/
Stev. 234
TRST, v sredo 23. avgusta 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tvtfl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ofe 9. zjutraj. Pessmlčne Stev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tob&karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranjn, Št. Petrn, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka madaljca vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plafljivo In toifjivo v Trstu.
£PINQST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. SaroSnioa na nedeljako Izdanja „EDINOSTI" stan«: la
o«lo leto Kron 5'30, u pol leta Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma ae no sprejemajo in rokopisi se oe vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gaiatti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednikŠTEFAX GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ed»'noBt", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Gaiatti štev. 20. PoJtno-hranHnKnl račun Jtev. 841-652. TELFFOM St. 11-57
BRZOJAVNE VESTI.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 22. Med došlimi vlogami se nahajajo peticije za splošno volilno pravico in proti brambeni predlogi. Na predlog opozicije se bo na prihodnji seji glasovalo po imenih, se ima li omenjene peticije od-kazati odsekom.
Predsednik je sporočil, da ga je naprosilo več poslancev, naj se pred prehodom na dnevni red razpravlja o stvari lista „A Nap". Tega ni dovolil, ker je mnenja, da bi se moglo to stvar spraviti pred zbornico le v obliki interpelacije. (Pritrjevanje na desnici.)
Za avtonomijo čeških organizacij.
DUNAJ 22. Na shodu češke socialistične avtonomistične stranke, na katerega je došlo 134 delegatov, je bilo sklenjeno, da se razvijejo češke avtonomistične organizacije.
Tridentinski župan ni dobil cesarskega potrdila.
TRENT 22. Dospel je dekret, ki pravi, da ni cesar potrdil izvolitve župana Manci in odbornikov Giratdini, Ciani in Tamanini. Ta vest, čeprav predvidjena, je napravila velik utis.
Velike vojaške vaje v Dalmaciji.
ZADAR 22. Kopnena vojska je krenila včeraj zjutraj odtod preti Zemuniki, od koder odmarš ra proti Benkovcu. Vročine je bilo že na vse zgodaj 30 stopinj C., a ceste so pokrite z debelim prahom, ker ni bilo že dolgo časa dežja.
Velike vojaške vaje bodo, kakor znano, skupno med kopneno vojsko in vojno mornar co, dne 23., 24. in 25. t. m. in sicer bržsone med Kninom in Novigradom. — V hote'u „Bri.tol" v Zadru je instalirana centrala vojaškega telefona in brzofava. Nadvojvoda bo bival za časa vojaških vaj na vojni kdij „Fran Fer d nad".
Iz Trsta je dospelo semkaj šest tajnih red rtv, z Dunaja pa generalni nadzornik po*t Po-ch.
ZADER 22. Na vojaške vaje sta dospeli poveljnika 16. in 13. srmadnega zbora.
Prestolonaslednik odpotoval v Dalmacijo.
SPITAL OB DRAVI 22. Prestolonaslednik Fran Ferdinand je danes ob 6*45 zjutraj s posebnim dvornim vlakom odpotoval na vojaške vaje v Dalmaciji.
PULA 22. Nadvojvoda Fran Ferdinand je s posebnim dvornim vlakom danes ob 5 43 dospel v Pulo. Na kolodvoru so pozdravili nadvojvodo : poveljnik vojne mornarice admiral grof Montecuccoli, pristaniški admiral Ripper, začasni vodja okraj, glavarstva grof Mels-Colloredo in puljski župan dr. Vareton. Nadvojvoda se je podal nato na vojno ladijo „Fran Ferdinand" ; zvečer ob 8. uri odpluje z eskadro od tukaj.
Danes zjutraj ob 9 36 je dospel v Pulo nadvojvoda Friderik. Na kolodvoru so ga pozdravile gori omenjene ličnosti. Nadvojvoda Friderik se je ob 12.45 popoludne z L'oydovim parnikom „Baron Gautsch" odpeljal v Zader.
Papež ozdravil. RIM 22. Papež je ob 7*45 zjutraj šel v spremstvu več prelatov pol ure sprehajat se v vatikanske vrte. Papež izgleda izvrstno in je prav dobro razpoložen.
PODLISTEK.
Jug.
Historičen roman. Spisal Prokop Chocholonšek
Poslovenil H. V
Mileva.
Tedaj so zavedni možje srbskega naroda, podjarmljenega od Turkov, z zvijačo in izdajstvom, dobili nado, da, sigurnost, da to jarem, da-si izvševan samo na videz ali vendar-Ie jarem in podložništvo, snet z njih države, da srbsko carstvo v vsej svoji slavi vstane zopet iz svojih razvalin. Tatarji in Turki, ordinci in bisurmani, muselmanski svet v boju proti sebi — ej! tu Bog že sam bojuje za učence Krista. Sedaj, ali pa nikoli! je š!o geslo po dolinah in hribih srbskih ! Žali Bog, da jih je samo malo razumevalo to geslo ; kar bi jih bilo še več razumelo to geslo, ti so padli s carjem Lazarjem na Kosovem polju v krvavem boju za domovino in vero; njihovi sinovi že niso več plamteli za svobodo in slavo domovine, kakor so njih očetje. Sinovi so se nesramno zadovoljevali z drobtinami bisurmanske mi-
Reka svobodna od kolere.
REKA 22. Reka je bila na ukaz guvernerja proglašena za svobodno od kolere, ker se je zadnji slučaj na Reki pojavil dne 16. t. m. Na Sušaku se je zadnji slučaj pojavil dne 18. t. m. in bo Sušak proglašen svobodnim od kolere jutri 23. t. m.
Angleške vojaške vaje odpovedane.
LONDON 22. Uradno poročajo, da se ne bodo vršile letošnje vojaške vaje in sicer baje radi dolgotrajne suše.
Proglas portugalske ustave.
FRANKOBROD 22. „Frankf Zeitung" poroča iz Lizbone: Včeraj je bila proglašena ustava, ki je sedaj dovršena. Ustavo so podpisali vsi poslanci. Krvavi pretepi med češkimi in nemškimi vojaki.
INOMOST 21. Pri Cortini je prišlo do pretepa med tamošnjimi češkimi in nemškimi vojaki 36. pešpolka. Govori se, da se je streljalo z ene in druge strani z oj-strimi patronami. Uvedena je preiskava. Med moštvom vlada velika razburjenost.
INOMOST 21. Spopadi med češkimi in nemškimi vojaki v Cortini so se ponovili ter so pojedini vojaki dobili s sabljami težke rane. Še le stotniji vojakov pod vodstvom njenega poveljnika se je posrečilo napraviti red. Skupno je bilo ranjenih 32 vojakov, veliko so jih pa aretirali.
Poroka srbske princezinje Helene.
BELIGRAD 22. Poroki srbske princezinje Helene v Petrogradu bodo prisostvovali prestolonaslednik, ministerski predsednik in predsednik skupščine.
Mladoturki proti albanskim privilegijem.
CARIGRAD 22. Zagotovlja se, da namerava radikalna skupina mladoturŠke stranke predlagati na prihodnjem kongresu stranke, da se stavi ministerstvo Hakkijevo pod obtožbo, ker je podelilo Albancem protuustavne privilegije.
Nemško-francoska pogajanja glede Maroka.
PARIZ 22. „Ag. Ha vas" poroča: Francoski poslanik v Parizu se dne 28. t. m. vrne nazaj na svoje mesto. V političnih krogih so dobili utis, da se pogajanja med državnim tajnikom KiderIen-Wachterom in poslanikom Ćambonom rešijo povoljno.
Atentat na železnico.
SKOPLJE 21. Med Kumanovo in Ha-djelarom je neka bolgarska ustaška četa poskušala atentat z bombo na osebni vlak. Voz, ki je vozil pred vlakom,^ je provzročil, da se je bomba razpočila. Štirje bolgarski železniški delavci so bili ranjeni, eden pa ubit.
Orkan.
LONDON 22. Iz New-Yorka brzojav-Ijajo, da je v Great Fortu v Severni Dakoti razsajal silen ciklon. Več hiš se je podrlo in pokopalo pod seboj mnogo oseb. Doslej so izvlekli izpod razvalin deset mrličev in 40 težko ranjenih.
Govorica o zaroki angležkega princa z rusko princezinjo.
BEROLIN 21. Princ Artur, sin vojvode Conaught je dospel v Petrograd na poset ruske carske rodbine. Kakor je zvedela „Beri. Zeitung am Mittag", se princ baje zaroči z rusko princezinjo Ireno, najstarejo hčerjo velikega kneza Aleksandra Mihajlo-vića in velike kneginje Ksenije, sestre carja Nikolaja II.
losti, so se jednačili svojemu knezu, ne več carju, Štefanu Lazareviću, čegar duh se ni povzdignil k zahtevam svobodnega vladarja, ampak se je zadovoljeval z bedno slavo, imenovati se sultanovim svakom, imeti sestro kakor prvo med njegovimi ženami, mater bodočih sultanov; da pa tudi bodočih gospodarjev njegovih, Lazarevičevih otrok; gospodarjev krščanske Srbije, krutejših nego je bil Bajazet sam : na to ni pomislil v svoji zaslepljenosti. In raz ven tega se je Bajazet probudil iz svoje pohotne brezdelnosti; kar se ni posrečilo prvim veljakom njegove države, posrečilo se je beraškemu dervišu. Nad tem sultan ni imel moči. V svoji nagoti, v svojem asketičnem življenju in v svoji zarji svetosti pred ljudstvom, je stal derviš nad sultanom; in radi tega ga je sultan ubogal.
