77. številka. Ljubljana, viorek 6. aprila. XIII. leto, 1880
SLOVENSKI NAROD.
khaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemali za Rvstro-ogerske dežele za celo leto Iti fL za pol leta 8 mL sa četrt leta 4 cld. - Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 jrld., za ćetrt leta 3 f?]d. oO kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za meBec, 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šol',h in i* dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemali za četrt letu 3 (roI& — Za oznanila se plačuje od četiristopue petit-vrste G kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. - Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. . gledališka 8toll>au. O prav ii i s < s o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Meščanje!
Naši kandidatjo za volitve v mestni zbor so:
za H. razred, ki voli 6. aprila: Frane Itavniliar. deželni blagajnik. I »r. Allons JI ose, odvetnik.
Peter Orasselli, hišni posestnik. I Dr. Josip Stare, koncipist pri finančnej prokuraturi.
Za I. razred, ki voli 8. aprila: aDr. Karel Aliaeic, odvetnik in hišni posestnik.        I Miha Pakle, trgovec in hišni posestnik. Karel Tavčar, hišni posestnik. | l>r. Frane Papež, odvetnik.
Narodni mehanski volilni odbor.
Dežman peša.
(Dopis iz Ljubljane.)
—n—. Nobedna stvar tako živo ne kaže, kako silno propada in konec jemlje nekdaj vsemožno gospodarstvo tukajšnje nemškutarsko-renegatske stranke, nego zadnji listi njenega pojemajočega in o smrtnej uri zvijaj o čega se glasila „Laibacher Tagblatta". Kako poln je bil ta list vsako leto o volitvah dolzih člankov, lepo donečih fraz, ujednib s perečim poprom pisanih drobnih novic. Ako se je tudi stvar, katero je zagovarjal „Tagblatt", človeku gnju-sila, oblika vsaj nij bila napačna, kajti g. Fric Keesbacher ume dobro nemško pero sukati, in uskok Dežman je tudi še časi kakšno lepo frazo povedal ter celo fanatičnemu Schrevu se je časih kakšna čedna perijoda posrečila.
A letos?
Svobodno lehko rečemo, da „Tagblatt" še nikoli o volitvah nij bil tako slabo pisan, njegovi članki še nikoli nijso bili tako vodeni, njegovi argumenti še nikoli tako šopasti, njegove drobne stvari še nikoli tako ničeve prazne
— in podle kakor letos. „Tagblatt" zapuščajo stari njegovi sodelavci a la Fric Keesbacher, novih nij, a Dežman, malo ne jedini sodelavec njegov, peša, peša in stara se tako vidno, da bi človek skoraj imel usmiljenje z njim, ako bi vskok — kedaj usmiljenja vreden bil.
Ker se je narodnej stranki posrečilo letos postaviti za kandidate vrle može, izvrstne gospodarje, po vsej deželi znane advokate, mnogo-iskane zdravnike, Čislane obrtnike, delavne in vešče uradnike, ne more jim Dežman do živega, zategadelj lotil se je druzih obče spoštovanih mož, g. dr. VoŠnjaka, g. dr. Zamika, g. Goršiča in g. Regalija!
Da dr. Vošnjaka Dežman sovraži, to bode vsakemu doumno, kedor pozna na jednej strani Dežmanovo strastno vskoško zagrizenost, a na drugej strani vztrajno in našemu narodu bla-gonosno delavnost Vošnjakovo. A, da boljšega orožja neimejoč v zadnjih listih „Tagblattovih" Dežman napada Regalijev zdravi obraz, (Joršičeva široka pleča in dr. Zarnikovo telesno moč in krepost — to kaže in jasno priča, da je Dežman zadnja leta opešal
na duhu in telesu, ter da se ne zna in ne more nič več boriti z uma in dovtipa svitlim mečem, nego da v svojej duševnej revi in onemoglosti svoje pero pomaka v — podlost in nesramnost.
Pač, še dva druga moža mu nijsta všeč! Čudi se, ter se ne more prečuditi, kako je to, da je naša stran postavila za kandidata dva — uradnika, g. deželnega blagajnika R a v-niharja in g, c. kr. finačnega koneipista dr. Stareta. katera — kedo opiše njiju smelost! — sta tako predrzna, da kandidujeta zoper svojega uradnega načelnika g. Kalten-eggerja!
Ali ga vidite ustavaka, liberalca, **v<»-bocloljiiba DežmanaV
Kaj je uradnik suženj svojemu šefu V Kaj uradnik ne sme imeti tudi svojega po-litiškega prepričanja in toliko poguma, to prepričanje tudi dejanski kazati? Se ve da, vi mislite, da so uradniki kar ljudje brez pravico in svobode, kateri se morajo na volišče čredi jednako goniti,  kakor ste jih vi gonili,
Oženil se je iz — osvete!
