JOHN POLV-OCK 1-8-49 24465 L AKP: LAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
ODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXXI. — LETO XXXI. THIS ISSUE IN T
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), DECEMBER 22, 1948
PRVI DEL — PART ONE
ŠTEVILKA (NUMBER) 249
Domače vesti Rusija lw>>sredovala v| Krati« vesti	jržave ZahtCVajo, 6 SC
_•____•___•__*0	' ARMADNI TA.miK IVA	I	v	tf ^
Božični program
V	četrtek zvečer bo podan zanimiv božični program pred božičnim drevesom, ki je bil postavljen na oder pred kopali-1 ščem St. Clair. Program se bo-pričel ob 5:30 popoldne in v go-j vorih bodo nastopili: župan Thomas A. Burke, rekreacijski komisar John Nagy, bivši councilman 10. varde Edward Pucel in councilman 23. varde Edward Kovačič, ki bo vodja programa.
V	zabavo bodo nastopili v petju "Four Steps of Harmony" (Kovačičev slovenski kvartet), zbor šole sv. Vida in železniko-va dekleta.
Po programu bo Miklavž obdaril malčke z raznimi darili in slaščicami, katera so darovali sledeči; Smrekar Hardware, Gr-dina Hardware, Grdina Furniture, cvetličar Louis Slapnik, Jos. Žele in sinovi. Berg's Market, Zakrajškov pogrebni zavod, cvetličarna Chas. & Olga Slapnik, Norwood Men's Shop, An-žlovarjevi. Jack Kordic, Tino Modic, Bukovec grocerija, cvetličar James Slapnik ml.. Race mlekarna, L & M Tobacco, Grdina Shoppe in Edward Kovačič.
kitajski civilni vojni?
Nepotrjena poročila pravijo, da bo nova nacionalistična vlada zaprosila Sovjetsko zvezo naj posreduje za mir
ARMADNI TAJNIK NA INŠPEKCIJI V GRČIJI	I
ATENE, 21. dec. — Armadnij tajnik Kenneth C. Royal je da-' nes obiskal severno Grčijo, kjer | se je pogovarjal z nekaterimi zajetimi grškimi partizani in begunci.
Holandci umabejo iz Indonezije
Novi uradniki
Na letni seji društva "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., tel. IV 2048, blagajnik Tom Kraich, zai-'isuikar Eranlc A. Tuj. rek. Nadzorniki: Chas. Koman, Frank Stefe in John Nestor. Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri v sobi št. Slov. nar. dom, staro poslopje.
Pevski zbor "Slovan"
Letna soja pevskega zbora "Slovan" se bo vršila v nedeljo 26. decembra ob 2. uri popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članstvo se prijazno vabi na polnoštevilno udeležbo, ker bo med drugim treba voliti odbor za prihodnje leto in ukreniti vse potrebno za koncert, ki bo podan v nedeljo 6. marca. Po seji se bo vršila domača zabava. Vabljeni so tudi podporni člani.
Še je čas
še imate čas, da si izberete lepo darilo za vaše drage, in sicer darilo, ki bo ostalo v trajnem spominu, ter razveselilo vso družino. V obeh trgovinah A. Grdina in sinovi, 6019 St. Clair Ave. in 15301 Waterloo Rd., ,imajo na izbero na stotine komadov pohištva in drugih hišnih potrebščin. Čeravno ste še vedno neodločeni, kaj bi kupili, pojdite v eno izmed njih trgovin in si oglejte razne predmete, pa boste gotovo našli nekaj, kai^ vam bo ugajalo in po ceni, ki jo želite plačati.
Pobiranje asesmenta
Tajniki društev, ki zborujejo v Slovenskem domu na Holmes Ave., bodo radi božičnih praznikov pobirali mesečni ases-ment v četrtek 23. in v ponedeljek 27. decembra. Člani so pro-šeni, da to naznanilo vpoštevajo.
NANKING, 21. dec.—Neki visoki nacionalistični uradnik je danes izjavil, da bo nova "vojna vlada" ministrskega predsednika Sun Fo zaprosila Svojetsko zvezo, naj posreduje med njo in kitajskimi komunisti za upostavitev miru na Kitajski.
Ta neimenovani uradnik je^--
pristavil, da se je Sovjetska zve- bodo komunisti postavljali poza nedavno ponudila kitajski na- go je za mir. Novi ministrski cionalistični vladi kot posredo- predsednik Sun Fo pa je že izja-
valka.	vil, da bi pristal le na "častni
Druga nepotrjena vest je, da mir."
je diktator Čiangkajšek poobla-
stil Sun Foa, da sam odloči, če
Medtem vojaška poročila pra-
,	. , . ,	vi jo, da se komunisti s svojimi
bo na Kitajski sklenjen mir, ali .......	, • • n/r j
. najboljšimi armadami iz Mand-
pa se bo nadaljevalo z vojno. Baje je Ciangkajšek pripravljen, da s svojimi najožjimi so-delovalci pod "nekaterimi pogoji" odstopi iz vodstva.
žurije 40 milj severno od Pei-plnga pripravljajo za splošni napad na nacionaliste.
Komunisti baje zahtevajo polno kapitulacijo
' Poročilo United Pressa iz Pei-pinga na osnovi izjav beguncev I pravi, da motorizirani oddelki komunistov potujejo dan in noč Nekateri nacionalistični urad-1 iz Mandžurije z velikimi zaloga-niki pa so mnenja, da bodo ko-! mi municije in hrane. Komunisti munisti radi svojih velikih vo-; so najeli vse bolj čvrste Kitajce, jaških in političnih zmag zah- da prenašajo v vozovih, samo-tevali polno kapitulacijo nacio- kolnicah in na plečih potrebšči-nalistov. Ti krogi verujejo, da j ne, ki jih rabijo za vojno.
IRSKA JE KONČNO IZVOJEVALA POLNO NEODVISNOST OD ANGLIJE
BOLGARI NAPOVEDUJEJO STRMO SLAVLJENJE TITA
SOFIJA, 21. dec.—Bolgarski l.o.nunisti, delegati na Petem kongres;; stranke, so danes pre-roko\ ali, da "bodo sami jugoslovanski komunisti kmalu strmoglavili maršala Tita z oblasti."
NOV GROB
Dobil telefon
Naš zastopnik Mr. John Ren-ko poroča, da je dobil telefon v svoje stanovanje na 1016 E. 76 St., kamor ga lahko pokličete. Če mu želite kaj sporočiti v zvezi 7. Časopisom. Njegova številka je; UTah 1-6888.
Stoletja stara in večkrat krvava borba Ircev za polno neodvisnost, SQ je končala danes, ko je predsednik Sean T. 0'Kel-lly podpisa! v parlamentu odobreni zakon, s katerim je bil preklican tako imenovani zakon o zunanjih odnošajih, na osnovi katerega je angleški kralj bil pooblaščen, da imenuje irske diplomate. Ta zakon je bil poslednji, ki je še vezal Irsko, z angleškim kraljem in "imperijo."
Angleška oblast zlomljena v krvavih vstajah
Angleži so zaVzeli Irsko v invaziji leta 1169, pomagala pa jim je tudi nesloga irskih poglavarjev. Toda odpor Ircev niso Angleži nikoli zlomili.
Irci so se za neodvisnost borili v vstajah leta 1598, 1641, 1649 in 1690. Uporniki so se nato za 100 let umaknili v podzemlje. Vstaje pa so izbruhnile ponovno leta 1Š03, 1848 in 1867. Toda šele krvava revolta leta 1916 in gerilska vojna od 1919 dp 1921 je zlomila angleško oblast. Upor je organizirala armada državljanov, podprta z levičarskimi prostovoljci. Dejanske borbe so izbruhnile na ulicah Dublina na velikonočno nedeljo leta 1916. Tedaj so Angleži surovo nastopili proti upornikom in jih 15 ustrelili.
Sovraštvo proti Angležem
V gerilski vojni, ki je sledila velikonočnemu uporu, so se Angleži borili z osovraženimi tolpami tako imenovanimi "Black-and-Tans." Leta 1918 je Anglija sprejela zakon, na osnovi katerega se je vojaška služba nanašala na Irsko, toda ta zakon ni imela nobenega drugega praktičnega pomena, kot da je ponovno zanetil gibanje za neodvisnost. Irci so se borili proti angleški oblasti, kjer koli se je skušala uveljaviti. Terorizem tolp Black-and-Tansov je dosti prispeval, da se je sovraštvo proti Angliji še bolj poglobilo.
Sinn Feinovci, ki so zmagali na volitvah leta 1916 in se v Dublinu sestali kot irski parlament, so proglasili neodvisnost j dežele. Angleško javno mnenje i pa je prisililo tedanjega mini-j strskega predsednika Davida' Ijloyda Georgea, da je stopil v| pogajanja s predsednikom irske- j ga parlamenta Eamonom de Va- j lerom. Decembra 1921 je bil podpisan sporazum, po katerem je Irska dobila politični status, podoben dorainionskemu statusu Kanade.
Nadaljnih 20 let je Irska raz-motrivala o popolni odcepitvi od Anglije. Toda končni korak — zakonska predloga proti zu-nanjim odnošajem — je bil storjen šele 17. novembra tekočega leta. S tem zakonom so Irci odlašali verjetno iz razloga, ker so pričakovali, da se jim bodo pridružila še nekatera pro-testantovska okrožja. Toda to se ni zgodilo, kajti protestanti so rajši ostali z Anglijo.
SAMOMOR BIVŠEGA URADNIKA DRŽAV. ODDELKA
NEW YORK, 21. dec.—Snoči je storil samomor Laurence Duggan, bivši uradnik državnega oddelka.
Duggan je skočil skozi okno svojega urada na 16. nadstropju in padel pred vhod v poslopje.
V zvezi s samomorom so se začele širiti razne domneve. Duggan je bil > pred ne-ameri-škim odborom označen za enega od šestorice vladnih uradnikov, ki da so izročili bivšemu komunistu Chambersu "tajne dokumente."
Bivši uradnik Duggan je bil osebni svetovalec tedanjega državnega tajnika Cordelia Hulla.
Alger Hiss, katerega Chambers obtožuje, da je bil "glavna zveza v "špijonski mreži," je izjavil, da ga je samomor najboljšega prijatelja globoko pretresel in da je DiJ^jan "bil žrtev preganjanja."
VNUK T. ROOSEVELTA UBIT V KITAJSKI
ŠANGAJ, 22. dec. — Kitajski uradniki družbe National Airline so danes naznanili, da je med trupli ubitih v včerajšnji letalski nesreči blizu Hong Konga bilo najdeno tudi truplo vnuka bivšega ameriškega predsednika Theodorja Roosevelta.
Poleg Quentin Roosevelta so bili ubiti tudi nekateri znani Kitajci med njimi bivši minister nacionalistične vlade Peg Hsueh Pei, ravnatelj kitajske časnikarske agencije Feng Yuceng in znani filmski direktor P. L. Fang.
Quentin Roosevelt se je nahajal na Kitajski kot podpredsednik Kitajske letalske družbe. Bil je sin brigadnega gen. Theodorja Roosevelta, ki je bil ubit v vojni leta 1944 ob priliki invazije Normandije.
ANTON RADMAN
Umrl je Anton Radman, star 60 let, stanujoč na 4056 St. Clair Ave. Doma je bil iz Jugoslavije, odkoder je prišel v Ameriko pred 20 leti. Bil je član Srbskega podp. društva "Jedin-stvo".
Tukaj zapušča brata George. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob ]. uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, E. 47 St. in Superior Ave. na Highland Park pokopališče.
j PARIZ, 21. dec.—Zedinjene države so danes diploma-tično podprle republiko Indonezijo in bodo zahtevale, da se holandske čete zopet umaknejo na svoje stare položaje.
Ameriški delegat di. Philip^	—-
Jessup je naznanil, da bo v Var- Holandci uporabili Marshallov nostnem svetu Združenih naro- ^ načrt za vojno ?
dov zahteval, da se holandske; WASHINGTON, 21. dec.— čete umaknejo na svoje stare po-1 Holandski ambasador van Klef-ložaje in da prenehajo z vojno.
Ameriški delegat bo tudi zahteval, da Holandija takoj izpusti
Japonski zločinci bodo usmrčeni
TOKIO, 21. dec. Danes so se gen. Douglas MacArthur in njegovi najvišjil armadni poveljniki sestali r.a konferenci, na kateri so verjetno odločili, koliko časa bodo na smrt obsojeni japonski vojni zločinci čakali na usmrčenje.
Dan eksekucije bivšega premi jer j a Toja in šestorice ostalih vojnih zločincev se drži v strogi tajnosti.
Usoda japonskih' zločincev je bila zapečatena včeraj, ko je v Washingtonu najvišja sodnija zavrgla priziv obsojencev, češ, da ni pooblaščena spremenjati obsodbe mednarodne sodni je.
V zapor je že prišel neki budistični duhovnik, ki bo spremljal obsojenci na vislice.
Na operaciji
V Cleveland Clinic bolnišnici se nahaja Mr. Louis Vesel, 18901 Naumann Ave. Srečno je prestal težko operacijo in prijatelji ga sedaj lahko obiščejo. Želimo mu, da bi se čim preje zdrav vrnil na svoj dom!
Novi uradniki
Društvo "Združeni bratje" št".. 216 SNPJ je na svoji letni seji izvolilo sledeče uradnike za leto 1949; Predsednik John Zaman, podpredsednik Steve Barton, tajnik John Leskovec, ,868 E. 230 St., RE 6507, blagajnik Paul Markič, zapisnikarica Marion Bashel, nadzorniki; John Kikol, Tony Debelak in John Poznik. Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu v Slov. del. domu na Wa^rloo Rd. Priče-tek ob 7 ;30 uri zvečer. Ases-ment za tekoči mesec se bo po biralo v četrtek 23. decembra v SDD.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Chicago. — Zadnji torek je po dolgi bolezni umrl John Ko-šiček, ki je znan mnogim Slovencem širom dežele, vsaj po imenu, ako ne osebno. V pionirski dobi, ko so se ustanavljala napredna slovenska društva in SNPJ v Chicagu, je bilo v njegovi gostilni in dvorani na tedanji Center Ave. (sedaj Racine) zbirališče. Pri njem so se naši napredni in delavsko zavedni pionirji sploh zbirali še dolga leta. Pred leti je gostilno oddal svojemu sinu, sam pa se umaknil v predmestje Berwyn, kjer je živel v pokoju. Bil je že več let slabega zdravja. Star je bil 74 let, doma iz Žužemberka, v Ameriki čez 50 let, član društva "Narodnih vitezov" št. 39 SNPJ, kakor tudi samostojne Zarje in Slovenije. Poleg žene zapušča dve hčeri in tri sinove, vsi poročeni, kakor tudi 9 vnukov in pravnukov.
"UČENJAK" BI METAL BOMBE NA MOSKVO
NEW YORK, 21. dec.—Neki William Bradford je spisal članek, ki je bil priobčen v januarski izdaji "Reader's Digesta," v katerem zagotavlja, da bi Zedinjene države morale opozoriti "sovjetske vlastodržce," da Amerika razpolaga z dovolj veliko zalogo atomskih bomb, da bi lahko demobilizirala Sovjetsko zvezo. "Učenjak" je mnenja, da ima Amerika dovolj bomb, da bi unčila ali pa pohabila že v prvih napadih ogromno število civilnega prebivalstva v glavnih ruskih mestih. Pravi, da so že bila izbrana sovjetska mesta za napad z atomskimi bombami, če bi Rusija napadla Ameriko ali pa katero koli drugo "svobodno deželo." Ameriški letalci pa baje poznajo Moskvo, Magnitogorsk ali pa Sverdlovsk prav tako dobro kot Pittsburgh, Detroit ali pa Seattle.
THOMAS SE BO MORAL ZAGOVARJATI NA SODNIJI
WASHINGTON, 21. dec. — Predsednik kongresnega odbora za preiskavo ne-ameriških aktivnosti Parnell Thomas se bo moral zagovarjati na sodniji proti obtožbam, da je sleparil vlado.
Sodnik Henry Schweinhaut je zavrgel Thomasovo prošnjo, da se obravnavo opusti. Obravnava proti predsedniku ne-ameri-škega odbora se bo začela 10. januarja.
v Jogjakarti voditelje.
zajete indoneške
"ZELENI BOŽIČ" NAPOVEDAN ZA MOSKVO
MOSKVA, 21. dec.—Vremenski napovedovalci so danes naznanili, da bo Moskva verjetno imela svoj prvi "zeleni Božič" v razdobju 58 let.
Ameriške zahteve so vključene v resolucijo, ki jo bo jutri predložil v Varnostnem svetu ii. Jessup.
Posebni odbor Združenih narodov za Indonezijo je obtožil Holandijo, da je prekršila sporazum o premirju, ki je bil podpisan 17. januarja tekočega leta na ameriški ladji "Renville."
Holandci zavračajo ameriško resolucijo
Neki predstavnik holandske-ga zunanjega ministrstva v Hagu pa je v zvezi z ameriško resolucijo izjavil, da se ne more pričakovati, da bi "se ji pokorili." Toda ameriški delegati so mnenja, da bodo dobili dovolj glasov, ki so potrebni, da bi Varnostni svet resolucijo sprejel.
V	Canberri je avstralski ministrski predsednik Joseph B. Chifley izjavil, da bo njegova vlada zahtevala, naj Varnostni svet pošlje v Indonezijo vojaške opazovalce, ki bi skupaj s posebno komisijo preprečili odmazde.
Indonezi osvobodili svojo prestolnico?
V	zvezi z vojno so Indonezi naznanili, da so osvobodili prestolnico Jogjakarto, ki je bila prva tarča holandskega napada. Toda holandska ambasada je zanikala to vest.
Predstavniki. indoneške republike Soedjetomoko je izjavil, da so z lahkim orožjem oboroženi Indonezijci izgnali Holand-ce iz Jogjakarte še predno so slednji mogli dobiti ojačenja. Soedjatomoko je pristavil, da indoneške čete ne bodo mogle dolgo braniti prestolnice, da pa se bo vojna nadaljevala, dokler Holandija ne bo popolnoma izčrpala svoje vojaške in ekonomske vire. Rekel je, da so se domačini na Javi dvignili proti holandskim zavojevalcem.
Neki predstavnik Holandcev je izjavil, .da bi njegova vlada verjetno sprejela ukaz o premirju, toda šele, ko bi "policijska akcija" na Javi bila končana. Zavrgel pa je vsako možnost, da bi se holandske čete umaknile na stare položaje, češ da bi "to povzročilo zmedo."
Azijske države olisojajo holandske agresijo
Neko poročilo Associated Pressa iz Rangoona, Burma, pravi, da je ministrski predsednik Burme Thakin Nu svetoval, naj se takoj skliče konferenco azijskih držav, na kateri bi se razmotrivalo o polni pomoči republiki Indoneziji.
Iz Iraka pa prihajajo poroči-
fens je danes zanikal poročila, da so Holandci uporabljali sklade Marshallovega načrta za obo-roženje svojih čet.
Ameriški uradniki medtem razmotrivajo o možnosti, da se Holandiji ustavi pomoč v okviru Marshallovega načrta, če bo kljubovala ukazu za sklenitev premirja.
Doslej je Holandija dobila $298,564,000 pomoči v okviru Marshallovega načrta, poleg tega pa še nadaljnih $61,790,000 za svoje kolonije.
Stalin je včeraj bil star 69 let
MOSKVA, 21. dec. — Premi-jer Jožef Stalin je danes spol-nil 69. leto starosti in kot pravijo nedavna poročila je zdrav, prisrčen in čil kljub svojemu napornemu življenju.
Časopisi niso omenjali Stalinovega rojstnega dneva. Državni prazniji ni proglašen, zastave niso plapolale in tudi ni bilo nobenih proslav. Toda sovjetska ljudstva vedo, da je Stalin star 69 let. Vsi koledarji imajo zaznamovano letnico njegovega rojstva. Moskovski radio je vf svojem pregledu važnih koledarskih dnevov omenil; "Jožef Visarinovič Stalin se je rodil 21. decembra leta 1879."
Toda dan pred rojstnim dnevom Stalina je večji del prve strani moskovske "Pravde", kakor tudi ostalih časopisov, vseboval pisma Stalinu. To so pisma delavcev, inženirjev in voditeljev stranke iz vseh krajev Sovjetske zveze, ki obljubljajo več mesa, volne, ribe, gradbenega lesa in želijo svojemu voditelju zdravje in dolgo življenje.
Zadnji teden je Stalin imel v gostih trgovinsko delegacijo iz Češkoslovaške. Stalin je na banketu bil dobro razpoložen, nazdravljal je gostom in se ž njimi šalil. V Moskvi ni nobenega zunanjega diplomata, ki bi verjel zunanjim poročilom, da Stalinu peša zdravje, ali pa da ne vrši več tiste vloge v sovjetskem vodstvu, kot jo je včasih.
Stalin je nedvomno tudi ob priliki svojega 69. rojstnega dne delal dolge ure v svojem uradu.
PREVELIKO LETALO ZA PREMAJHNO LETALIŠČE
LONDON, 21. dec.—Angleško ministrstvo za oskrbo je danes naznanilo, da se je moralo razkosati neko ogromno transportno letalo, največje, kar jih je bilo zgrajenih v Angliji, ker je letališče v bližini tovarne premajhno za poskusni polet.
TRIJE SEKTORJI BERLINA BODO ZDRUŽENI
BERLIN, 21. dec. — Vojaški la, da je parlament protestiral guvernerji Amerike, Anglije in proti holandski agresiji. Tudi Francije so danes imeli izredno ministrski predsednik Indije sejo, na kateri so razmotrivali Pandit Nehru je v imenu svoje j o združitvi treh zapadnih sek-dežele obsodil holandsko "poli- 'torjev Berlina. Za sektorje pred-cijsko akcijo."	videvajo enotno upravo.
/
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by the american jugcslav printing & publishing co. ■231 st. clair avenue	cleveland 3. ohio
henderson 53ix-12
Issued Every Day Except Saiurdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
Kor One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5 Ul
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto),----
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) --
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entei-ed as Second Class Mattor April 26th. 1918 at the Post Office al Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
OBNOVLJENA VOJNA V INDONEZIJI
Holandska vlada je zopet sprožila novo imperialistično vojno, katere cilj je, da se v republiki Indoneziji, upostavi stari kolonijalni režim. Napad, ki ga je izvršila po brezobzirni zavrnitvi sporazuma o premirju, vpostav-1 j enega pod pokroviteljstvom organizacije Združenih narodov, imenuje holandska vlada; "čistilna akcija proti teroristom."
V čistilno akcijo" proti 70,000,000 indoneških "teroristov , ki želijo svojo politično in ekonomsko neodvisnost, so holanski imperialisti vrgli 130,000 z najmodernejšim ameriškim in angleškim orožjem oboroženih vojakov. Po zadnjih poročilih so zajeli indoneške republikanske voditelje, kakor predsednika republike dr. Soe-karna, ministrskega predsednika Mohameda Hatta, bivšega ministrskega predsednika Sutana Sjahrira — ki menda tudi spadajo med "teroriste."
To ni prvi poskus holandskih zavojevalcev, peščice izkoriščevalcev, da zlomijo mlado indoneško republiko. Odkar se je leta 1945 končala vojna proti Japonski, je plamen gibanja za osvoboditev izpod tujega kolonijalnega jarma zajel večji del Azije. Tako se je začelo tudi v Indoneziji močno gibanje za neodvisnost. Toda takrat je Holandija, ki je sama občutila hitlerjevsko okupacijo in bi potemtakem morala vedeti kaj takšna tuja okupacija pomeni, bila prešibka, da bi zlomila stremljenja indoneš-kega ljudstva. V pomoč so ji priskočili Arigleži, ki so vkorakali v Batavijo in za nedoločeni čas ukrotili "terori-ste.:'
Toda odpor indoneškega ljudstva je bil kos tudi angleškim in ameriškim tankorn in bombnikom. Maja mfe-seca lanskega leta je v Malangi, v vzhodni Javi, bil prvi kongres sindikatov Indonezije. Ta kongres je značilen radi tega, ker je to bilo prvič v zgodovini Indonezije, da so indoneški delavci lahko zborovali, brez da bi jih nadzorovali njihovi holandski izkoriščevalci in ker je prav na tem kongresu predsednik republike dr. Soekarno poudaril vlogo sindikatov v izgraditvi mlade republike Indonezije, rekoč, da je "uresničenje neodvisnosti Indonezije v celoti odvisno od preobrazb v deželi, pri katerih preobrazbah imajo veliko vlogo delavske organizacije." Nad 100 delegatov, ki so predstavljali 3,000,000 indoneških delavcev, se je udeležilo tega kongresa.
Holandski imperialisti so si prizadevali, da bi na razne načine zlomili odpor ljudstva in obdržali gospodstvo nad svojo bivšo kolonijo. Posluževali so se raznih sredstev od znanega rimskega, še bolj pa angleškega načela— "deli in vladaj", do "čistilnih akcij" proti "teroristom." Iz tega razloga so 11-mesečno premirje izkoristili le za priprave pri novem napadu na neodvisnost Indonezije.
2e koncem leta 1946 so Holandci napovedali nastanek nekakšne nove države Vzhodne Indonezije. Aprila meseca leta 1947 pa je bilo naznanjeno, da bo pod pokroviteljstvom Holandije, upostavljena v pokrajinah zapad-ne Jave "nova neodvisna sudanska država." O tej "novi državi" bi bilo moralo odločati ljudstvo na posebnem plebiscitu, katerega pa ni bilo. Namesto tega se je na zapad ni Javi proglasil "za guvernerja" neki holandski lutkarski "prezident" Kortolegava, ki je takoj razveselil Indo-nezijce z bistroumnimi naznanilom, da "neodvisnost sicer še ni takoj mogoča," da pa bodo Indonezijci "čez 100 let že povsem neodvisni."
Nasproti kolonijalnim načrtom holandskih imperiali-: tov za zasužnjenje Indonezije, je republikanska vlada kratko pred prvo "čistilno akcijo" Holandcev leta 1947 objavila desetletni načrt za preureditev dežele. Na osnovi tega načrta bi republika postala tudi ekonomsko popolnoma neodvisna od nizozemskih zavojevalcev. Ta načrt je predvideval veliki razvoj industrije, mehanizacijo poljedelstva, razvoj izvoza in razširjenje komunikacijskih zvez. Vključeni pa so bih tudi ukrepi za zboljšanje živ-1 jonskega standarda ljudstva, za zboljšavo delovnih po gojev, za odpravo nepismenosti, itd. Zunanja trgovina nove indoneške republike pa bi slonela na polni enakopravnosti. Ta načrt je bil naperjen proti holandskim in drugim imperialistom, ki so želeli ohraniti v Indoneziji g tare kolo-nijalne razmere.
Kakšen je program holandskin imperijalistov za "neodvisno" Indonezijo? Nedvomno so, kakor njihovi angleški 'ov;-!vi i tudi h<ilandsl;i mnf-rjn o ■ i" potr'^l;>no "rffor
V ATENAH
Iz pirejskega pristanišča drži pot v Atene. Bolje rečeno, zdaj že težko razbereš, kje je konec Pireja in kje se začenjajo Atene. Podkev gora objema ti dve zraščeni mesti. Glej središče Aten—Trg ustave, velikansko poslopje hotela "Great Brit-tain," skala zgodovinske Akropole.
Že na poti iz Pireja opaziš s kroglami preluknjane stene domov. Ko pa prispe avto na trg Omonije, zagledaš sliko, znano iz drugih mest povojne Evrope: razvaline hiš, porušene stene, lijaki, ki so jih napravile granate, kupi opeke. Isto je v ulici 3. septembra: ruševine in zapu-ščenost.
Toda opustošenje v Atenah ni čisto navadno—to nikakor niso sledovi borb z nemškim okupatorjem. To so storile roke angleških artileristov, letalcev in tankistov, ki so leta 1944 obračunavali z grškimi patrioti. Področje trga Omonije je bilo središče odpora proti angleškim in-terventom. Zato so čete generala Scobyja obstreljevale stanovanjske hiše s težkimi topovci in jih bombardirale iz zraka. Zdaj so te zevajoče rane na živem telesu mesta neme priče storjenega zločina.
i Sledov tuje okupacije ne vidiš I samo v razvalinah trga Omoni-ije. Tuja okupacija je pritisnila |pQČat življenju Aten, ^lekdaj ki-I pečega, živahnega in lepega me-jsta. Prav v središču, v glavni i ulici Stadion naletiš na visoko
I
; žično pregrajo, ki spominja na j ograjo okrog koncentracijskega I taborišča. Za bodečo žico parki-' rajo angleški avtomobili. V po-! slopju Centralne pasaže ima ;svoje prostore postaja za črpanje bencina za vojaški promet.
Najlepše hiše so zdaj spremenjene v kasarne za angleške vo-jt^ke. Ulice so polne ljudi v an-'gleški in ameriški vojaški uni-iiormi. Pa tudi imena ulic so ■zdaj drugačna; ulica Stadion je j bila preimenovana *v Churchill-lovo ulico. Križa jo Smutsova uli-jca. V bližini je Montgomeryje-,va ulica.
I Blizu Trga ustave (tega trga .še niso utegnili preimenovati) loči visoka kamnita ograja velikanski park od mestnega vrve-jža. V parku je kraljevski dvo-|rec. Vzdolž sten se izprehajajo j "evzoni"—kraljevski gardisti v jbcliji bluzah in rdečih šolnih s ' svilenimi kapicami, z bujnimi čopki na rdečih baretkah. Tu'bivata kralj Pavei m kraljica Friderika, ki so ju posadili An-'gleži na grški prestol. Sedanja I "kraljica Helenov" je bila vzgojena v vrstah "Hitlerjugend." I Nedavno se je mudila v Berlinu, kjer je obiskala svoje sorodnike.
i
I Prebivalci Aten se splošno iptitožujejo, da je življenje težko. Cene so silno poskočile, zaslužek pa je ostal na isti nizki ravni.
I V listu "Vima" je bila oni dan ' objavljena sledeča karikatura: Po stopnicah se dvigajo napihnjeni človečki—to so cene živil, električnega toka, stanovanj; I spodaj pa je prikazen zaslužek v ' podobi otročička, ki tarna: j "Kam ste pa odšli, vsaj za ro-
čico bi me peljali!" In res, v primeri s predvojno ravnijo so cene živil in industrijskih zdel-kov štiri do petkrat višje kakor zaslužek. V marcu 1947, ko je bila razglašena Trumanova doktrina, je stal kilogram sladkorja 3,000 grških drahem. V decembru je stal že 15,000. Kilogram kave je stal v marcu 5,000 drahem, v decembru po 40,000.
Devet desetin vsega tovora, ki prihaja kot ameriška "pomoč," odpade na orožje in samo neznaten del so sredstva za obnovo, pa še ta sredstva so namenjena skoraj izključno za obnovo letališč in strateških cest na 'severu dežele."
Zaradi ameriške "pomoči" je Grčija zdaj brez slehernih surovin. Čim več te "pomoči" prihaja, tem bolj hira grška industrija. Še leta 1946 je znašala njena raven 60 odstotkov predvojne, leta 1947 pa se je skrčila na 50 odstotkov.
Da bomo laže razumeli, kako je z obnovo razdejanih podjetij, hočem omeniti sledeče dejstvo: V enem samem mesecu leta 1947 so izplačali kralju za njegove izdatke 148 milijonov drahem, za obnovo porušenih poslopij pa so potrošili samo 7 milijonov drahem. Atenske trgovine prodajajo ameriško čokolado, ameriško galanterijo, ameriške ci-gaiete—-vse to v Grčiji, ki je znana po svojem tobaku in kjer gnije zdaj v skladiščih nad 30,-
000	ton prvovrstnega tobaka. Iz Amerike pripeljani žvečilni gumi prodajajo na vsakem vogalu, grški tovarni čokolade Floka in Pauridis pa ne obratujeta. Stojnico in štacune v Atenah so polne ameriških naočnikov, pripeljanih sem na tisoče kilometrov daleč , čez morje. Hkrati pa v Grčiji ni lesa, umetnih gnojil in drugih potrebnih važnih predmetov.	"
Ameriška kontrola je postavljena nad vsemi vladnimi organi, ki vodijo gospodarstvo. V vSfikem ministrstvu, v vsaki 'banki sede ameriški svetovalci, ki diktirajo grškim uradnikom
1	svojo voljo. Ameriški svetovalci nemudoma preprečijo sleherpi poskus grških industrijcev, da I bi se rešili iz železne zanke. Neki grški trgovec'je poskusil ne-jkoč navezati zvezo z belgijskimi jtvrdkami v zameno za umetna gnojila. Toda naletel je slabo! j Ameriški kontroler je nemudoma prepovedal to kupčijo rekoč: ! "Staro železo lahko prodaste ;za dolarje, umetna gnojila pa ! kupujte v Zedinjenih državah Amerike."
V neki atenski restavraciji sem nekoč videl takole simbolično sliko običajev: V restavracijo je prišel v Atenah znani tovarnar s .»skupino Američanov, ki jih je povabil na obed. Natakarji so se prišlecem spoštljivo
v grškem
poklonili. Američani so takoj uedli za mizo, grški industrije!, ki jih je povabil in pogostil, pa je obstal za stoli v pričakonju, da bi mu dovolili sesti. Šele čez nekaj minut jo eden izmed ameriških gostov milostno povabil "gospodarja," naj zavzame svoje mesto za mizo.
In tako je povsod: ameriški pridobniki so se trdno zasidrali
gospodarstvu, gi^ški trgovci in tovarnarji pa stoje za njihovimi stoli. Tako je večji del grške rudarske industrije že v rokah ameriške tvrdke "American Mine Corporation." Gradnjo vodovoda je monopolizirala ameriška tvrdka "Near East Foundation Company." Ameriške družbe iščejo vrelce na Pe-loponozu.
Razsulo grškega gospodarstva, ki ga je povzročila tuja intervencija, dopolnjuje strahotna podkupljivost državnega aparata. V Atenah gredo od ust do ust številne zgodbe, ki govore o korupciji vladnih organov—od malega tajnika do ministra. Tako je dvignila v javnosti mnogo prahu zgodba o tem, kako je bivši minister za narodno gospodarstvo Mihalokopulos organiziral doto svoji hčeri; bodočemu zetu je izdal dovoljenje za uvoz vrste blaga v Grčiji in mu svetoval, naj proda to dovoljenje za čedno vsoto. Dovoljenje je bilo prodano za 80 milijonov drahem. Ta zadeva je prišla v javnost.
Takoj potem je dvignila mnogo prahu afera bivšega ministra za trgovinsko mornarico Avraa-rna. V Zedinjenih državah Amerike je dobil za Grčijo 100 ladij Lipa "Liberty" in znal si je prilastiti dve ladji.
V Atenah pripovedujejo, da prodajajo nekateri vodilni generali na črni borzi opremo svojih čet, potem pa sestavljajo poročila, češ da je bila oprema izgubljena v borbah s partizani.
Nekoč so na odru letnega gledališča "Oazis" varietetni igralci prikazali tale prizor: Na oder pride Grk z veliko vrečo na hrbtu in kriči na ves glas: "Vračam se od Trumana!" Ves zasopel od navdušenja začne pripovedovati, kako ga je sprejel sam predsednik Zedinjenih držav Amerike in kaj vse mu je obljubil. Potem pa je odložil vrečo in pravi:
"Tu pa je predujem, ki sem ga dobil od samega mistra Trumana." Med krohotom in žvižganjem dvorane potegne iz vreče raztrgane suknjiče, umazano perilo in nekaj pestrih cunj.
Drugi dan po prihodu v Atene smo videli zelo zanimiv prizor.' Prišli smo na glavni trg mesta' h krasnemu poslopju hotela ^ "Great Britain," kjer so se! vgnezdile številne angleške in! ameriške misije. Tik hotela smo 'srečali majhen sprevod. Dva angleška 'vojaka sta gnala Grka, po obleki sodeč delavca. Ukle-njene roke je držal pred seboj in na njih so rožljali okovi.
Policijski teror je v Atenah vsakdanji pojav. Pripovedovali so nam, da so med nemško okupacij izpostavljali na Trgu ustave v okove vkovane patriote. Zdaj natikajo grškim patriotom okove ameriške oblasti in njihovi monarhofašistični po-magači. Zverinstva krvnikov grškega naroda so nepopisna.
Kakor v srednjem veku, plačujejo tu nagrado za odsekane glave. Glavo navadnega partizana cenijo na milijon drahem, glavo komandanta na 10 milijonov. Za Markosovo glavo so razpisali nagrado v znesku 20 milijonov drahem. Kralj Pavel in kraljica Friderika sta nekoč obiskala pokrajine severne Grčije. Ob prihodu v neko mestece so vrgli domači monarhisti k njunim nogam sedem odsekanih glav, ki naj bi bile partizanske. Pozneje ce je pokazalo, da se te monarhistične tolpe sploh niso poskušale boriti s partizani. Zgrabile so nekaj domačinov in jim odsekale glave.
V glavnem mestu kar mrgoli polica ^ev, žandai jiv in vohunov —grških,, angleških in ameriških. Poveljnik atenske policije, neki Evert, zavzema ta položaj še iz časov hitlerjevske okupacije. "Angleške oblasti cenijo Everta zato, ker ima 'bogate iz-
(Dalje na 4. strani)
MADŽARSKI ZLOČINEC I GKE V PORTUGALSKO
i VEVEY, Švica. 21. dec. — Bivši madžarski regent in vojni 1 zločinec admiral Nicholas Hor-: thy je danes v tajnosti prišel v ; Švico. Horthy je na poti iz Nem-i čije v Portugalsko, kjer bo ži-i vel v begunstvu. Star je 80 let.
Preskrba Trsta s tobakom
mirati" stare kolonijalne sisteme, to je, da je potrebno najti nove oblike, ki bi omogočale staro izkoriščevanje bogatih virov posameznih kolonij. Po tem programu bi Indonezijci dobili "neoavisnost," toda indoneška podjetja in plantaže bi bile vrnjene tujezemskim lastnikom. V deželi bi ostala y veljavi holandska suverenost v pogledu zunanje politike, državne dohodke pa bi se uporabljalo skupaj s "hY)landsko domovino."	'
Toda taktika "deli in vladaj" ni bila posebno uspešna v Indoneziji. Iz tega razloga so Holandci 20. juhja leta 1947 sprožili obsežno "čistilno akcijo" proti "indoneš-kim teroristom". Ta "čistilna akcija" je bila že druga, ki je sledila po februarski deklaraciji (leta 1946) indoneške vlado, da želijo Indonezijci "sania odločati o svoji politični usodi."
(Koncc prihodnjič)
Trst je že od nekdaj znan kot velik potrošnik tobaka in tobačnih izdelkov. V statistikah, ki jih je italijanska vlada izdajala med 1920 in 1941 je na primer zavzemal Trst v primerjavi s italijanskimi središči vedno prvo mesto pri potrošnji tobaka glede na število prebivalstva. Leta 1940 niso tržaški kadilci pokadili nič manj kot 3,600,000 kilogramov tobaka, ki je skupno z ostalimi proizvodi državnega monopola (v istem letu j^Trst potrošil 3,280 stotov soli) dajal prav lepe dohodke državnim blagajijam.
Čeprav ne razpolagamo s točnimi podatki o sedanji potrošnji, lahko trdimo, da se ni povojni položaj bistveno spremenil in da se je verjetno potrošnja tobaka še zvišala. V finančnem letu 1945-46 je tržaški monopol prinesel skoraj pol .milijarde dohodkov; v drugi polovici 1946 so ti dohodki znašali že 644 milijonov lir. Med letom 1947-48 so se prejemki tržaškega monopola najmanj potrojili I in predstavljajo zaradi tega zelo . pomembno postavko med dohod-'ki državnih financ.
j Medtem ko so pred vojno oskrbovale Trst tobačne tovarne na Reki (za finejše vrste cigaret), Rovinj (za močne cigarete) in Pulj (za cigare), se zdaj zateka Trst k drugim virom. Ko so namreč omenjene tovarne zarodi razmejitve med Svobodnim tržaškim ozemljem in Jugoslavijo prenehale dobavljati svoje proizvode tržaškemu tržišču, je :ilo italijanski vladi zelo pri srcu, da bi se na Svobodnem trža--škem ozemlju še nadalje ohranilo dobro izhodišče za njeno to-
bačno industrijo in si zagotovila s tem tribut tržaških potrošnikov blagajnam italijanskega finančnega ministrstva.
To ji je vsaj deloma uspelo in danes prodajajo na anglo-ame-riškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja italijanske tobačne izdelke pod istimi pogoji, ki so v veljavi v Italiji. Izdelki italijanske tobačne industrije ne uživajo posebnega slovesa med tukajšnjimi potrošniki. Kakovost italijanskega tobaka je zdaj pod vsako kritiko; cene pa so večkrat pretirane. Sicer se tudi italijanski kadilci Telo pritožujejo proti italijanskemu monopolu; sami italijan-Iski gospodarski krogi pa ne jfkrivajo, da preživlja italijan-Iska industrija tobaka dobo težke proizvodne krize.
Italija razpolaga danes z-19 tovarnami; 12 od teh je bilo tež-;ko poškodovanih med vojno, proizvodnja je v zadn'em letu vsekakor narasla (3 milijone kilogramov na mesec). Glede kakovosti pa je ita 'J ...jka tobačna industrija nesporno v nazadovanju. Večina italijanskih tobačnih kultur je med vojno degenerirala. Selekcija tobačnih vrst pa bo zahtevala brez ^dvoma mnogo čara, preden se bo zopet povzpela na nekdanjo kvalitativno stopnjo, ki sicer ni bila na višku.
Poleg tega no razpolaga zdaj italijanska režija s pridelkom treh let, kar bi edino dopuščalo (pii načinu izdelovan'a v Italiji), izdelavo tobaka dobre kakovosti. Dodati je še, da uporabljajo v Italiji slab cigaretni papir. Visoke prodajne cene italijan-":kcga tobaka pa so vsem kadil-
cem znane. Na vsakih 100 lir prodajne cene gie državi okrog 65 lir, podajalcem 6 lir, ostalo pa upravi monopola za proizvodne in režijske stroške. Na tržaški trg prihajajo danes italijanski izdelki tobaka večinoma iz tovarne v Benetkah.
Tržaški monopol razpolaga tudi s tobačnimi izdelki ameri-. škega, angleškega in švicarskega izvora. Čeprav gre za velike interese, ni bila še javnost doslej nikdar obveščena, pod kakšnimi pogoji uvažajo te tobačne izdelke, niti kakšen je davčni donos omenjenih kontingentov uvoženega blaga. Tobak ameriškega tipa ni bil nikdar ob normalnih prilikah v Trstu predmet velike potrošnje. Vsekakor pa se je takdj po vojni, morda že zaradi novosti, potrošnja ameriških cigaret precej razširila. Opaziti pa je, da je v zadnjih časih povpraševanje po ameriškem tobaku precej nazadovalo. Mnogi kadilci se namreč vračajo k tradicionalnim vrstam evropskega izdelka in verjetno je, da bi potrošnja ameriškega tobaka še bolj nazadovala, če bi tržišče razpolagalo z boljšim in cenejšim tobakom sredozemskega tipa.
Mnogi kadilci so se prepričali iz lastne izkušnje, da ni močno vonjav in zelo manipuliran ameriški tobak primeren za tukajšnje podnebje, še manj pa za tukajšnjo običajno prehrano, ki ne temelji kakor v deželah, kjer je aroma ameriškega tobaka zelo, priljubljena, na močne mesna-tomaščobne jedi.
Iz tega izhaja zaključek, da ni vprašanje oskrbe anglo-ameri-škega področja Svobodnega tržaškega ozemlja še zdaleč primerno rešeno toliko glede zahtev širokih množic kadilcev, kolikor morda niti glede interesov državnih financ.
Mnogo se je tudi govorilo o ustanovitvi nove tobačne industrije v Trstu, ki bi morala pričeti obratovanje po hrupnem napovedovanju . nekaterih tukajšnjih krogov že v pretekli pomladi. Odločno nasprotovanje italijanske vlade, ki se seveda zavzema za svoje lastne interese, je verjetno preprečilo vsako pobudo na tem področju. Zdaj se govori, da se bo tržaška tobačna industrija lahko ustanovila šele čez tri ali štiri leta.
Tržaško tobačno tržišče pa je poleg tega nedostopno za proizvajalce sosednih držav. Jugoslovanska proizvodnja bi brez dvoma v tem primeru ustrezala splošnemu okusu potrošnikov, ki že zdavnaj na primer dobro poznajo bosansko-hercegovski in makedonski tobak, in bi verjetno ponudili obenem dobre tržne pogoje. S tem bi ščitili upravičene interese trgovine in državne blagajne; zadostili pa bi predvsem želji kadilcev, ki se
glasi: kaditi dobro in ceneje.
*
Izpopolnitev tobačne tovarne v Rovinju
Lani so v tobačni tovarni v Rovinju uredili moderni obrat za dozorevanje tobaka. Z novo tehnično izpopolnitvijo porabijo liri dozorevanju tobaka 83% manj časa kakor poprej. Rovinj-ska tobačna tovarna razpolaga v tem pogledu med vsemi jugoslovanskimi tovarnami z najboljšimi napravami.
Velika Biitanija se zanima za turški tobak
Velika Birtanija bo verjetno znatno povečala nakupe tobaka na Bližnjem vzhodu, zlasti v Turčiji. Računajo, da se bodo nakupi tobaka na tsm področju vsaj podvojili. Vzjok nove trgovinske politike Velike Britanije na tem področju je pomanjkanje dolarjev. Značilno je dejstvo, da bo Velika Britanija nakupila v Zedinjenih državah ameriških le za 64 milijonov dolarjev tobaka, čeprav so ji prvotno ponudili v okviru Mar-shallovega načrta 113 milijonov dolarjev za nakup tobaka.
/
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Opazovalec in višji častnik sta razjahala pod vrste od baterije in z grička skozi iukalo gledala umikajoče se nasprotnikove strelce. Telefonisti so v teku napenjali vovl, ki bi vezal baterijo z opazovalnico. Postaren stotnik — poveljnik baterije — je z debelimi prsti živčno vrtil kolesce na kukalu (na enem izmed prstov je zlato žarel zaročni prstan). Brižno je drobencljal okrog prvega topa, se z glavo odmikal zvenčečim kroglam in ob vsakem sunkovitem gibu mu je ob strani zabingljala ponoše-na vojaška torba.
Ko je umecano in grgrajoče zabobnelo, je Grigorij našel kraj, kamor je padel poskusni izstrelek, in se ozrl:, posluga je leže škripaje dvigala top. Prvi srapnel je zagrnil lehe nepože-te pšenice in dolgo se je na modrikastem ozadju razgubljal bel pavolnat oblaček dima, ki ga je cefral veter.
Štirje topovi so zaporedoma butali izstrelke tjakaj, na povaljane zaplate pšenice, toda navzlic Grigorijevemu pričakovanju topovski ogenj ni zanesel posebne zmešnjave v vrste rdečih — odhajali so zlagoma, urejeno in že izginjali iz dogleda stotnije, ker so tonili za prelaz v suho strugo. Grigorij je spo-
DELO
ženska
med 25 in 40 letom starosti dobi dobro službo za opravljanje hišnih del in kuho. Mora biti izkušena in imeti priporočila. Izvrstna plača.
WE 6129
Bolničarke in tehničarke
dobijo dobro službo v mestni bolnišnici z 60 posteljami. Pokličite ali pišite na
administrator
Wilson memorial hospital
sidney, ohio
HIŠA NAPRODAJ
Hiša odprta na ogled
5 sob, zidan bungalow, v dobrem stanju. Gorkota na plin, "tile" kopalnica, ognjišče in druge ugodnosti. Blizu transportacije. Pokličite lastnika po 7. zvečer.
3695 w. 135th ST. — cl 6137
PRAZNA HIŠA
To je res lepa hiša na 2708 E. Blvd., vogal E. 115 St.—8 sob in Poleg je garaža; 2 loti, 90x126. Blizu Rapid Transit poulične in St. Luke bolnišnice.
Commonwealth Realty Co. GA 9054 — TYler 1-2208
znal nesmiselnost napada, vendar je sklenil pomeniti se s poveljnikom baterije. Stopnjema je stopil k njemu, se z levo roko dotaknil od sonca ožganega, porjavelega zafrknjenega konč-ka brkov in se prijazno nasmejal:
—	Mislil sem napasti.
—	Kaj bi neki napadel! — je stotnik svojegiavno sunil z glavo in s hrbtom roke prestregel curek znoja, ki mu je lil izpod ščitka. — Vidite, kako jo pobirajo, peslajnarji? Ne puste si blizu! Pa bi bilo tudi neumno, saj je pn njih v teh oddelkih vse poveljniško osebje — čast-niki-kadrovci. Moj tovariš, kozaški načelnik Serov je pri njih.
—	Kako veste to? — Grigorij se je nezaupljivo namrgodil.
—	Prebežniki . . . Ustavite ogenj! — je poveljeval stotnik in, kakor da se opravičuje, pojasnil: — V prazno tolčemo, streliva pa je malo ... Vi ste Melehov? Seznaniva se: Poltav-cev. — Sunkoma je potisnil Gri-goriju v dlan svojo potno, šapa-sto roko, a je ni zadržal v stisku, ampak jo gibčno vtaknil v odprti golt planšetke in potegnil cigareto iz nje. — Prižgite!
Z zamolklim bobnenjem so se premaknili iz kotline konjeniki. Baterijo so dvignili na preme. Grigorij je zajahal in odvedel svojo stotnijo za rdečimi, ki so zginili za hribom.
Zasedli so naslednjo vas, a j oni so jo izročili brez odpora. Tri vešenske stotnije in baterija so se nastanile v njej. Prestrašeni prebivalci se niso ganili iz hiš. Kozaki so švigali po dvoriščih in iskali živež. Grigorij je raz jahal zraven hiše, stoječe na samoti, zavil na dvorišče in postavil konja pred vrata. Gospodar — dolg, starejši ko-zak — je ležal na postelji in ja- j dikovaje premetaval po umazani blazini nenavadno majhno ptičjo glavico.
* — Si bolan, kaj ? — je Grigorij pozdravil in se nasmejal.
'— Bo-o-o-olan . . .
Gospodar se je delal bolnega in, sodeč po nemirnem streljanju njegovih oči, uganil, da mu ne verjamejo.
—	Boste nakrmili kozake? — je zahtevno vprašal Grigorij.
—	Koliko pa vas je? — Gospodinja je stopila izpred peči.
—	Petero.
RAZNO
—	Nu, kaj bi, pridite, dam vam, kar nam je Bog dal.
Ko je Grigorij pokosil s ko-zaki, je stopil na cesto.
"Zraven vodnjaka je stala v polni bojni pripravljenosti baterija. Popolnoma okomotani konji so zvonili z vrečami in pobirali iz njih zadnji ječmen. Konjenica in posluga so se umaknili soncu v hlad zabojčkov za strelivo, sedeli in ležali so poleg topov. Nek topničar je spal na trebuhu s prekrižanimi nogami in v spanju trzal z ramo. Najbrž je poprej ležal v hladu, toda sonce je premaknilo sence in zdaj je pripekalo v razkrite sko-drane lase, potresene s senenim drobom.
Pod širokojermenasto vprego se je konjem svetlikala mokra, od znoja rumenopenasta dlaka. Jezdni konji častnikov in po-službe, privezani k ograji, so stali z lenobno podvitimi nogami. Kozaki so se zaprašeni, prepoteni molče oddihovali. Častniki in poveljnik baterije so sedeli na tleh, se s hrbti naslanjali ob bedenj vodnjaka in kadili. Nedaleč od njih so z nogami navzven v šesterokraki zvezdi ležali na posmojeni lobodi koza-ki. Razborito so zajemali iz ča-pe kislo mleko, tu pa tam je kdo izpljunil ječmenovo zrno, ki mu je zašlo v usta.
Sonce je besno žehtelo. Vas je stegovala proti hribu skoraj zapuščene poti. Pod kaščami, pod napušči kolnic, ob plotovih, v žolti senci lapuha so spali ko-zaki. Nerazsedlani konji so zbi-to stali ob ograjah in mrli od pripeke in zaspanosti. Mimo je prijezdil kozak in leno držal bič v višini konjskega hrbta. In spet je bila pot kakor pozabljena stepna cesta in nakljušni in odveč se bili videti na njej z zelenjem opleteni topovi in speči ljudje, zdelani od pohodov in sonca.	j
Grigorija je moril dolgčas in I že se je nameril v hišo, ko so se | konec ulice pokazali trije koza-j ki tuje stctnije na konjih. Gna-! li so neznatno gručo ujetih rde-! čegardistov. Topničar ji so sej zganili, na ^ol vstali in si str-; govali prah z bluz in hlač. Dvig-t nili so se tudi častniki. Na so- ■ sednem dvorišču je nekdo veselo zaklical:
\
—	Fantje, ujetnike ženo! . . . Lažem? Pa poglej, mati božja!
Z dvorišč so naglo prihajali zaspani kozaki. Približali so se ujetniki — osem po znoju smrdečih, s prahom porisanih mladih fantičev. Tesno so jih ob-stopili.
—	Kje ste jih zajeli? — je vprašal poveljnik baterije in meril ujetnike s hladno radovednostjo.
Nekdo iz spremstva je odgovoril nekam bahaško predrzno:
—	Vojaki so! Nalovili smo jih med sončnicami nad vasjo. Tajili so se kakor prepelice pred jastrebom. S konj smo jih za-
gledali in se pognali za njimi!.. Enega so ubili . . .
Rdečegardisti so se preplašeno stiskali. Očividno so se bali kazni. Oči so jim nebogljeno begale po obrazih kozakov. Samo eden, na pogled starejši, rjavo zagorel, z močnimi ličnicami, v zamasčeni bluzi in bedno razcapanih ovijačkah, je zaničljivo gledal čez glave z malo preka-stimi črnimi očmi in krepko stiskal do krvi zagrizene ustnice. Bil je otepen in širokopleč. Na črnih kakor konjska žima trdih kodrih mu je prilepljeno kakor zelen blinec sedela čepica s sledom značke, bržkone rešena še iz nemške vojne. Stal je malomarno, si ^ črnimi močnimi prsti s strnjeno krvjo na nohtih drgnil razpeti ovratnik spodnje srajce in štrleče, črno oščetinjeno adamovo jabolko. Na videz se je delal brezbrižnega, toda prosto stegnjena noga, do členka v kolenu skaženo zavaljena zavoljo svitic, navitih na obujke, je drgetala z drobnim, mrzličnim trepetom. Drugi so bili bledi, nerazločljivi. Samo ta je bodel v oči z zajetno gmoto ramen in tatarskim, odločnim obrazom. Nemara se je poveljnik baterije ravno zato obrnil k njemu z vprašanjem:
—	Kdo pa si?
Majhne, antracitnim oskal-kom podobne oči rdečegardista so oživele in ves se je nekako neopazno, a spretno nagnil bliže.
—	Rdečearmejec. Rus.
—	Od kod si?
—	Iz penzenske gubernije.
—	Radovoljec, smrad?
—	Sploh ne. Višji podčastnik stare vojske. Sedemnajstega so me zajeli, pa sem ostal dosih-mal . . .
Iz urada društva "CARNIOLA TENT" št. 1288 The Maccabees
Naznanjamo članstvu gori-imenovanega društva, da se bo pobiralo asesment za ta mesec v ČETRTEK, 23.tega ker na 25.tega je božični praznik.
V nedeljo 26.tega se vrši redna mesečna seja in apeliram na članstvo, da se seje udeležite. Ravno tako se prosi vse one člane, kateri še nimajo plačanega asesmenta za to leto, da gotovo poravnajo še ta mesec, da se zamore zaključiti račune za to leto.
John Tavčar, tajnik.
IŽ URADA SLOV. NAR. DOMA NA ST. CLAIR AVE.
Naznanja se vsem tajnikom in članstvu društev, katera pobirajo asesment v SND na St. Clair Ave., da se bo za ta mesec pobiralo asesment v ČETRTEK, 23.tega radi božičnih praznikov.
Prosimo vpoštevajte to važno naznanilo!
John Tavčar, tajnik SND
Nek spremljevalec se je vtaknil v pogovor:
—	Streljal je na nas, hudoba!
—	Streljal? — se je kislo na-ščemeril stotnik, ujel pogled nasproti sebe stoječega Grigorija in pokazal z očmi na ujetega.
—	Ga vidiš! . . . Streljal, a? Ti, kaj nisi mislil, da te bodo prijeli? Kaj pa, če jo boš zato skupi! za zmeraj?
—	HoLel sem izprazniti puško. — Razgrizene ustnice so se nabrale v kriv nasmeh.
—	To ti je cvet! Zakaj je pa nisi prej ?
—	Dobil sem novih nabojev.
—	A-a-a . . Stotniku so otrpnile oči, a vojaka je gledal z neprikritim zadovoljstvom. — In vi, pesjani, od kod ste? — je že popolnoma z drugim glasom pobaral in ošinil z vzradoščenimi očmi druge.
—	Mobiliziranci, vaša gnada! Saratovčani . . . Balašovčani . .
—	je zatarnal visokorasel, dol-govrat poba, hitro zamežikal in si pobrkal po rdečkastorjastih laseh.
Grigorij je s ščemečo vedeč-nostjo ogledoval mlade fante, oblečene v uniforme, njihove odkrite kmečke obraze, borno pehotno zunanjost. Mržnjo je budil v njem samo oni s štrlecimi ličnicami. Obrnil se je k njenfu posmehljivo in hudobno:
—	Za koga se izdajaš? Prej-kone si imel pri njih stotnijo? Komandir? Komunist? Praviš, si izstrelil naboje? Mi te bomo pa zato s sabljami namahali — si slišal?
Rdečegardistu so plale nosnice na nosu, potlačenem s kopitom, in odgovoril je že drzne-
je:
—	Povedal sem, pa ne iz hudobije. Kaj bi prikrival? Če si, streljal — potem pač povej . .
Sem rekel tako? Kar se vas tiče .. . kaznujte. Od vas ... — in spet se je lopov zarezal! — ne pričakujem dobrega, ste pač kozaki.
Naokoli so se odobrujoSe za-hahljali. Grigorija je zmagal razsodni glas vojaka, z*ato je odšel. Videl je, kako so stopili ujetniki k vodnjaku pit. Iz za-gatne uličice je v vodnih redih prihajala stotnija plastunov.
(Dalje prihodnjič)
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM!
COLLINWOOD
POULTRY MARKET
14801 SARANAC RD. - LI 3866
PRI NAS DOBITE VEDNO VSAKOVRSTNO PERUTNINO Imamo tudi sveža jajca po znižani ceni.
&ajte vaše pohištvo nanovo ta-Petirat in si prihranite denar. Da-1^0 5-letno jamstvo.—Nelson Upholstering Co., 1570 e. 66 St., tel.: 5658._
IMAMO
, kopalnice, umivalnike, stranišča, CGbre za pranje, kuhinjske sinke, Radiatorje in cevi ter druge monter-
potrebščine. ,____ 5525 woodland ave.
Apex pralni stroj
^ izvrstnem stanju, star komaj '®to in pol, se proda po zmerni j Pokličite LI 2756.
božična drevesa
popolna zaloga OD $1.00 IN NAPREJ božične luči—seti POSEBNOST 1.29 SET osamczne luči—število neomejeno Trgovina bo odprta v nedeljo ■ 19. dec. celi dan.
sam's friendly wall paper,
Paint & hardware co.
6810-12 St. Clair Ave. en 1635
Vesele božične praznike želimo vsem odjemalcem in prijaleljem!
MAYFLOWER MILK
fred in ludwig race, lastnika
Mayflower Dairy 448 East 158+h Street	IVanhoe 5191
Podjetje se toplo priporoča .slovenskim trgovcem in odjemalcem v iskrenem voščilu
božičnih in novoletnih praznikov!
Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem!
HENRY BLUMEL & CO.
HENRY BLUMEL	JOHN GORYANCE
HI-SPEED SERVICE
CARBURETOR — IGNITION — BRAKE SERVICE
18027 WATERLOO RD. - KE 9783
mi dajemo in izmenjavamo eagle znamke
THE MAY CO'S BASEMENT

