M PLANINSKI VESTNIK OB 95-LETNICI SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA: DODATNO ZAVAROVANJE TRIGLAVA DR. TONE STROJIN Razloga, da se oglašam v Planinskem vest- niku, sta dva: prvi je ta, da slovenska planinska organizacija praznuje letos visok jubilej in je prav, da se ga na dostojen, predvsem pa na delaven in koristen način spomnimo, drugi pa je ta, da v srednje­ ročnem načrtu Triglavskega narodnega parka, objavljenem v decembrski številki Delegatskega poročevalca Skupščine SR Slovenije, Triglav kot naravna znamenitost ni predlagan skupaj s severno steno, če­ prav so kot naravne znamenitosti v Tri­ glavskem narodnem parku predlagana okna, korita in druge geomorfološke tvor­ be, manj znane od Triglavske stene, med kulturnimi spomeniki pa tudi ni Aljaževega stolpa, ki ima med vsemi drugimi kultur­ nimi spomeniki tod okrog najbolj znano narodnostno zgodovino. Za Aljažev stolp je bila v času najhujšega avstrijskega pri­ tiska za simbolično ceno kupljena sloven­ ska zemlja na najvišjem vrhu naše ožje domovine. Narodna čast zahteva, da vzlic zakonu o Triglavskem narodnem parku zaščitimo Tri­ glav skupaj s Severno steno kot naravno znamenitost hkrati z Aljaževim stolpom kot kulturnozgodovinskim spomenikom. Ko predlagam sprejem odloka o razglasitvi Triglava s Severno steno in Aljaževim stol­ pom za zavarovano naravno znamenitost in objekt, si nikakor ne domišljam, da je moj predlog popoln. V pristojnosti delovne organizacije Triglavski narodni park, regio­ nalnega zavoda za spomeniško varstvo in drugih upravnih služb je, da predlog tudi z vidika naravovarstvene doktrine in prav- nonomotehnično obdelajo. Že zdaj pa opozarjam na procesno posebnost: vrh Tri­ glava je na stiku treh občin, ki bodo mo­ rale vsaka zase izglasovati odlok (če bo seveda sprejet) — ali pa naj bi zaradi eko­ nomičnosti zakonodajnega postopka to sto­ rila republiška skupščina, kar bi bilo vse­ kakor hitreje. Menim, da bi tako jubilej slovenske pla­ ninske organizacije pred najvišjim sloven­ skim delegatskim telesom proslavili s pri­ merno pozornostjo, pa tudi delovno in ko­ ristno ter v teh časih brez stroškov, kar je seveda tudi nekaj vredno. PREDLOG za izdajo odloka o razglasitvi Aljaževega stolpa za kulturnozgodovinski spomenik ter vršnega dela Triglava in Severne stene za naravno znamenitost Severna triglavska stena In vrh Triglava naj bi bila še posebej zavarovana I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Z namenom, da se ohrani zgodovinsko izročilo, kulturne, estetske in naravne vred­ note ter zagotovi nemoten razvoj ožjega triglavskega območja, se Aljažev stolp in vršni del Triglava (varianta: Triglav nad Podi, Prodi in nad Planjo) razglasita za kulturnozgodovinski spomenik in naravno znamenitost. 2. člen Aljažev stolp se razglasi za kulturnozgo­ dovinski spomenik, ker je simbol odpora proti potujčenju slovenske dežele in je eden od redkih še ohranjenih materialnih pomnikov iz tega obdobja v slovenskih gorah. Vršni del Triglava (glej varianto) se raz­ glasi za naravno znamenitost, ker je kra- 145 PLANINSKI VESTNIKi jinsko značilno oblikovani del slovenske pokrajine in kot tak simbol v republiškem grbu SR Slovenije. 