(Povest-, spirala Milka P.) I.
Kaj se tako poslužno gibljo sicer ne baš prenagli posli V Res, leto dnij uže nij bilo v gradu takega vretja, vse dolgo leto nijso bili ti zehajoči, počasni a sedaj tako brzi lakaji oblečeni v krasnih temno-zelenih in bogato z zlatom opisanih livrejah, v katerih se šopirijo denes. Vratar se je bil postavil na svoje mesto, da pričakuje gostov. Zadovoljno pogleduje lepo svojo obleko, katera je denes vzvi-ševala vrednost njega inače vrlo suhoparne osobe.
„Ali meniš, da pride tudi on, J ea ne t ta ?" vpraša hišine, ki je imela blizu njega opravka.
„Skoraj gotovo. Ona ga pričakuje. Nu, anti znaš sam, kaj ti je ukazala!" j
„Znam, znam", odvrne in pokima z glavo ter jame šetati gori in doli.
„Ztlaj bodemo vendar boljše živeli", povzame zopet hišina.
nToda imeli bodemo tudi več posla", pri-dene vratar.
„Zatorej bode nam o raznih prilikah več padalo v žep," šegavo opomni hišina.
„IIm, prav imaš!" reče vratar, hodeč sem ter tija.
„liog vedi, če se omoži še to zimo V" „Kedo jo vzame?"
„Si li slep V" zamrmnt Jeanetta nevoljno. „S kom neki, nego z njim." — „M:sliš z grofom V" „1 nu, se ve."
„To nij baš tako gotovo —"
„A jaz vem, da je prav gotovo", odreže
se hišina, nasmihajoča se.
„Tako? — To je uže kaj dru/.ega. Ve
hišine se ve da znate vse skrivnosti svojih go-
spodinj. Ali k nam ufde redkokedaj kakšna stvar. Vendar, poleg vsega tega —"
Zvonec se je oglasil in hišina .1 e a ne t ta zbeži po stolbah in po hodniku do vrat, ki drže v sobo nje gospodinje.
„Kje si bila, Jeanetta?" jo vpraša čvrst in zvoneč glas.
„Milostiva gospa —" plaho odgovarja hišina.
„ Pojdi bliže. Prinesi mi pisma, ki so prišla denes."
Jeanetta otide in gospa prične naglo hoditi gori in doli po sobi. Pred zrcalom se ustavi in, pazno ogledujoča svojo sijajno obleko, zamrmra: „Lepa sem, a tudi moram lepa biti v popolnej svobodi; dosta dolgo sem robovala, dosta dolgo čakala tega dne — oh, Ivan! —■ Zdaj stopi hišina v sobo in položi razne liste na mizico poleg ogledala. Gospa z roki migne hišini, da jo pusti samo.
„Vse isto, vfce jednako", poluglasna na-
! Znamenito!
Vsakemu, kdor je uže potreboval zdravniške pomoči v boleznih, n. pr. sopi-r bramor, sttfioo, bolezen na prsih, slabost, ncivoznost, Je znano, da celo najodliciiejse avto r ti t  niravntstTa '.kakor proi. ur. .Sclinitzler, Skoda, lirami eto.) priporočajo izključivo
naravno, kristalno-tifito, zlato-žolto,
prirejeno vsled minisrerske^a ukazs po avstrijskem lekarniškem pravilniku
zdravilno pomuhljevo jetrno masi
iS Kristijanije v Nnrvegiji kot najboljšo ribjo mast, kolikor se je tialiHJe v trgovini, in sicer llaif( njenih Izvrstnih last-nostij ; — ta jetrna mast prekosi m je boljša, nego on« bela, ki su je se sopuhotn očistila, a pri tem zgubila najboljše snovi.
Daje ta Jedino prava, kristalno-čista, zlato-žolta x<l rtivlliMi pomnili eVU .etrim UitASil lOadttS L'allariaa Lm. [pomulieljl po avstrijskem lekarniškem pravilniku; pravilna, zato jo v zalogi zmirom sveža ter iz prvih in najsolidnejslh izvirnikov v sklenicah po 60 novč., in jo ima
Julij pl. Trnkoczy,
(74-9)
lekar t Ljubljani, na mestnem trgu štev. 4. naročite izvršuj** se s poštnim povzetjem najhitreje.
r     _^__^__^ __£ _W ___ _____£ ___ ______ __£ __T ___ ___ _^_ _^__^ _^ ___ _W
M. Lentsche,
prodajalnica špecerijskega in malerijalnega blaga, Freširnov trg tik Hradeckega železnega mostu,
razprodaja, ker bodo nehal s tem tržiti, pod cono
voiite.© nalogo Tp^st^t
za sobne malarje in mastilce,
(123—2) kakor tudi
čopiče (itin&ctjne)
vsake velikosti na drobno in debelo.
r       _^ __^ ___ __f __^ _^ ___ ___ ___ _________ __^ ___ __^ ___ ____ ___ ______ ___ __T
v ^^Vy^^ .^^n      .^^v      .^^v ,^^v ^^v. ^tS .^^v
AV'illioliiiov
Q        rimski, skušeni, pravi, vseobčni
jjj zdravilni in vodni prilep (plašter)
w soper
X glavobol, rane, opeklino in ozeblino.
