s© \ n V Trstu, v tetrtek 11. aprila 1918 VI j*__-tf Letnik KLI3I. izhaja vsak dan zjutraj, (udi ob nedeljah iii praznikih. — Uredništvo: Ulica tv. Frančiška Asiškega Št. 20, L nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo »rcdniStvu. — Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo, rokopisi tt ne vračajo. — Izdajatelj iu odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj Usta #£dlnoitl*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aslfltega Št. 20. — Telefon uredništva in oprava št. 11-37. — Naročnina zuaša: Za telo leto K 81-30, pol leta K 15*60. trt fenesaeo K 7-80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6-20, pol leta K 3*60 EDINOST Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin. Oglasi se računajo na milimetri v širokosti ene kolone. Ceae: oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 10 vlal osmrtnice, zahvale, poslanice, vabil*, oglasi denarnih zavodov mrt po 30 vlal •glasi v tekst« lista do pa vrst K 20.— ; vsaka nadaljna vrsta K . MaH oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa «o vin. Oglase sprejema inseratal odrte le* .edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačaj = 4 Izključno le upravi .Edinosti*. Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnt oddeleM se nahajata v ul.sv. FranSJka As. §t. 20. Poftnohranilnični račun št. S1J.0534' ZVEZNA ARHADNA POROČILA. •P AVSTRIJSKO. 1 DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se razglašat V ustju Plave so se podvzetja italijanskih na-' pa da inih čet izjalovila. Načelnik generalnega štaba. * : " * " NEMŠKO. BEROLIN, 10. (Kor.) Veliki glavni stan lavlja: Zapadno bojišče. — Med Armentieresom in prekopom La Bassee smo po močni pripravi s topovi in minovkaml napadli angleške in portugalske postojanke in zavzeli prve sovražne črte. Ujeli smo okoli 6000 mož in uplenili okoli sto topov. Na bojni fronti so se razvili na obeh straneh Somme srditi topovski.boji in uspešni pehotni spopadi. Na južnem bregu Oise smo vrgli sovražnika tudi med Folembrayem in Brancourtom preko prekopa Oise—Aisne. Vzhod. — Naše, v Hangoc na Finskem izkrcane čete so po kratkem boju z oboroženimi tolpami zasedle kolodvor Karis. Ukrajina. — Dne 8. aprila je bil Harkov zavzet po boju. Prvi generalni kvartirmojster pl. LudendoriL TURSKO. CARIGRAD, 9. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Mestoma patruljni boji In boji z ročnimi granatami. — Kavkaska fronta: Včeraj pri Vanu premagane tolpe zasledujemo v vzhodul smeri. V Vanu smo uplenili mnogo vojnega materijala. V novih uspešnih bojih so si odprle naše čete pot v K ar s. Nasproti Batuma je prekoračeno koleno reke Čotoka. Iz predpostojsiBk trdnjave so MIc tolpe že pregnane. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Francosko poročilo. . - 9. aprila popoldne. — Močno delovanje obojestranskega topništva na Številnih točkah fronle severno Montdidierja in med Montdidierjera in No-yonom. Nobenih pehotnih bojev. Sprednje francoske čete so se v smislu ukazov umaknile v zgrajene postojanke. Jugozapadno La Bassee, v grozdu Coucsr in južno Coucy le CJiateau so doživeli Nemci, ki so bili neprestano v ognju francoskih topov, pri tej akciji zvišane izgube. Se-verezapadno Reirnsa sta se izjalovila dva sunka. Dru^i nemški napadalni poizkus proti manjšim oddelkom v smeri Les Epargesa, v odseku Reillona in severno Bonhomma niso imeli več uspeha. Ostali del noči je bil miren. . .. . Angleško poročilo. 