STIL
\
Aktualno
100% vse volneno pleteni
Stencil jopid
Okrašeni z lesketaj očim suknom zlate meialične barve
Ti zelo novi in posebni jopiči zl kratkimi rokavi predočujejo lesk praznične sezone . . . napravili bodo trajna darila, katera boste z ponosom dali!
Proge bleščega zlato-barvnega me-taličnega sukna skupno z lepimi vdelanimi progami napravijo ta dva vzorca nekaj posebnega. V royal, črni, zeleni in sivi barvi . . . mere 34 do 40.
Poštna in telefonska naročila sprejeta—Pokličite CHerry 3000
1
.99
V ATENAH
(Nadaljevanje z 2. strani) k usnje' v pogledu obračunavanja s komiBiisti."
Se daleč pa ne obračunavajo samo s komunisti. Navadni delovni ljude, delavci, inteligenca —vsi sloji so zastopani v seznamih aretirancev. Uglednega znanstvenika pokličejo na poli-
cijo in ga pozovejo, naj podpiše izjavo, ki obsoja komuniste. Če tega noče storiti, ga doleti nečloveško obračunavanje.
V Atenah smo se mudili tistega dne, ko so bili po mestu razširjeni letaki, ki so poročali o imenovanju začasne Ijudsko-de-mokratične vlade generala Mar-
Otnn Župančič:
Pomlad v oktobru
Zagoreli so gozdi, zagorelo je žito,
v plamenih sta grad in pristava;
hrope morje, v motne grome zavito,
in tovarna, železna trdnjava,
z brodovja čaka signala.
V	jesensko pokrajino sivo dirja na ves dir vlak s plamenečo grivo in seje v prostranstvo nemir.
Burja raznesla vro^a je gesla v rsako rmko šir.
V	goro grmadi se mrak;
poln bliskavic je zrak.
Kdo to igra na klavir f
Na duše človeške, kdor znaš, zaigraj!
Pred množice stopi, glas jim daj,
uberi ogromni stotisočglavi zbor,
to odposlanstvo vseh ljudstev,
in kipenje razburkanih čustev razbičaj v strast poženi v upor,
v poslednji boj za oblast!
Kdaj?
Zdaj!
Povelja se križajo, glasi si nasprotujejo.
Kaj sklepa mesto? Kaj v vasi sovjeti snujejo?
Kam ti divjajo tanki f Mar generali zaroto "hnje jo?
Delavec, kmet, vojak, mornar,
pri nas doma in po sveti,
so res pretehtani, res prešteti?
Smo vsi na postojanki?
Je zrela stvar?
Bo uspela stvar?
Kdaj sproži se naj?
Zdaj?
Kdo zna na splašencm konju sedeti in z mirnim pogledom in varno roko lisico naravnost v oko zadeti?
Kdo?
On ki mu ni, kje bo jedel, kje spal,
pod streho ali na planem,
s prijateljem ali na samem;
ki sik) volje je v sebi zbral,
prebristril nešteto src in glav
in trdno in sveto v bodočnost verjame.
On čutil pod prsti bo dobe utrip,
pogodil bo dan in uro in hip
in vdaril na tipke
ko zemlja in kruh in svoboda in mir
in Partije čast
in ljudstva oblast,
vse, vse bo viselo na nitki
in vse v eni sami nagli dobljeni bo bitki.
Za ure in ure sta se zaprla
s tovarišem Stalinom;
gorelo je čelo, scnca in u^esa:
neznanska so časov se brezna odprla,
v vrtince dogajanja sta se zazrla, • •
na drobno pretresla
in vnovič in vnovič pregnetla načrt,
postavila zgradbo in sjtct jo podrla
in v duhu preskušala veliki zlom.
Skoz njuno srce pravica je tekla,
kot teče dihtcča ljubezen iti srd.
In sta začutila: odlašek je smrt,
in rekla:
"Sproži se nuj!
Zdaj!"
In tisto noč sc po sredi razpočil je stari svet,
in iz jedra krvavega nov mu je skočil planet,
ves mlad.
Ptice v Sibiriji sonce zakrijejo,
kadar ncso na sever pomlad;
burno s perutmi bijejo,
oznanjajo pomlad;
oči spod radostne si je jo,
pozdravljajo pomlad.
O, glejte, kaj je po stepah in tundrah poskrite naše družine. O, glejte, kaj okrog pogumnih je bratov brez domovine! Njim vsnn iz noči te oktobrske sonce pomladno zdaj sine!
kosa. Mesto je vrvelo kakor vznemirjen ulj. Na vsakem vogalu so stale skupine ljudi, v vsaki kavarni in trgovini je šla od ust do ust vest o Mai^osu. Policija je bila vsa iz sebe. Aretirali so mnogo ljudi. Vlada je imela posebno sejo, da bi obravnavala nujne ukrepe: bali so se vstaje v mestu.
Lanske jeseni se je pripetilo nekega dne nekaj, kar zelo iz-govorno prikazuje negotovost atenskih ministrov. V majhnem naselju, kakih 30 kilometrov od Aten, je pet mladih patriotov napadlo žandarmerijsko postajo, ubilo enega žandarja, zaplenilo mitraljez in začelo streljati. Prestrašeni žandarji so telefonirali v Atene, da jih je napadel velik partizanski odred, ki koraka proti Atenam.
Nastala je panika. Ministrski svet je imel posebno sejo in na področju glavnega mesta je razglasil obsedno stanje. Alarmirana je bila vojska, monarica in celo letalstvo. Špekulanti so navalili v pirejski pristanišče, kjer so si brž priskrbel vozne listke za parnike, ki so odhajali iz Grčije. Proti "prodirajo-čemu odredu" so poslali tanke in letala. Ko pa se je pokazalo, da okrog Aten nikogar ni, je objavilo vojno minuistrstvo triumfalni komunike, v katerem je poročalo, da so razbili "velik odred" demokratične armade.
Atenski oblastniki obračunavajo s tistimi ljudmi, ki so se svojčas borili proti nemškim okupatorjem. Ustreljeni so bili patrioti, ki so med umikom nemških čet ubranili atensko elektrarno pred Nemci, da je niso razstrelili; 13 od njih jih je hrabro padlo pod nemškimi
kroglami, 37, kolikor je ostalo živih, pa je dala zdaj ustreliti Sofulisova vlada. V črnih dneh nemške okupacije se je plazil neki atenski patriot, težak, ponoči z aparatom za kisik do nemških tovornih ladij v pristanišču in položil podnje mine.
Monarhofašisti so zdaj tega legendarnega heroja ustrelili.
Vsak pošten Grk se ozira zdaj v upanju tja, kjer se bore herojski borci Markosove armade, da bi iztrgali iz rok tujih in domačih zasužnjevalcev grško ozemlje ped za pedjo.
"Primorski dnevnik"
WEAVER'S SHEET METAL
Popravljamo in inštaliramo forneze na plin, premog,
olje. — Vršimo tudi kleparska dela. 2144 MANCHESTER RD. — SH 3232 — AKRON, O.
. i 1
Vsem našim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želimo prav vesele božične praznike in srečno ier zadovoljno novo leto!
BOGOUNS MARKET
Mr. in Mrs. Anton Bogolin, lastnika 685 N. WATER ST., Sharon, Pa.
Pri nas si vedno lahko naročite fine domače suhe klobase ter okusno doma prekajeno meso.
POSTREŽBA TOČNA IN PRIJAZNA CENE ZMERNE
Vsem rojakom in rojakinjam želimo vesele božične in novoletne
praznike!
Re-Nu Auto Body Co.
Acddents
WILL HAPPEN
Let us fix ^em.
JOHN POZNIK, lastnik
982 EAST 152nd STREET
zraven Post Office na Five Points
Mi vam popravimo fenderje in body na vašemu avtomobilu,
da bo kot nov.
DELO GARANTIRANO — CENE ZMERNE! Naš telefon je GLenville 3830
Dolgan Hardware & Electrical Appliances
LOUIS ANDOLEK — lastnika — ALBERT DOLGAN
15617 WATERLOO RD.
IV 1299
OBIŠČITE NAŠO TRGOVINO KO BOSTE KUPOVALI RAZNE HIŠNE KOMADE ZA VAŠ DOM ALI ZA BOŽIČNO DARILO VAŠIH DRAGIH. TU IMAMO OZNAČENIH LE NEKAJ IZMED ŠTEVILNIH KRASNIH PREDMETOV, KI JIH BOSTE LAHKO DOBILI PRI NAS.
General Electric - Stromberg-Carlson - Philco - Zenith
kombinacijske radije
Grand - Magic Chef - Tappan r plinske peči
Royal - General Electric in Universal Vacuum čistilci preprog
General Electric peči in ledenice
Pressure Cookers
Deep Freezers
TELEVISION
General Electric - Philco - Dumont
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER ZADOVOLJNO NOVO LETO!
VSEM MOJIM ODJEMALCEM SE ISKRENO ZAHVALIM ZA NAKLONJENOST IN SE PRIPOROČAM ZA V BODOČE
Pri meni je prvovrstno delo, dobra roba, zmerne cene.
GABRENJA SHOE HOSPITAL
Edini slovenski čevljar v Euclidu 22010 IVAN AVENUE
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim, vsem
KAYE HARDWARE AND APPLIANCE 7610-12 St. Clair Ave.
IMAMO VSAKOVRSTNO ŽELEZNINO IN LEPE ELEKTRIČNE PREDMETE ZA NA DOM
EN 9605
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem!
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem!
. A. F. VKHICK
ZOBOZDRAVNIK 791 East 185th Street	IVanhoe 2414
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem
JOSEPH PERME
SLOVENSKI KROJAČ
15230 Waterloo Rd.
Izdelujem obleke po meri. Čistimo in likamo, da izgleda obleka kot nova.
Vesele božične praznike želimo vsem Slovencem in Hrvaloml-i
WATERLOO WALLPAPER STORE
MRS. MARY SYBRANUS, lustnica
15404 Waterloo Rd. - KE 3848
PRIDITE IN SI OGLEJTE RAZNE VZORCE STENSKEGA PAPIRJA ZA 1949 LETO.
BILL'S HARDWARE (0.
tiOll St. Clair Ave. - EN 5141
(Formerly Zavasky's Hdwe.)
YOU WILL FIND A NICE SELECTION OF
VARIOUS ITEMS AND HOUSEHOLD ARTICLES, WHICH MAKE LOVELY GIFTS
A Merry Clu'istmas and Happy New Year to All Our Customers and Friends!
Churchill Terrace
» I
725 Lawrence Ave. - Girard, 0.
MR. IN MRS. PETE YAKLEVICH. lastnika
želita
vsem svojim posetnikom. prijateljem in znancem vesele božične praznike ter zdravo in srečno novo leto!
Pri "Yaklovichu" boste vedno našli prijetno druščino, v kateri se boste prav domače počutili. Postrežejo z okusno kapljico—pivom in vinom, in hrana, pripravljena v njih kuhinji, je neprekosljiva. •
✓
Vsem delničarjem, društvenikom in vsem posetnikom izrekata
DIREKTORIJ IN KlUB DRUŠTEV SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA
na 20713 Recher Avenue
vesele božične praznike in srečno
novo le+o!
LETNA SEJA DELNIČARJEV SE VRŠI V PETEK 2L JAN. 1949
PROGRESIVNE SLOVENKE
krožek št. 1,
WATERLOO ROAD
Želi
vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
Naprednim ženam in dekletom se priporoča, da pristopijo k organizaciji "Progresivne Slovenke," ker stremi za pospešen jem splošnega dobrobita.
■ MARION BASHEL, predsednica MARY VIDRICH. tajnica
VOŠČIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
JOHN IN MARY SUSNIK 6202 St. Clair Avenue
/
Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
DANIEL SIAKICH in LUDWIG RADDELL
Insurance Agency and Real Estate Fire, Auto, Tornado, Plate Glass, etc.
15813 Waterloo Road
KEnmore 1934
TECK'S TAVERN
882 EAST 185th STREET IVanhoe 9560
Mr. in Mrs. Joseph Tekavcic, lastnika
I'li lias dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen in-igrizek in veselo družbo.
'NOVI SVET' O HOWARDU FASTU
Pred stodva in sedem desetimi leti. so ljudje v Evropi začeli verjeti v pravljico: Tam daleč, preko oceana, je srečna dežela, dežela svobode; kdor koli pride tja, postane svoboden in bogat, nihče pa ne sme zatirati. I Že pred vhodom v deželo stoji , orjaški kip svobode, ki podnevi 'in ponoči sveti z bakljo člove-čanskih pravic vsem, ki tja prihajajo. In iz Evrope jih je prihajalo na tisoče, na stotisoče, da so s svojim znojem in svojimi trupli pognojili deželo svobode; pred svojo smrtjo pa niso več verjeli v pravljico.
Ali je v Ameriki svoboda? Ne ena, kar štiri svobode gredo po ustavi njenim državljanom, ki so si to ustavo nekoč priborili v slavni revoluciji, pred stodva in sedemdesetimi leti.
Toda svoboda je družbeno pogojena; in v družbi, kjer imajo najbolj sebični, najbolj breob-zirni vse možnosti, povzpeti se na oblast, jo smejo kmalu uživati le nekateri, za veliko večino pa postane samo beseda, slepilo, zoprna laž.
"Nikar ne verjamite, da imamo Ameriki svobodo književnega ustvarjanja," je izjavil novinarjem ameriški pisatelj Arthur Miller, ki se je kakor ameriški pisatelj in kritik Michael Gold zatekel v Pariz. Usoda drugih, ki so ostali v domovini, priča, da je govoril resnico. Letos spomladi so zaradi "protiameriške dejavnosti" prišli pred sodišče in bili obsojeni pisatelj John Howard Lawson, Dalt6n Trumbo, Lillian Helmanova, Alvah Bessie, Albert Maltz in drugi. Prvi izmed vseh pa je bil obsojen Howard Fast.
"Tukaj v Ameriki vodijo kampanjo proti mojim knjigam," je napisal Howard Fast v svojem pismu češkoslovaškemu založniškemu podjetju "Svoboda". "Sežigajo jih in odstranjujejo iz javnih knjižnic. Ni še dolgo tega, ko je bil odpuščen iz službe visok uradnik pri vojni ladjedelnici v Brooklynu", ker je povedal, da je bral knjige Howar-da Fasta, kar imajo v Ameriki skoraj za zločin! Mesto za mestom daje moje knjige na indeks in ljudje iz državnih uradov se morajo jayno opravičevati, če so kdaj prebrali katero izmed mojih knjig ali jo imeli v svoji knjižnici. Toliko, da boste lahko primerjali svobodo tisča v svoji in naši državi."
Še bolj pretresljivo je odpfto pismo,, ki ga je pisatelj naslovil svojim ameriškim rojakom, preden je moral v ječo, in ki ga je 18. junija letos objavila ameriška revija "P. M.":
"Moji dragi ameriški rojaki!
Morda ravnam nekam predrzno, ko se skušam obrniti 4° milijonov poštenih ljudi, ki žive v tej deželi. Že več mesecev so mi zaprte redakcije skoraj vseh naših revij; prav tako je s časopisi in z radiom. Najprej očrniti človeka, potem pa mu ne dovoliti, da bi odgovoril in se branil — takšno je pravilo, ki je v navadi pri "svobodnem tisku" današnje Amerike.
Vendar bi ne ravnal prav, ko bi ne povedal svoje besede spričo tega, da je Vrhovno sodišče Združenih držav ameriških za-
vrnilo jDiiziv, ki ga je vložil odbor Združenega antifašistične-ga komiteja za pomoč beguncem. Danes niso časi, da bi človek smel potrpeti in hiolčati.
Čez nekaj dni bo šlo v ječo enajst mož in žena. Zločin, zaradi katerega so bili obsojeni, je dvojen. Obsojeni so bili prvič zato, ker so antifašisti, drugič pa zato, ker so leta in leta požrtvovalno zdravili bolne, hranili lačne in skrbeli za ranjence in invalide, ki so se borili za republikansko Španijo. Zaradi tega so bili ožigosani kot zločinci.
Nas, člane odbora Združenega antifašističnega komiteja za pomoč beguncem, vznemirjajo, preganjajo in zaslišujejo že dve leti, vendar niso mogli dognati ničesar drugega razen dejstev, ki sem jih zgoraj navedel.
Sto in sto strani štejejo zapisniki o zaslišanju prič pred sodiščem. In vendar niso mogli dognati ničesar drugega razen dejstev, ki sem jih zgoraj navedel.
Nekateri ljudje trdijo, da smo tuji agenti. Podla laž! Nekateri trdijo, da Smo antiameričani. Jaz pa pravim ravno o njih, da so antiameričani — zakaj ni jih boljših Američanov od mojih tovarišev, članov odgora, ni jih Američanov, ki bi bili bolj zvesti in vdani velikim načelom, zaradi katerih je nekoč že samo ime Amerike tako krasno odmevalo v dušah vseh ljudi.
To, da gremo v ječo, ni velika stvar. Kar zadeva nas — mi smo rajši zaprti, kakor da bi se odpovedali svojim načelom in načelom svojega naroda na ljubo etiki, ki jo zastopa Komite za preiskovanje proti ameriške dejavnosti. Toda razlogi, zaradi katerih moramo v ječo, predstavljajo stvar, ki je velikega, zares tragičnega pomena za vse Američane.
Brž ko bodo zaprli nas, bo namreč antifašistično delovanje veljalo za zločin, ki ga je treba kaznovati po zakonu te dežele. Dobrodelnost bo zločin. Pomagati bc^lnim in lačnim bo zločin — ako politično prepričanje tistih, ki jim boste pomagali, ne bo ustrezalo političnemu prepričanju Komiteja za preiskovanje protiameriške dejavnosti.
To je žgoča, strašna sramota današnje Amerike! To je tisto, česar ne bomo dovolili, česar ne smemo dovoliti! Ni mi treba, pa tudi želja moja ni, da bi opravičeval svojo domcfv^ino. Še preveč j dobro jo poznam in pregloboko jo ljubim. Deset in deset milijonov izmed vas je bralo moje knjige: ni mi treba dokazovati vam, da nisem nikoli napisal ne ene same besedice, da bi ne izražala moje ljubezni, spoštovanja in skrbi za deželo, v kateri sem se rodil in ki me je vzredila. Ne morem molčati, medtem ko skupina pokvarjenih« ljudi skuša napraviti iz te dežele nekaj, kar vzbuja grozo pri| svobodnih ljudeh vsega sveta. |
Moj glas bo šlišati. Slišati bo glas desetorice pogumnih mož in žena, ki so obsojeni hkrati z menoj. In tudi Vaš glas bi bilo treba slišati — zakaj to, kar delajo zdaj, pomeni, da smo se
še za korak približali začetku tiste grozne noči, strašne in nečloveške noči, ki je legala že na toliko ljudstev in ki ji ljudje pravijo fašizem.
Manhattan.
Howard Fast."
Kdo je Howard Fast? Ta po letih še mladi človek — nima jih dosti čez trideset — je danes gotovo eden izmed najpomembnejšim pisateljev Amerike. Za seboj ima že obsežno delo, kakih deset romanov, v katerih po večini obravnava zgodovinsko snov zajeto iz ameriške preteklosti. Po svojem krepkem, realističnem načinu pisanja bi lahko veljal za. naslednika velikih ameriških pisateljev Dreiserja in Jacka Londona, toda toplejši, neposred-nejši in bojevitejši je od katerega koli ameriškega pisatelja pred njim. Temu borcu za svobodo in pravo demokracijo je ravno njegova borbenost »vdihnila čisto nove besede, novo zgovornost v ameriški književnosti, zaradi katerih ga morajo tudi njegovi politični nasprotniki prištevati med pomembne pisatelje.
Fast je sin domovine, v kateri ima svoboda slavne tradicije, a je danes samo še sredstvo za izkoriščanje, samo še kip brez duše pred vhodom v najbogatejše pristanišče sveta; in prav zato mu je svoboda tako važna, skorajž bi lahko dejali, da je obseden od nje — s tisto visoko in požrtvovalno obsedenostjo, brez katere niti v umetnosti niti v znanosti ni mogoče ustvariti velikih del. Svoj boj v književnosti bojuje z razumom in srcem, z velikim znanjem in poetično intenzivnostjo, z vso silo svojega pomembnega ustvarjalnega daru in s svojo toplo človečnostjo. Njegove knjige bralca pretrese jo in prepričajo, ko govorijo ljudem o slavnih tradicijah Amerike, o velikih demokratskih in narodnih borcih, jih hkrati .seznanjajo z ideali, ki jim je treba slediti. Toda dokler Fast še govori o zgodovini, o ljudeh, ki so že zdavnaj mrtvi, se to ameriškemu vladajočemu razredu še ne zdi preveč nevarno. Celo hvalijo ga, zakaj uspeh je v deželi uspeha velika stvar. In uspeha ni moči zanikati, njegove knjige gredo v sto tisoSe, tiskajo jih v višjih nakladah kakor navadno v Ameriki knjige dobrih pisateljev. (Ameriške naklade so zelo nizke, zakaj povprečen Američan ne bere knjig, temveč samo " m a g a c i n e " in kvečjemu še "Reader's Digest", kondenzira-no literaturo). Pozornost mu posvečajo tako častivredni časopisi, kakor je New York Herald Tribune navdušeno piše d njegovi knjigi "Pot svobode" (Roman o osvobojenih črncih m njihovem boju za človečan-ske pravice), da deluje na bralca, kakor bi slišal klic trobente za svobodo. Seveda pa je bilo treba pisati tako med vojno, ko se je v ameriški afmadi borilo na tisoče ameriških črncev! O romanu "Državljan Tom Paine" piše The New Yorker, da je to eden izmed najpomembnejših ameriških zgodovinskih romanov, o "Poslednjih mejah" pa pravi Saturday Review of Literature, da je veliko delo, nekaj čisto novega V ameriški C Dalje na 6. strani)
Vesele božične in novoletne praznike želimo » vsem prijateljem in znancem!
MR. & MRS. FRANK YAKOS
669 East 159th Street
\
Vedno postrežemo z svežim pivom, dobrim vinom in pristnim žganjem. Okusen prigrizek.
želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!

