem kanonikom dr. Spllelahom. Visoki i cerkveni dostojanstvenik je dolgo ostal v razstavnih prostorih in se zelo pohvalno Izrazil o razstavi. Poaor! Tovarna te9tenin Pekatele uvedla je novo cenejšo vrsto pakovanja, ki stane le 25 par na kg. Kadar kupujete Pekalele zahtevajte jih Ie v paketih. — Popravljena krivica. Ker 5. maju nista šla volit, »ta bila odpuščena 2 cestarja v Trbovljah. Dobili so namreč vsi cestarji dan pred volitvami okrožnico, katero so morali jKHlpisati in je bilo v njej naročeno, dn morajo iti volit Koša. Dva toga nista storila in sta bila takoj odpuščena od dela. Sedaj pa sta zopet sprejeta nazaj, znamenje, da se nažo javne razmere boljšajo. — Vsi biv-.i vojni knrati in predsedniki bojevniških sluipln se vabijo na širšo sejo, ki se vrši dne 15. avgusta (nn Veliki Šmaren) oh 1 popoldne v samostnski dvorani nn Brezjah. Ker je važen dnevni rod, prosimo za polnoštevilno udeležbo. Posebna vabila Me no bodo razpošiljala. Odbor za postavitev spomenika Franu Bonačti. — Duhovne vaje za učiteljice v uršulin-ftkem samostanu v Ljubljani se prifno v torek. 30. avgusta zvečer. Vljudno prosimo, gospodične, ki so jih nameravajo udeležiti, da sc Simpreje prijavijo. K obilni udeležbi vabi predstojnistvo samostana, — Jubilej godbe, Godbeno društvo »Mu ra« v Gornji Radgoni proslavi v nedeljo dne 11. avgusta 10-letnico društvenega obstoja. Popoldne ob 3 se vrši slavnostni koncert, na katerem sodelujejo godbeno društvo iz Ljutomera, Murske Sobote, Male Nedelje, Apače in Gornje Radgono. Vsako društvo izvaja 3 koncertne komade. Proslavo bo prenašala Radio oddajna postaja v Ljubljani. — Godbo jo ustanovil leta 1920 gosp. Jernej Wengnst, ki je bil takrat načelnik gasilskega društva in je bila do leta 1925 gasilska godba. Leta 1925 pa se je ustanovilo samostojno godbeno drnštvo z imenom »Mura«, katero še danes marljivo deluje. Naknadno je prijavila udeležbo Mestna godba v Ptuju, ki tudi nastopi na slavnostnem koncertu z 2 komadoma. — Našim gospodinjam! Vkuhavanje in konser-vtranje sadja In zelenjadl opisuje obširno knjiga: »Sadje v gospodinjstvu«. Spisal M. Humek. Cena 24 Din. Knjižica je namenjena predvsem našim gospodinjam, ki jim bo prepotreberi kažipot, kako vkuhavati In konservirali sadje in druga Živila ; za domačo uporabo v vsakem gospodinjstvu, bodisi j v mestu, nn kmetih, v industrijskem kraju ali leto-i višču. Knjižica se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Čudna pota gruntarsklh fantov. V soboto je stražnik ustavi! na T^rŠevi cesti v Ljubljani kme' skega mladeniča, ki je prosjačil. Krepki Gorenjec pa se je stražniku z vso silo ustavil, tako, da so morali priti še trije stražniki. Iti so ga s fežnvo odpravli na stražnico. Izkazalo se je. da je fant iz bogatejše ktnetske družino, doma imajo osem govedi, toda fant, ki se mu nc ljubi delati, se seveda ne razume z bratom gospodarjem Ier raie berači. — Drugi tak fant, ki se tudi ne razume s svojo družino, je pa doma odnekod z Dolenjskega, je bil te dni zasačen, !