NOVICE
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 7. DECEMBRA 1975
ŠT. 20
Občina Ilirska Bistrica:
-	ODLOK o dopolnitvi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Ilirska Bistrica
-	ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
-	ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti
-	ODLOK o določitvi stanovanjskega standarda
-	ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ilirska Bistrica za leto 1972
-	SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za stanovanjski predel S-6 v Ilirski Bistrici, ki obsega območje med Rozmanovo ulico in cesto za Zabiče
Občina Izola:
-	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Izola
-	SKLEP o soglasju k cenam storitev socialnega zavoda do upokojencev v Izoli
Občina Koper
-	Razpis treh prostih mest sodnikov občinskega sodišča v Kopru
VSEBINA
Občina Piran
-	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
-	ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Piran za leto 1973
-	ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
Občina Sežana:
ODLOK o zazidalnem načrtu ožjega kompleksa podjetja Jadran Sežana
-	DLOK o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v oučini Sežana
-	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu osebnega dohodka in povračilu potnih stroškov odbornikom, voljenim funkcionaijem, članom svetov, komisij in upravnih odborov skladov za delo v skupščini in njenih organih
-	ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Sežana za leto 1972
0BČ!NA !URSKA BtSTRtCA
Na podlagi 4., 5., 10. in 11. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71) in 67. etena statuta občine Ilirska Bistrica, je skupščina občine Ilirska Bistričana seji dne 15. novembra 1973 sprejela
ODLOK	/
0 DOPOLNITVI ODLOKA O UREJANJU IN ODDAJANJU STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA
BISTRICA
1.	člen
Za 6. členom odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradne objave, št. 7/72) se doda 6. a člen, ki se glasi:
„Brez javnega natečaja se oddaja urejeno ali deloma urejeno stavbno zemljišče, kije namenjeno za usmerjeno stanovanjsko izgradnjo za potrebe solidarnostnega stanovanjskega sklada ali stanovanjske interesne skupnosti."
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 010-15/72-4/3
Hiiska Bistrica, 15. novembra 1973	Predsednik
JOŽE GRILJ, i. r.
Na podlagi četrtega odstavka 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72 in 67. Rena statuta občine Ilirska Bistrica, je skupščina občine liirska Bistrica na seji dne 15. novembra 1973 sprejela
ODLOK
0 SPREMEMBI !N DOPOLNITVI ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČILA
ZA STORITVE
1.	člen
V	tarifni št. 6, Tarifa posebnega občinskega prometnega davka, odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradne objave, št. 21/72) se pod opombo doda tretji odstavek, ki se glasi:
„Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo občani ali zasebne pravne osebe družbeno pravnim osebam!"
2.	člen
V	tarifni številki 9 „od reklam", se besedilo pod točko b) črta.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 010-36/72-7/1
Ilirska Bistrica, 15. novembra 1973	Predsednik
JOŽE GRILJ, 1. r.
1
Na podlagi 14., 92. in 115. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) ter 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 15. novembra 1973 sprejela
ODLOK
O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA OBRTI
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje nekaterih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki jih občani samostojno opravljajo z osebnim delom in svojimi sredstvi, določajo pogoji za opravljanje obrti kot postranskega poklica in pogoji za sprejemanje gostov na prenočevanje v gospodinjstvih, v počitniških hišicah in kmečkih gospodarstvih občanov.
190
URADNE OBJAVE*
§t. 20 — 7. decembra 1973
2.	člen
Na območju občine Ilirska Bistrica je podan družbeni interes za opravljanje naslednjih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti:
a)	opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ter vlečnicami;
b)	izdelovanje umetnih mineralnih vod in brezalkoholnih pijač ter izdelava, predelava in prodaja živalskih proizvodov in začimb;
c)	dimnikarstvo;
d)	izdelava in popravila športnega in lovskega orožja;
e)	opravljanje prevozov oseb z avto taksiji;
f)	pridobivanje kamna, peska in gramoza v krajih, ki jih določi pristojni občinski svet;
g)	prodaja na drobno se dovoli le v krajih, kjer družbeni sektor nima razvite prodaje oziroma je nima namena razvijati;
h)	opravlja gostinske dejavnosti v bifejih v vseh naseljih, razen v mestu Ilirska Bistrica.
3.	člen
Delovni ljudke, ki izpolnjujejo pogoje, določene z 87. do 91. členom obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) in imajo stalno prebivališče na območju občine Ilirska Bistrica, lahko opravljajo kot postranski poklic naslednje obrtne dejavnosti:
1.	storitve s kmetijsko mehanizacijo,
2.	vrtnarstvo,	^
„3. apnarstvo,
4.	popravljanje in polnjenje akumulatorjev,
3.	avtoelcktričarstvo,
6.	clektromehaništvo - popravila,
7.	RTV mehaništvo - popravila,
8.	brusaštvo vseh vrst rezil,
9.	graverstvo,
10.	kleparstvo,
11.	ključavničarstvo - popravila,
11. kovaštvo,
13.	avtomehaništvo,	*
14.	splošno mehaništvo,
13. urarstvo.
16.	mizarstvo,
17.	pletarstvo,
18.	rezbarstvo,
19.	sodarstvo,
20.	žaganje drv,
21.	žagarstvo.
22.	krojaštvo,
23.	pletiljstvo,
24.	popravljanje nogavic,
23. izdelovanje čipk,
26.	čevljarstvo,
27.	jermenarstvo in sedlarstvo,
28.	krznarstvo,
29.	gumarstvO,
30.	mlinarstvo,
31.	žganjekuha,
32.	predelava zelenjave,
33.	predelava zelišč,
34.	vezanje knjig,
33. prepisovanje in razmnoževanje,
36.	krovstvo,
37.	polaganje podov in stenskih tapet,
38.	zidarstvo,
39.	aranžerstvo,
40.	popravila glasbil,
41.	preparaterstvo.
42.	slikarstvo in pleskarstvo.
43.	frizerstvo,
44.	avtoličarstvo,
43. pranje in likanje,
46.	prevoz s konjsko vprego,
47.	pranje in mazanje voza.
Kot postranski poklic ne smejo delovni ljudje opravljati dejavnosti, Id so naštete v 1. odstavku tega člena, ph katerih se z uporabo
avtomatov in drugih visoko produkcijskih strojev opravtjajo storitve ali proizvaja za tržišče v linijsko kontinuiranem tehnološkem procesu z enostavno predelavo surovin.
4.	člen
Delovni ljudje lahko opravljajo zidarstvo kot postranski poklic za tista dela, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje.
Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka tega člena, smejo opravljati vsa fasadarska in druga zaključna zidarska dela.
/
3.	člen
Na dbmočju mesta Ilirska Bistrica in naselja Podgarad smejo občani v svojih gospodinjstvih oddajati sobe za prenočevanje le preko organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma oziroma preko družbeno-pravnih oseb.
\
Prehodne in končne doiočbe
6.	člen
Pristojni upravni organ lahko izda obrtno dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti v bifejih v mestu Ilirska Bistrica, Če je bil uveden postopek za izdajo dovoljenja še pred sprejetjem tega odloka.
7.	člen
Osebe, ki opravljajo obrt kot postranski poklic ter osebe, ki sprejemajo goste na prenočišče ali*hrano, morajo svojo dejavnost uskladiti z določbami tega odloka do 30. aprila 1974.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 010-30/73^/1
Ilirska Bistrica, 13. novembra 1973	Predsednik
JOŽE GRILJ. 1. r.
Na podlagi četrtega odstavka 21. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 15. novembra 1973 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI STANOVANJSKEGA STANDARDA
1.	člen
S tem odlokom se določa standard stanovanja z namenom, da se določijo merila in pogoji, po katerih se ugotavlja pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup nove stanovanjske hiše, obnovo stanovala ali za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja, če je gradnja, nakup ali rekonstrukcija hiše ali stanovanja v mejah predpisanega stanovanjskega standarda v občini.
1.	člen
Standard stanovanja opredeljujejo naslednji elementi:
-	površina in funkcionalnost stanovanja.
-	opremljenost stanovanja in objekta,
-	notranja in zunanja obdelava konstrukcijskih elementov objekta,
-	urejenost neposredne okolice objekta.
3.	člen
Elementi standarda stanovanja iz drugega člena tega odloka so določen! v ..OSNOVNIH ELEMENTIH STANDARDNEGA STANOVANJA**, ki so sestavni de! tega odloka.
