^fccAskL
ZELEZAR
Leto XXII
FEBRUAR
1983
St. 4
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
PROIZVODNI REZULTATI SLOVENSKIH ŽELEZARN V LETU 1982
Ko smo pred letom dni obravnavali možnosti zagotovitve realizacije načrtovanih ciljev v letnem planu, niso bili pred nami prav nič rožnati izgledi. Resnost stanja je narekovala hitro ukrepanje. V TOZD in vse navzgor do SOZD so bili izdelani akcijski programi ukrepov, kako zagotoviti pogoje za dosego načrtovane proizvodnje, prodaje, izvoza in vseh drugih činiteljev, ki vplivajo na uspešnost dela ter s tem poslovanja v tekočem letu.
Sedaj so pred nami doseženi rezultati, za katere lahko trdim, da so plod izjemnih naporov in celo boljši, kot smo sprva ocenjevali, da jih bo mogoče doseči. Že vnaprej smo namreč pričakovali, da nam bodo restriktivni ukrepi možnosti uvoza oziroma težka pot za zagotovitev potrebnih deviz za nakup manjkajočega vložka delali velike težave. Občasno so nastajali težki problemi, tako težki, da so bili na meji potrebe ustavitve proizvodnje v nekaterih proizvodnih obratih. 0 električni energiji ni niti potrebno, da vas posebej obveščam, saj ste morali večkrat in v mnogih obratih ustavljati ali vsaj omejevati proizvodnjo. Jeklarji so se morali boriti s slabo kvaliteto jeklenega odpadka, pa še tega je zmanjkovalo tako, da je bilo treba tudi preusmerjati dobave. Ko je bila ladja z uvoznim jeklenim odpadkom že na poti, še vedno ni bilo jasno, ali bo mogoče zbrati za plačanje potrebne devize, ali jo bo treba preusmeriti k drugemu kupcu. Kako so delavci v nabavnih službah reševali dobave grafitnih elektrod, katerih je že na skladišču v obratu zmanjkalo, so posebne zgodbe, pri katerih je bilo še kako pomembno zaupanje dobaviteljev zaradi dolgoletnega poslovnega sodelovanja. Še hujše težave so bile z nabavo ferole-gur tako, da ni bilo mogoče izvrševati kvalitetnega programa in tudi realizirana količina proizvedenega jekla ni docela tisto, kar bi moralo biti po kvalitetnem programu proizvodnje.
Nimam namena posebej obravnavati vprašanja okvar in zastojev na proizvodnih napravah. Nekaj pa moram le omeniti, ker smo vsaj malo upali, da bo leta 1982 uspelo prekoračiti mejo 800.000 ton jekla. Če ne bi bilo okvare stopenjskega stikala pri pečnem transformatorju električne obločne peči št. 2 v Železarni Štore, bi ta cilj dosegli. Samo ta okvara je namreč povzročila izpad nad 5.000 ton proizvodnje.
Kako je bil izvršen plan proizvodnje?
Načrt je predvideval okoli 10 % nižjo proizvodnjo surovega železa od dosežene v letu 1981. V marcu in polovici aprila so izvedli na Jesenicah glavni remont plavža št. 1, zato so načrtovali tudi manj proizvodnje. Uspešno popravilo je omogočilo v naslednjih mesecih boljše proizvodne rezultate, zaradi tega so tudi izvršili letni plan 108 %, vendar še vseeno 2 % manj kot leta 1981.
Slabša izvršitev letnega plana je pri elektro plavžu V Železarni Štore, kjer so proizvedli 6 % manj surovega železa kot leta 1981 in prav toliko zaostali tudi za letno načrtovano količino. Če ne bi imeli redukcij zaradi pomanjkanja električne energije, bi proizvedli okoli 1.400 ton več, seveda so nekaj nanesli še drugi zastoji, tako da letnega plana tudi ob manjših redukcijah ne bi dosegli.
Dosežena količina proizvodnje surovega jekla je v Slovenskih železarnah doslej največja, ker znaša 795.359 ton in je za okoli 350 ton večja, kot je bila dosežena leta 1975. Tolikšna proizvodnja je tudi 4 % večja, kot dosežena leta 1981, a vendar 5 % pod letno planirano količino. Pomanjkanje jeklenega odpadka že ob pričetku leta, težave z nabavo jedavca, pomanjkanje fero-legur, nekaterih niso imeli po več tednov, redukcije električne energije so se pričele že v marcu, ponovno so bile avgusta in septembra. Okvare pečnih transformatorjev, stikal in drugi zastoji, vsega se je nabralo toliko, da v nobeni železarni niso izpolnili letnega plana proizvodnje surovega jekla. Kljub težavam s popravili in slabi kvaliteti ognjevarnih materialov so lani proizvedli v SM jeklarni Železarne Jesenice blizu
3.000	ton jekla več, kot so načrtovali. V elektro jeklarni so pa izvršili le 89 % letno načrtovane proizvodnje.
V	jeklarni Železarne Ravne je bila proizvodnja večkrat ovirana, poleg že navedenih vzrokov tudi zaradi investicijskih del v obeh jeklarnah. Proizvodnja leta 1982 je bila 3 % manjša kot leto poprej in 6 % pod letno načrtovano količino.
V	Železarni Štore so dosegli 90 % načrtovane proizvodnje, ki je pa 4 % večja kotleta 1981. Že v uvodnem delu je navedeno, da so imeli okvaro na stopenjskem stikalu nove električne peči, ki ni obratovala skoraj mesec dni. V mesecu maju se je udrla streha odzra-čevalnika hale jeklarne, zaradi česar sta
stali obe peči in je znašal izpad proizvodnje samo v mesecu maju blizu 4.000 ton. Okoli 7 % letno načrtovane proizvodnje je bilo tukaj manj samo zaradi, teh, navedenih dveh zastojev. .
BLAGOVNA PROIZVODNJA
Blagovna proizvodnja je bila izvršena 95 % in je bila 3 % nižja, kot dosežena leta 1981. Vse tri železarne skupaj so izvršile letni plan 95 °/o in v tem Železarna Jesenice 94 %, Železarna Ravne 100 % in Železarna Štore 99 %. Blagovna proizvodnja je bila v vseh treh železarnah malo nižja kot leta
1981.	Zadovoljivi rezultati so bili v vročih valjarnah in jeklovlekih ter livarnah, medtem ko so bili rezultati izvrševanja letnega plana pri večini izdelkov višje stopnje predelave in finalizacije skromni ali celo slabi. V primerjavi s proizvodnjo leta 1981 je podoba malo boljša, saj znaša skupni indeks izvršitve za stroje in strojne dele 108, pnevmatsko orodje 108, rezilno orodje 106 in
Že v preteklem letu smo bili priča intenzivnim dogajanjem na finančnem področju, začetek tega leta pa nas je šokiral z vrsto omejitev neracionalnega finančnega obnašanja, pri čemer smo tako kot upravljalci družbenega premoženja kot tudi v privatnem obnašanju najbolj »ogorčeni« ob novih obrestnih merah. Od 1. februarja veljajo nove obrestne mere pri danih kreditih Narodne banke, temeljnih bank, naše interne banke in uporabljamo jih tudi mi pri poslovanju v in izven podjetja. V obdobju enega leta se je splošna obrestna mera banke dvignila od 11 % na 30 %.
hladno oblikovane profile 108. Med predelovalci žice so samo v Plamenu-Kropa izvršili letni plan proizvodnje s 101 % in za malenkost presegli tudi doseženo količino v letu 1981. Rezultat proizvodnje iz pretečenega leta so izravnali tudi v Tovilu, za letnim načrtom so pa zaostali 4 °/o. V Verigi so letni plan dosegli 96 % in v Žični le 55 %. Skupen indeks izvršitve letnega plana znaša 78 %, kar je 8 % manj, kot so dosegli leta 1981. Kot vidite, je največji zaostanek v Žični, kjer se je skozi vse leto vlekla enaka problematika: pomanjkanje vložka poleg akutnega pomanjkanja delovne sile in okvar strojev. V drugi polovici leta se je stanje oskrbe z vložkom malo popravilo, potem je manjkalo za posamezne izdelke naročil.
Naročila so manjkala za verige, predvsem sidrne verige, tudi v Lescah, kar je menda glavni vzrok, da plan ni bil izvršen.
Že ob prvih izračunih dodatnih obresti ob novih obrestnih merah smo izvedeli za številko 53 milijard, kolikor bodo uporabniki kreditov v letu 1983 plačali več obresti. Ob tej številki so se oglašali gospodarstveniki, bančni strokovnjaki, ekonomisti in drugi finančni strokovnjaki, ki pri vsem tem niso imeli enotnega mneja. Iz vseh pomišljanj želim v nadaljevanju poudariti tisto, kar se mi osebno dozdeva še posebej pomembno.
V Železarju smo lahko že prebirali članke o družbeno-ekonomski vsebini (Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje na 2. strani)
Se zavedamo napisa ob vhodu v Železarno? (foto Arzenšek)
Razmišljanja o in ob novih obrestnih merah
Proizvodnja SOZD 1982
(Nadaljevanje s 1. strani) VREDNOST PRODAJE
Dosežena vrednost prodanih izdelkov je bila v vseh delovnih organizacijah daleč večja kot leta 1981 in znaša poprečje 127 %. Letno načrtovano vrednost so pa dosegli: v Železarni Jesenice 98 %. v Železarni Ravne 110 %, v Železarni Štore 95 % v Plamenu 117 %, v Tivolu 103 % v Verigi 111 °/o in v Žični 73 %.
