jBKsar
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsak dan opoldan.
Naročnina za avstro-ogrske kraje mesečoo 2 K, za Nemčijo 2'25 K, za Ameriko 2'75 K.
Posamezna številka 10 v.
Reklamacije so poštnine proste. Nefraakirana pisma se ne spre-jeaajo. Rokopisi se ne vračajo.
Inserati. Tristopna petit-vrstica 26 vin. za enkrat, 12 vin. za dvakrat; večkrat po dogovoru.
15. štev.
V Ljubljani, v soboto dne 6. aprila 1907.
Leto X.
NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo (Bdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne poiiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnižtvo »Rdečega Prapora«, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1.
Torej — narodnost.
Govorimo torej še enkrat o narodnosti. Mislil bi	sicer	človek,	da bi se vsaj	tekom
desetih let lahko prepričalo ljudi o resnici, da bi se spričo	dejstev	lahko umaknili	predsodki
izpoznanju.	Toda	na Slovenskem živimo	in	našim
narodovcem je zaman dopovedovati, da je rdeče rdeče, višnjevo pa višnjevo in da so v beli barvi obsežene vse. Ako je naš šoven enkrat bleknil: (Sivo je*,	tedaj	ostane	zanj sivo, pa	če	bi bil
prav barvar že desetkrat prebarval stvar. In tako mora biti tudi socialna demokracija še dandanes .nevarna slovenski narodnosti*, kajti to je trdil .Narod* že pred petnajstimi leti. Ves svet pa vč, da od tistih dob ni postal pametnejši. Pa tudi ne poštenejši.
Edina tolažba je .Narodu*, da vsaj v tej stvari ni osamljen. .Slovenec* in »Nova Doba* mu sekundirata kakor za stavo. Tako je sloga vseh .pravil* Slovencev vsaj v eni točki dosežena.
Toda žalostno je vendar, da se mora večno ponavljati staro pesem. Za višek slovenske politične zavednosti to ni najbolje izpričevalo. Tolažilno je le to, da se vendar od dne do dne krči četa tistih, ki hočejo biti nevedni za vsako ceno in da se mora .Narod* javno blamirati.
Kdor trdi danes še, da je socialna demokracija breznarodna ali protinarodna, mora biti pripravljen na to, da se mu smeje večina. Kajti da je mednarodnost nemogoča brez narodnosti, to razume vendar tudi še marsikdo na Slovenskem. In secialna demokracija je tudi že dovolj jasno pove-
dala, kakšno je njeno stališče v narodnem vprašanju. Jasna so bila njena načela od začetka. Ali v prvih časih se je še lahko odpustilo prestrašenim nasprotnikom, če so napačno interpretirali njen program. Saj zmeša strah marsikomu pamet. Leta pa so potekla. Socialna demokracija je ponovno izjavila, kaj hoče. Na pariškem in na londonskem kongresu so njeni zastopniki iz vsega sveta slovesno povdarjali načelo, da odločuj vsak narod sam o svoji usodi. V Brnu je izdelala avstrijska socialna demokratrja konkreten program, namenjen izključno narodnemu vprašanju. In če vprašamo nasprotnike, ali imajo kaj boljšega za rešitev narodnostnih homatij, morajo molčati, ker sploh ni boljšega.
Kaj pa se vendar more očitati socialni demokraciji narodnostno hudega.
V brnskem programu je ne le izrečeno načelo narodne avtonomije, ampak tam je tudi prvikrat definirano. Zasluga socialne demokracije je ta, da se danes lahko operira z jasno določenim pojmom, dočim je bila prej vsaka zahteva meglena. Kako se doseže narodno celokupnost, je povedal šele socialni demokratični brnski program, v katerem je popolnoma izkristalizirano naj čistejše narodno načelo. Ako se izvrši ta program, tedaj so Slovenci združeni in neodvisni, svoje lastne zadeve lahko urede po lastni volji, razvijajo se lahko brez ovire drugih narodov. Mar je to škodljivo slovenskemu narodu?
Kdor dandanes še tako gode, priznava le svojo nevednost ali pa hudobnost.
S frazo, da je socialna demokracija mednarodna, se ne spravi s sveta njene narodne pravičnosti. V gospodarskem boju je mednarodnost neizogibna; tega ne razumejo samo delavci, ampak tudi kapitalisti. Celo za rešitev narodnega vprašanja je potrebna mednarodnost, zlasti v mešani Avstriji,
kjer se more doseči modus vivendi samo po vzajemnem sporazumu. Gre se zato, da se pridobi za pravičen sporazum večino v vseh narodih, z drugimi besedami, da se čim bolj okrepča socialna demokracija, pomeni narodno avtonomijo, torej narodno enakopravnost, narodno neodvisnost, narodni razvoj in napredek. Narodnost je najbolje zavarovana v mednarodni socialni demokraciji.
Naš shod v Mestnem domn.
Dalje.
IVAN CANKAR (viharno pozdravljen):
V tisti seji starega državnega zbora, ko se je odločila usoda volilne reforme, videl sem žalosten prizor, karikaturo političnega položaja na Slovenskem.
V zadnji klopi je sedel dr. Tavčar, gledal zlovoljen pred se ter se držal, kakor bi bil nekaj izgubil. Spodaj je pa plesal dr. Šušteršič sv. Vida ples, svetil se mu je obraz, kot bi bil s putrom polit. (Smeh.) Dr. Tavčar je vedel, da je mnogo izgubil vsled volilne reforme. Dr. Šušteršič je tudi vedel, zakaj je plesal sv. Vida ples, če bi pa vedel, kaj je z volilno reformo pridobil, ne bi bil plesal, ampak kurja polt bi ga bila oblivala. (Smeh.)
Črna sedajnost, morda za 10 let. Kdo je zakrivil, da smo Slovenci najčrnejši madež na avstrijskem zemljevidu ? Liberalna stranka s svojo lenobo in breznačelnostjo. Ena parola (proti farjem*, ves drug program je bil pozabljen. Samo proti (farjem* se je šlo!
Klerikalci so ta položaj dobro izrabili. Nobena stranka se tako dobro ne razume na vlivanje novega vina v stare mehove!
Momentano ima veliko moč. V vsaki fari so trije zaupniki: dva kaplana in fajmošter. Agitacijski lokali so «cerkve»; mislim, da bi jih nam ne dali na razpolago, če bi povprašali po njih. Imajo klerikalci v vsakem kraju drugo ime. (Odobravanje.) Kmečka stranka! Kandidira dva graščaka na Slovenskem. V Ljubljani je krščansko socialna stranka prav tak prirepek klerikalni stranki, kakor je kršč.
