glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva LETO XVI ŠTEVILKA 7 (519) VELENJE, 22. FEBRUARJA 1980 CENA 5 dinarjev YU ISSN 0350-5561 Po poteh XIV. divizije Slovesen zaključek na Ljubnem 12. srečanje samoupravijalcev Jugoslavije „Rdeči prapor" Spremeniti sistem delitve Na Ljubnem ob Savinji se je pretekli petek popoldne zaključil letošnji pohod mladih po poteh herojske XIV. divizije. Zaključne slovesnosti so se poleg udeležencev pohoda in domačinov udeležili tudi preživeli borci XIV. divizije, (lani področnega odbora koroških partizanov ter nekdanji komandant legendarne divizije Tone Vidmar-Luka, komisar divizije Alojz Zokal-Zižki in podpredsednica republiške konference ZSMS Vida Mikuž. Mladi so na letošnji tradicionalni spominski pohod, tokrat že dvanajsti po vrsti, krenili s Sedlarjevega, od koder jih je pot nato vodila preko Gračnice, Stranic in Zavodenj do Ljubnega. Mladi iz naše doline so se, kot smo že poročali, priključili pohodu v tretji etapi, ki je potekala od Fran-kolovega preko Brc do Paškega Kozjaka, Graške gore, Plešiv-ca, Raven in Zavodenj. Od tod so pot nadaljevali mladi iz občine Mozirje, ki so v petek popoldne prikorakali na prizorišče zaključne slovesnosti pred spomenikom žrtvam narodnoosvobodilnega boja na Ljubnem ob Savinji. Tu so jih pozdravili preživeli borci XIV. divizije, člani področnega odbora koroških partizanov, udeleženci vseh štirih etap letošnjega pohoda, domačini in mnogi gostje, med katerimi sta bila tudi nekdanji komandant XIV. divizije Tone Vidmar-Luka ter komisar Alojz Žokal-Žižki. Korak letošnjega 12. spominskega pohoda se je ustavil z raportom komandanta sklepne pohodne etape, ki ga je predal predsedniku odbora borcev XIV. divizije Stanetu Lavriču. Prisrčno dobrodošlico je v imenu krajevne skupnosti Ljubno in njenih družbenopolitičnih organizacij zaželel vsem udeležencem zaključne slovesnosti predsednik krajevne konference SZDL Ljubno Jože Prislan in poudaril zadovoljstvo, s katerim domačini Na Ljubnem ob Savinji se je pretekli petek zaključil spominski pohod po poteh herojske XIV. "vizije, ki so ga mladi organizirali letos že dvanajstič zapovrstjo. V zadnji etapi so po iovinskih poteh korakali mladi iz mozirske občine, ki so se jim na zaključni slovesnosti [pridružili tudi udeleženci prejšnjih pohodnih etap. O legendarni poti je zbranim pripovedovala borka XIV. divizije Nada Majcen. pozdravljajo to veliko manifestacijo obujanja tradicij narodno osvobodilne borbe. V osrednjem slovesnem nagovoru je nato borka XIV. divizije Nada Majcen spregovorila o času in razmerah, v katerih so pred 36 leti borci herojske divizije krenili na Štajersko, o težkih preizkušnjah, ki so jih čakale na slehernem koraku legendarnega pohoda in ki so jim borci junaško kljubovali. ,.Neomajno zaupanje v zmago nam je dajalo moč, da smo uspeli previhariti te, za nas najtežje, dni partizanske borbe," je med drugim dejala Nada Majcen. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili domačini pa so vsi udeleženci zaključne slovesnosti poslali brzojavko predsedniku Titu, v kateri so mu iz vsega srca zaželeli čimprejšnje okrevanje in mu odločno zagotovili, da bodo neomahljivo stopali po njegovi poti. J. P., J. K. V Kragujevcuje bilo tedni 12 srečanje samoupravIjal-ce\ Jugoslavije »Rdeči prapor-. Na njem je okrog 700 delegatov' in 300 gostov v imenu vseh delovnih ljudi Jugoslavije izrazilo svojo odločenost, da posvetijo vse moči nadaljnji izgradnji našega političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Predsednik predsedstva SR Srbije. Dobrivoje Vidič jena začetku srečanja spregovoril o 30-letnici samoupravljanja ter vlogi revolucionarne misli in dela tovariša Tita. Pri tem je naglasih da so pred nami mnoge nove naloge, pri uresničevanju katerih bomo morali v akciji slediti Titovemu zgledu. Najpomembnejše je. da smo pri terti enotni. Zgodovinsko nalogo našega delavskega razreda, da pre- vzame vse v svoje roke. bo mogoče še uspešneje uresničili. če bomo sledili Titovi pobudi za kolektivno delo in vodenje ter odgovornost. Predsednik centralnega komiteja ZK. Bosne in Hercegovine. Nikola Stojanovič. kije bil ludi predsednik 12. srečanji samoupravijalcev Jugoslavije. pa je spregovoril o akumulativni moči temeljnih organizacij združenega dela v samoupravnem sistemu razširjene reprodukcije. V sklepni listini 12. sreča-nja samoupravijalcev Jugoslavije .»Rdeči prapor« je med drugim poudarjeno, da delimo naš nacionalni dohodek in družbeni proizvod tako. da to ne spodbuja gospodarstva k produktivnejšemu delu. zato bo treba takšen sistem delitv e nujno spremeniti. Ob 8. marcu Osrednja prireditev v Rdeči dvorani V Šaleški dolini bo tudi letos osrednja prireditev v počastitev mednarodnega praznika žena v Rdeči dvorani za vse ženske velenjske občine. Prireditev bo na dan praznika 8. marca, začela pase bo ob 19. uri. Razdeljena bo na dva dela. V kulturnem delu bodo nastopili člani Ljubljanskega okteta, učenci osnovne šole Gustav Šilih Velenje se bodo predstavili z recitalom, člani amaterskega gledališča »Pod kozolcem« iz Šmartnegaob Paki pa z Andersenovo pravljico Cesarjeva nova oblačila. V tem delu bo nastopila še skupina za izrazne plese velenjske glasbene šole. V nadaljevanju večera pa bo nastopil ansambel Pepel in kri. Ves program bo povezoval napovedovalec RTV Ljubljana Borut Mencinger. Ob dnevu žena bodo v naši občini tudi druge kulturne in športne prireditve. Že 3. marca s pričetkom ob 16. uri bo v šoštanjskem domu nastopila šmarška gledališka skupina, tokrat z Musicalom za dobro jutro. Ta predstava bo v glavnem namenjena invalidkam ter ženam invalidov. 7. marca bo v velenjski knjižnici koncert opernih arij iz Foersterjevega Gorenjskega slavčka. odprli pa bodo tudi razstavo ročnih del. V četrtek. 13. marca pa bo v Velenju osrednja športna prireditev v počastitev mednarodnega praznika žena, in to IV. mednarodni tek žena po ulicah Velenja, na katerem organizator Atletski klub Velenje pričakuje udeležbo najboljših atletinj z vsega sveta. Komite občinske konference ZKS Velenje Čimprej do družbenih svetov Osrednja točka dnevnega reda zadnje seje komiteja občinske konference ZKS Velenje. bila je 13. februarja, je bilo oblikovanje družbenih svetov v občini Velenje. Novembra lani je občinska konferenca ZKS Velenje postavila zahtevo, da je treba kar najhitreje opredeliti vsa tista problemska področja, za katera naj bi v Šaleški dolini ustanovili družbene svete. Posebna delovna skupina, ki jo je imenovala skupščina občine Velenje, pripravlja zdaj osnutek družbenega dogovora o ustanovitvi družbenih svetov. Ta dela je treba pospešiti ter kar najbolj celovito opredeliti vsa področja, tudi z občinske uprave organe. kjer naj bi delovali družbeni sveti v velenjski občini. Komite občinske konference ZKS Velenje je v nadaljevanju seje obravnaval poročilo o gibanju zaposlenih in osebnih dohodkih zaposlenih v strokovni službi samoupravne interesne stanovanjske skupnost' oWir>A Volonip in izrekel trem članom ZK. ki delajo v SIS vzgojne ukrepe. Ugotovil je. da so bila zavestno kršeni sklepi in stališča okrog zaposlovanja in izplačevanja osebnih dohodkov. (O tem podrobneje poročamo na 3. strani.) V tej zvezi so. med drugim, tudi sklenili, da je treba pripraviti tudi oceno o položaju izvršilnih odborov skupščin SIS. saj je mogoče ugotavljati, da le-ti prevzemajo vse več dolžnosti in pristojnosti. ki gredo sicer skupščinam SIS. Preučili pa bodo tudi odnose med izvršilnimi odbori in skupščinami SIS. ( lani komiteja OK ZKS Velenje so se na zadnji seji seznanili še z dejavnostjo aktiva komunistov delavcev neposrednih proizv ajalcev, ki bo ta teden sprejel program nalog za prihodnje obdobje. Govora je bilo še o pripravah na referendum za uvedbo tretjega krajevnega samoprispevka v občini Velenje ter o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih. Koroški partizani Izpolnili svoja poslanstva Teden dni nazaj je bilo nadvse slovesno na Ljubnem ob Savinji. Prejšnji petek popoldne so v tem kraju zaključili svojo pot udeleženci letošnjega pohoda po poteh 14. divizije. Zaključne slovesnosti so se med drugimi gosti udeležili tudi koroški borci. Pred slavjem so se namreč na Ljubnem zbrali člani področnega odbora koroških partizanov na svoji redni letni konferenci. Veliko jih je prišlo in veseli so bili ponovnega snidenja, kanček slabega razpoloženja pa je k temu prispevala slaba organizacija srečanja. Kdorkoli je že bil prireditelj, nekoliko bolj bi se le moral potruditi. Poročilo o delovanju področnega odbora je prebral Rudi Baje. Poudaril je. da so se koroški partizani tudi tokrat /brali na letni konferenci /.ato. da bi pregledali svoje delo v zadnjem letu dni in sestavili načrt svoje dejavnosti za vnaprej. 