9. aprila zjutraj. — Po srditem obstreljevanju haših postojank od prekopa La Bassee do Armen-tieresa so močne sovražne sile napadle angleške ;tt portugalske čete, ki so branite ta odsek naše fronte. Sovražniku se je posrečilo, da si je odprl pot v postojanke zaveznikov pri Neuve Chapellu, Fouquissartu in Les Mottesu. Po srditem, ves dan trajajočem boju je sovrražnik potisnil portugalske čete v centru, angleške čete na krilih fronte ob reki Lys med Kstairesom In Bar St. Maurom na-saj. Drsimo postojanke na obeh krilih pri Given-eiiyju in Fleurbauxu. Richefcourg, St. Waast fn La-ventie so v rokah sovražnika. Soissons Izpraznjen. BEROLIN, 10. (Kor.) Razni listi poročajo s francoske meje, da Francozi v naglici izpraznju-fejo Soissons. Mesto je neprestano v ognju nemških topov. Vsled naraščajočega topovskega obstreljevanja Compiegna so bile vojaške zaloge fn vojašnice odstranjene iz mesta. Iz Pas de Calaisa spravljajo vse zaloge živeža in drugega materijala v srednja in južno Francijo. . - .., - . Odstavljeni angleški general. -- LONDON, 9. (Kor.) Reuter poroča: Angleški general (jough, ki ie od pričetka nemške ofenzive poveljeval peto armado v odseku S*. Ouentina, se nahaja sedaj na Angleškem. v, DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 9. (Kor.) V Irskem prelivu je bilo potopljenih zopet 20.000 ton. Med potopljenimi ladjami se nahajata dva posebno dragocena parnika po ;000 in 6000 ton. ANGLEŠKA SPODNJA ZBORNICA. Lloyd George o položaju na zapadu in potrebi razširjenja vojaške obveznosti LONDON. 9. (Kor.) Reuter poroča; Lloyd George je imel v spodnji zbornici pričakovani govor o položaju na zapadni fronti in o vladnih predlogah glede izpopolnitve moštva in je izvajal: Sedaj smo stopili v najbolj kritično fazo te strašne vojne. Usoda države, Evrope in svobode vse-:a sveta je odvisna od uspeha, s katerim se upi-amo zadnjemu teh napadov. Lioyd Gcorge so je avli nato z okoliščinami, ki so dovedle do seda-ijega vojaškega položaja In rekel: Čeprav so pravili Nemci zelo znatno število nemških di-^ ;zQ z vzhoda na zapad fn kljub nekake avstrij--ke podpore, so bili začetkom bitke vendarle gle- PODLISTEK. Ali se ptKki! Amerikanska sličica. . > Dama: *Da!« "" v ... Mr. Hyde: »Sedaj govorita za menoj prisego..... Dobro I Priči ste že podpisali, treba le Ie 5e vajinih jodpisov. Zelo razločno, če smem prositi. Mr. Hawkins se podpiše. Mr. Hyde (čita): »Hatr.... klns...» AJ! Sin nstivrednega.... peta prečnica.... pst! Ali -igbt----siri 2e molčim. Sedaj pa podpišite še /i, mlada moja dama! Hm, lepa pisava. Brid.... tet.... Mac.... Cormack....« Mr. Hawkins vzkrlkne: iKako?! Bridget!! Sridgct Mac Cormack?! AH ste zblaznel? Ta dana Je Mary Dixonova! Mary____ zakaj se nisi podpisala s svojim pravim imenom?« Bridget, snevši p2jčoIan: »Le poglej me, podli zdajaleo, tn razumi, da si mol soprog. Nisem niti de pefiote nekoliko slabejši, glede topov slabejši, glede konjenice znatno slabejši in nedvomno slabejši v zraku. Imeli pa so nasprotno začetno ugodnost napadalca, oni so vedeli, kje bodo napadli, in tudi ugodnosti enotnega vrhovnega poveljstva in suhega meglenega vremena. Nekaj časa je bil položaj kritičen, ko je sovražnik prodrl med tretjo in peto angleško armado; toda sijajno zadržanje naših čet je zopet vzpostavilo zvezo med obema armadama. Vojni kabinet je smatral potrebno, da odpokliče poveljnika pete armade Gougha, dokler ne bodo preizkušena dejstvi. Lloyd George je izražal francoskim rezervam za njihov nagel nastop toplo priznanje. Glavni namen sovražnika, da bi ločil angleško in francosko armado. se je dosedaj izjalovil. l*oda nahajali bi se v zločinski zmotnjavi, ako bi podcenjevali resnost namenov sovražnika. Kabinet je ukrenil vse korake, da odpošlje ojačenja. Kar se tiče angleških izgub, jih še ni mogoče natančno dognati, toda Haigh izjavlja, da so nemške trditve popolnoma nemogoče. Sovražnik se. je odloči!, da izsili v tem letu končno vojaško odločitev. Vse je odvisno od tega, da ohranimo svojo moč do konca, kar nam je z ameriško pomočjo tudi mogoče. Ministrski predsednik je govoril nato o predlogah glede