ZAPOSLOVANJE
Število zaposlenih je bilo v Slovenskih železarnah ob koncu leta 1982 skupno 18 208, kar je približno 2% manj, kot smo načrtovali in 1 % več kot ob koncu leta 1981. Več zaposlenih, kot je bilo načrtovano, so imeli le v Plamenu in to 6 zaposlenih, kar pa opravičujejo doseženi proizvodni rezultati.
IZVOZ
Posebna naloga v pretečenem 1982 letuje bil seveda izvoz. V železarnah so povečali izvoz napram letu 1981 za 15 °/o. Količinsko je bil v železarnah letni plan izvršen s 105 %, vrednostno pa
97 °/o. Seveda rezultat ni v vseh treh železarnah enak. Količinsko so izvršili plan v Železarni Jesenice in Ravne skoraj docela enako - 111 °/o. V Železarni Štore medtem samo 90 °/o. Vrednostno so pa dosegli: Železarna Jesenice 90 %, Železarna Ravne 99 % in Železarna Štore 105 °/o. Najpomembnejše je seveda vrednost izvoza. Predelovalci žice so izvršili količinski plan izvoza 87 % in vrednostno 93 °/o.
ZAKLJUČEK PO PREGLEDU DOSEŽKOV
Kot vidite iz podanega pregleda rezultatov dela in izvrševanja plana v letu 1982, so dosežki ob vseh ovirah in težavah, ki so vas v teku leta spremljale, še kar sprejemljivi in mogoče ponekod celo ugodnejši, kot smo pričakovali. Prvi mesec planskega leta 1983 je že za nami. Težav letos ne bo prav nič manj. Upajmo, da jih bo možno prebroditi vsaj enako uspešno kot v preteklem letu in upajmo še to, da bo iz domačih jeklarn več jekla, tudi nad 800.000 ton, da bo tudi več jeklarskih izdelkov za potrebe domačega trga in izvoz.
Milan Marolt
Nove obrestne mere
(Nadaljevanje s 1. strani)
in pomenu obrestne mere. Ugotovili smo, daje pretežni del naše zakonodaje formiral oz. se je ukvarjal z izkazovanjem in razporejanjem dohodka, v bistveno manjši meri pa je urejal probleme kapitala oz. finančne probleme. Med največje napake štejemo neupravičeno razdeljevanje inflacijskega dohodka, tj. dohodka, ki je rezultat dela na splošno, skupno in osebno porabo ter premajhno ekonomsko upravičenost investicijskih naložb. Kot posledica se je javljala nelikvidnost gospodarstva in izredno zanimanje za bančna posojila, ki so kot zunanji vir financiranja prinašala dodaten vir (nezasluženega) dohodka uporabniku kredita. S premajhnim upoštevanjem kapitala kot produkcijskega faktorja in njegovim nerealnim vrednotenjem (premajhna cena) smo prispevali k neracionalnemu obnašanju in odločitvam.
Zaradi znanih mednarodnih finančnih in drugih razmer ter zaradi nujnosti predrugačiti naš dosedanji način ravnanja, pa tudi razmišljanja, smo v sklopu še ostalih predvidenih ukrepov pričeli s stabilizacijskim ukrepanjem v pretežni meri na področju financ. Z določitvijo realnejše cene kapitala (obresti) se seveda v prvi vrsti ne strinjajo vsi tisti, ki so svoje poslovanje vezali na zunanje vire financiranja, ki niso posvečali pozornosti samofinanciranja, skratka niso poznali in priznavali kapitala kot produkcijskega faktorja.
Povečane obrestne mere ne bodo pokazale vse svoje teže v letu 1983, saj veljajo v pretežni meri le za novo najete kredite.
Zaradi načina izkazovanja obresti kot sestavnega dela dohodka (tj. kot dela novoustvarjane vrednosti, name-
njene finančnim institucijam v svobodni menjavi dela), ki se ne odšteva kot odbitna postavka pri osnovah za plačevanje prispevkov in davkov, se bodo obveznosti združenega dela povečale tudi za ta del. Dohodek se bo skozi višje obresti povečal, s tem pa tudi izkazane možnosti delitve za vse oblike potrošnje. To je nelogičnost, ki bi jo morali v sistemu čimprej odpraviti.
Težko je prognozirati dogajanja, vendar lahko pričakujemo, da finančni problemi ne bodo kratkotrajni. To bi pomenilo, da se bomo uporabniki družbenih sredstev morali temeljito prešteti, istočasno pa očistiti že zaprašeno znanje o financiranju poslovanja. Predvsem bo potrebno pregledati, kje vse imamo naložen denar, koliko in kako dolgo in z znanimi metodami zniževati potrebna finančna sredstva. Poseben problem bodo predstavljale obvezne in dogovorjene finančne naložbe. Investicijske naložbe v osnovna sredstva bodo smiselne le (poleg izpolnjevanja družbenih pogojev), če bodo sposobne ustvarjati akumulacijo tudi za obresti. Med viri financiranja poslovanja je smiselno zniževati kredite, ki imajo najdražjo ceno, pridobivati cenene vire in poskrbeti za večjo stopnjo samofinanciranja. Pri tem samo pripomba, da tudi za lastna sredstva velja pravilo ekonomičnosti in rentabilnosti in da morajo biti tudi ta akumulativna.
Delovna organizacija financira svoje poslovanje v znatni meri s tujimi finančnimi viri. Nove obrestne mere bodo precej povečale stroške poslovanja in znižale ostanek čistega dohodka. Pravočasno in sinhronizirano delovanje pa lahko te negativne posledice preprečijo, zato je čas, da se izdelajo programi aktivnosti.
Tratar Franc, oec.
Ana cesti
nisi SAM
ENODNEVNI SIMPOZIJ O MEHANIZIRANI KONTROLI GREDIC NA RAVNAH
25. oktobra 1982 se je v Železarni Ravne zbralo kakih 60 ljudi, največ iz železarne, delno pa iz drugih slovenskih železarn, da bi se v okviru redne seje republiškega odbora Društva za defektoskopijo pogovarjali o dosedanjih rezultatih mehanizirane kontrole gredic. Tako smo se odločili v organizaciji društva, da bi se ob vsakem sestanku pogovarjali predvsem o strokovnih problemih neporušenih preiskav in kontrole izdelkov. Povabili smo tudi predstavnike obeh firm, ki sta nam načrtovali in izdelali napravo, tj. firmo TIEDE in firmo Krautkramer iz Zvezne republike Nemčije, pa tudi vse kooperante pri nas, ki so izdelali vso težko transportno mehaniko - Kovinarsko
Krško in Orodje-oprema Šentjur. Čeprav so ravno nekaj dni prej nastopile omejitve pri oskrbi z bencinom, se je posveta udeležilo lepo število gostov iz vse Slovenije, medtem ko je bilo iz drugih republik le malo gostov, kar je tudi razumljivo.
V uvodnem predavanju je tov. Pikalo v skrčeni obliki, toda skrbno pripravljeno, orisal potek dela od montaže naprave v septembru 1981 (trajala je dobrih 5 mesecev) pa do danes, ko je bilo treba marsikaj dodati in tudi malenkostno spremeniti, predvsem pa je bilo treba naše ljudi navaditi na novo kontrolno metodo. Gredice morajo biti bolj ravne kot do sedaj, odrezana brada ne sme biti prevelika, predvsem pa je treba marsikaj spremeniti pri vsej tehnologiji, predvsem pri tehnologiji čiščenja gredic. Oba predavatelja tujih firm sta prikazala današnje stanje mehanizirane kontrole gredic v svetu in smernice razvoja. Naprava, ki smo jo kupili na Ravnah, nikakor ni bila poceni, saj je veljala kar okoli tri in pol stare milijarde, od tega polovica za dinarje in polovica v devizah.
Že pred šestimi leti je bil na Ravnah dvodnevni simpozij o kontroli gredic s pomočjo mehaniziranih naprav. Takrat so bili diskutirani različni sistemi od neprekinjenega do stacionarnih, z mokro magnetno metodo in s suhim prahom. Po dolgotrajnih predštudijah smo Ravenčani takrat dokazovali, da bi lahko letno prihranili tri in pol stare milij. din, če bi prešli le za polovico na lokalno brušenje gredic, in ne stoodstotno, kot smo delali doslej. Tedaj smo
povedali, da se taka kontrolna naprava poplača najpozneje v enem letu, če je izkoriščena.
Odločili smo se za tip naprave z mokro magnetno metodo in s prekinjenim delovanjem, ker ni človeka, ki bi lahko ure in ure pod ultravijolično svetlobo opazoval dve površini gredic, ki letita mimo s hitrostjo 300 do 500 mm v sekundi, in pri tem še označeval površine, ki bi jih bilo treba brusiti. Vgradili smo tudi ultrazvočni avtomat, ki avtomatsko izloči gredice z notranjimi napakami, predvsem pa na površini gredice označuje mesta, na katerih se v notranjosti nahaja napaka.
Največje težave so bile in bodo še nekaj časa zato, ker gredice niso dovolj
ravne in pride do zastojev ali celo poškodb na transportni mehaniki. Vendar je iz dneva v dan bolje. Z malo več pozornosti, predvsem pa z malenkostnimi dodelavami pri izločanju vročih gredic, je mogoče doseči dokaj ravne gredice.
Proga je bila planirana na 100.000 ton gredic letno v dveh izmenah. Sedaj dosegamo polovico te kapacitete, očitno se je pokazalo, da je proga sposobna »požreti« še več, do 130.000 ton letno, če so le gredice primerno ravne.