1/. pregleda njihove dejavnosti je kaj lahko izluščiti ugotovitev, da so izpolnili svoje poslanstvo in da lahko družba tudi v prihodnje v polni meri računa na njih. Njihovo dejavnost je bilo čutiti na vsakem koraku dela in življenja občin Slovenske Konjice. Celje. Velenje in Mozirje odkoder člani tega področnega odbora so. čeprav je tudi jasno, da prav ta razdrobljenost predstavlja dokajšnjo oviro pri njihovem delovanju. Nedvoumno so zagotovili, da sii in bodo tudi v prihodnje odločni borci miru. kar je v tem trenutku še posebej pomembno, dejavni soustvarjalci naše družbe v celoti in našega sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite še posebej. Izjemno v eliko pozornosti so v svojem delu. in jo še bodo. namenjali zlasti prenašanju revolucionarnega izročila na mlade. Zato so se tudi zbrali v petek na Ljubnem in se pridružili slavju mladine in borcev 14. divizije ob zaključku letošnjega pohoda. Člani področnega odbora koroških partizanov so na tem srečanju izoblikovali svoj delovni program in na koncu opravili še majhno svečanost. Vsak izmed koroških partizanov je namreč prejel spominski znak koroškega partizan-stv a. ki čudovito oblikovan in lično izdelan, ponazarja herojski boj koroških borcev tostran in onstran državne meje. Janez PLESNIK Vsem koroškim borcem so podelili spominski znak koroškega partizanstva. Obudili spomine na Štirinajsto Prejšnji teden se je končal dvanajsti tradicionalni pohod po poteh Štirinajste divizije. Pohod je bil razdeljen na štiri etape, organizatorji posamezne etape pa so bile občinske konference ZSMS Laško, Celje, Velenje in Mozirje. V tretji etapi pohoda od Frankolovega do Zavodenj so sodelovali mladi iz Velenja, Žalca, Slovenj Gradca ter pobratenih občin občine Velenje — Splita, Vrnjačke Banje, Ormoža in Subotice. Na pohodu pa so sodelovali tudi pripadniki JLA. Zadnji dan pohoda smo nekatere udeležence povprašali s kakšnimi vtisi zaključujejo prehojeno pot in kaj menijo o takšnem načinu ohranjevanja tradicij NOB. NADA BO-ROVNIK: »Sem komandir velenjske četa. To je moj peti pohod. Menim, da je bil ta doslej najlepši. K takšnemu vtisu je precej prispevalo tudi vreme, ki je bilo letos izredno lepo. Pomembno pa je tudi, da takšnega tovarištva kot je bilo na letošnjem pohodu, ne pomnim. Kljub temu. da smo bili iz različnih krajev in se nismo poznali, je bilo sodelovanje med nami izredno. Zelo sem zadovoljna in se nameravam udeležiti tudi prihodnjih pohodov.« MILAN KRETlC: -komandant pohoda: »Naš tradicionalni dvanajsti pohod po poteh Štirinajste divizije, je izredno uspel. K temu je veliko prispeval ustrezen izbor pohodnikov, saj je bila disciplina bistveno boljša kot na prejšnjih pohodih. Lepo vreme, ki nas je spremljalo, nam je precej olajšalo napore, katerim so bili pohodniki izpostavljeni v prejšnjih letih. Tako uspelega pohoda si prav gotovo še želim.« Pohod je torej za nami, pohodniki pa so se z vtisi, s spoznanji več vrnili domov. Žuljave noge in neprijetnosti so že pozabljene, ostali pa bodo prijetni spomini, nova znanstva, nova prijateljstva, kanček zrelosti ter boljše poznavanje naše medvojne preteklosti. Boris Zakošek Občinska raziskovalna skupnost Uveljavili svobodno menjavo dela Programa za lansko leto sicer niso realizirali, vendar so vseeno zadovoljni, saj so uveljavili svobodno menjavo dela — Pogovarjali smo se s predsednikom skupščine raziskovalne skupnosti Cirilom Bezla-jem Občinska raziskovalna skupnost je bila kot samostojna skupnost ustanovljena leta 1975, vendar so bile takrat njene naloge pomanjkljivo opredeljene, prav tako pa za svoje delo niso imeli finančnih sredstev. Tako se v prvem mandatnem obdobju ne morajo pohvaliti z nikakeršnimi rezu' .ati. Za takšno stanje so bile v veliki meri krive tudi neurejene razmere v republiški raziskovalni skupnosti. V tem mandatnem obdobju je uspelo izvršilnemu odboru in skupščini te skupnosti že jasno začrtati naloge v občinskem samoupravnem sistemu. Program dela so zastavili v prepričanju, da mora občinska raziskovalna skupnost odigrati svojo vlogo pri vseh raziskovalnih nalogah v občini ter da mora pri tem vzpodbujati in usmerjati predvsem tiste pristope, ki izhajajo iz raziskovalne dejavnosti. Občinska raziskovalna skupnost Velenje je prva v Sloveniji izdelala svoj program. ki so ga leta 1978 predstavili tudi združenemu delu skupaj z aneksi drugih samoupravnih interesnih skupnosti. Svoj program je občinska raziskovalna skupnost Velenje oblikovala pretežno skozi projekt Velenje 2000. Menili so. da je iskanje odgovora, kako naj se razvija Velenje do leta 2000. naloga, ki mora imeti občutno prioriteto. Tako kompletne problematike. pa se bodo lotili z vrsto raziskovalnih nalog. Takšen pristop je potrdila tudi republiška raziskovalna skupnost, saj so se tudi na republiški ravni odločili za enak pristop. Osrednje mesto v lanskoletnem raziskovalnem programu so imele tri raziskovalne naloge. Prva je obravnavala probleme okolja in ekologije, druga bi naj dala stanje in Ciril Bezlaj trende v socialnem razvoju občine, tretja pa naj bi podrobno opredelila sam projekt Velenje 2000. Projekt bo sestavljen iz vrste raziskovalnih nalog, ki bodo obravnavale posamezna področja, na koncu pa bi se zlile v interdisciplinarno sestavljeno sintezo. Zaradi tega so izredno pomembne vsebinske zasnove posameznih nalog in njihove terminske opredelitve. Drugi del nalog občinske raziskovalne skupnosti Velenje je bil usmerjen v študije in aktivnosti s področja inovacijske dejavnosti. Zadali so si namreč nalogo, da bodo skupno s komisijo za inovacije, ki deluje pri občinskem svetu Zveze sindikatov obdelali to področje. Opisani program pa šele odpira nekatera področja delovanja občinske raziskovalne skupnosti v Velenju, saj je usmerjen le v naloge na področju planiranja in inovacijske dejavnosti. V bodoče se nameravajo usmeriti tudi v programe združenega dela, v odpiranje novih raziskovalnih nalog s področja tehniških in ekonomskih ved, programske in razvojne perspektive manjših delovnih organizacij in podobno. Program raziskovalne skupnosti pa v svoji začetni fazi vspodbuja tudi ambicije, da bi ne iskali vseh raziskovalcev zunaj, temveč bi jih oblikovali v občini. S tem pa bodo prav gotovo tudi pripomogli, da se bo naše gospodarstvo hitreje prestruktuiralo, vspodbujali pa bodo tudi kreativno delo in inovacijska prizadevanja. Velenjsko gospodarstvo naj bi postalo pobudnik znanja na vseh področjih. Žal pa tako zastavljenega programa v preteklem letu niso uspeli v celoti realizirati. Velenjska raziskovalna skupnost je prva v Sloveniji podpisala samoupravni sporazum 0 svobodni menjavi dela z združenim delom na osnovi katerega naj bi se že v začetku preteklem letu pričela zbirati na njenem žiro računu finančna sredstva. Zal pa se to ni zgodilo, saj so se pri realizaciji tega srečevali z mnogimi administrativnimi težavami in so se tako sredstva pričela zbirati šele koncem lanskega leta. Kljub vsemu pa je poudaril predsednik skupščine raziskovalne skupnosti Ciril Bezlaj. da so zadovolji, saj jim je prvim v Sloveniji uspelo uveljaviti svobodno menjavo dela z združenim delom in tako bodo finančna sredstva za naprej