PODLISTEK.
Dr. Ivan Žmavc: »Osnutki splošne teorije dela/
(•Elemente einer allgemeinen Arbeistheorie«.)
1906 je izšla kot XXXXVI1I. zvezek zbirke, katero izdaja profesor univerze v Bernu dr. Ludvik Stein pod naslovom: (Bernske študije za filozofijo in nje zgodovino* knjižica dr. Ivana Žmavca: (Osnutki splošne teorije dela*, osnovni prinosi za novo filozofijo prava in gospodarstva, gesli knjižice (Nunquam retrorsum* (nikdar nazaj) in (v začetku je bilo dejanje*. Sterni gesli se predstavlja dr. Ivan Žmavc kot naprednega pisatelja in znanstvena naprednost v pravem pomenu besede veje iz vsake vrstice 75 strani obsegajoče knjižice. Uprav značilno je, da se priznava prvi slovenski socijalistični filozofični pisatelj na podlagi znanstvenik rezultatov socijalno-demokratičnega mišljenja — seveda moramo dostaviti kot znanstvenih ne imajoč pred seboj organizacije stranke. Imenujemo ga tudi prvega našega filozofičnega pisatelja, ker smo imeli dosedaj v knjigah, ki so se bavile s filozofičnimi snovmi le redaktorje, sestavljalce učenih prirodoslovnih knjig, ne pa samostojne mislitelje. Zaradi tega vnovič povdaijamo, da je prav simptomatično,
da je prvi naš znanstvenik, ki seje pečal z gospodarskim in socijalnim problemom samostojnim filo-zofičnim potom prišel do rezultata, ki opravičujejo načela socijalno-demokratične stranke. Dr. Ivan Žmavc se imenuje sicer v predgovoru učenca Aristotelovega in svojega srednjeveškega sleditelja Tomaža Akvinskega, ali nižje doli priznava brez ovinkov, da ga je pripeljal na pravo pot socijalist Anton Menga. Mi pa bi dostavili, da je pisana knjižica prav močno pod utisom nazorov imenovanega profesorja bernske univerze dr. Ludvika Steina.
Dr. Ivan Žmavc deli knjigo v 3 dele ter v prvem delu ustanavlja pojem človeškega dela in pravi: Pojem delo pomeni po navadnem jezikovnem izrazu toliko kakor vsako počenjanje za pridobitev živil ter izvaja nemško besedo (Arbeit* iz korenike ar, odkoder prihaja v slovenšččno beseda (orati*. V razširjenem pomenu pa imenuje delo vsako človeško počenjanje z namenom koristiti, naj se že vrši z močmi človeškega telesa ali pa človeške volje z uporabo tudi prirodne sile kakor: vodne, električne i.t.d. Pravi, da je imenovati človeško delo iz prirodnega stališča energijo, t. j. vsako silo, ki premagava upor. Iz tega splošnega pojmovanja pa precizuje pisatelj končno pomen dela kot gospodarskega dela ono počenjanje človeka, ki ima svrho zadostiti potrebam človeka. In na to razlaganje naslanja vse daljše svoje izva-
janje, trdeč, da je dobro vse, kar odgovarja tej svrbi in da tudi etika ni nič drugega kakor pravilo, po katerem se doseže to svrho, ki tvori v svojem končnem cilju človeško srečo. Človek ne more drugače sebe in svojih moči razširjati nego takrat, kadar je njegova eksistenca zajamčena in višja človeška kultura je mogoča le na podlagi trdnega gospodarstva. Tako razlaga tudi gospodarsko vrednost iz tega stališča namreč, da je vrednost vse, kar znači napredek človeka po delu: gospodarska vrednost so one prirodne sile, izvedene po delu v svrho koristi*, (gospodarstvo je torej človeško delo s svrho*, (človeško delo pa je edini vzrok gospodarskih vrednosti*. Iz tega izvaja nadalje, da v gospodarstvo ne spada samo proizvajanje blaga, marveč da spada v isto tudi razdeljevanje tega.
Lastnina mu je le posebna oblika izvršenega dela. Človeštvo doseže pravico do eksistence le z delom. Le vrednost dela je pogoj lastnini. Ker pa sedanje pravo teh načel ne pozna, priznava tudi lastnino in bogastva takim, ki ne delajo, in vsled tega je tudi današnje pravo vir revščine. V današnjem pravu slovi velika krivica, da je postal boj za eksistenco človeka namesto boj z izvenčlo-veško prirodo boj s sočlovekom. Zaradi tega je današnja država država sile mesto država dela ter hodi mesto po poti izgoje človeka k delu po poti militarizma.	Konec	prih.
Sodrugi in somišljeniki, spominjajte se volilnega sklada!
socialno delavstvo na Dunaju prirepek Luegerjev. Ubogi Kregar proti Kristanu v Ljubljani, Gostinčar proti Kopaču v Idriji. Proti meni Povše. Kje sem jaz to zaslužil? (Gromovit smeh.)
Dr. Krek pravi, da on je klerik, pa ne klerikalec; Kregar tudi ni klerikalec! Ampak precej pogleda far ven, če se klerikalni stranki suknja razgrne. Pravijo torej, da niso klerikalci; oklic pa govori o sami duhovščini in veri. Naj jo imajo vero, saj jo imam jaz tudi!
Včeraj teden je bila v Ljubljani velika komedija. Ljubljanski škof dr. Šušteršič ter njegov oproda in korteš Anton Bonaventura (Veselost) sta govorila — nič pametnega. Dr. Šušteršič je lagal in laže, da delajo iz francoskih katoličanov klobase, kako se je kri pretakala po cerkvah. Nedolžna kri komisarjev framasonske vlade je tekla, ko so prihajali v cerkve, ne da pograbijo, temveč da popišejo cerkveno bogastvo. (Pritrjevanje.)
Gjpvna krivda, da smo črni, zadene liberalno stranko. (Tako je!) Pravi, da je svobodomiselna stranka. Kje smo dobili svobodo, kje slovensko kulturo? Jaz sam sem več napravil za slovensko kulturo kot vsa narodno - napredna stranka. (Viharno pritrjevanje.)
Ob 11. uri je povedala liberalna stranka, da je buržoazijska stranka. Buržoazija je tenka plast na našem skozinskoz proletarskem narodu, da od te plasti ne more živeti močna in vplivna politična stranka: Buržoazna stranka in stranka inteligence, ki živi proletarsko življenje. Kakšna pa je razlika med mezdnim delavcem in inteligeutom ? Ta dobiva za svoje delo plačo, oni tedensko mezdo, obadva pa malo denarja. Jaz sem pisatelj! Toda kaj mi koristi, če se moja mezda imenuje honorar, ki je pa manjši kakor mezda rudarja.