Ta prilep je privilegiran od Nj. rimsk. kat. reKfofistva. Mod W in učinek tega pri lepa je posebno" ugoden pr globokih in raz-m trganih ranah Vfied nboda ali udara, pri hudih ulesih, ne-M odpravljivih bezgavkah, pri skelečih izpustkih, pri črvu, W vnetih , oguljenih prsih, speklinah, kurjih očesih, otiskah, zmrznenih udih, pri toku iz trganja m Jednakih bolečinah. CD Jedna fikatljica stane 40 kr. Hv. vetj. Menj, nego dve škatljici
Vi   se ne pošiljati m staneti s kolekom in pošiljatvijo 1 gld. av. velj. ^ Ta prilep pravi ima samo
W       leknrna Fran Wilhelma v Neuenkirehnu pri Dunaji.
y/ Nadalje ima tudi:
^ V Ljubljani: Peter Lassnik. (587—11)
vt/vt/v»/\>y\«yv»/\*A« a« A»v<Mm. a. ... . ....____________
Severno-nemški Lloyd
(Ner.lileulseh'T Moyil)
v avstrijskej državi koncesijonirana
parobrodna družba.
Direktna redna poitna parobrodna vožnja mej
Bremenom in Ameriko.
Poleg najnižje oene prevoinjl in najsolidnejsega ravnanja a potniki, priporoča se za natančnejša pojasnila uradno potrjeno
Glavno zastopstvo severno-nemškega Lloyfla za Kranjsko
lt. ICaiizJn^er ,
(39   G) spcditeur juž. železnice,
na dunajskej cesti, št. 13 nova, v Ljubljani. SV Sprejmo so zanesljivi agen t i za okraje na Kranjskem. ~W
g;sw>
Ogersko - francosko zavarovalno delniško društvo
(Franco-Hongroise)
z delniškim kapitalom
© 3»iXijo»ov goIcL, v slatin ali SO ^ilijosvov £;cei».teav>
na katere je 4 milijone liolil. v zlatu ali IO milijonov frankov
v gotovini vplačano in deloma v prioritetnih od države garantiranih obligacijah, kakor tudi v druzih sekuritetih, deloma tudi pri prvih deželnih denarnih zavodili s kratko odpovedjo naloženo, je v celej avstro-ogerskej državi
svoje delovanje uže pričelo, ter
zavaruje
1. zoper škodo po ognji, streli, ter eksploziji po SopuhU in plinu.
2. proti chomage, to je,  škodo po odvzetji dela ali izgubitvi dohodkov vsled požara in eksplodiranja.
3. zoper skctlo po toči.
4. če se je zrkalo utrlo.
5. zoper škodo pri prevažanji po suhem in po vodi.
G. na valore, to je, pošiljatve vrednostnih papirjev vsake vrste, gotov denar itd. s pošto po suhem in po morji.
7. na človeško življenje, na glavnice se anticipativ-nim vplačanjeiu zavarovane svoto ali l>re% njega, na rente in poko.nmo, kar se plača po smrti ali ob življenji zavarovanca, tako tudi na balo.
Znatna delniška glavnica družbena daje zavarovaneein popolno poroštvo, da bode družba izpolnjevala prevzete dolžnosti. Družba se bode trudila se Strugo pravičnim postopanjem, s i očll i lil iu koillaill Ili lil iKVrŠCVailjCIll lil izplačevanjem vsake KliOde opravičiti si zaupanje p. n. občinstva, ter
bode onim, ki se hote" zavarovati, dovolila vse flOOOljŠke, ki se strinjajo / načeli na takej podlogi delujoče družbe. Ponudbe zavarovanj© sprejema in vse po želji razjasnjuje podpisano glavno zastopništvo, glavna zastopništva v provinciji in tudi posebna zastopstva v vseh večjih mestih dežele.
V Gradci, dne 15. februarja 1880.
(50-ro
Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Kranjsko
v GRADCI, Eadetzky-Strasse Ur. 8.
Izdatelj in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".
kar se vrši na Bolgarskem. Knez je dejal tudi, da je bolgarska kneževina v dobrih razmerah z druzimi državami.
