iaseMki T.iisA TEDNIK ■ POSEBNO OBVESTILO! Prihodnja — 30 — šte-e vilka Zasavskega tednika Sl ob dnevu vstaje sloven-' skega ljudstva bo izšla / 21. julija. Redakcijo za d to številko borno zaklju-* čili v soboto, 18. julija. ■ — Uredništvo ZT. ■ - ' imm TRBOVLJE, 15. JULIJ 1964 - ŠT. 29 - LETO XVII. - 20 DIN SKUPNA SEJA SVETOV ZA NOTRANJE ZADEVE OBČIN y»»V. . ■ bi bilo to vprašanje čimprej urejeno, je bila imenovana posebna komisija. Razpravljali so tudi o stanju trojanske ceste in predlagali, da naj bi bila v poletnem času odprta za promet za vsa vozila s pri-(Nadaljevanje na 12. strani) (ma) ZAGORJE — Z namenom, da se dosežejo enotna stališča v posameznih vprašanjih, je bila prejšnji teden v Zagorju ob Savi.skupna seja svetov za notranje zadeve zasavskih občinskih skupščin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi, na kateri so razpravljali o potnih listih, varnosti v prometu, o javnem redu in miru ter o požarni varnosti. V razpravi o politiki pri iz- stajališča in čakalnice ter jih dajanju potnih listov je bilo opremiti z voznimi redi; da poudarjeno, da bodo v prihod- ------------------— ■ SESTANEK SEKRETARJEV ObK ZKS na potovanja v inozemsU o, TRBOVLJE — Skupaj s štirih zasavskih občinah in se kate°rVihebodo" imele delovne člani Okrajnega komiteja ZKS ^^vorili ^bodo izdelali organizacije dejanske koristi. Ljubljana so sekretarji občin- mesece ko naj bi pripravui Študentje, ki odhajajo v mo- $kih komitejev ZK zasavskih področna posvetovanja članov zemstvo na prakso, pa bodo Trbovlje, Zagorje ob ZK. morali skupaj s prošnjo za iz- J , 1 dajo potnega lista predložiti Savi, Hrastnik in Litija pred --------- še potrdilo visoke šole, da dnevi v Trbovljah raw>ravlja- gre resnično na prakso in pa H ° nekaterih aktualnih vpra- soglasje štipenditorja, da se šanjih sedanjega dela Zveze strinja z inozemsko prakso. komunistov. V zvezi z varnostjo v pro- Med drugim so ocenili dometu je bilo poudarjeno, da sedanjo predkongresno aktiv-je treba urediti avtobusna po- nost organizacij ZK v vseh :» 13. julija praznujejo vsi šoferji svoj praznik; z lepimi manifestacijami in zborovanji so ga praznovali tudi po vsem Zasavju. (Na sliki: znanec potnikov na relaciji Zagorje-Tr-bovlje, 52-letni šofer Alojz D r nik iz Zagorja, ki za volanom po svoji krivdi še ni povzročil prometne nesreče). Šoferjem in avtomehanikom naše čestitke! Ocena in načrti OCENILI SO DOSEDANJO PREDKONGRESNO AKTIVNOST IN RAZPRAVLJALI O ORGANIZACIJI PODROČNIH POSVETOVANJ S ČLANI ZK. (ma) TRBOVLJE — Na zadnjem sestanku, ki ga je »pripravil Občinski komite ZK Trbovlje za sekretarje osnov- Zasavčani: PKEHODAVCI VABIJO! Planine spet vabijo! Letošnje leto se je začela sezona nekoliko preje kot zadnja leta. Tokrat vam želimo predstaviti Zasavsko kočo na Prehodavcih, ki so jo zgradila zasavska planinska društva Zagorje ob Savi, Trbovlje, »KUM« Trbovlje, Hrastnik in Radeče pri Zidanem mostu, odprta pa je bila 1954. leta. Planinska postojanka je nad prvim od Sedmerih triglavskih jezer ob vznožju Kanjavca in ob masivu mogočnega Vodnikovega Vršaca (2194 m), od koder je prelep razgled v dolino Zadnjice proti Trenti, na Triglav, Jalovec, Prisojnik, Razor in druge vrhove Julijskih alp. Dostop do koče; iz Trente po dolini Zadnjice in preko ov-čarije 4 do 5 ur; od koče na Doliču čez Hribarico 2 uri; pod severno steno Kanjavca eno uro in pol ter iz Bohinja do koče pri Savici preko Komarče 6 ur, čez Komno pa 8 ur. Zadnji, poti se združita pri koči v dolini Sedmerih triglavskih jezer, od koder je prekrasna pot po narodnem parku med le- pim planinskim cvetjem. Koča na Prehodavcih bo letos oskrbovana do 15. septembra, v njej pa je na razpolago 22 postelj. Prijazni oskrbnici Marija in Ivica bodo vse planince postregli z raznimi dobrotami, med njimi s specialno prehodavsko solato »regradom« in osvežujočim laškim »Zlatorog« pivom. Ob 10-letnici Zasavske koče na Prehodavcih, ki jo opravlja od 1955. leta Planinsko društvo Radeče, je bila 4. julija na Prehodavcih slovesnost, ki se je je udeležilo okrog 100 pla- nincev iz Zasavja in predstavnik Planinske zveze Slovenije. Ob tej priložnosti Je predsednik PD Radeče Stane Koselj orisal pomen koče in akcijo za zgraditev te visokogorske planinske psotojanke. R. Steblovnik nih organizacij ZK, so razpravljali o oceni dosedanje predkongresne aktivnosti in o načrtih za nadaljnjo aktivnost.. Rudniški komite ZK in tovarniški komiteji ZK bodo pripravili vrsto področnih posvetovanj članov ZK, tako s komunisti v samoupravnih organih, sindikalnih organizacijah, mladimi člani ZK, tehnič-no-ekonomsko inteligenco itd. Organizacije ZK pa bodo podrobnejši program nadaljnje predkongresne dejavnosti izdelale na podlagi zaključkov občinske konference ZK in letnih konferenc OO ZK. V osnovnih organizacij-ih ZK bodo v poletnih mesecih formirali posebne grupe, ki bodo izdelale analize za razprave o nekaterih aktualnih vprašanjih Na sestanku so sekretarji OO ZK razpravljali še o nekaterih organizacijskih vprašanjih, med drugim o sprejemu v ZK in o politiki kaznovanja. V tej številki • ZARJAM V IDRIJI IN CERKNEM _ stesn 2 • MLADI HRASTNIČANI LETUJEJO V STINJANU PRI PULJU — stran 3 S PRVO OTROŠKO IGRIŠČE v KISOVCU — stran 4 • BRIGADIRJI JAVLJAJO Z ZASAVSKE CESTE — stran 5 • »TEDNIKOVA« AKCIJA — stran 6, 7 I „Zarjani“ v Idriji in Cerknem Idrijski radarji so za svoj praznik povabili v goste pevce — radarje iz Trbovelj. Slavnostno okraien park ob bistri Idrijci je bil 3. julija nabito poln domačinov, ki so se ie v zgodnjih jutranjih urah ob zvokih domače rudarske godbe zbirali iz Idrije In bližnje okolice. Ob 10. uri dopoldne je bilo bili za odlično izvajanje de-slavnostno zborovanje, na ka- ležni velikega priznanja. terem je govoril zbranim rudarjem direktor rudnika. Prisrčen je bil pozdrav zastopnika upokojencev, ki je svojim še aktivnim tovarišem čestital k prazniku. Posebno obeležje slavju pa so dali pevci trboveljske »Zarje«, ki so izvedli krajši koncertni program in Trbovlje POTREBNO BO — i ZRCALO! Skozi Bevško je že ] nekaj časa speljana mo- ( derna cesta. Razumljivo j je, da v Mišini Drofeni- ] ka zaradi hiš cestišča ni i i bilo mogoče razširili ta- J 1 ko kot na ostalem odse- j j ku ceste. Ker je ovinek < i nepregleden, večkrat j | zacvilijo zavore. , , »Zdravilo« za to je i i povsem enostavno: na- j | mestiti zrcalo in s tem ( , zagotoviti varno vožnjo. I i Popoldne so gostitelji povabiti trboveljske pevce na ogled muzeja, zvečer pa so se zavrteli v parku ob zvokih domačega zabavnega ansambla. Pozno zvečer so se Trboveljčani poslovili od Idrijčanov in se zapeljali v metropolo notranjskih partizanov — v Cerkno. Naslednjega dne so si ogledali bolnišnico »Franja* in veličastno novo grobnico, v kateri počiva blizu tisoč naših in italijanskih borcev za svobodo. Tako v bolnišnici kot tudi v grobnici so pevci iz Trbovelj počastili spomin padlih borcev z žalo-stinko. V Cerknem pa so bili trboveljski pevci »Zarje« gostje tamkajšnjega prosvetnega društva, ki je organiziralo na glavnem trgu promenadni koncert trboveljskih pevcev. Tako kot v Idriji so tudi tu doživeti gostje iz Trbovelj popoln uspeh s svojim nastopom. S prijateljskim, hvaležnim stiskom roke in toplo besedo so gostitelji povabili pevce — rudarje, naj jih kaj kmalu spet obiščejo. J. S. Učni uspeh zadovoljiv Najprej gimnazija. 78 °/o dijakov je izdelalo, sem izvedela. Seveda se pa ta uspeh lahko še precej, izboljša, ker ima popravne izpite 44 dijakov oz. 18 %, tako da so popolnoma padli le 4 •/» — od teh bosta le dva izstopila, ostali bodo ponavljali razred. — Vpis je že za nami, mi je povedala tov. Majda Kovačič. Tudi dijaki s popravnimi izpiti so se vpisali, seveda pogojno. Tisti, fc popravnih izpitov ne bodo naredili, bodo ponavljali razred. Tako so lahko izračunali, da se bo v prihodnjem šolskem letu na Gimnaziji Solato 255 dijakov. — In verifikacija ? Pogojna verifikacija že teče. Vse, kar Je bilo treba narediti, so naredili sami — predvsem vse v zvezi z učnim kadrom in programom. Ostalo pa ni v njihovi moči. Treba je poskrbeti kredite za laboratorije, o čemer razpravljajo že 8 mesecev. odkar je bila Gimnazija pogojno verificirana. Ta pogojna verifikacija se bo iztekla L septembra prihodnjega leta in bo takrat Gimnazija ukinjena. Če ne bo imela za verifikacijo vseh potrebnih pogojev. Želeti bT bilo več razumevanja tudi od ostalih zasavskih občin, saj preko 100 učencev ni iz Trbovelj ln tako trboveljska občina tudi ni dolžna sama vzdrževati šole. Tudi na Ekonomski srednji šoli se zelo trudijo nekake popraviti materialni potoža; šole, ki jo financira medobčinski sklad za šolstvo, mi Je povedal tov. ravnatelj Bogdan Stih. — Da, uspeh je kar zadovoljiv. Izdelalo je 68 °/» dijakov, popolnoma je padlo 10 V«, popravne izpite pa jih ima 22 •/». Tudi tu so se pogojno vpisali vsi dijaki s popravnimi izpiti, tistih 10*/* pa še premišljuje ali naj ponavljajo razred ali ne. Izkušnje od leta do leta kažejo, da le približno polovica dijakov ponavlja razred, ostali pa gredo raje v uk in tako zdaj že vedo, da bodo imeli v prihodnjem šolskem letu približno 240 učencev. Z verifikacijo se ukvarja Skupnost ekonomskih srednjih šol, ki skuša ugotoviti osnove, po katerih se bo potem Izvršila verifikacija. Ugotovili so, da z verifikacijo nima smisla pričeti prej, dokler ne bo točno določeno, za katere poklice lahko ta šola vzgaja, se pravi, dokler ne bodo izdelali določenih strokovnih profilov. Sicer pa so k reformi pristopili, kjer se je le dalo — začeli so tudi pregledovati deloma prilagodili resničnim potrebam: tako bodo že nekoliko pripravljeni, ko se bo začelo delo z verifikacijo. Tov. ravnatelj me je opozoril še na pereč problem dijakov iz Hrastnika in Zagorja. Avtobusne zveze so zanje zelo ugodne, cene pa precej manj, saj za dijaka ni malenkost odšteti vsak mesec štiri tl-v s očake in pol za avtobusno karto, obenem pa stane dijaška železniška vozovnica od Ljubljane do Hrastnika le 830 dinarjev In se tako dogaja, da avtobusi večkrat peljejo na pol prazni mimo dijakov, ki lepo pešačijo (kar Je spomladi in jeseni še kolikor toliko Izvedljivo, čeprav vzame preveč časa), spet drugi dijaki se pa raje vozijo z vlakom vsak dan v Ljubljano v že tako prenapolnjene ljubljanske šole samo zaradi predragih avtobusnih kart. S tem se je ukvarjala že občinska skupščina pa tzgleda, da se brez dobre volje avtobusnih pre-vozništev tega vprašanja ne bo dalo rešiti Govorila sem še z direktor- * jem Industrijsko kovinarske šole, ki jo je ustanovila Strojna tovarna ln tudi vse sama financirala. — Za vpis v prvi letnik imamo predvidenih 60 dijakov, do sedaj pa se jih je vpisalo 20, mi je povedal. V tretjem letniku so izdelali vsi učenci, v drugem letniku 85*/», prvi letnik pa je dokončalo 90*/* učencev. V to število so všteti tudi učenci s popravnimi Izpiti, ki so Jih že opravili, kar jim omogoča periodični pouk. Vseh učencev bodo verjetno imeli v prihodnjem šolskem letu 170 ali 180, kar je tudi kapaciteta šole. Kako bo z verifikacijo zaenkrat še ne vedo. Zavod za prosvetno pedagoško službo je pripravil analizo, ki naj jo šola tudi Izdela. O analizi bodo razpravljale tudi zasavske občinske skupščine. Ob pripravah na verifikacijo sta trčila dva različna vidika — Zavod za prosvetno pedagoško službo je predlagal oz. bi rad dosegel, da bi šolsko delavnico lahko uporabljale tudi ostale šole, Strojna tovarna se pa s tem ne strinja — sicer želi da dobi šola družbeno priznanje, vendar noče v delavnico sprejeti vseh ostalih šol, ker Jo namerava uporabljati sama v svoje namene, n. pr. za razna Izpopolnjevanja za vključevanja na delovna mesta. Tako Izgleda, da do verifikacije (s katero naj bi pričeli