Slav. V Trstu, imcMI* tfra 17. dftCMtbra 1*14. Letnik XXXIX, Lzb*j« vsak dan, tu« ob ncde^ah to ob 5 Kjutr^j, ob pofl«dcqkll ob S dopoldne. VrtdaiStvo: »Jltea Sv. Fnaflflu AiHkip it 20, L nadstr. — VU dopM m) m petfM* uredništvu llsU. NcfranUma plm M M tf te rokooM aa ne vrata}©. KsdaiaiaM ta edgoveel aredrnk Štefan Oodtea. Laatarik h—aw| lista .BfllrodV • Tlak Hatema .Edteoatf-, vpžaaae zadrug« a ome^oatm fmmšhmm t Trata, uttca Sv. PraaMka AtiAtega K ML THafoa imMtn la opaava Ucv. lt-97. NifoUlu laik Sa cdo tete.......K H— ? g:.:::::::::::::: '5= 2a nadaljfko ladajo za etAo tete * ....... _ jf ca po! lete................. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5*— vsaka nadaljna vrsta............. 2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Naročnin« In reklamacije se poSljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava tn inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega St 20. — Po&nohranilničnl račun 5t 841.652. Mz čete zauzele Užoiki prelaz. Mi napad na sallške Ruski napadi pil Loetzenu m Vzhodnem Pruskem odHfl. - lla severnem Poljskem, severno od Vlsle, položaj neizpremenlen. - Ob Bzurl in pri Tomašeuesn napredujejo zavezniki. - Ob ffldl In dolnjem Dnnajcn potožil nelzpremenjen. - Rusi zopet zoozeU kotlino pri Krasnem In Jaslu. No južnem bojišču deset dni mir. - Spopadi oh Urini in Sovi. - Črnogorski napad na Bilečo odbit. Angleški In francoski napadi pri Hieuportu odbiti - Nemški uspeli pri FestriKrtH. - Spopadi • Alzaclji. - An&škI napad na nemško obal. - Laška mornarica zasedi« Ualono. DIN\J 25. (Kor.) Lradno se poroča: 25. decembra, opoldne. Na severovzhodnem bojišču so se včeraj vršili na velikem delu fronte nadaljni boji. Naše sile v porečju rek Nagy Ag in La-toreza so zavrnile več napadov oh težkih sovražnikovih izgubah. Ob Užoškem prelazu smo vzeli neko obmejno višino. V Galiciji fmo porinili sovražnika dalje proti Lisku. v.ed Vrsioko in Bialo pa je nasprotno nadaljeval svoj napad ves dan in s posebno silo na sveti večer in vso noč. Ob Dunajcu in na naši neizpremenjeni frc.al na ruskem Poljskem so se vršili de-loc a artiljerijski boji, deloma pa je vladal mir. ni; NAJ 26. (Kor.) Uradno se poroča: '^cembrm* opoldne, čeraj so naše čete zavzele po §t«ri- Jn. (i< U dnevnih ju na V"! T ojih Lžoški prelaz. V Galiciji r-o ? i z močnimi silami nadijevali svojo pred nekaterimi dnevi zr. početo ofenzivo in so zopet zavzeli kotlino pri Krosaem in Jaslu. Položaj ob dolnjem Dunajcu in Nidi je ne i t. pr e m on je n. Južno od Tomašovega je naša ofenziva pridobila tal proti \zJiodu. pl. Hoefe ielnika generalnega štaba: Z južnefn Bojišča. DUNAJ 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. decembra, opoldne. Na balkanskem bojišču se ni dogodilo Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoefer, fml. DUNAJ 26. (Kot.) Na balkanskem boiišču vlada deset dni sem mir. Ob Savi žn Drini prihaja tupatam do neznatnih spopadov. Trdnjava Bileča je 24. L iil zavrnila slaboten napad Črnogorcev. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoefer, fml. Na severu in na jugu se hvaležno spominjajo naše vrle čete domovine, ki pošilja tako bogate božične darove. Da je tudi preskrba nemške države z velikimi darovi soudeležena, se je toplo občutilo kot nov dokaz prisrčne skupnosti zavezniških armad. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoefer, fml. Odgovori nemških in avstrijskih vojskovodij na vprašanje: »S katero mislijo naj narod In vojska pozdravi božič?« BERLIN. 25. (Kor.) > Lokalanzeig-r« priobčuje faksimilirane pismene odgovore, nemških in avstro-ogrskih vojskovodij naj vprašanje: »S katero mislijo in željo naj j narod in vojska pozdravi božič ?<. Prestolonaslednik Viljem piše: Hladno kri! Vztrajati! Armadni višji poveljnik nadvojvoda Friderik: V združenem delu vseh je moč. Odgovori drugih nemških vojskovodij soglašajo v povdarjaniu potrebe vztrajno-! sti in zaupanja v boga, v zvestobi in lju-j bežni do cesarja in države. (leneral konjenice pl. Hohm-Ercolli pile: Več kot prej kedaj velja danes izreki našega cesarja: Viribus unitis io nas mo-| r.i privesti do zmage. General pehote vitez p!. Frank je odgo-| \oril: Zroč vedno v bodočnost in zaupajoči v boga moramo zmagati :n zmagamo. Sef generalnega štaba baron pl. Conrad ■ Pkše: Nesebično, zvesto hočemo neoniaja-| no sodelovati v dosego skupnega cilja.! To dolgujemo pred vsem onim, ki so v tem J vročem boju v junaškem izpolnjevanju j svojih dolžnosti žrtvovali svoje življenje, trdno zaupajoč v konečno zmago. Ogrski domobranski minister, general pehote baron Hazay je odgovoril: Z zdru-' ž enimi močmi bomo kljubovali sedanjim viharjem. . Vojni minister FZM vitez pl. Krobatm je odgovoril: Vedno pogumno in hrabro naprej, dokler ni izvojevana pravična zna ga. General peiiote Danki piše: Skladno s hrabrimi četami in nemškimi vojnimi pobratimi hočemo biti usiljeno nam vojno naprej, dokler ne dosežemo z božjo pomočjo popolnega uspeha. Pravičnost, hrabrost in neomajana zvestoba do zadnjega zdihljaja za cesarja in domovino. General pekou Bor oev^ A /trajati! Naredba glede upoklica v času od 16. novembra do 31. decembra t. I. potrjenih ogrskih podanikov. BUDIMPEŠTA, 25. (Kor.) Naredba, razglašena v uradnem listu, glede upoklica-nja onih. ki so bili potrjeni od dne 16. novembra do 31. decembra in onih štirih letnikov 1887, 1888 in 1889 in 1890, ki bodo potrjeni pri naknadnih naborih, se nanaša na ogrske in hrvaško-slavonske komitat-ne municipije, izvzemši komitate: Berog, Szabolcs, Zemplin. Ung, Lijoto, Saros. Szepes, Marmaros in Ugocsa. Na isti dan (IG. januarja 1915) se morajo predstaviti neoproščeni črnovojniki letnikov 1892, 1893 in 1894. ki se niso predstavili iz kakršnegasibodi vzroka. Z nemštto-rusKg^ iselisfo.; BEROLIN 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. decembra, dopoldne. Na Vzhodu je ostal včeraj položaj ne-; izpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. BEROLIN 26. (Kor.) VVofnov urad po-! roča: Vzhodno bojišče: Ruski napadi na položaje pri Loetzenu so bil! odbiti. Tisoč ujetnikov je ostalo v j naših rokah. Na severnem Poljskem, severno od Visle j je osial položaj nelzpremenjen. Na jugu od Visle so napredovali naši1 napadi v ozemlju ob BzurL Nc desnem bregu PiHce, jugovzhodno od Tomašovega je spremljal uspeh našo ofenzivo. Dalje proti jugu je položaj neizpreme- njen. Vrhovno armadno vodstvo. L o e t z e n je mesto v Vzhodni Pruski, približno v višini Suvalkov in je oddaljeno od prusko-ruske meje v zračni Črti okrog 60 kilometrov. Mesto leži ob železnici, ki vodi iz Bialystoka preko Lycka, Rastenburga v Kralievec (Konigsberg). Ruski car odpotoval na fronto. MOSKVA, 26. (Kor.) Car Nikolaj je odpotoval včeraj na fronto. Z neinšRs-frnraRega bojišča. BEROLIN 25. (Korl) Veliki glavni stan, 25. decembra, dopoldne. V Flandriji je vladal včeraj v splošnem mir. Vzhodno od Festuberta smo iztrgali Angležem ob 20. t. m. zavzetem položaju še nadaijen kos njihovih utrdeb. Pri Chiryju, severovzhodno od Vaillyja so naše čete pregnale sovražno stotnijo, ki ss je ugnezdila pred našimi postojankami. Pri tem smo ujeli 172 Francozov. Pri poizkusu, da bi nam zopet vzel postojanko, je imel sovražnik močne izgube. Francoski napadi pri Souainu in Per-tfccsu. kakor tudi majhni posunki severo-zapadno od Verduna in zapadno od Apre-monta so bili zavrnjeni. Vrhovno armadno vodstvo. BEROLIN 26. (Kor.) \Volffov urad poroča: Ve!.ki slavni stan, 26. decembra, opoldne. Zapadno bojišče. Pri Nieuportu so bili v noči od 24. na 25. decembra zavrnjeni Jiancoski in angleški napadi. Uspeh bojev pri Festubertu z Indijci in Angleži se da pregledati šele claces. 19 častnikov in 819 tercnokožcev in Angležev je bilo ujetih in osvojenih 14 strojnih pušek, 12 minevk, reflektorjev in drugega vojnega materijala. Na bojišču ie pustil sovražnik nad 3000 mrtvih. Premirje, za katerega so zaprosili Angleži, da pokopljejo mrtvece, je bilo dovoljeno. Naše izgube so razmeroma majhne. Pri manjših bojih v okolici Uhoosa, jugovzhodno od Amlensa in Tracy le vat severovzhodno od Compiegae smo ujeli okoli 200 sovražnikov. V Vogezlh južno od Dredotshsnaui ia v gornji Alzacijl zapadao od SoMhdai kakor tudi jugozapadno od Altklrcba je prlilo včeraj do manjših bojev. Položaj je oetai V odgovor na ta Čin in na ponovno [je pooblastil v to. ko je naš državni zbor obmetavanje izven operacijskega ozemlja ležečega odprtega mesta Freiburga, smo danes zjutraj vrgli nekaj bomb srednjega kalibra na kraje v okolici Nancyja. Vrhovno armadno vodstvo. Nemški aeroplan nad Dovrom. LONDON, 25. (Kor.) Včeraj zjutraj je letal nad Dovrom nemški aeroplan in vrgel bombo, ki je padla na neki vrt in eksplodirala. Povzročila ni nobene škode. Vreme je bilo megleno in aeroplan se je videlo samo nekaj sekund. Takoj se je vrnil. ____ kngleiki upat na nemiki obe!. Napadi so bili zavrnjeni. BEROLIN 26. (Kor.) Wolffov urad poroča: 25. t. m. dopoldne so lahke angleške bojne moči napravile posunek v nemški zaton. Povodna letala, ki so jih imele s seboj, so naskočila naše reške izlive in so metala bombe na naše zasidrane ladje in v bližini Cuxhavena se nahajajoč plinski reservcar, ne da bi bila zadela in ne da bi bila napravila kai škode. Ko smo jih začeli obstreljevati, so se letala umeknila v zapadni smeri. Naši zrakoplovi ia letala so pohitela na poizvedovanje proti angleškim bojnim silam, pri čemer so zadela z bombami dva angleška rušOca torpedov k in neki spremljevalni parnik, na katerem se je opazilo, da ie bomba povzro&la požar. Megleno vreme, ki je nastalo nato, je preprečilo nadaljne bole. Namestnik načelnika admiralnega štaba: pl. Behnke.