Ljubljanski družinski list. Izhaja vsako sredo In soboto. Ured¬ ništvo In uprava: Kongresni trg 3 I. Naročnina Din 6*- četrtletno. Posa¬ mezna številka 30 para. Inserati se računajo po ceniku. Poštnina pla¬ čana v gotovini. Telefon 970 Telefon 970 Leto II. Ljubljana, dne 4. marca 1925. . Š ev. 34. Gledališče. Drama: Začetek ob 20. uri. Sreda, 4. marca: Rosmersholni. — Red A. Četrtek, 5. marca: Othello, gostovanje in 25- letnica umetniškega delovanja Hinka Nučiča iz Zagreba. — Izven. Petek, 6. marca: Pepeluh. — Red F. Sobota, 7. marca: Izgubljene duše, gostova¬ nje gospe Vike Podgorske iz Zagreba.— Izven. Opera: Začetek ob pol 20. Sreda, 4. marca: Don Juan. — Red E. Četrtek, 5. marca: Zaprto. Petek, O. marca: Boheme. — Izven. (Prvič na novo naštudirano.) Sobota, 7. marca: Mignon. — Red C. Kinoprogrami. 4. februarja: »Kino Ljubljanski dvor«: Lucy Doraine. »Kino Ideal«: Evangelik. »Elitni kino Matica«: Salambo. o. februarja: »Kino Ljubljanski dvor«: Utočišče lju- bavi (Lucy Doraine). »Kino Ideal«: Evangelik. »Elitni kino Matica«: Grofica Douelli (Henny Porten). C. februarja: »Kino Ljubljanski dvor«: Utočišče lju- bavi (Lucy Doraine). »Kino Ideal«: Evangelik. »Elitni kino Matica«: Grofica Donelli (Henny Portenj. Šport. 5. K. Jadran : S. K. Hermes. Prvenstvena tekma med obema prvorazrednima klu¬ boma se vrši v nedeljo, dne 8. mar¬ ata 1925 ob 3. uri popoldne na igrišču S. K. Ilirija. Boj obeta biti zanimiv, ker bosta oba kluba napela vse moči, da si izboljšata položaj na prvenstveni tabeli. Jadran, ki je sedaj na drugem mestu v Ljubljani, je v jesenski sezoni zmagal z goldiferenco 1 : 2. Predavanje. Predavanje Slovenske krščanske ženske zveze. Slov. kršč. ženska zveza priredi v četrtek, dne 5. t. m. v Akademskem do¬ mu, Miklošičeva cesta, predavanje. Pre¬ dava ga. dr. Amalija Šimenc o »Pomenu bakterij v vsakdanjem življenju . Vab¬ ljene članice in prijateljice zveze. I>aziio. Proslava 75-letnice predsednika Masarvka. Akademijo s plesom priredita v proslavo 75-letnice predsednika češkoslovaške re¬ publike T. G. Masaryka pod pokrovitelj¬ stvom g. velikega župana ljubljanske oblasti (Ir. Vilka Baltiča in g. general¬ nega konzula češkoslovaške republike dr. Otokarja Beneša Jugoslov.-češkoslov. liga in Češkoslov. Obec v Ljubljani dne 7. marca v dvorani Kazine. Začetek ob pol 9. uri. zvečer. Vstopnina za osebo 20 Din, za rodbine treh oseb 50 Din. Na sporedu je nagovor predsednika, preda¬ vanje dr. Krivica o Masaryku kot filo¬ zofu, reformatorju in heroju ter pevske točke, ki jih bodo izvajali člani in čla¬ nice ljubljanske opere. Starešinski sestanek bo v petek, 6. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Akad. doma. Re¬ ferat: o moderni žurnalistiki. Starešine in akademiki vabljeni, gostje dobrodošli. Predsednik. Od ministrstva za trg. in obrt konces. krojna šola, Židovska ni. 5.. mične ž 9. mar¬ cem novi pouk v prikrojevanju Poučevalo se bode poleg vsega krojenja še tudi najmoder¬ nejše pomladne modele in najmodernejši kroj. Kroj je zelo lahko razumljiv, da se ga lahko tudi doma za samouporaho priučijo. Emil Jaunings i o splošnem priznanju najboljši filmski igralec. Ljubljana ga je spoznala v filmih »Peter Veliki« in »Zlato teje« (Vse za denar). Največja in najboljša njegova vloga je brez dvoma Neron v novem iiliiiu Quo Vadiš«. Ta film je posnet leta 1924. v Rimu ter je nam vsem še v živem spominu, da je pri posnemanju grandioznega »Quo Vadisa« raz¬ besnela levinja raztrgala enega igralca ter napadla in nekoliko poškodovala slovitega Emila Janningsa, vsled česar se je daljnje posnemanje moralo za nekaj časa preložiti. Kritika celega sveta se glasi, da je ta novi »Quo Vadiš največji filmski umotvor, kar smo jih dosedaj videli ter s svojo kolosalno režijo prekaša celo dosedaj neprekosljive »Nibelunge- ... Hana. Hana je služkinja pri moji gospodinji. Razumeva se prav dobro, to se pravi, jaz in Hana. Nasprotno pa je razmerje med go¬ spodinjo in menoj nekoliko omajano, ker sem opešal pri plačevanju najemnine ... Včeraj zgodaj zjutraj Hane ni bilo ob še¬ stih trkat na moja vrata, kakor je bil običaj. Pozneje se je opravičila s tem, da je bila pri spovedi. Ob osmih mi je prinesla zajuterk. Poveda¬ la mi je, da je bila v parni kopelji. Radi za¬ mude ji nisem zameril. Okrog devete ure pride v sobo, tako pre¬ napeto nališpana, da sem kar ostrmel..Okrog vratu je imela obešeni dve uri, eno železno in eno srebrno, ki sta krasili njene deviške prsi.. »Prosim lepo,« mi reče, »kako naj napra¬ vim, da — ako umrjem, podeduje po meni samo moja mlaiša sestra, starejša pa niče¬ sar?« ' 'tl-.*, »To se mora izrecno poudariti v oporoki,- da je Vaša dedinja mlajša sestra. Pa povej mi Hana, kakšne strašne namene imaš ven¬ dar. Na vsezgodaj si bila pri spovedi, potem v parni kopelji iri sedaj govoriš v oporo¬ ki?... Hana si je zakrila obraz z obemi rokami in reče v zadregi: »Danes se nameravam fotografirati... prvič v življenju.« »Pa se boš slikala kot kaka grška bogi¬ nja, ker je bila potrebna parna kopelj? »Ne — prosim, fotografiral me bo v vizitni obliki...« »Kako neumno govoriš, liana; in če tudi, zakaj vse te priprave, prav kakor pred svatbo?« Mislite? To je le vsled skrbi in strahu. Fotograf mi je obljubil, da bo razstavil mo¬ jo sliko v svoji izložbi. Rekel je: gospodič¬ na je tako lepa, da mi je kar nerodne in da me oči bolijo. Vsi gospodje bodo gledali Va¬ šo sliko, pa se gotovo kak oficir ali visok uradnik zaljubi v Vas, ko bo šel mimo iz¬ ložbe. In če me potem vprašajo, jim bom dal Vaš naslov in jim prigovarjal, da Vas poročajo, ako iščejo sreče .. Zato sem se tako pripravila, ker hočem biti čista na duši in na telesu. Oporoka mora biti pa zato, ker mi že od včeraj srce tako močno bije .... Zdi se mi, da bo zelo vzdržati, ko se bo fotograf skril za tisto črno cunjo' in če padem' mrtva na tla ali pa še kaj hujšega ... Roke se mi strašno tresejo in skoro jih ne ču¬ tim.. . Moj Bog, ako pomislim... oficir in mogoče še celo grof.. . vse je mogoče, go¬ spod .. . Jezes Marija! Vi se smejete, pa re¬ čem Vani, da od tega zavisi moja sreča. Ako Vas zagrabi pri srcu, potem ni nobene po¬ moči več... Kako pa je bilo z Vami? Ali niste klečali pred menoj in mi prisegali, da brez mene ne morete živeti? Samo pri Vas je pozneje popustilo, medtem ko druge lahko drži do smrti tako, da ni drugega izhoda, kakor svatba ...