Nekaj rezultatov dosedanjega dela na kontrolni progi:
1. Izkazalo se je, da pri določeni vzor. kol. 31 % gredic sploh ni treba brusiti, ker so brez razpok. Nadalje se je izkazalo, da je že sedaj padlo število brušenja gredic od 100 na 17 %, čeprav smo še daleč od tega, da bi bila proga popolnoma izkoriščena in da bi čistili samo tam, kjer operater označi, daje čiščenje potrebno. Stroški obratovanja kontrolne linije nasproti stroškom čiščenja brez kontrolne linije so takšni (povzetek iz poročila na posvetu): Brez linijske kontrole so znašali stroški čiščenja 1531 din na tono. Stroški obratovanja kontrolne linije na 4 izmene so izračunani na 304,7 din na tono. S tem, da je treba delno brusiti še 2/3 gredic, smo prihranili 409 din na tono ali 27 % na stroških brušenja gredic ali 1,8 °/o vseh stroškov v proizvodnji gredic.
To so šele prvi pokazatelji. Ko bo linija v celoti izkoriščena in delo tekoče, bi morali ti prihranki biti precej višji.
V valjarni I - adjustaža (foto Arzenšek)
(Nadaljevanje z 2. strani)
Toda, če bi ostali tako kot so, bi pri
100.000	tonah gredic, ki bi lahko šle skozi linijsko kontrolo, prihranili
100.000	x 409 = 40,900.000 din na leto, seveda če računamo, da bi sicer slepo brusili vseh 100.000 ton. To pa pove, da je kontrolna linija plačana prej kot v enem letu.
2.	Videli smo, da v gredicah nastopajo sekundarni lunkerji, za katere smo mislili, da so že preteklost, a so nam povzročali boleče reklamacije na končnih izdelkih, predvsem za izvoz, pa nismo vedeli, kako je do njih prišlo, saj smo ročno z ultrazvokom kontrolirali konce gredic - seveda zelo pomanjkljivo. Ultrazvočni avtomat vse take skrite napake gotovo najde in gredico označi ali celo izloči in dejansko ni več razlogov, da se nam reklamacija z lunkerjem sploh kdaj pojavi, seveda če bomo gredice res pošiljali skozi kontrolno progo in tiste označene zares tudi izločili.
Že prvi izračuni so pokazali, da se bo investicija plačala že v enem letu samo s prihrankom stroškov brušenja in odpadka materiala pri slepem brušenju nasproti selektivnemu brušenju.
3.	Toda ves ta prihranjeni denar ne pomeni mnogo nasproti gotovosti kvalitete. Še tako obilno slepo brušenje lahko pusti v gredici globoko razpoko, ki je z očmi ne vidimo, kontrolna linija pa nam omogoča, da sumljive gredice po čiščenju vračamo na kontrolo in se tako izognemo vsaki nevarnosti napak. Ena sama gredica z razpoko, ki ostane skrita med tisoč dobrimi, posebno še, če se ta odkrije šele na končnem izdelku (vgrajena v motor), pokvari vse in sodba o naši kvaliteti ni mnogo boljša, kot če bi polovica gredic bila poslana z napakami. Zato bo uspeh investicije skoraj v celoti odvisen le od spoštovanja tehnologije in volje ljudi, ki z napravo delajo.
Smo edina železarna v Jugoslaviji, ki ima sedaj skoraj vse pogoje, da daje valjane izdelke brez napak, pa tudi brez zamenjav, saj je kontrolna linija idealno mesto, kjer se lahko vsaka gredica iskri ali delno mehanizirano kontrolira -tudi avtomatsko - na zamenjave z mag-natestom. Pogoj pa je zopet, da do zamenjave ne pride potem, ko gredice že gredo v predelavo torej disciplina in zopet disciplina.
Spominjamo se časov pred skoraj 30 leti, ko smo v železarni pričeli z ultrazvočno kontrolo. Nihče nam ni verjel, pa smo trdili, da imamo prav in - rezali, sekali, delali makro preiskave - in dokazali svoj prav. Danes nihče niti ne pomisli, da bi naši izdelki lahko šli v prodajo brez ultrazvočne kontrole. Čez kako leto bo tako z gredicami. Proizvajalci gredic bodo terjali kombinirano kontrolo v čim večji možni meri, in skorajda lahko napovemo, da bo prišel čas, ko bo taka ali podobna kontrolna linija stala tudi v kovačnici, ker jo bodo zahtevali kovači, le da se naša težka gospodarska situacija popravi. Ponuditi kvaliteto pomeni preživeti!
Mitja Šipek
(Povzeto iz glasila Informativni fužinar)
Tega simpozija so se udeležili tudi naši sodelavci. O tem razmišlja in piše Šturbej Alojz, dr. kemijske tehnologije in vodja TOZD Kontrole kakovosti.
Udeležil sem se, še skupaj s tremi sodelavci iz Železarne Štore, simpozija v Železarni Ravne. Videli smo kontrolno linijo v obratovanju, kar je bilo za nas izrednega pomena, saj mislim, da bo tudi Železarna Štore v nadaljnji orientaciji morala v proizvodni proces vključevati tovrstne avtomatske kontrolne linije.
V	Železarni Štore se vse bolj zavedamo, da je naša dolgoročna orientacija povezana z:
-	uspešnim plasmajem proizvodov na mednarodnem tržišču,
-	povečanjem produktivnosti in zmanjšanjem stroškov poslovanja,
-	družbeno ekonomsko stabilnostjo v delovni organizaciji.
Ta usmeritev temelji na dobri kvaliteti proizvodov. V moderni proizvodnji je kontrola kakovosti sestavni del projektov tehnoloških postopkov in s tem tehnoloških faz proizvodnje. Iz tega sledi, da je kontrola kakovosti v sistemu proizvodnje sestavni del tehnoloških postopkov z velikim aktivnim učinkom na doseganje enakomerne in visoke stopnje kakovosti proizvodov. Vsaka delovna organizacija, ki ni sposobna uveljaviti stvarne pomembnosti kakovosti, kontrole kakovosti in njen druž-beno-ekonomski pomen v nacionalni ekonomiji, se ni zmožna učinkovito uveljaviti niti na domačem, še manj pa na tujem tržišču.
Potrošniki jekla so prav gotovo dobro seznanjeni s tehniko na področju kontrole kakovosti in zagotavljanja kakovosti. Zato v vse večji meri zahtevajo in pričakujejo, da proizvajalci jekla uporabljajo kontrolno opremo, ki bo zadovoljila njihove potrebe.
Investicije v kontrolno opremo so vedno večje, saj je Železarna Ravne v kontrolo gredic investirala več kot 3,5 milijarde S din. V gospodarnost takšnih naložb ne kaže dvomiti, saj so se izračuni prihrankov že mnogokrat potrdili v praksi.
V	Železarni Štore smo že v letu 1981 pripravili elaborat o kontroli gredic ter valjanega, brušenega in vlečenega jekla, ki se vgrajuje v investicijski program »povečanje kapacitet jeklarne in valjarne ter razširitev proizvodnega programa.«
Pri celotni proizvodnji gredic 240.000 ton bo v Železarni Štore takšen asortiment, kjer se bo zahtevalo najmanj
100.000	ton brušenih gredic.
Stroški brušenja in vrednost odbru-šenega materiala znašajo 77.000.000 din pri 100 % brušenju 100.000 ton gredic ali 770 din na tono. Če povzamemo izkušnje Železarne Ravne, kjer že na začetku obratovanja kontrolne linije ugo: tavljajo, da 1/3 gredic ni potrebno brusiti, ostali 2/3 pa delno in le redko 100 °/o, potem bi se takšna kontrolna inštalacija tudi v Železarni Štore izplačala v enem letu.
Vrednost kontrolne opreme za linijsko kontrolo gredic v investicijskem programu »Povečanje kapacitet jeklarne in valjarne ter razširitev proizvodnega programa« bi znašala le 1,03 %.
Ob tem moramo razmišljati tudi o upravičenosti investicijskih vlaganj v avtomatsko kontrolo valjanih, brušenih in vlečenih proizvodov. Danes mnoge železarne razpolagajo z možnostjo 100 % kontrole proizvodnje in tudi na tem področju je praksa pokazala, da se vložena sredstva kaj hitro povrnejo. Poleg tega nam tako izvajana kontrola daje naslednjih nekaj prednosti:
-	povečanje zanesljivosti v enakomernosti in stopnji kakovosti,
-	zmanjšanje stroškov kontrole, ker je s tem načinom zaradi velikih kontrolnih kapacitet možna 100 % kontrola in s tem sigurnost v izpolnitvi zahtev po kakovosti valjanih, brušenih in vlečenih proizvodov,
-	zaradi velikega obsega prekontroli-ranega materiala dobimo mnogo informacij. Znano pa je, da s povečanjem števila informacij o kakovosti stroški kakovosti padajo,
-	več informacij o kakovosti valjanca v času plastične predelave oziroma
med procesom preoblikovanja omogoča matematično statistično ovrednotenje delovanja procesa in s tem ovrednotenje kakovostnega in gospodarskega učinka ter končno pravočasno izvršitev potrebnih ukrepov.
Navedene prednosti, kijih omogočajo neporušne metode kontrole kako-
Slovenski pripovednik Fran Maselj Podlimbarski se je rodil 23. novembra 1852. Med prvo svetovno vojno je bil kot avstroogrski oficir obdolžen veleizdaje zaradi avtobiografskega romana »Gospodin Franjo«, ki se dogaja v času avstrijske okupacije Bosne in Hercegovine. Umrl je 1917. v Pulkavi.
vosti v obliki avtomatskih linij v proizvodnji jekla skupno z matematično statističnim ovrednotenjem rezultatov ostalih preiskav, so dokaz gospodarske upravičenosti za vlaganja v to vrsto kontrolne opreme.
