^ETO XXXVI, ŠT. 19 Ptuj, 19. maja 1983 CENA 9 DINARJEV YU ISSIM 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZVSEBSI^E: Letos več pozornosti vzdrževanju (stran 2) Osrednja slovesnost ob dnevu mladosti v Kidričevem (stran 3) Priznanja ob prazniku mesta Ptuj (stran 4) Na obisl(u v otrošicem dispanzerju (stran 5) Jutri icresovanje v Zetalah (stran 6) v Ptuj je zvezno štafeto prinesel Branko Beranič iz Sesterž. Foto: M. Ozmec Pozdravno pismo je prebrala Sanja Brezničar (levo), Anita Peklar iz Vidma pa je ponesla štafetno palico proti Gorišnici in Ormožu. Foto: M. Ozmec ZVEZNA ŠTAFETA NA POTI SKOZI PTUJSKO OBČINO Na svoji poti po Sloveniji je v nedeljo, 15. maja ob devetih dopoldne zvezna štafeta mladosti prispela tudi v ptujsko občino. V Gorici pri Cirkovcah so jo naši mladinci sprejeli od vrstnikov iz Rač. V Cirkovcah je bila krajša slovesnost s predajo štafetne palice. Prvo • pozdravno pismo mladih iz občine Ptuj pa je prebrala mladinska Vesna Vim- polšek. nadaljevala pot proti Lovrencu vcv Vidmu. V obeh krajih so jo TMoiično in slovesno sprejeli. Maj po deseti uri pa je prispela Meta v Cirkulane. OkoH pol enajstih je bila že v Markovcih, nekaj pred enajsto pa v Domavi. Zatem je štafeta nadaljevala pot proti Polenšaku in Gomih, kjer sojo ptujski mladinci okoli 11.15 predaU vrstnikom iz občine Lju- tomer. Drugič je zvezna štafeta mla- dosti prispela v ptujsko občino ob osemnajstih, ko so jo naši mladinci v Gočovi prevzeli od mladih iz občine Lenart. Pot je nadaljevala proti Rogoznici, za- tem pa proti Ptuju, kjer jo je navdušena množica na Trgu mladinskih delovnih brigad spre- jela ob 18.30. Na slavnostno tribuno je štafetno palico prine- sel mladinec iz Sesterž, Branko Kljub poznemu nedeljskemu popoldnevu se je na Trgu MDB zbralo veliko število mladih in starejših občanov._______________....._ _ ._____________...... . _^_________^otiaMAimiSSL Beranič. Pozdravno pismo pred- sedstvu SFRJ in CK ZKJ pa je prebrala Sanja Brezničar. članica predsedstva OK ZSMS Ptuj. V bogatem kulturnem sporedu so zatem nastopili mladi iz OO ZSMS Sestrže, pionirji OŠ Franc Osojnik, tamburaški orkester iz Cirkovc pripadniki ptujske gaf- nizije. Po slovesnosti pa je mla- dinka Anita Peklar iz Vidma ponesla štafetno palico proti Gorišnici in Forminu, kjer so jo ptujski mladinci ob 19.30 predali ormoškim. M. Ozmec ZVEZNA ŠTAFETA MLADOSTI V 0RM02U | MLADI BODO NADALJEVALI TITOVO DELO Mladi ormoške občine so zve- ^0 štafeto mladosti prevzeli na jTiostu Formin v nedeljo. 15. maja. •Najprej so jo nosiH mladi iz Pod- Sorc, ki soji pripravih pravi špalir JJiladosti in cvetja. Za tem je šta- '^ta nadaljevala pot v Ormož, kjer J*^ bila pred domom kulture ob S^^45 osrednja slovesnost. Na tri- je štafetno palico prinesla 'pilita Mesaric s Koga. sicer di- ^jMa gimnazije v Ljutomeru. vir^ predsedstva ormoške lupine in aktivna mlada druž- beno-politična delavka. Prilo- žnostni govor ob|5revzemu štafete pa je imel Milan Sever, predse- dnik ormoške mladine. S krajšim kulturnim progra- ^oški mladinci pred predajo Štafete. Foto: I. Ciani mom so sodelovali otroci iz osnovne šole z recitalom o Titu in folkloristi od Tomaža in iz Ivanj- kovec. Priložnostni program so za tem izmenjavali vse do druge ure zjutraj. V ponedeljek. 16. maja je šta- feta krenila proti Središču, te- meljni organizaciji Gosad. kjer jo je Silvija Lukner iz Obreza pre- dala mladim iz Čakovca. Sledil je krajši kulturni program, v kate- rem so sodelovali učenci OŠ iz Središča, folkloristi in tamburaši iz Nedelišča. Silvija Lukner je ob predaji štafete v imenu mladih ormoške občine svečano zaobljubila, da bodo mladi nadaljevali Titovo delo in da moramo tudi po Titu — ostati Titovi. MG Silvija Lukner predaja štafetno palico mladim iz Čakovca. foto: Ciani ZK naj bo kadrovska organizacija Sele kot taka se bo lahko spopadala z množico nalog, ki jih ji nalaga družbeni in gospodarski trenutek. Vloga zveze komunistov ni zgolj v opo- zarjanju na napake in nepravilnosti, temveč in predvsem v ponujanju r^i- tev za njihovo odpravljanje. Koliko ji to uspeva, ali bolje rečeno ne uspeva, so pokazale javne razprave o aktualnih vprašanjih kadrovske politike in nalogah komunistov na tem področju. Kljub oceni, daje bil storjen precej- šen napredek na tem področju, ostaja soglasno mnenje, da je kadrovska politika še vedno premalo podružbljena, zaprta v ozke kroge odločanja. Udeleženci javne razprave se niso strinjali z mnenjem članov medob- činskega sveta ZKS za Podravje, ki so f e sestali prejšnji ponedeljek, da je gradivo za 7. sejo Centralnega komiteja ZK Slovenije dobro pripravljeno. Menili so, da zgolj ponavlja že dolgo znana dejstva, ne ponuja pa predlo- gov za boljše delo. Zato so udeleženci javne razprave tudi dali nekaj pred- logov in med drugim menili, da bi morali tudi odgovorni družbenopolitični delavci ob prevzemanju odgovornih funkcij pripraviti svoje predloge in metode delovanja, ki bi naj pomenili bistven premik v dosedanjem delu. Hkrati so opozorili, da pomeni pri nas kadrovska politika le odločanje in dajanje mnenj k imenovanjem posameznikov na odgovorne vodilne in vod- stvene funkcije, medtem ko nihče ne posveča pozornosti poslovodjem, obratovodjem, mojstrom in skupinovodjem. Tudi ti bi morali soditi v rang tistih, ki so podvrženi pravilom reelekcije in rotacije. Poleg tega bi morali dosledno izvajati ocenjevanje dela posameznika in se ob njegovem neustreznem ali nezadovoljivem delu brez omahovanja odločiti za zame- njavo funkcionarjev ali odgovornih delavcev v gospodarstvu. V javni razpravi ie bilo opozorieno tudi na dokaj stihijsko kadrovanje v družbenih organizacijah in društvih. Te so še kako pomembne, saj zdru- žujejo veliko število občanov in soustvarjajo javno mnenje. Zato bi morali tudi tu nameniti večjo pozornost kadrovanju ljudi za vodilne funkcije in spodbuditi komuniste v teh organizacijah k večji aktivnosti. Za primer ne- aktivnosti lahko vzamemo podatek, da aktivi komunistov v društvih sploh ne delujejo, kar gotovo kaže na nezainteresiranost komunistov za delova- nje na tem področju. Udeleženci razprave so opozorili tudi na pomanjkljive kadrovske služ- be, ki marsikje sploh ne opravljajo svojega dela in poudarili nujnost po ustanovitvi take samostojne službe pri občinski skupščini. Ta naj ne bi imela zgolj vloge zbiralca podatkov iz združenega dela, temveč tudi usmer- jevalno in povezovalno vlogo. S tem je povezano tudi uresničevanje dogo- vora o kadrovski in štipendijski politiki. Prvega niti niso podpisale vse organizacije združenega dela v ptujski občini, drugega pa ne spoštujemo. To govori podatek o razmerju med kadrovskimi Štipendijami in štipendija- mi iz združenih sredstev, ki je 30 proti 70, torej prav obratno kot v republi- ki. Z uspdno in dobro začrtano kadrovsko politiko v vseh okoljih bi tudi presegli težave ob kadrovanju za posamezne odgovorne naloge, saj se le-to običajno suče v določenem krogu Iju^i, ki jih je čas,.povozil", kot pravi- mo. Zakaj mladi stoje ob strani? Dostikrat zato, ker jih nihče ne predlaga za opravljanje odgovornih del, ker je merilo za sposobnost prevečkrat le število funkcij, kijih posameznik opravlja, namesto da bi ocenjevali njego- ve delovne sposobnosti in zmožnosti za opravljanje takih nalog. Zato bi morali člani zveze komunistov redno ocenjevati svoje delo, delo ostalih de- lavcev pa sindikati. Poleg tega je potrebno okrepiti vlogo - osnovne organizacije ZK v kadrovski politiki, prav tako tudi organizacij v ostalih družbenopolitičnih organizacijah, da bi tako resnično dosegli kar se da vi- soko stopnjo podružbljenosti kadrovanja. Hkrati pa ne bi smeli pozabiti, da sprotno ocenjevanje dela naj ne doleti le posameznikov, temveč vseh in vsakogar, posebej še vodilnih delavcev in funkcionarjev. Posebno pozornost je treba nameniti tudi evidentiranju kandidatov za opravljanje posameznih del in nalog, posameznih odgovornih funkcij. Ta mora izhajati iz baze, celotni kadrovski postopek pa naj bo izpeljan tako, da bodo resnično postavljeni pravi ljudje na prava mesta — kar se sicer prej kot ne bolj redko dogaja. N. Dobljekar Mika Špiljak, predsednik predsedstva SFRJ Pod predsedstvom Petra Stamboliča je bila, 13, maja v Beogradu, seja predsedstva SFRJ. Na njej so izvolili in razglasili MIKA SPILJKA za predsednika, VIDOJA ZARKOVIČA pa za podpredsednika predsedstva SFRJ, njun enoletni mandat pa se je začel v ponedeljek, 16. maja. MIKA SPILJAK se je rodU leta 1916 v Odri pri Sisku na Hrvaškem. Leta 1935 je postal član SKOJ, leta 1938 pa član KPJ. Po osvoboditvi je opravljal vrsto vodilnih družbenopolitičnih funkcij. Med drugim je bil predsednik zveznega izvršnega sveta, predsednik zbora narodov zvezne skupščine, predsednik sveta ZS Jugoslavije, član predsedstva CK ZK Hrvaške itd. Član in podpredsednik predsedstva SFRJ je postal marca le- tos, po smrti dr. Vladimira Bakariča. VIDOJE ŽARKOVIC se je rodil leta 1927 v vasi Nedojno v Črni gori. V NOB je vstopil leta 1941, ko je postal tudi član SKOJ, član KPJ pa je od leta 1943. Po vojni je opravljal odgovorne dolžnosti v JLA, bil je sekretar CK ZK Črne gore, predsednik IS in predsednik skupščine SR Črne gore, opravljal pa je tudi več drugih odgovornih dolžnosti. Član predsedstva SFRJ je že od leta 1971. „ . Odgovor na članek „Prvi maj v ormoški občini" v članku »Številna priznanja — utrjevanje bratskih vezi«, objavljen na 1. strani 18. štev. Tednika, je novinarka MG med drugim zapisala: »Ne moremo mimo dejstva, da je govornik v svojem govoru izrazil tudi nekate- ra »svoja<< stališča in stališča mlade generacije na določene družbene izpade, ki jih sociali- stična samoupravna družba na more tolerira- ti.« Ta komentar novinarke si lahko bralci razhčno tolmačijo, zato navajam dobesedno aei IZ svojega nagovora. Ker domnevam, da se komentar nanaša prav na ta del. Besedilo se glasi: »V mladinski organizaciji nas še posebno skrbijo nekateri idejni odkloni med mladimi. oz. gre bolj za presojanje teh izgredov. V mislih imam svetozarevski primer, pa suboti- ški, pa slovenske »nosilce« kljukastih kri- žev ... Ko gre za take izgrede bi morali biti bolj blagi, imeti bi morali več razumevanja za mladost — ne le v znanem smislu »premlad je, da bi razumel«, marveč ob spoznanju, da gre za ljudi. Ki iscejo svojo pot in svoje mesto v življenju. Potemtakem je razumljivo tava- nje — je bilo in še bo. toda to tavanje je v tunkciji lastnega položaja in cilja. TU ni mogoče ničesar doseči z učiteljskim dokazo- vanjem, češ, kako vse to ni prav. Morali bi najti drugačne poti k mladim, usmerjati bi jih morali k temu. da gradijo, ne rušijo.« Kot odgovorni javni politični delavec ne morem razumeli v katerem delu tega besedila je videla novinarka osnovo za svoj komentar. Zahtevam, da se mi to obrazloži. Jože Borak POJASNILO UREDNIŠTVA Novinarka je svoj komentar oprla predvsem na tisti del stavka: »Ko gre za take izgrede, bi morali biti bolj blagi... «, ker meni, da do pojavov nacističnih simbolov ne smemo in ne moremo biti »blagi«, temveč jih kvečjemu moramo le bolj objektivno ali pravičneje ocenjevati. To je razumeti tudi iz nadaljnjega besedila vašega nagovora. Gre za popolnejšo informacijo in ne za opravičevanje, zato smo besedilo tudi objavili. 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 19. maj 1983 - XEDNI DO EMONA MERKUR Zadovoljivi poslovni rezultati Delavci ptujskega Merkurja so ob koncu prejšnjega meseca zaključili z razpravami o uresničevanju delovnega plana za to leto. Ugotavljajo, da so v prvem trimesečju dosegli planirane postavke. Rast delotnega prihod- ka je 38-odstotna, dohodka in čistega dohodka pa 40-odstotna. Ti podat- ki so v primerjavi z ostalimi v sestavljeni organizaciji združenega dela Emona ugodni, saj so uspeli pokrivati tudi stopnjo rasti cen, ki je bila v primerjavi z lanskim enakim obdobjem 30-odstotna. Za temi rezultati pa se seveda skriva precej napora vseh zaposlenih, saj imajo velike težave pri nabavi blaga, upada tudi kupna moč, obrestne mere so visoke in tako da- lje. Zato v Emoni Merkur namenjajo vso pozornost finančni politiki, saj so obresti izredno močan element zniževanja čistega dohodka. Zato so se odločili za finančno disciplino in za nabavo kritičnih artiklov, da bi tudi domačim potrošnikom vsaj delno zagotovili oskrbo s temi artikli. Poleg tega v Merkurju ugotavljajo močan padec na področju potro- šniškega kreditiranja. To se je v prvih treh mesecih tega leta v primerjavi z lanskim enakim obdobjem zmanjšalo kar za 80 odstotkov. To je seveda posledica obvezne visoke lastne udeležbe, pri tekstilu in pohištvu je 60- odstotna, za vso ostalo blago pa 80-odstotna, pa seveda izredno visoke obrestne mere. Na drugi strani pa beležijo v tem obdobju precej več na- kupov z gotovino, kot v enakem lanskem obdobju. N. Dobljekar LETOS VEČ POZORNOSTI VZDRŽEVANJU Osnovna dejavnost v TOZD Elektro Ptuj, kjer je zaposlenih 116 delavcev, je distribucija električne energije, kot stransko pa je izvajanje vseh vrst električnih instalacij in priključkov, vzdrževanje javne raz- svetljave, izvajanje elektro meritev ter opravljanje vseh vrst storitev z avtomobili in gradbeno mehanizacijo. Lani so poslovanje končali z izgubo. Glavne vzroke za to lahko hitro ugotovimo. Celotni prihodek je bil za 9 °Io večji kot leta 1981 in 7 % nižji od planiranega. Pri tem so za planom dohodka pri prodaji električne energije na domačem trgu zaostali kar za \1 %, kar je posledica neiz- vedene ovrednotene elektroenergetske bilance za leto 1982, prišlo pa je tudi do prerazporeditve v korist slovenskih premogovnikov. Ptujska temeljna organizacija je tako dobila kar 7 milijonov dinarjev manj sredstev kot je bilo planirano. Delavci so vložili veliko naporov, da bi ublažili že med letom pričakovan izpad prihodka iz združene prodaje. Pri porabljenih sredstvih je največji porast pri amortizaciji osnovnih sredstev. Ustvarjeni dohodek je tako bil zelo okrnjen in je zadoščal le za pokriva- nje obveznosti, ki so prav tako veliko večje (za 40 Cisti dohodek ni dovoljeval oblikovanja skladov in je le delno pokrival vkalkulirane oseb- ne dohodke. Zato izguba pri poslovanju, okrog 10 milijonov dinarjev, kar bodo nadomestili v naslednjih časovnih razdobjih, seveda ob ugod- nejšem poslovanju. Letošnji obeti niso rožnati, poslovno leto bo podobno lanskemu, morda še težje, saj je večji del elektrogospodarstva v težkih likvidnostnih razmerah. Pri izboljšanju poslovanja so lani veliko storili na področju stranskih dejavnosti. Ce bodo s tem nadaljevali, potem bodo zanemarili vzdrževa- nje naprav, kar je osnovna naloga. To so si lahko privoščili za eno leto, letos in prihodnje leto pa bo to potrebno nadoknaditi, saj so posledica zaostanka pri vzdrževanju lahko izpadi električne energije. To je tudi ena glavnih usmeritev, ki so jih sprejeli ob obravnavi poslovnih rezultatov za lani in letošnjega delovnega načrta. Kot poseben uspeh lanskega leta izpostavljajo prehod srednjenape- tostne mreže z 10 kilovoltne obratovalne napetosti na dvajsetkilovoltno in sicer je to bil cilj za celotno območje, ki ga z dejavnostjo pokriva temelj- . na organizacija. Zraven boljših napetostnih razmer pomeni to tudi zmanjšanje izgub na srednjenapetostni mreži. V okviru Elektro Maribor so pri teki uspeli kot prvi. Pri izboljšanju razmer na nizkonapetostni mreži največ opravijo z vgradnjo vmesnih transformatorskih postaj. Tako so v ormoški občini zgradili trafo postaje v Strmcu, v Osluševcih, Strejancih in Sodincih, v ptujski občini pa v Podvincih, Medvedcih, Podložah, Brstju, Stukih, Mestnem vrhu, Zetalah, Malem Okiču, Skorišnjaku, Jablovcu, Dežnem (tu še ni bilo elektrike), Sitežu, Medribniku, Gradiščah, Jelovicah, Trnov- ski vasi in še nekaj obnov starejših transformatorskih postaj. Zgradili so 25 trafo postaj s priključnimi daljnovodi in potrebnim nizkonapetostnim omrežjem. . In kakšen je sedanji obseg naprav na območju dela TOZD Elektro Ptuj? Daljnovodov in kablovodov visoke in srednje napetosti je 532 kilometrov, nizkonapetostnega omrežja 1787 kilometrov, 4 razdelilne transoformatorske postaje in 294 transformatorskih postaj. Vse to je potrebno redno vzdrževati in izboljševati. Ob tem so izvedli še okrog 600 priključkov za nove porabnike. Ob koncu leta 1982 so električno energijo dobavljali 24494 uporavnikom, od teh pa jih je 33 priključenih na visoko napetost. Pri pripravi plana letošnjih investicij so bili previdni, saj so že med pripravo vedeli za poslovni rezultat, da bo potrebno del amortizacije nameniti za pokrivanje izgube in bo tako obširen plan, kot