Nekaj ljudi od inteligence je čutilo, večji del komaj polzavedno čutilo, da po stari cesti ne pojde več dalje, tako je zavladala v inteligenci splošna nezadovoljnost — ne proti eni osebi, temveč nezadovoljnost z vsem in proti vsemu. Tako je nastala »gospodarska stranka*. Ponesrečeni programi ponesrečene stranke! Niso vedeli kam in so se vrteli v kolobarju negotovosti.
Klerikalna stranka se omejuje na Kranjsko, liberalna na Ljubljano, gospodarska pa na kavarno »Union*. (Smeh!) Program gospodarske stranke spada v šolsko čitanko! Govornik prečita med gromovitim smehom posamezne odstavke tega programa s primernim komentarjem.
Velik del te inteligence ne sodi v buržoazno stranko, temveč njena pot vodi naravnost v soc. demokracijo. Nekaj pa jih je, ki stoje za ograjo in nestrpno čakajo, kedaj naj gredo preko mostička na drugi breg, v klerikalni tabor. Kot čmrlji lezejo že v uredništvo »Slovenca*. (Veselost.) Simpatična mi je socialno demokratična stranka, govori marsikdo izmed njih — ampak narodnost! — Brnski program socialne demokracije, ki ga pa nihče teh čital ni, je obudil narodni program Slovencev iz leta oseminštiridesetega, ki so ga liberalci in klerikalci že davno pozabili. Edina stranka, id zahteva zedinjeno Slovenijo, je soc. demokracija. Kakšna je narodnost klerikalne stranke ? Intemacionalizem škofovske palice in papeške tijare. Liberalna stranka oznanja intemacionalizem denarne vreče. Socialno-demokratični intemacionalizem sloni na podlagi svobode, enakopravnosti, na podlagi narodne samouprave in avtonomije. Veijemite mi, da bi izročil usodo slovenske narodnosti in slovenske kulture rajši Pernerstorferju nego Šušteršiču. — Socialna stranka je edina vseslovenska stranka.
Jaz, ki sem dvanajst let bil delavec na polju slovenske kulture, sem se z dobro vestjo in z jasnim prepričanjem pridružil soc. demokraciji, komur je do prave svobode in do prave kulture, bo storil isto! (Viharno pritrjevanje in odobravanje.)
Konec prih.
Politični odsevi.
t dr. Edvard Gregr. V sivi starosti osemdesetletnika je umrl nestor mladočeške stranke in eden nje ustanovnikov, dr. Edv. Gregr. Po ostrih in neopravičenih napadih s strani agrarnega deželnega odbornika Zdarskega (ki je zdaj vsled smrti Gregrove odstopil od svojega mesta) ter se je podal na svoje posestvo. Staro živčevje ni preneslo več krutih očitkov, da je bil podkupljiv in da je kot bivši dež. odbornik slabo in neredno gospodaril. — Dr. Gregr je stal ob rojstva mladočeške stranke, ki se je rodila kot radikalna, n arodna in demokratična opozicija proti staročeštvu, katero se je vezalo s fevdalnim plemstvom in povdarjalo zgodovinsko državno-pravno stališče. S svojim bratom Julijem je ustanovil Narodne liste, v katerih je grmel proti kompromisni politiki in zastopal načelni radikalizem. Za časa abstinence je priporočal češki državnozborski delegaciji aktivno politiko, češ, da vse drž. pravo, na katerega so se staročeki sklicevali ni vredno fajfe tabaka kot drž. posl. je slovel po svoji znameniti govorniški nadarjenosti: znan je njegov temperamentni govor proti Liechtensteino-vemu predlogu, ki je meril na uvedbo konfesionalne šole. L. 1886 se je toplo zavzemal za s p 1 o š n o in enako volilo pravilo, ki tekom 20 let srečno dozorela* V družbi s Pernerstorferjem in dunajskim demokratom Krona\vetterjem je ščitil de-
lavstvo, dokler sinisarao poiskalo pota v parlament, proti policijskim šikanam in političnemu preganjanju. Svojemu meščanskemu radikalizmu in demokratizmu je ostal zvest do groba in vsled svoje politične značajnosti je vžival tudi med protivniki visoko spoštovanje.
Zmaga finske socialne demokracije. Volitve v finski deželni zbor, ki so se prvi pot vršile na podlagi splošne (tudi ženske!) in enake volilne pravice s sorazmernim zastopstvom, so donesle veliko iznenadenje. Socialno-demokratična stranka, ki je bila vsled krivičnega volilnega reda doslej iz parlamentarnega življenja izobčena, je dosegla pri volitvah najvišje število glasov. Oddanih je bilo zanjo 297,021 glasov, dočim je prejela starofinska stranka le 212.235 glasov. Mladofmci so dosegli 104'732 glasov, švedska ljudska stranka 97’712, agrarci 41.000 glasov. — Po doslej znanih izidih so si socialni demokratje osvojili 76 mandatov, starofinci 56, mladofinci 28, švedska ljudska stranka 24, agrarna zveza 12, kršč. socialci 3 mandate. — V novem deželnem zboru bode imela socialna demokracija približno 85 mandatov in bodo najmočnejša stranka. Predvsem se bode potegovala za razširjenje volilne pravice na vse državljane, ki so dosegli 21. leto, in za razširjenje deželnozborskega delokroga. Dalje se bodo prizadevali za uvedbo osemurnega delavnika, za omejitev otroškega dela i. t. d. — Meščanske stranke se nahajajo v jako mučnem položaju, ker so tako starofinci kakor združeni mladofinci in švedska ljudske stranke ostali v manjšini. Da ustvarijo meščansko večino, se bodeta morali obe skupini vzlic divjemu medsebojnemu sovraštvu zvezati; da taka sklepana večina ne bo kdove kako trdna in sposobna za vlado, je razumljivo. — Zanimivo je dejstvo, da bo v novem deželnem zboru sedelo kakih 20 do 30 žensk, med njimi socialistična voditeljica Marija Laine.
Francoski ministrski svet je sklenil uvesti postopanje proti uradnikom, ki javno kritizirajo vlado.
Domače stvari.