že letos v jeseni najkasneje pa drugo teto) ne bo prišlo, če eden ali drugi ne bo nekoliko lzpremenll svojega stališča, kar bi bilo vendar v prid šoli oz. učencem in s tem vsej naši skupnosti. N. D. Še enkrat: »PRVA IZMENA 2E ODŠLA« Od Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik smo dobili pojasnilo k sestavku »PRVA IZMENA 2E ODŠLA«, ki smp ga objavili v 28. št. ZT: Na prošnjo občinskih odborov ZDPM Trbovlje In Hrastnik je upravni odbor Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik na eni zadnjih sej odobril denarno pomoč vsakemu občinskemu odboru ZDPM po 50.000 din, skupaj 100.000 din. in sicer namensko za delno kritje stroškov letovanja zdravstveno in socialno šibkih otrok Iz revirjev, iz tega Izhaja, tla nismo plačali ZDPM Trbovlje stroškov za letovanje 56 otrok, kol je v članku navedeno. Prejeli smo: OlPOŠkO SlOVO Šolskega leta je konec in tudi naši malčki v vrtcu »Marjetka« v Trbovljah so zaključili leto. Po naj vam napišem nekaj o tem! V vrtec so prihajale mamice, da bi videle, česa so se naučili njihovi otroci. Res, bile so skoraj same mamice, morda trije očeti — pač ni bila nogometna tekma, ki bi jih privabila. Toda drugih žena. ki nimajo otrok v vrtcu, skoraj ni bilo. Skoda, lahko bi videle, kako prisrčno znajo nastopiti naši malčki. Žive, vesele in srečne očke so jim žarele. otroci so peli, plesali recitirali a nazadnje je prešlo slovo starejših otrok, ki gredo jeseni v šolo. »To so naši mali maturanti,« je dejala tovarišica upravnica, ko so starejši prišli na oder z zlatimi metuljčki, pripetimi na prsi. Podarili so jim jih mlajši otroci za slovo ln za spomin, prinesli so jim tudi bele nageljčke in jim jih zataknili za Me metuljčke »Tovarišice, otroci vas ne bodo pozabili. Nadomeščale ste nas, bile ste jim druge mamice. Hvala vam. Sedaj sta pozabljeni jeza In žalost za izginulo brisačo, izgubljenim prtičkom ali copatkami. Ostajajo le spomini na lepe trenutke...« Se nekaj naj omenim. Skromni lepaki so vabili na otroško razstavo v vrtec »Vojka«, obiskovalcev pa je bilo želo malo. Mno- go izdelkov Iz vrvi, zamaškov, žice, želoda je tako domiselno izdelanih, __ da pritegnejo vsakogar. S3 Ko bodo otroci večji in EU bodo gledali morda doma §=§ v omari Izdelke iz vrtca, jp| se bodo spomnili tudi svo- 'gg jih vzgojiteljic in marši- §§§ komu bo žal, da so otro- fH Ška leta tako hitro minila. =E V Imenu trboveljskih malčkov In njihovih ma- m mic tovarišicam prisrčna = hvala za trud. in ljubezen! gg llllllllfllllllllllMI Seja ObK ZKS Hrastnik Prejšnji petek se Je sestal v Hrastniku ObK ZK na razširjeni seji, ki so se je udeležili tudi člani vseh komisij ObK ZK in nekateri družbenopolitični delavci v komuni. Je bilar ob- stališči na konferenci, pokazala Na dnevnem redu . ravnava informacije o reviji »Perspektive« in nekaterih pojavih v zvezi s tem. Zraven tega so na seji obravnavali naloge članov ZK v nadaljnji predkongresni aktivnosti. Pozitivno je bila ocenjena kvaliteta predkongresne konference in vprašanj, ki Jih Je obravnavala. Na seji so poudarili, da se bo prava vrednost, izražena s SAMI PRESODITE! Bralec F. K. iz Hrastnika nam je poslal pred dnevi pismo, v katerem nas vprašuje, zakaj med reportažami iz hrastniških delovnih kolektivov, ki smo jih objavili v praznični številki »Zasavskega tednika« dne 1. julija, ni vključeno tudi Komunalno obrtno podjetje Hrastnik. Temu hrastniškemu kolektivu smo našo željo, da bi ga predstavili ob prazniku vsem bralcem »Zasavskega tednika« in občanom Hrastnika, sporočili pismeno. Pozneje smo se nekajkrat zglasili tudi osebno, vendar zaman. Izgleda, da smo naleteli na »gluha ušesa«. Tovariš F. K., presodite sami, kdo je kriv! Uredništvo ZT na predvsem, v kolikšni meri jih bodo osvojili delovni ljudje kot svoje. Sklenjeno Je bilo, da se bo predkongresna aktivnost nadaljevala tudi v poletnem obdobju. V zvezi s tem je bilo dogovorjeno, da bodo organizirali širšo razpravo o vprašanju statuta ZKJ, posvetovanje s komunisti v samoupravnih organih itd. V zaključnem delu seje so sprejeli več konkretnih zaključkov, med njimi tudi, da bo ObK ZK na eni od prihodnjih sej obravnaval delovanje članov ZK pri razvijanju športne aktivnosti v občini. -k. USPEŠNO DELO ObO RK HRASTNIK Na zadnji seji občinskega odbora RK Hrastnik so pregledali dosedanjo aktivnost ter se dogovorili za delo v prihodnjem obdobju. konkretnih krajevnih potrebah. O program i dela bo ObO RK Hrastnik še enkrat . razpravljal; posamezni odborniki pa bodo zadolženi za konkretno delo v krajevnih organizacijah RK. Na zadnji seji pa je bil sprejet še sklep o financiranju letovanja otrok in o obdaritvi socialnih podpirancev. Dosedanja dejavnost je bila zadovoljiva, ker je treba upoštevati, da je deloval ObO RK v težkih pogojih. Kljub temu je v zadnjem letu opravil nemalo konkretnih akcij — pomoč pri fluorografiranju občanov, poučna predavanja po vaseh, nakup fluor tablet za šolsko mladino, pomoč bolnikom na domu, organizacija tečajev prve pomoči v delovnih organizacijah, tečaji za pomladkarje, skrb za delo šolskih mlečnih kuhinj itd. Dosjej je deloval ObO RK ns področju vse občine. V prihodnje pa se bo dejavnost odvijala v okviru 6 krajevnih organizacij RK, ki bodo lažje in solidneje izdelale program dela, ki naj bi temeljili na FOTO ZAPISEK Kadarkoli pride v svoj rojstni kraj tovarišica Lidija ŠENTJURCEVA, jo občani nadvse prisrčno sprejmejo v svoji sredini. Tako je bilo tudi na nedavnem tovariškem srečanju prvoborcev in organizatorjev velike gladovne stavke leta 1934 v Hrastniku, ki je bilo pred hrastniškim občinskim praznikom — 1. julija letos. Hrastniškl pionirji so tovarišici Šentjurčevi izročili šopek nageljnov. (rap) Mladi Hrastničani letujejo SPREJEM V ORGANIZACIJO ZK Na zadnjem seminarju sekretarjev OO ZK v Hrastniku Je bilo med drugim tudi mnogo razprav o notranji Izgradnji, predvsem o sprejemu v ZK. Ugotovljeno Je bilo, da nekatere osnovne organizacije ne skrbe dovolj sistematično za rast ZK v delovnih organizacijah in ustanovah. Organizacijska komisija Je pripravila ustrezne oceno tega sta- LETOS BO ODŠLO NA LETOVANJE V POČITNIŠKO KOLONIJO V S TINJANU PRI PULJU OKROG 320 MLADIH HRASTNIČANOV — TRITEDENSKO LETOVANJE ZA 15.000 DINARJEV. — V ponedeljek se je vrnila z letovanja že prva izmena mladih Hrastničanov. Letovali so v Stinjanu pri Pulju. Letos bo v treh izmenah — po 21 dni — letovalo okrog 320 najmlajših prebivalcev Hrastnika. Oskrba velja 15.000 din. Sredstva za letovanje so prispevali hrastniška občinska skupšči- nja, ki Je, kot kaže, ugodno vplivala na delo OO ZK po tem vprašanju. V zadnjem mesecu so v Gradbenem podjetju, med prosvetnimi delavci, v Steklarni, na Rudniku in v Sijaju že sprejeli nove člane, računajo pa, da se bo sprejem v ZK v poletnih mesecih še povečal. -j- na, Komunalni zavod za socialno zavarovanje, nekatere delovne organizacije in pa starši. Najmlajši Hrastničani se v Stinjanu dobro počutijo. To so povedali vsi tisti, ki so letovali v I. izmeni. Želimo, da bi se prav tako prijetno počutili na počitnicah ob morju tudi vsi ostali Hrastničani. (Pl Hrastniški kulturniki V Hrastniku Imamo pet kulturno umetniških društev, ml Je povedal tov. Gvido Urlep, predsednik Svobode I. To so: Svoboda I, Svoboda II, Svoboda Dol, prosvetno društvo Turje in prosvetno društvo Kal. Poslednje šteje najmanj članov In tudi drugače ni preveč agilno, saj deluje na podeželju, v •nestrnjenl vasi; društvo Ima svoje prostore v šoli, vodi pa ga učitelj, ki Je že tako ali tako prezaposlen. Posameznih sekcij ni. Imajo pa knjižnico. Sicer pa ob posameznih prilikah, kot npr. državni prazniki, izdelajo določene programe in tudi od časa do časa vodijo nekakšno obliko klubskega življenja, tako da se zberejo, gredo v planinsko kočo, kjer gledajo televizijski program in pozneje o tem razpravljajo. Prosvetno društvo Turje deluje že v povoljnejših okoliščinah, kraj je razvitejši, razen tega je pa tudi zanimanje ljudi večje. Tu je najbolj zaživela dramska sekcija, razen tega pa imajo svoj koledar prireditev. Med najaktivnejša društva štejeta Svoboda I in Svoboda II, predvsem zato, ker imata največ možnosti. Svoboda I ima 380 članov, Svoboda II ne dosti manj, Svoboda Dol pa približno 180 Pri vseh treh društvih so najboljše pevske sekcije — moški pevski zbori, ker mešanih alt ženskih zborov ni. Razen tega pa je več mladinskih pevskih zborov, ki gravitirajo pač na eno teh društev in so do sedaj dosegli že nekaj lepih uspehov. Tov. Urlep mi Je rekel, da na ta način mlade ljudi- navajajo tudi na društveno pripadnost pa še velik dogodek je zanje, ko dobe člansko izkaznico. Svoboda 1 ima razen pevske sekcije še godbo na pihala, lutkovni oder, šahovski in kulturni oziroma klubski krožek, ki služi za klubsko življenje. Prav takšne sekcije so tudi pri Svpbodi II, na Dolu pa so le pevska, dramska skupina, knjižnica in zabavni orkester. Dolski zabavni orkester je eden sedmih hrastniških orkestrov zabavne glasbe, ki delujejo v sestavu občinskega Sveta Svobod in ki niso kar tako. Dva ali trije teh orkestrov so igrali tudi že v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču in tudi drugače Jih marsikje radi poslušajo. Dramske skupine imajo sploh vsa društva in so tudi precej agilne. Dramska skupina Svobode II je v letošnjem letu uprizorila tudi »Samorastnike« in »Ko bi mrtvi oživeli«, igralci Svobode I pa so se predstavili s »Pogumnim Tončkom« (mladinska skupina), »Namišljenim bolnikom«, »Vozlom« in »Ugaslimi lučmi«, s katerimi so dosegli lep uspeh. Tov. Urlep mi je tudi razložil, da nameravajo združiti posamezne sekcije v eno skupino, npr. vse pevske zbore v pevsko društvo, kar je ne samo bolj praktično, ampak tudi bolj poceni. Veliko stvari nameravajo še narediti v letošnjem letu, med ostalim bodo tudi v jeseni razstavo likovnih umetnikov amaterjev za nekaj dni prestavili iz Trbovelj v Hrastnik. Kako pa s financiranjem? Občina financira občinski Svet Svobod, le-ta pa dodeljuje dotacije v določenem razmerju vsem društvom, se pravi, večjim društvom več in manjšim manj, pač pa po potrebah. Vse pa izgleda, da vseh potreb ne bo mogoče zadovoljiti, ker proračun občinskega Sveta Svobod, ki znaša 5 milijonov, najbrž ne bo realiziran, ker gospodarske organizacije ne prispevajo predvidenega deleža v sklad za financiranje kultur- nih dejavnosti. Zato bo temu primerno zmanjšan proračun in s tem oslabljene določene dejavnosti. Tako je Sklad za podpiranje kulturnih dejavnosti pri občini odvisen samo od proračunskih prispevkov občine, kjer je pričakovati največ tri milijone in pol. Prav tako so zelo velike težave s prostori, ker ima kolikor toliko ustrezne prostore le DPD Svoboda I, ostala društva pa jih močno pogrešajo. Niti nima nobeno teh društev Hrastnik nobenega pisarniškega prostora, kjer bi lahko tajnik dru-,štva uredil svoj arhiv in podobno — česa takega nima celo občinski Svet Svobod. Člani vseh društev vidijo problema le v gradnji tako edino rešitev tega perečega zaželenega Delavskega doma. (Konec v prihodnji številki) N Industrija gradbenega materiala Zagorje ob Savi Povečana proizvodnja višji osebni dohodki V Industriji gradbenega materiala v Zagorju ob Savi so 1. decembra lani kot prvi v zagorski ebčidi uvedli poskusni 42-urni delovni leden. Ko so pred kratkim pregledovali dosežene rezultate po uvedbi skrajšanega delovnega tedna, so med drugim ugotovili naslednje: O V prvih petih mesecih letos so v Industriji gradbenega materiala proizvedli 22.573 ton kosovnega apna in 12.409 ton hidratiziranega apna oziroma 2647 ton kosovnega in 3274 ten hidratiziranega apna več kot v razdobju januar—maj 1963. V isti primerjavi se je letos število zaposlenih znižale; opravljeno pa je bilo