Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 41.
V LJUBLJANI, pondeljek, dne 22. februarja 1926.
Posamezna številka Din 1'—.
LETO in!
sdiajfi vsak dan opoldne, izv*emši nedelj in praznikov.
*?s»5»a naročnina: V Ljubljani in po •soiUi: Dm 20*—, inozemstvo Din 80-—.
Neodvisen politicers list.
UREDNIŠTVO 1» UPRAVNIŠTVO: 81MOH GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IS 3ELEFOH ŠTEV. 552.
Rokopisi s* ne vračajo, — Oglasi po tari?*...
Pismeni®! vprašanjem naj se priloži znanki;s .'.a odgovor.
itaeun pri poštnem ček. uradu štev. 18.882
n/aamaoM
Demokratične finance.
Ni lahko najti v povojni politični zgodovini tako zamotane stvari kakor je bife baš sedanja finančna debata v francoski zbornici. Deželi preti huda inflacija in vse njene groze v času, ko drugi naredi cd te bolezni okrevajo in ko računata poraženi Nemčija in Avstrija s zlato denarno enoto. Francoski državni kredit je v nevarnosti, da se zgrudi radi neizplačila letečih dolgov, budžet izkazuje primanjkljaj in za amortizacijsko blagajno za zunanje dolgove še ni poskrbljeno n>tL s centom. Vsakemu poslancu je jas-n< i da se mora v zadnjem trenutku nekaj zgoditi, storiti nekaj resolutnega in pokazati požrtvovalnost. Pa ne gre in ne gre in ne more iti naprej, ker vidi vsak yle prihodnje volitve, jezo z novimi davčnimi bremeni nezadovoljnih malome-ščauov in imetnikov državnih papirjev. Finančni načrti propadajo eden za drugim, finančni ministri prihajajo in odhajajo kakor klijenti pri zobnem zdravniku, ker je ena stranka danes poveličevala kot rešilni pripomoček, to zavrne drugi dan kot nevarno akcijo.
Finance so preizkuševalen kamen demokracije cd nekdaj. Kadi financ so propadle starogrške Atene in rimski impe-ril> neurejeno državno gospodarstvo je naiprej upn pastilo fevdalizem v Angliji ' p.oUn» absolutistične države v preteklem stoletju in ob finančnih problemih se nezmotljivo izkaže politična civilizacija, s katero razpolaga vsaktera demokracija. Kajti ako kaj, tedaj je državno gospodarstvo eminentno tehnično vprašanje, je stvar kompetence in strokovnega vpogleda. Ako je, velja v državnem gospodarstvu načelo enotnosti v načrtu in doslednosti glede izvajanja. Tu po men ja nedomišljen ali nepremišljen amande-•»ent socialno nepravičnost in lahko ilu-zoričnost cele reforme. Najboljši sistemi državnega gospodarjenja so se izkazali
Papirnati zakoni vsled tega, ker je I , a str»nka izsilila na prvi hip sicer '‘kostum v praktičnih svojih posle-. Ka" Pa vse delo in vso rentabilnost uničujoče popravke.
■•e sedaj, komaj da se je odpravil pr-v, drugo zbornico, je jasno, da ostane velik del onih dohodkov, ki jih je sploh dovolita spodnja zbomica>	tJa
papiiju. Ako se senat energično ne potrudi m v svoji kompetenci, ki po ustavi prekaša vse kompetence drugodržavnili
senatov (i/.vzemši seveda severoameri-škega senata) ne prisili spodnje zbornice k zvišanju državnih-dohodkov, bo pač inflacija primorana, po ovinkih in skritih stezah posegati še bolj po substanci j!'»ncoKkega narodnega premoženja in se 0 v kratkem izkazala potreba, pričeti s
sanacijo iznbva.
a se jugoslovan. demokratična vest Ponaša z višjo tenkočutnostjo nego fran-je še zelo nerešeno vprašanje. (,.ai 5,6 Pa vidi na mah, je silna kompli-inaijs°fit naSoRa državnega gospodarstva strukf Peatrejša zamotanost v socialni jiien-, '!'1 Prebivalstva. Vsakomur, ki mu seči - 3 radovednost le količkaj hoče po-ie vn, ^(,f?*edom v bodočnost, se vsilju-
da bod!,SaUle: Kak<) dol8° 1)0 Se lrajal()' guma - na franke sploh prišle do po-razHein'!^ naČeti vprašanje pravičnejše Z^ ^h bremen in do ktere
van svo rUi ^slanci zataie-:	, v s 1 Pred volilcem? Finančni
z<i\m,gospodarski sistem naše države nerodno podprt in zakrpan od že toli-'. vauajstinskih bergelj in krp, je prav-■	i""1 Uln' ki ga je treba odstraniti.
‘	,a monajrum obenem kodeks
raznih stanovskih plemenskih, narodnih, poklicnih m razrednih privilegijev in
Vlada Bratiania bo morala odstopiti.
-tl OBČINSKIH VOLITVAH V Rl :, UNIJI ZMAGALA OPOZICIJA.
Bukarešta, 22. februarja Občinske volitve so imele za opozicijo prav zadovoljiv uspeh, zlasti za kmetijsko stranko. Opozicija je zmagala ne samo v glavnih provincijalnih mestih, ampak tudi v prestolnici sami in v celi Besarabiji. Uspeh opozicije je posebno velik v stari liumu-niji, kjer so gospodarski centri z Bukarešto vred poverili svoje zaupanje opo-zicionalnemu bloku. Opozieionalni listi pobijajo trditve liberalcev glede večine v kmečkih občinah, kjer so bili funkcionarji izbrani že pred volitvami na ta način, da so bile vložene kandidatne liste brez protikandidatov. Teda v občinah, ki jih liberalci štejejo za svoje, nimajo večine. Je namreč veliko občin, kjer so bili izvoljeni Madjari in Saksonci. Po-
raz liberalcev se posebno jasno kaže v tem, da so izgubili Temešvar in druga večja mesta, kjer je proti liberalnemu madjarskemu bloku dobila večino opozicija. Tudi v Černo vicah so bili liberalci poraženi, čeprav so računali, da imajo tam večino.
Liberalci trde, da občinske volitve nimajo političnega značaja, dočim opozicija trdi, da je izid občinskih volitev dovolj jasen znak, da bo vlada padla. V političnih kregih so prepričani, da bo Bra-tianova vlada v marcu izginila s političnega površja, ker poteče takrat tudi mandat sedanjemu parlamentu. Splošno mnenje je, da se bo ustvarila volilna vlada, ki bo sestavljena iz pristašev kmetijske stranke ali pa iz nacionalcev.
Pred izglasovanjem proračuna nobenih izprememb.
Beograd, 22. febr. Kakor smo doznali od merodajnih, političnih oseb, ne pride, dokler ne bo izglasovan proračun, sploh do nobenih sprememb v vladi.
Z govori dr. Ninčica in Štefana Radiča je bil likvidiran spor med Vatikanom j in med našo državo. Rešiti se morata . pa še incidenta Radič—Maksimovič in Radič—Stojadinovič, vendar smatrajo to za notranjo zadevo vlade. Kaj bo po sprejetju proračuna, o tem je danes prezgodaj govoriti.
Najvažnejši dogodek v zadnjem času
je govor g. Pašiča v radikalnem klubu in njegova izjava, da je stalno obveščal Svetcrarja Pribičeviča o poteku pogajanj z radičevci. Pribičevič je v svojem listu to zanikal. Pašič dosedaj še ni nikdar tako jasno in odločno prekinil od-nošajev s svojimi zavezniki, kakor je to storil pri Pribičevicu. Pričakovalo se je, da bo Pribičevič ostro reagiral, vendar tega ni storil. Pašičeva odločnost pa se je pokazala tudi pri obelodanjenju sporazuma z radičevci.
Pašič konferira.
Beograd, 22. februarja. Ker so se od-nošaji med vladnima strankama normalizirali, je včerajšnji dan potekel brez važnejših dogodkov. Omeniti je treba le nekaj konfernc med posameznimi vladnimi politiki. G. Pašič je bil skoro ves dopoldan v svojem kabinetu. Tu je sprejel poset patriarha Dimitrija, ki se je z ministrskim predsednikom razgovarjal
o	vprašanjih v zvezi z odnošaji pravoslavne cerkve.
Pašiča je posetil dalje tudi predsednik radikalnega kluba Ljuba Živkovič, ki je s predsednikom vlade govoril o položaju. Z istim namenom je Pašiča posetil tudi Krsta Miletič.
Največjo pozornost pa je zbudil poset ministra /a šume in rudnike dr. Nikiča, ki je ostal pri 1‘ašičti nad eno uro. Temu posetu se pripisuje političen pomen.
V Beogradu se mudi tudi Aca Stanojevič. Ta je včeraj od 10. do 11. bil pri ministru za gradbe Uzunoviču. Pri enem delu njunega razgovora je bil navzoč tudi notranji minister Boža Maksimovič. Maksimovič je včeraj dopoldne bil tudi v radikalnem klubu in se tam dalje časa razgovarjal s posameznimi poslanci.
Beograd, 22. febr. Včeraj dopoldne sta imela v ministrstvu za pravosodje daljšo konferenco pravosodni minister Marko Gjuričič in predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič. Po tej kon-
ravno tolikih krivic, vžitih in vsiljenih narodnemu gospodarstvu in se je to v svojem poteku že po njih uravnalo. Kako odpraviti ta monstrum in izgladiti nesorazmernosti, ki jih je že povzročil v (rganični rasti narodovega premoženja, to bo šele naloga, l<i bi se je bal dosti zrelejši parlament, kakor pa naš, ki se. zdaj naslaja na malenkostnih osebnih prepirih. Ali pa ima naš parlament resno voljo, da se loti te naloge.
x.
ferenci je Trifkovič odšel v predsedstvo vlade, kjer se je razgovarjal s Pašičem.
Ob istem času se je v ministrstvu zunanjih zadev vršila konferenca med zunanjim ministrom dr. Ninčičem in ministrom za vere Mišo Trifunovičem, ki sta govorila o nadaljnjih odnošajih med našo državo in sv. stolico.
ACA STANOJEVIČ V RADIKALNEM KLUBU.
Beograd, 22. febr. Včeraj je v vseh parlamentarnih klubih vladalo zatišje. Samo v radikalnem klubu je bilo nekaj poslancev., Kesneje je prišel v klub tudi Aca Stanojevič, ki pa je nato cxlšel k ministru za gradbe in ostal pri njem dve uri. Ta konferenca Stanojeviča z Uzuno-vičem je zbudila pozornost v političnih krogih, posebno ker se je prej trdtio, da je Stanojevič prišel v Beograd izključno le po privatnih poslih.