nadomestitve moštva, glasom katerih naj se zviša vojaška starost na 50 let in pri moških s posebnimi lastnostmi na 55 let. Službena obveznost naj se razširi tudi na Irsko. Vlada namerava zahtevati od parlamenta nemudoma sprejem samostojne vlade za Irsko. LIoyd George te obžaloval, da mora predlagati vlada tako resne odredbe in Je zaključil z besedami: Ako hočemo preprečiti dolgoletno vojno, potem moramo bitko dobiti in v to svrha je treba zastaviti vsa pomožna sredstva. LONDON, 9. (Kor.) Reater poroča: V spodnji zbornici je bila vladna predloga glede nadomestitve moštva sprejeta v prvem čitanju z 299 proti 80 glasovom. LONDON, 9. (Kor.) V spodnji zbornic! sta izjavila nacijonalist Devlln in voditelj nacionalistov Dillon, da bi bila uvedba vojaške obveznosti na Irskem prava blaznost. LONDON. 9. (Kor.) Po Lloydu Georgu ie izjavil Asquith, da stvar zaveznikov še nikdar ni bila tako resno ogrožena; rešiti jo je mogoče le z največjimi napori. Zbornica bo žrtvovala vse, da obvaruje svet najtežje katastrofe, ki jo je kdaj zadel in zato poživlja zbornico, naj se v tem smislu loti predloge. Irski nacijonalist Devlin je predlagal odgoditev debate In izjavil, da je stremljenje Anglije, da bi se Irski vsilila vojaška obveznost, prava blaznost. Dillon, novi predsednik irske stranke je podpiral Devlinov predlog. Vprašal je, ali je Lloyd George povprašal le enega samega irskega poslanca, predno je napravil svoj sklep. Po obširni razpravi Devlinovega predloga je predlagala vlada sklep debate, ki je bil sprejet s 310 proti 85 glasovom. Devlinov predlog je bil s 322 proti 60 glasovom odbit in se je nadaljevalo prvo čitanje zakona. LONDON, 9. (Kor.) O ameriški pomoči je izjavil LIoyd George v spodnji zbornici: Zavezniki so pričakovali, da bodo imeti spomladi veliko ameriško armado v Franciji, toda njeno izvežbanje Je trajalo dalje časa, nego se je domnevalo. In ako hoče Amerika izpopolniti te svoje divizije, potem bi se te čete ne mogle udeležiti te ali kake druge bitke v znatnejšem številu, akoprav -zamore postati ta bitka odločilna v tej vojni. Zato so bili predloženi najprej Bakerju in potem WiIsonu gotovi predlogi. Koncem svojega govora je izjavil Lloyd George: Ako bi bila ta bitka izgubljena, potem s tem vojna Se ni končana. Kajti dokler bomo imeli še vojno na morju, ne bomo sprejeli nobenega nemškega miru. Ako pa bo bitka, kakor upam, dobljena, potem je usoda Prusov zapečatena. Pri utemeljevanju uvedbe vojaške obveznosti na Irskem je Lloyd George izjavil, da je boj, v katerem se nahajamo, istotako aH §e bolj Irski kakor angleški. Irska je po svojih poslancih glasovala za vojno in jo podpirala. Amerika Jc v vojni in tam živi več Ircev kakor v Angliji !n so podvrženi vojaški obveznosti. Tudi Irci Velike Britanije in Kanade so podvržen! vojaški obveznosti. Vojaška službena obveznost se namerava uvesti na Irskem pod istimi pogoji, kakor v Veliki Britaniji. -i - AMSTERDAM, 10. (Kor.) Parlamentarni poročevalec rManchester Ouardtana« poroča: Razven odobravanja, ki ga jc doživel ministrski predsednik LIoyd George pri imenovanju francoske armade in velikodušnosti Wi!sona, ni Izzvala niti ena točka navdušenja. Zbornica se Je držala rezervirana in je molčeče poslušala prvi deL govora. ki je razpravljal o položaju na zapadni front!. V trenotku, ko Je pričel ministrski predsednik govoriti o vojaški obveznosti na Irskem, se Je razpoloženje izpremeuilo. Del zbornice Je glasno pritrjeval, dočim se Je ostali de! istotako tiho pridružil Williamu O' Brienu. ki Je nagla šal, da pomeni to vojno napoved IrskL Nacijonalist! niso hoteli več poslušati ministrskega predsednika, niti rotem ne, ko je pričel govoriti o važnem vprašanju irske homerule. Neki poslanec Je zakllcal; »To si zamorete ohraniti!