6i. mm
I LjBbljani, i aaaatfaljak, M. Rana NIZ.
m. lela.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24*—
pol leta .......   , 12*—
četrt leta                           • 6*—
na mesec....... 2*—
v upravništvu prejema« :
celo leto.......K 22*—
pol leta........ 11*—
četrt leta....... 5*50
na mesec...... 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo, uredništvo: Kuaflova ulica it. 9 (v pritličju tevo>. telefon trL 34.
bha|a vsak daa sveder tevseamel aedelfe Is
lnseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večk at no 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah no đogovoru. Upravmšrvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
atevilfca valja 10 -riamrle**.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ..Narodna tiskarna" telefon it SS.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 23r—
pol leta » 13"—
četrt leta...... , 6*50
na mesec   ..«»•• . 2*30
za Nemčije:
celo leto....... K -S -
za Ameriko in vse drage dežele:
celo leto ...      ... K 30*-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aii znamka. Opravnistvo* Knallova nllca št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon st. 85
belohronjsHim voiiicem.
Bitka je končana. Le brezpri-mernema nasilstvu in terorizmu ter skrajni korupciji je pripisovati, da se to pot Še ni mogla uveljaviti prava ljudska volja.
Toda že te volitve so pokazale, da je Bela Krajina že spregledala in da se hoče osvoboditi težkih spon. v katere so jo oklenili klerikalci.
Belokranjec, ponosen in samozavesten, stopa na dan, da odločuje o svoji usodi sam brez vsiljivega klerikalnega varuštva.
1113 svobodnik in samostojno mislečih mož mi je pri zadnjih volitvah izreklo svoje zaupanje ter mi oddalo svoj glas. Dasi je formalno iz \olitev izšel kot zmagovalec nasprotnik, vendar se zavedam, da je moralna zmaga na strani neodvisnih kmetskih volilcev, ki so po svoji svobodni volji izbrali mene za kandidata.
Dasi še to pot ni prišla do veljave prava ljudska volja, vendar sem ponosen na te volitve, ker se zavedam, da je bil pri teh volitvah na moji strani cvet belokranjskega ljudstva, vse. kar misli pošteno, in vsakdo, komur je v resnici pri srcu blagor belokranjske naše deželice.
Vsi ti volilci možje, značaji in poštenjaki so zvesto in neoinahljivo vztrajal: na moji strani, da si so jim nasprotniki obljubljali zlate gradove, dasi so jih skušali ustrahovati s pretnjami in grožnjami
Možje Belokranjei, mili moji rojaki, iz dna srca Vam izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo za to Vašo neomajno zvestobo in za izkazano mi zaupanje! Vaše zaupanje me bodri k vztrajnemu nadaljnemu delu. Zvest svojim načelom bom vztrajal tudi v bodoče na braniku xa pravice belokranjskega kmeta, za njegov gospodarski napredek in za njegovo gospodarsko osamosvojitev. Gospodarska in politična organizacija bo odslej cilj in smoter mojega delova-
nja! Organizirani belokranjski kmet bo ona skala, ob kateri se bo razbilo klerikalna* valovje, ki je sedaj zali. Io lepo našo Belo Krajino!
Somišljeniki, rojaki, ni več daleč čas, ko bo nam treba zopet stopiti na bojišče pri splošnih dežel no-zborskih volitvah.
Ako bomo strnili svoje vrste in se organizirali, že lahko danes rečemo, da bo naše delo kronano z uspehom.
Zato na vztrajno   in neumorno
delo in 1. 1914. bo zmaga na naši strani!
Zaupajoč v Vašo neomahljivost in v belokranjski Vaš ponos ostajam Vam v zvestobi vdani
Jalti Mazelle.
Na Krupi,   dne 15. marca 1912.
Slovenci in srednie šole.
Neštetokrat se je že poudarjalo, da nas Slovence vlada premalo upošteva in da nas vedno in povsod zapostavlja. In kadarkoli smo se v tem ali onem oziru pritoževali, so vedno merodajni krogi trdili, da nimamo nikakor,vzroka m Ink -pritožbe in da se Slovence ravnotako upošteva kakor vsak drag narod. Ena najhujših ran, na kateri trpi slovenski narod, je pač naše šolstvo, ki je temelj narodovega napredka. In ravno glede šolstva smo Slovenci izmed vseh narodov v Avstriji najslabše preskrbljeni. Dočim vlada Nemce na vse mogoče načine nearuje, nas Slovenec sploh noče upoštevati. Da pa merodajni krogi tega ne bodo zopet tajili, je profesor Fran Vajda zbral v »Nastavnem vijestniku-* ves statistični maerijal, ki se nanaša na naše srednješolsvo in iz katerega je razvidno, kako mačehovsko se nam v tem oziru reže kruh.
Za 270.000 Nemcev na Koroškem so štiri srednje šole, kar je primeroma mnogo. In ravno toliko nemških srednjih šol je ca Spod njen Štajerskem za 53.G00 Nemee\ tri srednje šole so na Kranjskem za 28.000 Nemcev in za samo 19.00C? Nemcev na Primorskem je celo še< nemških srednjih šol.
Čisto slovenska je samo ena gimnazija, in sicer v 9l. Vidu, ki pa kot
konvikt in kot strogo privatno, klerikalno podjetje, sploh ne pride v poštev. Štiri gimnazije na Kranjskem so v nižjih razredih slovenske; t petem razredu je bil za verouk, slovenščino, matematiko in prirodopis, v šestem razredu za verouk, slovenščino in prirodopis slovenski, sicer pa nemški učni jezik. Zadnja dva razreda sta bila razen slovenščine še popolnoma nemška.
Večina slovenskih dijakov torej mora posečati obstoječe dvojezične, del slovenskih dijakov pa samonem-ške srednje šole.
Če upoštevamo, da naše ljudsko šolstvo ni še tako razvito, kakor bi moralo biti, tedaj se pač ne smemo čuditi, da se naša mladina ne posveča tako srednješolskemu študiju kakor Nemci in Italijani. Naravna posledica tega pa je, da pride vsa tista nadprodukcija nemške in italijanske inteligence v naše slovenske dežele, kjer tvori takorekoč steber ponemče-vanju in poitalijaneevanju. Na Spodnjem Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem pride na 10.000 prebivalcev, pri Hrvatih 20*1 srednješolcev, pri Slovencih 330, pri Italijanih 83*3, pri Nemcih 90*9 (na Kranjskem samem 190, na Primorskem pa celo 340) srednješolcev.
Te številke mnogro govore!
Po osnovnih državnih zakonih imar^o mi Slovenki prav iste prašiče kakor Nemci in Italijani, vendar »o pa te naše pravice samo na papirju. Če nam vlada ne da bistvenih in temeljnih pripomočkov za nas duševni razvoj, ki je obenem tudi pogoj našemu gospodarskemu in soci-jalnemu napredku, tedaj je to dokaz, da protežira na naš račun Nemce in Italijane. S tem, da naša mladina nima prilike, da bi se mogla izobraževati v svojem maternem jeziku ter po končanih študijah zasesti ona mesta, najsi bodo že uradniška ali druga, se nas narod neposredno ponemčuje in poitalijančiije, kar nedvomni* odgovarja nalogi, ki jo ima izpolnjevati država napram narodom, ki prebivajo v njej. In najbolj sumljivo dejstvo, da se nas Slovence v obmejnih mestih, kar se tiče srednješolstva, popolnoma prezira, doeirn se Nemce v Gorici in Trstu, kjer nemščina ni niti deželni jezik, na sijajen način protežira. To dejstvo je posebno značilno za našo šolsko upravo, ker dokazuje, da hoče vlada vzgojiti kolikor mogoče nemške inteligence, da jo potem namešča na vseh onih uradniških me-
stih, do katerih imajo edinole domačini — Slovenci pravico.
Zahvaliti se moramo prof.Vajdi, da je s tako skrbnostjo sestavil statistiko našega srednjega šolstva. S temi številkami se je popolnoma onemogočilo merodajnim krogom, da bi še nadaljf tajili, da vlada Slovence glede srednjega šolstva popolnoma zanemarja. To so jasne in točne številke, ki naj bodo temelj za naš bodoči boj, v katerem si moramo priboriti tudi v srednjem šolstvu onih pravic, ki nam gredo po državnih osnovnih zakonih.
Govor državnega poslanca dr. Havniliopja
T seji poslanske zbornice 7. t. m.
(Po stenogr. zapisniku). (Dalje.)
Naravnost vnebovpijoČ pa je tale slučaj:
V pred okrajnim sodiščem v Celovcu leta 1908. se vrši vsi pravdi zaradi motene posesti — to je pravda Ane Šitlkopf proti Filipu in Neži Li-avnik opr. št. C 177/8 — sta si stali nasproti dve slovenski stranki, ki sta govorili samo slovensko, ker nemščine nista, oziroma le jako nedostatno zmožni. Obe stranki sta zastopala na podlagi slovenskih pooblastil oba v Celovcu bivajoča slovenska odvetnika, odnosno njuna koneipijenta, obe stranki sta svojima zastopnikoma izrecno naročili, da razpravljajta slovensko. To sta tudi storila. Sodnik pa, ki je zmožen slovenščine, jima odreže besedo, s pozivom, da morata razpravljati nemško; zastopnika se ne pokorita in razpravljata dalje slovensko. Nato pa je sodnik naredil, kakor da bi stranki in njuna zastopnika sploh ne bili navzoč! ter izjavil, da postopanje počiva. (Čujte! čujte!)
Zadeva ni šla v instance, ker sta se stranki, kakor mislim, poravnali. Toda tu pride nemško - nacijonalna odvetniška zbornica v Celovcu ter uvede tako proti obema koneipijento-ina kakor proti njunima šefoma disciplinarno preiskavo, češ, da sta s tem, da sta vzlic pozivu sodnikovem razpravljala v slov. jeziku, bila vzrok, da je nastalo počivanje postopka, da sta torej s tem ogrozila koristi svojih klijentov. Disciplinarna zadeva še visi. (Posl. dr. Kvbar: To-
da sodnika niso dali v disciplinarno preiskavo!) Nasprotno! Pohvalili so ga. Ta disciplinarna zadeva se vsled pritožbe z odkloni t ven ih in predlogov na delegacijo nahaja pri vrhovnem sodišču.
Od tega časa dalje smo na Koroškem v civilnih stvareh, kar tiče jezikovno stran, skoro da brezpravni. Zastopnik mora govoriti nemško, sicer se smatra, da ni navzoč. Pred kratkim šele je na okrajnem sodišču v Pliberku sodnik odvetniku celo prepovedal, da v njegovi navzočnosti s svojo lastno stranko ne sme govoriti slovensko.
Na deželnem sodišču t Celovcu razpravljajo v civilnih stvareh slovensko, ako sta oba zastopnika Slovenca. V tem slučaju poskrbe za razpravo ex offo za sodnike in zapisnikarja, ki umejo slovensKo.
Na deželnem kot vzklicnem sodišču v Celovcu v kazenskih zadevah smemo vzklic izvajati slovensko, toda le takrat, ako sta oba zastopnika Slovenca in dalje, ako tudi prisedni-ki in zapisnikar umejo slovensko in končno, ako obdolženec ne ume besedice nemško. Ako samo eden teh pogojev odpade, se mora razpravljati nemško.
Zemljiška knjiga, spisi v spornem in izvenspornem postopku so prilično od leta 1906. vseskozi nemški in se v njih ne nahaja niti besedic« slovenska, razen kake besede v narečju, ako zanjo nemščina nima izraza.
V Beljaka, kjer je 6337 Slovencev, sodniki ne umejo uesediee slovensko, pomagati mora tolmač.SodnJ-ki v Rožeku, kjer je 7414 Slovencev in 1060 Nemcev, v Borovljah, kjer je 7990 Slovencev in 2895 Nemcev, v Velikoven z 11.266 Slovenci in 5265 Nemci, v Dobri i vasi z 8935 Slovenci in 695 Nemci, v Št. Pavlu, kjer prebiva 1291 Slovencev poleg 11.690 Nemcev, znajo le toliko slovensko, da se za silo razumejo s strankami. V Pliberku, kjer je 16.668 Slovencev in 3184 Nemcev, sodni predstojnik no ume skoro besedice slovensko, ravnotako malo civilni sodnik, ki mu mora. zapisnikar tolmačiti izpovedbe pri-. (Medklici. Posl. Wastian: Na Koroškem so jako mirne razmere; ako pa se boste s Kranjskega umeščavali, bo slabo postalo.) To je circulus viti-osus! Takih razmer kratkomalo ne smemo dopustiti.
Ne dosti bolje ni na Štajerskem, zlasti v mariborskem okrožju, ali pa, kjer so se prej   navedeni kurzovci
LISTEK.
InteriBUF.
(Kmetama rij a.) L
Tako veliko, tako krasno je plavalo ono Čudežno, ki je padalo r dušo, kakor padajo zlati žarki na rože, polnih barv in dehtečih, opojnih melodij.
Tako jasno je svetilo v dalji, tako biserno in čisto, da je človok nehote pogledal kvišku in mu je v čnM vstala radostna pesem o lepoti.
To je bilo tiste dni, ko se je duši odprla pot v prostranejšo plan, vun iz vsakdanjosti. Človek je dahnil proste je, zamahnil z rokami in stopal hitreje po poti, kakor drug« dni. Jasen dan je kipel v ozračje, svetloba je vstajala v zarji.
Tisti oblaki so se bili razpeli, megle razpršile, in modro, temno-modro nočno nebo je dahnilo v velikem dihu na zemljo sveti mir in božansko prelest.
Ponehala je burja, odnehala nevihta. Trnjeva krona je polagoma odjenjavala s pritiskom, bolečine so se razmaknile, in v srcu je plavaj mir.
Tiho gorje, vse plašno in prašno je vadrhtelo v počitku,   in nemirna
stopinja je postala, duša se oddeh-nila.
Oci so zrle v vsem i rje v ravni črti. Vijuge so se vzravnale, širok prostor je razodeval jasnost, jasnost po trpkih, oblačnih dnevih in urah.
Bodi pozdravljen mir, bodi pozdravljena jasna lepota, bodi pozdravljen dan v jutru!
n.
»Ne hodi proč!<- je vzdrhtela doda. Zakaj je vzdrhtela? Zakaj ni objela titi mir, ga pritisnila na srce in ga poljubila v tihi svetosti?
Usojeno je človeku gledati v daljo, ki je v moglah. v ono del jo, kateri se ne vidi do jasnosti.
Usojeno je . ..
Ko so še pevale žarke pesmi mladosti, je duša pogledala v daljo, in oko se je zatemnilo in kal prahu je za brnel v duši.
Usojeno je ...
Ko se je igrala sreča ▼ jadrnih mislih je zavzdihnil človek v sluteči boli, ki je čakala za ovinkom, črka-la v onem groznem miru, ki prinaša nevihto, strašno nevihto, zakaj — sile si nab'ra v počitku. In človek se prime za čelo, stisne ustnice in butne oh zid.
Usojeno je ...
m
Pa zavriene misel: »Ni tako! — Ce hočem večnosti   svetemu miru,
večnosti jasnosti svoje duše -— imam jo! — Če le hočem.«
In vendar je že v tem vzkliku zakrknjen vrisk, ki ni jasen, ni blesteč kakor vrisk poljan, vrisk zelenih dobrav.
Usojeno je . ..
Bilo je v početku, iu začetek je pešal ob misli na konec. To je bilo tiste dni, ko so pekoče misli glodale resnico. To je bil začetek prvih korakov spoznanja. In govorijo, da resnice ni.
Že v tem je resmica, da mislimo o njej. O stvari, ki je ni, ni treba dolgih besedičenj, ni treba prepirov, ni treba razmišljanja in vzklikanja. O stvari, ki je ni, ni treba dolge poti do konca.
Pade beseda — ob nič pade...
Zgromadena gomila prahu se razprši v vetru, niti praška ni več na onem prostoru.
In zato, zakaj, čemu govoričenja o stvari, ki je tako jasna, tako prejasna, da se sili v dno srca in da klije v obraz —?
In klici zaorijo: »Ni — ni te! — Ni je — resnice!«
Ah brezmiselnost brezmiselna!
Ob ogel zadenejo in prisegajo:
»Ničesar nisem videl — nTčesar ni bilo!« Prisegajo, med tem, ko jih se rana skeli nad očesom.
In tudi to je resnica, d« je utajeno temno v pogledu, med tem ko še zveni struna ▼ njem v jasnosti.
Pa to ni usojeno, da bi se razpršile človeške sile ob takem spoznanju.
Da bi padel na kolena in klical: »Proč, proč sem — proklet — uničen! -— Umiljenje, pomagajte!«
In vendar je taka zaslepljenost, da trdijo onemoglost in podajo v blato. Zakaj ni teh misli!
»Živim; po poti hodim. Pade kamen na pot — naj pade — prestopim ga — in spotikati se nočem ob njem! — Dalje bom šel — in četudi tisoče kamenov, dalje, dalje preko njih! —vt
IV.
^Gospodična oprostite, nerodno sedite!«
7>A resi O hvalaUz
Bienzi, zadnji tribuno*.
Zgodovinski roman.
Spisal Edirard Lvttoa • Bnlwer. Četrti del. (Dalje.)
Dobrohotnost lepe Nine je omajala ponos stare Urše. Nehote se je starka spoštljivo približala Nini in ji je poljubila roko.
»Naj vam mati božja poplača vasb plemenitost,« je rekla starka. »Moje dolžnosti so zdaj izpolnjene in zadnji cilj, ki sem ga imela na »vetu, je dosežen.   Dodajte,    ar o* pa,
svojim dokazom milostno naklonjenosti še en dokaz.«
Starka je vzela iz žepa skrinjic** jo odprla — zavetih so se dragi kamni izredne velikosti in čudovitega bleska. Položila je to skrinjico Nini pred noge.
»Te dragocenosti,*c je nadalje-vala, »so bile nekdaj last knežje hise toulonske. a zame in za moje ljudi nimajo nobene vrednosti več. Dovolite mi razveseljivo misel, da jih vem v posesti dame, kateri bodo kra-eili res kraljevsko čelo.«
»Kakot« je vzkliknila Nina Ut je modno zar u del a. »Kaj mislite, madama, da je moja dobrota na prodaj? Ne, ne — vzemite voje darilo nazaj, ali vas bom pa prosila, da, obdržite svojega dečka.«
Urša se je čudila in je bila v»a zmedena. Njenim izkušnjam je bila taka nesebičnost nerazumljiva in nora Nina je s ponosnim triumfujo-čih usmevom pokazala, da je zapazila zadrego »tare gospe in je rekla a rosno ljubeznivostjo:
»Tribunove roke eo čiate — in na tribunovo ženo ne sme pasti nobeno sum ničen je. Prej, madama, bi morala jas dati vam dokaz svoja hvaležnosti, da ste mi zaupali svojega lepega dečka. Vaše dragocenosti bodo dečku lahko v poznejših letih koristile; ohranite jih za človeka, ki jih bo potreboval.«
»Ne, gospa,« je rekla Urša obr-nivši pogled kviskn. »Dala jih bom
udomačili. Celo tam. kjer so bili slovenski zapisniki doslej v navadi, sodnik vpraša stranko, zlasti ako pride brez zastopnika na sodišče, je li zna nemško. V pritrdilnem slučaju je zapisnik takoj nemški. Vprašanje se večkrat potrdi, deloma ker stranka morda res ume nekaj nemških besedi, deloma pa tudi zategadelj, ker se stranka boji, ker misli, da ji bo v ško do, ako bi vprašanje zanikala, ljudstvo pač v sodniku ne vidi sodnika, ampak nemškega politika in političnega nasprotnika. Ljudstvo uradoma demoral izu jejo, krilate besede o turških razmerah pač niso več na mestu, morali bi reči »avstrijske razmere!« (Pritrjevanje.)