kar 32.879 ur manj kot lansko leto. Nadur in nedeljskih ur je bilo letos opravljenih skoraj enako število kot lani. Povprečni mesečni neto osebni dohodki zaposlenih pa so se povečali za 6060 dinarjev oziroma na 44.820 dinarjev. Iz navedenih podatkov izhaja, da je skrajšani delovni teden v zagorski Industriji gradbenega materiala ugodno vplival ne samo na proizvodnjo in produktivnost, pač pa tudi na rast osebnih dohodkov, seveda v skladu z zvišano proizvodnjo. Ob tem se nehote vsi— linje misel, zakaj v ostalih zagorskih delovnih organizacijah tako kasnijo s prehodom na skrajšani delovni teden, pravzaprav s pripravami za ta prehod. Verjetno je, da bi povsod tam, kjer bi se resno lotili te naloge in za akcijo zainteresirali tudi neposredne proizvajalce — kot je bil to primer v zagorski Industriji gradbenega materiala — prav gotovo uspeli. Dosežki Industrije gradbenega materiala iz Zagorja ob Savi po prehodu na poskusni 42-urni delovni teden so torej vzpodbujajoči! (ma) Zabeleženo mimogrede: Za rudaiskl praznik — 3. julij — so imeli skromno slovesnost v Zagorju (na Polju), kjer so tega dne odprli kegljišče, ki so ga s prostovoljnim delom zgradili stanovalci bloka 5 in 8. Brez vsakega dinarja so si uredili prostor, ki Jim bo odslej v veliko razvedrilo. Kegljišče je odprl najstarejši »kegljač te četrti« — Mijo Lončarič, prt dograditvi pa Imala največ zaslug »predsednik odbora« Polde Lazar, tehnično izvedbo pa je Imel Jože Božjak. Ta uresničena zamisel je skromna, priča pa o prizadevnosti članov hišnih svetov, saj imajo tudi v namenu dokončati igrišče za odbojko, radi pa bi zgradili tudi otroško igrišču, pri čemer pričakujejo v bodoče ludl kakršnokoli skromno pomoč. Vsekakor je to prizadevnost, ki je vredna pohvale! (rap) CESTA DO GORENJE VASI Naša fotografija je nastala, ko smo pred dnevi že 5 zgodaj zjutraj obiskan prijetno vasico Podkum pri Za-1 gorju. S šefom Gozdnega obrata Zagorje Karlom Firna-j tom sva se napotila po trasi nove ceste od Malega Kuma j do Gorenje vasi, ki ima nedvomne velik pomen v tem ■ predelu, saj bo tako odslej omogočena kmetom hitrejša * in predvsem ekonomičnejša odprema lesa, vaščani pa so B s tem veliko pridobili tudi v drugih ozirih; v Gorenje I vas bo odslej namreč lahko pripeljal rešilni avtomobil, ■ s čimer so bite doslej velike težkeče v primeru raznih g nesreč in podobno. Skratka, nova cesta je povešala tudi n odmaknjeno vasico Gorenjo vas z ostalim svetem. Omeniti velja, da je bila pred dvema letoma sicer g že usposobljena cesta Borovak-Mali Kam; s ozirom na ■ to, da pa je bila vasica Gorenja vas odrezana, in pred-™ vsem zato, ker je v tem predelu precej lesa, se se odlo-I čili, da uredijo tudi cesto do te rasi Gradnja te ceste ■ se je pričela na pobudo Gozdnega obrata Zagorje in va-[ ščanov Gorenje vasi, ki so v tem spoznali velike prido-B bitev. Sredstva za to gradnjo se dobili delno iz gozdnega I sklada, nekaj pa je prispeval tudi sam Gozdni obrat Za- ■ gorje iz svojih sredstev. Vsekakor je potrebne še eroc-I niti, da so pri gradnji pomagali tudi sami vaščani Cesta ■ do Gorenje vasi pri Pedkumn je tako v glavnem kon- * čana in je ena izmed Ustih skromnih zmag pri reševanjn B aktualnih problemov naše vasi. (rap) ■ Prvo otroško igrišče v Kisovcu V Kisovcu pri Zagorju so V nedeljo dvorili prvo otroško igrišče v tem kraju, ki iso ga zgradili na pobudo Stanovanjske skupnosti Loke-L Kisovec in hišnega sveta te- CENE NISO BILE OZNAČENE Prejšnji teden se je v zagorski samopostrežni trgovini »Prehrane« mudil — P® naključju hkrati z internim kontrolorjem — (udi medobčinski tržni inšpektor. Interni kontrolor ni opazil, da pri sadju in zelenjavi niso bile označene cene. Ker morajo biti od novega leta naprej naznačene pri vseh artiklih cene, v samopostrežbi »Prehrane« pa so imeli banane, limone, zelje in kolerabo brez cen, je medobčinski tržni inšpektor kaznoval odgovorno prodajalko in uprave s mandatno kaznijo. Torej: trgovci, označujte cene! -k. ga okoliša. Tej otvoritvi je prisostvoval tudi tov. France Klun kot zastopnik občinske skupščine Zagorje in predsednik Zveze prijateljev mladine. Omeniti velja, da so pri tej, gradnji naleteli na veliko vsestransko pomoč, ostalo pa so opravili s prostovoljnim delom. Tako je v Kisovcu ob dobri volji in prizadevnosti zraslo lepo otroško igrišče, ki ga nameravajo v bodoče še razširiti in dopolniti. Igrišče, ki ga je otvoril predsednik stanovanjske skupnosti v tem kraju Viktor Burkeljc, je Zagorje lahke za zgled ostalim skupnostim ter hišnim svetom in dokaz, da se tudi z majhnimi sredstvi lahko veliko naredi. (rap) Proslava Dneva šoferjev v Zagorju Tudi v Zagorju se v nedelje svečane proslavili dan šoferjev. Iz Kisovca proti Zagorju je krenila kolona številnih motornih vozil, na čelu parade pa so bili motoristi s zastavami. Zatem je bilo v centru Zagorja šofersko zborovanje, katerega so se udeležili tudi predsednik Občinske skupščine občine Zagorje Dušan Kolenc, predstavnik republiškega in okrajnega Združenja šoferjev in avtomehanikov Dušan Džordževič, predstavnik JLA — graditeljev Zasavske ceste in ostali gostje. dela Nato pa je predsednik ObS občine Zagorje Dušan Kolenc razvil prapor združenja. K slavnostnemu vzdušju so pripomogli tudi pevci »Loškega glasu«, nato pa je tov. Vutkovič v imenu občinske komisije za varnost prometa in oddelka za notranje zadeve izročil značke in' priznanja zaslužnim zagorskim šoferjem. Prejeli so jih Alojz Dornik, Janez Brvar, Emil Borišek, Slavko Koprivšek in Anton Lavrič. Tako so zagorski šoferji lepo proslavili svoj praznik z lepo manifestacijo motornih vozil in zborovanjem. Tudi mi kličemo: SREČNO. ŠOFERJI! (rap) Potem ko je predsednik ZSAM — podružnice Zagorje pozdravil vse šoferje in ostale udeležence tega zborovanje, je spregovoril tudi predstavnik republiškega in okrajnega ZSAM tov. Džordževič, ki je zagorski podružnici izročil tudi priznanje za vestno in požrtvovalno oMtae RAZPRAVA 0 PERSPEKTIVNEM PLANU V PETEK, 19. JULIJA, JE B ILA V LITIJI SEJA OBEH ZBBO ROV OBČINSKE SKUPŠČINE LITIJA, KATERI STA PRISOSTVOVALA TUDI POSLANEC REPUBLIŠKE SKUPŠČINE, BRANKO BAtflC IN PODPREDSEDNIK OKRAJNE SKUPŠČINE LJUBLJ ANA, TONE KOPRIVNIKAR. PO OTVORITVI SEJE JE PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINE LITIJA, STANE PUNGERČAR, GOVORIL O PERSPEKTIVNEM PROGRAMU RAZVOJA V POSAMEZNIH PANOGAH GOSPODARSTVA, PRI ČEMER JE TUDI OMENIL, DA BODO POSLALI VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM V OBČINI PRIPOROČILA ZA DOSLEDNO IZPOPOLNITEV TEGA PROGRAMA. BRIGADIRJI JAVLJAJO Z ZASAVSKE CESTE V Litijo so 30. junija prispeli brigadirji in brigadirke iz mnogih slovenskih občin — tako iz Kranja, Kamnika, Tržiča, Kočevja, Radovljice. Bežigrada, Škofje Loke, Zagorja ob Savi, Litije, Trbovelj, Ljubljane-Center, Most in Jesenic. V Litiji so jih v sindikalni dvorani na- Stavbah prijazno sprejeli in pozdravili predsednik Občinske skupščine občine Litija in drugi predstavniki družbeno-političnih organizacij litijske občine. Po izvoli- tvi brigadnega sveta so si nato brigadirji ogledali Litijo. Brigada je v sredo, 1. julija, šla pivič na delo. Njihove roke niso bile navajene lopSt, krampov in samokolnic, zato so se kmalu pojavili prvi žulji, ki so bili dokaz marljivega dela. In čeprav so bili po šestih urah dela utrujeni, so se vračali v naselje nasmejanih lic. V soboto, 4. julija, na Dan borca, pa so brigadirji pripravili sltupno s pevskim zborom iz Litije v partizanski vasici Gradišče kratek kultur- ni program. Pred tem programom je govoril predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Litija tov. Ivan Belec-Beli, in zaželel vsem kar najboljše počutje v tej majhni partizanski vasici. Tovariš Beli je bil v času NOB koman-<£int Zasavskega odreda, zato sem ga vprašal če bi mi lahko povedal dogodek iz partizanskega življenja, ki ga ne bo nikoli pozabil. Z »O, prav rad. V Spodnji Slivni pri Vačah smo sedeli na trati ter se pogovarjali, kako bi uničili sovražnikove železniške komunikacije. Ob treh zjutraj je naš odred zapustil vas ter jo mahnil v vas Konj. Od tam smo zastražili prehode do železniških komunikacij. Minerec Ivan je pripravil vse potrebno za miniranje. Zapiskal je na piščalko in tisti trenutek je bilo osem eksplozij, ki so uničile vse železniške kretnice, vodovodne cevi (za dovod vode v Predilnico) in transformator. Po akciji pa smo se brez žrtev vrnili v Slivno. Za opravljeno nalogo smo bili pohvaljeni od glavnega štaba Staneta Rozmana,« je zaključil svoje pripovedovanje komandant Zasavskega odreda. Tekst in loto: Janez Platiše ti Lepe pozdravljamo briti gadirje zvezne delovne akti cije, brigadirje lokalnih © akcij, vse starše tn delov-O ne kolektive in vse druž-ti beno-politične organizacl-• Je! Nato je v zvezi z analizo gospodarske meči v občini razpravljal tudi podpredsednik okrajne skupščine. Tone Koprivnikar, in med drugim omenil, da je tej aktualni nalogi treba posvetiti vso pozornost, pri čemer je še posebej potrebno podrobno izdelati dodatne predloge k perspektivnemu programu. Omenil je, da naj perspektivni plan efektno usmeri gospodarski razvoj občine in se dotaknil v svoji razpravi vseh važnih elementov v Lej smeri. Zatem so potekale razprave o tezah perspektivnega plana razvoja občine Litija od 1961■ do 1970. Tako so podrobno spregovorili o problematiki industrijske proizvodnje, nadalje so sprejeli stališča in priporočila sveta za kmetijstvo in gozdarstvo in sveta za obrt, trgovino gostinstvo in turizem. Potem ko so analizirali problematiko v posameznih delovnih organizacijah, so se dotaknili v razpravi tudi kadrovske problematike, štipendiranja in sploh sr^istev za vsestranski izobraževanje in izpopolnjevanje. -V nadaljevanju seje pa so sprejeli še Poslovnik o delu Skupščine občine Litija, potrdili letni davčni račun za leto 1963 oddelka za finance, sprejeli odlok o načinu prodaje svežega mesa na drobno v mesnicah in odlok o družbeni kontroli cen v primeru na drobno ter storitev in izdelkov. Nadalje so potrdili tudi predlog upravnega odbora sklada za zidanje stanovanjskih hiš glede rebalansa za proračun sklada-1964, dali pa so tudi soglasje k finančnemu načrtu za leto 1964. Sklada za zdravstveno zavarovanje komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Moste — Polje —' Litija. Ob koncu seje pa so še potrdili sklepe zborov volivcev o ustanovitvi 8 krajevnih skupnosti na področju občine Litija. (ra?) ■ I m y B B m S3 t m B 1 F E m m s 19, VII. TURISTIČNA MANIFESTACIJA MA VAČAH V nedeljo, 19. julija, bodo Vače nad Litijo zaživele v velikem tnrističnem razpoloženju In nedvomno bodo privabile na ta »Turistični dan«, ki ga prirejata litijsko Turistično društvo in AMD, veliko število izletnikov od blizu in daleč. Tako bosta priredili Turistično društvo in Avto-moio društvo Litija I. turistični avtomobilski rally z osebnimi avtomobili na relaciji Ljubljana—Litije—Vače. Ta prireditev pa ima predvsem turistični značaj, saj bo tako vsem izletnikom prikazala posamezne predele Zasavja in tako prispevala k še večjemu razmahu turizma. Avtomobilski rally bo zahteval za vsako posamezno etapo določen čas vožnje, poleg tega pa bo moral vsak posamezni voznik opravljati tudi spretnostno preizkušnjo. Start bo pri bencinski črpalki na Dolenjski cesti v Ljubljani, proga pa bo potekala po avtomobilski cesti do odcepa v Ivančni gorici, nato dalje po dolini Temenice in mimo zgodovinskega Valvasorjevega gradu Bogenšperk, preko Šmartnega in Litije na Vače. Po II. etapi, ki se bo končala v Litiji, pa čaka vsakega udeleženca tudi spretnostna preizkušnja. Posameznik bo moral pri vožnji naprej in nazaj pripeljati v improvizirano graražo tako, da se sprednji oziroma zadnji