Da, to je bil že zopet Bajazet Ilderim, ki je svojega velikega vezirja po dolgem času zopet enkrat vsprejel. Znake prekinjenega plesa |e bilo videti povsod, črepinje vinskih posod, vino, razlito po tleh, med tem tu in tam glasbeni instrumenti, na katerih so saltinbanke spremljale svoje plese, zavrženi v strahu in pri begu radi strašnega razburjenja — padišaha; in v sredini ni več stal izmozgani pohotnež, marveč vladar po
Obsojeno društvo, ker je razvesilo papeževo zastavo.
BUDIMPEŠTA 22. Povodom kraljevega rojstnega dne je katoliško društvo v Aradu razvesilo papeževo zastavo, ki jo je pa policija snela. PredsedniŠtvo društva je protestiralo, češ, da vsa katoliška društva na Ogrskem razvešajo papeževo zastavo. Vzlic temu je bilo društvo na podlagi neke mini-sterske odredbe obsojeno v globo 70 K in zaplembo zastave.
Ruska carska rodbina v Livadiji.
PETROGRAD 22. Ker se ruska carska rodbina v kratkem preseli v Livadijo, je dospelo tja 120 redarjev, ki izvršujejo preiskave. Izgnanih bo baje mnogo oseb. Kakor se zagotavlja, so odkrili v novi carski palači podzemski hodnik, ki so ga baje zgradili zarotniki. Zato ne bo car s svojo rodbino bival v novi palači. Drugi pravijo, da se nova palača podira, kjer so jej slabo postavljeni temelji in zato, da se car ne nastani v tej novi palači.
Kolera.
REKA 22. Na Reki in na Sušaku ni danes nihče obolel za kolero.
SKOPLJE 22. Za kolero sta obolela in kmalu nato umrla neki cigan in neki Bošnjak. Med bosansko kolonijo vlada velik strah. —
Turški prestolonaslednik v Bukarešti.
CARIGRAD 22. Romunski odposlanec Papiniu je izročil prestolonasledniku Jusufu Izzedinu povabilo romunskega kralja, naj pride v Bukarešt. Kralj vsprejme prestolonaslednika oficijelno. Odhod je odložen na prihodnji teden.
Iz Perzije.
TEBRIS 21. Na guvernerja iz Mara-gena, ki se je mudil v Serabnu (pokrajina Aser Bedšan) je bil izvršen atentat. Gover-ner ni bil zadet. Napadalci, trije Armenci in en Tatar, so bili usmrteni.
Maroko.
LONDON 22. „Morning Post" poroča iz Tangerja, da je sedaj gotovo, da je splošni položaj v Tarudantu mnogo resneji, nego se je mislilo v začetku. Več Haurov, je s pomočjo mestnega prebivalstva, zasedlo zunaj mesta važne točke. Pri prvem napadu je padlo 62 ljudi. Guverner je pozval Evropejce, naj zbeže v trdnjavo.
Dunaj 22. Danes je umrl v starosti 66 let princ Viljem Radzivill.
Pariz 22. Minister za unanje stvari Des Selves je vsprejel predpoludne poslanika Cambona.
Pariz 22. V vojaškem aeronavtičnem zavodu v Parizu je eksplodirala posoda za plin, ko so polnili neki zrakoplov. Dva de-delavca, rodbinska očet?, je raztrgalo na kose.
Beligrad 22. Princ Ivan Konstatanti-novič je danes zjutraj preko Dunaja odpotoval v Petrograd.
Išl 22. Nadvojvoda Ludovik Viktor, ki je včeraj dospel semkaj obiskat cesarja, se je danes ob 11. uri predpoludne z avtomobilom odpeljal v Kreisheim.
Konec železničarske stavke na Angleškem.
V nedeljo o polnoči je bil torej konec železničarske stavke na Angleškem. V smislu dogovora med železniškimi družbami in zastopniki stavkujočih železničarjev so se zavezali zastopniki železničarjev, da bodo z
vsemi svojimi močmi delali na to, da vsi stavkujoči zopet začnejo z delom, železniške družbe pa sprejmejo v službo, oziroma na delo vse stavkajoče, katerih ne čaka zaradi stavke nikaka kazen. Vse zadeve, ki spadajo v njihovo področje, rešijo razsodišča v najkrajšem času, tekom 14 dni, in veljajo vsi izreki tudi za nazaj. Dogovor določa postopek pri reševanju sporov tudi za vse kategorije onih železničarjev, na katere se ni dziralo v pogodbi leta 1907. Obe stranki predložita svoje poročilo posebni komisiji, o kateri je govoril Lloyd George v poslanski zbornici in ki se izvoli takoj. Komisija bo imela pet članov, dva za delodajalce in dva za delojemalce, a predsedoval ji bo neutralni predsednik. Komisija se snide prihodnji teden in bo povspešila. svoja dela kolikor le možno. Obe stranki sta se zavezali, da sprejmeta sklepe komisije. Vlada se je s svoje strani zavezala, da predloži v prihodnjem parlamentarnem zasedanju zakonski načrt, ki dovoljuje železniškim družbam zvišanje ! tarifov kakor kompenzacijo za zvišanje de-j lavskih plač.
Železničarji so imeli v Hyde-Parku shod, katerega se je udeležilo okrog 40.000 oseb in na katerem je bilo sklenjeno zopet začeti z delom.
Kralj Jurij je brzojavno častital vladi, da se ji je posrečila taka ugodna rešitev vse zadeve. Ministerstvo notranjih del je izdalo manifest, v katerem javlja, da vlada vsepovsod popolen mir.
Delo se seveda še ni moglo zopet za-| četi v polni meri, ker ni možno naenkrat J uvesti zopet vseh vlakov. Veliko število uslužbencev London-Brightonske in London and Northwestonske železnice je zopet zahtevalo, da jih pripuste v službo. Brighton-ska železnica je že naznanila, da že v ponedeljek (predvčerajšnjim) začne voziti gotovo število vlakov. Na osrednji kolodvor v Man-chestru so prispeli že predvčerajšnjem iz Londona prvi vlaki, katere je občinstvo pozdravljalo z velikim navdušenjem.
Vsled železničarske stavke je morala cela vrsta plavžev in drugih tovaren ustaviti delo, da je sedaj brez dela na tisoče in tisoče delavcev, zlasti kovinarjev. Da poskrbi za mir in red v takih krajih, pošilja j vlada tjakaj večje število vojaštva.
V	nekaterih krajih je množica tudi še zadnje dni nastopala naravnost divjaško. Tako je n. pr. v Llane!Iyju vdrla v več pro-dajalen in jih oropala, zažgala je tudi več železniških voz in skušala zažgati tudi neko hišo v mestu. Vsled požarja je na kolodvoru nastala eksplozija, pri čemer so bile ubite tri osebe, več pa nevarno ranjenih. Natančno število ponesrečencev se še ni dalo dognati. Vojaštvo je pozneje le z veliko težavo napravilo mir. Ugotovljeno pa je, da teh nemirov niso povzročili stavkujoči železničarji in tudi niso odgovorni zanje.
V	Southportu so stavkajoči napadli vlak z vodo, da je ogenj pod strojnim kotlom ugasnil. Strojevodja je zapustil lokomotivo in vlak ni mogel dalje. Potniki so čakali Šest ur in so potem izstopili iz vlaka.
V	Formyju so delavci, ki niso stavkali, pometali stavkajoče v vodo.
Takih poročil je iz vseh pokrajin veliko. Vendar pa nastopa sedaj že skoraj povsod mir. Stavkajoči se vračajo k delu in občinstvo je povsod veselo, da je stavka končana.
rodu in zavesti, in vsi oni ostanki pustega plesa so zginjali pred njegovim veličastvom.
„Luč luči, gospod gospodov, padišah !* ga je ogovarjal veliki vezir, padši pred njim na tla; črepinje so se trle pod njegovimi koleni in nekatere so predrle tudi kožo njegovih golih dlani; njegovo čelo, dotikajoče se tal, se je močilo v vinu, razlitem po tleh, a on je radostno prenašal bolečine in vse te neprilike. Da je veliki vezir? Kaj na tem? Pred sultanom je suženj kakor drugi.
Nestrpno je mignil Bajazel z roko, da-si se ni mogel vzdržati nasmeha vspričo ve-zfrjevih neprilik. „Pusti to Mehmede!", je govoril, „da ne pride zopet nesrečna doba lenobe. Dovolj dragega časa sem že prespal ; zato ml je sedaj žal vsakega trenotka, ki mineva brez dejanja; prepusti to sedaj norcem in onim, ki ne znajo nič boljšega delati! Vstani in povej mi, kako daleč je že napredoval ta rob, ki sam sebe imenuje hanom Timur ?* in po imenovanju tega imena je pljunil sultan v stran, kakor bi se bila s tem imenom onečistila njegova usta.