__ Tonilo proti trosponzumu. Sporočilo turškega glavnega stana. CARIGRAD 24. (Kor.) Glavni stan objavlja sledeče sporočilo: Ob kavkaški meji med 01tyjem in Idom so naše čete priborile odločilno zmago. Bitka še trala dalje ob ponovnih uspehih našega orožja. Dosedaj smo osvojili šest topov in veliko množino municije ter materijala in som zajeli več nego tisoč sovražnikov, med katerimi se nahaja tudi en polkovnik. Neka angleška križarka le poizkušala včeraj vdreti v Akabo, pa jo je prisilil ogenj našili topov, da se le takoj umeknila, ne da bi bilo napravila kaj škode. CARIGRAD 2S. (Kor.) Glavni stan objavlja sledečo sporočilo: V popolnitev včerajšnjega sporočila dobivamo od kavkaške armade sledečo brzojavko: Naše četo so vrgle sovražnika nazaj čez mejo. Z oziram na ofenzivo naših glavnih moči so Rusi zapustili »vole postojanke pri Azab-Kaiember-Ardošu in so pobegnili v neredu. Ta akcija le točni odgovor na rusko Sporočijo 17. iu 20. decembra, v katerem se pravi, da je morala otomanske armade zaključen in nima dr. Sylvester nikake pravice nastopati v imenu parlamenta? — Op. ured.), v katerem izraža za voščila turške zbornice zahvalo in jej čestita k otvoritvi njenega zasedanja ter izreka željo, da bi dalje trajale zmage Avstro -Ogrske, Nemčije in Turčije. Zbornica je sprejela adreso, ki odobrava splošno mobilizacijo in napoved svete vojne ter izraža upanje v končno zmago armad velikih zaveznic Avstro-Ogrske in Nemčije. Odobrila je tudi besedilo brzojavnega pozdrava armadi. Zekki paša krilni pobočnik nemškega cesarja. CARIGRAD 25. (Kor.) Za posebnega krilnega pobočnka nemškega cesarja imenovani general Zekki paša je odpotoval v Berolin. Rdeči pohitnesec bo odlikoval našega cesarja. CARIGRAD 21. (Kor. - Zakasnelo.) Upravni svet otoinanskega Rdečega polu-rneseca je sklenil sklicati kongres Rdečega polumeseca, da v smislu pravil predlaga, da se podeli Nj. Veličanstvu cesarju in kralju Francu Jožefu v zahvalo za Njegov Najvišji dar zlata svetinja. Upravni svet je sklenil nadalje, izreči pismeno zahvalo za velike darove, darovane v Av-stro-Ogrski Rdečemu polumesecu. Božična voščila turškega lista avstro-ogr-ski in nemški armadi in mornarici. CARIGRAD; 25. (Kor.) List »Tanin« pošilja ob priliki božičnih praznikov avstro-ogrski in nemški armadi in mornarici prisrčna voščila. Šef egipčanske nacijonalne stranke Meh-med Farid proti princu Husejnu Kemalu. CARIGRAD, 25. (Kor.) Sef egipčanske nacijonalne stranke Mehmed Farid, ki bi se bil imel odpeljati v Evropo, a je svoje potovanje odložil, priobčuje v listu »Turan« pismo, v katerem graja postopanje princa Husejna Kemala, ki je zatajil izlam-sko zadevo in postal tako izdajalec domovine in sovražnik muzelmanov, ker je no milosti Angležev, izrecnih sovražnikov izlama, vsprejel sultansko čast. Farid imenuje tudi egipčanskega ministrskega predsednika Husejna Rušdije izdajalcem. Opozarja na to. da se je največji sodnik v Egiptu protivil, pripoznati Husejna Kemala, toraj ne bode mogel uporabljati svoje moči. Farid zahteva slednjič, da šejli ul Islam izobči Husejna Kemala kot odpadnika. List »Tanin« o angleških odredbah v Egiptu. CARIGRAD, 22. (Kor.) (Zakasnelo.) Angleške odredbe v Egiptu puščajo tukajšnjim vodilnim krogom mirno kri, ker se usoda Egipta ne določi že sedaj, temveč je zavisna od izida vojne. List »Tanine pou-darju. kolikokrat je Angleška že prelomila obljube, ki jih je storila dosedaj poni in Egipčanom, in ugotavlja, da je nastavljene novega vladnega Šefa v Egiptu lahko- zlomijena in da so jo Rusi premagali P«! miselnost, iz katere se lahko spozna so- eneui nočnem napadu, pri čemer da so ]ej zadali izgube. Muhamedanski šejk proti Turkom. CARIGRAD 21. (Kor.) - Zakasnelo.) Arabski listi poročajo: Z ozirom na dei-stvo, da se je mohamedanski šejk Kha-zal, ki je pristaš Angležev, izjavil proti vraštvo, ki nima pametnih razlogov. Angleška je hoteia na ta način obrniti nase pozornost angleškega javnega mnenja, ki je od obstreljevanja vzhodne oba'i sem vznemirjeno. List meni, da angleško pod-vzetje v Egiptu nupravi siab vtis v Italiji, ki br> spoznala, cia stoji ravnotežje v Sre- sveti vojni ter je prepovedal osebam, ki i dozemskem merju pod angleško premočjo prihajajo odzunaj, vhod v Mohammaro ter i" hitro Jabko razsodila, koliko veljajo go- popoMne le vrgel neki fran- dovet 20. t m coski letalec dasiravno se ki so tudi za letalen popolnoma razločno označeni z razsvetiiavo. ni trta ie dal zapreti najodličnejše uleme, se je prebivalstvo v Mohammari razcepilo v dve stranki. Njegovi nasprotniki, z njegovim netjakoni, šejkom Hanzalom, na čelu, so napadli njegovo palačo, vdrli vanjo in ga umorili. Mir je bil nato zopet vzpor stavljen. — Težko je tu dognati resničnost te vesti. Mehmed Ali, poslanec okraja Kerkuk. odpotoval z več jezdeci proti Bagdadu. CARIGRAD, 25. (Kor.) Glasom zanesljivih poročil iz Kerkuka. v vilajetu Mosul, je poslanec tega okraja Mehmed Ali na čelu precejšnjega Števila jezdecev odpotoval v smeri proti Bagdadu. CARIGRAD 21. (Kor. - Zakasnelo.) Vlada je predložila zbornici državni proračun za prihodnje računsko leto, ki se prične 14. marca. V začetku seje je bil ob živahnem odobravanju prečitan brzojavni odgovor predsednika avstrijskega državnega zbora dr. Sylvestra (Kdo ga tova prijateljska zagotovila. Iiomatijg o mmil Haliiaa&a fflštfufificii imM Valono, RIJft 26. (Kor.) »Agenz?a Steiani« poroča iz Valone 23. t. in.: Nekaj dni sem so eri';č?a!a obvestila, da se pripravlja v Vsloni neko gibanje, čigar nameni niso popolnoma jasn«, ki pa so namenjeni na odpravo vsake avtoritete. Neki general krajevne oblasti je prepovedal vsakomur nošo orožja, da tako prepreči agitacijo, ki skuša doseči Izgon beguncev in njih od-poslatev v Epir. Danes zjutraj po soinčnem vzhodu so se začuli na več krajih streli, vsled česar se je prebivalstvo zelo vznemirilo. I talijansku kolonija le zbežala v italijanski konzulat in italijanski konzul le naprosil admirala Patrisa, naj Izkrca mornarje z ladje »Surdegna«. RIM 28. (Ker.) »Agenzia Štefani« poroča Iz Vatam 2SL L m.: Izkrcanje itali- janskih mornarjev v Valonl se ;e izvršilo brez ovir in mornarji so zasedli mesto na miren način. Poveljnik valonskega orož-ništva in drugi odMčnjaki so posetill italijanskega konzula ter mu izrekli zahvnlo za to, kar dela Italija za Valo o, in so obljubili sodelovanje prebivalstva. Vlada popoln mir. RIM 25. (Kor.) »Giornale d* Italia« piše: Izkrcanje naših mornarjev v Valoni je smatrati preje za reformni čin mednarodne policije, nego za vojaško operacijo. »Trbuna« pravi, da je italijanski konzul danes zjutraj zaprosil admirala Patrisa za izkrcanje mornarjev v Valoni zaradi prevratnega zadržanja dela prebivalstva in zaradi vznemirjenja, ki je zaradi tega nastalo v italijanski koloniji. RIM, 2Cx (Kor.) »Giornale d'Italia« poro-i ča iz Valone: Vsled nemirov med ustn.ši in grozečih novih bitk je Italija v Valrni izkrcala mornarje. To se ie zgodilo na prošnjo italijanskega konzula, da se napravi konec anarhiji, ki je v zvezi s konfliktom, nastalim vsled vprašanja izgona beguncev. Takoj po izkrcanju je v mcAli menite res tako?« je vprašal. »Seveda, saj ste vendar svobodni in — bogati,« je pripomnila obotavljajoče. »Vi se norčujete iz mene!