Hiša
Veselo so se igrali otroci na cesti. Kar pribuči Teter tev razkropi male drobljance na vse strani Kako dobro je bilo, da so otroci zuali kraj, katuor veter nij mogel za njimi. Nu, zdaj le razgrajaj, kolikor si; ti poljubi, stari razgrajač! Ne bojimo se te, ne; tukaj v hiši pri očetu in materi smo t Taraeia z&retji, ter gledamo pri zaprtem okiiu, kako se jeziS in noriš zunaj po cesti, po polji iB po vrtčh. Ha, ha, kako ropotaš z vrati in okni! A vse zamin, v hišo ne prideš, dobro smo se zaprli; zato je napravil kljuJSaničar ključe in kljafiauice.
Veter videJ, da ne more v hišo k nagajiTim otročičem, da bi jiiu pre-obrnii nekoliko miz in stolov, potegne jo gori na streho, poruka veternico, mlati iji razbija po strešnih opekah, kakor ila bi bil zblaznel, pogleda skozi lino v podstreSje ter jo pobriše naravnust v dimuik. kjer se bu^efi sprehajft doli in govi. To je bila godba, kakorane nijstc slišali še nikoli. Ako bi m bll dimnik tako dolg, gotovo bi jo bil stari razsajač pobrisal tudi v kukinjo. To bi bilo zanj!  V kuhinji je bilo vse polno skled in skledic, pladnikov,
119                                   '^™-
joncev starih in novil, ^elikih in majhenib., kozic in ržn. kotlov. ponev in chrngiii taSah stroi Lako prijetuo bi se dalo ropctati s kotii, renami in pomami!
A nikjer nij mogel veter napraTiti kake Stode trdo zidanej hiSL Doli t klet se mu ne poljobi. pogledal je samo pri kljaSaiiioi in zdelo se ma je ondu preWmno in predolgočasno. VeliM sodi in kadi so stalc notri. ki se ne dad<5 tako iehko prevraeati, kakor lii se njemu pojjubilo. Tam v kotn je korun ia repa v velikih kupih, s katerimi ae tudi ne da igrati, kakor hi rad. Bolj prijetno se m« zatorej zdi zunaj na dvorišCL Tu je začel ' kolo vrteti slam-nate bilke, listje in kuije peije, da je bilo Tesejje gledati kako so plesali Potem otide pri odprtib vratil t skedenj, kjer jp pihaJ pe ogredji io Jemezih, ter celd vrabcem v gnezdih nij daf miriL
V hleve na dvorišCe pa uij mogel. V prvem hleiru so stali lepi konjiču ki so zobali rumeni oves u lesenil. jasel. V drugem hleru so ležale lepe kravice na mchkeni ležisei. prežTekaj6č sladko seni. Takflj zraven v tretjem hleTu so bili debeli in tolsti prašiči in za njimi velik Upt, polhen lepih, belih orac, ki so prišle ravao s pašnifca dom^r, ter jim je hilo za veter toliko mar, kakor konjem, kravam in prašiSem. To je veter zcl6 jezilo: prekucnil je še pred skedajeni stari koš in potem jo je ves zelen od jeze popibal dom6v. Kje stoji njcgova hiSa, tcga vani povedati oe znam, pa me tudi malo briga. ker vesel sem, da morem v biši stanovati, ki me varoje vetra in hudega vre-mena. V hiši so pa moji preljnbi stariži, ki mi dad6 jesti in piti. pa tadi inehko posteljo. t katerej aladko in mirno spim.                                   Ć.