Klerikalna stranka, ta ponosna organizacija, ki se pripravlja, zavzeti vse postojanke na Slovenskem, se začenja drobiti. Sicer je že davno znano, da v »Slovenski ljudski* ni vse tako idilično, kakor se kaže na zunaj, temveč so v njej raznovrstne struje, ki se ne stekajo v eno; ali da začno proces razpadanja tako hitro, se ni pričakovalo. Moglo se je misliti, da si zadrgne stranka vrat, ko pride popolnoma do moči in ji prezentirajo vsi tisti, ki jih je vjela s svojimi donečimi obljubami, menice, katerih ne bode mogla izplačati, ker se ne more olajševati bremen kmetom. tako kakor škofom in delavcem tako kakor kapitalistom. Ali že danes se pokazuje, da je klerikalna stranka kolos, ki ga noge ne morejo' držati. Prav preklicano je začelo pokati v Ribnici. V nedeljo so priredili klerikalci tam shod. na katerem je nastopil sam vodja stranke, dr. Šušteršič. Mož je vajen zapovedovati. Biti drugega mnenja, kakor on, je v klerikalni stranki smrten greh. In v Ribnici se je zgodilo, da pristni klerikalni pristaši niso hoteli slušati svojega generala. Predstavil jim je-kandidata Jakliča, priča-kovaje seveda, da zagrmi navdušeno odobravanje; ali zagrmelo je pač, toda nekaj drugega. Volilci so se uprli in posadili so svojega lastnega kandidata, kaplana Skubica na ščit. Zaman se kaže »Slovenec* ginjenega zbog nepričakovane udanosti, ki jo ima baje ljudstvo do svojih duhovnikov. Resnica je, da je disciplina v klerikalni stranki nevarno omajana. Revolucije v palači so navadno začetek procesa, ki konča s poginom. Moč klerikalne stranke je tičala v tein, da so množice slepo verjele vanjo. Sedaj se je pokazala njena slabost in vera v njeno nepremagljivost bode kmalu plavala, po vodi. Tudi mad klerikalno stranko se bode zapelo: Sic transit gloria mundi!
Liberalna stranka razglaša ofieielno kandidaturo župana Hribarja za ljubljanski državnozborski mandat. V nedeljo ima stranka shod vo-lilcev v »Mestnem Domu*, kjer razglasi svoje kandidature. Do 15. maja bodo imeli veselje z njimi.
Ljubljanski klerikalci so postali veliki prijatelji gledišča. Najbolj jim ugajajo komedije, pa ne tiste, ki jih spišejo drugi, temveč take, ki jih improvizirajo sami. V nedeljo so priredili tako komedijo v dvorani »Uniona*. Protestirati so hoteli proti »groznim krivicam, ki se gode katoliški cerkvi na Francoskem*. S to lažjo krošnjarijo sedaj sploh povsod. Ljudem, ki ne žive sami v Parizu ali v Bretanji, se včasi marsikaj lahko natvezi o ondo-tnih razmerah. Ali, klerikalna farbarija presega že precej vse moje. Kdor jo sliši, bi moral misliti, da se je povrnil srednji vek, samo izpreobrnjen in da sežigajo sedaj brezbožni republikanci uboge katoliške kardinale in škofe na grmadah. To je hotel tudi dr. Šušteršič dopovedati Ljubljančanom in da dobi produkcija sijajnejše lice, je prišel tudi ljubljanski škof Jeglič na pSrado. Tarnanja nad »strašno usodo* katoliške cerkve na Francoskem ni bilo ne konca ne kraja; a bilo je tega preveč tudi poslušalcem. Oočhn je odšel marsikdo ie^ed Šušteršičevim gevorom, so začeli moški kar trumoma uhajati, ko je, povzel škof besedo, čeravno jim je
obljubo val, da jih ne bode dolgo mučil. O sijajni manifestaciji proti »framasonskim* Francozom torej ni govora in če bi imel škof odprte oči, bi bil tudi tukaj lahko izpoznal, da politično katoličanstvo le škoduje religioznemu katoličanstvu. Ali gospodje se pač ne bodo naučili ničesar. Klerikalizem jim je več nego vera, zato so slepi za resnične verske interese. Kdo bi jim pomagal?
Prosta organizacija zdravnikov na Kranjskem se je ustanovila v Ljubljani dne 24. m. m. Pristopilo ji je že razmeroma mnogo udov. Namen organizacije je, pospeševati interese zdravnikov. »Novi Dobi* ni všeč, da sta izvoljena v odbor tudi dva zdravnika nemške narodnosti. Ali če hoče organizacija skrbeti za koristi zdravnikov, mora pač gledati na to, kdo je zdravnik, ne pa kdo je Slovenec. Kakšna sredstva hoče nova organizacija rabiti v dosego svojih namenov, nam seveda ni znano; kdo hoče uspevati, bode pač morala posnemati proletarsko taktiko. Pa recimo, da jo prisilijo razmere na boj. Kam pridejo, ako ostanejo nemški zdravniki izven organizacije in krše solidarnost, brez katere sploh ni uspeha v boju? Morda prepriča to razmišljanje vendar tudi »Novo Dobo*, da je v razrednem in v stojevnem boju mednarodnost potrebna in da so v življenju vendar še vprašanja, za katere ne zadostuje narodna podlaga, ker je preozka.
Volilni imeniki.
Moste pri Ljubljani. Volilni imenik je izložen od prvega do 14. aprila. Vpogleda se ga lahko od 9. do 11. uro dopoldne in od 1. do 2. ure popoldne. Pozivamo vse sodruge in somišljenike, naj se osebno prepričajo, ali so zapisani v imeniku; kdor ni vpisan, naj nemndoma reklamira. Opozarjamo, da je to nujno potrebno, kajti imenik je videti pomanjkljiv; neki sodrug, ki je videl imenik, je opazil, da je bilo izmed 90 vo-lilcey, ki jih je iskal, 21 nevpisanih. Čudno je tudi, da ne bi bilo v tej občini več nego 400 vo-lilcev. Pazite torej in ne zamudite roka za reklamacijo !
Cerknica. Volilni imenik je razložen na občinskem uradu. Vsaki volilec naj se nemudoma prepriča, ali je vpisan!
Trbovlje. Volilni imenik je razložen od 30 marca. Sestavljen je škandalozno; v njem manjka 300 do 400 VOlilcev; vpisanih je 2541. Vsak volilec trboveljske občine naj se nemudoma obrne na rudarsko tajništvo Loka 64, kjer lahko vpogleda pri sodrugu S111 e r j u, ali je vpisan ali ne. Tam dobe volilci sploh vsa potrebna navodila. Sodrugi, pazite, da ne bodete opeharjeni za svojo pravico in zglasite se pravočasno! Kadar poteče 14 dnevni rok, je prepozno!
Shodi.