%
DR. WILLIAM J. LAUSCHE
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
15621 Waterloo Road, KEnmore 4212
KADAR KUPUJETE ALI PRODAJATE POSESTVO
HIŠO, ZEMLJIŠČE, TRGOVINO ALI FARMO, SE OBRNITE ZA ZANESLJIVO IN POŠTENO POSTREŽBO V VAŠE POPOLNO ZADOVOLJSTVO VEDNO DO NAS.
ZAVAROVALNINA PROTI OGNJU IN
NEZGODAM ZA AVTE	\
GRADIMO NOVE DOMOVE	^
KOVAČ REALTY \
960 EAST 185th ST.
KE 5030
Želimo prav vesele božične praznike in srečno novo leto vsem!
DR. FREDERICK DEUTSCH,
M. D.
565 East 185th Street IVanhoe 1671	^
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem!
MR. &MRS. FRANK BUBNIC
10408 Union Avenue
PIVO — VINO — ŽGANJE Fish Fry vsak petek.	Se priporočamo za obisk.
Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
FANNin lUNCH
Frances Boldan in Frances Kollar, lastnici W
400 E. 156th St. - IV 6448
PRI NAS DOBITE VEDNO OKUSNA GORKA IN MRZLA JEDILA
Se priporočamo za naklonjenost.
Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
MRS. FRANK MARINCIC
Bonded Winery No. 131 15012 SYLVIA AVENUE ,	POtomac 2554
Pri nas dobite vedno pristno belo in rdeče vino kakor tudi vseh drugih vrst.
'NOVI SVET' O HOWARDU FASTU
(Nadaljevanje s 5. strani)
književnosti. Hvalo žanjejo tudi "Nepremagani" (Roman o Georgeu Washingtonu), 'Spočeti v svobodi" (Roman o Valley Forgeu) in drugi. Toda to je bilo še pred nekaj leti. Danes, ko je Amerika "še za korak bliže strašni, nečloveški noči", so ameriške oblasti zahtevale ravno za knjigo "Citizen Tom Paine", da jo morajo vse javne knjižnice črtati iz svojih seznamov. Medtem je tudi pisatelj zapustil torišče zgodovine — iz slavne preteklosti je stopil v neslavno sedanjost in lani napisal knjigo "Clarkton", v kateri opisuje povojno Ameriko, neusmiljeno izkoriščanje delavskega razreda in njegov boj za boljše življenje. Knjigo so časopisi ocenili kot antiameriško, subverzivno komunistično pro pagando, pisatelja pa je sodišče obsodilo na tri mesece zapora in na denarno kazen, ker Komiteju za preiskovanje protiame riške dejavnosti ni hotel pove dati imen ljudi, ki dajejo denar no podporo španskim antifaši-stičnim beguncem.
In tako slepo je danes sovraštvo v deželi svobode, kjer venomer pretakajo solze zaradi nesvobode za "železno zaveso", takšen je danes strah tistih, ki tam vladajo, da pozabljajo v svojem besnilu n a poslednjo krinko, krinko zaščitnikov svobode. V mestu Rochestru v državi New York je zagorela prva grmada s knjigami, tako tragično podobna grmadam, ki so gorele v Evropi za časa najstrašnejšega nasilja. Senci Hitlerja in Goebelsa strašita po Ameriki. Laž zastira resnico. Kakor bi bil slutil v naprej, kaj se bo zgodilo, kakor bi bil slutil, da bodo njega in druge Američana obtožili, da ravnajo proti ameriškim interesom.,, pa je Howard Fast napisal v svojem romanu "The American", ki je izšel že 1. 1946, odgovor svojim današnjim sodnikom. Po ložil ga je v usta naprednemu odvetniku Altgeldu, ko pred federalnim sodiščem zastopa delavce, katerim nasprotni odvetnik očita, da so tujci in da ravnajo neameriško:
"Prosim visoko sodišče, da b' razmišljalo 6 vprašanju, kaj je ameriško in kaj ni. Ali se bojuje boj, v katerem bi se črni ali beli ljudje borili za svobodo, bodisi tukaj ali na Filipinih ali v Južni Afriki, ne da bi to bil hkrati boj Amerike? Ali je lahko svobode kjer koli na svetu premagana, ne da bi bili hkrati tudi mi poraženi in oslabljeni, ne da bi ta požar zasejal tudi med nas seme uničenja? Ali lahka zadušimo glas svobode v svoji lastni deželi in potem živimo še dalje kot demokracija? Kaj je potemtakem ameriško? Bilo je tukaj v Ameriki, visoko sodišče, da so se ustanovile prve zveze delavcev, kar jih je kdaj poznal svet, že zdavnaj, že leta 1820. Venomer slišim ljudi, kako govore o prvem maju, o delavskem prazniku, da so ga zanesli k nam iz tujine; toda meni in visokemu sodišču je še v spominu dan, ko je bil 1. 1886 prvi maj ustanovljen tukaj v Chicagu. Kakšna blaznost nas je pripravila do tega, da nenadoma sodimo o vseh ljudeh, ki delajo s svojimi rokami, da ravnajo protiameriško, če si drznejo samo misliti, nikar da bi kaj storili . . . Toda če smo prišli v naši zgodovini tako daleč, da mora biti konec boja za svobodo, boja za napredek, da moramo zmrzniti, medtem k o gre razvoj v svetu dalje — potem se strinjam, da zlorabljamo besedo "ameriški". Zame je namreč "ameriško" nekaj, kar pomeni življenje, toda če moramo govoriti samo še v izrazih smrti, potem kar vrzimo to besedo čez plot in jo uporabljamo
samo, kadar govorimo o preteklosti."
Toda nikdar v zgodovini se še ni zgodilo, da bi moglo nasilje za zmeraj zadušiti napredne ideje, da bi mogla laž za zmeraj zmagati. Howard Fast je moral v ječo, a kakor sam pravi: njegov glas bo slišati!
M. P.
POGREB
Howard Fast
(Odlomek iz romana "The American". Delo je posvečeno žrtvam haymarketskega procesa in naprednemu sodniku Altgeldu, poznejšemu guvernerju države Illinois, ki je umrl preganjan in ubog, ker si je drznil dokazati, da so obešeni delavski voditelji bili nedolžni).
Delavstvo C!hicaga je določilo prvi maj za svoj praznik. Tedaj je preplavila mesto cela armada Pinkerfonovih detektivov, policija se je oborožila do zob, oblasti so alarmirale takozvane narodne straže in zahtevale celo, naj pride redna vojska čuvat mir. Policija je surovo razgnala delavstvo, ki je demonstriralo za svoje pravice; ko so se delavci nato zbrali k protestnemu zborovanju v Haymarketu, je provokater vrgel bombo mednje. Več delavcev je bilo ubitih, med njimi nekaj žena in otrok, a namesto krivcev je policija aretirala delavske voditelje in sodišče jih je obtožilo umora. Tako je prišlo do največjega justičnega umora v zgodovini Amerike. Osem jih je bilo obsojenih na smrt na vešalih: izmed teh so bili trije pozneje pomilo-ščeni na dosmrtno ječo; enega, Lingga, so našli mrtvega v njegovi celici, dinamitna bomba mu je raznesla polovico glave; štiri, Parsonsa, Spiesa, Engela in
Fiscehja pa je vladajoči razred dal obesiti, ne zato, ker bi bili krivi atentata (revizija procesa je pokazala, da so bili popolnoma nedolžni), temveč zato, ker so bili voditelji delavstva, ki se
je borilo za svoje pravice.
#
To se je zgodilo v petek; naslednjega dne so časopisi, potem, ko so do najmanjše podrobnosti poročali o usmrtitvi in se v številnih uvodnikih razpisali o pokojnikih, o zakonu in redu, o demokraciji, o ustavi in njenih mnogih dodatkih, med katere prištevamo tudi zakon o državljanskih pravicah, o revoluciji in ustanoviteljih domovine, zabeležili še za nameček, da se bo vršil pogreb. Mestne oblasti so bile privolile, da smejo sorodniki in znanci zaprositi, naj jim izroče petero trupel, Linggovo, ki je bil umrl v svoji celici, Parsonsovo, Spiesovo, En-gelsovo in Fischerjevo. Mesto je dovolilo' taistim sorodnikom in prijateljem, da jih smejo, če jih je volja, pokopati javno. Župan Roche je določil vrsto ulic, po katerih naj bi se pomikal sprevod na poti proti Weldheimske-mu pokopališču, v času med dvanajsto in drugo uro. Godbi je seveda prepovedano igrati kaj drugega kakor žalostinke; bog ne zadeni nositi orožje; v sprevodu naj ne bo praporov ali značk! Pričakovati je, so pisali časopisi, da se bo nekaj sto ljudi vendarle udeležilo žalnega obreda, čeprav je dokazano, da so pokojniki bili sovražniki družbe, zločinci in morilci. Toda zaradi tistega odstavka v ustavi, ki jamči svobodo vere, je gotovo prav, dovoliti ta obred.
V nedeljo je sodnik Altgeld rekel svoji ženi, da gre malce pohajkovat; in čeprav je Ema slutila, kam ga bo zaneslo, ni rekla ničesar — še omenila ni kako čudno je, da ga prav v nedeljo dopoldne mika samega ven. V resnici pa ni bilo tako
čudno; ko je krenil po poti, po kateri naj bi se pomikal sprevod, mu je postalo jasno, da je samo eden izmed mnogih, mnogih chicaških meščanov; še mala, pa se je zdelo, da bo skoraj polovica mesta stala tam ob pustih, umazanih ulicah in čakala na sprevod.
Bilo je mrzlo jutro, zato si je zavihal ovratnik plašča in si potegnil klobuk na oči — vrh tega pa ga ni kdo ve kako imelo, da bi ga ljudje spoznali. Potisnil si je roke v žepe, prestopal z noge na nogo, ker ga je zeblo v podplate, in čakal.
Zdajci se je prikazal sprevod. Ni bil takšen, kakršnega je morda pričakoval; gotovo pa je bil čisto drugačen, kakor so pričakovale mestne oblasti, ko so izdale dovoljenje za pogreb. Godbe ni bilo in nobenega glasu ni bilo slišati razen počasnega drsanja nog po tleh in tihega ženskega ihtenja. Ob tem pa se je zdelo, da zamirajo vsi drugi glasovi, vsi drugi šumi, kakor da je vse mesto zagrnil velik in bridek mrtvaški prt, prežet s tišino.
Prvi je stopal mož z zastavo, z edino zastavo v vsem sprevodu. Bila je obrabljena in obledela ameriška zastava, ki je nekoč ponosno vihrala na čelu polka, borečega se v Državljanski vojni; in mož, ki jo je nosil, je bil star vojak, človek srednjih let z obrazom kakor iz sivega kamna.
Potem so prišli mrliški vozovi s krstami, nato vozovi, v katerih so se peljali sorodniki, stari odprti vozovi. Altgeld je videl Lucy Parsonsovo, kako sedi s svojima otrokoma v enem izmed njih in strmi naravnost predse.
Potem so prišli dobri prijatelji, tovariši tistih, ki so bili umrli. Stopali so po štirje v vrsti in tudi njihov obrazi so bili sivi kakor obraz starega vojaka iz Državljanske vojne.
Potem je prišla skupina do-
bro oblečenih mož in žena, ki je Altgeld mnoge izmed njih poznal in jih spoznal v sprevodu. To 80 bili odvetniki, sodniki, zdravniki, učitelji in majhni trgovci ter še mnogo drugih, ki so sodelovali v boju, ko je šlo za to, da se reši petorica zdaj mrtvih mož.
Potem so prišli delavci, teh pa, kakor je vse kazalo, sploh ni bilo moči prešteti. To so bili delavci s skladišč in s stavbišč, delavci iz McCormickovih obratov, tovarniški delavci, delavci, zaposleni pri gnojnih jamah, železniški delavci in delavci iz tovarn za konzerve; prihajali so iz brlogov, kjer prebivajo brezposelni, s ceste, z žitnih polj, prihajali s chicaških ulic in iz dvanajstero drugih mest. Mnogi so bili v svoji najboljši, edini dobri obleki — v črni obleki, v kateri so se poročili; mnogi so bili pripeljali žene s seboj, tudi otroci so korakali z njimi; nekateri so otroke nosili v naročju. Toda bilo jih je mnogo takih, ki niso imeli druge obleke kakor obleko, v kateri so hodili na delo, in oblečeni so bili v svoje delovne halje iz modre črtkaste tkanine in v flanelaste srajce. Med njimi so bili pastirji, ki so jahali pet sto milj in še dlje, ker so bili prepričani, da je mogoče to stvar preprečiti v mestu, kjer ljudje verujejo in so dobre volje; in ko je nihče ni preprečil, so ostali tu, da bi korakali v sprevodu
(Dalje na 8. strani)
NORWOOD SHOE REPAIR
1101 NORWOOD ROAD
I Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
Za kupce ob zadnjem momentu!
Oglejte si našo fiiio zbirko:
UDOBNI STOLI IN GUGALNIKI WESTINGHOUSE RADIO APARATI MAYTAG PRALNI STROJI IN PEČI SPEED QUEEN PRALNI STROJI BLUEBIRD SKRINJE IZ CEDROVINE WESTINGHOUSE LEDENICE
KUHINJSKE PEČI ZNANEGA UNIVERSAL IZDELKA ROYAL IN PREMIER ELEKTRIČNI'VACUUM ČISTILCI BIGELOW SANFORD PREPROGE (VSE VOLNENE) HAGEMANN OGLEDALA
MIZICE—KONČNICE IN "COCKTAIL" MIZICE
Imamo še mnogotere predmete, izmed katerih si lahko izberete za vaš dom. Darilo v obliki pohištva je trajno darilo in najbolj upoštevano. Grdinovi imajo narodno znane izdelke, ki so se
(
tekom 45-letne dobe izkazali za dobre, in oni jamčijo, da je vse njih blago najboljše kakovosti.
A. Qrdina in Sinovi
Imamo izvrstno
izbero punčk, vozičkov, gugalnikov in zajtrkovalnih setov
6019 S+. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd.
TRGOVINE s POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
Trgovina je odprta vsaki večer do Božiča
Damo Eagle znamke z vsakim nakupom
Imamo vsakovrstne
majhne pripomočke za takojšnjo dostavo