4.	člen
Stcjc se. da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše al! stanovanja v mejah stanovanjskega standarda, če stanovanjska hiša alt stanovanjc, k! sc gradi, kupuje ali rekonstruira, ne presega clemen-
gt. 20 — 7. decembra 1973
URADNE OBJAVE«
191
tov standarda, določenih s tem odlokom in če cena 1 kv. m koristne stanovanjske površine ne presega cene, ki jo za vsako leto predpiše skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti.
Investitor je dolžan predložiti dokazila, da je načrtovana gradnja stanovanj v skladu s standardi, predpisanimi s tem odlokom, samo-upravni stanovanjski skupnosti.
5.	člen
Pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup stanovanj v stanovanjskih objektih, ki so do dneva uveljavitve tega odloka dograjeni do druge gradbene faze, sc določila tega odloka ne uporabljajo.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 010-34/734/4
Ilirska Bistrica, 15. novembra 1973	Predsednik
JOŽE GRILJ, l.r.
IZHODIŠČA
ZA OPREDELITEV STANDARDNEGA STANOVANJA
Stanovanje je namenjeno človeku, družini, njenemu razvoju in njenim potrebam. Iz socialnih vidikov zato ne smemo dopustiti gradnje funkcionalno neustreznih stanovanj.
Iz družbeno ekonomskih vidikov je pospeševati kompleksno racionalizacijo graditve, prilagoditev projektnih zasnov in organizacijskih zasnov standardizaciji, tipizaciji in industrializaciji. Dati je prednost zazidalnim sistemom in oblikam stanovanjskih stavb, ki zadovoljujejo racionalno izrabo zazidljivih površin in komunalnih naprav ter ekonomsko upravičenost izgradnje spremljajočih objektov.
Standardno stanovanje
Standardno stanovanje mora biti po svoji velikosti, strukturi in organizaciji prilagojeno številu članov družine ter mora po svoji funkcionalnosti, opremljenosti in kvaliteti zadostiti higiensko-tehničnim pogojem in sodobnim zahtevam do stanovanja glede na prostornost, možnost opremljanja in urbanistično lego.
Kriteriji funkcionalnosti stanovanja
Kot kriteriji funkcionalnosti stanovanja so predvsem pomembni:
-	notranja organizacija, povezanost in oddelitev stanovanjskih prostorov,
-	zadostna površina stanovanjskih prostorov za možnost postavitve funkcionalnega pohištva in ustreznih prostih površin za gibanje,
-	ustreznost glavnih in pomožnih prostorov v stanovanju ter. pripadajočih funkcionalnih prostorov izven stanovanja in skupnih prostorov za več stanovanj.
Kriteriji za določanje števila ležišč so naslednji:
-	bivalna kuhinja nima ležišča,
-	dnevni prostor ima eno ležišče, do največ 6 oseb, od 7 oseb naprej pa nima ležišča,
-	spalnica do 10 kv. m velikosti ima eno ležišče,
-	spalnica nad lOkv. m velikosti za otroke in nad 12kv. m za starše ima dve ležišči.
Ležišče za dojenčka se ne šteje v število ležišč. Velikost spalnice je lahko zmanjšana do 20 %, če je omara za obleke in perilo izven nje. V garsonjeri za eno osebo mora biti dana možnost postavitve dveh ležišč.
Velikost in označevanje stanovanj
Različnim velikostim in strukturam družine ustrezajo tudi različne velikosti in strukture stanovanj. Kriteriji za določanje velikosti stanovanja so:
1.	število ležišč,
2.	zasnova bivalnih prostorov (kuhinja, jedilno mesto, dnevna soba),
3.	oblika in velikost kuhinje (delovna, delovna z delilnim mestom, bivalna).
V	pnmcrih, ko ima stanovanje bivalno kuhinjo, smatramo vse sobe za spalnice. V drugih primerih je eo sobo smatrati kot dnevni bivalni prostor.
OPREDELITEV
STANDARDNEGA STANOVANJA Prostori stanovanja
Prostori standardnega stanovanja, ki ustrezajo potrebam odnosno funkcijam stanovanja, so prikazani v zbirni tabeli št. 1 in obsegajo:
-	prostore dnevnega bivanja (dnevna soba, kuhinja, jedilni prostor, balkon ali loža),
-	spalnice,
-	pomožni prostori (kopalnica, ločeni WC, predsoba).
Prostorom dnevnega bivanja je določena skupna površina, kar dopušča projektantom možnost izbire zasnove stanovanja. Vsaki stanovanjski enoti pripada praviloma zunanji prostor (balkon ali loža) v izmeri 1-2,5 kv. m reducirane površine po JUS, ki pa se lahko tudi vključi v prostore dnevnega bivanja.
Kopalnica in WC
V	standardnem stanovanju naj bosta stranišče in kopalnica v istem prostoru v stanovanju do treh članov (ležišč pri štirih članih je priporočljiva ločitev, pri petih članih pa je ločitev stranišča in kopalnice obvezna. V vsaki kopalnici je obvezno upoštevati prostor in priključek za pralni stroj in infra peč.
V	ločenem stranišču je lahko tudi umivalnik.
Predsoba in druge komunikacije
V	vstopni predsobi mora biti vsaj en meter proste stene. Razširjeni deli komunikacij, ki imajo direktno osvetlitev in zračenje, se lahko izrabljajo tudi za igro otrok, jedilno mesto itd.
Shramba
Vsakemu stanovanju pripada shramba 1-2,5 kv. m z ozirom na velikost stanovanja.
K etažnim stanovanjem v več stanovanjskih objektih pripada kletna shramba, velikosti: 2-6 kv. m odvisno od velikosti stanovanja. V primeru lokalnega ogrevanja naj bo kletna shramba za 50 % večja. Površine kletne shrambe ne prištevamo h koristni površini stanovanja.
Skupni prostori v več stanovanjskih objektih
Med skupne prostore v več stanovanjskih objektih spadajo:
-	veža z vetrolovom,
-	stopnišče,
-	dvigalo,
-	hodniki in galerije,
-	kolesarnica in shramba otroških vozičkov,
-	prostor za smetnjake,
-	skupne sušilnice za perilo,
-	zaklonišče,
-	prostor za samoupravne organe hiše.
Velikost, opremljenost in funkcionalnost skupnih prostorov hiše so predpisani z ustreznimi pravilniki. K tehničnim normativom in predpisom pa se dodaja nekaj elementov za naslednje skupne prostore:
-	veža — vetrolov naj bo vsaj 4 kv. m velika in opremljena s tipiziranimi pisemskimi nabiralniki,
-	kolesarnica in shramba otroških vozičkov: obe shrambi naj bosta praviloma ločeni. Računati je 1 kolo na stanovanje in en otroški voziček na 3 stanovanja. Na število koles je računati 1/4 mopedov.
-	skupne sušilnice perila: na vsakih 25 stanovanj naj bo vsaj 10 kv. m velik prostor za sušenje perila, dobro prezračevan in opremljen z napravami za racionalni način izrabe prostora,
-	hišniška stanovanja: v več stanovanjskih hišah, ki so opremljene z dvigali, hidrofomimi postajami, toplovodnimi postajami, je obvezno hišniško stanovanje. Hišniško stanovanje je obvezno zgraditi tudi sicer na vsakih 200 stanovanj. Hišniško stanovanje naj bo dvosobno,
/
192
URADNE OBJAVE*
St. 20 — 7. decembra 1973
-	prostori za hišne samoupravne organe: pri gradnji večjih stanovanjskih naselij je na vsakih 200 stanovanj zagotoviti prostor za delo hišnega sveta, velikosti minimum 15-20 kv. m z lastnim WC-jem. V objektih, ki imajo več kot 20 stanovanj in niso v sklonu večjega stanovanjskega naselja, naj bo prostor za delo hišnega sveta 6-10 kv. m. Prostori naj omogočajo več namensko izkoriščanje. Ob njih naj bo WC z umivalnikom.
Uredite vnaj ožje okolice stanovanjske stavbe
K ureditvi najožje okolice stavbe spada:
-	zaščitni pas ob fasadah stanovanjskega objekta, širine največ 120 cm,
-	tlakovana ploščad ob hišnem vhodu s pristopi in dovozom s pripadajočo razsvetljavo,
-	parkirni prostor, zelenica in otroško igrišče, če način ureditve in financiranja ni drugače določen,
-	čistilno mesto za iztepanje preprog.
OPREMLJENOST STANOVANJA
Instalacije
Standardno stanovanje mora biti priključeno na javni vodovod, električno omrežje in na javno kanalizacijo. Če je v kraju plinska ali toplovodna napeljava, naj bo stanovanje priključeno tudi na te javne komunalne naprave.
Instalacije morajo biti v stavbi speljane v skladu s predpisi za posamezne vrste instalacij.
