Ameriška Domovi ima
?o,7s ^
r°04« °A°,rf e	IN SHOT
K j i22y 1 U*<®UA®*	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. NOVEMBER 12, 1969
MOfitNING »6W$PAPti*
ŠTEV. LIVH - VOL. LXVT1
^abski vodniki bodo javljali o svojsm ^slopu proti Izraelu
Novi grobovi
f Rev9 Francis Baraga
V u •
jvairu so se zastopniki dr-2av članic Arabske lige dogovorili o sestanku vodnikov držav članic prihodnji Mestec v Maroku.
O^^RO, Z AR. — Zunanji in ^/ambni ministri 13 držav čla-^lc Arabske lige so se tu po treh , 11 razgovorov in posvetovanj Venili, da se bodo njihovi ^ ^n>ki sestali 20. decembra v atu v Maroku, da se dogovo-° ‘mobilizaciji vseh arabskih ta^SteV” za skUiPni b°j proti Iz-U' Posvetov v Kairu se od
vseh
članic ni udeležila edino
>izija
ložil
„	, katere predsednik
ltr§lba je že pred časom pred-a Politično rešitev spora med a^ci in Izraelom.
^okateri
Pred, u ^etekl
arabski vodniki so a§ali tak “arabski vrh” že v
ŽI1ane
mm avgustu po požaru mošeje Al Aksah v Jeru-l^orrm. Njihov predlog tedaj ni le sPrejet, tokrat v Kairu pa so j^^Polk To bo po sestanku a-gU * ^ vodnikov v Sudanu av-1967 prvi tak sestanek.
SvP a S e s t a n ku “obrambnega Ptrr J^ra':,ske lige v Kairu so jjj 1 do zaključka, da ozemlja, jjj s° ga Izraelci zasedli v krat-o^i junija 1967, ni mogoče ^ob°diti drugače kot s silo. r^tj0 ^ Ireba zbrati in mobilizi-skl. Vse arabske sile, da bodo s st^m naporom dosegle poku ■ '*eri^ cdj- Libija je že v Ka-b0j l2iavila, da je voljna dati za VSa ^r°P Izraelu na razpolago bre2 Sv°ja sredstva. Naser bi Ve2o bv°ma rad dobil tako ob-s^ih °A vseh drugih arab-kot r2av> zlasti od bogatih, iti ,"Savdska Arabija, Kuvajt kj ..J ali ob Perzijskem zalivu, l&žjL.— Izkoriščanje petrolejskih jujje Pr^naša vedno nove mili-
Posij^ele’ ki so sosede Izraela,
tejjj . ,P°sebno odgovornost v
:ave °''11’ Vse ostale arabske dr-
Porjn'*39 rTlorajo z vsemi sredstvi v P^ati
Sv°jem
^ve
(jp/Jcl niorajo z vsemi sredstvi SVorati — prvo bojno črto”, je ^Zlaj6,— S°voru pretekli teden boja a Naser načrt skupnega elu j^rabskega sveta proti Izra-
Porabi^61 ^ deial’ da le EgiPt Pe p v zadnjem letu za voj-ali ep^v116 ki bilijona dolarjev čutia ce^rtino celotnega prora-
j	----o—-----
uničili raketno faUib0 vzdolž Sueza
V°i9skiJZALEM’ Izr- ~ Visok
^°Pecle] V0C*n^ ^zraela Je dejal v talSke da so izraelske le-^Osece81 e ^ekom zadnjih dveh 0brgjp,V Načrtno uničile raketne ^ega r>n? P0l°žaje vzdolž Sueš-^rskore °ka doluo tudi ra-^	ki je tod varova-
^Pjem ^l6d ^talskim iznena-
V remenski prerok pravi:
hlačno •
f0P0ldne m dezevno dopoldne, pA0Tst°Pna zjasnitev in 0k°li 4J- ‘ ajvišja temperatura
Včeraj zjutraj pred osmo uro je umrl v Cleveland Clinic bolnici častni župnik fare sv. Lovrenca rev. Francis M. Baraga, rojen 23. aprila 1911 v Thomasu, W. Va., kot sin Antona Barage in Frances, roj. Ceglar. Pokojnik je obiskoval šolo sv. Vida, Cathedral Latin, študiral na John Carroll univerzi in nato bogoslovje v St. Mary’s semenišču v Clevelandu. V duhovnika ga je posvetil 20. februarja 1937 škof Joseph Schrembs, novo mašo pa je imel v domači cerkvi sv. Vida 21. februarja 1937. Kot kaplan je deloval pri Sv. Petru in Pavlu v Youngs-townu, pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu, pri Sv. Vidu, pri Sv. Lovrencu in pri Sv. Kristini, doklej; ni bil imenovan za župnika pri Sv. Lovrencu 14. junija 1962. Na tem mestu je ostal do 22, novembra 1967. ko je zaradi bolezni opustil redne posle in bil imenovan za častnega župnika pri Sv. Lovrencu.
Pokojni je bil zvest, vesten in dober delavec v Gospodovem vinogradu; kjerkoli je bil, si je pridobil spoštovanje in zaupanje. Bil je miren in resen, v družbi rad dobre volje, veder in šaljiv. Vedro in potrpežljivo je prenašal tudi težko bolezen, ki se ga je lotila že leta 1950.
Pokojnik je zapustil mater Frances (Chagrin Falls, O), pri kateri je tudi zadnji čas živel, brata Antona, sestro Mary Buehner, nečake in nečakinje ter druge sorodnike.
Na mrtvaškem odru bo od
Bombe eksplodirale v 3 nebotičnikih lew Yorka
NEW YORK, N.Y. — Bombe šo skoraj istočasno včeraj zgodaj zjutraj eksplodirale v treh največjih n e b o t i čnikih sredi mesta in napravile hudo škodo v glavnih pisarnah treh največjih podjetij. Pred eksplozijo je nekdo klical upravo RCA poslopja v Rockefeller Centru pa mednarodni glavni stan Cha-se-Manhattan Banke v področju Wall Streeta in glavni stan General Motors Corp. na Peti Aveniji. Tako se je večina osobja v omenjenih zgradbah pravočasno umaknila na varno.
Kdo je bombe nastavil in celotni napad oganiziral. ni še znano. FBI je začela takoj s podrobno preiskavo ob sodelova-nJu njujorške mestne policije,
Namestnik gasilskega načelnika A. Costa je dejal, da sta eksploziji v GM in v RCA povzročila peklenska stroja naravnana na 1. uro zjutraj. Oba sta bila napravljena iz istega razstreliva. Policijski kapitan W. Maugh je dejal, da je ekplozijo v RCA pozročila bomba, ker je bilo mogoče vohati cordite, posebne vrste razstrelivo, izdelano v obliki vrvi. Eksplozija je bila tako močna, da je podrla stene uradov Standard Oil Co. Uradi so popolnoma uničeni.
United Press International je prejela včeraj pismo bi-ez podpisa, v katerem trdi pisec, da je odgovoren za bombne eksplozije v glavnih slanih treh največjih podjetij, “ki za kulisami vodijo sistem”. Pisec ostro napada vietnamsko vojno in velike korporacije, opozarja, da so bombe
IK22S Karaš
Ameriški zastopniki gredo na razgovore s Sovjetsko zvezo v Helsinke z odprtimi očmi, pa brez izdelanih predlogov.
WASHINTGON, D.C. — Prihodnji ponedeljek se bodo v Helsinkih na Finskem sestali zastopniki ZDA in zastopniki ZSSR, da pregledajo in pretehtajo možnosti medsebojnega dogovora za omejitev strateškega oboroževanja. Ti razgovori bodo pripravljalni, na njih se bosta obe strani najprej sporazumeli o načinu razgovorov, o dnevnem redu in seveda o kraju. Helsinki so bili določeni le za začetek razgovorov, ali se bodo ti tam nadaljevali ali bodo preneseni kam drugam, o tem se bosta obe strani šele domenili.
Ko je pred d verni leti in pol predsednik L. B. Johnson predložil razgovore s Sovjetsko zvezo, je imel pred seboj točen načrt. Hotel je doseči dogovorno omejitev strateškega oboroževanja, v prvi vrsti medcelinskih raket in obrambe pred temi. Vojaški vodniki ZDA so na to zamisel pristali in j0 podpirali. Sprememba v Beli hiši je privedla do spremembe stališča v smislu in namenu razgovorov s Sovjetsko zvezo o omejitvi o-boroževanja.
Vrhovni vojaški vodniki dežele si ne marajo vezah rok v nobenem pogledu. Tako stališče o-dobrava tudi predsednik Nixon.
Odobritev Nfxonovega predloga, naj vpoklice v oborožene sik določa žreb, je zagotovljena, ko so se zagovorniki obsežnejše reforme določil o vojaški obveznosti za letos zadovoljili z omejenimi spremembami ob obljubi, da bo prihodnje leto prišla na red obsežnejša.
^-varTmaflllll! l
WASHINGTON, D.C. — Sen. 19. leta starosti, bo lahko s pre-E. M. Kennedy in tovariši, ki so cejšnjo gotovostjo računal, da
Tako pojde ameriška delegacija
•c —~jj	j c*, vici s\j ’uumue tt i • t	i .	oj
p^outoS V” “tednU Pr°teSta brez^^kfh"predlogi. tT^o
Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo!
danes ob dveh popoldne v cerkvi sv. Lovrenca, kjer bodo duhovniki jutri popoldne ob 3.30 molili zanj Vespere, v petek ob 10.30 opravili zanj duhovniške molitve, ob enajstih pa sv. mašo. K večnemu počitku ga bodo položili na Kalvariji. Pogreb oskrbuje Ferfolia pogrebni zavod.
izdelali šele, ko bodo videli, kakšen je položaj, o čem se je z Rusi mogoče razgovarjati in kje z njimi doseči kak sporazum. Razgovori ne bodo z ameriške strani v nobenem pogledu omejeni, omejil jih bo šele dnevni red in program, ki ga bodo zastopniki v Helsinkih sestavili. Ameriško delegacijo v Helsinkih bo vodil razorožitveni direktor Gerard C. Smith, sovjetsko
se zavzemali za obsežno spremembo v zakonu o vojaški obveznosti in vpoklicih v vojaško službo, so se za letos zadovoljili z uzakonitvijo žrebanja kot sredstva za določanje vpoklicev, ko so bili postavljeni pred izbiro: to ali nič. Obljubljeno jim je bilo pri tem, da bo Senat prihodnje leto začel razpravo o temeljitejši reformi določil o vojaški obveznosti in o vpoklicih, če bodo opustili svoje nasprotovanje letošnjim predlogom, ki jih je Predstavniški dom že o-dobril.