« (Iz poljskega.) m. Frcnil* simi Feliks Franzi, Ljubljana, Privoz št. 10 Poštni predal 44 Te'efon šl. 425 Ustanovljena leta 1888 Slrmi 2. i> t; <; <; r a m. Štev. 34. Blondinke in brunefe. Zelo resen problem. Pravijo, da se od sto bruuet poroči petinsedemdeset, medtem ko pride na sto blondink le 53 poročenih. i di je s tem rečeno, da brunete bolje uga¬ jajo, kot blondinke? Ako bi bilo to res, bi brunete ne imele nujne potrebe, da skušajo svojim lasem z raznimi barvili pridobiti zla- tosvetlo barvo. Ali imajo brunete mogoče večje moralne vrline kot blondinke? So mogoče boljše in zvestejše soproge? Mogoče izgledajo resnejše in kaj bi to od¬ ločevalo? Mogoče so brunete sposobnejše za realnost i.i blondinke bolj za romane? Kdo ve? ( emu so junakinje v romanih vedno blon¬ dinke, kot da bi bile lepše, saj so skoro go¬ tovo brunete vendar pikantnejše? Po neki skui legendi naj bi bile blondinke svoje- glnvn.e, lahkomiselne in nestanovitne. To gotovo' ni res. Toda starih, ukoreninjenih predsodkov ni mogoče ovreči. V resnici je pa vse drugače in ako brunete dosežejo pri moških več uspehov, si je to tolmačiti sle¬ deče: Sorazmerno je dosti več ljubkih brunet kot blondink in zato imajo prve več izgledov. Stvar je pa pravzaprav, da,mladenič, ki išče ženo, ne polaga ravno preveč važnosti na lepoto obraza; kvečjemu 10 odstotkov jih izbira le po dražesti obraza. Torej, ako se poroči 75 odstotkov brunet in blondink le 55 odstotkov, je to zato, ker so slednji pač le redko sejane rožice, pa tudi manj iskane. Ne more se z gotovostjo trditi, kako je na¬ stalo to nepravo razmerje, kajti končno se • barva las vendar nikjer ne registrira, niti cerkveno niti civilno. Torej, da ne bodo bru¬ nete prekmalu triumfirale in blondinke prezgodaj obupale! Tedenski pregled. Program naših kinematografov je bil zad¬ nje dni dokaj pester. Ogledal sem si nekaj filmov ter poročam na kratko. »Ljubljanski dvorr je predvajal film pri- ljubjenih dveh komikov Pata in Patahona. ( ba sta ljubljanski publiki že dobro znana artista in dokaj priljubljena. Priznati pa mo¬ ram, da me to pot nista zadovoljila. Niuno šablonsko igranje ne kaže nikake iz¬ najdljivosti in duhovitosti. Obe veseloigri sta igrala takorckoč le uloge statistov, dočim so bile glavne uloge v drugih rokah. Izostali ro celo njih običajni triki, ki sicer dobro vplivajo na trebušne mišice. Dejanja sama na sebi ni bilo mnogo in zdi se mi, da ima njihov režfoer lahko delo. Eno je; Pat in Patahon nista igralca, nego izrazita komika in težko si ju predstavljam v »civilu . Kajti njuna »uniforma« je vedno enaka. Kljub te¬ mu pa sta oba filma še dosti ugajala in iz¬ zvala precej smeha. »Elitni kino Matica« je pa v soboto pričel s predavanjem velikega filma »Salambo«. O