Vodovod
Vsak stanovanjski objekt, tudi družinska hiša, mora imeti svoj vodomer. V blokovni gradnji posamezna stanovanja nimajo lastnih vodomerov.
Elektrika
Priključek stanovanja je praviloma enofazni, dvotarifni. Poraba toka se mora dati odčitati za vsako posamezno stanovanje na lastnem števcu, posebni števci pa merijo porabo elektrike v skupnih prc štorih (kleti, veže, stopnišča itd.).
Standardna instalacija mora v stanovanjih zagotoviti splošno in individualno razsvetljavo prostorov, možnost priključka čistilnih aparatov v vseh prostorih in možnost instalacije naraščajoče električne opreme v gospodinjstvu. Poleg jakega toka je v standardnem stanovanju tudi šibki tok za zvočno napeljavo od hišnega vhoda in stanovanjskih vrat, pri visokih objektih (stolpnicah) pa domofoni. Pri objektih z več kot 6 stanovanji je obvezna instalacija skupne RTV antene.
Telefon
V	krajih, kjer je javno telefonsko omrežje, mora biti vsakemu stanovanju dana možnost telefonskega priključka.
Plin
V	krajih s plinskim omrežjem se investitor lahko odloči tudi za plinsko ogrevanje in kuhanje. V stanovanja mora tedaj biti napeljan plin do kuhinje in kopalnice ter do vira toplovodnega ogrevanja.
Ogrevanje objektov
Objekti bodo toplovodno ogrevani.
Obdelava tlakov
Tlaki v sobah naj bodo ,,topli** ter akustično izolirani od stropne konstrukcije.
V	predsobi in kuhinji je tlak lahko „poltope!**. Tlaki v sanitarijah morajo biti nepremočljivi, zato mora biti konstrukcija stropa ustrezno izolirana proti vlagi.
Obdelava sten in stropov
Stene in stropi pri standardnem stanovanju morajo biti toplotno in akustično izolirani, po JUS predpisih. Površinska obdelava sten in
stropov je lahko v apneni ali kredni barvi ali sinkolit, ali nepralne tapete (za stene).
Stene óz. površine, ki so izpostavljene stalnemu močenju (kopalnice, WC, delovna površina v kuhinji itd.) naj bodo obložene s keramičnimi 'ploščicami. V standardnem stanovanju zadošča višina do 8 vrst v WC, do 10 vrst v kopalnicah in 4 vrste nad delovno površino v kuhinjah.
Okna in vrata
Okna in vrata naj bodo industrijske izvedbe, naj ne bodo preveč raznolika, da omogočajo pocenitev serije.
Oprema kuhinje
Maksimalna opremljenost:
Oprema kuhinje je lahko samo serijska z obveznimi priključki in naj vsebuje:
-	štedilnik,
-	delovni pult,
-	pomivalni pult,
-	viseče omarice nad delovnim in pomivalnim pultom,
-	shrambna omara.
Poleg tega je v kuhinji obvezno zagotoviti priključek in prostor za hladilnik in bojler v kolikor ni topla voda napeljana iz kopalnice.
Minimalna opremljenost:
Pri standardnem stanovanju se kuhinja ne opremlja, obvezno pa je zagotoviti prostor in priključke za:
-	štedilnik,
-	delovni pult,
-	pomivalni pult,
-	viseče omarice,
-	shrambno omaro in
-	hladilnik,
-	bojler, kolikor topla voda ni napeljana iz kopalnice. Kopalnica
Oprema kopalnice naj obsega: kopalno kad, umivalnik, električni bojler, kolikor ni objekt priključen na toplovodno omrežje, WC školjko, če WC in kopalnica nista ločena.
V kopalnici je potrebno predvideti prostor in priključek za pralni stroj in infra peč.
HIGIENSKO-TEHNIČNI POGOJI
Med higiensko-tehnične pogoje spadajo:
-	naravna in umetna osvetlitev
-	osončenje
-	prezračevanje
-	ogrevanje
-	zaščita proti vlagi
-	toplotna zaščita
-	zvočna zaščita
-	varnost stavb
-	višina prostorov.
Higiensko tehnični pogoji morajo biti usklajeni z veljavnimi pravilniki in zakonskimi določili.
t
VREDNOTENJE OBJEKTA IN STANOVANJA
Dokaz uporabne vrednosti
Standardno stanovanje naj nudi stanovalcem optimalno uporabno vrednost. Iz projektne zasnove stanovanjskega tlorisa je mogoče ugotoviti, koliko bo zgrajeno stanovanje uresničilo ta cilj oz. koliko se mu bo približalo.
Kriteriji za izbor glede na uporabne vrednosti stanovanja so naslednji:
-	funkcionalna uporabnost prostorov in možnost ustreznega opremljanja,
-	organizacija stanovanja: neposredne povezave, dostopnost, oddaljenost in podobno,
gt. 30 — 7. decembra 1973
URADNE OBJAVE*
193
-	možnost fleksibilne uporabe stanovanja,
-	osončenje, osvetlitev in prezračevanje,
-	lega stanovanja v objektu in lega objekta v okolju.
Za projekte stanovanjskih objektov, kjer je podana že konstruktivna zasnova pii načinu graditve pa je potrebno izvršiti presojo na podlagi ekonomskih parametrov, ki prikazujejo racionalno zasnovo konstruktivnih delov, skupnih prostorov v etaži in objektu.
Ekonomska presoja naj obsegaj
-	racionalno izrabo površin stanovanja, etaže in objekta,
-	obseg in razčlenjenost fasade,
-	konstrukcijo in tehnologijo gradnje,
-	opremljenost stanovanja in objekta ter obdelavo konstrukcijskih elementov in
-	presoja stroškov eksploatacije.
Vrsta ekonomskih parametrov - to je koeficientov razmerja med različnimi stanovanjskimi površinami nudijo strokovnjaku merljivo
osnovo za presojo ekonomičnosti zasnove, tako glede odnosov do normiranih površin, do koristnih površin posameznih prostorov, gradbenih površin etaže in objekta, obseg in površine fasade in podobno. Odnosi so med seboj primerljivi le za iste vrste stanovanj odnosno stanovanjskih objektov.
Dokaz optimalizacije stroškov vzdrževanja in popravil:
Stanovanjski objekti dosežejo normalno 100 do 150-letno dobo trajanja, kar je treba upoštevati že pri projektiranju stanovanjskih stavb z upoštevanjem stroškov vzdrževanja in popravil.
Z vidika racionalizacije vzdrževanja je potrebno zagotoviti:
-	čim večjo homogenost posameznih elementov in enostavnost zamenjave,
-	koncentracijo instalacijskih dovodov in odvodov ter lahko pri-stopnost za popravila, dovoz goriva in odvoz smeti,
-	omogočanje kasnejših ojačitev instalacijskih vodov z napredovanjem stanovanjske tehnike.
PREDLOG POVRŠINSKIH NORMATIVOV STANDARDNEGA STANOVANJA	TABELA ŠT. 1
OZNAČBA STAN. ENOTE	G	1 S	1S+K	2S	2S+K	3S	3S+K	4S	4S+K
Število ležišč	1-2	2	2-3	3	4	5	6	6	7
PROSTORI DNEVNEGA BIVANJA	m^	m^	m^	m^	m2	m^	m2	m2	m2
(DNEVNA SOBA, KUHINJA, JEDILNI PROSTOR)	18	26	29	29	30	32	32	34	36
BALKON IN LOŽA	1	1	1	1	1,5	. 2,5	2,5	2,5	2,5
SPALNICE: starši	^				12	12	12	12	12	12
1 otrok	* —	—	7	—	7	—	7	-	7
2otroka	—	—	—		—	10	10	2x10	2xi0
BIVALNI PROSTOR SKUPAJ	19	27	37	42	50,5	56,5	63,5	2x10 68,5	2x10 77,5
POMOŽNI PROSTORI - kopalnica	4	4	4	4	4	4	4	; 4	4
- ločeni WC	-	-	-	-	(1,5*)	1,5	1,5	1,5	1,5
- predsoba	2	3	4	4	4	4	5	5	6
- shramba	1	1,5	1,5^	1,5	2	2	2	2	2,5
SKUPAJ POMOŽNI PROSTORI	7	8,5	9,5	9,5	(10,0) 11,5	11,5	12,5	12,5	14,0
MINIMALNA POVRŠINA STANOVANJSKE ENOTE	26	35,5	46,5	51,5	60,5 62	68	76	81	91,5
MAKSIMALNE POVRŠINE STANDARDNEGA STANOVANJA	29	40	50	56	68	75	83	90	100
x Priporočljiva, ne obvezna ločitev stranišča in kopalnice
Na podlagi 65. in 66. č!cna zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 15. novembra 1973 sprejeta	^
'	ODLOK
O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1972
l.člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ilirska Bistrica za leto 1972, ki izkazuje:
dinarjev
-	skupni dohodki po bilanci proračuna	10.406.522,45
-	skupna razporeditev dohodkov po bilanci	^
proračuna	9.726.299
-neporabljena sredstva:	mn noi
a)	izločena sredstva na poseben račun, ki presegajo 14	'	.