Šturbej Alojz
Neki bolnik zdravnika Moreauja de Toursa se ni nikoli ločil od almanaha z
260.000	naslovi, tako zelo se je bal, da bo kdaj kak naslov pozabil. To dokaj pogosto manijo je neki zdravnik opisal pod imenom onomatomanija.
Pravna pomoč
Vprašanje:
Ali je možno, da preneha delovno razmerje zaradi kršitev, ki niso zajeta v samoupravnem splošnem aktu?
Odgovor:
Vsako prenehanje delovnega razmerja mora imeti osnovo v zakonu, tako zahteva Ustava SR Slovenije v čl. 201, ki pravi:
»Delavcu lahko preneha delovno razmerje proti njegovi volji samo pod pogoji in na način ugotovljen v zakonu«. Področje delovnih razmerij urejata Zakon o združenem delu in Zakon o delovnih razmerjih. To pomeni, da je njuna uporaba lahko neposredna podlaga za izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
V praksi je bilo dolgo časa sporno, ali je možno izreči najostrejši ukrep prenehanja delovnega razmerja samo zaradi kršitev, ki so naštete v ustreznem samoupravnem splošnem aktu, ali pa je možno neposredno uporabiti v teh primerih določila zakona. Novejša sodna praksa Sodišč združenega dela, ki je našla oporo predvsem v citiranem členu Ustave, zagovarja stališče, daje možno v primeru, ko nekdo stori hujšo kršitev, za katero zakon o delovnih razmerjih predvideva prenehanje delovnega razmerja, uporabiti določila tega zakona.
Tako so kršitve, ki so razlog za prenehanje delovnega razmerja, naštete v samoupravnem splošnem aktu, ki mora biti v skladu z zakonom in pa v samem zakonu. Torej se OZD ni potrebno omejevati samo na kršitve, določene v samoupravnem splošnem aktu.
Vprašanje:
Kakšne so posledice, če delavec zamolči oziroma poda neresnične podatke?
Odgovor:
Zakon o delovnih razmerjih v čl. 170 za takšen primer določa: »Delavcu lahko preneha delovno razmerje, če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčal ali dal neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, ti podatki pa so bistveni za opravljanje del oziroma nalog, za katere sklene delovno razmerje«.
Pri stopanju v delovno razmerje mora delavec opraviti predhodni postopek, v katerem opravi zdravniški pregled in izpolni še druge formalnosti, vse v cilju, da se ugotovijo eventuelni zadržki ali ovire pri opravljanju del in nalog, za katere bo združil delo. Če je delavec v takšnem predhodnem postopku zamolčal, ali če je dal napačne podatke, zaradi česar je bil sprejet v delovno razmerje, vendar pozneje zaradi ugotovljenih neresničnih podatkov ni mogel opravljati del in nalog, mu lahko delovno razmerje preneha.
Primer iz prakse:
Delovna organizacija je iskala delavca za opravljanje del in nalog voznika viličarja. Delavec, ki se je prijavil na takšna dela, je pri zdravstvenem pregledu zamolčal bolezen hrbtenice, saj v zdravstvenem vprašalniku ni obkrožil rubrike, iz katere bi bilo razvidno, da se je zdravil zaradi hrbtenice.
Po preteku dveh mesecev je bil delavec ponovno pri zdravniku, kije ugotovil bolezen hrbtenice, zaradi česar pa delavec ni bil sposoben opravljati dela in naloge viličarista. Delovno razmerje mu je tako prenehalo, kar je potrdila tudi sodba Sodišča združenega dela.
Tako naj zaključimo, da lahko preneha delovno razmerje zaradi zamolčanja podatkov v primeru, če sta izpolnjena dva pogoja: da ima zamolčitev takšnih podatkov za posledico nezmožnost opravljanja del in nalog, za katere je sklenil delovno razmerje, in daje zamolčal takšne podatke zavestno in namerno.
Ivan Marovt, dipl. iur.
'I
f ¡ i | j Hf	/
V železarskih Štorah imamo bogato kulturno dediščino, ki še danes vpliva na kulturna dogajanja. Priča smo vzponu in padcem, celo popolnemu prenehanju kulturne dejavnosti v Štorah. Na to so vplivale različne razmere razvoja in aktivnosti ter vloga družbenopolitičnih organizacij kraja, predvsem pa Železarne, ki pravzaprav daje utrip tem dogajanjem.
Mirno lahko trdimo, da smo v zadnjih dveh, treh letih dosegli tisto stopnjo kulturne aktivnosti, ki smo je bili vajeni v Štorah v času boja proti ponemčevanju (pred prvo svetovno vojno in po njej) in povojne graditve naše dežele. Pravzaprav imamo vse pogoje, da se ta dejavnost še poveča in da resnično postane del našega vsakdana.
Če smo dejali, da imamo vse pogoje, smo s tem resnično rekli, da jih imamo. V Železarni smo dolga leta razpravljali in ugibali, ali je potrebno ali ne na področju kulture imeti tudi profesionalnega delavca, še bolj učeno povedano, kulturnega animatorja.
Izvršilni odbor DS za kadre in splošne zadeve je na zadnji seji, po objavljenem razpisu, sprejel sklep, da se na dela in naloge razporedi tov. Ocvirk Franc iz TOZD Transport. Tako bomo v bodoče v naši DO večkrat slišali o kulturnem animatorju. Da bi kar najbolj razumeli, kaj pomeni biti kulturni animator, smo se o tem pogovorili s tov. Ocvirkom in mu zastavili nekaj vprašanj.
VPRAŠANJE
Tov. Ocvirk, danes pravzaprav prvič konkretno govorimo o kulturnem animatorju v Železarni Store. Veliko prizadevanj je bilo potrebnih, da smo do tega prišli. Najin razgovor ne bi načenjala o teh prizadevanjih; menim pa, da bi za naše delavce bilo bolj zanimivo, da jim poveš, kaj je kulturni animator, kaj je njegovo delo in njegova vloga v kulturnem dogajanju.
ODGOVOR;
Animatorje res da umetelno povedano in verjetno si marsikdo tudi zamišlja to delovno področje dokaj »kunštno«. Če pa prevedem to tujko v lep slovenski jezik, vidimo, daje ta beseda tista, ki v sebi združuje tista področja, ki sedaj v tem trenutku manjkajo za še večji razcvet ljubiteljske kulture v Štorah. »ANIMATOR« - animacija pomeni nekaj vzpodbuditi, navdušiti, razživeti, vneti, ti štirje pojmi povedo vse. Če sem rekel povedo vse, se tudi takoj vidi široko področje delovanja. Pri sebi pa sem se odločil, da svojo aktivnost usmerim:
a)	preko 00 sindikata ter preko društev in sekcij v Štorah delavcem po-
Kulturni
animator
nuditi kulturne prireditve, ki nastajajo v Štorah;
b)	iskati zunanje kulturne dobrine (prireditve), jih prirediti v Štorah ali jih obiskati (Cankarjev dom);
c)	kulturne prireditve organizirati na področjih, kjer naši delavci domujejo (Kozjansko);
č) vključevati delavce v kulturne dejavnosti v Štorah;
d)	delo v društvih in sekcijah (operativa);
e)	operativno vodenje dejavnosti v kulturnem domu;
f)	spodbujati delavce in društva ter sekcije k razširitvi raznih aktivnosti (lutkovni oder, sekcija literatov, izrazni ples itd.);
g)	povezovati društva - sekcije - osnovno šolo, kovinarski šolski center in kraj.
Iz navedenega se vidi, kako široko je področje delovanja kulturnega animatorja, vendar je raznih aktivnosti še več in z njimi se bom srečeval vsak dan. Moje osnovno načelo je kulturna dogajanja v Štorah dvigniti glede kvalitete kot kvantitete, a delavec mora čutiti, da je to njegovo.
VPRAŠANJE:
Vsi delavci, predvsem pa starejši, te poznajo po tvoji vsestranski družbenopolitični aktivnosti. Opravljal si vrsto pomembnih funkcij in nas kot delegat - poslanec zastopal tudi v zveznih organih. Človek bi pričakoval, da se boš odločil za delo v politiki, pa si se usmeril v kulturo. Povej mi, zakaj takšna odločitev?
ODGOVOR:
Kultura je vseskozi moj veliki hobi oziroma ljubezen. Opravljal sem že veliko dolžnosti tudi na drugih področjih, toda vedno sem se vračal v kulturo in v kulturnih vrstah sem bil vedno najbolj srečen. V preteklosti sem, zdi se mi uspešno, uspel povezovati politiko s kulturo, kar bom delal tudi v bodoče, saj je kultura neločljiv del našega vsakdana. Zavedam se besed, ki jih je predsednik Tito ob neki priliki izrekel: »BREZ KULTURNEGA NAPREDKA DELAVCI NE BODO ZMOGLI UPRAVLJANJA«. Mislim, da so te Maršalove besede danes izredno pomembne, trudil pa se bom, da se bo pomembnosti teh besed zavedal vsakdo.
VPRAŠANJE:
Vem, da imaš veliko izkušenj na področju kulturnega dela. Vendar me zanima, ko si se odločil, da prevzameš dela in naloge kulturnega animatorja v Železarni Štore, kaj si razmišljal o tem, kako
si boš zastavil delo? Imaš izdelan kakšen plan aktivnosti, nekakšno štartno osnovo?
ODGOVOR:
Veliko sem razmišljal, preden sem se odločil, da bi postal kulturni animator. Izziv je bil v tem, daje to delovno mesto v Štorah popolnoma novo, da pa je, kot sem predhodno že nanizal, dela veliko in to dela na področju, ki ga že dolgo z veseljem opravljam. Program šele pripravljam in ga bom v eni od številk Štorskega železarja tudi predstavil.
VPRAŠANJE:
In nazadnje morda še kakšna tvoja skrita želja?