«o je izvršil v Ljubljani tatvino. Tokrat je ukradli nekemu obrtniku kolo. Tudi ta fant je sin bogatejšega dolenjskega kmeta. — Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2, II. nadstropje (Trgovski učni zavod), je dosegel v preteklih letih |>ri svojih učencih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšimi programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni. 3tenografski in drugi speeijelni tečaji, /avod daje ustmeno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporoča mol — Motnje v letalen in črevesn. ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanie, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Jeselove« grenčice. Ljubljanske vesli Šahovski turnir v Ljubljani Ljubljana S. avgusta. Ljubljana je te dni prizorišče pomembnega dogodka med šahisti Jugoslavije. Od danes naprej so bo namreč,skoraj tri tedne vršila borba za naslov nacionalnega šahovskega mojstra. Velemojstri, kakor dr. Milan Vidmar st, Vasja Pire, Kostič ln drugi, »o iz tega boja izvzeti, kor imajo že velemojstrski naslov. .Borba za nnslov nacionalnega mojstra se vrši izključno le med amaterji. Uvod v zanimivo šahovsko bitko jo tvorilo zborovanje Jugoslovanske šahovske zveze. Vodil ga jo predsednik te Zveze, kj je hkrati tudi predsednik narodne skupščine, dr. Stevan Cirič. S svojim govorniškim darom in parlamentarno rutino se je dr. Ciriču posrečilo, da je zborovanje poteklo v vzornem redu. Zborovanja so jo udeležilo okoli 90 članov upravnega odbora in delegatov. Dr. Cirič, ki je sam šahovski mojster, je imel pomemben govor o šahovskem športu. Mojstor VI. Vukovič jc podal kratko poročilo o turnirju v Belgradu, nato pa je bil sprejet predlog doktorja Oiričfl, da bodo za naslov šahovskega šampijona Jugoslavije igrali dr, Milan Vidmnr, Vasja Pire in Ko stič, vsak z vsakim po 5 iger. Kdaj so ta trojna medsebojna igra vrši, bo določil šc odbor. Na varšavski šahovski ollmpijadi bodo našo državo zastopali dr. Vidmar. Pire, Kostič, Konig in dr. Triftlnovlč. Prihodnje leto bo mojstrski turnir v Novem Hndu, nacionalni turnir pa bo šolo leta 1937. Za predsednika Zvezo je bil izvoljen ponovno skoraj ves stari odbor s predsednikom dr. Ctrlčem na čelu, Nacionalnega šahovskega turnirja, ki se je davi ob pol 9 pričel v restavraciji Zvez.di, se ntleležnjo 22 najboljših šahistov Jugoslavije. Šahisti so razdeljeni v skupini A in B. iz katerih bodo izžrebani po trije šahisti, ki bodo imeli medsebojni mojstrski turnir za naslov nacionalnega mojstra. Turnirja se udeležujejo v skupini A: Peter Čarov iz Sombora, Lado Hron iz Ljubljane, Mladen Grončarski iz Zagreba, Aclolf Jonke iz Kar lovca. Julij Gabrovšek. iz Ljubljane, Jovan Mikulič iz Belgrada in Anton Proinfalk iz Ljubljane, Branko Savič iz Zagreba, Jožef Šiška iz Ljubljane in Milan Vidmar ml. iz Ljubljane. — V skupini 1? pa: Milan Longar iz Ljubljane, Mladen Šubnrič iz Zagreba, Jože Šorli iz Ljubljane, Kerrlo Licnl iz Zagreba, Kalrnan Herhatin iz Račke Topole, Rad i mir Savič iz Belgrada. Ivan Marek iz Celja, Vladimir Berič iz Knina in Ciril Vidmar iz Ljubljane. V pri skupini so se srečali naslednji pari: Grenčarski in B.Savič. Partija je bila prekinjena v boljšem položaju za prvega, Par tja Čarov—Milan Vidmar ,ic bila prekinjena v poziciji, iz katere, so Vidmar morebiti iz maže z večnim šahom. Partija Hren—Šiška je bila prekinjena v položaju, v katerem bo najbrže zmagal Šiška. Proinfalk je kot beli proti Jonkeju Začel na Collejev način ter je dobil. Dojioldne je bila to edina zmaga. Tudi Gabrovšek je začel Collejev sistem ter je dobil proti Mlkoliču pozicijo. V skupini A je bil prost ing. Prek z Vrhnike. • V skupini B je bil prost Longer. Partija subarič—Matve.jov se je končala remi«, V partiji Šorli-Sikošek je v damskem gambitu .