« je dejal. Zagotavljala mu je, da se nikakor ne norčuje iz njega, ko je naenkrat počil strel. Vse se je v veliki gnječi vsulo proti vasi. Toda bil je to brezuspešen aJarm; gospoda prefekta Še ni bilo. Člani razsodi-fča so se nahajali v veliki zadregi, kajti niso vedeli, ali naj bi otvorili zborovanje ali ne. Slednjič se Je prikazal na koncu ceste velik voz, v katerega sta bila vprežena dva suha konja. Binet le komaj utegnil zbrati svoje ljudi. Vsi so urno silili k orožju. nekateri so v naaglici celo pozabili na Razvoj anjlcškc sile. Anglija ima na morju toliko premoč, da je ni možno premagati v odprtem boju. Tako je razumeti prizadevanja nemške mornarice, da s podmorskimi vozili vznemirja angleško trgovino, ter da z bombardiranjem angleških mest, neprestanim vznemirjanjem prisili Anglijo v odjenlji-vost. Anglija se ima za svojo svetovno moč zahvaliti svojemu inzulamemu položaju. Se vedno, vkljub vsemu raznemu modernemu orožju, vkljub zrakoplovom, ustvarja morje okolo Britanije »nepremostljivo« zapreko v pravem pomenu te besede. Skozi celo stoletje se niso pojavile sovražne ladje pred angleškimi pristanišči. Zato bo zanimalo, ako se nekoliko ozremo v zgodovino napadov na Anglijo. Pred britskimi pristanišči se ni skozi dolgo dobo nad enega stoletja prikazal nikak sovražnik; ravno zato je moralo sedanje obstreljevanje angleške obali po nemški mornarici posebno zaboleti ponosne Angleže. In ravno od strani Nemčije ni bila angleška obal nikdar v zgodovini ogrožena. »Hanza« n. pr. ni niti tedaj, ko je bila v največjem cvetju, nikdar niti mislila na kake sovražnosti proti Angliji. Prva od vseh, ki je ogrozila Angleže na njihovi lastni zemlji, je bila Španska. To je bilo v času svetovne moči te poslednje, a povoda za to je našla v naraščanju angleške pomorske sile, ki se je na strani Nizozemske pojavila v vseh morjih. »Armadi«, ki je leta 1588. odplula proti Angliji, je bila naloga, da pod vojvodo Parmskim zavaruje prevoz vojske. No, tudi ta »armada« ni bila kos angleškim ladjam, če tudi je bilo njihovo število manje. Nizozemci so zaprli pristanišča, iz katerih naj bi bil nadvojvoda Parma prepeljal svoje čete. K temu se je pridružilo še slabo vreme in ko je bitka pri Gravelnigu končala s porazom, se je morala silna španska mornarica — ki pa je med tem padla na polovico ladij — iskati zavetja v domačih lukah. Ko pa sta se 60 let kasneje dotedanja zaveznika proti Španski radi navskrižja v svojih pomorskih interesih zapletla v medsebojno vojno, prišlo je na »Kanalu« do cele vrste bitk in bojev. Veliki admiral nizozemski, de Ruyter, je prodrl leta 1666 v reko Themso vse do Medwaya; ali čete, ki jih je izkrcal, so bile prešibke, da bi se bile vzdržale. Toda mnogo nevarneji so bili poizkusi novega tekmeca Anglije na morju — Francije, ki jej je Colbert ustvaril silno mornarico. Francija ni prenehala s poizkusi, da bi prišla do premoči na morju in da bi udrla na Angleško. V tem pogledu je treba posebno naglašati velike priprave L 1692., ko je nad 200.000 ljudi stalo pripravljenih na obali, in isto-tako štiri leta pozneje. Medtem pa se je vodila vojna od strani Dunkirchena, ki pa je bila bolj piratska in se je v njej Jean Barth pokazal silen sovražnik angleške aMMBHHBHMMnaBnB vratno ruta Toda zdelo se je, kakor da bi bil voz gospoda prefekta pogodil to zadrego, kajti konji so stopali tako počasno. da so se ustavili šele pred občinskim domom, ko je že bil zopet nastal red. Kmalu nato je prikorakala narodna straža in gasilci med ropotanjem bobnov. »Prezentirajte puške!« je zavpil Binet. »Stojte! Odložite puške!« je vzkliknil polkovnik, nakar je orožje z glasnim rožljanjem udarilo ob tla, kakor da bi se bil zvalil bakren kotel po stopnicah. Z voza je stopil gospod, oblečen v sre-brenoobrobljen frak. Bil je skoro plešast, bledega obraza, iz katerega je žarela nekaka dobrohotnost. Njegove nekoliko izbuljene oči so bile na pol zaprte od težkih trepalnic. Opazoval je, prijazno se smehljajoč, množico. Spoznal je gospoda župana po njegovem traku in mu je sporočil, da gospodu prefektu ni bilo mogoče priti in da naj ga opravičijo. On da je prefek-turni svetnik in da je prišel samo zastopat gospoda prefekta. Tuvache mu je odgovoril z izredno uljudnostjo, nakar je svetnik izjavil, da ga je sprejem zelo ganil. U-stavila sta se za trenutek, obdana od članov jurije, občinskega sveta, narodne straže in ostale množice. Svetnik si je pritiskal na prsi svoj klobuk s tremi roglji in je izgovoril še nekoliko uljudnih besed, dočim se je Tuvache tudi smehljal, jecljal. Iskal potrebne fraze in govoril o svoji udanosti napram vladi in o časti, ki je doletela Jouvilla. plovbe. Pozneje so se v ta namen na-pravljali poizkusi v Škotski, kjer je še vedno tlelo nezadovoljstvo z angleškim gospodstvom. Poizkus v letu 1708. se ni radi slabih priprav posrečil, da bi dovedli tja pretendenta Jakoba III.; istotako leta 1744. Leto dni potem se je izkrcal v Škotski mladi pretendent Kari Edvard in je po osemdnevnem maršu prodrl do pred Londona — ali Francoska mu ni pomagala nadalje. Leta 1758, je bilo zasnovano iz-krcavanje v velikem stilu in to istočasno: severovzhodno od Londona, v Škotski in Irski, toda zmaga lorda Hawkesa pri Ouiberonu je francoski floti onemogočila za v ladanje na morju. Za časa vojne s severoameriškimi provincijami se je Anglija I. 1779—1780 bala izkrcavanja sovražnih čet. Premočna francosko - španska mornarica je križarila po Kanalu in na angleški strani so bili že ukrenili vse previdnostne odredbe. Toda pokazalo se je, da niso bile potrebne, ker nasprotniki niso izrabili svoje premoči. Veliko več neprijetnosti je provzročil Angliji amerikanski kapitan Pavel Jones, ki je s svojimi malimi ladjami občutljivo motil ne le angleške trgovine, marveč je nadlegoval žnjimi tudi angleške obali. Ko je pretresala Evropo francoska revolucija, so I. 1795 prvaki nezadovoljnih Ircev stopali v kontakt z mogotci republike. da bi izposlovali od njih odposla-tev čet za izkrcanje, ki bi imele podpreti namerovano ustajo. Oeneral Hoche, ki je bil eden najboljih francoskih admiralov, se je vkrcal z 20.000 ljudi, ali radi slabega vremena m nekih nesporazumljenj se mu ni posrečilo podjetje, ki bi bilo sicer — po izjavi Napoleonovi — stalo Angleže Irsko, ker angleške čete v Irski niso bile ne po Številu, ne po sposobnosti dorastle vojski Hochovi. Ali kraj vsega tega je vendar počila vstaja in se je en del francoskih Čet pod Humbertom izkrcal in je z 800 ljudi pobil Angleže, ki jih je bilo šestkrat toliko. Vendar se je končno, ko so Angležem došla ojačenja, moral predati. Istotako so se ponesrečile tudi druge ekspedicije. Znano je nadalje, da je leta 1809 Napoleon zbral v Boulogne-u veliko vojsko in ukrenil vse priprave, da jo vrže na Angleško, toda z več strani se oporeka, da je bil Napoleonu resen namen za izvedenje tega načrta. Anglija je bila tedaj prisiljena v formiranje vojske dobrovoljcev in je računala na 300.000 mož. Od tedaj so na Angleškem vedno operirali z bojaznijo pred izkrcanjem sovražnih čet, kadar so — hoteli formirati čete dobrovoljcev. Šestdeset let so gledali na Angleškem na Napoleona III. kot najne-varnejega sovražnika, posebno pa od tistega časa, ko si je Francija ustvarila oklopno mornarico. Leta 1858. je bil položaj tako napet, da so Angleži svoje dobrovoljne čete pomnožili in se lotili poprav na utrdbah. Po nemško-francoski vojni pa je nastal Angliji nevaren nasprotnik v — Nemčiji! Brambna obveznost Kurdov se prične s 17. letom in se konča s 40. letom. Tekom treh letmorajo dovršiti poseben kurz, ki traja tri mesece; od 21. do 32. leta spada potem »kurdski kozak« k regularnemu nizamu. Kot tak se mora udeležiti potem vsako leto za en mesec manevrov. Od 33. do 40. leta spada med domobranstvo. Vaje se potem ne vrše več. Oficirski zbor Hamidijske konjenice obstoji iz polovice Turkov, polovico iz Kurdov. Slednji imajo triletno službeno dobo pri regularni turški kavaleriji in morajo izvršiti poseben kurz v kaki vojaški šoli in v kavalerijski šoli v Carigradu. Raz-ven teli oficirjev so še taki, ki so nastali iz spodnjega oficirskega stanu. Ti »turški kozaki« štejejo 66 polkov z 270 švadroni po 130 glav. Njih poveljnik je divizijski general, ki je podrejen poveljujočemu generalu 4. armadnega zbora v Erzerumu. Vsaki diviziji 4. in 5. armadnega zbora je prideljen en Hamidijski polk. V slučaju vojne postavijo Kurdi do 40.000 konjenikov. Posebno uniformo imajo Ie oficirji in podoficirji, ostali imajo vsi narodno nošo: k temu sabljo, sulico, bodalo in pištolo. Za pokrivalo imajo običajno rmeno kapo ali pa turban. Ostala obleka obstoji iz širokih turških hlač in ozke suknje, kjer je skrito oz. pripasano orožje. Bel ali siv plašč izpopolnjuje opremo. Oboroženi so s Henry - Martinijevimi puškami. Kurdski jahači morajo privesti svoje konje, le v izjemnih slučajih ga dobe od države. Konjski materijal je zelo mešan, pogosto majhen; vendar pa so te živali vztrajne in neumorne m kos tudi najhujšim naporom. Za večje kavalerijske atake kurdski konjeniki — kakor je to pri ruskih kozakih običajno — niso izvežbani. Dobri so le za poizvedovalno službo, za napadanje transportov in vznemirjanje nasprotnika. Mnogo se je govorilo in razpravljalo o vprašanju, če bi v resnem času Kurdi faktično prišli v poštev. Sedaj je čas, da pokažejo, kaj znajo. Vsekakor se po dosedanjih izkušnjah lahko reče, da ne zaostajajo dosti za ruskimi kozaki, četudi se ne morejo v vsakem oziru kosati žnjimi. Tnriki kozaki. 