« Vsaj v tem trenotku je Bridget Mc. Cormackova niti Mary Dizonova---- sedaj sem mrs. IIawkinsova, tvoja soproga!« Mr. Hawkins: »Za božjo voljo, gospod pastor, razveljavite poroko!« Mr. Hyde: »Prepozno!« Mr. Kawkins: »Morate. Goljufan sera, oslepar-Jen. nesramno goljufan. Ta zakon ne more biti veljaven.... rajši skočim v vodo.... rajši se obesim.... ustrelim se.... 5e več, tisoč dolarjev vam danih če takoj razveljavite to zakonsko pogodbo ......« Mr. Hyde: »Nehal, mladi abotnežl Meni, služabniku cerkve, ponujaš denar, da naj bi sodeloval pri zločinu?! Hal Poberi se odtod, satan!« — Pastor jeva soproga vstane in odide molče iz sobe; služkinja za njo. Bridget potihoma mr. Hydu: »VelečastnJ. prigovarjajte mu vendar!« Mr. Hawkins se je zgrudil na stol in strmi predse. Mr. Hyde: »Poslušaj me, mladi mož! Nočem poizkušati, da bi prodr! v to temno skrivnost. Naj izzval ta vzklic .vlatfitjoče razpoloženje v zbor- { niči. Potem ko ie Asquith z uspehom pomiril zbornico, se ie nadaljevala seja mirneje. Irski na-cijonaBsti so povedali jasno, da bodo pobijali zakon v vseh njegovih stadijih. Zt pri prvem claso-vanitr i?o zbrali preko SO. glasov. * Zgornja zbornica. LONDON, 9. (Kor.) Tekom v zgornji zbornici podane izjave je razpravljal lord Curzon o nemški ofenzivi in izjavil, da je kabinet takoj napravil potrebne korake in nadomesti! izgube. Ojačenja so bila takoj poslana čez preliv, in sicer dnevno preko 30.000 mož. Izgube na topovih in vojnem materijalu so bile znatne, a nikakor ne tako velike, kakor govore sovražna poročila. Municijski minister nam je zagotavljal, da zamore brez truda nadomestiti takoj vse naše izgube. Napravili smo še nov korak in se takoj obrniti na domiione iu Indijo in prejeli navdušene in bodreče odgovore. Obrnili sipo se tudi na naše zaveznike onstran morja in Wilson je odgovoril takoj z velikodušno pripravljenostjo, ki glede številk presega naša najbolj sangvinistična pričakovanja. Končno smo skupno z našimi zavezniki napravili važen korak glede enotnega vodstva aliiranih sil v operacijskem ozemlju. Sovražnik je v spoznanju, da je ravnotežje sil na zapadni fronti sedaj zanj ugodnejše, kakor bo še kdaj, pričel vrsto bitk z namenom, da izvojuje odločilno zmago. K temu ga silijo gospodarski položaj Nemčije iu še bolj Avstro-Ogrske, izmučenje glavnih zaveznikov in spoznanje, da pridejo vsak mesec na bojftče nadaljne iz-vežbane ameriške čete. Zato hoče sedanji ugodni polof-uj izrabiti neglede na čjovcike žrtve. Ta kriza zamore trajati ie tedne i£ mesccc in se nada-lievati notri v peto vojno leto, toda naši načrti zadostujejo, da se nadaljuje vojna tudi še 1. 1919. Vlada hi slabo izpolnila svojo dolžnost, ako bi se zadovoljila z vsemi dosedanjimi odredbami. Tako je nastal zakon o nadomestitvi moštva. Enienta podpira rdeče garde oa Finskem . ' STOCKHOLM, 9. (Kor.) »Svenska Morgeubla-det« poroča, da poslaništva entente v Petrogradu podpirajo rdeče gardiste na Finskem. Angleški, francoski in belgijski poslanik v Petrogradu zalagajo finsko rdečo gardo z denarjem. List izjavlja, da se zamore smatrati to kot demonstracija proti Nemčiji in nemškemu vplivu, nakar pristavlja: Anglija ni genila niti mezinca, ko so bili masakrl-rani črnci v belgijskem Kongu. Toda sedaj, ko razširjajo na finskem rusko-finskl boljševlki bedo, opustošenji in smrt, je poslanik tega ponosnega Albiona pripravljen, da prispeva z denarjem in podpira tako uporniško gibanje. - Ratifikacija pravnih pogodb med Nemčijo la Turčijo. BEROLIN, 10. (Kor.) Danes dopoldne so bilo v zunanjem uradu izmenjane ratiiikacijske listine povodom 11. januarja 1917 sklenjenih pravnih pogodb med Nemčijo in osmansko državo. Sibirsko vprašanje in Kitajska in Japonska. PEKINO, 10. (Kor.) Reuter poroča: Semkaj Je prispelo japonsko vojaško odposlanstvo, da kon-ierira