tem filmu sem čital že mnogo v raznih nemških in naših časopisih. Tudi »Program« Najboljši šivalni stroj jo edino le JOSIP PETELINC-a znamka GSITZNER IN ADLER za rodbino, obrt in industrijo LJUBLJANA bli ;"^r es ’ || Pouk v vezenju brezplačen. VEČLETNA GARANCIJA. ;• B Delavnica za popravila. Na veliko in malo. Tel. 913 #t ;j je že poročal o njeni. Zato je bilo zanimanje veliko in pričakoval sem izrednega užitka. Brez dvoma je »Saianibo prvovrstem film, kojega režija ja naravnost ogromna, vendar se mi zdi, da v svojem pričakovanju nisem prišel na svoj račun. Mogoče je krivo tudi to, da je bil film baje ze večkrat krajšan predno je prišel v Ljubljano, toda kljub te¬ mu je oDSfcZiiost režije v kričečem nasprotju z notranjo vsebino dejanja. Da ni bila nosi- teljica naslovne vloge zares dobra igralka, bi filmu ne ostalo dosti. Občudovanja vredni so prizori, v katerih nastopajo velikanske množice, kakor na tr¬ gih ivartage in Mateo-jeva vojska. Tudi v arhitektonskem oziru je film pokazal lepe stvari. Kotovo pa je, da je bila že sama misel, predvesti u. Flauberta znameniti roman na platno, drzna. Režiser je sicer lahko zadovo¬ ljen, da se mu je posrečilo zadeti v gotovi meri zunanji blesk in sijaj, toda ako bi le del te genialnosti porabil v prid notranjemu dejanju romana, bi bil uspeh brez dvoma večji ter bi z večjo pravico nosil svoj na¬ slov. Film je bil jako dobro obiskan in vodstvo je lahko zadovoljno. Pri tej priliki naj mi bi dovoljeno pri¬ pomniti, da so nadpisi pri »Salombo« hiteli z silno naglico preko platna. Vsega besedila nisem mogel ujeti pri nobenem, kljub temu, da sem si prizadeval na vso moč. Prepričan sem, da je vsled tega marsikomu ušla nit pravega poteka, kar sem tudi slučajno slišal pri svojih dveh sosedih. Mislim, da to ni bilo neobhodno potrebno, ker se je film predva¬ jal jedva pičlo uro. Domov grede sem srečal kolego, ki je si¬ cer zelo vnet obiskovalec kinematografov. Pripovedoval mi je, da prihaja iz »Ideala«. Film »Princesa Nadja« se mu je zdel precej star in amerikanski. »Rusi« so se mu zdeli preveč »Simplicisimovi — toalete iz 1. 1910. Mogoče, da je snov nalašč prenešena v to dobo. Potek dejanja je v žanru običajnih romanov, ki dostikrat najdejo hvaležne bral¬ ce. tako so tudi pri tem filmu nekatere go¬ spodične — jokale, mogoče, da jih je ganila tudi — godba. Fičifaj. Amleto Palermi. Dunaj ima dva znamenita gosta: režiserja A. Palermi in igralca Ruggero Ruggeri. Am¬ leto Palermi je danes najboljši režiser v Ita¬ liji. Njegova zadnja dva velika filma »Pota greha« in »Lepa boginja« sta v Italiji do¬ segla velikanski uspeh ter prideta v krat¬ kem v ostalo FIvropo. Palermi je mnogo pri¬ dobil od ameriških, še več pa od nemških režiserjev, kar sam čisto priznava. Snovi, ka¬ teri so v Italiji posvečali vedno premalo pažnjo, je obrnil svojo posebno pozornost. Poleg tega je Palermi v Italiji ustvaril po¬ polnoma nov štil režiranja filmov, ki mu je že sedaj jirinesel sadove. Ravno sedaj posnemajo velefilm »Posled¬ nji dnevi Pompejev«. Ker