2e Kseuofon poroča v svoji »Anabasis« o divjem, bojevitem narodu Karduhov, dandanes Kurdi imenovani, kjer je moral iti s svojimi »deset tisoč vojaki« v Tra-pezus (Trapecunt). Tudi Strabo govori o neukrotljivosti in nepokornosti tega naroda. Kurdi so ostali do današnjega dne divji, svobodoljubni normadski narod. Šele sultanu Abdulu Hamidu se je posrečilo, priključiti kurdske rodove tesneje turški državi. Pustil jim je kolikor mogoče dovolj svobodei n samostojnosti, tudi jim je dal prednost pred Armenci. Odličnejše kurdske knežje rodbine so bile često poklicane na sultanov dvor v Ildis, mladi kurdski beji pa poslani v turške vojne šole. Abdul Hamid je preskrbel Kurdom tudi šole in mošeje, tako da je bila zveza s Carigradom bistveno ojačena. Nato je uvrstil Kurde tudi v armado in sicer v konjenico. Organizacija teh polkov, imenovani po ustanovitelju »Hamidijski polki«, je podobna organizaciji ruskih kozakov. Z organizacijo se je pričelo L 1890 in sedaj so Kurdi prideljeni 4. in 5. turškemu armad-nemu zboru. Prišel je Hipolit, gostilniški hlapec, da bi odpregel konje, in jih je potem šepajoč odvedel skozi vrata »zlatga leva«, pred katerim se je zbrala množica ljudi, da bi sa ogledala voz. Bobnar je ropotal na boben, možnarji so pokali in gospodje so eden za drugim stopali na oder ter so sedli na rdeče baržunaste stolice, ki jih je preskrbela gospa Tuvache. Ti gospodje so si bili vsi podobni. Njihovi mehki, od solnca nekoliko zagoreli obrazi, so bili rdeči, kakor jaboičnik, njihove goste brade so molele izpod visokih, trdih ovratnikov in bele kravate so bile zvezane v velike pentlje. Vsi so imeli baržunaste telovnike, urezane po enakem kroju. Vsi so nosili ure, privezane na dolgem traku, vsi so imeli roke naslonjene na kolena. Dame so stale v ozadju med stebri ve-stibila, dočim je naokoli stalo in ležalo drugo ljudstvo. Lestiboudois je naglo prinesel s travnika stolice in je že zopet hitel v cerkev po druge, klub temu, da je s tem nadlegoval druge ljudi. »Menim«, je dejal gospod Lheureux le-karnarju.ki je ravnokar stopil na oder, »da bi bili morali postaviti dva beneška stebra s težko, bogato draperijo. To bi bilo nekaj novega in lepega. »Prav imate«, je odgovoril Homais. »Toda kaj naj storimo? Župan dela vse po svoji glavi Nima preveč okusa, dobri Tuvache, zmisla za umetnost pa prav nič«. (Dalje.) Sličice iz vojne. Zadnje pismo. Sledeče pismo so dobili pri nekem francoskem vojaku, ki je padel ob priliki nekega bajonetnega naskoka na zapadnem bojišču. Napisal je pismo dva dni pred onim naskokom. Pismo se glasi: »Draga Marija! Ne bodi žalostna, imam veliko upanja, da te bom zopet videl, kakor tudi svojega milega sinčka. Prosim te, pazi nase in sina, saj veš, da bi ti nikdar ne odpustil, Če bi se prigodilo ka;\ ali tebi ali njemu. Ce bi se pa zgodilo slučajno meni kaj, ker smo pač v vojni in gotovo marsikaj tvegamo, pa upam, da boš pogumna in pametna. Zato pa, če bi umrl jaz. zaupam popolnoma vate in te prosim, da živi dalje in vzgajaj mojega sina v moža in mu podaj vzgojo po sredstvih, ki jih boš imela, kar najboljšo. Vedno pa mu moraš govoriti, dokler ne doraste, da je njegov oče padel v boju zanj, ali vsaj za stvar, ki more koristiti njemu in vsem generacijam, ki pridejo. Toda vse to, draga Marija, so samo misli in upam, da se obvarujem in da ti bom mogel pomagati pri tvojem delu. Toda končno, kakor sem že rekel, pa vendar nihče ne more vedeti, kaj se zg(kli. Ti pa, draga Marija, bodi prepričana, da sem te vedno ljubil in da te bom vedno ljubil, pa naj se zgodi, kar hoče. Upam, da mi tedaj, ko se povrnem, ne boš mogla očitati ničesar. Kakor hitro ti bo mogoče, se preseli na deželo, kajti ko se vrnem, mi bo ljubše, če te najdem tam. Vem, da boš hrabra, in zato ti nočem dajati nadaljnih svetov, ker sem prepričan, da bi bilo nepotrebno. — Tvoj soprog, ki te objema vroče, kakor tudi dragega najinega sinčka.« — Dva dni pozneje, ko je napisal to pismo, je bil mrtev. In žena in sinček? Otroško pojmovanje vojne. Ima sicer tudi otroški drobiž svoje trpljenje zaradi vojne, vendar pa ne občuti gorja vojne tako kakor odrasli. Otrok si z igro preganja žalost in otrok more govoriti in izpra-ševati, kar hoče, nihče mu ne more in mu ne sme šteti v zlo njegovih besed. Za kar pa moramo najbolj zavidati deco, je pač njeno neomajno trdno upanje. Ne najdete ga otroka, ki ne bi bil trdno prepričan, da se mu oče ali brat popolnoma gotovo vrne iz vojne. V sledečem naj podamo nekoliko sličic iz otroškega življenja, ki so jih priobčili razni listi. Otroci gredo iz šole in se menijo o hrabrosti svojih očetov. Pa pravi eden: »O, moj ata se ne boji nič. Ima daljšo puško kakor gospod Kandler (občinski gozdar).« — »Ah, kaj,« — mu odgovarja drug paglavec, — »kaj puška! Moj ata ima kanon in če z njim ustreli, se vsak zvali na zemljo.« — Prvi odgovarja nato nekako sam zase: »Jaz bi že ušel.« — »Jaz pa ne!« — pravi nato drugi odločno. — »Ti seveda, pa ti bi tudi ne ušel. Moj ata te je ujel, ko si kradel hruške, in zna bolje teči nego ti, pa bi te ujel.« Ko malega Francka silijo tovariši, da bi se šel igrat »vojno«, noče niti slišati o tem. Misli namreč, da so zdravniki tisti, ki na-pravljajo ranjencem bolečine. »Izdrli bi mi zob,« — pravi in noče v »vojno«. Ves drugačen pa je Pavel. On bi pa na vsak način rad v vojno. »Vzel bi sabljo, kakor Jo ima Kozel (občinski stražnik), in če bi me vlekli v šolo, bi vse posekal.« Ivanov oče je odšel v vojno, bog vekam. Ivan pa je vzel očetovo Čepico, jo položil na klop pri vratih in nihče je ne sme premakniti ali deti kam drugam. Kajti oče pride z vojne, lahko hitro najde Čepico in si i jo toplo natakne na glavo. Pod pečjo pa Čakajo očetove copate. Tudi tc pridejo prav^ Ko pride oče, zdrkne vanje s premrlimi nogami, oh, kako si lepo ogreje pre? m ražene noge! Šolski otroci na Dunaju so poslali božične darove vojakom. Učitelji so jim dovolili, da so zavojem smeli priložiti tudi pozdrave v kratkih besedah. Bilo je zanimivo čitati, kar so napisali otroci. Med drugimi sporočili je bilo čitati: »Glejte, vojaki, da bo kmalu mir.i Drugje pa: »Naj vam dobro tekne, gospod vojakU Neka devetletna punčka pa je napisala: »Malo, toda iz srca, moj oče je tudi v vojni.« Duhovnik med ranjenci Francoski listi poročajo sledečo dogodbico, ki se je dogodila na nekem velikem pariškem kolodvoru. Z bojišča ob Aisni so pripeljali ranjence v ogromnem številu. Težko ranjene so puščali v kolodvorskih prostorih, da bi jim ne umrli med transportom s kolodvora v bolnice. V eni največjih dvoran se je naenkrat začul glas, ki je klical: »Ali sc nahaja tu morda kak duhovnik? Ako je tu, naj bi prišel k meni!« Tedaj je neki težko ranjen vojak na drugi strani dvorane z o-nemoglim glasom poklical k sebi usmiljeu-ko in jej dejal: »Jaz sem duhovnik. Prenesite me tja k njemu.« Usmiljenka se je o-botavljala. Vojaka je namreč zadela granata in je imel strašno, globoko rano ter je bil zanj vsak premik gotova smrt. Toda vojak je le prosil in je končno sam skušal vstati, da bi šel tja, a se je zgrudil nazaj na posteljo. Končno je usmiljenka Ie pristala na to, da so ga prenesli, in bil je res zadnji čas. Oni prvi se je še mogel izpovedati in duhovnik je bil tako slab, da mu je sestra morala držati roko, da je pri odvezi mogel narediti križ. Nato sta oba težko vzdihnila in se obenem mrtva zgrudila vsak na svojo posteljo. Kraljestvo smrd. Neki oficir belgijskega generalnega Štaba opisuje v »Moniteur Of-ficiel de 1'Armee Belge« ozemlje med Dix-muidnom in Ypernom sledeče: Ozemlje, ki spremlja Ysero pet do šest kilometrov široko, je pravo kraljestvo smrti. Skoro vse hiše so v razvalinah. Nikjer ni nobenega znamenja organičnega življenja, nikjer dreves, kvečjemu tuintam kak napol sežgan in razbit štor. Vse ozemlje je brezkončna pustinja, preprežena s cestnimi jarki in pokrita z rmenim blatom poplave. Konjska trupla in velikanske luknje v sivo-črni zemlji, strelski iarki, podstavki, majhni dohodi in neštevilo konservnih škat-Ijic, ki leže povsod naokrog, so edini sledovi, da je razgrajalo tod Človeštvo. Nad meglenosivo pokrajino so nagrmadeni oblaki eksplodiranih krogclj. Ničesar ni videti, a tebe vidi vsakdo. Trije ljudje zadostujejo, da zvabijo nase sovražni ogenj. Ponoči se napolni tema s sencami. Tovariši prihajajo z municijo, živežem, orodjem in stavbnim materijalom. V dolgih linijah prihaja vedno novo moštvo, da izmenja staro in da prične takoj boj z nevidnim sovražnikom. Topničarji v samostanu. Neki mlad odvetnik, ki se nahaja na severnem bojišču, je pisal domov sledeče zanimivo pismo: Stanujem v nekem samotnem ženskem samostanu. Ponoči se sliši grmenje topov, in tudi žvižganje šrapnelov. A človek se navadi tudi na to, kakor na vse druge stvari, kar bi se zgodilo tudi s siromašnimi redovnicami, da so ostale same tukaj. Ko zagrmi top, se prebudimo iz spanja, a potem se zopet skrijemo pod odejo, da nam grmenje ne moti sanj. Mnogokrot se celo zgodi, da se niti ne zbudimo. Slučaji se s človekom pogosto zelo šalijo. I e dni je komad granate izbil nekemu lačnemu topničarju iz rok hrano ravno v tre-notku, ko se je hotel vsesti, da mirno za-vžije kosilo. Ob