Sen. E. M. Kennedy je pristal na to, da ne bo stavil nobenih spreminjevalnih dopolnil k zakonskemu predlogu, ko bo prihodnji teden prišel v razpravo pred Senat. Načelnik senatnega odbora za oborožene sile J. Stennis je nato izjavil, da je ‘zelo opogumljen’ v svojem prepričanju, da bo zakonski predlog, ki ga je sprejel Predstavniški dom, v Senatu po kratki razpravi brez sprememb odobren.
Sporazum je bil dosežen včeraj v razgovoru med sen. E. M. Kennedyjem, sen. J. Stennisom in sen. M. Mansfieldom v uradu zadnjega v Senatu. Stennis je trdil, da je za letos prepozno, da bi mogli izvesti kako obsežnejšo reformo zakona o vojaški obveznosti, da pa je pripravljen to storiti prihodnje leto. Obljubil je, da bo njegov odbor začel z zasliševanji za tako spremembo 15. februarja 1970.
Doslej so klicali k vojakom najprej naj starejše obveznike in je bil tako vsak na naboru potrjeni vojaški obveznik na listi za vpoklice 7 let, od 19. do 26. leta. Po novem bodo klicali najprej
mu ne bo treba iti več k vojakom, če seveda ne pride do splošne vojne. Vpoklice obveznikov bo določal žreb.
Število vojaških obveznikov, ki jih naborne komisije potrdijo, je veliko večje od števila, ki ga oborožene sile redno potrebujejo. Povprečno je od štirih obveznikov dejansko poklican v vojaško službo le eden. Doslej so te izbirali pod različnimi vidiki, po novem zakonu jih bo določal žreb. Tako bo v bodeče vsaka pristrana izbira iz-kj učena, odločala bo samo sreča.
Iz Clevelanda in okolice
namestnik zunanjega ministra’najmlajše. Kdor ne bo poklican Vladimir S. Semyonov.	|v vojaško službo tekom svojega
Strategija vietnamskih komunistov dobiva novo obliko
CLEVELAND. O. — Vietnamski komunisti — redne čete iz Severnega Vietnama kot partizani iz južnega dela dežele — se trdovratno držijo preskušene strategije vojskovanja: smatrajo vojskovanje za del politike in ga podrejajo političnim ciljem. Kaj naj to pomeni, vidimo lepo na u-sodi pariške konference za premirje. Komunisti so zainteresirani, da konferenca ne zaspi. Dokler bo namreč konferenca pri življenju, tako dolgo Amerika ne bo začela znova bombardirati Severnega Vietnama. Bombardiranja se pa v Hanoiu najbolj bojijo. Vedo, da vsaka bomba naredi v enem trenutku toliko škode, da je ne morejo popraviti v par dnevih, včasih celo v par tednih. Zato rabijo konferenco le za propagandne namene, na premirje pa niti ne mislijo.
Komunisti so letos tudi prilagodili svojo strategijo v Južnem Vietnamu novemu političnemu položaju. Do sedaj so morale biti rdeče čete zmeraj pripravljene, da se pri vsakem političnem spopadu pokažejo na nasprotni strani
v skupnem nastopu saigon-ske in ameriške čete. Kjer boj začnejo saigonski oddelki, so bili za rezervo pripravljeni tudi ameriški. Rdeči strategi so kmalu ugotovili, da ameriške čete posebno rade podprejo saigonske zaveznike pri večjih spopadih, kjer bi komunistična zmaga lahko veliko pomenila v političnem pogledu. Te skušnje jim sedaj svetujejo novo strategijo, ki obstoji v sledečem:
Amerika je začela umikati svoje čete, hoče vojskovanje, kot pravimo, vietnamizirati, odnosno ga prepuščati saigonski armadi. Amerikanci seve^-da še zmeraj pazijo, da saigonske divizije ne doživljajo velikih porazov, ne boli jih pa glava, ako komunistični oddelki delajo velike težave svojim saigonskim nasprotnikom v vojskovanju na drobno.
Komunisti zato kažejo zmeraj več veselja do nove taktike: skušajo “mleti” saigonske čete na drobno v malih spopadih in praskah, če mogoče daleč od ameriških postojank, od koder ameriška pomoč sai-
gonskim vojakom ne more priti tako hitro. Te vrste vojskovanje donaša komunistom velike politične koristi. Dokazuje domačemu vietnamskemu prebivalstvu od dneva do dneva, kdo je spretnejši v takem vojskovanju. Dela dosti preglavice saigonski vladi, ki je že drugače več kot preobložena s skrbmi in težavami. Podpira težnje po miru med civilnim prebivalstvom v Južnem Vietnamu, plaši tiste, ki še držijo s saigonsko upravo.
Tako vojskovanje ima seveda svoj vpliv na razpoloženje ameriške javnosti. Naši informacijski organi, časopisi, radio in televizija, radi prinašajo podatke o sedanjem načinu vojskovanja. Podatki se pogosto omejujejo le na številke padlih in ranjenih vojakov in na število vojnih spopadov. Da bo poročanje na-zornejše prinaša na primer CBS televizijska mreža še pregled krajev, kjer so se spopadi vršili. Tako lahko vidimo žvečer na televiziji vse o-zemlje Južnega Vietnama pokrito z belimi točkami. Nihče pa ne ve, ali naj pod belo toč-
ko misli na hujše boje ali na čisto navadno streljanje med izvidnicami. Da bo vtis takih slik še močnejši, zvemo na koncu še števio padlih in ranjenih za cel teden. To se ponavlja od tedna do tedna in mora iti na živce tudi človeku, ki skuša objektivno presoditi vsakokratni položaj na frontah.
Nespremenjena je o s t a la rdeča strategija, ki cilja na podpiranje ameriških golobov. To vidimo ravno te dni. Smo v dnevih novembrskega “moratorija”, iz Južnega Vietnama pa prihajajo že nekaj dni poročila, da je tam dosti živahnega vojsk ovanja ob meji s Kambodžo in Laosom, torej ravno tam, kjer ni dosti ameriških postojank. Lahko bi brez skrbi stavili, da se bo to ponavljalo ves ta teden. Glavna poročila iz Vietnama bodo seveda padla na zadnje dni tega tedna.
Dvomimo, da bi vse to mogla “molčeča večina” dolgo prenašati. Na nek način bo že izbruhnilo iz nje nezadovoljivo. Vprašanje je, kakšno bo in kam bo usmerjeno.
Zadnje vesti
CAPE KENNEDY, Fla. — Priprave za polet Apollo 12 proti Luni v petek ob 11.22 dopoldne potekajo v redu. Astronavti Charles (Pete) Conrad, Richard F. Gordon in Alen L. Bean se zadržujejo v svojih prostorih, da bi se spočili in bili čim boljše pripravljeni in sposobni izvesti težke naloge.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Glavna skupščina ZN je včeraj odklonila s 56:48 glasovom predlog Albanije, naj odvzame nacionalni vladi Kitajske na Formozi pravico zastopstva Kitajske v ZN in to prizna vladi komunistične Kitajske
v Peipingu.
MANILA, Filip. — Predsednik
Marcos je bil včeraj ponovno izvoljen za predsednika republike. To je prvi predsednik Filipinov, ki je bil izvoljen drugič.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so včeraj in danes zjutraj ponovili napade na zavezniške postojanke vzdolž meje Kambodže. Posebno pritiskajo na topniško postojanko Jerry, ki jo branijo enote 1. konjeniške divizije ZDA.
LONDON, Vel. Brit. — V zvezi z izjavo princa Filipa na ameriški televiziji, da kraljica Elizabeta II. ne more kriti vseh stroškov s plačo, ki jo ji daj$ vlada, je včeraj predsednik vlade H. Wilson napovedal zvišanje te plače, ki je ostala nespremenjena od leta 1952.
LONDON, Vel. Brit. — Kraljica Elizabeta II. je podelila red Britanskega imperija časnikarju Anthonyju Greyju, ki je pokazal “trdnost in pogum” tekom 26 mesecev hišnega zapora v Peipingu na Kitajskem.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Združene države so pozvale včeraj vse članice ZN, naj pomagajo jiri naporih za objavo imen ameriških vojnih ujetnikov v Severnem Vietnamu. Doslej so vsi poskusi dobiti ta imena ostali brez uspeha.
Nixon pozival svet k podpiranju nerazvitih
WASHINGTON, D C. — Pred sednik ZDA Nixon je pozval vse gospodarsko razvite države, naj skupno podpirajo nerazvite dr žave s posebnimi ugodnimi u-voznimi carinami za njihove iz delke. V kolikor se njegovemu
Zopet napadi—
Preteklo soboto okoli 11.30 ponoči je ustavil visok, črni moški na St. Clair Avenue starejši slovenski par, ki se je vračal domov z martinovanja Štajerskega kluba v farni dvorani pri Sv. Vidu, naperil na moža revolver in zahteval denar. Rojak je začel kričati, nakar je napadalec pobegnil proti Norwood Rd. Pridružila sta se mu še dva. Ko so videli, da ni nikjer policije, so se naglo z avtom zapeljali do Addison Rd., kjer je napadalec skrit za električnim drogom znova pričakoval omenjeni par. Ko je ta videl nevarnost, je začel kričati in končno privabil dva moška in jima povedal, kaj se je zgodilo ter pokazal na skrivajočega se napadalca. Eden od obeh moških je šel in poklical policijo, drugi pa je sledil napadalcu, ki se je hotel izmakniti po Addison Rd. v smeri proti jezeru. Ko je policija prišla, je napadalca naglo dobila v roke. Napadana sta izjavila, ko ga jima je policija pripeljala, da je pravi. — V zadnjih dneh to ni bil edini napad, obveščeni smo bili še o dveh drugih. Policija kroži veliko pogostejše po naši naselbini, vendar ne more biti na vseh krajih ob vsaki uri. Prebivalstvo ji lahko pomaga, če jo opozori na vsako sumljivo ose-oo, ki se pojavi, in takoj kliče policijo, če sliši klice pa pomoč ali je celo v bližini kakega napada.
