Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 154.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo Irt obrt,
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/s leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52.
Leto XV.
Ljubljana, v torek, 12. januarja 1932.
štev. 5.
Ob vlaganju davčnih prijav
Te in sledeče dni vlagajo davkoplačevalci prijave za pridobnipo. Sestava prijave, dasi po svojem bistvu jako enostavna, cfela vendar marsikomu preglavice, preko Ifaterjh si težko poip^ga.
Prijava je v davčnem prire<Jbenem po-j Stopanju važen prippmoček, vendar pa težišče vse priredbe ne ježi v prijavi, temveč v — davčnem odboru. Davčni odbor sestavlja poleg predsednika, ki je praviloma šef davčne uprave, za katero posluje davčni odbor, še četvorico članov, od ka-terjh eden zastopa finančno upravo, trije pa davkoplačevalce. Zastopnike davkoplačevalcev izvolijo občinski odbori, razen v Ljubljani, kjer jih imenuje zbornica. — Institucija davčnih odborov, ena najmo-i dernejših pridobitev naše davčne zakono-daje, nudi davkoplačevalcem pri priredbi pridobnine odločilno vlogo. Brez pristanka davčnega odbora je odmera previsokih , davkov nemogoča, ako so davčni odborniki, ki naj zastopajo davkoplačevalce, edini,
I složni in solidarni v izvrševanju svoje jj častne službe.
Na račun previsokih davkov se čujejo v naši javnosti, posebno proti pridobnini, jako ostre pritožbe. Odgovornost se nalaga na najrazličnejše strani. Deloma se dolži davčno upravo, deloma posamezne davčne uradnike in išče vse mogoče vzroke, saino na davčne odbore se le redki spomnijo, dasi zadene moralna odgovornost za izmero davčnega predpisa pravzaprav samo J davčni odbor. Davčni odbor je v svojem sklepanju do cela avtonomen. Vezan je le y toliko, da pri ocenah prometa ne sme iti 'zpod uradno ugotovljenih podatkov, ako ne more dokazati, da ti podatki niso toč-, ima pa do cela prosto roko pri oceni ohodkov. Ako davčna uprava ugotovi, da Je trgovec prejel po pošti toliko in toliko gotovega blaga, ne sme, ako nima dokazov za nepravilnost te ugotovitve, v svojem Poslovanju iti preko tega dejstva, ima pa pravico, da po svojem prevdarku oceni dogodke iz tako ugotovljenega prometa. Ako rdi davčna uprava, da je trgovec zaslužil od doseženega prometa 10%, sme davčni
odbor brez nadaljnih dokazil oceniti čisti dohodek tudi z 5°/o ali 3°/o. Ako državni zastopnik s tako oceno ni sporazumen, se more pritožiti na reklamacijski odbor.
Pravice članov davčnih odborov so jako obsežne. Od občinskih odborov izvoljeni davčni odborniki, ki imajo v davčnem odboru večino, morejo — kakor rečeno — odločilno vplivati na oceno dohodkov in s tem tudi na izmero davka samega.
Ugotovitev tega dejstva je potrebna posebno v sedanjih težkih časih. Ako primerjamo možnost zaslužka v letu 1930 s kritičnimi prilikami v letu 1931, je jasno, da že v letu 1930 dohodki v gospodarstvu niso bili do cela normalni, v letu 1931 pa so še dalje padli daleko pod normalo. — V davčni praksi se depresija običajno ne upošteva. Davčne uprave kljub depresiji streme za tem, da preje dvignejo nego olajšajo davčno breine. Tako se je n. pr. lansko leto vsled lesne krize odmerilo lesni trgovini in industriji manjše davke, ker so dohodki izdatno padli. Da pa paralizirajo ta izpad, so nekatere davčne uprave pač predlagale za druge stroke toliko višje ocene in znale te predloge uveljaviti tako, da je bil izpad ne le izenačen, ampak da je ponekod končno rezultiral celo nekoliko višji predpis nego prejšnje leto.
Leto 1931, ki je podlaga za odmero davkov za leto 19S2, je bilo kritično leto. — Možnost zaslužka je bila jako majhna in zaslužek v vseh strokah razmeroma pičel. Radi tega je tudi plačilna zmožnost davkoplačevalcev padla v taki meri, da bode morala priti do izraza tudi v davčnih predpisih.
Davčne odbore čaka torej v tekočem letu težko delo, da bodo našli med svojimi zapriseženimi dolžnostmi, ki jim nalagajo vestnost in nepristranost, in med plačilno
zmožnostjo davkoplačevalcev, katere zastopajo, zlato sredo, da bo na eni strani prišla država do neobhodno potrebnih sredstev, da pa na drugi strani ne bodo naložili davkoplačevalcem bremen, katerih bi ne zmogli.
življ. /.avar.
*av. proti požaru zav. proti tatvini zav. proti toči zav. avtov in neugodno transportno zav.
tuji
zav.
140-8
'142-4
5-3
12-8
23-9
8-7
domači
zav.
25.7
54'2
1'2
1*8
1*8
2'8
Za sklepanje zavarovanj pri domačih zavarovalnih zavodih
Gosp. minister za finance je dne 2. t. m. izdal rešitev, da se za bodoče prepovedujejo zavarovanja v tuji valuti in vezanje Polic na kako tujo valuto ali zlato, kakor tudi, da ne smejo naši državljani sklepati zavarovanja pri zavarovalnicah v inozem-9tvu. S tem je bilo zadovoljenio večletnim zahtevani uaših domačih zavarovalnic, ki zlasti z velikim odobravanjem pozdra-J'l e rešitev g. finančnega ministra. Pa 11 * sicer je rešitev vzibudila mnogo ko-*uentarjev, iz katerih vseh odseva zado-jst\<> med tako irešitvijo, njeno upravičenost pa nam najbolje osvetljuje članek • ugoslov. Llovda« iz katerega posnemamo:
Istočasno s to rešitvijo je postalo aktu-
- vprašanje našega novega in enot-
ega zavarovalnega zakona, kojega načrt
ze izdelan ter vprašanje na kak način
:	°mo v tej stroki najlažje otresli tu-
jega vpliva.
srni^V aiX)va^no gospodarstvo v modernem širfcn,U f nasta'° VL socijalnih potreb naj-elavrTk uaroda ter tvori danes eden ra/ t l'ezervf>'rov za sredstva, s katerimi -po aga narod v svrho dosege svojih ekonomskih ciljev.
Vsakdo je pričakoval, da nam bo osvo-6 Pr'nes'° ekonomsko samostojnost oi v tem pogledu ter da bodo oni številni Ji zavodi počasi izginili. Toda pokazalo f/ 1® baS obratno: število zavarovanj pri va^h z inozemskim kapitalom je vedno h°lj naraščalo.
nan' kažejo, da smo nrr^3-1- ,V	tujim zavarovalnicam na
i]ah sledeče zneske (v milj. Din):
Skupaj 333 8	87-0
Iz tega je torej raz:vidno, da je naš narod plačal v tem letu preko 3B3 milijonov Din na premijah tujim zavarovalnim zavodom, dočim je iz istega naslova plačal domačim le 87 milij. Din. Če vzamemo te zneske kot podlogo za približno letno plačane vsote premij tedaj vidimo, da smo tekom 10 let izdali v ta namen okroglo 3 milijarde Din ter da bodemo pod temi pogoji v bodočih 10 letih izdali prav toliko. To so porazni rezultati če upoštevamo, da imamo več dobro fundiranih domačih zavarovalnic.
Izgovor, da nam je tuji kapital potreben, tu ne drži, kajti vedeti je treba, da ti inozemski zavodi ustanavljajo pri nas največkrat svoje podružnice z neznatnim kapitalom, ki se pa potem iz naših sredstev okre-pe in nato če jih je volja plasirajo ta naš kapital pri nas ter tako dosežejo finančni vpliv na nase gospodarstvo. Mi potrebujemo tuji kapital, toda le tistega, ki prihaja k nam t namenom ustvarjanja.