neik drugi priliki je padla granata v potok, kjer so se prali naši topničarji. Granata je povzročila silen pljnsk vode, ki je takoj opral vse vojake. Nedaleč od našega samostana je stala vas M., ki jo je zažgala ena edina ruska granata. Niti Rusi niti granata niso mogli verjeti, da so storili to oni, kajti pravi požigalec je bil veter. Granata je padla na hišo, ki je stala zunaj vasi in se vnela. Veter je odnesel iskre in zapalil vse ostale hiše, ki so bile večinoma lesene in krite s slamo. Sam sem hodi po tej vasi, na katere pogorišču ni ostala niti ena hiša. Spremljala me je na potu le ena mačka, ki je ostala še pri življenju. Bili je edini živi prebivalec te vasi, kajti vsi ostali so pobegnili, za-pustivši hiše in ognjišča. Ko se vrnejo, bodo našli seveda samo pepel. Mačka mi je naznanjala, da je stala nekdaj na tem pogorišču mirna vasica. Ko je prišel ukaz o novi grupaciji čet, sem moral za nekaj časa zapustiti samostan, ki se mi je silno priljubil. Postal sem poveljnik neke baterije na nekem utrjenem kraju in dobil sem z nekaj oficirji stanovanje v neki gosposki hiši, ki so jo istotako gospodarji zapustili. V sobi sem imel glasovir, a v daljavi desetih minut so grmeli topovi. Moral sem se odločiti, da kaj zasviram. Kako vojno koračnico ali kak klasičen komad? A v tein trenotku mi telefonirajo, da se bližajo ruske prednje straže. Na krovu te gosposke hiše sem si priredil pozicijo za opazovanje sovražnika. Toda hišo sem moral končno hitro zapustiti, ker je granata zažgala vse poslopje. Par dni sem bil potem pešec. Ležal sem v okopih in streljal iz puške. Kakor sem že rekel. Človek se privadi vsemu. Konečno smo se zopet vrnili v stari ženski samostan. Sedaj ml Je bilo to domovje mnogo bolj nevarno kakor prej, kajti ne samo, da mi Je grmenje topov motilo spanje, ampak so me tudi kro-glje same obiskale. Padale so v sobe skozi streho in često prebile tudi zid. Pri neki večerji, ko smo mirno sedeli za mizo, je padla granata in odnesla nekemu ordo-nančnemu vojaku glavo ravno v trenot- V Trstu, dne 27. decembra 191-1 »Edinost« stav. 328. Stran III. ku, ko nam je prišel nekaj javit. Za njega je vojna seveda končana, za nas pa se še vedno ndaljuje .... Človeška srca v vojni. Neki draždanski mestni tajnik Je prejel iz Francoske dopis, pisan po Francosko, na čigar ovoju je bilo napisano: »Priložena pisma nemškega vojaka, ki so brez vojaške vrednosti, pošilja tisti, ki ga je pokopal.« Pismo pa se je Jasilo takole: Cenjeni gospod boste mor-oa presenečen, da dobivate francosko pismo, a ker ne znam dobro nemški, ne morem pisati drugače. Dragi gospod, dasira-vno mi je težko, Vam vendar vračam ta pisma, ki so bila nam, francoskim vojakom vedno sveta, kakor Vam, ki ste dober prijatelj padlega gospoda Ivana. Nalaga nam to naša vest in upam. da ta pisma pošljete tja. kamor spadajo. Padlega zaška patrulja. Ce odidem zopet na bojišče, me ne prestraši niti najstrašnejša bitka, toda Če mi je usojeno, da doživim še kako tako noč, kar priznam naravnost in odkritosrčno^ bi čisto gotovo zblaznel. Slovensko gkdtiBfe v Trstu. D A N E S, 27. t m., ob 7 ta pol zvečer se uprizori burka s petjem v 3 dejanjih (6 slikah) •v (Spisala T,. Kienn in K. Lindsu.) Glasba je od L. Knina Režijo rodi g. Dan«t-G radii. OSEBE: Marica pl. TLhodolska . Karel Cekin, njen stric Serafina, njegova kči Brano, baron Weggis Maka gospoda Ivana je zadela kroglja v j Dr. slak, notar glavo na bojišču 8. novembra ob eni zjutraj v Berry au Bacu pri naskoku na to vas. Po boju smo kot dostojni sovražniki, kakor nam je nalagala dolžnost človečnosti, šli na pomoč ranjencem. Kar se tiče mene. Vas zagotavljam, cenjeni gospod, da je bil gospod Ivan pokopan tako, kakor je dostojno zanj in za njegovo milo rodbino. Prid.jana pisma so se nahajala v njegovem levem prsnem žepu. Morete nam verjeti, da iz pijetete nismo preiskovali dalje. Moji prijatelji in jaz Vas prosimo, da sprejmete naše odkrito sožalje, kajti tudi mi imamo brate in sestre ter vemo, kaj je ljubezen do rodbine. Gospodu M., gospici Fridi in Katarini, katerih pisma so tako nežna, in posebno ubogi gospe M. izrekamo ponovno svoje globoko sožalje, ki nam ga le navdala smrt Vašega prijatelja, ki je tako bolestna za Vas. Prilagam svoj civilni naslov, da bi imel zagotovilo, da ste prejel to ostavščino, sestoječo iz spominov in prijateljstva.« Podpisan je: £. Vevret iz Pariza._ Eno not med volkoof. Pretresljiv prizor z ruskega bojišča opisuje pismo nekega ruskega oficirja, ki so ga prestavili angleški listi iz nekega v Ri-gi izhajajočega ruskega lista. -Pričelo se Je temniti, ko sem se zbudil,« tako pripo- j veduje oficir. Nisem bil lačen, četudi sem j tu že od zgodnjega jutra, toda mu- Avgn-t, streiaj...... Laza. kuharica pri Cekina • Martin Megla....... Orapar, vaški učitelj • • • TrebuSnik • g{. Kavčičeva . g. Mlhajlovič • gČ. MaruSeva • g. OabrSćek • g. Kovic m g. Gruden • gč. KovačiCeva • g. Radovič .g. Terčič Miha Skok, omivalee izložben, oken g. GRADIŠ . gč. LEPUŠEVA • g. CeLk . g HreŠČak Maijetica Glavačeva, perica Jaka Glavač, njen oče ...» Alfred Prismodin ...... Vet njak, člani kluba samcev • Dolgu n • «"* Bož dar pl. Gornik .•••••••g. Terčič Jesihovka.......... • gć ličeno ca Ogrizovka.......... . gč. Oblakova Potreba.............g- Fischer Valentin Zadnik, trgovecz modnim blagom.......- .... g- RUMPEU Gospa Zadnikova........gč. Cinkova Ruoolf pl. Gornik, polkovnik v pok. g. Vetko Gostje, pevci, komiji Ltd. • » • Prosimo občinstvo, da pride k predstavi točno, da se tudi more točno začeti Želeti je to posebno z ozirom na okoličanske po-setnike predstave, ki se morejo še poslužiti zadnjega tramvaja, če se igra prične točno. • * m Vstopnice po nizkih cenah so v predpro-daji pri g. Bičkovi, vratarici „Narodnega dcma". Zato naj si vsakdo priskrbi poprej vstopnico, da ne bo v nedeljo neprijetnega navala. Domače vesti. le; čil zn ser tre; krit zi!. zr Amerikanska božičnica. Pod patro- ..... A . . » Inanco njene Jasnosti, gospe princezinje ie silna žeja. ki je postajala ze ne-; Hohenlohejeve in drugih odličnih tržaških Opominjal sem se točno na vsako|gospa ^^^ pa p0 prizadevanju gospe Busserjeve, soproge tukajšnjega ameri-kanskega konzula g. Ralfa Busserja se je vršilo včeraj dopoldne v hiši št. 2 v ul. Molino piccolo obdarovanje otrok na bojišču padlih ali ranjenih vojakov z darovi, ki so jim jih poslali amerikanski otroci. V navzočnosti omenjenih gospa in druge odlične tržaške gospode so se razdelili darovi — večinoma igrače — okrog 200 otrokom, med katerimi je bilo tudi ne-, . _ .kaj slovenskih, iz slovenskih šol. Z ra- I dostnim srcem so sprejemali otroci dan v ve, ki jim jih je delil »amerikanski Mi- znost bitke in sicer do trenotka. ie zadel drobec granate, ki je eks-a pred menoj. Prodirali smo po usti deželi. Zopet sem slišai hrope-irajočih in videl postave, ki so se v silnem ognju sovražnika. Posiliti rjovenje svojih ljudi, dokler se »topili njihovi glasovi v žvižganju ov. Spomnil sem se. kako sem sam naprej. Kaj se je zgodilo potem, te-ern več. Ko sem se zbudil, sem le- nem bojišču, ki je bilo gosto po- ?je. O dal p edovi : mrliči Bil sem ranjen, to sem opa- hvaležnostjo spominjali ne težko, kakor se je izkazalo po- ' i§ in tnvariS£, v daMllH al sem se na neranjeno roko in SVOjm lov*r,M:v bojišču in na obzorje, kjer so .. zadnji večerni solčni žarki. Kar!verf'i„ in tovarišic v daljnji Ameriki, ki so jim napravili to izredno Posebno priznanje moramo iz- , r . ^ u'i L- i reči gospe konzulovi, ki je z izredno, res stalo še od dneva, je b,la tenka pega « p občevala z otroci ter etlobe. ki pa ,e istotako ,zginila počas . ljubkim prigovarjanjem le še ,enoi so viseli gosti, temni oblaki, P j darove. V imenu obdarovane naše da so s«, se nizko, kakor da bi me hoteli pogolt- I Jblile so ine čudne slutnje, zazdelo se , kakor da so pozabili name, ali pa, me nalašč pustili tamkaj. Sramujem daj. da sem obupaval. Toda prišel je tek. ko sem se zgrudil in so se polile dece najprisrčnejša zalivala gospe konzulovi in vsem, ki so pripomogli k obdarovanju naše uboge dece. Umrl je v Sežani upokojeni c. kr. davčni upravitelj, g. Franc Gabršček, v visoki "bil ne samo v m je oči s solzami. Mislil sem nato. da ne starosti 74 let. Pokojnik ,e bom nikdar vec videl svojih ljubih, nikdar i naši kraški metropou, temv«, ! unkv. Naslonjen na desno ro-! našega Kn=sa m tudi med tržaškimi Slovenci \ j%vojega domovin, nikdar več svojih dobro znana priljubljena m spoštovana o-em * dvienil in končno vsedel !sebnost, naš človek, ki je ob vsaki priliki p--*:ela me ie omotica, a^ne močna. Kljub odkrito pokazal, da je njegovai zibd tekla huJ m ? feCinam v rami in veliki izgubi "» naših slovenskih tleh. Pogreb se bo vršil krvi vs!eJ rane. sem se postavil na noge J v ponedeljek dopoldne ob 9 v Sezam. -Onirajoč se na sabljo, sem šel počasi na- Vrlemu možu časten spomin njegovi rodbini