Šorli na izgubi onega kmeta tor Sikošek v premoči. Pa.rtija Licul — Vidmar Ciril je prekinjena v boljšem položaja za Vidmarja. Prekinjena je partija Herhnrt —Berič. V partiji R. Savič—Marck ima Marek kmeta več, toda težjo pozicijo. Nagrad .je fi Ier zna šajo od 350-1300 Din. © Prvo slovesno sv. mašo bo pel na Rakovniku v nedeljo, dne 11. avgusta ob pol 9 dojioldne »alezijanski novoinašnik g. Cigan Franc. Ljubljančani in okoličani k slovesnosti vljudno vabljeni. 0 Otroci počitniške kolonije salezljnnskegn oratorija n» Rakovniku so vrnejo z Kadne danes popoldne z vlakom ob 18.12 na glavni kolodvor. Prosimo starše, da pridejo otroke čakat na postajo in jih spremit domov. © Društvo prijateljev Slovenskih goric vabi Svoje člane in prijatelje, da se v čim večjem številu udeležijo skupnega obiska Mariborskega tedna v nedeljo dne 11. avgusta. Prijave pri Put-niku, Gajeva ulica. Odhod vlaka ob 5.20. © Stražniku ukradel sabljo. Komično vlomilsko zgodbo Je danes prelskovam policija. Okoli I pol 3 ponoči je stražnik v Rožrli dolini ustavil mladega komaj 20letnega mladeniča, ki je nesel p dn nahrbtnik. Mladenič je bil v zadregi in zalo je stražnik prelskal njegov nahrbtnik. Na svoje začudenje je Izvlekel iz nahrbtnika težko konjeniško sabljo, več jedil, obleke in drugih predmetov. Tat je bil odveden na stražnico, čez o minut pa je I prisopihal na stražnico neki policijski stražnik, ki ' je obupno tožil, da so ga med spanjem v njegovem I stanovanju obiskali tatovi, mu odnesli razne obleke in celo sabljo. Stražniki so ga tolažili: .Nič hudega, dragi tovariš, sabljo in vse drugo tvoje blago imamo že spravljeno na stražnici! Tatu že imamo!' Stražnik, ki je član konjeniške čete ljubljanske policije, se je oddahnil. © Nočno slnžbo Imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; Babovec, Kongresni trg 12 In mr. Komotar, Vič. Dr. Pavel Pehani začasno ne ordinira. Univ. Med. Br. Albert Trtnih se je presciil v Cledališko ulico 14, priti, ordinira od ^10 —12, 4 — 5. Mariborske vesti Velik vlom Okradli urarja Knezerja. Maribor. 5. avgusta. Danes zjutraj je odkril urar in zlatar Srečko Kaezer v svojem lokalu na Aleksandrovi costi sledove razdejanja, ki so ga povzročili s svojim obiskom vlomilci. Poklicana je bila Inkoj policija in kriminalni uradniki z nadzornikom Cajnkom so ugotovili naslednje podrobnosti: V noči od sobote lia nedeljo ali od nedelje na ponedeljek so vdtli neznanci skozi okno v klet 1'oSeve hiše na vogalu Cafovc in Aleksandrove. Iz kleli so predrli obok, skozi katerega so |>riSli v Poševo trgovino. V tej so razmetali vso mnmifnkturo. Izrezali so j>otom v dvojna Vrata, ki vodijo iz Poševe trgovine v Kne-zorjrv lokal, veliko luknjo, da so lahko odtrgali