FrnitcoMlic nepooblaščene bratovščine, katerim je vlada ukazala z dekreti, da predlože svoja pravila vladi ter jo prosijo poobla-Sčenja. so sklenile, da tega ii<» store.
lili;loiKi konservativci pri zadnjih volitvah za parlament zgubi vajo vsak dan nekaj svojih sedežev, in zgubili so jih zdaj uže toliko, da ne morejo na zmago nič vet; misliti. Liberalci so si uže priborili nad sto glasov ve6 in zagotovljene jim je uže zdaj, ko volitve nijso se vse zvrsene, v »pod njej zbornici večine 21 glasov. In uže so začele angleške novine ugibati, kako da hode nova vlada zložena. Tako pišejo „Times14, da postane angleški premir loid (Iran wi I le, v ministerstvo pa da vstopita II a r t i ng to n in (i la d s ton e, oba vodji libernlnej stranki. Kakšna pa bode potem agleška vnanja politika, to se malo lehko uže ugane iz II a rt in g t o-novih hesedij, katere je nedavno govoril vo-Hlcem: Vb tok nuj so prepusti vstočn i m narodom. O tej za vse Slovanstvo neizmerno važnej zmagi angleške liberalne stranke in o propadu IJeaconshelda hočemo na prvem mestu te dni več govoriti.
Domače stvari.
— <lsi«l volitev v III. razredu.)
Pri včerajšnjej volitvi III. razreda za mestni zbor 1 j u b j a n s k i je sijajno zmagala narodna stranka, kakor se je od tega narodno močno vzbujenega razreda VOlUcev uže pričakovalo. Izvoljena sta narodne stranke kandidata gg. J. Ileu.-tll s 17G glasovi ;n dr. J. I*c»rč s 175 glasovi. NemSkutarska kandidata gg Acbtscbin in Bamberg stn dobila s« mo -17 glasov. Lani so imeli narodni kamlidutje Horak 150, a dr. Zamik in Jurčič po 148 glasov, nemškutarski kandidatje pak so imeli lani po 58 glasov. Tedaj je od lani do letos narodna str a n k a v tem razredu spet pridobila za 27 glasov, ki jih ima več, a nemškutarska je propala od luni do letos spet za 11 glasov, katere ima menj. Oospodje vo-lilci II. in I. razreda naj si denes in poju-tranjem v tem lepem izidu vzemo izgled, po katerem naj se ravnajo t. j. vsi naj volit pridejo in mej soboj agitirajo za narodno zmago
— (N a š d e ž e 1 n i predsednik g. W i n-kler) seje nedeljo zjutraj pripeljal v Ljubljano. Ob 10. uri dopoludne je g. namestnik Kalina novemu predsedniku predstavil c. kr. vladne svetovalec. (}. Winkler je v kratkem nagovoru izrekel upanje, da bodo tudi njega, kakor so njegovega prednika podpirali v uradnem poslovanji, (i. Vladni svetovalec Schoppl je v imenu uradnikov pozdravljal novega predsed nika ter naglašal, da prvo jim je postava, katere se zmirom drže, neglede na desno ni na levo. Potem se je g. predsednik z namestili kom g. Kalino peljal h gg. knozoškolu dr Pogačnrju, k županu Lasehanu, k deželnemu glavarju, vojaškemu poveljniku Mihuliču itd. Popoludod jo g. Wi n kler obiskal dr, Blei-weisa in slovenske državne poslance. Zvečer je prišel g. VVinkler k slovenskoj predstavi v gledišče, kjer smo ga vidi li v družbi z n. dr. Vodnjakom v jednej partOrnej loži Prav dopadla mu je baje predstava, a po prvem aktu je odšel h g. Kalini, kjer je njem u na čast bilo več gospodov povabljenih. V ponedeljek Se tukaj ostane, potem gre spet mi Dunaj, odkoder so pa kmalu vrne, da pre vzame vodstvo urada. Kdor je imel priliko t novim predsednikom občevati, no more pre-hvaliti njegove uljudnosti iu ljubeznjivega obnašanja. Upati smemo, da se z njegovim prihodom v deželo vrne toliko potrebna sloga iu
mir, in da bodo vse moči zbrane v en cilj, povekšati blagor dežele in naroda. Za trdno pa upamo, da enkrat poneha tista mržnja enega dela uradnikov proti narodu, ki je le umetno bila provocirana po prejšnjih vladnih sistemih. Kako hočejo uradniki uspe-Sno delati, če ne v slogi z narodom, mej katerim občujejo V Take nenaravne situacije, kakor pri Slovencih, daje urad niš t v o kot poseben političen faktor nasproti st;il ljudstvu, nikjer ne nahajamo. Naj vendar tudi uže pri nas c. kr. uradniki nehajo proti ljudstvu politizirati in glasovati!