je bil lanski, težko izvesti. Planirajo nekaj obnov daljnovodov, kjer so še bakreni vodniki manjšega preseka (radi se trgajo). Gre za daljnovode Zupečja vas—Pongerce, Rabeljčja vas — Grajenščak (povezava z razdelilno trafo postajo v Mariboru za dvostransko napajanje), novi izvod iz ptujske RTP za podlehniški del (dosedaj je bil skupni z videmskim) in manjšo obnovo kablovoda na Pobrežju. Glavni poudarek bo znova na gradnji vmesnih transformatorskih po- staj in ustreznih priključkov ter povezah. V ormoški občini bodo trafo postaje zgradili v Litmerku in Lešniškem vrhu, v ptujski pa na Grajenščaku, Zgornji Hajdini, Podlehniku, Majšperku, Spuhlji, Brezju, Sedlašku (kjer še 14 gospodinjstev nima elektrike!), Vintarovcih, Spodnih Jablanah, Sturmovcu, Stojncih, Hlaponcih, Bodkovcih, Zamušanih in verjetno še v Doliču in Kukavi. Z združitvijo sredstev v okviru DO Elektro Maribor bodo poskušali dobiti soglasje, da bi vključili še gradnjo trafo postaje v Novi vasi pri Markovcih, Kočicah, Dražencih in Jurovcih ter v Podgorcih, zraven pa še obnovo daljnovodov pri Završu in na Bregu v Ptuju (zamenjava vodni- kov). Vendar je to odvisno od razpoložljivih sredstev stranske dejavnosti. Sistem gradnje, s sodelovanjem krajevnih skupnosti, ostaja enak, saj so s tem zadovoljni eni in drugi. Občani bodo še naprej s prostovoljnim de- lom, prevozi in podobnim zniževali stroške teh investicij. Potrebe pa so še kljub temu zelo velike. Za odpravo slabih napetostnih razmer, da bi zadostili normativom, bi morali takoj zgraditi vsaj še 200 transformatorskih postaj! Tako nas tudi na tem področju čaka še veliko dela. 1 j^gtar NA OBISKU V MOTELU PODLEHNIK V novo sezono z obogateno ponudbo Motel Podlehnik sprejema goste že od leta 1976. Danes je v njem zaposlenih okrog 70 ljudi. Njegova nočitvena zmogljivost pa je 103 le- žišča; restavracija ima 350 sedežev; del motelskega kompleksa zavze- ma konferenčna dvorana z okrog 100 sedeži; dodana mu je tudi let- na terasa z okrog 90 sedeži. Motel dokaj uspešno posluje — vsako leto povečuje promet za 20 do 30 odstotkov. Malo manj uspešna je zasedenost sob — zad- nja leta stagnirajo. Poprečna za- sedenost je okrog 60 do 65 odstot- kov. Na zasedenost močno vpliva manjši tujski promet in stabilizaci- ja. Pri slednjem gre predvsem za zmanjševanje reprezentanc, raznih stroškov potovanj, kilometrine in podobno. V motelu si prizadevajo pred- vsem, da pridobijo več tujih go- stov. Njegova lega, — stoji tik ob cesti, mu nalaga še dodatno nalogo in to, da pritegne čim več šoferjev. To so zlasti tranzitni šoferji. Po svojih močeh in glede na potrebe gostov prilagajajo tudi ponudbo. Moramo pa zapisati, da se motel uvršča med boljše, če ne najboljše tovrstne objekte pri nas. Njegov sloves je tesno povezan s prizade- vanji celotnega kolektiva, da ohra- ni čisto in urejeno okolje ter kvali- teto storitev. To je tudi porok, da se bo gost še vrnil. O motelski ponudbi je Franc Hercog, direktor temeljne organi- zacije povedal: ,,Motel ima pestro ponudbo. Ponuja domača in med- narodna jedila. Letos jo bodo še obogatili. Želimo namreč prilago- diti jedilnik potrebam turških go- stov. S tem bomo prispevali k po- večanju gostinskih uslug — sedaj jih ti gostje premalo koristijo. Pripravljali bomo tri do štiri je- dila z njihovega jedilnika. Primer- no pa jih bomo o svoji ponudbi tudi obvestili." Svojevrstno afirmacijo dosega motel s turističnimi tedni. Organi- zira jih dvakrat letno — spomladi in jeseni. Po kvaliteti se razlikujejo — enkrat so boljši — drugič slabši. V teh tednih poskušajo gostom Franc Hercog ponuditi več, kot je to mogoče z običajno ponudbo. V ponudbo teh tednov vključujejo domača jedila, dalje jedila, ki jih ni mogoče v kratkem času pripraviti in se je na njih pripravo potrebno ustrezno pripraviti. Izbirajo pa takšno po- nudbo, ki potem tudi gre v denar. Močno je vključen oziroma po- vezan z ostalimi gostinsko-turisti- čnimi organizacijami v občini Ptuj. Precej dobro sodeluje s ptuj- skim hotelom in toplicami. V zad- njem času pa se uveljavljajo tudi skupne predstavitve na raznih sej- mih, kar je svojevrstno dopolnilo turistične afirmacije celotne obči- ne. Te predstavitve so bile zelo uspešne, zato jih bodo v bodoče še utrjevali in krepili. Z ostalimi turi- stičnimi organizacijami pa si motel deli tudi turistične pakete. To po- meni, da vsak člen v tej turistični Bife bo kmalu dobil tudi teraso verigi ponuja gostu svoj del turisti- čne pogače. DODATNO K MOTELU — NOV OBRAT To je glavna sestavina letošnje obogatene ponudbe. Obrat stoji na desni strani ceste iz zagrebške sme- ri. Kontejnerski tip bifeja je bil odprt že v lanskem letu — letos ga razširjajo, pripravljajo teraso Udarniško pomagajo tudi delav^ motela. V ponudbo pa uvajajo tu. di razne mlečne izdelke, sadje in omenjeno turško kuhinjo. V strj. teškem načrtu pa imajo vsakoletno dopolnjevanje ponudbe tako, da bi zajeli čim več gostov od blizu i„ daleč. Iščejo namreč pot do ideal, ne ponudbe. Slabše poslovanje v treh mescciii leta 1983 foto: JB Letošnje prvo trimesečje je motel zaključil z izgubo. Ta je večja, kot so planiraH. Glavni vzroki izgube so povečani stroški kurjave in manjši promet. Prepričani pa so, da bodo ta izpad med letom zlasti še med sezono nadoknadili. Na glavno sezono so se namreč dobro pripravili. Manjši dohodek pa po- gojujejo tudi neusklajene cene. MG NA OBISKU V OiMNiKARSKEM PODJETJU PTUJ So dimnikarji prinašale! sreče? v Dimnikarskem podjetju Ptuj je trenutno zaposlenih 32 delavcev, ki s svojim delom skrbijo za čišče- nje dimnovodnih naprav na obmo- čju .ptujske in ormoške občine. V letu 1982 so dosegli razmeroma do- bre finančne rezultate, saj je letna realizacija znašala 12,2 milijona. V primerjavi z doseženim, celo prese- ženim programom dela pa so imeli osebne dohodke precej nizke. V pogovoru z direktorjem delovne organizacije, Brankom Kosarjem smo najprej želeli zvedeti njegovo mnenje o tej dejavnosti in težavah s katerimi se srečujejo pri delu. O tem je povedal: ,,Dimnikarsko podjetje v Ptuju obstaja že več kot 20 let in v tem času se je veliko spremenilo, čeprav ostaja osnovna dejavnost vedno enaka. Kar se tiče poklica dimni- karja, lahko mirno rečem, da je to danes že moderni poklic z veliko tradicije. Dimnikarska služba je organizi- rana v skladu z občinskim načrtom o ukrepih za varstvo pred požari. Poslovni predmet naše službe je pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in prezra- čevalnih naprav ter meritve dimne ali druge emisije kurišč. V prizade- vanju, da bi bilo čim manj poža- rov, ki nastajajo zaradi slabih dim- nih naprav, je občina dolžna poleg požarne inšpekuje, poklicnih in prostovoljnih gasilskih organizacij, organizirati še ustrezno dimnikar- sko službo. To pa lahko opravljajo le organizacije in samostojni dimnikarski ob?tniki, katerih poslovni predmet je dimnikarstvo. Naš poklic združuje tri tehnično neločljiva področja; — varstvo pred onesnaženjem zraka, — var- čevanje z energijo in požarna var- nost." Kakšne težave vas pestijo pri tem? ,,Veliko težav imamo, najhuje pa je zaradi pomanjkanja delovne sile. Trenutno nam na območju ptujske občine manjka za tretjino delavcev. Tudi učencev ne dobimo, čeprav imamo razpisanih vsako leto 6 štipendij. Menim, da verje- tno za mlade poklic dimnikarja ni vabljiv. To je osnovni vzrok, razen tega pa je še kup manjših. Kot kažejo podatki in izkušnje je tudi zdravstveno stanje naših delavcev na nizkem nivoju, predvsem zaradi delovnih pogojev. Dimnikarji umi- rajo nekje med 50 in 60 letom." Prav gotovo je eden od vzrokov za slab odziv v dimnikarskem Čeprav so opremljeni s sodobnimi pripomočki imajo dimnikarji težko de- poklicu tudi nizka stimulacija. Kakšno je stanje? ,,Naš'poklic je družbeno slabo priznan. V lanskem letu smo do- segli povpreček neto dohodka okoli 14.(XX) din, kar je daleč pod republiškim povprečjem. Prav za- radi tega naši dimnikarji odhajajo v druge delovne organizacije. Veli- ke teŽaVP imarrto pri noburi z.aSCU- nih sredstev, zato so drugod tudi bolje zdravstveno zaščiteni. Razen tega imamo tudi velike težave z našimi strankami. Lastniki kuril- nih naprav prepogosto in skrajno neodgovorno odklanjajo dimni- karja, kadar pride. S tem logično nastajajo motne v dohodkih in to posredno vpliva tudi na osebne dohodke zaposlenih. Razen tega je nevarnost požarov dosti večja, pa tudi goriva se porabi več kot pri očiščenih dimnovodnih napravah, da ne omenjam prekomernega onesnaževanja okolja. Treba je vedeti, da se pri slabo vzdrževanih dimnih napravah in pečeh pokuri za polovico več goriva kot običaj- Branko Košar, direktor dimnikar-, skega podjetja Ptuj Morda še nekaj besed o teren- skem delu dimnikarjev, ki pravgo- tovo ni lahko. O problemih na tem področju je Ivan Završnik, vodja dimnikarskega okoliša povedal: ,,Največji problem je v tem, da se dimnikarji vozijo na teren v oddaljene kraje. Takoj za tem so iczM pogoji pri delu. Treba je plezali po lestvi, hoditi po strehi in prepričevati stranke, da je redc^ vzdrževanje in čiščenje dimnovo!. nih naprav nujno. Ce bi vsi pozna- li vsaj osnove predpisov in zakona o dimnikarski službi, tega ne bi bi- lo. Natančno so določeni roki in načini čiščenja, ki jih mora dimni- kar opraviti — če ne odgovarja naša delovna organizacija." Ali obstaja kazenska sankcija v primeru, ko stranka odkloni čišče- nje, ki je sicer nujno? ,,V zakonu o dimnikarski službi so zapisane tako sankcije za dim- nikarsko delovno organizacijo, kot za stranke. Ce stranka ne dovoli čiščenja, je predvidena kazen od 1000 do 5000 din. Ce pa stranka sploh ne dovoli pregleda dim- novodnih naprav, je predvidena kazen celo do lO.OCK) din ali stari milijon." Verjetno do takšnega primera še ni prišlo? ,,Je že, zakaj pa ne. Na žalost je tako in ukrepamo in bomo ukrepali dosledno. Vse skupaj pa se konča tako, da potem stranka dimnikarja še bolj zasovraži." Včasih je bilo drugače. Dimni- karja so bili pri vsaki hiši vesefi, saj baje nosi srečo? ,,Res je. Se dandanes imajo ponekod dimnikarja za prinašalca sreče, žal pa samo še na razgledni- cah okičenega s štiriperesho deteljico. Naši delavci, torej ta pravi dimnikarji pa žal že dolgo niso več deležni prave sreče, da bi jo prinašali pa še manj. Kupna moč prebivalcev se je močno zmanjšala, treba je gledati na vsak dinar. Zal je vse več takih, ki hočejo prihraniti prav na račun neplačevanja dimnikarskih stori- tev. Pri tem pa se ne zavedajo, da je že okoli 70 odstotkov požarov prav zaradi slabo vzdrževanih in neočiščenih dimnih naprav!" M. Ozmec Rana košnja je odločilna za prirejo mleka in mesa Travinje naš najpomembnejši vir surovin je slabo izkoriščeno. Iz leta v leto na pretežnem delu travinja kasnimo s košnjo in dopuščamo, da trava izgubi ve- čino svoje hranilne vrednosti. S travo pospravljeno v začetku latenja dosežemo še enkrat večjo prirejo me- sa in mleka kot v cvetenju. Večino travnikov pa kosi- mo šele po cvetenju, ko je vrednost krme še mnogo manjša. Neugodno vreme ni edini vzrok za slabo izkorišča- nje travinja. Včasih s košnjo čakamo, da dosežemo večji pridelek sena, kar tudi dosežemo, vendar visok pridelek krme še zdaleč ne nadomesti izgubljene kakovosti, zmanjša pa se tudi pridelek krme v naslednjih košnjah. Dolgoročno moramo hitrejJ razvijati boljše načine rabe in konzerviranja. PaSn^ kosna raba travinja, načrtno pridelovanje kvalitetne zelene krme za krmljenje v hlevu, siliranje trave in prevetrovanje sena so ukrepi, ki bodo omogočili večjo prirejo mleka in mesa ob enaki ali manjši pora- bi žita in močne krme. Zaradi ugodnih vremenskih razmer je letos v pre- težnem delu Slovenije zrasla bujna trava. V toplejših območjih je bila trava že prve dni maja v začetku la- tenja in na gnojenih travnikih že primerna za kon- zerviranje, kar pa so zaradi nestanovitnega vremen^ uspeli samo na manjšem številu gospodarstev. fEDNIK 19. maj 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 MKO sam OB DNEVU VARNOSn premalo je da opozarjamo in kaznujemo! ,V upravi za notranje /adevc ^ spopadamo s puvečano aktiv- j^tjo na številnih področjih in ^5iikah. ki ogrožaj« našt) druž f je uvtKloma povedal načel- IJN/ Mdnb«>r na tiskovni konferenc"' ob 13. maju — dnevu vam<»''- P''^* /aradi lega ocenju- jejo, da -v: je varnostna situacita v {,r\ih ireh mesecih leta 1983 v aoločeni men ptniahšala. Vzroki ^ med drugim ludi v zaostrenih eospi»darskih ra/merah. v vehki ffien pa je slanje odvisno tudi od (^Iomega kompleksa varnosti in družbene samo/aščite. Se vedno je premal«) samtv/aščilnega obna- lanja občanov, čeprav je bih) in \^ težišče organt>v za notranje ^eve pt>leg odkrivanja in pre- prečevanja vseh negativnih oblik tudi dosledno uresničevanje kon- cepta dru/bene samozaščite in podružbljanje varovanja državne nieje. Z usklajenim delom so v tNZ kljub vsemu zaeotavliali splošno varnost ljudem. »Občan se mora počutiti varnega.« je poudaril Niko Sebart. »in upamo da to naSo temeljno nalogo dobro izpolnjujemo.« Slanje na področju kriminali- tete je v prvih Ireh mesecih realno, vendar kljub temu za- skrbljujoče, saj so doslej obrav- navali že 1769 kaznivih dejanj, ali za 93 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Gospodar- ska krinunalitcta pa predslavlja že prvo družbeni* nevarnost. V prvih treh mesecih so sicer ob- ravnavah s tega področja 9 ka/nivih deianj manj, pa le zato družbena skupni>sl ošKout)vana /a l(» krat več kot lani v enakem obdobju. Pri splošni kriminaliteti je še vcdnt) preslabi) samoza.Šcitno obnašanje občanov, /ato je to Področje v 10 odstotnem porastu o.sebno pt)zornost posvečajo v UNZ mladoletniški kriminaliteti Uspešnemu delu pri odkrivanju na tem področju gre zahvala, da se je " število mladoletniških osumljencev zmanjšalo /a okoli 30 odstotkov. Na področju požarnega var- stva so zabeležili 9 požarov manj kot lani, vendar je družbena škoda večja za okoli 90 odstot- kov. Občutno na se je poslabšalo stanje na področju varstva pri delu, kjer bo treba zaostriti odgovornost oseb. Na področju javnega reda in miru je stanje nekoliko ug()dnej- šc. sa^ se je število prekrškov zmanjšalo za 25 odstotkov. Na področju prometne varnosti pa so zabeležili manj nezgod, med- tem ko je število smrtnih žrtev (19) enako. Najbolj ogrožena kategorija udeležencev v prome- tu so še vedno pešci in kolesarji. M. Ozmec Sprejeli jih bomo kot najbolje znamo V prvih junijskih dnevih letos bo v Slovenijo znova pnpeljai vlak bratstva in enotnosti; pripeljal bo nekdanje gostitelje izseljenih sloven- skih družin. Priprave na sprejem letošnjih udeležencev vlaka bratstva in eno- tnosti že potekajo, vcnli pa jih kot leta doslej ktK)rdinacijski odbtir za sprejem vlaka bratstva in enotnosti pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze Ptuj. Ta seje na zadnji seji 7£ dogovoril za program bivanja srbskih gostov v ptujski občini. Srbski gostje bodo v ptujski t)bčini od 3. do 6. junija. Ob prihodu v Ptuj — to je 3. junija bo na Trgu mladinskih delovnih brigad osrednji sprejem letošnjih udeležencev vlaka bralstva in enotnosti; drugi dan bivanja pri nas bodo srbski gostje preživeli v krogu svojih gostiteljev; zvečer pa bo na ptujskem gradu družabno srečanje. Petega junija .se bodo srbski gostje skupaj z gostitelji udeležili slovesnosti ob otvoritvi letošnje zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice 83. Šestega junija bodo gostje nekaterih ptujskih in drugih osnovnih šol, kjer bodo prisostvovali uram zgodovine iz izseljenišlva. Obiskali b(xlo tudi spominski park v Mostju. Od njih pa se bomo poslovili na Desirniku, kjer krajevna konferenca socialistične zveze Heroja Lacka Rogoznica pripravlja krajšo slovesnost. Tudi letos bomo goste iz bratske republike toplo pozdravih. Se posebej prisrčnojih bomo sprejeli v petek. 