Sest otrok zgorelo—
V hiši na E. 114 St. je nastal ponoči požar, v katerem je našlo smrt 6 otrok Mr. in Mrs. Herman Jackson, starih od 3 do 9 let. Mati se je rešila iz goreče niše, očeta pa ni bilo doma.
Policija za sodelovanje—
Bratska organizacija policistov je predložila sestanek z županom C. Stokesom, da bi se razgovorili o sporih med Mestno nišo in policijo. Predlog je bil stavljen prvič že pretekli teden, pa župan nanj ni odgovoril. Včeraj je odbor organizacije znova razpravljal o spornih vprašanjih in zahtevo ponovil. Organizacija se je postavila za policijskega načelnika P. Geri-tyja, zahteva odstop direktorja mestne varnosti, kot je to storila že lani, in brani nastop policije pri volitvah pretekli teden.
Evropa dobavlja politike Latinski Ameriki
NEW YORK, N.Y. — Pa ne samo Španija in Portugalska imata to čast, jo morata deliti z večino evropskih držav. Mehiški predsednik republike je bil na primer kot Škot Buchanan, Ku-biček v Braziliji je bil češkega porekla, paragvajski predsednik Stroessner je potomec nemških imigrantov.
V Argentini so bili Nemec Bauer za ministra socialne politike, vojni minister Van Pe-borgh nizozemskega porekla, Švicar Frisohknecht pa minister za promet. Zena argentinskega predsednika Gnganije je rodom Nemka. Urugvajski podpredsednik Abdala je iz Libanona, kolumbijski zunanji minister Mi-chelsen je pa danskega rodu.
pozivu ne bodo odzvale, bodo ZDA na svojo roko podpirale na tak način Latinsko Ameriko.
Ameriška Domovina
/1-fVl B I/ I t/X X
IIOXXI
6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weak of July
Managing Fditor: Mary Debevec
J""	........ NAROČNINA:
t* Združene države:
I |16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za i mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav;
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
i	SUBSCRIPTION RATESi
United States:
»	$16.00 per year; $8.00 for 6 months: S5.00 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
^	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 218 Weds., Nov. 12, 1969
Kriza v italijanskem političnem sistemu
V	Italiji temelji politična svoboda na tradicionalnem parlamentarnem sistemu, ki pozna stranke, s tem pa tudi svobodno igro političnih sil. Če je igra svobodna, je v ustavi vendarle predvideno, da vodstvo državne uprave ne more zrasti parlamentu čez glavo. To preprečuje nova italijanska ustava, izglasovana po zadnji svetovni vojni. Za to načelo so bile vse stranke. Hodile so v dobro šolo pod fašizmom in hotele zato na vsak način preprečiti, da bi vlada postala premočna. Premočna vlada je namreč lahko začetek diktature, ako se nosilec upravne oblasti spozabi in prevzame vse funkcije rednega parlamenta.
Načelo, ki ga vsebuje italijanska ustava, ni napačno, je pa vezano na en pogoj: da je parlament zdrav, to je, da obstoji iz strank, ki postavljajo narodno zavest in solidarnost nad strankarsko pripadnost. Prva leta po vojni je italijanska politika še spoštovala to načelo. Bila je to doba režima krščansko-demokratskega voditelja De Gasperija. Stranke so sicer obstojale, se trle med seboj, toda rednega delovanja vlade niso ovirale s svojo politiko.
Po odhodu De Gasperija iz politike je začel italijanski politični sistem vidno pešati. Krščanska demokracija je bila Kot največja v parlamentu hrbtenica politične svobode, toda ni si postavila na čelo močne politične osebnosti, ki bi držala vso italijansko politiko na pravem tiru. Dobavljala je sicer ministrske predsednike kar na tekočem traku, toda noben med njimi se ni mogel uveljaviti kot De Gasperijev pravi naslednik. Zato je pa vsak hotel biti strankin vodielj tudi potem, ko ni bil več ministrski predsednik. Tako je stranka zagazila v struje, ki so se zbirale okoli strankinih veljakov in se seveda trle med seboj. Navadile so se, da sklepajo med seboj kompromise, kot da bi bile samostojne stranke. To je spravilo italijansko krščansko demokracijo v stalno krizo, ki menda še ni dosegla dna; ima že 7-8 močnih frakcij in še par manjših, ki skrbijo, da se kritično stanje stopnjuje. Ker je stranka v krizi, je v krizi tudi parlamentarna politika, kajti položaj je tak, da brez sodelovanja krščanskih demokratov ni mogoče ustvariti kolikor toliko solidne vlade. Kako globoka je kriza, se vidi po tem, da je odstopil celo generalni tajnik Piccoli.
V	drugih strankah je položaj podoben, toda vsaj razčiščen. Socialisti so se že davno razbili na Saragatovo socialno demokracijo in Nennijeve socialiste. Sedaj so se razcepili tudi Nennijevi pristaši v dve frakciji. Tako se v italijanskem socializmu pulijo kar tri stranke za zaupanje volivcev. Ni še dolgo od tega, ko so bile ena stranka, sedaj pa niti optimisti ne upajo, da bi se mogli zopet znajti pod skupno streho v doglednem času. Ne loči jih nobeno načelo, ampak strah pred komunizmom. Vidijo, kako težko krotijo vsaka svoje pristaše, obenem pa gledajo, kako uspešno premagujejo komunisti vse svoje težave in se krepijo, čeprav so bili po zadnji vojni le kratek čas na vladi. Razmere med socialisti so tako napete, da nočejo sedeti za isto mizo niti v koalicijski vladi.
Izjema od pravila je italijanska komunistična stranka. V njenih vrstah se nahaja vsak četrti italijanski volivec, čeprav mu razen obljub ne more ničesar nuditi. Je pa u-stvarila sloves, da zna upravljati javne posle. Uprave v občinah, ki so v komuističnih rokah, so po splošnem mnenju vzorne. To velja posebno za mestno občino v Bologni, ki velja za vzgled za vse druge. Komunisti pa pravijo: dajte nam v roke državno upravo, da bomo napravili iz Italije drugo Bologno! To je argument, ki ga druge stranke le težko pobijajo.
Komunistična stranka je dalje dobro konsolidirana. Tam velja vodstvo vse. Vsaj do sedaj je bilo tako. Vendar se zadnje čase sliši, da v vodstvu ni vse tako enotno, kot se vidi na zunaj. Verjetno je to res, toda komunisti so povsod mojstri v zakrivanju svojih notranjih težav. Res pa je, da se “kitajska struja” v italijanskem komunizmu ne more u-veljaviti, akoravno uživa vso podporo kitajske vlade. Vendar se komunistični partiji kar ne more posrečiti, da bi jo kdo hotel v koalicijo, čeprav močno zatrjuje, da je za večstrankarsko demokracijo. Ima smolo; komaj se približa čas, da bi ji italijanska javnost to verjela, pa zunanja politika mednarodnega komunizma podere vse njeno delo. Tako je na primer usoda komunizma v ČSR zopet “odkrila” javnosti, da komunizem pozna v politiki le podrejenost nekomunističnih političnih tvorb, ne ravnopravnosti. Tako so italijanski komunisti zopet ob upanje, da se vrinejo v vlado.
Italijanski parlament je postal za kulisami pravi ciganki semenj. Tam se ne pogajajo stranke med seboj, tam stikajo glave struje posameznih strank in ugibajo, kaj namerava njihova konkurenca. Dokler tega ne dosežejo, nočejo v koalicijske vlade. Tako ima sedaj Italija brez vsake potrebe manjšinsko vlado, ki je odvisna od dobre volje nek-
danjih strank v koaliciji. Seveda se taka vlada ne more u-čikovito spoprijemati z neštevilnimi gospodarskimi in socialnimi težavami, ki tarejo italijansko politiko. Dober znak za to nemoralno stanje je položaj v gospodarstvu. Italijansko gospodarstvo uživa vse dobrote pregrete konjunkture. Na drugi strani je v Italiji dnevno več štrajkov kot v vsej zahodni Evropi. Hvala Bogu, da so štrajkovne blagajne prazne in da ne morejo podpirati delavcev, kadar štrajkajo. Zato italijanski štrajki praviloma trajajo le od par ur do nekaj dni. Sedaj se bliž(a še nova nevarnost: študentje vneto iščejo priložnost, kako bi se vključili v štrajke in s tem dobili pot na še večji pritisk na vlado.
Vlada je politično preslaba, da bi mogla kaj prida ukrepati. Vse oči so obrnjene na pomlad. Takrat bodo lokalne volitve in se bo pokazalo, koliko imajo posamezne stranke pristašev. Potem se bo začelo novo barantanje za parlamentarnimi kulisami.
Tako stanje ni za italijansko politiko nič novega. Že v začetku tega stoletja je bilo tako. Takrat je bil Giolitti vsemogočen političen gospodar v Italiji. Ko se je umaknil, ni pustil za seboj naslednika. Italijanska politika je zabredla v kaos, za kaosom je prišel Mussolini. Tudi sedaj je tako: De Gasperi se je umaknil, ni pustil naslednika, politika je pa zabredla v nešteto slepih ulic. Logično bi temu stanju moral slediti nov Mussolini, seveda v drugi obliki. Nihče Italiji ne želi take usode, nekateri pesimisti se je pa bojijo.
zmmm
M

mammm
BESEDA IZ NARODA 1



Borba za svobodo še ni končana!
svobodni
CLEVELAND, O. — Dragi Slovenci, Amerikanci, borci, bratje, sestre in prijatelji! —
Vsi veste, da so v Ameriki razni levičarski elementi, katerim je uspelo spraviti v svoje vrste kar precej vplivnih osebnosti in tudi četniki, nekaj kongresnikov in ki se o-značujejo pod raznimi imeni kot so The New Left, Students for a Democratic Society (SDS) ter razni Moratorium komiteti proti vietnamski vojni. Te organizacije so ali že sedaj pod precejšnjim vplivom komunizma ali pa bodo tako lepo šli njim v roke, kot so Kerenski v Rusiji leta 1917 in kakor so Edvard Kocbek in razni dobromisleči in zavedni Slovenci to storili v naši ljubi Sloveniji za časa komunistične revolucije tam med drugo svetovno vojno.
fvatikanska izdaja) je slika brezjanske Marije Pomagaj, na hrbtni strani pa je sledeče spominsko naročilo:
1959 - 1969 Ob desetletnici smrti ljubljanskega škofa Dr. GREGORIJA ROŽMANA “Zgled sem vam dal,” da bi tudi vi:
svoj narod do konca ljubili, za brate križ nosili, sovražnikom odpustili,
Marijo kot mater častili, skozi viharje vero ohranili in ob smrti plačilo križa dobili.