ODGOVOR:
Orjem ledino in si želim, da bi mi pri oranju vsi pomagali, saj le tako uspeh ne bo izostal. Če že pomoči ne bom povsod dobil, si želim, da bi me vsaj razumeli pri kulturnem delu. Moje vodilo pa je Linhartovo izročilo »EDEN DRUGMU OGENJ DAJMO«.
(Razgovor pripravil K. F.)
Klic Moje srce je kakor reka valov, moje telo je zbirek čustev, moje roke so prgišče nebes, moja usta so nenasitna čudes.
V srcu vedno valovi, v srcu ljubezen kipi, zate, dragi, ki zapustil si me, žari.
Najina pota so se razšla, v trenutku - kot življenje odneha, nadme je prišlo ko strela z neba.
Zaman, zaman čakam tvoj klic, gledam skozi okno na trato, kjer polno je ptic.
Tam sva hodila, sva se ljubila, kot otroka se podila.
(Lučka)
V veliki dvorani kulturnega doma v Štorah so se v sredo, dne 9. 2. zbrali vsi koordinacijski odbori temeljnih organizacij in delovnih skupnosti Železarne Štore. Na tem sestanku so bili navzoči tudi tov. Kolenc, Kaluža in Vrbnjak.
Dve osnovni temi sta bili obravnavani na tem sestanku, in sicer:
-	o samoupravnem sporazumu v zvezi z dzruževanjem sredstev za intervencije v proizvodnji in porabi hrane v občini Celje in
-	informacija o poslovnih rezultatih za leto 1982.
Uvodoma je podal informacijo o predloženem samoupravnem sporazumu tov. Kolenc, predstavnik Izvršnega sveta skupščine občine Celje. Sledila je skoraj dveurna razprava, v kateri so sodelovali tudi tov. Burnik, Senčic, Vrbnjak in Kaluža, medtem ko je tov. Kolenc sproti odgovarjal na vprašanja razpravljalcev.
Skozi vso razpravo razpravljalcev je bilo čutiti nezaupanje in nesigur-nost v predloženi akt in realizacijo nalog, ki iz njega izvirajo. Predvsem pa, ko govorimo o zagotavljanju preskrbe prebivalstva in hkratnem povečevanju izvoza hrane in mesa.
Zaključek te razprave je bil ta, da se vse pripombe, stališča in predlogi s tega sestanka pošljejo Izvršnemu svetu in počaka na njihov odgovor. Nakar bi sledila širša razprava in sprejem v TOZD in DS.
Tov. Burnik, predsednik KPO je povsem na kratko nanizal nekaj podatkov iz poslovnih rezultatov leta 1982. Zaradi pomanjkanja časa je bil podan predlog, da se v takšnem sestavu ponovno sestanejo in posvetijo razpravo samo poslovnim rezultatom za leto 1982.
Udeleženci sestanka. V drugi vrsti prvi z desne je tov. Franc Vrbnjak, predsednik občinskega sindikalnega sveta Celje (foto Arzenšek)
JALOVINA TEŽJA OD ŽELEZA
Za dodatno odstranjevanje jalovine na rudnih odkopih bo potrebnih 280 mio. dinarjev. Tako so izračunali v rudnikih Ljubije in Vareša, da bi s tem pridobili novih 150-200 tisoč ton železove rude. Rudniki razumljivo nimajo lastnih sredstev, zato so jih primorani združevati v okviru kombinata ZRMK Zenica.
V oceni proizvodnih planov za leto 1983 naj bi v rudniku Ljubija pridobili 2,250 mio. ton železove rude. Pri tem bodo morali odstraniti kar petkrat več jalovine, tj. okoli 11 mio. ton. Z možnostjo dodatnega odkopa 4 mio. ton jalovine bi pridobili še 160 tisoč ton železove rude.
Vareški rudarji predvidevajo, da bodo v letu 1983 pridobili 1,55 mio. ton železove rude. Pri tem bodo odstranili 7,8 mio. ton jalovine. Z združenimi sredstvi bi lahko odkopali še 3 mio. ton jalovine in pridobili 120 tisoč ton železove rude. Hkrati se ocenjuje, naj bi iz novega odkopa rudnika Omarska pridobili 100 tisoč ton železove rude.
Z vsemi temi odkopi bi se zmanjšal uvoz železove rude za 500 do 600 tisoč ton, kar pomeni precejšnje zmanjševanje porabe deviznih sredstev.
(povzeto po Metalurgu, 755/83)
Odkopno mesto rudnika Vareš (iz glasila Metalurg)
Obravnavane inovacije
Komisija za gospodarjenje TOZD elektroplavž je na 4. seji dne 14. 12. 1982 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Predlog tov. Gradišnika Jožeta iz TOZD elektroplavž št. 758, »Mreža na bunkerju dolomita in aglomerata«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
2.	Predlog tov. Gradišnika Jožeta iz TOZD elektroplavž št. 757, »Dvokratna vibracijska mreža«, se sprejme.
3.	Predlog tov. Stanojeviča Miloša iz TOZD vzdrževanje št. 737, »Izboljšava v črpališču aglomeracije«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila. Prvo posebno plačilo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 753.375,27 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
V ŽELEZARNI ZENICA SO V LETU 1982 Z INOVACIJAMI PRIHRANILI 99 milijonov din - skoraj deset starih milijard dinaijev.
4.	Predlog tov. Kralja Janka iz TOZD vzdrževanje št. 754, »Izboljšava brane na drobilcu Hazemag«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila. Prvo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 28.845,36 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
5.	Predloga tov. Solareviča Marjana iz TOZD elektroplavž št. 763 in 764, »Izboljšava pri jašku vsipne košare« in »Izboljšava na vodilu vsipne košare«, se sprejmeta.
6.	Za inovacijo tov. Gobeca Jožeta iz TOZD vzdrževanje št. 540, »Izdelava
podesta na transformatorju el. plavža«, se odobri izplačilo posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 64.004,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
Komisija za gospodarjenje TOZD jeklarna je na 11. redni seji dne 26. 1. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1. Za inovacijo tov. Grajžla Jaroslava iz DS investicije in razvoj in Levca Milana in TOZD vzdrževanje št. 518, »Rekonstrukcija fiksiranja tekalnega kolesa potisne naprave«, se odobri izplačilo. drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov 58.294,29 din in faktorja ustvar. sp. 2a.
Služba za inovacije
Zgodovina
izumov
TELEFON
Čeprav je Alexander Graham Bell leta 1876 prvi dokazal, da se ljudje lahko s pomočjo električnega toka pogovarjajo na daljavo, je sicer nepopoln prenos glasu na ta način demonstriral že leta 1863 Philipp Reis v Nemčiji.
Sredi 19. stoletja je električni brzojav, s katerim je bilo mogoče pošiljati različno kodirana sporočila, uspešno deloval celo prek Rokavskega preliva; toda šele Bell je leta 1876 dokazal, da se ljudje lahko tudi pogovarjajo na razdaljo.
Bellov telefon je bil sestavljen iz kovinske opne, postavljene blizu tuljave, navite na železnih lamelah, ki so se lahko namagnetile. Ko so zvočni valovi zadeli ob oddajnikovo opno, je njeno gibanje povzročilo spremembe v mag-
netnem polju skozi tuljavo in s tem je nastal električni tok, ki se je spreminjal skladno z glasom. Ta tok je stekel skozi tuljavo v sprejemniku, kjer se je prav tako spreminjalo magnetno polje in povzročilo, da je sprejemnikova opna podobno zavibrirala in reproducirala originalen glas.
Telefonske slušalke so v načelu še prav takšne tudi danes, mikrofoni pa so občutljivejši. Veliki Edisonov prispevek je bil ogljikov mikrofon. To je v bistvu majhna »posodica« z ogljikovimi zrnci, katerih električni upor se spreminja, kadar nanje različno pritiska opna, ki se premika pod vplivom zvočnih valov.
Bell seje rodil v Edinburgu leta 1847. Potem ko je doktoriral in preživel dve leti z očetom kot učitelj gluhih otrok, je postal profesor za vokalno fizioogijo na Bostonski univerzi. Poleg tega, daje poučeval gluhoneme, se je ukvarjal tudi z znanstvenim proučevanjem glasu in je raziskoval možnosti za prenašanje glasu s pomočjo elektrike ali svetlobe.
Medtem ko je s svojim asistentom prenašal glasbene tone, ki so nastajali z vibriranjem kovinskih jezičkov, je njegovo izurjeno uho odkrilo, da so se prenesli tudi harmonični toni. Spoznal je, da bi po žici lahko poslali tudi harmonične tone v govoru. Prilagodil je napravo in poklical asistenta, ki je bil oddaljen nekaj sob. »Mr. Watson, pridite sem, rad bi vas videl,« so bile prve besede, prenešene s telefonom. Bilo je marca 1876.
Bellov telefon je bil velika privlačnost na razstavi v Philadelphiji, ki so jo priredili v počastitev stoletnice razglasitve neodvisnosti. Brazilski cesar Pedro II., ki je obiskal to razstavo, je bil tako presenečen, da je izpustil slušalko in zavpil: »Govori!« Začela se je velika telefonska industrija in manj kot v petindvajsetih letih je imel vsak petdeseti človek v Ameriki svoj telefon. Bell pa je kot tridesetletnik obogatel in zaslovel.
(Iz knjige Heureka)
KAKO SE NAM JE TO LAHKO ZGODILO
Iz jugoslovanskega časopisja
Berejo se časopisi, posluša radio, zvečer se hiti domov, da ja ne bi zamudili TV dnevnik, a je kljub temu dosti ljudi, ki se vsemu čudijo, ki se vedejo, kot da so popolnoma neobveščeni, piše Miljenko Smoje v Slobodni Dalmaciji.