V drugih državah teh pojavov ne opažamo. Tako je bilo n. pr. vplačanih na Švedskem v 1. 1929 komaj % toliko premij tujimi zavodom kot domačim. Isto je tudi na Portugalskem, medtem, ko so bile v Italiji na tem polju narodnega gospodarstva
iste razmere kot pri nas, proti katerim pa je Italija nastopila že 1. 1912 s tem, da je ustanovila Nacijonalni zavod za zavarovanje. Ta zavod je sicer državna institucija, velja pa za njegovo poslovanje svobodno tekmovanje z drugimi zavodi edino s to razliko, da morajo biti pri njem pozavaro-vani vsi v Italiji se nahajajoči zavodi s 80% svojih premij. V dobi od njegovie ustanovitve do danes so narasle rezerve zavoda na preko 7 milijard Din; to je lepa svota, ki je ostala italijanskemu gospodarstvu in ki bi bila sicer v posesti inozemcev. V tem času pa se je tudi Že toliko spremenil položaj, da je bilo v 1. 1929. vplačanih na premijah domačim zavodom 1.523-4 milij. lir, dočim tujim le 121*8 milij. lir; tuje zavarovalnice so torej partecipirale z manj kot 7% vseh plačanih premij.
Te številke nam dovolj jasno kažejo kako sijajno se je emancipiralo v tem pogledu italijansko gospodarstvo in otreslo tujega vpliva.
Nastane vprašanje, ali ne bi kazalo ustanoviti tudi pri nas podoben zavod? Gotovo je, da bi domače zavarovalnice imele od tega velike koristi, še večje pa naše celokupno gospodarstvo, kateremu bi bil na ta način zagotovljen lep kapital.
Izprememba v Zbornici za TOI v Ljubljani
Minister za trgovino in industrijo je razrešil dolžnosti zborničnega člana g. ing. Oskarja Drača rja v Mariboru in na njegovo mesto imenoval generalnega ravnatelja TPD g. Riharda Skubeca v Ljubljani. Nadalje je razrešen kot namestnik g. ing. Anton Klinar in je na njegovo mesto kot namestnik imenovan g. ing. Dračar. Na mesto namestnika pokojnega g. Matije Roma, bivšega načelnika Gremija trgovcev v Kočevju, je imenovan za namestnika veletrgovec g. Josip Verlič v Ljubljani.
* * *
Značilen občni zbor
V ljubljanskem obrtniškem društvu je bil odbor orijentiran do cela v smeri ločenih obrtniških zbornic, katere je propagiral tudi v svojem glasilu >Obrtni Vestnik«, v čigar konzorciju je imel večino. V soboto dne 9. t. m. je imelo to društvo svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor pod predsedstvom podpredsednika Zavoda za pospeševanje obrti g. Rebeka, ki obstoji izključno iz pristašev skupnih zbornic. S to izvolitvijo se je ljubljansko obrtništvo vsekakor opredelilo za sistem skupnih zbornic, kar moramo v interesu pametnega in razsodnega gospodarskega solidarizma samo pozdravljati.
* * *
Tečaj za mizarsko lužen je v Kamniku
Zavod PO Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v Kamniku v soboto in nedeljo dne 16. in 17. januarja t. 1. celodnevni tečaj za mizarsko lužen je in sicer v dela v nici gosp. Avguština Justina, mizarskega mojstra na Sutni. V tečaju bode predaval učitelj Tehniške srednje šole v Ljubljani gosp. Adolf D o 1 a k. Opozarjamo na ta teč^j mizarske mojstre in pomočnike kamniškega okoliša s pozivom, da se prijavijo za ta tečaj. Prijavo je poslati Obrtni zadrugi stavbnih strok v Kamniku neposredno najkesneje do 14. januarja t. 1. Pripominjamo, da je prostih samo 30 mest. Pristojbina znaša za mojstre 50 in' za pomočnike 25 Din. V primeru, ki bi bil vreden posebnih ozirov, dovoli Zavod na prošnjo izjeme. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj z vodo brušene deščice raznega lesa v velikosti 10X20 cm in v debelini 6—8 cm (masivne ali furnirane). Po vrstah lesa so potrebni trije komadi češnjevega, 3 hruševega, 6 bukovega, 5 jelševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Na željo dobe udeleženci koncem tečaja potrdilo o udeležbi. Ako bode mogoče se bo s tečajem za luženje združil tudi tečaj /a politiranje.
Ne dajmo se begati
Vsakdo se izprašuje, kje tiče pravi vzroki težkih gospodarskih prilik, ki nas tarejo danes v 13. letu po svetovni vojni, ko bi vendar gospodarsko življenje moralo biti že tako urejeno, da bi vsak delaljubiv človek mirno in zadovoljno lahko živel pri svojem poslu. Nam vsem je znano dejstvo, da Je svetovna vojna obubožala vse narode, tudi tiste, ki so kot nevtralci izpočetka vlekli iz nje zavidljive dobičke. Po vojni je prešlo bogastvo iz enih slojev na druge, milijarde premoženja je bilo uničenega, nastopila je prenagljena industrijalizacija, postavile so se naravnost brezsmiselne carinske meje, javne dajatve so se do skrajnosti zvišale, ustvarilo pa se Je tudi neko splošno
nezaupanje.
Posledica nezaupanja je današnje izredno pomanjkanje gotovine, ki je izginila iz obtoka. To nezaupanje pa ni nezaupanje v naše denarne zavode, ker za to do sedaj ni bilo pri nas nobenega povoda in je vlagateljem dobro znano, da n. pr. pri regulativnih (mestnih, okrajnih, občinskih in banovinskih) hranilnicah nihče ne more izgubiti niti pare, ker poleg hranilničnega imetja jamčijo za vloge in njihovo obrestova-nje banovine in občine z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Pri posojilnicah — kreditnih zadrugah — z neomejeno zavezo jamčijo člani z vsem svojim premoženjem, in vendar se je prekomerno dviganje vlog pojavilo pri vseh denarnih zavodih brez izjeme.
Vzrok temu pojavu ne more biti nezaupanje v našo valuto. Cene blagu padajo, to kaže da vrednost dinarja rase in da denar višje cenimo, nego smo ga poprej. Splošno je tudi znano, da je dinar stabiliziran in da naš emisijski zavod — Narodna banka — ne bo dopustil inflacije. Vsem tistim, ki so računali na inflacijo, na povečanje obtoka novih bankovcev in na to, da bodo svoje obveznosti lahko poravnali z razvrednotenim papirjem, vsem tem bodi povedano, da so se kruto varali. Inflacije ne bo in dinar se čim dalje bolj učvrščuje.
Vzroke nezaupanja
ali bolje rečeno krize zaupanja je pri nas iskati v splošni zbeganosti in vznemirjenosti, ki je nastala po polomu Avstrijskega Kreditanstalta in nekaterih velikih nemških bank, zlasti pa potem, ko je angleška narodna banka proti vsemu pričakovanju ukinila zlati standard.
Padec angleškega funta v zvezi z dogodki na ameriškem denarnem tržišču je vplival katastrofalno na tečaje vseh vrst vrednostnih papirjev. Milijarde so šle v izgubo in ni se čuditi, ako se je na podlagi često še pretiranih časopisnih vesti o teh polomih in o padanju tečajev tudi naših vlagateljev polastila nervoznost, ki so jo spretno širili ln izrabljali še razni agitatorji in mešetarji. v svoje sebične in nečedne namene. V neopravečenem strahu za svoje prihranke so vlagatelji začeli pritiskati na denarne zavode ter zahtevati od njih svoje naložbe nazaj.
Zakaj so denarni zavodi omejili izplačila?
Kakor je znano, denarni zavodi vloženega denarja ne hranijo v svojih blagajnah, ampak ga posojajo proti zadostni varnosti naprej onim, ki iščejo posojil. V svojih blagajnah obdrže vsak dan le toliko gotovine, kolikor Je običajno potrebujejo za prve ure drugega dne. Ker se je izvršil naval vlagateljev nepričakovano kar čez noč, na kar denarni zavodi niso bili s potrebno gotovino pripravljeni, je naravno, da niso mogli ustreči zahtevam vseh dviga tel jev in so morali omejiti izplačila vlog. Ta sklep denarnih zavodov je bil povsem potreben in umesten, ker le na ta na-
čin je bilo mogoče doseči, da pride vsak vsaj delno do potrebnega denarja, ne pa samo tisti, ki je zjutraj prišel v zavod.