pa so delo usta¬ vili vsled postavljanja nekojih monumental¬ nih zgradb, je prišel na Dunaj, kjer bo vodil posnemanje filma, z naslovom: »Veseli mož Dunaja«. Film obravnava roman kapelnika Jazz- banda, ki igra v nekem velikem dunajskem zabavišču. Veseljak, ki je vsemu Dunaju za norca, ki je vsem v zabavo, ki pa v svoji no¬ tranjosti pretaka solze in konča vsled tragi¬ ke svoje eksistence. Kapelnika igra Ruggetv, igralec prvega reda, ki velja v Italiji za naj¬ popularnejšega filmskega igralca. (Jlavna damska vloga je v rokah Marie Corda in Terrille Gonzales. Vlogo kneza ima Mihael Varkony, ki je šele pred krat¬ kim prispel iz Amerike. S posnemanjem na ulicah Dunaja so že pričeli. Tudi v nekem nočnem lokalu, kjer se odigra cela vrsta scen, so posneli že več prizorov. »Veseli mož Dunaja« bo brez dvoma uspel, že radi svojega dunajskega miljeja in svoje izvrstne zasedbe. Film bo prodan tudi v Ameriko. Filmske novosti. Veseli Dunajčan. Maria Corda, ki je kakor smo poročali od¬ potovala v Rim z tviiciiael Varkony-jem, je o najnovejšem filmu poslala sledeče pismo: »Že pet tednov delam na , veselem možu'. V kratkem končamo in Dunaj bo imel svo¬ jega Dunajčana na platnu. Presenečena, kako nitro in pridno se dela tu pri filmu. Paler¬ mi je izirsten režiser. Uspeh zasiguran. Ža¬ lostno je le to, ker je Palermiju pfed krat¬ kim umrl njegov nadarjeni in dobri sinko.. »Zadnji mož« — film iz tvorniee Ufa-Ber- lm je v Newyorku dosegel nepričakovan uspeh. Predvajanje za Ameriko je bilo od¬ dano Universal Film Corporation pod po¬ goji, kot dosedaj še noben nemški film v Ameriki. »Jocaste«, eden najboljših romanov Anato- le France-a, bo v doglednem času izdelan v filmu. To je delo velikega pisatelja, ki se bo predvajalo v filmu. Igrajo sami Franco¬ zi. Amerika Najuovejše: »Morske hijene« in »Oceanski volkovi«. Prav amerikansko. V Chicagi podirajo veliki hotel, da napra¬ vijo prostor novemu kinogledišču. Podiranje se dnevno posnema za film, kakor bodo tudi zgradbo celega kinematografa posneli, da bodo film pakazali na otvoritveni predstavi kinogledišča. Številke. Po najnovejši statistiki je v Zdru¬ ženih državah Sev. Amerike 18.000 kinomato- grafov. Na en kinosedež pride deset prebi¬ valcev. V Ljubljani ca 60. Najkrasnejše in trpežno POHIŠTVO po najugodnejših cenah pri tvrdki M. A n d lovi c Ljubljana, Vidovdanska cesta št. 6 Komenskega ulica št. 28 Štev. 34. P R O ti R A M. Stran 3. nnan at at Sreda 4., četrtek 5., petek 6. marca po istoimenski operi. V glavni vlogi !l M Prednaznanilo: Predstave se vrše: ob delavnikih ob 4., V 26 ., 7. in Vl‘9. uri; ob nedeljah in praznikih ob j 2 11. uri dopoldne, ob 3., 6 ., V 28 . in 9. uri zvečer. nmn nnm Dnevnik kinolasfnika. Moja teta mi je umrla. Zapustila mi je dvajsettisoč mar!:. Kako vesel sem bil in ka¬ ka žalosten. Toda —■. kupim si kino. ❖ Pri. meni je bil žs nek agent, jako ljubez¬ niv gospod. Ima kinematografe vsepovsod, mi je rekel. Biti moram previden, da tudi moj denar ne pojde vsepovsod.