3. člen Kulturnozgodovinski spomenik po 1. od­ stavku 2. člena odloka je Aljažev stolp zaradi naslednjih zgodovinskih, kulturnih in gorniških vrednosti: — najstarejša slovenska gorniška priče­ vanja so povezana z znanim vzponom srč­ nih mož leta 1778 na Triglav; — z Aljaževim stolpom na vrhu je sloven­ ski značaj Triglava prešel v simbolično narodno lastnino; — Triglav je s preprosto zasnovanim Alja­ ževim stolpom pridobil tudi simbolično za­ vetišče za ljudi pred nočjo in viharjem. Aljažev stolp na Triglavu je zgodovinsko jedro slovenske stavbne dediščine v gorah, ki kot celota planinskih koč predstavlja visokogorsko turistično gospodarstvo Slo­ venije. 4. člen Naravna znamenitost, ki je razglašena v 2. odstavku 2. člena odloka, je irigiav zaradi geomorfoloških, znanstvenih, estet­ skih in vzgojnih vrednosti. Vršni del Triglava je zaradi posebne slo- jevitosti apnenca geološka posebnost v taki višini. Znanstveno vrednost ima vršni del Triglava zaradi zgodovinske navzočnosti človeka (varianta: raziskovanj) v etnološkem, zem­ ljemerskem in v drugih pomenih. Estetska vrednost vršnega dela Triglava je vsebovana v vseh oblikah umetnosti ter ima globoko narodno vrednost in pomen za Slovence. Vzgojno vrednost predstavlja Triglav za vsakega obiskovalca. 5. člen V ožjem območju Triglava se razglasijo za kulturne in zgodovinske spomenike in na­ ravne znamenitosti tisti deli kulturne in naravne dediščine, ki imajo ugotovljeno posebno kulturno, zgodovinsko, znanstve­ no, estetsko in vzgojno vrednost ter so po svojih značilnih lastnostih: A. umetnostni spomeniki, kot 1. plošča prvim triglavskim pristopnikom; 2. plošča partizanom gornikom na Aljaže­ vem stolpu; 3. plošča Vodniku in Matjanu; 4. Staničevo zavetišče; 5. plošča Klementu Jugu pod Steno; B. naravni spomeniki, kot 1. Zeleni sneg; 2. Triglavsko brezno; 3. Severna stena od Luknje do poti čez Prag. 6. člen Meje zavarovanega območja so izrisane na karti IGF v merilu 1 :20 000 za območje 146 Triglava. 7. člen Zavarovani spomenik in znamenitost obse­ gata območje, ki je prikazano na karti v merilu 1 :20 000 in je sestavni del tega odloka. Karta prikazuje mejo območja naravne znamenitosti ter označuje strožji režim, ki velja na tem območju Triglavskega narod­ nega parka (TNP). II. VARSTVENI REŽIM 8. člen Za zgodovinski spomenik in naravno zna­ menitost velja enoten varstveni režim, kot velja za II. cono TNP, s tem, da se: A. na Aljaževem stolpu dodatno prepove: 1. na zunanji strani nameščati druga zgo­ dovinska obeležja ali reklamne napise; 2. spreminjati fasado, barvo, kritino stolpa, kot je že iz leta 1895, in ožjo podobo oko­ lice stolpa z drugimi napravami in ozna­ kami; 3. posegati v videz in spreminjati konfigu­ racijo vrha; B. za vršni del Triglava dodatno prepove: 1. opravljati kakšno dejavnost in prireditve, ki bi bile v nasprotju z varstvenim reži­ mom naravne znamenitosti; 2. v Steni in pod njo postavljati nova spo­ minska obeležja in druga znamenja, razen oznak iz priročnega materiala, ki so po­ trebne za orientacijo alpinistov. 9. člen Na območju Triglava so dodatno dovoljeni: 1. znanstvenoraziskovalni in opazovalno- oamest® k©m@oitarp DINOZAVRI Podatek je skorajda neverjeten, a po­ polnoma resničen: čim večje je pla­ ninsko društvo, tem manjše je zanima­ nje njegovega članstva za društvena zborovanja in proslavljanja. Zdi se, kot da velikim društvom ne bi bilo treba dokazovati svojega obstoja z javnimi manifestacijami, medtem ko je za manj­ še društvo skoraj vsak društveni dogo­ dek velik in mu temu ustrezno posve­ čajo dokajšnjo pozornost. Ko je bila zadnje februarske dni v Lju­ bljani proslava ob 95-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva, zve­ zana z rednim letnim občnim zborom Planinskega društva Ljubljana-Matica kot naslednikom