Napovedani so:
V Podgori pri Gorici v nedeljo, 7. aprila ob 4. uri popoldan v gostilni Bergant ljudski shod. Dnevni red: Državnozborske volitve. Poročevaleec sodrug Milost.
V Solkana v pondeljek, 8. aprila ob 7. uri zvečer v gostilni pri Roksu volilni shod. Dnevni red: Državnozborske volitve. Poroča sodrug Fran Milost.
Kranjska gora v nedeljo, 7. aprila ob 3. uri popoldan volilni shod. Poroča sodrug dr. Anton Dermota.
Ljutomer. V nedeljo, 7. aprila ob 10. uri dopoldan volilni shod v dvorani gospoda Kukovca. Poročata državnozborski kandidat sodrug Viktor Kukovec ter sodrug Etbin Kristan.
Litija. V nedeljo, 7. aprila ob 9. uri dopoldne pri g. Wurzbachu volilni shod. Poroča sodrug Ivan Cankar, državnozborski kandidat.
Zagorje ob Savi. V nedeljo, 7. aprila ob 3. uri popoldne volilni shod. Poročevalec državnozborski kandidat sodrug Ivan Cankar.
Socialno-demokratična kandidatura v radovljiškem okraju. Naš kandidat za državni zbor sodrug dr. Anton Dermota je imel dne 24. marca na Jesenicah shod, na katerem se je predstavil mnogoštevilno zbranim volilcem. Shod se je vršil v veliki dvorani hotela pri kolodvoru. Dvorana je bila nabito polna. Sodrug Toka n je shod otvoril. Gosp. občinski tajnik Hummer na Jese-senicah je bil na soglasno željo navzočih izvoljen predsednikom shoda. Po uvodnih besedah sodruga Tokana je govoril kandidat dr. Dermota. V lepem popularnem govoru je podal ob kratkem pregled političnega razvoja, iz katerega je izšla volilna reforma, in načrtal razliko med staro in novo volilno postavo. Opisal je naloge, katerim bo novi državni zbor moral posvetiti v prvi vrsti svoje moči, namreč rešitvi raznih političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanj. Iz tega je izvajal, kakšne dolžnosti mora prevzeti, kdor bo izvoljen v novi državni zbor kot zastopnik ljudstva. Naposled s je dotaknil tudi lokalnih jeseniških razmer. 2e med govorom kandidata dr. Drmote so zborovalci glasno izražali svoje soglasje z mislimi in nazori, ki jih je razvijal, Ko pa je govornik končal, je zabučal pravi vihar navdušenja in odobravanja. Ko je še Tdkan priporočal v toplih besedah kandidaturo
sodruga dr. Dermote, je bila ista soglasno in z navdušenimi živioklici sprejeta.
Na Dobravi imel je dne 25. marca sodrug dr. Dermota shod. Zbralo se je lepo število vo-lileev, med njimi tudi par klerikalnih pristašev. Na tem shodu je kandidat dr. Dermota osobito razpravljal o razmerju kmečkega stanu napram socialni demokraciji. Zavračal je laži, podtikanja in sumničenja, s katerimi klerikalno časopisje, zlasti «Domoljub», ščuje in hujska proti načelom socialne demokracije. Da se mu je posrečilo to, je dokazovalo odobravanje med govorom in po govoru. Kandidatura sodr. dr. Dermote je bila tudi na Dobravi navdušeno sprejeta.
Črno na Koroškem. Prvi socialno-demokratični shod v našem kraju. In tak uspeh, da obnemore vsaka beseda. Kdo bi bil mislil, da se zbere na Črnem petsto ljudi, ki bodo poslušali socialnega demokrata! Pa so se zbrali v nedeljo 24. m. m. takoj po kosilu v gostilni gospoda Prislana in so tam zasedli vse sobe in prostorno vežo. Zasedli — to pravzaprav ni res; sedelo je toliko ljudi, kolikor je le bilo sedežev, ali vsaj dvakrat toliko jih je moralo stati. In ni jim bilo žal. Zakaj govor socialno-demokratičnega kandidata sodruga Etbina Kristana je bil tak, da bi gabili poslušali ljudje ne dve ure, ampak cel dan. Kolikokrat je gromovito odobravanje zaglušilo njegove krepke, ognjene besede, pa je moral počakati, da se je ljudstvo pomirilo. Govoril je socialni demokrat, s svojimi besedami, ali te besede so bile vzete ljudstvu iz srca, zato so šle k srcu. Neki duhovnik je skušal nekaj časa motiti govornika z neslanimi medklici. Duhoviti so bili n. pr. takile: »Kadar bodo zmagali socialisti, bodo pa sami svetniki na svetu*; »vi nimate ljubezni do domovine, mi jo pa imamo*. Parkrat mu je govornik odgovoril; potem ga je uljudno povabil, naj se pozneje oglasi za besedo. Bilo je vse zaman. Prav na rahlo mu je govornik poklical zakon o volilni svobodi v spomin in tedaj je gospod odšel. Ali če je mislil, da pojdejo ljudje za njim, se je zmotil. Ostali so do konca in so poslušali socialista. In ko je sodrug Kristan končal, je zagrmelo ploskanje in živio-klici po vseh prostorih. Tudi tukaj je bilo soglasno sprejeta Kristanova kandidatura. V našem grabnu bode vse volilo socialistično. Nemško-nacionalne slave na Črnem je konec, črni pa tudi ne najdejo tal na Črnem. Crno je danes rdeče.
Šmartno pod Šmarno goro. V nedeljo, dne 24. t. m. ob 4 uri popoldne je bil tukaj v gostilni pri Štruklju zaupen shod, katerega se je udeležilo okrog 60 volilcev iz obližnjih vasi. Otvoril ga je Peter Novak, potem je govoril sodrug Lavtar iz Most, ki je opisal nedelovanje zadnjega državnega zbora in boje za volilno pravico ter je dokazal, da je zasluga socialne demokracije, da je doseglo ljudstvo volilno pravico. Dokazal je, da socialna demokracija lahko zastopa interese malega kmeta, česar pa ne more klerikalna stranka, ki se skriva pod imenom ljudske stranke in mora varovati interese veleposestnikov in kapitalistov ter polniti žrelo militarizmu. Govoril je še sodrug Ravnihar o kmetskem in delavskem položaju in je dokazal, da ima samo socialno-demokratična stranka ljudski program. Zaključno besedo je imel sodrug Lavtar, ki je ostro kritiziral klerikalno stranko. Ko je dal sodrug Lavtar Petričevo kandidaturo na glasovanje, je bila soglasno sprejeta z velikim navdušenjem. Sklenilo se je, da se priredi na belo nedeljo velik shod v Šmartnem, kjer se predstavi kandidat sodrug Petrič. Omeniti moramo, da se je vtihotapil na shod neki klerikalni poročevalec Križman. Večkrat je skušal motiti zborovanje, vsled česar so bili kmetje zelo razburjeni. Končno ga je pozval sodrug Lavtar, naj obrazloži svoj ali Šušteršičev program. Sedaj je igral zelo klavrno ulogo; začel je jecljati, da ni govornik, da je tudi on socialist in da mora pritrditi vsemu, kar sta govorila sodruga Lavtar in Ravnihar. Kmetje so mu pa pokazali pot na prosto polje.