Cleveland, Ohio, Z.D.A.,
16. nov. 1969.
Enako spominsko podobico bodo prejeli tudi vsi odrasli, ki se bodo udeležili to nedeljo ob treh popoldne škofove komemoracije v vidovski šolski dvorani. Brez dvoma bo ta spominska podobica vsakemu izmed nas v drag spomin.
Janez Sever
Ni človeka pri zdravi pameti, ki ni za mir. Je pa, se zdi, na svetu vedno peščica ljudi, ki so na vodilnih položajih, in ki ali hočejo imeti državo urejeno po svojem stilu, pa četudi je treba za to mnogo ljudi enostavno u-moriti, ali pa hočejo celo vladali nad celim svetom in mu vsiliti svojo ideologijo. To so zagrizeni komunisti, ki so v zadnjih desetletjih toliko gorja naredili človeštvu. Naš predsednik Richard M. Nixon jih je v svojem govoru 3. novembra 1969 točno ožigosal, kaj so, in kaj vse počenjajo, da pridejo na oblast. Res je, da se je v svojem govoru držal le zadeve Vietnama, ali kar je povedal o Ho Či Minhu, da je le-ta dal pobiti 50,000 Severnih Vietnamcev takoj ob prevzemu vlade, več stotisoč pa je bilo zaprtih in so večinoma pozneje umrli v suženjskih ali koncentracijskih taboriščih. Tudi je predsednik Nixon točno povedal, kako so Viet Cong in Severni Vietnamci lani za časa Tet ofenzive pobili na tisoče civilistov in jih nato pometali v skupne grobove, od katerih največjega so doslej našli v mestu Hue. Pa to je isto, kot so počenjali Tito, Milovan Djilas, Edvard Kardelj, Mitja Ribičič in partizani sploh v Sloveniji in Jugoslaviji med drugo svetovno vojno ter več let po njej. Vam staronaseljencem, katerim se morda vse to zdi neverjetno, je treba le vprašati kogarkoli iz slovenske in jugoslovanske politične emigracije, pa boste izvedeli resnico. Ali pa vprašajte tiste, ki jim je uspelo uiti iz takih jam, ko so bili v jami med mnogimi drugimi mrliči in sto-ka j očimi domobranci in četniki
ljubo Ameriko? Za še svet?
Boj proti komunizmu v Sloveniji in drugod med drugo svetovno vojno je bil popolnoma zaman, če dopustimo, da komunistični volk pogoltne še Ameriko in ostali svobodni svet. Vi, ki ste se borili proti komunizmu takrat, bivši borci, domobranci, idealisti in civilisti, združeno se vzdignite in povejte svetu, predvsem pa Ameriki, kaj je komunizem. Povejte tistim, ki organizirajo te proteste in demonstracije, predvsem večini mladih in starejših Ameri-kancev, ki se takim demonstracijam pridružijo iz idealizma, da so “slepi”, kajti “ne vedo, kaj delajo’*. Ne poznajo komunizma in njegove zvijačne taktike! Ne bodite več tiho, ne glejte toliko večinoma samo nazaj, ne obujajte samo spomine in se zavedajte, da boste padlim iborcem in komunističnim žrtvam v Sloveniji in po celem svetu ustregli najbolj, če gledate naprej v bodočnost. Boj za svobodo še ni končan! Ne smemo dopustiti, da Amerika postane komunistična. Ne smemo dopustiti, da Amerika proda sedanji ali kateri koli bodoči Vietnam komunističnim rabljem. Podprimo predsednika Nixona, povejmo in pišimo mu tako ter ponosno razobešajmo ameriško zastavo in slovensko trobojnico!
Korajža velja! Za svobodo!
Stanko Meršol
Banket
Kluba slov. upokojencev v Newburghu
Volitve so za nami
CLEVELAND, O. — V prvi vrsti je moja dolžnost, da se zahvalim mojim pridnim delavcem, ki so tako dobro in pridno vodili mojo kampanjo za ponovno izvolitev. Brez vaše pomoči bi kampanja ne uspela. Posebno zahvala volivcem, ki so se v tako lepem številu udeželili volitev in me izvolili še za dve leti v mestni svet.
Vse svoje moči bom posvetil delu za našo vardo. če me boste potrebovali, ne dvomite, pokličite po telefonu in vam bom pomagal, če se bo le dalo. Moja: telefonska številka je:	531-4116.
Še enkrat vam najlepša hvala! John J. Prince, odbornik za 32. vardo
Spominska podobčca za lO-letmco smrti škofa dr. Rožmana
CLEVELAND, O. — V naslednjem podajamo besedilo na spominski podobici, ki jo bodo prejeli prihodnjo nedeljo, 16. nov.
MAPLE HTS., O. — V sobo to, 15. novembra, priredi Klub slov. upokojencev newburškega okrožja svoj 6. letni banket v SND na W. 80. cesti pri Union Ave. Ta naš vsakoletni banket je postal tako popularen, da smo zadnjih par let imeli do 600 po-setnikov na vsakem banketu. Tudi letos gredo vstopnice hitro. Lahko jih še dobite pri članih ali pa pri tajnici Antoniji Sto-kar, 6611 Chestnut Rd., Inde-pedence, tel. 524-7724. Vstopnice so po $3.
Kuharice bodo iste kot zadnjih par let, torej ste zagotovljeni, da bo večerja zopet prvovrstna. Za ples bo igral Ed Buehner orkester. Ples se prične ob 7. uri, večerjo pa bodo servirali od 5. ure popoldne do 9. ure zvečer.
Vsi člani in članice, ki prodajate vstopnice, ste prošeni, da sporočite tajnici, koliko vstopnic ste prodali, najkasneje do 12. novembra, da se bo vedelo, za koliko oseb je treba večerjo pripraviti. Prosi se vse, ki imate vstopnice, da napišete svoje ime gori že doma, da ne bo preveč gneče pri vratih. Ako boste srečni, lahko dobite “durno nagrado”.
Zadnjih par mesecev smo sprejeli precej novih članov in članic v naš Klub, je pa še dosti u-pokojencev v našem okrožju, ki niso člani našega Kluba. Vsi ste vabljeni, da se pridružite nam, ker, čim več nas bo, bolj zanimive bodo naše seje. Po vsaki seji imamo malo prigrizka in pijače, ki je prosto za člane. Letos smo tudi imeli tri izlete z busom ?n za vse tri se je plačala vožnja iz Klubove blagajne. V slučaju smrti se da preostali družini $10 iz Klubove blagajne in člani se po možnosti udeležijo pogreba, kjer pokojnemu predsednik prečita zadnje slovo od Kluba in vsega tega ste deležni za 50c pristopnine in 25c mesečne članarine.
Torej vsi slovenski upokojenci, ki živite v južnem in zapad-nem delu Clevelanda, v Parmi, Seven Hills, Independence, Garfield Hts. ter Maple Hts., ste vabljeni, da se vpišete v naš Klub na prihodnji seji Kluba v sredo, 26. novembra, ob dveh popoldne v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti v Newburghu.
Pozdrav vsem članicam in članom kluba in ostalim upokojencem!
Anton Perušek, preds.
Uspeh slovenske odprave na Himalajo
Anapurna, ki nosi ime po indijski boginji rodovitnosti, je drugi naj višji vrh v skoraj 40 kilometrov dolgi gorski gmoti, katera leži v sklopu mogočne Himalaje, v državi Nepal. Vrh je visok 7,937 metrov. Doslej ga je osvojila le angleško-nepal-sko-indijska odprava leta 1960. Trije prejšnji poizkusi osvojitve so se izjalovili.
Letos so se te gore lotili slovenski planinci v okviru tretje jugoslovanske h i m a lajske odprave. Dve prejšnji na gori Tri-sul in Kangbačen sta bili brezuspešni. To pot pa jih sreča ni pustila na cedilu. 22. oktobra ob 14.05 po srednjeevropskem času sta Kazimir Drašler in Matija Maležič stopila na vrh.
Slovenska odprava — deset ljudi, dva kombija in en tovornjak — je odpotovala po zemlji 14. avgusta v Katmandu, glavno mesto Nepala, kje jih je čakal vodja ekspedicije Aleš Kunaver. Spotoma so naši planinci na nemogočih cestah skozi Turčijo izgubili feno izmed malih vozil. Preko Irana, Afganistana, in Pakistana so 3. septembra vstopili v Indijo in potrebovali še teden dni do nepalske meje. 25. septembra so začeli pravi vzpon in postavili osnovno taborišče na višini 4,650 metrov. Nato se je začela borba za sam vrh, ki se je 22. oktobra zaključila z zmago.
ji čestital k 60-letnici redovnih obljub. Kardinala je spremili Roman Rus, vodja tiskovnega tajništva za stike z nekrščan-skim svetom. — S. Terezija živi v hiši na Via del Colli 10. Sre'
Čanje je bilo zelo prisrčno. Kardinal se je zanimal za življenje in delo sester. Danes je po svetu okoli 1600 šolskih sester, ki delujejo na vseh področjih apostolata, zlasti v šolstvu, v bolnišnicah, v domovih za stare in onemogle itd.