SPD, se je v veliki dvorani zbralo — reci in piši — 69 ljudi, pa še ti niso bili vsi člani tega društva, ampak je bilo med njimi, kot PLANINSKI VESTNIK meritveni posegi in dejavnosti na območju vrha z grebeni, na Podih, Prodih in Planji, na območju Zelenega snega, Triglavskega brezna ter v drugih delih zavarovane na- naravne znamenitosti, ki ne bi pustili ali puščali posledic na površju in podzemlju; 2. tiste prireditve, ki so skladne z name­ nom, ki jih je imel Triglav v zgodovini slo­ venskega naroda in planinstva; 3. tiste dejavnosti vidnega, slušnega in za­ časnega značaja, ki so nujno potrebne na takih prireditvah, če so prej prijavljene pristojnim organom; 4. izjemni ukrepi ob nesrečah in prednosti, ki veljajo za reševalne akcije. III. RAZVOJNE USMERITVE 10. člen Razvojne usmeritve se določajo v prostor­ skih sestavinah družbenega plana za to območje, ki je na območju občin Radov­ ljica, Jesenice in Tolmin, za obdobje 1986—1990 z elementi dolgoročnega plana do leta 2000, v prostorskih izvedbenih aktih teh občin ter aktih Triglavskega na­ rodnega parka. A. Za celotno območje: — za Aljažev stolp na Triglavu, za poti nanj in koče pod njim je treba zagotoviti redno vzdrževanje, varstvo okolja in varne dostope; — planinska stavbna dediščina in poti, kulturni in zgodovinski spomeniki, Triglav kot naravna znamenitost, druga naravna in kulturna dediščina morajo biti zavaro­ vani in nadzorovani; se /e pozneje izkazalo, precej delega­ tov drugih planinskih društev. To je pravzaprav slabo spričevalo pri­ padnosti: včasih so se društveni »udi« v pražnjih oblekah srečevali vsaj en­ krat letno, na takih planinskih večerih ali na planinskih plesih, da se je ve­ delo, koliko jih je in kaj zmorejo, »da so se prešteli«, kot bi rekli v sedanjem izrazoslovju. Toda čeprav se je samo lani v pri­ merjavi z letom prej število članstva planinske organizacije povečalo za več kot 3000 ali za tri odstotke, so konec lanskega leta komajda spravili pod streho redno skupščino Planinske zveze Slovenije, ker se je komaj zadnji tre­ nutek zbralo dovolj delegatov. Pri tem je treba povedati, da se niti ene od zadnjih štirih skupščin ni udeležil niti en sam delegat iz natančno tridesetih slovenskih planinskih društev, ne raču­ najoč pri tem nekaterih društev, ki so jih ustanovili pred nekaj leti, pa tudi niso poslali delegatov na najvišji organ krovne planinske organizacije. — povsod po zavarovanem območju je treba zagotoviti obvezno in redno odstra­ njevanje odpadkov in transport na dolin­ ska komunalna odlagališča. S kulturno rabo planinske stavbne dedi­ ščine, naprav za zavarovanje in poti bodo ti objekti postali aktiven in spremljajoč del tega območja. B. Dodatno za Aljažev stolp: — obstoj in vzdrževanje tega stolpa se uresničuje z barvanjem in prebarvanjem vseh znamenj, ki niso v zvezi z namenom njegove rabe kot zgodovinskega spome­ nika; — ohranjanje simbolnega pomena v ustreznih tiskih, knjigah, na razglednicah in podobnem; — doslednjo vzdrževanje prvotne podobe, fasade, barve in kritine stolpa s kovinsko zastavico z letnico 1895 ter ploščama prvo- pristopnikom in partizanom gornikom med NOB ter rdečo peterokrako zvezdo na vrhu stolpa. C. Dodatno za območje vršnega dela Tri­ glava: — usmeritev takega obiska in prireditev na tem območju, ki ne bodo ogrožali na­ ravnega ravnotežja in varnosti ljudi, po­ vzročali hrupa in prekomernega obiska koč in poti; — razvijanje tistih telesnokulturnih dejav­ nosti množičnega in posamičnega značaja, ki ne zahtevajo materialnih posegov v to območje. 