želimo vsem Slovencem vesele božične praznike in srečno novo leto!
LUSTRIK TOOL CO.
PETER LUSTRIK. lastnik
DR. P. B. VIRANT
OPTOMETRIST*
PREGLED OČI — PREDPIS OČAL
15621 Waterloo Rd. - IV 6436
v poslopju North American banke Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
ANTON BARAGA
15322 Waterloo Rd.
BONDED WINERY NO. 113
Imamo polno zalogo legalnega vina, dobro, pristno, kapljico, ter se priporočamo za nakup društvom in posameznikom.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim številnim odjemalcem in prijateljem!
Kadar je kaj narobe z vašimi vodnimi cevmi, pokličite nas. Vedno garantirano delo.
MICHAEL USSERNAN
Plumbing, Heating and Repairing
18700 Shawnee Avenue
IVanhoe 3877
Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem!
J. BERGER
6919 Superior Ave. - 805 E. 185th St.
TISOČE VZORCEV NAJNOVEJŠE VRSTE STENSKEGA PAPIRJA
Barva za zunaj in znotraj. — Linolej
NOniNGHAM WINERY
BONDED WINERY NO. 73
17721 Waterloo Road
Mr. in Mrs. Martin Kozar in sin, lastniki
Pri nas dobite najboljša rdeča in bela ohijska vina. Cene zmerne. — Se priporočamo!
IMAMO TUDI RAZNE VRSTE SLADKO VINO Catawbo in Delaware
%TI IZ SLOVENIJE
evija pevskih zborov
pevskih
Ofov
^ ponedeljek, 11. novembra ^ slišali koncert šestih naj-"'jših amaterskih pevskih zbo-'' iz Ljubljane. Z njim se je icela vrsta večjih glasbenih "'■fiditev, ki naj nam v okviru 'Jj'Wjanskega festivala prika-'Jo raven glasbeno-prosvetne-' 'n glasbeno-umetniškega de-kakršno je dosegla Ljublja-' v treh letih po osvoboditvi, odkar se prosvetna in ""^tniška dejavnost pri nas ^&ja v resnično demokratič-duhu. Glavno mesto je od-"^Ofno, cla prednjači ne le v "'fitniških uspehih, temveč da zato, ker ima največ stro-"Viio zgrajenih kadrov, skrbi za revolucionarni značaj '"svetnega in umetniškega de-
tekmi ljubljanskih pev-zborov, ki je bila poleti kot ''prava za festival, so si pri-"fili odgovornost prvakov v °^%eznih kategorijah nasled-zbori, ki so davi nastopili: ■"'Jentski mešani pevski zbor "''Ijanske univerze pod vod-tov. Radovana Gobca, ^^ani zbor železničarskega UD "Tine Rožanc" pod vod-tov. Vasilja Mirka, me-zbor Glasbene Matice pod "'^stvom tov. Mirka Poliča, "ški zbor KSS "Ivan Cankar"

.^"^ka, ženski zbor tovarne "Sto-
i '	. v .
pod vodstvom tovarisice fke Kruljčeve in Mladinski ^®ani zbor KUD "Jože Mo-pod vodstvom tov. Slav-Miheliča.
^oškričev mladinski zbor je spored. Zbor se je po po-svojega stalnega zboro-JG spet znašel. Romanje skoz
' 5
Vodstvom tovariša Krista
j 1'oke treh začasnih dirigentov I mu je pač prilično škodilo, saj i pri tako Jtrhki, delikatni glasovni sestavi kot jo nudijo mladinski mešani glasovi, ne more biti drugače. Po prvih dveh težjih pesmih, ki sta bili tehnično dobro, a le prezadržano podani, se je "Moškrič" šele vpel v razpoloženje in je zapustil vtis, da bi se bil v daljšem sporedu še razmahnil (vsak zbor je nastopil s tremi pesnimi). Tako smemo pričakovati, da z vztrajnim delom še v tej sezoni prekosi svojo lansko normo.
Ženski zbor tovarne "Štora" je lep primer za to, kaj zmore cbčutljiv, strokovno izšolan glasbenik, ki mu ni žal požrtvovalnega dela s pevci izmed preprostih ročnih delavcev. Kaj bi — zbor je na poletnem festivalu pokazal več; pri tem'nastopu je bil nekam negotov; morda so tovarišice čez poletje nekoliko izpregle. Toda zbor ima nesporno kulturo; nekaj je v tem petju, kar zliva glasove kljub mnogim raskavostim v svojevrstno homogenost — iz srca znajo zapeti.
Moški zbor KSS "Ivan Cankar" je tipičen "ljubljanski" zbor. To ima svoj pomen. "Cankar" je nosilec večdesetletne borbe predmestja za svojo kulturno pravico in v njem se je zgostil tisti hudi vzpon delavca-meščana od popevanja po gostilnah do koncertnega petja. To je velika, kulturna zasluga tega zbora. Tako se je zbor obdal z vzdušjem močne lokalne tradicije, ima pa hkratu s tem tudi neko potezo konservativnosti, kar je pri tem nastopu še podčrtala' izbira programa. Sicer pa je zbor dokazal, da je ru-
[ tiniran v nastopih in da se čvr-' sto drži na svoji višini.
Mešani zbori: Glasbena Matica, "Tine Rožanc" in Študentski pevski zbor so znani po tolikšni stopnji tehnične zgrajenosti, da si smejo uspešno zastavljati težje naloge zborovskega petja. Vsi trije zbori so s skrbno izbiro pesmi in zaradi mnogih lepot v izvedbi teh pesmi upravičili svo-I je prvenstvo izza pevske tekme. ; Medtem ko čutimo pri prvih ■ dveh po splošnem vtisu večjo I zakoreninjenost v tradiciji in vzdrževanju že dosežene višine, pa v pevcih študentskega zbora vse vre, se kvasi in neučakano stfemi naprej. To je tudi nesporna prednost tega našega zbora. Kot zadnjo točko programa so študenti zapeli zbor R. Gobca, svojega zborovodje: Pogovor ptičke z mrtvim partizanom. Skladba je v tvornosti Radovana Gobca korak naprej v primeri z njegovo povsem vna-nje-efektno priredbo Kuharje-
ve partizanske "Jutri gremo v j napad", vendar po muzikalnij plati ne more ohraniti poslušal- ^ ca v napetosti do kraja.	|
Ne moremo mimo dejstva, da' so poslušalci prav izvedbo preproste ljudske pesmi, ki so jo brez iskanja vnjanjih efektov zapele delavke iz "Store" (Ma-rolt: Travnički so že zeleni) nagradili z največjim ploskanjem, ker ni slučajno in ne osamljeno ter nam spet kaže, kakšna pota morata ubirati naš glasbeni ustvarjalec in soustvarjalec. V svojem delu morata odkrivati pristni slovenski umetni glasbeni izraz. Le po tej poti bomo približali glasbeno umetnost našemu ljudstvu in le tako nam glasbena umetnost in glasbena prosveta postaneta orožje v borbi za našo socialistično preobrazbo. Zato tega ne moremo nikdar preveč poudarjati.
Revija nam po svoje odgovarja tudi na zanimivo vprašanje, kakšna je raven našega
zborovskega petja tri leta i>o osvoboditvi v primeri s predvojno. Toda svojčas smo znali meriti samo s strokovnimi merili. Poglejmo danes: med najboljšimi zbori Ljubljane nastopa tudi zbor tovarniških delavk. Stara merila so nam postala preozka. To, da se širi v mno- ^ žice glasbena kvaliteta, je neiz-; podbitno jamstvo za bistveno i novo, višjo glasbeno raven.
R. A.
Girard, Kans. — Dde 22 novembra je umrl v tej okolici, znani John Kovačič, član SNPJ. star 75 let, doma iz Trebuja na Dolenjskem, v Ameriki od 1907. | Prva leta je živel v Breezy Hil-1 lu, zadnjih 28 let pa tukaj na farmi. Tukaj zapušča ženo in sina.
Enakopravnosti Oglašajte v -
TUDI KLUITE ZGODAJ
ZA BOZK!
IZOGNITE SE NAVALA!
Kličite pred božičnim večerom
Zdi se, da vsak hoče poklicati nekoga
na božični dan. Toliko božičnih po-%
zdravov poplavlja žice dolgodisiančnega telefona, da je dan enostavno prekratek za odpremo vseh. Dovolite nam sugestijo, da kličete v četrtek ali zgodaj v petek; tako boste gotovi, da vaš telefonski poset prispe pravočasno.
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY ((^
NI ŠE PREPOZNO!
Še je čas, da kupite darila za božič svojim dragim. Tukaj je omenjenih le par stvari, ki so pripravne za darila izmed sto in sto predmetov, ki jih dobite v naši trgovini, in so TRAJNE VREDNOSTI, ker vam bodo služile v veselje in zadovoljstvo skozi leta in leta.
Jamčimo, da bo vsak predmet dostavljen na vaš dom pred božičem.
PRALNI STROJI—Frigidaire - Maytag - Apex
Launderall - ABC
KUHINJSKE PEČI—Maytag - Grand - Roper - Norge
Frigidaire
.t: i. t U ' ......
ELEKTRIČNI LIKALNIKI—ConIon - Thor - Apex Frigidaire - Speed Queen
HOME FREEZERS—Frigidaires - Maytag - Deep Freeze
ELEKTRIČNI ČISTILCI—Hoover - Eureka - Royal - Apex G. E. - Premier - Universal
RADIO in RADIO TELEVISION—Phiico - G. E. - Bendix Strom berg-Carlson - Motorola - Wilcox Gay
PRESSURE COOKERS—Presto - Mirro-Matic - Universal Echo - Everware - Betty Crocker - Cromac - National
MIXERS — TOASTERS — ROASTERS— AUTOMATIC COFFEE MAKERS — SUN LAMPS — ELECTRIC BLANKETS — CUTLERY SETS — FLOOR LAMPS — NAMIZNE SVETILKE — KUHINJSKE URE — URE-BUDILKE — ZAJTRKALNI ^ETI — POHIŠTVO ZA DRUŽABNO SOBO, SPALNICO. ITD.
Imamo tudi veliko zalogo igrač. Kupite sedaj in plačajte drugo leto na lahka mesečna odplačila. Dajemo Eagle znamke.
Pri nas dobite koledarje. Trgovina je odprta do 10. zvečer vsak večer do Božiča.
Northeast Appliance & Furniture
22530 Lake Shore Blvd.
819 E. 185th St.
poleg La Salle gledališča KE 5700
Vsem našim cenjenim odjemalcem, prija-
teljem in znancem želimo vesele božične ^ prqznike in srečno novo leto! ^ U
MR. & MRS. JERRY BOHINC
poleg Shore gledališča RE 2303