Pravilno in pravično bi bilo, da sodnik in vsak pri sodišču zaposleni uradnik zapisnik z na sodišče prišod-so stranko sestavi v jeziku, ki se ga stranka poslužuje, zna li že drugi deželni jezik ali ne. Sodnika to prav nič ne briga, on nima pravice, izpra-sevati stranko, je li zna še kak drugi jezik ali ne. (Pritrjevanje.)
Avstrijska specijaliteta so tudi civilne prizivne razprave v Gradcu, kamor pridejo pravdne zadeve z deželnih sodišč v Ljubljani in v Celovcu ter z okrožnih sodišč v Rudolfo-vem, v Celju in v Mariboru. Od sodišča ni čuti, vzlic še obstoječi naredbi od 8. aprila 1883 št. 4224, nobene slovenske besede, razen ako se izpovedi prič in strank dobesedno navajajo. Stvar okličejo v nemškem jeziku, referat je nemški, vsi 6klepi in sodbe se razglase in izdajo nemško, samo da se v tem slučaju naloži prvi instanci, da mora oskrbeti slovenski prevod razsodbe, to v pravdah, ki so se na prvi instanci od a do z razpravljale slovensko, (Čujte! čujte!) Samo zastopnikom strank je dovoljeno, da smejo pledirati slovensko. (Medklici.*
Proti tej praksi, na višje instance vložene pritožbe, rešujejo z enostavnim razlogom, da ni stvar judi-fcature, ampak stvar justične uprave, da odloči, v katerem ieziku naj se razpravlja: v tem smislu je odločba vrhovnega sodišča od 8. decembra 1910 R VI 90/10. dočim je druga vrhovna odločba od 14. decembra 1909 fiv II 9*22 9 šo izjavila, da ima samo sodnik odločiti glede razpravneg-a jezika. Torej tudi tukaj pravi eireulus vitiesus. zakaj naše na justično upravo vložene pritožbe, ako jih smatrajo vredne rešitve, imajo ta uspeh, da justična uprava odklanja rešitev, češ, to je stvar judikature.
Tuintam dobimo tudi kako meritorno rešitev. Pndi se pri tem sklicujejo na ukaz pravosodnega ministrstva od 15. marca 1862 št. 865 — zopet taka reminiseenea. torej nikak zakon — na predsedstva višjih deželnih sodišč v Gradcu in v Trstu, torej ukaz, ki je za pet let pred državnimi zakoni zagledal luč sveta in ki bo ga le - ti. zlasti pa čl. XIX. dero-girali, že zategadelj derogirali, ker gre v tem slučaju za vnanji uradni jezik, ki ga gospod pravosodni minister brani prav s čl. XIX. Še mnogo dlje nazaj je ta ukaz za civilno-pravdnim redom iz leta 1895. z njegovimi načeli ustmenosti in neposrednosti. Daleč nazaj je treba seči, dokler med starimi dvornimi dekreti in Daredbami ne najdejo zaprašenega ukaza, ki jim je dobro došel. Saj bi nam lahko poslužil z mnogo starejšimi, jezikovno uporabo pri raznih oblastnijah urejajočimi normami, ki znjamčujejo enakopravnost vseh jezikov. Ne nazadnje bi bilo navajati še dr res veljavni ^ 13. ohč. sodnega
reda iz leta 1781, ki določa, da se morata obe stranki, kakor tudi njiju zastopnika v svojih govorih poslu-zevati deželnonavadnega jezika. Znanu razsodba državneega sodišča od 12. julija 1880 št. 121 je proglasila kot deželnonavaden oni jezik, k| ga tudi samo v posameznih okrajih ali krajih dežeje, torej vendar tudi v deželi navadno, govori kakršnokoli večje, tn zdruieno število domačinov. V čl. XIX. drž. osnovnih zakonov al. 2 pa priznava drŽava enakopravnost vseh deželnonavadnih jezlko* v šoli, v uradu in v javnem življenju. Ali naj le citiram, da dokažem, da slovom zakonov de tare na Kranjskem, ravnotako pa tudi na Štajt rskem in Koroškem uživa, oziroma bi moral uživati naš jezik v uradih polno enakopravnost z nemščino 1 Toda zakonov 66 ne spoštuje in ne spoštujejo jih vlada in njeni uradniki. (Pritrjevanje.)
Mogel bi še dalje seči nazaj na dvorni dekret 11 J^ta 1818., ki določa, da morejo uradniki, ne samo deželo, ampak tudi jezik kraja, kjer so nastavljeni, docela obvladat?. Isto določa dopis ministrstva od 7. februarja 1827 v polit, zbirki zakonov, zv. 55, št. 16.
Zanimivo bi bilo prav doslovno ei tiral i cesarski naredbi iz leta 1849., ki se je ž niimi bila sprejela organizacija srdiše na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem. G*ede Koroške na pr. se glasi, »da obstoji prebival« sivo te dežele iz dveh tretjin Nemcev in tTie tretjine Slovencev. Slovenci stanujejo ponajveč ob bregovih Drave, ki teče po vsej dolžini Koroške; trdne jezikovne meje pa ni, ker roda nista ločena niti geografsko, niti z ozirom na občevanje in druge intere-! umi die erfreuliche Erscheintaag eines friedlichen, durch sep**ratisti-sche, den Ori-ndsatz der GUdchbe-rcchtlgung verkennende Bestrebun-gen nur wenig gestorteu Zusnrumen-lebens darbieten.«
In glede Štajersko se glasi: »da sestoji iz treh glavnih delov, kojih južni obsega pokrajine ob Dravi in Savi, ki na njih prebivajo Slovani fSlovenen oder Wenden). Tretje de-žeino sodišče se določa za obseg dosedanjega celjskega okrožja in za skoro izključno s Slovenci zasedene dele mariborskega okrožja. Izbor tega mesta (Celje), kjer ima slovansko prebivalstvo svoje najboljše (vor-zuglfcrste) zas^onstvo, za sedež deželnega sodišča jc nujna posledica načelo enakopravnosti vseh narodnosti.
Zanimive so te ces. naredbe, zanimivo je že, razlikovali letnici 1849 in 1912. Takrat, pred 63. leti, vlada enakopravnosti ni priznala samo akademsko in platonsko, ona nam jo je dala dejansko: našo narodno posest nam je vlada pripoznala in ^trdila hrea pridržka, »ločim jo dane* omejujejo pav vlada in njeni organi. Danes smo v tem pogledu stokrat na slabšem, kakor pred pol stoletjem, in danes imamo za ministrske predsednike objektivne barone Gautsche, nepristranske grofe Stiirgkhe seveda s Ilochenbnrgerjem cb strani; *oria takrat je bil ministrski predsednik Aleksander Bach, germauizator. In vendar kaka razlika! Zares, ako bi 5-e želja mogla izpolniti, iz dna srca bi vzkliknili: »O Bach, povrni se, vse ti je odpuščeno!« (Veselost in kliei: »Prav dobro! )
Pa če se že pri odklonitvi naših pritožb sklicujejo na omenjeni ukaz iz leta 1862., tedaj naj ne iztrgajo iz
za maše za dušo njegove matere. Za dečka bom že prihranila dovolj za potrebe njegovih poznejših let. Sprejmite, signora, zahvalo nesrečnega, obupanega srca. Zdravstvuj-te!«
Obrnila se je in hotela je zapustiti sobo, a š.'a je s tako negotovimi koraki in tako omahovala, da je Nino prevzelo sočutje. Stopila je k starki in podpirajoč jo ter govorec ji tolaži Ine besede, jo peljala skozi sobo. Ko s*a prišli do vrat je prisko- j čil deček, prijel starko za krilo in jokal:
»Ljuba gospa, kaj nimate nobene poslovilne besede zame. Odpustite mi vse. kar sem vam kdaj zalega storil. Zdaj čutim prvič, kako sem bil svojeglaven in nehvaležen.
Starka je dečka objela in ga vroče poljubovala, dečk pa je potegnil izza pasa mošnjiček, ki ga mu je bila Urša poprej dela in je ihteč rekel:
»In za to-Ie, ljuba gospa, naroČite maše za dušo mojega ubogega očeta, ki je, kakor veste, tudi mrtev.«
Zdelo se je, da so te besede zadušile v starki vse nežnejše čute. pahnila je dečka s tisto mrzlo in strogo resnostjo v pogledu in v obrazu, s katero se ga je že tolikrat ubranila. In ko je zopet nad seboj dobila oblast, je hitro zapustila sobo, ne da bi bila izpregovorila še kako besedo. Presenečena Nina je iz sočutja do starkine žalosti in iz spoštovanja do njene starosti 6ledila skozi sobo pažev in sprejemnico do
zadnje stopnice. To je bilo odlikovanje, kakršnega ni bila deležna niti najponosnejša rimska kneginja. Žalostna in zamišljena se je vrnila, prijela dečka za roko in ga poljubila na čelo.
»Ubogi deč?k,« je rekla, »zdi se mi. da je nebeška previdnost nalašč vse tako uredila, da sem te včeraj zapazila med množico in ti pokazala pot v najprimerneje zavetišče. Kom naj se pač zapužč-enei in sirote zatekajo, 6e ne v palačo prvega rimskega uradnika?«
Obrnila se je potem do hišnega osebja in cdredila kar je bilo potrebno za svojega novega varovanca. Te odredbe so pričale, da njena nečimernost, kateri je morala služiti vsa njena moč, ni zakrknila njenega srca. Angelo Viliani ji je to pozneje brgato poplačal.
Obdržala je dečka pri sebi in med zaupnim pogovorom, ki ga je imela ž njim, se ji je vse brdj prikupil s svojim smelim duhom in s svojo odkritosrčnostjo. Prihod različnih dam iz rimskega plemstva je pogovoru naredil konec. Zdaj so Ninine kreposti izginile in pokazale so se njene napake. Ni mogla zakrivati svojega, tri »m f a nad temi ošabnimi signorami, ki so se ji zdaj spoštljivo klanjale, dočim so jo prej žalile z zaničevanjem. Vedla se je kakor kraljica in zahtevala, da ji izkazujejo kraljici dolžno odanost. 2 različnimi tistimi umetnostmi, ki jih znajo samo ženske, je skušala dati svoji vljudnosti tak značaj, da je bila ta
njega eno besedo, s čemer prevržejo •ntieel in raison tega ukaza. Opirajo se pri tem na stavek, da morajo sodniki in državni pravdnlki ter zagovorniki pri kazenskih razpravah z obdolženci, ki so zmožni samo slovanskega jezika, biti popolnoma vešči slovanskega jezika in da je razsodilo in po motnosti tudi razloge razglasiti v tem jeziku.
Poudarjati je zlasti besedici »samo« in »po možnosti«, prezre se pa docela, d« ukaz v prvi vrsti zahteva slovanskega jez'ka popolnoma cmož-nih uradnikov. Kaka i se pri tem ne omenja ostalih točk, n. pr. točko 4. ukaza ki izrecno pravi da morajo sodišča vloge, sestavljene v slovanskem jeziku, spreleti ter, kolikor je potrebno, slovanskim strankam rešitev izdati v slovanskem jeziku. In dalje pravi ukaz, da se je pri rnme-ščenju služb ,v slovanskih delih dežela prsehnn ozirati na znanje slovanskega jezika in je v tem smislu sestavljati predloge glede pravosodnemu ministrstvu v nameščen je pridržanih mest.
Ob uporabi tega ukaza ni prezreti na predsedstvo graškega nadsndi-šea izdanega ukaza pravosodnega ministrstva iz leta 1867, št. 8636. ki zadeva rabo slovenščine pri sod'Ščlh na Kranjskem — kajti — in to je važno — z ministerijalno naredbo od 18. aprila 1882.. št. 20513 es 1881, se je veljava za Kranjsko izdanega ukaza ra7šfrila na ves obseg eeljkega in mariborskega sodnega okrožja ter na slovenske dele Koroškega; tudi 6e je odredilo, tla se uradovanje v sloven-skm jeziku, ki je bilo dotlej predpisano le po možnosti in po potrebi, odslej vrši neomejeno. S to odredbo se je odpravila ona omejitev, ki je glasom nje uradovati slovensko samo z onimi strankami, ki so vešče izključno samo :-lovenskeniu, ne pa tudi nemšVem u jeziku.
Toda te poznejše odredbe so za justično upravo in za nemške sodnike v okrožju graškega nadsodišča, kadar naj sodijo o jezikovnem vprašanju — dim. Za nje menda ne eksi-stirajo, raje posegajo nazaj na staro šarteko ukaza iz leta 1862., ker jim se bolje prilega v njihovo nemško-nacijonalno robo.
Naravnost neverjetno je, kako se justična uprava una postopati z nami. Ne plaši se riti omalovaževanja niti preziranja zakonov,torej ne samo naredb in ukazov, kadar gre za to, da nam je odreči pravico. To hočem takoj dokazati.
Ces. patent od 7. avgusta 1850 «rt. 325 drž. za k. o vrhovnem kot ka-sncijskem sodišču določa v <> 27. (čita':: »Ako pa se je razpravljalo v rtragem, nfgo v nemškem jezika, mora vrhovni sodni dvor svojo odločbo l razlogi vred izdati v jeziku, k s se je t njeni razpravljalo na prvi instanci, in v nemškem jeziku.:*
Imamo torej zakonito določbo, da je vrhovno sodišče primorano, da v zadevah, ki so se na prvi instanci razpravljale v slovenskem jez'ku, izda svojo odločbo tudi v slovenskem jeziku. Do danes nnm ta oblast ni še izdala niti ene odločbe v slovenskem jeziku. Vse naše tozadevne pritožbe so ostale hrt1?, odgovora, ignorirajo jUi kratkomalo in danes smo v Av-a/rffl edina narodnost (Čujte! čujte!), k? vzlic obstoju zakonite odločbe od vrhovnega sodišča ne more dobiti odločbe v svo;cm jeziku. Kako tudi? Pravosodni minister ne mara pri vrhovnem sodir.cn nobenega slovenskega svetnika, in potem bi se v posledi-
vljndnost za njene . odlične geste skrajno poniževalna. Njena lepota in njena pamet sta jo s:eer obvarovala pred podlo preši most jo parvenujev, a njeno vedenje je toliko bolj ranilo, ker se žaljenke niso mogle maščevati. Zna*a je skrito zbadati, smehljaje žaliti, pod masko vljudnosti zasmehovati in i7s:ljevati udanostne dokaze, ki niso dosti pomenili, a so njene gote silno pekli.
»Dober dan, signora Colonnav jc rekla ponrsni ženi ponrsnega Štefana. »Včeraj smo pr»ftTi mimo vaše palače. Krko lepa jc, odkar je padlo temno obzidje, ki vam je zapiralo razgled. Sie-nora se je obrnila do dame iz rrdu Orsinijev — »vas soprog je v veliki milosti pri Irifecmn. ki mu je določil važne naloge. Njegova sreča je zagotovljena in to nas veseli, saj pa tudi nihče ne služi državi z večjo udanoetjo. Ah, lepa gospa Frang'pani, ali ste že čitali zadnjo Petrarcovo pesem na čast mojemu soprog*n? Tam-le leži. Ali si smem dovoliti prršnjo, da bi vi gospe Sa-velli razložili lepote te pesmi! Z veseljem vidim, plemenita gospa Ma-i atest a. da so vaše oči zrpet ozdravele. Ko smo se zadnjič srečali na slavlju gospe Julije ste nas celo v bližini komaj razločili od stebra, poleg katerega smo stali.«
»Ali moramo to osabnost prenašati,« je s gnora Frsngipani sušlja-je vpr?*š-la stgnoro Malatesto.
»Pst, pat — a če pride še kdaj naš dani«
(Dalje prihodnjič.)
ci tudi razsodbe graškega nadsodišča morale izdajati v slovenskem jeziku. To pa zopet ne gre v okvir »sistema«. Krivec je torej pravosoono ministrstvo, kar naj dokažem še s temi - le dejstvi:
Budgetni odsek je dne 7. rožnika 1910 sprejel resolucijo poslanca Plo-ja glede izdaje vrhovnih razsodb v slovenskem jeziku, zaeno pa sklenil, da mora pravosodno ministrstvo predložiti zbornici pismeno poročilo o tem. V seji poslanske zbornice dne 28. rožnika 1910 je bila resolucija sprejeta z veliko večino. Do danes se ni storilo ničesar; zbornica seveda ni pi ejela nobenega pismenega poročila pravosodnega ministrstva in na vrhovnem sodišču je ostalo vse pri starem, zakaj za njega ekscelenco gospoda pravosodnega ministra volja in sklepi poslanske zbornice menda ne eksistnjejo. (Medklici.)
Vprašam njega ekscelenco naravnost, zakaj ne spoštujejo zakona niti on, niti najvišji sodniki? Kaj mu ui zimno, kako se z nami navadnimi smrtniki postopa, ako ravnamo pra-ek:r in eontra legeinl Izgovor je tem manje na mestu, ker so, kolikor in i je znano, na vrhovnem sodišču uradniki, ki slovenščino docela obvladujejo. Pa če bi jih tudi ne bilo, bi jih mnr.ili tja imenovati, da ne zadosti veljavi zakona. (Klici: »Tako je!«;
Iz tega edinega izgleda, gospoda moja, izprevidite, kaj vse si gospod pravosodni minister z nami Slovenci vse dovoljuje, celo v tem slučaju, ko ga veže zakon in mu daje gotovih predpisov; iz tega pa If-hko sklepate, 'ako se šele z nami pleše, kjer ni zakonitih norm in mislijo, da s^-ejo ravnati po prostem preudarku. (Medklici.)
Slovenske".
Včeraj dopoldne se je vršila v rnagistratni dvorani glavna skupščina »Matice Slovenske«.