Kaže, da ne gre za neobveščenost, marveč za trdoglavost. Ne samo za trdoglavost majhnih, navadnih ljudi, ampak tudi za trdoglavost ljudi na položajih in funkcijah, takih, ki držijo govore, dajejo direktive, delijo lekcije o primernem vedenju v teh veselih časih.
Stojimo v vrstah za mleko, za olje (kava in limone so že zdavnaj pozabljene), čakamo na bencinskih črpalkah, vsak tretji dan nimamo elektrike, skorajda so nam onemogočili najemanje posojil, zdaj moramo plačat tudi depozit, če želimo v Trst. In to so nove, grobe razmere, ki niso trenutne in na katere se bo treba navaditi. Seveda to ne bo šlo ravno najlaže.
Kajti živeli smo zelo lepo. Niti sami nismo dojeli, kako se lahko tako lepo in lahko živi.
Vsi smo v zboru govorili, kako je naša država najboljša in najsrečnejša na svetu. Ali nismo vsi govorili: »Z malo dela živimo kot v Ameriki!« Amerike ni več! Naša nova resničnost so omejitve porabe, veliko varčevanje, repi, vrste, odrekanje ...
Pri nas so ljudje, ki se vedejo kot majhni otroci.
Otrok misli, da mu oče noče kupiti avtomobila. Otrok ne verjame, da oče ne more kupiti avta, misli, da mu oče dela krivico.
Tudi naš človek je nagnjen k takšnemu otročjemu vedenju. Tako zdaj naš človek ne more ven brez pologa. On mora v Trst po nekakšne dele za avto, država pa mu ne dovoli, krivico mu dela. Naš človek ni za luno, zna se sklicevati tudi na velike besede - Helsinško listino, na svobodo gibanja in komuniciranja.
Toda naš človek zelo dobro ve v čem je stvar.
Trošili smo mnogo več kot smo zaslužili. Poraba je bila mnogo večja od proizvodnje. Grehe je treba plačati. Ne da se pobegniti. Grehi pa so veliki: nedelo, mamutske investicije, milijarde ur bolniških, slaba organizacija, nizka proizvodnja, velika birokracija, tiskanje denarja, posojila od zunaj.
In vsak od nas kriči: - Jaz nisem kriv, mene nihče ni nič vprašal! Jaz se nisem zunaj zadolževal!
Čaka naš človek v vrsti za bencin čeprav je delovni dan in bi moral biti na delu, pa vpije:
- Jaz nisem kriv, jaz sem svoje delo pošteno opravljal!
Dobil je zvezo z zdravnikom, zdrav gre na bolniško in vpije, da ni nič kriv.
Blagajničarka krade za blagajno in nikoli ni kriva. Tudi tatinski poslovodja in tatinski skladiščnik nista kriva. Ne pusti naš človek sinu, da bi bil delavec, hoče sina zdravnika, odvetnika, dve hčerki za administratorki, a negoduje, benti nad administracijo in birokracijo.
Zida naš človek vikend, kupuje motor, hoče pa, da mu stanovanje plačuje podjetje.
Vpije naš človek čez zasebni kliring, za vogalom pa kupuje devize.
In vsakdo se čudi in sprašuje: Kako se nam je to lahko zgodilo?
In naš človek je tak, da zahteva, naj vsakdo odgovarja za svoje početje! Vsak! Samo on ne. In naš človek, pošten človek, pravičen človek bo, takrat ko je na položaju, govoril o varčevanju, učil nas bo, da imamo tudi noge, da lahko gremo v službo tudi z avtobusom, sam pa bo brez sramu poslal šoferja z avtom, da ženo odpelje na trg, otroke v šolo.
Ali pa bo ognjevito govoril o gospodarnem vedenju, o devijacijah, o pripravljenosti na žrtve, potem bo šel na lov in ustrelil medveda.
In ko mu to očitaš, začne vpiti nazaj, da si zoper socializem!
Jaz nisem, sem pa zoper medveda!
Kajti medved je zaščiten, ščiti ga država, čeprav dela škodo in je med.
Pripravil BRANIMIR NEŠOVIČ
Pozdravljeni,
upokojenci!
Pod tem naslovom je tov. Tajnikar v našem internem glasilu št. 2 podal svoja razmišljanja in tudi kritike, ki se nanašajo na to, da smo v naši delovni organizaciji pozabili na naše sodelavce.
Smatram, da so taka razmišljanja in eventuelne opravičene kritike dobrodošle in seveda tudi pozitivne, saj pomenijo dobro osnovo za pripravo programov in nadaljnjih akcij, ki se nanašajo na razmišljanja, podana v članku: kako zagotoviti, da naši upokojeni sodelavci ne bi ostali sami oziroma pozabljeni.
Prav gotovo upokojitev za vsakega delovnega človeka predstavlja določen stres. Ustaljeni ritem življenja se popolnoma spremeni, delovni tovariši in prijatelji pa pogosto pozabijo na sodelavca, s katerim so se še do nedavnega veselili skupnih delovnih uspehov in delili vsakodnevne tegobe in doživetja.
Zato je prav, da našim upokojenim sodelavcem omogočimo vsaj občasni stik z aktivnim delavcem, ki opravlja enaka opravila in naloge, kot jih je on sam pred upokojitvijo. Prav je, da ob
takšnih srečanjih povabimo upokojene sodelavce na sestanek, delovni pogovor, kjer jih na kratko seznanimo s trenutnim položajem TOZD oz. delovne organizacije, z uspehi in problemi ter jih ob tem vzpodbudimo, da iz svojih bogatih delovnih in življenjskih izkušenj z nasveti pomagajo pri razreševanju odprtih vprašanj.
Naši upokojenci si prav gotov želijo sprotnih informacij, ki so pomembne za razvoj naše delovne organizacije. Ob tem pa je prav, da ne pozabimo nanje tudi takrat, ko odpiramo nov obrat, ustanavljamo novo TOZD, proslavljamo pomembne delovne jubileje in jih tudi obiščemo v času bolezni.
Ugotavljamo lahko, da so bila v naši delovni organizaciji prizadevanja sindikata in tudi ostalih struktur usmerjena tako in da so prisotni pozitivni premiki. Tako je izvršni odbor pri konferenci osnovnih organizacij Zveze sindikatov leta 1979 organiziral srečanje naših upokojenih sodelavcev na Svetini, predhodno je bil ogled nekaterih obra-
tov v naši delovni organizaciji, v okviru praznovanj 125-letnice jeklarstva in va-ljarstva v Železarni Štore je bilo prav tako organizirano srečanje upokojenih sodelavcev v Domu železarjev na Teharjah. Komisija za vprašanje žena, mladine in invalidov pri konferenci OO ZS Železarne Štore organizira vsako leto proslavo ob praznovanju Dneva žena in razne izlete, na katere vabijo prav tako naše upokojene sodelavke. Ob zaključku leta se organizirajo srečanja z upokojenci, ki so tekom leta odšli v pokoj. Delavcem, ki odhajajo v pokoj, Osnovne organizacije sindikata podarijo priložnostno darilo; naši upokojeni sodelavci imajo možnost koriščenja naših počitniških kapacitet, sleherni upokojeni prejema naše glasilo, itd.
Izvršni odbor pri konferenci osnovnih organizacij Zveze sindikatov Železarne Štore ima v svojem programu napisano, da vsaki dve leti organizira srečanje upokojencev Železarne Štore in v skladu s tem že potekajo določene priprave na letošnje srečanje. Naloga je izredno zahtevna, saj organizacija takšnega srečanja ni enostavna, če vemo, da ima naša delovna organizacija okoli 600 upokojencev.
Da bi takšna srečanja še nekoliko popestrili in razširili, je izvršni odbor pri
Po poteh
V noči med 13. in 14. februarjem leta 1944 jenapohodus Kozjanskega preko Svetine in Kompol prekoračila reko Voglajno pri Opoki-Štore legendarna
14.	divizija NOV, ki je štela preko tisoč borcev. Po vaseh okoli Štor in tudi v samih Štorah je završalo kot v čebeljem panju in povsod se je govorilo samo o tej veliki partizanski vojski, ki seje zdela prebivalcem nepremagljiva. Vendar ni bila nedotakljiva. Divizija je sicer mirno ubirala pot proti Dramljam in štorski žandarji ji niso sledili, ker sta bila načelnik postaje Mekinda Franc in Štefan Lužar povezana z OF in sta aktivno delovala z NOV.
Drugačnega kova so bile sile okupatorja v Celju in Šentjurju in kot so te zvedele za pohod divizije proti Dramljam, so jo takoj pričele zasledovati. Nemci so spretno obšli vse ovire, ki so jim jih partizani nastavljali vse skozi od Trnovca do Gore nad Dramljami. Na . Gori so Nemci divizijo že dohiteli in pričeli streljati nanje. Partizani so odgovorili na streljanje in vnel seje hud boj, ki je pretresal ozračje celo popoldne 14. februarja in še pozno v noč.
Divizija NOV je namreč zasedla položaje na Slemenih pri Štantetovih, kjer so namestili svoj top kar v hiši in iz njega streljali proti Nemcem iz idealnega položaja. Nemci so zasedli Goro in Stražo, spodaj pod Slemeni. Tako so imeli svoje položaje na neugodnem terenu in partizani so jih z lahkoto odbijali, še več, zadajali so jim tudi človeške izgube, kar sem lahko videl sam kot stanovalec v sredini tistega ognjenega plesa.
V jurišu so proti večeru borci-partizani Nemce celo pregnali iz položajev in Nemci so bežali daleč pod Goro, skoraj do Dramelj.
