B. K- Vr. ^ Titol V Tečaj VIII. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »▼ i«imi i« ■««<. •EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako arai« in tafeot« o poludne. Gena zrn vse leto je « (jld., za polu leta 3 gld., za četrt leta % gld. 60kr. - Posamezne Številke se dobivajo nri opravniitvu in v trafikah v Tr*tl po & kr., v Qtrlol in v Ajdtvtčiai po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate^ftejema Opravniitvo « vla Zoata 5«. Vsi ioviii se poiiljajo Uradniitvu »vla Torrente« Ntiova Tipogrufia ;vniik mora bit frankiran. Rokopiai orez posebne vrednosti se ne vračajo. — Initrati (razne vrste naznanila in poslanice) «e zaraSunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi ćrkauu se plačuje za vsako besedo 2 kr. Delovanje državnega zbora. Kakor čujemo, ne bode državni zbor več imel sej do kesne jeseni, morda do polovice meseca novembra. A zadnje njegovo zasedanje je bilo tolike važnosti, da smatramo za potrebno, da svojim čitateljem podamo malo sliko njegovega delovanja v zadnjej sesiji, ki je trajala od 5. decembra lanskega leta do 8. t. m., torej 5 mesecev in 4 dni. — Ta doba gotovo ni dolga; a pri vBem tem je konstatirano, da je državni zbor več delal in koristnih postav sklenol, nego se je pod UBtavoverci storilo in sklenolo v par letib. Vidi se iz tega, da ne le vlada, temuč tudi sedanja večina drž. zbora z vsem požrtovanjem in z vso pridnostjo zasleduje le en cilj, eno svrho: regeneracijo Avstrije na podlagi pravice in enakopravnosti. — Da je imela večina na tem potu pravice veliko trnja, to je našim čitateljem Še v predobrem spominu; a pomisliti je, da pot do pravice je navadno trnjeva in da navadno ljudje, kateri iščejo pravice, imajo posla z mnogimi nasprotniki, katerih osobne koristi ne prenašajo pravične razdelitve bremen in pravic. Zadnja sesiia drž. zbora pa je bila tudi zato največje važnosti, ker po navadno strastnem naporu ve-likonemške centralistične manjšine, postale so vse razne frakcije (oddelki) federalistične večine bolj vzajemne ter se vedno bolj podvrgle tako potrebnej disciplini. — Jako nas veseli, da je prijateljska vez mej Poljaki, katerih vedenje je bilo vsem prijateljem Avstrije najbolj pri srcu, predobro znajoč, da jih veli-konemci love z obečanji popolne samostalnosti, daje vez mej njimi in Cehi postala v zadnjem zasedanju Se tesnejša. — Tudi nas veseli, da so nemški zavezniki federaiistov po sprejetju Šolske novele dosegli, kar so želeli in kar jih le še bolj veže na avstrijske Slovane. Posebno pa nas veseli, da je sedanja večina praktično pokazala, da more biti večina tudi brez Eomoči takozvanih Goroninijevcev, katerih težnja je ila očevidno ta, da postanejo jeziček na tehtnici (Das Ziinglein an der Wage, kakor pravi Nemec) in da se jim posreči dobiti v roke vladne vajeti, kar pa ne bi bila prav nobena sreča za Avstrijo, še manj Ea za Slovane in najmanj za Primorske Slovence in rvate. — Tudi to nas veseli, da so tržaški poslanci, mej njimi v prvej vrsti pl. Bidiscliinl, na Dunaju zvedeli, da drž. zbor ni tržaški magistrat in da je treba skrbeti tudi za celokupnost, ako se hoče kaj dobrega doseči za svojo ožjo domovino. Pri tej priliki naj omenimo, da so si omenjeni poslanci tudi doma jako slabo postljali, kajti malo Tržačanov odobrava »Mojzesov« protest proti šolskej noveli, katerega je uže omenjeni gospod B., najbrže sine ira et studio in sine cognitione causae predal drž. zboru. Naj čitajo ti poslanci le lokalne liste, razen »L' Indipendente«, kateri pa vendar ne more biti temu plemstvu v mišjej Podlistek. (Spisal J. Turgenjev, preložil M. M&lovrh.) VI. (Dalje.) •Jaz ničesar ne želim ... ali ne, nekaj si želim: namreč to. da bi me ne smatrali za kovarnega lokavega človeka, da me vpoznate. Nadejam se, da ne bo-dete sumničili o mojej odkritosrčnosti.., Želim, Sergej Pavlič, da^se ločiva kot prijatelja ... da mi postarej navadi sežete v roko ...« I Rudin pristopi k Volincevu. »Oprostite mi, gospodi« vsklikne Volincev sto-pivši nekoliko korakov nazaj; »Vaše namere cenim In priznavam, da so lepe, recimo da so vzvišene, toda mi prosti ljudje ne moremo slediti dušnemu vzletu tacih umov, kakoršen je Vaš ... Kar se Vam vidi, da je jasno, to je nam tamno ... kar smatrate vi priprostim, to je nam zapleteno ... Oprostite mi, da Vas ne morem ceniti za svojega prijatelja niti Vam v roko seči... To je morebiti gola sitnost, toda i jaz sem sitnež.« Rudin vzame klobuk z okna. »Sergej Pavlič /« reče žalostno, »z Bogom; jaz sem se prevaril v svojej nadi. Prihod moj je res neobičen; toda mislil sem, da vi .. . (tu mahne Volincev nestrpljivo z roko) ... Oprostite mi, o tem nečem govoriti. Ako vse premislim, vidim, da Vam drugače postopati ni moči. Z Bogom, in moram Vas vsaj še enkrat zagotoviti o čistosti svojih namer ... o izpremembi Vašej sem preverjen .. .« dlaki evangelije, in prepričajo se, da je javno mene-nje tržaško popolnoma nasprotno »Mojzesovemu« obsolutizmu in da v Trstu vse godrnja zoper to, da je v Trstu skoraj več učiteljev Židov, nego kristjanov, ter komaj čaka, da stopi v veljavo %. 