Skupščinarje je pozdravil predsednik -^Matice slovenske« gosp. dr. Franc Ilešič ter posebno izrazil svoje veeeljo nad tem, da se je udeležilo skupščine toliko onih, ki poznajo in podpirajo naše kulturno delo. Posebno je pozdravil gosta iz Gorie<% go.^p. prof. Seidla in prof. Osvalda ter vse poedince, ki so reprezentirali druga kulturna društva. Z zadovoljstvom lahko konstatira, da vedno bolj uspeva kulturno delo, ki ga je vedno več. ?porrni se vseh poverjenikov širom slovenske domovine, zahvali se od-bcmikom za marljivo delovanje z zatrdilom, da stopa Matica pred skupščino z ugodnimi poročili. Namen Matice je izdajati primerne knjige in potrudila se bo, da bo gojila kolikor mogoče vsestransko tozadevno kul-turno relo. Samo dobro situirana mora biti. Za overovatelja zapisnika je imenoval predsednik gosp. profesorja Modica indpe„y
Poročilo tajnikovo.
Tajnik Milan Pugelj poroča sledeče: Društvo deluje že oseminštiri-deseto ieto. Za predsednika društva je bil izvoljen v prvi odborovi seji po lanskem občnem zboru ponovno zopet gosp. dr. licšič. Iz odbora je izstopil gosp. ravn. Luka Pintar, vstopil pa je na njegovo mest- slovenski književnik gosp. Oton Župančič, ki je deloval zlasti v književnem odseku. Odbor jo imel Šest, knjižni odsek pa pet sej, gospodarski, tehniški, agita-cijski, narodnopisni in znanstveni odsek pa eno sejo*. Ustanovil se je tudi odsek za izpremembo nekoliko zastarelih Matičnih pravil. Odbor je nastavil dosedanjega tajnika v zmi-slu pravil za nadaijna tri leta. Ob priliki 701etnice svojega zaslužnega podpredsednika, gosp. viteza Petra Grassellija. je izrazil odbor jubilantu tople čestitke, svojega častnega člana gosp. Maksa Pleteršnika pa je odlikoval za njegove zasluge s častno diplomo.
Na predlog knjižnega odseka je sklenil odbor, da naj Matica sprejema spise poljubnega obsega, samo da so dobri in določil tudi razdelitev častnih nagrad. Sklenil se je tudi z Matico Hrvatsko v Zagrebu dogovor, IX) katerem se bodo skupna izdajanja obeh Matic, bodisi slovanska ali hrvatska, honorirala sorazmerno od obeh Matic.
Za leto 1911 je razposlala Matica 3896 garnitur.
Častnih članov Šteje Matica 6, ustanovnikov 183, letnih društveni-kov 3355 in naročnikov 272.
Za leto 1912 misli Matica izdati sledeče knjige: 1. Zbornik, 2. Zapiski Iz mrtvega doma, spisal Dostojevski, prevedel Vlad. Levstik, 3. Knezovo knjižico, ki bo vsebovala poleg raznih drugih spisov tudi zanimiv spis dr. Ilešiča »Ideja slovenskega naroda«, 4. Zabavno knjižico, 5. zvezek Strek. lovih narodnih pesmi in 6. Letopis Mat'ee Slovenske.
Zemljevid slovenskih dežel bo morila tudi izšel še letos. Zavod, ki ga
tiska, je poslal že polovico korekture, ki bo kmalu dovršena.
V minuli društveni dobi sta se vršila tudi dva literarna sestanka, ki jih je sklical predsednik dr. IleŠič. Na prvem sestanku je predaval gospod sklicatelj, na drugem pa gg. profesor Kobal in Cvetko Golar. Oba sestanka sta bila zanimiva in dobro obiskana. Udeležilo se jih je več litiratov, kakor tudi prijateljev in podpornikov slovenske   knjižievnosti in prosvete.
Matica se je udeležila pogreba pokojnega odbornika in ustanovnika dr. Josipa Vofinjaka in je izdala v knjigi »Jubileji in spomini« njegovo biografično črtico. Tudi več drugih ustanovnikov in društvenikov je v zadnji dobi umrlo. Predsednik je pozval navzoče, da so v znak sožalja vstali.
K tajnikovemu poročilu se je oglasil gosp. dr. pi. Andrejka, ki je utemeljeval in priporočal posebno nujnost izdaje   tehničnega slovarja-
Presednik je zagotovil, da društvo tudi v tem oziru dela in da se je posebno pospešilo ravno to delo zlasti z o/jo zvezo Matice z društvom inženirjev. Glede letopisa poroča predsednik, da bo treba nekaj izprememb, posebno glede stati-tičnih podatkov narodne gospodarsko-kulturne zgodovine. Obenem se je dovolilo odboru, da lahko izpust? v letošnjem imeniku, če se mu bo zdelo to primerno, imenik članov. Nato odgovori predsednik na nasvet, da bi postala Matica nekaka akademija za učena dela, da je to nemogoče. Izmed članov uva-žujeta dve tretjini beletristiko,uvažu-je pa Matica tudi znanost, kolikor ji to dopuščajo materialna sredstva, Tajnikovo poročilo je bilo na to sprejeto.
Poročilo blagajnika.
Blagajnik Matice gosp. dr. Dete 1 a je poročal nato o letnem računu Matice. 1. Sklep računa vseh do>-hodkov in stroškov Matice izkazuje dohodkov 37.076 K 4 vin. in stroškov •T7.074 K 90 vin., prebitek 1 K 14 vin. Izkaz premoženja Matice izkazuje, da je znašalo koncem leta 1911 društveno premoženje 119.984 K 24 v. torej za 207 K 10 vin. manj kot koncem leta 1910. Proračun za leto 1912 izkazuje dohodkov 24.397 K 82 vin. in stroškov 24.346 K 65 vin., torej 51 K 17 vin. prebitka. Društvena depozita, ki so se zvišala tekom leta samo za obresti, izkazujejo skupno vrednost koncem leta 1911 20.414 K 30 vin. Anton Knezova ustanova izkazuje v letu 1911 dohodov 2599 K 28 vin. in str«>škov 3511 K 80 vin., torej 912 K 52 vin. primanjkljaja, ki jsra pokrije začasno Slovenska Matica. Premoženje Jurčič-Tomšičeve ustanove znaša 11.738 K 47 vin., Anton Knezove ustanove pa po odbitem primankljaju v zneskn 912 K 52 vin., ki je nastal vsled kurznih diferenc in dolga, 77.963 K I vin. Primerjajo z zaključkom premoženja koncem leta 1910 se je pomnožilo premoženje za 108 K 12 vin. Nato se je razvila debata, ali naj se vpišejo v bilanci vrednostni papirji po kurzni ali nominalni vrednosti. Kon:*no so sklenili, da ostane pri starem in se vpisuje v bilanco, kakor je to povsod običaj, k urana cena vrednostnih papirjev.
Gosp. I. Kruleč je predlagal nato v imnu revizorjev, da se podeli blagajniku abeolntorij, kar se je zgodilo. Obenem se je izrekla dr. Deteli zahvala.
Dopolnilna volitev.
Iz odbora je izstopilo letos glasom določila društvenih pravil 10 članov. V odboru pa je ostalo 30 članov. Pri dopolnilni volit vi za izstopi vse člane je bilo oddanih 237 veljavnih glasov. Za skrutinatorja sta bila imeuovana gospoda polkovnik Milavec in prof. Suhar. Izvoljeni so bili v odbor sledeči gospodje: profesor dr. Jakob Sket, Fran Maselj, dr. Fran Mohorič, prof. dr. Poljanec, telj Jakob Dimnik, dr. Janko Lokar, prof. Makso Pleteršnik, ravnatelj Janko Dimnik, dr. Janko Lokaj*. Vili-bald Zupančič, prof. Ivan Graienau-er, prof. dr. M. Opeka.
Premalo glasov so dobili dekan Anton Koblar. dr. Josip Stare, dr.Pe-stotnik in Anton Aškerc.
Kot pregled o val ca računov sta ostala gg. I. Pavšič in I. Kruleč.
Pri slučajnostih je prosil gospod polkovnik^ Milavec predsednika za kratko pojasnilo glede zemljevida slovenskih dežel. Dr. Ilesič je povedal, da bo skoro polovica korektur« zemljevida že opravljena in da zemljevid morda že v jeseni izide in so takoj razpošlje. Zemljevid bo stal okrog 18.000 K, kateri znesek pa ima društvo z raznimi in obljubljeneini prispevki že skoro pokrit.
Nato zaključi predsednik dr. Fr. Ilešič glavno skupščino, zahvaljujoč se za udeležbo s pozivom na vse člane, da naj se posvetijo pozitvnemu in resnemu delu, z geslom:
Mi vemo, da gremo.
Slovenska moderna.
Pred glavno skupščino »Matice Slovenske« v soboto ob 6. zvečer je predaval g. prof. Ilešič v Mestnem domu pred številno zbranim občinstvom o zelo kočljivi temi, o slovenski moderni. Razumljivo je, in tega tu ni treba poudarjati, da je šlo samo za moderno slovensko literaturo izhajajoč iz dejstva, da se je razvil med Slovenci že poseben poklic umetnikov-pisateljev. Razumljivo je tako diferenciranje in vendar je v tej delitvi dela tudi nekaj, kar nas sili k premišljevanju ali ni združeno pri nas to diferenciranje s tem slabim, da so pisatelji primorani iskati si zaslužek, pod čimer trpi njih delo. Na drugi strani pa se nam ni bati, da bi bili naši beletristi izgubili stike z narodom. Poleg tega pa imajo poedini naši literati tudi svoj poklic, ki jih obvaruje največjih materijalnih skrbi. Velja pa ono, da j#o se popolnoma posvetili literaturi, zlasti o nekaterih reprezentantih naše literature, ki so nam ustvarili res nekaj krasnih del in ki so se oklenili drug drugega, tako da so videti nerazdružljivi. Tako piše Zupančič o Cankarju, Cankar omenja Župančiča, oba proslavljata Ketteja in Murna Aleksandrova in Kristan predava o Župančiču. Ti tvorijo skupino, ki se je takorekoč organizirala. Blizu ji stoji Meško. Poleg njih pa imamo Še celo vrsto mladih pisateljev, ki jih nikakor ne moremo prezreti, so tu Finžgar, Pugelj, Lah, Murnik, ki se prištevajo vsi moderni in ki jih naša publika tudi upošteva. Ta struja datira od leta 1895. in ima mnogo sličnega s potresom, ki je takrat razdejal Ljubljano, zlasti to, da prihaja iz notranjosti, razlikuje se pa v tem, da nima svojega iztočišča v domovini. Leta 1884. je izšla v B-^rolinu antologija »Moderne Dichtercharaktere«, v katerem so mladi literati prvič poskusili se otresti vse dotedanje tradicije. Njih geslo je bilo samozavestno in iskreno povedati vse, kar čutijo in vse kar po njih mislih čutijo drugi, zra-von pa otresti se vseh figovih peres, i ::tili so se rešitelje človeštva iz starih spon in so dobili zaradi tega priimek, da so ljudje, ki so obsedeni od Me?siaswahnsinn«. Toda našel se je v njih sredi filozof Nietzsche, tipus genija, ki zahteva pravico, da hodi, kdor more, preko človeških glav. Takrat so nastopali tudi med drugimi narodi enaki možje, in bili so to Dostojevski, Zola in Manpassant in Maeterlrak je uvedel najčistejši simbolizem. Polagoma so se oklepali ti mladi možje tudi svoje domačnosti, kar so imenovali »Heimatgunst«. Iz Berolina je šla ta struja čez Monako-vo na Dunaj in našla tu naše mlade literate, ki so jo nato prenesli v domovino. Koliko 60 ti naši moderni odvisni od svojih vzorcev, je stvar raziskavanja poznejeah časov, ko bo gradivo zbrano, na vsak način pa je neoporečno, da igrajo tu vmes poleg nemških tudi francoski in ruski vplivi in tem lažje se je struja udomačila pri nas, ker se njeno bistvo ujema z bistvom slovanskih narodov.
Če hočemo karakterizirati moderno, moramo pred vsem pribiti, da se je obrnila moderna na notranjost človeka. Vse kar opisuje pisatelj, prihaja iz njegove notranjosti, ničesar ne mara več gledati s svojimi materijalnimi očmi. Tipus moderne povesti je, da ne rešuje velikih misli, marveč da se obrača do podrobnosti, ki izginejo in se ne morejo uveljaviti. Splošno razpoloženje lahko imenujemo ono, kar hočejo doseči s svojim pripovedovanjem in to hočejo doseči brez jasnih konkretnih misli. Nervozna, razdražena duša umetnika reagira na vsako malenkost- Tako se vstvarja absolutna lirika in mi lahko rečemo, da je naša moderna lirika razpoloženja.
Te razdražene duše, ki hočejo vse črpati samo iz sebe in ki vidijo v vsem samo plod svojega duševnega življenja, pa so podvržene halucinacijam. Gola duša priznava samo absolutno veljavnost duševnega življenja in prihaja tako v simbol istiko. Opira pa se pri tem tudi na slikarstvo in na muziko. Zlasti zadnjo hoće posnemati z zvočnostjo besedi in njih simfonijo. In tudi to je umetnost razpoloženja in čustvenega življenja. Obenem pa se odstranjuje naša moderna od onega, kar je veljalo prej za umetnost. Tako na primer obsoja Jurčiča kot človeka, ki je opisoval preveč vnanje stvari, seveda ker Jurčič ni bil v toliki meri lirski pesnik. Toda tudi naša moderna ni bila od vsega začetka tako oduševljena, kakor je danes, kar nam dokazuje že samo ime Govekar, ki je zastopal, če smemo tako reči, vnanji naturalizem, ki ga je pa današnja moderna odbila ter postavila na njegovo mesto notranji naturalizem. Lahko rečemo, da je naša moderna lirika, spojena s simbolizmom ter uva-žuje le g lo du&> brez ozira na vnanje vtiske,  je tedaj proti vsakemu
materijalizmu in zastopnica metafizičnega individualizma ter neodvisna od materijalnih vtiskov vnanje-ga sveta.
Moderna pa prezira dosledno tudi intelektualno življenje in tudi naša moderna se je bavila s tem, da je smešila vsa naziranja. V liriki na-ziranja tudi ni treba, kakor na polju pripovedne umetnosti. Zato pa tudi moderna ni tako uspešna na polju pripovedne in dramatične umetnosti ter bi ji bilo treba še nekaj iz one stare šole, da ustvari potem nekaj uspešnega.
Konsekventno pa mora moderna prezirati tudi voljo in moderna prezirati govori samo o hrepenenju in o nagonih, ki so silni in brez cilja. Dasi vidimo pri nekaterih naših modernih zelo krepko liriko, vendar moramo priznati, da pravega cilja pri njih ne najdemo.
če si sedaj ae ogledamo, kako reagira publika na to moderno smer, vidimo, da čitatelji ne glede na precej skromno prodajo ne segajo preveč pridno po naših modernih pisateljih. Naša moderna je ua to odbijanje primerno odgovorila, češ naši ljudje je ne razumejo, sploh nič ne razumejo in niso zmožni gledati z naših višin, so to zatohle, male razmere. Ali pa se je oglasila in rekla: r>Ljudje nimajo smisla za umetnost, zato jih preziram in niti ne reflektiram, da bi ljudje čitali.« Toda kaj je vzrok temu, da moderna nima prave veljave pri nasi Tn je mogoče, da manjka naši publiki naobrazbe in da naše ljudstvo nima dovelj fantazije. Toda vidimo pa tudi, da se zapletajo naši moderni prav pogosto v mreže, da jih niti njih najožji prijatelji, da se niti med seboj ne razumejo. In to je krivda moderne same. Moderna nam daje samo liriko, same sanje, pretežni večini čitateljev pa to ne zadostuje, zato zahtevajo objektivnej-ših spisov, hrane in ne samo konfek-ta. Sanje so kratke in moderna se ne more vzpeti do velikih tekstov. Važnejše vprašanje kakor to pa je vprašanje slabega ali dobrega čtiva. Na-ziranje o slabem čtivu je drugačno pri umetnikih, drugačno pri socijalno mislečih ljudeh, drugačno pri naivnih in pri blaziranih ljudeh in zopet drugačno, če presojamo kako stvar z etičnega ali verskega stališča. Lahko pa se postavimo na tretje stališče. Moderna zavrača voljo in pripoznava samo moč in to s soeijal-nega staliž?a ne more biti dobro. Mladi rod naj ne obupava zaradi vsakega neuspeha in je zato treba, da ga jiteratura ne navaja v take misli. Če se poprašamo pri spisih, ki brez dvoma pridejo tudi mladini v roke, se vprašamo: Ali ne bo škode T In to je pedagogično stališče, ki je obenem tudi socijalno stališče.
Razmere na Hrvaškem.
Zagreb, 17. marca.
Zagrebški uradni list je zašel na čudna pota. Namesto da bi pomirjevalno vplival na prebivalstvo, ki je do skrajnosti razburjeno nad nasil-stvi pod banovanjem Čuvaja, skuša na vsak način vzbuditi med prebivalstvom skrajno razburjenost in jo izziva, da bi se dalo zapeljati do nepremišljenih korakov. V to svrho je vpo-rabi! uradni list tudi imenovanje bana Čuvaja za tajnega svetnika ter na naravnost nečuven način toda tudi prozoren način, vlači v svoja razmo-trivanja tudi osebo vlada rja. Uradni list pravi, da je to imenovanje bana za tajnega svetnika dokaz, da se upi opozicije niso izpolnili, da bi padel obenem z ogrskim ministrskim predsednikom tudi ban Čuvaj, in da se ta želja opozicije tudi ne bo izpolnila. Nasprotno je to imenovanje dokaz neomejene naklonjenosti krone in dokaz, da krona odobrava režim in politično gibanje na Hrvaškem. Uradni list nadalje skrajno neokusno izziva rekoč, da se ji ne bo nikdar posrečilo, da bi prišel na banski stolec človek, ki bi bil opoziciji všeč. Da uradni list nima več spoštovanja pred cesarjevo osebo, na Hrvaškem sicer ni posebno presenetljivo, ker ne more nobena še tako neverjetna novica s Hrvaškega presenetiti, pač pa je presenetljivo, da državni pravdnik, ki z neprimerno krutostjo zasleduje opozicijonalne liste, ne vidi tega brezprimernega vlačenja krone v politično blato. Znano pa je nadalje tudi, da so dobili hrvaški bani naslov tajnega svetnika navadno šele tedaj, ko se je bližala njih zvezda zatonu in so se morali kmalu posloviti. Zaradi tega je upravičena sumnja, da zasleduje uradni list s svojim hujskajo-čim pisanjem prav posebne cilje ter pričakujejo, da opozicijonalni listi odgovore na te napade, kar bi dalo na eni strani državnemu pravdniku povod, da poseže vmes, na drugi strani pa tudi vladi v roke orožje, da bi denuncirala opozicijo morda celo kot veleizdajnike, češ, da vlači po svojih listih osebo cesarja v politično blato. Listi so spregledali ta manever in zato se ni čuditi, če bodo to najnovejšo
provokacijo prezirali. — Jutri se vrši tu skupna seja eksekutivnega komiteja in volilnega odbora hrvaško-srbske koalicije, ki bo oficijalno sklenila volilni kompromis 6 stranko prava ter bosta začeli nato obe stranki 8 »kupnimi pogajanji z drugimi opo-zicijonalnimi strankami.