če bi bilo občinstvo ta korak denarnih zavodov pravilno razumelo ter bi oni, ki denarja ne potrebujejo, tega tudi ne dvigali, in oni, ki imajo na razpolago gotovino, to ne skrivali doma, ampak jo kakor prej zaupali denarnim zavodom, ki so sklenili, da se nove vloge vračajo na zahtevo vsak čas v vsakem znesku, kar tudi store, bi danes omejitve izplačil pri denarnih zavodih sploh ne bilo več. Denarni zavodi bi mogli zopet v redu izplačevati vloge in posojila ter zopet dovoljevati nove kredite. Obrt, trgovina in industrija bi zopet oživeli, delavci bi dobili dela, omilila bi se brezposelnost in olajšala beda.
Kdor po nepotrebnem dviga denar ali zadržuje gotovino doma, naj pomni:
1. da ima sam izgubo na obrestih in vabi v hiše tatove in vlomilce;
2. da povzroča nevarnost, da bodo morali denarni zavodi, ako ne bodo dobili od drugod potrebne gotovine za vračanje vlog, začeti odpovedavati in izter-javati posojila. Ker dolžniki posojil ne bodo mogli vrniti, se jim bodo posestva pod ceno prodajala, v največ primerih pa bodo ostala last denarnih zavodov;
3. da ovira obrt, trgovino in industrijo, da odjema delavcem delo, množi brezposelnost in bedo;
4. da bo, če bi do tega prišlo, izgubil njegov denar doma na veljavi najmanj toliko ali pa še več, kakor pa, če ga ima naloženega v denarnem zavodu;
5. da izziva on sam s svojim postopanjem državno oblast, da bo morala nekega dne izdati odredbo, s katero bo prisilila skrivalce denarja, da ga izroče po denarnih zavodih zopet prometu. Ob taki priliki pa se utegne zgoditi, da bodo ravno vsi tisti, ki držijo denar doma in s tem povzročajo zastoj v rednem gospodarstvu, brezposelnost in bedo, utrpeli pri svoji gotovini kak odtegljaj. Opozarjamo na 1. 1919., ko so se žigosali bankovci. Onim, ki so imeli denar naložen, v denarnih zavodih, se ni odtegnilo ničesar, 5cdor pa je gotovino zamenjal ali jo vložil v dnevih, ki so bili določeni za žigosanje, je izgubil 20%>.
Bodimo torej razsodni in pametni, ne dajmo se begati in pomagajmo si medsebojno lajšati težko gospodarsko krizo!
Ferdo Jelenc, učitelj na Gostilničarski obrtno- j nadaljevalni šoli v Ljubljani.
Kalto dvignili usposobljenost našega gostilničarska
(Nadaljevnje.)
Šole in tečaji.
Kakor stoji stvar sedaj, nudijo strokovni gostilničarski pouk tri gostilničarske obit-no-nadaljevalne šole (v Ljubljani, Mariboru in Celju) in tečaji, ki jih prirejata ljubljanska in mariborska Zveza gostilničarskih zadrug in njih članice — zadruge od časa do časa. Tečaji so taki, v katerih se kuhanje ne podučuje, in je potem seveda glavni predmet serviranje, in taki, v katerih se kuhanje podučuje. V teh leži težišče seveda na kuhanju. Na gostilničarskih obrtno-nadaljevalnih šolah kuhanja ni mogoče učiti.
Nasplošno je gostilničarski strokovni pouk zelo težko spraviti v pravo smer. Tež-koča tiči v tem, da je gostilničar, kakor smo že pokazali, obrtnik in trgovec obenem, ter je težko najti razmerje v katerem naj se vsaka teh dveh plati pri poduku vpo-števa. Kakor stoji stvar danes, je pomaknjeno težišče poduka docela na obrtno plat, to se pravi na kuhanje in serviranje, oziroma samo na serviranje, in to, kar je s tem v zvezi, kakor n.pr. poznavanje surovin in drugega materijala, kalkulacija in drugo. To je veliko in je težko, več zahtevati. Vendar je posledica tega netrgovskega duha, ki vlada v vsem gostilničarstvu, dejstvo? da so za vodstvo večjih gostilničarskih podjetij bolj zmožni trgovci, kakor pa natakarji, portirji in kuharji. Trgovski duh pa je tudi natakarju in portirju, ki sta že nastavi jenca, potreben, kajti, kakor smo videli., sta ta dva prodajalca v pravem pomenu besede. Zaradi tega je potrebno, da se na trgovsko plat gostilničarskega poklica polaga tudi v šoli večja važnost. S tem bi se učenec bolj seznanil z bistvenim name nom podjetij, katerim služi, ki je rentabilnost. Tudi bi mu zveza in odvisnost pod-
jetij od zunanjega sveta stopili jasneje pred oči. Tisto pa, kar se sedaj uči v notranjem obratovanju, bi zadobilo neko gibanje ter mu postalo bolj umljivo in znanjavredno, ker bi vedel za njegov globlji smisel.
Ako se vzame šolanje gostilničarskega naraščaja v bolj trgovskem duhu, potem pridejo do veljave nekatere poteze gostilniškega obratovanja, Ki so sedaj skrite. V mislih imamo posebno to, da mora gostilna nuditi gostom razen hrane in stanovanja toliko in toliko drugih uslug. Nastavljene« in gospodar morata n. pr. vedeti, kako informirati gosta o vsem, kar ga more kot tujca zanimati. Te informacije morajo biti takorekoč na zalogi in mora tujec vedeti, da jih lahko dobi, sicer se ne bo povrnil več ter šel drugič tja, kjer ve, da so mu na razpolago. Pa tudi hrana in stanovanje se bosta nudila potem pod zboljšano obliko. Ako naj bo gostilniška služba zares dobra, mora biti pri njej udeleženo srce tistega, ki jo vrši. Srca pa manjka vedno zaradi tega, ker dotičnik ne vš, kaj dela, ne ve, kolik je pomen njegovega dela.
Gostilničarski nastavljenec mora poznati pomen svojega dela ne samo za podjetje, temveč tudi za gospodarstvo celega naroda, to se pravi za tujski promet v državi. Vsled tega je treba v šolali polagati veliko važnost na pojasnitev tujsko - prometnih vprašanj. V šolah se mora učenec prožeti s tujsko - prometnim duhom. Že nastavljenec mora v tem pogledu jasno videti, ker drugače njegovo delo ne more biti učinkovito.
Učenec si mora postati svest, da obstoja gostilniška služba iz tisoč in tisoč podrobnosti, in mora dobiti navodila za to, kako tej podrobni službi zadostiti. Tujsko-pro-metno geografijo Evrope, države in banovine mora dodobra poznati, kajti ena najbolj zaneniarjenih službenih panog v gostilni, pa vendar ona mala utež, ki utegne potegniti tehtnico bodisi na našo stran, je dajanje informacij. Vsaka informacija mora j biti prvič pametna, drugič pa dana v in- j teresu tujskega prometa. Interes tujskega prometa zahteva, da se dostikrat pomaga tudi sosedu, kajti boljše je, da gre tujec k njemu, kakor da gre sploh iz dežele. Brez sistematične podlage pa je dajanje pametnih in splošno koristnih informacij izključeno. V inozemskih natakarskih krogih se
smatra, da mora vsak natakar vedeti vse proge, po katerih tečejo ekspresni vlaki v Evropi, potem pa tem več, čim ožji krog se potegne. Okolico svojega podjetja mora poznati do pičice. Isto velja seveda za portirje, in za te še v večji meri. Pri nas pa vlada mnenje, da portirju ni trebi nič znati. Po tem mnenju se ravna 'tudi zakon ter ne zahteva od njega dokaza usposobljenosti.
Kot polnovreden gostilniški nastavljenec se smatra povsod šele tisti, ki zna zraven materinega še en svetoven jezik. Tej zahtevi bi se morale tudi vse gostilničarske šole prilagoditi ter nuditi svojim gojencem vsaj podlago za znanje drugega jezika-
V prihodnjem poglavju bomo obravnavali, kaj se da storiti glede izobraževalnega dela v gostilničarskih krogih in glede nasvetov v strokovnih vprašanjih.
Priporoča se
Gregorc & Ko. Ljubljana
Veletrgovina špecerijskega in Itolonijalnega blaga, ra*nega žganja in špirita.