Vezir se je dvignii; zaupno je stopil pred sultana, da-si še ni popolnoma verjel preobratu stvari, z odgovorom pa se je obotavljal. „Armenija je preplavljena s kobilicami puščave —" in umolknil je.
*
* *
LONDON 22. V Tredegarju so bili veliki izgredi, množica je oplenila židovske
„Dalje!" je velel sultan na kratko.
„In Bitinija — " in umolknil je vezir zopet.
„Torej sem zaspal tudi to deželo?" je vprašal sultan prestrašeno.
„Ne, gospod jasni, ampak v nevarnosti je!" je rekel vezir sedaj že brez zadrege.
• „Allah Jerim I" je vzkliknil sultan radostno, „nič še ni izgubljenega, in izsušene gore Bitinije se vsaj enkrat napoje s krvjo teh nepočesanih tatarskih hord, da njihova noga nikdar več ne zadene ob kamen, ki je pod varstvom sinov Otomana-novih. Jaz sem Ilderim; gorje njim, da so me izzvali k maščevanju," je dostavil ponosno.
Vezir je, zroč na sultana v radostnem presenečenju, rekel, potem, ko je prekrižal roke na prsih: „Da, sedaj je rešena Tvoja država, jasni gospod! Narodi, ki počivajo v senci Tvoje milosti in so samo čakali Tvojega klica, vzroje k maščevanju sramote, ki Ti jo je prizadel suženj."
„Ne govori o tem 1" je vskliknil Bajazet jezno, in njegovo lice se je polilo s temno rdečico, „ni več treba buditi me iz spanja, in dražiti moje jeze ne svetujem niti Tebi, vezir i"	(Pride še.)
Stran II
>EDINOSTc St. 234.
V Trstu, dne 23. avgusta 1911
hiše. 30 ranjenih oseb so prepeljali v bolnišnico.
SWANSEA 22. Železničarji so pričeli zopet štrajkati, ker so jih od 300 zopet vsprejeti v službo le 60.
LONDON 22. V Liverpoolu so se sinoči pojavile nove težkoče, ko je imel prenehati štrajk. Štrajkovski odbor je namreč izjavil, da ne gre nobena skupina transportnih delavcev na delo.
Iz Newporta poročajo, da je prišlo v nekaterih krajih do resnih izredov radi nezadoljstva, ki vlada med delavci. Nemir-neži so vsprejeli policijo s kamenjem, ki je rabila palice. Mir je nastal, ko so prišli vojaki
LONDON 22. (ob 1. uri po noči). O štrajku železničarjev so došla nastopna poročila : V Hullu so železničarji zavrgli predloge železniške družbe Nord Eastern ; štrajk traja torej dalje. V Leednu so železničarji vsprejeli pogoje družbe in pričnejo bržkone delati že danes. V New Castle in Tynu hočejo iti štrajkovci na delo le pod pogojem, da se jim zboljša plačo. V Darbing-tonu so sklenili prenehati s štrajkom, če so s tem zadovoljni drugi centri. V Sheffieldu je sklenil lokalni Štrajkovski odbor proglasiti zopet štrajk radi razmer pri Middland-ski železnici. _
Spor med prestolonaslednikom in vojnim ministrom Schonaichom.
Iz Budimpešte javljajo, da se vsak dan pojavlja kaka nova vest o padu ministra vojne. Politični krogi da se vse intenzivneje bavijo s to afero. Interesantnih podrobnosti je doznal list „Magyar Hirlap". Že v delegacijah — tako pripoveduje rečeni list — se je vedelo, da je prestolonaslednik nasproten ministru vojne, a načelnik generalnega štaba Conrad pl. Hotzendorf je zastopal mnenje prestolonaslednika. Večina členov cesarske hiše je bila na strani ministra Schonaicha. To je bilo obče znano. A ravno to, da je minister vedel, da je za njim odločna in odločilna večina, ga je zavelo, da je inspiriral v raznih listih članke proti zahtevam, ki jih je stavil prestolonaslednik glede vojnih reform. Okolica prestolonaslednikova je opazila, da so članki v nekaterih listih tako dobro informirani kakor da izhajajo iz krogov vojnega ministerstva. Prijatelji prestolonaslednikov! pa so se hitro pobrigali, da stvar preiščejo in so pogodili, da so pisci onih člankov v vojnem ministerstvu.
Prestolonaslednik je zaprosil avdijenco pri cesarju ter mu predložil dokaze, da je vojni minister inspiriral članke proti prestolonasledniku. Od te avdijence je bila odvisna usoda vojnega ministra. Cesar je pozval k sebi ogrskega ministra domobranstva Hazaya, da ga informira, ali bi pad ministra Schonaicha škodil poziciji ogrske vlade. — Ogrski minister je odgovoril, da on sicer ceni ministra vojne, ali situvacija v Ogrski ni taka, da bi pad ministra škodljivo deloval na parlamentarno situvacijo.
„M. Hirlap" je glasilo grofa Andrassyja, pak ima poznanih zvez na Dunaju, vsled česar se misli, da njegove informacije odgovarjajo resnici.
Sklicanje državnega zbora
je glasom dunajskih poročil baje še nekaj popolnoma negotovega, vsaj zadnji ministrski svet da še ni storil o stvari nikakega zaključka. Poudarja se, da je sklicanje državnega zbora odvisno od češkonemških spravnih pogajanj, ki se znajo zavleči tja do meseca oktobra, ker knez Thun, kateremu je poverjeno vodstvo teh pogajanj, baje ne namerava nikakor prekiniti spravne akcije, temveč jo hoče nadaljevati ali potom permanentne komisije, ali pa sploh tako, da pridrži posredovalce toliko časa skupaj, dokler ne bo dosežen končni uspeh, pa naj bi bil ta uspeh potem pozitiven ali negativen.
Dnevne vesti.
O sokolskem zletu v Zagrebu pišejo v „Grazer Tagespost" : V dneh, polnih šumnih slavnosti je slavil Zagreb nezaslišan triumf vseslovanske misli: veliko sokolsko slavnost, ki je začela tu dne 13. t. m. V neskončnih vrstah, tisoči in tisoči, so stopali Sokoli mimo: rokodelci in akademični nao-braženci, uradniki in trgovci — vseh je združila narodna ideja pod svojo zastavo. V varstvo narodnih interesov je ves naraščaj
—	plodna misel — organiziran v telovadnih društvih. Tu ni nikake razlike stanu, naobrazbe in premoženja ; vsakdo je telovadec in boritelj za skupno stvar; v to ga vzgajajo telesno in duševno.
Tako se je približal slavnostni sprevod
—	kakor zmagoslaven pohod zmagovalca. Vrste so stopale mimo: Hrvatje, Čehi, Bolgari, Slovenci, Poljaki, Malorusi, Srbi in Rusi. Vse Slovanstvo brez razlike plemena, stanov in posamičnih interesov. Ko so prišli v sprevodu Srbi, je bila radost še viharneja ; ploha cvetja se je vlila nanje... Spomnil sem se spomladi leta 1909... in priznati sem moral: vse prebivalstvo, in naj je sicer politično še tako razcepljeno v stranke, je tu prežeto od ene velike narodne ideje, prežeto od jednotnosti vseh slovanskih narodov.
Stanovanjski odbori. — Včerajšnji „Reichsgesetzblatt" je objavil zakon o ustanovitvi stanovanjskih odborov. Prvi člen tega zakona določa, da se lahko sestanejo krajevni stanovanjski odseki, ki imajo 4—16 členov in enako število namestnikov.
ČeSko-nemŠka sprava. Iz Prage : V nedeljo se je sestal centralni izvrševalni odbor češke narodno-socijalne stranke, ki se bo posvetoval o česko-nemški spravi. Narodno-socijalna stranka nikakor ni proti sklepu miru, toda vstraja na zahtevi, da se sklene mir samo na podlagi absolutne ravnopravnosti obeh narodov, tako na Češkem, kakor na Moravskem in v Šleziji. Zahteva pa obenem tudi, da se izrecno prizna princip, da se Češka ne sme razdeliti niti v zakonodajnem niti v upravnem oziru. Enakopravnost pa je možno statuirati edino-le v češkem deželnem zboru, za katere zahteva ekseku-tivni odbor splošno, eiako in direktno volilno pravico.
Petropavlovsko trdnjavo v Petrogradu spremene, kakor poročajo ruski listi v velik narodni ruski muzej, ki ima biti ogledalo ruske sile, misli in dela. To bo nekako narodni spomenik tristoletnega vladanja carske rodbine Romanov. V petropavlovski trdnjavi se polagoma uredi in opremi več muzejev, v katerih se predoči vse rusko življenje v minolosti in sedanjosti, a vse to bo uvrščeno v šest skupin in sicer: I. prirodoznanski mu-I žeji; II. tehniški muzeji; III. umetniški mu-' žeji; IV. socijalni muzeji; V. zgodovinski muzeji; VI. slovanski muzeji: poljski, češki, lužiško- polabski, slovaški, karpato - ruski, slovenski, hrvatski, srbski in bolgarski. Te muzeje uredi poseben odbor.