Bosna in Hercegovina.
Sarajevo, 17. marca.
Zadnje dni so se vršile med skupnimi ministri in bosanskim deželnim šefom, fcin. Potiorekooi, posvetovanja o reformi notranje uprave Bosne in Hercegovine. Pred vsem je šlo za izpremembo na onih poljih bosanske deželne uprave, ki ima neposreden vpliv na bosanske deželne finance, kamor spadajo med drugim tudi gozdne domene rudokopi in deželne železnice. Odslej naj bi prišle te agende neposredno pod deželno vlado, med tem ko bi imelo skupno finančno ministrstvo camo kontrolo. Stranke bodo seveda imele še vedno pravico rekurza proti odločbam de-ie$ne vlade na finančno ministrstvo. Posledica teh reform bo tudi ustanovitev rudarskega ravnateljstva v Sarajevu. Najbrže se razširi tudi delokrog deželnega šefa, ki naj dobi večji in neposredni vpliv na upravo.
Bosanski sabor je bil odgođen in bo najbrže sklican šele zopet meseca maja po posetu skupnega finančnega ministra Bilinskega. Med tem časom bodo poskusili deželni zbor spraviti zopet v tek-
Rudarske stavke.
Avstrija,
Praga, 17. marca.
O stavki v čeških premogokopih poročajo: V mosteškem okraju je položaj normalen. Delavci so izročili podjetnikom svoje zahteve, ti pa so zahteve odklonili. V Loketu je 11 delavcev začelo stavkati, podjetniki pa so jim iz previdnosti zvišali mezdo, vsled česar se ni bati, da bi se stavka razširila. V Kladnem se vrši socijalno demokratični shod delavcev.
Nemčija,
Berolin, 17. marca.
Vsa poročila, iz okoliša reke Ruhre soglašajo o tem, da stavkar-sko gibanje pojema. Povsod se vrača na tisoče delavcev na delo. V B o-e h u m n je videzno vplivala grožnja, da bodo podjetniki odpustili delavce. V saarskem okrožju so podjetniki dovolili delavcem 20% zvišanje mezde, odklonili pa njih zahtevo po osem urnem delavnem dnevu.
Zgornješleske premogokop-ne družbe so odklonile pogajati se z delegati delavcev. Splošno se sodi, da bo ta odklonitev delavskih zahtev imela za posledico stavko.
Podjetništva so oddala včeraj na posti v Essenu na tisoče dopisnic, na katerih se naznanja delavcem, da jih podjetja odpuščajo, ker so delavci prelomili pogodbo, vsled česar jim pridrže tudi za 6* tednov mezdo. Vsled tega je prišlo do novih izgredov in zlasti v Ruhrakera okolišu je stavkarsko gibanje zopet zelo naraslo. Danes so se vršila povsod velika zborovanja, na katerih so se delavci izrekli za nadaljevanje stavke.
V saških rudokopih so sklenili delavci začeti jutri s stavko, ker so delodajalci odklonili delavske zahteve.
Belgija.
Bruselj, 17. marca.
Posestniki rudokopov so zavrnili zahteve delavcev po 15% zvišanju mezde. Delavci vseh 4 belgijskih pre-mogokopnih okrajev so sklicali velike shode, na katerih bodo sklepali ali se pridružijo angleškemu in nemškemu gibanju ali ne. Generalni svet belgijske delavske stranke je izvolil odsek, ki ima nalogo čuti nad tem, da se ne uvaža belgijski premog na Angleško ali v Nemčijo.
Anglija.
London, 17. marca.
Kakor poročajo iz M i d 1 e b o -rougha o se tamošnji pristaniški delavci branili izkrcati nemški premog, ki je bil namenjen za mesto plinarno.
V prihodnjih dneh je pričakovati, da bodo železniške uprave odpustile 120.000 železničarjev. Poročila o lakoti v provincijali so pretresljiva. V Readingu bodo odpustili v kratkem 6000 delavcev. V Glasgo-wu je 3000 inženirjev brez kruha.
Kakor izve »Evenings Standard« grozi spomladi stavka delavcev v ladjedelnicah in kovinskih tovarnah, ki bo na obsegu daleč prekašal sedanjo stavko premogokopnih delavcev. Posvetovanja zaradi te stavke se vrše v vseh delavskih že od jeseni sem.
Italijansko - turška vojna.
Odgovor Italije.
Milan, 17. marca,
»Corriere della Sera« priobčuje odgovor Italije na vprašanje velesil glede mirovnih pogajanj s Turčijo. Uvodoma pravi, da je Turčija odgovorna za izbruh vojne, ker se je vedno branila izpolniti upravičene italijanske zahteve, nasprotno pa priznava in odobrava italijanska vlada korake velesil za mir. Mir bi bilo mogoče doseči, če pripozna Turčija faktični položaj, ki ga je ustvarila Italija in če vlade pripoznajo itali jansko pravno stališče. Poleg tega mora od poklicati Turčija svoje vojaštvo in svoje častnike. Resume turških in italijanskih dolžnosti obsega sedem točk tn sicer:
1. Italija pripozna versko avtoriteto kalifa, v kolikor se ta ne zadeva jurističnih, upravnih in političnih vprašanj po vzorcu avstro - ogrske in turške pogodbe glede Bosne in Hercegovine.
2. Italija jamči muslimanom prostost vere in šeg.
3. Italija ne bo kaznovala onih domačinov, ki po razglašeni aneksiji niso ustavili sovražnosti.
4. Italija jamči turškim upnikom oni del turškega dolga, ki je garantiran z libijskimi carinskimi dohodki.
5. Italija kupi od turske države njene nepremičnine v Libiji.
6. Turčija se zaveže, da postavi zopet vse v ono stanje, kakor je bilo pred izbruhom vojne zlasti glede pošt. šol in carin, nasprotno pa se zave/že Italija, da razveljavi vse kapitulacije, če to store tudi druge države.
Italija je pripravljena pogajati se z velesilami glede uspešnih garancij za integriteto Turčije.
Končno dostavlja odgovor, da je Italija, dasi odločena nadaljevati vojno z vsemi sredstvi, vendar pripravljena raziskevati ona vprašanja, ki 6e zde velesilam potrebna, da si ohrani Turčija svojo čast.
O tem odgovoru, ki ga je Italija izročila poslanikom velesil, se bodo vršila sedaj pogajanja med velesilami, da določijo kake korake naj pod-vzamejo sedaj.
Turški vladi sta danes dva poslanika izročila odgovor italijanskega zunanjega ministra, na kar se je sestal ministrski svet, ki je sporočil nato poslanikom, da naj obveste svoje vlade, da ti mirovni pogoji za Turčije niso sprejemljivi.
Z bojišč.
Rim, 17. marca.
Izpred Tripolisa in Bengbasija ne poročajo ničesar novega, razen da zaradi vetrovnega vremena ni nogo6e rekognoscirati sovražnikovih postojank.
»Po pol o romano« je poobla^en izjaviti, da so vesti o uporu vojaškega letnika 1888 v Tri pol isu popolnoma neresnične, vsled Česar je tudi nesnično, da bi bili ta letnik poslali domov, nasprotno — vse vojakov tega letnika hoče ostati ves čas vojne na bojišču, kar je vojni minister v senatu že spravil na razgovor.
S o 1 n n , 17. marca.
Zadnja uradna poročala poročajo, da niti v vodovju Athosa niti v Solnnskem zalivu ni bilo videti v zadnjem času italijanskih ladij.
Štajersko.
Iz Šoštanja je bilo brati v klerikalnem časopisju jako čudno poročilo o nekem zborovanju »Jugoslovanske strokovne zveze«. Na tem zborovanju je govoril neki Vekoslav Zaje o »junaškem boju slovensko-klerikalnih poslancev v Gradcu za pravice delavstva.« Saprament, ta možak je silno iznajdljiv človek. Kajti nam ni ničesar znanega, da bi doslej kateri izmed klerikalnih poslancev v štaj. dež. zboru le zinil za »pravice delavstva«. Sedanja slo-vensko-klerikalna obstrnkcija se niti najmanj ne ozira na kake potrebe delavstva, dasi je njen voditelj dr. Korošec delavski poslanec. Niti klerikalno časopisje ni vzelo delavstva v misel, ko je pisalo o pogajanjih v Gradcu in »junašJsem boju« dr. Ko-roščeveui. Voditelji in govorniki te drugače na Štajerskem docela neznane Jugoelov. strok, zveze morajo biti zelo zanimivi »delavci« in stanovsko prav čudno zavedni ljudje. Zborovanje se je končalo i agitačnim govorom za — škofovo zavarovalnico v Ljubljani. Konec si prihranimo, bodo že drugi glosirali tako interesantno »delavsko« zborovanje. Povemo samo, da bodo imeli klerikalci s takim »organizatoričnim delom« malo sreče pri delavstvu.
Načelnik! in odposlanci srednje-štaj. okr. nastopov so imeli v sredo dopoldne v Gradcu sestanek, na katerem so odločno obsodili obstrukci-jo v štaj. deželnem zboru in sprejeli I resolucijo,  v  kateri se pravi med
drugim: »Obstrukcija v staj. dež. zboru je zadela prav posebno okrajne zastope, ker ni mogla dežela ž«* dve leti izplačati doneskov za vzdrževanje okrajnih cest. Neizogibna je gospodarska kriza v vseh okrajnih zastopih, ako bi se to stanje zadržalo še nadalje. Zato prosijo zbrani načelniki in odposlanci srednještaj. okr. zastopov Štajerski deželni odbor, naj priskoči okrajem na pomoč vsaj s predujmi iz gotovine v deželnih blagajnah ali s kako drugo kreditno operacijo.« Gotovo je, da ako se bo štajerski deželni odbor na to pot podal, slovenski okraji na Spod. Štajerskem nc bodo veliko od tega imeli. Za nje bodo poskrbeli odškodnino klerikalni deželni poslanci in fajmo-štri iz svojih dobro nabasanih žepov.
Od Sv. Lenarta v Slov. goricah
nam pišejo: Da bi zasigurali za tukajšnjo ponemčevalnico v6aj nekaj nemških otrok, so naselili pri nas scbnlvereinovci 21 nemških sirot iz Nižje Avstrijskega- Za temi otroci plačuje Schulverein s pomočjo pristojnih občin obleko, hrano in stanovanje. Na oskrbi so pa pri različnih manj ali več nemškutarskih rodbinah. Sliši se iz nemških krog3v, da se reč nič preveč ne obnaša, da ti otroci ne delajo Časti nemški šoli in da kažejo preveč nagnenja za priučitev — slovenščine, katero slišijo pri svojih rednikih dannadan govoriti. Zdi se nam, da je sistematično delo proti ob'sku nemške šole nekoliko zaspalo. Tudi marsikatere trškega nemšku-tarja bi morali prijeti. Le ne zaspimo!
Za obrtnike. V lepem trgu na Spodnjem Štajerskem bi se takoj oddala v najem lepa, jako dobro obiskovana kovačnica. Orodje v kovačnici bi se moralo prevzeti po poprejšnji cenitvi. Kdor se zanima, naj se obrne do podružnice »Branibora« v Celju.
Bralno in pevsko društvo »Maribor« ima v petek, dne 29. marca t. 1. ob 8. zvečer v restavraciji »Narodnega doma« izvanredni občni zbor.
Drobne novice. Imenovanje. Trgovsko ministrstvo je imenovalo absolviranega tehnika Edm. Lapaj neta in L. Valento za praktikanta v t°hnični službi pri graškem poštnem ravnateljstvu. — Snežilo je močno v noči od sobote na nedeljo po celem Spodnjem Štajerskem. V dolinah in po ravninah je sneg tekom včerajšnjega dopoldneva zginil, po višjih hribih se pa se povsod drži. — Na okrožni sodniji v Mariboru je ukradel neznan nzmovič i« garderobe novo pelerino ter jo je dal takoj zastaviti po nekem postreščkn. — Imenovana je za učiteljico ročnih del v Limbušu pri Mariboru gospa Matilda Vodenik. — Imenovan je c. kr. inženir Janez Wein-gerl v Celju za okrajnega inženirja v Feldbachn. — U m r 1 je v Gaberju pri Celju v starosti 70 let cinkarniški pisar Herman Kott. Izdajal je nekdaj litografirani »Cillier Anzeiger«, katerega se še mnogi starejši Celjani spominjajo. — V Šmarjeti pri Celju koplje nemško muzejsko društvo v Celju za starinami. Odkrili at> te dni na Matijevem posestvu fnnda ment nekega pogorelega rimskega, poslopja. — Iz Maribora. Znani Wastianov agitator Lava! je tožil lastnika in urednika »Marbuger Zei-tnng«, ker se mu je v listu očitalo »nečiste roke«. Obtoženca sta v porotni dvorani nastopila dokaz resnice in bila oproščena. O tej stvari Šr izpregovorimo, ker je preznačilno za to, kakih ljudi se spodnještajerski nemški nacijonalci poslužujejo v političnem boju.
Koroško.
Celovške porotne obravnave. Pr*
celovškem porotnem sodišču je bil obsojen 191etni hlapec Franc Hrast nik zaradi uboja na 3 leta težke ječe. Ubil je svojega tovariša Rosenzopfa, ker je ta ležal v njegovi postelji in ni hotel vstati, ko ga je Hrastnik klical. — Klobučar Karel Engler pri Šentjurju pa je bil obsojen zaradi goljufije, ki presega znesek 5000 K na dvo leti težke ječe.
Stavka v tiskarni. V tiskarni Plotz v Volšpergu so začeli uslužbenci s stavko. Razširila se je govorica, da se je pričela stavka zaradi zviša nja plače strojnega mojstra. Toda to ni res. Uslužbenci so izostali od dela, ker Plotz, kljub temu, da je bil zaradi tarifaričnih določil že dvakrat kazn<v-van, še vedno ni odpravil nereda, ki se je v tem oziru že vgnezdil v njegovi tiskarni.
Primorsko.
Praznik sv. Jožefa. Ljudstvo na Goriškem je silno nejevoljno zaradi odprave praznika sv. Jožefa. Na več krajih so se vršili tozadevni shodi, na katerih se je sklenilo, da se praznik kljub prepovedi praznuje, in se bo po vsem Goriškem praznoval, kakor se je praznovala tudi kljub novotarijam
papeža Svečnica kot državno določen in še ne razveljavljen praznik.
Mizarska   zadruga   v Solkanu.
Bivšega predsednika »Mizarske zadruge v Ljubljani«, Rudolfa Konjenica, so aretirali v četrtek v Tolmi-au in ga prepeljali v soboto dopoldne v preiskovalni zapor v Gorico. Ta aretacija je vzbudila v vseh krogih veliko zanimanja.
Iz državno - železniške službe. V državno - železniško službo pri tržaškem ravnateljstvu je vstopil kot volonter Ludvik Bauer, premeščeni pa ?o: asistent Josip Obad iz Kanfanara kot predstojnik v Ajdovščino. Umrl je strojni komisar Rudolf Scbwei-tzer.
Akad. fer. društvo »Adrlja« v Gorici priredi dne 21. marca javno predavanje točno ob */49. zvečer pri :>Jelenu«. Predava gosp. prof. J. Zupančič o »aviatiki«. Vstopnina 10 vinarjev.
Odprava praznikov i Trstu. Ker
pogajanja med vlado in rimsko kurijo še niso končana, ostanejo v Trstu začasno prazniki še v veljavi, kar velja zlasti za jutrišnji dan in za 25. marec. Ti dnevi so šole prosti, kakor je tudi šole prost 21. marec, kateri dan spuste v morje drugi dread-nought.
Iz mestne službe v Pulju. Tehnični vodja mestne plinarne, elektrarne in mestnega vodovoda inženir Leban je prosir za vpokojitev. Za začasnega namestnika Lebanov«?ga je imenovan od namestništva iuženir Romano.
Šolska stavka. Iz Dubrovnika poročajo, da so pričeli v soboto stavkati učenci ljudskih, meščanskih in 6rednjih šol v Dubrovniku. Tem so se pridružili tudi učenci učiteljišča. Stavkujoča mladina je priredila zvečer po mestu demonstriiciven obhod, pri katerem so peli hrvaške narodne pesmi. Do izgredov ni prišlo, ker so bili demonstrant je popolnoma mirni. Pred mostnim magistratom se je obhod razšel med Zivio - klici n& župana, državnega poslanca Cingrija in aarodno edinstvo.
Nezgode. Na lesnem skiadisču ivrcike Mann in Rossi je padel naložen voz na delavca Ivana Kaplana. Ponesrečenec je umrl, še prodno so dvignili voz. — Na Delti na Reki je povozil tovorni vlak IGletnega železniškega delavca Franca Burna. Več voz je šlo čez njega. Popolnoma razmesarjeno truplo so v koscih pobirati izpod vozov. — Ustrelil se je v Dolu v svoji pisarni obče znan gozdar Ivan Siegl. Samomor je izvršil v hipni blaznosti.
Kamnino MiMm volilno spietharsfyo.
Kakor smo že poročali, se je Vršila v soboto pri ljubljanskem deželnem sodišču obravnava proti Antonu Maverju, davčnemu asistentu v Kamniku, zaradi omejitve  volilne svobode.
Cela stvar se je vršila sledeče: Za občinske volitve v Kamniku, ki so se vršile dne 27. oktobra, je razvila klerikalna stranka silno agitacijo in sicer tako hinavsko, zahrbtno in nasilno, da bi si povsem zaslužili kamniški klerikalci od svojega štaba v Ljubljani in v Rimu posebno priznanje. Vplivali so na vse možne načine na volilce, .rgali so jih z vsemi sredstvi iz naprednega tabora, in vse to početje je blagoslavljal sproti njihov prvak in politični kolovodja, kamniški dekan Ivan Lavrerrčič. Držala se je kamniška klerikalna armada v pridobivanju glasov povsem Alfons Liguorijeve morale, po kateri ti je vspričo blagoslova božjega dovoljeni vsak rop in uboj. Eden glavnih agitatorjev in političnih hujskačev je bil tudi obtoženec davčni asistent Anton Majer.
Ta možakar, ki je zagrizen klerikalec se je tako vživel v politično življenje — zagovornik ga imenuje po-litikon zvon , da je pri tem pozabil vse meje zakona in dostojnosti. Bd je pred 3 leti izvoljen za predsednika kamniškega godbencga društva. Večina v odboru tega društva je bila klerikalna in napredna majšina se je bene volens mestu in splošnemu napredku udala, tako da je bil Majer soglasno izvoljen, in društvo, ki ga itak vzdržuje napredni živelj, rešeno. Kot tak je imel seveda Majer pri godbi precejšen vpliv, posebno pa je lahko vpliva! na plačanega kapelnika. Kapelnik Novotnv se je prilično tozadevno izrazil sam proti Majerju rekoč mu: nVaŠo željo sem smatral za ukaz". To razmerje je porabil Majer kot agitacijsko sredstvo.