48 šolske novele. — Veseli nas, da je Coroninijev klub se svojim nasprotovanjem šolskej noveli pokazal roge, a s tem dokazal, da se njega udje malo ali nič ne brigajo za koristi in želje svojih volilcev. Hudi, viharni so bili naskoki levičarjev na vlado; sprožili so Kamiskijevo afero in hoteli z obrekovanjem vlade in parlamentarne večine uplivati na najviše kroge, da bi se zopet čez noč zgodilo, kar se je zgodilo s Hohenwar-tom; sprožili so še mnogo drugih manjših, ostudnih intrig, da bi dosegli svoj namen, šli so delat škandale na ulice, da bi strašili s pobuno, in ker tam tudi ni Šlo, prenesli so škandal v zbornico samo, kder so vpotrebljali moč najfinejše dialektike, da bi kaj zmešali, iskali so potem izdajic mej nasprotniki, s kratka: vpotrebljali so vsa dopuščena in mej poštenimi ljudmi nedopuščena sredstva — vse v namen, da si zopet pridobe trinoŠtvo nad uboge narode avstrijske. posebno pa nad Slovane. — A kaj so dosegli? BaŠ nasprotno od tepa, kar so namerjaVali; parlamenta večino so še bolj konsolidirali, kar pa je še več; presvitla krona sama je s hitrim potrjenjem Šolske novele dala največjo zaupnico sedanjej vladi in s tem pokazala, da se tudi popolnoma ujema z drzavnozborsko večino; a konečno je še krona na posebno slovesen način obsodila postopauje veliko-nemcev. Vidi se iz tega, da je bilo zadnje zasedanje drž. zbora za federalistično večino polno čestl in daje vsled tega skoraj gotovo pravica trajno zmagala v Avstriji. — Mirno vestjo morejo torej'nasi poslanci iti na parlamentarne počitnice in reči morejo vsemu svetu: »Storili smo svojo dolžnost/« — Dosedaj smo govorili v obče o pridobitvah na političnem polju. A ozreti se nam je tudi na materijalno delovanje drž. zbora. Pred vsem so zaporedoma in hitro sklenoli novo obrtnijsko postavo, katera ima pomoči našim malim obrtnikom v zdatnej meri ter jih varovati pred veliko obrtnijo in velikim kapitalom. Kakor smo uže pisali o svojem času,je ta postava velike važnosti v narodno gospodarskem pogledu in je prvi zid proti širjenju nevarnih načel prekucujočega socijalizma. — Omeniti nam je, da sta se Burgstaller in Vucetich tudi v tej zadevi pokazala nasprotna malim obrtnikom in delalcem. Potem je zbornica sprejela zakona gledć izjemnih sodnij na Dalmatinskem in gledć olaišav pri graienju lokalnih železnic. Sprejel se je zakon zastran predrugačenja volilnega reda v državni zbor v galiških kmetskih občinah. Dovršil je zbor zakon o rabi mladih delalcev in »To je vendar preveč!« vsklikne Volincev, tresoč . se od jeze; »Vašega zaupanja jaz nikdar iskal nisem, kako se morete potem od mene nekake izpremembe nadejati? Zato nemate nobene pravice!« Rudin je hotel še nekaj reči, ali se premisli, prikloni ter odide, a Volincev pade na divan in obrne lice k zidu. »Smem-li k tebi ?« začuje se pri vratih glas Aleksandre Pavlovne. Volincev ni koj odgovoril. »Ne, taša,« reče naposled čudnim glasom : »burja še besni.« Polu ure pozneje se je oglasila zopet Aleksandra Pavlovna. »Mihajlo Mihajlič je prišel,« reče mu pred vrati stoj6; »ali ga hočeš videti ?« »Hočem, pošlji ga sem.« Ležnjev vstopi. »Kaj pa je, si-li bolan?« vpraša Ležnjev in sede na stol poleg divana. Volincev se vzdigne, podpre se na laket in gleda dolgo, dolgo svojemu prijatelju v lice, potem mu pa pove ves razgovor z Rudinom od besede do besede, Do zdaj še ni bil Ležnjevu nikdar omenil svojih čuv-stev do Natalije, ako je tudi vedel, da mu niso tajni. • Brate, ti si mi mnogo čudnega povedal,« izpre-govori naposled Ležnjev. »Mnogo Časa sem pričakoval od njega, toda to... No v tej aferi je on čisto stari Rudin.« »Glej.« povzame zopet Volincev, »kakšna drzo-vitost je to! Malo da ga nisem skozi okno vrgel. Hvalisati se. ka-ll, prišel se je k meni; ali se mari boji ? S kakšnim obrazom, s kakšnim poštenjem more stopiti pred človeka ...« žensk, o trajanju vsakdanjega dela in praznovanji nedelj pri rudarstvu, kar je bila najnujnejša potreba giede humanitete in morale delalcev. Sprejela je zbornica tudi postavo zarad povišanja kredita za arelsko železnico, sklenola je zbornica potem tudi zakon o podpori in posojilu deželam Tlrole iu Koroško, kateri ste vsled elementarnih neviht lansko jesen imeli škode na miljone. — Sprejela je zbornica tudi zakon o naboru novincev za leto 1883, To vse je izdelala zbornica v 20 dneh do božičnih praznikov. Ko se je zbornica po 20 dnevnem pretrganju zopet odprla, bile so najprej daljše debate glede predlogov velikoneracev, posebno glede Chlumetzkyjevega predloga o zboljšanju socijalnih razmer in drugih; sprejel se je potem zakon ob izreku smrti. Razpravljal je potem zbor Kaminskijevo afero, v katerej se je pokazalo, da so se na enej strani prenaglili, na drugej pa prehitro triumfirali, — a vlada je njej namenjeno zaušnico dobro odvrnola. Sklenola se je nova postava proti takim, ki svoje premoženje odtegujejo eksekutivnemu rubežu, potem postava zarad zlaganja zemljišč in glede tujih enklav v gozdih, o katerih vseh postavah smo v svojem listu govorili obširnejše. Posebno imenitna je bila letošnja debata o proračunu, v katerej so nastopili raojsterski govorniki na desnici in levico tako pobijali, da je zadnja Eo tej vojni do dobrega krvavela. Govorniki, kakor so ili Hausner, Klun, Pfiugl, Tonkli, VitežiČ in finančni minister sam, razkrili so jako dobro nepatrijotične nagibe levice; a vlada sama je mogla prvikrat ponašati se s tem, da se letošnji primanjkljaj pokrije iz ostankov v državnih denarnicah. — O vsej tej jako važnej debati smo mi poročali kolikor mogoče nata-njčno. Ko je bila postava o proračunu skleuena, šli se zopet poslanci na velikonočne praznike; a 5. aprila so se zopet začele seje. — Sprejela se je najprej postava o začasnem odpuščanju dohodninskega in obrtnega davka za vožnjo po morju v domačej državi izdelanih parnikov, sčim se hoče