11. člen Strokovne naloge v zvezi z varstvom kul­ turnega spomenika in naravne znameni­ tosti opravlja pristojni zavod za naravno Nenavadno je, da je med temi društvi precej takih, ki so sicer znana po de­ lavnosti v planinski organizaciji. Na drugi strani je le dan po slavnost­ nem občnem zboru največjega sloven­ skega planinskega društva, ki šteje več kot 7700 članov, PD Ljubljana-Matica, pripravilo svoj redni letni občni zbor več kot desetkrat manjše (po številu članov) ljubljansko planinsko društvo Železničar. Na prvem je bilo, kot že rečeno, 69 planincev, ki so se takoj po občnem zboru razšli, na drugem jih je bilo vsaj tristo, ki so po uradnem delu še dolgo ostali skupaj v prijetnem vzdušju. Ali mar postajajo nekatera društva di­ nozavri, ki jim je usojena enaka živ­ ljenjska pot kot pravim dinozavrom? Ali bodo ta velikanska društva razpadla na manjše enote, v katerih bo vsak član našel svoje mesto — in sebe? Če 95-letnica delovanja, tako častitljiva obletnica, ne more zdramiti članov, po­ tem je s takšno organizacijo vsaj nekaj malega narobe. Marjan Raztresen 147 PLANINSKI VESTNIKa in kulturno dediščino skupaj z DO Tri­ glavski narodni park in zainteresiranimi družbenimi organizacijami. IV. NADZOR 12. člen Za nadzor nad izvajanjem določb o ure­ janju prostora tega območja so pristojni ustrezni organi občin Radovljica, Jesenice in Tolmin, za nadzor nad izvajanjem varst­ venega režima pa Triglavski narodni park in pooblaščene društvene organizacije. V. KAZENSKE DOLOČBE 13. člen Dodatno k zakonu o Triglavskem narod­ nem parku se z denarno kaznijo od do kaznuje za prekršek pravna oseba in posameznik, ki s samoljubnim de­ janjem: — karkoli spremeni na videzu, fasadi in okolici Aljaževega stolpa; — namešča spominske oznake, riše in piše po Aljaževem stolpu, drugih zgodo­ vinskih spomenikih in okolici; — namešča in opušča na območju na­ ravne znamenitosti naprave, dela posege trajnega značaja in opravlja dejavnosti, ki niso v skladu z varstvenim režimom ob­ močja. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 14. člen Vpis spomenikov iz tega odloka v zem­ ljiško knjigo opravi pristojni upravni organ občine, v kateri se nahajajo po zemljiško­ knjižnem razrezu tega območja, v šestih mesecih po objavi odloka. 15. člen Strokovne osnove za varstvo zgodovin­ skega spomenika in naravne znamenitosti pripravi pristojni zavod za naravno in kul­ turno dediščino v sodelovanju z DO Tri­ glavski narodni park. 16. člen Obstoječe spominske plošče v Triglavu in ožji okolici se prenesejo v spominski park v podaljšku pokopališča v Dovjem (varian­ ta: v Vrata). Vzdrževalca se določi z dogovorom med 17. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. SLAVNOST OB 95-LETNICl SPD VELIKO DELA DO OKROGLEGA JUBILEJA 148 V dvorani Socialnega zavarovanja na Mi­ klošičevi cesti v Ljubljani je bil 26. fe­ bruarja redni letni občni zbor Planinskega društva Ljubljana-Matica, ki je naslednik v Ljubljani ustanovljenega Slovenskega planinskega društva. Letošnji občni zbor je bil posebno slavnosten, saj so na njem proslavili 95-letnico Slovenskega planin­ skega društva. V slavnostnem delu so na­ stopili škofjeloški kvartet Spev, basist Ladko Korošec in ženski kvartet flavt iz Akademije za glasbo v Ljubljani. Spored je povezovala Danica Simšič iz ljubljanske televizijske hiše. Slavnostni govornik je bil predsednik Pla­ ninske zveze Slovenije Marjan Oblak, ki pa je zaradi obolelosti