3. junija, kose bodo prif>cljali na Trg mladinskih delovnih brigad v Ptuju. Pred tremi leti smo se s sprejemom izkazali, lakral jih je pozdravila množica Plujčanov; prepričam smo. da no tako tUdI letos. MG Osrednja slovesnost ob Dnevu mladosti bo v Kidričevem Na zadnji seji predsedstva ob- činske konference mladih v Ptuju, ki je bila v petek, 13. maja so naj- več besed namenili poteku spreje- ma zvezne štafete mladosti v obči- ni, ki smo jo svečano sprejeli dva dni zatem. Precej besed pa so mla- di namenili tudi prireditvam ob mesecu mladosti, ki potekajo že od druge polovice aprila. Najbolj množična so športna tekmovanja mladih, ki pa žal tudi tokrat niso naletela na preveč zadovoljiv odziv mladih iz osnovnih organizacij, — čeprav so dobro pripravljena. Osrednja prireditev ob dnevu mladosti pa bo letos v sredo, 25. maja pri osnovni šoli Borisa Kidri- ča v Kidričevem, kjer bo tačas potekalo tudi tradicionalno 19. srečanje prijateljstva v katerem so- delujejo pionirji osnovnih šol iz vseh bratskih republik in pokrajin. Slavnostni govornik na tej slo- vesnosti bo Diana Bohak, pred- sednica občinske konference mla- dih v Ptuju. Kulturni program pri- pravljajo pionirji tamkajšnje osnovne šole, ter godba na pihala in moški pevski zbor TGA. Na slovesnosti bodo med drugim po- delili tudi priznanja najzaslužnej- šim mladincem in mentorjem, ter pokale in priznanja zmagovalcem športnih srečanj v počastitev dneva mladosti. _ OBRTNO ZDRU2EN:jlimil Popoldanski obrtniki v bodoče redni obrtniki? v ptujskem obrtnem združenju si zdo prizadevajo, da bi preusmerili priU^o 70 dosedanjih popoldan- skih obrtnikcv v redno obrt. Pri tem svojo aktivnost ofHrajo na podatke uprave za družbene prihodke, — vodili pa jo bodo duinai s komitejem za družbeno- ionomski razvoj in ptamranje ter odborom zi drobno gospodarstvo pt\ izv^nem svetu SO Ptuj. T/enutno največjo aktivnost vodijo pri sestavi cenikov. Odprtih je namreč še veliko cenikov in to a četo viSlo dejavnostL Omeni- mo cenike za kovinske, aviome- hanične, avtoelddtiičarske in avto- klepaiske storitve; keramičarske in pečarske storitve; dalje za klepa- rske, krovske in fasaderske storitve ter klima naprave; šKiljske, kroja- ške, tapetni9» in čevljarske storit- ve; sobosfikarske in pleskarske storitve; elektro-instalacijske storitve; mizardie storitve. Na »rešiiev" pa čakata tudi cenik režijskih ter strojnih ur kovinske panoge obrti in cenik gumarskih storitev in predelava plastile. Precejšnjo pozornost v združenju posvečajo tudi usposabljanju član- stva. Tako nameravajo organizira- ti seminar za vodenje knjig — enostavnega in dvostavnega kn- jigovodstva. Na zadnji seji izvršilnega odbora iiiiuZcuja pa je bila beseda O osnutku zakona o stečaju obrato- valnic samostojnih obrtnikov, na katerega ni bilo pripomb. Raz- pravljali in sprejeli so tudi statut sklada za izobraževanje delavcev na področju samostojnega dela v občini in pravilnik o delitvi sred- stev sklada za izobraževanje delav- cev na področju samostojnega dela v občini. Izvršilni odbor je v skla- du s svojimi pristojnostmi izdal tu- di nekaj soglasij za kredite. Sprejel je tudi program aktivnosti pri sodelovanju z ostalimi obrtnimi združenji. Tako je potrdil udeležbo na športnem tekmovanju obrtnega združenja v Kranju, kjer bo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Ptujski obrtniki so sprejeli tudi vabilo za udeležbo na slovesnosti ob 15-letnici OZ Ljutomer in 10- letnici tamkajšnje zadruge. Poleg tega so prijavili močno športno ekipo za šeste športne igre obrtni- kov in delavcev Slovenije, ki bodo 25. junija v Ljubljani na Kodelje- vem. Prijavili so ekipe za keglja- nje, streljanje, šah in vlečenje vrvi. MG V zaostrenih razmerah dobro gospodarili 0RM02 Osnovna ugotovitev letne seje občinskega sveta ZSS Ormož, ki je bila 13. maja, je, da z dosedanjimi stabilizacijskimi napori ne moremo biti zadovoljni, saj še nismo dosegli korenite preobrazbe .družbe, medčloveških odnosov. Ob korenitih spremembah našega položaja in življenjskih razmer — ostaja delavski razred strpen. Ponovila se je zahteva, da se bre- me stabilizacije enakomerno porazdeli tudi v praksi in ne samo v besedah. Nenehno spreminjanje pogojev gospodarjenja spravlja planiranje v položaj nerealnega planiranja. Uveljavljata sc pakti- cizem in pragmatizem. Dobri dohodkovni rezultati pa še ne pomenijo dobrega poslovanja. Ormoški sindikalisti postavljajo tudi zahtevo po zaostrovanju odgovornosti na vseh nivojih. Merilo za kadrovanje — za kadrovsko politiko je le delo — kot temeljna socialistična vredno- ta. Zveza sindikatov in socialistična zveza morata poiskati rešitev za dejavnosti socialne politike in reševanje življenjskega standarda ljudi. Večja mora biti tudi solidar- nost in to predvsem pri reševanju socialnih problemov. Brez bistvenih pripomb so člani občinskega sveta, — udeleženci letne seje, sprejeli poročilo o delu občinskega sveta ZS v obdobju od 5. maja 1982 do 30. aprila 1983. V tem času so ormoški sindikati reše- vali fHjmembna vprašanja na družbenopolitičnem, samouprav- nem in družbeno-ekonomskem področju. Pri pregledu poslovanja v letu 1982 in v letu 1983 je prišlo do malih odstopanj v sami predstavit- vi doseženega. Tako smo lahko sli- šali oceno, da je ormoško gospo- darstvo (rezultati za prve tri mese- ce letos) zelo dobro gospodarilo. Da so vse organizacije združenega, leh je 16, povečale fizični obseg proizvodnje; izjema je le TOZD za predelavo plastičnih mas DO Jože Kerenčič. Gospodarstvo je v obravnavanem obdobju doseglo za 49,9 odstotka večji celotni priho- dek, dohodek se je povečal za 54,2 odstotka, porabljena sredstva pa za 49,9 odstotka. Akumulacija je dosegla indeks 265 in znaša 720 milijonov dinarjev. Primerjava z letom 1982 kaže svojevrstno sliko, namreč leta 1982 je celotno gospo- darstvo doseglo 900 milijonov akumulacije. Brez dvoma pa se bo ta dvig odrazil na bodoči oživljeni reprodukcijski dejavnosti. Izguba ni za odmet, v povprečju je narasla za 559 odstotkov. Ima- mo pa jo: TOZD Vlarles — notra- nja oprema, industrijsko gradbeno podjetje Ograd, Slovin — TOZD Gostinstvo in Komunalno podjetje Ormož. Čeprav so prvi letošnji kazalci več kot spodbudni je potrebno ohraniti realnost in treznost. .Marsikje se bo namreč doseženo med letom porušilo. Poleg tega pa je potrebno upoštevati, da nekate- re temeljne in druge organizacije lani nekaj časa niso delale, ker ni- so imele potrebnega materiala, surovin in podobno. Vse to pa zahteva pogostejše ocenjevanje doseženega in seveda cbjektivnej- Sega. Precej je bilo povedanega na ra- čun osebnih dohodkov. Veliko delavcev v ormoški občini še do- biva po 7 tisoč dinarjev mesečno, zato je potrebno ukreniti vse, da se to popravi. Pri teh delavcih je življenjski standard močno pod vprašajem. V izvršnem svetu in predsedstvu občinskega sveta so pred časom že pričeli z aktivnost- mi, da bi prišli do realnih podat- kov, na podlagi katerih bi potem bili možni popravki najnižjih osebnih dohodkov. Sedaj se zati- ka, izvršni svet ne dobi zahtevanih podatkov. Najbolj iskano vpraša- nje tega trenutka je, ali se masa za OD znotraj TOZD pravilno trosi, koliko dobi čistilka, koliko direktor. Je pa združeno delo ormoške ob- čine v letu 1982 povišalo osebne dohodke v povprečju za 30,9 odstotka. MG PRB)^DSTVO OK ZKS 0RM02, Kdo je pristojen? člani ormoškega predsedstva občinske konference zveze komuni- stov st) prejšnjo sredo razpravljali o sporih med .samoupravno stano- vanjsko skupnostjo in delovno organizacijo IG P Ograd, ki trajajo že nekaj let. IX) njih je prišlo, ko je samoupravna stanovanjska skupnost občine Ormož — po mnenju delovne organizacije Ograd in predsedstva OK ZKS — prekršilasklepobčinskih družbenopolitičnih organizacij.da je treba Ogradu pomagati iz težav, ki so jih doletele ob pt)žaru. SkleniU so. da morajo i>rmoškim gradbincem ob oddaji del dati ob enakih pogojih prednost lega sklepa niso upoštevali ob oddaji del pri gradnji stanovanjskega bloka v Veliki Nedelji. Na seji predsedstva so ugotovili, da samoupravna stanovanjska sku- pnost sicer m naredila pravnega prekrška, gre pa za moralnega, ker pri oddaji del najboljšemu ponudniku ormoškega Ograda sploh ni upo- števala Iz razpraveje bilo razbrati, da so .se v stanovanjski skupnosti odločili za najboljšega ponudnika — to je bila ptujska Drava. Očitno je. da do same seje niso bili pripravljeni nekateri podatki, ki bi lahko vodili k uspešnemu zaključku nepotrebnih sporov. Ogradovi predstavniki niso vedeli povedati, kakšna je trenutna zmogljivost gradbene operative in kam usmerjajo svoj razvoj. Zato morajo podatke o tem pripraviti do novembra letos, ko bo predsedstvo OK ZKS Ormož preverilo uresničevanje sklepov, sprejetih na omenjeni seji. Med drugim so se dogovorili, da mora samoupravna stanovanjska skupnost zagoto- vili uslre/no oddajo del v skladu s pa smo se tudi o konkretnih smernicah za razvoj tega po- "lembnega področja pri nas.« je dejala predsednica odbora sindi- kata delavcev vz^je. izobraževa- nja in znanosti ob^e Ptuj Anica ^omilšek. ki nam je tudi na Igralko orisala nekatera aktualna vprašanja, s katerimi se prosvetni ^lavd v tem času še posebej •nienzivTio ukvarjajo: »Bistvo naiih razprav na ome- njenih posvetovanjih je bilo go- jovo področje osebnih dohod- l^ov. ki so v primerjavi z ostalimi ^Jjčinami ah regijami zelo nizki Moram pa reči. da nas prosvetne *^lavce. mogoče cek> bolj kot n«ki osebni dohodki, prizadeva- jo druge težave v vz.goji in "^nbraževanju. kot na primer to. še vedno ne uresničujemo ^ona o osnovni šoli. ki bi ga ^r morali popolnoma realizira- li do leta 1983. sedaj pa ga še '''h nismo začcb. Problematično ^ tudi povezovanje tako hori- zontalno kol vertikalno — od ^ojnovarslvenih zavodov, prek snovnih k>l dosrednjega usmer- ^^"ega izobraževanja, kjer bomo jJlprali vk>žiti še veliko truda, da °on»o to povezovanje izboljšali. Problematično je tudi povezo- vanje vzgoje in izobraževanja z okoljem, to se pravi s krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela. V nekaterih okoljih je to povezovanje sicer že primerno, imamo pa še veliko krajevnih skupnosti, kjer se šole še nikakor niso upsele povezati z zunanjimi subjekti. Med najvažnejše področje pa gotovo sodi realizacija sklepov kongresov o vzgoji in izobraževa- nju, ki jim tudi v ptujski občini moramo posvetili več pozornosti. Zaradi slabih ekonomskih raz- mer ne moremo začeti uresniče- vati zakona niti sklepov kongre- sov. Zelo boleče je. da bomo morali, namesto, da bi širili celodnevno šolo, ukinjati celo oddelke podaljšanega bivanja. Zelo boleče je, da ni zaživela svobodna menjava dela. In ravno tukaj čaka občinski odbor sindi- kata še veliko dela in nalog. Razpravljamo pa tudi o realizaci- ji zakona o pokojninskem m invalidskem zavarovanju, na ka- terega smo dali nekaj tehtnih pripomb in menimo, da jih bodo predlagalci vsaj delno upoštevali. Omeniti moram še zakon o pripravništvu, kajli vzgoja in izobraževanje je delo posebnega družbenega pomena, kjer pri- pravniki niso v enakem položaju kot v drugih delovnih organizaci- jah. Mi moramo pripravnika dati na konkretno delovno mesto, kjer tudi samostojno opravlja svoje delo in prav tu se oddalju- jemo od omenjenega zakona. Ena izmed zelo važnih tez. o kateri smo na posvetovanjih govorili, je bilo tudi podružblja- nje^ vzgoje in izobraževanja v smislu povezovanja s krajevnimi skupnostmi in delovnimi organi- zacijami. Tako, da imamo v občinskem odboru kar precej dela. Vse kar smo na posvetova- njih dorekli nas bo tudi obvezo- valo, da pri svojem delu uresni- čujemo v največji možni meri.« V petek so se prosvetni delavci zbrali v ptujskem srednješolskem centru, kjer je o pomembnosti njihovega dela govoril dr. Vladi- mir Bračič in med drugim dejal, da lahko prispevajo velik delež k uresničevanju ciljev gospodarske stabilizacije. Zatem so podelih plakete dr. Franja Žgeča za prizadevno pedagoško in družbe- nopolitično delo. Zlate plakete so prejeli Ivo Arhar, Katica Bračko, Gvido Cepin. Slava Knafelc. Adolf Praprotnik, .\lojz Solina, Herbert Sorec, Sonja Veličkovič in Ehzabeta Žgeč. Srebne plake- te so prejeli Boža Bratuž. Ela Divjak, Ervin Hojker. Silvestra Kolanč, Marija Korpar. Marjan Ljubeč. Ivanka Sohna, Tatjana Tomšič in Marija Urih. Štirideset pedagoških delavcev pa je preje- lo plakete za uspešno f)edagoško delo. Dzdravil dekliški pevski zbor srednješolskega centra in jim v imenu 2.700 članskega kolektiva čestital ob prazniku. Prireditve ob tednu prosvetnih delavcev .so zaključili s sobotnim družabnim srečanjem, kije bilo v prostorih ptujskega hotela. m. š.. N. D. SLOVENSKA B^RICA OB DNEVU MLADOSTI Otvoritev obnovljenega stadiona in pričetek športnih iger LAO Letošnji dan mladosti bodo prebivalci občine Slovenska Bistrica, posebno pa najmlajši in ljubitelji rekreativnega športa, proslavili svečano kot že dolgo ne. Z osrednjo občinsko svečanostjo, ki bo v sredo, 25. maja ob 16. uri na mestnem stadionu v Slovenski Bistrici, bodo predali svojemu namenu težko priča- kovano prenovljeno nogometno igrišče z atletsko stezo. Dograjeni pa so tudi drugi športni objekti, potrebni za vsestranski razvoj zdravega občana. Svečanost ob 25. maju bo potekala v organizaciji OK ZSMS in družbeno političnih organizacij občine Slovenska Bistrica in ludi garnizije Pohorski bataljon Slovenska Bistrica. Ta bo praznik tudi za okoli 400 pionirjev iz osnovnih šol bistriške občine, ki bodo dali zaobljubo ob sprejemu v vrste ZSMS prav ob Dnevu mladosti, pred svojimi starši in najbližjimi. Med najpomembnejšimi dogodki tega in nekaj na- slednjih dni pa bo otvoritev športnega prvenstva lju- bljanskega armadnega območja, ki bo na Dan mla- dosti, zaključek pa v soboto 27. maja. V treh dneh, kolikor bo občinsko središče Slovenska Bistrica gosti- telj najboljših športnikov v vrstah JLA in tudi drugih organiziranih oblik ljudske obrambe, bo v občinskem središču pravi športni praznik in dober uvod na poti športne in rekreativne dejavnosti v Slovenski Bistrici in širši okolici. Športna srečanja bodo potekala na stadionu garni- zije JLA Slovenska Bistrica, prenovljenem športnem objektu v mestu in na območju občine Slovenske Konjice, s katero garniziji JLA Slovenska Bistrica že vrsto let razvija tesne prijateljske in tudi delovne stike. Viktor Horvat 4 - cz NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 19. maj 1983 — TEDNU Krajevna skupnost Franc Osojnik j _ ObjpnuEniku mesta Ptuja so bile letos osrednje prireditve prav v tq: knjevni skupnosti, kjer so si v tem srednjeročnem obdobju zadali precej noloB. Predsednik sveta krajevne skupnosti Marjan Ostroško jih jc takole- opsak I ,.NUEa krajevna skupnost meji na krajevno skupnost Heroja Lacka Roeoznka, s katero nameravamo skupaj urediti Cesto Jožefe Lacko. Si-^ ocr pa bfHDO urejanju cest ia ulic namenili v tem srednjerDČncro obdobjiLJ preog denarja. Ker je pri nas precej individualnih hiš, ki jih je potrebntfj komunalno urediti, bomo s pomočjo lastnikov in z deležem krajevnci skupnosti uredili tudi to. Po na&rtu. ki ga je za letos sprejela skupščina, smo se domenili, da^ bomo asfaltirali oziroma uredili ulice v višini šest milijonov dinarjev, v! o Masten, predsednik KO ZB NOV ,,Franc Osojnik" je spregovo- ,b svečani posaditvi 88 lip v spomin na tovariša Tita. Drevesca — rstno alejo ob ulki Pete prekomorske brigade so prevzeli v varstvo iiir^ OŠ ^,Ši»ac Osojnik". Foto: M. Ozmec h tega srednjeročnega obdobja bomo po referendum-i - adili dve transformatorski postaji v Bevkovi in Langu-^ Foie^s tega želimo že letos, če se bo le dalo, usposobiti vsaj dva ii bi imeli v primeru elementarnih nesreč na voljo pitno vo- aačrtujemo ureditev cestne razsvetljave povsod, kjer je do- a še ni postavljena, urediti pa želimo tudi pločnik od Kram- . pod do krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica in nekate- Za vsa načrtovana dela denar, ki ga zberejo s kraje\ nim samoprispe- ni nc bo zadoščal. Zato so se dogovorili, da bodo občani zbirali še lisiei Drevenšek. predsednik skupščine KS Franc Osojnik je bil slavnostni govornik na svečani seji v počastitev praznika mesta Ptuj, ki je bila v Ictenarinid OŠ Franc Osojnik. Foto: M. Ozmec denar po posebnih pogodbah. Nekatere naloge pa bodo opravili skupaj s sosedmjiiiiniri krajevnimi skupnostmi in jih tudi skupaj financirali. Posebno vdja to ureditev ribnika v Ljudskem vrtu in njegove okolice, kjer želi- jo u.'