povzdignoti domače mornar-stvo. Sklenola je zbornica potem važno postavo o zgra-jenju česko-moravske transverzalne železnice. Za tem se je začela ona imenitna razprava, boljše rečeno vojna o šolskej noveli, o katerej smo uže natanjčno poročali, in v katerej so se zopet pokazali na desnici mojsterski govorniki, mej njimi posebno Llenbacher, ki je pokazal, da je nenavadno nadarjen in izkušen državnik. Proti koncu aprila se je sprejela pogodba z Italijo .glede pravice ubogih in dovolil se dodatni kredit za ministerstvo deželne brambe. Važno je tudi to, da je zbornica po svojem obrtnem odseku zadnje dni aprila zaslišala celo več delalcev glede nedeljskega počitka in pa glede dopuščenja žensk in otrok za delanje v fabrikah. — To je pameten in demokratičen čin, do katerega bi se ne bili nikoli pospeli gospodje liberalci na levici. — V zadnjih sejah seje spre- Volincev se prime za glavo in utihne. »Ne, brate, tako zopet ni,« odgovori mirno Ležnjev. »Ti mi ne bodeš verjel, ali Rudin je storil to z najčistejšo namero. Res ... To je i plemenito i odkritosrčno; no tu ima ob jednem i priliko govoriti in samega Bebe predstavljati in svojo zgovornost izkazati, a take prilike ne zamudi Rudiu . .. Jezik njegov je tudi sovrag njegov... ali zate je uže tudi sluga njegov.« »S kako svečanostjo je prišel in govoril; ti si tega ni misliti ne moreš!« »To se ve da, brez tega on biti ne more. On si obleče in zakopči surko, kakor da izvršuje kakšno sveto dolžnost. Jaz bi ga poslal na kakov nenaseljeni otok in od kod gledal, kaj bode počenjal. Usta ima vedno polna o svobodi.« •Reci mi, brate,« povzame zopet Volincev, »je li to filozofija, kali?« »Kako bi ti odgovoril? z ene strani je to res filozofija, z druge strani pa zopet ni. Vsake ludosti ni za filozofijo proglasiti.« Volincev pogleda na njega. »A ni li on morda legal, kaj misliš9« »Ne, sinče, on ni legal. — Toda veš kaj? Dosti sva o tem govorila. Zapaliva lulo in pokličiva Aleksandro Pavlovno... kraj nje je laglje govoriti in laglje molčati. Pripravi nama čaja.« • Kakor hočeš,« odgovori Volincev in pokliče svojo sestro. Aleksandra Pavlovna vstopi, Volincev jo prime za roko in jo jej gorko poljubi. (Dalje prihodnjič.) jela Se postava o luknej pristojbini v lukah avstrijskega Primorja, vsled česar je Trstu in sploh pomorstvu nastala velika korist; sklenola se je potem nova postava za deželno brambo, katere ob&ežek smo uie tudi razjasnili svojim čitateljem; sprejela se je tudi začasna trgovinska pogodbe s Francosko; sprejela se je potem postava zarad predrugačbe splošnega zakona za zemljiške knjige v blizo takem zmislu. kakor je to nek rodoljub nasvetoval v našem listu. — V predzadnjoj s« ji je bila sprejeta postava za grajenje železnice Hrpelje-Trst, o katerej smo tudi uže nataujčno poročali, potem je sprejel zbor postavo zaradi začasnega ustavljerija porotniu sodnij v Dalmaciji in v zadnjej seji je bila sprejeta tudi spremembe iodnijskega reda za I»tro in Dalmacijo v zmislu, da se morata tam rabiti v uradih hrvatski in italijanski jezik kot enakopravna deželna jezika. Državni zbor je letos sklenol Še nekoliko drugih manj važnih stvari in sploh svojo delalnost širil na vse stroke državnega živenja. Kakor uže rečeno, mnogo so storili poslanci v 5. mesecih, hvaležni smo jim za to; a v spomin jim kličemo, da jih čaka na jesen še važnejšega dela prav dosti in nadejamo se, da se bodo v piihodnjem zasedanju potezali posebno za to, da se vsaj uže na Primorskem v resnici, a ne le na papirju, uvede slovenski, oziroma hrvatski jezik v šole in urade, ker to je prvi pogoj našega obstanka in napredka. Ml dobro vemo, da vse ne gre na enkrat; ampak 2aupanje v naše poslance daje nam pogum in potrpežljivost, da z najboljšo nado pričakujemo tudi te važne spremembe in sploh veče podpore slovanskega elementa na južnej meji Avstrije in tok ljubu težavam, katere bi vtegnola delati tukaj v prvi vrsti neka starejša burokracija. Politični prejled. Notranje dežele. Gosposka ibormca je imela 16. t. m. sejo. Grof Thuit je stavil predlog, nai se začasno predrugači zakon o doneskih za davek verskega zaloga in se je ta predlog sprejel ter pride v obravnavo v prvej pnhodnjej seji. Zakona zastran Ivinih pristojbin in ČeHo-moravske poprečne železnice sta bila sprejeta v prvem in drugem čitanju, sprejel se je tudi zakon zastran podaljšanja trgovinskega dogovora s Francosko. Pri obravnavi o razvidnosti katastra za zemljiški davek, je grof Leo Thun obžaloval, da udje gosposke zbornice ne obračajo dovolj pazljivosti vsem predlogam in izrekel željo, da se temu odpomore. Govornik je razodel tudi pomisltke zoper paragraf, ki nalaga naznanilno dolžnost posestnikom. Finančni minister je odgovoril, da predloga na-merjava olajšave za prebivalstvo in poudarjaj da se zakoni v odsekih temeljito pretresujejo in da se vlada vedno prizadeva, državnemu zboru določiti dosti Časa za pretreševanje. Belcredi se spotika ob tem, da je vlada ustanovila 370 uradniških mest za razvidnost katastra zemljiškega davka. Ministerski svetovalec Mayer je zagovarjal predloge. Včeraj je zbornica izvolila poslance v delegacijo. Finančni minister Dunajevski je ostro ukazal, da binkoštne praznike morajo biti zaprti vsi uradi finančnega ministerstva i da se ne sme noben uradnik vanje pustiti. Na Dunaji je zdaj zbranih več deželnih namestnikov, ki so bili poklicani zarad zadev deželnih zborov. Dunajski državni pravdnik je ukazal, naj se preiskava o Kaminskijevej zadevi ustavi, ker se ni našlo nič tacega, da bi se mogel kedo dolžiti, daje hotel katerega uradnika podkupiti. — To je zopet udarec levičarjem, ki so o tej stvari tak hrup gnali; sami pa so takrat ko so bili na krmilu, milijone po-jeli državi z umazanimi opravki; ali: duo cum fa-ciunt idem, non est idem. »Narodni Listy» poročajo, da se patent, s katerim se razpusti češki deželni zbor, razglasi mej 20. m 22. t. m. —- Govorilo se je mnogo, da Češki deželni namestnik, baron Kraus odstopi, ker ni zado-voljin z razpušČenjem češkega deželnega zbora, da pa vsled Najvišje želje ostane in bo vodil nove vo-litve.