prej, opotL i.ajoč se kakor pijan človek. Ho- ! Pa naše najiskreneje sožalje ! td -etii , riti do gostega grmovja, kier so Velja tudi za naše kraje in razmere! sc poskrile naše čete, predno se je pričela 1 M o r a I i č n o brco, in to prav pošte-b 'r n. Toda strah me je prisilil nenadoma, j no, je dal voditelj okrajnega glavarstva v da sem obstJ. Iz velike daljave — tako Visokem Mystu tisti nečastni družbi — sc mi je vsaj zdelo — je prihajalo tulenje anonimnih ovaduhov, proti katerim je — volka. Donelo je neizrečeno melanholično j kakor naglaša ta državni funkcijonar v in naravnost grozno v tej mrzli zimski no- svojem tozadevnem razglasu — že opeto-či. Neki drug volk je odgovarjal v ena- vano nastopil že v mirnem času ter dose-kem. zategnjenem. zoprnem tonu, toda gel. da so ti sramotni pojavi skoraj popol-rrnogo bližje meni in potem sem poslušal j noma potihnili. Ali sedaj, v času vojne, gre tulenje krog sebe. Postajalo je vedno glas-: ta rastlina zopet v klasje. »Prostaški ano-neje in glasneje in vsak trenotek bolj gro- |nimneži tako piše doslovno — se ne sra-zovito in strašno. Nisem nikak straiiope- imujejo nobenega sredstva, da bi obreko-tec. Sem dober lovec in sem postrelil na vali ljudi, ki so jim kako na poti. Ni ga lovu že dosti volkov; toda kar sem slišal " tej noči na bojišču, tega ne pozabim in jdi ne morem pozabiti nikdar. To pusto, divje tulenje, ki me je oklepalo kakor kaka veriga, je prihajalo vedno bližje in bližje, naravnost v središče kroga, kjer sem stal jaz. Komaj sem ?e dihal, ker sem poslušal ta = koncert pekla . Videl sem jasno, da ni zame nobene rešitve, če ine najdejo. In kar naenkrat — kako je bilo to mogoče, tega še danes ne vem — sem zdirjal proti trem. štiriir. grmovjem na robu gozda in se vlegel pod njimi. Sklenil sem. dneva, da ne bi podpisana oblast dobivala anonimnih pisem, v katerih se vrste za-sramovanja, žaljenja in grožnje. Tudi podpisani voditelj politične oblasti je napadan v teh pismih kot pretvezni povzročitelj vsega zla, a to zato, ker je z vsem svojim osebjem skušal ustrezati vsakomur, koliko sta mu dopuščala dolžnost in služba. C. kr. okrajno glavarstvo je doslej zasledovalo vsako sled, na katero so kazali pisci anonimnih pisem, ali doslej ni moglo niti v enem slučaju ugotoviti resničnosti ovadbe. Iz tega izpoznava, da je tem ano- kritičnih časih vsakemu javnemu državnemu funkcfjonarju. Božični darovi za sirote padlih vojakov. Eterovi došli iz Amerike, ki jih je sprejelo v Genovi predstojniitvo vojno -pomožnega urada, so došli na Dunaj v 7 vagonih. Vagone so izpraznili s pomočjo moštva črne vojske in konstatirali, da je prišlo 556 zabojev. Potem se je organiziralo delo sortiranja in razdeljevanja. Zaboje so odprli in izpraznili. Bilo je tu: velikih množin volnenega in drugega perila v izborni kvaliteti, razne obleke, klobukov, čevljev in raznih igrač. Največ tega blaga je bilo novega. A bil je tudi marsikateri kos, ki se mu je poznalo, da ga je dal ameriški otrok od sebe kot Žrtev svojemu evropskemu sodobniku, ki ga je usoda tako kruto zadela. Pri mnogih stvareh so bila tudi pisma v angleškem jeziku, ki jim je bila vsebina polna sočutja. 10 zabojev je bilo določenih za Rdeči križ. V teh so bile obveze in razni predmeti za preskrbo. Povsod pa se je kazal praktični smisel Amerikancev, kajti ni je bilo vmes niti ene stvari, ki bi ne bila potrebna in porabna. Darovi so se razdelili natančno v razmerju s kontigen-tom novincev, ki jih dajejo vojski in deželni brambi posamične kronovine. Potem o jih naložili zopet v zaboje in odposlali na tiste naslovne kraje, ki so jih določile deželne politične oblasti, od koder so jih dalje razdeljevali. V sporazumljenju z ogrsko vlado so poslali 40 zabojev v Bosno in Hercegovino. Protektorja oficijelne vojne oskrbe nadvojvodinja Žita in nadvojvoda Evgen sta se potom avstro-ogrskega poslaništva telegrafično zahvalila na bogatih darovih izdajatelju »Chicago Herald«, dr. Keeleyu v Chicago, ki je bil sprožil to misel. Tako Je padel med vojno nevihto svitel žarek resničnega človekoljubja preko širnega morja na otroke vseh vojujočih se narodov, na čemer gre naj-prisrčneja zahvala toplo čutečim Amerikancem. Prodaja žganih pijač in likerjev v pravilno zaprtih steklenicah. Namestništveni svetnik objavlja: Nekaj časa sem je navada, da obrtniki, ki imajo pravico prodajati žgane pijače in likerje samo v pravilno zaprtih steklenicah, prodajajo take pijače v nezapečatenih, na lahko zaprtih in do polovice napolnjenih steklenicah. Ta način prodajanja ni v soglasju s predpisi zakona 23. 6. 1881 drž. zak. štev. 62. Smatrati je po trgovskem običaju kot pravilno zamašene steklenice v smislu § 1 zadnjega odstavka omenjenega zakona, mitfistrske naredbe 10. 3. 1908 štev. 34060 ex 1907: 1) ako je zamašek tako pri-čvrščen, da se ne da na lahko izriniti iz steklcničnega grla brez pomožnih sredstev (svedrec, nož, škarje, klešče i. d.) in 2) ako je steklenica tako zaprta, da je zamašek na vnanji strani prevlečen z lakom, voskom, parafinom, stanjolnim ali kovinskim pokrovom i. d.), ki se mora znatno poškodovati, preden se zamore odstraniti zamašek. Kdor se upira tem predpisom, zakrivlja prestopek obrtnega reda in se kaznuje po §§ 17 in 132 a obrtnega reda z globo do 1000.— kron ali zaporom do 3 mesecev. Nepriiičnosti posebne določbe milosrčnim darovom za vojake. Kakor je vsega pripoznovanja vreden patrijotični smisel prebivalstva, ki se kaže v dopošiljanju milosrčnih darov vseh vrst našim četam na bojišču, vendar treba na podlagi dosedanjih izkustev opozoriti, da je ta lepa akcija često ovirana na dosezanju svojega cilja s tem, da se darovi določajo za gotove čete, ki so darovalcem bližje po lokalnih interesih. Ako se tem željam zadošča, so nekatere čete preskrbljene preko potrebe, drugi pa zaostajajo za potrebo. Zato se prebivalstvu, ki gotovo enako •obro želi vsem čelam, priporoča, naj po-šiljatvam milosrčnih darov, posebno pa o-brambenih sredstev proti mrazu, ne dostav-a posebnih določb Poveljstva armadnih etap so dobro poučen i o potrebah posamičnih zborov, divizij, brigad in druzih podrejenih oddelkov in bodo nadaljevala darove v tem smislu. Zaustavljeno glasilo — veteranov. Cenzura je sedaj stroga in politične oblasti pazijo s podeseterjeno pazljivostjo na vsak pojav politične naravi. Nič se toiej ne čudimo, če morda kak radikalen, ali bolj temperamenten list zadevlje kaj neprijetnega. Ali, kako smo se začudili, ko smo čitali v čeških listih, o naredbi policijskega ravnateljstva v Pragi, s katero se zaustavlja kar za šest tednov glasilo češk h — veteranov. (Vestnik občinskih podpurnyh jednot)!! Božičnica Ciril-Metodovih šolarjev v dvorani »Narodnega doma" se nebo vršila danes popoldne, ampak je preložena na začetek meseca januarja. Božičnica, katero je priredilo vodstvo o-troškega vrtca šentjakobske podružnice C. M. D., je uspela v vsakem o žiru prav dobro. Prišlo je k božičnici mnogo občinstva, ki je pazno sledilo izvajanjem malih gojencev t Družina Gabršček dr. Verčonova naznanja vsem znancem, da je umrl danes v starosti 74 let gospod Franc Gabršček upokojeni c. kr. davtal upravitelj. Pogreb bo v pondeljek, dne 28. t. m , ob 9. zjutraj v Sežani. SEŽANA, dne 26. decembra 1914. HALI OGLASI s: m ntaujo po 4 stol b«»*do-M—Ino ftfekaa« bmU» m niia- SE pristojbin* ma«fla 40 - "3» DO VValA val IA I rraU 40 kg K 4 80. 100 kg KIŠIO ZBUB K 9*—, kruUrel, ptperoni. Po poStnem povzatia razpoAUja An t. L.ln«k. Znqjmo (Znaim) čedko. Ceniki oa razpolago._123« fOfflllnil * ulici Sen Mareo it. 35. to&t kratki UOSUinU teran prve rrste po kron 104 ter vipavska in istrska vina. _1229 DvfnlnilOf1 najfinejše vrste, nosebno priporočljiv DnIlJgVta proti kužnim boleznim, se dob' pri Gabrijela Eržen, Zapnie, poŠta Begunje pri Lescah Kranjsko. Za pristnost se jamči Cene zmerne, 2569 Pertot, nrar, ulica Stadion Sv 2611 1209 Buffet Klan v ulici Squero Nuovo Stev. 17, toči traSki teran po Kron 1 04. 12:!8 Odda K soba in kuhinja. Rojao, Scala santa Stev. 180. 1244 Vtfifalllfffl podučnje Šolske predmete [v sic U vlit IJ1LU Sčini in nemščini. — GO v.naije siovon- _____________v:naijev u a uro Nuslov pove Inseratni odd. Edinosti. 