. oteion 22-46	Brzojavi: Gregorc
Zahti vajte špecijalne ponudbe
SVETOVNA PRODUKCIJA ŽELEZA IN JEKLA
Lanska svetovna produkcija surovega železa in surovega jekla je ogledalo poteka svetovne krize. Produkcija surovega jekla je padla na 57*5 odstotkov one iz leta 1929, produkcija surovega jekla na 55-3%. Največ so utrpele škode U.S. A.; producirale so le 43-2 odstotkov produkcije surovega železa v letu in 46-7% produkcije surovega jekla. Leta 1929 je bila ameriška produkcija surovega jekla večja od evropske, lani je pa znašala samo še 70% evropske, čeprav je tudi ta zelo padla. Višjo produkcijo kot leta 1929 izkazuje samo Rusija, koje napori v tem pogledu so znani. Sicer sta se pa še najbolje držali Francija in Belgija s skoraj 80 odstotno produkcijo one iz leta 1929.
Indeksne številke londonskega »Economist«-a
Londonski »Economist« navaja zmeraj dvakratno računanje; najprvo do novembra leta 1928 absolutne številke in zraven relativne, pri čemer so številke za leta
ca o 3 M > T3
Baza
Povprečnost
1901—1905 Julij 1914 November 1918 Marec 1920 Januar 192(5 Marec 1927 December 1927 Januar 1928 November 1928 Baza (povprečnos!
1. 1927 = 100) Januar 1929 December 1929 Januar 1930 Junij 1930 Avgust 1930 December 1930 Januar 1931 Marec 1931 Junij 1931 November 1931 December 1931
500
579-0
1289-0
1508-0
892-5
880-5
845-5
839-0
794-0
9(5-7
92-3
89-2
82-2
82-5
70-0
67-4 60-9
68-8 70-4 09-0
co 03
M -~S 3 cd
G 'o Q
300
352-0
782-5
814-0
694-5
704-0
716-5
685-5
654-5
89-4
83-6
83-1
77-8
75-2
71-0
69-5
67-0
60-2
65-4
65-7
1901—1905 enake 100; nato relativne številke od leta 1929 do 1931, pri čemer je povprečnost leta 1927 enaka 100, torej kot pri mednarodnih efektnih borzah.
.X
3 c;
>o
% O M £
' <u
o a
F5 m <u
a
H
500
616-5
1848-0
2974-5
1117-0
909-5
1029-5
1031-0
1038-0
101-3
82-6
76-7
66-5
61-7
51-4 49-2 53-7 48-4 53-7
52-8
400
464-5
903-0
1246-0
726-5
725-0
620-5
609-0
622-5
94-8
92-4
92-6
82-8
81-5
78-0
75-3 74-5 72-4 74-5
76-7
03
K
500 553-0 1 $589-5 1709-5 758-5
725-0 • 7330
722-5
726-5
91-2
89-2
88-0
84-1
79-7
75-2
72-6
69-9
68-7
66-6
66-2
03
P.
3
■M
m
2200
2265
6012
8352
4189
3944
3945 3887 3834
94-7
88-3
86-1
78-8
76-1
68-7
66-3
66-2
63-6
65-9
65-8
T3
O
100
116-6 282-o 379-3 190-4 179-3 179-3 174-7 174-3
Najprvo vidimo, kako so cene od julija 1914 izredno hitro narasle do novembra 1918 in še bolj brezprimerno hitro do marca 1920, nakar so začele odnehavati in so bile v drugi polovici leta 1927 in v letu 1928 skoraj enake, sedem četrtin onih od let 1901—1905 in za ca. 60% nad cenami leta 1914.
Pri drugem oddelku številk moramo biti previdni; kajti če vzamemo za bazo povprečnost leta 1927 s številko 100, moramo vedeti, da so bile cene leta 1927 ca. 185-odstotne onih v letih 1901—1905, kakor nam kaže gornja tabela; in v tej izmeri bi se morale spremeniti vse številke, če bi vzeli za bazo povprečnost let 1901—1905 s številko 100. Primerjanje z
letom 1927 nam pravi, da je bila v preteklem decembru cena cerealij in mesa 69-odstotna one v letu 1927, cena drugih živil 65-7-odstotna, cena tekstilij samo 52‘8-odstotna, cena mineralij 76'7-odstotna in cena drugega blaga 66-2-odstotna, skupaj 65-8%. To se pravi: če si dal za vse navedeno blago leta 1927 100 funtov, si jih dal v preteklem decembru samo 66. Hoteč dobiti primerjanje s predvojnimi leti, moramo izvesti gori omenjeno korekturo. Vidimo, da so v zadnjih letih v ceni najbolj padle tekstilije, najmanj pa minera-lije. Iz tega si moremo razjasniti marsikakšen pojav v gospodarskem življenju Velike Britanije v zadnjem času.
Produkcijo sladkorja v Jugoslaviji v kampanji 1931/32 ceni Licht na 80.000 ton, kar je 24.000 ton manj kot v seziji 1930/31.
Izvoz cementa iz Jugoslavije v Sirijo je znašal v tretjem lanskem četrtletju okoli
14.000 ton. Prodaja se v Siriji ceneje kot vsak drug cement, tudi ceneje kot ga prodaja domača sirska tovarna cementa.
Delniških bank v Jugoslaviji je 659; njih skupna bilančna svota je izkazana z 20 milijardami Din, rezerve 800 miljonov, vloge 10.300 milijonov.
Veliki mlin Union d. d. v Osijeku bo likvidiral. Bilo je to naj večje tovrstno podjetje v Jugoslaviji in je eksportiralo zlasti v Avstrijo in Češkoslovaško.
Holandija in Belgija varujeta druga drugo; sklenili sta dogovor o gospodarskem sodelovanju glede izvoza in uvoza.
Družbo Columbia Gramophone je prevzela družba Grigsby Grunow Chicago, ki zaposluje okoli 14.000 delavcev. Ta fuzija je največja koncentracija v svetovni radio-industriji.
Demantov iz Južne Afrike v London v
prvi polovici tekočega leta ne bodo pošiljali, a prodaja v Londonu se nahajajočih zalog se bo nadaljevala.
Pridelek riža v Siamu bo letos manjši kot je bil sicer in ga cenijo na 16,330.000 met. stotov proti 26,316.000 v preteklem letu in 24,700.000 stotom v povprečnosti zadnjih petih let. Lani so izvozili 17,800.000 stotov riža, letos bo izvoženih maksimalno
7.200.000 stotov.
Brezposelnost na Dunaju je narasla v drugi decemhrovi polovici za 8400 na 114.800 oseb in je dosegla s tem svoje najvišje dosedanje stanje.
Obtok bankovcev v Nemčiji je po zadnjem izkazu Državne banke v znesku 5198 milijonov mark krit s 12-2 odstotki.
Societč Generale de Belgique krajša dividendo in bo za poslovno leto 1931 izplačala 140 frankov proti 200 frankom v preteklem letu.
Ogrski kontingent za drva iz Jugoslavije znaša za tekoče leto 1,112.390 met. stotov; uvozna carina za ta kontingent je 0-35 zlatih kron. Uvozna carina zai drva preko kontingenta je 0'50 zl. kron.
Poljska banka bo predlagala upravnemu svetu izplačilo 12 odstotne dividende.
Cena dušika v Poljski je za pomladansko sezijo močno znižana in je nižja kot inozemska. Ker je poraba krita z domačo produkcijo bo uvoz iz inozemstva prepovedan.]
Veg svilenih tkalnic v Lodžu se je združilo v konvencijo, ki bo uredila cene, plačilne pogoje in v slučaju potrebe tudi pro-j dukcijo.
Število poravnav v Avstriji je znašalo vj preteklem letu 3511, konkurzov 816; šte-j-vilke za leto 1930 so 2695 in 694. Število poravnav se je povišalo za več kot za 30| odstotkov.
Križanje pšenice in rži, ki obeta dobre uspehe, je izumil angleški profesor agrikulture R. Biffen.
Že v 24 urah
barva, plesira in ke mično snaži obleke, klobuke itd.
Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
m m   tihi mi n— naawcM«n——i im ■■■■■■■. mhimu »i ■■■	\
Chatillon, tovarna umetne svile v Milanu, glavnica 200 milijonov lir, je ustavila nota-j cijo svojih delnic na italijanskih borzah.