glasilk moral mi­ krofon prepustiti šarmantni televizijki. Predsednik Oblak je za slavnostno prilož­ nost napisal tole: 95-letnica nekega organiziranega delova­ nja v prostoru, ki ga že toliko stoletij za­ polnjujemo Slovenci, ko nam Triglav s svo­ jo neprestano prisotnostjo vliva občutek varnosti in spodbuja k napredku in pove­ zovanju z vsemi tistimi, ki so jim gore blizu, ni zgolj naključni dogodek. Taka obletnica v narodu, kot je naš, predstavlja tudi svojo neizpodbitno posledico — toliko in toliko desetletij nas je prav gorska na­ rava združevala v velikem narodnostnem boju z mnogo močnejšim tujcem, hkrati pa je, povezano z rodovi, krepila veliko ljubezen do gora, ki se je vračala med nas na novo oplojena z velikimi dejanji tako na kulturnem kot narodnostno ohranitve­ nem področju. Pa tudi širše gledano — v nacionalni identiteti, v kateri smo se Slovenci v mnogočem poistovetili z vsemi tistimi značilnostmi, ki jih gora, bližina gora, vključuje v razumevanje pojma o alpski deželi, pa tudi pojma, ki je znači­ len prav za Slovence, ko je odnos do gora in vsega, kar je povezano s temi značil­ nostmi, postal naša srčna zadeva, neiz­ brisna sled v narodovi kulturi in nedvou­ men pečat v zbirki mednarodno veljavnih uspehov tako na alpinističnem področju kot na področju odprav v tuja gorstva. Pa tudi v originalnih rešitvah v naši gorski infrastrukturi, ko imamo na stotine dobro nadelanih in relativno varnih poti, na ka- PLANINSKI VESTNIK terih se tudi tuj popotnik prav zlahka znajde, in ko imamo tudi nekaj izvirnih uspehov v gradnji planinskih postojank. HOJA PO BREZPOTJIH Slovenska planinska srenja je organizirana tako, da predstavlja po domovini s svojimi planinskimi društvi trdne celice z živimi jedri, ki jih sestavlja poleg starejših pla­ nincev predvsem mlajši rod, saj ga je skoraj za polovico vsega članstva. To je velika spodbuda zdaj, ko planinska orga­ nizacija ob svojem skoraj stoletnem jubi­ leju prešteva dosedanje uspešno delo, da bo planinstvo živelo tudi v prihodnje — si­ cer v drugačnih, modernih in sodobnejših okvirih, tako organizacijskih kot tudi idej­ nih, vendar pa bistva ne bo moglo zame­ njati z nobeno drugo devizo kot s to, s katero je plačevalo svoj obstoj, svojo pro- speriteto skozi vsa ta leta svojega bivanja. Organizacija, ki združuje v sebi tudi tisto seme, ki ga je zredila sama in kali njej v prid, v prid narodu, v okviru katerega de­ luje, taka organizacija ima pred seboj še dolga, dolga leta plodnega življenja. Praznovanja niso zgolj evforični klici, ki naj bi se rojevali v preteklih svetlih izkuš­ njah našega planinstva in bi odmevali ne­ kam v prihodnost, pač pa so hkrati resne obveze, ki naj bi izkoristile ta vzdušja za konkretne dogovore, kako naprej. 95-let- nica slovenskega planinstva je res lahko zgolj velika postaja na poti k stoti oblet­ nici, je lahko tudi kratek pregled doseda­ njega dela, obenem pa priložnost, da bi te priprave, ki nas povezujejo s stoletnico, res kar najširše stekle tako po svojih vse­ binskih zasnovah kot tudi v dograjevanju duhovnih širin in globin, ki jih slovensko planinstvo neguje že vsa ta leta in jih iz­ roča tudi času, ki prihaja na stopnice na­ ših stotih let... Poglejmo, kako je z našim alpinizmom! Vemo, da smo se že kdaj uvrstili med svetovne kakovostne dosežke in ni več tisto res, kar so tarnali naši planinski akti­ visti v še bližnji preteklosti, kako zamu­ jamo evropske alpinistične in odpravarske vlake. Torej je tudi odpravarstvo, pa naj