Banjaluka v razvalinah
Žalosten je pogled na mesto, ki ga je dvakratni potres pretekli mesec hudo prizadel. Nad tričetrt stavb je porušenih. Nihče ne biva več v svoji hiši. Vse katoliške cerkve so poškodovane. Frančiškanska cerkev je popolnoma porušena. Ena sama velika gomila. Samostan v Pe-tričevcu, ki so ga sezidali frančiškani leta 1875, je uničen. Stolna cerkev je utrpela tako hude razpoke, da jo bodo morali porušiti. škofijski dvorec je ves razpokan. Škof dr. Pichler je ranjen. Ko je bežal iz hiše, mu je priletela na roko opeka z bližnjega dimnika. Pravoslavna cerkev ni več uporabna. Morali jo bodo podreti. V predmestju je bila velika opatija trapistov. Letos je praznovala sto let ostoja, Sedaj je v razvalinah. Samostanska družina je dobila prvo zavetje v Zagrebu.
V Zagrebu so ustanovili poseben odbor za pomoč žrtvam potresa v Banjaluki. Zagrebška
Sadja dovolj, ni pa obiravcev
Ljubljanska Družina od 9. t. izpiše, kako da po Štajerskem le^ na kupe lepih in dobrih jabolk, drevje se lomi in da ni nikogar ki bi sadje pobiral. Na domačijah ni, piše, mladih ljudi, star' ne morejo, odkupna cena pa 3e tako nizka, da kmet ne more najeti obiravcev. Skratka, jabolka bodo propadla, ker se obiranj6 in prodaja ne izplačata. K fenl11 svojemu poročilu Družina dodaja: Ali ne bi katoliška mladina priskočila na pomoč? Morda v6" roučne skupine? Koristno del° bi naredili, najedli se jabolk 'n morda še prinesli tistim, ki j®, nimajo. Tudi to bi bilo delo "" smiljenja.
— Hong Kong ob obali Kital ske ima 2.6 milijonov prebiva cev.
/Z NAŠIH VRŠI


Cleveland, O. — Cenjeno redništvo1 Priloženo Vam P^f* Ijava naročnino za Amer'5 Domovino, s katero smo zelb 2a dvoljni in jo v redu prejemam0 Lepo pozdravljamo vse oso Ameriške Domovine!
Frank in Maria Pavš'6
Chicago, 111. — Cenjeno ur ništvo! Ker mi z novembr0 poteče naročnina, Vam Pr't° no pošiljam ček v znesku $tt> .
prilagam en dolar za tiskov
n'
sklad. Ameriško Domovino z£^
i gen*
rad berem, zlasti sedaj, ko v pokoju in imam časa na P tek.	,fc
jo bil vesel, ko 5 ^ jo pošiljali v Slovenijo ^
Zelo sem jo bil vesel, mi _
moj dom, ker sem bil tako no na tekočem. Dobival sem ■ redno in to že po štirih dn6 hitreje, kakor tu sem —- v cago.
Ch'"
Lepo pozdravljam uredništ^
Karitas je poslala v Banjaluko upravo in vse čitatelje Amc
skupino prostovoljnih delavcev.'ke Domovine, v pomoč potrebnim. Nesreča, ki S spoštovanjem	..
je zadela Banjaluko, je presuni-^	Filip Stanov"'
la tudi Slovence. Tudi od tam	*	arl0
priteka v izdatni meri pomoč Waukegan, 111. — Spošt°v ponesrečencem. Slovenci hočejo uredništvo! Priloženo Vam P^ ob tej hudi nesreči pri Bosan- Ijam denarno nakaznico v ^ cih upravičiti znano njihovo sku $16 za naročnino na spoštovanje, ki ga goje do njih, čko Domovino. Prav leP°
s tem, da so jim takoj izdatno Vam zahvalim, da me ve^n°loV-
že nas'
Uničevanje hrane
ter nekomunističnimi civilistijob pol 11. uri v cerkvi sv. Vida.
včasih kar po več dni, predno se jim je beg iz jame posrečil. Tak človek govori samo čisto resni-
co:
Ali je to, kar hočemo za našo
1.1., vsi odrasli, ki bodo pri maši j WASHINGTON, D.C. — V
ZDA pomeče vsaka družina povprečno v odpadke letno okoli 400 funtov hrane. Torej več kot funt in četrt na dan! Mar ni to greh, ko milijoni ljudi na svetu trpe pomanjkanje!
Sv. maša bo darovana v dušni blagor rajnkega škofa, ki je u-mrl pred 10 leti na ta dan v našem mestu.
Na sprednji strani podobice
priskočili na pomoč, Caritas,, vestite in mi pošljete mednarodna katoliška dobro- ijeno kuverto, da nimam _ delna organizacija, ki ima sedež n'h težav odposlati naroc v Rimu, je poslala trpečemu samo ček notri denem. ^
prebivalstvu Banjaluke v pomoč Ko razmišljam u	^
20,000 odej in 800 oblek. Papež dogodkih, o politiki, še veCUa so Pavel VI. jim je v isti'namem morem razumeti, kako t0’ ‘^ poslal 10,000 dolarjev.	j Slovenci leta 1918 zavrg '
------	|bro, staro Avstrijo in se
Knjigo posvetil v jž'1' “južnim bratom”. JaZ * ja«
dunajskemu nadškofu |mur ne
maram reči, da sem
Srbski pravoslavni duhovnik goslovan, odkrito povedano-^
redovnik Štefan čakič je izdal, Je sram, vsakemu rečem,
kn jigo o svojih p a s t o r a Inih Avstrijec, pa sem
da
,zato zave0
skušnjah pod naslovom “Iz moje pastirske torbe”. Zanimivo je, da jo je posvetil dunajskemu nadškofu kardinalu Koenigu.
Stoletnica slov. šolskih sester
Ob stoletnici reda slovenskih šolskih sester je kardinal Marel-la, ki je pokrovitelj reda, obiskal bivšo vrhovno predstojnico 94-letno s. Terezijo Hanželič in
____sms0m
Slovenec, verjemite!	^e-
Zamalo se mi tudi zdi, x’em, kako nekateri drža razmetujejo z denarjem, a' ^ si privoščijo, kam P°tu|ev ni-1 kako! Jaz pa še toliko ^r0s^ega ’ mam, da bi včasih kaj u pojedel.
Pa ne zamerite, da sem jji! dal, kako mislim o Jug°s S pozdravom ^ ^


* I
se,
^OJZIJ REMEC:
VELIKI PUNT
*+1"H‘++++++l.
žrtveniku je zaplapolal °genj. v vernem spoštovanju se lfi prihulila in pripognila vesolj-na vojska. Ob svitu plamenov s° blestele haljice mladenk, črne SetlCe razpletenih las so ovijale ^°lčeče svečenice s tiho grozo.
Kakor bi zbor maščevalnih du-°v priplul na zemljo, da se ob 2aru krvavih zubljev posvetuje ° Maščevanju nad Hunom.
Grozd pa ni vedel, kam bi se eJal od strahu in groze.
Hitel je od Anice, ko se je Zvedela, in stekel na cesto. Vsa Vas je bila na nogah, plaho so Jali kmetje ob hišah in zrli od aleč proti Grozdovi hiši, kjer s° bila okna v pritličju žarko Osvetljena. V veži in po sobah So Pili in kričali Hrvati, da i^razlegalo daleč v tiho noč.
Ljudje božji, skušajte rešiti-radnika! Vse svoje premoženje dam, če ga iztrgate Hrvatom 12 rok!” je prosil Grozd, a za-Man.
La potem planejo nad nas in,
?aM hiše zažgejo!” so dejali nekateri.	-
Nekaj pogumnejših fantov je S° bliže k razsvetljenim;, pk-A kmalu so se vrnili.
. Nič več ne pomaga!” so de-lali. “Gradnik leži na klopi v S°M> krog glave ima ovit plat-neri robec, ki je ves okrvavljen. e Malo še diha in po njem bo ^aibrž, tako hudo so ga Hrvati.
. Mdi on jim je posvetil! Dva 2lta z zavezanima glavama na °peh, eden pa na mizi. Zraven a dva vojaka z golo sabljo v s^aL; gledata kakor Turka in ražita Gradnika. Nobene po-°ci ni več ne zanj ne za nas.” bJ0h> moj Bog, moj Bog, kaj ■ 'vVse, kar imam, mi uničijo hišo mi nazadnje zažgejo.
. zeta sem in še drugo pojde,”
,G tarnal Grozd in taval kakor r®z uma okrog...
Polnoči je odbilo, ko so zasli-j pa cesti od Kanala velik
tam.
g Gela vojska Hrvatov gre...
°§ Pomagaj in nas varuj ne-tače! Kaj bo, kaj bo!” so tar-1 Ročinjci in se zapirali, k Nrnalu je pridirjala v vas četa t^Hkov in pripeljala s seboj s 1 Prazne konje Hrvatov, ki j.° Lili prišli peš v Ročinj in uje-£ Gradnika. Ustavili so se pred tae°2C*0V0 Lišo, da počakajo pe-^ ’ ki so kjij pj-oti večeru od-v°rakali iz Solkana takoj za pr-’m oddelkom konjikov.
Veptar’ trebušast ritmojster z mi brkami pod nosom, za-sk^ kot dve turški sablji, je ta0cH Prvi s konja in hitel, ropo-0a,°a s sabljo in žvenketajoč z k- r°gama, v Grozdovo vežo,
J^r so peli in trkali z bokali na )( Pijani vojaki.
Lri sto turških rentačil,	k .	. .
^aS';rabovito udaril ob kamnita So u. te^Lo sabljo. Po bliskovo n-,. °čili vojaki pokonci, vzrav-1 se kot sveče in pozdravili, esemost jn pijanost jim je strQS a’ k° so videli pred seboj jih S°spoda ritmojstra, ki Se ec^ini znal krotiti in ki so 8a bali ko vraga.