Želimo Viscm vesel božič in srcčepolno novo leto!
FRANK JANŠA
BUILDING CONTRACTOR
m
Popravljam in predelujem hiše, stanovanja in trgovske prostore.	•
Zgradim nova poslopja v vaše popolno zadovoljstvo.
5715 Prosser Ave. - EX 2503
ZANESLJIVO IN TOČNO DELO, CENE ZMERNE
Vesele božične praznike in srečno novo leio vsem odjemalcem in prijateljem želi
CtOVER DAIRY
SLOVENSKA MLEKARNA FROM APPROVED DAIRIES
Joseph Meglich in sinovi
1003 East 64th St. - ENdicott 4228
ANTON & JOSEPHINE STANIČ
Delikatesna trgovina
Pivo in vino za na dpm ier mehka pijača vsake vrste
1225 Norwood Rd. - He 9061
želimo vesele božične praznike in urečno novo leto vsem prijateljem in znan^^m!
MR. & MRS. JOHN SAURICH MR. & MRS. JOHN LENARSIC
GOSTILNA
7513 St. Clair Avemie GoodEats
Našim gostom postrežemo z,različnimi likerji, 6% pivom in vinom ter sendviči. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočamo za obilen obisk.
Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
!HE BAMBI SHOPPE
4]2 E. 156th St - KE 5412
POLNA ZALOGA POTREBŠČIN ZA DOJENČKE IN OBLEKE IN PERILA ZA OTROKE.
Želimo vesel^ božične yraznike in srečyio Novo leto vsem ■prijateljem in znancem!
L & M
TOBACCO 8 CANDY CO.
WHOLESALE JOBBERS
of
CIGARS — CIGARETTES — TOBACCOS CONFECTIONS
Priporočamo se društvom in trgovcem za nakup cigar in slaščic
JOHN E. LOKAR	ERNEST MRAMOR
784 East I85th St. - KE 8777
želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
Obnova v Jugoslovanskem pasu Svobodnega tržaškega ozemlja
Gradbeni oddelek okrožnega odbora v Kopru je ob veliki pomoči Vojaške uprave Jugoslovanske armade doslej izvršil velik načrt grabenih del. Zgradil je slovensko šolo v Izoli s štirimi učilnicami, konferenčno sobo in posebno stavbo za stanovanje učiteljev, Prav tako sta zgrajeni šoli v Šmarjah in Ma-rezigah. Šole so moderne zgradbe, prostorne, sončne in svetle. Kmalu bosta dograjeni šoli v Ivuštelu in v Gamboči. V gradnji so še šolska poslopja v Sv. Ivanu, Momjanu, Murini in Bužini-ji prav tako s štirimi učilnicami in ostalimi prostori.
Slovensko osnovno šolstvo, ki je bilo pod fašizmom zatirano, bo z novimi šolami mnogo pridobilo. Za razvoj šolstva predvideva načrt graditev velikega sols':ega poslopja za Italijane in Slovence na prostoru nekdanje kaznilnice v Kopru.
Poleg šol je zgradil gradbeni oddelek v Izpli novo bolnišnico z devetimi bolniškimi sobami, z moderno opremljeno operacijsko sobo in priključeno secirni-co, posebno rentgensko sobo ter moderno kuhinjo in klet. Deloma razširjena, deloma na novo ;:g. ajena je bila bolnišnica , za nalezljive bolezni v Piranu.
V gradnji je veliko kopališče v Ankaranu. Že doslej je urejeno za 4,000 kopalcev. Zgrajeno je bilo tudi moderno kopališče v San Nicolo, kamor so v poletju posebno radi zahajali Trža-
Ali kašljate?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
čani. V Ankaranu so zgradili tudi nov pomol za pristajanje ladij.
Posebno skrb je posvečala ljudska oblast obnovi in novim gradbenim komunikacijam. Zgrajenih in obnovljenih je bilo več cest in mostov. Tako je bil zgrajen most čez reko Dragonja pri Topolovcu. Pred tem je bila vsa pokrajina brez mosta in je bila v jesenskih in pomladanskih mesecih, ob naraslih vodah odtrgana od svojih središč.
Reka Dragonja je meja med slovenskim in hrvaškim delom Ljtre in sta z novim mostom oba dela veliko bolj povezana. Novi . lost čez Dragonjo sloni na šestih opornikih, ki so napravlje-1 ni iz kamenja v cementu, zgornji del mosta pa je lesen. Most je dolg 46 metrov. Vsej okolici ^:o 2 izgraditvijo tega mostu olajšan promet in zveze s sose-1 Idi. C al je bodo obnovili most v Bonfiki v Serminu. Most je dolg i I 40 metrov in širok 3.5 metrov, j
I Vsa prostovoljna dela pri tem I mestu so opravili vojaki Jugo-, I slovanske armade. Popravljeni; 30 bili še manjši mostovi pod, Kj,3telom, pri Sičjolah in pod! Borštom.	j
Obširen je načrt obnove in iz-' f.radnje novih cest. Predvsem je bilo treba urediti ceste, ki veže-' jo pokrajino s Koprom kot' upravnim, političnirrt in gospodarskim središčem cone B. Na novo 30 uredili temelje ceste Ko-
B. J. RADIO SERVICE ;
1363 E. '45 St; - g? 3M8I
SOUND SYSTEM
[NDOOR—OirTDOO R
Prvovrstna por^avilo vswt vrst radio dpargfu.
Tubes, Radios, Hec. Player Vse delo iamčenc

Wnuei'
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUF Tel: ENdirotl 3113
It is exactly like the regular Parker "Sir except for its new trim, slim size. Fill dainty hands better-fits the pocket better.
Charge It
Frank Cerne Jewelry Co.
6412 ST. CLAIR AVE. HE 0465
Easy budget Terms
i ".-Semedela v dolžini 0.70 kilo-
c.rov ter jo asfirali. Prav tako je ^ila preurejena cesta Koper ..lesto-Koper postaja v dolžini 0.8 kilometrov. Na križišču pri koprski postaji so zgradili v voj-iii porušeni most, ki veže Koper v V3e tri smeri glavne ceste. Most je železobetonski z razpe-t.no 16 metrov in širino 8 metrov.
Na novo so asfaltirali in iz-ooljšali cesto Koper-Ankaran v dolžini dva kilometra ter cesto Škofije-Ankaran v dolžini 11.4 kimotrevo in do Izole v dolžini 0.5 kilometrov. Ta cesta je del glavne cestne žile Trst-Koper-Izola-Piran in čez Buje do Novega grada. V načrtu je obnova .3lotne glavne ceste.
Obmejne ceste so asfaltirali z bitumenora, ki ga je dala Jugoslavija. L robec za asfalt pa so dobili iz domačih kamnolomov v Kaldaniji. Ta kamnolom je začel obratovati šele letos in daje prvovrsten gradbeni material.
Za avtomobilski promet so zgradili v Kopru posebno postajališče Istra-Benz, kjer oskrbujejo avtomobile z gorivom in oljem.
Izmed večjih še nedodelanih gradenj omenjamo predvsem graditev nove ceste Šmarje-No-va vas v dolžini 2,980 metrov in v širini 5 metrov. Ta cesta bo močno skrajšala srednji ovinek in znižala vzpetino, ki je hudo ovirala vozni promet. Doslej je opravljenih skoraj polovico del. Izkopanega je 17,000 metrov materiala. Glavno delo opravljajo prostovoljci delovne brigade domačinov. Mladinska brigada iz Boršta je nosila glavni del pri razširitvi ceste na Boršt.
Nadalje je bilo preurejeno dosedanje mehko cestišče med kmetskimi središči Vaganel-Ba-
biči-Marezige. S tem je močno izboljšan promet med omenjenimi večjimi kmečkimi kraji. Samo letos so z gramozom posuli nad 47 kilometrov cest in s tem izboljšali stanje cest v letošnjem letu za 70%.
Izmed ostalih gradenj je treba omeniti graditev stadiona v Kopru. Stadion bo moderen in prostoren za 15,000 gledalcev.
Trgovsko podjetje za nakup in prodajo sadja in zelenjave "Fructus" v Kopru gradi skladišče in nove poslovne prostore.
Nekaj številk in pregledov dovolj jasno govori o veliki giaclbeni delavnosti v jugoslovanskem pasu Svobodnega tržaškega ozemlja. Govori o pomoči ljudske oblasti in posebej o pomoči, ki jo daje tej pokrajini Vojaška uprava Jugoslovanska armada za njen dvig in gospodarski napredek. Govori pa predvsem o velikih naporih ljudstva te pokrajine, ki to pomoč povečuje s prostovoljnim delom, s tekmovanjem, z obnavljanjem in graditvijo novih domov, šol, zdravstvenih ustanov, prometnih zvez in ki z naglimi koraki pridobiva tisto, za kar je bilo v dolgih letih suženjstva oropano.
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
odložili puške, ki so jih držali v rokah, in se zastrmeli v tla.
Zakaj delavci so bili mirni. Slišal si lahko, kake dihajo, in slišal njih škrtajoči korak, toda ne ene besedice ni bilo .slišati. Nihče ni spregovoril, niti možje niti žene — celo otroci so molčali. A tudi izmed ljudi, ki so
obrobljali ulice, ni nihče prelomil tišine.
In še zmeraj so prihajali delavci. Altgeld je stal tam celo uro in še so prihajali, z ramo ob rami, z obrazi kakor iz kamna, po obrazih pa so jim počasi polzele solze, ki si jih niso obri-jim še ni bilo videti konca; Alt-
sali. Spet je minila ura, vendtf, geld ni mogel uganiti, kolik ti" soč jih je že šlo mimo, kakor mogel uganiti, koliko tisoč J še pi'ide. Toda vedel je eno v zgodovini dežele še ni b''" takšnega pogreba, niti tedaj D& ko je umrl Abe Lincoln, w dražji izmed vse voditeljev,
di
POGREB
(Nadaljevanje s 6. strani)
v svojih nerodnih škornjih z visokimi pe^'ami. Med njimi so bili kmetje rdečih obrazov, ki so prišli s prerij okoli mesta in strojevodje in mornarji z, Velikih jezer.
Ob poti, po kateri se je premikal sprevod, je bilo tudi na stotine stražnikov in Pinkerto-novih detektivov. Toda ko so videli vse to, so kar otrpnili,
'L

V>
Ao
r;>r>^ f' T
J os. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicoll 0583
Avtomobili in bolnišlci voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD;
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 31)8
VSAKOVRSTNO ŽIVO ALI OČIŠČENO PERUTNINO DOBITE PO ZMERNI CENI PRI
FARMERS POULTRY MARKET
4303 SUPERIOR AVE.
Za praznike bomo imeli posebno veliko zalogo ter priporočamo gospodinjam, da si jo pridejo izbrati zgodaj.
v-'

It's the New "Throw Away" Bag of the
MODEL AVT.172
The new Mo.lol AVT-172 G-E Cleaner is equipped will) a (li^posal)le liag. Gone is the task of einplying the bag. It only takes a nio-iiii'nt to remove llie '"Tiirow-Away" I>"g and install a fresli, eleaii one.
/f^ J. (^0en!ef^'
'	Convenient terms .
Imamo na stotine drugih lepih in praktičnih daril.
OBLAK FURNITURE CO.
i



m
Toy Prices Reduced " 50%
Sometimes Even a Doll Gets Sleepy !
DOI.I.
BASSINET
2.98
Pretty maple or pink enameled finish. Side drops just like a real crib. Twenty-eight inches long.
She Wets Her Diaper
A Fire Engine with Everything!

Junior HOOK AND LADDER
16.95
It's got the works—two ladders, hand rails, bell, bumper an;! windshield. Eight-inch v.-Jieels with rubber tires. For children two to five.
llVz-lnch
BABY DOIX
Only 59c
I:
A sweet little doll who drinks from her bottle— then wets! Composition, movable arms and legs. L

rof y lifters
THRILL mm with
31.95
GIVE BROTHER this
Tire$tone bicycle
Here's a real beauty! It's streamlined — has a kickstaiK^ chain guard and big balloon tires.
Just One of Many Beautiful Bicycles .. • Boys and Gtrls
Little
RED CHAIR
59c
Hardwood and well made so it can take plenty of hard knocks. Ten Inches high.
Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
Century Tire Service Co.
JOSEPH-DOVGAN. lastnik
15300 Waterloo Road	KEnmore 3536
Tel.: HE 2978
6612 ST. CLAIR AVE.
sl.af>nik;
6102 St. Clair Avenue - HE 1126
KRASNO CVETJE ZA NEVESTE, ŠOPKI, CVETJE V LONCIH IN VENCI
Zahvaljujemo se za naklonjenost v preteklem letu in se priporočamo rojakom v naklonjenost za bodoče.
2ELIMO VSEM VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE!
DRUGI DEL
ENAKOPRAVNOST
PART TWO

VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), DECEMBER 22, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 249
Anton S. Pire
BIVOLJI PARKELJ
Odkar je videl Joe v madridski areni divje andaluzijske bike, ki so v dveh koridah po enega človeka usmrtili, prvič ban-derila in drugič pikadora, od takrat je zraslo njegovo spoštovanje pred temi rogači, ki jih je kot deček zmeraj nekoliko pomilovalno in tako rekoč z neke višine gledal. O nevarnosti divjih bizonov ameriških prerij je itak mnogo bral, toda s časom so te slike obledele.
Med lovci na veliko afriško divjad je splošno znano, da je lov na bivola ena najbolj tveganih zadev. Ko so po nalogu neke družbe sestavljali 'safari", veliko lovsko ekspedicijo, katere se je nameraval udeležiti tuli Joe, je bilo mnogo pripovedovanja in tudi prepira o tem, katera divjad stepe in džungle b bila človeku najbolj nevarna. Resnica jo, da lovec po navadi doživi najnever jetnejše s t v a i i ravno takrat, ko ni žive duše blizu. To je nerodno, ker pozneje poslušalci ne verjamejo vsega, kar jim lovec kot čisto resnico pripoveduje. ,
Med pripravami za ekspedicijo so se naravno vrstili lovski spomini. Lovci so bili po večini sami stari, izkušeni Afričani in vsak med njimi je preživel mnogo tega. Tako je čas hitro mineval. Vsi pa so bili v -enem složni, namreč, da je bivol nevarnejši od slona in tudi od leva. Joe je bil star lovec, znan vsaj po imenu, od Nila do Kapa. Med lovci je pozdravili marsikakega starega znanca. Enega med njimi je ravno on svojčas uvajal v tajne lovstva. Nekoč ga je svaril pred nevarnimi nosorogi. Po vrnitvi pa je novopečeni lovec poročal, da je ravno z nosorogi doživel najhujše karambole. Isti lovec je nekoč pripovedoval o nočni borbi z ogromnim pitonom. Vse po-edinosti je opisal z dramatičnim stopnjevanjem, da se je poslušalcem koža ježila. Pozneje pa se je izkazalo, da je tri metre dolgega pitona, ki se je bil vtihotapil na dvorišče farme, da ukrade kokoš, ubil zamorski sluga s sekiro in po tem junaškem j činu mirno nadaljeval spanje j pravičnika, iz katerega ga je! zbudilo kokodajsanje preplaše- i ne perutnine.	'
Zato smatram za priporočljivo, če svoje pripovedke vselej dokumentiraš s kako trofejo.
Naslednji primer naj dokaže, kako lahko pride do nesporazu-
Dr. Vladimir Brezovnik:
ZGODBA O ČUDEŽNEM ZDRAVILU
Guy de Maupassant:
PIJANEC
ma in celo do razprtije, če dva lovca istočasno streljata na eno in isto divjad. Že omenjeni lovski tovariš, ki je doživljaj senzacionalne pustolovščine z nosorogi in velekačami, seveda zmeraj brez prič, je pozneje imel še več takih spopadov, enega celo pod gorovjem Atlasa z ogromno anakondo, čeprav ta j vrsta kač v Afriki ne živi. To pa našega junaka ni bogve kako motilo. Kača je pač bila njegova priljubljena tema. In ravno ta možakar se je podal v družbi Joeja na lov na bivole. Joe je v svoji lovski karieri ustrelil že precejšnje število teh divjih parkljarjev, zato je svojemu znancu cd srca privoščil strel na bivola-samotarja, ki se je bil v gozdu ulegel in ravnodušno prežvekoval. Ni bilo lažjega, kakor da pride na ta način do kapitalnega rogovja.
Toda zgodilo se je malo drugače, kakor je bilo mišljeno. Ko sta se lovca bivolu približala, je ta nevarnost opazil in naglo skočil na noge. Situacija je postala resna. Bilo je prvič, zares prvič, da je novi lovec stal pred veledivjadjo te vrste. Po načinu, kako je s tresočimi se rokami dvigal puško, se j 3 videlo, da strel ne bo kaj prida. Streljal je v drugič. Zdaj se je že ves tresel ko šiba na vodi, komaj da so ga še noge držale. Morda je bil vznemirjen ali pa ga je bilo strah, oboje pa je nerodno pri lovu.
Ko je Joe videl, v kakem duševnem stanju se nahaja tovariš, je tudi on streljal, dvakrat naglo zaporedoma. Pozneje se je izkazalo, da je ena Joejevih krogel tičala v lopatici, druga pa med rebri, od koder je preluknjala bivolovo srce. Bivol pa je imel še toliko volje do živ-' Ijenja, da je v največji naglici lovca napadel in ga je šele tret-' ji strel iz Joejeve slonovke vrgel na zemljo, tri metre pred lovcem.	'
Novinec se je bil medtem umiril in greben mu je zrasel. Glo-boko prepričan o svojem uspe-1 j hu je trdil, da je bivola on ustrelil in je bil smrtno užaljen, j j da Joe ni bil istega mišljenja, j
Mrtvi bivol pa je zadevo oseb-' no razjasnil in s tem preprečil hujšo razprtijo med lovskima I tovarišema. Pokazal je parklje | in v enem od njih sta tičali kro- ^ gli iz puške novinca. Njegova'
(Dalje na 7. str.l
V davnih predzgodovinskih časih je na naši zemlji nastajalo življenje. Razvijalo se je, {teklo naprej in se neprestano Ispopolnjevalo. Za rastlinami so j zaživele prve živali, postopoma i so se razvijale v višje in višje j vrste. Preko rib in kuščarjev, i ptičev itd. je tekel razvoj najprej in naprej, dokler ni zago-
spodarilo svetu najpopolnejše bitje—-človek.
Med pojavljanjem rastlin, živali in slednjič človeka pa je preteklo neznansko mnogo časa. Naš svet je častitljiv starček s snežnobelimi lasmi in dolgo, dolgo brado. Če. bi bilo—zaradi primerjave— življenje na zemlji staro eno leto, torej osem
tisoč sedem sto in šestdeset ur, bi življenje človeštva bilo staro tri in pol ure. Dolgo, zelo dolgo ža gara človeštvo na zemlji in vendar je glede na življenje drugih živih stvari na tem svetu še dojenček. Iz teh številk vidimo, koliko časa je zatonilo, preden se je razvil človek.
(Dalje na 2. strani)

7114 St. Clair Avenue
MR. IN MRS. FRANK MIHCIC
ENdicott 9359	^
Vsem našim posetnikom, prijateljem in znancem
želimo
PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Priporočamo se vsem prijateljem dobre zabave za poset
Pri nas dobite vedno dobro pijačo, 6% pivo, vino in žganje,
in prigrizek
Odprto do 2:30 zj. — postrežba vedno najboljša —
družba prijetna.
Ljut vihar je pihal s severa ter valil pod nebom ogromne, težke in črne zimske oblake, ki so izlivali na zemljo neprestano divjo ploho.
Razburjeno morje je tulilo, stresalo obalo in metalo velikan-1 ske, počasne in pršeče valove I na obrežje, kjer so se razbijali i s strašnimi poki. Polagoma so : prihajali, drug za drugim, ka- i ; kor gore visoki ter so brizgali ■ I pod sunki viharja svoje pene v ^ zrak, kakor bi se borile in poti-I le ogromne pošasti.
; Orkan se upiral v Yportsko dolino, je žvižgal in stokal, tr-; gal opeko s streh, podiral dimnike, bičal ceste in divjal s ta-; ko silo čez tlak, da se je moral človek dižati z obema rokama zidov, če ja hotel dalje; otroci pa bi bili zleteli kakor listje čez hiše ven kam na polje, če bi se bili prikazali na ulico.
Iz strahu pred morjem, ki je neusmiljeno pometalo po bre-j gu, so bili potegnili barke daleč ven na prod, in skriti v njih dolbinah so gledali moiiiarji to besnenje neba in morja.
Potem pa so polagoma odhajali drug za drugim, ko se je bila spustila tema na svet ter zavila besneči ocean in ves ta divji ples v neprodoren mrak.
Samo dva sta še ostala, dva velika normandska ribiča, z lokama v žepu, hrbte skrivljene pod suvanjem viharja in platnene čepice potegnjene čez ušesa, da so se videle izpod njih skoraj še samo od mraza iia-• rdela lica, ščetinaste brade i okrog vratu in modre oči s čr-' nim zrnceni v sredi, one ostre oči mornarjev, ki vidijo prav do I roba obzorja kakor roparski ptiči.
"Zdaj bi se pobrala lahko pa tudi midva", se je oglasil eden izmed njiju. "Kaj če bi šla na i en dimino ? Pojdi, Jeremija, plačam jaz!"
i Oni se je pomišljal. Kar se tiče igre in žganja bi že, ampak tisto je vedel naprej, da se zopet opije, če prestopi Paumel-dov prag. In slednjič je bila na ; ta način njegova žena res vedno sama doma.
i Naenkrat je pogledal tovariša od strani.
"Človek bi rekel, ali nisi sta-I vil s kom, da me opiješ po vsej , sili že prav vsek večer. Kaj zlodja ti je na tem, ko plačaš ! vendar zmerom le ti?"
In zasmejati se je moral, če je pomislil, koliko žganja je bil
že pognal te zadnje čase na tuj račun po grlu. To se je držalo že le skupaj, ta gostija.
Mathurin, njegov prijatelj, ga je vlekel pa že z vso silo za roko za seboj.
"Pojdi no, Jeremija! Kaj vraga, če kdaj, se ti bo tak večer prileglo kaj gorkega v želodcu; potem itak lahko greš, če se že res tako bojiš. Pusti, naj ti žena vsaj posteljo pošteno ogreje!"
Jeremija pa je odgovoril:
"Oni večer še vrat nisem mogel najti, veš ... Ko so me potem potegnili iz vode . . . Tik pred svojim pragom bi se bil kmalu utopil ..."
In vnovič se je glasno zasmejal. A pri tem je stopal hitro za tovarišem proti Paumellovi kavarni, odkjer so se svetila okna daleč v noč. Mathurin ga ni hotel več izpustiti, veter ga je potiskal od zadaj — obema se res ni mogel ustavljati.
Nizka soba je bila polna mornarjev, dima in kričanja. In čim več je dohajalo pivcev, tem bolj je moral človek kričati, če je hotel, da se ga je umelo v tem šumu hreščečih glasov in rezkega rožljanje koščenih kock po vseh mizah.
Jeremija in Mathurin sta sedla takoj v svoj kot in pričela partijo. Bliskoma so izginjali pri tem mali kozarčki v njuna grla.
Ko sta dokončala prvo, sta pričela drugo igro; ko je bila prazna ena steklenicaca, je poklical -Mathurin drugo. Potem je hitro, hitro nalil prijatelju in pomežiknil samo vsakotoliko gospodarju, debelemu in kakor ogenj rdečemu človeku, ki se je neprestano smehljal, kakor človek, ki ima nekaj posebnega v glavi. Jeremija pa je zvrnil vsak hip nov kozarec vase, prikimal z glavo, se včasih hripavo za-krohotal ter pogledal potem topo in zadovoljno svojega gostitelja.
Polagoma se je pričela soba prazniti. In vselej, ko je odprl kdo izmed odhajajočih vrata, je planila burja skozi nje, zavrtela težek tobačen dim nad glavami pivcev in zagugala svetil-nice, da so plameni glasno stre-petali. Obenem se je čulo, kako se je razbil zunaj z votlin pokom val ob bregove in kako je zatulil nad morjem vihar.
Jeremiju se je bil razgalil vrat, eno nogo je imel iztegnje-fDalip na 6. stranil
Člani
rocerijskega in
me
kluba
v
Collinwoodu
HOLMES AVE. MARKET—15638 Holmes Ave.
JOHN DOLENC—573 E. 140th St.
JOHN KAUSEK—19513 Kewanee Ave.
LEO KAUSEK—15708 Saranac Rd.
JOE KUHAR—383 E. 156th St.
KUHAR IN VRANEZA—315 E. 156th St.
LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave.
JOE PETRICH—26594 Lakeshore Blvd.
JOE SETINA—777 E. 185th St.
JOHN SKOF—1170 E. 174th St.
JOE SISKOVICH—15804 Waterloo Rd.
SOBER AND MODIC—544 E. 152nd St.
FRANK TAUCHAR—485 E. 260th St.
MRS. ANNA TOMAZIC—16821 Grovewood Ave.
WALTER CLAUSEN—16226 Arcade Ave.
Žele vsem svojim odjemalcem
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
ter se priporočajo za naklonjenost
LOUIS URBAS JR.—17305 Grovewood Ave. ANDREW VICIC—485 E. 260 St.
— NEAKTIVNI ČLANI —
JOHN ASSEG—23550 Chardon Rd.
FRANK CEBUL—15638 Holmes Ave.
PAUL CLAP ACS, R.F.D. No. 1, Chardon. Ohio
JOE JANES—Eddy Road
JOE JANZEVICH—19131 S. Lakeshore Blvd.
FRANK KASTELIC—19048 Shawnee Ave.
JOE METLIKA—20251 Tracy Ave.
LUDWIG RADDELL—111 E. 196th St.
JOHN SIVEC—17931 Neff Rd.
LOUIS URBAS SR.—23430 Chardon Rd.
JOE MODIC—315 E. 156th St.
ZGODBA O ČUDEŽNEM ZDRAVILU
WATERLOO RECREATION
IVanhoe 9595
# 15721 Waterloo Road
želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
SHORE TAVERN
1273 East 55th Street
GOSTILNA Mr. in Mrs. Frank Godic, si., lastnika
Pri nas dobite dobro pivo, vino in prigrizek. Se priporočamo za obilen obisk.
Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
EUCLID CITY WELDING & SOHIO SERVICE
2230J LAKELAND BLVD. — RE 9895
Popravimo avtomobile in zvarimo karkoli. JOE KARLINGER in FRED ZUPANČIČ, lastnika Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
UDOVICH'S CAFE
317 East 200th St. - KE 9723
■ t; ■ ;•' '
Pri nas vam vedno prijazi^o'postrežemo s svežim pivom, dobrim vinom in pristnim žganjem.
Okusen prigrizek.
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
FRANCKA in TINKO
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
a
JOHN'S CAFE
JOHN IN JENNIE MULLEC, lastnika
689 EAST 200th ST. KE 9816
Priznaš dobite sveže pivo, pristno vino, dobro žganje in okusen prigrizek ter veselo družbo.
NAJLKPŠK BOŽIČNK IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAsIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM:
CARL RIHA
Krojač
15312 WATERLOO ROAD
(Nadaljevanje s 1. stranO
Ta začetnik-človek ni imel z rožicami nastlano in moral se je težko pehati, če je hotel živeti. Moral je biti močan in seveda popolnoma zdrav. Bil je predvsem lovec in boriti se je bilo treba z orjaškimi zverinami.
Srečal ga je jamski medved, v loviščih mu je križal samotno pot krvolok—jamski lev. Udariti se je bilo treba s pošastnim kosmatincem praslonom-mamu-tom. Tudi los in ostrorogi jelen, velikana z ogromnim rogovjem nista bila šala. In še bistrooki, krvoželjni ris in volk in divja svinja, bizon in tur—najbujnej-ša fantazija naših lovcev si ne more predočiti, v kakšnih množinah se je takrat pojavljala ta velika, krasna in nevarna divjad. Takratni lovec se je je lotil s svojimi kamenim, koščenim ali pa roženim orožjem ter s pra-orožjem človeštva—s kijem.
Zveri, ki sem jih naštel, pa niso živele samo bog ga vedi kje v neznanih zemljah. Tudi tu pri nas, kjer danes živimo, delamo in obdelujemo zemljo, so blodile po neizmernih gozdovih. Kar stopite v ljubljanski priro-dopisni muzej, pa boste videli okostja in kostne ostanke vsake izmed njih. Našli so jih v naši ožji domovini, nekatere tudi prav blizu Ljubljane.
Takšne velikane je premagal samo človek jeklenih mišic in popolnega zdravja. Pogosto je zver padla, lovec pa je odnesel iz zmagovitega boja težke, včasih smrtno nevarne rane, ki jih je bilo treba zdraviti in ozdraviti.
Ranjenemu lovcu je priskočila na pomoč njegova življenjska družica. Polagala mu je rane zdravilna in hladilna zelišča ter mu jih na preprost način tudi prevezovala. ■•i ;-i	•
Ko se je začel človek družiti s sočlovekom in ustvarjati nekaka naselja in zadruge, so rane zdravili možje, ki so se s tem poslom izrecno bavili. Razen zdravilnih zelišč so dajali na rane tudi masti različnih zveri. Še danes so takšne masti med ljudstvom priljubljena sredstva za zdravljenje ran (pasja, zajčja, medvedja, stara mast itd.). To =■■0 bili naravni ranocelniki, ki so poleg te smotrne pomoči same zaklinjali tudi hude duhove ter pri zdravljenju uporabljali različne vraže in čarodejstva. ri žaklinjavci-zdravniki pa so celo operirali. Najdišča človeških okostij in lobanj iz pradavnih časov nam pričajo, da so se poleg operacij na kosteh lotili celo same lobanje in jo na-vrtali, da bi piišli do ranjenih možganov.
^ Pri zdravljenju so jim pomagale skušnje in pa zdrav nagon. Po nagonu ali po srečnem naključju so zadeli pravo zelišče, ga pravilno pripravili in položili na rano. Zbirali so cvetje, liste, korenike, ki so jim v raznih oblikah služili kot zdravilo. Zapomnili so si rastline, ki so se obnesle in pomagale. Nekatere so pomagale pri celjenju ran,
druge proti bolečinam, proti vročici itd.
Tekom časa, v stoletjih, v tisočletjih so se skušnje množile, poznavanje zdravilnih zelišč je 3ilo dokaj obšinjo. Z zdravljenjem so se bavili zaklinjavci, poganski duhovniki in ranocelniki. Skušnje so romale od ust do ust. En ranocelnik je svoje skrivnosti zaupal drugemu, navadno svojemu sinu. In tako so se ustna izročila dedovala iz roda v rod, vse dokler ni nastopila doba, ko so si ljudje začeli svoja doživetja in izkušnje zapisovati. Vdolbli so jih v kamen; tako so ti vdolbki prestali v zemlji tisočletja in tisočletja, dokler jih niso v različnih dobah po naključju odkrili. Tudi dandanes še naletimo tu in tam na podobne izkopanine.
Ko so ljudje začeli pisati na snov, podobno današnjemu papirja, so beležili tudi svoje zdravniške skušnje in naštevali zdravilna zelišča. Tudi taki papirusi (Papirus je do tree metre visoka trava, rastoča v močvirjih ob Nilu in na Siciliji; nje stržen so zrezali v podolgovate trakove, ki so jih zlepili, zgladili in potem i^isali nanje), so se ohranili.
V	zgodovinski dobi človeštva so poganski pisatelji in zdravniki, posebno grški in latinski, •;apisovali ta zdravila v svoje knjige. V Grčfji, je živel slavni zdravnik, do današnjih dni velikan med zdravniki—Hipokrat, ki je med drugim tudi z zelišči na različne načine zdravil rane in bolezni. Poleg njega so zdravili v vseh zemljah tudi drugi možje. Bolnikov'je bilo povsod vedno dovolj. Mnogo zapisanega se je ohranilo, mnogo pa se je si-pali kot ustno izročilo iz roda
I v rod, iz ene zemlje v drugo, se ; križalo in mesilo z neštetimi iz-jkuAnjami neznancev ter živi, da-i si nezapisano," med človeštvom I še danes.
I V bibliji imamo zapisano pre-I nekatero skušnjo z zdravilnimi ' zelišči. Naša moderna zdravniška veda je pred nedavnim, pred devetnajstimi "Mi po naključju odkrila rastlino, o kateri govori le biblija. Ni pa dvoma, da so zdravilno moč te rastline poznali rodovi že tisoče in tisoče let pred biblijo, kjer jo najdemo prvič zapisano in hvaljeno kot čudežno zdravilo za vsakovrstne gnojne rane in tvore.
Tu se pa začenja naša zgodba. *
V	predzgodovinskih časih in tudi pred dva tisoč leti, je rasla po jutrovskih deželah, zlasti pogosto pa v Palestini, rastlina, ki jo imenujemo hizop. Zelo je podobna našemu majeronu; ima dlakava stebelca in peclje ter silno diši. Danes ta rastlina tam ne rastec več. Pogosta pa je v skandinavskih zemljah, posebno na Norveškem.
Pri čitanju starega zakona biblije pogosto dobimo mesta, ki se nanašajo na to rastlino. Vedno pa v zvezi z različnimi boleznimi, ki jih ta neznana rastlina ozdravlja.
Kralj David, Salomonov oče—
biblija ga imenuje očeta vse modrosti—moli za odpuščanje grehov v devetem verzu 50. psalma: "Pokropi me s hizopom in očiščen bom; umi j me in bolj ko sneg bom bel."
V tretji Mojzesovi knjigi, v četrti vrsti 14. poglavja, ki obravnava očiščenjevanje od gobavosti, beremo: "Ukaže temu, ki se da očiščevati, naj daruje zase dva vrabca, ki jih je dovoljeno jesti, cedrovo drvce, škrlatno nit in hizop." Vrabca in drvce in j nitka so brez pomena, so vraže —hizop pa—bralec se bo o tem I prepričal pozneje—ni bil brez pomeni pri zdravljenju najrazličnejših kožnih bolezni, ki so takrat po judovskih deželah zelo mučile ljudi.
Stari Rimljani so pred dva tisoč in več leti vladali v jutrovskih deželah; tam so spoznali moč hipoza. Svoje razsipne in bogate pojedine so začeli s tem, da so se poklonili domačim bogovom in si umili roke v parfu-mirani vodi, ki so vanjo dali tudi hizop. Že samo umivanje rok pred jedjo je iz zdravstvenih razlogov nujno priporočljivo in potrebno. Rimljani so pa dodali še hipoza, ki ugonablja—kakor bomo pozneje videli—tudi najrazličnejše povzročitelje bolezni.
Po sejmih in shodih so takrat hodili ranocelniki, ki so s krikom raglašali, da imajo zdravilo, ki v nekaj dneh ozdravi vsak kožni tvor in vsako razjedo.
Vedeti moramo, da so Židje tiste čase po jutrovskih deželah silno trpeli zaradi takšnih nadlog. Potujoči ranocelniki pa niso lagali in tudi pretiravali niso, ko so trdili, da imajo tako mogočno zdravilo. Vzeli so slad in jabolčne krhlje in vse to dolgo časa žvečili. Dobro prežvečeno testo so položili čez noč na vlažen kraj. Drugi ali tretji dan je testo postalo zdravilno, če ga je medtem prerasel rumenoze-leni puh, se pravi, če je splesne-lo. To splesnelo testo je ranocelnik zopet dobro prežvečil in položil na tvor ali na razjedo. Kar je obljubil, se je izpolnilo: v najkrajšem času se je kožna rana zacelila. Ozdravila jo je pleeen, se pravi snovi, ki jih izloča.
Če neznatna rastlina hizop od-mrje, se na njenem stebelcu in pecljih naseli zdravilna plesen, o kateri bomo še pozneje govorili.
Kralj David in vsi drugi,' ki so priporočali hizop, so bili bolnikom dobri svetovalci. Niso si pa belili glave, zakaj in kako hizop pomaga. Od svojih prednikov so po ustnem izročilu zvedeli za njegovo zdravilno moč in so svoje znanje zapisali ter ohranili potomcem.
Šele pred dvajsetimi leti je angleški učenjak Aleksander Fleming odkril, zakaj je hizop zdravilen.
Plesen, ki se vsadi na mrtvem in preperelem hizopu, spada med tako imenovane čopičaste plesni. Teh zvrst plesni je več i sto. Najpogostejša med njimi (Dalje na 3. .stranH