b)	ostala neporabljena sredstva	^	'	'
2. člen
Od neporabljenih sredstev po proračunu za leto .1972 „iz!očena sredstva na posebnem računu, ki presegajo 14 % se znese 160.523.- uporabi za naslednje namene:
-	za kompenzacijo proizvajalcem kruha
-	Kmetijski zadmgi „4. junij" Ilirska Bistrica za kritje
izgube iz leta 1971 in za sanacijo (odlok o uporabi iz ločenih sredstev viška dohodka za leto 1972, Uradne objave, št. 3/73)	104.339,95
Ostala neporabljena sredstva v znesku din 519.700,45 se prenesejo:
dinarjev
—	kot dohodek proračuna za leto 1973	507.982,25
—	v rezervni skladi %	11.718,20
3.	člen
Sprejme se zaključni račun finančnega načrta organa uprave skupščine občine Ilirska Bistrica za leto 1972, ki izkazuje:
dinaijev
1.	dohodki	2.546.133,68
2.	izdatki	2^477.410,25
3.	presežek dohodkov nad	izdatki	*	68.723,43
Presežek dohodkov nad izdatki finančnega načrta organa uprave
skupščine občine Ilirska Bistrica se prenese:	dinarjev
-	v sklad skupne porabe	30.000,00
-	kot dohodek finančnega načrta za	leto 1973	38.723,43
dinarjev
56.183,05
URADNE OBJAVE*
Št. 20 — 7. decembra 1973
194
4.	člen
Sprejme se zaključni račun finančnega načrta občinskega sodišča Ilirska Bistrica za leto 1972, ki izkazuje:
1.	dohodki
2.	izdatki
3.	presežek dohodkov nad izdatki
dinarjev
415.256,65
368.650,95
46.605,70
Presežek dohodkov nad izdatki finančnega načrta občinskega sodišča Ilirska Bistrica, se prenese:
dinaqev
-	v sklad skupne porabe	20.000,00
-	kot dohodek finančnega načrtaza leto 1973	26.605,70
5.	člen
Sprejme se zaključni račun rezervnega sklada občine Ilirska Bistrica za leto 1972, ki izkazuje:
1.	dohodki
2.	izdatki
3.	presežek dohodkov nad izdatki
dinarjev
281.002.54 150.000,00
131.002.54
Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada občine Ilirska Bistrica se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1973.
6.	člen
Zaključni račun proračuna, finančnega načrta organa uprave skupščine občine Ilirska Bistrica, finančnega načrta občinskega sodišča Ilirska Bistrica in rezervnega sklada skupščine občine je sestavni del tega odloka.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 3/70) je svet za gospodarstvo pri skupščini občine Ilirska Bistrica na seji dne 12.11.1973 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA STANOVANJSKI PREDEL S-6 V ILIRSKI BISTRICI, KI OBSEGA
OBMOČJE MED ROZMANOVO ULICO IN CESTO ZA ZABIČE
1.
Predlog zazidalnega načrta za stanovanjski predel S-6 v Ilirski Bistrici za območje med Rozmanovo ulico in cesto za Zabiče, se na podlagi prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) javno razgrne.
2.
Predlog zazidalnega načrta za stanovanjski predel S-6 za območje med Rozmanovo ulico in cesto za Zabiče bo javno razgrnjen v mali dvorani Doma družbenih organizacij v Ilirski Bistrici.
3.
Predlog zazidalnega načrta za stanovanjski predel S-6 za območje med Rozmanovo ulico in cesto za Zabiče bo javno razgrnjen od 26. 11. do 26. 12. 1973 in bo na vpogled vsak dan razen sobote in nedelje od 7.00 do ll.uie.
Št.: 351-8/73^/3
Ilirska Bistrica, 13. novembra 1973	Predsednik sveta:
JOŽE ŽNIDARŠIČ, dipl. ing., 1. r.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 010-33/73-4/10
Ilirska Bistrica, 15. novembra 1973
Predsednik JOŽE GRILJ, 1. r.
0BČ!NA MOLA
Na podlagi 1., 4., 16., 19. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, '55/72, 28/73 in 54/73) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. novembra 19 V sprejela
PREGLED DOSEŽENIH DOHODKOV IN RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1972
Vrsta
dohodka *	Dohodki	Plan po rebalansu	Izvršeno
1 Davki občanov	4.012,000,00	4.780.680,05
2 Davki	4.096.000,00	4.016.028,75
3 Takse	671.000,00	556.372,65
5 Dohodki po posebnih zveznih predpisih	280.000,00	133.109,55
6 Dohodki organov in razni drugi dohodki	131.265,00	240.357,15
7 Dopolnilna sredstva	540.760,00	523.000,00
9 Prenesena sredstva	156.975,00	156.974,30
SKUPAJ	9.888,000,00	10.406.522,45
Glavni Razporejeni namen dohodki	Plan po rebalansu	Izvršeno
01 Izobraževanje in vzgoja	520.000,00	520.000,00
03 Kulturno prosvetna dejavnost	314.000,00	331.823,30
04 Socialno varstvo	1.916.257,00	1.907,568,60
05 Zdravstveno varstvo	708.492,00	701.565,85
06 Komunalna dejavnost	667.000,00	518.981,75
07 Delo državnih organov	3.939.284,00	3.925.237,75
13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	724.800,00	724.800,00
14 Negospodar. investicije	874.012,00	872.342,75
16 Gospodarski posegi	10.415,00	10.415,00
17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let	111.800,00	111.756,25
18 Rezervni sklad	88,570,00	88.557,75
19 Nerazporejeni dohodki	13.370,00	13.250,00
SKUPAJ	9.888,000,00	9.726.299,00
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE V OBČINI IZOLA 1. Člen
V tarifi občinskega posebnega davka, ki je sestavni del odloka o občinskem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Izola (Uradne objave, št. 1/73) se tarifna številka 2
spremeni in se glasi:
„Od alkoholnih pijač :	Dinarjev za liter
1.	naravnega vina	1,20
2.	penečega vina	2,50
3.	naravnega žganja in medice	4,60
4.	specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter od desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter
nad 12 do 15 dinarjev	7,50
nad 15 dinarjev	'	9,00
5.	likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna
cena za liter nad 17 do	24 dinarjev	16,00
nad 24 dinarjev	22,00
v % od vrednosti
6.	piva	33 %
7.	drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah 1 do 6	60 %"
OPOMBA:
Opombe k tar. št. 2 tarife posebnega republiškega davka od prometa proizvodov veljajo tudi za posebni občinski prometni davek po tej tarifni številki.
Tarifna številka 3 se črta.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. decembra 1973 dalje
Št.: 421-5/73
Izola, 20. novembra 1973	Predsednik
JERNEJ HUMAR, 1. r.
gt. 20 — 7. decembra 1973
Na podlagi 31. člena zakona o socialnih zavodih (Uradnilist SRS št. 9/71), 5. člena odloka o družbeni kontroli cen (Uradne objave št 10/73) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občmskega zbora m na seji zbora delovnih skupnosti dne ?n novembra 1973 sprejela naslednji	'
SKLEP
1.
Socialnemu zavodu Dom upokojencev v Izoli se daje soglasje k ceni oskrbnega dne, in sicer:
30 dinarjev za oskrbni dan za pokretne oskrbovance (redna oskrba)
39 dinarjev za oskrbni dan za polpokretne oskrbovance (oskrba z varstvom in nego)
50 dinaijev za oskrbni dan za nepokretne oskrbovance (oskrba s posebnim varstvom in nego).
2. /
Socialni zavod Dom upokojencev v Izoli zaračunava storitve iz 1. točke tega sklepa od I. oktobra 1973 dalje.
3.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 57-3/73
Izola, 20. novembra 1973	Predsednik
JERNEJ HUMAR, 1. r.
OBOKA KOPER
Na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) skupščina občine Koper
RAZPISUJE
TRI PROSTA MESTA SODNIKOV OBČINSKEGA SODIŠČA V
KOPRU
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnika po določilih temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti, naj se pismeno priglasijo v 30 dneh komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Koper.