— (f Karel Križman.) Denes v ponedeljek zjutraj nam dohaja novica, da je tukaj umrl naš in nase narodne stvari dober prijatelj, Karel Križman, rojen Ljubljančan, notar v Kamniku. Zdravniki so konstatirali kot uzrok „meningitis tuberculosiV. Mladi mož, ki .je komaj pred nekaj meseci dovršil svoj poslednji izpit in nastopil samostalno javno življenje, bil je jnko darovit, in pošten narodnjak in nadejali smo se, da bode vreden podpornik in sodelovnlec na polji narodne stvari. A rana smrt ga je evo v cvetu njegovega življenja pokosila. Notaroval je še le samo od novega leta sem v Kamniku, a ljudje so ga uže zelo radi imeli, ker jim je pisma delal v slovenskem jeziku, česar prej nijso vajeni bili. Pokojnik je pisal predlanskim za naš list več dobrih politično-gospo-darskih člankov, tu v Ljubljani bivajoč večkrat nam prinesel kako novico, zanimal so za slovenski napredek, in lani v postu je v Ijub-ljanskej čitalnici imel „znanstveno berilo", katero je tudi bilo v ..Slovenskem Narodu" na-tisneno. On je bil sicer več let zmirom nekoliko bolehen, vendar nas je njegova tako rana smrt osupnila.   Hodi mu blag spomin!
— (Volilne komisije za mestne volitve.) V III. razredu je bil prromestnik g. Franc Potočnik, udje pa gg.: Ča m e r n i k Vinc, A. Eberl, Josip Križaj in Fr. II u-čar; pri denašnjej volitvi za II. razred bode načelnik dr. Pf ef f er er, udje komisiji pa gg. : Ivan Peterca, Luka Robič, Fr. Detter, Karel II o m. Pri volitvi v četrtek za prvi razred je načelnik g. dr. S u p p a n t s c h i t s c h , udje komisiji pa gg.: It. Uranke, Ivan Vilka r, II. Kom in V. Iteeher.
— (Znamenje časa.) Poroča se nam, da znani g, baron Taufferer, državni poslanec in okrajni šolski nadzornik, učiteljem svojega okraja priporoča, da naj v šoli pridno goje — slovenščino. (Jlejte si no, kedo bi si bil to še pred letom mislil.
— (Iz Metlike) 4. aprila: Včeraj je naglo umrl župnik na Hadovici gospod Jarnej Dolžan. Pokojnik je bil blag mož, vrl narodnjak in obče spoštovan duhovnik. Spisal je pred leti pohvaljeno povest za družbo sv. Mohorja. Lehka mu zemljica in blag spomin!
— (Iz Kadeč) se nam piše: V sredo 81. marca, bil je izvoljen županom g. Franjo Juvanfiič, posestnik in mesar v Radečah, a občinskim svetovalcem gospodje: Ivan Plazar, Josip Vogel, Ivan Titovšek, Jurij Simončič. iu Ivan Urbajs.
— (Vojaške šole.) O početku prihodnjega Šolskega leta (dne l. aept 1880.) bodo v ces. kr. vojaških v/gojovalnih in naobniže-valnih zavodih i/jna/nena blezo tale mesta: 110 popolnem in na pol prostih, M) z državno ali deželno podporo iu 50 s privatnimi štipendijami. Od teh mest jih pride na I. letnik vojaških spodnjih realk lfiO, a nn I. letnik obeh vojaških akademij BO. Pogoji, pod katerimi se
gojenci sprejemajo v te zavode, izvedo se pri dopolnilnega okraja zapovedništvu pešpolka baron Kuhnovega št. 17 in pri mestnem zapovedništvu, kjer se oddajejo ta in prihodnji mesec maj tudi prošnje za sprejem, bodi si na državne ali svoje troške. V kadetne šolo bodo početkom prihodnjega šolskega leta jemali mladeniče iz civilnega stanii, ako so dovršili 14. leto, če so dovolj izšolani ter imajo tudi telesno sposobnost za vojaški stan. Prositetfi naj svoje proSnje ulože* do 25. julija t. 1. pri zapove lništTii one kadetne šole, v katero žele sprejeti biti.
Ra/.ne vesti.
* (Proti dvoboju.) Odvetniška kamora v Balassa-Civarmatu na Ogerskem je odvetniku Pavlu Luki prepovedala nadalje opravljati odvetniški posel, ker je tožen zaradi prestopka poskašenega dvoboja. Najvišje sodišče je to odredbo potrdilo.