Letne bilance ameriških velebank sej odlikujejo po izredni likvidnosti; prikrojene so nervoznosti občinstva, kot so bile! prikrojene že vmesne bilance od 30. septembra 1931.
Portugalska vlada je izdala pravkar odredbo, v kateri se naznanja opustitev zlatega standarda.
V Hamburgu je 175 ladij brez dela; njih vsebina je 700.000 ton, Ikar pomeni za Hamburg rekord ladijske brezposelnosti.
Trije industrijski komisariati v Rusiji so bili pred kratkim na novo ustanovljeni: težka industrija, lahka industrija, lesna industrija.
Hranilne vloge nemških hranilnie so
padle v oktobru za 283 milijonov mark, v novembru za 192 milijonov na 9745 milijonov.
American Smelting and Refining Co
plača 12V2 odstotno dividendo proti 37V20/" v prejšnjem četrtletju.
Lesno tržišče v letu 1931
V	svetovni lesni trgovini je bila koncem '• 1931 zelo slaba situacija in to zlasti radi motenj v izvozu, raznih deviznih odredb ■kakor tudi uvoznih omejitev posameznih držav. K vsem tem ležkočam so se pridružile še razne finančne neprilike, v katere 80 zabredle nekatere države. Kakor vse okornosti kažejo, niso izgledi za letošanje l©tg, ali vsaj za prvo polovico tega leta, nič ^aj ugodni. Lesna trgovina se bo morala se nadalje boriti s krizo, koje trajanje je Popolnoma negotovo.
Ce hočemo proučiti splošne prilike v lesni trgovini, je potrebno, da si ogledamo Položaj po posameznih državah. Iz poročila »Jugoslovanskega Lloyda« posnemamo:
Jugoslavija: Jugoslovanski izvoz kaže v preteklem letu veliko nazadovanje. .Nekatere panoge so nazado vale celo za 50 %. Po količini je znašal izvoz lesa v prvih treh četrtinah leta tako-le:
Konkurzi in poravnave
vagonov gradb. lesa drv
1929	1930	1931
110.651	93.853	58.624
48.244	28.363	18.395
1930	1931
62-0	30-9
54-9	35-0
946-3	531-9
125-8	92-9
Iz tega vidimo, da je nazadoval izvoz drv za kakih 30 % od 1. 1929 in sicer gradbenega lesa na hlodih 50 % od 1. 1929-Tudi izvoz železniških pragov se je zelo 'zmanjšal; v tretji četrtini 1. 1931 je bilo izvoženih iz Jugoslavije 356.000 železniških pragov, napram 546.000 komadov 1. 1929. — dede na vrednost nam kaže izvoz lesa sledečo sliko (v milj. Din):
1929
lesni proizvodi	90‘9
drva	106-3
gradb.	les	1101-3
Pragi	132-5
Celokupna vrednost izvoženega lesa je znašala v prvih devetih mesecih leta 1931 691 milj. Din, napram 1430 milj. Din v istem razdobju 1. 1929; vrednost se je torej zmanjšala za 739 milj. Din.
Istočasno z nazadovanjem količine, je zaznamovati tudi pade« cen lesu. Zlasti občutno so padle cene igličastemu in bukovemu lesu, d oči m je bila hrastovina bolj odporna napram tej slabi tendenci.
V	letu 1931 je bil osnovan tudi kartel vseh izvoznikov lesa Jugoslavije. Na konte-ienci vseh producentov v državi se je dogovorilo glede razdelitve kontingenta za izvoz v Francijo; isto^isno pa je bilo sklenjeno, <ja s6 z ozirom na slabo tendenco, Produkcija v letu 1932 zelo omeji.
Romunska: Tudi romunski izvoz lesa je v letu 1931. zelo nazadoval. Po sedanjih Podatkih izgleda, da bo to nazadovanje znašalo kakih 30%. Temu so predvsem 'rive tarifske težave pri uvozu v Nemčijo, ter devizne odredbe pri uvozu v Madžarsko. Pripomniti pa je treba, da se je izvoz morskim potem preko Galaca kljub vsem precej dobro razvijal in zlasti še, če upoštevamo močno konkurenco ruskega lesa.
Poljska: Gospodarska depresija je najbolj prizadela poljski izvoz lesa. Radi carinske vojne med Poljsko in Nemčijo, je bila Poljska prisiljena reorijentirati svojo le®no trgovino napram Franciji in Angliji. Ko je prva ves uvoz lesa kontingentirala, Je bil prizadejan Poljski prvi udarec, pa-ec angleškega funta pa je dodal še svoje. 'Udi tega so tudi cene lesa v Poljski najbolj padle; njih padec znaša lu 40 % na-Pram 25 % v ostalih državah.
Rusija: Za ruski izvoz lesa je merodajno Predvsem angleško tržišče. Dobavo 600.000 •standardov lesa, ki jo je imela Rusija dobaviti Angliji, so morali znižati na 100.000 * andardov in vrhu vsega je Rusija morala znižati še cene od prvotno določenih. Kako ■’0 >o letos vršila lesna trgovina med Ru-Mjo j11 Anglijo, ni mogoče še ničesar reči;
0	nje pa je v veliki meri odvisno splošno sanje v svetovni lesni trgovini. Značilno Pa je to, da Rusija noče več prodajati Ang-'M bukovine, češ da so cene prenizke.
Nordijske države: Ruska konkurenca je T? občutno zadela izvoz lesa Iz nordijskih ' >zav. Tako je švedski izvoz nazadoval /a
o-	0//°' ^ins^i za 20 %, cene pa za 18 do r’ % • * udi na Norveškem so izgledi za ^to 1932 zelo neugodni.
Izmed vseh držav je Italija najvažnejša za uvoz jugoslovanskega lesa. Na >.a ost pa je uvoz v to državo letos nazadoval v prvih 10 mesech za 27 %. Radi sla-lega finančnega položaja države je skoro l*>polnoma prenehala vsa gradbena delavnost v Italiji in zlasti so bila prekinjena ^sa dela za obnovo po potresu porušenih krajev južne Italije.
Francija: Glede uvoza lesa v Francijo "! nsogoce še ničesar točnega reči, ker še >so razpredel jeni kontingenti med posa-n^zne države. Ti kontingenti se bodf) do-
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico
o	otvorjenih in opravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza od 21. do 31. decembra 1931.
A. OTVORJENI KONKURZI:*
Dravska banovina:	Robič Walfried,
Pekre; Weiss David, Rogaševci.
Savska banovina: »Fortuna«, Piroška Ljudevit, Novi Marof; Jesensky Marijo, Zagreb; Kanold d. d., Karlovac; Ubl Zlatka, jugoslav. Houdson Essex auto-mobilus k. d., Zagreb; Vidic Valent. Zagreb.
Drinska banovina: Dukič Radivoj, ša-bac; Pajič čedomir, Bogosava.
Dunavska banovina: Lederer Mavro, Sv. Ivan žabna; Panecki Vaso, Bela Crkva, Zimmerman Franjo, Temerin.
Vardarska banovina: Canič Kuzma, Priština; Dimitrijevič J. Djordje, Djor. djevič Spaso i Djordjevič Vasilij, Bitolj.
Beograd, Zemun, Pančevo: Pančevač-ka Kreditna banka d. d., Pančevo.
B.	RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Dravska banovina: Bohmerwald Henrik, Ljubljana; Cerlini Drago, Celje; »Iskra«, Celje; Kekič Jovan, žablje; Praprotnik Jerica, Marenberg; Praprotnik Štefan, Marenberg; Preac Jakob, Maribor; Putan Adolf, Celje; Rešek France, Beltinci; Žnidaršič Karel, Oblo-čice pri Ložu.
Savska banovina: Bast Ivan, Kutina (dan prijave odredi kot. sud v Kutini); »Drava« d. d., Zagreb; Ivanko Franjo, Zagfeb; Tatalovič et Priskič, Sušak.
Primorska banovina: Seserdič Stipo, Sinj, Smetana Josip, Senj.
Drinska banovina:	Freiman Josip,
Vinkovci; Rotmiler Herman. Sremska Mitroviča; Stark Gjure, Rajevo selo.
Dunavska banovina: Fodor Otto, Vel. Bečkerek; Futo Tomo, Subotica; Kiš De-ža, Senta; Klein i Mor, Krstur; Pister Karl, Subotica; Popovič Jovan, Markovec; Remesberger Gerhard, Vršac; Vu.. jani^ Ničifor, Indjija.
■* Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu. ,
a
On
TRGOVSKI PLES! — Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča javnost, da se v letošnji predpustni sezoni ne vrši nikak Trgovski ples, kakor je bilo objavljeno v časopisju, ker ima ljubljansko trgovstvo resnejše skrbi, kakor prirejati plese, predvsem pa ima pred očmi »Pomožno akcijo«, s katero hoče pomagati najbednejšim. — Načelstvo. v
Gremij trgovcev naproša p. t. člane, da v čimvečjem številu posetijo dobrodelno akademijo, ki jo priredi na korist bednikov in brezposelnikov mestna občina dne 14. t. m. v prostorih hotela »Union«. — Načelstvo.
Moravska banovina: Markovič S. Vladislav, Aleksandrovac.
Beograd, Zemun, Pančevo:	»Artaš«
Diamant Natalija, Zemun; Naumovič Todor, Beograd; Miličevič Slavko, Zemun.
C.	ODPRAVLJENI KONKURZI:**
Dravska banovina: Lenart Josip, Ljubljana.
Savska banovina: Očič Ljubomir, Si-sak.
Drinska banovina: Kojič Milan, Sedlar; Sarkovič 2ivko, Rača.
Dunavska banovina: Krišava Andrija, Novi Sad, Nenin P. Sava, Titel.
Moravska banovina: Andjelkovič Ste-van, Paračin; Dunič Dragoljub, Paračin; Nešič Dušan, Niš; Paligorič Vasilij, Svi-lajnac; Radovanovič Borivoj, Cuprija; Stamenkovič Miodrag, Jagodina; Stevanovič Ljubica, Aleksinac.
Vardarska banovina: Smiljevič Petar Hadži, Carevo Selo.
Beograd, Zemun, Pančevo: Andonovič Donče, Beograd; Hinkovič Lazar K., Beograd; Kalderon Aron Buki, Beograd; Nikolič K. Lazar, Beograd.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina: Kanold d. d., Karlovac, Ruppe Vjekoslav, Srpske Moravice.
Vrbaska banovina: Hejč Peter i žena Lesmejater, Odžak.
Primorska banovina: Valle Gian Bat-tista, Split.
Dunavska banovina: Farago i sin, čantavir; Klein i Freigang, Novi Sad; Lukačevič Dezider, Sombor; Pesing — Veliki pariški magacin, Novi Sad; Viten-berg Henrik, Ridjica.
** Vzrok, zakaj je bUo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu.
RO'LEX
knjigovodstvo
VSAK DAN BILANCA
..KARTOTEKA'* d. z o. z. Ljubljana, Seienburgova 6/1 Telefon štev. 33-58
SVETOVNA PRODUKCIJA LETA 1931 MANJŠA
Po neki ameriški statistiki je padla svetovna produkcija petroleja v prvih desetih lanskih mesecih napram istim predlanskim mesecem od 1179 na 1129 milijonov s<xl-čkov & rSl hi. Zedinjene države Severne Amerike so skrčile svojo produkcijo od 754 na 703 milijone sodčkov, Venezuela od 119 na 100, Mehika od 34 na 28, Nizozemska Indija od 32'3 na 27-7, Columbia od 17 na 15-3 in Peru od 10-5 na 8'3. Nasprotno je pa Rusija pomnožila svojo produkcij) od 105 na 129-5 mil. sodčkov, Rumunija od 32'9 na 39-1, Perzija od 36-8 na 38'3, Argentina od 7-5 na 9'6, Trinidad od 7-8 na na 8-2, Britanska Indija od 5'8 na 6'S in Nemčija od 0-98 na 1 milijon sodčkov.
Sveže naj fine še norveško
olj<
iz lekarne
Or. G. i*icc©li-ga v LiatibijjesBi
se priporoča bledim in slabotnim osebam
ločili na podlagi povprečnega uvoza v, to državo v 1. 1925 — 1929, znašali pa bodo le % tega povprečnega uvoza in bodo razdeljeni na 4 kontingente v letu. Vsekakor pa bo uvoz v Francijo otežkočen radi povišanja poslovnega davka na les v Franciji, kakor tudi radi odredb, ki jih misli Francija naperiti proti onim državam, ki uvajajo ue-vizne omejitve.
Nemčija: Nemčija je i producent i kon-zument lesa. Napeti trgovinski odnošaji med Švico in Nemčijo so zelo poslabšali uvoz nemškega lesa v Švico. Sicer pa je vladala na nemsiuh tržiščih občutna depresija, ki je zlasti prizadela avstrijsko in čchoslovaško lesno industrijo. Cene gradbenemu lesu so nazadovale za dobrih 45 %, one žaganemu blagu pa za okoli 20 %. ■
bona
Tečaj 8. januarja 1932.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2258-80	2265-64
1'erlin 100 M		—•—	—•—
Bruselj 100 belg ....	78276	785-12
Budimpešta 100 pen"’'	_•—	—•—
Cui loo fr		1097-85	1101-15
London 1 funt	187-23	194-73
Newyork 100 dol., kabel		—•_
Newyurk 100 dolarjev	5614-05	5631-05
Pariz 100 fr. 		22D-91	221-57
Praga 100 kron ....	166-98	167-48
Stockholm 100 šved. kr		—•—
Tr.t 100 lir		283-52	28952
Nova Lichtova cenitev sladkorja
Licht ceni sladkorno produkcijo Evrope z Rusijo vred v kampanji 1931/32 na
7.770.000 ton proti 10,640.000 tonam v kampanji 1930/31. Produkcijo Rusije ceni na 1,900.000 ton proti ‘2,010.000; ni še dolgo, ko je cenil Licht produkcijo Rusije na
1.700.000 ton. Nova cenitev se v primeri z lansko produkcijo gl&si sledeče, in sicer v 1000 tonah surovega sladkorja:
+ ali — proti
Dežela	1931/32	1930/31
Velika Britanija	260	—	224
Belgija	205	—	78
Bolgarija	28	—	30
Češkoslovaška	815	—	311
Danska	122	—	46
Finska	5	+	1
Francija	870	—	326
Gdansk	20	—	18
Holandija	175	—	125
Italija	360	—	60
Irska	8	—	18
Jugoslavija	80	—	24
Latvija	7	+7
Litva	13	+	6
Ogrska	125	—	109
Nemčija	1550	—	979
Poljska	500	—	292
Avstrija	165	+	15
Rumunija	55	—	108
Španija	345
Švedska	144	—	43
Švica	6	—
Turčija	16	+6
Evropa	brez	Rusije 5874	—2755
Rusija	1900	—	110
Evropa	z Rusijo	7774	—2805
Od vseh navedenih 24 dežel so zvišala produkcijo samo štiri, dočim sta ostali dve deželi pri isti produkciji kot sta jo imeli v prejšnjem produkcijskem letu.
Svetovnotrzne cene so si deloma opomogle
Iz Pariza pišejo:
Svetovni blagovni trgi, ki so v novem bru po močni hausse prejšnjega meseci veliko zgubili, so se mogli v decembru nekoliko popraviti. Razen sladkorja in bakr; ni noben važen mnoštveni predmet pade' na jesensko globinsko točko, če račun imo v zlatu. V decembru samem so se nadalje oslabili baker, pšenica, kože in sladkor, utrdili so se bombaž, volna, kava in kav čuk, dočim je ostal petrolej nespremenjer in je mogel obdržati svoj tečajni novem berski dobiček. Razvoj cen v zadnjih treb mesecih se vidi iz sledeče tabele:
Pričetek
Blago	Nov.	Dec.	Jan
Bombaž (New York)	6-70	610	6'2
Volna (Antwerpen)	24-—	23'25	24-2:
Baker (Hamburg) 58-— 53-50 50-2 Petrolej (New York)	0-56	0-71	0-71
Pšenica (Chicago)	63-—	55-75	53-7'
Sladkor (New York)	3-40	3-21	3-1
Kava (New York)	6-—	6-50	7--
Kože (New York)	7-25	6-75	6-6
Kavčuk (New York)	4-45	4-28	4-4
Povprečno vidimo na svetovnih trgih torej vendarle precejšnjo odpornost, ki s mora tem više ceniti, ko so se v istei času vršili na efektnih trgih veliki odpi; v tečajih delnic. Prej bi bili ti moment gotovo bolj vplivali na blagovne trge i' sicer v smeri na baisse. Slej ko prej osti ne pa nepojasnjeno, če ni vir odporne sil blagovnih cen strah pred denarjem in tem posredno tudi pred papirji, glasečim se na denarne svote.
oseh orst eno- in večbarvne
Jugografika
Liubliana, So. Petra nasip 23
KOLIKO IMA RUMUNIJA ŠE ŽITA NA RAZPOLAGO
Pšenice za eksport ima Rumunija i razpolago še 40.000 vagonov. Vsa lansl produkcija je znašala 350.000 vag.; 220.01 vag. so določili za dom, 72.000 vagoni so eksportirali, ostanek čaka še na ek port. Od koruznega pridelka v znesku c
700.000	vagonov so vzeli za domačo p rabo 400.000, dočim je za eksport nam njenih 300.000 vagonov. Glede ječmena i ovsa ni še natančnih podatkov, zdi se p da zaloge niso velike.