Na razpolago dve vseljivi stanovanji.
0Bč!NA P!RAN
Na podlagi 1., 4., 19. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73 in 54/73) in določil zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 54/72 in 14/73) ter 82. člena statuta občine Piran, je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. novembra 1973 sprejela
ODLOK
0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradne objave, št. 6/73) ^se za 6. členom doda "ov, 7. člen, ki se glasi:
„Zasebnemu proizvajalcu se za potrebe Članov gospodinjstva prizna 250 litrov naravnega vina in 12 litrov naravnega žganja na vsakega člana gospodinjstva, starega nad 18 let.
Za kalo in razsip se prizna 6 % pri vinu in 2 % pri žganju.
2.	člen
Za novim, 7. členom, se vstavi nov, 8. člen, ki se glasi:	^
!.Za tolmačenje odloka je pristojna davčna uprava občine iran.
3.	člen
Sedanji 7. člen odloka postane 9. člen.
4.	člen
V	tariH, ki je sestavni del odloka, se v tarifni št. 2 pod zap. št. 3 stopnja za naravno žganje in medico spremeni od „6 dinarjev" na „4,60 dinaijev" za liter; pod zap. št. 6 se stopnja za pivo spremeni od „40 %" na „35 %" od vrednosti.
5.	člen
V	tarifni št. 4 pod III - Druge stroke se stopnja za gradbene in montažne storitve ter dela, ki jih opravljajo občani in zasebne „pravne osebe z gradbeno mehanizacijo, zniža od „15 %" na „7,5 %".
6.	člen
V	tarifni št. 7 se stopnja od plačil za prevoze potnikov in blaga, ki jih opravijo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti, spremeni od „10 %" na „5 %".
7.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Določila iz 1. člena tega odloka se uporabljajo od 1. januarja 1973, spremenjene nove stopnje prometnega davka iz 4., 5. in 6. člena pa od 1. decembra 1973.
Št.: 422-5/73
Piran, 22. novembra 1973	Predsednik
IVAN BAŽEC, l.r.
Na podlagi 47. in 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 40/68 in 43/70) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. novembra 1973 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PIRAN ZA
LETO 1973
1.	člen
Prvi člen odloka o proračunu občine Piran za leto 1973 (Uradne objave, št. 6/73) se spremeni in se glasi:
„Skupni dohodki občinskega proračuna za leto
1973 po rebalansu znašajo	dinarjev
18,399.200
od tega:
-	za razporeditev v posebnem delu proračuna	17,331.700
-	za razporeditev v sklad za urejanje in oddajanje
stavbnih zemljišč	700.000
-	za razporeditev temeljni kulturni skupnosti	367.500"
2.	člen
Pregled dohodkov proračuna po rebalansu in njihova razporeditev sta sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 400-25/72-73
Piran, 22. novembra 1973	Predsednik
IVAN BAŽEC, 1. r.
PREGLED
DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE PIRAN IN NJIHOVE RAZPOREDITVE ZA LETO 1973 PO REBALANSU
A. DOHODKI
dohod. Besedilo		Znesek
1	Davki iz osebnega dohodka in na dohodek	9,129.750
2	Davki	5,446.650
3	Takse	2,834.800
6	Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki	988.000
	SKUPAJ	18,399.200
Glav.	B. SPLOŠNA RAZPOREDITEV DOHODKOV	
nam.	Besedilo	Znesek
01	Izobraževanje in vzgoja	294.300
03	Kulturno prosvetna dejavnost	840.500
t
196
URADNE OBJAVE*
Št. 20 — 7. decembra 1973
04	Socialno skrbstvo	2,400.000
05	Zdravstveno varstvo	741.200
06	Komunalna dejavnost	1,961.000
07	Delo državnih organov	5,679.400
11	Financiranje mesta	1,055.100
12	Dejavnost krajevnih skupnosti	600.000
13	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij	
	in društev	971.180
14	Negospodarske investicije	2,030.020
16	Gospodarski posegi	295.120
17	Obveznosti iz preteklih let	253.360
18	Rezervni sklad	165.500
19	Nerazporejeni dohodki RAZPOREJENI DOHODKI POSEBNEGA	45.020
	DELA PRORAČUNA NEPOSREDNA UDELEŽBA NA DOHODKIH OBČINE	17,331.700
03	Kulturno prosvetna dejavnost - odstopljeni dohodki Kulturni skupnosti	
	Piran	367.500
06	Komunalna dejavnost - dohodek sklada za urejanje in oddajanje	
	stavbnih zemljišč občine Piran	700.000
	SKUPAJ	18,399.200
Na podlagi 13., 85., 92., 110., 115. in 144. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) in 82. člena statuta občine Piran, je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. novembra 1973 sprejela
ODLOK
O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA OBRTNEGA ZAKONA
1.	člen
Občani lahko z osebnim delom in s svojimi sredstvi'samostojno opravljajo obrtno, gostinsko, avtoprevozniŠko, brodarsko dejavnost ter prodajo na drobno (v nadaljnjem besedilu: obrtne in druge gospodarske dejavnosti) pod pogoji, kijih določa obrtni zakon in ta odlok.
2.	člen
Ugotavlja se, da je dan družbeni interes za opravljanje naslednjih obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti:
a)	opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ter vlečnicami;
b)	izdelovanje umetnih mineralnih vod, brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov in začimb;
c)	dimnikarstvo;
č) popravilo športnega in lovskega orožja;
d)	opravljanje prevozov oseb in blaga s plovnimi sredstvi in avto-taksiji;
e)	prodaja na drobno;
f)	gostinska dejavnost v bifejih;
g)	pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza.
Občinska skupščina lahko ugotovi družbeni interes tudi za dejavnosti, ki niso naštete v prejšnjem odstavku tega člena z družbenim dogovorom, ki zajema celotno območje SR Slovenije.
\ \
3.	člen
Za prodajo na drobno po tem odloku se šteje prodaja:
-	kmetijskih in industrijskih živilskih proizvodov in gozdnih sadežev;
-	galanterijskih in drogerijskih proizvodov, sredstev za osebno in gospodinjsko rabo ter čistilnih gospodinjskih potrebščin za vsakodnevno rabo;
-	šolskih potrebščin;
-	tobačnih proizvodov in vžigalic;
-	razglednic, papirja, znamk in časopisov;
-	kmetijskega orodja;
-	tekočih goriv in maziv;
-	izdelkov domače obrti in spominkov.
Prodajalna sme kupovati in prodajati proizvode, naštete v prvem odstavku tega člena, po določilih obrtnega zakona.
4.	člen
Prodajalce na drobno lahko ustanovijo občani v manjših in oddaljenih naseljih, kjer je preskrba prebivalstva z vsakodnevnimi potrebščinami nezadostna. Mnenje o tem, ali je neko naselje manjše, oddaljeno in nezadostno oskrbovano, daje svet za gospodarstvo skupščine občine Piran.
5.	člen
Obratovalnica sme praviloma prodajati svoje izdelke v svojih poslovnih prostorih.
Izjemoma lahko obratovalnica prodaja svoje izdelke oziroma opravlja storitve priložnostno tudi zunaj poslovnih prostorov, to je na sejmih, prireditvah in ob drugih podobnih priložnostih, če ima zagotovljeno prodajno mesto ali če dobi za to dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa.
6.	člen
Ce se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravlja dejavnosti po pogodbi z organizacijo združenega dela, mu lahko občinski upravni organ na podlagi sklepa sveta za gospodarstvo dovoli, da sme zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev.
7.	člen
V skladu z obrtnim zakonom in s tem odlokom smejo osebe, ki imajo lastnost delavcev v združenem delu, upokojenci in gospodinje, opravljati obrt tudi kot postranski poklic, izključno v storitveni obrtni dejavnosti.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena pa se kot postranski poklic ne smejo opravljati naslednje obrtne dejavnosti:
-	opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ter z vlečnicami;
-	zidarstvo, razen popravil in manjših adaptacij;
-	opravljanje živilske obrti;
-	opravljanje osebnih storitev v dejavnostih, kjer se zahtevajo posebni zdravstveni pregledi;
-	kemično čiščenje, barvanje in impregniranje preje, tkanin in oblek;
-	optika;
-	dimnikarstvo.
8.	člen
Imetnik dovoljenja po prejšnjem členu mora imeti predpisano strokovno usposobljenost po določilih 87. do 91. člena obrtnega zakona in za opravljanje dejavnosti primemo urejen poslovni prostor. Primernost poslovnega prostora ugotavlja, pred začetkom opravljanja dejavnosti, pristojni inšpekcijski organ.
Osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu, morajo predložiti soglasje organa upravljanja svoje organizacije združenega dela oziroma družbeno pravne osebe ali samostojnega obrtnika, pri katerem so zaposlene.	^
9.	člen
Občani smejo v svojih zasebnih gospodinjstvih in počitniških hišicah oddajati sobe za prenočevanje le preko organizacij združenega deia ali družbeno pravnih oseb s področja turizma ali gostinstva, ki imajo v kraju samem organizirano recepcijsko službo - poslovalnico.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 313-6/73
Piran, 22. novembra 1973	Predsednik
IVAN BAŽEC,l.r.
0BČ!NA SEŽANA
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. novembra 1973 sprejela
1 ODLOK
O ZAZIDALNEM NAČRTU OŽJEGA KOMPLEKSA PODJETJA
JADRAN SEŽANA
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za izgradnjo posiovnih objektov v ožjem kompleksu podjetja Jadran v Sežani, ki ga je izdelalo podjetje Invest-biro Koper, pod številko 73-51.
2.	člen
Svet občinske skupščine, pristojen za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve, se pooblasti, da po zaslišanju odgovorne urbanistične organizacije dovoli manjše odstope od zazidalnega načrta iz 1. člena tega odloka glede posameznih objektov in komunalnih naprav.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 350-3/73-3
Sežana, 14. novembra 1973	Predsednik
_______________ RUDI KODRIČ, 1. r.
Na podlagi drugega odstavka 2. točke XXXIII. amandmaja k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. novembra 1973 sprejela
ODLOK
0 USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI V OBČINI SEŽANA
I.	Splošne določbe
1.	člen'
Z namenom, da se zagotovi usklajen razvoj in organizacija stanovanjskega gospodarstva kot dejavnosti posebnega družbenega interesa v občini Sežana in da se omogoči delovnim ljudem v združenem delu in v krajevni skupnosti ter občanom samostojno reševati njihove stanovanjske potrebe, se ustanovi samoupravna stanovanjska skupnost.
Ime te skupnosti je: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Sežana (v nadaljnjem besedilu: samoupravna stanovanjska skupnost.
2.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost je interesna skupnost, ki združuje in zagotavlja potrebna sredstva, odloča o razvoju stanovanjske dejavnosti, zagotavlja uresničevanje programa tega razvoja, upravlja in gospodari s skladom stanovanjskih hiš s tem, da zagotavlja smotrno vzdrževanje, obnavljanje in izgradnjo stanovanj in poslovnih prostorov, vpliva na politiko cen in uresničuje druge skupne interese na področju stanovanjskega gospodarstva občine.
3.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost je pravna oseba in ima svoj statut.
Samoupravna stanovanjska skupnost ima svoje samoupravne enote.
Te so:
-	samoupravna enota graditve stanovanj,
-	samoupravna enota družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu,
-	samoupravna enota upravljanja in gospodarjenja s skladom sta-
novanjskih hiš.
V okviru samoupravnih enot so lahko tudi pravne osebe.
4.	člen
Statut samoupravne stanovanjske skupnosti zlasti ureja:
-	organizacijo samoupravne stanovanjske skupnosti;
** organe samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih samoupravnih enot, način njihove izvolitve in pristojnosti;
** vire dohodkov in način upravljanja in gospodarjenja s sredstvi,
* način sprejemanja programov, finančnih načrtov, zaključnih računov in poslovnih poročil samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih samoupravnih enot;
** razmerje med organi samoupravne stanovanjske skupnosti in organi samoupravnih enot ter temeljna razmerja med temi organi m stanovalci stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, lastniki delov takih hiS, pričakovaici stanovanj, organizacijami združenega dela m drugimi druibeno-pravnimi osebami, ki vlagajo sredstva za stanovanjsko gradi-in imajo družbena najemna stanovanja in poslovne prostore v skladu stanovanjskih hiš, ter med drugimi organizacijami, ki so neposredno ali posredno zainteresirane za stanovanjsko graditev,
" organizacijo in naloge strokovnih služb samoupravne stanovanjske skupnosti;	'
-	način obveščanja javnosti o delu organov in strokovnih služb samoupravne stanovanjske skupnosti;
-	način reševanja drugih vprašanj, ki so pomembna za poslovanje samoupravne stanovanjske skupnosti.
II.	Organizacija in naloge samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih samoupravnih enot
5.	člen
Organizacija samoupravne stanovanjske skupnosti se določi tako, da pridejo do izraza specifični interesi na posameznih področjih stanovanjske dejavnosti.
Statut samoupravne stanovanjske skupnosti mora omogočiti, da se specifični interesi področij graditve stanovanj, družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in gospodarjenja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini uveljavljajo v posebnih samoupravnih enotah.
Vsako samoupravno enoto predstavlja njena skupščina, ki jo oblikujejo delavci v združenem delu in občani ter druge zainteresirane organizacije tako, da delegirajo svoje predstavnike v skladu s statutom samoupravne stanovanjske skupnosti in statuti samoupravnih enot.
Delo samoupravnih enot usklajuje in usmerja skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti kot najvišji samoupravni organ te skupnosti. Statut posamezne samoupravne enote samoupravne stanovanjske skupnosti sprejme skupščina te enote, potrdi pa skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti.
6.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost opravlja zlasti naslednje naloge:
-	skrbi za razvijanje in utrjevanje samoupravne organizacije in uveljavljanje organiziranega družbenega vpliva v stanovanjski dejavnosti;
-	organizira in povezuje delovne ljudi in občane ter družbene dejavnike z namenom, da poveča obseg stanovanjske graditve in da se postopoma odpravi stanovanjski primanjkljaj;
-	upravlja in gospodari s sredstvi in stanovanji v družbeni lastnini ter poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, upoštevajoč ob postopnem uveljavljanju ekonomskih odnosov v stanovanjski dejavnosti načelo smotrnega gospodarjenja;
-	sistematično rešuje na načelu vzajemnosti in solidarnosti stanor vanjskega vprašanja določenih socialnih kategorij občanov;
-	skrbi za usklajevanje organizirane in družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ter za uveljavljanje racionalizacije pri graditvi stanovanj z ustreznim družbenim vplivom na strukturo, kvaliteto in ceno stanovanj;
-	sodeluje pri planiranju družbeno-ekonomskega razvoja v občini za področje stanovanjske in komunalne dejavnosti, pripravlja programe stanovanjske graditve, osnove za politiko stanarin in določa standarde stanovanj ter tehnične normative za stanovanja, ki se gradijo z družbenimi Sredstvi;
-	skupno s hišnimi sveti in krajevnimi skupnostmi oblikuje načela za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja;
-	skupno z drugimi družbenimi dejavniki razvija stanovanjsko kulturo vseh uporabnikov stanovanj;
-	opravlja druge naloge, določene z zakonom, tem odlokom, statutom ter z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
7.	člen
Najvažnejše naloge samoupravnih enot so predvsem:
1.	Samoupravna enota graditve stanovanj:
-	programira stanovanjsko graditev,
-	uresničuje politiko organizirane in družbeno usmerjene stanovanjske graditve in skrbi za racionalno, kvalitetno in ceneno stanovanjsko graditev,
-	upravlja in gospodari z združenimi sredstvi pri poslovni banki,
-	upravlja in gospodari s sredstvi sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč;
-	zbira, združuje, usmerja in oplaja sredstva, namenjena za stanovanjsko graditev, pn bankah, delovnih organizacijah in občinah ter pospešuje namensko varčevanje,
-	skrbi za učinkovito organizacijo financiranja in graditve stanovanj,
-	usklajuje in usmerja delo vseh tistih subjektov, ki pripravljajo urbanističnodokumentacijo za izgradijo stanovanjskih območij, pro-
198
URADNE OBJAVE*
§t. 20 — 7. decembra 1973
gramirajo in organizirajo urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč, izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo in ki gradijo stanovanja,
-	organizira gradnjo družbenih najemnih stanovanj in spremljajočih objektov in nadzor nad to gradnjo za sklad za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, združena sredstva pri poslovni banki in sklad stanovanjskih hiš;
-	opravlja druge naloge, ki spadajo v njeno interesno področje.
2.	Samoupravna enota družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu:
-	organizira in izvaja politiko družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu,
-	upravlja in gospodari s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
-	sodeluje z denarnimi sredstvi pri graditvi namenskih najemnih stanovanj v družbeni lastnini za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi,
-	izvaja družbeno pomoč z delno nadomestitvijo stanarine za določene kategorije nosilcev stanovanjske pravice,
-	izvaja družbeno pomoč pri planiranju namenskega varčevanja sredstev za stanovanje občanov pri poslovni banki;
-	sofinancira raziskovalno delo v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu,
-	opravlja druge naloge, ki spadajo v njeno interesno področje.