°korno javim, gospod rit-
SSV’ ic fi0l0brad
Posl -e^’ a 80SP°d ritmojster ni inS UŠal' Grizel si je sive brke gai^ajbne, svetle oči so mu be-e kakor blisk od obraza do
°braza.
s sfSe ^ Lii° tiho in vsakdo je pre raL0rn pričakoval, kdaj
bomb!” ,ie ko je stopil prednje,
„ °d-
Pad r^mojster usta in zagrmi
toliko, kolikor škode so naredili. Zapovedal jim je vse vriniti, kar so morda ukradli in skrili.
“Potem vas dam preiskati in gorje tistemu, pri katerem dobim le trohico tuje lastnine. Kakor tukaj stojim, ga dam pri priči ustreliti!” je nehal svoj dolgi govor in si ves zasopljen in zagrljen brisal potno čelb.
Molče so se vojaki razšli in vse, kar so bili vzeli, deli zopet ha prejšnje mesto, j Ritmojster je ta čas poslal iskat gospodarja. Tresoč se in bled je prišel Grozd od sosedovih. Ko je stopil pred ritmojstra, je vzel klobuk z, glave in začel s tresočim se glasom prositi: “Usmilite se me, gospod, in nikar me ne zaprite! Na beraško palico me je spravila nocojšnja noč!”
Starf vojak ga" je potapljal po rami in dejal: “Koliko škode so naredili’”, ,	\	•	;
Oče Grozd je debelo pogledal, ker ni pričakoval,' da ga je ritmojster- zato dal poklicati. V izadregi je 1 odgovoril:1 “Kakih petdeset goldinarjev škode bi
'bilo ”UT, /	,
“Dobro'!’- je odgovoril ritmojster in poklical prof osa, ki je imel denar za četo s seboj, ter ukazal izplačati Grozdu petdeset goldinarjev.
Oče Grozd se je popraskal za ušesom in tiho dejal: “Če bi bili tako dobri, gospod, naj raje spuste fanta, ki so ga vojaki ujeli in zvezali, in denar naj le obdržijo!”
Pokazal je v sobo, kjer je ležal Gradnik.
A ritmojster je pogledal jezno in dejal: “O tem nimava opravka!”
Grozd je molče spravil denar, ritmojster pa je zapovedal zatrobiti za odhod.
Na travniku ob Grozdovi gostilni so bili izkopali ta čas vojaki grob in položili vanj ustreljenega Hrvata.
Gradnika in oba ranjena vojaka so položili na voz, ki je v spremstvu desetih vojakov na konjih odrinil v Gorico, še preden so drugi odšli dalje proti Tolminu.
Zvezde so že bledele, ko je trobentač zatrobil in so hrvaški pešci in konjiki zapustili vas.
Šli so brez vodnika, kajti Klepca niso mogli nikjer več dobiti in tudi, ko bi ga bili našli, bi jim ne bil mogel več koristit5, ker bil je že — mrtev.
Ko je namreč prišel drugi oddelek Hrvatov v Ročinj in se je začel ritmojster jeziti in kričati nad pijanimi vojaki, si je mislil Klepec, da bo zanj najbolje, če na tihem izgine.
Poiskal je konja, ga zajahal in oddirjal proti domu.
Mesec je jasno svetil na cesto, vsak grm se je natančno risal, kakor srebro se je svetila Soča pod cesto.
Hudobno veselje, da se je vse tako lepo posrečilo, je navdajalo izdajalcu srce.
— Zdaj si v pasti, ljubi Gradnik, in nikdo več ne reši ne tebe ne tvojih pomagačev! — si je mislil in veselo zažvižgal.
A kmalu je umolknil in ču den strah se ga je polotil.
Konj je urno dirjal po gladki cesti. Nalahko so se dotikata kopita tal, naglo so bežala drevesa mimo. Klepcu se je zdelo, kakor bi letel po zraku. Vse je bilo
Vojaiki krogi dobe od Kongresa, kar hočejo
WASHINGTON, D. C. — Ni redko, da pridejo posamezna vprašanja, ki se tičejo naše narodne obrambe, na dnevni red pred Kongresom. Takrat se zmeraj dobijo pogumni kongresniki in senatorji, ki ostro kritizirajo našo vojaško upravo in navadno zmagajo s svojimi stališči. Zato se javnost rada za-veruje v misel, da Kongres veliko pomeni v naši narodni o-brambi, saj tako prepričevalno ocenjuje vse, kar delajo generali v Pentagonu.
V resnici je to drugače. Vojaški krogi se Kongresa in njegovega govorjenja ne bojijo preveč. Imajo namreč vso oporo v obeh rednih odborih — senatnem in domovem, — za narodno obrambo, ki nadzirata vojne izdatke. V teh odborih sedijo samo taki odborniki obeh strank, ki so vojaškim krogom naklonjeni in jim radi gledajo skozi prste. V obeh odborih vojaška Stališča najdejo zmeraj toliko zagovornikov, da vojaki zmagajo.
To se je znova pokazalo ravno te tedne. Kongres je glasoval o izdatkih za narodno obrambo. Dom je določil vsoto $21.5 bilijonov, senat pa 19.9 bilijonov. Skupna komisija je odobrila $20.7 bilijonov. Kritiki izdatkov so sicer napenjali vse sile, da bi znesek znižali, pa so ostali v manjšini. Tako so propadli
predlogi, da Pentagon ne dobi denarja za raketne lovce ABM, dalje zneska $145 milijonov za vojne ladje, ki jih sploh ne rabi, $25 milijonov za načrt za novo vojno letalo, ki je namenjeno samo tujim narodnim obrambam itd. Iz zakona so izpadli tudi vsi predpisi, ki dovoljujejo Kongresu kontrolo Vojnih izdatkov, pa tudi vse omejitve za podpiranje Tajske in Laosa.
Kritiki vojnih izdatkov mislijo, da je edina pot iz te zagate sprememba volivnega postopka v odbore. Sedanji volivni postopek omogoča posameznim vejam federalne administracije, da naberejo v posameznih odborih svoje varuhe, ki skrbijo, da
nobena zahteva federalnih birokratov ne propade. To je pa zaenkrat le pobožna želja, kajti ravno na tem polju pa Kongres pozna zelo malo demokracije v lastnih vrstah.
Boj župana SSokesa s predsednikom mestnega sveta je v polnem teku
CLEVELAND, O. — Volitve so za nami, toda v našem občinskem svetu se duhovi še niso pomirili. Stara nasprotja med županom in Stokesom in predsednikom občinskega sveta Stanto-nom so znova izbruhnila, kar je politične odnose v občinskem svetu le še bolj zameglilo.
Vsem sorodnikom, znancem da je umrl na svojem domu v
in prijateljem naznanjava, Castelarju v Argentini 31.
oktobra 1969 v 67. letu svoje starosti najin brat gospod
JOŠKO ŠCftOŠEU
glavni urednik “Svobodne Slovenije”, nekdanji osebni tajnik dr,, Ajntona Kojrošca in urednik Slovenca. Pokopali so ga 1. ^ifc&felnbra na'pokopališču v Moronu pri Buenos Airesu v Argentini. V Argentini je zapustil ženo go. Amalijo, roj. Koman, sinove Toneta, Janeza in Bojana ter njihove družine.
Baltimore, Md., Vancouver, B. C., 12. novembra 1969
FRANCE KROŠELJ ANDREJ KROŠELJ
V občinskem svetu je 33 svetnikov, najmanj 17 jih mora glasovati za kandidata, da bo izvo-Ije za predsednika sveta. Pravijo, da ima Stanton 14-16 glasov že nabranih, kar pa ne zadostuje. Moral jih bo dobiti za zmago še par med ostalimi 15-17 člani mestnega sveta.
Do sedaj so demokratski člani sveta take spore obravnavali kar v svojem klubu, kajti 4 republikanski svetniki niso kaj prida pomenili. Sedaj jih je šest in to spreminja položaj v svetu. Ni izključeno, da postanejo ravno republikanski svetniki jeziček na mestni politični tehtnici. Vsaj upajo, da to postanejo, in že premišljujejo, kako bi s pridom “vnovčili” svoje glasove, seveda ne v osebno korist.
Vse to je simpatična zgodba, ki ji ne manjka mestne barvitosti. Moti le eno: Stokesovi nasprotniki in teh ni malo v Clevelandu, kot so pokazale zadnje volitve, bodo vmešavanje Sto-kesa v zadevo mestnega sveta smatrali kot vmešavanje črnega župana v zadeve mestnega sveta, ki je po večini bele polti. To je sicer pravi nesmisel, toda v politiki nesmisel rad dobi pretiran vpliv. Ali je Stokes kaj pomislil, ko je to zadevo obesil na veliki zvon?
iezdna pogajanja naj greda na televizijo!
MILAN, It. — Italija ima trenutno izredno šibko vlado, ki v parlamentu nima stalne večine.
Precejšen del vašega računa elektrike gre tudi za šole.
To pa zato, ker je The Illuminating Company investicijsko-lastujoče podjetje. Mi plačujemo davke, kot jih vi. Federalne, državne in krajevne davke.
Mi porabimo približno 25c od vsakega dolarja, prejetega od računov elektrike, za plačilo davkov. Lansko leto je to zneslo nad $49 milijonov.
Petnajst milijonov dolarjev od tega skupnega davčnega računa je ostalo prav tukaj, v Cleveland-Northeast Ohiu. Približno devet milijonov je bilo porabljenih za pomoč obratovanja in izboljšanja javnih šol v Cleveland-Northeast Ohiu.
Zato, kadarkoli plačate vaš račun elektrike, je to investicija za bodočnost. Bodočnost naselbine.
tiho in mrtvo, le pod cesto je
svojimi podložniki.