odbijač avtomobila čimbolj približa zadnji strani garaže. Ta »šoferska variacija« pa bo še posebej zanimiva, ker bo moral voznik voziti med določenimi keglji. Za udeležbo tega I. turističnega avtomobilskega rallyja pričakujejo tudi udeležbo prijavljencev iz ostalih krajev in prav gotovo ne bo manjkalo na tej zanimivi prireditvi tudi tekmovalcev iz ostalih zasavskih krajev. Prijave sprejema Turistično društvo Litija in Turistično-društvo Ljubljana (na Titovi cesti 11) do vključno 18. julija letos. Po končani spretnostni preizkušnji pa bo na vrsti še zadnja etapa do Vač, kjer bo tudi cilj, zatem pa tudi razdelitev nagrad in diplom. Na Vačah pa bo tega dne tudi osrednja turistična prireditev, ko bodo med drugim odkrili tudi spominsko ploščo skladatelju Dušanu Lajovicu, pripravili bodo arheološko razstavo z originalnimi izkopaninami, nadalje bo tudi razstavljeno gradivo NOB, sledil pa bo tudi kulturni program in turistična zabava. Obiščite tega dne Vače in ne bo vam žali (rap) BHBHBBHBBBHHBBBBSHB VAŠA 'M VA STOLPCA Na obisku pri ROTARJEVEM JANEZU v Gorenji vasi pri Podkumu mi je še posebej ostala v spominu tista stara pesem, ki mi jo je zapel: »Stara sem ratala, delaft ne morem, godci pa pridejo, plesat pa pojdem . « Zanimivo pa je predvsem to, da jo je zapel »skoraj že« devetdesetletni Janez, ki bi še danes povedal zgodb začel »Zasavski tednik«. V Gorenji vasi so vsi ljudje nadvse prijazni in med njimi tudi Kotarjev "JTS sasssssMr—i fejQEl Janez, ki je že pri 12. letih krepko vihtel cepec, da je tako zaslužil kakih 30 krajcarjev Nato se je navadil tesarskega dela in sekira v njegovih močnih rokah je v vseh teh letih njegovega življenja veliko storila In ko si je tako služil kruh tudi v dolini, je bil ves vesel, kadar je zaslužil goldinar. Vsa dela je opravil skrbno, čeravno je bil tesar-samouk Prvič se je oženil 1908. leta, vendar mu je žena na porodu umrla, dve leti zatem pa je vzel Zeto iz Zagozda, ki mu |e umrla letos pri 75 letih Ko Je-J0il star 40 let, pa ga je cesar poklical v vojsko 1914. leta, ko se je začela I. svetovna vojna. Bil je na ruski fronti (videl je Poljsko, Madžarsko, Romunijo, prekoračil je Karpate), na Italijanski fronti pa je bil na Kalvariji ob Soči tudi ranjen, vendar se je 1918. leta srečno vrnil domov. In kako je bilo takrat doma. »Ja, včasih še črnega kruha ni bilo, zdaj je pa kar belega dovolj,« mi je rekel ln kazal nogo: »Vidite, tule sem bil pa ranjen«. Pa tudi II. svetovna vojno je kar grenko okusil. 1941. leta so bili vsi iz njegove hiše izseljeni v Karlsruhe, kasneje pa je delal v »Arbeitslageru«. Vendar je iz tega moža ostala še vedno klena »hribovska grča«, ki se ne bi kar tako upognila. Pa tudi vse do 1953. leta je še sam gospodaril na kmetiji in še do letošnje pomladi je vneto pletel koše in košare ter skrbel, da je bilo vedno vse v redu, lani je še kosil travo, naklestil smrečja ali pa nacepil drv. Pa tudi tole je povedal: »Včasih sem kadil fajfo ln cigarete, zdaj pa Cikam, pa kak štamperl ga tudi cuk-nem. No, pa v rokah sem tudi še vedno močan, saj ni časa za umreti, je vedno kaj dela. Ne. pri zdravniku pa nisem bil nikpll, tudi tablete še nisem pokusil. Največ pa sem spil zdravega domačega mleka. Pa ,fiksal‘ smo ga tudi včasih ... ej ...« (rap) ..TEDNIKOM"* Ml \\ V zadnjem času smo v naše uredništvo prejeli več pisem, v katerih so nas gospodinje opozorile na občutne razlike v cenah posameznih predmetov v Zasavju. Da bi ugotovili dejansko stanje, sta se prejšnji teden podala na pot po Zasavju reporter našega tednika in medobčinski tržni inšpektor. In kaj sta ugotovila? ■ ■ ■ ■ PRED SODIŠČEM ZARADI NEČLOVEŠKEGA RAVNANJA Z OTROKOM Ugotovili smo, da so trgovine — v več primerih — slabo založene z blagom, zaradi česar-tudi nismo mogli izdelati podrobnejše primerjave cen. Bistvena pa je ugotovitev, da so cene precej različne in da so bile trditve zasavskih gospodinj povsem upravičene! Prodajaln nismo izbirali! SADJE IN ZELENJAVO so prejšnji teden kupovali najceneje v Hrastniku, kjer so imeli najcenejše paradižnike, fižol v stročju, banane, limone, češnje, breskve in hruške. V Trbovljah je bil novi krompir najcenejši, zraven tega pa še čebula in breskve. Zagorjani pa so najceneje kupovali papriko, kumarice, marelice in jajčka. TEHNIČNI PREDMETI IN GOSPODINJSKE POTREBŠČINE so bili najcenejši v Trbovljah, in sicer z izjemo električnih brivskih aparatov Remington, vedric — belih in kozic, ki so bili cenejši v Za- gorju 'in vedric — rdečih, ki so bile cenejše v Hrastniku. Zaradi različne izbire PREHRAMBNIH ARTIKLOV je bila primerjava izredno težavna. Kljub temu smo lahko ugotovili, da so te predmete najceneje kupovali v Trbovljah; cene v Zagorju ob Savi in v Hrastniku pa so pri posameznih predmetih občutno odstopale. Razlike v cenah ne potrebujejo posebnega komentarja, saj cene posredujemo v primerjavi v spodnjih razpredelnicah. **■ Omenimo naj še, da smo akcijo izvedli 7. julijal Verjetno so se cene — predvsem sadju in zelenjavi — ta čas že spremenile, vendar je — po vsej verjetnosti — razlika ista. (ma) PRIMERJAVA CEN: sadje — zelenjava M 'E Ž « |s n Se “s '3.8 H čl f! :.i ¥ ii 2 >a •S, a c« N (ti <8 z E <7 a o x §■ čl ti 4 u 2.2 8 I a 8) rt « h ll- Eg ži M PRIMERJAVA CEN: S tehnični predmeti, <3 gospodinjske potrebščine g« ti p e| M c g§ -o 11 SC g £3 8. J, IS 53 $ 3 ■H l „ s N C o 8 g 5=g f! H It if I I Le pogočna kazen j (jom) TRBOVLJE — V našem tedniku smo 20. februar-1 ja v rubriki »Zgodbe, ki jih piše življenje« objavili se- ■ stavek SKLEPALA JE ROClCE IN PROSILA... Takrat j smo v uvodu zapisali, da bo -dokončno besedo o tem ne- ■ vsakdanjem in nehumanem primeru Izreklo občinsko so- ■ dišče v Trbovljah. Občinsko sodišče v Trbovljah je obsodilo 22-letno Hermino CANCAR Iz Trbovelj, Šuštarjeva 5, na 3 mesece zapora s tem, da je bila izvršitev kazni odložena za dobo dveh let, pod pogojem, da v tem času ne bo storila kaznivega dejanja. S svojo nezakonsko 4-lelno hčerko Jožico je nadvse grdo ravnala in zanemarjala svojo materinsko dolžnost. I Puščala jo je v hladnem vremenu slabo oblečeno, pre-močeno, brez hrane na prostem, ali pa jo je cele dopol- n dneve puščala lačno v nezakurjeni sobi. Poleg tega jo je O za kazen zapirata tudi v zajčji hlev in dopuščala možu, ® da jo je čezmerno pretepal, tako da je bila vsa modra r in je imela otekline po vsem telesu. Pripomniti velja, da svojega dejanja ni priznala in je na sodišču zanikala vse trditve prič, ki so jo bremenile. R E! čl I f 8 o ■ 2 i-s •s a 3.3 PRIMERJAVA CEN: prehrambni artikli M B | x Paradižnik 230 200 250 252 280 Paprika 390 400 450 385 450 Krompir — novi 100 90 80 90 100 Čebula 180 150 130 132 160 Fižol — stročji 200 230 Kumarice 160 220 150 Banane 340 360 380 340 360 Limone 280 360 320 280 320 320 Cešnie Breskve 180 180 190 300 240 240 320 Hruške 160 160 200 180 220 Marelice 300 300 280 Jajčka llFf;! m !!r v!Invfl Vn Iliri! — - 32 MRŠM 30 32 TO ffl - 26 mm Kozica, 11/2 1 Vcdrica. -8 cm — rdeča Vednca. 30 cm — bela Prelis pekač, 14 20 El Slcdilnik »Gorenje«, lip 412 Pekač — električni Centrifuga »HIMO« El. brivski aparat Reminglon - de Luxe 340 — 980 — 1.500 1.8UC - 4 900 - 49 000 - 23.500 - - 300 350 - 1 000 1.100 1.000 — — - 1-230 - - 1.800 1.950 1.380 — Ponvica, St. 20 — Rad. sprejemnik Iskra — Triglav — de Luxe - - 66.000 65.000 67.000 - - 4.700 4.850 - - - 47.500 49.000 - - - 22 870 19.500 22.500 280 - 290 250 - 79 000 - - 78.000 79.500 Jetrna paškta — Gavrilovič, 100 g Jetrna paštela — Gavulovič, 150 g Ribe — Rovinj-Brand Ribe — Skuše-Mirna Cajni koluliči — J Kraš — 500 g Riž — Burma SHi*1! 0 f fj « O Eg- X g 11 n 110 145 _ 145 140 145 250 _ 230 — f! & 5 ti --D f. 11 s g- ii s i v I« »s £§. Eg is 2 8 I S1 5 - 110 - 135 - - 145 - 145 - - 250 95 90 160 130 - 130 - 130 - 220 — 170 fmm, m im Na ta kraj me je pripeljal moj prijatelj iz Katmanduja Puma Harša Pripovedoval mi je o legendi Ko je opazil da ne verjamem v ii! lili. m: čudodelno moč kipa, je slekel plašč in se začel plaziti naprej, kot da se je naenkrat ves sploščil. Posnel sem ga v trenutku, ko se je prikazal iz tunela. Preizkušnjo je srečno prestal in tako dokazal, da ima »čisto dušo«. To ne bi začudilo prav nikogar, ki ve, da sta bila njegov oče in ded znana kot vzorna državljana. Zame pa je bilo prav tako, če ne še bolj važno, dejstvo, da je moj prijatelj zelo suh in ima komaj 48 kilogramov. IX. LOBANJA V PESKU Ce bi pesek Nubijske puščave znal govoriti, mu ne bi za pripovedovanje vsega, kar ve, Zadostovalo niti tisoč In ena noč. Nubijska puščava je samo majhen kot na vzhodnem koncu puščave Sahare, široka je približno tisoč kilometrov vzdolž in počez. Stari Egipčani so že pri prvih stikih z drugimi narodi naleteli na svoje južne sosede, Nu-bijce. Takoj so vzpostavili z njimi intenzivne trgovske zveze. V tem času Nubija še ni bila pustinja. V teh krajih je bilo mnogo divjih živali, ljudje pa so se ukvarjali s poljedelstvom 11 HHI H I I H lil f i rt—4 i -sA. Nubije! so razvili tudi svojo civilizacijo, sodobno z egipčansko. Se danes tu in tam mole iz nubijskega peska piramide in ostanki prostranih mest. palač in templjev. Danes je Nubijska puščava v severnem delu Sudana samo spomin na davno minule čase. Cepr,av skozi njo teče Nil. čeprav bo čez kakšno bo vendar njen največji del ostal še dolgo brezplodna peščena površina Železniška proga preseka s severa na jug celo pustinjo. Na vsej progi je deset majhnih postaj, ki se imenujejo številka 1, 2, 3 Itd. Razen potnikov na vlaku se redkokatera karavana spušča v tako negotovo avanturo kot je prehod preko te pustinje. Ker takrat, namreč ko piha »habub«< vroči pustinjski veter, zasuje s peskom vse živo, prodira v usta. ušesa nos in oči pa če je potnik še tako zavit Sredi Nubijske pustinje smo naleteli na ostanke majhne karavane, ki jo je presenetil »habub« Lobanja se je belila na razžarjenem soncu, nekoliko- dalje so ležale človeške kosti in okostje kamele Zraven ostanki obleke. San- dala, kot da jo je nekdo pred kratkim sezul. Tragedija, nema, pa vendar tako zgovorna, je ležala pred našimi očmi. Nedaleč od tega mesta so se kolesa našega avtomobila globoko vgreznila v pesek Benzina smo imeli malo,-vode pa še/nanj. Ko smo se s skrajnimi napori z rameni opirali v razbeljeno karoserijo, so nad našimi glavami krožili jastrebi. J m "trt :,*¥/. PlPP 1 4 T«lnl in oRr^jiTile: TIBDB SIHT1I * [ZGODBE, AijiA jvite j % 21V L1 EN J L ON IN ONA Člani disciplinske komisije so bili že zbrani, ko je z mapo pod pazduho vstopil še njen predsednik. Le rahlo se je priklonil in mimo- grede ošinil s pogledom obtoženca — drobno dekle v oguljeni delovni obleki in postavnega možakarja, ki se mu je izpod delovnega jopiča svetila lepo zlikana bela srajca. »Torej«, je začel predsednik po krajšem preudarku, »vemo, zakaj smo se zbrali. Predložena sta nam dva primera. Obtožnici s-ta vam znani, zato lahko kar preidemo k zadevi.« Obrnil se je k dekletu: »Kaj lahko poveš v zagovor, da si po svoji malomarnosti pokvarila več izdelkov in s tem povzročila za 10 tisoč dinarjev škode?« Le s težavo je zadrževala solze, ko je jecljajoč pripovedovala, da se je tisti dan zelo slabo počutila in je na nadurno delo pristala le, ker je vedela, da se zares mudi. Po krajšem preudarku in nestrpnem poslušanju članov komisije, ki so skušali dekle zagovarjati, je predsednik dejal: »Tu ni več kaj reči. Ne bomo je kaznovali, le povzročeno škodo naj povrne. V štirih mesecih po deset odstotkov svojih dohodkov* Glasovali so in povedali delavki, da lahko gre. Druga obtožnica je bila obširnejša. Govorila je o tem, da je obratovodja N. N. neko jutro prišel na delo vinjen in delavcem v svojem obratu ni izbral pravilnih surovin. Nastala škoda se je samo pri upoštevanju pokvarjenega materiala povzpela na- blizu 120 tisoč dinarjev. Po precej burni razpravi, v katero je z uglajenimi besedami in predsedniku namenjenimi smehljajočimi pogledi posegel tudi obtoženi obrato-vodja, je komisija poslušala predsednikovo stališče. Povedal ga je kot človek, ki ni navajen, da bi mu oporekali: »Neumestno bi bilo, da bi tolikšno škodo poravnal en sam človek. Naj povrne desetino, ostalo naj se porazdeli na enoto!