*posob!ti tudi vodnjak, saj je to območje v primeru elementarne ne- sraEe pr^raerno za evakuacijo prebivalcev, asfaltirali pa bi naj tudi pot ob rihmiiku. Tudi z ostalimi krajevnimi skupnostmi dobro sodelujejo, pose- bno še - " -Onovanju skupnega razvoja in z izmenjavo mnenj o doseže- nih i- 1 področju delovanja krajevne samouprave in sodelovanja zdcu ičnimi organizacijami. ^meniti še sodelovanje z osnovno'šolo Franc Osojnik," je d^l '3stroško. ,,V naši krajevni skupnosti nimamo posebnih pros: bi lahko imeli zbore občanov in sestanke samoupravnih in dkužb . enih teles. Zato se vse to dogaja v prostorih osnovne šole, ki jo obcauoiii iioienujemo kar center naše krajevne skupnosti." N. Dobljekar Janez Drevcaick izrafa fUbtUo KS Fimc Onjnik DanUu Masten«, ki je tudi piedscdHk KO IZB NOV v KS. Foto: Kosi Tam fa^ft lina^ izroča Plaketo TMribe z«ar Skmmi^ ^ J>li PRltla Tiiigni *nštvu Ptuj, lucneaa pnteMka Tnain fmm- Priznanja ob prazniku mesta Ptuj v prejšnji številki smo na kratko že poročali o slavnostni seji skup- 5čin in vodstev družbenopolitičnih organizacij 11 krajevnih skupmosti z območja mesta Ptuj. Na slav- nostni seji so bila po^ljena šte- vilna priznanja družbeno aktivnm na območju krajevnih skupnosti. Delegacije so s slavnostne seje ponesle tudi vence k ^»minskim obeležjem NOB. Pester kulturni I^ogram so pripravili učenci OS Franc Osojnik in Ptujski komorni moSu zbcM- pod vodstvom Franca Lačna. Na slovesnosti je bilo podeljenih 9 piaket krajevnih skupnosti, 23 bronastih znakov OF, 5 priznanj krajevnih skupnosti in številna prizoan|a Tor^tibie zveze Slove- nije in TiBistiCaes& društva Ptuj. (O prejemnikih turističnih priznanj smo poročali že v prejšnji številki Tednika). PLAKETO KRAJEVNE SKUPNOSTI so prejeli: Janez Sukič iz KS Budina-Brstje za aktiNTio delo v SZDL, pri gradnji doma krajanov, v organih KS in v delegatskem sistemu. Borut Krivec iz KS Dušan Kve- der, za aktivno delo kot predsednik KK SZDL, član delegacije zbora KS in na drugih področjih. Anka Osterman za uspešno delo na področju socialnega skrbstva, v kraje\ni samoupra\i in v delegat- skem sistemu v KS in šir§c. Danilo Masten, prav tako iz KS Franc Osojnik za vsestransko aktivno družbenopolitično delo in uspcSno izvrševanje številnih nalog. Franc Muzek iz KS Ivan ^polenjak za uspešno dekt pri raz- voju krajevne samouprave in učinkovito organizacijo deta pri začetku gradnje kanalizacije ter ob- nove doma kraianov. Konrad Rižnar iz KS Spuhlja » uspešno ddovanje pri razvoju kra- jevne samouprave in delo na področju'. SLO in drua>ene samo- zaščite v KS. Franc Kosenburger, rudi iz K S Spuhlja za učinkovito delo na področju civilne zaščite in orga- nizacijo lokalnih delovnih akcij. Goste je v imenu krajevne skupnosti najprej pozdavfl Marjan Ostroško, predsednik sveta KS Franc Osojnik. Foto: Koš Franc Vrtič iz KS Tone Znidarič za učinkovito ddc aa področju so- cialnega skrbstva in družbenopoli- tično aktivnost v KS. Strelska družina Turnišče za nadvse uspeSno 30-letno delovanja na področju strelstva, ki ga odlikujeta tako masovnost kot vrhunska kakovost. Bronasti znak OF so prejeli: Dušan Radovanovič iz KK SZDL Ivan Spclenjak, Anica Zu- panič in Janez Žitnik iz KK SZDL Budina-Brstje, Marjan Dostal in Marjeta Juršič iz KK SZDL Tone Znidarič, Aioji Amuš in Franc EmofiCiEKK J«^ že OBiiBtk tt. FraiK VUk T i|} Kysda m Mer S| SZDL UaSm «^ GcrjovS; Mar^ I«, Težak, Janez DBetc: Gaboc, BoieHi K. .dii) VMkivie. Janko B Omukc in Fianc \ ril« KKSZIX.RancO& Pisaa ptir—jja :;ei| Anton KngK a K Maijsa GcMnAv ^ mL, Jdb Bede ift ^« KSDirilanKiKdEr. _ It Slovesnost v šolski telovadnici je začel pevski zb<}r OS Frav OBoiHk pod vndstvon Ladislava Pttttuu MmlmcM Utrinek iz naše Krajevne skupnosti (PISEJO iVANJKOVSKE ŽENE) Brez sestankov in sej ne gre. lo spada v samoupravljanje. Kakor vsako leto. tako smo se ivanjko\ - ske žene tudi letošnjo pomlad razgledale po naši KS. tokrat po zahodnem delu našega kraja. Bila je sklicana seja Konference za družbeno aktivnost kmečkih žena pri SZDL v Ivanjkovcih za dan 23. 4. 1983. ob 8. uri v prostorih zdravstvene ambulan- te. Ženske odbomice so bile točne in tako smo ob določeni uri z delom začele. Takoj na začetku nam je predsednica Marica predlagala, da bomo točke dnevnega reda obravTiavale spotoma, kjer se bomo pač ustavljale. Dogovorje- no je bilo, da gremo najprej v Lahonce. potem pa čez Žvab na Runeč. Od tam čez Stanovščak v Ivanjkovce. Predlog je bil sprejet, naglo smo se odpravile na po- hod. Torej najprej v Lahonce. V čudovitem pomladnem jutru smo pešačile po lepi lahonski dcrfini. po kateri je speljana asfaltna cesta. Tu smo videle precejšnjo površino družbenih sadnih plantaž, vseh je \ Lahon- cfli in na Hujbaru nad 30 ha. Pred nami v ozadju se je d\ vinorodni Lahonščak z mnog zaselHiimi in družbenimi gon^_ mL Po treh kilometrih prehojene poti smo prispele do gostoljulMie Horvatove domačije, sedaj Trsie- njakove. kjer domuje naša od- bomica Micika. Ta nas je prijaz- no povabila, da se ustavimo pri njih Rade -'^o se odzvale, ona pa r -voji gastronomski vnen .. :;a izvrstno kosilo. Preden smo se od nje poslovi- le, smo pfCKŠetale drugo točko dnev-ncga reda. to je: obračun kulinarične lazstave. ki smo jo žene pfiiTy«Hf ob priliki krajev- B^apnznika 13. aprila. Ugoto- v3e SBMit. da je razstava dobro ■spela,dasoobiskovalci prišli na s«q| račon. pa tudi me nismo madc izgube. Tu gre pohvaliti požftvovaiDC sodelavke, ki so s svt^fmddomin izdelki prispeva- le k spInfiBCMn zadovoljstvu. Palcai SBBO se napotile do McSkoinh-lNiasproti nam je prišla našaEmaiiiKas vesela povedla v qeB priUno kmečki dom. Tu se vedno nek^ zida in ta dan so ravno dokončali zadnja dela na siksn. (Ko to pisem, je silos že pofainzHUMivo je omeniti, daje hBlifcodohro steptan, da je I m^ sflaie »spravi! v sebe« travo s povf^ 1.000 m^) Ogledale smo si šc hkve in živino, se razjedale po obsejamh poljih nalo pa zavile v dom. Velika spminja USa nas je sprejela s svoio doBMČnas^ in Ema nam je pokazala; da je na tramu na striopn vrezana letnica 1814. RcNcdalajetndvda seje pod tem preprastia a tidnim kmečkim stroiMn dnpi|alo marsikaj ra- dortnega pa mdi bolečega. To je spwiifin, da se je naše pomenko- val nada^evalo o kulturnem iinlptnin in nastala je živahna debata. Vcfta kmečka krušna peč je oddapla s¥0)o toploto in dala s tem shdili, da se je v njej tačas ncka^ peklo. Res so prišle ■a wuaD pnnre prieške kvasenice. h kaieriii se je dobro podala prisma čamatta kapljica iz La- hn«yaka Ifiza je sicer ponujala Se kaf.dtmgtga.. toda Micika je svoje eoslc pie; tako nahranila, da ni hib več pravega teka FashwraesaM>sem nadaljevale pot prod Ki:^nčevim. ki imajo perutninsko šmrna. G^edafc smo si modocn hBev aai 4)900 nesnic in WK^immit§kgt an 12iH0 nesnic, ki je na|Boiiohnqe aa^ea. Ob diMi^ smo ngmA Ikfi sodobno niiprn sadomijjafc in vinograd ■» lenak. ¥9e br smo videfc naM |e4ribj^icli ^ <■ podar SaJito lali je" jiiSji^ razložil fftypadm^ plat Kff obrata, m linilpiii a spq»dfaqi Marta pa nas Je popiidfaila a mizo, iger nas je »pett iakab zaktrira aa ko je poiSfai nai črna kava,, smo vedele; dat se ho treba pasiovihL Ob odhiMiii je MkAMpnBamma^Saa^iMf naložfl i)inlinjji:aa.«i. iendK as tovcxnjak in jik «ri^pc|jafl oa Runcč, pač pa sam zKedefia. dlai si» se imele dobroi, dai hb se aiajpitj ustavile pn i«iiwjliiiimaii ^eiSm upravile^Ki JNFaldgpi. M vam tm t veliko IjnbeaDBigo Mnajem vesn vinograd. Seveda je hite tmdbs pcAiBibi kafcftacM vinSckx » (MfiddhBJgo ia Se kaf znanten.. Oi tu pa so brcnfledoTirapamb,. figtf d ^'f lebilo. ^KiznarvapBo saclt in doano««' no, tndi nsaa. ki nam je ns^jh^ in ufiolovilc l^oanou daje ^ko*^ lepo, a doana Mjpkipief! Zahviljajfaaii se vseim ki * nam pomac^ abog^Mii ta 9ef pomlnAndanL Zaivaq^msftrtecE 9^ Še neizkoriščene možnosti razvoja turizma _nska Bistrica lurizma. prav mimo vloge Vlakole ali še .1 Štatenberga z rto okolico. Žal ;'g. vključno s še i možnostmi raz- rizma na ob- e. ostaja na ' i kar je mogoče oddaljenost teh ivnih prometnic -Ijenja, kot tudi r>bmočja. Ob . zavora prav ■bnih finanč- hnovo gradu ekonomskega ^ Vlakole. vam turizem KS Ma- ■ JČ zaslug okolico, velikega "icdovanje je d pričakovanj. Uko volje 1 na tem ; Planina - Bistrice, inančnih ^tl bodo zagotavljanja dobrega počutja obiskovalcev na gradu Štatenberg opravili neka- tera dela. ki bodo zagotavljala primernejše počitniške pa tudi delovne pogoje na gradu in njegovi okolici. Pomembno je. da bodo lahko letos obnovili še preostali del ostrejšja gradu, uredili nekatere objekte v njego- vi okolici in poskrbeli za boljše počutje gostov. Za zadnja obno- vitvena dela so potrebovali 4.5 milijona dinarjev, prispevala pa sta ga repiibKSca m občinska kulturna skupnost Slovenska Bi- strica. Ob tem je pomembno veliko spoznanje- da je grad v lanskem letu prvič posloval brez izgub. Praksa, da je grad odpri samo ob koncu tedna, le za večje skupine izjemoma tudi med tednom, seje pokazala kot uspeš- na, zato jo bodo nadaljevali tudi v letošnjem letu. ^ Ne samo ponujanje naravne lepote okolja, miru. kj ga ne kali bučni promet v širšem okolju, tudi za kuhurna doeaiania bodo na g|'adu Štatenberg p>oskrbeli. Prve korake v smen oživljanja kulturnega življenja na gradu so štorih pred dobrima dvema leto- ma. Tokrat pa stopajo v oživlja- nje kulturnega dogajanja na 2^adu že veliko boli smelo in tudi z izkušnjami. Letos nameravajo (Hganizirati Statenberško noč. v zaitetku oktobra pa še kožuhanje. Tudi kakšen zabavnoglasbeni ansambel si bodo prizadevali pritegniti na grad. Želeli bi urediti tudi nekatere športno rdoeativne objekte v okoGd gradu. Seveda pa so načrti tesno povezani s finančnimi sredstvi, ki jih je veliko premalo. Ob dobri organizaciji m tudi ponudbi gostom, si nosild eo&tin- sko turističnih aktivnosti na gra- du Štatenberg letos obet^ obodne poslovne rezultate, pri lem pa^ se zavedajo, da bodo za dosego tega cilja morali vložiti tndi vchko mero lastnega dela. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat statenberško jezero je primer naravne nedotakljivosti in tudi kraj pravega oddiha. — 19. maj 1983 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 fCDNIK Pomlajeni sadovnjaki na Panorami Nekaj časa je pobočje ptujske Panorame golo, saj so posekali dosedanje nasade jablan. Kot so povedali v TOZD Sadjarstvo Osojnik je jijl sadovnjak star 57 let in izrojen, zato ga je bilo potrebno izsekati. junija P** bodo pričeli z obnovo sadovnjaka in sicer bodo na površini jgsno od vodohrama uredili intenzivni nasad jablan, na levi južni legi pa j,o višnjev nasad. Skupno bo tako obnovljenih 13 hektarov sadovnjakov a panorami. ' JB Panorama čaka na nove intenzivne nasade jablan in visenj. Z UDARNIŠKIM DELOM DO TELEFONA v krajevni skupnosti \ idcm jc bilo \ zadnjih letih precej narejenega tudi pri gradmi telefonskega omrežja. Potem, ko .so dobili teletonske priključke prebivalci Pobrezja in Vidma, so se lotili akcije tudi v Tržcu. Jorovcih in l.ancovi vasi. Za napeljavo telefona vsem zainteresiranim gospodinjstvom je bilo potrebno zgraditi okoli 10 kilometro\;nrimarne m sekundarne telefonske linije. Pole^ delavcev TOZD PTT Servis .Maribor in TOZD za PTT Promet iz Ptuja so ori delu sodelovali naročniki sami in opravili lakorekoč vsa težja fizična dela. Letos bodo tako v omenjenih vaseh pridobili ^^ teletonskih nrikijučkov. ko bo razširjena zmogljivost telefonske centrale v Podlehnilcu pa bo na voljo še nekaj priključkov. Stroške gradnje telefonskega omrežja bodo "krili naročniki sami. cena posameznega priključka pa bo med 50 in 60 liMžčaki............................ ______-________................._____..........iU.. Delavci TOZD za PTI promet Ptuj in naročniki pri napeljavi tel. kabla. NA OBISKU V PTUJSKEM OTROŠKEM DISPANZERJU VEČ PREVENTIVNIH PREGLEDOV - VEČ ZA ZDRAVJE NAŠIH OTROK ,,/ dosc/oiiim ne smemo biti nikoli /adt)\oljni. Vsako delo se lahko opia\i bolje. Stvari lahko gledamo primerjalno na prejšnja Icia. /. boljšo kadrovsko zasedbo imaiiui nekaj več časa za pregled, čeprav še /meraj premalo. Bolne otroke pripeljejo starši skoraj obve/no; /drave pa bolj redko. V tem trenutku n^ ra/polauamo z /adostmmi prostorskimi /moglji- vDstmi, delno ludi kadrt)\skimi, da b\ naš pregled bil polnovreden. ?xVli bi opravljati več prcvcntiv- lA storitev, ker je to dolgoročno laganje v zdravje naših otrok. Dostikrat nam primanjkuje časa za posvet, ki je lahko koristnejši od golega predpisovanja zdravil. Stremimo k boljšemu, vendar Ircnuino naše delo opravljamo v okviru možnosti," je na vprašanje, kako je ra/viia zdravstvena skrb za naše otroke, povedal dr. Erik Sol- man iz ptujskega otroškega dispanzerja. Otroški dispanzer pa je predsta- vil: ,,Za delo otroškega dispanzer- ja skrbijo trije tirni, — to so trije zdra\ niki, in šest medicinskih se- ster. Poleg tega imamo še labora- torij za osnovne krvne, urinske in preiska\e blata. Dispanzer skrbi za zdravje otrok od rojstva do sedmega leta staro.sti. Spremlja rast in ra/voj zdravih otrok in izvaja cepljenje iste populacije. Pri svojem delu sodelujejo s skupnost- jo socialnega skrbstva, vzgojno- varsivenimi organizacijami, višje ' organiziranimi ustanovami na./ ptujskem in^ mariborskem ob- močju, seveda z zdravstvenimi in •kliničnimi organizacijami. liolne otroke sprejemamo vsak dan dopoldan razen nedelje. Ob ponedeljkih, torkih in petkih pa tudi popoldan, ko sprejemamo Šolske otroke in mladino. V sredo •n četrtek nudi zdravniško pomoč našim otrokom šolski dispanzer; zdrave otroke pa sprejemamo ob Ponedeljkih in torkih." V nadalje\anju pogovora smo postavili dr. l"riku ^olmanu več Vprašanj — vsa pa izhaiajo iz <^MUne, zdravstvene skrbi za otro- ka. Kolikšna pa je frekvenca obiska v otroškem dispanzerju in ''akaj najpogosteje prihajajo,, matere z otroki? ,,Našc delo jc pretežno sezonsko ''1 je frekvenca odvisna od letnega ^'iisa in vremena. Pretežno priha- jajo matere z otroki v dopoldan- '^\^vc\ času, pride jih od 60 do 90, ^^asih jih je samo 40, so pa dnevi, ^o jih JC tudi prek 10(). Otroci Prihajajo od pozne jeseni do zgod- "l^-^ pomladi, največ /aradi obolenj 'lilialnega sistema. Tu mislim tudi "a.vnetje žrela in ušes. V poletnih '^esevih pa je vcx- obolenj prebav- "cya sistema, ker sc hrana hitreje ''^ari. Ostale bole/ni so v manjši] Ticri vezane na letni čas in vreme." \ Zanima nas, kdaj je sploh j ^'Pravičen obisk v otroSkcmi '^''^Pan/erju — nekateri zdravniki, lamreč trdijo, da lakral, ko ima' "'rok temperaturo 38 stopinj,^ drugi zopet, ko in^a otrok 39 sto- pinj. Kaj pa v primerih, ko ni temperature, otrok pa je prchla- jen? ,,Otroci prihajajo k nam pre- težno zaradi bole/ni in stanj, kjer je prisotna temperatura. Prihajajo pa tudi zaradi drugih bolezni, kjer lempeiaiurc sploh ni. O upravi- čenosti ali neupravičenosti prihoda je icžko govoriti. Glede tempe- rature lahko povem, da je tem- peratura do 38 stopinj — izmer- jena v popoldanskem ali večernem času — lahko še normalna, če je otrok preveč oblečen, če jc bolj živahen in ec je zrak vlažen čez nornialo. Omenjeno velja predvsem /a otroke do dveh let. Ce jc tempera- tura 39 stopinj ali več in če je otrok brc/ drugih znakov bolezni, pri tem pa Se živahen in dobre volje, jc verjetnost težjega obole- nja majhna. V takem primeru je bolje počakati en do dva dni in potem pripeljati otroka. Največkrat jc nemogoče postaviti dokončno diagnozo pri nekaj ur trajajoči vročim, ker je bolezen Šele v ra/\oju. V takih primerih zadostuje obilo tekočin in sredstva za zniževanje temperature. Pri navadnem prehladu zadostuje dosti toplega čaja in kapljice za nos." Katere bolezni pa ,,mora" danes otrok preboleti, oziroma katere so tiste bolezni, ki sem jim glede na preventivno cepljenje, otrok lahko ogne? ,,V predšolskem obdobju danes cepimo otroke proti tuberkulozi, da\ici, teianusu, oslovskemu ka- šljii, otroški paralizi, ošpicam in niumsu. Od pogostejših nalezljivih bolez- ni so ostale še rdečke in vodene ko/e, za katere je zaželjcno, da jih otrok preboli \ predšolskem obdo- bju, po možnosti pa ne v prvem le- tu življenja. Proti rdečkam sc cepi v sedmem ra/rcdu osnovne šole in to samo deklice, ker je virus rdečk zelo škodljiv v prvih treh mesecih nosečnosti. S tem zaščitimo otroke bodočih mater. Ostala je šc škrla- tinka, /a katero pa imamo učinko- vita /dra\ ila." Kaj lahko stori mati za otrokovo zdravje in kako doseči naravno odpornost otroka — ne da bi bili pri tem potrebni obiski v dispan- /ei ju? ,,Mati bi morala skrbeti za /dravje svojega otroka že pred no- sečnostjo, s tem, da skrbi za svoje /dra\ je. V nosečnosti je to še bolj pomembno, kritični so predvsem pi \ i tiijc meseci, ko je vsako obo- lenje in jemanje zdravil na svojo roko, lahko škodljivo otroku. Zdrav fjcnje mora v tem obdobju obve/no predpisali z.dra>nik. Ka- jenje, predvsem pa uživanje alko- holnih pijač ima lahko resne in včasih ncpopiavljive posledice na otrokov razvoj. Dojenje otri)ka je neprecenljive vrednosti, ker je materino mleko idealna hrana za dojenčka; lahko JC picbavljivo in vsebuje gotova protitelesa, ki ščitijo proti raznim bole/nim. Zaželjcno je, da bi ma- tere dojile šest mesecev, če to ni mogoče, pa vsaj štiri. Tudi manj kol štiri mesece je mnogo bolje, kot nič. Starši morajo skrbeti za otrokovo in svojo osebno higieno in higieno prehrane. Oblačiti mo- rajo otioka primerno letnemu času in vremenu. Cim več časa jc po- trebno z otrokom prebiti na sve- žem /raku in podobno. Cepljenje je dodaten faktor od- pornosti