Čeprav so bili vsi politiki precej reser-virani, se včerajšnjim konferencam pripisuje velik pomen in se trdi, da so one v zvezi s prizadevanjem, da se stabilizira današnja koalicija in se normalizirajo odnošaji med strankami. Ker merodajni krogi v tem trenotku nimajo pred seboj nobenega težjega vprašanja, čutijo potrebo, da se doseže popolno soglasje za nadaljnje delo vlade. S tem se spravlja v zvezo tudi bivanje Ace Stanojeviča v Beogradu. Konferiranje Marka Trifunoviča s Pašičem in Vujičem in sestanek Pašiča z Živkovicem je v zvezi s sporazumevanjem glede nadaljnjega dela narodne skupščine, ki v torek dovrši načelno razpravo o proračunu in začne v sredo s podrobno razpravo. Kar se tiče načelne debate, bo gotovo zbudil največje zanimanje govor dr. Voje Velj-koviča, ki bo med drugim načel tudi vprašanje našega zbližanja z Bolgarijo. Zato bo v podrobni razpravo pri proračunu ministrstva zunanjih del to vprašanje najbolj razmotrivano.
Jugoslavija in Bolgarska.
DEMOKRATIČESKI ZGOVOR 0 ZBLIŽAN J L Z JUGOSLAVIJO.
Sofija, 22. februarja. DemoNrr. tifieski zgovor komentira razprave, ki sc izšle v jugoslovenskem časopisju glede .ede-racije med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Bolgarsko in pravi med drugim tole: Ustvaritev take Jugoslavije, ki bi se razprostirala od Jadranskem ga do Črnega morja, je bila ideja, ki je navduševala Str /maje rja, kneza Mi-hajla Obrenoviča in bolgarskega pesnika Bcčeva. Pri vsem tem pa morajo državniki računati s stvarnostjo in zato se nikdo ne1bo čudil, če z ene in druge strani tako ideologijo smatrajo za fantastično. Bolgarsko javno mnenje misli, da je treba delovati na čim tesnejše zbližan j e obeh držav, katerim se zaradi tega ni, treba odreči svojim interesom in svoji samostojnosti. Mi se strinjamo s leni da se polagoma zbližata obe državi, ki morata biti neodvisni druga cd druge i'i nič več.
SPOR Z VATIKANOM PORAVNAN.
Beograd, 22. februarja. Sinoči med 5. in 6. uro je Nj. Vel. kralj sprejel v avdi-jenci zunanjeca ministra dr. Ninčiča, ki je kralju poroča! c raznih vprašanjih zunanje politike. Po Ninčičevi konferenci z ministrom za vere Mišo Trifunovičem se opaža zadovoljstvo v merodajnih vatikanskih krogih z Ninčičevim predvčerajšnjim govorom v narodni skupščini. S tem so odnošaji med našo državo in med Vatikanom postali zopet normalni.
NARODNA ČITALNICA NA REKI PRIČELA ZOPET DELOVATI.
Reka, 22. februarja. Na Reki se je včeraj konstituiral začasni odbor narodne čitalnice. Čitalnica je bila več let zaprta, ker je Italijani niso pustili delovati. 'tudi njene prostore so bili Italijani že večkrat demolirali.
PRIBIČEVIČ V SARAJEVEM.
Sarajevo, 22. februarja. Včeraj je bilo v Sarajevu zborovanje samostojne demokratske stranke, ki se je pričelo ob 11. dopoldne. Na tem zborovanju je govoril Svetozar Pribičevič na svoj že dovolj znani način.
Nmr.vtIrMMnirutff*.-« I—n ■■ m—iinnii l ■h»iwii »vi.&minmimr;***
OTVORITEV DOMA NARODNEGA ZDRAVJA NA SUŠAKU.
Sušak, 22. februarja. Včeraj je bil na Suša k u otvorjen dom narodnega zdravja. Ob tej priliki so bile velike svečanosti. Kralju je bil poslan pozdravni telegram. Ta dom pomeni emancipacijo Su-šaka od Reke.
MUSSOLINI ZADOVOLJEN S POJASNILOM RAMEKA.
Rim, 22. febr. Avstrijski državni kan-celar dr. Ramek je dal italijanskemu poslaniku na Dunaju nekatera pojasnila glede govora, ki ga je imel v dunajskem parlamentu. Ta pojasnila so predsednika italijanske vlade Mussolinija popolnoma zadovoljila. Ta incident je potem takem treba smatrati za končno rešen.
HAŠK-JUGOSLAVIJA 0:2.
Beograd, 22. februarja Včeraj se je vršila tekma med Haškom in Jugoslavijo. Izid tekme je bil 3:2 v korist Haška.
GRADJANSKl-GLORIA 3:1. Zagreb, 22. februarja. Na včerajšnji tekmi med Gradjanskim in Glorio z Reke je zmagal Gradjanski s 3:1.
Dr. L. Ehrlih o pariški mirovni konferenci in koroškem
vprašanju.
j bila tudi 1. 1908. slcoro izzvala krvav boj med ,	— Klofafi. novi predsednik čehoslovaškcga
S Avstrijo in Srbijo, ker je rekel tedanji srbslki i. senata je pri prevzemu svojih poslov označil minister vnanjih zadev Milovanovič, da je j svoj političen program takole: »Verujem v
V soboto, dne 20. t. m. je predaval v društvu »Soča« univ. proi. dr. Eri i ih, ki je bil svoječasno jugoslovenski ekspert na pariški mirovni konferenci. Njegova izvajanja so bila tako zanimiva, da so navzočim razjasnila mnogo novega o delu v Parizu, ko se je sklepal svetovni mir in določala usoda narodov, ki je najbolj kruto zadela nas Slovence.
Na mirovni konferenci smo se Slovenci prvič pojavili kot faktor, s katerim so se morali baviti diplomati. Mirovna konferenca je priznala Slovencem radi njihovih zaslug proti germanstvu pravico, da se smejo svojevoljno priključiti eni od obstoječih slovanskih držav. Ali ne vsem Slovencem! Vsled sklepa konference smo ob Primorsko in Koroško in zato hiramo ter se nas loteva pesimizem. 30 odstotkov našega naroda ni svobodnih.
Pariška konferenca je v smislu Wilsono-vih načel postavila nov princip tvorbe držav in to je narodnost. Da smo prišli ob velik del našega naroda, leži vzrok v sledečih razlogih:
1. Naša geografska lega je tako važna, da se tega niti sami točno ne zavedamo. Mi tvorimo edino vez med Romani in Slovani in to razumejo dobro Nemci, pa tudi Italijani. Le na našem ozemlju se stikajo vsa tri velika azijska plemena Slovani, Germani in Romani. Povrhu smo še sosedje Madjarov. Tako tvori slovensko ozemlje evropski etnografski centrum.
Na pariški konferenci je bil zato eden prvih problemov baš slovenski problem. Italijani so odklonili arbitražo in Orlando se je hotel ravno radi tega odpeljati iz Pariza. Tudi reško vprašanje je v bistvu slovensko vprašanje. Pojavili sta se še koroško in prekmursko vprašanje.	*
Drugi razlog je bil naš čudni položaj na pariški konferenci, kjer so bile male sile popolnoma zapostavljene. Sklepalo je le 5 velesil. Tako so na primer pogoje za Nemčijo sestavile velesile same in jih pokazale malim silani šele na predvečer izročitve Nemčiji. Ravno isto so hoteli napraviti s pogodbo z Avstrijo, šele na energičen protest so za malo časa odložili izročitev.
Tretji razlog je bil naš konflikt z Italijo. Italijani so načeloma in za vsako malenkost nasprotovali Jugoslovanom. Za Prekmurje so na primer razlagali, da sploh ni naseljeno s stalnim prebivalstvom. Na Koroškem so mesto horizontalne delitve zon predlagali vertikalno, podpirali so težnje naših zunanjih in notranjih sovražnikov, podkupili so tudi sko-ro vse francosko časopisje.
Četrti razlog je bila notranja situacija jugoslovanske delegacije, ki je obstojala iz 3
Srbov, 3 Hrvatov in 2 Slovencev (Zolger, Rybar).
Slovenci smo bili v Parizu neznani, Hrvatje so bili že bolj znani. Veliko pa je zagre« šil londonski Jugoslovanski odbor, ki je že skcro priznal Italijanom mejno črto po sredi Adrije do »Promontorra« (Pulja), po sredi Istre in Goriške do Tolmina. Hrvatje so bili nepopustljivi glede Dalmacije, za slovensko Primorje pa so se v bistvu že udali.
Peti razlog je bil, da slovanske vzajemnosti v Parizu sploh ni bilo. Jugosloveni so bridko pogrešali Rusijo v Parizu, dočitn so se Čehi in Poljaki zanimali le zase. Glede re-skega vprašanja je vladala na primer med Čehi in Italijani najlepša harmonija.
Amerikanci so na konferenci zavzeli pozo sodnikov. Njihova mentaliteta je, bila vera v lastno nezmotljivost, proti kateri vsi argumenti niso nič zalegli. Na Koroškem so smatrali Nemce za nositelje kulture, nas so pa hoteli primerjati nekako z Indijanci.
Angleži so bili kar navdušeni za Wilsono-va načela, razen — kadar je šlo za Irsko ali Mezopotamijo. Desinteresirani Japonci pa so delali in mislili, kar so hoteli Angleži.
Edini naši prijatelji na konferend so bili Francozi, 'ki so naši delegaciji marsikaj tajno sporočili, kar se je sklenilo na Velikem svetu.
Naša delegacija je bila v začetku slabo pripravljena, tako Pašič prvotno niti zahteval ni Ziljske doline in Prekmurja. Katastrofalno pa je delovalo poročilo ameriškega polkovnika, ki je predlagal, naj bodo Karavanke meja med Avstrijo in Jugoslavijo. Glede Sp. Štajerske se je izjavil, da je jugoslovanska okupacija delovala slabo in da je v Mariboru tekla kri.
Napaka Jugoslovanov je bila, da niso okupirali Koroške s Celovcem z zadostnimi četami. V vsej Korošici ‘je bilo komaj 400 naših vojakov, ki so jih Nemci 20. marca z znano ofenzivo zlahka pregnali. Da ni bit Celovec okupiran je vzrok v tem, da ga baje nismo mogli — aprovizijonirati.
Na Wllsonovo zahtevo se je vršil na Koroškem plebiscit z znanim rezultatom. Jug. delegaciji se je posrečilo razcepiti ameriško delegacijo in in pridobiti Johnsona, ki je bil odločno za nas. Posrečilo pa se je tudi, da se je plebiscit vršil pod našo upravo.
Slovenci smo bili ob sklepanju miru brez programa in mnenje predavatelja je, da ga tudi danes nimamo. Ne vemo, kaj hočemo in kaj moremo še kdaj doseči.
Za izredno zanimivo predavanje je žel dr. Erlich burno odobravanje.
Nato je spregovoril g. Ivo Sancin, ki se je tudi predavatelju zahvalil v imenu »Soče«.