ključavnico. Knezerju so pobrali vso zalogo lir, verižic, obeskov In srebfnine, ki je ni imel zaprte v blagajni. Slednjo so pa zaman poskušali navr-tsti. Povzročili so mu 50.000 Din Škode, za katero |ia je zavarovan. O Razstava Marijinih slik. V mali dvorani pivovarne Union je razstavil Marijine slike (pomorski motivi) znnnl akademski slikar iz Sp lita Ljubomir Nagič, ki je priredil 7. velikim uspehom stične razstave že v Zagrebu. Novem Sadu, na Bledu in drugod. Razstava je odprla Od 3. do 11. avgusta vsak dan od '.) doji. do 7 zvečer. □ Blagoslovitev slolpa pri S*. I rbanu se vrši v nedeljo 11. I. ni. oh pol 1(1 dopoldne. Stolp bo blagoslovil msgr. Vreze, ki bo imel tudi slavnostno pridigo. □ Nima zaupsnjn ljudstva. V Občini Koftnki pri Mariboru je za šolski okoliš Sv. Peter poseben šolski odbor. V telil odboru je odložil odborrtISko mesto Franc Vorlič iz Trčove z motivacijo, da odbor tako šolski kakor občinski ne uživala zaupanja večine občanov. □ Socijalni davek — \% od drž. davkov. Naše poročilo o preložonem načrtu za uvedbo sooijnlnegn davka je vzbudilo znatno pozornost. — Stvftl' je sledeča: Lini jo dobila mestna občina za svojo pomožno akcijo nad 1 milijon dinarjev, letos pa so prostovoljni doprinosi prinesli le 284.110(1 Din, potreb« pa »o še večje, kakor so bile larti. Da bi mestna pomožna akcija vsaj deloma lahko izpolnjevala veliko nalogo, bi morala na leto računati s stalnim dohodkom 1 milijona Din. Izgleda pa, dn ne bo mogoče v bodoče s prostovoljnimi prispevki zbrati take vsote in zaradi tega jo sestavil socijnhio politični oddelek mestne občine načrt, ki predvideva uvedbo posebnega socijalnega davka v obliki 1% doktade na zeniijarino, zgradnrlno, pridohnino, rentnino in družbeni davek. — Mestna doklada na te davke znaša sedaj 45% in prinaša občini letno 7 in pol milijona Din. Ce bi se zvišala šo za \%, ki naj bi šel v Konijalne svrhe, bi imela pomožna akcija 750,000 Iliit rodnega dohodka, ki bi se s doprinosom iz bednostnega banovinskega fonda povečal na ! milijon Din. □ Gasilsko slavje nn Pohorju. 1'ri Sv. I/Ovren cu n« Pohorju se Je vršilo v nedeljo veliko gasilsko slavje, združeno z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne. Blagoslovitev je izvršil zastopnik prevzv. knezoškofa g. stolni prošl dr. Vraber. □ Umrl v Dravi. V nedeljo zvečer se Je zgodilo na Dravi smrtna nesreča, ki jo je zakrivila lahkomiselnost čolnarjev. V višini Malih Benetk so se vozili v čolnu Rihard Mesner, Klanečuik Rudolf, Skerhs Marija In Slabnik Berta. Mesner Rihard je začel čoln Zibati, pri leni pa jo nenadoma izgubil ravnotežje Ier padel v vodo. Takoj Jc izginil pod vodo in se ni več prikazal. Ostali so se peljali za njim s čolnom, vendar ga ni bilo več na površje. Deroča Drava je terjala letos svojo [irvo žrtev. f~! Razstava umetniške trojice Cl. A. Kosa, M. Malefa in S. OorSetfl na Mariborskem tednu vzbuja izredno pozornost pri vseli obiskovalcih. Kos je zastopan s 28 deli, pokrajinami, tihožitji in fi-gurnlko, Mnleš razstavlja (10 lirskih in vaških motivov, kipar Gorše pa dosega z monunienlainimi oblikami velike vrednosti. .Je lo kvalitativno najboljša razstava od vseh