proti določenim bolez- nim. Naloga staršev pa jc, da se ledno odzivajo vabilom za ceplje- nje. Preecpljcnost otrok v ptujski občini je odlična — verjetno naj- boljša v Sloveniji." Do kakšne mere je danes razvito preventivno delovanje dispanzer- ja? ,. Dispanzer sprejema zdrave otroke dvakrat tedensko. Zelo po- I)r. Krik Solman foto: M. OZMEC mcnibno je, da starši pripeljejo otroka v otroško posvetovalnico v prvem mesecu starosti. Ob prvem obisku dobijo vsa potrebna navo- dila in se okvirno določi naslednji obisk. Poleg piegkxia jc prvi obisk pomemben predvsem zaradi pred- pisovanja preparata, ki vsebuje vi- tamin D, ker ga ni dovolj v mleku in ostali hrani. Pomanjkanje vitamina D povzroča rahitis, ki ga jc kljub na- predku šc vedno mnogo. Optimal- no bi bilo 5—6 obiskov v posveto- valnici v prvem letu starosti. V sta- rosti treh let i/vajamo sistematske preglede. Pri tem pregledu ugota- vljamo splošno stanje otroka, opravimo orientacijski pregled vi- da in sluha, ugotavljamo stanje zobovja in eventualne deformacije okostja, pregledamo ostale orga- ne, psihični ra/voj, govor in nare- dimo osnovne laboratorijske preiskave. Po potrebi izvajamo dodatne preiskave. Pri sistemat- skih pregledih odkrijemo kar pre- cej odklonov od normale. Trenut- no so to vse preventivne dejavno- sti, kijih opravljamo." Neke raziskave — bile so oprav- ljene pred leti — govore tudi o tem, da otroci, ki so v organiziranem varstvu, pogosteje obolevajo od otrok, ki svoje najncžncjše obdobje preživijo v domačem varstvu. Ima- mo morda podatke za ptujsko obči- no? ,,lz izkušenj vemo, da je temu ta- ko. Leta 1978 je taka raziskava bila opravljena v ptujski občini. Iz nje jc razvidno, da dosti več otrok zboli v vzgojno-varstvcnih ustano- vah, kot otrok, ki se nahajajo v Varstvu drugje. Predvsem to velja za obolenja dihalnih poti. Eden od možnih faktorjev obolevnosti so razen pogostejših stikov, tudi pre- velike skupine otrok v vrtcih." V /adnjcm času tudi primanjkuje /dravil. Prizadeti pa so seveda tudi otroci. Kako ta izpad premagujete? ,,Res je, da v zadnjem času primanjkuje zdravil. Ta izpad delno rešujemo tako, da smo vsa- kodnevno seznanjeni z izbiro zdra- vil v lekarni. Zdravimo z alternativ- nimi zdravili, ki so na razpolago in dajemo nekaj več injekcij." Kaj v tem trenutku lahko narede domača zdravila? ,,Od /dravil primanjkujejo pred- vsem antibiotiki, ki jih domača /dravila ne morejo zamenjati. Na splošno so domača zdravila zaželje- na tudi ob antibiotični terapiji. Tu predvsem mislim na razne čaje, li- mono, med in podobno. Pri vročin- skih bole/nih jc učinkovita sesta- vina domačega /dravila — pred- vsem tekočina." Lahko posredujete oceno, kako so zdravi ptujski otroci, če pri tein upoštevate porabo /dravil? ,,Na žalost podatkov za ptujsko občino nimam. Lahko pa rečem, — glede na razpoložljive podatke, — da pri porabi /dravil ne izstopamo v slovenskem merilu." Ob koncu pogovora smo dr. Erika Solniana vprašali še o bodo- čih načrtih ptujskega otroškega di- spanzerja, glede na to, da so tudi prostori utesnjeni in delo seveda ne more dosegati tiste kvalitete, kot bi jo lahko, če tega problema ne bi bi- lo in glede na kadrovsko zasedenost dispanzerja. Po podatkih imamo v ptujski občini že 10 pedialrov. ,,Vsi prostori so resnično nepri- merni, predvsem čakalnica. V zad- njih letih se je veliko govorilo o tem, da se bomo v bližnji bodo- čnosti preselili v novo zgrajen ob- jekt. Bili so narejeni tudi načrti, vendar je tudi nas prizadelo omeje- vanje investicij. Tako, da zaenkrat ni mogoče napovedati, kdaj se bo predvidena gradnja pričela. Glede kadrovske zasedbe moram reči, da v ptujski občini res obstoja 10 zdravnikov, ki se ukvarjajo z otroško-šolskim varstvom, vendar smo samo trije, ki se ukvarjamo s p<-)pulacijo 8 tisočih predšolskih otrok, kar je pod normativnim povprečjem 1700—2(XX) otrok na enega zdravnika. Od ostalih sedem, so trije vezani na šolsko pojTulaei- jo, štirje v bolnišnici pa na število postelj. Kadrovska zasedba je tre- nutno boljša, kot v prejšnjih letih, ni pa še idealna," je zaključil dr. Erik Solman. MG V PTUJSKI BOLNIŠNICI Že uporabljajo Krambergerjev dializni aparat Za delavce ptuiske bolnišnice, nredvscni pa za kronične ledvične bolnike, torej liste, ki so odvisni od dialize. je bil ponedeljek. 9. mai — slovesen dan — dan. ko je slovenski zdomec Ivan Kramberger podaril Ctujskemu hemodiali/nemu oddelku — dializni aparat. Ivan Kram- erger le medicinski tehnik, začasno zaposlen v zahodnonemškem mestu Duishurgu. Rodil pa seje pred 48 leti v Negovi. v revni družini z veliko otrok. Dializni aparat, ki ga je podaril ptujski bolnišnici.je vreden 30 tisoč zahodnonemških mark. To jc že tretji aparat, ki gaje Ivan Kramberger podaril jugoslovanskim bolnišnicam. Prvega je podaril že lani mur- sko-soboški bolnišnici, drugi aparat je našel prostor v somborski bol- nišnici, tretjega pa je Ivan sestavil za potrene ptujske hemodialize. Trenutno iiiia^ptuiska hcmodializa 13 kroničnih ledvičnih bolnikov. Za podarjeni aparat scjc Ivanu Krambergerju zahvalil dr. Lojze Arko. direktor ntu|ske bolnišnice, kije ludi povedal, da bo že v avgustu v bolnišnici oaprt center za dializo, ki bo imel šest dializnih mest. Opremo za eno dializno mesU) pa je podaril Ivan Kramberger. kije ludi prispeval precej rezervnih delov. M. G. NAGORCOŽEPO « v krajevni skupnosti Podlehnik so bogatejši za kilometer asfaltne ceste. Ob prvem maju so tudi uradno predali namenu moderniziran odsek cesie. proti znanemu gostišču na Gorci. Zaenkrat jim je uspelo položili asfaltno prevleko le na polovici le ceste, v svojih načrtih pa imajo nadaljno modernizacijo do .samega gostišča, seveda, če bo za to dovolj finančnih sredstev, računajo tucn na pomoč zainteresiranih delovnih organizacij. Za nerazviti haloški svet je vsak kilometer sodobne ceste velika pridobitev, velikega, morda še večjega pomena pa je tudi reševanje problema oskrbe s pitno vodo. Tudi na tem področju se namreč stvari premikajo in do^ouohrama na Gorci je že pritekla voda, od tam pa jo bo mogoče napeljali v okoHška gospodinjstva. JB Asfaltirana cesta na Gorco prispeva k lepšemu izgledu tega dela Haloz. AMD KROŽEK MARKOVCI 25 let uspešnega dela V markovški AM D krožek je včlanjenih 230 občanov, ki v njem ludi aktivno delujejo. Kolje povedal predsednik krožka Vlado Korošec,je njihova dejavnost pestra, saj .se ukvarjajo s preventivnim delovanjem na- vseh področjih. Dobro .sodelujejo s šolo. kjer ima|o pomladek. /a odrasle člane krožka pripravljajo razna predavanja in lecaje za voznike osebnih avtomobilov ter za traktoriste. To nedeljo. 22. maja. bodo proslavili 25. jubilej. Ob 9. uri bodo tekmovali v snrelnoslni vožnji učenci, ob 13. uri bo avto rally na 36 kilometrov dolgi progi z dvema spretnosinima vožnjama, ob 17. ur' pa bo osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj dolg(:)lelnim marljivim de- lavcem in pokalov ter priznanj tekmovalcem. Po slovesnosti pa bodo priredili družabno srečanje, kjer bo skrbel za dobro voljo ansambel Toneta Kmelca. poskrbljeno pa bo tudi za okrepčilo. N Dobljekar OBČINSKO TEKMOVANJE V VESELI ŠOLI Kolektiv osnovne šole Olga Meglic v Ptuju je bil ludi letos gostitelj občinskega tekmovanja v veseli šoli. ki )e bilo v soboto. 14. piaja. Izmed 24(X) vcsenošolcev seje občinskega tekniovanja udeležilo 321 šolarjev od tretjega dt> osmega razreda iz 17. osnovnih šol. Na republiškem tek- movanju, ki bo IS. junija v Ljubljani bo tretje rjizrede zastopal Branko .ILRIG IZ OS Tone Znidarič. čeljle - Robert ZNIDARIC iz OS Mar- kovci. pete — Aljgša ZUPANIC iz OS Ivan Spolenjak Ptuj. šeste — Mat)a/Pi;TR()VICi/OS Dornava, sedme - Helga ARTENJAKizOŠ Olga Meglic in osme razrede osnovnih šol Gregor PETROVIČ iz OS Dornav a. Letos v ptujski občini obeležujemo že 15-letnico uspešnega dela vesele šole in smo na tem področju med najaktivnejšimi. Na zaključnem tekmovanju v Ljubljani pa se bodo poleg razrednih zmagovalcev predstavili še mladi folkloristi iz Markovec. mš AKCIJA ZBIRANJA OBLAČIL, OBUTVE, POSTEUNINE IN POHIŠTVA Rdeči križ Slovenije organizira v četrtek 26. maia 1983 že šestnajsto zaporedno akcijo zbiranja oblačil, obutve, po- steljnine in pohištva. Tudi letos bo akcija potekala po vsej Sloveniji od 17. do 19. ure. Vsakodnevne materialne potrebe socialno ogroženih občanov, so še vedno tolikšne, da se zbrano blago v veliki meri koristi za nudenje pomoči posameznim občanom in družinam, ki takšno pomoč še potrebujejo. Pri tej akciji zasledujemo v RKS več smotrov: — razvijanje socialistične solidarnosti med občani — možnost sprotnega reševanja socialne problematike in potreb po tovrstni pomoči — možnost skladiščenja odvečnih količin blaga za po- treoe nudenja pomoči ob naravnih nesrečah v SRS, bratskih republikah .n tujini — vzgojni pomen — preverjanje mobilizacijske in organizacijske spo- sobnosti vseh struktur v RKS in SLO, tudi letos vezano na »NNNP«. DAROVALCI! Čiste in uporabne predmete zvežite v svežnje, ki jih oddajte pred vhodna vrata na ulico ali predajte na zbirno mesto v vaši krajevni skupnosti v četrtek, 26. maja 1983 do 1 7. ure. Če nameravate oddati pohištvo, vas prosimo, da to prej sporočite Občinski organizaciji Rdečega križa Ruj tel. št. 771-542. Akcija bo izvedena vvseh KORKS Ruj-a, KORKS Hajdina, KORKS Kidričevo, KORKS Rogoznica m KORKS Majšperk. Vabimo vas, da v te| akciji po svojih močeh sodelujete! OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA PTUJ 6 - IZ NASIH KRAJEV 19. maj 1983 - TEDNIK SREČANJE PRIJATELJSTVA OSNOVNIH ŠOt JUGOSLAVIJE Pred nami je 19. srečanje prijateljstva, ki bo na na- ši šoli od 22. do 25. maja. Vsi že nestrpno čakamo tre- nutek, ko bomo spoznali nove prijatelje iz šestnajstih krajev naše domovine. Na to srečanje se že nekaj časa dobro pripravljamo. Izvedli smo akcijo zbiranja odpadnega papirja in dobljeni denar bomo uporabili za srečanje. Začeli smo tudi's čiščenjem okolja, da se bodo naSi prijatelji dobro počutili med nami in bodo lahko rekli svojim domačim, da so bili sprejeti v lepo urejenem Kidričevem in njegovi okolici. Ne manjka pa liam tudi drugih akcij, s katerimi bomo popestrili in olepšali prijateljsko srečanje. Mislim, da nas takšno srečanje lahko obogati in oplemeniti. Spoznali bomo mnoge tovariše iz naše domovine in postali bomo prijatelji. Želim si, da bi kmalu prišel dan, ko bom spoznaljl svojo novo prijateljico. Razkazala ji bom svoj kraj ter okolico in jo seznj. nila z vsemi zanimivostmi v njej. Upam, da ji bo v5e{ Svoji prijateljici bom nudila vse udobje, da se bo dobro počutila in bo po slovesu, ki bo prav gotovo težak, domov odnesla same lepe trenutke in dogodke Upam in želim si, da bodo učenci iz Kidričevega spoznali nove prijatelje in z njimi Se leta in letj ohranjali stike. Že v naprej se veseUm prijateljskega srečanja. Marija Bauman, 8/c OS Boris Kidrič, Kidričevo Jutri kresovanje v Žetalah Kulturno življenje v Žetalah je zelo razgibano, najbolj je aktivna dramska sekcija pri prosvetnem društvu, ki se prav v tem času predstavlja v okoliških krajih z veseloigro ,,Dekle iz Trente". Igralci — Člani te skupine so že izkušeni in ob uspehih, ki jih do- življajo na svojih gostovanjih pozabijo na vse težave in veliko dela, ki ga je potrebno vložiti v pripravo odrskega dela. Kot je po- vedala Marija Krušičeva, režiser in sicer glavni organizator kuUurnega življenja v Žetalah, so igralci med tednom odsotni, na delu in v šoli v oddaljenih krajih in le ob koncu tedna najdejo priložnost za sesta- Učenci sedmega in osmega razreda OŠ Žetale so že pripravili veliko skladovnico drv in suhljadi za jutrišnje kresovanje. Kres bodo prižgali ob 20. uri. Janje in pripravo gledaliških pred- stav. Ena največjih kulturnih priredi- tev v Zetalah je že tradicionalno kresovanje, ki ga pripravijo vsako leto v počastitev dneva mladosti. Letos bo kresovaje v petek, 20. maja, torej jutri. Na to prireditev povabijo predstavnike ptujske Le- karne, predstavnike TGA Kidriče- vo, ki ima patronat nad osnovno šolo v Žetalah, na prireditvi so- delujejo predstavniki krajevne skupnosti, gasilci, pionirji in mla- dinci pa pripravijo pester kulturni program. Učenci sedmega in osmega razreda poskrbijo za velik kres, ob njem pa traja dolgo v noč tovariško srečanje. JB PRIZADEVNOST PTUJSKIH RIBIČEV Pri izvajanju ribiško gojitvenega načrta so ptujski ribiči več kot dosledni. Seveda je že davno v pozabi odločba republiškega lovskega in ribiškega inšpektorata o začasni ustavitvi ribolova v vseh vodah, ki jih ima v upravlja- nju Ribiška družina Ptuj. Kot je znano ie bila ta odločba razveljav- ljena. Njeno razveljavitev pa ptuj- ski ribiči opravičujejo z vestnim izvajanjem ribiško gojitvenega načrta. Po vrsti uspelih akcij in številnih vloženih prostovoljnih delovnih urah, se kažejo izredno dobri rezultati. Dela v vseh ribogojnicah RD Ptui se izvajajo po načrtu. Zadnje praznjenje ribogojnice je bilo v ribniku Zg. Velovlak. Prizor iz odlova v ribogojnici Spodnji Velovlak. Delovna akcija se je pričela prejšnji dan, ko so se zbrali ribiij za nočno čuvanje ribnika. Osem ribičev je vso noč budno spremlja- lo dogajanje ob ribniku, kajti zna- no je, da ob izpuščanju vode ii ribnika črni ribiči s svojimi šerami radi obiščejo. | Ob vedri besedi, skromni zaku- ski in ob kozarcu kvintona je minil ,,nočni piknik". Že ob svitu so pričeli z odlovom. Vodja odlova je bil Vlado Ogrizek, eden od naj- prizadevnejših ribiških delavcev, Odlov je bil obilen, saj so nalovili 1200 kg mladic krapa in amurja, Ves odlov je bil izpuščen v ribnik Pacinje v nadaljnjo vzrejo. Besedilo in posnetek: S. Vičar Koširjevih 60 let Le kdo ga ne pozna. Prikupnega, nasmejanega, vedno pripravljenega na svežo šalo. Kljub sivim pra- menčkom je še vedno gibčen in poln elana. Kje neki jemlje vse skupaj? Takšen je na prvi pogled naš Ptujčan, Rudi Košir, upokojen trgovski maček, kot sam pravi. Sicer pa je bilo njegovih 60 pomladi vedno polnih raznih aktiv- nosti. Dolga leta je bil trgovski poslovodja, v takratni Izbiri je bil prvi predsednik delavskega sveta. Aktiven je bil tudi na področju mladinskega prostovoljnega dela, saj je sodeloval na prvi povojni zvezni mladin- ski delovni akciji Samac — Sarajevo, kot intendant ptujske brigade. Se danes je aktiven v klubu brigadir- jev Franc Belšak — Tone in ni je . udami.