Nemški denar na vzhodu. Nemčija je že od nekdaj silno poželjivo obračala svoje oči proti vzhodu, kjer vidi najboljši trg za svoje industrijske proizvode. Saj je dovolj znan ta nemški „Drang nach Osten". — V zadnjem času se je nemško denarništvo s prav posebno vnemo začelo zanimati za Carigrad. Tako hočeta nemška in nemško-ori-jentska banka zgraditi v Carigradu podzemsko železnico, za kar žrtvujeta 36 milijonov. Nadalje se ustanovi neki carigrajski konsorcij, ki si nadene nalogo, da pokupi vse električne koncesije po vseh turških glavnih mestih. Temu konsorciju bodo pripadale tri nemške banke in nemška družba za električna podjetja. Ta konsorcij kupi od nemške banke delnice carigrajskega tramvaja, od nemške orijentske banke pa vse delnice ga-Iatoperske družbe. Tramvaj preurede v električnega. Vsa ta akcija bo zahtevala drugih 36 milijonov. Kakor je torej videti, bo nemška marka vedno živahnejše krožila po Vzhodu, žnjo pa tudi vedno bolj rastel nemški vpliv.
Vojno razpoloženje na Francoskem.
Francosko-nemška pogajanja glede na maroške zadeve nikakor nočejo napredovati in kakor vse kaže, tudi ne pridejo do najboljšega konca. Govorilo se je že o vojni nevarnosti in te razburljive vesti se v zadnjem času še prav posebno hitro množe z ozirom na govor francoskega vojnega ministra, ki ga je govoril zadnjo nedeljo. Minister je namreč, ne da bi posebej namignil na zunanjo politiko, izjavil, da ni brez pomislekov prevzel odgovornosti svojega resorta, a sedaj da je prepričan, da more francoski narod popolnoma zaupati v svojo moč in v svojo bodočnost. Francozi da so miroljuben narod, a so pa tudi ponosni na svojo prošlost in se nikakor ne mislijo odreči velikim izročilom Francoske. Zaupajoč sama va-se je Francoska kos vsemu, kar bi se moglo zgoditi v prihodnjih dneh.
Te samozavestne besede francoskega vojnega ministra so, kar je pač umljivo, pobudile veliko pozornost ne samo na Francoskem, temveč tudi izven francoskih mej, zlasti pa še posebno v Nemčiji, ki tako rada poropota s svojim orožjem.
Rusko-nemški dogovor glede na interesni sferi obeh držav v Sprednji Aziji in Perziji je perfekten in je bil v soboto podpisan v Petrogradu.
Po tem dogovoru se odreka Nemčija namenu, pridobivati v severni Perziji, interesni sferi ruski, koncesije za zgradbe železnic in cest ter plovnih in brzojavnih koncesij, nasprotno se pa zavezuje Rusija, da zgradi v severni Perziji železnice, ki se zve-žejo s takoimenovano bagdadsko železnico, ki se gradi z nemškim kapitalom v interesu Nemčije. Rusija se tudi zavezuje, da ne bo delala zgradbi bagdadske železnice nikakih zapiek, ako bi ne imela vsled zgradbe te železnice denarnih ali gospodarskih izgub. Oba pogodbenika se zavezujeta drug drugemu priznati vse tarifne in druge privilegije, ki jih vsak za-se pridobita za zvezno železniško progo, ki bo vezala železnici, zgrajeni po obeh pogodbenikih samih zase. Ta dogovor je velikanskega pomena za nemoten raz/oj nemškega vpliva v Aziji; zato ga tudi nemški listi pozdravljajo z neprikritim veseljem.
Strojk tromoolsklh uslužbence«.
Za marsikoga res nepričakovano, je včeraj v jutro izbruhnil štrajk tramvajskih uslužbencev. Marsikdo, ki je imel oditi z vlakom, je zamudil, ker je mislil: „Saj se tako popeljem s tramvajem do kolodvora" — a tramvaja ni bilo ; marsikdo je zamudil službo, kajti onim, ki stanujejo v ulicah, po katerih vozi tramvaj, jim ta poslednji — ki začenja voziti zjutraj kmalu po 6. uri — služi mesto ure budilke... a včeraj ga ni bilo. O gospodi, ki je hotela, kakor vsaki dan, včeraj v jutro s tramvajem v morske kopeli, a se je morala vrniti domov, o tej gospodi niti ne govorimo.
Čuli smo pa — in to jemljemo z obžalovanjem na znanje — da je ta štrajk včeraj oškodoval tudi mnogo delavcev, ki stanujejo na Vrdeli, v Rojanu, v Barkov-Ijah itd., a delajo nekateri v svobodni Iuki, drugi v Lloydovem arzenalu ali kje drugje pri sv. Andreju. Ti delavci gredo zjutraj običajno kakih 15—20 minut kasneje od doma, ker se zanašajo na tramvaj, a ker včeraj v jutro niso dobili tramvaja, so zamudili delo in tako izgubili vsaj četrtdnevno mezdo.
Vsega tega pa mi ne stavimo na rovaš štrajkujočih tramvajskih uslužbencev. Oni so že v petek po noči na svojem shodu v restavraciji Finding v ulici Cologna povedali, da bodo čakali od direkcije tramvaja odgovora na svoje zahteve le do ponedeljka — to je do predvčeraj — zvečer. Ker jim pa tramvajska direkcija ni dala do predsinoč-njim nikakega odgovora, so tramvajski uslužbenci predsinočnjim na shodu, ki so ga imeli zopet v restavraciji Finding, sklenili takoj štrajkati.
Prostor nam ne dovoljuje, da bi tu danes navajali zahteve, ki so jih uslužbenci stavili. Povemo naj le, da se sedai ne gre toliko za interese takozvanega obratnega osobja (sprevodnikov in zaviračev), ampak za zahteve, ki jih je v spomenici z dne 25. maja t. 1. stavilo direkciji takozvano notranje osobje (osobje, ki posluje v remisah, kovači, monteurji, polirji in dr.) V tej spomenici so na primer zahtevali, da bodi provi-zorična doba v službo vsprejetega notranjega uslužbenca določena skupno na šest mesecev. Zahtevali so deveturni delavnik z eni dnevom svobode na teden, ne da bi se jim za ta dan svobode vtrgalo na plači, itd. Na to spomenico je pa tramvajska direkcija odgovorila dne 5. t. m. na način, ki ni zadovoljil delavcev.
Vsled tega odgovora so imeli tramvajski uslužbenci v petek zvečer shod v restavraciji Finding, in na tem shodu je bila sprejeta resolucija, v kateri je bilo rečeno, da bodo tramvajski uslužbenci čakali končnega odgovora do ponedeljka dne 21. t. m. zvečer.
Mesto kakega konkretnega odgovora na ta dnevni red, ki je bil takoj v soboto zjutraj predložen tramvajski direkciji, županu in namestniŠtvu, so pa tramvajski uslužbenci zvedeli, da je mej tem časom ravnatelj tramvaja, g. Rovis, zbolel.
Vsled tega — rekli bi preziranja — so se tramvajski uslužbenci — vsi sploh — na predsinočnjem shodu izrekli za štrajk. Vsled tega sklepa ni včeraj — in ne bo danes — vozil tramvaj.
Tekom včerajšnjega dne so imeli štrajkovci dva shoda, in sicer enega ob 9. uri zjutraj, a druzega ob 5. uri in pol popo-ludne v delavskem domu v ulici Boschetto. Na obeh shodih sta poročala Bidussi, predsednik organizacije tramvajskih uslužbencev, in Remišček, tajnik organizacije transportnih delavcev. Na obeh shodih se je sklenilo vstrajati v štrajku.
Štrajkujoči tramvajski uslužbenci so včeraj predpoludne izdali proglas na občinstvo, v katerem proglasu utemeljujejo napram občinstvu svoj korak in izražajo nado, da jim bo občinstvo, se svojo zdravo razsodnostjo dalo prav.
Od druge strani pa je priobčilo ravnateljstvo tramvaja komunike, v katerem navaja krivde osobja napram ravnatelj svu samemu in napram občinstvu. V tem komu-keju je pa — v zaključku — rečeno, da vsi oni tramvajski uslužbenci, ki ne pridejo na delo danes, v sredo, dne 23. avgusta t. 1., se smatrajo odpuščenimi iz službe.
Če bo pa to res veljaio, potem bo — kakor smo se uverili na shodu Štraj-kovcev, ki se je vršil sinoči o 5. uri v Delavskem domu v ulici del Boschetto štv. 5, morala tramvajska družba najeti popolnoma novo osobje, od pometačev v remisah, do kontrolorjev na progi.
Ker nam danes to ne dovoljuje prostor priobčimo jutri glavne zahteve uslužbencev in tek pogajanj med njimi in direkcijo.
Domače vesti.
Odlikovanje. Minister za uk in bo-gočastje je podelil voditelju 5 razredne ljudske Šole v Komnu, Antonu L e b a n u povodom njegovega umirovljenja naslov ravnatelja v priznanje njegovega dolgega in plodonosnega delovanja na šolskem polju. G. ravnatelj Leban je dobil tudi častno medaljo za 40-letno službovanje. —Čestitamo!