^ — Poročajo tudi, da je načelnika namestnik v državnem zbor, knez Lobkovic naznačen za prihodnjega deželnega maršala (deželnega glavarja) in da se njegovo imenovanje k malu zgodi. V Budapeštu se je 500 pekovskih pomočnikov delu odtegnolo, ter so sklenoli, cfa se dela ne poprimejo, dokler jim pekovski mojstri ne izpolnijo izrečenih zahtevanj. Vnanje dežele. Črnogorski kne\ je I4. t. m. zvečer na potu v Moskvo dospel na Dunaj ter se mu je odkazalo stanovanje na cesarskem dvoru. Sprejel ga je cesar sam. Drugi dan dopoludne so ga obiskali na Dunaji bivajoči udje cesarjeve obitelji. Tudi prestolni na-stopnik Rudolf ga je iz Laksenburga prišel obiskat. Popoludne je sprejela kneza cesarica in potem je bil povabljen se svojim spremstvom k cesarskej mizi. Danes dopoludne pa je odpotoval na Rusko. V Moskvi se je i5. t. m. razglasilo imenovanje obrednikov pri kronanji; imenovani so knezi Kura-kin, Davidovov. Talkvist in Dolgorukov. Italijanskega kralja poslanec Nigra je dospel 14. t. m. v Peterburg, od kodar se napoti h kronanju v Moskvo. V italijanskem državnem {boru se Še vedno pričkajo o Jrredenti. Depretis je govoril o Ragosi, da ga odpravi čez mejo, ako sam ne pojde; zdaj je težje vzdržavati notranji mir, nego poprej, upa vendar, da ne bo treba posebnega zakona zoper zlo- rabo pravice zborovanja in društev. On pravi, naj se za socijalno in upravno zboljšanje tudi nasprotniki prizadevajo. — Maneini je dokazoval, da ni on, ni drugi ministri niso zatajili svobodnih načel; ker je revolucionarne dobe k&nec, zato se agitacije zoper novo uredbo ne morejo trpeti. Postopanje vlade je v popclnem soglasji z italijanskimi zakoni. Zunanje države niso nikoli pritiskale na notranjo politiko. Desnica naj javno izreče, da odobrava postopanje vlade. Italijanskemu ljudstvu priporoča Maneini, naj se ne da zapeljati sentimentalizmu, ki narodnim interesom ni ugoden. Italijanska vlada je zaukazala, da mera Ragosa, Oberdankov pajdaš, zapustiti italijansko zemljo ter izžene še nekatere druge rovarje iz kraljestva. Ogleda se tudi mej tržaškimi beguni in vprihodnje ne bo več dopuščala, da bi v Rimu in drugod biio pribežališče onim plašljivcem, ki begajo v kraljestvo iz avstrijskega Primoria, da se edtezajo vojaštvu, pri vsem tem pa še bahajo, da so politiški mučeniki. Parilki državni zbor je 15. t. m. dovolil vladi kredit za ekspedicijo v Tongking z 358 glasovi proti 5o. Minister zunanjih zadev je izjavil, da se ni bati, da bi se kaka druga država v to zadevo mešala. Francoske j preti občni polom. Vlada je v poslednjih letih neizmerno denarja izdala za vojaštvo in ker je poleg tega najboljše delalce vtaknola v vojaško suknjo, zato je deželi ves sok izsesala. Vsjed tega raste primanjkljaj od leta do leta in raste državni dolg. Ljudstva se je zarad tega polastilo veliko nezaupanje ne le do državnih zavodov, te-muč tudi do zasobnih; ker ima pa ljudstvo na Francoskem v bankah in hranilnicah toliko prisluženega denarja, da skoraj v nobenej drugej deželi ne toliko in vsled tega nezaupanja denar iz njih jemlje, tresejo se vse banke in drugi denarni zavodi ter se je bati občnega poloma. Pariški časnik «Figaro» razglaša Ltsepsovo izjavo, da sueška družba napravi drug prekop, ker je občevanju potreben, kar je on vedno poudarjal. Časnik «Gaulois» trdi, da bodo delničarji sueškega prekopa v glavnem zboru sami predlagali, naj se napravi drug prekop, i naj francoska družba to stvar sproži. Troški ne bi presegali 125 milijonov frankov. En prekop bi bil za vožnje iz Sredozemskega v Ru-deče morje, drugi pa za vožnje iz Rudečega v Sredozemsko morje. Na Angleškem vsak dan zapirajo ljudi, sumljive umorov. 16. t. m. so zaprli v Ballini, grofiji Majo, šest osob, ki se dolžć, da so se vdeležue zarote v letu 1882 zoper živenje zemljiških posestnikov. Porotna sodba v Dublinu, ki je več ljudi k smrti, ali v večletno ječo zarad umorov obsodila, končala se je 17. t. m. Mej Kilenskim in Peruvanskem se je po dolgih vojnah podpisala mirovna pogodba. Po tej pogodbi odstopi Peruvansko kilensuej državi za deset let Taeno in Ariko. Ljudsko glasovanje pa potem razsodi, katerej državi naj pripadejo dežele. Dopisi. iz Sežane, 17. maja 1883. Mej domačimi rečmi Vašega cenjenega lista se čita pogostoma o razsajanji po mestu, o klanju in tepežu; naj bode dovoljeno i meni uekaj enacega za-biležiti iz naše metropole. 