Avstrija Bosno in Hercegovino »zarobila«. In ko je izbruhnila svetovna vojna, ga ni bilo Srba, ki bi ne bil prepričan, da postaneta Bosna in Hercegovina po izvojevani zmagi srbski provinci. Radič je torej s svojim pozivom na muslimane, naj se priznajo za Hrvate, živo zadel v najbolj občutljivo srbijansko politično točko in ogorčenje v vrstah srbskih radikalov je razumljivo.
Ne iz politične preudarnosti, ampak iz ogorčenja se je gotovo rodila tudi Pašičeva izjava, »da naše države ni ustvaril hrvatski sabor ali zagrebško narodno veče, ampak srbska vojska.« Iz ust ministrskega predsednika se taka izjava sliši vse drugače kakor iz ust kakega srnaoskega prenapeteža. Taka izjava s talko merodajnega mesta je občuten
življensko in tvorno silo demokracije in zato verujem v parlamentarizem, ki je eden glavnih orodij demokracije. Od nas in našega dela je odvisno, če si pridobe zakonodajna telesa zaupanje in če bodo povečala pomen demokracije, ko nam je svetovna vojna razgalila vso bedo politične nedemokratičnosti v vsej' njeni strašni nagoti. Želel bi, da bi na svojem mestu mogel delovati v skladu z našim predsednikom Masarykom, ki je imel dostikrat priliko, da je o nalogah moderne demokracije in modernega parlamentarizma govoril zelo jasno in naravnost programsko. — če poininjam danes na besede predsednika, se nočem s tem samo zahvaliti za priznanje posebnega pomena senata za daljšo konsolidacijo naše mlade in ljubljene republike, tem-
udaree po prečanih, bi ne zahtevajo nič dnu- ] več jaz vidim v tem namerno opozorilo, da bi
pravinosi ne z duhom pomirljivosti mogli unaprediti ja-v-
Slava dela!
Dne 22. t. m. obhaja svojo 70-letnico gospod Josip Lenarčič, veleposestnik in indu-strijalec na Vrhniki.
Josip Lenarčič je bil od rane mladosti mož dela. Ž njim si je utrdil častno socijalno stališče v našem narodu, saj je bilo to njegovo delo po večini namenjeno temu njegovemu narodu. Če bi mu bile rojenice položile v zibel tudi manj pozemskih dobrin, gospod Lenarčič bi bil selfmademan v najboljšem pomenu besede. Njegovo 70-letnico je dolžna porabiti naša javnost, da ga stavlja današnjim in bodočim pokolenjem za vzgled, kako marljivost, pridnost, samovzgoja in sledljivost napravi iz tebe celega moža, da si sebi v prid, pa vreden član svojega naroda.
Josip Lenarčič je zgodaj posegel v javnost. Že leta 1880. je bil izvoljen v obe, odbor občine Vrhnika, kjer je deloval dolgo, dolgo vrsto let. Član Kmetijske družbe je postal ze leta 1879. in bil voljen v glavni odbor leta 18&6., kjer je deloval do leta 1909. in bil obenem član konjerejskega odseka te družbe. Glavno svoje delovanje pa je slavljenec razvil kot člaii trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, 'kjer deluje že od leta 1890 dalje nepretrgoma do danes. V Času od 1903 do 1914 je bil tudi predsednik te prevažne kor-poracije in je bil kot tak tudi odlikovan z redom železne krone III. vrste. Izredno uspešno je bilo slavljenčevo delovanje v de-lelnem zkoru Vojvodine Kranjske. Prišel fe v deželni zbor že leta 1891, zastopajoč prvotno notranjska mesta in trge, pozneje pa obrtno in trgovsko zbornico do leta 1J1 o. JNa-dalie ie slavljenec deloval v odboru za osuševanje ljubljanskega barja, v gozdarskem društvu za Kra”'sko in Primorje, kateiemu
gega kaikor državljansko enakopr samo v političnem, ampak tudi v gospodarskem oziru. Saimo enakopravnost, brez privilegijev.
Iz ust drugega srbskega politika pa smo* slišali skoro istočasno izjavo, da Srbi nikakor niso naklonjeni združitvi kraljevine SHS z Bolgari. »Mi vemo, kaj s tem nameravate«, je rekel poslanec Veljkovič, »vi nas hočete s pomočjo Bolgarije spraviti ob naš vpliv.« Ta izjava globoko razkriva mišljenje gotovih srbških krogov, a po našem prepričanju nikakor ne vseh srbskih krogov. Ujema se ta izjava — zgolj slučajno? — popolnoma z duhom Pašičeve izjave.
Duh pa, ki veje iz obeli izjav, ni deber. To ni duh bratske pomirljivosti in pravičnosti, ampak je zli duh zmagovalca, ki narekuje premagancem občutne kazni in težke materijelne žrtve za izgubljeno vojno. Duh zmagoslavja in maščevalnosti pa ne ustvarja, ampak podira in razdira, ker izziva tudi na strani premagancev odpor do skrajnosti.
Obe izjavi dokazujeta, da v zelo vplivnih beograjskih krogih duh maščevalnosti in zmagoslavja še ni izumrl. Dokler pa ne izumre, ne, more biti govora o sporazumu med narodi ali če hočete med plemeni Jugoslavije, ampak bo državo slabil in razdiral večen bratomorni boj.
orevratu stopil tudi na čelo.
e v* 'feA. l.
nes Kot tak je bil odlikovan z redom Sv. Save Ul. stopnje. Deloval je v mdustnjdem svetu na Dunaju, v^ezniškem svetu, šolski komisiji za državno obrtno šolstvo, vrhniškem okr. cestnem odboi . rvniinn\ 1882. je osnoval s pok. davkarjem I'miom Grudnom na Vrhniki Kmetsko p vrhniške okolice, kateremu-zavodu še danes načel ju je. Bil je prvi starosta v rim iškega Sokola, večletni predsednik vrhniške nice itd.	,
Težki gospodarski problemi, ki so nastopili ob prevratu, so slavljenca napotili
do
energičnega inicijativnega dela. Ko je šlo za relacijo krone napram dinarju, je energično nastopil zoper to finančno operacijo in izdal posebno brošuro »Valutno vprašanje v Jugoslaviji«. Tudi agrarna reforma, to nebogljeno dete neurejenih povojnih razmer je našla v 'slavljencu svojega dalekovidnega mentorja. O tem vprašanju je napisal izčrpno brošuro, kjer je zbral potrebne podatke, ki naj bi omogočili gospodarsko pravilno razumevanje tega problema.
Niz gospodarskih člankov, ki jih je slavljenec napisal in objavil v raznih političnih dnevnikih in strokovnih listih, je nebroj. Lahko se reče, da v zadnjih 40 letih ni bilo gospodarskega problema, ki se je razprav-ljal v javnosti, da se ne bi bil slavljenec oglasil in spregovoril tehtno besedo.
Josip Lenarčič se je rodil dne 22. februarja 1856 na Vrhniki h. št. 214 (stara). Oče mu je bil Andrej Lenarčič, roj. leta 1801 v Parjah pri Št. Petru na Krasu, sin kmečkih staršev, umrl leta 1871 na Vrhniki. Mati Josipa Lenarčiča je bila Vrftničanka in sicer Marija roj.Simon, hči obrtnika, trgovca in posestnika Pavla Simona. Slavljenec je obiskoval ljudsko šolo na Vrhniki, realko v Ljubljani, kjer je položil maturo v jeseni 1872. Istega leta se je vpisal kot redni slušatelj na dunajsko tehniko, svoje študije od jeseni 1873 do 1874 prekinil, da odsluži prostovoljsko leto pri artileriji v Ljubljani, kjer je dosegel čin rez, častnika. Pozneje je nadaljeval svoje študije na dunajski tehniki in | prestopil leta 1875. na novo ustanovljeno vi-| soko šoto za poljedelstvo (Bodenkultur), ki ; jo je dovršil leta 1877. ter dosegel inžener-' sko diplomo. Upoštevajoč važnost gozdarskih | študij je napravil leta 1878. še izpite iz tega . predmeta. Nato je prevzel obsežno gospodar-j stve po svojem pok. očetu. V jeseni 1880. se je oženil s hčerko Ano uglednega domačina j tovarnarja Franca Kotnika iz Verda. Iz tega ; zakona je bilo troje otrok: hčerka Zora, vdo-j va po načelniku gospodarskega oddelenja i dež. vlade v Zagrebu Avrelu Rauer-ju, ve-j teposestniku na Belečih (Hrvaško Zagorje), sedaj poročena z g. dr. Ivanom Lovrenčičem, j odvetnikom v Ljubljani; ing. Milan, velepo-; sestnik in industrijalec v Josipdolu na štajerskem in sin Uroš, ki je pa v zgodnji mladosti umrl.
Jubilarju Josipu Lenarčiču najiskrenejše čestitke!
Trde iziavel
i
Na svojem agitacijskem (ali kakor Radič sam imenuje: inšpekcijskem) potovanju po Bosni in Dalmaciji je Radič imel celo vrsto govorov, s katerimi je svoje radikalske zaveznike spravil v veliko jezo. Radikale je silno razburila Radičeva agitacija med muslimani, katere je vabil, naj se v narodnem oziru proglase za Hrvate, Ljubo Jovanoviča še posebej pa je razdražil s tem, ker mu je zanesel svojo nevarno agitacijo v njegov vo-
linj okraj ob Boki Kotorski. Tretji vzrok pa je zagrešil Radič s tem, da vedno naglasa potrebo zedinjenja sedanje Jugoslavije z Bolgari
Razjarjenost radikalov glede Bosne je zgodovinsko razumljiva. Srbi so že pred aneksijo Bosne in Hercegovine od strani Avstrije na-nlašali pred vsem svetom, da Bosna in Hercegovina so čisto srbdke pokrajine. Teza o popolnem srbstvu obeh omenjenih dežel bi
Politične vesti
— Seja skupščine. Na sobotni seji je govoril najprej poslanec Ivraft proti prevelikemu obdačenju Vojvodine. Zatem je odgovarjal na interpelacijo dr. Vilderja in dr. Hohnje-ca glede Pellegrinettijeve afere zunanji minister dr. Ninčič. Prečital je najprej odlomek iz Pribičevičevega govora, v katerem se trdi, da ministri nočejo odgovarjati na interpelacije poslancev. K temu konstatira dr. Ninčič, da je bila sklicana v petek seja šefov parlamentarnih klubov, da ti sklenejo, če more minister v proračunski debati odgovarjati na interpelacije poslancev iim da je zastopnik SDS kot edini proti temu nastopil. Nato je dr. Ninčič obširno odgovoril na vsa vprašanja, naglasil, da mu je Radič sicer povedal, da gre v Dubrovnik, da pa zato ni rabil od njega nobenega posebnega pritrdila, ker je njemu popolnoma ravnopraven. Tudi ni Radič dejal, da je slišal, da hoče nuncij agitirati, temveč je dejal, da pričakujejo gotovi krogi v Dubrovniku od njega agitacijo. Ponašanje Pellegrinettija pa te nade ni opravičilo, ker je bilo docela korektno. Za dr. Ninčicem je govoril dr. Hohnjec, ki je govoril, kako da so katoliki zapostavljeni v« Jugoslaviji. To da se najbolj vidi iz tega, da so se morali dve leti boriti za katehetske plače. Njemu je odgovoril z daljšim govorom St. Radič, nakar je bila seja zaključena.