Poklical je kapelnika k sebi na dom, zaprl je oboje vrat svoje sobe in mu govoril sledeče: „Slišal sem, da vi agitirate za napredno stranko. Svetujem vam, držite se nepristranko". Kapelnik mu je odgovoril, da, če plača davke, ima tudi pravico do volitve in sploh do vseh v zakonu določenih pravic. Majer mu je pa odgovoril: „Jaz želim, da ne volite" — da nebo Novotnv volil s klerikalci je Majer itak vecjcI — Hker če bi vi volili, odstopijo klerikalci, društvo moram razpustiti in
vi ste ob službo!" Pristavil je v na-daljnem pogovoru s kapelnikom tudi,
da če ga vidi le na volišču, bo vedel, da je volil, če ga pa Novotnv uboga, mu je služba zagotovljena, dokler bo ostal on vodja društva.
Novotnv se je te grožnje seveda silno prestrašil in stal je na razpotju ali zatajiti svoje prepričanje in voliti s klerikalci, ali ne izvrševati svoje državljanske dolžnosti, ali pa izgubiti službo, kar se je pozneje tudi zgodilo. Šel je takoj od Majerja k dr. Karbi — navzoč je bil tudi dr. Kraut — in je tam po-veual svojo afero z Majerjem. Dr. Karba pa je potolažil, češ da Majer nima te pravice, če bi pa poskušal kaj protipostavnega ukreniti, se bode pač poskibelo, da se njegove hudobne nakane preprečijo. Ta Majerjev skrajno nedostojni nastop je prišel na razgovor tudi v političnem in gospodarskem društvu »Zor«" v Kamniku, katero društvo je napravilo ovadbo proti Majerju. Čudno dolgo so se vrševale pred-preiskave, razpisana je bila tudi že glavna razprava in sicer na dan 24. januarja, pa zopet v zadnjem trenutku odgođena, in končno se je vršila post tot diserimina rerum obravnava v soboto.
Obtoženec.
krivdo taji. On pravi, da je kapelniku le svetoval, da naj se ne udeleži volitev, prizna pa, da sta bila takrat cel čas sama v sobi Tega pa ni storil zaradi
političnih nagibov, ker je baje prepričan, da bi volil kapelnik s klerikalci, in ker so bili takrat klerikalci že tako gotovi, da zmagajo v H. in III razredu, da jim za ta dva razreda ni bilo več treba agitirati. Svetoval je kapelniku, da naj se ne udeleži volitve, le zaradi obstoja godbe. Napred-njaki bodo izostali je rekel, če bi kapelnik volil s klerikalci. — Pn tem pa seveda ni pomislil, da bi on v tem slučaju še bolj ogrozil obstoj društva, da se preriva v prvih vrstah klerikalnih priganjačev in blišči njegovo ime še celo na kandidatni listi S. L. S.
Glavna priča
kapelnik Novotnv izpove pod prisego, da Majerjeve navedbe niso resnične, in to že zaradi tega ne, ker je Majer kot tako dobro informiran klerikalni agitator in kandidat gotovo vedel, da je kapelnik naprednjak, kajti nikdar ni on skrival tega mišljenja — dasi seveda kot tak ni izzival, vendar pa je bil Član čitalnice in Sokola. Kar se pa tiče one tako hvalisane sigurnosti glede klerikalne zmage, pa kaže najbol jasno, kako je predlo ravno v zadnjih dneh klerikalcem, to dejstvo, da je postal Kamnik čez noč, tn sicer šele v tisti usodni noči pred volitvijo, klerikalen. Če so bili kierikalci tako gotovi svoje zmage, zakaj so padli v tisti noči kot volkovi na volilce, pobirali glasovnice, in pritiskali s tako silo na volilce, da so možje, ki so prejšnji dan obljubili pod častno besedo, da ne prestopijo v črni tabor, drugi dan šli volit s klerikalci. To noč je gotovo dekan La-vrenčič prebdei in morda celo molil k bogu za grehe svojih pristašev. Prič:
gospoda dr. Karba in dr. Kraut sta potrdila, da je prišel inkriminirani večer okolu 7 ure k njima kapelnik ves razburjen in jima le prestrašen povedal, da prihaja ravno od Majerja. Pokazal jima je pismo v katerem ga je Majer povabil k sebi — pismo je priloženo aktu — in tožil, kako ga je Majer prijel zaradi volitve in mu zagrozil z razpustitvijo godbenega društva.
Dekan LavrenČič.
Zagovrnik obtoženca je imel priglašenih več prič. Od pričevanja teh pa je ods*^-»il, in priglasil na novo le dve priči, ki jih je pritiral s seboj in sicer kamniškega dekana I. Lavrenčiča in Majerjevo ženo Maro Majerjevo. LavrenČič, ki se je zaprisegel šele na zahtevo državnega pravdnika, ker ostali so bili prepričani, da govori dekan itak vedno resnico, izpove, da je imel tako nekako misel, da bi znal biti kapelnik Še celo pristaš S. L. S. Posebno pa podpre zagovor obtožencev z izjavo, da je tudi on imel natančen seznam volilnega gibanja v mestu, in da mu je ta seznam kazal gotovo zmago klerikalcev. To je baje vedel po izreku zagovornika čisto sigurno že tri tedne pred volitvijo. Dalje je povedal dekan, ne da bi ga predsednik senata kaj vprašal, marveč le kot povsem vesten Človek, da mu Majer že delj časa ugaja, češ ker je možakar tako odkritosrčen. To vsiljeno izpoved dekanovo je seveda porabil pozneje zagovornik in se navaja pozneje tudi v razlogih oprostilne sodbe Majerjeve.
Deus ex machina.
Največ pa je pripomogel obtožencu, da se je zmazal iz svoje zagate jako Čuden in povsem zagoneten slučaj ki se je pripetil šele dan pred obravnavo, in katerega mu je poslala božja previdnost kot rešilnega angelja morda ravno na vroče molitve dekanove. Žena Majerjeva — tako pripoveduje zagovornik — ni vedela do petka pred obravnavo, da je njen mož v preiskavi. . Mož z njo o politiki ni govoril, ni se * našel dober človek, ki bi jo nato opo-
zoril iz časopisov pa revica bržkone tudi ni brala. Še le na dan pred obravnavo |e izvedela od g. Keteja, in to šele pod dano častno besedo, da tega nikomur ne pove, da je njen mož v preiskavi zaradi kapelnika in da mu preti kazen. In glej čudo spomnila se je na oni usodni večer, ko sta bila v sobi njen mož in kapelnik. In ko so ji povedali, kak je dejanski položaj, se je spomnila tudi, da je švignila med pogovorom enkrat v sobo — baje neko stvar iskat, in vjela pri tem nekaj besed iz pogovora. Sodišče jo je zaslišalo kot pričo.
Zena Mara. Prisegla je in odgovarjala sledeče: Na volitve se spomnim, — kapelnika poznam — vem, da ga je poklical mož. Na predsednikovo vprašanje, kdo da ji je to povedal, pa razmišljuje in razmišljuje, in je pozabila na Keteja. Dalje izpove, da je res šla v sobo nekaj iskat in slišala sledeče besede, katerih se zopet natanko spomni. Njen mož je rekel Majerju: „Dam vam dober svet, da ne volite, sicer pa napravite kar hočete!" In na to je še slišala ka-pelnikov odgovor, ki je rekel: wCe grem volit volim vašo stranko!" To je slišala, in izginila iz sobe
Novotnv na tozadevno vprašanje predsednikovo odločno zanika, da bi bil prišel kdo med pogovorom v sobo. Stal je, kakor trdi tako, da bi bil moral videti vsakega, ki bi vstopil.
Državni pravdnik
vzdržuje sicer obtožbo, prepušča pa sodišču, da odloči, ali je imel obtoženec namen odvrniti kapelnika od volitve iz strankarskih obzirov ali zaradi obstanka godbe. Zagovornik govori tudi o namenu, dovoli si presojati verjetnost prič, vzdržuje že navedeni zagovor, in izraža končno bojazen, da bi ne bilo treba nositi pred volitvami ključavnic na ustih.
Po kratkem posvetovanju je sodni dvor obtoženca
oprostil
ker ne najde za ta zadevni pregrešek Majerjevem nasvetu oziroma želji premišljenega namena — dolus — ali kako prisilno sredstvo. Ta sodba se opira pred vsem na izpoved priče dekana Lavrenčiča, da je bila zmaga klerikalne stranke takrat že določena, in da je bilo brez vpliva kako kapelnik voli, in zopet na dekanovo izpoved glede uzorne odkritosrčnosti obtožen-čeve in končno zopet na dekanovo izjavo, da je on sam na številnih shodih in zborovanjih svoje agitatorje svaril in podučeval kako se mora in sme agitirati. Tako je bil Majer oproščen.
Gotovo pa je, da se s tem še nikakor ne ubije ljudska sodba in prepričanje onih, ki vse razmere morda še boljše poznajo, kakor jih je bilo mogoče navesti pred sodiščem.
Dnevne vesti.
+ »Slovenski Narod« ne izide jutri na praznik sv. Jožefa in tudi ne na praznik dne 2o. marca.
-j- Sijajen zgled strankarske zavednosti in discipline je, kakor pravi dr. Susteršič v »Slovencu«, baje pokazala nadomestna deželnozborska voletev v Beli Krajini Razume se samo ob sebi, da proglaša dr. Šusteišič za zgled strankarske zavednosti in discipline one klerikalne backe, ki bi volili tudi njegove kuharice metlo, ako bi jim to za u kazali prečastiti duhovni gospodje. Ce je takšna zabitost in omejenost dokaz — strankarske zavednosti in discipline, o tem se ne bomo prerekali, le to pravimo, da dr. Šusteršiea čisto nič ne zavidamo, ako je ponosen na take »zavedne in disciplinirane« volilce. Susteršič pač hoče imeti za sabo samo čredo ovac, ki slepo drve za njim - - v lastno svojo pogubo, mrzi pa v dno duše ljudi, ki bi mislili s svojo glavo, ker bi le ti pač prej? preudarili, predno bi skozi drn in strn drveli za njtm.
+ Kdo je agitira! v Beli Krajini za Dermastijo? »Puntigamer - Bier-Petrič« imenujejo Ljubljančani v razlikovanje mnogo drugih, tu živečih Petričev založnika Puntigamske pivovarne. Ta mož je čutil potrebo, kakor pri baš izvršenih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico, tako tudi pri nadomestni volitvi deželnega poslanca za Belo Krajino kot agitator klerikalne stranke poseči v volilni boj. Vozil se je ves teden po Belo-krajini in s svojim strupenim jezikom vplival na razne gostilničarje in njih goste v prilog Dermastije. Skupil jo je pa tudi pošteno v Lacknerje-vem hotelu v Črnomlju, kjer je brez vsakega l>ovoda nesramno napadel nekega posestnika avtomobila in njegovega šoferja, kar mu bo neslo dvoje dragih pravd. Gospod, ki se je zavzel za šoferja, je Petriča krepko zavrnil, češ, da njegov šofer še ni nikogar goljufal, da ni sploh nikdar »zglihal«, najmanj pa v dveh letih kar trikrat, da še ni nikdar »faliral« in slednjič, da še ni bil nikdar zaprt, k večjemu v vojaški službi. — Petrifc jo je nato osramočen v svojo sobo popihal. Dvomimo, da bi bila Funti*
gamska pivovarna zadovoljna z agitacijo tega famoznega založnika, ki se dela v napredni družbi, kakor oče Štembur v Kandiji, velikega naprednjaka, zabavljajoč čez »farje«, v klerikalni družbi pa pristaša »FiSelesa«.
seje c. kr. deželnega šolskega sveta v Ljubljani, dne 18. marca. Na ljudskih Šolah so bili imenovani: za učno mesto v Starem trgu: Angela Kunej; za učno mesto na Reki: Marija Kotnik; za nad učiteljsko mesto v Št. Lovrencu: Mihael Jazbec; za učno mesto v Ostrožnem brdu: Fr. Pire; za učno mesto v Št. Petru pri Novem mestu: Marija Bule; za učno mesto v Spodnji Šiški: Vida Gabr-šček; za učno mesto v Sodražici: Angela Kokalj; za nadučiteljsko mesto ob Savi: Anton Lam nI t; za nadučiteljsko mesto na Boh. Beli: Josip Korošec; učiteljica Ana Pfeifer v Toplem Rebru je premeščena na Bloke; učiteljica Julijana Zalokar v Kopanju je premeščena v Kokro; učiteljica Albertina Vajdič v Št. Petru pri Ljubljani je premeščena na Blatno Brezovico; provizorični učitelj Ernst Susteršič je imenovan definitivnim v Zagozdecu. Trirazredna ljudska šola v Št. Petru na Krasu se razširi na štiri razrede.
+ Prepovedani kuplet. Kranjska deželna vlada zasluži, da se ji izreče specijalno priznanje za njeno eneržijo, modrost iu dalekovidnost. Zgodilo se je namreč nekaj nečuve-nega. V opereti »Dijak prosjak« poje Povhe kuplet, v katerem se norčuje iz tistih dam, ki so Slovenke, pa na ulici nemškutarijo. Sicer pravijo stari ljudje, da gonijo zlagatelji kuple-tov že celo večnost to lajno, da ga sploh ni slovenskega kupleta, v katerem bi se ženstvu ne očitalo ali širokih klobukov, ali nemške grovorice in dobe se celo ljudje, ki pravijo, da je to premlevanje ene in iste stvari toliko bolj neslano, ker izobražene dame, sploh ne nemškutarijo, kvečjemu kake neizobražene avše, za katere se pač ni treba toliko meniti. Trikrat je gospod Povhe ta znameniti kuplet pel, a ker se je zaradi tega v »Grazer Tagblattu« priložila tista podružnica cesarske vlade, ki uraduje v kazinski »švemi«, je vladni komisar pri snoč-nji predstavi s čudovito eneržijo vmes posegel in prepovedal, da bi se ta kuplet še četrtič pel. Ce to ni sijajno izpričevalo modrosti, dalekovidnosti in energije deželne vlade, potem res ne vemo, kaj naj se še imenuje modrost, dalekovidnost in ener žije. Slučaj pa tudi kaže. da je v naših dneh deželna vlada vendar vse kaj drugega, kakor je bila svoje dni. Spominjamo se namreč, da je bil svoje dni za deželnega predsednika na Kranjskem neki baron Widmann, ki je pozneje postal namestnik v Inotno-stu. Trd človek je bil to in srdit zatiralec Slovencev. Za njegovega časa je bilo nemčurstvo na Kranjskem v največjem cvetju in okrajni glavar Vesteneck je lahko sleparil. kolikor je hotel. Takrat je rajnki Kajzelj v starem gledališču pel kuplet — o širokih klobukih in o nemškem govoričenju ljubljanskih dam. Vrag vedi, kaj se je zgodilo — Kajzelja so poklicali na deželno vlado, ga nekaj zasliševali in mrcvarili in potem je takratni policijski svetnik šel poročat deželnemu predsedniku. Vrnil se je z naznanilom, »gospod deželni predsednik so rekli, da ta kuplet lahko pojete kolikor hočete.« Tako slabotna, nespametna in kratkovidna je bila dež. vlada pred več kakor 30 leti. Zdaj je vs*- kaj drugega. Kdo ve, kake strašne reči bi se bile lahko zgodile, če bi deželna vlada v svoji modrosti in dalekovidnosti ne bila z veliko eneržijo prepovedala ponovitev kuplctov o širokih klobukih in nemški govorici ljubljanskih Slovenk. Sicer hočejo nekateri videti v tem šikano, a v resnici je bila to naravnost rešilna akcija. Zlagatelji slovenskih kunletov za opereto pa naj si v prihodne izbirajo primernejše snovi, naj rajo pojo o davkih in o letini, ali pa o modrosti in dalekovidnosti deželne vlade.
-j- Promocija. Na češkem vseučilišču v Pragi je bil v petek promoviran za doktorja prava notarski kandidat gosp. Milan Orožen.
Z Viča se nam piše: Na Viču in Glincah smo postali brezpravni. Celo do otrok nimamo več pravice. Ne za upa se nam njihova vzgoja, jemlje se nam otroke iz domačega kroga in goji 6e nasprotstvo in neposlušnost. Zakaj, kako T Le poslušajte, to je kakor povest o Brdavsu. Samo, da je ta Brdavs malo bolj omejen, manjši in le v mustačah mu je podoben. O našem blagorodnem gospodu nad-učitelju Ravnikarju in njegovem zaslužnem delovanju je tukaj govor. Prineslo g-a je bogve od kod v naS mirni kraj in takoj je začel z raznimi junaštvi izzivati na boj. Vse drugo nas ne zanima, le sledeče bi radi izvedeli: Odkod ima ta modri gospod pravico, da sili naše otroke ob nedeljah k deveti maši in to celo pod kaznijo?! Kaj ta mož res nima toliko oČi odprtih, da bi spoznal veliko krivico, ki nam jo delat Sk >raj sami delavci »mo tu gori. Zaslužka nimamo bogve kako dobrega, tem večji
pa je otročji blagoslov. Koliko ubogih otrok mora ob slabem vremenu brez dežnika, brez plašča ali torb, suknjice in v strganih čevljih capljati po blatni cesti tje v cerkev in prezebati celo uro na mrzlem tlaku. In končno še to-Ie: Revni smo, zrnu-čeni od dela, ki nam cel teden črpa moči, slaba hrana nam jih 6kopo vrača. Ostane nam edina dobrota, nedeljski počitek. Starejši otroci nam k temu tako lepo pripomorejo! V prostem času nam odvzamejo skrb za naše male in pomagajo pri gospodinjstvu. Kdaj pa je več dela, kot ravno v nedeljo dopoldne!? Sedaj pa &e enkrat: Gospod vodja ali g. nad-učitelj in ostalo učiteljstvo naj trezno premisli, predno izvede svoje grožnje glede kazni in naj se briga raje zato, da bodo malo b^Ije polnili z nanjem glave naših otrok! Mnogo težko prizadetih staršev.
V vodu zašel. Snoči je šel 42 let stari kovač in posestnik na Glincah Jožef Škerlj v neko gostilno v Rožni dolini. Po 9. uri je sicer gostilno zapustil, a ga ni bilo celo nrč domov. Ko je šla Marija Dolžanova iz cerkve, je opazila Škrlja v malem potoku Glinici mrtvega ležati, obrnjenega z glavo v tla. Ponesrečenca so na to vaščani prenesli na njegov d^ni in ga položili na rurtvašjki oder. Vsi znaki kažejo, da je moralo Škerlju, ko je šel proti domu ob kraju vode, v ilovici spodrsniti, da je na to padel v vodo in se zadušil. Da bi se bil zgodil kak zločiu je neverjetno vsled tega, ker je bil ponesrečenec zelo priljubljen in so v žepih našli srebrno uro z verižico in 418 K 48 v denarja. Zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke. Značilno je to, da je pred nekaj leti v i*>tem potoku tudi Škrljeva mati, ko je prala, padla v vodo in utonila.