Imenovanja v pravosodni službi.
Pravosodni minister je imenoval za okrajne sodnike : Dominika B i o n d i v Rovinju za Rovinj in dr. Leopolda Jerovšek v Puli za Gorico; potem za sodnike avskultante dr. Jurija D a n e s e za Buje in dr. Karla Braunizer za više deželno-sodiščno okrožje v Trstu. Nadalje so bili premeščeni: okrožni sodnik dr. Jakob Babuder v Rovinju k deželnemu sodišču v Trst in sodnik dr. Anton B r u m a t i v Bujah v Rovinj.
V odgovor in obrambo smo priobčili včeraj — zvesti svojemu načelu lojalnosti — brez vsake pripombe dve izjavi, došli nam iz krogov dijaške mladine Istrske. Sedaj prepuščamo besedo njim, proti katerim so bila naperjena ta izvajanja. Potem pa porečemo tudi mi svojo.
Legin „ricreatorio" pri sv. Jakobu je za trž. Italijane res predmetom splošnega
zanimanja, rekli bi skoraj, splošne ljubezni. Danzadnem čitamo v italijanskem časopisju celo vrsto darov za ta zavod, in ravno tako je citati v istem časopisju redno o prireditvah, ki jih prireja vodstvo tega zavoda ne samo v zabavo otrokom, ki zahajajo v ta zavod, temveč tudi za njihove stariše. Videti je torej, da Italijani res veliko žrtvujejo za to raznarodovalnico slovenske dece pri sv. Jakobu. V včerajšnjem „Piccolu" smo Čitali zopet o takih prireditvah. Tam pripovedujejo, kako ta učitelj večer za večerom zabava malo deco s pripovedovanjem pravljic, drugi pa nekoliko večjo s predavanji o Danteju in jo navdušuje za ljubezen do „harmoničnega jezika", kateremu je bil Dante največji mojster. V zavodu se vrše kinematografične predstave, deci je poleg iger in druge take zabave na razpolago tudi kopališče, učitelji vodijo deco v muzej itd. In vsa ta skrb, ves ta trud samo zato, da bi privabili v ta zavod čim največ otrok, ne morda italijanskih, pač pa slovanskih, da bi se iz čim največ nežnih otroških src iztrgali čut za našo materinščino, da bi se vzgojilo čim največ janičarjev, ki bi potem, ko bi dorastli, pljuvali v lice svoji slovenski materi in proklinjali svojega roditelja Slovenca! Ne pravimo, da ni na naši strani tudi nekoliko skrbi in truda, da bi se odbila ost temu forsiranemu napadanju na naša last, a zdi se nam le, da je naša s!-rb še vse premajhna in naš trud Še preslab. Takega sovražnika je treba pobijati s prav enakimi sredstvi, kakoršna uporablja on sam. Ne mislimo morda reči s tem, da tudi mi raznarodujmo italijansko deco; ne: odločno odklanjamo vsako renegat-s t v o, toda skrbimo in trudimo se bolj za svojo lastno deco! Naj bi se torej — naj se nam vsled teh besedi ne podtika morda, da bi hoteli komu oponašali nemarnost — tudi pri nas posvečalo mnogo več resnične ljubezni narodni vzgoji lastne naše dece! Tudi naši otroški vrtci naj bi bili, kolikor še niso, pravi domovi slovenske dece, kjer naj ima naša deca ravro tako vsega, česar si želi tako majhno otroško srčece ! In to vendar ni bogve kaj, saj ne želi drugega, nego resnične, prave ljubezni, ki tudi na j skromnejšo stvarico pretvarja v najbogatejši dar in najpreprostejši čin v občudovanja vredno veliko delo. — Učimo se od sovražnikov! Posnemajmo jih v njihovem delu! Potem se ne bo več dogajalo, kar se, žal, dogaja tolikokrat sedaj, da bi bili otroški vrtci le nekake pripravnice za — italijanske šole, da bi se skoraj polovica slovenske dece, ki pohaja slovenski otroški vrtec, pozneje vpisala v italijansko ljudsko šolo. Ravno tako pa tudi priporočamo slovenskim materam, da naj nikar ne smatrajo otroških vrtcev za nekako podporo ženske — komoditete in le kakor nekako razbremenjenje, temveč za zavod, kateremu je edini namen skrbno obdelovanje nežne njivice otroškega srca in duše, da more potem vzkliti iz nje pravi čut za vse lepo in dobro, zlasti pa čut velike, požrtvovalne ljubezni do našega rodu in jezika. Le resno sodelovanje stariše v z vodstvom zavoda more voditi do lepih v s p e h o v, in zato priporočamo vsem tistim, katerim velja to: stori vsak svojo dolžnost v polni meri in lahko se boš veselil vspehov svojega dela!
Iz železniških krogov nam pišejo: Naše narodno železničarstvo si je nadelo veliko, ne samo za železničarstvo samo kakor tako, temveč za ves naš slovenski narod velepomembno nalogo, da preustroji svoji stanovski, strokovni organizaciji v eno skupno veliko organizacijo jugoslovanskega narodnega železničarstva. V ta namen sta se sklicala v začetku tega meseca občna zbora obeh obstoječih organizacij, „Društva jugoslovanskih železniških uradnikov" in „Zveza jugoslovanskih železničarjev", a sklican je bil tudi že ustanovni občni zbor nove Zveze. Iz vzrokov, ki jih je priobčila „Edinost" svoječasno v poročilu o teh zborovanjih, se tedaj ni izvršila spojitev obeh organizacij, pač pa se je sklenilo, da se vrši še tekom tega meseca sestanek delegatov obeh osrednjih upravnih odborov in vseh podružnic, na katerem naj se položi temelj novi „Zvezi". Ta sestanek se je vršil prošlo nedeljo, dne 20. t. m., v Ljubljani. Toda, česar je vse, in ne najmanj vsa naša javnost, težko pričakovalo, se ni zgodilo. Iz nerazumljivih vzrokov, baje ker je izšlo vabilo na sestanek le iz osrednjega upravnega odbora „Zveze jugoslovanskih železničarjev", ne pa tudi obenem iz osrednjega upravnega odbora „Društva jugoslovanskih železniških uradnikov", se osrednji upravni odbor tega društva ni udeležil sestanka in je tako preprečil združitveno akcijo, ki jo je po vsem tem smatrati za ponesrečeno, pokopano. Stojimo torej pred dejstvom, da bodeča tudi odslej obstajali dve naši želez-ničarski organizaciji, ki bodete slej kakor prej hodili vsaka svojo pot za enim skupnim ciljem, pospeševanjem stanovskih, strokovnih in narodnih zadev našega železničarstva. Ne pravimo, da tudi ta način ni dober, da ne bi vodil do končnega cilja, toda prepričani smo, da bi naše železničarstvo, združeno v eno močno edinstveno armado, dosezalo vse lepše uspehe, sebi in svojemu narodu v korist. Zato nam je žal, da se akcija ni posrečila, a tolažimo se, da nam morda poznejša bodočnost ustvari
V Trstu, dne 23. avgusta mi.
»EDINOST« 5t 234
Stran in
boljši položaj, boljše razpoloženje za združitev vseh nas jugoslovanskih železničarjev 1
Na adreso c. kr. pomorske vlade v Trstu. Iz Barkovelj smo prejeli: Slavna c. kr. pomorska vlada je po tolikem času vendarle ugodila naši želji s tem, da je dala potom blatotrebnika očistiti naše pristanišče, ki je bilo polno blata in grušča. Čiščenje, ki je bilo dovršeno minuli četrtek, je trajalo nad dva meseca in pol. Zaraditega je pro-vzročilo visoke, občutne troške.
Vzemimo, da je bil med tem časom dnevni trošek za vso flotiljo, to je: blato-trebnik, parnik, dve barki, potom katerih se je odvažalo blato na široko morje, in za moštvo, ki je bilo ob tej priliki tu zaposleno, 130 do 140 K, potem dobimo znaten znesek — okroglih 9.000 do 10.000 K.
Ako bi hotela slavna c. kr. pomorska vlada uvaževati, kar se ji je o pravem času nasvetovalo z dobrim namenom, bi ne trpela za prepogosto trebljenje pristanišča tako ogromih troškov.
Evo nekoliko pojasnila! Jedno stranico luke so namreč pred več leti razširili v precej obširen pomol, ki služi za razladanje in nakladanje različnih materijalov. Delo na pomolu pa od tiste dobe še danes ni dovršeno. Namesto da bi pokrili pomol precej v začetku s prepotrebnim tlakom, posuli so ga jednostavno z gruščem in zemljo. To polovično delo se še danes hudo ma-maščuje in prozročuje svoje drage posledice.
Ob vsaki priliki namreč, ko piha južni veter, ki rad vznemirja morje, buta valovje z močno silo ob obrežje in provzroča veliko škodo ne samo na Miramarski cesti, ampak tudi na pomolu in v pristanišču. Na pomolu izriva in izkopuje razburkano valovje navrženi grušč in zemljo in vse to znaša naravnost v luko. Na to se seveda izgrab-Ijeni materijal na pomolu nadomešča z drugim. V pristanišču narašča takim načinom nepotrebni materijal, ki ga je treba pogos-toma trebiti, drugače ostajajo razne barke in čolni na suhem.