dosedanjih mariborskih. □ Modna revijn. Predvajanja so v torek, dne 0. avg. ob pol 21; v sredo ob pol 21: v četrtek ol) jiol 17 in pol 21; v petek oh pol 21; v soboto ob pol 17 in pol 21 in v nedeljo istotako ob pol 17 in ob pol 21. □ Še vedno ncprcgledano meso. Tržnemu nadzorstvu delajo velike preglavice mesarji in gostilničarji, ki uvažajo v Maribor aepregledano meso. Policija je včeraj zaplenila nekemu znatno količino mesa, ki ga je skušal vtihotapili brez pregleda v mesto. DR. ŠAVNIK ne ordinira od 6. do 18. avgusta. Celie & Pogreb hotelirja Bernardi)«. V soboto po-l>oldne je bil izpred hiše žalosti v Gosposki ulici na okoliško pokopališče pogreb prerano umrlega hotelirja g. Draga Bernardija. Pokojnika so sjire-mill na zadnji poli Člani Kluba slov. kolesarjev, lovci, stanovski tovariši, mestni svetniki in mnogo drugega občinstva. Ob odprtem grobu sta se jio-slovila od pokojnika predsednik Zveze gostilni-carskih združenj g. Ciril Majcen iz Ljubljane in glnin. dir. g. Fr. Mravljak. Lovski rog je zatrobil zadnje slovo, lovci no pa oddali častno salvo. 8 Znani celjski akrobat Adolf Krajnc bo zopet nastopil v Celju na Glavnem trgu med hotelom Žumrom in Skaletovo hišo na žici dne 10, 11. In 12. avgusta. S: Umrli so v celjski bolnišnici: OojIČ Ante, 00 let, poštni svetnik v p. iz Sarajeva; Mliller Matevž, 55 let, gostilničar iz Trnovelj in Pahovnik Franc, 10 let, sin delaven od Sv. Florjana pri (ior-njem gradu. N. v m. p.I Trbovlje Radi vode Izredni občni zbor. Trboveljska podružnica SPD sklicuje za 19. avgusta ob pol osmih zvečer izredni občni zbor pj> Forte.ju. V odboru so različna mnenja radi napeljave vode do Doma nn Mrzlici in je nekaj odbornikov radi tega tudi odstopilo. Zato je na dnevnem redu, da občni zbor odloči o napeljavi vode iti se izvrže nadomestne volitve nekaterih odbornikov. Glasovalno pravico imajo samo tisti člani, ki so plačali članarino za tekoče leto. Radi važnosti pričakuje odbor polnoštev. udeležbe. Za jugoslovanski patent St. 9542 od 1. apri" la 1932 na: >Jcklrua i, litina za iidelovanje predmetov (n p- : visokotlačnih parnih kotlov, visokotlačnih plinskih posod, tlak prenašajočih aparatov la kemično industrijo, cevi za topove, cevi m puške in drugih delov strelnega orošja), kateri lahtevajo posebno vi-oko odpornost proti obremenitvi, našlo pajoci pri eksplozijah in detonacijah« (Stahllegierung zur Herslellung von Gegen-stiinden [z. B. llochdruckdampfkessel, Hochdruclt-gasbehtiller. clruckttlhrende Apparate fiir die che-misehe Industrie, Geschfltzrohre, Gewehrtfiufe und soastige Schusswuffenteite]. die besomlers holie VViderstandsfahigkeit gegeu die bei Explosionen und Detonutionen autlretonde Beanspruchung or-lordern«). se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Ceni. ponudbe na: ing. Milan Šuklj#, Ljubljana Beethovnova ulica 2. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. + Umrla nam je naša ljubljena mati, gospa Marija Žužek roj. Kljun v starosti 80 let večkrat previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo v sredo 7. t. m ob 2 uri popoldne iz hiše žalosti Ribniška ul. 21. na pokopališče k Sv. Križu. Moste pri Ljubljani, 5. VIII. 1935. 