Medtem je snežilo kot za stavo in do večera je zapadlo snega že dober meter in več. Divizija je morala položaje zapustiti zaradi snega, pa tudi zato, ker so Nemci vozili nove sile na bojišče in za divizijo je obstajala nevarnost, da jo obkolijo in uničijo. Zdaj se je legendarna 14. divizija NOV zapisala v zgodovino NOV z zlatimi črkami, ko je romala na novo pot, preko Stranic na Pohorje in Graško goro, ki seje pozneje preimenovala v »goro jurišev«.
konferenci OO ZS Železarne Štore na svoji 12. seji dne 28. januarja letošnjega leta sprejel sklep predlagati Osnovnim organizacijam sindikata TOZD in delovnih skupnosti, da v svoje programe vključijo organizacijo srečanja upokojencev iz njihovih sredin v letih, ko organizator ni bila konferenca OO ZS, začenši z letom 1984.
To pomeni, naj bi se v bodoče srečanja upokojencev odvijala vsako leto in prepričan sem da se bodo vse Osnovne organiazcije s predlogom strinjale oz. ga podprle.
Naj zaključim. Gre torej za to, da našim upokojenim sodelavcem na stežaj odpremo vrata naše delovne organizacije; s tem bomo prispevali k temu, da se le-ti otresejo občutka nepotrebnosti, pozabe in podobno.
Kot je bilo že povedano, so naše Osnovne organizacije sindikata oz. izvršni odbor pri konferenci OO ZS Železarne Štore dokaj aktivni na tem področju, sigurno pa se da pri tem še marsikaj narediti, za kar so odgovorni v prvi vrsti poslovodne strukture, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, še posebej sindikat, saj gre končno za akcije, ki sodijo v krog moralnih in pristnih medčloveških odnosov.
Motoh Anton
zmage
Na tem pohodu so borci-partizani morali premagovati nadčloveške napore, saj so morali ne le gaziti visok sneg, temveč so bili v nenehnih bojih z nemškimi zasedami, ki so jih diviziji pripravili na vseh prehodih glavnih cest in v večjih zaselkih. Za njo se je podilo več tisoč Nemcev in vermanov in kdor je zaostal ali omagal, so ga ustrelili kar na mestu.
Pri tem so mnogi izkrvaveli, mnogi partizani-junaki, so postali narodni heroji, kot Kajuh in drugi. Veliko teh izčrpanih, premraženih in lačnih borcev so pred zasledovalci skrili dobri in zavedni pohorski kmetje in ko so si opomogli, so poiskali svoje enote in spet naprej »partizanih«. Tako se Nemcem torej ni posrečilo uničiti 14. divizije NOV, kljub desetkratni premoči in boljši opremljenosti svojih enot kot tudi oborožitvi, saj je morala divizija vse težje orožje odvreči zaradi visokega snega.
Da so bili izčrpani, prezebli in lačni borci kos premagovati tisti nadčloveški napor, je bila gonilna sila v tem, ker so verovali v svobodo in nov družbeni red v Titovi Jugoslaviji.
Zapisal: Tajnikar
Wilhelm Launhardt, profesor na visoki tehniški šoli v Hannovru, je leta 1875 izjavil: »Gospodje, nikar se ne trudite z delom in s stroški - uporabnega avtomobila se ne da izdelati«. Toda že 8. maja 1885 seje Benz prvi na svetu vozil z avtomobilom, ki ga je imenoval po svoji hčerki Mercedes, s hitrostjo 40 km na uro.
Leta 1888 je prišel Benz z avtomobilom na svetovno razstavo v München in tam so mu ga zaplenili. Pri zasliševanju je Benz vprašal: »Ali mislite zavreti pot izumu, ki daje človeštvu novo prevozno sredstvo?«
Policijski prezident je bil edini, ki se je zavzel zanj: »Ni postave, ki bi gospodu Benzu prepovedovala vožnjo z motornim vozilom. Torej se lahko vozi. Jaz pa bom prosil svoje policiste, naj se med drugo in četrto uro popoldne umaknejo s cest, ko gospod Benz hrumi z avtomobilom!«
Šport in. rekreacija
Pravilna rekreacija in šport pomenita za nas sistematsko in metodično razgibavanje, urjenje in utrjevanje mišic, utrjevanje telesnih zmogljivosti nasploh. Takšen šport in rekreacija pomenita sprostitev in razvedrilo'. To pa je tisto, za kar smo si prizadevali v dobro organizirani rekreacijski dejavnosti v letu 1982.
Tako je rekreacijski program zajemal petnajst področij dejavnosti. Od tega so bile tri tekmovalnega značaja, pet rekreativnega, tri izobraževalnega značaja, ostale pa zgornje dopolnjujejo. V marsičem smo dobili nove izkušnje za vodenje in organizacijo športne rekreacije.
Se vedno je najbolj množična in priljubljena rekreacijska dejavnost medob-ratno tekmovanje. Tako se skozi celo leto zvrstijo tekmovanja v 16 panogah, na katerih sodeluje prek 1000 posameznikov.
Prvaki v posameznih panogah:
- smučanje	Tovarna traktorjev
- šah	Komerciala
- odbojka	Livarna
- streljanje z zrač. puško	Livarna
- kegljanje - posamezno	Elektroenergetski
- atletika	Elektroenergetski
- balinanje	Livarna
- streljanje z MK puško	Valjarna
- vlečenje vrvi	Elektroenergetski
- ribolov	Livarna
- plavanje	Elektroenergetski
- kegljanje - borbene part.	Livarna
- mali nogomet	Livarna
- namizni tenis	Livarna
- košarka	Komerciala
- gobarjenje	Livarna
Počastitev pohoda XIV. divizije
9.	februarja ob pol deseti uri dopoldne se je pri Opoškem mostu ob spomeniku zbrala šolska mladina in družbenopolitični delavci Štor. Pričakali so kolono mladincev in pripadnikov JLA, TO in drugih iz občin Celje, Laško in Šentjur. Kratka proslava je obeležila obletnico slavnega pohoda XIV. divizije na Štajersko. Ko je dolga kolona prispela iz Svetine preko Kompol do spo-
menika, je zbranim spregovoril podpredsednik organizacje Zveze borcev v Železarni, tovariš Ferdo Haler in v svojem govoru orisal slavno epopejo divizije. Nato so pionirji štorske šole izvedli recital in zapeli štiri pesmi, nakar je kolona pohodnikov odšla naprej preko Dramelj v Dobrno.
Jok
Pohodniki, zbrani pred spomenikom XIV. divizije na Opoki (slika zgoraj). Tovariš Haler pozdravlja pohodnike (spodaj), (foto Arzenšek)
KONČNA UVRSTITEV
	točk		točk
1. Livarna	222	7. Skupne službe	122
2. Elektroenergetski	209	8. Komerciala	110
3. MO	182	9. TT	98
4. KKO	173	10. Jeklarna	76
5. Valjarna	168	11. Transport	63
6. Mehanična	152		
IZLETNIŠTVO
V sezoni izletov je bilo letos organizirano 45 izletov v razne kraje, katerih se je udeležilo 1600 članov našega kolektiva. Za vsebinsko obogatitev te oblike rekreacije je bil organiziran seminar za vodje izletov, ki so navodilo izvedli tako, da lahko na zaključku ugotavljamo razveseljivo dejstvo, da so bili izleti vsebinsko bogati in da ni več primerov popivanja in slabega obnašanja posameznikov, kot je bilo več primerov v preteklosti. Za marsikoga pomeni dobro organiziran izlet enkratni dogodek, ki obenem predstavlja edino organizirano rekreativno dejavnost v letu. Vendar je potrebno kljub uspehom tej obliki rekreacije posvetiti še več pozornosti.
ORGANIZIRANA TEDENSKA REKREACIJA
Kljub temu, da je organizirana tedenska rekreacija pri nas dobro razvita, še niso izkoriščene vse možnosti za kvalitetno delo sistematične tedenske rekreacije. Da na tem področju nismo izkoristili vsega, je edini in glavni problem v tem, da nimamo zadostnega števila strokovnega vodstva, ki bi bilo voljno in strokovno voditi oddelke. Tako se trenutno odvija organizirana tedenska rekreacija v naslednjih aktivnostih:
torek od 20.30 do 21.00 ure torek od 19.00 do 20.30 torek-petek od 16.00 do 20.00 ure ponedeljek od 15.00 do 19.00 ure torek od 18.00 do 19.00 ure ponedeljek od 18.00 do 19.30 četrtek od 20.00 do 21.30 četrtek od 18.00 do 20.00 ure sreda od 16.00 do 18.00 ure
■ odbojka člani
-	odbojka članice
-	namizni tenis
-	kegljanje
-	splošna vadba ženske
-	splošna vadba moški
-	rekreacija košarka
-	rekreacija člani
-	streljanje
TRIM AKCIJE
Tudi v letu 1982 smo velik poudarek dajali TRIM akcijam, kjer ni merilo dosežen rezultat, marveč udeležba v večini aktivnosti ter izpolnitev določenih enotnih pogojev ali norm. Člani kolektiva so se množično vključevali v akcije, ki smo jih organizirali, ali pa so bile organizirane v Celju. Tako je bilo v letu 1982 osvojenih 617 TRIM značk. Opažati pa je, daje v te rekreativne akcije še vedno premalo vključenih žensk in starejših.