« Eden izmed prisotnih je še hotel pripomniti, da je obratovodja zelo dobro nagrajevan za svoje odgovorno delo, da naj zato zanj tudi sam odgovarja. Kot delavka za svoje enostavno ’ opravilo. Toda predsednik se je že dvignil in razprava je bila zaključena. Sklepa, ki ju je sprejela, pa sta postala nov prispevek k naširrf' neurejenim pojmom o materialni odgovornosti. P. G. DOLŽNI STE! Odkar so v njegovem podjetju začeli deliti osebni dohodek po opravljenem delu, se s svojim zaslužkom ni mogel preveč pohvaliti. Delo v tovarni je že od nekdaj jemal bolj tako, >za pokojnino«, kakor je sam rad priznaval. Hrano in stanovanje so mu dajali doma zastonj, razen tega mu je precejkrat kaj težkega kanilo v žep, ker je kot izučen obrtnik pomagal sosedom. K delu v podjetju je prihajal -utrujen in nič kaj dobro mu ni šlo ispod rok. V zabojčku ob njegovi delovni mizi je bilo vedno precej manj izdelkov kot pri njegovih delovnih tovariših. Ti so ga sprva gledali malo postrani, pozneje pa so se navadili njegovega zdolgočasenega obraza in obotavljajočega dela, saj je bil njegov dohodek temu primerno nizek. Skoraj nikoli ni presegel dvajset tisočakov. Toda tega, da so se začele uveljavljati težnje po odpravi osebnih dohodkov izpod 25.000 dinarjev, ni preslišal. Ni bilo dolgo, pa si je začel domišljati, da je velilt revež, ker ima tako majhen dohodek in, da se mu godi krivica, ker se je znašel med peščico najslab- še plačanih v podijetju in komuni sploh. Sprva je o tem premišljeval, pozneje je tak pogovor vsiljeval tudi drugim. Končno se je opogumil ln stopil še k predsedniku sindikata. Potožil mu je, da dobi za svoje delo precej pod vsoto, ki naj bi bila najnižja meja dohodkov zaposlenih ln, da naj poskrbi, da bodo pri reševanju tega vprašanja mislili tudi nanj. In sindikalna organizacija je res sprožila razpravo tudi o njem in osvetlila' še drugo stran medalje: majhno število izdelkov, velik delež slabih in nepripravljenost, narediti tudi nekaj čez uro, če je proizvodnja to zahtevala. Skušali so se pogovoriti z njim in mu dopovedati, da le on sam lahko vpliva na višino svojih dohodkov. Toda kar naprej je gonil svoje: »Dolžni ste mi zagotoviti 25.000 dinarjev!« Pravi, da bo odpovedal in si poiskal boljšo službo. Nihče ga ne zadržuje. Menda prav vši, razen njega, vedo, da po takih delavcih nihče ne-vprašuje in, da si tudi nihče ne beli glave s tem, kje bi našel denar, da bi jim zagotovil primeren dohodek. P, G. Zadnja možnost za hrastniško Bratstvo! (fš) LJUBLJANA. — Hrast-niški steklarji so po dvakratni zgubi z Ilirijo zapravili tudi letos izredno priložnost za uvrstitev v SNI.. Toda Kladivar je prišel v drugo zvezno ligo in je v slovenski nogometni ligi ostalo še eno prazno mesto. Bratstvo se bo torej tokrat resnično sadnjič poskušalo v dvoboju z nogometno ekipo Uspeh hroshiiških šahistov (S. M.) HKAS1NIK — Steklarji so se oil 3. do 5. julija udeležili prvih športnih iger_ steklarjev Jugoslavije v Pan-a čevu. V prvi skupini, kjer so tekmovali še šahisti iz Para-čina in Skopja, so- zmagali Hrastničani, ki so premagali nasprotnike s po 4 d. V finalnem srečanju z zmagovalcem II. skupine, šahisti iz Rogaške Slatine, so bili prav tako uspešni Hrastničani in sozma-gali s 4:1. Najboljši je bil med Hrastničani Milenkovič, ki je dobil vse partije; zraven njega pa so nastopili "$e šušter, Peršič, Perci, Savič, Kobal In Čičič. Naslednje športne igre bodo od 3. do 5. julija 1965. leta v Hrastniku. Kopra prebiti preko te — zadnje ovire. Ce bodo Hrastničani zaigrali nekoliko bolje in imeli poleg tega če zvrhano mero športne sreče, bomo te enajsterico končno le zasledili v družbi slovenskih nogometnih moštev. V povratni tekmi z Ilirije v Ljubljani je Bratstvo podleglo rezultatu 4:3 (2:1) in sta za sedaj nova člana slovenske nogometne lige postala Branik iz Maribora in Ilirija iz-Ljubljane. Tekma sama ni imela važnega pomena, kajti 0:3 za Ilirijo v Hrastniku je bilo že viza za v slovensko nogometno ligo. Nabijanje usnja z ene In druge strani, vse v pričakovanju čim prejšnjega konca s strani Ilirije in izredne slab dan sodnika Bertoka iz Kopra, so glavne karakteristike te slabe nogometne predstave. Strelci za Bratstvo: Žlindra, Klenovšek in Kravogel (11 metrov). Zasavski šahisti v Velenju TRBOVLJE. — V počastitev dneva rudarjev in dneva borca so v Velenju organizirali delavski šahovski festival. 35 trboveljskih šahistov iz skoraj vseh delovnih organizacij občine je tekmovalo za ljubljanski okraj proti mariborskemu okraju. Mariborski okraj je bil boljši in zmagal, toda trboveljski šahisti, okrepljeni s hrastni-škimi, so zmagali 19-krat, izgubili pa so 16 partij. Škoda, da niso posamezni delovni kolektivi iz Zasavja poslali najboljše predstavnike šaha v njihovih organizacijah. ''Vesti Obisk ppl plavalcih 0 V TEH VROČIH DNEH (VMES JE SEVEDA TUDI NEKAJ e MRZLIH) JE PRAV PRIJETNO NAMAKATI SE V TRBOVELJ-• SREM BAZENU. PRED DNEVI SEM SE NAMENOMA ZA DRŽAL S MALO DLJE, DA SO KOPALCI ODŠLI IN SO TAKO NAPRA-0 VILI PROSTOR PLAVALCEM »RUDARJA«. Ob robu bazena sem z lahkoto ca. Ob koncu sodelovanja v ligi prepoznal nekdanjega odličnega smo kljub temu bili še na ?. plavalca (»Split«) Marina VIDA- mestu. Vzroki za ta ukrep so NA, ki že šest let deli svoje predvsem v tem. da trboveljski bogato znanje mladim — toda (sicer perspektivni) plavalci premalo številnim — plavalkam praktično plavajo največ le v in plavalcem* Čeprav sem ga sezonL _ K Rudarju so me po-zmotil pri delu, Je bil pripravljen odgovoriti na nekaj vprašanj. Zakaj Je PK »Rudar« Izstopil iz tekmovanja v II. zvezni Ugl7 — Po pravici rečeno, zgodilo se nam je v sredini tekmovanja, da nismo mogli sestaviti moštva, ki bi lahke tekmovalo po pro-pozicljah, to je, da ,za vsako disciplino nastopata dva plaval- :ws-: Ta tedej) smo se mudili v Hrastniku ln ujeli za našo rubriko Jožeta Majesa, ki smo ga zmotili v času malice v Tovarni kemičnih Izdelkov v Hrastniku. Jože Majes, 21-letnt ključavničar, je med Hrastničani znan kot trener tn kolesar KK Hrastnik. Za kolo se odločiš... Jožeta MAJESA ml. Tekmovati začneš ... »Tekmovalno vozim šele tri leta, to je, kar smo dobili klubska kolesa ln smo s kolegi formirali mladinsko ekipo. V spodnjem delu Hrastnika je zanimanje za kolesarstvo veliko ln imamo ravno sedaj perspektivno pionirsko vrsto.« »Moj oče Je pri klubu že od formiranja dalje, zato ■ sem njegovo kolo s pridom uporabljal za vožnflTv šolo In če sem imel le čas, sem lovil avtobuse.« je s treningi? »Vsi člani prve ekipe treniramo vsak dan. mene le kdaj pa kdaj zavzamejo Izpiti na večerni Tehnični šoli v Trbovljah, zadnji letnik.« Načrti...« »Da bi na državnem prven-, stvu v Beogradu bili med prvimi ekipno ln seveda solidna uvrstitev posameznikov.« Poleg dela tn kolesa.. .T »Zahajam redno v kino. največ prostega časa pa zabijem ob svojem »železnem konjičku«, ki mora biti vsako nedeljo nared, da ni na dirki prevelikih defektov.« Kdo vas podpira — finansira? »Največ podpore nam nudi steklarna Hrastnik, nato občinska zveza Hrastnik, toda kolesarstvo (beri oprema) Je drag šport, zato se moramo največkrat sami znajti ob primanjkljajih.« Ostali športi? Kot v dopolnilo kolesarjenju sl največkrat vzamem čas za namizni tenis, pozimi pa zamenjam kolo s smučmi. vabil! že pred šestimi leti in povem naj vam, da delam sedaj že s tretjo generacijo plavalcev. Mogoče Je tudi del vzroka pri pomanjkanju strokovnih delavcev. neobratovanju zimskega bazena ln končno je tudi klubsko življenje čestokrat Se pomemben faktor pri kolektivnih športih. Govorijo o združitvi PK »Rudar« ln PK »Celulozar« Krško? — Take In podobne umetne združitve po mojem mnenju niso najbolj umestne. Res pa je, da Ima »Celulozar« močno moško ekipo, ml pa žensko. Toda taka združitev bi bila prej ali slej obsojena na neuspeh. Načrti za v prihodnje In kader? — Mladine Je v trboveljski do-11 Al dovolj, treba bi bilo najti le način, da jih usmerimo v bazeni Omogočiti bi jim morali bolj reden trening, kar poskušam že vseh šest let bivanja v Trbovljah. Problem Je v razsvetljavi, tako da bi se nam podaljšal dan ln možnost treniranja bi bila znatno večja. Kombinirali so najrazličnejše osvetlitve, medtem ko so najenostavnejšo — visečo razsvetljavo — zanemarili tako, da je vse sku- paj padlo -v bazen«. Ce bi bila luč, bi lahko nemoteno trenirali plavalci, vaterpolisti in tudi deska za skoke verjetno ne bi bila osamljena. Toda ... Kako bo v 1. slovenski ligi? — Po izstopu lz II. zvezne lige smo »padli« v I. slovensko plavalni ligo, ki tekmuje po enakem programu kot zvezna liga po — olimpijskem programu, v tej 'republiški ligi sodelujejo: Ljubljana II In Ilirija, medtem ko Je Koper prav pred začetkom prvenstva odpovedal udeležbo. Po vsem tem Imamo na sporedu samo štiri tekme tn zraven tega še republiško prvenstvo ter morebitna prijateljska' srečanja. Večjih upov v že tako slab) konkurenci PK »Rudar« nima, kajti trenutno Imam v ekipi praktično same pionirje, največ mladince, ln še to — skorajda začetnike, ki se bodo le s težavo postavili po robu izkušenim plavalcem tz Ljubi |ane. Kaj pa delo z najmlajšimi? — Odgovarjam samo za delo s člansko ekipo, medtem ko bi morali za pionirske «kipc dobiti nov strokovni kader. Glede prespektlv PK »Rudar« sem zelo skeptičen In gledam zadevo zelo pesimistično. Predvsem sem razočaran nad društvenimi funkcionarji, ki so brez večjih ambicij ln želja po kvaliteti. Od 1960. leta, ko smo bili kandidat! za zvezno ligo, gre plavalni šport v Trbovljah rakovo pot. Prdv tako sta tudi odlična bazena na Izlakah ln v Radečah neizkoriščena za športnike-pla-valce. TRBOVLJE v- Vratar mladinskega nogometnega moštva Rudar iz Trbovelj, Darko Ahlin, je bil ponovno poklican v slovensko mladinsko nogometno reprezentanco, ki trenutno nastopa po Hrvat-ski, kjer je državno prvenstvo. HRASTNIK — Adi Florjančič, nogometaš hrastnlškega Rudarja, je za ta klub igral samo nekaj tekem, ker se ponovno vrača v matični klub NK Rudar in bo prihodnjo sezono tekmoval zanj. TRBOVLJE — TVD Partizan Trbovlje bo poslal v Rovinj na tečaj za trenerje namiznega tenisa Franca Aškerca — seveda, č%Jie bo OZTK Ljubljana tudi ta tečaj odpovedala, tako kot je to slučaj s tečajem za rekreacijo. HRASTNIK — Govori se, da bo mladi nadarjeni nogometaš tukajšnjega K Odarja, Dane Grešak, že v jeseni nastopal za barve Bratstva. TRBOVLJE — Zaradi številnih poškodb mladih rokometašev je Dornik (Rudar) klub prejšnji odpovedi odpotoval z mladinsko reprezentanco v Črno goro na državno prvenstvo. TRBOVLJE — Občinska zveza za telesno kulturo Trbovlje je že prejela 4000 novih legitimacij ZTKS, ki bodo veljavne z novim letom, zato naj društva dvignejo Izkaznice čim prej. HRASTNIK — Na trenerski tečaj za trenerja rokometa bo poslan mladi rokometaš Rudarja, Bogo Dušak, ki bo kasneje delal z mladino. HRASTNIK — Zvedeli smo, da se ljubljanski kolesarski klub Odred zanima za mladega In izredno nadarjenega hrastniškega kolesarja Vinka Železnika. Za perspektivno delo bi potreboval najmanj 150 mladih moči, da bi iz tega Izbral vsaj 25 dobrih tekmovalcev. Toda, kot že rečeno, za plavanje v Trbovljah zanimanje upada. Prav škoda je, da odlične mlade plavalke, kotx Vodiškova, Ko-stanjškova. Podlesnikova in Kerinova