Omeniti je treba, kar je zelo žalostno in neprijetno, da vsled opetujočega se odnašanja materijala s pomola nastajajo na istem velike luknje in kotanje, ki so vsakemu človeku nevarne že pri belem dnevu, kaj še le v temnih nočeh.
Slavni c. kr. pomorski vladi se je že toplo priporočalo, kako koristno bi bilo za njo in za ljudi, ako bi dala položiti tlak po vsem pomolu, ki bi ne stal bogsivedi koliko. Ona se pa birokratski brani — ne mene se za dobre in koristne nasvete — ugoditi želji in potrebi ljudstva in rajše prenaša prepogoste in nepotrebne troške povodom trebljenja pristanišča, za katere morajo seveda skrbeti davkoplačevalci.
Še enkrat se obračamo do slavnoiste, naj vendar uvidi svoj pogrešek in naj ukrene potrebno, da pomol dobi prepotrebni tlak.
Ob tej priliki si usojamo zopet vprašati: Kaj je neki s prostorom za sušenje mrež ? 1 Naši ribiči morajo še vedno trgati svoje mreže po skalah na valolomu, kjer se jim prav lahko dogaja kaka nesreča ; kajti pri tem delu se morajo kobicati črez nevarne skale in luknje.
Po tolikih prošnjah in moledovanju bi se morala vendar slavna c. kr. pomorska vlada spomniti teh siromakov in nesreč-nežev, katerim ne preti samo na morju, marveč celo tudi na kopnem, ob priliki raztegovanja in pobiranja mrež — nevarnost za življenje, ali pa težko telesno poškodbo.
Toča v Barkovljah. Sinoči so nam telefonirali iz Barkovelj, da je padala tamkaj okolu 9. ure zvečer pet minut silno debela toča. Nato se je nebo zjasnilo. Toča da je prišla od morja. Kako daleč je toča zasegla, seveda ni bilo možno ugotoviti. Tu v Trstu so imeli le malo ploho.
Kam z absolventinjami trgovskih tečajev ! V „Slov. trg, vestniku" čitamo : Koncem letošnjega šolskega leta je prišlo iz slovenskih trgovskih tečajev v Ljubljani 178 gojenk in sicer iz trgovskega tečaja na dekliškem liceju 54, iz Christofovega učnega tečaja 68 in iz Gartnerjevega trgovskoučnega zavoda 56 gojenk. Poleg tega obstojita v Ljubljani še dva nemška trgovska tečaja, ki ju obiskujejo tudi Slovenke in vsa ta množina išče po večini služb v kontorjih, denarnih in zavarovalnih zavodih, odvetniških in notarskih pisarnah ter v javnih in privatnih uradih. Če pomislimo, da je vsako leto toliko absolventinj, se moramo vprašati, kaj bo z njimi. Večina teh ne more dobiti služb, to je jasno, ker na Kranjskem ni preveč mest, drugod je pa nadprodukcija ženskih moči za taka opravila prav tako velika, ako ne večja. Tukaj bi naši slovenski trgovci lahko marsikateri slovenski absolven-tinji pomagali do dobrega kruha. Neštetokrat, zlasti pa po septemberskih dogodkih smo poživljali naše trgovce, naj s svojimi dobavitelji občujejo le slovenski. Vsa njih korespondenca z veletržcl naj bo slovenska, kajti vsak Slovenec zaničuje s tem svoj ma-terni jezik, ako mu ne pomaga, kjerkoli more, do veljave in do priznanja. Koliko takih slučajev vemo, ko so veletrgovine nastavile slovenske korespondente in kore-spondentinje le, da so ustregle slovenskim trgovcem-odjemalcem. Dobilo je veliko naših ljudi na Dunaju in Češkem dobre službe in vemo tudi, da se dotični trgovci niso kesali, da so vzeli slovenskega uslužbenca, ki je priznano priden in radi znanja nemščine prav tako zmožen za opravljanje vseh del
kakor drugi. Slovenski trgovci, ki se še vedno ne morete otresti nemške korespondence, storite zdaj to, in naše deklice, ki težko čakajo na službe, vam bodo hvaležne. Zahtevajte odločno, da se vse občevanje z vami vrši slovensko in videli boste, da vsaka večja firma rada vstreže temu in vzame v službo slovenščine zmožnega uslužbenca. S tem pomagate našim ljudem do eksistence, preskrbite jim priliko, da si drugod razširijo duševno obzorje in pridejo kakor vešči izkušeni trgovci domov, ali se drugod osamosvojijo. Marsikateri Slovenki pomagate na ta način tudi do „avbe", ker naše punce so pridne, značajne in lepe. Ker se to lahko stori, naj vpoštevajo slovenski trgovci te nasvete in koristili bodo s tem ugledu slovenskega jezika, pridobe pa tudi našim ljudem dobrega kruha. Proč s starokopitnostjo, pridobimo si spoštovanje kot Slovenci povsod ! Sicer bomo do sodnjega dne v gospodarskem oziru odvisni od Nemcev. U.
Kolere ni več! Vsem onim činiteljem, ki so se trudili in so svojimi odredbami, ali svojim sodelovanjem pripomogli, da se je ob razmeroma malem številu žrtev na človeškem življenju zatrlo črno morilko, vsem: zahvala in priznanje. Oblastva so vršila v našem mestu svojo dolžnost v polni meri in so storila vse, kar zahteva zdravniška znanost v slučajih take nevarnosti. A tudi ljudstvo je bilo večinoma razsodno in je sodelovalo. Ali, tudi danes je še — sosebno po deželi — nevednežev, ki mislijo, da je ob nastopu kolere najboljše, ako se sumljivi slučaji prikrivajo in ne izdajajo zdravniškemu oskrbovanju. Menijo namreč, da zdravniki kolerozne — kakor tudi samo sumljive bolnike — kar zastrupljajo.
Zato moramo tudi danes odločno nastopiti proti takim neumnim domnevanjem. Med tem, ko je v Trstu umrla le približno ena četrtina obolelih, je pa v Bertokih, kjer so bolnike skrivali, umrla dobra polovica. Gotovo pa je bilo tudi v Trstu slučajev, ko so k obolelim klicali zdravniško pomoč, ko je bilo že prepozno. Glede pok. Slamiča, ki je menda umrl prvi za kolero, imamo povedati, da tudi ta, dasi 72-leten mož, morda ne bi bil podlegel, ko bi bili takoj poklicali zdravniško pomoč, ne pa da so pustili, da je bruhanje starčeka fizično tako oslabilo, da je zjutraj, ko je hotel iz spalnice — padel po stopnicah.
Ker se je na deželi govorilo, da je v Trstu na tisoče mrtvih, katere pa da se prikriva in ker se je govorilo, da je stotine bolnikov po mestu, za katere zdravstvene oblasti ne vedo, moramo konstatirati, da se ni prikril niti en sam mrlič (za kolero), a da je bilo res več bolnikov, ki so sami zdravili več ali manj hudo grižo — nikakor pa ne kolere. Da so si ljudje sami zdravili grižo, na tem je krivo prvič — kakor smo že zgoraj rekli — nezaupanje v zdravniško pomoč, kar je graje vredno, potem pa tudi privatni interesi posameznikov.
Da je največ slučajev obolelosti zakrivilo ljudstvo samo, oziroma, da je možno varovati se pred kolero, priča dejstvo, da blizu vsi oboleli in vsi umrli so bili iz onih slojev, ki neprimerno ali nemarno žive, bodi že iz nevednosti, ali iz siromaštva. Da je temu tako, priča tudi dejstvo, da se je v Bertokih, dokler niso oblasti energično posegle vmes se svojimi varnostnimi odredbami, bolezen širila v toliki meri, da je res vzbujala največe bojazni, da pa je hitro ponehala, čim so oblasti ojstro nastopile proti predsodkom ljudstva.
Ta pouk nam daja ves razvoj bolezni in ta pouk naj si ljudstvo dobro zapomni za bodočnost.
Nič se ni prikrivalo od strani oblasti. Mi gotovo nismo prijatelji tržaškega magi-
Kdor odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista' v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUV1 ČESKYI _MLUV1 ĆESKI I
Pekama OEKOŠLAU GOL Pozor Slovenci!
TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma št. 13.
Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in šokolada. I Najfinejše moke po zmernih cenah.
Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste.
POSEBNOST: vsakovrstni likerji in —- vino v steklenicah. —
„KLETARSTVO PRI POBEGIH"
reg. zadruga z omejeno zavezo vabi Da peto
glavno skupščino
ki se vrši
v četrtek dne 31. avgusta 1911 ob 6. uri zvečer v lastni kleti.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Prečitanje zapisnika zadnjega obč-' nega zbora.
4.	Prečitanje revizijskega poročila.
5.	Potrjenje računov za leto 1910 — 1911.
6.	Eventualna prememba pravil.
7.	Slučajnosti. NAĆELNIŠTYO.
i
Poktorica:: Klara Kukovec
ima
: SVOJ AMBULATORIJ :
za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II.