:f (Orjaške m r a v I j e), katere zo ve jo ondotni domačini „timedi", so preplavile oazo (zelenico v puščavi) Zaonijo po imeni. Te strašne živalice baje vse ukončavajo, kar jim pride na pot. Les in kamenje je pred njimi baš takisto v nevarnosti, kakor obleka in razno hra-nfvo. Mravlje „timediu ljudem razrivajo stano-▼ališča ter jim uničuje imetek. Na nobeden način stanovnikom nij možno zatreti te nadlege, in če jih „timediu ne ostavijo same v kratkem, hote se domačini tamošnji preseliti v druge kraje, prepustivši mravljam v plen svoja domovja.
• (Živinska kuga popolnem odpravljena.) Načelnik Kozlovskemu okraj u na Ruskem je nedavno poročal predsedniku „zemskaje uprave" v Tambov, da je v vsem njega okraji živinska kuga prenehala. Predsednik, radoveden, kako je okrajni načelnik odpravil to strašno živinsko bolezen, ga vpraša, katera sredstva so mu rabila pri tem. ,,No-bedna", pravi okrajni načelnik, „kuga je prenehala sama po sebi, ker nam je vsa živina — poginila.u_
TiaJ«'l.
H    p ril«
Pri   Klonu i   Frieili'Filii'ini  iz Dunaj*.   — Ko-
fovili it T'*tH   - i lartiuan i/. Gradca. — Prossinag
z Dunaja
Pr Malici t Koppel, Si-lieuk iz Dunaja. VVoi&s i N"riml» rira, - Rolileinb* le T bih.
PH nvatrl|akem <•♦-*»» rji: 'IVnjoli D. H-u
Zahvala.
Zn toliko ljut-ozon in »poslovanje do prablage, uepozaliljivo "nui Hopruge, oziroma tuuter , gnape
Elizabete Brus,
ki smo jo (len s nu pukopaliAei hv Nikolaja
v ■podnjetn Logatol k ve oemu počitku hladnoj gomili liročlll, kakor tudi zu srčno sočutje, obdaritev h krasnimi vem- iu toliko obilno up emstvo do frrolm, izrekamo vnem Sorodnikom, prijateljem, /.nameni in (Vstitc Ijem  najtoplejšo  zalivalo ter priporočamo
ranjo pokojnlco v blag spomin,
V Spodnjem Logutci dne 2. aprila 1HKO. (137)
Žalujoči ostali.
dokler ste po Lasserjevej milosti gospodarstvo imeli v rokah.
Zakaj bi narodna stranka ne smela kandidirati tako spretnega uradnika, dobrega govornika, odličnega narodnjaka kakor je g. Itav-niluir, zoper človeka, katerega baš včeraj stara „Presse" imenuje „den Flihrer der krainisehen Verfassungsp;irteiu. Da pa ta ustavoverna stranka naš narod in našo Ljubljana pred svetom samo grdi in sramoti, to je jasno kakor beli dan.
In zakaj bi juriš dr. S tarč c. k. finančni koncipist, ne smel kandidirati? Študiran človek je, dober jurist, izvrstno izveden v finančnih stvareh, skromen, tih značaj, a vztrajno delaven povsod, kjer se kaj vrti iu dela za občno blagost, tako pri „ljudskoj kuhinji", kpkor pri „Dramatičnem društvu" in pri vseh narodnih podjetjih. Poleg tega mu je Bog dal mnogo privatnega premoženja, da, če tudi v u radni-škej hierarhiji ne stoji Bog si ga vedi kako visoko, je vendar lehko popolnoma samostalen in neodvisen ter baš zaradi tega v denarnih stvareh tako dobro izurjen, kakor vaša najlepša in najstarejša birokratska duša. Zakaj bi ne volili tacih ljudij?
Ako tedaj vskok Dežman nema boljših argumentov zoper našega Ravniharja in dr. Sta-reta, vidno znamenje je to, da Dežman peša, ter da volilci ne bodo poslušali njegovega sta-robabjega klepetanja nego da bodo vsi jednoglasno volili — naše ljudi!
Bela Ljubljana, naša Ljubljana!
(Dopis „Slovenskomu Narodu.*) Vsak narod ima po podedovanem ali individualnem okusu neki tako rekoč stalen, historičen, po Hvojej notranjesti motiviran čut za stvari, ki so marsikomu drugemu indiferentne, nevidezne. Iz tega svojega notranjega čuta ali kratko, iz te simpatije si stvarja potem pojme, s katerimi obdaja in polastnuje reči, ki spadajo v njegovo okrožje, katere prišteva k svojim.
„Po teh znamenjih jih boste izpoznali" se uže glasi nekje v svetem pismu o prijateljih in sovražnikih kriščevega nauka, in mi trdimo: po vnanjih lastnostih, Segali in v vekih ukoreninjenih navadah se loči narod od naroda, nas prepričuje o svojih historičnih pravicah in svojej opravičenej eksistenci
In tebe „bela" Ljubljana, kdo bi te naslikal z bolj živimi barvami, kdo prepričal, da si ti uže po historičnem, narodnem imenu bila,
si in ostaneš, ostati moraš naša slovenska Ljubljana!