= Stjcpan Radič proti klerikalizmu. Najprej je povdnrjal St. Radič, da je Hohnječev • argument s katehetskimi plačami popolnoma i nezadosten dokaz za zapostavljanje katoliean-stva. Tudi pravoslavni duhovniki so slabo i plačani in vsa stvar je samo administrativno vzrašanje Govorjenje o preganjanju kato-ličanstva bi moglo vzbuditi sum, ko da se nekajurno v dobi Dioklecijana. In v tem zmislu se tudi narodu govori, kako da mora varovati svojo vero. Toda sama SLS je leta 1910 zatajila svoje katoliško ime. Tako težko se godi slovenskemu narodu v Primorju, prva točka programa SLS pa pravi, da je treba braniti vero. Ne boste doživeli, da bi bil hrvatski narod v protikatolišlcih vrstah. Ni dejal Gambetta: Le catholicisme voilč lennemi. temveč dejal je: le elericalisme voilš i enne-mi, glej klerikalizem, tvoj sovražnik. Zaslužen je katolicizem, toda politične teorije, da je narodna suvereniteta mesec, papežev* oblad pa solnce, ne priznavamo. Nasi najboljši trije teologi so nam izjavili da imamo Hrvati pravo stališče, da pomeni katolicizem to ie krščanstvo, veliko linijo, da pa je klerikalizem grdoba, ki uporablja najvišje svetinje, da ruši rodbine in da ruši narod zaradi politične oblasti. Ko je bila vsa naša javnost udarni katoliški misli, niso mogli jezuiti prepričati Strossmajerja za izdajanje katoliškega dnevnika. In tedaj so govorili, da je katoliška misel jez proti madjarstvu. Vi veste, kako je mislil Strossmayer o Madjarih in tedaj so ga pridobili, da še jirične izdajati »Novo Hrvat.stvo . Ko pa so napravili '.z katoliškega lista klerikalen dnevnik, je izjavil Strossmayer Smičiklasu, da so ga preva-rili in zato imenujemo od tedaj klerikalce turtimaše. Nato je Radič ostro obsojal klerikalno politiko, ki katolicizma sploh ne pozna. Katolicizem je globok ko morje m visok ko Himalaja. Radič je nadalje govorni, kako klerikalizem izrablja katolištvo in kako hoče na ta način za vedno vladati nad Slovenijo. Toda ne bo se mu to posrečilo, ker je pri zadnjih volitvah glasovalo 33.(XK) za■ HSS. Ko je bil Radič zaprt, se je posrečilo SLS, da je dobila mandate po Dalmacija, Bosni in Banatu, toda že pri zadnjih volitvah je izgubila vse mandate. In tako bo tudi ostalo. Svoj govor je končal St. Radič s konstatacijo, da je bil Strossmayer za zbližanje katoliške in pravoslavne cerkve, ne pa za klerikalizem.
nosi k politični in socialni poglobitvi, da bi si mogel senat v pravem umevanju svojih posebnih nalog in v poštenem' sodelovanju za državo in narod pridobiti vsestransko zaupanje in s tem obstojno upravičenost ter dokaz ustavne neobhodne nujnosti.«
= Pomembna izjava Chamberlaina. Na banketu prirejenem v čast tujih novinarjev, ‘ J; je imel Chamberlain večji govor, v katerem | ie med drugim dejal: »Preizkušen kamen za iocarnsko mišljenje je vprašanje sestave Sveta Zveze narodov. Angleška vlada ni dosedaj št- ničesar sklenila in je odločena, da ne sklene ničesar, kar bi moglo znova ustvariti stare predvojne ali medvojne grupacije ali kar bi umetno povzročilo vedno labilno ravnovesje med silami. Sestava Sveta Zveze narodov se sme izvršiti po angleškem mnenju samo s j to nalogo, da bo Svet uplival pomirjevalno in pripravil dve sili v konfliktu do koncesij, do katerih v direktnih pogajanjih ne bi hotele priti. Ne gre za ustvaritev večin v Svetu Zve-:e narodov, temveč gre za ustvaritev Sveta /, največjo moralično avtoriteto. Sklep Sveta Zveze narodov, ki je sprejet samo z večino glasov, sploh ni noben sklep in nima tudi^no-benega zmisla. Ne more večina kaki državi predložiti diktata, temveč samo soglasje vseh neprizadetih bo prepričalo nasprotni si stranki.
= Amerika — bankir Srednje Evrope. »Die Borse« javlja, da se mudi na Dunaju p od guverner angleško-ameriške bančne hiše Baker, Kelliog & Go. Svrba njegovega tukajšnjega bivanja je, proučiti razne načrte o posojilih, za katera so iz Srednje Evrope prosili pri tej tvrdki. Na Dunaju ostane več mesecev.
— Runiiinski Seljaki postali monarhisti. Med kraljem in med seljaško stranko je prišlo do zbližanja, kar je tem zn očitnejše, ker so to stranko dosedaj smatrali za protti-dinaistično in bolijševiško.
ŠPORT.
200.000 funtov šterlingov za športno udejstvovanje uradnikov. Austin Chamberlain se je nedavno izrazil, da Ibo vlada predlagala parlamentu, da dovoli za športne potreb« uradnikov 200.000 funtov šterlingov. Vzlie skrajni Slednji v vseh izdatkih so merodajne osebe povdarjale važnost športa za uradnike.
K letošnjim velikim smuškim tekmam na Holmenkollen pri Oslo se je prijavilo dose-, daj 600 udeležencev. Finska smuška garda: llaivio, Niku, T. Lappalaisnen, Kamarainetn in Saarinen i. dr. -bo polnoštevilno starta-la v teku na 50 km. Seveda tu,d i Norveška mobilizira svoje najboljše smučarje: Grot-lungsbraaten, Thorleif, Haugh, Ole Hege, Thulin Thamss Elgstven, Kjelibotm, A sirom itd. Posebno huda ;bo borba med Finsko in
i Norveško.	.	...	.
j Višino 19.550 m je dosegel znann ameriški vojni letalec poročnik Mac Ready, ko je po-skušal, da bi zboljšal od Francoza Camzo y j 1. 1924. v višinskem poletu postavljeni sve-j tovni 'rekord 12.006 111. V višini 7500 m j®
! zamrznil Readyju aparat za kisik, v višini i 9000 m je kazal termometer 45° pod ničlo.
Po t in pol urnem boju z elementarnimi ei-j lami je moral drzni letalec v višini 10.550 m opuistiti svoj poskus.
Polet kapitana IVilkinsa na severni tečaj. Avstralski kapitan Wilkins je nastopil svoje potovanje na severni tečaj. Z motornimi sanmi se je odpeljal na rt Barrovv, ki je tečaju najbKžji, od tu hoče poleteti z aeropla-nom dne 31. marca v arktične pokrajine. Ce ne bo nikjer naletel na suho zemljo, bo poskušal doseči ledeni tečaj, -kjer je ceni rum največjih ledenih mas, nato ibo pohitel cen polarno morje v Spitzbergen ter se bo na potu ustavil na geografskem tečaju. Ce pa dosegel trdno ze'niljo, bo zasadil Umi # gleško zastavo. Potem se vrne na rt Barrovv Medtem pa dovažajo na rt Barrovv rasti orodja, jedila, instrumente in druge potrebščine. Aeroplan ho vodil pilot Mllson, -ki Je že večkrat napravil zelo uspešne polete v polarne pokrajine. IVilkinsa najbolj zanimajo atimosferični pojavi.
Lepa darila za smučarje. Kemecky, zmagovalec v vojaškem smuškem teku na 17 kinb je prejel krasen pokal, ki ga je daroval češkoslovaški minister za narodno zdravje. \Ve.n d e, zmagovalec v vojaških mojsterstviin, ie dobil srebrn venec ministrstva za narodno hrambo. Poljaki, ki so se najbolj odliko^ vali izmed inozemskih tekmovalcev, .P® 0_ bili obdarjeni z izredno lepim bruS^PjJJjnho. kalom, darilom ministrstva za nar. ^orolru Najboljša francoska teius-igralr*v ^menj_ Lacoste sta prišla pred par dne tek,mi;l]l v ko in nastojnla pri mojstere^^ prane0.
nastopila pri mojste ^ zaprtem prostoru. Doslej^^bnhni ‘igrai-za opravka samo z 'manj g" n Eteeawnan-
«• ™.i0 .}e al fag^jjgmainnu 6:2, 6:0, n-u 6:1, 6.0 m proti * ,..n or >^-Borotra pa proti G^dma^ 6‘0 6 1 Sr po imenih, sta igrala Francoza doslej z Židi.
Včerajšnje nogometne tekme.
Jadran res.iHermos res.: 1:6.
Jadran:Hermes: 9:1.
Primorje:llirija; '
Sodili
samo
Štev. 41.
8HM8MK2 .•*'*'
Dnevne vesti.
NACIONALNI PONOS.
Koroški plebiscit in vsi dogodki po vojni dokazujejo, da naš narod še ni doumel vse velike pravice svobode in da zlasti tega niso doumele naše stranke. Kjer pa ni pravega pojmovanja za svobodo, tam tudi ni narodnega ponosa. To smo videli te dni.
Velik češki list je zavzel v manjšinskem vprašanju isto stališče ko Mussolini. Da je to stališče za nas škodljivo, je jasno ko beli dan. Nastopili smo zato proti temu in naglasili, da se to ne krije z dolžnostmi slovanske vzajemnosti. Vsa naša javnost je naš nastop tudi odobravala. Ne pa naši listi, ki so morali tudi pri tej priliki pokazati, da jim je strankarski fanatizem vzel vsako objektivnost in tudi zadnjo sled nacionalnega ponosa.
Ne proti »Narodnim Listom«, ki so zagovarjali Mussolinija, temveč proti nam, ki smo zagovarjali naše težko preizkušene brate v Primorju, so nastopili ti listi. In sramovali se niso niti klevete, da še bolj dokažejo svoj nezmisel za nacionalni ponos.
Brez zmisla za svobodo, brez duha za pravice nacionalne suverenosti, brez nacionalnega ponosa so ti listi, kakor da bi živeli še vedno v avstrijakantski dobi.
Zakaj avstrijaknatstvo najgrše vrste je, kadar ni — nacionalnega ponosa.
— Odlikovanje. Na predlog ministra za prosveto je kralj podpisal ukaz, s katerim se odlikuje z redom Sv. Save I. stopnje dr.