- Priporočal mi je močno kino v f rtkuM z stcdvaindvaj- setimi sedeže Prekuha je sijajno mestece in ima očivldno potrebo po kinematografu. * Danes je bil gospod Goldregen pri meni. Tudi ta je bil s : la ljubezniv. Imel je celo skladišče kinematografov, tja do ČOOO sedežev. Plačal sem mu dvajset mark, da mi je dal sazp- ni vseh kinematografov v Berlinu in okolici. »Kaj pa mislhe, teh vendar ne mo¬ rem kupiti,- Sem mu rekel. »Čemu me pa potem kličete, če ne morete kupiti, je odgo¬ voril grobo in odšel. r Kaj pomeni pri pranju perila pralni prašek to se zna, vsaka gospodinja ga rada ima. kino Ljubljanski dvor TELEFON 730 iimiiimiimunii! imiimnmmnmiumuumnmiimm Od srede, 4. marca dalje LUCY DORA priznano najboljša filmska u:re'nicn, krasoiica v živi jenski sliki Utočišče Ijubavi V ‘glavnih vlogah sodelujejo še Emil Fenyo, Georg Schnell, Her¬ mann Pflnnz. Rezija: R. Biebrach Krasni in zelo zanimivi posnetki! Pri večernih predstavah sodeluje naj¬ boljši orkester v Ljubljani (Ryneš). Predstave: ob delavnikih ob 4., ‘AS., A8. in 9. uri. ob nedeljah in praznikih ob ‘A 11., 3., ‘A 5., fi., 'A8. in 9. uri zveč. Telefor, 730. Telelon 730. Rezervirajte si vstopnice! uummmummumn Smerno uživanje čaja učinkuje na naše živ¬ čevje pomirjevalno. si, ki bolehate na živčevju, pijte vsled tega mesto kave čaj. - Priporočamo edinole čajne mešanice znamke „žBuddha“ ! Pobe se povsod. 5., 6. In 7 . februarja Zopet enkrat je zasijalo »FILMSKO NEBO" ker se je po dolgem času na njem pri¬ kazala v popolni svoji krasni luči naj¬ sijajnejša »FILMSKA ZVEZDA" naša ziata, splošno priljubljena ki igra po njenem lastnem priznanju od vseh njenih dosedanjih vlog naj¬ boljšo vlogo v prekrasni, razkošno opremljeni elegantni družabni drami v šestih dejanjih : Opozarjamo Vas na razstavljene slike! Vprašajte one, ki so videli ta prekrasni Ve zamudite! film! Ne zamudite! Zabiležite si: Telefon 124. Predstave ob 'A 4., 5., 7., A9. uri. (Popoldanske predstave pri znižanih cenah.) Neskrajšani umetniški orkester svira pri vseh predstavah. NA SVIDENJE ! NA SVIDENJE ! ELITNI KINO Telefon 124 MATICA 30 nnon mnn Dosegel sem! To posredovanju nekega Knorpiha sem končno postal kinolastnik. Glasom pogodbe sedim na dvestoinpetdeset sedežih. V resnici ji.:i je pa le dvestodvajset. Nič ne de! Imam tudi svojega poslovodjo, ki je jako prebrisan dečko, samo preobširno sorodstvo ima. To opazim pri blagajni. Jako lep užitek sem imel kot državljan, ko sem prvič plačal 15odstotni državni da¬ vek. Srce.mi. je bilo tja notri do listnice. Da¬ nes smo prodali le sto vstopnic. Pravijo, da je prelepo vreme, da tedaj ljudje ne gredo v kino. Sorodstvo mojega poslovodje stalno narašča. * Danes smo imeli prazno! In dober zrak. Pri slabem vremenu so ljudje najraje do¬ ma. me je tolažil moj poslovodja. * Mojega poslovodjo sem vrgel na ulico. Eden izmed številnih njegovih bratov mi je pripovedoval, da je do sedaj plača 1 vedno le Stran 4. PROGRAM. Štev. 34. eno četrtino, sedaj pa zahteva kar polovico. Nesramnost. Tega sorodnika sem napravil neškodljivega. * Prvi mesec je