Produkcija železa in jekla v Avstriji. V
prveip letospjejn četrtletju je bila ta pro-lukcija sledeča: surovo železo 35.351 ton (proti 80.847 tonam v prvem lanskem in 56.495 tonam v zadnjem lanskem (četrtletju); jeklo 84.086 ton (145.176 in 90.588 ton); valjano železo 69.868 ton (109-807 in 15.183 ton). Razen v valjanem železu jo bila torej produkcija slabša kot v zadnjem lanskem četrtletju in v vseh vrstah leprimerno slabša kot v prvem lanskem četrtletju.
Brazilskemu kavnemu zavodu je dovoljen od vlade za nakup kave jamčeni kre-lit 20 mil. dol.
v Fuzija italijanskih plovnih družb izvr-;ena. Ustanovni občni zbor pove italijanske olovne družbe »Italia«, v kateri so združene družbe Cosulich, Lloyd Sabaudo in \Tavigazione Generale, se je vršil 2. t. m. Predsednik je vojvoda Abruški. »Italia« bo oskrbovala atlantsko pomorsko službo, ločim predstavlja novi, istemu koncernu pripadajoči >Ll0yd Triestino« zvezo onih talijansldh plovnih družb, ki oskrbujejo službo v Sredozemskem morju in proti Daljnemu vzhodu.
Turške uvozne določbe. Sistem uvoznih contingentov, ki ga je vpeljala Turčija 18. lovembra 1931, je bil z dekretom od 12. lečembra podaljšan za prvo četrtletje 1932 n nekoliko spremenjen. V prvi vrsti se izločijo iz sistema nekatere surovine in polfabrikati, ki se uvažajo za turško industrijo in poljedelstvo, tako n- pr. stroji, nedikamenti, itd. One vrste blaga, ki se morejo v bodoče uvažati brez omejitve izven kontingenta, so doslovno navedene; /.lasti so to tekstilni, papirni, železni iz-lelki, električni stroji, mineralne vode, itd.
V seznamu so navedene tudi spremembe v dosedanjih uvoznih kontingentih, ki po-neujajo za uvoznike bistveno poslabšanje. Nekatere vrste so od uvoza sploh izključene 'ako usnjeni čevlji, konfekcija, odeje itd. Važna jo tudi sprememba, da spada v poštnih ovojih poslano blago v kontinente. V preteklem letu tako blago ni bilo ' kontingente vračunjeno.
Spojitev v produkciji platine. Pred krat-aro so jo ustanovila v Londonu z imenom -Consolidated Platinum Ltd.« centralna irodajna organizacija za platino, obsegajoča producente Rusije, Kanade, Južne Vfrike in Colombio, to so pravi 95 odstotkov svetovne produkcije. Producenti se zaležejo, <ja prinesejo vso svojo produkcijo le potom Londonskega urada omenjene zve-e na trg. Kartelna organizacija izjavlja, da io namerava ceno platine umetno dvigniti, ©m več hoče le obstoječe cene konsolidirati. V zadnjem času plačana cena 37 dolarjev za unco se smatra tako zg. kupce kot a prodajalce za zadovoljivo. Koliko časa ,e bo kartel, ki hna tako izredno monopol-10 stališče, s to ceno zadovoljil, je seveda irugo vprašanje; slučaj cinkovega kartela pravi, da se pozneje vseeno skuša cene dvigniti. Kakor vemo, je cena platine zelo olcbala. Napram maksimalni ceni 30 fun-iov v letih 1919 in 1920 pomeni sedanja cena velik padec. Londonsko prodajno centralo vodi L. Ginsburg, ravnatelj ruskih pspodarskih podružnic v Londonu; v 'pravnem svetu bodo pa zastopani vsi produkcijski okraji- Glede cene platine smo poročali tudi v članku o svetovnih blagov-■ iih trgih.
V	srpbru naj plačujejo inozemske dr-
,avc Ameriki svoje dolgove, predlaga ameriški senator Borah.
Angleška železna produkcija pada. V
povprečnosti meseca januar—julij 1931 je znašala angleška produkcija surovega železa le 332.000 ton proti 516.000 in 632.000 tonam v isti lanski in pred-lanski povprečnosti, številke za surovo jeklo so 440.000, 608.000 in 803.000 ton. Uvoz železa in jekla je padel v letošnji mesečni povprečnosti na 215.000 ton proti 242.000 in 235.000 tonam, a ni tako padel kot eksport, ki izkazuje 167.000,
263.000	in 365.000 ton. Torej nazadovanje vsepovsod.
Češkoslovaška kot producent tobaka To vprašanje mora tudi nas zanimati; več ko producira češkoslovaška tobaka, manjši so naši izgledi za izvoz. Pridelovanje tobaka v češkoslovaški se je v zadnjih letih močno dvignilo. Dočim je gojilo leta 1919 pridelovanje tobaka le 82 občin, jih naštejemo leta 1930 že 353. število pridelovalcev je naraslo od 372 na 4110, pridelovalni prostor od 603 na 7498 hektarov, letos pa še nadalje na 8400 ha. Napredek je pa še bolj viden spričo zboljšanja kvalitete in temu odgovarjajočega večjega donosa. Povprečno je prišlo leta 1919 na 1 ha 375 kg tobaka, leta 1930 pa -2343 kg; finančni efekt na 1 ha je narasel v isti dobi od 139 na 7545 Kč.
S pšenico obdelana zemlja. Ves s pšenico obdelani svet na zemlji (brez Rusije) je cenjen na 94*8 milijonov hektarov proti 98-8 milijonom v preteklem letu. Evropa je udeležena z 29 4 milijoni (lani 29*5), Kanada 9-3 (10-1), U. S. A. 23-5 (23*9), Britanska indija 12-8 (12-3), Argentina 7*2 (8), Avstralija 5-4 (7-3), druge dežele 7*5 (7*7). Ker je po ruski petletki pričakovati v tekoči kampanji v Rusiji 6 mil. ha več, bi bilo na vsem svetu z Rusijo vred 1 do
1-5 mil. ha več posejanih s pšenico kot lani.
Mednarodna sladkorna pogajanja glede
produkcijske omejitve, zlasti na Kubi, so odložena, na februar.
Žveplena konvencija se maje. Med ameriškimi producenti žvepla obstoji konvencija, ki se peča v prvi vrsti s kontingen-tacijo posameznih prodajnih trgov. Italijanska industrija, ki je združena v državnem prisilnem sindikatu in ki kaže neprestano ekspanzijska stremljenja, je zahtevala sedaj zvišanje svojih produkcijskih kvot. Amerikanci, ki imajo v kon-tingentnem dogovoru vodilno vlogo, se tem zahtevam protivijo, in ker Italijani nočejo odnehati, bo prišlo najbrž v bližnjem času do odpovedi konvencije.
%
Tržne cene v Mariboru 1. januarja 1932.
1 kg govejega mesa 1. 10—12, II. 7—8, III. 4—6, jezika svežega 12—14, vampov 4—7, pljuč 4—6, ledvic 10—14, jeter 4—5, možganov 13—15, parkljev 4—5 vimena
4—5, loja 1*50—6 Dn.