Ordinuje od 3—4V2 ure pop.
:: LIFT ::	:: LIFT. ::
B ■ it
* Materino veselje ja najčistejše veselje" pravi star rek, vendar bi morala vsaka mati misliti na to, da ji nje novi poklic v prvi vrsti nalaga tudi dolžnosti. Skrbeti mora, da dobi njen otrok pravilno, namenu ustrezajočo hrano, in ako sama ne more dojiti, naj poseže po umetni hrani, ki ustreza vsem zahtevam. „Kufeke* se je že izza dolgo časa najbolje obnašal, kot živilo malih zemljanov, je redilen in lahko prebaven, blagoslasten ter v rabi izdaten; dojenčki ob njegovi porabi uspevajo prav izborno.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE
ulica Sanitt 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes, dne 23. t. m. od 9. do 12. predpoludne in od 3. do 6. popoludne.
Velike omare, chiffoniers, mize na križ, stolice, zrcala, nočne mizice, stara in moderna obešala za zavese, ure regulator, preproge, zavese, slike, postelje, luči za obesiti. Velika množina čevljev za gospode, gospe in otroke.
Od 3. do 7. pop.: Velika partija mila, lučic, vžigalic, sveč, svetilk, papirja za zavijati, štirke.
Dražba, ki se bo vršila v četrtek, 24. t. m. od 9. do 12. predpoludne:
Krožniki mali in veliki, skudelice, kozarci, steklenice, čaše, svečniki, črnilniki, sohice, posode za cvetlice, vrči, posode za sladkor in druga drobnarija, kuhinska baterija.
Od 3. do 7. popoludne:
Čevlji za gospode, gospe in otroke.
Trst, Corso 2. Telef. 1071.
Linoleum Haas
Pristni linoleum......K 2 50 ms
Podolgaste preproge 67 cm. . „ 1*80 met. Preproge v vseh velikostih z
varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15*— itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega
platna............K 2 50
Mamizni prti 85/115 cm....... 2 80
, 65/150 cm.....„1-80
PoorSnlkl Iz sunila od K 20 dalje.
Podrjuhe.........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka .... „50 „
Manšete iz kavčuka..... .60
- Pošilja se tudi na deželo.-136
POZOR!! 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 k 50 st.
Radi plačilue zaostalo t-ti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo Čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, asnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po številki Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
Pošiljatev po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Kr*kovo il. 240
Sme se zamenjati in se vrne denar.
... r, ^
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
.ALLA CITTA' Dl TRIESTE"
Trst, ulica Giosne Carincci St. 40 (prej Torreiite)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 214—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA CITTA' Di TRIESTE I
Trst, ulica Giosne Cardnccl JteT. 40 (prej Torrente)
Prodajaln, ur in dragocenosti
Gr. BUCHBR
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst	Corso Steu.36
Bogati izbor zlataniae, srebrnine, dragocenosti in žepnih nr. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlutanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.

r
Nova : čevljarska : delavnica
v
Ignac Ziberna
Piazza Sansovilio 8 (na zgornjo stran
predora Montuzza)
Izdeluje in popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri.
DELO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
BBB&^S^^SSIBS :: ZOBOZDRAVNIK ::
univ. med.
Dr. llinko Dolenc
se je preselil
v ulico S. Lazzaro 23.
Pekarne in sladščičarne
Josip Pahor-Trst
Centrala: Via Madomiiiia št. 39.
PODRUŽNICE :
Via 6inseppe ?arini 12. in Via S. JKarco 25,
Trikrat na dan svež kruh. — Vino v steklenicah. — Likerji. — Biško-tinov vsake vrste. — Moka iz ::	prvih mlinov.	::
- POSTREŽBA NA DOM. --
Telefon št. 11-90.
e	a
Dr. Kari Ernst
univ. med.	zobozdravnik
Trst, Piazza C. Goldoni št. 5,
II. nadstropje.	«»
Sprejema od 9—/. in od 3—6. pop.
R. Gasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Econotno št 10
—m Prevozno podjetje - ~ -
o. kr. ATitrljaklh dri. ielesal«	2051
Sprejme razcartujanje MarSneiasitoii Mana iz mMc, lostaUjanje na dom.
PO&LJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJZGOVORNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND* v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE
1M PROD
UBI"
Stran IV.
EDINOST" St. 234.
strata in redki so slučaji, ko moremo hvaliti odredbe te oblasti. Ali resnica je resnica: ob sedanji nevarnosti kolere je bil mestni fizikat — posebno njega načelnik dr. Co-stantini — dorasel težavni nalogi. Zato pa nas je ogorčalo tem huje, da so mnogi vnanji listi neznansko pretiravali, s tem Širili bojazen in tako na brezvesten način oškodovali naše mesto za milijone.
Prosimo — naj govore številke. Obolelo je na tržaškem ozemlju 33 oseb. Od teh jih je umrlo le 8. Vsi drugi so ali že izpuščeni iz zdravniškega nadzorstva, ali pa so na potu do skorajšnjega popolnega ozdravljenja. Osem smrtnih slučajev na koleri v približno dveh mesecih in v skoro četrtmilijonskem mestu!! In vendar smo še te dni — ko je bilo že minulo 6 ali 7 dni, odkar ni bilo nobenega niti sumljivega slučaja — čitali v slovenskih listih članke, kako v Trstu razsaja kolera, in kjer se je oblastim očitalo naravnost brezvestnost, češ, da niso dovolj stroge!
8 slučajev v dveh mesecih v skoro četrtmilijonskem mestu — če bi bilo že to „r a z s a j a n j eu epidemije, potem bi se moglo reči, da v Trstu „razsajajo" še v veliko veči meri vse druge nalezljive bolezni: tuberkuloza, legar, davica, Škrlatina itd. S takim načinom poročanja je lahko vsako mesto v zdravstvenem oziru popolnoma diskreditirati.
Previdnost — prav! Strogost je naravnost v dolžnost. Ali čim bolj se uveljavljata ti dve sili, tem strožje obsodbe zaslužuje vsako pretiravanje, ki ljudstvo brez potrebe vznemirja in provzroča veliko škodo javni blaginji.
Poletni poštni in brzojavni urad v morskem kopališču Sesljan se zaključi s 31. avgustom 1911.
Nov parnik Austro-Americane. Nova bojna ladija. V Tržiču se bo vršilo dne 9. septembra spuščanje v morje velikega parobroda „Kaiser Franz Josef I/, ki je last Austro-Americane. Krstu bo kumovala nad-vojvodinja Marija Jožefa. To je prvi trgovinski parnik, ki bo nosil cesarjevo ime. Parnik bo izmed največjih na Jadranskem morju ; vozil bo 18 milj na uro.
Prostora bo na njem za 150 potnikov I., 450 II. in 1344 III. razreda.
Istega dne bo še druga slovesnost: prične se namreč graditi nova bojna ladija tipa „G". To bo prva bojna ladija, ki se zgradi v tržiški ladijedelnici.
Tržaška mala kronika.
Bi pili in jedli pa nič plačali. Ozi-rcm na notico, prijavljeno včeraj pod gornjim naslovom, smo naprošeni, naj popravimo to notico v smisju, da dotičnika nista bila aretirana radi tega, ker nista hotela plačati, ampak . radi nekega prerekanja, ki je nastal z nekim vojakom in nekim civilistom radi natakarice.
Popravek. Iz sv. Križa smo naprošeni od kompetentne strani, naj priobčimo, da govorica, da je bil radi požarja na škodo g. učitelja Arharja v Grijanu poljski čuvaj aretiran, ne odgovarja resnici.
Kolera. Trst, kakor smo že objavili, je uradno proglašen za mesto prosto kolere. Od začetka do konca epidemije je bilo v Trstu 37 slučajev. Umrlo je na koleri 11 ljudi. Bacilonoscev je bilo konstatiran ih 16.
V Bertokihje bilo 9 slučajev kolere, v Serminu 1 in v Škofijah 1. O J teh 11 jih je umrlo 5. Konstatirano je bilo v teh krajih 8 bćcilonoscev.
Slučaj kolere se je pripetil na italijanskem trabaklju. Zdravstveni oddelek tukajšnje pomorske vlade je tozadevno izdal sledeči komunike :
Na italijanskem trabaklju je med vožnjo iz Rimini v Novigrad (Citranova) v Istri obolel 9-letni Marino Beiicchi z znaki gastro-enteritide in je umrl v Valdentu pri Novem-gradu dne 20. t. m. ob 11. zvečer. Vladni parnik „Audaxa je remorkiral ladijo v lazaret Sv. Jerneja. Tu so raztelesili truplo in bakterijologično konstatirali, da gre za azi-jatsko kolero.
Podjetni, a nesrečni tatovi. Okolo polnoči je Pavel Chiurco, lastnik gostilne „Al Fornaretto" v ulici Beccherie štev. 10, kakor po navadi, zaprl svoj lokal in odšel.