2alu|oCI ostali. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženftovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega znnfnjn se računa enokolonska S mm visoka pefllna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede mallb oglasov treba prlloiitl znamko. lijffllflEE! 140 hI vina iz lastnega vinograda na Varaždin-bregu, proda Ravnateljstvo nadbiskup-skih dobara, Zagreb, Vla-ška ulica 75. Pozor! Obrezujem marelice, špalirje, drevesa; cepim vse. Nizka cena. Strokovnjak. Rožna dolina X/12. Hlapec vajen vseh kmetskih del in konj, priden in zanesljiv, želi premeniti službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9343. IH3322E®! Postrežnico mlajših let sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9104 Zastopnika resnega, išče za Slovenijo »Zagorka« - proizvodnja športnih čepic, Matišič, Zagreb, Maksimirska 48. Kmečkega fanta vojaščine prostega, pridnega, poštenega, treznega, nekadilca, vajenega konj, sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9353. lEHZffl Učenec za trgovino mešan, blaga v Ljubljani, s predpisano šolsko izobrazbo, se takoj sprejme. Ponudbe na upravo pod »Zvest« 9316 Vajenec za krznarsko obrt se takoj sprejme. Naslov pove uprava pod štev. 9352. & ODDAJOs Dvosobno stanovanje se odda za november. Tyrševa cesta 5/1. Enosobno stanovanje 9 kuhinjo se odda za septembrov termin v Voš^ njakovi ulici 4. Vprašanja pri hišnici. (č) Stanovanja eno trisobno in eno štiri-sobno oddam prvo s 1. septembrom, drugo pa takoj. Streliška ul. 22. (č) Trisobno stanovanje krasno, v II. nadstropju, oddam. Mirna južna lega, etažna kurjava, plin, kopalnica. Povprašati Dvo-rakova ulica 8/III. Lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma ozir. gospodičnama. — Čopova ulica t (Del. zbornica), T. nadstr., vrata 18. irrmni Muzika prodaja klavirje, harmonije. violine, kitare, strune in vse glasbilne potrebščino. — Popravlja in ugiašuievsa glasbila stro-kovnjaško in najceneje. Izposojevalnica klavirjev Ljubljana Miklošičeva cesta štet. 4 Potrti globoke žalosti naznanjamo tu/no vest, da je naša iskreno-IjuUljena mati, oziroma tašča, babica in prababica, gospa Terezina Mosche rojZeschko dne 4. avgusta 1935 v 86. letu starosti, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po kratkem trpljenju mirno izdihnila. Pogreb bo v sredo, dne 7. avgusta 1935 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže, Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo truplo položeno v rodbinskem grobišču k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v frančiškanski cerkvi v Ljubljani v četrtek, dne 8. avgusta 1935 ob 8. uri zjutraj in v župni cerkvi na Bledu. Ljubljana, dne 5. avgusta 1935. Vera Valenta pl. Marchthurn roj. Mosche in Dr. Erich Moschč, otroka. Gusti Moschč roj. Budischowsky, sinaha. Lorle Kaan roj. pl. Valenta in ing. Otto Kaan, lise Schenker roj. pl. Valenta in Bruno Schenker, vnuki. Peter in Ellen Kaan, Ines Schenker, pravnuki. Tvrdka Stanko Florjančič železnina, Sv. Petra cesta, pri Zmajskem mostu, odprodaja iz skladišča razno kuhinjsko posodo, razno orodje, štedilnike, tehtnice itd., po najnižjih cenah (vhod skozi