zagotovljena. Takšno organiziranost samoupravnih raziskovalnih skupnostih pa prinaša tudi nov zakon o raziskovalni dejavnosti. In kakšne nalogejih čakajo za letos? Realizirati bo potrebno vse česar jim v preteklem letu ni uspelo. Tako že- 1 ijo izpeljati sociološko nalogo in pristopiti tudi še h kateri drugi nalogi in skupin nalog, ki jih predvideva projekt Velenje 2000. Pa še ena pomembna naloga jih čaka v prihodnje. Ugotavljajo namreč, da je njihov program v delegatski bazi še vse premalo zaživel, na sejah skupščine teskupnostije bilo namreč vse premalo odziva. Kljub temu. da v preteklem letu občinska raziskovalna skupnost ni realizirala celotnega programa, ki so si ga zadali, pa lahko rečemo, daje bilo njeno delo uspešno. Zagotovili so si svobodno menjavo dela z združenim delom in zato upajo, da bodo v prihodnje naloge, ki stojijo pred njimi uspešno razreševali. Mira Zakošek WZ Velenje V delo vključujejo tudi otroke, ki ne obiskujejo redno vrtca IZ PROGRAMA DELA VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA VELENJE Kljub temu, da smo v Velenju vsako leto odprli nekaj novih oddelkov vzgojno varstvenih ustanov. mest v vrtcih še vedno primanjkuje. Tudi to šolsko leto je moral velenjski vzgojno varstveni zavod zavrniti veliko prošenj. Skupno imajo v tem zavodu nekaj manj kot 1300otrok v 51 oddelkih. Delovni čas teh enot so prilagodili potrebam zaposlenih staršev, tako da tiste enote, ki so od delovnih mest bolj oddaljene, odpirajo nekoliko prej, zapirajo pa kasneje. Popoldansko varstvo pa traja do 20. ure. Enote, ki so jih zgradili v zadnjih letih so funkcionalne, v starejših pa se srečujejo s prostorsko stisko. Predvsem so problematične sanitarije. Zaposleni si prizadevajo, da bi zadovoljili otrokovim potrebam ter poizkušajo otkriti otrokove interese ter jih načrtno razvijati na "področju glasbene, jezikovne in ritmične vzgoje. Otroke poizkušajo tudi delovno in raziskovalno usmeriti z delovno in politehnično vzgojo. Poleg rednih dejavnosti so v velenjskem vzgojno varstvenem zavodu že nekaj časa stalne oblike dejavnosti tudi plavalni tečaji, tekmovanja za športno značko, pevski zbori, knjižnice za otroke, pripravljajo tudi prodajne razstave otroške literature, smučarske tečaje, v enoti Ciciban pa delujejo tudi taborniki. Dobro je zaživelo tudi varstvo v družinah, ki deluje v okviru velenjskega vzgojno varstvenega zavoda. Izdelali so podroben načrt dela v družinah, ki pa ga tudi redno spremljajo. Stalno skrbe za strokovno izpopolnjevanje. ki ga organizirajo znotraj zavoda. Zavod SRS za šolstvo ter družbenopolitične organizacije v občini. Pester je pro gram dela v krajevnih skupnostih. Dobro je zaživel 80-urni program za petletne otroke, skrajšana priprava na šolo, izleti otrok ter razne druge dejavnosti. Dobro je v velenjskem vzgojno varstvenem zavodu organizirana prehrana, prav tako pa je posrbljeno za zdravstveno varstvo. Tudi sodelovanje s starši je dokaj uspešno. Zanje organizirajo roditeljske sestanke, ki so pretežno izobraževalnega značaja. na njih pa jim tudi praktično prikažejo zaposlitve otrok iz določenega vzgojnega področja. Sodelujejo pa tudi s starši otrok, ki obiskujejo skrajšano pripravo na šolo ter 80 urni program. Tesno sodelujejo tudi z zdravstvenim domom Velenje, vzgojno posvetovalnico ter osnovnimi šolami. Za izboljšanje delovnih pogojev bo velenjski vzgojno varstveni zavod v teku tega šolskega leta nabavil nekaj nove opreme, učnih pripomočkov ter obnovil nekatere objekte. Mira Zakošek 00 Rdečega križa pri REK Velenje Krvodajalstvo na dobrih temeljih Osnovna organizacija rdečega križa pri REK Velenje gotovo sodi med najmočnejše v velenjski občini. Poleg tega, da se njeni člani udeležujejo vseh občinskih krvodajalskih akcij, tudi sami organizirajo vsaj dve akciji odvzema krvi na leto. ,,Naša osnovna organizacija rdečega križa šteje nad 6000 članov," nam je dejal pred- sednik odbora rdečega križa pri REK Velenje, Karel Čretnik," saj je vsak član kolektiva REK tudi član naše osnovne organizacije. V okviru osnovne organizacije imamo petnajst članski izvršni odbor in pa komisijo za krvodajalske akcije, ki so sedaj naša glavna dejavnost. Prav pri teh akcijah dosegamo lepe rezultate tudi v republiškem merilu. Vsako leto organiziramo dve krvodajalski akciji: pomladansko in jesensko. V obeh lanskih krvodajalskih akcijah je dalo kri 887 krvodajalcev, od tega 689 v pomladanski akciji, 198 pa v jesenski. Pri tem velja omeniti, da je jesenska akcija ravno sovpadala z akcijo NNNP, tako da je bilo veliko naših krvodajalcev zasedenih in se tako niso mogli udeležiti darovanja krvi. Če pa povem še to, da je bila jesenska akcija popolnoma nanačrtovana in je prišla iznenada, potem je tudi to število krvodajalcev zadovoljivo. Kot zanimivost naj dodam, da smo v obeh akcijah zbrali 257 1 krvi. Poleg krvodajalstva pa razmišljamo tudi o ostalih akcijah, ki sodijo v okvir rdečega križa. Predvsem mislimo usmeriti svoje delo na socialno področje, na obiske bolnih ali poškodovanih delavcev na domu, na obiske naših upokojencev in podobno. To bi bila torej naša usmeritev v prihodnje, s čimer bi razširili področje delovanja naše osnovne organizacije. Omenil bi še eno obliko našega sodelovanja. Preko velenjskega občinskega odbora rdečega križa imamo navezane tesne stike z občinskim odborom rdečega križa iz Splita. Gre za zelo neposredno sodelovanje na področju krvodajalstva. Enkrat obiščejo naši krvodajalci Split, drugič Splitčani Velenje. Ta menjava je naletela na zelo ugoden odmev predvsem v Splitu. Kot so nam povedali splitski tovariši, se je po obisku naše delegacije število krvodajalcev pri njih močno povečalo. Kljub stabilizacijskim ukrepom pa nameravamo to obliko sodelovanja tudi letos obdržati, Mnenja smo namreč, da takšna oblika sodelovanja pospešuje širitev krvodajalstva in s tem zagotavlja vedno večje količine krvi. Za kri pa vemo, da je ni nikoli dovolj." d. b. 0 delu VVZ Šoštanj Letos trije novi oddelki v Šoštanju Delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo so na zadnji seji potrdili tudi plan dela vzgojno varstvenih ustanov Velenje in Šoštanj za letos Vzgojno varstveni zavod Šoštanj zajema enote Šoštanj. Topolšica in Šmartno ob Paki. Imajo deset oddelkov katere obiskuje 252 predšolskih otrok. Za letošnje leto so si v tem zavodu zastavili več nalog. Predvsem bodo izvajali nove oblike in metode dela na vseh vzgojnih področjih. Prizadevali si bodo. da bi bili opremljeni z vsemi sodobnimi učnimi pripomočki, pri delu pa bodo seveda upoštevali nov vzgojni načrt. Poleg tega izvaja šoštanjski vzgojno varstveni zavod tudi 80-urni program za otroke, ki redno ne obiskujejo vrtca ter program skrajšane priprave na šolo. Omembe vredna je tudi naloga, ki so si jo zastavili za letos. To so občasne prireditve v krajevnih skupnostih. V tem zavodu pa preko celega leta aktivno dela tudi taborniška skupina. Sproti skrbe za družbenopolitično in strokovno izpopolnjevanje kadra ter si prizadevajo, da bi bila prehrana. ki jo nudijo otrokom in zaposlenim kar najboljša. F.nkrat letno organizirajo v vrtcu preglede vseh otrok, dvakrat tedensko pa njihovi varovanci obiskujejo zobozdravnika. Skrbe pa tudi za dobro zdravstveno stanje vseh zaposlenih, zato organizirajo občasne preventivne zdravniške preglede. Tesno sodelujejo z občinsko skupnostjo otroškega varstva ter pri izdelavi srednjeročnih in dolgoročnih planov na področju otroškega varstva. Njihovi delegati aktivno delujejo v vseh samoupravnih interesnih skupnostih. Tesno pa so povezani tudi z zdravstveno službo. Dobro je sodelovanje s starši. Svet stajšev aktivno dela. Poleg tega pa organizirajo skupne roditeljske sestanke po enotah ter v skupini in pa govorilne ure za starše. Vzgojno varstveni zavod Šoštanj pa si_prizadeva, da bi pogoje dela kar najbolj izboljšali. Sodobno nameravajo opremitinoveoddelkevzgojno varstvenega zavoda v stanovanjskem bloku v Šoštanju, v načrtu pa ii> tudi nekaj popravila stare s ^vbe. Opremili pa bi radi tudi prostore za 80-urni program za otroke v Florjanu. Lokovici. Ravnah ter Gaberkah. Nabaviti bo potrebno tudi precej nove opreme. V letošnjem letu bodo odprli v Šoštanju tri nove oddelke vzgojnovarstvenega zavoda v stanovanjskem bloku. Zaradi tega bodo morali zaposliti dve vzgojiteljici, medicinsko sestro, dve varuhinji in čistilko. M. Z. STIPE BOŽIDAR »Doma sem iz Splita, na tradicionalnem pohodu po poteh Štirinajste pa sem letos drugič. Pohod je bil prav prijeten, mnogo laže je bilo prehoditi pot kot lani, ko je bila precej zasnežena. Tudi v prihodnje se nameravam udeležiti tega pohoda, saj poleg ohranjevanja tradicij NOB, krepimo tudi bratstvo in enotnost med narodi, navezujemo nove stike in spoznavamo nove ljudi.