Waterloo DepL Store
15504-12 WATERLOO ROAD
Trgovina, kjer se dobi vse po nizkih cenah. Imamo popolno zalogo lepih pomladanskih oblek za dekleta, ženo in otroke. Fino spodnje perilo, nogavice, lepe klobuke, kravate in srajce. Fine in trpežne čgvlje za celo družino.
i
Vsem rojakom in rojakinjam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
%'■ y
^__/1. I' lil
ZA BOŽIČNA DARILA
Predno greste kam drugam, pridite k nam, ter si oglejte našo veliko zalogo vsakovrstnih potrebščin za vso družino.
ANTON CUBANC
MODNA TRGOVINA
16725 Waterloo Rd.
NAJLEPŠE BOŽIČNE IN NOVOLETNE . PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
RUDOLPH IN JENNIE TOMŠIt
SLAŠČIČARNA
1123 Norwood Road
Priporočamo našo slaščičarno v poset, ker boste vedno dobili prvovrstno postrežbo, najboljše slaščice, šolske potrebščine in, mehko pijačo.
Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
NAJLEPŠE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZfjIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
PRIJATELJ'S PHARMACY
. Slovenska lekarna
ST. CLAIR AVE. Cor. EAST 68th ST. ENdicott 4212
- j.	.
Želimo vsem vesel božič iti srečepolno tiovo leto!


GERL'S CAFE
756 EAST 200+h ST. - KE 1980
Za piijetno družbo in dobro postrežbo obiščite nas. Seveda pivo, dobro pristno vino in žganje. VEDNO OKUSEN PRIGRIZEK Se priporočamo za naklonjenost.
DKV tllASilRS
MARN'S DRY CLEANING
65/S ST. CLAIR AVENUE
•ENdicott 2940
Sčistimo, zlikamo in popravimo obleko
NAJLEPŠE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
TONY in CHRISTINE KEBE. lastnika
WELCOME TAVERN
937 East 222nd St.
eontf'
a/id Saru/wu /ies

drau&rt
Wi
Pri nas dobite vedno prvovrstno žganje, sveže pivo in / pristno vino ter okusen prigrizek. — So priporočamo za obisk. Ciodba za ples vsak pelek, soboto in nedeljo, Pohune ribe vsak petek.


NAJLEPŠE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
(01LINW00D BAKING CO.
16006 Waterloo Road
IVanhoe 7526
Vsem našim poseinikom in prijateljem želimo vesele božipne praznike in srečno novo leto!
VICTORY TAVERN
513 East 152nd Street - KE 9735

GODBA VSAKO SOBOTO
Pri nas vas postrežemo z najboljšo pijačo—pivom, vinom in žganjem ter finimi domačimi jedili. — Priporočamo se za obisk.
Albina (Opaskar) Richter — Mitz Slapar
ADDISON FURNITURE
7210 St. Clair Avenue 6929 Superior Avenue
HEnderson 3417
Trgovina z najmodernejšim pohištvom. Pri nas dobite vedno dobro blago po nizki ceni. — Se priporočamo za obisk.
Želimo vsem vesel hožič in srečepolno novo leto!
FRANK "TINO" MODIC, JR.
GOSTILNA
6030 St. Clair Avenue
z najboljšim pivom, vsakovrstnimi žganji, ter dobrim prigrizkom postrežemo vsem obiskovalcem. \
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
VENETIAN BLINDS	CURTAIN RODS
ST. CLAIR WINDOW SHADE CO.
6532 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 3154 Window Shades and Wall Paper Shade Manufacturers and Cleaners NAJLEPŠE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
ZGODBA O ČUDEŽNEM ZDRAVILU
(Nadaljevanje z 2. strani) je vsem znana krušna plesen. S svojo sivozeleno prevleko nam kvari krompir, jedila v shrambah, vkuhano sadje itd. Rada se naseli tudi na vlažnem usnju. V sorodu ji je naša plesen, ki se i znanstveno imenuje penicilium notatum (penicillium), imenovana tako, ker se razrašča, kakor vse druge njene sorodnice, na koncu vlakenc, ki jih poganja v vejice, ki sestavljajo nekak čopič. Imlinujemo jo tako polatinski besedi penicillus, kar pomeni v našem jeziku čopič.
To plesen je znanstveno prvi popisal Westling leta 1911. Našel jo je v preperelem hizopu na : Norveškem. Znanstvenik jo opi-; suje le kot zvrsto različnih dru-I gih čopičastih plesni; njene i zdravilne moči ni slutil. To je po naključju odkril leta 1928 Aleksander Fleming.
Preden opišemo veliko vrednost tega odkritja, moramo nekoliko vedeti, kako se razmnožujejo'čopičaste plesni. Le tako , bomo razumeli veličino edin-' stvenega naključja, ki nam je I naklonilo čudovito orožje za boj proti mnogim nevarnim in smrt-I nim boleznim.
Vse plesni se razvijajo iz pra-jhu podobnih telesc. S prostim očesom jih le težko vidimo ali pa sploh ne. Ta telesca imenujemo trose.
Takšen tros zanese veter na primerno snov, kjer dobi potrebno hrano za nadaljnji razvoj. Iz trosa se razvije stelka. Ta se razraste v prevleko, ki jo zapazimo kot plesen na dotični snovi (kruhu, krompirju, itd.) in poganja drobna, navpična vlaken-ica, tako zvane trosonosce, ki se na vršičku razraščajo v že omenjene čopiče. V teh nastajajo trosi, v tem primeru konidiji imenovani. Ko tros dozori, se loči od vejice in vsaka sapica ga odnese—saj je neznaten in lahek kakor sončni prah—v daljine in širine. V velike daljine lahko roma tak trosek in če ima srečo in pade na rodovitna tla, j se razraste—bodisi na kruhu, : sadju ali kjer koli se pojavi ple-!sen.
*
Meseca septembra 1928 je Aleksander Fleming v veliki londonski bolnici St. Mary proučeval bakterije,^ki povzročajo gnojenje ran.
Takih bakterij ali mikrobov imamo več vrst. Najbolj znani povzročitelji gnojenja so mikrobi, podobni neznatnim žogicam, ki so tako majhne, da jih s prostim očesom ne vidimo. Imenujejo se zaradi oblike s skupnim imenom koki. Glavna zastopnika te skupine sta tako imenovana streptokok in stafilokok. Na vesti pa nimata samo gnojenja ran in tvorov, temveč tudi več drugih težkih bolezni, ki še lahko iz takega gnojenja razvijejo. O tem bomo govorili pozneje.
Taka zastrupljenja, ki jih povzročata ta dva nevidna mikroba, so ugonobila že nešteto ljudi. Poleg teh kroglastih mikrobov imamo še mikrobe drugih oblik. Nekateri so podobni paličicam, drugi zopet so vibasti (spirala-sti).
Vzgajamo jih lahko, skoro kakor rastline, na različnih pri-
mernih gojiščih. V ploščato stekleno skledico damo na primer sokrvico, ki je zelo dobro gojišče, ali pa izvarek iz telečjega, govejega ali konjskega mesa; tudi želatina iz mesnega izvlečka in soli je primerna. Zelo prikladne so želatine, ki jih skuhamo iz raznih morskih halug in cejlonskega mahu. Ta gmota se imenuje agar.
Če imamo prpiravljeno skledico s katerim od teh gojišč in s stekleno paličico razmaženo po njem nekaj gnoja, ki so ga vzeli iz tvora, gnojne rane ali pa ognojka, bodo mikrobi, ki so povzročili dotično gnojenje, začeli ob primerni toploti rasti in se množiti. Na gnojišču jih vidimo, kako rastejo v skupinicah, tvo-reč majhne belkaste zaplatice. V teh zaplaticah jih je milijone in milijone. Ko jih prenesemo na ustrezno stekelce, jih obarvamo. Mikrobi so brez barve in bi neobarvane težko videli z mikroskopom.
Aleksander Fleming je na gojišču, imenovanem agar, vzrejal stafilokoke. Skledico z gojiščem je pokril s steklenim po-klopcem, in jo postavil v termostat to je omarico s stalno toploto 37°. Od časa do časa je vzel skledico, vzdignil poklopec in opazoval rast svojih gojencev.
Nekega dne, ko je skledico vzel spet iz termostata, pa je opazil, da se je vsadila in na robu gojišča razrasla rumenozele-na plesen.
že je nameraval skledico zavreči, ker mu je plesen pokvarila nadaljnje proučevanje mikrobov. Toda na gojišču je opazil nekaj, kar mu ni dalo, da bi to storil.
Mikrobi so na drugi strani gojišča, najdalje od plesni, lepo uspevali in bili popolnoma zdravi. Toda čim bliže so bili plesni, toliko bolj je kazalo, da z njimi nekaj ni v redu. Videti je bilo, da hirajo in da se ne razvijajo normalno. V neposredni bližini plesni same pa so se razkrajali in propadali.
Fleming se je zavedal, da uničevanje mikrobov v skledici s pomočjo plesni samo na sebi ne pomeni še nič posebnega. Že dolgo je bilo znano, da imamo v naravi rastline, ki se jim dobro godi, če uničujejo druge rastline. Nadalje imamo mikrobe, ki žive na račun drugih mikrobov. Tako se dogaja tudi pri plesnih. Nekatere uničujejo druge plesni, druge zopet žive na račun mikrobov. Ta naravni pojav je raziskovalcem dobro znan. Ob določenih pogojih so torej nekatere vrste mikrobov in plesni v stanu uničevati druge mikrobe. Ti prijatelji človeštva proizvajajo neke vrste strup, ki uničuje mikrobe. Včasih pa ta strup človeku ne škoduje, temveč je zanj zdravilen. O tem pojavu je že leta 1877 pisal sam Pasteur in si obetal zaradi nje-go bodočnost zdravilstva velike uspehe. Njegovih napovedi pa niso upoštevali in so/na nje pozabili.
Na leto 1928, ko sta se po na-'ključju prvič srečala Aleksander Fleming in plesen penicilium notatum, pa človeštvo ne bo pozabilo.
Govorili smo že, kako se razmnožujejo plesni. Tudi smo
omenili, da raste hizop, ki se na njem naseli in zori naša plesen, na Norveškem. Od tam je , veter zanesel neviden zrel trosek. preko širokega morja, preko kopne angleške zemlje nad velemesto London. Tu se je neznatni drobiž lovil med dimom in prahom, se potepal križem i kražem in se pritepel slednjič' nad bolnišnico St. Mary. Po dol-1 gem ta-vanju nad njo je posetil labora^torij gospoda Fleminga.
Slavni učenjak je sedel doma za mizo. Zapuščeni nebogljen-ček je taval iz kota v kot, se vzpel pod strop in zopet padal. Kam naj gre? Zamišljen je profesor vstal, stopil k omarici z mikrobi in segel po skledici z: gojiščem. S svojimi kretnjami je razgibal zrak, ki je potegnil; tros za raziskovalcem. Odprl je i skledico, ko da bi mu hotel pomagati in nuditi gostoljubje na sladkem gojišču. Pot je bila dolga, kdo ne bi sprejel ljubeznive ponudbe? Fleming je opazoval svoje mikrobe; trosek je smuknil v skledico in se usedel na go- j jišče.. Skledica je romala pazaj ; v toplo omarico.
Tros, ki mu je gojišče silno ; ugajalo, se je tu začel razvijati.; Pognal je stelko, ki se je širila' in začela roditi trosonosce. V' nekaj dneh se je košatila na tro-' sovem mestu lepo razvita rumc-: nozelena plesen, ki se je pa ni; profesor prav nič razveselil.; Daljni popotnik mu je poplačal' gostoljubje z navideznim uničenjem gojišča.
Drugo že vemo. Tros, ki ga je edinstveno naključje prineslo iz' velike daljave, je imel silno srečo, da je našel primerno gojišče in toploto za razvoj. Poleg tega! pa je imel presrečno priliko po-: kazati, kaj zna. Največjo srečo; pa, da je lahko pokazal to baš j Aleksandru Flemingu, velikemu raziskovalcu. Ta mož se je vse življenje bavil s proučevanjem sredstev, ki uničujejo mikrobe, povzročitelje večine bolezni.
Če bi se bil pritepel k drugemu raziskovalcu, ki ni imel Flemingovih bistrih in znanstveno dovzetnih možganov ter njegovih velikih izkušenj, bi bil najbrže s plesnijo vred žalostno poginil. Dotični raziskovalec bi bil skledico z mikrobi in plesnijo, ki mu je na videz pokvarila poskus, v nepopisno škodo človeštvu treščil med odpadke.
Fleming je takoj spoznal, da ima pred seboj izredno plesen s čudovitimi lastnostmi. Sklenil je, da bo te lastnosti proučeval dalje.
Ta proučevanja so dognala, da je bil mali pritepenček z Norveške spočetek plesni, ki je poklonila človeštvu najmogočnejše zdravilo, kar jih je kdaj imelo.
«
Aleksander Fleming je razmišljal. Rekel si je, da uničevanje mikrobov po plesni v skledici samo na sebi še ne pomeni I kdo ve kaj. Imelo pa bi za člove- ; štvo velikanski pomen, če bi ple-' sen ali pa snov ki jo plesen izlo-; ča, stalno uničevala mikrobe, s katerimi bi prišla v dotiko. In to ne v stekleni skledici z gojiščem, temveč v človeškem telesu, kjer mikrobi zastrupljajo in uničujejo ranjeno tkivo ali pa (Dalje na 4. strani)
Za dobro božično kosilo dobite pri nas sveže in prekajeno meso najboljše vrste.
JOE'S MEATS
JOSEPH TISOVEC, lastnik
17701 GROVEWOOD AVE. - KE 2885
Najlepše božične in novoletne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem!
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
MR. & MRS. FRANK CERKVENIK
Gostilna
4502 ST. CLAIR AVENUE
, V naši gostilni vedno postrežemo gostom vljudno in prijazno z okusnim prigrizkom in najboljšo pijačo.
NAJLEPŠE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
GLOBOKAR'S FRIENDLY SERVICE
JOHN J. GLOBOKAR, lastnik
1075 East 185th Street-Corner Chapman Avenue
KEnmore 9796 Mobilgas — Mobiloil — Gra(:o Motor Vitalizer
SPLOŠNA AVTOMOBILSKA POPRAVILA Naia posebnost je poprava generatorja, "star ter j a" in "voltage regulatorja." Pridemo iskati vaš avto in ga pripeljemo nazaj.
JOE IN JENNIE LEVSTIK
1169 East 76th Street
EN 9836
GOSTILNA
Se priporočamo, da nas obiščete. Postregli bomo vedno s svežim pivom, vinom in prigrizkom,
PRODAJAMO PIVO IN VINO ZA NA DOM
Želimo vsem vesel hožič in srečepolno novo leto!
ANDREW RUZIK
6704 ST. CLAIR AVENUE Brivnica
Želimo vsem vesel hožič in srečepolno novo leto!
FRANK KLEMENČIČ
1051 ADDISON ROAD HEnderson 7757
Barvar in dekorator
Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam tudi za v bodoče.
želimo vsem vesel hožič in srečepolno novo leto!
PODPIRAJTE VAŠEGA SOSEDA!
48 let v tej naselbini
THE lAKE ERIE BUILDING MATERIAL (0.
Office and Yard: 1321 Marquette Road
HEnderson 5080
FRANK'S CAFE
800 East 200th St.
KEnmore 9858
FRANK IN JOSEPHINE CIGOJ, lastnika
Pivo, vino, žganje, ter okusen prigrizek dobite vedno pri nas. — Se priporočamo.
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
MAX'S AUTO BODY SHOP
1109 E. 61st St. - UTah 1-3040
MAX ŽELODEC, Prop.
$
SPECIALIZING IN REPAIRING OF WRECKED AUTOS
Painting—Color Matching Body and Fender Repairing on All Types of Autos
Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
ZAK'S BAR 961 Addison Rd.
PIVO
VINO — ŽGANJE IN PRIGRIZEK
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
JACK'S CAFE
MR, IN MRS. JACOB CUCANICH, lastnika
7011 St. Clair Ave.
Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem klijentom, prijateljem in znancem!
Ako želite zanesljivo postrežbo v zavarovalnini vseh vrst se obrnite na *
HAFFNER
INSURANCE AGENCY
USTANOVLJENA 1. 1908
6106 ST. CLAIR AVENUE
A. Haffner	J. Haffner
SLOVENSKA ČEVLJARJA
V ST. CLAIRSKI OKOLICI,
ŽELITA PRAV VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE VSEM SVOJIM OBISKOVALCEM IN PRIJATELJEM!
Naše popravilo čevljev je znano po kvaliteti iz-bornega dela. Pri nas je popravljanje resnična umetnost.
Frank Urankar - 7226 St. Clair Ave. Rudolph Kozan - 6506 St. Clair Ave.
ZGODBA O ČUDEŽNEM ZDRAVILU