Dolenji Logatec. 300 do 350 zborovalcev je napolnilo 19. sušca dopoldne velikanske prostore gostilne pri Kokoljevcu. Sodr. Ant. Kristan iz Idrije je pozdravil navzoče ter otvoril zborovanje. Na kratko je razložil zmisel volilnega shoda ter predstavil zborovalcem kandidata soc. dem. stranke sodr. Josipa Kopača. Sodr. J. Kopač je povzel besedo ter v dve uri trajajočem govoru pretresal program socialno-demokratične stranke, na katerem kandidira in kateri mu bo vodilo pri vsem delovanju v parlamentu in izven parlamenta. Ozrl se je tudi na klerikalno in liberalno stranko, kateri dve je seveda po zaslugi ocenil. Natanko je zbranim predočil narodnostni program socialne demokracije ter pokazal na enostavnost narodnega problema. — Shod se je soglasno izrekel za kandidaturo sodr. Josipa Kopača, j-— Sodr. Anton Kristan je še pojasnil delovanje meščanskih strank v parlamentu ter dokazal, da edina stranka, ki deluje in bode vedno delovala za ljudstvo, je socialno-demokratična stranka. Poživljal je na neumorno agitacijsko delo za socialno-demokratičnega kandidata sodr. J. Kopača ter s slava-klici na socialno demokracijo zaključil lepi volilni shod!
Iz uirovske občine. Velikonočni pondeljek t. 1. je bil v našem kraju za socialno demokracijo Prav znamenit dan. Liberalno politično društvo »Jednakopravnost* iz Idrije je na ta dan sklicalo dvoje javnih volilnih shodov, enega na Kljuko
v Bogatajevo gostilno za volilce iz Ledin, Srnjaka, Govejeka, Vrsnika in Iderščeka, drugega pa na Dobračevo za volilce Žirov, Sela, Nove in Stare vasi. — Shod na Kljuki je bil prezanimiv! Otvoril ga je idrijski župan Šepetavec, govorila pa sta za liberalce not. kandidat Tavzes in obč. tajnik Julij Novak iz Idrije. Oba sta ponujala rmetom »kmečkega* kandidata Janeza Grudna, ki odvaga oba druga, da odletita v zrak* (besede Tavzesove!). Za socialne demokrate je dobil besedo sodr. Anton Kristan, ki je podrobil ostri rritiki liberalce in klerikalce ter razvil v jasnem, aurno odobravanem govoru, program socialne demokracije. Ko je dal potem g. župan Šepetavec Grudnovo kandidaturo na glasovanje, ni se vzdignila nobena roka zanj. Volilci Ledin, Srnjaka, Govejeka so torej soglasno odklonili Grudna ter odobrili kandidaturo Josipa Kopača, socialnega demokrata. Ljudstvo bo volilo na celi črti Josipa kopača! — Prav enako zanimivo se je izvršil shod na Dobračevem. Govorila sta Julij Novak in Fr. Tavzes ter ponujala kmetom in delavcem — Grudna. Zaman seveda! Ko je povzel sodr. Anton Kristan iz Idrije besedo, postal je ta shod res shod! S krepkimi besedami je opisal govornik kmečko vprašanje, pokazal, kako so zastopali dosedaj kmeta, rako se mu je godilo ves čas dosedaj ter logično izvel, da edino socialna demokracija je še tista stranka, kateri more kmet zaupati. Viharno odobravanje je kazalo, da govori sodrug Ant. Kristan iz srca vsem navzočim. Burni klici: Kopač je naš randidat, doneli so po dvorani gostilne pri Zupanu*. Idrijski gospodje meščani so sicer skušali vpiti »Živio, kmet Gruden*, ali odziva ni bilo. Zborovalci so vpili: kje pa je Gruden, Kopač ;je bil pred tednom v Zireh ter je pokazal, da je mož! Živel, Kopač, naš kandidat! Zupan Šepetavec, ki je predsedoval shodu, se ni upal kandidature Grudnove niti na glasovanje dati, kajti bal se ,e, da bode doletela Grudnovo kandidaturo ista usoda na Dobračevem, kot jo je na Kljuki! — Eno e gotovo: Zirovska občina bo 14. maja z glasovalnimi listki pokazala, da hoče imeti Josipa Kopača za zastopnika v državnem zboru in nikogar drugega I — Liberalci so pa pravzaprav smešni ljudje! Trdijo, da so »meščanska stranka, da so buržoazijska stranka*; kmeta pa hočejo oviti, da bi šel za njo. Kmet je pa prevdaren in pojde za socijalnim demokratom I
Najnovejše vesti.
Srbski skupščini je izvoljen staro-radikalec V o s n i č, ki je bil doslej poslanik v Parizu, za predsednika.
Otvoritev bolgarske univerze. Ministrski svet je je sklenil otvoriti vseučilišče in nastaviti zgolj take profesorje, ki se bodo uklonili novemu vse-učiliškemu zakonu. Znanstvena kvalifikacija bo bržčas postranska stvar.
Na Balkanu so pri Skoplju obkolili bolgarsko četo. Vnel se je boj.
Stavka mornarjev na kaspiškem morju se razširja. Mornarji so potopili več ladij, na katerih je bilo vojaštvo. Brzojavni uradniki simpatizirajo z mornarji, vsled česar primanjkuje natančnih vesti.
Dopisi.