3.	Samoupravna enota upravljanja in gospodarjenja s skladom stanovanjskih hiš:
-	organizira upravljanje in gospodarjenje z družbenimi najemnimi stanovanji in poslovnimi prostori sklada stanovanjskih hiš ter ureja odnose z etažnimi lastniki glede porabe skupnih delov in naprav;
-	zagotavlja finančna sredstva za vzdrževanje, obnavljanje in graditev stanovanj sklada;
-	skupno s krajevnimi skupnostmi omogoča in razvija delovanje hišnih svetov;
-	skupno s hišnimi sveti, krajevnimi skupnostmi ter drugimi družben uni dejavniki skrbi za urejanje vseh vprašanj v zvezi z uporabo stanovanj in stanovanjskega okolja ter pomaga pri razvijanju stanovanjske kulture uporabnikov stanovanj;
-	opravlja druge naloge, ki spadajo v njeno interesno področje.
IH. Organi samoupravne stanovanjske skupnosti in samoupravnih enot in njihove pristojnosti
8.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost ima skupščino in izvršilni odbor.
Samoupravno stanovanjsko skupnost predstavlja predsednik skupščine.	9.čten
Skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti sestavljajo delegati, ki jih izvolijo skupščine posameznih samoupravnih enot.
Število članov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti ter število delegatov, ki jih izvolijo skupščine posameznih samoupravnih enot v smislu prejšnjega odstavka določa statut samoupravne stanovanjske skupnosti.
10. člen
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti ima zlasti naslednje pravice in dolžnosti (pristojnosti):
-	sprejema statut in druge splošne akte, finančne akte, programe dela in razvoja in poslovna poročila samoupravne stanovanjske skupnosti;
-	potrjuje statute in druge akte skupščin samoupravnih enot samoupravne stanovanjske skupnosti;
-	določa osnove politike družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, združenih sredstvih za stanovanjsko graditev pri poslovni banki, sklada stanovanjskih hiš, sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč in samoupravnih enot samoupravne stanovanjske skupnosti;
-	predlaga občinski skupščini programe stanovanjske graditve in sodeluje s komunalno skupnostjo pri programiranju komunalne graditve, sodeluje tudi z občino in drugimi interesnimi skupnostmi pri programiranju objektov družbenega standarda;
-	sodeluje z občinsko skupščino pri oblikovanju politike stanarin in daje pobude za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje na področju stanovanjskega gospodarstva;
-	predlaga občinski skupščini programe urejanja in opremljanja stavbnih zemljišč za stanovanjsko graditev ter daje mnenja pri oblikovanju cen za komunalne storitve;
-	določa standarde stanovanj in tehnične normative za stanovanja, ki se gradijo z družbenimi sredstvi;
-	v skladu s potrebami ustanavlja organizacije združenega dela za vzdrževanje stanovanj sklada stanovanjskih hiš;
-	ustanavlja strokovne službe za opravljanje strokovnih nalog za samoupravno stanovanjsko skupnost;
-	voli predsednika in namestnika predsednika skupščine, izvršilni odbor in komisije;
-	imenuje vodjo strokovnih služb samoupravne stanovanjske skupnosti.
Statut in drugi splošni akti samoupravne stanovanjske skupnosti natančneje določajo pristojnosti skupščine in njenih izvršilnih organov.
11.	člen
Skupščine samoupravnih enot samoupravne stanovanjske skupnosti sestavljajo delegati, kijih izvolijo oziroma delegirajo:
1.	v samoupravno enoto graditve stanovanj:
-	delavci v združenem delu in delavci pri zasebnih delodaajalcih občine Sežana,
\ - varčevalci sredstev za stanovanja,
-	člani stanovanjskih zadrug,
-	organizacije združenega dela, ki gradijo stanovanja,
-	organizacije združenega dela za urbanistično programiranje in projektiranje stanovanj,
-	poslovne banke, ki kreditirajo stanovanjsko graditev,
-	komunalne organizacije združenega dela.
2.	V samoupravno enoto družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu:
-	organizacije združenega dela, ki prispevajo sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
-	občina Sežana,
-	občinska konferenca SZDL Sežana, izmed občanov z nižjimi dohodki,
-	občinski svet zveze sindikatov Sežana,
-	občinski odbor zveze združenj borcev NOV Sežana,
-	občinska konferenca ZMS Sežana,
-	društvo upokojencev Sežana,
-	krajevne skupnosti mesta in mestnih naselij občine Sežana,
-	zbor varčevalcev sredstev za stanovanja pri poslovni banki,
-	strokovni odbor za obrt, turizem in gostinstvo pri gospodarski zbornici SRS v Kopru.
3.	V samoupravno enoto upravljanja in gospodarjenja s skladom stanovanjskih hiš:
-	stanovalci v družbenih najemnih stanovanjih preko krajevnih skupnosti,
-	zbor lastnikov etažnih stanovanj v družbenih stanovanjskih stavbah,
-	vlagatelji poslovnih prostorov v sklad stanovanjskih hiš,
-	organizacije združenega dela za vzdrževanje sklada stanovanjskih hiš.
12.	člen
Statut samoupravne stanovanjske skupnosti in statuti samoupravnih enot predpisujejo način izvolitve članov skupščin samoupravnih enot, število delegatov, ki jih volijo oziroma delegirajo posamezni interesenti iz 11. člena tega odloka, pristojnosti skupščin samoupravnih enot, število in pristojnosti njihovih kolektivnih izvršilnih organov ter druga vprašanja, pomembna za delo samoupravnih enot.
IV.	Sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti
13.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost upravlja in gospodari zlasti z naslednjimi sredstvi:
-	združena sredstva pri poslovnih bankah, namenjena za stanovanjsko graditev,
-	sredstva sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
-	sredstva sklada stanovanjskih hiš,
-	sredstva sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč,
-	sredstva, ki jih namensko prispeva občina Sežana,
Št. 20 — 7. decembra 1973
*URADNE OBJAVE«
199
-	sredstva, ki jih namensko viožijo organizacije združenega deia in druge družbene pravne osebe, skupnosti in občani
-	krediti poslovnih bank,
-	druga sredstva.
14.	člen
Statut samoupravne stanovanjske skupnosti in statuti samoupravnih enot ter drugi splošni akti določajo, kdo so odredbodajaici za posamezna sredstva ter njihove pravice in dolžnosti v zvezi s temi pooblastili.
S splošnimi akti iz prejšnjega odstavka je tudi določen način pokrivanja poslovnih stroškov organov samoupravne stanovanjske skup-nosti, samoupravnih enot in strokovnih služb.
15.	člen
Finančni načrt, zaključni račun in letno poročilo o poslovanju samoupravne stanovanjske skupnosti sprejme njena skupščina in ga predloži v potrditev skupščini občine Sežana.
Finančne načrte, zaključne račune in letna poročila o poslovanju skladov in drugih sredstev,'s katerimi upravlja in gospodari samoupravna stanovanjska skupnost, sprejmejo skupščine samoupravnih enot, potrdi pa skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti.
Finančni načrt in zaključni račun samoupravne stanovanjske skupnosti ter finančni načrti in zaključni računi skladov in drugih
sredstev se objavijo v Uradnih objavah.
;
V.	Strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti
16.	člen
Za opravljanje finančnih, ekonomsko-analitskih, upravnih, administrativnih ter strokovno-tehničnih opravil v zvezi z nalogami samoupravne stanovanjske skupnosti ustanovi skupščina te skupnosti posebne strokovne službe.
Delavci delovne skupnosti strokovnih služb imajo pravico do osebnega dohodka in do sredstev za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu ter z osnovami in merili, ki veljajo za delitev v organizacijah združenega dela, kot tudi določene druge samoupravne pravice v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo.
Delovno področje strokovnih služb urejajo statuti in drugi splošni akti samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih samoupravnih epot.	^
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti strokovnih služb in uporabnikov njihovih storitev se uredijo s pogodbo v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom ali družbenim dogovorom.
17.	člen
Delo strokovnih služb vodi in koordinira vodja strokovnih služb.
Vodja strokovnih služb zastopa samoupravno stanovanjsko skupnost v skladu s statutom in z zakonitimi pooblastili.
Vodjo strokovnih služb imenuje skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti za dobo 4 let. Po preteku te dobe je ista oseba lahko ponovno imenovana za to funkcijo.
Pravice, obveznosti in odgovornosti vodje strokovnih služb urejajo statut in drugi splošni akti samoupravne stanovanjske skupnosti.