nimajo enakovrednih vrstnic ln da ne morejo sodelovati v družbi najboljših. Leta 1962 smo na prvenstvu SFRJ (slovenska reprezentanca — trener Vldan) osvojili kar šest prvih mest. in to predvsem prej naštete mlade plavalke »Rudarja«. Zraven tega smo bili pionirji iz Trbovelj tri leta zapored prvaki Slovenije ln prav žalostno je dejstvo, da imam sedaj težave pri sestavi moštva. • TAKA JE — ZAL — POT TRBOVELJSKEGA PLAVALNEGA ŠPORTA! F. Sparcmblek Mladi plavalci trboveljskega Rudarja, republiški prvaki 1962. Od teh jih žal danes plava le bore malo. g Koledarček^ Sreda, 15. julija: VLADIMIR Četrtek, 16» julija: DAN TANKISTOV JLA Petek, 17. julija: ALEŠ Sobota, 18. julija: MIROSLAV Nedelja, 19. julija: VINCENC Ponedeljek, 20. julija: MARJETA Torek, 21. julija: ZORKA ZAHVALA Ob izgubi naše nepozabne mame _____ MARIJE REŽGN roj. BLANC, se zahvaljujemo vsem, ki so v težkih dneh sočustvovali z nami, darovali pokojnici vence in cvetje in jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Komorovskerr.u za vse prizadevanje v času njene bolezni, kakor tudi zdravnikom internega oddelka splošne bolnice _ Trbovlje. Hvaležni smo zboroma Trbovlje Svoboda tl in Zarji, ki sta ji zapela v slovo ter Delavski godbi. Prisrčna hvala g. Pangerlu za zadnjo tolažbo in poslovilne besede. Ohranite jo v lepem spominu. Žalujoči mož Janez Režun in otroci z družinami. Zahvala GbO RK Hrastnik Občinski odbor RK Hrastnik se zahvaljuje Jožetu Grebenu za podarjene obveznice ljudskega posojila za Skopje v višini 23.000 din. A. J. šahisti Elektrarne uspešni TRBOVLJE. — V okviru letnih iger s nazivom »Elck-tra« so trboveljski šahisti is Elektrarne odigrali v Domžalah z ostalimi tovrstnimi moštvi nekaj partij. Med 22 ekipami je drugo mesto za Trboveljčane izredno lep uspeh, za kar so tudi prejeli priznanje in darilo v obliki keramične majolike. Od četrtka do četrtka TRBOVLJE ROJSTVA: Metka Majdič, Trbovlje — dečka; Stanislava Pograjc, Zagorje — dečka; Marija Barlič, Zagorje — dečka; Štefanija Velicijan, Trbovlje — dečka; Joža Kr-meta, Zagorje — dečka; Marija Guzej, Hrastnik — dečka; Angela Baloh, Zagorje — deklico; Amalija Bratuša, Hrastnik — dečka; Rozalija Tabor, Hrastnik — dečka; Marija Hudina, Hrastnik — deklico. POROKA: Franc Klančar, strugar, Trbovlje, in Marija Krajšek, delavka, Trbovlje. SMRTI: Jože Sešler, Trbovlje — star 58 let; Ivana Marinc, Trbovlje — stara 68 let. . KIiVO KINO DELAVSKI DOM — TRBOVLJE 15. In 16. julija sovjetski film TIŠINA — I. in II. del; od 17. do 20. julija ameriški barvni kinemaskopski film LET V BODOČNOST; 21. julija španski barvni vistavisionski film MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM. KINO SVOBODA — TRBOVLJE H 15. julija zahodnonemški kriminalni film POROČNI ZAVOD AURORA; od 18. do 20. julija ameriški barvni film NJENA EDINA LJUBEZEN; 21. julija sovjetski barvni kinemaskopski film OGNJENA LETA. KINO LITIJA 15. julija jugoslovanski film LOV ZA ZMAJEM; od 17. do 19. julija ameriški barvni kinemaskopski film OKO ZA OKO; 21» julija madžarski barvni film — opereta LEI LA IN GABOR. KINO ŠMARTNO PRI LITIJI 15. Julija jugoslovanski film MAČEK POD ČELADO; 18. in 19. julija italijanski barvni kinemaskopski film AFRODITA, BOGINJA LJUBEZNI. Vozil brez vozniškega dovoljenja (jem) TRBOVLJE. — 8. julija okrog 21. ure se je na cesti III. reda na relaciji Tr-bovIje-Hrastnik pripetila lažja prometna nesreča. Voznik Ludvik Medvešek je vzel bratovo motorno kolo in se z njim brez vozniškega dovoljenja peljal v Hrastnik. Ko se je zvečer vračal, je zavozil na gramoz in padel, materialne škode na vozilu pa je za okrog 30.G0O dinarjev. OBJAVA SPOROČAM vsem naročnikom in odjemalcem, da bo moja obrtna delavnica zaprta zaradi kolektivnega dopusta od 17. julija do 1. avgusta 1964. Po tem roku bo zopet redno obratovala. Naročnikom se priporoča Miloš Škerbic, krojaški mojster, Trbovlje. $ 'Ji Ob 13. juliju čestita Ji vsem šoferjem m avto-Ji mehanikom ter jim ie-jU li SREČNO VOŽNJO | ZAVAROVALNICA ^TRBOVLJE v » D000000000 V VSAKO HIŠO BSBBBBBBEB HRASTNIK Rojstev in porok ni bilol SMRTI; Alojz Petričnik, Brnica 3 — star 80 let; Ilija Kekič (otrok), Podkraj — star 6 mesecev. ZAGORJE OB SAVI Rojstev doma ni bilo! POROKA: Janez Celestina, kmetovalec, Podkum 35, in Marija Zupanc, kmečka delavka, Mali Kum 4. SMRTI: Marija Sajovic, roj. Omahen, gospodinja, Dolenja vas 31 — stara 82 let. UTIJA Rojstev ni bilo. Poroka: Franc Zavrl, posestnik, Javorje 5, ln Pavla Zupan, kmečka delavka, Javorje pri Gabrovki 2. Smrti: Dragan Stankovič, otrok, Tacen 27, star 2 leti; Martin Juvan, upokojenec, Šmarska cesta 9, Litija; Anton Ocepek, delavec, Ponovlška 17, Litija. SREDA, 15. JULIJA 19.ee TV obzornik (Ljubljana). 19.15 Stari dedek — prenos otroške predstave (Beograd). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.35 Alxen-Frovence: Don Juan — opera, 1. dejanje (Evrovizija). 22.20 Requlem za pesnikom — kulturna oddaja (Ljubljana). 22.45 Aixen-Provence: Don Juan, opera. II. dejanje (Evrovizija). 00.10 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 19.00 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). 00.10 Včeraj, danes, Jutri (Zagreb). ČETRTEK, 16. JULIJA 19.15 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 S kamero po svetu — po Afriki — film (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20 30 Pro- pagandna oddaja (Zagreb). 20.45 Ivan Goran Kovačič: Smrt v škornjih — prenos iz Zagreba. 21.45 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). NA KANALU 9 — SLJEME 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). 19.30 Serijski poljudnoznanstveni film (Beograd). PETEK, 17. JULIJA 19.15 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Naši sončni dnevi — počitniško potepanje — mladinska oddaja (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Propagandna oddaja (Beograd). 20.45 Kinoteka: Neodposlano pismo — ruski film (Ljubljana). 22.15 Poročila (Ljubljana). 19.15 Včeraj, danes, jutri (Za-NA KANALU 9 — SLJEME greb). SOBOTA, 18. JULIJA 16.55 Francija: atletika Italija — Francija (Evrovizija). 17.00 Poljska: finale Spartakiade (do 18. ure — Intervlzlja). 19.15 Kaj bo prihodnji teden na sporedu (Ljubljana). 19.30 Nenavadni konj Šampion — serijski film (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Clk-cak (Ljubljana). 20.45 Vaša Popovič — Pri sodniku za prekrške — humoristične oddaja (Beograd). 21.45 Dr. Kil-dare — serijski film (Ljubljana). 22.35 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). 19.30 S kamero po svetu (Beograd). 21.45 Serijski film (Zagreb). 22.35 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). NEDELJA, 19. JULIJA 9.00 ZSSR: Otroški plesni prizori (Intervizija). 9.30 Serijski film za otroke (Zagreb). 10 3» Kmetijska oddaja (Zagreb). 17.00 Poljska: Finale Spartakijade (do 16. ure — Intervizija). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.45 Serijski film (Ljubljana). 21.35 Jazz na ekranu — blejski festival (Ljubljana). 22.05 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 20.45 Serijski film (Beograd). 22.05 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). PONEDELJEK, 26. JULIJA 19.15 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Britanska enciklopedija (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Tedenski športni pregled (Beograd). 21.00 Celovečerni film (Ljubljana). 22 30 Včeraj In danes (Ljubljana). 22.45 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). 19.30 Tečaj francoskega jezika (Beograd). 22.30 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). RTV - Ljubljana poročila ob m, i eo, »»e, i«.ee, u.oo, ii.ee, H.eo, u oo. n io «3 06 tn 14 10. Pozor, nima« prednosti ob n oo. Kmetijski nasveti ob 12.15. Vsak dan za vas ob 16 00. Radijski dnevnik ob 19 30. Oddaja Naši poslušalci čestitajo In pozdravljalo — vsako nedeljo ob 9 05 ln 11.05| vsak ponedetfek četrtek ln soboto pa ob 14.58. SREDA, 15. JULIJA 7.15 Narodni ln domači zvoki. 8.07 plesni orkester Kurta Edel-hagna. 8 25 Povabilo na ples. 9 00 Svet skozi sončna očala. 9 20 Zvočni mozaik. 10 30 Človek ln zdravje. 10 40 Instrumentalne zgodbe o ljubezni. 11.10 Pozor, nimaš prednosti 1 12.25 Opoldanski domače pele-mele. 14.05 Glasbeni avtomat 15.40 Zborovske skladbe Ubalda Vrabca. 16 00 Vsak dan za vas. 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti. 18.10 Iz fonoteke radia Koper. 2000 Za ljubitelje zabavnih melodij 23 35 Glasba za lahko noč. ČETRTEK, 16. JULIJA 7.15 Zvočni kaleldoskop. 9.25 Češkoslovaška zabavna glasba. 9.30 Odmevi z gora ln gozdov. 10.15 Z domačih opernih odrov. 11.00 Pozor, nimaš prednostll 12.25 Z Jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe. 13.30 Priporočajo vam. 14.05 Pesmi narodov poje Koroški akademski oktet. 14.35 Naši poslušalci čestitalo ln pozdravljajo. 15.40 Preludiji za orgle, kitaro ln klavir. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah 18.10 Turistična oddata. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 31.00 Literarni večer. 22.10 Glasbena medlrga 23 05 Štirje klasiki nove glasbe. PETEK, IT. JULIJA 7.15 Od uverture do finala. 8.07 Majhni zabavni ansambli. 8.35 Med skladatelji Hrvatske ln Srbije. 9.00 Pionirski tednik. 9.30 Slovenski pevci popevk. 16.15 Igra orkester pihalne godbe lz Madrida. 10.55 Glasbena medigra. 11.10 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba. 12.25 Opoldanski domači pele-mele. 13.15 Obvestila In zabavna glasba 14.05 Glasbeni avtomat. 15.45 Pojo pevci mladinskega zbora praškega radia. 18.00 vsak dan za vas. 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe. 18.10 Promenadni koncert. 19.65 Glasbene razglednice. 20.00 Trideset minut v studiu 14 . 20.50 Arena za virtuoze — kitarist Andres Segovln 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.50 Literarni nokturno. SOBOTA, 18. JULIJA 7.15 Jutranja glasbena srečanja. 8.07 Slvlčeve ln Ltpovškove pe-> sml. 9.00 Počitniško potovanje od strani do strani. 9.15 Glasbena pravljica za otroke. 9.30 Zabavna glasba lz Sovjetske zveze. 10.15 Jugoslovanski pevci popevk. 11.10 Pozor, nlmnš prednosti! 12.05 Zabavna glasba 12.25 Lahek opoldanski spored 13.38 Priporočajo vam 14 33 Naši po- slušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 15.40 Zbor Tine Rožanc p. v. dr. Franca Pergerja. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.10 Finale Mozartove »Čarobne piščali«. 18.40 Novo v znanosti. 20.00 Antonio Dvofak: Serenada za godala v E duru. 20.30 Sobotni večeri v naših krajih. 22.10 Oddaja za naše Izseljence. 23 05 Nočni akordi. NEDELJA, 19. JULIJA 7.15 V nedeljo zjutraj vstala bom. 8.00 Radijska igra: Slon pred magistratom. 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo 10.00 Se pomnite, tovariši? 10.30 Pesmi borbe in dela. 11.00 Turistični napotki za tuje turiste 1140 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Za našo vas. 14.15 Pastorali v glasbi. 15.05— 19 00 Danes popoldne (šport in glasba) 20.50 Športna poročila. 21.00 Zaključna mednarodna oddaja »Glasba ne pozna meja«. PONEDELJEK, 26. JULIJA 7.15 Jutranja glasbena srečanja 6 05 Domače polke In valčki. 8.30 Tako pojo in igrajo v Sofiji. 9.15 Slovenske ljudske pesmi za otroke. 10 35 Glasbena medigra. 11.10 >♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦+♦♦♦♦♦♦ Pozor, nimaš prednostll 12.03 Zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam. 14.06 Glasbeni avtomat. 15.15 Zabavna glasba. 15.45 Igra pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča. 16.00 Vsak dan za vas. 17.65 Poletni sprehodi. 18.10 Zvočni razgledi — Indonezijska zabavna glasba. 18.45 Na mednarodnih križpotjlh. 20.00 Revija slovenskih pevčev popevk. 22.50 Literarni nokturno. 