H. O. Bverisole, oddelčni načelnik evropskega urada Rockfellerjevega fonda za medicinski študij v Parizu, z redom sv. Save 4. stopnje pa Anton Vujičič, profesor in prostovoljni uoravitelj dubrovniškega arhiva.
— Odhodnica generalnega konzula g. dr. Gtukarja Beneš-a. ki se vrši v sredo, dne -4. februarja t. 1. v »Kazini« daje vsemu j narodnemu občinstvu priliko, da z i mnogo- ; krojnim obiskom pokaže svoje simpatije do j •ega odličnega zastopnika bratske Češkoslo- j vaške republike. Sodeluje godba Dravske divizijske oblasti, Sokolski pevski zbor itd. P Vstop prost. — Zlasti svoje člane opozar-
n,a ta večer prireditelji: Jugoslovensko-,,“slovaška Liga, Ceško-slovenska obee, .Jugoslovanski sokolski savea, Godba Dravske diva«««, oblasti.
/j ‘poljanske univerze. Dne 13. t. m. se je pričelo na ljubljanski univerzi vpisovanje za drugi semester. Danes so se pričela predavanja.
— Krediti za vojno mornarico. Ministrstvo vojne in mornarice je. dovolilo kredit
I,353.606 Din za razširjenje poslopja III. mornariškega in zrakoplovnega poveljstva v Kumboru v Boki Kotorski.
— Nova telefonska zveza. Vzpostavljena je direktna tcelefonska zveza med Mariborom ter Gornjim gradom, Ljubnem in Solčavo. Ti kraji imajo tudi telefonsko zvezo s Celjem.
— Strokovna šola za pletenje se otvori v Ptuju. Prebivalstvu bo s tem ustreženo.
— Kongres plinarn v Zagrebu. V soboio se je pričel v Zagrebu kongres plinarn. Otvoritve kongresa se je udeležilo od 15 v Jugoslaviji se nahajajočih plinarn sledečih 13: Zagreb, Osijek, Novi Sad, Subotica, Sarajevo, Split, Vinkovci, Brod, Koprivnica, Bjelovar, Ljubljana, Maribor, Celje. Plinarne so zastopali ravnatelji in inženjerji. Vsega skupaj je bilo zbranih 30 strokovnjakov domače plinske industrije. Razven naših domačih je bilo prisotnih tudi par dunajskih strokovnjakov, med njimi prof. dr. Straohe z dunajske tehnike, eden od najuglednejših evropejskih kapacitet na polju proizvajanja svetilnega plina. Včeraj so imeli udeleženci interno konferenco, nakar so si ogledali zagrebško elektrarno in vodovod.
— »Uradni list« št. 15 z dne 18. februarja .; Priobčuje: Naredbo o službi epidemijskih
Zdravnikov, naredbo glede državnega tehničnega izpita, pravilnik o dokladah in podobnih nagradah osobju v območju ministrstva za zgradbe, naredbo velikega župana mariborske oblasti o pobiranju davščine na r’!!nnVbisk gostil v Vuzenici ter dodatek
0	Pobiranju občinske davščine na vozila v mestm občini celjski v letu 1926.
i ^“S^.hški policijski stražniki so nosili od vojnih časov do sedaj ponoči puške z nasajenim bajonetom, Ta, recimo — nepotrebnost, je bila te dni, vsaj za notranje mesto odpravljena. V notranjih okrajih bodo nosili policaji odslej, tako kot v Ljubljani, samo revolverje in slavnoznane pendreke. Ha periferiji obdrze puško z nasajenim bajonetom.	...	•	•
—■ sinvani na dunajski univerzi. Dunajska utiiver/., šteie 9300 slušateljev. Med temi je Bolgarov, 132 Srkov, 94 Poljakojv, 78 Hrvatov, 51 Cehov lin 43 Ukrajincev. Koliko je Slovencev, statistika ne pove.
~ Korunciia v nemški kazenski just.ci. «b priliki (lebate o proračunu jushčn^i ministra v nemškem parlamentu j	‘1
vonil demokratični poslanec dr- 1 < • ■ 1‘ ostnh besed o trenutni politični
»st,ci v Nem6iji I)ejal je, da repiiblikaiiec
" omentano pred nemškimi 'sodišči ne najde
travice. Jus lični minister dr. Marrs je
liko r!Bna*' Njegov odgovor je vzbudil -
ie i>Hy°n °irnosl’ w»kai. zgodilo se je prvič,
ovinkov"-3 v'a<lil nekorektnosti v juistnci brez omiuvov jU,vno
niška	l>"šte.	Haapisana so odprav-
Vit-inie tin i!*' poštah: Martjanci (III./4), ( I I "4? li "4)’ X'ilvr6e (m./3), Jurklošter noši 110 in k • <IIL/6)- Prošnje je vložili na
—	Iz n.v'l'Z<IJaV110 ravnateljstvo v Ljubljani.
1-» (rpivnp	Z« upravnika ljubljan-
r 1 .feni	imenovan	Josip	Vrtovec.
iio l Pomaknjen iz 2. »kupone 11. ika-legonje vi skupinu H luU £je
_ l os ha nemških knezov „0 bodo eks-proprurana. 1 ra vm odbor nemškega parlamenta ie.zilv™!1 8 M* Proti (i glasovom komunistični predlog, ki zahteva, da «e ekspro-l>riirajo posestva bivših nemških knezov brez odškodnine.
— Pod ruševinami hiše. V selu Slovičinu pri Mostaru se je pripetila velika nesreča. Rodbina Matka Travunjanina je Stanovala v stari, razpadla hiši. Te dni je divjal tam silen vihar, ki je hišo enostavno prevrnil. Rodbina je v usodepoinem trenutku spala. Travunjanina, njegovo soprogo in njeno 20-letao hči so potegnili mrtve izpod ruševin, 14 letnega sina pa težko ranjenega.
— Cerkev se je zrušila. V selu Maro vi ca-ni na Hrvatskem se je pripetila te dni velika nesreča. Med božjo službo se je zrušila cerkev. Ruševine so pokopale nad ICO vernikov. Število mrtvih in poškodovanih še ni ugotovljeno.
— Mlad podporočnik povzročil veliko nesrečo z granato. Te dni so našli vojaki na Kalimegdanu staro granato. V vojašnico grede so jo pokazali podporočniku Mestanovieu. Mestanovič, mlad, toda prav zmožen oliciir je jel granato preiskavah ter razlagati vojakom njen sistem. V Mestanovičevi družbi sta se nahajala še dva druga oficirja. Svarila sta Meštanoviča zaman naj bo previden ter pusti granato pri miru. Mestanovič • se je smejal, preiskoval granato dalje ter jo virgel konečno, trdeč, da z ozirom na to, da je ležala toliko časa na prostem, ne funkcionira več, na tla. Granata je s silnim pokorni eksplodirala, raztrgala neprevidnemu mladeniču nogo ter ranila še ostala dva oficirja in par vojakov. Ko se je Meštanovič zavedel, kaj je storil, je potegnil samokres ier se ustrelil. Stvar je vzbudila v Beogradu precejšnje zanimanje. Ranjence je obiskal celo kralj.
— Sanitetno letalo ponesrečilo. Blizu Ca-saiblanke se je ponesrečilo te dni sanitetno letalo. Padlo je goreče na zemljo. Pilota, vojaškega zdravnika in pacienta so našli zog-Ijenele.
— Justifikacija v Osijeku. V soboto ob 6. zjutraj je bil obešen v Osijeku dvakratni morilec Pavle Vincetič, ki je umoril in oropal, kot smo svoječasno poročali, stara zakonca Adama .in Kato Nikolič v Bošnjaci. Eksekuciji je prisostvovalo izredno veliko število radovednežev, ki pa niso prišli na svoj račun, 'kajti ropar Vincetič je umrl pogumno.
— P<; sedmih letih spoznal morilca. Dne IG. novembra p. 1. je ustrelil neznan vojak v Bački Palanki detektiva Matijo Salterja. Vojak je zabodel še istega dne z bojonetom kmeta Petra Apela, f nakar je izginil brez sledu, le dni se je pojavil morilec, trdno prepričan, da je po tolikem času popolnoma siguren, zopet v Bački Palanki, toda mlinar Josip Haclc ga je spoznal in dal aretirati. Morilec je identičen s kovačem Rajkom Te-sičem iz Ložnice.
— Nasilen berač. Dne 25. p. m. je naprosil trgovca Alberta Englerja v Novem Sadu na ulici »reven' popotnik« za podporo. Trgovec mu ni hotel ničesar dati. Zato je potegnil berač samokres, oddal na Englerja par strelov ter pobegnil. Engler, ki je bil lahko ranjen na roki in rami, je razpisal na izsleditev energičnega berača nagrado 10.000 dinarjev. Te dni so ga izsledili v osebi bivšega orožnika Jovana Cakoviča. Engler je napadalca pri konfrontaciji takoj spoznal. Ca-kovič je priznal.
— Rodbinska tragedija v Berlinu. Te dnii so našli v njenem stanovanju v Berlinu zastrupljeno s plinom 40 letno branjevko Blat-feld, njeno 14 letno hčer in njenega 11 letnega sina. Žena se je tožarila s svojim možem radi razpoToke. Proces jo je tako razburjal, da je zastrupila sebe in svojo rodbino s plinom.
— Tragičen konec pretepa med šolarji. Na neki dunajski trgovski akademiji sta se skregala te dni dva dijaka radi neke matematične naloge. Ladislav Solyom je pripeljal končno isvojemu kolegu Štefanu Seidlu zaušnico, ga vrgel na tla ter ga hotel pošteno premlatiti. Dnugi dijaki so se smejali ter se premaganem« Seidlu rogali. Mladeniča je popadla taka jeza, da je potegnil .nož ter ga porinil svojemu nasprotniku v prsi. Solyoina so prepeljali težko poškodovanega v bolnico.
— Morilec hakenkreuzlerja Mohapla obsojen. Komunist Franc Weidel, ki je umoril, kot smo svoječasno poročali, ob priliki neke komunistične demonstracije na Dunaju ko-mija Mohapla, zato ker se je med govorom nekega komunističnega govornika smejal, je 'bil obsojen te dni na 12 let ječe.
— Razburljiv lov za zločincema. »Berliner Tagblatt« poroča: V hotelu »Adler« v Tbor-niu sta se pojavila te dni dva elegantno ojM-avljena mlada človeka. Vratarju sta se zdela sumljiva, zato je obvestil policijo. Ko *o prišli možje postave, sta potegnila neznanca samokrese ter oddala nanje več strelov. Eden od policajev je obležal na mestu mrtev, drva druga sta bila težko poškodova-•U.u N.Ht0 ®!'a moža pobegnila. Najela sta fi-jakerja. Policija ju je zasledovala, alarmirano je bilo celo vojaštvo, toda možakarja
^zasledovalce neprenehoma streljala iin posrečito se j im,n ,j€ j0 odkuriti. Oblasti band,tov doslej še niso dobile.