ške akcije, na kateri ne bi sodeloval. Brez Rudija in njegovega jogurta si je prekaljeni brigadirji sploh ne znajo predstavljati. Bil je tudi prvi predsednik takratnega rokometnega društva Drava Ptuj, prvi predsednik brodarskega kluba Splavar v Ptuju, soustanovitelj boksarskega kluba Partizan Ptuj. Sedaj je delaven v krajevni konferenci SZDL v KS Boris Ziherl, kjer je podpredsednik, mentor mladim in namestnik kornandirja narodne zaščite. Aktiven je tudi v turističnem društvu Ptuj in v društvu upo- kojencev, pa še kje. Lahko bi naštevali družbene or- ganizacije in društva, kjer je njegovo ime vedno prisotno. Kaj naj mu zaželimo na poti do sedmega križa? Morda bo dovolj, če mu priporočamo še naprej ved- no nasmejan obraz. Ce bo smeh, potem bo tudi vse ostalo in bolezen mu nd bo prišla do živega. Ne kadi in ne pije in prav ima. Ostani takšen še naprej dragi Rudi in še mnoga leta nas razveseljuj! M. Ozmec Takšen je naš Košir, kdo bi mu prisodil 60 let. Tekmovanje bodočih trgovcev v petek je bilo v Ptuju 8. republiško prvenstvo učencev srednjih šol trgovinske dejavnosti. Zbralo se je okrog 100 učencev iz 11 srednjih šol iz Slovenije, ki so se pomerili v devetih strokah, šest ekip pa je tekmovalo v aranžiranju. Kot je povedal Dušan Klajderič, predsednik organizacijskega odbora tekmovanja, so bili učenci dobro pripravljeni in pokazali solidno znanje v tehniki postrežbe ter v aranžiranju. V srednješolskem centru v Ptuju so bili tudi izredno zadovoljni s sodelovanjem ptujskih trgovcev, saj so tek- movanje izvedli ob pomoči Mipa, Merkurja in Komunale, gradbeništva in prometa. Pred tekmovanjem je zbrane učence in učitelje pozdravil dekliški pev- ski zbor ptujskega centra, v imenu trgovcev je izrekel dobrodošlico Marjan Ostroško, direktor Emone Merkur, o pomenu tekmovanja pa je govoril Bojan Kovačič iz skupnosti srednjih šol trgovinske dejavnosti. N. Dobljekar'^ V trgovini Peko je s pravo trgovsko spretnostjo ponujal čevlje Damjan Petek iz Celjske šole trgovinske dejavnosti, (foto Samo Strelec) Proslava v Srečah na Sagadinovi domačiji Sagadinova domačija, krajevni muzej, kjer so nemški fašisti 13. apri- la 1945 na grozovit način umorili Sagadinovo družino in sorodnike. Da pa bi mladi ohranjali in obujali spomine na težke dni naše revolu- cije in pridobitve NOV, smo se mladinci iz Sestrž odločili, da priredimo proslavo, ker bomo zraven spominov iz NOV, počastili tudi 4. obletnico OO ZSMS Sestrže in 1. obletnico LMDB „Miran Sagadin". V ta namen bomo priredili proslavo, ki bo obsegala teme iz dogod- kov NOV, iz dela in življenja mladih, prav tako pa bomo prisluhnili bese- dam Zvonka Sagadina, odinega preživelega v tej tragediji. Po končani proslavi bo družabno srečanje. Zato vabimo na priredi- tev mladinske organizacije, društva, DPO, ostale organizacije, vaščane, okoličane, da se v čim večjem številu udeležijo proslave, ki bo v nedeljo, 22. maja 1983 s pričetkom ob 13. uri v Srečah na Sagadinovi domačiji. Torej dobimo se v nedeljo! Branko Beranič OS OLGA MEGLIC Nova telovadnica Prejšnji teden so v osnovni šoli Olga Meglic odprli preurejen prostor za potrebe telesne vzgoje. Ureditvena dela so veljala okrog 650.000 dina- rjev. Večino sredstev je prispevala šola, 78.000 dinarjev so zbrali starši s prostovoljnimi prispevki, nekaj pa so primaknile organizacije združenega dela in zasebni obrtniki. Ob otvoritvi so starši izrazili pripravljenost, da bi še naprej zbirali sredstva za nakup opreme. Kljub temu, da večina opreme manjka, so učenci izredno veseli telovadnice, saj so doslej v večini prime- rov opravljali pouk telesne vzgoje kar v učilnicah. Poleg tega se v Soli pripravljajo na valeto osmih razredov in na zaključne šolske izlete. Za delo pa so krepko poprijeli tudi ,,kulturniki", ki se pripravljajo za nastop v III. osnovni šoli Koprivnica. Tam slavijo 11. junija dan šole in ob tej priložnosti bodo učenci osnovne šole Olga Meglic izvedli kulturni program. Na obisk bo odpotovalo 111 učencev in sicer mladinski pevski zbor, dramska in ritmična skupina ter recitatorji. Na ta način učenci krepijo sklenjene bratske vezi med obema šolama. N. Dobljekar Prvomajsko srečanje delavcev treh prijateljskih občin na Boču Prvomajska srečanja delavcev severovzhodne Slovenije na Boču so že dolgoletna tradicija, ki zdru- žuje, če.je le malo ugodnejše vre- me, okoli štiri do pet tisoč ljudi. Mnogo mlajša pa je oblika srečanj delavcev prijateljskih občin Slo- venska Bistrica, Pregrada in Šmarje pri Jelšah. Letos na praznik dela 1. maja se je ob lepem son- čnem vremenu zbralo pri planin- skem domu na Boču okoli 4 tisoč ljudi. Mnogi med njimi so na kraj srečanja prišli peš iz Poljčan, kar je še posebno pohvalno in seveda zdravo. Srečanja pri planinskem domu na Boču ob dnevu praznika dela so bila do pred dvema letoma tradicija brez posebne organizirane oblike. S sklepom občinskih sindikalnih sve- tov občin Slovenska Bistrica, Pre- grada in Šmarje pri Jelšah, pa so pred dvema letoma prvič takšna srečanja tudi programsko obliko- vali. Dogovorili so se, da bo vsako leto ena od treh občin nosilec sre- čanj delavcev teh občin na Boču. V preteklem letu je bil nosilec sre- čanja OSS Šmarje pri Jelšah, letoš- njega pa je pripravil OSS Slovenska Bistrica. Na obeh srečanjih pa so se kot organizatorji izkazali tudi člani planinskega društva Poljčane, ki upravljajo z domom na Boču. Letošnje srečanje prijateljskih občin Slovenska Bistrica, Pregrada in Šmarje pri Jelšah se je odliko- valo tako po množičnosti kot tudi dobri organizaciji. Program je bil vsebinsko dober in kratek; V uvodnem govoru je predsednik ob- činskega sindikalnega sveta Sloven- ska Bistrica povdaril pomen praz- nika 1. maja in tudi prizadevanja v odpravljanju gospodarskih težav delovnih ljudi treh prijateljskih ob- čin. V kulturnem programu sta sode- lovala godba na pihala sindikalne konference OZD IMPOL Sloven- ska Bistrica in planinski oktet iz Poljčan. Se posebno pozornost obiskovalcev pa so vzbujala šport- na srečanja, med katerimi je bilo na prvem mestu vlečenje vrvi, za mo- ške in tudi ženske ekipe, srečanja v košarki, odbojki in malem nogo- metu. Med zanimivostmi športnih srečanj jebilo tudi to, da so se ekipe oblikovale sprotno, na kraju tek- movanj, kar je vzbujalo še dodatna zanimanja in ustvarjalo nova po- znanstva. Kljub obilici športnih re- kreativnih srečanj, so bila ta dobro organizirana in izvedena. Nagrade so bile simbolične. Za dobro iz- vedbo športnih srečanj na Boču je treba pohvaliti telesnokulturne organizacije občin Slovenska Bi- strica in Šmarje, iz katerih je bilo tudi največ sodelujočih. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat V imenu organizatorja letošnjih srečanj OSS Slovenska Bistrica je udele- žence prvomajskega srečanja delavcev treh občin pozdravil predsednik OSS Slovenska Bistrica Vinko Špec. Vlečenje vrvi je vzbudilo med prisotnimi največ zanimanja, tako v tekmo- valnem kot tudi navijaškem duhu. Člani PD Poljčane so poskrbeli za okrepčilo in zabavo. TEDNIK - 19. maj 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 fgmburaSko skupino iz SlavSinc ao leta 1936 sestavljali Iz leve proti desni: Jože PetrovK^ (pok.). Janez Ljubeč, Anton Kovačec (pok.), Alojz Rižnar, tukdvik Rajšp (pok.), Franc Ljubeč (pok.), Ljubeč Štefan (vojna žrtev) in Anton Rajšp (pok.) Godba na pihala pa so sestavljali: Janez Šalamun, Janez Ljubeč, Martin Druzovič (pok.). Franc Ljubeč (pok.), Anton Horvat, Vinko Gumzej (pok.), Alojz Rižnar in Ludvik Rajšp (pok.). • Dokument nekega časa in dogajanja 2e lep čas je tega kar je izzvenelo poslednje nadaljevanje oddaje Iz vasi v vas, ki smo jo . posneli v Vitomarcih, a je njeno, sicer že pojemajočo odmevnost še vedno čutiti. Med zanimivejša prištevamo tistega iz Maribora, od koder se nam je s kratkim, a toliko bolj zanimi- vim pisanjem oglasil Alojz Rižnar, Shake- spearjeva 12 — sicer doma iz Slavšine 8 a. Piše, da sta' v tej vasi še pred vojno delovali kar dve — za tiste čase — izredno zanimivi skupini in sicer: godba na pihala ter tamburaški ansambel, kar priča o razgibani ljudski glasbeni dejavno- sU. V prid tej trditvi gre tudi podatek, da so kar vse tamburaške instrumente izdelali sami in si- cer trije bratranci: Franc Ljubeč ter Janez in Alojz Rižnar. Poleg treh bratrancev pa so v tamburaSkem amsamblu delovali še Jože Petro- \K,> Anton Kovačec, Ludvik Rajšp, Štefan Lju- beč in Anton Rajšp — vsi že pokojni. In ker so bili prizadevni in ker jim vse lepo uspevalo, kot piše Alojz Rižnar, so v svoji vnemi ustanovili še, godbo na pihala. Danes bi jo imenovali — vaška. Kar polovica članov tamburaškega an- sambla je sodelovala v njej; poleg njih pa še Ja- nez Šalamun, Martin Druzovič, Anton Horvat ter Vinko Gumzej. Čase, v katerih sta oba ansambla delovala, označiije Alojz Rižnar kot lepe, prijetne in mla- dostne. Čeprav je bilo izredno težko za denar, so si mladi navdušenci sami kupovali pihalne instrumente in zanje nemalokdaj žrtvovali tudi več letni prihranek. V Slavšini sta takrat delovala tudi dva fotoamaterja. Fotoaparat na vasi, pa čeprav či- sto navadna ,,boxerca", je bil v takratnih časih nezaslišano ,,šik" zadeva, a likrati tudi nekak simbol družinskega, ali lastnikovega blagosta- nja. Tega, za življenje prav nič neobhodnega predmeta, si takrat ni mogel vsak privoščiti, čeprav bi si ga — pobi smisla in volje zanj — še kako srčno želel. Eden od obeh fotoamaterjev je bil „naš" Alojz Rižnar, ki pravi, da sta tak- rat kar oba veliko fotografirala., Ovekovečila sta prenekatero družino, poroko, gostijo in veselico ter tako postala, nt da bi se tega zave- dala, zapisovalca takratnega časa, dogodkov, življenja. Med fotografskimi stvaritvami Alojza Rižnarja sta tudi obe pričujoči fotografiji obeh ansamblov, ki jih je posnel okoli leta 1936 (sam igra violino). Nato je izbruhnila vojna. Okupator je zasedel našo deželo in tako kot povsod na Slovenskem, je tudi v Slavšini udnnila pesem, — Zamrla sta oba ansambla in čakal boljših časov. Toda zgodilo se je drugače. Čedalje pogosteje je okupatorjeva roka segala zdaj po tem, zdaj po onem članu ansamblov tako, da so se v vojni vihri sčasoma porazgubili. Pobrala jih je vojna, nekaterim pa načela zdravje tako da iz obeh skupin danes živijo le še štirje. Ostali sta le fotografiji kot dokument nekega časa in doga- janja ter spomin na mlada zagnana leta. i. C. Foto: A. Rižnar, V avli srednješolskega centra Je bilo okoli 1500 mladih in odraslih poslušalcev mladostnih glasov. Foto: Langerholc Na občinstvo je napravil poseben vtis skupni nastop vseh 21 pevskih zborov. Foto: Langerholc V Ptuju in Ormožu čez 1600 mladih pevcev Zborovsko petje na osnovnih šolah ormoške in ptujske občine ohranja tradicijo in je zadnjs leta celo v večjem razmahu, za kar gre zasluga učiteljem, zlasti pevovodjem in mentorjem. To sta potrdili nedavni reviji — tako po udeležbi mladih pevcev kot po kakovosti izbora in izved- be pa tudi po številu poslušalcev. V organizaciji občinske zveze kulturnih organizacij in osnovne šole Ormož je bila v soboto, 7. maja dopoldne v Ormožu že tradicionalna revija pionirskih in mlajših mladinskih pevskih zborov. Nastopilo je 14 zborov z nad 700 pevci, če upoštevamo število učencev na območju občine, pomeni, da je nastopilo nad 30 odstotkov učencev osnovnih šol, ki so navdušili številno občinstvo, ki je do zadnjega sedeža napolnilo dom kulture v Ormožu. Prav tako v organizaciji zveze kulturnih organizacij pa je bila v nedeljo, 8. maja popoldne v avli Srednješolskega centra v Ptuju že 24. revija mladinskih in otroških pevskih zborov ter pevskega zbora srednješolk. Številnemu občinstvu se je predstavilo 21 pevskih zborov z nad 900 pevkami in pevci. —u PREDSTAVLJAMO ANSAMBEL „MAVRICA" Skupina glasbenikov in pevski duet, oba predstavlja slika pred va- mi, so člani popularnega ansambla Mavrica iz Dornave. Večina Ptuj- čanov,^ še bolj pa okoličanov jih zelo dobro pozna, če že ne osebno pa po njihovem izredno razgiba- nem igranju, ki daje veselici tisto ta pravo veselično ,,štimungo". ,,Korenine ansambla pravzaprav segajo v moja otroška leta", se spominja vodja in trobentar Stan- ko Golob. Takrat se je namreč še z nekaterimi sošolci iz osnovne šole pridružil starejšim muzikantom v vasi in igrali so, kjer je in kako je pač naneslo. Takrat, pravi nadalje Stanko Golob, je bil to ansambel ljudskih instrumentov — gosli, frajtonerce in tamburice. Sele ta- krat, ko je štel okoli petnajst, šest- najst let, sta s prijateljem začela Ciani ansambla ,,Mavrk:a" pred snemanjem za radio PtitJ. razmišljati o lastnem ansamblu. Res sta ga takorekoč tik pred voja- ščino tudi ustanovila in sicer v ob- liki — danes klasičnega kvinteta. Sledile so vaje, mnogo vaj, veliko igranja sirom občine in tudi zunaj nje ter veliko članskih sprememb. Nekako pred štirimi leti se je ansambel od številnih menjav umi- ril, se ustalil ter zadobil današnjo člansko podobo. Doslej so že petkrat sodelovali na našem festivalu in bili dvakrat srebrni. Pred kratkim smo jih po- sneli in za prvič naredili kar lepo število posnetkov, ki jih bomo na- šim poslušalcem posredovali v nedeljo, 22. maja ob 12. uri in 10 minut. Besedilo in foto I. C. Moški komorni zbor Ptuj seje predstavil v Škof ji Loki Na povabilo Mešanega pevskega zbora Lubnik iz Škofje Loke seje ^ petek. 13. maja tamkajšnemu občinstvu predstavil s celovečernim koncertom ptujski Komorni moški pevski zbor. Ptujčani so izvedli program, ki so ga prepevali tudi na jubilejnem koncertu v Ptuju. Prijetna ^koQeloška publika je ptujske pevce, soliste in dirigenta nagradila z ^togatim aplavzom. V jeseni bodo Ptujčani povabili Škofjeloški zborna koncert v Ptuj. zbor vodi Tomaž Tozon. Pred revijo pevsicih zborov v Laporju v Laporju bo v nedeljo, 22. maja tradicionalna — že osma revija odraslih pevskih zborov in oktetov občine Slovenska Bistrica. Delo pevskih zborov je ena od pomembnih dejavnosti na področju kulturnega življenja v slovensko-bistriški občini, saj^skorajda ni kraja v občini, Icjer ne bi deloval vsaj en zbor ali oktet. Občinska revija pevskih zborov je vsako leto v drugem kraju, organizira pa jo zveza kuhurnih organizacij občine Slovenska Bistrica v sodelovanju s pokrovitelji. Srečanja v Laporju se bo udeležilo nad 10 pevskih zborov in oktetov. Zanimanje za revijo pa je tudi med občani, zato pričakujejo, da bo telovadnica pri Oš Laporje, kjer bo srečanje, nabito polna. Viktor Horvat IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Španer je izdeloval dobro robo. Že pred 2. sv. vojno pa so mu bili velika konkurenca industrijsko izdelani vrvarski izdelki in tudi domači izdelki, ki sojih prodajali ptujski trgovci. Ti izdelki so prihajali iz Hrvaške, kjer je bilo več vrvarjev. V času ekonomske krize, okoli leta 1936 so začeh Zagorci »havzirati« po vsej Slove- niji. Kupovali so izdelke od vrvarjev na Hrvaškem (kupih so poceni, vendar je bil slab material) in jih nosih v nahrbtnikih ali vrečah (priha- jali pa so kar peš čez Haloze) ter prodajali od hiše do hiše. V tem času je bilo »havziranje<( Zagorcev zelo množično. Seveda so po hišah »handlali<( (če je imel srečo, je lahko izdelek prav drago prodal). Kvaliteta izdelkov je obdržala vrvarsko obrt pred propadom. Obrt pa je začela odmirati šele v zadnjem času (nekako po letu 1975), odkar so traktorji zamenjali in nadomestili konje. Čeprav je glavni razlog za prenehanje obrti ta, da ni naslednika, ki bi nadaljeval z obrtjo, so tudi v današnjem času še močno potreoni določeni vrvarski izdelki, ki jih industrija ne izdeluje. RalfČeplak »Krplje« za prenašanje listja iz gozda. Fototeka etnološkega oddelka, foto Ralf Čeplak, marec 1983. JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (100) Velika začetnica pri imenovanjih besedil ,,Pri opravljanju svojih del in nalog se pri pisanju zapisnikov in tudi drugih dokumentov srečujem z naslovi raznih aktov, npr. pravilnikov, zakonov, samoupravnih sporazumov ... Pri tem sem že večkrat prišla v dilemo, ali se npr. Pravilnik o varstvu pri delu ali npr. Zakon o vodah piše z veliko ali malo začetnico. Sama imam tak naziv za naslov in ga pišem z veliko, vendar pa me opozarjajo, da to rii pravilno. Prelistala sem že veliko uradnih dokumentov, da bi se prepričala o pravilnosti ene ali druge rabe, vendar je uporaba od akta do akta različna. Upam, da mi boste z odgovorom pomagali odpravljati napake. Za odgovor se Vam najlepše zahvaljujem." Tako E. K. iz Jamnika pri Kropi. Prav radi ji odgovarjamo: - Slovenski pravopis 1962 ima med stvarnimi lastnimi imeni točko, v kateri načeloma rešuje to vprašanje. Tam (str. 38, paragraf 42) beremo: ,,Z veliko začetnico se pišejo tale stvarna imena: a) naslovi listov, knjig, zbornikov, literarnih izdelkov, skladb', kipov in slik"; za ponazoritev te- ga, kar nas tu zanima, pa so navedeni: Slovenski biografski leksikon; So- sedov sin, Požganica, Samogovori, Duma. Prva navedena enota je zbor- nik, druga so ,.literarni izdelki," znana slovenska povest, roman, pesniška zbirka in naslov pesmi iz zbirke. Omahovanje v pisavi ,,naslovov pravilnikov, zakonov, samoupravnih sporazumov . . ." prihaja od tod, ker pravopis 1962 izrecno omenja le ,,literarne" izdelke in jih s primeri zamejuje na leposlovna dela. Morda je to storil zato, ker je menil, da bi bili naslovi leposlovnih besedil kaj več kot naslovi besedil drugih panog, npr. strokovnih, publicističnih, pa tudi praktično sporazumevalnih. y tem pa se moti, saj gre tudi pri strokovnih besedilih (npr. v revijah) ali pri publicističnih (npr. v časopisih) za individualna besedila, s tem pa za lastnoimenskosi njihovih naslovov; in vsi se tudi v resnici pišejo z veliko začetnico. Imate torej prav, ko menite, da je naslove besedil, ki jih omenjate, treba pisati z veliko začetnico. Neenotnost, ki jo opažate v pisavi teh imen celo v uradnih dokumentih, izhaja iz posebne lastnosti tistih stvarnih last- nih imen, ki v bistvu tudi pomenijo to, kar povedo besede njihovega na- slova. V vseh takih primerih gre potem ali za ime dokumenta ali za njego- vo vrstno oznako, ki v danih okoliščinah že sama enoumno kaže na tisto, kar imamo v mislih: in v skladu s tem pišemo prvič z veliko, drugič z ma- lo začetnico. Pisec besedila torej sam odloča o veliki ali mali začetnici, pač glede na to, kar ima v mislih. V novem slovenskem pravopisu bo torej treba dopolniti besedilo o pisavi stvarnih lastnih imen tako, da bo zajelo vse vrste besedil, tudi uradovalna, o katerih je govor tukaj. Ze stari pravopis je za primeEe._kD bi zaradi pisave z malo začetnico prihajalo do nesporazumov, dopuščal pisavo z veliko; mi bi jo v takih primerih seveda naravnost svetovali. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška kon- ferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. PROSVETNO PRUSTV0 2EIAU USPEŠNI NASTOPI NA OKOLIŠKIH ODRIH Marljivim članom dramske skupine prosvetnega društva Zetale letos ni uspelo pravočasno naštudirati odrskega dela do revije gledaliških skupin v Ptuju. Z veseloigro Dekle iz Trente pa so v minuhh tednih nastopali na odrskih deskah v okoliških krajih. Tako so uspešno nastopih na Ptujski Gori, Vidmu, v Stopercah in v Selah, za konec pa pripravljajo še ponovitev v domačem kraju. Pri svojih gostovanjih so se seveda srečevali tudi s težavami, člani skupine so morali žrtvovati že tako skopo odmerjene bone za nakup gori- va, to pa je tudi dokaz, da delajo s srcem in tako so še bolj veseli pozornosti in precejšnjega obiska v vseh krajih, kjer so gostovali. Poleti in jeseni bodo prizadevni člani PD Zetale zaradi obilice druge- ga aela počivali, prej kot lani pa bodo pričeli študirali novo delo, da bodo za nastope izkonstili najprimernejši zimski čas. JB 8 - NASi DOPISNIKI 19. maj 1983 - TEDNIK Taborniki smo sodelovali pri kurirčkovi pošti Minilo je že nekaj časa od kurir- čkove pošte, ki je potovala tudi skozi KS Kidričevo, zato sem se odločil, da napišem par vrstic, ka- ko smo jo pričakali in jo tudi odpo- slali. Taborniki smo dobili nalogo, da pripravimo in uredimo prostor za sprejem in oddajo kuričkove torbi- ce v Kidričevem. Kot starešina od- reda ,,Boris Kidrič" sem sklical ta- bornike za pripravo prostora. Pri tem nam je pomagala osnovna šola, ki nam je dala vse, kar smo potrebovali in odobrila učencem ta- bornikom izostanek od pouka. Za osnovno šolo smo postavili šotore, naredili pagodo in ozadje za mizo in nastope, ki so jih pripravili učenci iz osnovnih šol Kidričevo in Hajdina. Na proslavi so sodelovali tudi borci, ki so pripovedovali iz časov NOB. Po uradnem nastopu in prejemu kurirčkove torbice, so učenci folklorne skupine zaplesali kolo okrog pagode, pridružiti so se jim tudi taborniki. Po kulturnem programu je vod- stvo šole poklicalo vse prisotne na majhno zakusko, kjer smo se tudi pogovarjali o izvedbi programa in ugotovili, daje bilo izpeljano tako. kol smo si skupaj zamislili. Ta- borniki in učenci smo potem očistili prostor ter pospravili za sabo in za ostalimi Besedilo in posnetek: Mirko Nežmah Taborniki skupaj s predstavniki ZB NOV pred prihodom kurirčkove tor- bice. PRVOMAJSKI UTRINKI 1. maj je praznik dela. .To je praznik delavcev. Nekoč so delavci morali delati dan in noč in niso veli- ko zaslužili. Tudi svojih pravic niso imeli. Lastniki, tovarn so jih pretepali, če ni bilo kaj dobro opravlje- no. Zato so se delavci uprli in začeli stavkati. Stavke so trajale po več dni. Dandanes so vsi delavci ena- kopravni. Zato se ta praznik imenuje praznik dela. Na ta dan se tudi v tovarnah ne dela. Takrat* delavci skupaj praznujejo. Tudi pri nas smo praznovali. V petek, peto šolsko uro smo se zbrali v telovadnici in z deklainacijami, pevskimi ter ritmičnimi točkami počastili prvi maj. V soboto popoldan so očka in sosedje odšli po mlaj. Ko so ga posekali in ga pripeljali na Breg, smo ga otroci skrbno okrasili. Mladinke so spletle velik venec. Nato so možje začeli dvigovati mlaj. Navseza- dnje so ga le postavili. Zastava na vrhu mlaja je vese- lo plapolala mi pa smo okrog mlaja sklenili krog in zaplesali. Začelo se je večeriti. Otroci smo odšl? na kresovanje. Najprej so učenci iz Majšperka prinesli bakle in jih postavili okrog, kresa. Za tem je bil kra- tek govor, nekaj deklamacij in pesmi. Nato so kres polili z bencinom in ga prižgali. Kres je visoko zago- rel. Bilo je že temno in vračali smo se domov. 2j od daleč smo zagledali manjši kres. Naši starši, ki so se zbrali okrog kresa, so veselo plesali. Tudi otroci smo bili zelo veseli in smo se jim pridružili. Drugo jutro nas je zbudila koračnica. Vsi smo odhiteli ven. Želela bi, da bi vsi delavci ostali enakopravni! Ksenija Muršak, 5/a, OS Majšperk Prvi maj praznik dela tudi za tabornike že iz naslova je razvidno, da je 1. maj praznik vseh delovnih ljudi, saj so si ga sami pridobili s težkim prizadevanjem, nekateri pa so mo- rali žrtvovati tudi svoja življenja, da lahko danes mi mlajši in starejši uživamo v mjru. Tako smo taborniki odreda ,,Boris Kidrič" iz Kidričevega or- ganiziral "delovno akcijo čiščenja prostora v prizidku obrata družbe- ne prehrane, ki nam je zaupala prostor (dosedanji klub mladih), predvsem iz več objektivnih razlo- gov. Sodelovali smo tudi pri postavitvi majskega drevesa in pripravili veje za kres. V času praznika smo imeli propagandni tabor v Kidričevem na tabor- niškem prostoru, pridružili pa so se nam tudi taborniki odreda ,,Se- vernica" iz Maribora. Ob tej akciji smo očistili samo del tistega, kar smo si zadali, čaka nas še veliko dela za ureditev pro- stora in pa delovna akcija (uredi- tev okolice nove pošte v Kidriče- vem). Takih in podobnih akcij, ki smo si jih zadali v našem progra- mu je še veliko tako, da bomo mo- rali krepko pljuniti v roke, da jih bomo lahko izpeljali. Želeli bi tu- di, da bi se nam k takim akcijam pridružilo čimveč ljudi, posebno mladih. Tabornik se je izkazal tudi v veščini kuhanja. Hrano za propagandni tabor smo imeli in pripravljali na tabor- niškem prostoru v poljski kuhinji, ki je enako okusna, kot jo pripra- vljajo mamice doma v kuhinji, moEoče še bolj. Besedilo in posnetek: Mirko Nežmah Kako se spominjamo tovariša Tita Mnogokrat sem ga videla na tele- viziji. Doma imamo mnogo revij, časopisov in knjig o njem. Zelo rad je \mt\ otroke. Pionirjem je naro- čil, da le tisti, ki se uči, kaj zna. Bil je voditelj Jugoslavije. Vsi ljudje so ga imeli radi. Čeprav je umrl, bo večno živel v naših srcih. Mojca Bil je prijazen, pravičen in tova- riški. Otroke je imel zelo rad. Znan je bil tudi v svetu, saj je želel vsem srečno in mirno življenje. Veseli smo bili, ko smo ga lahko videvali med množicami ljudi, ki so ga vse- lej prisrčno sprejeli. Sabina Titovo delo nam je kažipot za našo nadaljnjo prihodnost. S prid- nim delom bom tudi jaz pripomog- la, da bo naša prihodnost srečna in lepa. Tito je bil velikan človeštva in bo to tudi ostal. Karmen Tito je bil velik borec za mir. Vo- dil je borbo naših narodov in nam priboril svobodno domovino. Spo- štujemo ga vsi ljudje Jugoslavije in tudi po vsem svetu so ga cenili. Se vedno živi v naših srcih in nikoli ga ne bomo pozabili. Njegovo delo bomo nadaljevali tako, da se bomo pridno učili. Katja Svoje delo je vedno opravljal vestno in dosledno. Boril se je za pravice delavcev. Partizane je vodil po skritih poteh, vselej se je boril z njimi proti sovražnikom. Nikoli ga ne bomo pozabili. Matjaž Poznal je težko življenje in se bo- ril za pravice delavcev. Skupno s Titom so naši delavci ustvarili soci- alistično domovino. Zdenka Bil je največji borec za enako- pravnost in mir ljudi na svetu. V življenju je okusil veliko težkega. S svojim delom nam je ustvaril lepo in srečno mladost. Težko smo do- jeli bolečino, ko nas je zapustil. Ponosni smo, da smo imeli pred- sednika, ki ga je poznal ves svet. Vedno bo živel z nami. Mateja Bil je dober tovariš. Boril seje za enakopravnost. Potoval je po vsem svetu. Bil je vodja naše armade. Miro vsi pionirji OS Ivan Spolenjak, Ptuj, 2. a SPORED RADIA PTUJ Petek, 20. maj: 17,00 Novice dneva, vreme, obvestila; ob 17,15 Za- bavna glasba, vmes reklamna sporočila; ob 17,45 Včeraj, danes, jutri; 18,00 Delo mladih — Pred dnevom mladosti; 18,30 Delo društev — AMD Markovci do 19,00. SOBOTA, 21. maj: 17,00 Novice, dneva, vreme, obvestila; 17,15 Za- bavna glasba, vmes reklamna sporočila; 17,45 Včeraj, danes, jutri; 18,00 V soboto popoldan, zabavno glasbena oddaja s prispevki novinarjev do 19,00. NEDELJA, 22. maj: 11,00 Tedenski pregled poročil; 11,20 Zabavna glasba; 11,35 Obvesula; 11,45 Kmetijska oddaja — Kako je s posevki sladkorne pese; 12,00 Aktualnost tedna — uresničevanje družbenega pla- na občine; 12,10 Domača ustvarjalnost — Ansambel Mavrica; od 13,00 Čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 23. maj: 17,00 Novice dneva, vreme, obvestila; ob 17,15 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila; ob 17,45 Včeraj, danes, jutri; 18,(X) Iz naših krajevnih skupnosti — Tone Žnidarič Ptuj; 18.30 Te- lesna kulturna in šport do 19,(X). TOREK, 24. maj: 17,00 Novice dneva, vreme, obvestila; ob 17,15 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila; ob 17,45 Včeraj, danes, jutri; 18,00 Iz naših delovnih kolektivov — VGP Ptuj; 18,15 Vprašanja — od- govori; 18,30 Pogovor o — zadolženosti ptujskega gospodarstva, do 19,00. SREDA, 25. maj: 17,00 Novice dneva, vreme, obvestila; ob 17,15 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila; ob 17,45 Včeraj, danes, jutri; 18,00 Pobude za odločitve — Mladi o uresničevanju planov s področja kmetijstva; 18,30 Sredi življenja — Turistični pomladek do 19,00. ČETRTEK, 26. maj: 17,00 Novice dneva, vreme, obvestila; ob 17,15 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila; ob 17,45 Včeraj, danes, jutri; 18,00 Pionirji zdravo — Srečanja prijateljstva; 18,30 Kulturna panorama — aktualni kulturni dogodki, do 19.00. v ostalem času prenašamo skupni program slovenskih postaj -— stu- dio Ljubljana. Uredili bodo Titov park V OKviru prireditev ob Dnevu mladosti bodo v Slovenski Histrid, v neposredni bližini prenov^enega športnega stadiona, zasadili 88 dreves v spomin na tovariša Tita, uredili bodo sprehajalno stezo in tudi okolje. Dela bodo opravili vojaki bistriške garnizije JLA in delavci GP Kon- struktor TOZD Granit Slov. Bistrica. V. Horvat I Ivanu Šešerku V slovo Prišel je lepi in veseli cvetoči maj, za družino Šešerko pa ni mesec veselja, temveč mesec žalosti, ker jim je kruta smrt iztrgala dragega očeta, dedka in pradcdka. V 74. letu starosti je v mariborski bolnišnici prene- halo za vedno bili srce Ivanu Šešerku iz Stanovna. Bilje dober oče in sosed, pa tudi rad je pomagal vsakemu v vseh ozirih. Bil je tudi član gasilskega društva, član društva upokojencev in član ZZB NOV Ivanj- kovci. Dragi Ivan. naj ti bo naša velikonedeljska zemlja lahka, v njej je tvoj zadnji dom! Posebno hvala vsem, ki ste rajnega spremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti. hvala govornikom za izrečene besede, hvala duhovniku za opravljeni obred in tudi lepa hvala pevcem za odpete žalostinke. Tebi, dragi Ivan pa obljubljamo, da boš nam ostal v lepem in trajnem spominu. Tvoji žalujoči sovaščani! Franc Krajnc, Runeč 80 POKOPALIŠČE IN PREVOZI že večkrat sem nameravala napisati nekaj besed glede pokopališča in prevoza. Pokopališče je zelo daleč (novo) in starejši, ki težko hodimo, pridemo težko do svojih dragih, ki nam jih je neizprosna smrt iztrgala iz naše sredine. Ce je pogreb, si vsak občan ne more privoščiti avto- .busa, ker ta precej stane. Marsikateri dober znanec ali prijatelj bi rad spremljal pokojnega na njegovi za- dnji poti, saj vsi nimajo svojega avtomobila. Pa bo- ste rekli, saj vozi avtobus. Lepo in prav, če vozi ob času pogreba in če tudi ustavi pri pokopališču. Pove- dala mi je znanka, da je hotela z avtobusom na pokopališče, pa ji je šofer odrezavo rekel, tam ni postaje. Saj če so vedeli postaviti pokopališče tako daleč iz mesta, bi morah tudi skrbeti za prevoz, ne samo za dan mrtvih, temveč tudi drugače. L. K. iz Ptuja Pozabljena pot Menim, da mnogo Ptujčanov ne ve, da pelje od Potrčeve ceste proti železniškim delavnicam in dalje pod železniškim podhodom do RogozniSke ceste precej prometna pot za pešce in kolesarje. Pot je od nalivov in motornih koles tako razrvana, da so že po dvajset cen- timetrov globoke kotanje. Kadar je suho vreme, se pešec še nekako izogne, za kolesarje pa je vožnja Že nevarna. Ko pa je deževno vreme, pešec ne gjore drugače, kot iti po blatu in vodi ali po mokri travi in brozgi na travniku, kjer tudi stoji voda. V železniškem podhodu v deževnih dneh tudi stoji voda, pomešana z človeškimi iztrebki, ker zaradi zamašitve ne more odte- kati. Tedaj morajo ljudje prečkati progo prek dveh tirov in se spušča- ti po strmi bankini, kar pa je za starejše ljudi hudo težavno. Za mnogo delavcev, ki so zaposleni v železniških delavnicah, pri TAM-u, na žagi, pri Delti, pa ni druge poti kot ta, ali pa spet čez progo na Natašini poti. Da ne govorimo o obiskih pokopališč v Rogoznici. Avtomobilisti imajo si- cer možnost vožnje pod nepregle- dnim železniškim mostom na Rogoznici. Delavci v službo morajo iti, ob- čani v vse večjem Številu obisku- jejo pokopaUšča in za večino od njih pota vodijo čez progo, kjer jih zraven neprimerne poti čaka nevarnost. Vlaki imajo večjo hit- rost in tudi bolj tiho pripeljejo, kot nekdaj parna vleka. Vem, da tisti, ki se v službo vozijo z av- tomobili, teh težav ne občutijo čeprav ne bi škodilo, . da bi tova- riši, ki odgovarjajo za te zadeve peš pogledali te terene. Začasno naj bi se navedena pot nasula z gramozom, s tlačilcem potlačila in uredil odtok vode, da bi dalje časa držalo. Podhod pod tiri pa od časa do časa očistiti. Seveda bi to bila začasna rešitev. Glavna in edina rešitev pa bi bila zgraditev nadvoza prek železniške proge, kot je bil nekdaj. Razumlji- vo je, da ni denarja za vse kar bi želeli, vendar bi pri raznih željah, nadvoz moral imeti prednost, ker je to splošna družbena potreba in ne smemo čakati, da nas bodo ne- sreče prisilile k izgradnji, kar se jt že tudi zgodilo, da se potem hitro najde denar. Gradnja tega nesrečnega nadvoza se že vleče prek trideset let. Nekaj let po vojni je želela krajevna skupnost Rogozmca pod vodstvom tov. Alojza ArnuSa skupno z železnico zgraditi vsaj provizorni nadvoz, vendar železni- ško gospodarstvo ni bilo finan- čno sposobno za to investicijo. Cez nekaj let je železn. gospodarstvo bilo za finančno udeležbo, takrat pa je bivši okraj naredil ,,štop," češ: gradila se bo avtocesta. Nadvoz bi že lahko kljub temu imeli, če bi se resno zavzeli, ko so se organizirali referendumi za samoprispevke. Združila bi se sredstva krajevnih skupnosti in vseh drugih forumov, ki so dolžni skrbeti /a tekoči in varni promet. Sedaj, ko imamo novo ptujsko pokopališče pa upam, da ne bo več razloga za odlaganje z gradnjo nadvoza, saj bi se s to gradnjo mnogo razbremenil promet preko železniškega prelaza v Ptuju. Nujna je tudi peš pot do novega pokopališča. Osebne želje odloži- mo in združimo sredstva za občin- sko pomembno investicijo. Kaj mislite o tem drugi občani? Franc Vauda, upokojenec TEDNIK - 18- maj 1983 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 RNALE NOGOMETNEGA POKAU Aluminij in Boč Medobčinska nogometna zve- Ptuj je prejšnjo sredo na stadionu Drava odHčno pripravi- la in izvedla finalna srečanja za Slovo od dolgoletnega sojenja — Anton Ščurič (foto 1. kotar) jugoslovanski nogi na območju MNZ 1 iuj Mia.; ski finale je preprič^vo di Aluminij, članskega' pa Boč Poljdaa. ALUMINU — SP. POLSKAVA 9-2 Strelci: Sibila in Koren po 4 ter Mohorko za Aluminij, Kampl in Slavič za Spodnjo Polskavo; Aluminij: Mohorko, Skrget, Petek, Zupanič. Rihlarid. Korbil Kolarič, Koren, Šibila, Suen, Horvat; Sp. Polskava: Kcfc, Munda, Pečovnik, Žižek. Kokol, Orcšič I, Falež, Goričan, Slavič, Oi«5ič 11, Kampl. Izkušeni igralci Aluminija so zanesljivo premagaU svoje mlajše nasprotnike iz Spodnje Polskave. Tekmo je vodil Kac (Ptuj). BOČ — STOJNCI330 (la») Sodnik: Sčurič (Ptuj) Strelci: 1:0 (6) Zigart, 2.-0 (86) Mestinšek, 3:0 (89) Majal; Ptokal ia ■Mdblje je igralcem Boča in Stojnc podelil Krik Berčnik, mfaMfincetB Aluminija in Spodnje Polskave pa Franc Brodnjak (foto I. kotar) Boč: Ambrož, Zigart. Hojnik. Maguč, Brodnjak, Majal. Mocu. Kocjan, Korez, Papež. Babšek, McstinSek; Stojnd: MiloSič, Črnivec I. Črnivec II, Kelenc I, Petrovič, Toplak, Gabrovec, Strelec, For- Stnaiič, Vajda, Kelenc II. Igralci obmo&ega ligaša iz PoljčansoSekv zaldjučku sred- nja štrli odpor borbenih in izred- no fer igralcev medobčinskega A Ugaša iz Stojnc. »Rekreativci« so imeU več priložnosti, vendar jih niso izkoristili. S to tekmo se je od dolgoletnega sojenja poslovil Anton ačurič iz Ptuja in ob tej prik)žnosti prejel jx)kal sodniške organizacije MNZ Ptuj. I. kotar TRETJE TEKMOVANJE ZA ZLATO ROKAVICO Člani sekcije za boks TVD Partizan Ptuj bodo v soboto, 21. maja popoldan v športni dvorani Mladika izvedli že tretje tekmovanje v boksu za Zlato rokavico Slovenije. V 18 borbah se bo predstavilo 36 ooksarjev (mladih in starejših) iz Ljubljane, Hrastnika. Celja, Maribora, Vara- ždina. Zagreba m Ptuja, prireditev pa se bo pričela ob 15. uri. Trener ptujskih boksarjev in gonilna sila organizacije Slavko Doki pravi, da bo to najkvalitetnejša revija doslej. Gotovo, sai je slovenski boks sicer počasi, pa vendar iz leta v leto kvalitetnejši. Posebne pozornosti bodo gotovo deležni dvoboji Turk (Ptuj)—Krpic (Ljubljana), Poš (Manbor) -Prener (Varaždin), Mere (Ptuj)—Rebič (Celie). Simonič (Hrastnik) —Canič (Ljubljana) in Novak (Ptuj)—Bunčič (Zagreb). L kotar REPREZENTANCA PTUJA V HNALU Po nekaj letih se ie občinski reprezentanci SSD v rokometu znova uspelo uvrstiti v republiški finale, med štiri najboljše v Sloveniji. Ta uspen so z zmago na pollinalnem turnirju pred tednom dni v naju dosegle starejše pionirKe Sirovnik. Hentak, Vtič, Jurič. Majcenovič, Stehamik, Fridl. Bezjak, Korošak. Lašič, Potočnik in Gregorec, vodi pa jih Milan Baklan ob pomoči Petra Starkla. Ptujčanke so premagale Slovenj Gradec z 19:8. nato pa .