12. t. m, je bil sejna, na kateri, kakor znano, pohaja mnogo različnega ljudstva in živine. Mej tolikim številom raznih stvari božjih se zmerom nahaja kak nemirnež, kričač — ki je nemiren ali kriči iz dobre ali pa slabe volje. Prav istega popoludne so upili in kričali nekateri — ne okoličanski mladeniči—po Sežanskem sejmu. Bilo jih je devet takih posebnežev iz bližnjih Trebič. Ti so se zaleteli proti večeru v neko gostilnico, ter tam poklicali vina in pri istem upili, kričali in razsajali, da so se mirni ljudje razgledavali ; vsak si je mislil Še stepd se. A stepli se niso, ampak v svojei lepej slogi so pričeli proklinjati tako nesramno, da je bilo človeka strah in groza, to se ve, po italijansko — Slovenec nežna tako ostudno proklinjati*)—in slednjič še z steklenicami in kozarci razbijati po mizi, da so izvabili domača policaja in dva žandarja, ki so jih merili. Kičmarju niso hoteli plačati in ti suroveži v pravem pomenu besede so se vedli tako samosvestno, kakor pravi bašibozuki, da še huje, vsaj zagotavljalo se mi je, da v nemirnej in ne civiliziranej Turčiji se kaj enacega ne prigodi. Po pritisku uže nestrpljivega žandarja plačati so morali ter se spraviti iz gostilne in sramotno spremljani so morali zapustiti Sežano. Trebenski mladiči si ne delajo nikake česti s takim vedenjem. Kaj si pač more pameten človek misliti o zverinah — da so vzrastli mej divjaki in raz-uzdanci, ne pa da bivajo blizo mesta, kder si lehko prisvoje lepega nravstvenega vedenja. **) Da bi bilo skoraj konec takemu pohujšljivemu vedenju in proklinjanju takšnih surovežev 1 S tem si je pa vendar Sežana pridobila nekaj. — Naznani se namreč vse in gospodarjem menažerij, da se na sežanskem sejmu dobodo trebenjske nestrpljive, neukrotljive in strašne zverine nove vrste, do sedaj še nepoznane, morda se kak dobro oboroženi gospodar najde, ki spravi take zverine ter jih odvede kam, da se ukrote. Gospod urednik, drugič naznanilo. Iz Berlcinov v materijskej župniji 16. maja. Uže več spomladi ni nam bilo tako ugodno vreme, kakor letos. Sadno drevje je skoraj vse v cvetji, češnje, češplje, tudi nekoliko jablan in hrušk uže cvete. Lansko *) To je vse, kar imajo nekateri okoličani od italijanske kulture, katero jim vsilujejo tržaški Mojzesi. **) Od koga, morda od tržaških bogokletcev ? Gospodine, prav to mesto je pokvarilo mnogo poštenih src slovenskih; a naš magistrat se briga le za iahonske muhe. ne pa za omiko okolice. Marsikaj bi še rekli; a za zdaj Se molčimo. Ured. leto nam je mraz skoraj vse cvetje posmodil. Bog dalr da bi letošnje leto nam bilo boljše, da bi se naš kmet otel iz nadlog. Cepilo in posadilo se je sadja letošnjo spomlad več, nego druga leta. Naš Brkin se zelo premalo ozira po svetu, kaj in kako se ravna drugod 1 sadnim drevjem, kako izvrstno in žlahno sadje imajo v druzih krajih. Res da so v Brkinah sami hrib-i, pa vendar se v dobrih letinah sadja mnogo pridela raste tukaj divjak v vsakej grapici po višinah in dolinah. Nekateri so Be precej pridni ali nemarnežev je največ, ker se ne brigajo za divjake, rekoč: Kaj bom to cepil, ker nič ne rodi, kadar pa vidijo, da drugim rodć, praskajo se za ušesi: Zakaj nisem cepil tega in onega. V Brkinah bi se moglo pridelati mnogo žlahtnega sadja, ako bi bila pridnost in briga večja, a mi Brkini smo prepočasni, in vendar smo tako rekoč na vratih trga za sadje. Cesti in hvale je vredno naše slavno občinsko glavarstvo v Materiji, ker je letos prosilo slavno kmetlško Šolo v Gorici, da so nam od tain poslali žlahtnih jabelčnibrhruškovih mladik čepov, kakor tudi drevesc, ki so se pridnišim sadjarjem razdelili v več vaseh. Veseli nas tudi to, daje slavni odbor »Edinosti« zbral vas Brezovico za javni občni zbor, ker tukaj se bo govorilo 1 ljudem priporočalo to, ka>-je tukaj nagrnu ubornemu kmetu najbolj potreba. Veseli tias tudi to, da se je Brezovska kmečka čitalnica otvorila, to kaže, da napredujemo, če tudi počasi. Ce buče jetrovi, vendar se taja mrzli ledin Bog dal, da se počasi pomirimo, da se ne bomo pravdali po časopisih, ampak si podajali roke In delali z uma svitlim mečem. Želeti bi bilo, da nas naša kmečka čitalnica vzbudi, da bi ona nam podajala v roke gospodarske knjige, da se kmet kaj koristnega nauči. Prav dobro bi nam storili rodoljubi, ako nam bi kako tako knjigo v dar poslali. Brkinski Slovenec. Domaće in razne vesti. Cesarjev dar« Cesar je podaril cestnemu odboru Ajdovskemu 300 gld. za predelanje ceste Ka-sovlje-Hihenberg-Komen. Imenovanja. C. k. sodnik g. Matej Trnovec je na lastno prošnjo premeščen iz Vodnjana v Se-Čano. Tominski c. k. sodnik, Pavel Unterkirclier. je postal tajnik viSje sodnije v Trstu, pristav v Kor-minu, Jožef Dilena. postal je sodnik v Krku in i\ k. pristav v Tržiču, Franc Ličen, postal je sodnik pri tamošnjej sodniji. — Za vodjo idriškega rudnika je imenovan višji rudniški svetovalec v PHbramu, gosp. Novak. Tržaške novosti« Pobirki it tržaških časnikov. »Cittadino« je pisal pred nekaterimi dnevi, da šolska postava vendar ni tak vrag, kakor ga malajo židje in da se izvrši, naj pa bode zadovoljin ali ner gospod »Mojzes«; potrjuje, da je res ljudska Šola v Trstu preveč v rokah Židov in da je bilo ravnanje g. Mojzesa vendar nekam preveč nesramno. No, kedaj smo ml uže to pisali. Veseli nas, da se je začela vedno bolj javiti občna nevolja proti »Mojzesu«, ki je nam Slovencem vsekal največ ran. — »L* Indipendente« pa je prinesel te dni članek o panslavizmu, v katerem ga primerja skoraj hidri, katero ne bo mogoče za-tretl, ker kolikor glav jej denes odsečeš, toliko jih jej zopet vzraste; naslanjajo se na to, pravi, da je gotova zveza balkanskih držav v namen, da se Avstriji zabrani pot v Solun in Turek popolnoma zapodi iz Evrope. »L'Indipendente« bi bil moral tudi reči, da ima Avstrija moč omejiti panslavizem, a ta moč ob-staje v tem, da zadovoli in podpira svoje Slovane, avstrijski slavizem pa tirja: strani z italijansko propagando v