Urakoinčno zvišanje kazni. Pred splitskim sodnim dvorom je bil lansko leto ob-S°Plr,rU, Potyarjanja potnih listov odvetnik Vladimir Panič na tri mesece ječe. Državni pravnik se je pritožil zaradi prenizke odmere kazni. Posledica tega je bila da je bela Paniču sedaj zvišana kazen na tri leta težke ječe.
_ Vsepovsod ponarejevalci novca n ic. Iz
Londona poročajo: V neki kotaži v južni Angliji so bile najdene kompletne pri prilive vi ponarejanje fantovskih novčanic. Zaplenjenih je bilo tudi 99 na pol gotovih falzi-fikatov. Lastnik kolaže je izročen sodišču.
— 100 kaznjencev pobegnilo. Iz francosike-iri zapora v Shanghaju je pobegnilo te dni 100 Kitaioev Policija je na dezerterje streli. Pet je bilo ubitih, 8 pa težko poškodo-
vnrnb.	v vzhodni Afriki. Kot
poročajo iz Londona, divja v nekaterih nem-
ških kolonijah v vzhodni Afriki epidemija spalne bolezni. V provinci Marunga je izumrlo že skoraj vse prebivalstvo. Oblasti so podvzele vse mogoče mere, da se širjenje bolezni omeji.
— Za Jugoslovensko Matico. Prilikom svatbe g. Miškota Belec v Moravčah je bilo nabranih za Jugoslovensko Matico 267 Din. Na gostiji g. Rudolfa Kocmuta v Sv. Urbanu pri Ptuju je zbrala vesela družba za Matico Din 52. Šolska mladina v Zamostju je zbrala za Matico Din 15, V Srednji Bistrici v Prekmurju pa Din 63. — Iskrena hvala!
— Udruženje vojnih ivalidov, vdov in sirot podružnica v Ljubljani jevlja svojim članom in članicam, da se vrši redni občni zbor dne 28. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Vsi redni elani prejmejo tozadevna vabila po pošti. — Vstop le proti izkazilu tega vabila. Dolžnost vsakega rednega člana in članice je, da se •občnega zbora sigurno udeleži.
—	Industrijskim in veletrgovskim podjetjem. Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani poživlja v zmi-slu sklepa občnega zbora dne 3. januarja 1926 vse, da v svojem lastnem interesu kontrolirajo domače trg. potnike z ozirom na njihovo kvalifikacijo, inozemske potnike pa, da li imajo predpisane mednarodne legitimacije. — Naše stanovske tovariše pa poživljamo, da nam nemudoma javijo vse tvrdke, ki zaposlujejo nekvalificirane potnike kot potnike, da bomo na podlagi teh prijav sestavili seznam v svrho primernega priporočila takih tvrdk, odnosno, da stopimo z njimi v stik, da dobe priliko preskrbeti si kvalificirane moči.
L|ub!]KH»
1— »Ljubljanski Sokol« naznanja svojemu ■ članstvu pretužno vest, da je pfeminiul danes njega dolgoletni odbornik brat Bernard Oeškuti Dolžnost naša je, da ga spremimo na poslednji poti v čim večjem številu. Zbirališče članstva v kroju, v pcndeljek dne 22. t. m. ob pol 3. uri popoldne v Narodnem domu. Zdravo! — Odbor.
1— Pametno. Prebivalci Mše na Sv. Petra nasipu št. 15 so opazovali v soboto popoldne zanimiv prizor. Prišli so pred hišo mestni delavci s krampi in lopatami in pričeli razmetavati ob kraju nasipa nakopičene bregove snega. Metali pa niso snega v Ljubija-nico, ampak razgrinjali so ga lepo po nasipu kakor krompir po ponvi, da se lepše ocvre. Upajmo, da bo novo naročena mašdna, ki solnce dela, kmalu sitorila svojo dolžnost in sneg stopila.
1— Važna gospodarska predavanja v Ljubljani. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani priredi vrsto predavanj.
I. predavanje se vrši v torek, dne 23. februarja. Predava g. višji kletarski nadzornik F. Gombač o »zatiranju bolezni na sadnem drevju in trti«. — II. predavanje se vrši v torek dne 2. marca. Predava g. kmet. svetnik Viljem Rohrman o »reji perutnine po mestih«. III. predavanje se vrši v torek, dne 9. marca. Predava g. inž. Rado Lah o »gnojenju v vrtnarstvu s prirodnim in umetnim gnojem«. Ostala predavanja objavimo pravočasno. — Predavanja se začno vsakikrat točno ob 20. (8.) uri zvečer ter se vrše v deški ljudski šoli na Cojzovi cesti (Grabnu) v I. nadstropju poleg zbornice. Vabi jo se vsi člani, kakor tudi nečlani, da se teh predavanj y obilnem številu udeleže.
—	Državna borza dela v Ljubljani. V času od 7. do 13. februarja 1926 je bilo v Drž. borzi dela razpisanih 53 prostih mest, 120 oseb je iskalo dela, v 38 slučajih je borza posredovala z uspehom in 26 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 13. februarja 1926 je bilo skupaj razpisanih 463 prostih mest, 807 oseb je iskalo dela, v 384 slučajih je borza posredovala z uspehom in 113 oseb je odpotovalo.
Zborovanje Zveze obrtnih zorimo.
Zveza obrtnih zadrug je imela v nedeljo ob 10. v palači Lj. kreditne banke svoj redni občni zbor, ki je zelo lepO uspel. Po svojih delegatih so bile zastopane skoro vse pri Zvezi včlanjene zadruge.	[
Občni zbor je otvoril Zvezini načelnik g. ; Franchetti, ki je v svojem govoru pozdravil vse delegate in zastopnike oblasti ter gospodarskih korporacij, nato pa je v lepem govoru očrtal sedanjo kritično situacijo obrtniškega stanu.
Za g. Franchettijem se je zahvalil vladni zastopnik dr. Marn za pozdrave, pozdravil občni zbor ter toplo priporočal obrtništvu, naj še tesno oklene Zveze obrtnih zadrug.
Za dr. Marnom je govoril dr. AVindischer.
V	svojem govoru je zatrdil, da gospodarski funkcionarji ne delajo samo radi svoje uradne dolžnosti za ekonomski procvit, nego tudi, ker se zavedajo svoje dolžnosti kot javni delavci. Današnji dan je praznik vseh gospodarskih krogov. Odziv obrtništva je vedno večji in iz skromnih začetkov pred 30 leti se je razvilo sedanje mogočno obrtniško gibanje.
Slovenski obrtnik ni razvajen, ampak marljiv, vztrajen in potrpežljiv in se bo prebil tudi skozi sedanjo gospodarsko krizo.
Za obrtnika važno vprašanje je zlasti vprašanje kreditov. Pred 20 leti se je ustanovila Trgovska-obrtna banka, ki skuša po svojih močeh pomagati obrtniku. Tudi Narodna banka mora dajati obrtnikom kredite, le škoda, da so kreditirani zneski premajhni in i kratkoročni. Ustanovila se je tudi državna 1 obrtniška banka, za katero si je pridobil veliko zaslug g. Stojanovič, predsednik srbskih i obrtnikov.
Obrtniki, ki jih je nad 24.000 samostojnih v Sloveniji, so na slabem tudi glede strokovne izobrazbe. Nujno potrebno je, da se izpolnijo | obrtništvu vsaj najnujnejše zahteve.
1	iDruga stvar, ki teži obrtniški stan, je vpra-j šanje davkov in socijalnega zavarovanja.
Pravljice so, da smo mi Slovenci bogati. Ne j bogati, ampak pridni smo in država mora to upoštevati. Glede socijalnega zavarovanja pa
je nujno potrebno, da se zakoni reformirajo, kajti socijalno zavarovanje v sedanji obliki vede v propast in je le predmet izkoriščanja. (Buren aplavz je potrdil točnost govornikovih izvajanj.
G. Gregorc je pozdravil zbor v imenu Gre-mija trgovcev in kot kučegazda.
Sledilo je temeljito in brez fraz zanimivo tajniško poročilo g. Kaiserja. Današnji občni zbor je 23. po številu. V zvezi je včlanjenih 44 zadrug z nad 5000 člani.
Računski zaključek za leto 1925. je bil soglasno sprejet in potrjen po računskih preglednikih. Zveza je imela nad 80.000 Din prometa, aktiva kakor pasiva znašajo po 25.000 dinarjev.
Proračun za leto 1926 je bil sprejet in določen v višini 55.000 dinarjev. Od vsakega člana v Zvezi včlanjenih zadrug se pobira letno 10 Din.
Obravnavala se je tudi ustanovitev obrtniške »Samopomoči« za slučaj smrti. Sprejeta so bila po dolgi stvarni debati pravila z dodatnimi izpreminjevalnimi predlogi.
Dr. Pless je omenil, da je »Samopomoč« minimum obrtniškega socijalnega zavarovanja. Lep vzgled dajejo mariborski trgovci, ki so si ustanovili lastno bolniško blagajno, ki zelo lepo napreduje.
Nato je dr. Pless podal poročilo o državni obrtni banki. Vse gospodarstvo trpi vsled pomanjkanja kredita, najbolj pa naš obrtnik, tai .nima samo toliko, da bi tehnično izboljšal svoj obrat, nego niti toliko, da bi zadovoljil davčnega eksekutorja. Mali krediti, ki jih nudi naša vlada, naj se bolj izkoristijo, v mnogem pa je kriva naša prevelika indo-lenca.
Vse vlade so spoznale važnost obrtništva v socijalnem in nacijonalnem pogledu. Družabni red, ki pozna le velike in male, ni zdrav. Obrtnik tvori prehod od velikih k malini in je zato najzanesljivejši element reda. Pozno je naša vlada uvidela važnost obrtništva. Njena tozadevna dejanja gredo v treh smereh:
1.	podpora iz čistega dobička razredne loterije in sicer 30 odstotkov; 2. kreditiranje s strani Narodne banke, ali ti krediti so tako mali, da ne tvorijo niti 1 odstotek vseh njenih kreditov in še od teh gre tri četrtine vsega za srbijanske kraje. Podružnica v Mariboru ima kredita do 300.000 Din, ki je pa že ves izčrpan, Narodna banka v Ljubljani pa 500.000 Din, od katerih je kakih 80.000 še neuporabljenih; 3. akcija države za obrtništvo je ustanovitev državne Obrtniške banke, ki naj nudi obrtnikom cenen kredit za vse pokrajine, sorazmerno po vlogah. Pri Obrtniški banki sodeluje država z 40 odstotki osnovnega kapitala (5 milijonov Din), zasebniki in podjetja pa s 60 odstotki (7 in pol milijona Din). Povrhu tega je držaVa preskrbela tudi kredita za 12 in pol milijonov, tako, da znaša ves kapital , s katerim bo banka razpolagala 25,000.000 Din. Država ne bo od banke zahtevala nikakih davkov in pristojbin, pa tudi ne dividend od vloženega kapitala. S statutom je preprečena tudi vsaka zloraba banke, ker inftijo vsajje tri delnice en glas, največ glasov, s katerimi more zasebnik razpolagati pa je 25.