1238 da se hočem bojevati, dokler bo pač šlo. I nimnim pismom — v domnevi, da bodo v Imel sem nabit samokres in sabljo. Vedno j vojnem času ovadbe izdatneje — namen, bližje so prihajali volkovi: nijhovo tule-Ida bi oćrojeaim in obsovraženim osebam nje je napolnilo noe. Prišli so do roba goz-1 pripravila neprijetnosti. Tako postopanje i3L V temi sem videl te strašne sence med je ravno v tem času vredno še hujše ob-Jrevesi. Prišli so iz najrazličnješih strani i sodbe. Če gre za to, da se odkrije kako iz gozda, se združili v veliko, temno čredo j zločinstvo, ali kake nepristojnosti v času in tako so stali par minut. Potem je zatulil | vojne, ni ovadba nič nedostojnejša, mar neki drug volk, iz velike daljave, z bojišča sem so mu odgovarjali drugi, nakar so se priklatili vsi čisto do grmovja. Za vsakega se.n mislil, da mi hoče skočiti za vrat. toda nihče se ni zmenil zame. Dirjali so mirno, bilo jih je neskončno mnogo, na bojišče, kjer so ležali naši mrtvi, še nepo-kopani junaki . . . Naslednjega jutra po solnčnem vzhodu so me našli tovariši nezavestnega in rr.e dvignili. Našla me Je ko- več si pridobi dotičnik zasluge za sodržavljane, ki težko trpe radi takih nepristojnosti. Ali tedaj se dotičnik ne sme sramovati svojega imena, niti se ne nikogar bati! Z ozirom na to, izjavlja podpisana politična oblast, da bo v bodoče vse anonimne dopise spravljala tja — kamor spadajo«. — Poštena brca to vsej družbi ovaduhov brez razlike narodnosti! Obenem pa tudi posnemanja vreden zgled v teh Kreditni zavod (Stabilimento di credito) TRST, Piazza Nuova štev. 2, TRST Rezervna glavnica približno 247 milijonov kron. se bavi z vsemi bančnimi posli. Upravila in hrani ose vrednote. Hranilne knjižice obrestuje od 1. novembra 1914 po 4% dohodninski davek plača zavod. MENJALNICA (IMa Son Anionio 5) Urnik blagajne od 9. predpoldne do 1 pop. VARNOSTNE CELICE „SSFES" v posebni oklopni sofcam?, posebno priporočljive za shrambo listin, hranilnih knjižic in draguljev. Celice, ki so različnih velikosti, se postavijo proti mali najemnini na željo tudi na ime več oseb. Keprstrgcn urnih od 9 predi?, do 5 vml W"O"' rT Vf T7 « Hermangild Trocca TRST, Dllca Borrlera veccbla 8 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, Iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Nojnlilo konkurentno cono. Dr. H0RVATH TRST, CORSO iT. 17 SpoclJnHst sa KOŽNE In SPOLNI BOLEZNI Šibkost in nikvoznost sa BOLEZNI v NOGAN In SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. in 3 > 5 zvečer • □c □ a □ n □ a □ □ n a □ □ □ □ (3 n ca tflcoid CoscMeh avS. zebotehnik TRST - ulica Kuova štev. 15, II. nad. sprejem > na novo lil M ia Sil 3 7. - IflEfOfl Stev. 25-93. □ □ □ a □ a g □ □ g □ □ a □ □ □ na ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bo sako v a uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Delniški kapital In rezervni Tai K fln 1Q » zakladi K 27.000.000.— m minu m mili Vil Pastem« št. 5 - htotim t Tnto • !u Huvi it Ji se peča z vsemi bančnimi poili, posebno naku- Im vkp n kajika ■ 411 o| vloge na tekočem računu po dogovoru |2 jo bo £te, neglede n« določila obstoječega, moratorija, vlagateljem vodno na mzpoKgo. M M pkb Mi « Mhp> * Mkijak? m ra miti > ® 12* m Trst, ulica Nuova 36—38. Priporočata cenjenim odiemalcem svoji veli-kanski zalogi vsakovrstnega manufakturnego blaga za poletno sezono po najnižjih cenah, da se ni bati največje konkurence. - Se piipo-ročata kot Slovenca a Milic, F. Susvtrafj. < O gpmsMH MBMiis~Miism mi&aiiE^ii^ji | Ljubljanska kreditna banka g H Dodružnica v Trstu ===== ES INdfuSnlcnt Spftt, Celovec, Sarajevo Go-_ lica In Celje. podružnica v Trstu ulica Caserma i«. 11. Telefon s 5-18. Bi&iuji rte d 9-127, ia 27,-5 Delniika glavnica* k 8,oeo.oeo.- Raaervnl zaktatfla K 1,000.000.- = Mrtaje napel!: wt • terafno stroko spoWo trmai&tljs. 1 Vloge no knjižice obrestuje s 5 °1» netto H (rentni davek plača banka iz svojega). I Olese no tekofl in žlra-r^iHi najbolje po d3$woru, I SpRlctnu borzna naročila zi vse tu-in inozemske borze Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. Stran IV. »EDINOST« Štev. 328. v Trstu, dne 27. decembra 1914. otroškega vrtca, ki so lepo, neustrašeno deklamirali in peli s spremljevanjem glasovirja, na katerega sta izvrstno svirala iz prijaznosti gg. Josip Lah starejši in mlajši, in proizvajali prizorčke na splošno zadovotjnost. Posebno ugajali so prizori: „Dimnikar", „Mi ponosni smo vojakia in „Očetovo pismo*. Ob koncu je še predsednik šentjakobske podružnice g. Josip Šorn nagovoril navzoče starše, naj opošiljajo redao otročiće v vrtec ter naj se spominjajo ob vsaki priliki CMD. Narodno-socijalna mladinska organizacija ima danes ob 10'/. zjutraj druitvea sestanek v N. D. O. r sprejema od vsakega tudi če ni ud zadruge, in ith obre- M 1L večj° P° stoje po ^ |S P govoru. Trgavcan otvaija Čekovne račune z dnevnim obresto-vanjom. I Vlaga §a lahko po eno krono. ata 7JJ71 mm Mi j| Trgivsko obrtna zalrnga v Trstu im Jamstvom nadst. ♦ Posojila ♦ ▼ e ♦ daje na osebni kredit in na zastav« ♦ proti plačilu po dogovoru. Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. Priporoča male hranilne Skrinjice, ki £ so posebno primerne za družine, j Lov na uzmoviče. Zadnje čase Je bilo v resnici nevarno iti zvečer — in to nele kfisno pa noći, temveč Že v zgodnjih večernih urah — po Starem mestu. Vsako toliko je k ika ženska pritamala na policijski misarijat v ulici deila Muda vecchia, češ, da jej je bila ukradena ročna torbica ali kaj druzega. Stvar je postajala vedno resnejša in slednjič je načelnik rečenega komisarijata sklenil, da na kak način odpravi to zlo. O-dredil je. da se je pomnožila in poostrila p. žnja v glavnih ulicah Starega mesta, v katerih so se ravno dogajale gori omenjene t tvine In funkcij- narji, ki so bili zaposleni j ni tej pažnji, so kmalu opazili, da se nekateri dvomljivi, še mladi ljudje, ki se sploh nikdar ne dotaknejo nobenega dela in nimajo torej ni!:akega zaslužka, vendar in vzlic temu prav imenitno pasejo po raznih kremah in btznicah in se še imenitneje cele noči zabav po razr ih tolerančnih hišah v S:a-r.m mestu Jasno je bilo, če imajo ti ljudje toliko denarja, da ga lahko zapravljajo, ga n;n:a]o drugače, nego zločinskim potom ter so jih vslt:d tega aretirali. — Aretiranih je sedem, in ti so 18 letni elektrotehnik Manj Novac-ot doma iz Poreča, 19letni dninar Julij pl. ?\) Socher, 191eir.i pomorščak Fon Fran. lTletni kr .šnjar Alojzij Alattioni, 15!etni pomo ščak Brur.on Del Pitro, lTletni dninar Ferrucck) Spek in I6!etni pomorščak Pavel Vidoito. Vsi so imeli že opraviti s policijo in s soJiščem ter so b ii tudi vsi že kaznovani, večinoma radi tatvine. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V mestno bolnišnico so bili sprejeti črnovoj-r.iki Josip Rosenblatt, Josip Liebert, Viktor Vrabec, J >s?p Macorln in Josip Malić. Odpuščeni s j pa bili iz m stne bolnišnice črno-Oj ižno ■ išnico v rA sire r. meri kare- so »u sprejeti n- tto od 5. domobranskega peš-iket d 1. pešpolka. Martin J domobranskega pešpolka, nobranskega pešpolka. mobranskega pešpolka ier od 27. pt-špolka, Just Lo-e-po:ka. Anurej Samsa od 87. i v jnik Josip Prusnik, Rud If « d 5. domobranskega »ešpolsta, cd 37. pešpolka, ton Macino ic o j d. domobranskega pešpoUa, Pa-s va Greg 'in č • d >. d -mobranskega peš-p Ika in Karel Mozetič od sanitetnega od-de!i prtmeščeni v druge bv,l išnice Fran Seme od 87. pešpolka, irno vojnika Peter Horvat in M r o Varovi j, Peter Bogateč od 5. domobranskega pešpolka {pre-m ščen v bolnišnico pri Sv. i\\ar i .iagda-leni) in Sza a-i Ivan od 6. ho n vedskega peš-p »k . — Iz p< m žne bolnišnic v prosto-r h nemškega ulovadnega društva „Eintracht" s*» bili odpuščen«, in sicer poslani vsi v bolni-mco pri Sv. Mariji Magdaleni, P vel Ba-d,um od 53. pešpolka ter Ivan Ch cco in A: on Sergas, oba od 5. domobranskega pešpolka. POZOR! POZOR! Velika zaloga najboljih šiv. strojev „PFAFF* in drugih vrst strojev In dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ceni. Jisij Mm l iii GORICA ulica Munlcipio št. 1 SifirB-Sjrup. Saruparillai ĆUtH. krvi. BtckUnic* K S« 1» T 80. Sidro-Liniment. SCŠT Nadomestilo aa sidro -Pain-£xp«ll«r. •lajfaj**« (Berilo (■ pr»bUierj«, mattin trganj« po uriib, itd. 8uk!*cica K - JO. «40. 2 — Sidro - žvepieno - mazilo. S«lo oUjiujoi« pri Itiaju. ftoLuacn uk«. Itd. Lan£»* K 1—. Dobi m skoro » vanki apoteki alt p« direktno Br. Rcktir-Jni apateki „pri iiitta lm", Praga I, Elizabatliatrasa« 9 Specijalist za sifilistične in koZne bolezni ♦ Ima svoj ambulafterU 1 J v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17, L I ♦ - P^lazzo Diana) —— ♦ + Za cerkvijo Sv. An to a novega. + Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. mozn( >n J S: K et ren S Planin 30lli H f i od 47. polita, Cri oi^vacc i n Sca^ha ić od 5. a od 5. d ie f d 5. d ^TnTTjrTmo^C^ToTaTnT đvokoles .TRtBONA-Gcrica. Triaika ul. 28 prei p'vovarna Ooriup). Z»loga d\okol» s, šivalnih in kmetijskih stroiev^ra-ir.cloaov. orkestr n. Itd. F. BATJiL Gorica, Stolna ul. 2—4 Plačuje se n« obroke. Ceniki franko UME rNi ZOBJE PLOMBIRANJEs ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV iLEOI OarovL Za wBožičnicote n daije darovali : Mar ja Ikvarč, Pazin 5 K, Ivan Drolc, stražmojs tr, Cit an -va K 3'50, AL Lapanja, Krk 3 K, Evelin Smller-Valentič 5 K, B. Mimbelli 30 K. mfi '' npa 20 K, Terezija Nemec, Na-brežma K. Ant. Petrovič, Leo D-.kleva, Ai. Mici Nemec, Ter. Ni m c, i\iki Katlan vsi po 2 K svetnik Marnsič K 12, eo vin. rev. Rebula 2 K, Anica Golob 1 Kf Kocipnc č 4 K. urisjlla 2 K, A. Truden 40 K, b nc 10 K, No ak-Fanin 2 p. volnenih čtvlj v, 6 p. zajest icF 3 p. r» kovic, 5 p. i o^'Vic, Gusti Majhne 1 deki. obleko, Jos. S"ant;j 7 p. ».evlje., Anonimus 24 p. nogovic, 24 žcDu , 3 predpasnike, 3 p. sp. hlač. Zm BOI ir. j. čermAr v. tdscheb IBJT UUCACaSEBMa, 19 pmnmCuive mm Brivnice. Anton Novak 2R-23E 57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJIM! 2066 fkninAiiiJin m slavnemu občinstvu hl- Pnporoiu Se :n: gijenična BR1VN1CA B. HARAŠTA, Via Carducd 9 (prej Ant Šebek). Pranje glave, vsakovrstna lasuljarska dela. Najboljši tii. damski salon. Zmerne cene. Itajljatfl Fotografi. spomini so artistične fotografije na kristala, porcelana itd. za priveske, nadrobne kamne in sli£no. — Zastopnik velikega Ej<1 jt.ja za reprodukcijo artističnih fotografij je IOVANNI PET .IZZA KI, orar, Trst, ulica Nuo* a it. 41 fpalaća Salem). 