pri kraju. Pred tridesetimi dnevi, sem kupil kino. Nek prijatelj me je vprašal, čemu si las več ne barvam. Osel: od jeze sem osivel. Danes so mi hoteli za¬ preti tok, ker je dotok občinstva skoro po¬ nehal. Spim vedno slabše. * Gotovo vzbujam dober tek, ker me bodo davki škoro požrli. Uradnik mi je pobral ves ; drobiž . * Sporazumel sem se z Goldregenom. da od¬ kupi moj kino. Obljubljal mi je še kari- jero. Kino sem prodal. Petsto mark, plačljivih v obrokih, mesečno petdeset mark. Kupec, je bil kozji cirkus. Ta pa je tudi edini, ki bo v stanu iz kinematografa iztisniti še kaj — davkov. Veseli kotiček. Na cesti se srečata. Mandelbaum pravi: »Maks, slišal sem, da je včeraj pri tebi go¬ relo!« Boječe se Maks okrene ter zašepeče: »Mol¬ či, molči! šele prihodnji teden!« * Žena brzojavi svojemu možu: »Tašča umrla. Naj se sežge ali pokoplje? Mož odgovori: »Oboje. Sigurno je sigurno. Snaženje okenj in stanovanj : VIKTOR TRAPEČ AR: LJUBLJANA, MESTNI TRG ST. 3.: TOČNA STROKOVNA IZVEDBA! j pleskar in ličar Ljubljana, Sv. Petra cesta 61 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — Cene solidne. — Delo pod garancijo ^ Pozor, pekarji! ^ DlflSLflD in SLflDNO MOKO (maltorin) najboljše sredstvo za pecivo ter 25 °/ 0 cenejše od konkurence nudi Tovarna diaslad in slada M.Zalokerd.zo.z., Ljubljana-Vič IVAH GENIJI Colombo Ceylon čaj ni samo kvalitativno najboljši, temveč nudi tudi to ugodnost, da vsebuje vsaka dvajseta doza dobitni listek, na temelju katerega dobi stranka lep 60 cm visok kip popolnoma zastonj. Oddih. »Gospod svetnik, kedaj pa imate vi opol¬ danski počitek?« »Po kosilu se vleže običajno moja žena in spi eno uro! »Oprostite, hotel sem vprašati kedaj vi po¬ čivate?' Saj sem povedal, ko moja žena spi, imam jaz mir!« * Malega Pepčka. Jajtelesa vpraša učitelj v šoli: »Povej m ; . zakaj so ribe neme? Pepček se nasmeje ter pravi: »Ali vi ke¬ daj govorite pod vodo, gospod učitelj? * Zakaj ne prihajaš več v kavarno »Impe- rial?« »Tamkaj je premala izbira!« »V pijačah? »Ne — v površnikih!« * Zedivljen hvali Zelenec kvaliteto novo- kupljenega razirnega aparata ter pravi svo¬ ji ženi : »Če se zjutraj razi ram, čutim se takoj 10 let mlajšega!: Žena mu odvrne: »Takoooo — ? od danes naprei se bcš raziral tudi preden boš šel v posteljo! Premog Čebin JMJHAN Bankirja Zajčev in Rcžmarinski sta lastni¬ ka dcbroidočega bančnega podjetja. Ker si rada privoščita, naraste obseg njinovin tre¬ buščkov vsako leto do take mere, da jima je potreben obisk Marijanskega kopališča. To kopališče je eno najbolje organiziranih. Tamkaj imajo protestantovsko cerkev za pro¬ testante, katoliško za katolike in sinagogo — za kopališke goste. Potnik z vinom sedi v vagonu nasproti potniku neke tvornice salam in klobas. Prvi pravi: »Vi mi predložite lahko kate¬ rokoli vrsto vin in z t vsako vam bom pove¬ dal, kje je zrastlo, koliko je staro in kaka mu je cena?« Drugi odgovori : »To vendar ni nič poseb¬ nega. Ko jaz ugriznem v klobaso, vam po¬ vem takoj, ali je bil konj belec ali ruja- vec!