Dr. Pless je podal nato poročilo o zakonu za pobijanje draginje. V času ko narašča število konkurzov in poravnav, ko je konkurenca vsak dan večja in ko vlada gospodarska kriza, izdaja vlada draginjske zakone, ki ima-•jo ravno nasproten učinek. Pogodbe z Avstrijo in tlalijo so ustvarile položaj, da je vsako pretiravanje cen nemogoče. Nesmiselno je tudi, da določajo občinski odbori maksimalne cene. Zbor je dalje razpravljal o vajeniških in rokodelskih izkušnjah, o kongresu krojačev, ki se viši letos in o veliki mojsterski razstavi, ki bo 1. 1928.
Tekom zbora so posegali v debato obrtniki-delegati iz Ljubljane, Novega mesta, Kranja, Logatca, Radovljice, Črnomlja, Bleda in drugih krajev.
Ob pol 2. je načelnik Franchetti zaključil uspeli zbor.
KVARNE POSLEDICE POVIŠANJA ZDRAVILIŠKIH TAKS NA BLEDU.
Bled je razupit radi draginje. Krivo temu pa ni nič drugega kot povišanje zdraviliških taks. Te takse so bile namreč zvišane od 80 na 496 dinarjev. Takih taks nima nobeno drugo zdravilišče. Vsled tega povišanja taks je predvidevati, da ostane v prihodnji se-ziji vseh 150 sezijskih stanovanj praznih. Vsled tega bodo posestniki brez zaslužka. Pravtako pa tudi kmetje, ki prinašajo na Bled svoje pridelke. Brez zaslužka bodo ostali tudi delavci, kočijaži, čolnarji, obrtniki itd. Škodo bo imela pa tudi država, ki ne bo dobila hišnonajemninskih in drugih davkov, istotako občina, ki ne bo dobila niti taks, niti davčnih doklad.
Čuditi se je dejstvu, da je pristala /Zveza za tujski promet«, katere dolžnost je promet pospeševati, ne pa ovirati, na to -gospodarsko nesmiselnost.
Pravil .namen zvišanja taks je poizkus, kriti občinske dolgove.
Absolutno nerazumljivo je pa, kako se je mogla izreči za povišanje taks finančna delegacija. Zakaj s povišanjem taks bo oškodovana tudi država. Mesto da bi dobila več davkov, jih bo dobila manj.
Še ni padla zadnja beseda. Apeliramo na vse merodajne faktorje, posebno na vlado, ki liima končno odločilno besedo, da izprego-vori svoj »veto*!
Ce bi se pa kljub vsemu zgodilo, da bo obdan Bled z bodičasto žico visokih taks proti tujskemu prometu, bodo nosili polno odgovornost vsi merodajni faktorji.
Več prizadetih.
Prosveta.
Občni zbor »Oljke«.* Pevsko društvo »Oljka« je imelo dne 10. t. 111. svoj 6. redni občni zbor, ki se ga je udeležilo lej>o število pevcev in prijateljev društva. Iz poročil funk-cijonarjev je bilo razvidno, da se je društvo v drugi polovici preteklega leta lepo razvilo.
blizu Prešernovega spomenika
K temu so pripomogle najbolj redne pevske vaje ki so se vršile dvakrat tedensko. Ste-vilo pevcev je stalno rastlo in iz skromnega zbora 17 pevcev je narastlo število do 42 pevcev. Člani '/.bora, odnosno redni člani društva (pevci) se zavedajo, da je točnost in rednost prvi pogoj uspeha. Iz .skromnega začetka do zbora z nad 40. pevci je lep napredek. To je znamenje, da ni društvo nepotrebno in le neke vrste konkurent drugim pevskem društvom. Moramo si vendar povedati, da se v delu za širjenje kulture ne sme poznati zavistne konkurence, ampak samo pošteno tekmovanje! iRazveseljiv pojav je tudi v teni, da se zbirajo okoli društva vsi sloji (in tudi ljudje raznih političnih strank). A vendar je človek vesel, ko vidi, da ljubijo našo pesem .tudi ljudje težkega dela. In tudi lo je dokaz, da je društvo potrebno! Pred nedavnim časom si je društvo preskrbelo lasten klavir in arhiv «e _ stalno množi. Stroški za vse to so veliki in niti društvo niti člani ne morejo iz lastnega vsemu kaj. T:\kO' se je začela nabiralna akcija, s katero se nadeja odbor kriti stroške za klavir. Ta občni zbor je bil tudi zelo važeu^ zato, ker j« popolnoma predelal pravila in se je društvo takorekoč reformiralo. Razni členi pravil so se sprejeli šele po dolgi debati. Videlo se je, da si hočejo pevci ustvariti sigurno ognjišče in lepo pevsko družinico. Na predlog' najstarejšega člana društva g. Sonca, je bil soglasno izvoljen za prvega častnega člana g. podžupan Drago Gobec, dosedanji predsednik društva. Za novega predsednika je bil izvoljen, pevovodja društva g. M. Gerlanc, ki pa ne odloži pevovodstva. Glasom novih pravil, more postati odbornik le reden elan društva (pevec). Novi predsednik je v svojih sklepnih besedah želel, da bi se društvo še bolj razvilo in razmahnilo, kajti cilj, ki si ga je zastavilo, še ni dosežen. — S pesmijo se je zaključil lepo uspeli občni zbor.
* To poročilo je bilo poslano celjski sam. demokratski »Novi Dobi«, ki se sicer rada ponaša, da skrbi za napredek kulturnega življenja v Celju. Vseeno pa je »Nova Doba« priobčitev poročila odklonila, oziroma zahtevala, da ga sme spremeniti, da ne bi javnost videla, da skrbe za kulturno življenje tudi ljudje, ki niso sam. demokratskega mišljenja — Mislimo, da poponoma zadostuje, če samo suho zabeležimo postopanje »Nove Dobe« in da prepustimo komentar celjski javnosti.
Komorni večer Konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani. V pondeljek ‘22. t. m. ob 20. uri zvečer se vrši v Filharmonični dvorani prvi komorni večer Konzervatorija Glasbene Matice v Ljubljani. Na teni komornem večeru, nastopijo štirje gojenci Konzervatorija in sicer: Rumpelj in Šušteršič, gojenca konz. prof. Slajša ter Zarnikova in Valjalo, gojenki prof. Ravnika. Spored je sledeči: 1. Dvorak: Somatina za gosli in klavir, izvajata Šušteršič in Valjalo; 2. Bethoven: Sonata apassionata, igra na klavirju Zarnikova in 3. Cezar Frank: Sonata za gosli in klavir, igrata Rumpelj in Zarnikova. Odbor Glasbene Matice in ravnateljstvo Konzervatorija vabita vse prijatelje, ki se zanimajo za napredek in razvoj te naše glasbene institucije, da posetijo ta večer v največjem številu. Spored, ki omogoča vstop v koncertno dvorano, stane 4 Din in se dobi v Matični knjigarni od danes naprej.
VSESOKOLSKI ZLET.
Bolgarski Sokol na zlet. Sofijski Sokol pošlje na zlet 15 telovadcev in 10 telovadk ter isto število naraščaja. Razven tega pride na zlet veliko število Čehov, ki žive na Bolgarskem. Sokolska jednota v Sofiji namerava poslati tudi svoje učence, ki bi jih želela za vse počitnice nastaniti po vaseh.
Stanovanjski zletni odsek se je že sestavil iri šteje 21 odborov. Po sedanjih podatkih bo mogoče v vsem nastaniti 83.000 oseb. V 10 državnih šolah bo nameščenih 7000, v Germanskih vojašnicah 50C0, v raznih^ dru-gi>h hišah 8000, ostali <pa v 91 mestnih šolah.
V	vseh praških kinih se je občinstvo 14 dni neprestano pozivalo, da prijavi proste sobe. Uspeh pozivov je bil zelo doljer.
Gospodarstvo,
X Jugoslovenska razstava turistike in narodne umetnosti v Pragi. Češkoslovaška* jugoslovenska liga in Jadranska straža v Pragi nameravate prirediti s sodelovanjem našega generalnega -konzulata v Pragi razstavo turistike 'in narodne umetnosti. Razstava se bo vršila kakor je projektirano na praškem poletnem velesejmu meseca marca in se bo nadaljevala na kmetijski razstavi meseca maja ter na sokolski razstavi meseca junija. Zaključila se bo ob zaključku sokolskih svečanosti začetkom julija t. 1. V času od zaključen ja velesejma do otvoritve sokolske razstave, nadalje od za ključen ja te razstave do otvoritve sokolske razstave bo-
do izdelki razstavljeni nekaj časa na kaki šoli v Pragi v gotovem času pa se bo skušalo prirediti razstavo navedenih predmetov v Plznu in eventualno tudi v Brnu in Bratislavi. Namen razstave je propaganda turizma. Da bi ia razstava imela čim več privlačne sile, ji je priključena tudi folkloristična sekcija. V tej sekciji bi se poleg nekaj tipov narodniji noš v prvi vrsti razstavilo tudi ženska ročna dela, filigranske in kujun-džijske izdelke in to specijaJ.no za prodajo. Interesenti, ki bi hoteli pri tej razstavi sodelovati in se je udeležiti, naj se za tozadevne informacije obrnejo neposredno na naslov: Jugoslovenska izložba turistike i narodne umetnosti, Praha 11., Nikolandska 7 (»Ceskoslovensko-Jihoslovanska Liga<).
X Elaborat s proračunom ja pohištvo novega oficirskega doma v Skoplju. Komanda lil. armijske oblasti (intendantura) v Skoplju poživlja tvorničarje pahištva, ki pridejo v poštev za. izdelavo umetniškega poiuMva, da izdelajo elaborat s proračunom za pohištvo novega oficirskega doma, ki se gradi v Skopiju in bo dovršen predvidoma do konca tega leta. Elaboratu je po možnosti priložiti sliko in načrte pohištva — vsaj glavnih predmetov —, tako da bo mogoče iz njega ustvariti si pravo sliko tako o stilu kakor o vrsti in ceni pohištva ter ga je poslati go-rinavedeni komandi najkasneje do Iti. marca t. 1. Poziv na licitacijo za. svoječasno nabavo navedenega pohištva bo objavljan v »Službenih Novinafl« in dostavljen tudi tvrdkam, ki bodo izdelale elaborat in načrt. Seznam potrebnega pohištva je interesentom na razpolago v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo, kjer si ga morejo interesenti med uradnimi urami osebno ogledati.