Naši davni pradedi, zaničevani, teptani od tujega življa so si ohranili vendar toliko neodvisne individualnosti, da so imenovali to, kr.r jim je bilo najmilejše 8 posebno karakterističnimi imeni in mej temi najdemo najpogosteje pridevnik „belu.
Itela cerkvica, kraj tolažbe na zelenem holmu, belo oblečena deva znamenje mladostne sreče, bela narodna praznična obleka, beli grad, pojem materijalne obilnosti, in bela Ljubljana, središče malega stoletja tlačenega naroda. Lehko rečemo nbela" barva je v narodu vtemeljena, z njim personificirana Instnost, ki nij brez gotove pomembe pri dokazih oziroma krajev, kjer so bivali in bivajo še dandenes Slovenci. Čuda nij, da so zvali naši prndedi svoj ponos, svoje krasno ležeče glavno mesto „belo" Ljubljano.
In če se ozremo nazaj, če se vprašamo, kako smo vnrovnli podedovano svetišče imenovano z najlepšim imenom, našo belo Ljubljano, kako gledali črniti njeno neketlaj po narodnej sodbi izrečeno lastnost? Odgovora nemarno, zakriti si moramo oči, poginiti plašč pozabljivosti na tožne, tožne čase.
Slovenci, posebno vi prebivalci bele Ljubljane, ali hočemo res pustiti, da se izgublja od dne do dne bela barva našega središča, da se zove kmalu le potrebni, za silo zgrade n most tuje sile preko Adrije?
Da, zakrijmo oči, sramuj mo se svojih davnih dedov v grobu, ki so nam zapustili po stoletnih bojih belo slovensko Ljubljano, nam, samo nam, a ne tujcem v zasmehovanje in roganje na naših izgubljenih tleh.
Zgodovina nas uči, da uživa vsak narod pravice, kakeršnih je vreden; torej ima tudi naša bela Ljubljana upravo, kakeršno zasluži.
Ali čujete dragi meščanje ljubljanski, vi narodni volilci, te besede?
Da, dovolj je bilo pasivitete, dovolj pregreh nad našo belo Ljubljano! Prišel je čas spomladi, čas bele cveteče barve in z njim čas kesa storjenih krivic samemu sebi.
Meščanje volilci, vaši nasprotniki sami vam ponujajo priložnosti, pokazati, ali štejete belo Ljubljano mej svoje, ali ste le hlapci tujemu gospodu v lastu ej hiši.
Kviško torej! Z deli pokažimo, da častimo sebe, da zahtevamo lehko česti od druzih, da hočemo varovati samo svoje narodne svetinje.
A še nekaj! Znana je pravljica o ježi, ki je prosil prenočišča v lisiejej jami, tožil, se
zvijal, prilizoval in trdil, da bode le samo gost, nikedar gospodar v toplem duplu.
Pozor! tudi naši nasprotni sosedje slačijo te dni ježevo kožo, klanjajo ponosne vratove in zagotavljajo le gostoljubnost, le prijateljsko, skupno bivanje v našem stanišči.
Po njih sadu, njih zagnznenosti, njih prevzetnosti jih poznate. Torej še enkrat kličemo vam rojaki: „Videatis, ne quid vestra causa detrimenti res puhlica capiat,* in da postane, kar jej daje uže historično ime, bela Ljubljana, tudi naša Ljubljana. Lib.
Politični razgled.
V Ljubljani 5. aprila.
Cesarjevič Rurtoir je dne 2. t. m. v Pragi sprejel deželni odbor, ki mu je čestital k njegovej zaročitvi. Cesarjevič Rudolf se je iskreno znhvalil.
Jutri, vtorek, prične državni zbor zopet svoje seje; denes pa imajo nvtonomistiški klubi posvetovanja o budgetnej debati, ki pride v državnem zboru takoj na vrsto.
Ceiitrollftti državnega zbora nnnovedujejo po svojih novinah hujši boj zoper Tanfleja s tem, da bodo naglasaIJ povsod in zmirom n e m š t v o; nadalje so nekaj posebnega iznašli: pravijo namreč, da ustavo treba braniti v upravi! Uže so nemška gospoda prišli do osobnega vprašanja in v osoba h vidijo u telo vi j eno svojo ustavo, ne v državnih osnovnih zakonih.