1495 Gostilne. Obrtnijsko drnStvo * Barkouljah (blizu cerkve) toči izborna vina n postreže lino kuhinjo Dreherjevo pivo. — Prostorna dvorana. Senčnat vrt. Krogljiać«. Cene zmerne. 2330 notiio Bunt priporoča cenj. občinstva svojo gostilno . Ai baoni amici" v Trsta ulica Belvedere štev. 39, točilnico vina in piva v Trstu v ulici Bonvenuto Cellini §tev. 1, gostilno .Al buon Aimissan" ▼ Rojanu, ulica Montorsino ŠL 3, t Čilnico vin« v Barko vijah Bo vodo), ulica ferario St 342 (hiSa ščuka). ToČi se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Oin da in pivo. Kleparji. Lozer l»nnf Klepar s prodajo vsakovrstnih kleparskih izdelkov. Izvršuje vsako naročilo in popravo v delavnici ali izven po zmernih cenah. L'lica Sette Fontane štev. 34. — Svoji k svojim I 2443 Prodajalne jestvin. ■lit lili Mnlol Trst* Ponterosso HH1. VU« nUICJ Trgovina jestviu in kolonjal nega bla kranjske len obisk voc^a. ga, specijaliteta: pristno čajno klobase in ilirske testenine. — se in priporoča vdani Ivan maslo Za ob-Bidovec. 500 Šivilje. Slovenska Siuilja A. RiEGER gs della Borsa stv. 3, vrata 9. — Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke za poroke, bluze za gledišče itd. Cene zmerne. Tapetarske delavnice. Rudolf Bonnes IltnttŽ: 17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 Trgovina s manifakturami. Marijo Jakšeilč priporoča svojo trgovino maaufakturaega blaga in izgotovljenih ženskih oblek. Sprejem dela po meri. 223J Vožčarn6 Jernej Ropat - Gorica ?'"v&^^ss in med. 21)2 Žganjarne. Ijuigia Pogorelz, Trst, ulica Giulia 2§anlarna 507, se priporoča za obilen obisk. Pijače prve vrste. 1382 Razni. DVflffflfA a*' v najem se d^'o razne gostilne, rlUllUJU kasarne, mleka ne in drugi obrtni obrati, h je. vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kavarna Oors i od 9—11. 3—6 telefon št. 825 41 Krojači. VMliHitalffl IVAN GORUČANT, Trst, ulica Pas-firUJUUilUl quale KcvolteUa aU Chiadino in Monte št. 27, I. nad., so priporoča cenj. občinstvu za vsakovrstna dela. Sol dna po tr**žba» velika izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kro u. 7213 Anton Borutca iraucesco i Assisi 2, dvorišče. Mizarji. mizarska delavnica za vsakovrstno delo. Trst ulica S. Papir. Velika zahtta papirja s. š po zmernih cenah na drobno in debelo tvrtka GASTONE DOLLtNAR, Via dei Gelsi štev. 1« ,ex Marangoni'. T.lefon št. 27-81. Pohištvo. postelji vzmeti, nove ftimnice K 86.— Popolna s alna soba z žimninami K 290. V. Fonderia 12. I 2318 Pekarne. IfltID ifMlNN z«ornja Greta stev- 270 Pri- JUtflr Hirimilll poroča svojo peka no. Rom SosK Trat, ulica Pasqu~ > Revoitella 6t. 62 priporoCa cenj. občinstvu svojo pekarno in sladčičarno, v kateri se Uobi večkrat na dan aveft kruh in sladčico Vino in likerji v steklenicah 22 6 Čistilo MFAlllfn parkete in kovine. — IISVIJC G a z z o 1 i & Comp. Via Carpison 2. Telefon 13-08. varna. Odlikovana tržaška to-2114 TURDKA G. BIAGGiNI - TRST je nakupila večjo množino In jo vsled tega prodaja na dom. po K 3 Kg Zaloga suhega grozdja, orehov, H$, in svežih sliv. li^SSli^Ii UMM^n nmM Lekarnaria A. VMiERRvj edino pristni Mlim olajšuje kašelj, kri in bolečine ter okrepčujrt tek in prebavo ter ra'£- tvaija s'ir.. — ali pa velika steklenica Kron 5-SO. Edino pristni balzam iz sloiistnice olajšuje bolečine, hladi, očisti in omehča vs .;o boaisi tudi st;iro r;mo. — Dve dozi kron 3*60. Dnevne pošilj.itve ! —--Pnev ie po5i j:itve ! Lekarnar A. v. v Prejiati Ssgaicu in Lekarna los.». Toišk v Eu&mješti. Krčmaru m gostilničarji!!! Kupujte za prodajo AMo den* A^nolo oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in varuje pred kolero Tovarna Trst-Barkovlje. 10 /o čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co.t ulica Caserma Štv. 16 (zraven kavarne Commercio). Gostilno „llouesa delavskega kon-somnesa društvo" -e toplo pr poroča cenj. občinstvu, znancem in prijateljem. Toči vina I. \ rste n. pr. istrsko in v pavsko ter dobro kapljico kraškega terana. Za dobro postrežbo jamči in se priporoča za obilen obisk Šuber Fran, gostilničar. Dr. ^iiflK Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CATER1M STE«. 1, 7 d ravnik za notranje (splošue) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne In vodne (sDolne^ Tf>—1 in 7—7Va žita, m, otroUou, fižola, GU5Q ter Kenizo, in koruzne moKe Po ugodni ceni se udofel Ilica Koioneo 13 - TRST - Via toranss 13 Se toplo priporočam R. GAMBEL \lefon 24-03. lastnik. .A I i • ki a^fliiii: li ii II lli^li IISSaiSi^ii^iE CENTRALA v PRAGI Uetuovllea* L 1868 30 podružnic 17 ekspozitur gitraica Rezervni m varnostni ^klad: K 25,000.000 Zivnostenska bankapodruink* v Trstu GRADEŽ otvorjeoa v poletju ekspoziture redno poslovanje OPATIJA IzvrSule vse banine In menjalnKne posle. Borzna naročila. TELEFON: 2157 — 1078. TELEl-ON: 2157—1076. 4'/z% i 'I US^illBSail H^Sfi IIII VLOGE NA KNJIŽICE Rentni davek plačuje banka S l" iz svojega. Psložfiici brtz?!3£aa D3 raipategc. k usiii^ssrr' B Sii ^ircit 2 K. M, B L P i Gcjcvsjek 5 K. Jel slava Gulič 4 K. ičič Just, uc. I. prip. 4 K, L-opfld j 3 K, To nažič 2 K, Emiii.a Sc^>ey a or 2 K. Po 1 ti: M Skok, itantić a, Ana SI var K 1.20, M. Vodo, ivec a, Maks Ciohč, Ludvik Jančić, Brad. Ij, AL Žibtrna t50 vin. Za božićnico v Rocolu so darovali sledeči g^.: hin i Abramovič 6 K, M. Stopar 4 K, Ant n Škrk 3 K, župnik Germek 3 K, dalje Karol Susić 5 kg biškotinov, vdova \ atovec 4 zavitke ćokoiade, Janč c 1 zavitek ćukolad , Ivan Poćkaj, škatljo taščic. Za Šentjakobsko podružnico CMD soj darovali ozir ma prtplačaii vstopnino pri b JŽicn ci: pekarna Peter Bratuš K 4.60, po Ivančic Po.lis var K 1, Princ, Babič 60 vin., Babic 40 vin. Vatovec, N. N^ N. N., La-vrenćić, po 20 vin. N. N. N. N. N. N. N. N. — OdDor se vsem darovateljem zahva-Ijuej. I Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „vJRNEM GRABNU" izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink V4 litra. ISTRSKO vino po 24 st '/« 1- - PRISTNI TERAN po 32 st. 1 , I. mm ruLiJii i M A „Tržaška posojilnica in hranilnica rsgistrevana zadruga z omejenim poreStvc:n TRST, Piazza daflla Caser^ia St. 2,3. nad-(v lastni palafl) vhod po glavnih ilopnjiefih. POSOJILA DAJE mm. vknjižbo 5 V■•/• ■» menic« po 6*/o u ustave in maortizaeijo u da^jio doko pO đogvvMk TIKiOVSKB MBNICS. HRANILNE VLOGE 4 T—tndž ju "d in jib obrastaj« po Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovora. Rotil '"••k piliti« im4 m ni. - vfin se !abkj po eco krono. - ODDAJA DO-lUCl NABIRALNIKE (HRANILNE PUSICE). Pofitn -braniiničai račua 16 004. TELEFON Ll. 9. 2. Ima varnostno callco (Mife dej-o«it) s* shrambo vrednostnih listin, dokumentov in rnznih drug.h vrednot, popeSnoma Varno proti vlomn in rofjun. nrejeno po nkjnovejS«m načinu ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Ilanja vlog nad 10 mKjjonov kron. Uradue ure" od 9 đo !2 dopo!«. te in od 3 do S popoldne. - Izplačuje ie vsak delavnik ob uradnih urah. Vesti iz Goritte. Iz Bovca. G spa josipina Pire je' darovala mesto venca na grob svoje pok. tete gospe Jožefe Gruntar znesek K 10 za Javno ljudsko knjižnico Narodne čitalnice v Bovcu. Istotako in v isti namen so dai ovali prijatelji pok. g. J* sipa Guanin znesek K 12. — Darovalcem iskrena hvala. nfflffl JADRANSKA BANK^ [ Trst, Via Cassa dl Risparmio štev. 5 (Lastno poslopje) --------■ TLOOE NA KHJI2IOE airPRnmvr fim revi. tic 4 m««««« KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papire in blago ležeče v javnih sUadBčih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. _Brzojavi: JADRANSKA._ MENJALNICA vlogo do dnom vzdiga. đavak plaćaj a banka Is OBBBSIO^SjB VLOG in £iro-ra£anu po dogovora._ iL FILIJALffE: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATrjA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zvaza a AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. odtdo W/š pop. Ni Od 21/, do S pop ESKOMPTUJE : srečke, devize In papirle. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurznl izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 In 2676. ESKOHPT MENIC o+oo