« BRANKO DEFAR — STR1ČEK: »Sem član Štirinajste. vendar sem tedaj, ko je brigada krenila na pot, moral v bolnico. Tu sem bil šest mesecev, potem pa sem odšel za tovariši na Kozjansko. Sedaj se vsako leto udeležujem pohoda, saj sem rad med mladimi. Takšni pohodi pa so tudi zelo koristni, to je spričevalo človeka, tukaj se marsikdo osamosvoji, dobi hrbtenico « DUBRAV-KA ŠPITA-LER: »Letos sem se prvič udeležila pohoda. Moji vtisi so zelo lepi. S pohodom je bila obujena, naša ne tako davna preteklost, obudili smo spomin na trpljenja in junaštva partizanov, borcev Štirinajste, ki se je v zimi 1944 leta prebijala skozi sovražnikove obroče in zasede na vsej svoji legendarni poti. Pohod danes zbližuje ljudi, krepi bratstvo, prijateljstvo in utrjuje našo enotnost.« Strokovne službe samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje Zaradi kršitev vzgojni ukrepi Za gospodarsko ustalitev in kar najbolj skrbno gospodarjenje so bili tudi v občini Velenje sprejeti prvi ukrepi sredi prejšnjega leta. Med tistimi. ki jih je sprejela skupščina občine Velenje ob koncu junija 1979. je tudi prepoved zaposlovanja novih delavcev v gospodarstvu in negospodarstvu. Komite občinske konference zveze komunistov Velenje pa je izoblikoval na svoji 38. seji julija lani stališče, da ni mogoče zapostavljati novih delavcev in zviševati osebne dohodke zaposlenim v strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti vse dotlej, dokler ne bodo organizirane skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti ter dogovorjene osnove za svobodno menjavo dela. Vse pa kaže, da so posamezniki pričakovali, da bodo tudi ti zadnji ukrepi za boljše gospodarjenje ostali le črke na papirju in da njihovo izvrševanje ne bo nihče pregledoval. Da temu vendar ni tako. je pokazala zadnja seja komiteja občinske konference ZKS Velenje, ki je med drugim razpravljala tudi o tem. zakaj so v strokovnih službah samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje zaposlili nove delavce, kako so uresničili sklep o osebnih dohodkih zaposlenih v.strokovnih službah SISS in o višini januarskih osebnih dohodkov ter kdo je odgovoren za kršitve sprejetih sklepov in stališč. Julija 1979 je strokovna služba SISS zaposlovala 5 delavcev, januarja letos pa jih je bilo že 11 (avgusta 1979 so se strokovni službi SISS pridružili 3 delavci iz strokovne službe stavbne zemljiške sku- pnosti). Oktobra so. kot nadomestilo za knjigovodkinjo. zaposlili administratorko. decembra pa planerja — analitika ter pravnika. O zaposlitvi novih delavcev niso razpravljali niti izvršilni odbori, niti skupščine samoupravnih interesnih skupnosti (samoupravne interesne stanovanjske skupnosti, občinske raziskovalne skupnosti ter stavbno zemljiške skupnosti, za katere opravlja strokovna služba dela). Poprečni januarski osebni dohodek zaposlenih v strokovni službi SISS. ki je januarja 1980znašal I4.990din.pa je bil za 1.933 dinarjev višji od poprečnega osebnega dohodka. izplačanega novembra I979. Znano pa je. daje bilo mogoče prejšnji mesec izplačati največ tolikšne osebne dohodke, kot so bili izplačani novembra lani. Na seji komiteja občinske konference ZKS Velenje 13. februarja 1980 je bilo ugotovljeno in naglašeno. da so vsi odgovorni delavci v strokovni službi SISS in organih SISS vedeli za sprejete sklepe in stališča okrog zaposlovanja in izplačevanja osebnih dohodkov. vendarsose, kot vse kaže. zavestno odločili za njihovo kršitev. Ker je torej ugotovljena moralna in politična odgovornost posameznikovje komite OK ZK Velenje izrekel trem komunistom v strokovni službi (opomin in dva zadnja opomina) SISS oziroma v organih SISS. Postavljeno pa je bilo hkrati tudi vprašanje, če lahko komunisti. ki jimje bil izrečen vzgojni ukrep, še naprej opravljajo dolžnosti, na katerih so oziroma na katere so bili imenovani. Zaposlovanje novih delavcev-v strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti in njihovi osebni dohodki. posebej še v strokovni službi SISS. so bili v zadnjem obdobju, kot je mogoče ugotavljati. predmet številnih razprav med delovnimi ljudmi in občani Šaleške doline. Na to so opozorili tudi komunisti na zadnjih volilnih konferencah OO ZK. ko so istočasno ugotavljali, da še naprej močno kasnimo pri zidavi novih stanovanj in da prepočasi odpravljamo tudi druge slabosti, ki so prisotne v stanovanjskem gospodarstvu. Delovni ljudje in komunisti terjajo, da tokrat ne ostanemo zgolj pri ugotovitvah, pač pa da morajo ugotovitvam slediti tudi ukrepi. Vse predloge smo o odgovornosti samo načelno razpravljali, nismo pa ukrepali proti tistim, ki ne upoštevajo sprejetih dogovorov in sklepov oziroma ki neodgovorno delajo. Komite občinske konference ZKS Velenje je na seji 13. februarja, med drugim, tudi ugotovil, da še zdaj niso ustanovljene skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti gospodarstva. čeprav bi moral izvršni svet skupščine občine Velenje. kot nosilec usklajevanja aktivnosti, že ob koncu leta 1979 predložiti predlog za združevanje strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti gospodarstva ter za ustanovitev skupnih strokovnih služb. Vse kaže, da posamezne strokovne službe oziroma posamezniki v njih nasprotujejo ustanavljanju skupnih strokovnih služb SIS gospodarstva. Kljub temu, da stvari ni mogoče premakniti naprej, pa o slabostih v tej zvezi niso obveščene niti skupščine pristojnih samoupravnih interesnih skupnosti niti velenjska občinska skupščina. Zapišimo ob tem še. da bo že v kratkem občinska konferenc ZK Velenje ocenjevala, v kolikšni meri so uresničena njena stališča, sprejeta ob obravnavi nalog na področju stanovanjskega gospodarstva in stanovanjske izgradnje. Tudi v tej zvezi je namreč mogoče ugotavljati, da so slabosti in naloge znane in jasne, manjkajo po ocene uresničevanja nalog in potrebni ukrepi. Komite občinske konference ZKS Velenje je še naročil posebni delovni skupini, da pripravi do konca meseca februarja poročilo o zaposlenosti in osebnih dohodkih zaposlenih v vseh strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnostih, občinski upravi. družbenopolitičnih organizacijah in v vseh občinskih institucijah, in to od leta 1974 naprej. Ko bodo znane ugotovitve pa bodo. če bo potrebno, sprejeti ukrepi, saj je treba napovedati odločen boj razraščanju administracije. in to prav povsod. Bohotenje administracije, ki ga pogojujejo tudi osebni dohodki zaposlenih v teh službah. je treba namreč nemu-dom in odločno zaustaviti. Istočasno pa je potrebno z racionalno organizacijo služb in kar najbolj doslednim uveljavljanjem načela svobodne menjave dela tudi začeti zmanjševati število tistih delavcev, ki niso zaposleni na tako imenovanih proizvodnih delih in nalogah. OK ZKS Velenje Še vedno preveč načelnosti Člani občinske konference ZK Velenje so na 16. seji pretekli teden najprej obravnavali politično varnostne razmere v občini, nato pa še dosedanjo dejavnost pri uresničevanju nalog za boljše gospodarjenje. Poudarili so. da so politično varnostne razmere v občini dobre, v posameznih primerih, kjer pa je prihajalo do slabih odnosov predvsem zaradi kršitve samoupravnih načel oziroma oviranja nadaljnjega razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. pa so se lotili komunisti skupaj s člani osnovnih organizacij sindikata ter v sodelovanju občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij uspešnega razreševanja nastalega položaja. Člani občinske konference so opozorili tudi na nekatere pojave, ki so bili prisotni v tem času. Tu gre predvsem za nenormalno povečano nakupovanje osnovnih živil, povečan dvig hranilnih dinarskih pa tudi deviznih vlog v bankah in širjenje različnih dezi-informacij. Prav zato je naloga vseh komunistov, organizacij in vodstev ZK. da ocenijo te pojave in da sprejmejo konkretne naloge, da v prihodnje do tega ne bi prihajalo. Sicer pa so pred vsemi v tem obdobju pomembne naloge za čim bolj dosledno, resno in odgovorno izpolnjevanje nalog pri uresničevanju konkretnih ukrepov za boljše gospodarjenje, krepitev političnega sistema socialističnega samoupravljanja in SLO in družbene samozaščite. Ob tem so na seji ugotovili, daje pripravljenost za dosledno uresničitev omenjenih nalog v večini sredin zadostna, saj je ustvarjeno dovolj široko mobilizacijsko vzdušje, enotnost in odločnost da od vsega tega ne odstopamo. V tem času teče namreč tudi vrsta aktivnosti v vseh družbenopolitičnih in drugih organizacijah. Osnovne organizacije zveze komunistov so v glavnem do 1. februarja sprejele akcijske programe. ki morajo biti osnova za bodoče delovanje komunistov. Vzporedno s tem tečejo tudi aktivnosti v zvezi z obravnavo zaključnih računov 1979. Ob vsem tem so na seji opozorili, da doseženega stanja ne smemo precenjevati in da moramo do vsega biti kar najbolj pozorni. Kajti nekatere ocene kažejo, da se do konkretnih nalog še vedno opredeljujemo preveč načelno. Toje bilo mogoče razbrati tudi iz marsikaterega akcijskega programa, pa tudi iz nekaterih varčevalnih programov. Še vedno niso dovolj usklajene aktivnosti med posameznimi nosilci v nekaterih temeljnih sredinah, in to niti vsebinsko niti časovno. Občinski komite je zahteval od vodstev osnovnih organizacij dopolnitev programov. Zato se je treba v naslednjih še odgovorneje lotiti teh nalog. Tam. kjer so akcijski programi splošni, jih je treba konkretizirati. Predvsem pa je treba posebno pozornost nameniti sprejemanju programov v organih upravljanja, izvršnih odborih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti itd. Skratka, programi morajo biti takšni, da bo iz njih mogoče nedvoumno razbrati. kaj bo kdo in v katerem času storil na posameznem področju. V naslednjih dneh je treba zagotoviti tudi polno vključenost komunistov pri obravnavanju zaključnih računov 1979. oblikovanju in sprejemanju programov varčevalnih ukrepov ter usklajevanju razvojnih načrtov z resolu-cijskimi zahtevami. Zato so predlagali, da koordinacijski od-horobčinske konference SZDL za usklajevanje in spremljanje družbenih aktivnosti pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije to nalogo tudi konkretno opredeli. Seveda pa se moramo zavedati, da s samim sprejemanjem dokumentov še ne bomo uresničili dogovorjenih nalog. Nenehno se je treba zavzemati za resnično spreminjanje razmer, obenem pa tudi ugotavljati morebitne vzroke za nespoštovanje skupno dogovorjenih nalog. Zavedati seje treba, da moramo vsi nositi breme stabilizacije. Sprejeli rokovnik Seja predsedstva OK SZDL Iz delegatske prakse Včasih je gradivo prezahtevno V velenjski občini so v tem času v polnem teku priprave na referendum o uvedbi tretjega krajevnega samoprispevka. Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na 13. seji v sredo, 13. februarja znova podprlo ta prizadevanja in obenem sprejelo sklep, da bi bil Feferendum za novi samoprispevek 20. aprila letos. Poleg tega so člani predsedstva na zadnji seji imenovali tudi štab za njegovo izvedbo. V januarju so bili v glavnem v vseh krajevnih skupnostih občine zbori, na katerih so krajani ocenjevali uresničevanje programa drugega samoprispevka in ob tem razpravljali o možnostih za uvedbo tretjega. Vsepovsod so se zavzeli, da je treba razpisati novi referendum in medtem že razpravljajo o predlogu nalog, katere naj bi uresničili. Ocene sedanjega referendumskega programa kažejo, da so programi"krajevnih skupnosti za to srednjeročne obdobje v glavnem v celoti uresničeni, vrednostno pa precej preseženi. PFedsedstvo občinske konference je na seji sprejelo tudi akcijski program ter rokovnik o poteku družbenopolitičnih dejavnosti v pripravah na izvedbo 3. referenduma o uvedbi samoprispevka. Tudi na tretjem referendumu se bomo odločali za ločen način zbiranja sredstev, kar pomeni, da bi združevale mestne krajevne skupnosti, podobno kot v obdobju drugega samoprispevka. 70 odstotkov zbranega denarja za skupen A program. 30 odstotkov zbranega denarja pa za uresničitev B programa. Vaške krajevne skupnosti pa bi združevale za skupen program 50 odstotkov zbranega denarja, prav toliko pa tudi za uresničitev njihovih nalog. Podobno kot sedaj, bi tudi v prihodnje namenjali za vse te naloge 2 odstotka od neto osebnih dohodkov. V tem trenutku je — kot so poudarili člani predsedstva — naša skupna naloga, da začnemo pospešeno graditi oziroma da dokončamo vse tiste objekte, kijih zajema program drugega samoprispevka. Kot smo navedli naj bi tudi v prihodnjem petletnem obdobju združevali sredstva za uresničitev nalog A in B programa. S sredstvi A programa naj bi zgradili nov PTT center v Velenju. 6. osnovno šolo v Velenju, štiri vrtce v občini, dokončali toplifikacijo Šoštanja in desnega brega v Velenju in z-gradili dom borcev ter mladine v Velenju. B program pa bo zajemal prednostne naloge v krajevnih skupnostih, ki pa bodo morale biti seveda čimbolj usklajene s srednjeročnim načrtom. Zato prav v tem času v krajevnih skupnostih razpravljajo, katere najpomembnejše naloge morajo uresničiti v novem srednjeročnem obdobju, da bi ustvarili boljše življenjske pogoje tudi za tiste delovne ljudi in občane, ki živijo izven urbanih sred išč. Na koncu poglejmo še. kako bodo tekle aktivnosti za izvedbo tretjega referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Do 29. februarja bodo strokovne službe skupščine občine in samoupravnih interesni.! skupnosti ovrednotile predloge referendumskih programov krajevnih skupnosti, člani predsedstva krajevnih konferenc SZDL in svetov K S pa bomo na skupni seji med drugim sprejeli sklepe o aktiviranju volilne komisije o določitvi volišč, in o sklicih skupščin KS in krajevnih konferenc SZDL. Na skupščinah KS in KK SZDL, ki bi morale biti končenedo 10. marca, bodo nato sprejemali predlog referendumskega programa v KS. Sled ili jim bodo zbori občanov, na katerih bodo krajani obravnavali predloženi program krajevnih skupnosti in sprejemali sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka. Zbori občanov bi morali biti končani do 25. marca. Medtem bodo člani občinske konferenceSZDLdo 15.marcaob-ravnavali predlog referendumskega A programa, do 27. marca pa bodo člani predsedstva krajevnih konferenc SZDL na podlagi predlogov in sklepov zborov občanov ocenili potek javne razprave do 30. marca pa bi morale skupščine KS sprejeti sklep o razpisu referenduma, in o imenovanju volilnih odborov. 