Logatec. (Nevarna vožnja.) Da potovanje s poštnim vozom, tem srednjeveškim prometnim sredstvom, nikomur ni v zabavo, ni potreba posebej dakazovati, ali naravnost nevarno je, rabiti poštni voz iz Idrije v Logatec ali narobe. Ta voz je zlasti za zimo in že pogled skrajno nepripraven ne more vzbuditi zaupanja. Ta predpotopna karjola je preobložena, ako je na njej, zlasti pri sedanji slabi cesti, šest oseb. Imel je pa dne 7. sušca nalogo, peljati 9 odraslih oseb in enega otroka iz Idrije v Logatec. Trem potovalcem je bilo takoj jasno, da je voz nad mero preobložen in ozirom na štiri ženske in otroka, v vozu, so izstopili po Četrturni vožnji ter šli peš do Gotoviča, da se kolikor mogoče prepreči kako nesrečo. V Godoviču so bili primorani, zopet sešti na voz, ako so hoteli pravočasno dobiti vlak v Logatcu. Tolažili so se s tem, da je pot do Logatca boljša. Ali računih niso s slabim stanjem voza. Na potu iz Godoviča v Hotederščico je padel trikrat dritelc vsled pokvarjenih okovov z voza in je tolkel konja po nogah; lahko bi se bili konji splašili in nesreča bi bi bila tu, ker gre pot vedno navzdol. Ali to Še ni vse. Med Hotederščico in Logatcem prevrne se naenkrat voz in ležali so potovalci drug na drugemu na strani ceste v snegu. Velika sreča je bila, da se je zgodilo to na ravnem. Kaj je bilo vzrok, da se je voz naenkrat prevrnil? No, kolo je ostalo odzadaj; snelo se je in voz je padel. Zakaj se je snelo kolo? No, pri puščici je manjkalo čveka in ta puščica je bilo lezdratomna os privezana; drat se je med vožnjo predrgnil, kolo se je snelo in voz se je prevrnil; potovalci so imeli čast, ko so se z voza izkobacali, vzdigovati in popravljati voz. Da ni prišel slučajno drug voznik in da ni imel slučajno tudi žreblja v žepu, primorani bi bili potovalci, odmahati jo peš do Logatca. Vpraša se, kdo je kriv te vnebovpijoče nemarnosti, ki spravlja zdravje in življenje potovalcev lahkomi selno v nevarnost ? Naše mnenje je, da je le podjetnik poštne vožnje v prvi vrsti tega kriv; to je
gosp. Mulaj v Logatcu; on ima dolžnost, vsak dan, preden se voz odpelje, dati ga preiskati, ali je v dobrem stanju ali ne in vozniku zaukazati, ako se med potjo kaj pokvari, v Idriji popraviti. Nesreča bi bila neizogibna, ako ne bi bili trije potovalci začetkom vožnje izstopili iz voza; drat pri puščici bi se bil že pred Godovičem predrgnil in cdor pozna pot po zali in proti Godoviču, ve, česa je pričakovati, ako se voz prevrne. Z ostrimi besedami je povedal eden potovalcev gospodu Muleju v Logatcu resnico in ga je opomnil na njegovo dolžnost. Gosp. Mulaj mu je pa med drugim odgovoril: »Vzemite si fiakerja, ako vam je poštni voz preslab.* Zares salomonski odgovor; kakor da bi bila le ena oseba v nevarnosti, vse druge ne, ki so se vozile že prej in tisti dan. Ko se je temu gospodu povedalo, da je kolo z osi padlo, rekel je smehljaje: »Oh, kolkrat pade kakšno tolo s kakega voza!* Iz te njegove opazke se jasno razvidi, da si ta gospod še svest ni posledic tacega prigodka: in ta mož je podjetnik poštne vožnje Idrija—Logatec. Omenja se še, da se je napravilo pritožbo na pristojno mesto nad tem poštnim vozom in vožnjo in upati je, da se tam neodvlačno ukrene, kar je treba, da se ne pripeti še kaka resnejša nesreča. Ni potreba omenjati, da so bile po tem dogodku žene v vozu zelo vznemirjene in v vednem strahu, da se pripeti še kaj mjšega. Pravica vsacega potovalca, ki je prisiljen rabiti poštni voz, je zahtevati, da je voz vsaj v takem stanju, da se sme sesti nanj brez strahu za zdravje in življepje. Idrijčanom pa svetujemo, naj si voz dobro ogledajo, preden sedejo nanj. Saj ni pošta le zato tukaj, da imajo posamezniki dobiček od nje.,
Iz stranke.
Včerajšnji »Narod* objavlja izjavo izvrševal-nega odbora liberalne stranke, »daje bil dr. Tril-e r izrecno pooblaščen in naprošen, da na volilnem shodu dne 17. marca 1.1. predlaga in priporoča v imenu stranke kompromisno kandidaturo g. Etbina Kristana v občinski svet ljubljanski*. Ta izjava je nejasna, ker ne pove, ali je bil dr. Triller tudi pooblaščen, utemeljiti svoj predlog tako, kakor ga je utemeljil, Po njej bi se dalo soditi, da obstoji tisti kompromis, o katerem je govoril dr. Triller. Izjavljamo torej decidirano, da tega kompromisa ni in da tudi izvrševalni odbor liberalne stranke ni bil opravičen, proklamirati ga.
Izvrševalni odbor jugosl. soč. dem. stranke. Zaupniki, pozori Naznanite nam takoj tiste občine, v katerih so razloženi volilni imeniki, pa odkdaj oziroma dokdaj so razloženi in kdaj se jih lahko vpogleda. Oskrbite si tudi prepise imenikov. Nobenemu volilcu se ne more prepovedati, da si prepiše imenik.
Socialni pregled.
Pekovski pomočniki v Beljaka na Koroškem
stoje pred velikim bojem. Podjetniki nameravajo presenetiti delavce s tem, da hočejo odpraviti ugovor (Tarif) iz prejšnjih let ter poslabšati mezdne pogoje. Pripravljeni moramo biti torej na hudo borbo ter prosimo pekovske delavce, naj nas podpirajo s tem, da ne iščejo in ne prevzamejo dela v Beljaku. — Pekovske pomočnike prosimo, naj obvestijo o tem vse tovariše.
Ljubljanska podružnica avstr, društva železniških uradnikov sklicuje za nedeljo, 7. aprila ob 6 uri zvečer v hotel »Južni kolodvor* (Seidl) izvanredni občni zbor, na kojem bodo poročali delegati gg. Borštnar, Štefin in Preg o zborovanju žel. uradnikov na Dunaju in Mariboru. Dolžnost sleharnega žel. uradnika je, da se zanesljivo vde-leži tega važnega zborovanja.
Pozor, kleparjil Ker so ljubljanski organizirani kleparji v plačilnem gibanju, se prosi, da kleparji ne iščejo dela v Ljubljani. O izidu bodemo poročali.
S pasivno rezistenco so začeli uslužbenci ogrskih in hrvatskih prog južne železnice. Ravnateljstvo je sicer ugodilo zahtevam delavcev, toda uradniki in poduradniki niso dobili primernega odgovora, delavci pa so se izjavili solidarni z njimi. Osobni in tovarni vlaki imajo že znatne zamude.