1 Lilo treba dolgo čakati.
PovareritaLH Je in zaklel, da so
L°bila^ 0Či’ želel’ da bi j ta vse !nial Sa je> da bi tekel še hitreje. Se
°či, želel,
strela in turške bombe,
šumela Soča in konjski peket je enakomerno pel. A Klepcu je konj prepočasi dirjal in naga-
prvatb ta Pridušal, da jih da od e§a do zadnjega pobesiti ali
Nenadoma se mu je zbudila srcu grozna misel. — Kaj, če so post-,. - ^unjega pooesni an |puntarji zvedeli, da sem jaz PijarT ltb jta še enkrat dobi Gradnika izdal, in me kje čaka-tavil*2 Nazadnje jim je žago-| jo, da me ustrele kakor vrabca? ’ 'ta jim odtrga od mezde |	(Dalje prihodnjič)
Je dnevno odvisna od dobre volje nekdanjih koalicijskih strank. To je pa voda na mlin za štrajke. Saj vlade niso v takih trenutkih politično dosti močne, da bi varovale red, zakonitost in mir. Zato je pri sedanjih štrajkih v Italiji vse odvisno, kaj smatrajo delavci v štraj-ku za dovoljeno in kaj ne. Policija se sicer trudi, da preprečuje izgrede in proteste, toda posel se ji ne posreči zmeraj.
Sedaj štrajkajo na primer delavci, zaposleni na televiziji in radiju. Postavili so še zahtevo, da morajo z njimi štrajkati tudi vsi uradniki. Najbolj originalna je zahteva, da naj televizija prenaša mezdna pogajanja! Uprava televizije je na to zahtevo deloma pristala.
Je pa ta zahteva zelo nevarna za televizijsko industrijo, ako bi namreč unije po vsem svetu dobile pravico, da se pogajajo s te-iivizijskimi upravami na televiziji. Recimo, da bi se to zgodilo tudi v Ameriki. Kdo bo potem še gledal televizijo, ako bodo mezdna pogajanja imela vpliv na dnevne programe?
Moški dobijo delo
IŠČEMO DELAVCE Za delo v tovarni trdega kro-manja. Druga zmena. Nadure. Izučimo. Na zahodni strani, nasproti Rapid Transits. . Oglasite se na
13701 Triskett Rd.
(221)
Delo za moške & ženske
Službo dobe
Tovarniški delavci, odlična plača, obrobne koristi, pokojninski načrt in bonus. Uradnice — tipkarice, odlična plača, več obrobnih koristi, pokojninski načrt in bonus.
CLEVELAND RANGE CO.
971 E. 63 St. (224)
MALI OGLAS/
Hiša naprodaj
Prodam hišo na Norwood Rd. Za pojasnila kličite 881-1887.
(220)
Help Wanted — Female
Old established steel company located at E. 53 St., and Lakeside Ave., wants part of full time office help. Hourly rate $2.00. Call 432-1411, ask for Mr. Cullinan.
(218)
V	najem
5-sobno stanovanje v zidani hiši, zgoraj, na 2808 Bridge Ave., blizu West Side tržnice se odda zakoncema srednje starosti. Najemnina $60. Oglasite se osebno.
(219)
V	najem
Dve opremljeni sobi, spalnico in kuhinjo, oddamo v najem na 1196 E. 74 St. Kličite po 6.30 zvečer: EN 1-4688.
—(Nov. 10,12,14)
NEFF E. 185 ST.
Brick bungalow, 3 bedrooms, 2 fireplaces, IV2 baths, near Our Lady of Perpetual Help Church. George Knaus, Broker 481-9300 (12,14 nov)
Ženitna ponudba
Slovenski fant, 26 let, 5.5 visok, želi spoznati preprosto in nežno slovensko dekle primerne starosti, za skupno pot. Slika zaželjena. Ponudbe na upravo pod značko: “Tajnost”.
(12,14,17,19,21 nov)
Hiša naprodaj
2-družinska, 5-4, blizu bulevarja, spodaj lepa velika kuhinja, preproge, 2 in pol zidana garaže. Se lahko takoj vselite. Pokličite CAMEO REALTY CO. 261-3900 Vprašajte za Rose Komochar — 486-7198
(220)
Zfe ILLUMINATING^^
An Inm'.ar-ewntd Company Sorvinp Tha Bait Location In tha Natiaa
Stanovanje v najem
4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, na novo , prebarvano se odda na E. 156 St. blizu Grove-wood Ave. Kličite 531-4502.
F. S. FINŽGAR:
POD SVOBODNIM SONCEM
Vsi so molčali. Tiho plapola- sključil v kot in pritisnil nje ognja je dramilo molk, is- na razgaljene prsi.
roke
kre so poskakovale iz polen, prasketale nad ognjiščem in se potapljale v dolge jezike zubljev, ki so kipeli pod sajasto sleme. Svečanost, kakor bi govoril prerok, je prevzela vsa srca, da so hitreje utripala in sklepala velike sklepe.	6 ŽPilsL
Tedaj je vstopil počasi, potrt, boječe, kakor grešnik, Radovan. Komaj z očmi so se ozrli proti vratom. Nihče ni okrenil glave. Radovan je čutil tesnobo in slovesnost. Kakor ob daritvi se je
Svarun ga je pogledal, a v njegovih očeh ni bilo jeze. “Radovan, pripoveduj o roparju! j Duši me v prsih, za golt me še | davi žalost. Ne morem sam!” j Iztok se je ozrl na starca god- ; ca. V pogledu je bil očitek: “Zakaj je nisi čuval, branil?” Radovan se je primaknil k ognjišču. Pri ognju se je zdel njegov obraz čudovito zguban in shujšan. Ko je izpregovoril, je bil glas tako plašen, tako po-
“O, vem, da me sodite, mene starca. Sodijo me vaši obrazi, obsojajo me pogledi, ker je bila ukradena golobica, ker je izginila lučka z dvora, ker je onemelo njeno petje in je sedaj hiša kakor požeta njiva. Vi me sodite, bogovi me ne sodijo. Vprašam: Kdo izmed vas še ni krmil go-lobcev in jim potresal zrnja sredi dvora? In kaj si storil tačas, ko si zamaknjen pasel oči po golčeči množici, pa je padlo izpod neba kakor puščica, prhut-nilo med golobce, pograbilo in izginilo. Se zakričati nisi utegnil še pomisliti nisi mogel na lok, zakaj visoko pod nebom je že plul kragulj z najlepšo golobico v krivih krempljih. In tako se je zgodilo z njo. Svarun je priča, i Iz zasede je planil Tunjuš na 'njivo med deklice, rdeča perut je frfotnila, kriki so nama umrli |.v grlih, on pa je izginil •— kragulj, ropar, jezdeč na konju in na tisoč besih. O Morana!” Rado je bledel ob povesti, ustnice je stiskal, da je bežala sled-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
GROW WITH US!
Processors - inspectors (caters - Slitters
Opportunities for experienced and trainees with rapidly expanding manufacturer of precision magnetic tape, has immediate openings for neat, alert, conscientious individuals for first, second and third shift operations.
NEW PLANT IN PICTURESQUE SETTING ON THE JOB TRAINING EXCEPTIONAL COMPANY PAID BENEFITS WAGE COMMENSURATE WITH EXPERIENCE
? Write or phone our Industrial Relations Dept.
Interested
BASF SYSTEMS INC.
Crosby Drive, Bedford, Mass. 01730 Phone (617) 271-4000
An Equal Opportunity Employer
(218)
bit, da se mu je Iztok začudil in !nja kaplja krvi iz njih, prsti so se obrnil proti njemu.	se krivili in se stiskali v pest,
na rokah so se podrhtavajoč gibale močne, vzbokle mišice.
“Kaj bi storili vi, ki me obsojate, kaj?”
“Za njim!” je rignil s sklanim glasom Rado.
“Za njim, za njim! Ti bi šel za Hunom, vrtoglavi mladec, verjamem. Toda šel bi bil v po-gibel. Kje je konj, ki bi dosegel Tunjuša? Kje imaš tovarišev, kakor jih je imel on? Ali bi co-potnil z nogo ob tla, da bi prilezli iz zemlje kakor ose iz luknje, če potrkaš nanjo? Oj, mladiči, ljubezni lačni, krvi polni, krat ka je vaša modrost in ne seže daleč preko rumene kite lepega dekliča. Tudi Radovan bi bil jezdil za njim, ko bi žarela le taka iskrica upanja, kakor jo da slab kremen, če udariš z jeklom nanj. Ali ni je bilo. Zato sem ostal in jokal s tiho in grenko žalostjo in mislil v svoji stari modrosti na koristne ukane. Na bogove, da sem npdplžen! A za
MECHANICAL PRODUCTS COMPANY
Has Immediate and Permanent Openings For
MANUFACTURING ENGINEER
who has experience in Tool and Die Design, Machinery, Plant Facilities and Layout. A'so one with experience in Hi Speed Progressive Dies for metal stamping and fabricating.
Engineering degree preferred but not mandatory. Automotive background preferred. SALARY $16,000 to $20,000.
We also are looking for TOOL AND DIE FOREMAN or supervisor with an automotive or manufacturing background in High Production Sheet Metal Dies. Salary $12,000 to $14,000.
Send resume in confidence to Personnel Director
MECHANICAL PRODUCTS COMPANY
TELEDYNE COMPANY
9732 Rush Street, El Monte, Calif. 91733 Tel. 213-444-0577
'	(219)
PACKAGING FOREMAN
Excellent opportunity for an experienced food packaging foreman to join a new food processor. We need a man well versed in. cartoning, case packing and paletizing. Pleasant working conditions and excellent benefits. For further information call 894-3901.
TOASTA FOODS COMPANY
300 W. Wiley Road
Schaumburg
(218)
CARGILL, INC.
HAS OPENINGS FOR
•	MAINTENANCE MAN
•	CHEMICAL OPERATOR EXPERIENCED OR WILL TRAIN
Excellent working conditions including many company benefits. APPLY to MR. OSTER or MR. HUDDLE Cottage Avenue at Lake Marion Rd.
Carpentersville, 111. 60110 (An Equal Opportunity Employer)
F	(218)
TOOL ROOM MACHINISTS HELIARG WELDERS - TRAINEES
Top Dollar for Good Men, who know how to work. These jobs offer Better than average Benefits.
FEEDER CORPORATION
,•* ■■	4429 James PI.	Melrose Park, 111.
NORTH AND MANNHEIM AREA 343-4900 or 261-2997
]	(218)
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
LITH0 FILM
STRIPPERS
*
For Major Plant Expansion
*
Top Union Wages
*
MAXIMUM BENEFITS
*
SECOND SHIFT PREMIUM RATES
*
Call Collect or Write
E. R. RUZICKA 402-477-3711
Mid America Webpress
Lincoln, Nebr. 68501
nedolžnost taki pogledi od vas, tako plačilo!”