dvorišče). — V račun se vza-meio tudi hranilne knjižice ljubljanskih zavodov. Lahka letna oblačila buret, kaša, sport-hlače, lister, perilo itd. poceni naprodaj pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. Moško kolo malo rabljeno - ugodno naprodaj. Ciglerjeva ulica 7, Moste. In. namizne sveže Me, slive, in kg Din 3'50, fran-ko voznina razpošilja po 40 kg. G. Dreclisler, Tuzla H®!HH3OTEuJ8JW fflLulHIBR * Vsakovrstno kupuje po najvišjih cenah CERNE, mvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3. Posojila na vložne knjižice daj« Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 Tinčkove in Tončkove prigode 96. SLOVO OD KAPITANA MRHAItJA IN NJEGOVE POSADKE. ' 18.000 Din posojila iščem proti sigurni garanciji in dobrimi obrestmi. Ponudbe na upravo pod šifro »18.000/9172«. Entel - ažur - plise izvrši ekspres — Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela StrukeL It) Dijak išče namestitve za vsako delo proti hrani in stanovanju. Ponudbe upravi! pod »Vsako delo« 9347. Kapitan je res prestregel Tinčkovo poročilo. Vzel je v roke zastavici in z znaki odgovoril nazaj: >Torej na svidenje, dečka! Odpeljemo se takoj. Dobro se iinejta, a bodita previdna, da ne zaideta v nove nevarnosti k »Na svidenje, kapitan!« je Tinček spet udaril ob boben. >Lepo vam zahvaljujeva za vse, kar ste za naju dobrega storili!« Po volji Stvarnikov! se je preselil v blaženo večnost naš ljubljeni soprog, skrbni oče, stari oče, last, brat, svak in stric, gospod ANTON ŽUMER hišni posestnik dne 4. avgusta ob pol 24. uri, previden s tolažili svete vere. K večnemu počitku ga spremimo v lorek ob 17 iz hiše žalosti, Vrhovčeva ulica 3. Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi Sv. Petra v sredo dne 7. avgusta ob 6. uri. Ljubljana, dne 5. avgusta 1935. Hani Žumer roj. Budell, soproga. Poldi, Sepi, Pavla, hčere. Ing. Hans Sauer, prof. losip Ovsenek, zeta. Tranti, Ervin, Draga, vnuki. Opozarjamo na MALI OGLASNIK v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki Dolores Vieser 92 PEVCEK Ljubezenska zgodba mlade duie >0 pri moj, po letu je kaj brž! Mi ne verjameš? Sam ne vem natanko, kdaj mi jih je minilo tri in osemdeset. In trohico si zdaj že lahko frančiškan. Le razglej se malo na okrog! Tu je brat rožni grm in brat kos in tam gori sonce in po tleh kamenje; ne veš, da sveti oče Frančišek še sam ni prav vedel, ne kod ne kam od same ljubezni?« Prisrčen sijaj zašije mahoma iz tisočerih gubic starega otroškega obraza. ^Ljubezen jo vse, vprav samo ljubezen! Zdaj si pa ie misli, tukaj v travici in v roži in v ptičku, tu se tudi rno živalco od same ljubezni!« Ko stari brat spet oddrsa s svojimi sandalami, sedi ..m io dolgo na klopci in je tako vesel. Ljubezen božja! juho zon božja! Saj je Rog povsod, v sleherni bilki, v 'ednjem dihu! Tako kakor je vse to najprej izšlo iz joga. To je blaženost, ki ga prevzema, sladkost, ki je dvzela želo njegovemu trpljenju. Za neknj vrtoglavo .vobodnih trenotkov se pogrezne v nedeljeno vosoljnost. lino življenje, ona bit! Zemlja, cvetlice, nebo, ljudje, "•as in večnost, — v vsem Bog, edini Bog! Ena ljubezen, ■no življenje! In ko mu duh spet stopi na