(Nadaljevanje s 3. str.) izzivajo najrazličnejše kužne bolezni.
Kaj bi bilo, če bi plesen v človeškem telesu pokazala iste lastnosti, kakor v skledici, ki jo je imel v rokah?
Začel je in je nekaj trosov slučajne plesni prenesel na drugo skledico z enakim gojiščem. Ko so se razvili v plesen, jim je dodal enake mikrobe—stafi'lo-koke. (Stafilokoki so v kopah nastopajoče bakterije kroglaste oblike.) Pri vsakem poskusu je vzrejena plesen uničevala mikrobe. Poskušal je dalje. Vzre-jal je isto plesen na različnih steklenicah in dodajal posameznim gojiščem različne mikrobe. Prepričal se je, da uničuje plesen nekatere mikrobe na istt način kakor stafilokoke, druge samo poškoduje, tretji vrsti pa sploh ni kos.
Fleming se je prepričal, da plesne ne uničujejo vseh mikrobov. Nekateri med njimi so se košatili dalje, kakor da tam plesni sploh ni. Mikrobi, ki povzročajo gnojenje, pa so se plesni ogibali. Za oboje na skledici ni bilo mesta. Plesen jih je spod-rinila. Jasno je bilo, da razvija neko snov, ki prodira in se širi v gojišču ter uničuje mikrobe.
Odločil se je, da bo to snov osamil (izoliral). Vzredil je plesen na gojiščih iz mesnih sokov. Ko se je plesen razrastla, je gojišče precedil skozi zelo fina cedila. Tekočina, ki jo je dobil, je imela iste lastnosti kakor plesen. Uganabljala je mikrobe in jim ni dala rasti. Oči-vidno je plesen odala tekočini učinkovito snov. Učinkovitost te snovi pa je nekaj dni po preceja-nju izginila: bila je torej nestalna in kratkotrajna. Še sveža je učinkovala na mikrobe s trikrat večjo silo kakor karbol-na kislina, ki je silno strupena človeškemu tkivu in krvi. Snov iz plesni pa je neškodljiva.
Ko je preudarjal izsledke svojih poskusov, se je Aleksander Fleming zavedal, da stoji človeštvo na pragu novega, mogočnega odkritja. Bil si je svest svoje dolžnosti, da mora nadaljevati s poskusi, dokler do kraja ne spozna vseh lastnosti zagonetne snovi, ki jo izloča plesen.
S pomočjo strokovnjakov je končno dognal, da je to ista plesen, penicilium notatum, ki jo je sedemnajst let prej (1911) prvič popisal norveški znanstvenik Westling. Čudežno snov, ki jo izloča plesen, pa je imenoval penicilin. Hotel se je tudi prepričati, kako učinkuje ta snov na živa bitja—če je škodljiva, strupena. Kmalu je dognal, da živali penicilin brez škode pijejo in da jim tudi injekcije ne škodujejo. V nadaljnjem je poskušal zdraviti okužene rane s penicilinom. ^Položil ga je kot obkladek na zastrupljene rane in je ostrmel nad uspehi. Izgovoril je znamenite besede: "Brez dvoma je penicilin najmočnejše sredstvo proti mikrobom in prekaša vse doslej znane kemične spojine."
Aleksander Fleming pa je pri vsej svoji bistrosti imel tudi veliko srečo. Velika sreča za njega in človeštvo je bila, da je bil norveški popotnik zarodek ples-
ni peniciliuma notatuma. Več pičastih plesni izloča snovi, ki uničujejo mikrobe. Te izločene snovi pa so človeškemu telesu škodljive, strupene. Do danes edino penicilium notatum ne škoduje telesnim tkivom, če pride z njimi v dotiko. (Pozneje so dognali, da tudi penicilium hri-zogenum [chrysogenum], v bližnjem sorodu z našo plesni jo, izloča zdravilno snov—penicilin).
Kaj bi se bilo zgodilo, če bi tros, ki se je usedel v Flemin-govo poskusno skledico, bil zarodek kake druge čopičaste plesni? Fleming bi zapazil, da plesen uničuje mikrobe. Ko bi pa začel s poskusi na živalih in ljudeh, bi se prepričal, da je izločena snov strupena. Gotovo bi takoj prekinil vse nadaljnje poskuse.
Omeniti moramo, da izvira do leta 1944 ves pinicilin, ki je že neštetim ljudem in živalim povrnil zdravje in življenje, iz tistega trosa, ki se je takrat usedel na poskusno skledico v bolnišnici St. Mary. Iz tega spočetka Flemingove plesni se danes po celem svetu iz njegovih potomcev izdeluje to čudežno zdravilo.
Zato so v muzeju bolnišnice St. Mary, kot spomin bodočim pokolenjem, shranili izviriio Flemingovo skledico, kjer vidimo malo zaplatico prvotno zra-stle plesni, ki je človeštvu poklonila toliko dobrot.
*
To Flemingovo veliko odkritje pa, za čudo, ni kdo ve kako zanimalo zdravniških in znanstvenih krogov. Nemci so v tistem času naznanili svetu, da se jim je posrečilo odkriti zdravilo "prontosil," ki je zelo učinkovito uničeval mikrobe. To nemško zdravilo je bilo mogoče izdelovati zelo poceni. Dobivali so ga kot stranski proizvod različnim kemičnih spojin, ki spadajo k anilinskim barvilom. Ta barvila rabijo največ v industriji volne. Bolj slučajno kakor pa hote so zapazili, da ta barvila uničujejo mikrobe; bila so pa obenem strupena za tkiva, v katera so jih vbrizgali. Nemci pa se niso prestrašili in so delali naprej, dokler niso izdelali prontozila, močnega orožja, od katerega so vsi mnogo pričakovali; in res se je izborno obnesel. Angleži so na isti podlagi izdelali svoje sulfonamidne preparate.
Videli bomo pozneje, da je proizvodnja penicilina silno draga; potrebne so tovarne s kompliciranimi stroji. Zdravilo samo je zelo občutljivo in treba je z njim ravnati skrajno previdno. Proizvodnja sulfonami-dov in prontozila pa je poceni, v primerjavi s penicilinom neznansko poceni.
Ne smemo se torej čuditi, da se znanost ni hotela ukvarjati in mučiti s penicilnom, ki ga je zelo težko, morda celo nemogoče tovarniško izdelovati. Podoba je bila, da bo prontozil izpodrinil penicilin. Kmalu pa so se začela množiti poročila, da prontozil in sulfonamidi niso tako čudežna zdravila, kakor so prvotno mislili. Mnogo vrst mikrobov niso poškodovala ali pa so morali množino zdravil stop-
njevati, če so hoteli doseči kakšne uspehe. Brez konca pa jih niso mogli stopnjevati, ker so v večjih množinah za človeka strupena in v stanu težko poškodovati človeško telo. Ko so pa objavili, da so zaradi prekomernega dajanja ljudje tudi umrli, je prenehalo navdušenje in brezobzirna uporaba sulfona-midov in prontozila.
Kaj vse so še poskušali s temi I zdravili. Ker niso imeli sreče, so se zopet spomnili na penicilin, i Najzaslužnejši mož, ki je penicilin vruhnile v življenje in ga usposobil za zdravilo, je Howard W. »Florey. Živi kot profesor medicine na visoki šoli v Ox-fordu.	^
Mnogokrat je bilo treba proučiti in razjasniti, preden je bilo mogoče uvesti penicilin kot zdravilo in ga izročiti zdravnikom.
i Florey je poprosil Flerninga, da mu pošlje nekaj plesni# ki mu je dala penicilin. To se je zgodilo leta 1938—deset let po od-krditju zdravilne snovi. Fleming mu je poslal potomce svoje prvotne plesni in Florey jo je začel vzrejati sam.
Predvsem je bilo potrebno osamiti zdravilo v kar se da čisti obliki. Zato je moral odkriti način, kako izdelovati penicilin v zadostni množini in kako preskušati njegovo čistoto. Ker zdravnik Florey teh nalog ni mogel rešiti sam, je iskal pomoči pri kemikih, inženirjih in drugih. Ustanovil je sloveči ox-fordskr krožek, v katerem je poleg njega bilo osem strokovnjakov iz drugih, za to delo potrebnih strok.
Začeli so z glavnim vprašanjem : Kako vzrediti zadostno množino plesni in kako iz nje dobiti učinkovito snov. Treba je bilo torej gojiti plesen v velikih množinah. Kemiki in inženirji so se združili, da bi iznašli laboratorijsko izdelavo pencilina iz plesni.
Kmalu so našli hranilno snov, ki je bila za vzrejo plesni najboljša in najcenejša. Posebne, približno litrske steklenice so napolnili s tekočim gojiščem. Na njem je plesen lahko rasla v večji množini.
Ko se je plesen v steklenici tako daleč razrastla, da je bilo mogoče videti, Aako raste v obliki rumenozelenih vlaken na površini gojišča, so začeli kemiki pridobivati penicilin. Iz gojišča so dobili najprej rumenkasto koncentrirano penicilinovo raztopino. Ta raztopina vsebuje večidel vodo, ki jo je treba z destilacijo odstraniti. Destilacija se ne izvaja s kuhanjem, temveč s hlajenjem. Kuhanje bi penicilin uničilo. Po odstranitvi vode ostane na dnu posode zlato-rumena vrsta penicilina, to je I nečista začetna oblika te snovi. Penicilin so še večkrat raztopili in zopet izparili, dokler ni bil goden za uporabo.
Tako so prvotno izdelovali penicilin v Oxfordu. Treba je bilo najti še mero, s katero bi se dala določiti množina penicilina v kaki raztopnini. Tista množina zdravila, ki jo imamo v tisočin-ki enega grama pripravljene tekočine, tvori eno enoto. Ker je 'mera dobila to ime v Floreye-I	(Dalje na 5. strani)
Najlepše božične in novoletne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem!
SIMONCIC PEKARIJA
6724 ST. CLAIR AVENUE
UT 1-0282
Se iskreno zahvaljujemo vsem odjemalcem ter se priporočamo za naklonjenost v bodoče. Postregli vam bomo najboljše z dobi'im pecivom.
Naročite si pri nas okusno pecivo za praznike
Se priporočamo za .obilen obisk
A. BROFMAN
DEPARTMENT STORE Blago je vedno najboljše kakovosti, cene zmerne, postrežba uljudna.
6806 St. Clair Avenue
Modna trgovina z moško in žensko opravo Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
TIEBER'S HOME BAKERY
7406 St. Clair Avenue
u
želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto! Postregli bomo z najboljšim pecivom. OKUSENI, KRUH, KEKI, TORTE, ITD.
Cene zmerne.
PETER KEKIC
6622 ST. CLAIR AVENUE Gostilna
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Pri nas dobite vedno dobro vino, pivo in žganje. Se priporočamo za obisk.
GEORGE MLAtAK
4304 St. Clair Ave.
GOSTILNA Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
'Vljudna postrežba—najboljša pijača in jedila-prijazna družba.
MR. IN MRS. MARIO KOLENC
6220 St. Clair Avenue
ENdicott 9138	GOSTILNA
Postregli vam bomo vedno z najboljšim pivom, vinom in žganjem. Serviramo tudi okusen prigrizek.
Se priporočamo za naklonjenost
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
MODICS CAFE
6201 ST. CLAIR AVENUE Izvrstno pivo, vino in žganje
FRANK TONY CAFE
1259 Marquette Ave., EX. 0267
Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonjenost ter sc priporočamo za poset v bodoče. Našim gostom vedno postrežemo prvovrstno z najboljšim pivom, žganjem in vinom ter prigrizkom.
Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
CARL G. OPASKAR, M. D.
Zdravnik 740 EAST 152nd STREET Office: GL.: 3134 — Res.: PO. 8055
DR. VINCENT OPASKAR
Zobozdravnik 6402 ST. CLAIR AVENUE — HEnderson 4114
FRANK V. OPASKAR
Odvetnik HIPPODROME BUILDING MAin 3786	Res.: WAshington 0989
želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
KNIFIC REALTY
JOHN KNIFIC, prodajalec
820 East 185th Street
nasproti La Salle gledališča
Hvala vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočam za v bodoče pri nakupu hiš in zemljišč.
Na uradu: IV. 7540	Na domu: KE. 0288
Vsem klijen+om in prijateljem želi
DR. A. L. GARBAS
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK V SND
6411 ST. CLAIR AVE. EX 5300
vesele božične praznike in srečno novo le+o!
želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo lelo!
FRANK KURE
16021 Waterloo Road
KEnraore 7192
Izvršujemo vsa dela, spadajoča kleparski stroki. Popravljamo strehe in vsakovrstne forneze. — Se priporočamo. Cene zmerne.
OLD HOMESTEAD TAVERN
1196 Norwood Road
HEnderson 8445
M
Se vam priporočamo za nadaljni obisk. Postregli vam bomo vedno z dobrim pivom, vinom in žganjem ter z okusnim prigrizkom.
ZGODBA O ČUDEŽNEM ZDRAVILU
(Nadaljevanje s 4. strani) vem laboratoriju v Oxfordu, so jo znanstveniki njemu na čast imenovali "oxfordska enota." Po tej enoti se preskušajo vse druge raztopine. Pozneje je mednarodna konferenca določila to oxfordsko enoto za mednarodno enoto.
Hkrati z naravno proizvodnjo penicilina iz plesni pa so poskušali v Oxfordu in drugod to zdravilo sestaviti kemično. To se pravi, če bi se posrečilo dognati, iz katerih atomov (najmanjših delcev) sestoji čisti penicilin, bi bilo mogoče s pomočjo teh atomov umetno sestaviti, zdravilo v laboratoriju. Po truda polnih poskusih se je to deloma že posrečilo. Za človeštvo bi bilo to velikanskega pomena.
Iz plesnih izdelan penicilin je zelo drag; en kilogram čistega penicilina stane okoli 16,000,000 dinarjev. Umetno izdelan bi hil zelo cenen.
Na srečo pa so za zdravljenje kužnih bolezni potrebne neznatne količine tega zdravila. Ena kapljica čistega penicilina na 2,270 litrov vode še vedno uniči mikrobe. Ta moč je povzročila, da so za uspešno zdravljenje zadostovale tiste količine, ki so bile v začetku na razpolago.
Samo zaradi neverjetne učinkovitosti na različne mikrobe bi pa penicilin še ne bil neprecenljiv. Doslej je pokazal svojo moč le v laboratoriju. Dognati je bilo treba, kako bo učinkoval v človeškem telesu—v tkivu, v krvi, itd. Če bo tlidi tam tako močno uničeval mikrobe in hkrati •ne bo strupen za človeka, šele tedaj bo res mogočno, neprecenljivo zdravilo.
Začeli so s poskusi na misškah. Živalce so dobivale injekcije v kri in jih prenašale brez kakih težav. Potrebnih je bilo mnogo enot, da je ugasnilo življenje drobčkene stvarce.
Oxfordski raziskovalci so se odahnili. Če je bilo za smrt miške potrebnih več tisoč enot, bo prenesel človek brez škode tudi sto in sto tisoče enot. Vrh tega je bil penicilin, ki so ga vbrizgavali miškam, zelo nečist. Pri na novo odkritih snoveh so namreč najnevarnejše snovi, ki so jim nehotoma primešane. Zelo srečna je bila torej okolnost, da primešane snovi niso bile strupene.
Preden so začeli poskušati na človeku samem, so v razmerju 1.1000 najprej zmečali človeško kri s penicilinovo raztopnino, ki je vsebovala štirideset enot penicilina. Raztopina se je zmešala s krvjo, ne da bi poškodovala rdeče ali bele krvničke. Bele krvničke so tiste, ki človeško telo predvsem varujejo okuži-tve s škodljivimi mikrobi. Zaradi tega so mogočne zaveznice človeškega telesa in bi morali takoj odkloniti vsako zdravilo, ki bi jim škodovalo. Tudi mišičnim in kožnim celicam, vlaknom itd. penicilin ni škodoval. Nekatere celice so v penicilinovi raz-topnini rasle dalje in se celo razmnoževale. Tudi utripanje srca pritisk krvi in dihanje ni
bilo prizadeto ali pa spremenjeno.
Ti poskusi so dokazali, da lahko penicilin brez skrbi vbrizgamo v vse dele človeškega telesa: v srce, v krvni obtok, v možgane in drugam.
Izkazalo se je tudi, da se učinek penicilina ne zmanjša, če zdravilo zmešamo z inločki tkiv ali pa s krvjo, z žolčem in gnojem. Snov je učinkovala naprej, dokler je niso izločile ledvice. Na poti skoz človeško telo se penicilin ne spremeni. Njegova učinkovitost in moč ni prav nič odvisna od množine mikrobov in njihovih strupov. To ga odlikuje pred sulfonamidi in drugimi kemičnimi spojinami, ki niso uspešni, če se srečajo z veliko množino mikrobov in snovi nastalih zaradi razkrajanja človeškega tkiva.
Poglejmo še, kako dajemo človeškemu telesu penicilin.
Skoz usta ga lahko dajemo, samo če zdravilu preprečimo stik z želodčno kislino, ki bi penicilin takoj uničila. Sline, žolč in črevesni soki mu pa ne škodujejo. Zato mora bolnik, ki mu hočemo dati penicilin skozi usta kot prašek ali pa raztopljen, izpiti prej večjo množino alkalič-ne raztopnine, ki nevtralizira želodčno kislino. Ali pa ga dajemo zaprtega v mešičkih, tako zvanih kapsulah, ki gredo skozi želodec in se raztopijo šele v črevesju. Le-to vsrka penicilin, ne ia bi ga poškodovalo. V najnovejši dobi pa so dognali, da je mogoče otroku pod enim letom hakoj dajati penicilin skoz usta, ker se v želodcu ne uniči. Dajejo ga raztopljenega v mleku.
Zdravilo polagoma tudi neposredno na bolno tkivo, na primer na tvore, na gnojne in okužene rane ter razjede. V tem primeru dajemo penicilinu v raztopini, masti ali prahu.
Na tretji način dajemo penicilin z injekcijo in sicer pod ko-lo, v mišico ali pa v žilo. Če hočemo doseči trajen učinek, moramo dajati zdravilo dnevno vsaki dve do tri ure, dokler bolnik popolnoma ne ozdravi. Penicilin se namreč zelo hitro izloča iz telesa skozi ledvice. Če ga polagamo na rane, tvore itd., moramo obkladke stalno menjavati.
Stalne injenkcije, noč in dan, so mučne za bolnika in neudobne za zdravnika. Da bi se temu izognili, so začeli dajati penicilin v mišice v mešanici olja in voska. Na ta način je potrebna dnevno ena sama injekcija, ker 3e penicilin počasi vsrka.
V zadnjem času priporočajo pri nekaterih boleznih dihal vdihavanje penicilina s pomočjo posebnih aparatov. Pri takih boleznih so prej prebodli sapnik in vbrizgali zdravila skozenj v pljuča. To je bilo posebno mučno za otroke, ker je bilo tekom bolezni potrebno večkratno prebadanje.
Tudi skozi danko so poskušali telesu dovajati penicilin. V dolnjem debelem črevesu pa so mikrobi, ki uničujejo pehcilin, zato
ne moremo pričakovati uspehov.
Leta 1940 so se začeli Američani zanimati za penicilin. Takrat so že vedeli, da bodo šli v vojsko in so hoteli svojim ranjenim vojakom nuditi najbolj-ča sredstva za ozdravljenje.
Povabili so oxfordske znanstvenike na obisk in jih prosili, naj prinesejo s seboj penicilin, Angleži so se odpravili čez morje in ko so Američani penicilin spoznali, so bili navdušeni in sklenili so, da ga bodo izdelovali | po amerikansko na debelo. Zidati so začeli velikanske tovarne, proti katerim so bile angleške izdelovalnice pravi pritli-kavčki. Medtem-ko so oxfordski učenjaki gojili plesen v litrskih steklenicah, v katerih je bilo pol litra gojišča, so postavili Američani ogromne kotle, ki so imeli po šestnajst milijonov galon (ena galona okoli štiri in pol litra) gojišča.
Da bi v njih lahko rasla plesen, so iznašli način, kako vbrizgati v gojišče čist (sterilen) zrak. Doslej je plesen rasla le na površini gojišča, s pomočjo! čistega zraka je plesen ^ lahko ' prerasla celo gojišče. Tako so | pridelovali neizmerne množine i peniciliuma notatum in že 1944 so bile ameriške tovarne v stanu izdelovati na milijarde oxford-skih enot. Angleški in ameriški vojni ranjenci v Afriki in Italiji so že bili deležni dobrot tega zdravila.
Penicilin je nastopil svojo pot med trpeče človeštvo.
ČEMU NAM JE SLEPO ČREVO?
Na slepo črevo so ljudje postali splošno pozorni tedaj, ko je znanost odkrila, da izvirajo premnoga vročična obolenja, ki si jih prej niso vedeli razlagati, po vnetju majhnega, slepo kon-čujočega črevesnega podaljška, tako imenovanega slepiča. Dolgo časa so se vneto prepirali o tem, da li so izvirali vsi primeri, ki so jih operirali zaradi vnetega slepiča, res od tega vnetja. To so bila vprašanja, ki so zaposlovala zdravnike in kirurge.
Že mnogo prej in tudi danes sta bila pa slepo črevo in njegov podaljšek predmet intenzivnega raziskovanja, ker sta pri vseh živalskih vrstah različno izobličena in imata tudi različne funkcije. Debelo črevo se pričenja s slepim črevesom, pri ljudeh kakor pri živalih. Pri ljudeh je slepo črevo majhen odsek dolgega in močno razvitega debelega čreva in slepič je le majhna, neznatna tvorba. Pri konju, zlasti pa pri kuncu, kakor tudi pri glodavcih, je slepo črevo velikansko in slepič mogočen ko črevesja, ki ima nedvomno posebno nalogo, ki je pa, in to je posebnost tega dela! prebavnega sistema, še ne po-| znamo. K temu je še dodati, da ni slepo črevo pri živalih samo dosti večje nego pri ljudeh, temveč je tudi popolnoma drugače sestavljeno in zgrajeno iz čisto drugačnega tkiva. Pri ljudeh je odveč in samo moti, če oboli. S (Dalje na 6. strani)
VSEM NAŠIM POSETNIKOM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
FOUR POINTS TAVERN
JACK SKERYANC, lastnik
VOGAL E. 152nd ST, IN SARANAC ROAD
MU 9889
Se priporočamo vsem, da obiščete našo gostilno. — Vedno sveže pivo, dobro vino, pristno žganje in okusen prigrizek.
PLES VSAKO SOBOTO — IGRA JOE PLESOVEC ORKESTER.
SERVIRAMO POHANE RIBE
Imamo fin televizijski aparat in lahko vidite
zanimive slike
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
LOUIS IN HARY TANKO
16011 Waterloo Rd. - IV 1415
Pri nas vas vedno postrežemo z dobrim vinom- in svežim pivom ter dobrimi domačimi jedili. Ob nedeljah fino kokošje kosilo.
IMAMO DVORANO NA RAZPOLAGO ZA VSE NAMENE
Naši prostori so bili prenovljeni ter so moderno urejeni, v katerih se boste udobno počutili v prijazni družbi.
želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
MR. & MRS. FRANK AZMAN
6501 ST. CLAIR AVENUE
MESNICA IN GROCERIJA
Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za v bodoče. Postregli vam bomo najbolje.
MEDVED CAFE 6305 Glass Ave.
Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto! Postrežemo z finim pivom, vinom in sendviči.
MIKE JALOVEC
GOSTILNA
6424 Spilker Ave.
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
NAJLEPŠE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
MRL SPRETNAK .
FOOD MARKET
1209 Norwood Road
GROCERIJA IN MESNICA

Se priporočamo, da si nakupite prvovrstno groce-rijo in meso pri nas, da boste obhajali praznike dobro.
ANTON HIBLER
6530 St. Clair Ave.-EX 8316
PRIPOROČA V NAKLONJENOST SVOJO ZLATARNO VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM
Kot izučen urar v stari domovini, prvovrstno popravi ure vseh izdelkov ter zlatnino.
Želi vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
NAJLEPŠE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
PERRY DRUG
752 E.185th-KE 4304
V Bukovnikovem poslopju Za pravilno izpolnjene zdravniške predpise in lekarniške potrebščine, obiščite našo lekarno
VKKI KMET BEAUTY SHOP
5506 SUPERIOI AE__HE 7202
Ženam in dekletom priporočamo naš lepotilni salon v naklonjenost.
Vršimo vsa dela, spadajoča v lepotic je. Prijazna postrežba — zmerne cene.
Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
v (HAS. ROCEL & SIN
V !
i
6526 St. Clair Avenue
Krojačnica in čistilnica oblek
Se priporočamo, da si daste obleko napraviti pri nas, kakor tudi, da se poslužite našega podjetja kadar daste obleko izčistiti ali zlikati.
Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
JIM OKORN
_ ?■	6906 ST. CLAIR AVE.
Krojačnica in čistilnica oblek
čistimo in popravimo moške in ženske obleke.
NIKE'S UFE
1297 East 55th Street
PAULINE KOCJAN, lastnica
Zahvaljujemo se vsem našim gostom in prijateljem za obisk naše gostilne, ter se priporočamo za naklonjenost tudi v bodoče, ker vedno bomo postregli najboljše.
(^BFER
Musie

DANCING-
Lunches lUnners Suf^tefs
FINA PIJAČA IN OKUSEN PRIGRIZEK
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
EDWARD & FRANK SMOLE

GOSTILNA
6112 Glass Ave.
SE PRIPOROČAMO ZA OBISK Postrežemo z najboljšo pijačo
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Za papiranje vaših sob ali barvanje, se obrnite na nas. Vedno prvovrstno delo. Cene zmerne. Se priporočamo vsem.
GEORGE PANCHUR IN SIN
16603 Waterloo Road
KE 2146
želimo vsem vesel hožič in srečepolno novo leto!
Želimo vsem vesel hožič in srečepolno novo leto!
Joseph Žele in Sinovi
POGREBNI ZAVOD
6502 St. Clair Avenue
ENdicott 0583
452 East 152nd Street
IVanhoe 3118
Avtomobil in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni najboljše postreči.
RUDY'S MEAT MARKET
4506 Superior Avenue
HEnderson 8638	Agnes Bukovec
Se priporočamo, da si nakupite pri nas najboljšega svežega in doma prekajenega mesa