Teletina: 1 kg teletine I. 12—14, II. 8— —10, jeter 12—14, pljuč 10—12 Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 8—14, sala 12—14, črevne masti 6—10, pljuč 5— —10, jeter 5—8, ledvic 10—15, glave 6— —8, nog 5—6, slanine sveže 10—14, papricirane 15—20, prekajene 15—20, masti 14 —18, prekajenega mesa 12—20, gnjati 18 —20, prekajenih nog 5—7, prekajenega jezika 20—28, prekajene glave 6—12 Din. Drobnica: 1 kg ovčjega mesa 8—10 Din. Klobase: 1 kg krakovskih klobas 14— 26, debrecinskih 13—22, brunšviških 10— —16, pariških 18—24, posebnih 15—24, safalad 15—25, hrenovk 18—24, kranjskih 22—28, 1 komad prekajenih 3—4-50, 1 kg mesenega sira 18—24, 1 kg tlačenk 12— —20, salam' 50—80 Djp.
Konjsko moso: 1 kg konjskega mesa L 4, II. 2 Din.	£
Kože: 1 kom. konjske kože 80—100, 1 kg goveje kože 6—7, telečje kože 10, svinjske kože 3'50, gornjega usnja 52—80, podplatov 40—57 Din.
Perutnina: 1 piščanec, majhen 12—15 Din, večji 20—32, kokoši 25—35, race 20 —30, gosi 60—85, purana 50—100, zajec domač, majhen 8—10, večji 20—30 Din.
Divjačina: 1 kom. fazana 25, zajca 20— 35 Din.
Ribe: 1 kg krapov 20—22, morskih rib 20—40, polenovk 12—26 Din.
Mleko, maslo, sir, jajca: 1 lit. mleka 2 —3, smetane 10—12, surovega masla 24— 32, čajnega masla 36—48, masla kuhanega 30, ementalskega sira 60—80, polemen-talskega 32—40, trapist nega 18—25, groj-skega 20—25, tilskega sira 20—26, parmezana 80—100, sirčka 8—10, 1 jajce 125—
1-75 Din.
Pijače: 1 liter vina novega 6—10, starega 12—24, črnega 9—14, piva 9, 1 steklenica piva 5—5-50, 1 sodček (25 1) 150, 1 liter žganja 25—30, ruma 36—56, sadjevca 3—4, 1 steklenica pokalice 1-75 Din.
Kruh: 1 kg belega kruha 4-40, polbe-lega kruha 3'80, 1 kg črnega kruha 3-10, rženega —, 1 komad žemlje 0-50 Din.
I
K
Vinocet
Tovarna vinskega kisa d. z o. z. Ljubljana
nudi
najlinejši in najokus-
neisi
NAMIZNI KIS
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo!
lehničnn in higijjenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji
1’isarna: Ljubljana, Dunajska cesta la II. nadstr. Telefon št. 23 89
Sadje: 1 kg jabolk I. 2—5, II. 2—5, IH 2—5, sliv 8—12, hrušk I. 3—5, II. 3—5,; III. 3—5, 1 limona 0-50—1, oranže 1—?
1 kg rožičev 6, smokev 6—12, dateljev 40 mandeljev 40—56, orehov 5—6, orehov lu ščenih 19—20, rozin 17—24, maka 12—W dinarjev.
Špecerijsko blago: 1 kg kave I. 40—8$
II.	38—68, pražene I. 44—94, II. 40—56, čaja 60—250, soli 275, popra celega 40—: —52, mletega 40—52, cimeta 56—60, paprike 30—48, testenin 7-60—12, marmelade 18—36, pekmez 9—10, medu 14—2vj sladkorja v prahu 14-50—15, v kristala 13—13-50, v kockah 14-50—15, kvasa 34-—40, škroba pšeničnega 10—20, riževp^? 18—25, riža 3—12, 1 liter kisove kislipf 45—50, kisa navadnega 2—4, vinskega 4" —8, olja olivnega 16—20, bučnega 13—14 špirita denat. 9—10, mila 11—16, sode l*8f —2, ječmenove kave 8—14, cikorije 16-i -20 Din.
Žito: 1 kg pšenice 2-35—2-50, rži 175-1
2-50, ječmena 1-75—2, ovsa 175—2-56 koruze 1-40—2, prosa 1-40—4, ajde 1-40-—2-50, fižola 175—4, graha 12—14, leč« 8—12 Din.
Hlevski izdelki; 1 kg pšepične moke ,0t'
4-15—4-50, 1 kg 0 4-10—4-50, 1 kg 1 4
1	kg 2 3-90—4-25, 1 kg 4 3-50-3-85, 1 M 5 3-25-375, 1 kg 6 3-3-65, 1 kg 7 225-
3-50, 1 kg ržene moke I. 4-30—3-50, IJ
2-90—3-25, prosene kaše 4—5, ječmenčld
3-40—12, otrobov 1—2, koruzne moke 1 'f —2, koruznega zdroba 225—375, pšegiČ nega 4-30—5, ajdove moke št. 1 5—6, št.5 3-50—5, kaše 6 Din.
Kurivo: 1 m3 trdih drv 100—112, mehki!' 90—100, premoga trboveljskega 40—44 velenjskega 24—28, 1 kg oglja 2, kok9? 0-75—1, 1 liter petroleja 7, 1 kg kat bida 6—7, sveč 14—36, 1 liter bencina ' dinarjev.
Zelenjava: 1 komad endivije 0-50—14$ motovilca kup. 1, 1. kg radiča 12, 1 glav* zelja poznega 2—3, ohrovta 2—4, 1 koB> karfijole 4—12,	1	kupček špinače §
1	šopek peteršilja 0-25, zelene kom L —1-50, zelenjava za kuho 050, 1 kg čebul«
5—6, česna 10—16, 1 kom. pora 0'50, ! kup. korenja vrtnega 1, pese rdeče 1(T| pe 1, kolerabe kom. 0-50, 1- kg kroinph’^ poznega 1—1-50, hrena 12—14, zelja kisle ga 3—4, repe kisle 2 Din.
Mariborsko sejms^o poročilo. Na svifll ski sejem dne 8. januarja 1932 je W pripeljanih 69 svinj, cene so bile sledeč® mladi prašiči 5 do 6 tednov stari kom9' Din 50—80, 7 do 9 tednov stari 90—1$ 3 do 4 mesece stari 150—200, 5 do 7 iUf secev stari 350—400, 8 do 10 mesecev si* ri 450—500, 1 leto stari 650—700, 1 ® žive teže 5—6-50, 1 kg mrtve teže 8—'1* Prodanih je bilo 54 svinj.
H
Dobave. Pri Drpvski radionici v Lj6l ljani se bo vršila dne 19. januarja t. 1. g‘f de dobave jesenovega lesa, dne 20. jaUj arja t. 1. glede dobave ovojnega železa ' 21. januarja t. 1. glede usnjenih okoV*1 (»kožnih okova«). Pogoji so na vpogk vsak delavnik v pisarni uprave Dravelj radioniee v Ljubljani, Kobaridska ul. f — Mašinsko odelenje direkcije držav6 železnic v Ljubljani sprejema do 15, j nuarja t. 1. ponudbe za dobavo denatU1 ranega špirita. — Gradbeno odelenje ( rekcije državnih železnic v Ljubljani spf jema do 15. januarja t. 1. ponudbe za * bavo mehkih desk in plohov (pogoji 1 na vpogled pri navedenem odelenju. j (Natančnejši podatki so v pisarni Zbor« ce za TOI v Ljubljani interesentom » vpogled.)
 -
Špedicij stko podjetje
it. Hanzingcr
Telefon št. 20-60
Cjubljana
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora. Carinsko skladišče. Mestne trošarine prosto skladišče. Carinsko posredovanje. Prevoz pohištva s pohištven mi vozovi in avtomobili
TISKARNA
MERKUR
- LJUBLJANA -GREGORČIČEVA 33
se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin. Tiska časopise, knjige. brošure, cenike, štatute. tabele i.t.d,
LASTNA
KNJIGOVEZNICA
Naročajte in širite »Trgovski list«!
»
AGRIPPA
-
<(
kartoteka v obliki knjige
je praktična, moderna, ker nima predalor in omar, je pa tudi poceni
Pojasnila in navodila daje »A G It I P P A« - kartoteka LJUBLJANA, Selenburgova ulica štev. 1
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.