Primorskih deželah, in strani z nadvlad-stvom Velikonemcev. »Triester Zeitung« piše, da letos ni bilo toliko obiskovalcev v postojnskej jami, kakor poprejšnja leta, da je Dunajčanov došlo le 200 in pripisuje to pojemanje obiskovanja jame neprijetnim socijalnim razmeram na Kranjskem, kar dokazuje tudi to, da so se začeli penzijonisti izseljevati iz Ljubljane. Potem pa pravi, da so tudi postojnski gostilničarji predragi. — Prašamo »Triesterco«: Ali se ni morda bati, da Dunajčani ne bodo več hoteli niti blaga pošiljati ubogim Kranjcem? In kaj pa še le potem, ko bi se tudi Dežman, Scbrei, Scbaffer itd. izselili Iz Ljubljane? Ubogi kranjski »fulkl« Odlikovanje. Cesar je imenoval vitezom Dr. Antona Volpi-ja pl. Cesanenfeld, zmernega in kolikor toliko tudi Slovencem pravičnega Italijana. Na pokopališču. Po Trstu gre od ust do ust ta-le dogodba: — Grobarji so te dni prekopavali one grobe, ki imajo uže 10 let; kar naglo zadenejo na rakev, ki je bila še popolnoma cela In je niso mogli razbiti. — Gredo po vrvi, da jo vzdignejo, a komaj začnejo vzdihovati, ko se vzdigne iz jame gospod, ves črno oblečen in Štrleč v grobarje ter z desno roko kazoč, naj mirujejo; prestrašeni grobarji se prvikrat neso za to menili, mislili so, da deluje fantazija, zopet poskusijo vzdignoti rakev. a prikazen se ponavlja. Strah preleti vse in beže. — Povedali so nekda vse duhovniku, kateri je tudi došel o polnoči in čital črno mašo, a kadar je imel strežnik odgovor jati »Amen«, vsakikrat je zanj odgovoril nek zaduhli glas, kakor bi donel izpod zemlje. Ko je maša nehala, Šli so zopet grobarji na delo in zdaj so mogli vzdignoti rakev, ra/.bijejo jo in notri najdejo truplo gospoda še prav dobro ohranjeno. — Ljudje pa zdaj hodijo v procesijah na pokopališče, da si ogledajo ono rakev. Tako ljudstvo; a vsak naj si stvar tolmači, kakor mu vest in pamet kažeta. Waenerjeva Utralogija — se je vendar začela včeraj zvečer v Politeaini po dolgih in težavnih razpravah. — Gledišče je bilo prenapolnjeno, muzika in petje so je v obče dopadalo, — Zanimivo je, da so družbi, ki je bila uže pred 8 dnevi na potu v Trst, v Milanu zaplenili vlak, ker vodja Neuinan ni spolnll neke pogodbe v Milanu. Nadvojvoda Bainer je prišel denes iz Ljubljane nem, da pregleda tule. bataljon brambovcev in se od tukaj odpelje v Dalmacijo. Nalega magistrata pobožnost in ljubezen do okoličanov ilustrira tudi ta le dogodba. — Prebivalci Sv. Križa so prosili cesarja, naj jim kaj podari za obnovljenje cerkve Sv. Roka in Sv. Baštjana. Prošnja je prišla, kakor navadno, zaradi poročila na tuk. na-mestništvo in to jo je zopet poslalo magistratu, a ta je lakonično odgovoril, da on ni poklican, k takim troškom in da ne da nič v ta namen. Da bi bil uže odgovoril, da ne more dati, a da priporoča prošnjo, naj bi uže bilo; a tak odgovor kaže prejasno osornost in nasprotje okolici in nje verskim Čutom; če tu ni tudi nekaj •irredentizma* vmes, o tem naj sodijo naši bralci. — Okoličani, prosite za italijanskega pridigarja, pa vam magistrat da tudi več tisoč forintov. Potem pa volite Mavronerje, Cesare itd. Razstava cvetic. Gospod Maron napravi tudi letos, kakor vsako leto, razstavo cvetic v svojem vrtu via Commerciale, campagna barona Balli št. 93. Dohodki te razstave so namenjeni dobrodelnim namenom. l!e bo vreme ugodno, odpre sc ta razstava uže prihodnji teden. Shod v Brezovici pod milini nebom postal je tabor, katerega je tudi uže dovolila vlada. — O zboljšanju gospodarskih razmer v Istri bodo govorili: vodja vinarske šole v Slapu, p. R. Dolenec, potem g. profesor J. Kristan in g. R. Zupančič, c. k. poštar v Materiji. Torej govornikov dosti in dobrih I fepoinln na tržaško razstavo. Mestno starešinstvo je izvrševalnemu odboru tržaške razstave ukazalo, da mora v osmih dneh podreti Čardo in akvarij. Angleško vojno brodovje v sredozemskem morju obišče te le avstrijske luke: Kotor 25. t. m., Dubrovnik 27. t. m.. Splet i. junija, Zader 3., Lošin 6., Pulj 7.. Reko 10. in Trst 14. junija. Tukaj ostane najbrže več dni, tudi nad teden dni. Izpred fsodolje« Nekega J. Tom asi, rodoma Benečana, obsodila je sodnija na 6 mesecev teške ječe in potem na izgnanje iz avstrijskih dežei, ker je tisti dan, ko so obesili Ouerdanka, javno zabavljal zoper našega cesarja. — Kakor smo poročali o svojem času, unel se je 4. marcija prepir v ne kej gostilni na Ve-duti Romani mej Slovenci in Italijani, vsled česar je 18 letni fakln Oswald Pascutto iz Vivaro na Italijanskem na cesti pred gostilno zadri slovenskemu peku Jožefu Pertot-u nož v prsa in ga nevarno ranil. Predvčerajšnjem je sodnija tega vročega Italijana, ki ne bi imel pravice tukaj govoriti o narodnostnem pra-šanju, obsodila na 4 mesece teŠke ječe. — Obsodila je sodnija tudi 27 letnega Jurja Kustrina in 24 letnega Karola Dorati-ja, oba rojena v Trstu in zdaj mestna dacarja v Bazovici, prvega na 18, druzega na 8 mesecev teŠke, poostrene ječe, ker sta v neke j bazoviS-kej krčmi grdo in slabo govorila o cesarju in cesar-skej rodbini. Ali take može ima naš mili magistrat v svojej službi? Porotne sodnije se začn6 v Trstu dnć 28. t. m* in so dozdaj znane te le obravnave : 28. t. m. proti Vin-cenciju Goselti zarad žaljenja česti; 29. t. m. proti Mihaelu SusterŠič-u zaradi ropa, 30. t. m. proti Mariji Koller zaradi sleparije. Policijsko. V hotelu »Tigor« so dobili prosto stanovanje: 32 letni Jurij A, iz Vidma, ker je oddajal posrebrnene polusolde za desetice; potem 20letni Karol