X Predlogi za izpremembo železniške tarife. Z ozirom .na 'bližajoče se zasedanje tarifnega odbora poživlja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vse interesente, da ji v kolikor tega dosedaj še niso storili, poročajo o uplivu železniško-tariliie reforme na njih podjetja in stavijo ikonkrei-ne predloge, katere želijo, da bi bilii na razpravah tarifnega odbora upoštevani.
To in ono.
: Zanimiva najdba. Iz Kišinjeva poročajo: Kmet Stefan Dumitrascu je posekal nedavno s pomočjo svojih sosedov v gozdu prastaro drevo. Pri izkopavanju korenin je našel bakreno škatljico, v kateri sta se nahajala 2 zlatnika in dve listini. »Ker kmetje listin niso mogli prečitati, so jih pokazali lekarnarju,
ki je ugotovil, da jih je napisal leta 1671 Stjenka Razin, ataman donskih kozakov. V listinah zapoveduje ataman vojvodi Basurma-nu, da naj se umakne v Turčijo ter tako reši ostanke vojske. Na enem od listov je bilo napisano, da naj se koplje še globlje. Kmetje so ubogali in kopali dalje. Kmalu so izkopali drugo bakreno škatljico, v kateri je bilo 15 zlatnikov in več listin, podpisanih od Razi na in Basurmana. Iz teh listin je razvidno, na kak način so prišli ti predmeti v Besarabijo. Leta 1671 je bil Stjenka Razin potolčen od regularne vojske Gjorgja Barjaturskega. Zato je zapovedal svojim vojvodom, da pobegnejo s preostalimi kazaškimi četami na Don, na Poljsko in na Turško. Basurman je vpadel v Besarabijo. Utaboril se je v Sardanskem gozdu. Tam je bil obkoljen od turške vojske, ki je imela povelje, da kozake uniči. Ce se je kozakom posrečilo prebiti krog sovražnikov in priti tako do Dnjestra, ali pa se niso mogli vrniti, ni znano. Vsekako pa dokazuje najdba, da so bili Kazaki na besarabskem ozemlju.
ANEKDOTE IZ ŽIVLJENJA UMETNIKOV.
Nekega večera je K nebel prav temperamentno razlagal svoje nazore tiho poslušajočemu Goetheju in ko mu ni ugovarjal, se je osupel ustavil pred njim. Goethe pa mu je prav domače rekel: »Ah, povej še kaj več teh neumnosti!«
*
V Isclilu je bil Girardi nekoč pozvan k cesarju Francu Jožefu v privatno avdijenco.
Predzgodovina te avdijence je bila polna škandalov in pikanterije. Giirardi.jeva žena, slavna Helena Odilon (takrat je bila najbolj slavljena salonska dama nemških odrov, danes je popolnoma hroma beračica), je bila v ožjem razmerju s starim baronom Rotschil-dotn. Girardi je dobival otelovske napade. S pomočjo svojega mogočnega pokrovitelja ga je spravila Odilon v norišnico: Girardi ja pa so kmalu osvobodili, kakor pravijo, s pomočjo Katarine Sebratt, prijateljice Franc Jožefa.
Sedaj je stal — bilo je kancem devetdesetih let, ko je prišlo kolesarjenje v modo — prvič pred sedemdesetletnim vladarjem. Cesar, ki Girardi ja mi prav posebno maral, kei je moral ž njim deliti popularnost na polovico, mu je stavil par konvencijonalnih vprašanj.
V zadregi si je Girardi popravljal telovnik in čakal. Pogovor za njegov občutek še ni tail
dovolj prisrčen.
Končno se je opogumil in vprašal:
»Povejte, Veličanstvo, ali tudi kolesarite?«
London
18
Morski vrag.
»Ti, Klada,« je zarentačil in oci so se mu zlobno svetile, »ali hočeš 0110 po nosu? Ako misliš, da sem jaz tat, obdrži misli zase, sicer boš kmalu spoznal, kako prokleto se motiš. Na mestu naj oslepim, če to ni hvaležnost do tebe! Prikažeš se na ladijo kot prava bedna človeška reva,... jaz te vzamem v kuhinjo in ravnam lepo s teboj, ti mi pa takele vračaš. Prihodnjič greš lahko k vragu, ti povem; silno me srbi, da bi ti takoj pokazal, zakaj in kako.«
S temi besedami je stisnil obe pesti 111 se zagnal proti meni. V lastno sramoto priznam, da sem se umaknil pred udarcem in pobegnil skozi kuhinjska vrata. Kaj naj bi storil drugega? Sila, nič drugega kot okrutna sila je vladala na tej ladiji. Nravno pregovarjanje je bilo nekaj neznanega. Predočite si celo sliko: človek navadne postave, šibkega života, slabih nerazvitih mišic, ki je vedno živel mirno, pokojno življenje in ni vajen nobenega nasilja — kaj je mogel tak človek pač storiti? Da bi se ustavil in kljuboval tem človeškim zverinam, bi bile prav toliko, kakor da bi se ustavil in kljuboval podivjanemu biku.
Tako sem mislil tisti čas, čutil potrebo, da bi se opravičil in si želel pomiriti vest. A to opravičenje ni zadovoljilo. Še dandanes se v svoji možatosti ne upam
ozreti nazaj na tiste dogodke, da bi se čutil popolnoma opravičenega. Ves položaj je bil tak, da je v resnici presegal vse razumne načine vedenja in je zahteval več kot hladen razum. Z vidika formalne logike ni uiti ene reči, katere bi se moral čltjvek sramovati*, a vzlic temu se vzdigne v meni sramota ob spominu na ta dogodek in v ponosu svoje možatosti čutim, da je. bila muja možatost na nerazumljiv način omadeževana.
Brziua, s katero sem zbežal iz kuhinje, mi je povzročala silne bolečine v kolenu in brez meči sem se zgrudil pri hišici zadaj na ladiji. 'ioda kuiiar me ni zasledoval.
Glejte ga, kako teče! Glejte, kako teče!« sem ga slišal vpiti. In s tisto svojo bolno nogo! Le nazaj pojdi, ljubček svoje mamice. Ne bom te udaril, saj te ne bom.«
Šel sem nazaj in opravljal svoje delo; s tem je ia dogodljaj končan, dasi je bilo usojeno, da se je pozneje nadaljeval. Pripravil sem v kabini mizo za zajtrk in ob sedmih sem stregel lovcem in častnikoma. Vihar se je ponoči očividno polegel, dasi je bilo morje še vedno močno razburkano in je vlekel močan veter. V raznih stražah so razvili jadra, tako da je Duh drvel z vsemi jadri razen dveh vrhnjih in malega sprednjega. Kakor sem posnel iz razgovora, so ta tri jadra hoteli razviti takoj po zajtrku. Razbral sem tudi, da se je Wolf Larsen hotel kar najbolje okoristiti z viharjem, ki ga je gnal v jugozapadni smeri proti onemu delu morja, kjer je
upal nameriti na severovzhodni pasatni veter. S tem trajnim vetrom je upal prevoziti večji del pota na Japonsko; zavil bi bil na jugu v tropične kraje in zopet na sever, ko bi se bližal azijski obali.
Po zajtrku sem imel zopet drugo nezavidljivo izkušnjo. Pomil sem bil posodo, osnažil peč v kabini in nesel pepel na palubo, da bi ga vrgel v morje. Wotf Tarsenm fleiiaersoii sla zatopljena v pogovor stala' blizu krmilnega kolesa. Krmaril je mornar Johnson. Ko sem se obrnil proti veterni strani, sem ga videl, da je nenadno zmignil z glavo, kar sem pomotoma smatral kot znamenje, da me je spoznal in mi voščil dobro jutro. V resnici pa me je skušal posvariti, da naj ne vržem pepela na odveterni strani v morje. Ne zavedajoč se da sem storil silno nerodnost, sem šel mimo Wolfa Larsena in lovca in zagnal pepel proti vetru čez palubo. Veter pa ga je zagnal nazaj, ne samo po meni ampak tudi po Hendersonu. in Woli.11 Larsenu, kakor l>i trenil me je le-ta brcnil z nogo kot psa. Odletel sem od n.jega in se skoraj omedlujoč naslonil ob kabino. Vse seje vrtelo pred menoj, slabo mi je prihajalo. Slahost V želodcu me je premagala in posrečilo se mi je splaziti se do stranske ograje. Vendar Wclf Lar.-eu ni šel za menoj. Otepel si je pepel z obleke in se zopet začel razgovarjati s Hendersonem. Johansen, ki je bil priča, celega dogodka, je poslal nekoliko mornarjev, da so osnažili palubo.
(Dalje prih.)
DRVA - ČEBIN
<?i!ova t/ll. ■ T»iefon 56.
Kot praktikant
telim vstopiti h kakemu ljubljan-»kemu podjetju. Imam pisarniško prakso ter sem popolnoma zmožen knjigovodstva, korespondence, strojepisja, stenografije, vešč sem perfektno slovenskega in hrvatskega jezika. - Ponudbe prosim na upravo lista pod: »Marljiv«._________
MAM OGLASI
M otluoa 4m »	Dt* 5*-,	»»daljna	!»«•«<»■
Gospod
« POZNANJU - POLJSKA od 2. do 9. maja 1926.
Zbirališče vseh poljskih pridobitnih krogov. Najboljšo prilika za na-vezanje trgovskih slikov med Jugoslavijo in Poljsko. Za jugoslovanske uvoznike in izvoznike edinstvena prilika. Železniške in vizumske olajšave. Brezplačna pojasnila in informacije daje gen. reprezentanl R. O O LE BI O WS KI, LJUBLJANA, Stari trg St. 19.
Ds*Hnoq|ed
■e proda za ceno 200 Din. — Naslov pove uprava Usta.
SMcIeno.
■treta« opeko Imajo stalno v **■ iofi Združene opekarne d. Ljubljani.
d.
Gn^nodičn?
ki je celi dan odsotna išče malo preprosto sobico. - Ponudbe na upravo lista pod: »Soba«. ________
Odda se
takoj klet suha za skladišče. Naslov pove uprava lisita.
kateri je absolviral trgovski tečaj ter ima eno leto pisarniške prakse, išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno. — Ponudbe prosi na upravo lista P°d »Dobra močt.
Stanovanje
obstoječe iz (kuhinje iin sobe išče imirna stranka, t‘lača postranska istvar. — Ponudbe na upravo lista
pod: »Stanovanje«.
„GROM“
I	jhuhmbko »oatKttNiSau m ipsaiooMti bubsau KfMfcJAlVA, KOLODVOR»VLA. UMCA 4*.
IntOfUHN1^ IMOM*.	4§4.
POD»U*N»C®t Maurffeoar,	Makek.
i v«* v to alroka	»sl*
ta pod huliuHnUnl pofjo-Jl-
—i ■»■umili drulbe apalntti ▼«»* s- *• alupre«* poltUk**
širite .Narod. Dnevnik1!
»Merkur< v LjuUjaai Andrej Sev«.