Pol ure kasneje je neki Adam Pomo opozoril redarja, da so bržkone vdrli tatovi v omenjeno gostilno. In zares je biio temu tako. Redar je od svoje strani takoj opozoril redarstveno postajo št. 1; inspektor in drugi redarji so se mu pridružili. Najprej so redarji ujeli nekega Pavla Guattin, ki je zunaj stal na straži in je, čim je zagledal redarje, vdaril na vrata in s tem opozoril tovariše nptri na grožečo nevarnost. Ti pa so bili notri in uiti ni bilo več možno. Redarji so vdrli v gostilno in aretirali 26-letnaga dninarja Petra Tivaor iz Benetk, in Josipa Padok. Oba sta ravno ulomila predal mize, v katerem se je nahajal žakeljček s 73 K.
Tatvina v hotelu. 27-letni posredovalec Maks Volpi iz Zadra je stanoval v hotelu „Alla nuova abbondanza" v ulici Carducci. Včeraj zjutraj je gospodinja hotela Marija Mušik pozabila na mizi svojo denarnico, v kateri je bilo 81 K in prstan z bri-ljantom v vrednosti 40 kron. Gospodinja uverjena, da je le Volpi mogel biti tat, ga je dala aretirati. Na policiji je Volpi tajil tatvino, ali — in to je simptomatično — je obljubil Mušikovi, da ako umakne ovadbo, jej preskrbi popolno odškodnino za trpljeno škodo.
Tatvine na morju. Na pamiku *Se-benico" je bil včeraj na zahtevo kapitana Zadro aretiran mornar Franjo Mičič iz Sala, ker je iz soda vina ukradel šest litrov.
23-letni letni kurjač Vinko Latanza iz Benetk je bil v vkrcan na pamiku „Iskra" od Ragusee, ki ga popravljajo v ladijedelnici sv. Marka. Iz kabine svojega tovariša Nikolaja Mastron je vkradel uro in se je dal potem izkrcati. Vsled ovadbe je bil Latanza aretiran v mednarodnem prenočišču v ulici Scuole israelitlche.
Koledar in vreme. — Danes: Filip Ben. sp. — Jutri: Jernej ap.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -»- 3150 Cels. — Vreme včeraj : deloma oblačno, zvečer mala ploha.
— Vremenska napoved za Primorsko : Semtertja oblačno, tupatam padavine, lokalni vetrovi.__
Društvene vesti.
Trgovsko izobraževalno društvo ima
danes zvečer ob 8. in pol uri svoj redni občni zbor, na kateri so ponovno povabljeni vsi členi.
Slov. akad. fer. društvo „Balkana.
Danes, v srečo, ob 7. uri I. odborova seja. Pridejo naj vsi stari in novi odborniki; če je možno tudi en član predavateljskega odseka. Sestanek se danes ne vrši.
Predsednik.
Pevsko društvo „Ilirija". Danes (sredo) 23. avgusta točno ob 8. uri zvečer pevska vaja za mešani zbor. Prosim polnoŠtevilne udeležbe in točnosti. V nedeljo imamo sodelovati na obletnici „Del. podp. društva".
Pevovodja.
Na zadnji veselici St. Jakobske Čitalnice so ostali nedvignjeni sledeči dobitki: št. 88, 100, 130, 134, 148, 242, 244, 410, 468 in 488. Dobitke se lahko dvigne vsaki večer od 8. do 9. ure v Čitalnici ali pri R. Čotiču ulica Molin piccolo št. 8 do dne 30. t. m. od 11. do 12. ure dop. in od 6. do 7. ure popoludne.
Čitalnica pri sv. Jakobu opozarja gg. pevce in pevke na pevsko vajo, ki se bo vršila jutri četrtek ob 8. uri zvečer.
Odbor „Delavskega podpornega društva" naznanja svojim članom in prijateljem društva, da se bo letošnja običajna obletnica razvitja zastave vršila v nedeljo, dne 27. t. m. samo zjutraj s sv. mašo, pri kateri bo pelo pevsko društvo „Ilirija" od sv. Jakoba ter sodelovala popolna rojanska godba „Lira".
Zbirališče članov je pred društvenimi prostori v ul. G. Gaiatti št. 20, ob 7. in pol uri zjutraj, na kar odkorakamo skupno z godbo na čelu in razvito zastavo pet minut pred 8. uro v cerkev Sv. Antona Novega.
Vesti iz Goriške.
Vojaštvo je odšlo iz Gorice na vaje v torej ob 6. uri zjutraj.
Zrakoplovba. Na Velikih Rojah napravijo vežbališče za vojaške zrakoplove.
pSTJ	H1U OGLASI	lil ■■■■
	MALI OGLASI M računajo po 4 «tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanj« pristojbina znaia 40 atot Plač« M takoj Inser. oddelku.	im>
TrnnvclfI	z dobrimi spričevali išče
I rgOVblil Blužbe kot skladiščnik. — Nastopi lahko takoj. — Naslov pove inseratni oddelek Edinosti.	1433
Prnrlom kravo sive dlake, katera ima 12—14 rTUUcfHI lit. mleka na dan, cena po dogovoru. Škerlj, Tomaj št 56.	1436
PrnHa CP trgovina lončarije in dobnarije, I rUtl« Ou zelo dobia pozicija. Molino a vento 70 Siberna.	1437
mi fotograf je Anton Jerktč, Trst,
Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k niemu.	315
ufl Milini Trst, Piazza Ponterosso l\al. VII« mUlCj gt 5. Trgovina jeatvin in kolonijah Zaloga sveč, mila in Čistila v prid družbe sv. Oirila in Metoda. Priporoča «e Ivan Bidovc
Nfllffl	Btr°ji Singer, kupljeni na dražbi se
i«Uwl prodajo za polovico kupne cene, za domačo rabo z vsemi oprembami vred K 62, drugi, moderni, ki služijo tudi za čipkanje K 110, za vse ftroje se daja pismeno jamstvo za tri leta. — Ulica S. Caterina 7, magazin na dvorišču.	1419
lftni»QVlQ Je priznano najboljše sredstvo za mUrdlld uničevanje stenic in druzega mrčesa. Prodaja se v glavnih mirodilnicah. Zaloga Skrinjar, via Ferriera 37, I.	i 33
Kroločnlcn za civiliste In vojake '•' Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giaccmo (Corso) 6, II. n
Priporoča se slavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene zmer;.e.
Kron 6200!!
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov kočij.
Kočija „FORD" jo najpopolnejša, najbitrejia In najekonotničnejSa, kar jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldoni tO-It, Tel. t734
Velika oentralna garage, ulica dal Baohl 16, vogal ulloa Bosohattc TELEFON 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanske).
Automobili na posodo po zmerni oenl.
Varstvo ln vzdrževanje avtomobilov,--Solidna postrežba.
Velika zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrionov
pri Batjel-n^r
= = GORICA = = --Stolna ulica štev. 2 -4.
Mehanična delavnica. - Prodaja na obroke. - Ceniki franko. - Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev „Motoaacoche" na navadnem koleau. — Kupuje se stara dvokolesa, Hv. stroje, gramcfone itd.
Hans Scheidler
===== zobotehnik =
bivši: prvi Dl Ferdinanda Tanzei
575
Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevljev.u — ,Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
(„Al buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni.u SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIC.

Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilltične In kožne bolezni
Ima svoj	220
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Nlcold Stev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. in 5.i/a do 6.Vt pop

S
Zobotehniški :: atelje
Josip Konigf
koncesionovani zobni tehnik, diploraovan dentist na dentistični akademiji v Parizu.
Trst, ul. Farneto 36, II. n.
Veh. Petrovac
čevljarski mojster
Trst, ul. Barr. vecchia 40,
Zclosa izdelanih domačih čevljev.
Sprejemajo se naročila po merh
Pl

TI
11 TEODOR KORN ii
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA
- DELA IN POPRAVE =
V PO NIZKIH CENAH. *.* :: Delo dobro in zajamčeno. :: TelBl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
ALEKS. FRA1SC MATER - TR.ST
žgalnica kave
TELEFON 1743
Sajboljftl vir te dobivanje paftonc kavt
zobotehnik
Sprejema od 9—1 ln od 3—6. Trst, Piazza C. Goldoni št. 5, II.
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, niica San franccsco d'^ssisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet na oknih.
Na željo se menjajo pasovi In zmeti. Jamči za popolno delo in se ne boji konkurence.
GOSCILNA H. D. 0.
v Trstu, ulica Carradori št. 18
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila.
Na novo sezidana
bor. Leuetzou-ov pekarna opna iKIementlneus-Segen'
v Rihembergu
započne ta teden svoje delovanje in izdeluje I.a sveže pečeno belo apno v velikih kosih po najnižjih dnevnih cenah.
Prijazna vprašanja naj se obrnejo na ravnateljstvo v Rihembergu.
f Hotel Balkan
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji, CENE ZMERNE.	K. Blecha.
Hotel Balkan |
Ob priliki selitve 24. avgusta
priporoča tvrdka
R. Ditmar, Gebruder Brflnner, ak. dr.
filijalka v Trstu, trg Ponterosso št. I
svoje potrebščine za razsvetljavo vsakega modernega načina razsvetljave
v vsakem štilu in po nizki ceni. Priporoča se tudi cenj. občinstvu za vpeljavo elektrike bodisi za razsvetljavo '	aH pridobivanje moči. -