Z Bleda. Vila Bell a, nekdaj last J. Weitzerja je prodana za 160.000 kron. Kupil jo je g. Artur Retti iz Trsta.
Šola se podira. Svoječasno se je poročalo o škandaloznih šolskih razmerah v Banjaloki. Stanje šolskega poslopja postaja vedno neznosneje tako. da so se začeli 6tropi vdajati in pokati. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju je pustil I. razred, dne 16. februarja zapreti, po ukazu c. kr. inženirja se pa morajo stropi pod preti in tako bo notranjenost te imenitne stavbe, opremljena s tramovi in stebri, zgledala kakor Ljubljana po poti esu. S poukom se se ni pričelo in je želeti, da se popravila izvrše čim-preje. Nereča se je še pravočasno preprečila, sicer bi se bilo lahko zgodilo, da bi omet med poukom zgrmel na otroke.
Tičja svatba. V Banjaloki je navada, da prirejajo otročici do 6 let svatbe na dan sv. Gregorja, t. j. 12. sušca. S šopki in venci na glavi in 6 kolači na prsih pobirajo po hišah darove. Ko so s tem gotovi, se snidejo v določeni hiši, kjer 6i zberejo ženina in nevesto. Na to se po otročje zabavajo, rajajo in plešejo, se goste iz nabranimi darovi in če je padlo v košarice tudi kaj jajec. postreže jim gospodinja tudi s cvrtjem in drugimi moenitami jedili.
Iz Dragatuša nam poročajo: Na dan deželnozborske volitve so tukaj volilci neodvisne kmečke stranke zmagali z 12 glasovi za Mazelleta. Znani Rogina, farovški kimovec in mežnar dragatuški sta bila pred par ieti največja sovražnika klerikalizma, a kakor so pokazale sedanje volitve sta danes vsa drugačna. Farovški pristaš Mate Rogina iz Dragatu-&a se je pred vratmi volilne sobe prepiral na vse pretege in psoval naprednjake. Zanikal je celo. koliko je deželnega dolga in trdil, da lahko ta dolg plačajo kmetje sami. Neodvisni kmetje pa vemo iz obravnav deželnega zbora kako ogromen dolg so klerikalci naprtili deželi v par letih in z žalostno vidimo, kako se kmetje sami vdajajo bedi in rinejo v nesrečo. Ker vedno poslušajo le našega župnika,kakor bi imel samo župnik možgane v glavi, drugi pa le žaganje. Sedaj 6e je pokazalo, kakega mnenja so naši kmetje, namreč da naj kmet ne drži 6 kmetom, ampak s fajmoštrom, da naj kmet ne voli kmeta, ampak tako, kakor župnik odloči. Postavimo se pa mi, kar nas je pravih mož — malo nas ima ali smo ljudi — na svoje noge in ostanimo vedno naprednjaki in ne volimo, kakor župnik za pove, ampak kakor nam svetuje lahko prepričanje. Dne 10. marca je župnik Novak zopet divjal na prižnici in premetaval »Slov. Narod«. Prašamo župnika: ali spada na prižnico božja beseda ali politika? Menimo, da bo kmain prevladala politika in bo »Slov. Narod« namesto sv. evangelija. Ker je hotel župnik vso čisto in golo resnico, ki je bila zapisana v »Slov. Narodu« preglasiti za laž, mu hočemo dati še enkrat priliko, da pokaže svojo zvijačnost. Obdolžimo torej župnika, da ni hotel iti v vas Oberh iz-povedat neke na smrt bolne ženske. Dvakrat so ga p kleali, pa ni ael; šele v tretjič se je odzval pozivu, a žali bog prepozno. Zopet je ena žen-
mrl a brez zadnje tolažbe in za-
popotnice. Še nekaj. Neki laski kiraovec iz Dragatuša se ni { v obraz povedati naprednjakom
jf misljennje, in je pregovoril cga. nedoraslega dečka, da je lhesil list ter psoval naprednjane ragatnškimi snahami. Farovška ,ia naj ta umazani list le sama po-i. Gospodu župniku pa povemo, bo imel še dostikrat priliko, procvati »Slov. Narod« po prižnici. «mo s sv. očetom v Rimu, ki hoda se mora duhovšč'na poboljšati [n zato bomo župniku krepko za !>tu, dokler e nc bo temeljito po-[jšaL
Umrl je gosp. Franc Pibrovec, poletni kalkulant tovarne G. Ton-
1 v Ljubljani. Pogreb bo v sredo pil dne. N. v m. p.!
»M i rožo v«, krasna drama iz živ-nja gledališkega igralca, njegove e in edine hčerke predvaja se še n> v kinematografu »Ideal« pri
vrnib predstavah, in so se večanji obiskovalci jako pohvalno szili o njej. Razen te slike predva-56 še več jako lepih komičnih slik ebno. »Moric kot služabniki« in r>me iz Maksima«.
( irkus Kludsky gostuje v Ljub ni od sobote počenši 10 dni. Pred-ave se vrše vsak večer ob 81/* zve-r   Cirkus je znan po vseh večjih nih mestih in se mora prizna-, da ima povsem velikomestni spo-d. Ob nedeljah in praznikih 6ta po e orerlstavi.   Vstopnina je primerna jako nizka. Občinstvu je pr.ist u i dostop k javnim skušnjam. K; vrle vsak dan od 10. dopoldne do Idne proti vstopnini   50 vin. b'evih. ki so občinstva dostopni.
2 cirkus lepo število dresiranih vjib živali, mod katerimi so neka-re res krasni eksemplari, bodisi lede redkosti bodisi glede dresure.
tega cirkusa je izplačljiv. Zaradi prepovedanega povratka bil v soboto aretovan 1876. v Trnih pri Kamniku   rojeni slabo-lasni Ivan Vrhovnik.
V Ameriko se je   hotel včeraj
r_.eljr.ti še predno je pokusil voja-h 1894. leta v Doljnji Preko-ter v Št. Juri pri Krškem isl   f   Anton Zagore. Ker je imel fenar pri sebi J( žef Zagorcje na sžnem  kolodvoru  službujoči straž-jk Večerin oba odvede!   na mrgi-kjer   pričakujeta nadaljnje
pode.
Delavsko gib..nje. V soboto se je ga    kolodvora    odpeljalo v riko 200 Macedoneev in 12 Hr-alov. V Nemčijo je Šlo 60, v Rudol-iro pa 20 Hrvatov. 150 Lahov se je ialo, v Budimpešto, 200 pa na i. — Včeraj je alo v Ameriko Macedrncev in 40   Hrvatov. V je Slo 26, v   Nemčijo   30. t ^ 30, v Heb 78 Hrvatov in Boi-■ v. V Rudolf ovo se je odpeljalo I icedoncev. v Budimpešto 70, v Kočevje pa 42 Lahov.
Izgubljeno in najdeno. Mesarski
ni k Makao \Vinter je izgubil rnico, v kateri je imel 60 K de-. — Služkinja Veronika Oc^p-je izgubila križasro ogrinjačo. -♦•k gospod je izgubil zlato iglo z *i in briljauti. — Marija Matjaže izgubila bankovec za 20 K. <rostilničar g. Mihael Majcen je -rednjo vsoto denarja, katerega dobi lastnik pri najditelju na Ka-aski zemlji št. 1. — Posestnik tio-zcf Svoljšak je izgubil zlat poročni rstan. —   Nek izvošček je izgubil ' verižico. — Sjražnik Ivan Jen-f* na?/*l srednjo vsoto denarja. — -ki nčpnec i van Ćernič je našel v Luidskem domu« denarnico z man;-soto denarja. — Izgubilo se je 13 i m. en zavitek nogovic, vsebujoč 12 Parov moških nogovic, in sicer na od južne železnice do kavarne »Evrope«.  Pošteni najditelj naj od vitek na policiji ali pa tvrdKi H. Ranzinger, skladišče.
Izkaz posredovalnice slovenskega ^skega     društva   »Merkur« ▼
Miihljani. Sprejme se: 1 kontorist, 1 vodja,   1 skladiščnik, 4 pomoč-mp^ane stroke, 2 pomočnika ionske stroke, 1 pomočnik manu-rne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke,   1 pomočnik modne m aterijske stroke, 2 kontorist i nji, blagajničarka,   10   prodajalk, 3 cev. Službe išče: 2 knjigovodja, rr^pondent, 3 kontoristi, 5 poslo-I . 3 potniki, 6 skladiščnikov, 23 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železninske stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke,   15 pomočnikov špecerijske stroke,   3 podočniki modue in galanterijske strofe, 10 kontoristinj, 12 blagajničark, -1 prodajalk,   6 učencev, 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalca in Člane društva   brezplačno, za 'Iruge pa proti mali odškodnini.
Popra«ek. V sobotni številki se 'fi vrinila pri inseratu »Splošne prometne banke v Luhliani« v naslovu JiH ni u n*r>a'«a. St^n N moralo ^Splošna prometna banka" in ne ;.oiu« kreuitna nauka«.
Narodno obrambo.
Podružnica društva l(BraniborM stav. 2. v Ljubi ani. Ustanovni občni zbor druge ljubljanske podružnice društva .Branibora" bo v sredo 20. t. m. ob 6. zvečer v restavracijskih prostorih „Narodnega Doma- v Ljubljani. Vsi rodoljubi in rodoljubkinje, ki jim je pri srcu narodna obramba, se vljudno vabijo, da se udeleže tega občnega zbora.
Podružnica sv. C. M za Bled in okolico ima v torek 19. t. m. ob pol petih popoldne v hotelu .Triglav" na Bledu občni zbor z običajnim vsporedom.
Za družbo C M. je poslal gosp. Fr. Oset iz Trbovelj 9 K, ki so jih zložili gostje v kolodvorski restavraciji v nadomestilo, ker je raba C. M. plačilnih listov prepovedana.
Društvena naznanila.
Društvo zdravnikov  na Kranj-
skem opozarja, da bo vsled odgoditve
petrogradskega kongresa skoraj gotovo reasumiralo svoj tozadevni sklep in 50!etnico vendar le priredilo v maju, kakor je bilo prvotno nameravano. Vsled tega prosi sotrudnike slavnostne številke „Liječničkega Vijesnika", da pospešijo svoje delo in da svoje prispevke čim preje, nadalje pa do konca tega meseca vpošljejo odboru.
„Bratstvo** priredi danes ob 8 uri zvečer v Areni rNar. Doma* svoj družinski večer, ki se vrsi pri pogrnjenih mizah. Vstopnina samo 40 v. Vsporcd je raznovrsten, ter bo nudil dovolj dobre in neprisiljene zabave. Sodeluje tudi tamburaški zbor iz Šiške.
„Društvo jugoslo-ansk h sluša te'jev trgovs'<h ved na Dmaiu" javlja, da se je na oočnem zboru 8. t. m. izbral za poletni semester sledeči upravni odbor: Predsednik: Radovan Lajtmanović, stud. exp. ac.; podpred-sednk: Leon Jelene, stud. exp. ac; tajnik: Fran Kovačič, stud. cxp. ac.; blagajnik: Milan Planinec, stud. exp. ac.; knjižničar: Fran Turk, stud. exp. ac.; gospodar: Milenko Stajkovič, stud. exp. ac. V nadzorovalni odbor sta bila izvoljena: Gregor Kombol, stud. exp. ac. ta Milan Panišić. stud. exp. ac. Zaeno prosi društvo vse one, na katere se je obrnilo za podporo, da mu pomorejo i z najmanjšim prispevkom, ter tako moglo izvrševati svojo nalogo : z davanjem moralne in materijelne podpore svojim članom pomnožiti število slušateljev trgovskih znanosti, v svesti si, da se posvečuje tem naukom najmanj dijakov, dočtm naše razmere zahtevajo še mnogo takih trgovsko naobraženih ljudi. Dosedaj so društvu prispevali: Priviiegovana deželna banka za Bo5no in Hercegovino v Saraievu 50 kron, Srbska hranilnica v Rumi 20 kron, katerim se tudi tem potom najtopleje zahvaljujemo. Vse dopise naj senaslovlja: Milan Planinec, Wien IX. 1. Postfach 11.
Slov. akad. društvo „Mirila" v Pragi je na petem rednem občnem zboru dne 14. t. m. sledeči odbor: Predsednik: iur. Vane Radej, podpred-\ sednik: pharm. Fedor Gradišnik, tajnik: iur. Mirko Gorišek, blagajnik: iur. Ivan Merskavič, gospodar: pharm. Dragotin Ostan, knjižničar: iur. Fran Radej, arhivar: med. Zvonko Janežič, revizorja: iur. Milan Mlakar in iur. Ivan Volčič.
Društvo uslužbencev mesmega užitntnskega zakuoa v Liubl eni ima v nedeljo 24. marca v gostilni pri »Novem svatu na Marije Terezije cesti svoj II. redni občni zbor. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poroč o odbora. 3. Poročilo preglednikov. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. Na praznik, 25. marca je 1. izredni občni zbor ravno-tam z enakim dnevnim redom, izvzemši točko 4., za one člane, ki so službeno zadržani udeležiti se rednega občnega zbora. Začetek zbora ob 10. dopoldne. Odbor vabi tem potom vse člane, da se zbora zanesljivo udeleže.
Prosneto.
Iz gledališke pisarne. Jutri popoldne se ponovi E. Kristanova velika soeijalna drama »Tovarna« (izven abonnementa, za lože nepar) pri jako znižanih cenah. Začetek točno oh po! 3. popoldne. Namesto odpovedane večerne predstave »Netopir«, se igra jutri velepriljubljena opereta »Dijak prosjak« (izven abonnemeu-ta, za lože par) ob znižanih cenah. — Začetek točno ob pol 7. zvečer.
Zaradi nastalih ovir se vrši za jutri napovedana predstava »Netopir« (častni večer gospe Cesarkove) v sredo, dne 20. marca, za sredo napovedana repriza pa v petek, dne 22. marca. Za prvo in drugo predstavo že kupljene vstopnice imajo veljavo zn goraj naznanjeni predstavi. Pri obeh predstavah sodeluje član zagrebške kralj, opere gospa Irma Po-lakova in baletna mojstrica gdč. Vo-jačkova.
Slovensko gledališče. Tudi ▼ soboto zvečer, ko so igrali E. Kristanovo socijalno dramo »Tovarna«, je gromelo gledališče. Vihar odobravanja je vršal preko naiik glav« ki sme
nekoliko bolj skeptično motrili dejanje in nehanje oseb na odru. Najnovejša Kristanova drama je porojena v znamenju naglice, vihrava muza je udarila temu delu svoj pečat. Sporedno in brez bistvene zveze se v »Tovarni« odigravati dve drami. Slabič, plemenita mehka duša, fle rao»-n pokoriti brezobzirni volji močnejšega. »M^č je pravica«, to buržoazno geslo je glavna ideja v drami gosp. Etbina Kristana. Brez morale, nasilnik tri-umfira, v kolikor je dejanje zavržena. Istodobno se vrši ljubezenska komedija tovarnarjeve hčere, ki se je 7-ii^bila v delavca. Stvar je mogoča, ampak vzemimo drugačne značaje, ne taksnih šahlonskih, neživih mari-jonet. S tem bi bila stvar v glavnem odpravljena, a so v drami mesta, kjer a* bliska ogenj, kjer ae rdeči kri živega boja, kjer utripi je življenje. Zaradi dveh, treh 6cen, ki so zgrabi jene z močno dramatično sugestijo, lahko opravičimo vse  nemožnosti, neverjetnosti in neutemeljenosti, ki jih nahajamo v drami. Tista močna mesta, ki so razsejana po vseh štirih dejanjih, odtehtajo — recimo — petom-lednih igrokazov brez mesu in krvi. Zakaj v vsej stvari polje močna dramatika, živahni so prizori, tovarniška kladiva so izkovala   besede tem delavcem. Vobče je dialog najboljša stran Kristanove drame, dovtip, prisotnost duha se poiskrita, in da je vse dejanje tako dovršeno in izklesano, hi imeli pred seboj delo, vredno največjega priznanja. Po mojem pa sloni dejanje na zKi"»*šeni premisi. Pravijo, da je na svetu vse mogoče. Dobro, ampak ti ljudje v teh položajih, katror in kamor jih je postavil Etbin Kristan, delajo drugače. Značaj tovarnarja Vrabina je dober za rnež-narja, ampak tovarnarji so — žal — drugačni tiči. V kolikor je on premehak, v toliko je njegov ravnatelj pre-trt, pretiranost na obeh straneh. V drugem dejanju   pridero   delavci v ravnateljeve sobo, da ž njim obračunajo. Ravnokar je streljal nanje. Na-mestn tega pa se obrnejo proti svojemu tovarišu, ki jih je prišel zastopat poprej enkrat. Gospodična Mela se zaljubi v delavca Jaklina. Jaz tega ne verujem njej, še manj pa delavcu. 2i v ljenje kuje drugače svoje ljudi in njihovo usodo. ^Tovarna«, naivnosti polna!  In ima nekaj tako krepkih akordov, ki revolucijonirajo in prepričujejo. — Igralci so bili vrli. G. Danilo se je držal   izborno v mejah svoje vloge. Zakaj nenaravnega tovarnarja je težje igrati, kakor naravnega. Ga. Bukšrkova je imela mogočo vlogo, in jo je tudi_ igrala pristno in realistično. GdČ. Setfilova ni imela verjetne vloge. Igrala je z gracijo in dušo. G. Skrbinšek je igral neusmiljenega ravnatelja s potrebno trdoto in osornostjo. G. Nučič je bil zaljubljeni delavec Jaklin. Svojo nemogočo vlogo je dobro napravil. G. Verovšek je bil hudih   besed in dobrega obnašanja. Ali ni nekoliko pretiraval! Dobro, g. Bukšek! — G. Kristan pa je ustvaril in bo ustvaril boljša stvari od »Tovarne«. To je inter-rnezzo trudne ure, kadar duh že spi. Lože so bile prazne. — V nedeljo zvečer so peli in igrali ~>Dijaka - prosjaka«. Ollendorfa je pel g. Križaj z velikim temperamentom. Takih nastopov si še želimo.   Gledališče je bilo polno.
Umetnost.
Koncert „Glasbene Matice*. P.
Sattnerja »Assumptio- je pela „G1. Matica* tretjič v nedeljo zvečer pred razprodano dvorano. Solisti, zbor, orkester so bili prav dobri, navdušenja neizmerno. G. skladatelj je bil obdarovan.
Sattnerjev oratorij se bo četrtič izvajal v četrtek, dne 21. t. m. ob pol
8. uri zvečer v Unionu in ne v sredo, 20. t. m. kakor je bilo v zadnji notici prijavljeno. Vstopnice za četrto izvajanje se že dobivajo.
Rniiževnost.
— Sherlock Hol^ies v slovenskem rsvodu V založbi Ig. pl. Klein-mayra & Fed. Bamberga so začele v snopičih izhajati znane in mnogo cicane detektivske povesti. Naslov prvega dela je: Sherlock Holmesovi doživljaji, spisal Sin Arthur Conan Doyie, iz angleščine prevel I. M. Celo delo je pre-računjeno na približno 30 snopičev. Doslej sta izšla dva snopiča.