« Ušel je papagaj, ki je zelo razločno govo¬ ril: »Dobro jutro! Kako Vam gre?« Na streho Natan Silbersteinove hiše se vse- de živopisan, krasen papagaj. Natan opazi lepega tiča, sre po lestev ter leze na streho, da ga ujame. Komaj pa pokaže glavo čez žleb, že zavpije papagaj: Kako vam gre? Dobro jutro! Kako vam gre?« Prestrašen pravi Natan: Oprostite, mislil sem, da ste ptič! * Vročina je bila neznosna. Pinhus si je osvežil glavo z umivanjem ter prosil ženo za brisačo. Jezna mu ona zabrusi: .»Vsakih pet minut si umivaš obraz ter zahtevaš svežo brisačo! Pri tej vročini pomoli glavo skozi okno, pa se ti bo takoj osušila!« Pinhus se ne razburi, temveč pravi: »Prav dobro! toda kaj pa, ako bi si danes privoščil sedečo kopel j, ali naj bi tudi-?, MF l(||DI P re i e bld&a za moško ob¬ lit l\ U r I icke, dokler si ne ogledaš specijalne zaloge češkega in angleškega sukna na Miklošičevi cesti št. 4 v Ljub¬ ljani. — Cene tvorniške. Naj večja izbera na veliko, na -^OSIPJUflNČlČ Ideal Krilca Vsak kupec referenca ! THE REX CO. Ljubljana, Gradišče 10. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 p, najmanjši znesek: Din 5*—- Plača se lahko tudi v znamkah. NAKUP IN PRODAJA: KUPIM DELNICE Ljubljanske kreditne banke. Ponudbe z navedbo števila in cene pod »Delnice« na upravo »Programa«. ' KUPIM STARE NOTE, za klavir in gosli, klasične kakor tudi razne overture in aranž- mani. Ponudba z navedbo naslova in cene na upravo pod št. 3333. OTROŠKI VOZIČEK kupim. Pogoj dobro ohranjen. Ponudbo z navedbo cene pod »Vo¬ ziček« na upravo lista. NOV SPOMLADANSKI KOSTUM se proda po jako ugodni ceni. Naslov pove uprava. ROČNI RAČUNSKI STROJ B. U. S., s kate¬ rim se obvalada hitro in točno vse račune, po ugodni ceni na prodaj. Ogleda se ga lahko na Kongresnem trgu štev. 3/L desno. STANOVANJA: MESEČNO SOBO z dvema posteljema iščeta dve uradnici za takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Mirno na upravo lista. SLUŽBE: DOBRA STROJEPISKA z večletno pisar¬ niško prakso išče službe. Ponudbe pod »Vest¬ na« na upravo »Programa«. DOPISOVANJE: GOSPOD IŠČE ZNANSTVA z samostojno gospo ali gospodično v svrho zabave. Za- željeno čim prejšnje svidenje. Tajnost častna zadeva. Cenejene ponudbe pod »Diskrecija« na upravo »Programa«. ŽENITVE: GOSPODIČNA SREDNJIH LET iz dobre- rodbine želi poročiti starejšega gospoda. Ima vso opremo, je drž. uradnica in blagega srca ter dobra gospodinja. Prednost trgovci ali podjetniki. Neanonimne ponudbe na upravo pod »Srečen dom'. ZNANSTVA ŽELI mlad industrijalec z rviobraženo gospodično v svrho poznejše že¬ nitve. Le resne ponudbe s sliko pod Vesela pomlad« na upravo lista. RAZNO: SENČNIKI svileni se izdelujejo samo po naročilu. Nunska ulica 19, II. nadstropje. Naročila se sprejemajo vsak dan popoldne od 3. do 7. ure. TRGOVSKI LOKAL v sredini mesta ali pa na dohodih v mesto se išče za takoj ali po¬ zneje. Ponudbe pod »Lokal na upravo lista. Odgovorni urednik: Miroslav Matelič. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Izdaja konsorcij »Programa«.