S. in 29 letni E. D., ker sta se pretepala po ulicah in Marija S. iz Gorice, ker se je kakor odgnanka brez dovoljenja zopet v Trst vrnola. Posebnih tatvin ta teden nemamo zaznamovati. Volitev v deželna zbora v Istri i na Ctoriiškem je deželno namestništvo uže razpisalo. Volitev v kmetskih občinah bode v obeh deželah 23. iunija, v mestih, trgih in obrtniških krajih, kakor tudi v trgovinskih zbornicah v Rovinji in Gorici 27. junija. Veliki posestniki bodo volili 30. junija v Poreču za Istro, in v Gorici za volilni okraj politiškega okraja Gradiška-Črvinjan-Tržič-Kormin razen krajnih občin Devin, Dobrdo, Biljana, Dolenja in Medana; 3. julija {»a v Gorici za volilni okraj mesta Gorice, njene oko-ice i političkih okrajev: goriška okolica, Kanal. Ajdovščina, Tolmin, Boleč, Cerknje, Sežana, Komen, otem za zgoraj omenjene krajne občine Devin, Do-rdo, Biljana, Dolenja in Medana. Goriške novosti. 15. t. m. je bila v Gorici volitev 3. volilnega razreda za mestni zbor. — Izvoljena sta dr. Batistič in duhovnik Zoratti, ki oba pripadata liberalnej ali Favetti-jevej stranki. V drugem razredu pa so bili voljeni v četrtek gg. Bosizio, "dr. Della Bona in Bramo, kateri spadajo k bolj zmernim. Do 22. t. m. bodo izvršene vse volitve, katere utegnejo v obče ugajati goriškemu »deus ex machina«. — »L' Eco del Litorale« je v enem zadnjih listov nagovarjal konservativce, naj bi volili tudi par Slovencev v mestni zbor, ker oni se odlikujejo po stanju in znanju v Gorici. — A vse to nič ne pomore. Konservativci in Slovenci, oboji so Še premalo organizovani, mej tem ko Favette-jevci delajo na komando. — Goriški lahoni so precej pokonci, ako vidijo le kak slovenski napis. — Ako v kakej tabakarni vidijo izložene slovenske liste, nočejo mladi Uhončiči tam kupavati cigar. Te dni pa je trgovec Ferrari, ki sicer tudi bolj spada k lahonskej stranki, napravil nad svojo prodajalnico v Raštelu poleg italijanskega in nemškega napisa, tudi slovenski napis, ki se glasi: Izdelovalnica dežnikov. — Zarad tega so ga nekda klicali Favetti-jevci pred svoj tribunal in mu strašansko pretili. — Morda inu celo desko pomažejo, kakor so jo rajnkemu Ha-dolinu? A tisti, ki je to storil in je bil tistikrat vsak dan sit šampanjca, denes po Trstu lakot prodaje. — Zatorej počasi, fantje I Grof Chambord o katerem so časniki poročali, da je nevarno zbolel, pa si le malo nogo zvinol, zapusti jutri Gorico ter se preseli v Frohsdorf, kakor vsako leto. Spremembe v nadlkofiji Gorilki: Preč. g. Andrej Jordan imenovan je spiritualom semeniškim. — Č. g. Franc Sedej, zač. prof. orientalnib jezikov, postal je knjižničar semeniški. — (J. g- Janez Šober, katehet na deški vadnici, gre v pokoj; začasno namestuje ga č. p. kaplan Centazzo. — Farni konkurz delala sta 8., 9. in 10. t. m. ČČ. gg. Franc Lužnik in Josip Poljšak. — Izpraševalci pri župnijskih izpitih imenovani so sledeči preč. gg.: Monsg. Štefan Kafol iz cerk. prava; iz dogmatike dr. Gregorčič; Alpi iz morale; dr. Mahnič iz sv. pisma; a Fr. Zangerle postal je začas, predsednik dotičnej komisiji. Velilie v kranjski deželni zbor se bodo vršiie: v kmetskih občinah 9. v mestih in trgih 12. in v velikem posestvu 15 junija. t JarneJ W! 15 » Napoleon...........9 ,, 52 » C. lcr. cekini.........5 » G5 » 100 državnih mark.......58 » 60 ■ Karlovi Vari. (Karlsbad.) P. s. £osĐQdom članom banKe „SLATIJE". V hiši banke »Slavlje« pop. it. 484 v Karlovih Varih (Panorama-Strasae In mestni park) ne daleč od svetovnoznanih zdravilnih studencev in kopelj so pripravne in okusne sobe za goste po zmernih cenah (od 4 do 7 gld. na teden za jedno osobo in od 9 do 14 eld. na teden za dve osobi po legi sobe in saisoni) za člene in zastopnike banke «Slavije» pripravljene. Kolikor je prostih sob, oddajaj« se tudi nečlanom banke. Natančneja poročila o cenah stanovanj In drugih potrebah (postrežba, perilo itd.), o cenah kopelj kakor tudi o drugih zahtevah pri rabi kopelj podaje radovoljno glavno ravnateljstvo vzajemno zavarovalne banKs «Slavije» v Pragi. Pozor! Polpisani, lastnik kavarne »Proflresso«, prevzel je te dni tudi staroznano in po Slovanih v obče močno obiskovano kavarno »O O M M E R G I O« v začetku ulice »Cassrma«. Priporoča se domačim in tujcem za mnogobrojno obiskovanje ter obljublja najpazljivejSo postrežbo. Skrbel bo le tudi, da bodo v kavarn i vsi važnejši domači tržaški in tudi zunanji časopisi, posebno pa slovenski in hrvatski. 6—4 A. Šor 11. Dobra prilika za nakup pohištva! Pohištvo, ki je ostalo po tržaške j razstavi, kakor za jedilne in spalne sobe, pohištvo za salon, nadalje 9C pohištvo za IOO sob priporočljivo za gostilne in hiše na deželi, prodaja se pri IGNACIJU KRON v Trstu, Via Caserma N. 3. Ceniki s podobami brezplačno. Ako kedo zahteva, se kupljeno pohištvo pošlje tudi franko carine. 6—3 >OOOOOOOO0>OOOOODOOOOOOOO Nič več kašlja 10-6 Prsni čaj napravljen po lekarničarju G. B. Rovls, v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to upričujejo mnoga naročila, spričevala In zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj ie sestavljen iz samih rastlin In čisti kri, ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 soldov. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za pre-stenje Života in proti madronii iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. En« ik«tija velja 30 soldov. Plaiter in tudi tinktura proti kurjim o2enom in debelej koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 soldov — Ena steklenica tinkture 40 aoldov. Edina 2«log« v Trstu v lekarni Rovi«, v Gorlol v lekarnah Cristofolettl in Pontoni, V tej lekarni govori se tudi slovenski. ■OOOOOOt Portlandski in Romansk Cement najboljševrsteipo zmernih oenah renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail). Zastop in zaloga pri SGHNABL & G. Vla Carinila 17. 12—9 Zaloga cevi, poljedelskih strojev, sesalk (pump) mašinsko olje, jermene itd. >OQIOOOOOOOO LA FILIALE della BANCA UNION TRIESTE s' oooupa dl tutte te operazioni dl Banoa e di Cambio valute. a) Accetta versamenti in conto corrente: i Abbuonando 1' interesse annuo i per Banconote i 37* °/o con preavviso di 5 giorni i 4 » » » » 12 » 3'/, »» » » » 20 « 4'/« » a sei mesi fisso per Napoleoni 3'u °/o preavviso di 30 giorni » » » « 40 » 3J14 » » » » 3 mesi 4 » m » • 6 • Godranno dali'interesno aumontato le lettere in 'oiroolazione con G giorni di pronvviso dtil C novembra a o. quolle con IS giorni dat 13 giorni e quolle con 84 giorni dal 85 novembru a. c. IIV IIANCO GIRO abbuonando II 3°/o interesse annuo sino qualunque soinma ; prelevazioni sino a fiorini 20.000 a vlsta verso cli6que ; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma del versamenti in apposito libretto. Conloi;|(la per tutti i versamenti fatti a qual-slasi ora d'uffieio la valuta del medesimo giorno. Astiume pet proprl corrontl»tl l' incasso di Cambiale per Trteste, Vlenna e Budapest, rilascia lom assegni per queste ullimc piazte. ed accorda loro le facolta di domiolliaro effetti presso la sua eassa Iranoo d' ogni »pesa por omnI. bj S'inearica deli'acguisto e della venditr di effetti pubblici, valute edivise, nonehe deli'Incasso d' assegni, cambiali c coupons, verso 7»°/o d' proviggione. e) accorda ai suoi commitenti la facolta di depositare effetti di qualsiasi specie e ne cura gratis l'incasso det coupons alfi scadenza. y7 La Filiale della Banca Uijion (S©* one H®«t*©i) s'incarica deli'acquisto e dcllavendita di merci in commissione, accordo sovvenzioni ed apre čreditl sopra mercanzie ad cssa conscgnate, oppure polizze di carico o Warrants. Naznanilo. Odslej morejo udje delalskega podpornega društva prejemati potrebna zdravila tudi v lekarni ROVIS, Gorso št. 47, katero lekarno pohaja tudi društveni zdravnik, g. dr. Fran Afandič. Ta lekarna, v katerej se govori ludi slovensko, ima tu ti vsakovrstne leke za živino, za krave, voli, prešiče, konje itd. 10—4 The Singer Nlanufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo ©člen goldinar dobi se Originalni Singer-jer šivalni stroj, 1A to brez poviSanja cene. Poroštvo »e dajo za pet let, poduk domu brezplačno na G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača M odeli o Sivanke za Singerjeve šivalne stroje komad kr. in tuca t 30 kr. (13-7) Kraljica vsih lekov. Deset let velikanskega uspeha, čudodelne zdravilne moči. je ta lek dobro poznan ne le v cesarstvu avstrijsko - ogerskem, ampak tudi na inostranskem. Jako po ceni, je znak dobrodelnosti in pomoči v človeSkem trpljenju in se nahaja v kaj Žici ubožca, kakor tudi v palači velikega bogatina. Spremljevana po prlporočbah najučenejših zdravnikov, in po neskončnem številu spričeval, se odlikuje zaslužno mej tolikimi zdravili, o katerih tako pohvalno govorć četrte strani časnikov. Kraljica vseh lekov je Franz'sche Essenz, napravljena po Gahrlelu Plccoli-u, lekamičaiiu v jLjtmJblJanft, kateremu se pošiljajo naročbe, in katere se izvršujejo točno proti povzetju. Gosp. O. Piccoli, lekarničar v Ljubljani. Podpisani sprlčuje čisto resnico, da je tinktura Franz'sche Essenz spoštovanega gosp. Piccoll-a, lekar-ničarja v LJubljani visoko obrajtana od mnogih bolnikov tudi drugih bliŽnih far zarad nje čudodelne in hitre pomoči in nenavadnega uspeha, tako sicer, da ga ni dneva, da ne bi prišel kak bolnik k njemu v Fianono in ga prosil, naj mu proda kako steklenico te čudodelne esence, katero on vedno ima pri rokah za svojo in rabo družine. Fianona 3. oktobra 1869. Anton Tolassich. Župnik-kanonik. Uže mnogo časa zdravim mnoge bolezni z najboljšim uspehom le s čistili. Predpisujem tudi Vašo Franz'sche Essenz, katera razun nje znane uspešnosti, ima tudi frednost, da prouzročuje obilna izpraznenja brez da bi aj dražila črevesje. Trst v oktobru 1882. 20—g Dr. Pardo, praktični zdravnik. fi)^" Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje, po dr. MaliSu, je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v krili ter litrih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva noj se samo «cvetu zoper trganje po dr. Mališu* z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 Ar. (Varstvena znamka). Planinski želiščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomuhljevo (Dorscb) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr. Anaterinksa ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnepa mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz U6t. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne krogljice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanjl človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah H 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. & kr. Razpoiiljav« ae le jeden zavoj. 20-16 Naročila iz dežele IzvrSe se takoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnkoczy-ja na mestnem trgru \ Ljubljani. Lastnik, druStvo »EDINOST«.! — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIČ. Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.