— Nemška slovnica slovenskega jezika. V založbi knjigotržnice A. Hartleben na Dunaju je izšla že četrta izdaja knjige .Praktisches Lehr-buch der Slovenischen Sprache fDr den Selbstunterichf, spisa! dr. Kari Pečnik cena vez. K 2*20. Ta kn iga je spisana za tiste Nemce, ki se hočejo sami naučiti slovenskega jezika kolikor ga najmanj potrebujejo za vsakdanje življenje in praktične potrebe.
Razne stvari.
* Strojevodja ponarejalec de narja. Maunheim, 17. marca. Policija je
aretirala strojevodjo Welteja, ker je izdajal ponarejene novce po dve marki. V njegovem stanovanju so dobili popolno delavnico za ponarejanje novcev.
c Nesreča na moriu. Bremen 17. marca. Parnik „Achsenfeld" nemške paroplovne družbe. „Hansa" je na rxvu iz Raugovna v Hamburg nasedla in je najbrže ne bodo mogli rešiti. Prvi častnik in neki mornar sta utonila. Ostalo moštvo se je rezilo.
•? Macochovo celico so zazidali. Varšava, 7. marca. Iz Čenstohova poročajo: Včeraj so zazidali celico, v kateri je pater Macoch umoril svojega bratranca, in sicer na ukaz sedanjega priorja, neki pater je šel k papežu, da mu poroda o sodni razpravi v Piotrkov**.
" Katero mesto Ima največ gledališč. Neki nemški gledališki list poroča, da ima Štokholm nnjveč gledališč. Tam so namreč trinajst gledališč, prebivalstva pa 350.000. Nam se pa zdi, da im* Ljubljana r*1at«'vno več gledališč. Ljubljana ima namreč 42.000 prebivalcev in kar tri gledališča.
° F'»Tian iz življenja. Sarajevo. 11. marca. 25?etni, prej v Gorici stanujoči Karel Sp., se je pred kra'kim seznanil ▼ neki   javni   hiši   » neW* deklico, ki mu je bila takoj zelo a*r* patična. Predno je od**|f jo je vpr~ šal. kako je zašla v javno hieso. £n t.--ko je izvedel, da je njegova, za štiri leta starejša sestra, ki je pred kaki mi dvanajstimi leti zapustila očetov sko hišo ter pozneje   r>r'šla pod nepravim imenom v Sarajevo.   Sp. je nato prosil sestro, naj gre ž njim iz javne hiše,   ter ji obljubil, da ji bo dobil primerno službo. V prvem tre notku je dekle privolilo. Naslednje ga dne, ko bi naj šla ž njim na policijo,   se je pa skesala, češ. da je popolnoma zadovoljna * sedanjim ž^v ljenjem, kateremu se je že privadila. Ker je že polnoletna, je ne more nihče prisiliti,   da bi šla iz javne hiše. Tudi proti Sp. niso mogli nnst-piti ker ni »poznal še svoje sestre, ko j? ž njo občeval.
Telefonska in brzojavna poročila.
Krcjfarjera afera pride pred celjsko poroto.
Gradce, 18. marca. Obravnava proti Ivanu Kregarju zaradi zlorabe n radne oblasti in zaradi sleparij pri predzadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico, oride pred celjsko poretno sodišče. To delegacijo so iznosio val i klerikalni poslanci proti temu, da ne bodo delali vladi v vprašanjih, tičočih se narodnih zahtev, nobenih težav in sitnosti. Za indivi-dij, kakršen je Kregar, so klerikalci zopet zabarantaH dober del narodnih naših zahtev, predvsem pa so dali vladi proste roke pri uradniških imenovanjih na Spodnjem Štajerskem. Cemu so se klerikalci zavzeli baš za delegacijo celjskega sodišča? Celjsko sodišče je pri klerikalcih od tistega časa na dobrem glasu, ko je ob koncu koncev oprostilo notarja Hafnerja. Klerikalci se sedaj nadejajo, da bo tudi celisko porotno sodišče oprostilo Kregarja — deloma i*/ nemanja razmer v Ljubljani in na Kranjskem, deloma na zategadelj, ker bo med porotniki več klerikalcev. Kaj pa. če se bodo klerikalci urezali in se zmotili v svojih nadah I Prepričani smo. da so tudi v Celjn taki porotniki - sodniki, ki bodo ne irlede na levo aH desno proglasili za hudodelstvo in goljufijo to, kar je v resnici zločin in sle-oarstvo, ne oziraje se na to, ali pripadajo obtoženci tej ali oni politični stranki.
Ženska volilna pravica.
Dunaj, 18. marca. Včeraj se je vršil tu orvi avstrijski kongres za žensko volilno pravico, katerega so se udeležile ženske zastopnice iz vseh kronovin. Na shodu, ki ca je obiskalo več sto žensk, je bila sprejeta rezolucija, ki zahteva uvedbo ženske volilne pravice za parlament.
škof Is Turčije pri cesarju.
Dun»j, 18. rnarca. Včeraj je sprejel cesar rimsko-katoliškega škofa za Solun in Plovdiv, monsinjora Maninija, v posebni avdijenci.
Stavka na Češkem.
Most, 18. marca. Socijalno demokratična premoge k opna unija je sklenila na svojem včerajšnjem shodu vzdržati svoje zahteve po 257Ć zvišanju mezde ter te svoje zahteve drugič sporočila delodajalcem in jim stavila ultimatum do 31. marca.
Ogrska kriza.
Budimpešta, 18. marca. V političnih krogih so mnenja, da ima Khnen veliko upanja, da postane zopet ministrski predsednik. Predsedstvo finančnega ministra Lukaaca je naletelo na mnogo premisleka. Khnen bo baje v petrk »prejet od cesarja v avdijenci, pri kateri bo navzoč tudi finančni minister Lukacs Avstrijski par sik sbstreljen od tur-
ške trdnjave«
Budimpešta, 18. marca. Panrk »Skodra« last parobrodne družbe »Ungaro * Croata« je bil 14. t. m. v Albaniji obstreljen od turške trdnja* ve, ter je bil neznatno poškodovan.
Atentat na italijanskega kralja. Rim, 18. marca. Tu je bilo arefc* ranih mnogo turških agitatorjev, ki so baje v zvezi z atentatom na italijanskega kralja. Baje so ti tudi v zvezi s švicarskimi anarhisti.
Milan, 18. marca. .Seccolo* poroča iz Specije, da je bil aretiran neki visoki italijanski častnik, ki baje izdal turški vladi tajnosti laške vlade.
Potovanje itali anskega kralja. Milan, 18. marca. Kakor poročajo iz dobro informiranih krogov potuje italijanski kralj Viktor Emanuel, spo* mladi v Petrograd, kjer se sestane t ruskim carjem.
Italijansko   brodovje   v Egejskem morju.
Carlgr»d, 18. marca. Kapitan nekega včeraj sem dospelega bolgarskega parnika poroča, da je videl pri otoku Tenedos 36 italijanskih vojnih ladij. Otok Tenedos tvori takorekoč ključ k Dardanelam ter leži ob zahodni obali Male Azije v Egejskem morju. (Op. ur.)
Prcmogarska stavka na Nemškem*
Sehamuburg, 18. marca. Stavkfe
se tu vedno bolj širi.
Hanover, 18. marca. Iz -v sen pre-mogokopnih krajev, poročajo, da se število siavkujočih vedno bolj nraofe. Italijanska akcija v R'Ječrm morju.
Aden, 18. marca. Iz Jemena \*>-ročajo, da Siid Idris neprenehoma prodira in da namerava naskočiti s 100.000 možmi Hodejdo ter bo are/, dvoma to me*to tudi zavzel.
Španski monarhisti.
L z ona 18. marca. Pcšpolk 31 iz Bragance je prešel k monarhistom, ter živahno deluje za njih težnje. Vladnim četam se je posrečilo kakih 60 deserterjev vjeu* predno so prekoračili mejo.
Maroko.
Pariz, 18. marca. Francosko ministrstvo se ie posvetovalo o španskih predlogah glede Maroka ter so bili ti predlogi od vseh ministrov soglasno odklonjeni kot nesprejemljivi.
__ _ —ga
Izdajatelji in odgovorni urednik: Kasto Pustosiemfek.
Poslano.*)
Dagi Ivan ! H ah za tvojo opazko v Bo tatovem Peprtu   O, da bi sc ja«
jezil, se ne boi 1 Boltatu Pept se je že iz toliko velikih in zaslužnih mož norčeval, da se jaz le čudim, da mori strogo katoliški list »Slovenec« kaj tacega prinašati. Še bolj se pa čudim, da prinaša take stvari list, katerega čita najmanj nad 400 naobraženih duhovnikov in da se ti duhovniki naslajajo na takih frazah.
Res je, da imam tudi človeške napske, a vendar ie moje delovanje v živlienju takšno, da smem ponosen biti in se tudi nonenemu naprednemu društvu ni treba sramovati mene kot člana
Boltatu Pepe pa, kakor v»e kaže, dru *.rga ne dela, kakor da se ve» teden po Kudeiovem med barabami vlači in priučiva niih iezik in kakor ka<a babja kteoetulja v*ako soboto v tej blagodo-neči »*prahi«c v katoliškem li-tu \z poltenih l|ud< norce brije Je tuli okub neke vrste Ijud', da se naslajajo na takt literaturi. Za 20 stoletje je to tudi znać'lno
Filio Hilerlap sc je, kadar ie bilo ootrebno, sat znal — seliti, a Bol tate Pepe pa še tega ne spravi več skupaj*
Pozdravljen bodi 1
Ivan Bonac.
* Za vsebino tega spisa je arednlslvv; odgovorno le toliko,  kolikor doloma zakoi&
Popum do življenja in riv- j*
Ijenska moč  zahteva  zdra- -4fXmt
vt*r*a telesa in zdrav-h živcev. JSvS*
Kdor hoče svoje telo ohra* S^B^P^
niti trdno in krepiti S M
svoje živce ^|iL
ne dobi bobšega prioomočka * kakor ie dobro znana in že £«. T
' ribičem — mk
dolgo preizkušena beot- sconovega tova emulzija z apnenimi in natronhipofosiati. Ze 35 let ušiva Scottova erru'Mia svetovni sloves, ds je prav posebno dobra ob onemoglosti in prenapetju, in ta dobri glas se vedno bolj utrjuje, čemur vzrok ie to, da se pri napravljanju
ScottoVe emulzije
v vseh sestavinah porabljajo izključne*
najboljše surovine. ,
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo Sai znamka „Scou," ki je že čer 35 let vpeljana, jamči za izborno kakovost In učinek.
Cena origina'm steklenici i K SO h. DoW se v vseh lekarnah.
U
SaWdB*e«W«Au^nVI—. mk^^m^^^mm^^^^m irantosniiD znolti
odstranjuje grapa vost kose in ohranja nje finost in jfladkost. — Dobiva m povsod.
Serravallo
s>
teleznato Kina-vino
Hijrijenićna razstava aa Dunaja 1906: Državne odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboffsa kri in je
rekonvalescentom
In molokrvnlm
2elo priporočeno od zdravniških avtoritet
u Izborni okus. n
Večkrat odlikovano, n Nad 7000 zdravniškihspričeval, n
J. SERRAVALLO, t. in kr. drsni dobavitelj
TRST-3 ar ko vije. 4484
J
Ur
Me!eorolo$Ično poročilo.
VtSaa maA morje« s6t2 Sr««a)l zraM tlak 90*76
t <u t— K S	Čas opazovanja	! Stanje bare-rr.etra v mm	2 — s> B Z —	Vetrovi	Nebo
lb. 99	2. pop. 9. zv.	730-b 731*0	12-5 6-8	sl. jrzah. si jzah	oblačn >. dež
17.	7. zj.	733*7	12	sl. svzh	sne s
:|	2. pop. 9 zv.	73>-Q 7314	3-7 2-6	:	dež
18. i	7. zj. 1	7286	21!	sr. jzah.	•
Srednja predvčerajSna temparature 70V aorm. 379 in vČerajSna 2 5\ norm 3*8«, Padavina v 24 utah 12^ mm in t>8 mm
IS let star, polten in delaven,
Is službe v mbo oadaljne izobrazim.
najraje v Ljubljani. 1009 Natančneje v upra^niŠtvu »S? Naroda«.
mešane stroke, 20 let star,
želi prem en iti službo.
Gre t odi v kako pisarno. 1005 Naslov oove uoravn<itvo »Sl. Naroda«
rt s# z o. mu v Buzetu
ow
za Narodni dom v Buzetu.
Nastop 15. aprila. 994
se odda takoj v najem
kaki izurjeni natakarici ali kuharici, rudi kakemu gostilničarju, ki nima veliko družine. — Gostilna je lepo in zn dobro urejena z vrtom in krgliščem. L t d v večjem mestu na Gorenjskem Na'ančnejše se izve pri upravništvu »Slovenskega Narodi«   996 ::
za šest. miz. — Vse je jako lepo izdelano iz hrastovega in rnecesnovega lesa, krito z angleškim škriljem ter popolnoma v dobrem stanu. — Več se izve pri lastniku 1006
frant Jano i gaji pri Ljubljani
One 22. t. m. vrii se
prodaja hiše
št. 100 v Domžalah.
Ista atoji na zelo lepem prostora, ter se lahko v njej izvršuje gostilniška in trgovska obrt. Tu >i šo prostori za vinsko trgovino. K hiši spada lep vrt, kegljišče ter veliko gospodarsko poslopje. m Ne zamudite ugodve pri-like, kupiti lepo posest?«. — Prodaja se vrii pri
c kr. sodišču v Kamniku.
Svarilo.
Javim, da nisam plačnik za nobena stvar, fto jas sam na naročim.
1012
Fran Beber.
Staro dobro
925
se da z vsemi stroji in orodjem a 1. aprilom t 1. po ugodni ceni v/ aajona«
Vpraša se v Žalen it 31.
Prodajam od 10 hI naprej
vsakovrstno ceno in drago
novo vino
startno letnik
100S 1009 1010
Sili
drolno zgan|o po 5 I m več "ajanj
vse lastni pridelki. Za bolnike, starčke, žene v posteljah imam tudi posebna vina in jih dajem od 56 litrov naprej, onemu, ki pošlje svoj sodček. - Ivam Malus, posestnik na Blzellsksm. J39
Vabilo b
občnemu zboru
Kontoristinja *
S prakso, veSča obeh deželnih jezikov, slov. fB nemške stenografije, strojepisja, samostojnega knjigovodstva, korespondence itd.,
■probao slnibo taksi oll psno|o.
Naslov pove upravništvo »Sl. Naroda«.
3
Dve Inteligentni
386
J
regiatr. zadruge s  nae>ne. aaveio
kafri se bode vršil
dno 27. sušea 1912 ob 6. zvečer v   posojilnični pisarni.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva 1004
2. Odobritev računa za leto  1911 in razdelitev čistega dobička.
3. Volitev preglednikov.
4. Slučajnosti Načdlstvo.
gospici sestri
v starosti 24—26 let, a premoženjem 40—50 000 K, iščeta tem potom znanja l dvema gospodoma uradnikoma ali trgove ma Priložiti je sliko, katera se vrne Stroga tajnost. Ponudbe do 22. L m. pod f,Sreća v maju11 Lfub liana, poštno ležete, gl. pošta.
Kdor hoče imeti patentirane najnovejše acetylenske aparate, naj si naroči direktno pri glavnem zastopniku v Celju, Zavodna 49. — Na Kranjskem še ni do danes nobeden klepar napravil acetvlenske aparate in jih tudi ne sme izdelovati. Vse druge stvari se dobijo pri zastopniku. Vsak naročnik acetvlenskih aparatov si lahko da postaviti jih od vsakega kovača ali ključavničarja. — Ceniki zastonj.
rog. za dr. z om. za v., ki se vrši
dne 26. marca 1.1.
od 5. uri popoldne v občinski posvetovalnici v Trbovljah s sledečim
dneralm redom:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobrenje računskih zaključkov za leto 1911.
4. Revizijsko poročilo.
5. Razdelitev čistega dobička, o. Volitve nadzorstva.
7. Slučajnosti
Za načetstvo:
ton? G. Vodušek.
r
i i i
Podpisana si usojam naznanjati, da bom že od leta 1870
obstoječo
trgovino z dragulji, zlatnino
in srebniino,
Iri jo je vodil moj pokojni mož, g Fran Meisetz, pod dosedanjo protokoliraao firmo
F. Meisetz
v lastni hiši na Mestnem trgu št 13,
vodila naprej.
Bogate kupčijske izkušnje v zvezi s strokovnim znanjem, pridoblenim z dolgoletnim sodelovanjem ob strani mojega zamrlega soproga, dalje s solidnimi kupčijskimi načeli, nastavljenjem že več let v hiši poslujočega delovodje ter bogate sortirano zalogo, vse to mi omogočuje laskavo mi zaupanje, ki ga uživam izza ustanovitve, ohraniti še nadalje in bo moja prva skrb, da s solidno m vestno postrežbo to izkazovano mi zaupanje opravičim ter utrdim.
Nova dela, popravila in graviranja se v moji moderno opremljeni delavnici izvršujejo solidno in okusno.
Cenjeni blagonakloojenosti se naj topleje priporoča
Suzana Meisetz
m lmetniea tv/rdke F. Meisetz. _
Spreten
zmožen slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika, z lepo pisavo,
dobi takoj stalno službo
pri velikem pedletjn na Dunaju.
Ponudbe sprejme tvrdka
Ivan Perdan v LJubljani.
Dobro idola
mod. blagom bo poooal odda. Odda so tudi oki og 100
rabljenih in novih 15 — 700 1 po 08 h 054 liter in
4 velike svetnike
(2 svetnik, ia 2 svetnici) pnDravai za cerke,. ima naprodaj
Franc Cvek v Kamniku.
Vabilo
k rednemu letnemu
Ze 25 let debro idoča
trgovin
M odda tako], oventuelno proda tudi dotična hiša.