20. aprila pa bo referendum, za katerega bo v občini okrog 70 volišč. Torej so pred vsemi nami v naslednjih dveh mesecih izredno pomembne naloge, da se čimbolj razumno odločimo za naslednji srednjeročni razvoj, da storimo vse. da bodo razprave v krajevnih skupnostih oziroma v vseh okoljih v naslednjih dneh in tednih o tej pomembni nalogi čimbolj plodne ter ustvarjalne, in da 20. aprila, ko bomo kot člani in delovni ljudje občine Velenje odločali na referendumu, znova dokužemo našo veliko zavest, solidarnost in enotnost, da smo ne glede na vse ukrepe, pripravljeni /nova nekaj žrtvovati za še lepši jutri. Ocena delovanja delegatskih razmerij v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki kaže, da je delegatsko odločanje doseglo dokaj visoko in kvalitetno raven učinkovitosti. To velja zlasti za delegate zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine, medtem ko v nekaterih delegacijah samoupravnih interesnih skupnosti še ugotavljajo pomanjkljivosti pri delu, ki jih skušajo sproti odpravljati. O tem in drugih delegatskih izkušnjah je tekla beseda s Francem Korbarjem, predsednikom združene delegacije krajevne skupnosti Šmartno ob Paki za socialno skrbstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starostno zavarovanje kmetov ter zaposlovanje. ,,2e v prejšnji mandatni dobi sem bil delegat naše krajevne skupnosti v samoupravni interesni skupnosti za socialno skrbstvo, zato sem ob nastopu mandata novih delegatov prevzel funkcijo predsednika naše združene delegacije z nekaterimi dragocenimi izkušnjami. Ob oranju ledine smo se seveda srečevali z vrsto težav, ki pa jih je nadaljnje uveljavljanje delegatske prakse nato odpravljalo. Delo delegatov'je postalo mnogo boljše, čeprav še ugotavljamo določene pomanjkljivosti. Naša združena delegacija se redno sestaja, in tudi gradiva dobivamo v Franc Korbar glavnem pravqča^no. Včasih pa1 še zgodi, da gradiva za seje vseh interesnih skupnosti, ki jih združujemo, dobimo v razmaku dveh ali treh dni. V takem primeru se je včasih Franc Korbar pravi, da jim skupščinsko gradivo marsikdaj predstavlja prezahteven zalogaj, ki ga le s težavo predelajo. ,,Prepričan sem, da bi tematiko, ki jo obravnavamo, lahko pripravili v enostavnejši in dostopnejši obliki. Delo bi bilo tako mnogo lažje, zlasti takrat, ko nam zmanjkuje časa in kadar nas je malo. Tudi to se zgodi, saj nekatere naše delegate ovira bolezen pa tudi taki so, ki ne prihajajo na sestanke. Sicer pa lahko rečem, da se trudimo organizirati kar najučinkovitejše delo naše združene delegacije. Kanali posredovanja delegatskih informacij so odprti v obeh smereh, tako, da lahko govorimo o dobri povezanosti - oziroma obveščanju. Zavedamo se težav, ki sem jih omenil in si jih prizadevamo premagovati. Sicer pa si kot predsednik' združene delegacije želim, da bi se sleherni delegat zavedal pomembnosti funkcije, ki so mu jo zaupali volilci in da bi tvorno sodeloval v utrjevanju naše delegatske praksv." J. Krajnc Gospodarjenje v letu 1980 Velik delež naložb V preteklem srednjeročnem obdobju so v mozirski občini dosegli nekaj zavidljivih uspehov. Ti se kažejo v hitrejši gospodarski rasti, v novih pomembnih naložbah in v boljših proizvodnih ter samoupravnih odnosih. Takšna je strnjena ocena dosedanjega razvoja, ki so jo zapisali v uvodu k resoluciji o politiki izvajanja družbenega načrta občine Mozirje v naslednjem srednjeročnem obdobju za letošnje leto. Pozabili seveda niso na slabosti in pomanjkljivosti, s katerimi so se soočali in jih več ali manj uspešno odpravljali. Skupno in splošno porabo so v mozirski občini sicer uspeli obvladati, zaradi sistemskih sprememb pri prilivu solidarnostnih sredstev, pa so narasle obveznosti gospodarstva in oslabile njegovo moč. Tako se je v zadnjem času povečalo zadolževanje in zmanjšalo stopnjo samofinanciranja. Sem sodi tudi stopnja zaposlovanja, ki je manjša od predvidene. Ob tem je bilo preveč ekstenzivnega zaposlovanja, izredno slaba je tudi kvalifikacijska sestava zaposlenih, zato nalog na tem področju v letošnjem in v prihodnjih letih zagotovo ne bo zmanjkalo. Med drugim je takšen način zaposlovanja močno vplival na stanovanjsko in komunalno gospodarstvo in s tem zmanjšal družbeni standard, ki naraščajočim potrebam ni zmogel slediti. Vse to so, z drugimi problemi vred, omejitveni dejavniki, ki bodo nujno vplivali na nadaljnjo rast, tako v letošnjem, kot v naslednjih letih. Tega so se v Gornji Savinjski dolini v celoti zavedali, ko so oblikovali razvojne smernice in pri tem seveda upoštevali vse potrebne ukrepe, ki naj prispevajo k ustalitvi gospodarskih tokov. Resolucija za letošnje leto predvideva 12 odstotno gospodarsko rast, pri čemer bo delež novih naložb dosegel 60 odstotkov, večja produktivnost pa preostalih 40. Prav dokončanje naložb bo povzročilo 5 odstotno rast zaposlovanja, naloge na tem področju pa so tako in tako znane in natančno opredeljene. Med drugim bodo morali samoupravni organi preprečiti nadaljnje povečevanje števila delavcev na režijskih in administrativnih delih ter tako zmanjšati neugodno razmerje med njimi in delavci v proizvodnji. Seveda bo morala rast osebnih dohodkov za rastjo dohodka in čistega dohodka zaostajati za 25 odstotkov, dosledno pa bodo morali upoštevati vse stabilizacijske ukrepe. Teh zagotovo ne manjka. Organizacije združenega dela morajo zagotoviti, da bodo izplačila iz sklada skupne porabe za druge namene na ravni lanskega leta, omejiti pa morajo izplačila za izlete, ekskurzije, potovanja ter športne prireditve, ki presegajo občinske okvire. Močno bo potrebno okrepiti oskrbo z lastnimi reprodukcijskimi materiali, zagotoviti čim bolj smotrno uporabo vseh vrst energije, v kar največji meri izkoristiti delovni čas in zmanjšati stroške na enoto učinka za 5 odstotkov. Zelo smela je naloga, da mora izvoz preseči uvoz za 30 odstotkov. Prednost bodo morale imeti naložbe, ki bodo zagotavljale višjo raven predelave, k temu pa bo morala dati svoj prispevek še boljša tehnologija, večja pozornost terciarnemu sektorju in predvsem raziskovalni in inventivni dejavnosti. V stabilizacijskih prizadevanjih bo imela znaten delež tudi ustrezna kreditna politika in še bi lahko naštevali izhodišča, ki seveda v primerni obliki veljajo tudi za področje negospodarstva. J. P. Seja IS SO Mozirje V ponedeljek so se na 45. redni seji sestali člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje. Največ pozornosti so namenili razpravi o dopolnjenem predlogu resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta občine Mozirje za obdobje od leta 1976 do 1980 v letošnjem letu! Razpravljali so tudi o oceni stanja na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela, enovitih delovnih organizacijah in drugih skupnostih v Gornji Savinjski dolini. V nadaljevanju seje so sprejeli še družbeni dogovor o izvajanju politike cen v letošnjem letu, oblikovali pa so tudi stališča o problematiki zagotavljanja lesne surovine za potrebe obrtnikov lesne stroke. J. P. Prometna varnost Kovinarstvo Ljubno Dva svežnja ukrepov V temeljni organizaciji združenega dela Kovinarstvo na Ljubnem ob Savinji so se oblikovanja stabilizacijskih ukrepov lotili še poseb i zavzeto. Tako velja poudariti, da so sprejeli dva svežnja ukrepov, prvega že konec lanskega leta in pred sprejetjem resolucije. Izdelali so ga torej iz lastne nuje, na podlagi nenehnih naporov za boljše gospodarjenje in v njem celovito zajeli organizacijo dela in delovne programe. Čim višjo raven organizacije dela je med drugim terjal prehod iz obrtniškega in industrijski način proizvodnje, v enaki meri pa tudi uvajanje posebnega sistema v proizvodnji. S tem svežnjem ukrepov in z drugim, v katerem so podrobno opredelili svoje naloge na področju ustalitve gospodarskih tokov, so razumljivo v celoti zadostili tudi določilom družbenega dogovora. Svojo pozornost so usmerili v povečanje proizvodnje, v doseganje takšnega dohodka, ki ne bo oviral rasti osebnih dohodkov in v zmanjšanje načrtovanega števila zaposlenih. Predvsem bodo v kar največji meri skušali zmanjšati stroške reprodukcijske materiale, kar bodo dosegli z dopolnjevanjem tehnoloških postopkov in z boljšim iz-plenom, znižali pa bodo tudi ostale materialne stroške. V naporih za večjo proizvodnjo so precej pozornosti posvetili ukrepom za boljše koriščenje delovnega časa. Pri tem bodo ukrepali v dveh smereh. Zmanjšali bodo režijske zastoje in sprejeli posebni pravilnik o odškodninski odgovornosti delavcev. Za posamezne prekrške, kot je zamujanje na delo, zapuščanje delovnega mesta in podobno, predvidevajo posebne mandatne kazni. Posebej velja poudariti, da bodo delali dve prosti soboti in tudi tako dali svoj prispevek k stabilizaciji. Drugi splet ukrepov se nanaša na boljše