še Zvezdo iz Sevnice z 18:8. Republiški finale bo v torek, 24. maja od 14. ure dalje na roko- metnem stadionu v Ptuju. Prav bi bilo, da si tekmovanje ogledr čimveč učenk in učencev osnovnih šol, saj je to pravzaprav njihova reprezen- L kotar CESTNIKOVA NA EVROPSKEM PRVENSTVU Učite^ica jadralnega letenja m aktivna tekmovalka Aerokluba Pnijj Milena Cestnik bo od 21. inaya do 5. junija v St. Hubertu v Be^ji sodelovala na evropskem Milena is Matevž Cestnik pred odbodom v Bi^ffi^o (foto L kotar) irvenstvu žensk v jadralnem etenju. Po več letih bo tako jugoslovanska ženska reprezen- tanca znova sodelovala na merje- nju moči najboljših evropskih jadralk. V reprezentanci je zra- ven Milene tudi Marija Letič iz .AK Subotica. sicer najboljša v Jugoslaviji. Petčlansko jugoslo- vansko zastopstvo je na 1300 kilometrov dolgo pot (po cesti!) odpotovalo v nedeljo zvečer z letališča v Moškanjcih. Milenin p»omočnik je njen oče Matevž, znani jadralni in motorni pilot. Marijo spremlja upravnik AK Subotica Mita Vukovič. repre- zentanco pa vodi Radovan Kor- da iz Beograda. Milena bo na pnenstvu nastopala na letalu domače proizvodnje DG 100 Elan Standard, cilj pa je nabira- nje izkušenj in ugotovitev, kje je mesto jugoslovanskega ženskega jadralnega letenja. i kotar 565 UDELEŽENK IN UDELEŽENCEV Občinsko PRVENSTVO v krosu Prejšnjo sredo so člani Atlet- skega kluba Ptuj v sodelovanju z ZTKO izvedli spomladansko prvenstvo v krosu za vse starost- ne kategorije. Na dobro pripra- vljenih progah in ob tekoči izvedbi je nastopilo 565 tekmo- valk in tekmovalcev, največ v mlajših kategorijah, tekmovanje pa je potekalo na dobro znani progi v Ptujskih toplicah. PIONIRKE — letnik 1973/72: 1. Bernarda Habjanič (Lesko- vec). 2. Sonja Forštnarič (T. Žnidaiič), 3. Darinka Smolinger (Leskovec); — letnik 1971/70: 1 Vilma Osojnik (TŽ). 2. Ida Krajnc (Ciitidane), 3. Metka Ivančič (TŽ); — letnik 1968/69: 1 Zdenka Smigoc, 2. Ida Vindiš. 3. Marjeta Vidovič (vse OS Leskovec): MLADINKE — letnik 1966/67: 1. StefVa Pemek (Jože Lacko), 2. Dragica Lah (Jože Lacko), 3. Agica Vinko (Kovi- narska)C — letnik 1964/65: 1. Kristina Vindiš (AK Ptuj). 2 Mateja Bombek (SDS). 3. Danica Zavec (Jože Lacko); ČLANICE: 1. Marija Vindiš (AKPtuj); VETERANKE: 1. Vladka No- vak, 2. Marija Juršič. 3. Breda Hlupič (vse TVD Partizan Ptuj); PIONIRJI — letnik 1973/72: L Sebastijan Kotnik (Hajdina). 2. Janko Lah (F. Osojnik). 3. Brane Orlač(Leskovec): - letnik 1970/71: 1. Robert Horvat ^Juršinci). 2. Milenko Vnuk (TZ). 3. Dubravko Beranič (Kidričevo): - letnik 1968/69: 1. Vojko Bedrač (Videm). 2. Srečko Holc (Juršinci). 3. Boris Krabonja (F. Osojnik); MLADINCI — letnik 1966/67: 1. Kari Horvat (AK Ptuj). 2. Marjan Krošl (Kovinar- ska). 3. Miran Potočnik (RK Drava); - letnik 1964/65: 1. Branko Krošl. 2. Marjan Horvat (Kovi- narska). 3. Jože Jug (Srednja družboslovna šola); * Člani in JLA: i. Mirko Vindiš (AK Ptuj). 2. Franjo Šaraš (Ptujske toplice), 3. Kad Horvat (AK Ptuj). V pionirskih kategorijah so ekipna prva mesta osvojile os- novne šole Leskovec (dvakrat), Kidričevo, Tone Znidarič. Jur- šinci in Franc Osojnik. v mladin- skih pa dvakrat Kovinarska in po enkrat Jože Lacko in Srednja družboslovna. ^^^^^ Trojna zmaga pionirk OŠ Leskovec. Zdenka, Ida in Marjeta ▼ cflpMH prostoru (foto 1. kotar) SREDNJEŠOLSKI CENTER PTUj Delo športnih društev v SSC Ptuj delujejo tri šolska Športna društva in sicer po tozdih: §§D Srednje kmetijske, metalurške in kovinarske šole, šolsko športno društvo Gospodarsko upravne šole in športno društvo Srednje družboslovne šole. Pogovarjali smo se z mentorji teh šolskih športnih društev, ki so povedali, da se vsa športna društva srečujejo domala z enakimi pro- blemi, vendar je razveseljivo da imajo številno članstvo. V Srednji družboslovni šoli so člani šolskega Športnega društva vsi učenci, ena- ko tudi na Gospodarsko upravni šoli na Srednji kmetijski, metalur- ški, kovinarski šoli pa je v šolsko Športno društvo včlanjenih pri- bližno polovica učencev. Največje zanimanje je predvsem za nogo- met, rokomet in košarko. Zraven ^ega delujejo še atletska, šahovska, strelska in smučar.ska sekcija. Mentorji sekcij so v glavnem učite- ^ 'ji telesne vzgoje, pa tudi ostali j ifiielji šole. i Šolska športna društva prirejajo med šolskim letom razredna, raed- razredna in medšolska tekmova- nja. V Srednji družboslovni šob so ta tekmovanja v okviru športnih dni. Ciani šolskih športnih društev se udeležujejo tudi športnih tek- movanj v občinskem merilu. Ob teh skupnih značilnostih dela pa obstajajo tudi posebnosti v po- sameznih šolah: Zaradi močne moške populacije, smo najbolj uspešni v nogometu," je povedal mentor Srednje kovinarske-meta- lurške šole Marjan Lenar- " V-' hovo šolsko športno dr., prihodnje leto praznoval, letnico delovanja. Ob terr bodo povabili na srečanje v:>i: o>N^t in sedanje Sane športnega društva, izvedli pa bodo tudi športna tek- movanja. U^)^o dduje tudi SSD GUS. Kfentor Jakob Rajh nam je povedat ,.Mon&c)L Panikvar. Jauševec Friik (KcKotl Koren, B^ Pignar ^upanič), Spehonja. Srečanje je pred ofizu 200 dcdafci vodu Zupančič iz Maribora, Aluminij pa Je pnkazal eno bo^m iger v tem prvenstvu. Zlasti v prvem delu. ko so (fc>ma^ni odločih srečanje. Prvi zadetekje po samostojnem grodoru dosegel Skerjanc dni^ega papo kpem miigravanju Spenonje ek. V drugem delu so bih gos^e bo^ na^MOtnu. I k. KOŠARKA SLOVENSKA BISTRICA — PTUJ 73388 (30:46) V prvem kolu rggjfAc« t^movaiya so mladinci K K Ptuj zane- s^ivo^i^agafi v Slovendd flSstrici v dni^cm fcirfu pa bodo gostovali v Ptuj:'Gailhofer.4. Danm IS^ŽibratS.Čabiijan 20, Strle 6, Valenko, Rozman. Vučinič lOl Kotnik 25. Slopčevič 2. Murko. I 2 Rekordi m dobri rezuftati v začetku sezone Dvodnevniii čianskin ivv alifiltaciiza atleLski pokal Slovenije v Mariboru in Celju se je udeležilo tudi 20 atletinj in atletov iz Ptuja. Največje presenečenje je pripravil »veteran« ptujske atletike Miki PrstecEjevstoku v dalimo zmagal s7 m in Sem in postavil nov ptujski rekord. To je uspe!«- tud; Mirku Vindišu v teku na 1500 m, Borisu Krabonji (moni' . 52,7 s) in Kristianu Kovaču (pionir) v skoku v visiiK Dobra mesu ui rči^u.u:^ a^^eghSc: Marija Šešerko, prvo v skoku v daljino (529 cm) in lOOm ovire; Maiqa VindisL drugo mesto v teku na 1500m(4:40.0)inScnjaP^^enkv^okuvvišino(I72cm), Dušan Koren, drugo mesto v sk«^ v dal^pvo (660 cm) in peto na 100 m. Damir Dimovski (|H€mir). v skdka v višmo (18(1 cmjt tretjie mesto, Kristina Vindiš. peto mesto v teku na 1500 m, Hedvika Konjak, četrto mesto v skoku vdaljavo(456cm)inštafeta4x lODm vpostavi Koren, Prstec. Ivan NOKoi in r>.Taixmia. onšeo mesto. Nastopih so % Krasi, Marjan Horvat, Miran Horvat. Karel Horvat, Zebec. Kovačec. Sirec in Kdkec L C. Keg^ači ptujske Drave na prvem mestu . MTT v Mariboru končano 4. kolo ekipn.^a p v. a^eglja^c l^e B skupine. Ptujčani so fX)novno doka^ jsL znanje in športno vnemo. Čeprav še do sedaj niso iz^^ .i ion so nas vedno razveseljevali s svojimi uspehi so nas tokrat vec kot fnjctno presenetili Pristali so na prvem mestu. Torej kegljaska tUpa Drave iz Ptuja je prevzela vodstvo. Za ptujsko ekipo, kotdcfaitanta v tej hgi je to zares izreden uspeh, vreden vseh pohval. Drava je nasto^iila v naslednji postavi: Špehtnija. Šeruga. Cohiarič, Planjšek. Majcen m Kranjc Kcd^aio sc je po 100 lučajev mešano. Najboljši posameznikjebil tttet ^idicrnja Ludvik-Luka s422 podrtimi keglji. Rezuhati 4. kola: Drava Ptuj 2381, Kovinar 2366, Prepolje 2347, Gradiš 2316. Pbštar 2298 itd. Vrstni red po štiifli kolih: 1. Drava Ptuj 9469, 2. Prepolje 9449, 3. Gradiš 9443,4. Marjieta 940«, 5. Kovinar 9369 itd. In še oia razvfHdjjiva in spodbudna vest za kegljaški šport. KK Drava je poslala na seminar za kcglja^ega inštruktorja in sodnika tri člane v sestavi Ak^z Senika. MiJan ScidI in Janez Kranjc. Dne 11 /5-1983 so v« uspeino o|Mavih izpiL Torej še ena vehka pridobitev in novost ptujskega k^l^ja. Samo tako na|Miqj. g Vičai" Rekreacijski maii nogomet v KS Turnišče V soboto, 7. maja so se mladi Ijubitelii mal^ nogometa zbrali na novem igrišču ter sc pomerii med seboj v igri Igrišče še ni v celoti urejeno, vendar jih to ni matUo. Sestavljene so ble štiri efcqic. ki so odigrale tri kola. Po končanem igranju je bil vrstni red sledeč: prvo mesto so osvojili mladi „C" ekipe s 3 točkami ter razliko v golil pred miaHimi ekq}e, ki so ravno tako zbrali 3 točke, vendar je bila laztta v gofih 9:3. Tretje in četno mesto sta si priigrali ekipi mladih ,3" in ,4)". Ekipi sta zbrali le po eno točko razUka v ^ilih pa je bib 1:7 in 2:9. Srečanje je bilo prijaieQsko in rckreaajskcga pomena, torej se ni igralo za odličia, kot na tnmiriih v malem meometn. Takšno rekreadisko igmnje bi blo lahko vzgled vsem, ki se zanimajo za mali nogomet. Da pa ne bodo noeomet igral le mladi, bi se lahko za takšna srečanja odlooh tudi naS starti^ krajui in tako preživeli prijetno športno soboto aE nede^. Povdarimo pa. da Jc novo ^^rajcno igrSe v KS Turnišče začelo služiti s\ojemuBamcaa. Z. B. 10 - ZA RAZVEDRILO 19. maj 1983 - TEDNIK TEDNIK - 19. maj 1983 OGLASI IN OBJAVE - 11 RAZDEUENE NAGRADE ZA PRAVILNE REŠITVE !Vle4in>i ob razglasitvi za ztatoporotenca. Foto: Langertaolc Franc in Marija Težak med svojci, prUatelji in znanci v poročni dvorani matičneea urada Ptuj. Foto: Langerhok SPOROČILO UREDNIŠTVA Zaradi manjšega obsega Tednika je moralo več sestavkov — tako rednih sodelavcev kot zunanjih dopisnikov — ostati na uredniški mizi. Objavili jih bomo v naslednji številki. OB DNEVU VARNOSTI Srečanje miličnikov iz Ivanca in Ptuja V počastitev dneva varnosti je v soboto, 14. maja v Ptuju potekalo tradicionalno srečanje miličnikov iz sekretariata za notranje zadeve občine Ivanec v sosednji Hrvatski in njihovih kolegov iz FM Ptuj. Letošnje srečanje je bilo bogatejše, saj so ga razširin še na srečanje predstavnikov občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij obeh občin. Na dopoldanskem sprejemu v dvorani na magistratu v Ptuju je med drugim zaželel dobrodošlico miličnikom iz Ivanca tudi Franc Tetičkovič, predsednik SO Ptuj, ki je poudaril, da je treba to in vse podobne oblike medrepubliškega sodelovanja še okrepiti. V športnem delu srečanja so se predstavniki ekip miličnikov iz Ptuja in Ivanca pomerili v petih športnih disciplinah. V malem nogometu so zmagali miličniki iz Ivanca s 4:3; v streljanju z zračno puško so oili boljši Ptujcani; v šahu je zmagala ekipa iz Ivanca, v pikadu pa Ptujčani, ki so zmagali tudi v vleki vrvi. V generalni razvrstitvi so tako zmagah Ptujčani s 3 proti 2. Popoldne je bila v lovskem domu v Kidričevem slovesnost, na kateri so prvouvrščenim razdelili pokale in priznanja, zatem pa nadaljevali s tovariškim srečanjem. M. Ozmec V dvorani na magistratu je miličnike iz Ivanca pozdravil tudi Franc Tetičkovič, predsednik SO Ptuj. Plakete ob Hiinifii if^mii^^ti Med dobitniki letošnjih priznanj organov za notranje zadeve ob dnevu varnosti je tovarna sladkorja Slovin iz Ormoža prejela najvišjo priznanje — zvezno plaketo varnosti. Plaketo organov za notranje zadeve so prejeli: pokrajinski štab za TO Maribor, vojna pošja 3868 Maribor, medobčinslci sodnik za prekrške Maribor in Andrej Znidar. Znak hrabro dejanje so prejeh Herman Hergemas, Jože Horvat, Srečko Hribernik, slcupina delavcev iz MTT Maribor TOZD Predilnica Marija Matečko, Kristina Slana. Vilma Šešerko, Marjan Zelj in Marija Bašič. Med dobitniki zlatega znaka zaslug za varnost sta tudi Janez Granda iz SDK Ptuj ter Franc Krajnc. podpredsednik izvršnega sveta SO Ptuj. Med dobitniki srebrnega znaka je občinski sodnik za prekrške iz Ptuja, med dobitniki bronastega znaka varnosti pa je tudi OS Ivan Spolenjak iz Ptuja. .OM ČRNA KRONIKA v tednu od 9. do vključno 16. maja so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v petih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili na srečo le eno hujšo in eno lažjo telesno poškodbo. Vzroki nesreč so bili tokrat izsiljevanje prednosti in neprevidno prehitevanje, na vozilih pa je za okoli 27.000 din materialne škode. IZSILIL PREDNOST Do hude prometne nesreče je prišlo v četrtek, 12. maja ob 23.20 na Potrčevi cesti v Ptuju. Voznik kolesa z motorjem Nenad Sa- vurdžič iz Ptuja se je peljal iz mesta v smeri Rogoznice. V kri- ži.šču z Zupančičevo ulico je zavil v levo proti Ljudskemu vrtu in to v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pravilno po dfesni pripeljal voznik osebnega avtomobila Vinko Lo- zinšek. Prišlo je do trčenja, v ka- ""rem je Savurdžič dobil hude telesnepoškodbe, na vozilih pa je za okoli 20 tisočakov materialne škode. TRČIL V KOLESARJA Kolesar Franc Hergula iz Cvetkovcev je v Cvetkovcih zavi- jal v leto. Za njim je pripeljal vo- ^iK oseonega avtomobila Ivan Žerjav iz Gazdinovec ter kolesarja zbil in ga hudo poškodoval. Pre- j^eljali so ga v ptujsko bolnišnico. -O M RODILE SO: Marija Solina, Stojnci 126 — Matevža; Dušanka Tabuk, Kve- drova 1 — dečka; Marica Plajn- šek, Gorca 59 — Boruta; Tatjana Šprah, Kidričevo, Ob gozdu 5 — deklico; Marjana Zore. Ziherlova pl. 3 — Nejca; Marta Mohorič, Drbetinci 7 — deklico; Marjeta Kokot. Turški vrh 22 — dečka; Anica Plohi, Bukovci 9/a — dečka; Jožica Novak, Juršinci 27/a — deklico; Irena Hojski, Toplakova 3 — Lino; Marta Šošter. ZakI 12 — Robija; N^di- ca Ogrinc, Nova vas 82 — Mitja; Brigita Drevenšek, Jurovci 3/a — Darjana; Silva Bratuša, Ga- jevci 47 — Jasmino; Jožica Ber, Kraigherjeva 12 — Majo;Marija Volkner. Grajena 17 — deklico; Kristina Jurkovič, Vinski vrh 49 — Tamaro; Marjeta Meško, Ptujska cesta 12/b — deklico; Marija Kokol. Gorišnica 74 — dečka; Darinka Milošič,- Velika Varnica 12 — Metko; Dragica Predikaka. Apače 153 — Petra; Marija Jelen. Gruškovje 31 — Aleša; Silva Hajšek. Zg. Hajdina l30/b — dečka; Marija Burjan, Hajdoše 53 — deklico; Marija Petek, Stogovci 16/a — deklico; Marija Burjan, Hajdoše n. h. — dečka; Brigita Kaučič, Cvetkovci 97 — dečka; Viktorija Galič, Barislovci 16 — Mojco; Slavica Bezjak, Podvinci 51 — Anito; Štefka Kmetec. Mariborska 33 — deklico; Irena Marin, Mez- govci 51 — Damjana: Poroke, 7. maja 1983. Ivan Mesarec, Grajenščak 47 in Štefka Vidovič, Hajdoše 71; Alojz Golob, Zagojiči 4 in Irena Zavec, Zagojiči 20; Franc Zele- nik, Gregorčičev dr. 6 in Majda Brec, Gregorčičev dr. 6; Otto Josef Šmon, Gradec in- Silva Crešnik, Ormoška 2; Zvonimir Bromše, Gajevci 8/a in Majda Bratec, Stojnci 18; Ivan Zolar, Stogovci 5 in Jerica Belca, Sto- govci 51 — Damjana. Poroke, 14. maja 1983. Anton Toplak, Grajenščak 11 in Nada Gabrovec, Zg. Macelj 29; Avguštin Prelog, Zagojiči 30 in Marija Belšak, Bukovci 130; Vlado Cimerman, Spuhlja 132 in Zdenka Črnko, Krčevina pri Vurberku 26. Umrli so: Marija Klajnšek, Apače 35, roj. 1913, umrla 6. maja 1983; Anton Trtnik, Mezgovci ob Pes- nici 68, roj. 1906, umrl 8. maja 1983; Srečko Galun, Stogovci 12, roj. 1931, umrl 9. maja 1983; Jernej Beranič, Sp. Jablane 29, roj. 1899, umrl 10. maja 1983; Ivan Hrga, Vičanci 42, roj. 1905, umrl 9. maja 1983; Rozalija Vidovič, Turniška 9, roj. 1911, umrla 10. maja 1983; Jakob ŠtucI. Jadran.ska 11, roj. 1915, umrl 12. maja 1983; Gera Sakel- šek, Volkmerjeva 10, rorj. 1894, umrla 12. maja 1983; Alojz Kos, Mihovci 84, roj, 1934, umrl 12. maja 1983; Angela Mihelak, Crmlja 4, roj. 1924, umrla 12. maja 1983; Ivana Senjor, Svrže- njakova 1. roj. 1924, umrla 7. maja 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij: sko dejavnost RADIOTEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik' FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. : Celoletna oaročrioa ^oaša 450 di- •' narjev,_ za tujino 1.125 dinar- j |ev. Žiro račun SDK Ruj \ 52400-603-31023. Tiska ČGP ^ Večer Maribor. Na podlagi zakona o ,1 obdavčevanju proizvodov in stori- : tev v prometu je TEDNIK uvrščen ! med proizvode, za katere se ne ! plačuje temeljni davek od prometa ' proizvodov. ;