Pekovska stavka na Dunaju. Število mojstrov, ki se pobotajo s svojimi pomočniki, se po« množuje. Včeraj je dovolilo 12 podjetnikov, med njimi Mendlova tovarna, ki je ena največjih, zahteve delavcev. Med kupovalci kruha, zlasti v gostilnah in kavarnah, je začel boj proti takozva-nemu »štrajkovskemu kruhu*.
Stavka krojačev na Dunaju je skoraj splošna. Samo v »Veliki tovarni* se še dela, pričakuje se pa, da se pridružijo tudi tam mojstri in dnevni krojači svojim tovarišem.
2500 tkalcev so izključile tovarne za sukno v Libercu in v okolici. Razven 13 pro metov, v katerih traja stavka že šest tednov, so zaprli podjetniki še 16 velikih podjetij.
Na Nemškem je velikanski boj v lesni industriji. Vsled stavke delavcev so podjetniki sklenili, izključiti delavce iz dela še v Draždanih, Lipskem, Halle, Barmen, Gorlitz in v Spandavi. Ko potečejo sedaj veljavni ugovori, zapro podjetja tudi v Oldeuburgu 20. aprila in v Gubenu 1. maja.
mm
SV* MHrWrr.H2B»l —
PRAPOR
}e najradikalnejše slovensko glasilo, nnjno potrebno vsakemn volilen in vsakomur, ki hoče biti objektivno informiran o do-r::   mači in splošni politiki. —
u je najmodernejši slovenski list, ki ne bi smel manjkati
v nobenim bralnem društvu ali čitalnici 1 ter napredni hiši.	■
Priporočajte Ječi Prapor" povsod!
EEEEEEil
K
trpina s papir etn
a
s?
Llnbljana, Sv. Jakoba trg 6
se priporoča za vse v to stroko spadajoča dela, kakor vizitnice, vabila, račune, naznanila i. t. d.
Prevzamem tudi zunanja naročila. 4—4
Postrežba točna, hitra in najcenela.
Solidno delo!
Gene nizke I
AMiKtftrBilian
m trn iil>ti »sit Ml
slom revijo
jfali ZijrisKt
Naročnina:
Za celo leto K 3, za pola leta K 1'50, za
četrt leta 80 h, posamezne številke 50 h.
— Uredništvo io upravoištva v Ljubljani. =
V založbi „Naših Zapisnikov" se še dobe:
8. številka tretjega letnika: Nekaj kulturnih zavodov slovenskih, po 24 vin.
10. in 11. številka tretjega letnika: Prešernov spomenik, obsezajoča 48 strani, z lepim ovitkom; za naročnike po 50 vin., sicer franko 80 vin.
Drama Prešernovega duševnega življenja, predavanje g. dr. Ivana Prijateija ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, po 40 vin. pri upravništvu »Naših Zapiskov* v Ljubljani.
I. S. Machar: Magdalena, povest v verzih; poslovenil A. Dermota, po 2 K.
Abditus: Občina in socializem, 70 vin.
P. Mihalek: Iz nižin življenja, 1 K.
Za agitacijo pripravne so brošurlce:
Program socialne demokracije, po 4 vin., po pošti 8 vin.
Zvišanje duhovskih plač, po 10 vin., po pošti 14 vin.
Ako se jih naroči več, se dovoljuje popust po dogovoru.
„Rde6i Prapor“ rsJ Z™
v Ljubljani v tohakarnnh: Blaž, Dunajska cesta; Franzot, drž. kolodvor, Spod. Šiška; Kušer, Sv. Petra cesta; Pichler, Kongresni trg št. 3; Svatek, Glavni trg ; Šešark, Šelenburgove ulice; Velkavrh, Sr. Jakoba trg; Kleinstein, Jurčičev trg; Dolenc, Kolodvorske ulice, številka 27. — Kranj s Karol Florian, knjigarna. — Jesenice: Jakop Mesar štsv. 101. — Trst: Lavrenčič, Piazza Caserma. — Carica: Krebelj Peter, Kapucinske ulice štev. 1. — Reka: Ricardo Camera, Corso 16.
f/oltii/i tv Jiatcri xe/ijo c)cbrv. pc ceni in. vct/rtesf/iiMrpoivvcili na/se obrne/e
rSinzon^dčhzetetZa
v Jfy'ul>/jani Jiclcčvorske uiice2&. }^sa/tvvrs(nuiPcjasflilci. tki/O se Irc/ilučno,
Stanje branil, vlog: 22 milijonov kron.
Rezervni zaklad: 760.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hflft v Prešernovih ulicah št. 3 popre] na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4®/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
ZA VARNOST VLOG JAMČI POLEG LASTNEGA REZERVNEGA ZAKLADA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO DAVČNO MOČJO. DA JE VARNOST VLOG POPOLNA, SVEDOČI ZLASTI TO, DA VLAGAJO V TO HRANILNICO TUDI SODIŠČA DENAR MLADOLETNIH OTROK IN VAROVANCEV.	4	26-19
E. VILFAH
krojaški mojster Ljubljana, Resljeva cesta 12
sprejema in izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela. — Obleke po meri izdeluje po naj-novejši modi.	10-5
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na semfjišča po 47»%» na menioo in na vrednostne
listine pa po 5% na leto.
Vsaka poaaredsa la poaatisek le Kaziim Edino pravi Ja
Thierryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 5 K.
4 52-11
Uleme« ceitUolllHo milo
proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam itd., 2 lončka K 3*60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar.
Ta dva domači zdravili ata povsod znani in še od nekdaj sloveči.
Naročila se naj naslovljajo na:
£tliraar|R. Tliltrry 1 Pregradi p. JtgiJKi Slatini.
7.ing, večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
Tiskarna Iv. Pr. Lampret
Krap] :: Gorenjsko :: Kranj
se priporoča p. n. občinstvu v vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Ker je bogato založena z modernimi črkami in okraski ter opremljena z najnovejšimi stroji in električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini, in sicer: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, vizitke, vstopnice, zavitke, dopisnice, jedilne liste, vignete i.t.d., sploh izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela okusuo in ceno.
V isti založbi je izšla tudi času primerna knjižica
Novi državnozborski volilni red.
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
Telefon it. 163.
v Ljubljani
Telefon it. 163.
2 62-30
priporoča svoje
ggjr izborno pivo v sodcih in v steklenicah.
Telefon It. 187.	ZSilOgB.	V	Spodflji	šiŠki.	Telefon	it.	187.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl.
Tizka Iv. Pr. Lampret v Kranju.