Naslov pri  uprav. »Slov  Naroda <
Proda se pod Rožniko
jremija trgovcev v t-ubijani
ki se bo vršil
dne 31. marca t. L
ob 9. dopoldne
v slučaju nesklepčnosti pa eno uro pozneje v veliki dvorani —— Mestnega doma. ——
DNEVNI RED:
1. Pozdrav načelnika.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo © delovanja gremija v letu 1911.
4. Računski zaključek za leto 1911. 6 Proračun za leto 1912
5 Volitev 2 odbornikov in namestnik« v razsodi$ki odbor.
7. Prodaja vrednostnih papirjev.
8. Raznoterosti.
K polnoštevitni udeležbi vabi
odbor.
za 13.000 S. — Vo4 ravnat
5prcjm« 5€
za večjo, zelo dobro vpeljano tr vino na Gorenjskem zanesljiv
potnil^ :
proti visoki proviziji — Vstop lah! takoj. — Po zmožnosti reflektira lafy pozneje na stalno plačo. 9 Pismene ponudbe na i se poSiliajo D( šifro »S. K. 100*. poštno ležeče Kra
Jedilni krompir
belomesnat,  v rumenih  oblicah 10.000 K 660—. Jedilni krompir, rožnik 10.000 K 730—,   Jedilni  krompir,   modri rožn 10 000 kg K 620-— Debele zelnate gla bele 10 000 kg. K 700 —    oziroma po v kokratnih najnižjih dnevnih cenah iz naš< ogrskega nakladališča, naloženo a la rinfa afi v vrečah, ki jih računamo po lastni c Poleg teea do avlj*mo tesen čebulo in se.v 9ke čebulico najfinejši delikatesni med in par-, za katere pridelke na željo radi postrežem s specialnimi  ponudbami  Ker kromrir | zelje dobavljamo z različnih oostaj si držuiemo, da stavimo ponudbo franko ločitvena postaja. Dobavljamo samo izbrr kromp r Pogoji: Pol denarja naprej, ostat po povzetju. Prva seredinska kmetijska zadr .Szegediner Landv. Oen. Szegeda Ogrske.
Priznana špeciali te!£
Namočena surova I
polenovktf
na posebni način pripravljena
in v to porabno olj
692      se dobi vedno pri
Josipu Polaku
trgovca. Sv. Petra cesta ll 9, LjuMjaii
Št 8402.
Razglas,
1019
Podpisani meseni magistrat naznanja, da se z današnjim dnevom
zapre promet na Gruberjevi cesti in sicer na progi od Karlovske c. do Streliške ul., ker se bo cesta regulirala
in je vrhu tega treba tudi iz varnostnih vzrokov promet vstaviti.
Mestni magistrat v Ljubljani)
dne 18. marca 1012.
Zupan: Dr. Ivan Tavčar L r.
V svrho prevzetja stare dobro vpeljane velike trgovine v zelo prometnem mestu Kranjske se išče
sotrudnik 1007
kompanjon
z gotovino ali bančnim kreditom 30.000 K ali več. V varnost vloge se da primerna garancija. Ponudbe pod šifro „Kompanjon 30.000" poštno ležeče Ljubljana.
I
sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj raznovrstne jših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica.
Zlasti je ugodne zavarovanje aa doživetje hi smrt t manjsajočimi se 101 vplačili.
varat)•«"• aeeerevatlaaai hank« v Pragi«   •■• m **a foatat ■ •avTtaaat>ac - lapiaeaae eetaeatae «m lupttallle I ll9vIIO.0O3*iL H ulikesti draga micrnaa nfirevalaica aaše Mave i tieakttl rievua*t-Mu*da* narave.
d fin. 11 -mm
GamlN zstnstti v liinlal i Imeti
Zavaruje poslopja ia premičnine proti polarnim tkodam po najnižjih cenah. Škode cenjujt uicei in naikulantneie. Uiiva aaiboim tlovaa. kadet posluje.
Daveltuja ti Čistega dobička izdatno podpore t aarodnt ta ebćaeketistne namene,
i
1756
84
9E
495
282481
CDX
565951
oča
Išče so
za fino veliko delo. pod „A. B.~ apravnlltrv „51ov. Naroda *•
proti dobri proviziji 917
Le resni rtA^tanH na« po*|iejo ponudbe pod   „Papirna sira m* na
upravništvo    »Slovenskega Naroda«
odna prilika! Ugodna prilika!
Proda se lopa ob ttrtaval ooatt loioča 92*
adstropna hiša
sprtim uit«! m Ceno posteljno perje
2 krojača
V. Sorlak v Sponji ŠilkL
pslpoioč* i9>
Anton Polednak, Gradec, Marlablllerstr. 11J1
nalim vrtom ter vodnjakom s pitno vodo. Nahaja se v nji 7 sob, 2 kuhinji, ter shramba za jedila. «— Jako primerno za kakega obrtnika, kakor peka, kovača ali kakega drugega Cena po dogovoru
•opold  Kotar,  Planina pri Rakeku, Notranjsko.
10
Kavarna
VsUnevliese lai?.
Sive perle f , kg) ee leljie paljeae m 9 m lelo perje ... Siv uiti psb 9 m m Siv pati 9 ¥
•el aapel peh m B •el aaa
Mš I BSfSl mm -m
m 9
--7S l-SS
t -
**
4 — S*
so asfaiiilh eesas ed K
reeteljal kaci PesttUsi vttavki , Blui icc m Pcraice m tdeie (roege) odeje . Si flaute odeje , Svllnotoklotove odele * Madraci ii sorske trirc .
s so
S* -
3*-
S* -S-7S 8-70
Ueianovljeno 1821 B
Madraci U afrikt ed Modroci iz atrika 3deL m Zlmnict
Zimnice S delne Rjuhe brez iiva .,
Prcfriajtla oosteljsa M Prevleke pest°ljne m Prevleke za pernice „
• m
18*-
40- — t-—
s,j,v tarna vso m ofti
lahki
donafskega
97j: veJespostovaniem aio o« s Kranj
:: Ura in liai in;
mcert
iskega elKnega or3cest?a.
Štefan Miholič, kavarnar.
116EDE FLEUR
nova. znanstveno izdelan*
Trenta za roke in obraz.
Higiensko najboljše  toaletno sredstvo. Pušica po 60 h in 80 h se dobiva povsod Lonček 1 K 60 h. 33 1
Zaloga v Ljubljani: [.Uftl,
0 000
0 000
•
rožnivoda se v liGchnrzns maso r?.V&?*t&v&lL& v Serknic*, snađaločo o glavi
*j8seri]s!s«s c!:s-3"js?,3 nuaalakiura^ alago, se-
po v
z našeg i nnfus tni ceni n semet i papriki
;trežem« 2<e, — Kdor si žel» blago ogledati naj se zglasi pri  podpisanem upravitelju
»rnpir i i si pri nko do. ' izbrai ostanek zadrugi o.
teta
znlnaj o&uvala,
ss Sfiodistinja
JVlinka Horvat
s
„i, a
o'«>^^*a«j Jm i^č3aaa
dr.
Ponudbe je staviti gfo 28. f. m. pri podpisanem upravitelju konkurzne
okurzne mase. ki daje vsa potrebna pojasnila. V Cerknici, dne 11. marca 1913.
Ivan Lavrič,
upravtteh konkurzne ma>e
Ljnbljana, Sv. Jakoba trg št. 8
priporoča ceni. damam
vseh vrst slamnike
po aajaii ia ceasa. Sira.ama vaa pc»rav;la ter fih lzvr£n]e točnu Is saj cene e 8
Mlaka Horvat
Caalk aaatelfaaga pe»|a, paateljnia, parila In tirna gratis in Iranka.
PoZOr I    Prlporaca a«
Pozor!
trgovina čevljev
fi. SchvziUer, ljnbljana, Prešernova ulica It. 48.
Fonolsoms h«7C blago lz aalbollSla to varan. C« /lja no aaori. Popravila po t tb ar ni h cenah, »umije*! »odpeta*** ae prodal afo ta prlrja eio. Izdelovanje la popravila lovskih ia tariatovakili covlfev. Pravi amerikanski čevlji s82        Pristne ruske galose po salo aiski eaaL Telovadni ćevUi.
ValinO I Za <i ase posebno nizke cene, VaŽIlO!
Ne I 19^/13-6.
Prostovoljna
978
treh hiš bstoj
1010
'odi družinski! rozmep iz proste pohs prav poceni proda.
1. H ša z gostilno, postnim nabiralnikom in prodajo tobaka pr: deželni zidana enonadstropno^ obstojema is 6 sob,  kuhinje, plesalne sobe, dveh
Kti    t d.
2 Hiša d trgovino mešanega blaga  pri  deželni  ce3ti, obstoječa iz 4
j -.uh me i. t d
3. Kmetija, obstoječa iz dveh Hiš, hleva itd . po:ja in travniki pri hi*i, i je lep sadni vrt  in veliko «arlia.  Pri  vsaki  rvsi  >e zidan  hlev in  še već p barskega poslopja. Vsega sveta skupai ie nekai črez 200 oralov, od kateri e več kot polovica  gozda,  ki  ie zaraščen  in  je  veliko lesa  ^ sekat n mlin. Obrti so brez konkurence.
'tema  na  upravništvo »Slovenskega  Karsda11 v
Ljubljani pod „222". g57
sodna dražba nepremičnin!
Pn c. kr okrajnem sodiš«*! v Kr gori odd L se po prošnji lastniku M 'hi*"»"a B emca. posestnika na J senicah ^tev. 134 prodaja na javni dražbi ZOIatll^tčO  vi    «:   48? k   o. Jesenice  obstoieće  iz  parcel  št. 265 travnlllf
^67 2 nfl^a »n ?67/3 MSa« — Tzkl»cna cena  sta nje  agotovi  se s 53 000 K.
Orafia n io vri ts in 28. mana 1912 n an Ha^ldoe pri podpisanem ion
Ponudbe pod iskhcno Ceno se ne sprejmo.
Na posestvo zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice breč oz ra na prodajno ceno.
ZdraŽttelii morajo položiti varščino v znesku 10% izklicne cene. Skupilo splavati je tekom meseca dni prodajalca.
Draž' ene pogoje ie mogoće vpogledati pri podpisanem sodišča v sob^
St. 1 lo dne 28 marca 1912 pred začetkom dražbe.
C. kr. okr. sodnija v Kranjski god, oddelek L,
dne 10 maca 1912.
ii»g mu pl. Motu, min v liiii. x
265    za kur avo.
na  kubičen   meter,  se  radi poman kanja prostora
prodaja o pa zelo znižan! cen
Odjemalci velikih množin imajo popu.«i
Parna žaga V. Scao;netti
£t3ia aa Snd^Hovo železnico 16
::       (za Hrravn m kolodvorom)
Na priporočilo r  Medica naročil sem bil za poskuSno 1 zavoj Vas>sra ?ladin 6a aM.  Ker pa je l^ti zmešan z ne kol ko kuhanim kravjim mlekom mo mu 4 mesce staremu otroku tako uga a), začela jra je moja žena redno z Vas.m Slad nun čaiem« fznamka »Sladin«) hraniti in otrek se ' a je tako privadil, da b« brez njega skoro ne mogel b«ti. Zatorej Vas vljudno nrosrm, nošhite mi po letrti pošiijatvj takoj Se 6 zavojev Vašega »Sladnega čaja«, katerega aesem takemu najtopieje priporočal. Odličnim spoštovanjem udani
Škofljica, 10. 11. 1912.
Vinko Ogorelec mlj., lesni trgove«
L r.
X X K X X X X X X X X
23 vsa druga   redilna sredstva  1—3  K, velja „Slađla"
X
ali dr. pl. Tmkoczy-ja „Sladsl ćaj" 1 zavojček z 4kg samo 50 v tudi pri trgovcu. X Na tisoče ljudi ga zavživa z najboljšim usoehom Glavne zatoge v Ljubljani lekarna avs
rokoezv, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah  Trnkoczy: VIII, Josefstidter-itrasse 25; III , Radetzkyplatz 4; V , Schonbrunnerstr. 1 9; v Gradcu   Sack-tr 3 K Razpošiljanje po neštl. — Prva sa]večia eksportna fvrdka.    PrelzkvSeao Sa*
skarnarako blago. - Drogifske cene.    Mas.in za tlvlaoralce. - Tel. 190. Sje
Ii«li:9n Hi staliva v Grsdcu
r« z. m o« z.
Q$zhf%\ kredit
4«
1» tlolooroki
Dočim daste
1007
Spomiadni kostumi
ra dame in deklice
so v ogromni h deri v Wft*h najnovejših barvah, kroju in vzbujajočega chiea do orisnano nokih cenah. Veliko 3010 g a na-ejenih oblek *a gospode in dečk* t*r konfekcije     dame in dek^ce.
5 I »Angieško sk*<*dišče obtek"
9M S    B.'
.7 O. fiernafovič;;
Ljubljana, M*stm irg št 5 II___
poso'lla za ranžiranfe
uradnikom, prof esor jem, učiteljem penzijonistom i dr cb najug«>dne<Sih pogo;iht eveut. tudi brez porokov aaati enkratnemu piačiiu v poroštveni sklad — Nika-kih predstr Skov. Podrobnosti v prospektih
Hranilne vfloge
se sprejmo od fiikigir m se obrestujejo dnevno po •*/«%, ob 60 dnevni odpovedi pa pri zreških nad K 1 00 po i /#.
Obresti S£ polletno pr»p 5ejo h kap-talu. Rentni davek se ne odbije. Stanje vlog kron 4,200.00   Jamstvo: zadružni deleži v iznosu K 5,100 00"
Pojasnila alajos
Josip Kosem. Unbl ana. Krakovski nasip 22, §ft RMveljia mag ii sjt'fdl sd ss) 1 is asi 4.
št. ISO/pr.
1000
IVa siestaom dokll&keai licejn v L]uM{aiil je pričetkom šolskegs leta 1912j i S stalno popolnm nanovo zistemizirano
učno mesto pravega licelsbega
s sZareasfetai pou6aiai iezisoa ia alovenš5ino9 s srednješolsko kvaiia-^acijo združeno z onimi službenimi prejemki in obveznostmi, ki so veljavne ta učiteljstvo na državnih sredn>'h šolah.
Porjoii za oddaio te službe so osnačeni v      5 in 6 Kcefalrfaja statuta.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati dO 31. maja t. L pri predsedstvu aaratsrss magistrata.
Rflestni snaglstrat ljubljanski.
dne 11. znaiea 1912.
Žunan:
Dr. Ivan TavCar L f#
kaii^^:«anm«aiaTaBsV
Zelcznato kina-vino
lekarsarja
1 PICOOLIJA 1
v LJUBLJANI. Daaajaka cesta.
obsega navedeno množino železa v nasprotstvn z <jru 2i mi železna tirni ki na-vini, ki obsegajo samo toliko železa kak01 navadna namizna vina in nimajo torej nobene zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemiških analiz in tudi ona, ki te je izvršila po odredbi c. kr. ministrstva notranjih zadev.
Zeleznato vino lekarnarja Piccoiija jači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele oseba, slabe m bolezno Izgleda joče otroka.
Steklenica s , I. 2 K, 3 staklenice K 6*60 Voaaina in savojnina prosta.
TOVARNA I HRANIL s "
PRAfiA-VBI
jrvDRouiur
\a dobra žitna kava
otroSKa moka. oblah In drugi izdelki edino dvoje vole. ča^opU pomoči Prgaleljr- Zohlevajte cm
nizke cene!
Hotosfi solna a mošhg h modnega Haga za damske okleke!
Zahtevajte vzorce!
OritBjmiiiai
Z« čez 15 let dobro vpeljau
trgovina
i Celju, se takoj da v najem
z vso opravo za špecerijsko blago in peHlo. velike kleti in drugi prostori, blizu kolodvora in pošte, pripravno za vsako verHe r»odj<°t'e. N^a^nerše pri lastniku Dolinarju v Celju. 937
Naročajte »Novi jubilejski cenik" 1887—1912 s koledarjem!
Sprejme se >   • v
ajfinejše rokavice
Največja In naibanatajfta tovarniška anlogn praelzljaklh
:: nr, :: briljaitov,
zlatnine, $-cbm»nc,
Lastna tovarna v ivtol.
11
19
.8
1 1 Konkurenčne ure po H 350X m 5.
In val v to stroka spada Joči predmeti v najfinejši kakovosti.
667        Za obila usrećila se priporoča
OTILIJA BRAČKO
l]GH.jaoa, umu testi \i v mtim M.
jfaiboljfi šivalni stroji.
Pouk v vezenju brezplačno.
25*
Koristni, lepi kroji ra ahleke gratis :;  pri nakupa šivalnega straja. ::
Ediao zastopstva za cela Kranjska
„PUCH" kolea.
Fino kolo K SO, Onejsa X 110, svetnika K 9,  presti tek K 20.
i:
cs    »o na|«if*lli oenah.
Beti trn ii len plakati patiš p priti
za tukajšnjo kavarno.
Kj*% nove upravniitvo »Slov Naro<
Zaredi preselitve
se proda skoraj nov, zelo f
eitri mi
Vljudno vabim na ©fjied ta abisk vsakega, ker mi zaradi cene m kvalitete nihče ae more konkuriiati ~V9
same nasproti frančiškanskega samostana, urar, trgovec ::   in posestnik, delničar družbe Union - Horfogere. ::
mi
dalje večja množina vrtnih
i in stolov
ruski biljar
Poizve se pri P. Košaku, gost tiia. Lji| Ijana, Martinova cesta 5t 21.
pripravna ti za IM, se taioi oddaja na Irtimii l 10.
Vprašati Je pri Pongraizevi opravi na Franca Jožefa cesti štev. 7.
Sričar it 0tlejač
£/D(t/fono, 944 JPrešernooa ulica šteo. 9.
Velika zaf>\qa iznofool/enih oblek za gospode, dečke in ::   ::    otroke.     :: ::
cHoafehcifa %a :: dame in deklice.
Solidno blago po čudovito nhkih :; ;:   cenah.  Ceniki zastonj in franko
Domača tvrdka.
Alodni zaloti
Židovska
Marija Got z!
ulica št.
8b
Kajvcčjk zaloga vsakovrstnih slamnikov, spartalk ceste in oblik zadaje novosti pravkar doila. — Žalni klobuki redna v zalogi.
Raznovrsten nakit, svila in drnre modisievske potrebščine v veliki izberi. -
Modelni klobuki so cenj. disran as ogled saao v trgovini. Za obilen soset s« priporoča z voleapostovanjem
*5* M atrija Gotzl.
j  Za modistinje vse modne potrebščine z zmernim popustom.
in
„Zlata kaplja"
in. Sv. Petra testa hi 2/
i
Priporoča lepe zračne
tajske sobe
po znižanih eenah.
Priznnio tobra knMnia in izborna naravna vfna. i
Za voćje poleđine, leni ovanfa ali društvena zborovebj|bj sta seda] vodno na razpolago dva lepi posebni sobi.
Postrežba dabra, cene primerne, za večte
pojedine po dogovoru. Stalni gostje imajo znižane cene.
Priporočata se eenj. občinstvu ta siavn društvom z velespoštovanjem
301
L. A. Tratnik.
Proti Aji.
St.Louis!904: Milan 1906; Bruselj 1910:
Ijrant) prix
Prsti Izrađanja las.
Turin 1911: M. hig. razst. Draždanetl91:
Vd. darilo.
e
Dr. Dralleja
• brezova voda za lase.
Cena R ni
Učinek aeprckosljiv. (*o & 4fJ|
o
a H r-.
Brzojav!
S parnikom „Qcorgc Vashington" so ravnokar došli najnovejši modeli svetovnoznanih
* *. rjrtfjfi
■'*■» p. *> 4 .* -
ameriških čevljev
Vera
To je danes največja izber ameriških čevljev, katera se je tu sploh kdaj videla.
Avstr.-ameriška zaloga čevljev v Ljubljani.