trda tla. mu srečujejo či same vesele pozdrave. Tu ni nič več tujega v tisoč oblikah, samo enotero, veliko, od zdavnaj domače. In iz i slehernega tresljaja in gibljaja, žvrgolenja in molčanja vstaja, kakor da pojo in vzdihujejo stvari: Oče naš! I Brat oblak, ki bili proti jugu, bo videl mojo mater. Plaval bo čez ponosno mesto, čez mrko, staro hišo. Za zamreženim oknom bo sedela pri harfi čudovito lepa, bleda gospa, toda ne bo se ji hotelo peti. Nemara bo vprav silno žalostna in bo rekla čisto potihoma: Giovanni miol Ali —? Kje je? — Tisto čase, ko je biln v Št. Vidu gospodična, ni kdo ve kaj mislil nanjo. Zdaj pa, v dolgi tihoti, se je spet prebudilo skrito domotožje, tesnobno vprašanje in silna želja, dn bi še kdaj videl mater. Čestokrat, kadar plava poldanski čar trepetajoč nad gredicami, sanja, da prihaja v temni vdovski obleki po poti ob zidu. In potem je kar čudovit« sladko, — ali, navzlic vsej ljubezni do Boga, ki se je z njo odrekel svetu, jo tako čudovito lepo misliti si, da sedi poleg njega ona in ga poprašuje, kako mu je — in ji sme nasloniti trudno glavo na ramo in ona ga polwža po bolečem hrbtu z mehko, rahlo materino roko. Ali je že umrla? Pa saj je bila vendar še tako mlada! Ali ga je že popolnoma pozabila? — Kaj ga ne bi mogla poiskali? — Ah Bog, ali ljubi Bog, pater Bernardin je rekel: Ne hudobna! Dobra je in ljubezniva in, če živi, ga ni pozabila. Kakor sveta podoba na steni v eerkvi, tako stoji njegova mati v njegovem srcu. In vendar — pravega miru le ne najde v vsem njenem sijaju. Spet se oglaša staro vprašanje — — —. In večkrat, kadar se zmisli na tisto viharno noč, kar pa se ne primerja prav za prav več tolikokrat, si bčli glavo, kaj pač neki je z Veracinijem. Pater Bernardin je v gostilni vprašal po njem, pa je bil že na binkoštni ponedeljek odpotoval. V Draždane, tako so rekli. — Toda ali je pa tudi res? Čestokrat Ivan svoje zmage kar ne more biti vesel. Če je le sploh res bila zmaga? Ni morda maestro prav tisto noč svoje pogodbe še enkrat napisal? In če je ni, jo je pač tisti dan, ko se je gospodična poročila. Potemtakem je bilo vse zastonj. Potem začuti, da so sicer rahle bolečine ostrejše, trudnost ga tlači k tlom kakor težek oklep in zazdi se mu, kakor da se je vse njegovo življenje razčesniio tisto viharno noč. Z rahlo grozo čuti, dn se je, šibki dečko, meril v neenakem boju s silnim peklenskim knezom. Kar je priboril, ni nič, razen da se je zgodil greh zoper Svetega Duha ne vprav na binkoštno nedeljo, pač pa kateri drugi dan. Njemu samemu pa, to jasno čuti, se je zlomila vsa moč. Utegne nemara še tako priti, da bo moral umreti zastran tega. — Tako mlad! — O Bog, in čisto brez koristi. Ko pa potem mine noč in gre rano zjutraj na vrt, kjer leži ua temni, rosni zemlji sveža senca, kakor da jo jo pravkar kdo naslikal; ko ves vesel opaža, da čimdalje laže hodi in da danes gotovo ni pretruden za učenje, tedaj se spet njegova volja zlekne in sanje mu postajajo drzne in silne. Potem seže po knjigah in se začne cčiti z mrzlično marljivostjo, da bi pač prav gotovo naredil skušnjo. Mora zdelati, kljub temu da je bolan! Prihodnje počitnice hoče biti frančiškan. ■ - .H