gre za slovenski ali za jugoslovanski pro­ stor, našlo svojo potrditev ne zgolj v šte­ vilu odprav, pač pa predvsem v kakovost­ nih dosežkih. Poglejmo, kje smo z našo infrastrukturo, kako bomo v prihodnje s planinskimi pot­ mi! Veliko smo se že domenili, obstajajo pa še zmeraj načrti, ki nasprotujejo našim dogovorom o nasičenosti s planinskimi potmi, ki vlada v našem ne neskončno ve­ likem gorskem svetu. Tudi nadelave, torej varnost na planinskih poteh, morajo v okvire, ki bodo ustrezali našim prizadeva­ njem, da ohranimo planinske poti kar naj­ bolj take, kot so. Brezpotja so vedno za- 95-letnica SPD Je bila tudi kulturni dogodek: kvartet flavt na proslavi Foto: Marjan Zaplatil nimivejša, aktualna, kajti množica v go­ rah odriva s poti mnoge planince, ki si iščejo tihih gorskih samot in doživetij. Vodniška služba, ki naj bi skrbela za take interese, se šele prebuja. — Ob tem ne moremo mimo obvez, ki nam jih ponuja vse bolj razvijajoči se turizem. Poglejmo, kako bomo v bližnji prihodnosti ocenjevali vso to planinsko množico, ki prinaša v gore vse tisto, kar je značilno za množico, za dolinskega človeka s sodobnimi nava­ dami! Ne morem tudi mimo GRS, mimo njenih nalog — ne zgolj v obliki reševalnih akcij, pač pa predvsem v preventivi. Tu mislim tudi na široko in razvejano de­ javnost varstva okolja, posebno gorske narave, ki je tako neznansko občutljiva. Pa tudi na mladino mislim, na tisto pla­ ninsko mladino, ki bo že jutri prijela v roke krmilo našega planinstva in z njim tudi vse naloge in nadloge sodobnega sveta. BOGATA KNJIŽNA POLICA Poglejmo, kje smo v planinski literaturi, kako je z našim Planinskim vestnikom! Še vedno iščemo pot v visoko slovensko kul­ turno snovanje ob dejstvu, da so police s kakovostno planinsko literaturo tako re­ koč precej polne. Če že ne čisto polne, pa vsaj toliko zapolnjene, kot planinska po­ lica marsikaterega naroda, ki je te pro­ bleme že zdavnaj rešil. Pa Vestnik! Radi ga pregledujemo, preradi izrekamo včasih tudi nepremišljene sodbe o vsebini, go­ tovo pa je res, da glasilo, naš Vestnik, nastaja v izjemnih razmerah. Mislim pred­ vsem na številne sodelavce, marljive, lju­ beznive in planinsko vzgojene, ki jih po­ znamo ali pa tudi ne, so pa na straneh našega glasila neprestano in govore o ži- 149 PLANINSKI VESTNIKi vem snovanju, ki ga Vestnik vnaša v naš prostor že toliko let, kot je sicer pri nas organizirano planinstvo živo. Poglejmo kako je z našimi kočami in kako se bomo v prihodnje obnašali, ko bo šlo za to ali ono odtujevanje, ker je planinstvo na določenem območju preplavil drugačen, menda sodobnejši (beri: komercialni) od­ nos! Koliko dela nas še čaka v urejanju gospodarjenja v planinskih kočah, v ure­ janju finančnih razmerij na vseh ravneh v planinstvu, od samoupravnega sporazuma do članarine in cen v planinskih kočah! Tudi obnašanja v njih, ne zgolj planincev, tudi tistih, ki za kočo skrbe. Poglejmo, kje smo v organiziranosti! Ne zgolj v okviru Slovenije, tudi do jugoslo- MARIJAN KRIŠELJ Planinstvo je v slovenskem prostoru pojav, ki ga klasiki označujejo kot »srčno zadevo Slovencev«. Morda bi komu utegnil ta vzklik zazveneti romantično, je pa res, da je planinska organizacija tista množična organizacija, ki združuje prek 100 000 čla­ nov, torej toliko ljudi vseh starosti in slo­ jev, ki naj bi se po svojem nagnjenju od­ ločili za tako organizacijo, in rekli bomo tudi — za tako druščino. Planinci so nam­ reč resnično velika druščina, saj so svoj način rekreativnega