23.00 Po svetu jazza. TOREK, 21. JULIJA 7.15 Lahek koncertni spored za dobro jutro. 8.35 Bratci veseli vsi. . . 9.15 Zvoki klavirja, violine ln viole. 9.45 Pozdrav iz Vojvodine. 10.15 Z domačih odrov. 11.10 Pozor, nimaš prednosti! 12.25 Mali koncert lahke glasbe. 13.30 Priporočajo vam. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas, 13.15 Koncert po željah poslušal- cev. 19.05 Glasbene razglednice. 2O.C0 Iz moje domovine. 20 20 »Samo en cvet«. 20.50 Pot v zmago . . 22.10 Plesna glasba. 23.05 Veliki leningrajski simlo-ničnl orkester, dirigira Eugen Mravlnski. > 10 let dela Trboveljsko Združenje šoferjev in avtomehanikov bo letos slavilo že deseto leto svojega delovanja. Do ustanovitve te skupne organizacije pa je prišlo 1954 leta na pobudo starejših trboveljskih šoferjev, to pa je narekovala tud"i potreba, ker ni bilo dovolj kvalificiranih voznikov, s tem pa bi bilo tudi omogočeno vsestransko izobraževanje. Tako so se v teh letih posvetili vzgoji novih kadrov, organizirali so vrsto tečajev za visokokvalificirane voznike motornih vozil in visokokvalificirane mehanike. Prav tako so pripravili doslej tudi več filmskih predstav o prometu skupno z AMD Trbovlje, povezali so se tudi s šolami in pristopili k prometni vzgoji otrok, tesno sodelujejo nadalje z ostalimi podružnicami v Zasavju, prav tako pa tudi v občinsko komisijo za varnost prometa in podobno. Ivan Kahne — 45-letni visoko kvalificirani avtomehanik v ' delavnici STT ZAGORSKI »OCVIRKI« Dve kvartopirski Ondan se je oglasil na postaji j-judske milice v Zagorju nek »brihtni Janez« iz okolice Celja, ki je skupno z dvema Zagorjanoma »nabijal ajnc« v znani gostilni za to »zvrst športa«. Bilo je okrog prvega v mesecu in to je nasplošno tudi v tem kraju že kar ustaljena navada. No, in ta Janez (naj ga tako imenujemo) je prišel na postajo Ljudske milice in prosil, naj bi poiskali ostala dva, s katerima je igral »ajnc«, češ, da je izgubil kar precej denarja in naj bi jima odvzeli vsaj toliko, da bi imel za vlak (I). Kako so ukrenili organi, je lahko vsakomur jasno... Prišel je nekje lz Bosne delat v rudnik. In ko je dobil plačo, je prosil tovarišico v pisarni, naj bi mu izpolnila položnico, da bo ženi in otroku poslal kar »celih 10 tisočakov«. Ko je bilo to storjeno, pa je zavil v gostilno in že kmalu je sedel za kartami. Igra je trajala pozno v noč in se nagnila že v Jutro in kuverta s 40 tisočaki se je popolnoma izpraznila — tudi tistih 10 tisočakov za ženo in otroka ni bilo več. »Neka žena čeka, i ja čekam na novac...« je zaključil naslednjega dne. Pri zaslužku 40 000 dinarjev ni žena prejela niti tistih deset tisoč, položnica pa je obležala v gostilniškem sme tišču ... a Dovolite—samo eno vprašanje t Tako kot mi je zadnjič znanec zastavil vprašanje In mu nisem vedel odgovoriti, ga danes zastavljam vam Povedati pa moianr da ni tako enostavno vprašanje, ker gre namreč za zamenjavo dneva in noči. Da ne bom »slepomišil«: KDAJ BO LUC V STOLPNICI GORELA NAMESTO PODNEVI RAJE PONOČI? Ali morda kdo ve za odgovor? Moj znanec in Se kdo bi bil tega zares upravičeno vesel... (rap) Trboveljsko, združenje šoferjev in avtomehanikov ima trenutno včlanjenih 87 članov — v večini poklicnih šoferjev in avtomehanikov, v njihovi sredi pa jim je v veliko moralno pomoč častni član Franc Guček, ki vedno-najde pametne predloge pri -njihovem delu in še vedno vestno sodeluje z njimi. Tej organizaciji pa je doslej največji problem pomanjkanje svojega lastnega prostora, saj so imeli mnogokrat sestanke v gostilnah in celo v avtobusu, v zadnjem času pa so zelo hvaležni športnemu društvu Rudar, ki jim je odstopil neko sobo. Največji problem pa predstavljajo finančna sredstva in se lahko zamislimo nad tem, da organizacija že kar v treh letih ni dobila nobenih dotacij, pa je kljub temu pokazala zadovoljivo delovanje. Tudi v bodoče imajo v načrtu še več akcij in bi storili tudi vse za njihovo realizacijo, če bi bila vsaj minimalna sredstva. Tako bi med drugim nadvse radi organizirali tečaj za kvalifikacijo v prometni stroki predvsem za tiste fante, ki so odslužili vojaški rok. Tudi letos bo v Črnomlju, kjer je bila 13. julija 1943. leta organizirana prva motorizirana enota, na Dan šoferjev skupna proslava v slovenskem merilu, katere pa se trboveljski šoferji prav zaradi pomanjkanja sredstev ne bodo mogli udeležiti. Dve leti (Joni) TRBOVLJE — Feliks STRNAD iz Kopra, večkratni S SODIŠČA povratnik (bil je že večkrat| obsojen) je stoiil v Trbovljah štiri tatvine med prestajanjem kazni, za kar ga je že obsodilo občinsko sodišče v Kopru jia eno leto In pet mesecev strogega zapora. Občinsko sodišče v Trbovljah pa ga Je obsodilo na enotno kazen OBSOJEN ZARADI TATVINE (Jom) TRBOVLJE — Zaradi kaznivega dejanja — tatvine — je bil Jože ROČAN tz Trbovelj obsojen pred občinskim sodiščem v Trbovljah na 5 mesecev zapora. Dne 7. aprila letos je ukradel Hermini Pokelšek v Trbovljah zapestno uro, ki je vredna 10.000 dinarjev. Sodišče je upoštevalo, da Je bil Ročaj že večkrat kaznovan zaradi tatvin in mu je zato dosodilo strožjo kazen. Šofer v STT — 29-letni Slavko Božič Zato pa bodo skušali kar najlepše proslaviti svoj praznik Dan šoferjev — 13. julij — doma v Trbovljah. Tako bodo imeli 18. julija slavnostno sejo, na kateri bodo podelili tudi priznanja zaslužnim članom, pripravili pa bodo tudi športno srečanje v nogo- metu z zagorskimi vrstniki. Upati je, da bodo v bodoče našli člani te organizacije v trboveljski komuni večjo pomoč, saj bo s tem tudi upravičeno pričakovati še lepše uspehe na tem področju (rap) strogega zapora 2 leti strogega zapora, s tem, lani na Silvestrovo v pijanosti da se mu šteje v kazen že In Je bil po mnenju tzveden-prestana kazen. ca bistveno zmanjšano prl- Kaznlvo dejanje je Storil števen. nesreče nesreče Tovornjak se je prevrnil (jom) ZAGORJE — Na cesti HI. reda v naselju Kandrše pri Mlinšah se je pripetila 7. julija ob 15 45. uri hujša prometna nesreča. Tovorni avtomobil CE 17-05 znamke TAM 4500 Jo vozil pa ozkem cestišču !n se mu je na tem odseku vdrlo pod kolesi, nato ga je zanašalo, dokler se ni prevrnil. Voznik avtomobila, Feliks Srebot (21), se je lažje poškodoval. na tovornjaku pa je približno pol milijona materialne škode. Zavozil v jamo (jom) HRASTNIK - 5. Julija letos ob 21.25. tiri se Je pripetila na cesti Ul. reda v Br-nlcl v Hrastniku prometna nesreča. Motorist Slavko Drnovšek (36) je vozil lz Rimskih toplic proti Hrastniku s sopotnico Suzano \ Drnovšek. Zapeljal je v jamo na cesti In zaradi tega padel. Zlomil sl je levo nogo in se tudi poškodoval po obrazu, sopotnica pa e dobila le manjše praske, kode na motornem kolesu je za okrog 20.000 dinarjev. Padec na blatni cesti (jom) TRBOVLJE — 3. julija letos je vozil od savskega mostu proti Elektrarni voznik motornega kolesa LJ 19-076 Albert Dolanc lz Trbovelj. Iz neznanega vzroka je padel na tem odseku po cestišču In sl poškodoval koleno tako, da se je moral zdraviti v trboveljski bolnišnici Škode na motornem vozilu pa je za okrog; 20.000 dinarjev. 15. julij 1964 ROMAN - HUMOR Zasavski tednik stran 11 - - cirkus, poletje in prva ljubezen ki so jim sledili oče, Daviso in Mougador, vsak s svojim konjem na povodcu in bičem v roki. Možje so se porazdelili v tri tnaneže, vsak se jelposta-vil v sredino in je pustil prostega konja galopirati v krogu. Deklice so za trenutek obstale, nato ljubek skok in že so sedele vse tri na konjih, s postrani prekrižanimi nogami in iztegnjenimi nožnimi konicami. Nato se je pričel balet na konjih. Vse gibe so izvajale z očarljivo lahkoto, še celo skoke skozi obroč. Nato je sledil glavni akt Cristianijevih. V areno je pridirjal krasen bel konj, sledilo mu je 8 Cristianijevlh, za njimi pa je capljal Luečo v kostumu klateža. Mogočni konj je kot v poletu obkrožil družino ln videti je bilo, kot, da Crlstianfjevi tudi letijo. Drug za drugrm so poskakali na konja, da so končno vsi sedeli oz, stali ob njem, klovn Lučk) je skotil zadnji In se obesil konju za rep. Bilo je razumljivo, da so s to točko leto za letom želi uspehe. V vsaki kretnji se je izdajala njihova komad .antska kri, tako da so jim celo pri vajah ploskali navzoči artisti ln delavci, ki po navadi gledajo umetnije svoj h kolegov mol- če in brezbr.žno. Ko so zapuščali areno in smo se zvezdice uvrščale na svoje prostore, me je Paraito poiskal z očmi in mi pomežiknil. Ko so napovedali slonji balet, sem se tresla od razburjenja. Pri plesu ob modri luči žarometov smo se na modri žagovini odracale kot lutke, ki so čudežno oživele. Čudno, a moja trema je kmalu prešla, prav tako tudi strah pred sloni — kako neki bi se mogla bati slona, ki je videti kot načičkana debela dama. Natanko taka je namreč bila Ginny v svojem rožnatem baletnem krilcu In z velikansko rožnato pentljo preko levega ušesa. Po vsaki umetniji je dajala od sebe samovšečne mrmrajoče glasove in vse je potekalo tako gladko, da je Dooley kar začudeno pogledava! k meni. Ob pričetku finala sem bila že kar pijana od samozavesti. Po dovozu sem stopala proti čakajoči Getrudi, ki je metala svojo neumno glavo sem in tja. Bog ve, kakšne vragolije sl je spet Izmišljala. Trdo sem ji pogledala v oči in ji rekla: »čietruda, danes ne boš iz finala naredila privatne predstave! Okoli arene boš šla prav tako pridno kot vsi ostali, razumeš ?x Ne vem, je učinkovala moja pridiga ali kaj, Getruda se je tokrat Izjemoma obnašala krotko kot jagnje. Počutila se krotko kot jagnje. Počutila sem se kot devica Orleanska, ko sem razjahala In se povzpela na svojo lestev. Nato sem segla do stikala za umetni električni ogenj — in zakričala. Dooly je rekel, da se je slišalo do najglobje kleti. Moja roka je bila kot prilepljena na stikalo, vse telo pa mi je sunkovito stresel električni tok; mislila sem, da mi bije zadnja ura. Končno je nekdo prekinil tok, zastava se je odvila in zadnji zvoki himne so naznaniti konec predstave. POD PLATNENIM ŠOTOROM »Ho-ruk!... Ho-ruk!... Stoj'.... Spusti!« se je vleklo enolično petje črncev, ki so postavljali opornike za glavni šotor. Njihove roke so ravnale s težkimi kladivi kot z lesenimi igračami. Če so se za trenutek oddahnili ali smeje spregovorili med seboj, je že zaklical visok, pojoč glas: »Nadaljuj delo., človek! Kje pa misliš, da smo? Na nedeljskem potepu?« (Se nadaljuje) »Menil sem, da bova kar na hitro opravila.« »Nameravali ste me takoj postaviti pred vrata,« je očitajoče rekla. »Kadite?« je vprašal ter. ji ponudil škatlo cigaret. ' »Hvala, sedaj ne,* je. trmasto odgovorila. »Kakor vas je volja,« je zamrmral ter sedel na klop, Ciska pa Jg sedla na rob naslonjača, pripravljena vsak trenutek vstati in oditi. Čeprav je Mihael Brugger ves svoj prezir in tako dolgo zatajevano Jezo do Haina sedaj prenesel tudi na njegovo zaročenko, vseeno ni mogel prezreti lepote dekleta, ki je sedela pred njim s sklonjeno glavo. V mehkem, soju električne Svetilke so se ji gladko počesani lasje sVetill kot zlato. »Rad bi vam nekoliko pojasnil svoje stališče do geSpoda Haina. Verjetno V&m sam ni čisto po pravici pripovedoval o svojem znanstvu z Marijo.« Brugger si je prižgal cicjareto in nadaljeval: »Ko sem Marijo prvič videl, šem postal pozoren na njene objokane oči. ;To je bilo v zadnjih dneh njene službe'v''objezerskem1 hotelu. Gospodarica ji Je prepovedala še nadalje streči gostom, ker je bila njena nosečnost že očitna. Morala je zapustiti hišo, a ni imela kam iti, ker ni imela staršev niti sorodnikov. Takrat sem v bližnjem mestu prevzel kamnoseško delavnico. Na Bodensko* jezero sem prišel iskat primerno hišo in jo tudi našel. Za teh nekaj kilometrov ki sem jih moral oziroma jih še moram prevoziti vsak dan, se nisem menil, ker sem imel dober voz. No, in potem sem v prvem nadstropju opremil dve sobi za Marijo, ki je prišla k meni za gospodinjo.