Izid angleških volitev, pri katerih bodo zmogli liberalci, je spravil mej vrsto razgovorov tudi zvezo treh cc»*ar|cv. O tem
piše praška ofieijozna „Uohemia". K uže postoječej (?) zvezi mej Avstrijo in Nemčijo naj bi stopila tudi še Rusija, in tako bi bila obnovljena zopet prejšnja zveza treh cesarjev, kakerina je bila do rosko-turške vojne.
r<»I|*liu „(iazeta Narodova" piše, da jo preverjena, da ne bodo delali samo Poljaki na to, da dobe Šlezijci svoje pravice glede narodnega jezika, nego tudi vsa avtono-mistiška stranka državnega zbora. Poljski deželni poslanci šlezijski so namreč spisali spomenico glede poljskega jezika v Slezijskih šolah in to spomenico poslali državnemu zboru. Vliti n 1«» driHve.
Iz Carigrada se telegrafuje 4. t. m., da je sultan potrdil sklep ministerskega sveta gb'do ozemlja, katero naj bi Turčija dala Crnej gori namesto Plave in duzinja. Je li stvar s tem rešitvi približana, ali ne, tega v zamotanej tej stvari, ki se uže nad dve leti vleče, ne more nihče še reči.
V soboto se je odprlo holif arsko „narodno sobranje"; v svojem nagovoru je knez omenjal svojega potovanja na Rusko, kako da ga jo ruski car sprejel, ki se zanima za vse,
duljuje gospa,  površno pregledavša nekoliko pisem.   nVse diha v vročej ljubezni do mene, j do mojega imetka, svetlosti —ali on V Po iz-prevodu ga nijsem niti videla, neprestano se prikriva mojim očem — bode-li prišel denes?"
Majhen listič, pisan na rudečem papirji, vzbudi nje pozornost. Pročita ga.
„—Pride lw zašepeče. „ Videla bodem, če me je pozabil. Ali more biti ljubezen v njega prsih tako trajna, kakor je v mojih?! Trajna? Ali je nijsem jaz bas zatrla V" (iro pred zrcalo in se prime za čelo. Pogledavša še jedenkrat svojo napravo, pozvoni služabnici, katera jo je navadno spletala.
„Draga Nina, ali se spominjaš, kako si me bila splela tedaj, — veš pred dvema letoma — v dan mojega godii?"
„Vem, milostiva — ko je grof Ivan — u
„Res, prav tako !u ukaže gospa.
Nina razplete lase in jih poveže v dve krasni kodrici, kateri ovije svojej gospe nekoliko kratov okolo glave, a jih potem priveze
s črnim baržunastim trakom. Gospa se pogleda v zrcalu in zadovoljna nakima Nini ter jo milostivo odpusti Potem vzame šopek potočnic z mize in ga utakne v lepe lase. „Te evetfee je on posebno ljubil," zašepeče in otide čakat gostov.
Pred ponosno palačo so se gnetli radovedni ljudje, po ulicah so se drevile svetle kočije, v katerih so se privažali gostje h krasnoj kneglnji. Vratar je dostojanstveno vršil svojo dolžnost in v blestečej se dvorani sprejemal:!, je ljube/njiva gospodinja prišlece, katerim se je prijaznjivo zahvaljevala o naklonih m jih zabavala s primernimi duhovitimi be sedami. Vsakega je očarevala se svojo dra-žestjo in lepoto, prija/njivostjo in ljuheznjivostjo. A bila j« tudi res krasna ta kneginju. Rast jej je bila vitka, opusje tenko, licu belo kakor sneg. Poleg tega je imela ori, žarke kakor svetlo sobice, prelepe rudeče ustne, vrsti belih zub, podobnih biserom — — nij čudo, da se je mnogim zavrtelo v možjanih pri nje pogledu.
Moški svet so jej nij laskal samo kakor lepej gospe, — angeljskemu bitju, nego jej je dvoril največ, ker je bila bogata dedinja in — kne-ginja. A ženski, krasni spol?  Šepetalo se je, govorilo marsikaj!   Kramoljale so osobito nje prijateljice,  kadar so se bile pri Čašici kave zbirale, (se vo da vselej z dodatkom, da se stvar nema dalje razglašati),  da je lepa kne-ginja ljubila grofa,  kateremu so zaplenili ves i metek zaradi neke zarote,  v  katero jo bil zapleten njegov očn, — ona sama, da nij bila bogata, — da jo je v zakon prosil star imovit knez, in ona ga je rajša vzela nego mladega osiromašenega grofa.   Govorica je bila tudi o denašnjej svečanosti,   prvoj po smrti starega kneza,  v dan  kneginje godu.   Znane so bile zabave v knežjoj palači. Tli je bil vsakdo pre-srčno sprejet, od plemiča, na svoje pradedo ponosnega, do umeteljnika, po svojem znanji in srci plemenitega.
(Halje prih.)