VI.	Prehodne in končne določbe
18.	člen
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti se konstituira najpozneje do 31. decembra 1973.
19.	člen
Dokler se ne konstituirajo skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih samoupravnih enot ter njihovi izvršilni organi izvršuje njihove pristojnosti, razen pristojnosti sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, sklada stanovanjskih hiš in sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Sežana.
Do konstituiranja Skupščin in njihovih izvršilnih organov samoupravnih enot graditve stanovanj, družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in upravljanja in gospodarjenja s skladom stanovanjskih hiš, opravljajo naloge in pristojnosti sklada za urejanje in oddajanje
stavbnih zemljišč, sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in sklada stanovanjskih hiš njihovi sedanji organi upravljanja in izvršilni organi v okviru določenih pristojnosti.
20.	Člen
Ko se oblikuje sklad stanovanjskih hiš v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti, prenese stanovanjsko podjetje občine Sežana sredstva tega sklada v upravljanje in gospodarjenje samoupravni stanovanjski skupnosti.
21.	člen
Po uveljavitvi republiškega zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti sklenejo interesenti za ustanovitev te skupnosti samoupravni spozum, v katerem skladno z zakonom določijo organizacijo in naloge samoupravne stanovanjske skupnosti, njenih samoupravnih enot in organov, kakor tudi druga vprašanja, pomembna za zakonito in učinkovito poslovanje samoupravne stanovanjske skupnosti.
22.	člen
Do ustanovitve strokovnih služb samoupravne stanovanjske skupnosti opravljajo strokovno delo za to skupnost službe stanovanjskega podjetja občine Sežana.
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 023-6/73-3
Sežana, 14. novembra 1973	Predsednik
RUDI KODRIČ, I. r.
Na podlagi 119. člena statuta občine Sežana in 2. člena družbenega dogovora o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem, je skupščina občine Sežana sprejela na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. novembra 1973
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NADOMESTILU OSEBNEGA DOHODKA IN POVRAČILU POTNIH STROŠKOV ODBORNIKOM, VOLJENIM FUNKCIONARJEM, ČLANOM SVETOV, KOMISIJ IN UPRAVNIH ODBOROV SKLADOV ZA DELO V SKUPŠČINI IN NJENIH ORGANIH
1.	člen
2.	člen odloka o nadomestilu osebnega dohodka in povračilu potnih stroškov odbornikom, voljenim funkcionaijem, članom svetov, komisij in upravnih odborov skladov za delo v skupščini in njenih organih (Uradne objave, št. 3/73 in 13/73) sc spremeni in se glasi:
„Predsedniku občinske skupščine se določi mesečno nadomestilo osebnega dohodka v znesku do 5200 dinarjev.
Nadomestilo se poveča glede na delovne izkušnje;
-	od 10 do 15 let delovnih izkušenj 2 %
-	od 15 do 20 let delovnih izkušenj 4 %
-	od 20 do 25 let delovnih izkušenj 6 %
-	od 25 do 30 let delovnih izkušenj 8 %
-	nad 30 let delovnih izkušenj 10 %"
2.	člen
V prvem odstavku 3. člena se črta beseda: „katerekoli". Drugi odstavek se črta.
3.	člen
Prvi odstavek 4. člena se spremeni in se glasi:
„Višino mesečnega nadomestila oziroma povračila osebnega dohodka za opravljanje funkcije navedene v 2. in 3. členu tega odloka, določi komisija za volitve in imenovanja."
/ ,
4.	člen
5.	člen se spremeni in se glasi:
„Voljenemu ali imenovanemu funkcionarju, ki ne prejema nadomestila ali povračila po 2. in 3. členu tega odloka, se prizna za ' posebno angažiranost občasna nagrada, ki v enem koledarskem letu ne sme presegati dvakratne višine poprečnega mesečnega osebnega dohodka v republiki za preteklo leto.
200
URADNE OBJAVE*
Št. 20 — 7. decembra 1973
Višino občasne nagrade določi komisija za volitve in imenovanja na predlog predsednika občinske skupščine."
5.	člen
Prvi odstavek 6. člena se spremeni in se glasi:
„Odbomiki, člani svetov, komisij in upravnih odborov skladov imajo pravico do povračila izgubljenega osebnega dohodka za tisti Čas, ko zaradi opravljanja funkcije izgube osebni dohodek na delovnem mestu, in sicer, ko sodelujejo na sejah in delovnih sestankih ali, če po naročilu občinske skupščine in njenih organov opravljajo naloge, ki teijajo njihovo odsotnost z dela."
\	^ .	.	i
6.	člen
13. člen se črta.
7.	člen
15. člen se spremeni in se glasi:
„Odbomikom občinske skupščine, članom svetov, komisij in upravnih odborov skladov ter drugim sodelavcem pripada dnevnica, kadar rešujejo družbene zadeve po nalogu občinske skupščine, sveta, komisije ali upravnega odbora sklada izven kraja zaposlitve.
Dnevnica za službeno potovanje znaša:
-	za čas potovapja od 8 do 12 ur - 60 dinarjev
-	za čas potovanja nad 12 do 24 ur - 80 dinarjev
in stroški za prenočevanje na podlagi računa, če ni mogoče predložiti računa za prenočevanje pa 40 dinarjev.
Za potovanje v tujino pripada povračilo v obliki dnevnice in druga nadomestila ter stroški po določbah uredbe o izdatkih za službeno potovanje v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške."
8.	člen
V 25. členu se za besedo „zveze" črtajo „vejica" in besede: „za sodnike porotnike".
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, ^a določitev nadomestila osebnega dohodka po 2. členu tega odloka pa se uporablja od 1. julija 1973 dalje.
Št.: 113-2/70-1
Sežana, 14. novembra 1973	Predsednik
RUDI KODRIČ, 1. r.
Na podlagi 65., 66. in 99. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), navodila o sestavljanju zaključnih računov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 4/70 in 21/71), navodilo o uporabi navodila o sestavljanju zaključnih računov družbenopolitičnih skupnosti za sestavo zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti za leto 1972 (Uradni list SRS, št. 10/72 in 15/73) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 14. novembra 1973 sprejela
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE SEŽANA
ZA LETO 1972
1. člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Sežana za leto 1972, ki izkazuje:
dinarjev
1.	dohodke	16,019.626
2.	izdatke	15,997.442
3.	presežek dohodkov	nad izdatki	22.184
2.	člen
Sprejme se zaključni račun rezervnega sklada občine Sežana, ki izkazuje:
dinaijev
1.	dohodke	1,177.479
2.	izdatke	400.000
3.	presežek dohodkov	nad izdatki	777.479
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 22.184 dinarjev se prenese v dohodek leta 1973.
.	4. člen
Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada v višini 777.479 dinaijev se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1973.
5.	člen
Posebni del zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Sežana za leto 1972 je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 400-1/71-3
Sežana, 14. novembra 1973	Predsednik
RUDI KODRIČ, 1. r.
PREGLED
DOHODKOV IN RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA LETO 1972
Vrsta dohodka oz. razpored dohod. Dohodki		Plan po rebalansu	Izvršeno
1	Davki	4,134.000	3.944.208
2	Davki	8,670.000	8,474.258
3	Takse	2,180.000	2,077.105
5	Prispevek za uporabo mest. zem.	180.000	241.840
6	Dohodki organov in razni drugi dohodki	277.000	318.582
7	Dopolnilna sredstva	^	536.600	536.600
9	Prenesena sredstva	427.033	427.033
	Skupaj	16,404.633	16,019.626
Namen glavni 03	Razpored dohodkov Znanstveno kulturno prosvetna dejav.	988.105	972.403
04	Socialno skrbstvo	3,047.300	3,047.300
05	Zdravstveno varstvo	1,060.505	1,050.115
06	Komunalna dejavnost	1,076.000	1,076.000
07	Delo državnih organov	6,349.450	6,275.511
11	Prispevek za uporabo mest. zem.	180.000	- 241.840
12	Delo krajevnih skupnosti	654.720	652.720
13	Dejav. družb, polit. org. in druš.	672.660	672.660
14	Negospodarske investicije	1,193.046	1,198.423
16	Gospodarski posegi	23.633	23.633
17	Prorač. obvez, iz prejšnjih let	65.681	65.681
18	Vlaganje v rezervni sklad	160.000	160.000
19	Nerazporejena sredstva	8.533	8.532
19	Sred. izločena na poseben račun dela dohodkov, ki presegajo 14%	925.000	552.624
	Skupaj razpored dohodkov	16,404.633	15,997.442
/