življenja znali tesno povezati najprej z naravnim elementom, goro, potem pa še s plemenito obliko med­ sebojnega druženja, ki ga praktično lahko srečujemo prav povsod po gorah. Koče, planinski vrhovi in planinske poti — to so tri točke, kjer se oblikuje odnos človeka do gorskega sveta na eni strani, po drugi strani pa tudi odnos do obnaša­ nja v gorah, do sočloveka, ki se znajde nenadoma v njemu še neznanem svetu in predvsem z — neznano množico. Planinci se med seboj poznajo, čeprav se niso nikdar niti srečali, niti videli. To je pove­ zano z duhovno sproščenostjo, ki jo gor­ ska narava poraja v človeku in je deloma podobna tudi gorski evforiji — gorski zato, ker je značilna in povsem opredeljiva le za gorski svet, kajti povsod drugod se te evforije dogajajo na drugačen način. Da je dogajanje v ljudeh in v prostoru (v našem primeru gre za gorski svet) samo­ dejno in hkrati pogojeno, kaže že častit­ ljiva obletnica slovenskega planinstva, saj * Članek je bil objavljen na III. radijskem pro­ gramu v oddaji Kronika tretjega programa dne 7. marca 1988 ob 20.20. vanskega prostora imamo obveznosti in se jih zavedamo, pa do drugih tovrstnih asociacij pri sosedih in sploh v svetu tudi. Organiziranost v okviru Planinske zveze Slovenije bo morala skozi vetrovnik, prav gotovo, rezultati pa se bodo morali pribli­ žati pričakovanjem, ki so s tem dejanjem povezana. Tudi planinske tradicije ne gre pozabiti. Ta nam sploh daje sok za življenje; le moči, vere in volje nam je treba, da vse to plemenito, kar nas ob naši obletnici razveseljuje, včasih pa tudi zaskrbi, ohra­ njamo in vpletamo v naše vsakdanje pla­ ninsko delo. Zavihajmo si torej rokave in na delo za našo stoto obletnico, ki bo kmalu! beležimo že 95 let organiziranega takega delovanja. Ob tem ni zanimiva zgolj ob­ letnica, ampak tudi živa misel, ki se oplaja še naprej in prav nič ne kaže, da bo umrla oziroma da bi se utegnila skrčiti na raven nekakšnega gorskega elitizma, posebno zato ne, ker je naše planinstvo dandanes že množično. Razvoj na tem področju pa kaže, da se bomo morali sprijazniti tudi s takimi pojavi, ki doslej za planinstvo niso bili značilni. To sicer ni nič novega, saj poznamo obdobje v planinskem razvoju, ko se je planinska misel tako rekoč pre­ lomila, ker se je pojavil smučar, plezalec. To je bilo za leta med vojnama nekaj po­ vsem novega, saj je to novo udarilo v konzervativni zid in veliko je bilo potrebno truda, da so ta zid podrli in potem na novo zgradili kolikor toliko enotno zgradbo na­ šega planinstva. Že idejna izhodišča v začetku tega delo­ vanja so kazala različne poglede na ta pojav. Radi rečemo, da sta naše planin­ stvo in njegova vsebina pogojena z veli­ kim germanizatorskim pritiskom, ki je te­ daj vladal tudi v naših gorah. To je le delna resnica, kajti če bi to veljalo za absolutno, potem danes planinstva ne bi bilo, vsaj ne takega, kot ga poznamo. V njem namreč najdemo tudi psihološka in filozofska izhodišča, ki so se udejanjala v planinski praksi, hkrati pa so ponudila vrsto idej, ki so se v planinstvu tudi uve­ ljavile, tako v alpinistiki, planinskem go­ spodarstvu, odnosu do gorske narave, v kulturi itd. Tu je navsezadnje današnja planinska množica, ki je nasledek vsega tega razvoja in morda tudi — posledica. Ko govorimo o planinskih množicah, gle­ dano z očmi klasika že zdavnaj nimajo nič skupnega s pravim planinstvom. To se MARGINALIJE OB 95-LETNICI ORGANIZIRANEGA SLOVENSKEGA PLANINSTVA PLANINSTVO KOT POJAV V PROSTORU 150