REKREACIJA IN ŠPORT V ČASU LETNEGA ODDIHA
Če pogledamo nekaj let nazaj, vidimo, daje bila organizirana rekreacijska dejavnost v času letnega oddiha zelo razgibana. V času dopustov je bil na Rabu strokovnjak, ki je skrbel za organizirano rekreativno dejavnost. Koliko članov kolektiva in malčkov se je naučilo plavati! Organizirane so bile razne športne aktivnosti. In kako je bilo v letu 1982? Zaradi zmanjšanja kapacitet letovanja na Rabu tudi strokovnega sodelavca nismo imeli, tako daje rekreacijsko življenje v času oddiha zamrlo. Zavedamo se, da brez organizirane rekreacije ljudje preživljajo svoj dopust bolj kampanjsko, čeprav so jim na razpolago objekti in rekviziti. Smo pač takšni, da brez dobre ponudbe tudi dobrega odziva ne more biti.
Prizadevati si moramo, da kljub času stabilizacije, ko gre za delavca, denar ne bi smel biti ovira, ko gre za oddih, zdravljenje in sprostitev zaslužnih članov DO. Samo z dobro organizirano rekreacijo se bomo vračali v svojo delovno sredino polni delovnega elana za spoprijemanje s težavami, ki so pred nami.
SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE
Že vrsto let uspešno sodelujemo na sindikalnih športnih igrah, ki so postale v zadnjih desetih letih najbolj množična športna tekmovanja v Sloveniji. Precejšnjemu številu delavcev pomenijo dokaj redno aktivnost v številnih tekmovanjih.
V	letu 1982 so se vsa tekmovbanja, razen smučanja, streljanja in kegljanja, odvijala v več ligah po več tednov.
V	skupnem seštevku sindikalnih iger je Železarna zasedla: moški s 3.173 točkami drugo mesto ter ženske s 280 točkami četrto mesto. Skupno je na sindikalnih igrah, kakor tudi občinskih prvenstvih, nastopalo prek 200 naših športnikov.
OSTALE ŠPORTNE PRIREDITVE
Že po tradiciji je bil organiziran pohod in piknik na Svetini na DAN BORCA,
4.	julij. Udeležba je bila letos zadovoljiva, saj se je tega pohoda udeležilo prek 300 železarjev in njihovih svojcev.
V okviru Dnevd mladosti je bil organiziran teden športa v Štorah. V tem tednu so se zvrstila razna športna srečanja v okviru ŽS kakor tudi krajevne skupnosti, na katerih je sodelovalo prek 100 naših športnikov.
Kadrovske vesti
Spomnimo se
Pred tridesetimi leti, 2. novembra 1952, seje v Zagrebu začel VI. kongres KPJ, kije trajal do 7. novembra. Na tem kongresu sod bila poudarjena načela miroljubne koeksistence (sožitja); opozoril je na negativne posledice Stalinove politike za mednarodno delavsko gibanje. Ocenil je uvajanje delavskega sa-
moupravljanja kot prelom v razvoju socialističnih družbenih odnosov. Sprejeto je bilo novo ime »Zveza komunistov Jugoslavije« kot izraz nove idejne vloge partije. Kongres je ukinil kandidatski staž za sprejem v ZK in za člane CK. V novem statutu so poudarjena javnost dela ZKJ, boj proti privilegijem in krepitev samostojnosti osnovnih organizacij.
V mesecu januarju 1983 so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije:
Javemik Nada, VS dipl. ekonomist -DS za ekonomiko; Špan Anton, SS el. tehnik - elektroplavž; Posl Ladislav, KV strojni ključavničar - mehanična; Plan Viljem, KV modelni mizar - modelna mizama; Špoljar Vladimir, NK delavec - jeklarna; Ribič Stanislava, KV rezkal-ka - TT obdelava; Antolič Željko, NK delavec - elektroplavž; Kojterer Ivan, NK delavec - komunala; Vidovič Vinko, NK delavec - jeklarna; Ilič Džuro, NK delavec - jeklarna; Golež Janko, NK delavec - livarna II; Bračun Željko, NK delavec - livarna I; Broz Ivan, NK delavec - livarna II; Užmah Roman, KV polagalec parketa - valjarna I; Sporiš Ivan, NK delavec - valjarna I; Gregl Stanko, NK delavec - TT montaža; Za-pušek Jožef, KV strugar - jeklarna.
Zaradi kršitve delovnih obveznosti so odšli:
Kopranovič Ljubomir, KV strugar -MO valji; Jakupovič Djevad, NK delavec - valjarna II; Sadžak Branko, NK delavec - valjarna I.
Z negativno oceno v poizkusni dobi sta odšla:
Vlasenko Rade, NK delavec - valjarna I; Jakupovič Asim, NK delavec - valjarna I.
Sporazumno s podjetjem sta odšla:
Cokan Jožica, dipl. psiholog - DS za kadre; Sok Srečko, ekonomist - DS za komercialne posle.
V JLA so odšli:
Žibret Matej, vrtnarski tehnik - TT montaža; Jutriša Ignac, KV strojni ključ. - MO litina; Kovačič Stanko, KV strugar - MO valji; Somek Dragutin, NK delavec - valjarna II; Kantužer Anton, PK varilec - mehanična del.; Vlahovič Stanislav, NK delavec - valjarna II; Vlahovič Antun, NK delavec - jeklarna; Cvijanovič Goran, KV valjar - valjarna II; Lisec Zdravko, PK varilec - mehanična del; Belak Jože, KV strojni ključ. -mehanična del.; Naglič Dušan, varnostni inženir - DS za kadre; Sladovič Marijan, KV ključavničar - TT obdelava; Koprivc Mihael, KV valjar - valjarna II; Kolman Peter, NK delavec - jeklovlek; Rozman Darko, KV ključavničar - mehanična del.; Ocvirk Ervin, NK delavec - TT skladišče; Lorger Rafael, KV strugar - MO valji; Jazbec Milan, KV strugar - mehanična del.; Vodušek Janez, KV ključavničar-mehanična del.; Emi-nič Hikmet, KV ključavničar-jeklarna; Ribič Janko, NK delavec - livarna II; Ristič Mladenko, KV ključavničar - mehanična del.; Šantel Vojko, KV el. mehanik - jeklarna; Jošt Slavko, PK varilec - valjarna II; Žaberl Branko, NK delavec - jeklovlek; Sehur Franc, NK delavec - jeklovlek; Košir Silvester, KV ključavničar - mehanska del.; Artnak Alojz, KV strugar - MO litina; Podkrižnik Miran, KV strugar - MO litina; Po-lajžer Zvonko, NK delavec - MO litina.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Hrovat Ivan - jeklarna; Drobinc Bernarda - livarna II; Užmah Ervin - livarna II; Topolšek Marko - elektroobrat; Košir Ervin - komerciala; Vrešak Stanko - livarna I; Antolič Zvonko - elektroobrat.
Vsem želimo obilo družinske sreče.
Naraščaj v družini so dobili:
Jelenc Ivanka in Martin - valjarna II; Pocajt Stanko - mehanična delavnica; Smole Franc - valjarna II; Zalokar Franc - TT; Tatalovič Slavko - valjarna II; Zupanc Emil - mehanična delavnica. Vsem iskreno čestitamo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata
BORŠIČ AVGUSTA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, mu darovali vence in cvetje ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ing. Haleiju za njegovo pomoč in trud, zahvaljujemo pa se tudi LD Štore, družbenopolitičnim organizacijam, ZB in govornikom Železarne Štore, TOZD MO, godbi na pihala ter pevskemu zboru IPAVCI Šentjur.
Žalujoča žena Marica ter hčerki Zdenka in Mira z družinama
ZAHVALA
Vodstvu Železarne Štore in družbenopolitičnim organizcijam se v imenu svoje družine in v svojem imenu za izraženo sožalje ob smrti našega nepozabnega moža in očeta Vlada Sruka, gl. teh. Železarne Štore v pokoju, najtopleje zahvaljujemo.
Majda Srukova in sin z družino
ZAHVALA
Že kar dva meseca sta minila, ko sem se poslovil od tovarne in sodelavcev v TOZD jeklarna in Železarne sploh. Postal sem upokojenec kot toliko drugih pred mano.
Slovo je bilo res prisrčno, zato se preko glasila »Štorski železar« iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD jeklarne za res lepo in vredno darilo, OOZS za darilo in vodji TOZD za poslovilne besede.
Posebna hvala Delavskemu svetu podjetja za pisno priznanje in knjižno nagrado ter predsedniku KPO tov. Burniku za izrečene besede, ko mi je bilo podeljeno priznanje.
Vsem, ki so mi zaželeli zdravja in zadovoljstva za vbodoče, najlepša hvala.
Mackošek Anton
ZAHVALA
Vsem sodelavcem in obratovodstvu elektroplavža in aglomeracije ter sindikatu se iskreno zahvaljujeva za darila ob najini upokojitvi.
Vsem skupaj želiva še nadalje mnogo delovnih uspehov.
Arlič Martin in Pertinač Franc
(Nadaljevanje s 7. strani)
Organizirana so bila tudi razna športna srečanja z drugimi kolektivi, srečanje športnikov SŽ na zimskih in letnih igrah, kakor tudi raznih internih prireditvah po TOZD - DS.
Vendar je potrebno poudariti, da takšnih zadovoljivih rezultatov ne bi mogli doseči, če ne bi bili deležni razumevanja in podpore delavskega samoupravljanja, sindikalne organizacije, vodstev TOZD in DS, skratka ljudi, ki se zavedajo, koliko pomeni športna rekreacija za delovnega človeka.
Še bi lahko naštevali dejavnosti, ki so se zvrstile in bile dobro obiskane.
Rudi Štante
Del aktivnosti, ki so v programu rekreacije zaposlenih (foto arhiva rekrea-
cije)
ŠTORSKI ŽELEZAR - Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE - Izhaja dvakrat mesečno - Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing. Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Stane - odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) - Tisk: AERO Celje - TOZD grafika - Rokopisov ne vračamo.