koriščenje delovnega časa med samim delom. Ti ukrepi naj bi pripomogli, da bodo delali vsaj 15 minut več. Vsi ti prihranki delovnega časa so enakovredni delu osmih delavcev, zato so ustrezno spremenili tudi rast števila zaposlenih v letošnjem letu. Od doslednega uresničevanja sprejetih ukrepov si obetajo veliko. Dohodek bodo povečali za 50 odstotkov in ne le za 38 kot so prvotno načrtovali, izboljšali bodo akumulacijo, ki tudi v lanskem letu ni bila slaba, v skladu s predvidevanju pa bodo porasli osebni dohodki. Pereče za ljubenske kovinarje ostaja izvozno področje. Doslej namreč niso izvažali, v bodoče pa bodo v proizvodnjo uvedli tudi programe, ki jih bodo lahko ponudili tujim tržiščem. Sem med drugim sodi proizvodnja nožev za kmetijske stroje, za katero so priprave že v teku. J. P. 0 spremembi namembnosti Višje odškodnine Bolj izkoristiti delovni čas V zadnjih dneh so v mozirski občini sprejeli nekaj pomembnejših odlokov. Med njimi zagotovo velja omeniti novi odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč. Prejšnji namreč ni bil v celoti lisklajen z zakonom o kmetijskih zemljiščih, zato so bile spremembe in dopolnitve nujne. V mozirski občini so se odločili za izdelavo novega odloka in s tem v enem aktu celovito uredili to pomembno področje. Spremeniti je bilo seveda treba določila glede višine odškodnine. Doslej je bilo treba plačati za kvadratni meter zemljišča od prvega do drugega katastrskega razreda 20 dinarjev, od četrtega do petega 15, od šestega do osmega 10, od neobdelovalnih kmetijskih površin in gozdov pa 5 dinarjev. Temu je bilo treba dodati še po 5 • dinarje*! vodnega pttspevka'M> po mi 30 dinarjev ža gradnja počitniških hišk. , -i Zakon o kmetijskih zemljiščih marsikaj določa drugače. Najnižja odškodnina za spremembo na- membnosti kmetijskega zemljišča in gozda je lahko 10 dinarjev, upoštevati je treba še 5 dinarjev vodnega prispevka, posebna odškodnina za gradnjo počitniških hišic pa ni v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, saj ta upošteva le kakovost zemljišča. Znano je tudi splošno zakonsko načelo, da naj bo odškodnina skladna s stroški pridobivanja novih zemljišč. Upoštevajoč vsa ta določila so se v Gornji Savinjski dolini odločili za naslednje zneske: po 30 dinarjev za kvadratni meter zemliišč prvega in drugega razreda, 25 od tretjega in četrtega, 20 dinarjev za zemljišča petega do osmega ter po 15 od neobdelovalnih kmetijskih zemljišč ter gozdov. Ob tem velja povedati, da se za sprememb-no namembnosti zemljišča ne štejejo gradnje primarnih kmetijskih objektov, gozdnih prometnic in -dovoznih poti do gorskih in hribovitih predelov ter gradnje rastlinjakov. J. P. Manj nesreč v letu 1980 Delavci postaje milice v Mozirju in oddelka na Ljubnem so tudi v preteklem letu znaten del svojih naporov usmerili v nadzorovanje in usmerjanje prometa na javnih cestah. Z učinkovito kontrolo in preventivno dejavnostjo so dosegli pomembne uspehe in tako prispevali k boljši prometni varnosti. Primerjava z letom poprej to nedvomno potrjuje. prvem mestu vozniki osebnih avtomobilov, največ nesreč pa se je pripetilo ob nedeljah. Subjektivni vzroki so seveda zelo pomembni, zanemariti pa ne bi smeli tudi objektivnih. Kljub hitro naraščajočemu prometu se vozne razmere niso kaj prida izboljšale, ponekod pa so se celo poslabšale. Problem je zlasti tehnična neurejenost lokalnih in Takšnih prizorov je vse manj PTedlani so obravnavali 55 nesreč in v lanskem letu le 29. Tudi posledice so veliko blažje. V letu 1978 so v mozirski občini našteli 10 smrtnih žrtev, lani 5, hudo seje poškodovalo predlani 27 ljudi in lani 14, lažjih telesnih poškodb pa so lani našteli 17 in predlani 36. Najhujši davek je v lanskem letu terjala lokalna cesta Nazarje—Gornji grad, saj so na njej v dveh nesrečah umrli trije udeleženci v prometu, po ena nesreča s smrtnim izidom pa se je pripetila na gozdni cesti v Podvolovjeku in na regionalni cesti Mozirje—Logarska dolina. Na slednji so sicer zabeležili največ nesreč od skupnega števila, kar 21, njen najnevarnejši del pa še naprej ostaja odsek od Ljubnega do Logarske doline, od Ljubnega do Luč pa še posebej. Med vzroki za nesreče je- še naprej daleč na prvem mestu neprimerna hitrost, sledijo pa vožnja pod učinkom alkohola in vožnja po levi strani cestišča in nekaj drugih. Med udeleženci v prometnih nesrečah so visoko na nekategoriziranih cestnih odsekov. V zadnjih letih so prebivalci Gornje Savinjske doline zgradili veliko novih cest, oziroma so jih posodobili, nihče pa ni poskrbel za spremljajoče varnostne ukrepe. Se naprej ostajajo velik problem avtobusne postaje. Najhuje je v Mozirju, veliko pa ne zaostajata Ljubno in Gornji grad. Delavci milice so lani podali 555 predlogov za uvedbo postopka o prekršku. Kršiteljev je bilo 568, prekrškov pa 733. V primerjavi z letom poprej se je nekoliko povečalo število prekrškov, ostali pokazatelji pa so v upadanju. Lani so odvzeli 51 vozniških dovoljenj, vinjenost so ugotovili v 60 primerih, 89 je bilo voženj brez vozniškega izpita, prekoračitev dovoljenih hitrosti pa so zabeležili 14. V lanskem letu so v sodelovanju z ostalimi dejavniki na cestah mozirske občine opravili sedem preventivnih varnostnih akcij in tudi sicer tvorno sodelovali na vseh področjih vzgoje in izobraževanja. J. P. Zdravstvena skupnost Spremenjen finančni načrt Občinska zdravstvena skupnost Mozirje je že na seji svoje skupščine konec lanskega leta sprejela prispevne stopnje za leto 1980 in skladno z njimi tudi načrt prihodkov in odhodkov. V skladu z določili resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta je bilo seveda potrebno spremeniti finančni načrt in skupščina ga je na svoji zadnji seji tudi sprejela. Znano je, da ukrepi za ekonomsko ustalitev zahtevajo, da lahko sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v okviru družbenih dejavnosti porasejo za največ 16 odstotkov glede na dogovorjena sredstva v lanskem letu. Ker ta omejitev velja za prihodke, ki se zbirajo na podlagi samoupravnih sporazumov, se je znesek predvidenih prihodkov 54.338.000 dinarjev zmanjšal za 3,6 odstotka, ali za 1.934.000 dinarjev. Temu primerno se bo znižala tudi prispevna stopnja, ki bo veljala od začetka marca dalje. V novem finančnem načrtu so že upoštevali tudi presežke dogovorjenih prispevkov iz lanskega leta, ki S2 v celoti prenašajo med prihodke v letošnjem. Prihodki iz drugih postavk so ostali praktično nespremenjeni, nekoliko se je znižala le stopnja republiške solidarnosti, kar pa je v skladu z resolucijskimi izhodišči. Skupnost bo tako v letošnjem letu razpolagala skupno s 73.985.000 dinarji prihodkov, kar realizacijo v letu 1979 presega za 16,3 odstotka. Pri izdatkih je bilo potrebno znižati vse postavke, razen denarnih dajatev. Glede na prvotni načrt so se najbolj znižali odhodki za neposredno zdravstveno varstvo, in sicer za 2.112.000 dinarjev. Za izvajanje zdravstvenega varstva bodo tako lahko potrošili le za 10 odstotkov več sredstev, prvotno pa so jih načrtovali 14. Nespremenjen je ostal tudi znesek za naložbe, ki znaša 2.500.000 dinarjev in je enak kot v lanskem letu. Skupni odhodki občinske zdravstvene skupnosti Mozirje bodo torej dosegli 73.985.000 dinarjev, so enaki prihodkom in za 15 odstotkov višji glede na lanskoletne. J. P. ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET VELENJE Komisija za inovacije OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE Komisija za inovacije RAZPISUJETA NAGRADNI NATEČAJ v občini Velenje za leto 1979 za najuspešnejše inovacije s področja: a) množične inventivne dejavnosti v OZD; b") ustvarjalnosti mladih; c) ustvarjalnosti društev (LT, DIT...) in posameznikov izven OZD. Nagradni sklad sestavljajo: pod a) — denarna nagrada 10.000,00 din - dve ngradi po 5.000.00 din — dve nagradi po 3.000,00 din Podb) - nagrada 3.000,00 din - nagrada 2.000.00 din -nagrada 1.000,00 pod c) - nagrada 5.000,00 din — nagrada 3.000,00 din Vsi nagrajeni prejmejo tudi pismena priznanja. Pravico do sodelovanja na natečaju imajo delavci v OZD in skupnostih, dijaki srednjih in poklicnih šol, študentje, društva in posamezniki izven OZD, katerih rešitve so v letu 1979 prispevale: — k povečanju produktivnosti dela — k porastu dohodka — k povečanju varnosti pri delu — k izboljšanju delovnih pogojev — k izboljšanju organizacije dela — k varstvu okolja — h kreativnosti na tehničnem in naravoslovnem področju. Inovacije predlagajo: pod a) komisije za inovacije iz OZD. ki predhodno interno opravijo ožji izbor med možnimi kandidati (maksimalno 3); pod b) predavatelji oziroma mentorji; pode) UO društev in posamezniki Ob prijavi naj predlagatelji dostavijo naslednjo dokumenta- tijo: — osebne in splošne podatke (ime in priimek avtorja in eventuelnih sodelavcev, izobrazbo, opis del in nalog — delovno mesto); — kratek opis in skico inovacije (ekonomski očinek, uporabnost, izvirnost predloga in pojasnilo, daje inovacijo že obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali delavski svet v OZD oz. mnenje šolske ustanove ali UO društva. Posamezniki izven OZD ali Skupnosti morajo ob prijavi priskrbeti še poročilo uporabnika inovacije o uporabnosti, na osvojitev predloga pa bo vplivalo tudi poročilo komisije, ki bo prevetjala ali te inovacije izpolnjujejo pogoje razpisa. Nagrade in priznanja bodo podeljena v okviru praznovanja 1. maja 1980. Komisiji bosta obravnavali vse predloge, ki bodo prispeli na Občinski svet ZSS Velenje do 25. 3. 1980 in bodo ustrezali pogojem razpisa. Po vseh gričih je začelo pokati; rakete so švigale v zrak, bilo je že blizu polnoči. Bližali smo se velikemu skednju, od koder smo pregnali Švabe. Pred nami je stal mračen kmečki dom. Ob vogalu hiše je ležal pesnik Kajuh. Sklonili smo se madenj. „Skoda ga je," reče Krt. „Dosti smo z njim izgubili," pravi profesor Cene Logar. Rakete so še osvetljevale bojišče. Streljanje je ponehavalo, zavladal je popoln mir, okrog hiše so ležali ubiti Svabi. Borci so se vračali iz gozda, preklinjajoč švabsko sodrgo. Vera in Brina sta se sklanjala nad mrtvim partizanskim pesnikom Kajuhom. ,,Veš kaj, Vera, vojska je. Ta ne pozna ne sentimentalnosti ne posebne nežnosti," reče komisar Krt. ,,Sami bomo ostali," pripomni Brina. ,.Kulturniška in propagandna skupina je skoraj razbita." ,,Da, da, Štajerska, ta nam pa daje," zagodrnja Cene Logar. Bilo je mirno to noč po borbi. Bataljoni so zaspali, tu pa tam so še švigale rakete izza gričev, slišali so se klici straž in patrol. Vrnili smo se v stanovanje. Le gozd je šumel uspavanko našemu mrtvemu pesniku Kajuhu in vsem borcem, ki so padli dvaindvajsetega februarja štiriinštiridesetega leta. Ker nisem mogel zaspati, sem poiskal kurirja in obhodil stražne ognje. V neki kotanji sem našel pri ognju enajst borcev. Greli so se, pekli meso ter si pripovedovali doživljaje iz borb. ,,Povedal vam bom zgodbo, kako je komandant bataljona Smeli leta dvainštiridesetega vrgel prvič bombo v neko cerkev." Stari mitraljezec Tone se nasloni na bližnjo smreko in začne: ,,Bilo je vzgodnji pomladi leta dvainštiridesetega. Osvobajali smo notranjsko ozemlje, razoroževali karabinjerske stanice ter vojaške posadke. V Loškem potoku so se vgnezdili v cerkvi domači fantje. Rekli so, da so belogardisti. Brž ko smo se pojavili, so začeli streljati na nas. Bili smo deloma v vasi, deloma v gozdu. Cerkev je stala na strmem hribu. Komandant Smeli, majhen, širok mladenič, je klel, da smo se kar čudili. ,,Te barabe moramo ujeti, pa naj stane, kar hoče!" je kričal. ,,Žrtve bodo," je rekel komisar Florijan. „Kot miši jih bomo ujeli," je kričal Smeli, in škripal z zobmi. Iz zvonika pa so kričali mladi fantalini: ,,Mi se ne podamo! Le pridite bliže, dobili jih boste!" ,,Bataljon: obkoljevanje in juriš!" je zaklical komandant Smeli. Stekli smo v hrib proti cerkvi, okrog nas so frčale krogle. V zvoniku so začeli divje kričati. ,,Le kričite," smo si mislili,-,,kot zajce vas bomo zajelj!" Nekaj naših je bilo ranjenih. ,,Hitro naprej!" je kričal Smeli. Stekli smo, padali in lezli proti cerkvi. Med prvimi je bil naš priljubljeni komandant Smeli. Razbili smo cerkvena vrata. Izza oltarja so streljali na nas. Prvi je vrgel v cerkev Smeli. Zakričal je: ,,Jaz kot bivši menih prvi vržem bombo v cerkev. Ne v cerkev, ker to ni cerkev, temveč v trdnjavo!" Razkropili smo se po cerkvi ter polovili belogardiste. Za oltarjem se je ves tresoč se skrival neki zelo mlad kaplan. ,,Ali je to cerkev ali bunker?" je ves divji kričal Smeli. Pri cerkvenih vratih se je pojavila mogočna postava domačega župnika. ,,Kako ste mogli dopustiti, da so cerkev — ali kakor vi pravite — svetišče — izpremenili v bunker?" reče komisar Florijan. „In kaj ste potem naredili z njimi?" je zanimalo Ludvika. „Eh, kaj smo naredili; obložili smo jih z našo municijo, da so jo nesli v logor na Petelinjek. Kaplan, ki je tudi nesel zaboj municije, je vso pot govoril: „Saj vem, da bom Kristosov mučenec, kar tukaj me ubijte!" ,,Hej, prijatelj!" mu reče Smeli, ,,ali ne poznaš tiste svetopisemske zgodbe, kako je Kristus pregnal iz templja vse mešetarje? Prav tako sem vas jaz danes pognal iz cerkve s svojim hrabrim bataljonom." Kaplan je molčal." ,,Ali ste jih potem likvidirali?" ,,Eh, kaj še! Smeli je zahteval, da jih postavimo pred vojno sodišče. A komisar Florijan je dejal: ,,To bodo še hrabri partizani!" ,,Tudi kaplan?" vpraša konjevodec Jurij. ,,Kaj še! Kaplana smo izpustili. V Petelinjeku je ostal v zboru ves bataljon. Pred bataljon smo pripeljali kaplana; bil je zelo bled. — Smrt beli gardi in fašistom! — je kričal ves bataljon. Smeli je prebral sodbo: Vsi so oproščeni, vsi beli žele vstopiti v partizane. Kaplan bo izpuščen. Bataljon je začel mrmrati. ,,Si videl? Ne bo ti uslišana tvoja vroča prošnja, da bi postal mučenik," je rekel intendant Tone, ko je odhajal kaplan in se s strahom oziral, ker je mislil, da se z njim šalimo." ,,In kako so se potem beli obnesli?" vpraša vodnik Cepajev. ,,Nekateri so bili kot levi; toda v julijski ofenzivi leta dvainštiridesetega so nam vragi prvi dezertirali. Po kapitulaciji Italije so zopet prišli k nam. Takrat smo rekli, da teh hudirjev ne maramo v našo brigado, v XIII. brigado naj jih pošljejo! — Tudi Gedžo se jih je branil, češ da ima že tako preveč belih. Ostali so pri nas. V oktobrski ofenzivi pa so jo zopet odkurili v Ljubljano, k domobrancem." ,,Vraga, to se pravi trikrat beli, dvakrat partizani. Ali je to resnica?" vpraša medicinec Fajko, ki je pristopil. ,,Res je," mu odvrnem jaz, ,.slučajno poznam te kraje, ker sem bil tam aktivist." Dan se je delal. Sneg se je usipal z drevja. Iz gozda se je utrgala senca; prišel je borec iz Mihove čete. ,,Mihovih borcev ne boš več videl," mi reče, ,,vsi so ostali tam." Vse je potihnilo.,,Da, bili so dobri fantje," reče čez nekaj časa Fajko, ,,domala vsi so bili komunisti. V mnogih borbah so bili ,,Kaj hočemo," pravim, ,,borba ne pozna sentimentalnosti. Ohranili jih bomo v srcih. Bili so najboljši borci Tomšičeve brigade." Za nami so bile grape in globače, pred nami pa strme Mozirske planine. Razredčene brigade so se vile dalje in dalje proti Raztoku, Smrekovcu in Radohi. ,,Zdaj mora biti konec te preklete ofenzive!" so govorili fantje. Mnogokrat smo se pogovarjali ob tabornem ognju o tej hrabri Mihovi četi, in ne samo o tej njihovi poslednji borbi, temveč o vseh večjih borbah, ki so se jih udeležili po raznih krajih naše zemlje. Naj bo to Mokre ali Rog, kjer so se tolkli leta 1942., ali Suha krajina v marcu 1943, Čatež, Ajdovec, Litija, Rajhenau v juniju leta 1943., kjer smo lovili Italijane kakor zajce — kakor je rekel Miha — ali pri Postojni v septembru leta 1943., ko je rekel Miha: sedaj se bomo pa tolkli z gosposkimi vojaki, misleč pri tem na Sv^be. (Se nadaljuje) Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj VELIKA POLOMIJA Matevž Hace S ŠTIRINAJSTO DIVIZIJO NA ŠTAJERSKO ★ (iz knjige .,Spomini na partizanska l