PIJANEC
(Nadaljevanje s 1. strani) no daleč od sebe, levica pa mu je bila omahnila mrtvo čez stol — gotovo znamenje, da se ga je bila pijača že prijela; le v desnici je držal še vedno svoje kocke.
Slednjič sta ostala z Mathu-rinom sama v sobi.
Gospodar je pogledel večkrat sem; potem se je počasi približal ter se je delal, kakor da ga igra zelo zanima.
Ko je segel Jeremija zopet enkrat po kozarec, se je zasmejal:
"To greje, kaj, Jeremija? — Ampak kakor vidim, si se skoraj že preveč pokrepčal."
"Bolj ko piješ, bolj te suši", je zajecljal Jeremija.
Kavamar je pogledal s prekanjenim nasmehom Mathuri-na ter ga je vprašal z brezbrižnim glasom:
"Kaj pa tvoj brat, Mathurin, e?" — Oni se je tiho zasmejal in je pomežiknil potem za Jere-mijevim hrbtom.
"Nič se ne boj zanj, prijatelj. Moj brat je na gorkem!" se je zarežal.
In nato sta pogledala zopet oba hkratu Jeremijo; ta pa je vrgel z mogočno kretnjo ploščico z dvanajstimi pikami na mizo ter je udaril še s pestjo pred se:
"Tu jo imaš-"
Ko sta končala partijo, je rekel gospodar:
"Jaz grem zdaj pod odejo kakor vesta, prijatelja; ampak vidva le ostanita! Pustim vama luč in še pol litra. Ti zapreš potem vrata od zunaj, Mathurin, in denes ključ pod prag, kakor snoči."
Mathurin mu je prikimal;
"Nič se ne — vznemirjaj. Saj vidiš, kako je... "
Paumelle je ^isnil svojima poznima gostoma roke in je odšel potem s težkimi koraki po lesenih stopnicah navzgor, še nekaj časa so odmevale njegove trde stopinje po podu nad njima, nato pa je nekaj votlo zaškripalo, kakor če leže kdo v posteljo.
Prijatelja sta igrala dalje.
Zdajpazdaj se je zaletel vihar ob duri, da se je stresla stena in sta se pivca ozrla nehote tja, ali ni nekdo potrkal. Potem je zgrabil Mathurin vselej steklenico in je nalil Jeremijev kozarec.
Naenkrat je pričela biti ste-ska ura polnoči. Grgralo je, kakor bi praskal po pokrovkah, a nato je trepetal še dolgo časa jeklen odmev po hiši.
Zdaj je Mathurin hitro vstal, kakor bi bil dovršil kako nalogo.
"Alo, Jeremija! Treba se je spraviti!"
Jeremija se je dvignil z veliko težavo ter se je moral prijeti pri tem za mizo; nato se je zapotekel proti vratom in jih je odprl, še preden je tovariš ugasnil luč.
Mathurin je zaklenil, spravil ključ in se obrnil potem kratko k Jeremiju:
"Lahko noč! Pa jutri zopet!"
In preden je mogel Jeremija
kaj odgovoriti, je izginil v noč. •
Jeremija je stopil tri korake dalje, a nato se je mahoma zapotekel; iztegnil je roke daleč pred se in se komaj ulovil za zid, ob katerem se je tipal po-
tem počasi dalje . . . Včasih ga je sunil veter daleč naprej, da je moral skoraj teči; potem se je naenkrat in trdo ustavil, kakor bi čakal, da ga ponese še nekoliko samo dalje; a ko ni bilo ničesar, se je prepustil zopet svojim muhastim nogam.
Instinktivno se je bližal domu, kakor najde ptič svoje gnezdo. Celo svoja vrata je spoznal in z veliko resnobo je pričel tipati po njih okrog, da bi našel ključnico in spravil ključ vanjo. Ampak niti njegovo pridušeno kletje ni nič pomagalo — vrata niso imela kar naenkrat nobene luknje nikjer. To ga je tako razljutilo, da je zamahnil z vso močjo pred se in razbijal potem z obema rokama po deskah ter klical na ves glas ženo na pomoč!
"Melina! Melina!"
Ko se je uprl slednjič z vsem telesom na vrata, so se vdala in odprla, da je priletel Jeremija prav v sredo svoje sobe ter obležal tam nekje na obrazu, vse štiri moleč od sebe. Tu pa je začutil naenkrat, da mu je stopilo nekaj težkega na hrbet, planilo potem čez njega in zbežalo naglo v temino.
Trd od strahu, skoraj brez uma, je ostal nekaj časa na istem mestu in čakal, ne da bi se upal niti oddahniti, ali ga ne zgrabi zdajpazdaj sam peklenšček za tilnik. Ampak ko je videl, da se ne zgane nikjei* nič več, se mu je vrnilo zopet nekoliko razuma, zmedenega, temnega, pijančevega razuma.
Oprezno je sedel in potem je zopet posluš^. In slednjič se je upal že poklicati, čeprav še tiho:
"Melina!"
Nobenega odgovora.
A tu ... tu ... se mu je naenkrat v možganih nekaj zasvetilo; .... in čuden, nedoločen, nejasen šum se je oglasil nekje v njem . . .
Ostal je tako in je premišljeval . . . iskal težko nekaj po temini okroe sebe in v svoji glavi . . . 16to nekaj zmedenega, kar se je opotekalo okrog njega, kakor prej njegove noge...
Potem se je oglasil vnovič:
"Povej, kdo je bil, Melina? Kdo je bil, mi povej, pravim. Če poveš — če poveš, ti ne storim nič žalega ..."
Čakal je, kaj poreče. Ampak ostalo je vse tiho.
In naenkrat je pričel govoriti že popolnoma glasno:
"Pa vem vseeno; že vem sam ...že vem . . . zato me je upi-janil vsak večer . . . zato, da bi jaz ne mogel domov . . . A . . . a zdaj vem ..."
Umolknil je za hip in kimal z glavo.,
"Povej, Melina, no, kdo je bil? [Poyej ... ali pa . . . ali pa ti bo... ti bo še žal . . ."
Zopet je čakal . . . Nič.
Potem je pričel iznova s počasno in trdovratno vztrajnostjo pijanca.
"Aha! . . . Hm . . . zato me je spravljal k temu potepu . . . k Paumellu . . . večer za večerom, da nisem mogel domov . . Prav najel ga je bil sleparja . . Aho! ... O, ti hudič ti! . . . "
Počasi se je dvignil na kolena. Topa jeza je začela vreti v njem in se mešati med njegovo pijanost.
"Povej, kdo je bil!" je kriknil
zdaj z divjim glasom. "Povej! Če ne, zgrabim kaj in udarim; da boš vedela, Melina!"
Stal je zdaj že pokoncu, ves trepetajoč divjega srda, kakor bi se bil alkohol v njegovem telesu naenkrat užgal in se razlival goreč po njegovih žilah.
Stopil je korak naprej, zadel pri tem ob stolico in jo zgrabil z obema rokama. Potem se je opotekal počasi dalje, dokler ni bil ob postelji. Potipal je tja in je začutil pod odejo gorko telo svoje žene.
"O, ali si tu! gnusoba, ali si tu! Ali boš odgovoril, hudič, ali ne boš?"
Zopet nič. Tedaj pa je vzdignil stolico visoko v zrak ter je pričel udrihati s svojimi jeklenimi rokami kakor blazen pred se. Divji krik se je izvil izpod blazine, strašen, obupen krik, da je za hip prenehal. A potem je pričel še ljutejše . . . kakor mlatič na skednju . . .
Kmalu se ni zganilo nič več pod njegovimi udarci. Stolica se je razletela na drobne kose. Samo še ena noga mu je ostala v roki. In hropeč je nadaljeval svoje delo.
Naenkrat je zopet prenehal.
"Ali! Ali še ne poveš, kdo je bil, še zmerom ne?"
Počakaj je za hip, a zopet zaman! In hotel je zamahniti vnovič, pa ni mogel več, tako se je bil upehal. Kolec mu je padel iz rok in brez moči se je sesedel na tla, se zleknil po podu in takoj zaspal.
Proti jutru je prišel mimo sosed in se je začudil, da so vrata odprta.
Stopil je na prag in je zagledal Jeremijo smrčečega na tleh, sredi kosov razbite stolice, v postelji pa brozgo iz krvi in mesa.
ČEMU NAM JE SLEPO ČREVO?
(Nadaljevanje s 5. strani) slepičem ali brez njega, da, s slepim črevom ali brez njega živi človek enako in ostane enako zdrav. Pri živalih pa je drugače. Tu sta slepo črevo in slepič tako velika, da ju ne moremo odstraniti z operacijo brez na-daljnega, posežek je prehud! V primerih, kjer se je to zgodilo, so živali preživele operacijo le kratek čas, njih prebava, njih izraba hrane je bila tako slaba, da so shirale in umrle. Slepo črevo in slepič sta živalim živ-Ijensko potrebna organa. In kar je najbolj čudno živali ne obole skoraj nikoli za vnetjem slepiča kakor ljudje. To dela naravnost vtis, da je okrnjen slepič človeku škodljiv, ker ga ne potrebuje več.
Seveda so prebavo v teh čudnih delih črevesja pri živalih zelo natančna proučili in ugotovili zelo velike razlike, ki so potrebne po priliki za pripravo in spremembo hrane v sestavne snovi telesa. A točnega ne vemo o tem še ničesar in ne samo po dolžini in velikosti, temveč tudi v vseh svojih delih in delovanjih sta slepo črevo in slepič skrivnostna, še ne pojasnjena organa. Pri tem sta po obliki silno različna. Neke živali imajo slepo Črevo v obliki balona, pri drugih sliči kitovemu telesu, pri tretjih je spet dolga, tenka cev. Pri tem je lahko razumeti, da je znanost obračala svojo pozornost baš tem mnogolikim organom, ker sluti za njimi še mnoge, važne skrivnosti, že zato, ker jih doslej navzlic tolikšnemu trudu še niso spravili na dan.
"SAY IT WITH FLOWERS"
JELERCIC FLORIST
15302 WATERLOO ROAD IVanhoe 0195
2ELIMO VSEM VESEL BOŽIČ IN SREČEPOLNO NOVO LETO!

ORAZEM SISTERS /
CONFECTIONERY ^
6415 ST. CLAIR AVENUE	,/
El^dicott 9566
Konfekcijska trgovina v Slov. nar. domu Serviramo tudi sandviče, mehke pijače in sladoled.
Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!

Naročite pri nas najboljši premog za gretje na domu in za parno gorkoto
978 East 67th St. - HE 4250
CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA
NAJLEPŠE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
NORWOOD HOME BAKERY
SLOVENSKA PEKARIJA	*f
6218 St. Clair Ave.
Fino pecivo, kruh, in torte za božične praznike boste dobili pri nas.
Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
CHARLES & OLGA SLAPNIK
Cvetličarna
Želimo vsem \esel hožič in srečepolno novo leto!
6026 St. Clair Avenue
EXpress 2134

Razveselite vašo mater, sestro ali dekle za božič z lepim cvetjem. Pri nas vam bomo postregli s krasnimi cvetlicami v lončkih, šopki in corsages.
Se priporočamo za obisk.
MR. IN MRS. LOUIS STRNAD
1168 East 77 th Street
vogal Donald Avenue
Mesnica in grocerija
Vsem našim odjemalcem in odjemalkam kot tudi prijateljem in znancem, ki so tekom leta obiskovali našo trgovino, se lepo zahvaljujemo in upamo, da nam ostanete naklonjeni tudi v prihodnjem letu.
Želimo vsem vesel hožič in srečepolno novo leto!
FRANK GRČAR
1132 East 71st Street
MESNICA
Priporočamo se za-naklonjenost, ker v naši mesnici boste vedno dobili prvovrstno mesenino.
NAJLEPŠE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
ANTON PRIMC
985 Addison Road
HEnderson 0160 Grocerija
NAJLEPŠE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
ŠORN RESTAURANT
6036 St. Clair Avenue
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
Prvovrstna domača kuhinja. Pri nas vedno točno in prijazno postrežemo z gorkimi ali mrzlimi jedili. Vsem našim gostom se zahvaljujemo za naklonjenost ter se priporočamo še drugim za poset.
Želimo vsem vesel hožič in srečepolno novo leto!
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične pVaznike in srečno novo leio!
ANTON IN JULIA MAROIT
NIGHT (LUB
»
1128 East 71st St. -1129 East 68th St.
11

Se priporočamo, da nas obiščete še v bodoče. Postregli bomo najboljše z dobrim pivom, vinom in žganjem, ter okusnim prigrizkom.
GREEN BEVERAGE STORE
m East 156 St.,
med Grovewood in Corsica Ave.
[mamo 25 različnih vrst pive, kakor tudi različna vina in likerje. Se priporočava, da si za praznike nabavite pijačo v naši trgovini.
Prijazna in točna postrežba. Dopeljemo na dom.
ANTON in PAULINE JANŠA KEnmore 2570
NAJLEPŠE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
GODBA ZA PLES VSAKI PETEK IN SOBOTO t
GLEN PARK (AFE
PlVO—VINO—ŽGANJE ' ' MU. IN MRS. FRANK CHAMPA
1049 East 185th Street
IV 9501
Se priporočamo za naklonjenost.
IMAMO TELEVIZIJO — PRIDITE NA OGLED.
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
BIVOLJI PARKELJ
(Nadaljevanje s 1. strani) puška je imela znatno manjši kaliber.
Pepelnik učitelja Hardinga
Harding se je udejstvoval kot učitelj na neki osnovni šoli. Za-j morčkom, ki so bili njemu poverjeni, 50 plahnili prenapeti trebuščki. Brez greha je bilo njegovo življenje in njegova duša je bila bela ko sveže oprana volna. Zato so ga ljubili i zamorci in tudi višje šolske oblasti.
Harding je imel le eno strast, ljubil je lov nad vse. Pri vsem tem pa niti pojma ni imel o I tem plemenitem športu, streljal I je slabše ko najslabši nedeljski streljač in vendar se je smatral za iispešnega učenca boginje Diane.
Saj bi njegova pomota ne bila tako velika, če bi se omeje-1 val na lovljenje male divjadi. Toda Harding se je čvrsto odločil, da bo šel na veledivjad. Njegova vroča želja je bila usmerjena na lov na kralja džungle — na slona.
Takrat je živel pod kenijskim pogorjem bogat farmar, po imenu Dany, ki je od časa do časa lovil slone, toliko, da izživlja svojo lovsko strast, obenem pa, da olajša svojo prepolno denarnico. Priznati pa moram, da je bil izreden strelec in sploh mož brez strahu.
Ko se je Hardingu bližal letni dopust, je zaprosil Danyja, naj bi ga povabil na kakšen lov na
debelokožce. Dany je bil sporazumen, le v njegovem levem ustnem kotičku je sumljivo z^-drgetalo, kar pa učitelj Vf svoji naivnosti ni opazil.
Ob potoku sta prvič našla sledove cele črede slonov in kmalu sta bila za njimi. Slon vodnik, ki je po mnenju izkušenega Danyja edini prišel v pošte v za odstrel, je stal osamljen na jasi, obrasli z redko travo.
Hardinga se je lotilo »strašno razburjenje. Črna bradica se mu je tresla in kazal je, ko da je mlajši brat kralja Learja. Oči so mu žarele v čudnem ognju in Dany se je zbal zanj. Lepotec učitelj Harding nikoli ni bil. Na dolgih suhih nogah je sedelo telo, mnogo prekratko za take noge, in prsi je imel ko pritlikavec. Redka črna brada pa je obraz tako prerasla, da se je le malo kože videlo. Iz tega obraza je gledalo dvoje nežnih modrih oči, čelo pa se je raztezalo od košatih obrvi čez teme in nazaj do presuhega vratu. In na tej čudni glavi je sedel pravi pravcati tirolski klobuček s krivčki. Nogi sta oklepala nizka in preširoka škornja. Črni učenčki, ki jih je Harding po-stopdkia uvajal v svetovno li-: teraturo, se ga niso bali, sprijaznili so se z njegovo zuna-' njostjo. Če bi ga pa nekje na samem srečali beli otroci, bi ! brez dvoma zbežali pred njim.
Dany je bil kavalir. Prepu-
KOROŠEC WINERY
6629 St. Clair Avenue
ZA PRAZNIKE PRIDITE PO FINO OHIJSKO ALI KALIFORNIJSKO VINO K NAM
stil je strel Hai-dbigu. IJstrašil
pa se je, ko ga je Harding nedolžno pobaral: "Kje pa ima glavo?" Slon je stal široko pred njim.
Harding je dolgo meril, ustrelil in zgrešil za nekoliko metrov. Zdaj pa se je- ustrašil svojega prenagljenega strela in samo ena želja ga je obvladala; Samo da me slon ni opazil!
Ne, ni ga opazil, ker ni imel časa za to. Preden je dobro slišal strel prestrašenega vzgojitelja, sta ga žg dva dobro merjena strela iz Danyjeve slonov-ke vrgla na mehka tla džungle.
To pa, kar se je, potem zgodilo, nerad opisujem. Ko je Harding videl slona na tleh in ugotovil, da se ne gane več, je zatulil kakor Indijanci Karla Maya, kadar. režejo skalpe, in skočil k mrtvemu debelokožcu. Strel, za strelom je zapuščal vročo cev njegove puške in menda je vsak strel zadel ogromno glavo. Krogle in slono-vina so frčale na vse strani in komaj se je Danyju posrečilo ustaviti šolnikov bobnajoči ogenj.
Iz ostankov nekdaj kapitalnih oklov si je Harding d^l narediti dragocene pepelnike^ in jih razposlal prijateljem v Evropi za spomin na prvega lastnoročno ustreljenega slona. Najlepši pepelnik pa je obdržal sam in morda še danes paradira na njegovi pisalni mizi.
" Dany pa učitelja ni več vabil na lov na debelokožce, dovolil mu je pa lov na frankpline.


FOR THAT MAN ON YOUR CHRISTMAS LIST
Manhattan Shirts
Portis Hats
Manhattan Sports Wear
Campus
SWEATERS JACKETS
Hickok
JEWELRY ^ BELTS WALLETS SUSPENDERS
1BSBSŠ
Robes Lounging
Manhattan * Pajamas
Manhattan
TIES HANDKERCHIEFS
Gift Certificate for any amount
For That BOY on Your Christmas List
k
1.	KAYNEE Shir+s and Sportswear
2.	CAMPUS Sportswear
3.	HICKOK Belts and Suspenders
4.	ART Gloves—Leather and Woolen
5.	Corduroy—Woolen Pants
6.	Ties—Socks
Remember HER With BERSKIRE Hose
SEASON'S GREETINGS TO ALL!
FRANK BELAJ
MEN'S AND BOYS' WEAR
, 62C5 ST. CLAIR AVENUE
Tel.: HEnderson 9072
Imamo vsakovrstna vina—belega in rdečega, katerega dobite na kozarce ali steklenice.
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
JOSEPH TREBEČ
SLOVENSKA MESNICA
1423 E. 55th ST., HE 1559
NAJLEPŠE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
POSEBNOST ZA PRAZNIKE:
NAŠA POSEBNOST SO KLOBASE IN DOMA PREKAJENO MESO, VSE NAJBOLJŠE VRSTE
NAJLEPŠE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
mm VIDMAR
1038 East 74thtStreet
MESNICA-IN GROCERIJA
Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se vam priporočamo za bodoče.
Postregli vam bomo najboljše z dobrim mesom in grocerijo. Posebno za praznike imamo veliko zalogo.
MICHAEL'S QUALITY MEATS
3946 St. Clair Avenue
EX 5440 .
Michael V. Klemencic ml., lastnik


Gospodinjam se priporočamo za nakup fine sveže mesenine, prekajene šunke in klobase.
NAJLEPŠE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
fwimA? (xmGS

LOUIS CIMPERMAN
1115 Norwood Road
GROCERIJA IN MESNICA
Pri nas si gospodinje lahko vedno nabavijo najboljše vrsto grocerije in mesenine. Se priporočamo za naklonjenost.	" ,,*#4
Naravno bogastvo Španije privlačno ' PISALNI STROJ
JOHN MIKU*
6607 EMna Avenue
Cleveland 3, Ohio

NAZNANJAM
da izdelujem še vedno harmonike, vsake vrste. Se priporočam.
Želimo vsem vesel božič in srečcpolno novo leto!
želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
SYLVIA CAFE
MR. IN MRS. JOE KOPINA, lastnika
ms
546 East 152nd St.
Pivo—vino—žganje ter okusen prigrizek. Se priporočamo vsem za naklonjenost.
SUPERIOR BODY & PAINTING
6605 St. Clair Avenue
EN. 1633
FRANK CVELBAR, lastnik
Kadar potrebuje vaš avtomobil kakšno popravilo, ga lahko zanesljivo izročite nam, in izvršili bomo najboljše delo, ki bo v vaše zadovoljstvo. Popravimo fen-derje in ogrodje ter barvamo.
Se priporočamo za naklonjenost.
Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
LYON DAIRY
SLOVENSKA MLEKARNA Anton Znidaršič in Sinovi
1166 East 60th Street
HEnderson 8492
Mleko potrebuje vsaka družina. V naši mlekarni ga dobite dnevno, posebno sedaj pred prazniki ga bomo imeli še večjo zalogo. Gospodinjam priporočamo, da obiščete našo mlekarno, kjer boste zadovoljivo po-strežene. Sirovo maslo, smetana in domač sir.
Imamo tudi homogenizirano mleko ter ga sami denemo v steklenice.
Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
JOHN J. SAVE DELICATESSEN STORE
FRANCES IN JOHN SAVE
1145 East 60th Street
HVALA ZA NAKLONJENOST V PRETEKLOSTI IN PRIPOROČAMO SE ZA BODOČE

Glede na politično napetost v j Evropi i n možnost š e hujših ■ mednarodnih zapletijajev se Za-pad, — zlasti Združene države,: — trudi, da bi si zagotovil in j utrdil politične in gospodarske; postojanke v Španiji neglede na politični režim, ki tam vlada. Španija ni važna samo po svojem zemljepisnem in strateškem položaju, temveč tudi zaradi svojega naravnega bogastva, predvsem zaradi svojih rud, kij so velikega pomena za vojno industrijo.
Španija izvaža južno sadje, olivno olje, zgodnjo povrtnino. . pluto, toda prav tako svoje rude. Rudno bogastvo Španije še ni povsem izrabljeno. V 19. stoletju je bilo špansko rudarstvt), tako razvito, da je Španija začasno zavzela prvo mesto v svetovni proizvodnji svinca, bakra in živega srebra. Še danes presega njena proizvodnja živega srebra proizvodnjo ostalih evropskih držav.	j
Rudniki živega srebra v Al-' madenu s o gotovo najstarejš"! na svetu. V normalnih časih je' proizvodnja presegla 20-25,000 ton živosrebrne rude in 1,2 do 1,5 milijona kg čistega živega srebra; za časa državljanske vojne je proizvodnja te dragocene rude sicer padla, vendar se je v zadnjih letih zopet dvignila. Španska i uda vsebuje 6-7 odstotkov živega srebra, medtem ko dajajo rude v drugih državah samo 1 odst. živega srebra.
Španija je poleg tega zelo bogata z bakrenimi in železo-žvep-lenimi piriti, tako da njena ležišča predstavljajo 70 odst. svetovnih ležišč. Najvažnejša španska ležišča teh rud so v pokrajini Huelvi. Ti rudniki, ki so' v bližini pristanišča Huelve, pripadajo angleški družbi "Rio-Tinto Company". Ležišča se raztezajo v dolžino 1 km in v širino 150 do 180 m, visoka pa so okoli 500 m. Po španskih statističnih podatkih so angleške družbe izvozile v razdobju 1930—1939 18,9 milijonov ton žveplenega in bakrenega prahu, in sicer družba
"Tharsis Sulphur and Copper Company" 6 ton; francoske družbe pa 2,6 milijona ton, ostali del izvoza odpada na španske družbeki Rudniki "Rio Tinto" se raztezajo 250 km v daljavo in v širino 25 km tja do portugalske meje. V bližini so še drugi manjši rudniki bakra in mangana.
Železna ruda se pridobiva v pokrajini Viskajski. Ležišča v tej pokrajini obsegajo 40—45 odst. vseh ležišč železne rude v Španiji. Pridobivanje iz teh rudnikov pojema, ker nazadnje po-' j imajo tudi ležišča. Čeprav železna ruda, pridobljena v teh rudnikih vsebuje samo 50 odst. železa, industrijci zelo cenijo to; rudo, ker nima skoro nikakih škodljivih primesi. Važni so tu-, di rudniki v Santanderju; ta ruda ima 45—59 odst. železa. V zadnjih letih prihajajo vedno bolj do veljave železni rudniki, v Terualski in GuadalajarskiI pokrajini; Čeprav je Španija ze-i lo bogata z železnimi rudami, je| železarska industrija slabo razvita. Španci pridobivajo komaj 1 milijon ton surovega železa in jekla na leto.
Svinčeni rudniki so predvsem na jugu v Sierri in Moreni, Znani so posebno rudniki Linares in La Carolina — Santa Elena za-padno; od teh so ležišča svftica, ki se raztezajo v dolžino nad 100 km in ki jih izkorišča "Pe-naroya".
Poleg pridobivanja zlata in srebra pridobivajo v Španiji tudi volfram in fosforit. Prav tako je treba omeniti ležišča kalija v Kataloniji; kalij, ki ga tu pridobivajo, snada med najboljše na svetu.
Naravna bogastva Španskega Maroka še niso bili dovolj raziskana in izvedenci pričakujejo marsikakšno presenečenje v tem pogledu.	"Gospodarstvo"
S problemom pisalnega stro-| ja so se začeli baviti že zgodaj,. nekako konec 17. stoletja. Tedaj je bila csla vrsta konstiukter-jav na delu, da bi našli pravo' rešitev, toda pot je bila še dolga. Prvi pisalni stroj je sestavil Anglež Mili, toda ker je bil stroj preveč nepraktičen in neokreten, se ni mogel nikjer uveljaviti. Vendar pa ima Mili zasluge za prvi model in upravičeno ga imenujemo očeta pisalnega stroja.
Od tedaj se ni premaknil problem pisalnega stroja z mrtve točke in šele po napornem delu se je ameriškemu tiskarju Sholesu posrečilo 1. 1867 najti v principu pravo rešitev, ki je bila v detajlih še vedno potrebna izboljšanja. V družbi s tovarnarjem Remingtonom iz Ili-noisa je iznajdbo 1.1873 izpopolnil. Ta stroj je opravljal že takrat približno trikrat večje delo kot človeška roka, dasiravno je bil še zelo primitiven-in pre cej težak.
Najprej se je uveljavil v Nemčiji, toda 1 e po daljšem času. Znani berlinski tvorničar si je nabavil zastopstvo Remingtona za Nemčijo ter agitiral od urada do urada zanj, dasiravno so ga pisarji in knjigovodje odklanjali, boječ se za svojo službo, češ, da je nepripraven in neuporaben. Glogowski pa ni obupal. V družbi čvrstega moža, ki si je opasal težek stroj na rame, je agitiral neumorno dalje, doklsr ni dobil končno vendarle nekaj naročil, ki so se nato kar vrstila. Nemški zdravniki so se za iznajdbo takoj zavzeli, ne da bi sploh spoznali pravi namen stroja. Videli so v njem dobro higiensko pripravo, ki ne kvari oči niti drže telesa in je posebno pripravna za slepce. Pisalni stroj se je kmalu uveljavil in razširil po celem svetu.
Ali 6-fe naročnik " Enak npr'iv-niost?" Če ste, aH so prijatelji in znanci? "Ennhoj-rnv-nost" je potrebna vsaki dniiim zaradi važnih vesti in vedno ak tualnih člankrv! fiiritr "fUriakn ni fti^nnut
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
PRESKRBITE SE U BODOČNOST!
SHRANITE VAŠE PRIHRANKE TAM, KJER SE BODO NAJBOLJE OBRESTOVALI
I
St. Clair Savings 6-Loan Co.
SLOVENSKA HRANILNICA
6235 ST. CLAIR AVENUE
HEnderson 5670
ŽELIMO VSEM VESEL BOŽIČ IN SREČEPOLNO NOVO LETO!
OLGA'S SWEET SHOPPE 4104 St. Clair Ave., EN 9204
Sladoled — slaščice — cigarete in šolske potrebščine
Imamo lepo izbero krasnih voščilnih kart za vse prilike ter se priporočamo za obisk.
Želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
NAZNANILO
Cenjenim gospodinjam sporočamo, da imamo fino sveže in prekajeno meso po zmernih cenah. Za praznike si ga nabavite v naši mesnici. Imamo tudi vsakovrstne grocerijske potrebščine. — Se priporočamo za naklonjenost.
W. KLOPOTOWSKI
6901 St Clair Ave., HE 6638
želimo vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
Božeglav Winery
6010 ST. CLAIR AVE.
ENdicott 0282
Vašim gostom boste za praznike lepo postregli ako jim boste servirali fino in slastno vino, katerega dobite pri nas vsakovrstnega.
Prodajamo na kozarce in steklenice ter se priporočamo za obisk. Pri nas boste vedno dobili veselo družbo in najboljšo postrežbo.
Vsem našim posetnikom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
MR. & MRS. L ZUPANČIČ
1140 EAST 67th STREET
Grocerija
HEnderson 0336
Se priporočamo, da si nakupite dobre grocerije pri nas. Velika zaloga vsakovrstnih potrebščin za dobre obede.
NAJLEPŠE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
Good Time Cafe
Mr. in Mrs. Victor in Ančka Hočevar, lastnika
9413 St. Clair Ave.
VSAK PETEK SERVIRAMO RIBJO PEČENKO
KOKOŠJO VEČERJO SERVIRAMO VSAKI DAN
GODBA IGRA VSAK PETEK IN SOBOTO
Kadar zaželite dober prigrizek, fino pijačo in prijetno zabavo, obiščite našo gostilno.

f