‘Ne žaluj, Radovane! Govori o ukanah! Prej pa izprazni ro-ženico, ki ti jo nudi tvoj sin.” Iztok je dotočil do roba in podal godcu.
“Ne bi! Na bogove, da bi rajši od žeje pivkal kakor ptica, ko pa omočil ustnice sredi krivih sodnikov ob pijači. Na tvojo besedo pa verjamem, da so me varali vaši pogledi!”
Izpil je naglo^ v lice mu je zaplulo nekaj krvi. Nato se je dvignil s ploha, vzravnal staro telo in izrekel svečano, s pojočim glasom:
“Ni tvoja stvar moja ukana. Zato je ne zve nihče, dokler se ne zgodi. Povem vam pa, da sem prisegel vsak dan trikrat in vsako noč po trikrat sveto prisego Svetovitu vsevidečemu, Pe-runu vsemogočemu in Vesni in Devani: Radovan otme Ljubi-nico ali pade v naročje Morani ob cesti na sovražni zemlji. Tako sem prisegel, tako se zgodi!”
V	starcu je zakipelo čudovito življenje, oči so se mu bliskale, iz dvignjenih prsi je kipela moč, iz stisnjenih pesti je kričala odločnost ip iz hropečih dihov je žarela hrabrost in navdušenje. Vsi so se zavzeli, po vseh licih se je raztočilo od godca nekaj veselega, z upanjem napolnjenega, celo Svarun je dvignil težke glavo, s čela mu je izginil temni oblak, iztegnil je proti Radovanu desnico kakor v blagoslov.
Godec je obstal za trenutek sredi njih, ponovil s sekajočim poudarkom: “Tako naj se zgodi, tako sem prisegel —” se hipoma obrnil ter odšel skozi vrata na temno dvorišče.
V	jutro so obsijali prvi sončni žarki še spečo vojsko. Krog in krog gradišča so črneli ožgani vrtinci zemlje, kjer so goreli na večer ognji. Ob njih je spala vojska vse navzkriž kakor od viharja posekan gozd. Čudna omotica od veselja in pijače, od krika in plesa je prevzela ude bojevnikom, da so omahnili, odreveneli in zaspali v sen, tako trden, da ga ni zdramila zarja.
Na okopih se je že zbrala gruča veljakov in starešin v posvet Ugovora ni bilo med njimi. Ena misel je vladala. Preden so sklepali, je bil sklep dozorel:
“Nad Hune!”
Večina je želela, da se odpočije vojska en dan in potem
(218)
MAINTENANCE
MECHANIC
Corrugated Container Plant 2nd & 3rd SHIFT OPENING Electrical background plus general maintenance capabilities. Must have own tools. Excellent starting salary plus shift differential & overtime. Paid retirement, life accident plus hospital insurance. Nine pd. holidays — 2 wks. vacation after 2 yrs. WESTERN KRAFT CORP.
1800 Nicholas Blvd.
ELK GROVE, ILL.
Phone 439-1111	(218)
FEMALE HELP
WOMAN for light prod, work in cleaning pint. Willing to learn cleaning & pressing. Will teach.
BELLWOOD CLEANERS,
1110 Bellwood Ave.	544-2688
(218)
udari vsa čez Donavo nad Tunjuša.
Temu je ugovarjal Iztok. Vojak skoz in skoz, ki je poznal red palatincev, se je zgrazal, tadar je pogledal v dolino.
“To je drhal,” je pomislil, “ne vojaki.”
Zato je ugovarjal in prepričeval tako dolgo, da se je vdal zbor in pritegnil njegovemu nasvetu. Poverili so mu oblast, da si iz-oere le najboljše ljudi, drugi naj se vrnejo na svoje domove.
Ko je bil sklep dognan in posvetovanje zaključeno, se pojavi med njimi na suhem hunskem konju, kakor so jih nekaj ugra-oili v bitki, star Hun.
Vse je spreletel gnev in jad. Sprejeli so ga mrki pogledi, namrščene obrvi, zgrbančena čela.
“Kakor sem prisegel, tako so zgodi!”
Jezdec je izpregovoril. Po vseh licih se je prikazala osuplost, iz vseh ust je hkrati zadonel vzklik začudenja.
Jezdec pa je okrenil konja; zamahnil je čop rdečih ias ob glavi, stresle so se kocine kozlovskih hlač in — Hun se je za-drevil po brdu iz gradišča.
Zborovalci so mu dvignili roke v “[pozdrav, glasni klici so ga spremili in mu voščili srečo bogov na pot. Jezdec, Radovan, se ni ozrl. Zamahnil je s plunko po zraku, se sklonil konju na vrat in pognal v skok po dolini.
“Oj ukane! Oj ukane,” je šlo od ust do ust me zborovalci, ki so zrli za godcem. “Kdo ga prepozna? Bogovi z njim! Čuvaj ga Svetovit!”
Sredi dopoldneva se je razgibalo mravljišče krog tabora. Kakor luči so švigali med umazano rjavo in sivo tolpo šlemi Iztoka in Slovenov iz Bizanca. Krog poldneva se je že ločilo in razkrojilo valovje naroda. Po
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER Share house in exchange for evening care of 12 yr. old. Call before 10 a^m.	267-3806
(218)
CHILD CARE — My Home for sml. child. 8:30- 5:30. Salary open. Must have refs. Golf Mill area.
VA 7-4203
(218)
CHILD CARE
No housework. Nr. North. 1 infant. Own rm. bath. Ref. req. Sal. open, SU 7-3512
(218)
HSKPR. — Mature & experienced. 40-50 yrs. pref. Go to Fla. immed. for 6 months. Perm. pos. Own rm. & ba. Rec. ref. $80-wk.
943-2125
(218)
zraku je vzklikov: Hunel”
kipelo
“Na*
od bojevitih Hune! Nad
ter. Zamislil se je kakor v lePe sanje.
(Dalje prihodnjič)
ŠESTNAJSTO POGLAVJE
Zaradi zmage žejna krvi je vojska hotela še tisti večer odriniti skozi sotesko od gradišča proti Donavi. Iztok je imel dosti posla, da je zbranil razbrzdanemu hudourniku divji pohod. Daši je izbral najboljše bojevnike, bi se ne bili uklonili, da niso posegli vmes starešne in veleli narodu, naj bo strogo pokoren Iztoku — poveljniku. Polagoma se je vojska umirila. Starešine so se poslavljali in se vračali na svoja selišča. Drhal je vzklikajoč in plešoč ginila v lesovih. Proti večeru je stalo v dolini krog tisoč vojščakov. Vodila jih je železna roka posameznih Slovenov, ki so dolgo vrsto let korakali za bizantinskimi prapori. Iztok je velel porazdeliti mednje vse hunske in antske konje. Kar koli je bilo oklepov in šlemov, vse so si nadeli. Tako je imel okrog dve sto težko oboroženih jezdecev. Njegov jermen pod brado je bil tesno zapet, ob vrstah je jahal s čudovito samozavestjo. V prsih je začutil hipoma slast, kakršne še ni bil okusil. Tako jasno kakor nikdar mu je stopil pred oči daljni smo-
Naročnikom —
Če prejemate Ameriško Domovino po pošti, pomeni datum nad vašim imenom, do kdaj je naročnina plačana. Na primer: 1-20-0, kar je do 20. januarja 1970, torej najprej mesec, nato dan in leto. Obnovite naročnino pravočasno in omogočite nam redno nadaljne delo!

ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
ll^ ....................................—.................— .
REAL ESTATE FOR SALE
WHEATON — Older Home. Newly remodeled, profes. decorated within, last yr. Lots of charm. Spanish style. 4 bdrm. 2% ba., newly crpt. thruout, new kit. Exc. address, nr. schls., commuter, etc. By owner.
$45,500	653-2415
(219)
7 RM. BRK. COLONIAL 4 bdrms., l3/4-baths, cent. htg. and air. cond. Fin. bsmt., 2 c. gar. Vic. 115th-Western. Lo $30’s. Appt. only. Call PR 9-7330
(220)
NAJDRAŽJA CESTA NA SVETU? — Tomey “hitra cesta” je dolga 335 milj in se vije po dolinah in preko vzpetin glavnega otoka Japonske. Gradili so jo 4 leta in izdali za njo 951 milijonov dolarjev. Japonci trdijo, da je to najdražja cesta na vsem svetu. Slika kaže en njen del.
MALI OGLAS,
ki ga objavite v Amerišk* Domovini, je zanesljiv uspeh" Poizkusite!

V SLAG SPOMNI
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA
John Mivec
ki je preminul 12. novembra 19(5^
Počivaj v miru, dragi oče, preljubi oče v grobu tam, v ljubezni trajni boš ostal, nepozabni dobri nam.
žalujoči:
ANA MAVEC in MARY KAUCN^' hčerki*	/*
JOHN MIVEC in FRANK GRDA14 ' sinova.
Cleveland, O. 12. nov. 1969.
V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRT DRAGEGA SOPROGA
John “Tex” Eržen
ki jc umrl 12. novembra 19®J'
Leta štiri so že minila, odkar srce Ti več ne bije, črna zemlja truplo krije, luč nebeška duši sije.
Prosi tam za nas Boga, da še nas k Tebi pripelja> ko zemljo bomo zapustili, za vedno bomo se združit*.
Žalujoča:
soproga FRANCES in DRUGI SORODNIK'1 Euclid, Ohio 12. novembra l969'
-,v>
V BLAG srvlflt*
PETE OBLETNICE, 0D?ULt UMRL NAŠ LJUBLJEN SOPROG, OČE IN STARI OČE,
Boltizar HozjaJJ4
Preminul je 12. novembra
Pet je že minilo let,	sVet,
odkar si Ti zapustil ali nismo na Te pozabi i-spomine svetle v nas bu^^ > v ljubečih srcih nam zlV1 ' Žalujoči:
A N A — soproga JOHN in MATIJA — sin JANE - snaha JOHN in ROBERT ^ n OSTALO SORODSTV Cleveland, O., 12. novembra