« Prisluhnil je proti vratom in tiho rekel: »Sicer ni Miškina navada, da bi prisluškovala, a danes ji ni zameriti, ko se pa tako boji, da bo morala z vami,.« Očitajoče jo je pogledal, nato pa urno stopil k vratom in jih odprl. Na hodniku je zares stala Andrea s Sepijem v naročju. S plašnim pogledom, uprtim v Cisko, se je stisnila k Mihaelu in ga vprašala: »Saj ne boš dovolil, da me vzame s seboj, kajne, da ne boš dovolil?« »Jasno, da te ne pustim nikamorl Kdo bi pa skrbel zame, če bi ti odšla?« je rekel ter jo dvig-nih v naročje. Andrea Se ga je oklenila, nato pa nekoliko bolj pogumno pogledala Cisko. Brugger 'pa'je nadaljeval— sedaj s toliko npžpp.stjo v njegovem glasu, da je Ciska komaj verjela svojim ušesom. »Andrea je pbd toojo streho-prijokala na svet, morda mi je zato tako prirasla k srcu, ta mala Miška. Odkar naju je precT dvema letoma za-pustila njena dobra mamica, je Andrea moj otrok.« Pogled na moža z otrokom je Cisko globoko ganil. Ne, Andijeva hči je ne potrebuje, ker ji njen krušni oče nudi dom in očetovsko ljubezen, vse to, kar je njen lastni oče zapravil zaradi svojega samoljubja. Z rokami si je pokrila obraz in zamrmrala: »Sram me je, oh tako me je sram!« Nato je vstala in zaprosila: »Oprostita mi oba, ker sem prišla semkaj ter vaju po nepotrebnem motila. Sedaj vidim, da sem ravnala neumno, nepremišljeno.« Brugger pa je zagrešil še eno nerodnost, rekel je: »Čudno se mi zdi, da ste si sploh upali priti sem.« Preden je legla, je Ciska pogoltnila dve uspavalni tableti. Morda je prav zaradi tega zjutraj preslišala glas svoje majhne budilke. Ne ob šestih, kot se je namenila, temveč šele ob pol osmih, je zapustila hotel In se napotila proti garaži po avto. Počutila se je trudno in zbito. Poleg nje je capljal Seppi s povešenim repom. Ko je hotela odpreti avtomobilska vrata, je začudeno obstala, kajti za kljuko je bil zataknjen velik šopek aster. Seppi je pričel bevskati. Ciski je postalo toplo pri srcu. »Otrok je natrgal rože zame, torej ni tajco sovražno razpoložen do mene, kot njegov krušni oče,« si je mislila. Seppijevo bevskanje je prešlo v veselo cviljenje, Ciska se je obrnila ter opazila za debelim deblom napol skrito Andreo, ki je klečala ob Seppiju in ga ljubkovala. Spet je bila oblečena v modre kavbojke in grobo pleten pulover Skozi svoja debela očala je negotovo pogledala proti Ciski. (Se nadaljuje) NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZA Vbl) A SRS VREME Do konca tedna je pričakovati toplo vreme, nato v prihodnjem tednu pooblačitve in možnost krajevnih neviht. l|*llllIilS8i*«lis|miIlSE Pr.sr.usb/ llifllji Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK KAKO JE S STOPNJAMI DODATNEGA PRISPEVKA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE: V veljavi stara merila r POROČALI SMO ZE, DA JE SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV V TRBOVL JAH NA ZADNJEM ZASEDANJ U RAZPRAVLJALA TUDI O PREDLOGU SKLEPA O MERILI H ZA UPORABO STOPENJ DODATNEGA PRISPEVKA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJ E IN O STOPNJAH TEGA PRIS PEVKA, VENDAR PREDLOGA NI SPREJELA. mogovnika z ozirom na trošenje sredstev Iz sklada zdrav- TRBOVLJE — Po določilih zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja stopnja dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje ne sme presegati pb-lovlco stopnje osnovnega prispevka; skupna sredstva, ki se zberejo na račun dodatnega prispevka na področju komunalne skupnosti pa ne smejo presegati 25 •/* skupnih sredstev, ki se dosežejo na tem področju z osnovnim prispevkom O stopnjah dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za letošnje prvo polletje je Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja razpravljala že v februarju In sprejela ustrezen 'Sklep, s katerim so bile predpisane stopnje dodatnega prispevka glede na trošenje sredstev Iz sklada zdravstvenega zavarovanja na enega zaposlenega in sicer v razpo nu od 0,50 do 3 •/*; za rudarstvo pa Izjemoma 1,5 •/♦ namesto 3 •/*, kolikor bi morala plačevati oba zasavska pre- stvenega zavarovanja. Ko je upravni odbor Komunalnega zavoda, za socialno zavarovanje v Trbovljah analiziral trošenje sredstev iz sklada zdravstvenega zavarovanja je menil, da je treba za drugo letošnje polletje sprejeti nov sklep o merilih za uporabo stopenj dodatnega prispevka in o stopnjah tega prispevka, pri čemer naj bi se upoštevalo trošenje sredstev v razdobju december 1963 — maj 1964. To stališče rovanje za letošnje prvo pol- je bilo vsekakor primerno, saj letje je Skupščina komunalne bi tako delovni organizaciji, ki je uspela v prizadevanjih za zmanjšanje števila obolenj In nesreč pri delu že ob polletju znižati stopnjo dodatnega prispevka In seveda obrat, no obremenili višjim z dodatnim prispevkom vse tiste delovne organizacije, kjer se je povečalo trošenje sredstev. Upravni odbor je tudi predlagal, da naj bi ostale v veljavi Iste stopnje kot v prvem letošnjem polletju; razponi pa so bili preračunani na polletje In povišani za 16"/», za kolikor so se v razdobju december 1963 — maj 1961 zvišali stroški za zdravstveno varstvo Tako bi bilo mogoče doseči, da delovne organizacije ne bodo — ob nespreme-. njenem številu obolenj in nesreč pri delu — obremenjene z višjo stopnjo dodatnega prispevka. čeprav je povprečje stroškov na enega zavarovanca v preteklem 6-mesečnem obdobju višje od lanskega. Sicer pa bi bilo mogoče z nadaljnji takšnim prilagajanjem razponov dejanskim stroškom za zdravstveno varstvo ob polletjih razpone zviševati, vendar bi ostale stopnje dodatnega prispevka enake ob istem obsegu koriščenja sredstev Iz sklada zdravstvenega zavarovanja. (Konec prihodnjič) Večkrat kaka gospodinja piše, da bi bilo najbolj prav, če bi bili inšpektorji vsak dan v vsaki trgovini! To je pravzaprav nemogoče. kot je nemogoče, da bi trgovci vsakič skušali »prinesti okoli« potrošnike. Pa vendar! Včasih se dogodi, da krepko podvomiš v trgovce! In to povsem upravičeno. Ko je inšpektor pobaral trgovce, kako je to mogoče, so odgovorili, da so dobili limone prejšnji večer in da je bilo treba z delom pohiteti. »To se je moglo dogoditi povsem slučajno!« so pojasnjevali. Vse kaže, da ni bilo slučajno. Ko je inšpektor spet nabral kilogram limon in jih stehtal, sva ugotovila, da so bile limone mmtm Pred nevi sva s tržnim inšpektorjem potovala po Zasavju, čeprav so naju zanimale le cene nekaterih artiklov, sva mimogrede opazila Se to in ono! V eni od trgovin se je inšpektor odločil in izbral v prostoru, kjer so bile limone že označene s cenami, nekaj limon. Prodajalko je prosil, da mu jih stehta kilogram. Tehtnica je pokazala, da je sedem limon tehtalo natančno 97 dekagramov. Zdaj se je pa začelo: ker je 7 limon tehtalo 97 dekagramov in ker je v tisti trgovini veljal kilogram limon 280 dinarjev, bi moralo 7 limon stati 274 dinarjev. Ko sva začela seštevati zneske, sva začudeno opazila, da je 97 dekagramov limon veljalo kar 334 dinarjev, ali 60 dinarjev več. kot bi lahko. takrat za 46 dinarjev dražje (verjetno ne slučajno!). Zdaj ne vem, komu naj verjamem! Trgovci so vneto zatrjevati, da je ta razlika (pravzaprav precej občutna) v ceni' nastala res povsem slučajno. Zdi se pa, da vse to ni moglo biti povsem slučajno. Sicer ne bi mogla biti taka razlika v ceni. Bolj verjetno bo, da je nekdo »povsem slučajno« vedel, kaj počne. Kaj takega se v trgovini ne bi smelo dogoditi, četudi »povsem slučajno«. Povsod nekdo odgovarja za poslovanje! Zato je tudi plačan! Potrošnikom pa tale nasvet: večkrat se v trgovini prepričajte, če določeno blago res tehta toliko, kot je naznačeno! Izkušnje so pač take! (ma) Premalo razume-vanja ali kaj? Trboveljske tovarne zaposlujejo vse več žena in deklet, nekatere, kot na primer ELIT in MEHANIKA, imajo celo pretežno žensko delovno Silo. Od teh žena j^e skoraj večina mater. In kako je z njihovimi otroki? • V ELITU je zaposlenih 78 žena, od teh jih ima otroke skoraj 60. • MEHANIKA zaposluje 120 žena, od teh z otroki približno 70. Najhuj.e je neporočenim, še celo, če nimajo več staršev ali pa se z njimi ne razumejo; dvakrat hudo, če je njihov otrok star manj kot dve leti, saj, kot je znano, v Trbovljah ni otroških jasli. In poročene matere? Seveda jim je nekoliko laže — v večini primerov so zaposlene izmenično z možem, vendar — kje je urejeno družinsko življenje? Mož in žena se praktično. skoraj ne vidita, otrok ju pogreša. Zelo malo zaposlenih žena ima otroke v otroških vrtcih. Neporočene, za katere bi bili najbolj potrebni, sc^, navezane zgolj na svoj osebni dohodek, ki je (predvsem pri nekvalificiranih, ki pa so v večini) precej nizek in si tega ne morejo privoščiti, še celo ne, če imajo več otrok. Kaj so do sedaj storile delovne organizacije? Omogočile so ženam izmenično delo z možem, večkrat jim dajejo neplačane dopuste za dan ali dva, v glavnem takrat, ko pridejo žene z otrokom v službo, ker ga nimajo kam dati. In kaj še? In nič več. Nimajo socialnega delavca, ki bi bil prav tam, kjer je največ ženske delovne sile, najbolj potreben. Reševati bi moral najbolj pereče probleme ali vsaj opozarjati nanje. Bi bilo res tako težko v okviru ene ali več organizacij ustanoviti otroško vzgojno varstveno ustanovo, kamor bi matere pripeljale otroke, ko bi odšle na delo in ki bi torej delovale ne samo "dopoldne, ampak tudi v popoldanskih urah. Otroci bi naj tam razen malice dobili tudi topel obrok — kosilo. Tako bi se lahko vse matere brez skrbi posvetile svojemu delu, kar bi se brez dvoma poznalo na produktivnosti. Kako bo, ko se bo v novi Tovarni polprevodnikov dokončno zaposlilo 800 žena? Kam z vsemi njihovimi otroki? Razen tega, da je v Trbovljah premalo otroških vrtcev oziroma je njihova kapaciteta premajhna, da ni nobenih otroških jasli, ki so več kot potrebne, je prav tako prepotreben tudi obrat družbene prehrane, saj dobe mnogi otroci zaposlenih mater kosilo šele enkrat od tretje do četrte ure popoldne, ki ga mati, še vsa utrdjena od dela, v naglici pripravlja. Pa še servisi. So se obnesli? Njihovo delo se v zadnjem času vse bolj uveljavlja, vendar se jih večina še zmeraj noče posluževati, iz različnih vzrokov seveda, med katerimi so nekateri tudi namišljeni. V glavein so žene prepričane, da je bolje vse opraviti sam, doma, pa če je še toliko dela. Vendar pa so lahko servisi s pravilno in smotrno organizacijo v neprecenljivo pomoč zaposlenim materam, ki se tega še vse premalo zavedajo. N D ZA ENOTNA STALIŠČA (Nadaljevanje s 1. strani) kolicami, in ne samo za vozila »Ljubljana transport« in »Avto Gorica«, kot je zdaj slučaj. Sicer pa bi bilo treba zagoto-toviti, da bo na tej cesti možen promet skozi vse leto, tudi pozimi. Na skupni seji so razpravljali še o osnutkih novih občinskih odlokov o javnem redu in miru, ki Jih bodo morale sprejeti občinske skupščine do konca leta, ker je prene- hala veljavnost ustreznih okrajnih odlokov. Osnutke odlokov bodo dali zdaj v raz pravo še nekaterim organiza cijani in upravnim organom Ko so razpravljali o požar ni varnosti, so se dalj časa za držali pri organizaciji gasil stva, pri čemer so menili, da naj bi opremljali v prihodnje bolj društva v središču: umestno pa bi bilo ustanoviti tudi ustrezni center za celotno Zasavje. »ZASAVSKI TEDNIK«, Trbovlje — Uredništvo In uprava,: Trbovlje, Trg revolucije 11/11 — telefon 80-191 — poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-13-608-1 — Naročnina: posamezna številka 20 dinarjev, mesečno 60 dinarjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev in letna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Stavek, klišeji in tisk CP »Mariborski tisk«, Maribor.