s kitajskimi vojaškimi oblastmi glede sibirskega vprašanja. Nemško-nacijoaaiae stranke za Czeraina. DUNAJ, 9. (Ker.) Kakor poročajo »Deutsche Nachrichten«, je odbor zveze uemško-uacijonalnih strank na današnji- seji sprejel soglasno resolucijo, ki pravi med drugim: Zunanji minister je imel na zastopnike dunajske občine govor, za kar mu dolguje hvaležnost vsa domovina. Kakor zunanji minister, vztraja tudi zvezni odbor na neomajni zvezi z nemSko državo, s katero nas veže skupna usoda za vso bodočnost. Kakor grof Czernin, hočemo tudi mi le časten mir, ki ga je mogoče iz-vojevati le z morallčno in fizično silo in treba je napovedati boj sovražnikom miru in sovražnikom države, ki upajo na nedostojen In popustljiv mir. Kot še nevarnejše podališevalce vojne je označeval minister popolnoma pravilno one politične voditelje in njihove zapeljane pristaše, ki rovarijo sporazumno s sovražno tujino proti lastni državL Konačno se zvezni odbor zahvaljuje ministru, da je obsodil to politiko in izraža željo, naj se mu posreči, da najde pot k sigurnemu miru kljub vsem odporom zunanjih in notranjih sovražnikov. - ' Razredna loterija. - DUNAJ, 10. (Kor.) 300.000 K je zadela številka 117.630, 100.000 K 51 62.335, 80.000 K št 116.882, 60.000 K St. 49.255, 25.000 K It. 84.159, po 20.000 K št 8992, 11.900, 29.562, 80.887 in 90.960, po 10.000 K št 3.155, 19.757, 29.069, 54.040, 63.596, 67.016, 103.362 in 122.018.__, Dr. KfiUaMon odpotuje v Bekarešt BEROLIN. 9. (KorJ Državni tajnik dr, KuhUnann odpotuje v par dnel v Bukarešt. n Praska gosposka zbornica, BEROLIN, 10. (Kor.) Gosposka zbornica je danes nadaljevala razpravo spomenice glede naseljevanja v provlncijah zapadne Pruske In Poznanj- že bo kakorkoli, naj ti teži srce karkoli: Vrni se v miru domov in vzemi s seboj to ženo. Zakaj tvoja poštena žena je, pred Bogom in posvetnim zakonom. Ne domišljaj si, da bi bil ta zakon neveljaven iz kakršnegakoli vzroka. Ce so te osle-parili, se sklicuj na postave, in če je gravica na tvoji strani, vajn ločijo. Dotlej pa Je ta ženska tvoja zakonska žena. Sedaj pa odidita,.*.. truden sem in rad bi šel spat« Mr. Haurkins: »Usmiljenje! Samo ie trenutek! Bridget, zahteva), kar hočeš, samo tega ne, da bi me imenovala svojega soproga!« Bridget: »Zahtevam od tebe vse one dolžnosti, ki mi gredo kakor tvoj! ženi.*., nič drugega.« Mr. Hawktns: »Toda pomisli vendar! Popolnoma nemogoč« ki Oče me razdedini, zavrže____« Bridget: *Tmm bolje. Potao bol delal in boš ves moj. Dragi mol >11 me ne razumeš?____« Mr. Hawkin»: »Razdedinjenl!« Bridget: »Dobrav naj le leže milijoni tvojega očeta, kjer so leiali doslej. Mani je samo zaie, ljubim te..., edino le zato sem se odločila za da- ske. Minister za notranje stvari dr. Drews je rekel med drugim, da tvori predloga jamstvo za trajno^ pozitivno in krepko pospeševanje nem-štva. Trajao je mogoče doseči in bo tudi doseženo, da Prusija tudi v vzhodnih markah ne bo narodnostna država, ampak enotno združena, krepka nemška nacijonalna država. Ngie „sooraSivo" proti držao!. -Kje je krivda?! Slovanski narodi te naše monarhije morajo dan na dan, ob vsaki uri, ob vsakem dogodku, ob vsaki priliki, poslušati, če so nasprotniki blagi: očitanje, da se desinteresirajo za državo, da jim ni do nje obstanka in sreče, da nimajo smisla in srca za nje potrebe, da mislijo Ie na-se In prav nič na državo! Ce so pa nasprotniki razpaljeni po sovraštvu proti narodom, jih obsipljejo naravnost z najtežimi obtožbami: da so veleizdajalci, da so notranji sovražniki, hujši in nevarneji od zunanjih, ker hočejo razbiti državo in pričakujejo pomoči od sovražnega inozemstva. Jasno je sicer — kar dokazujejo dejstva — da so take obtožbe popolnoma neutemeljene, da niso prtsdiikt poštenega uverjenja, niti ne ljubezni in zvestobe do države. A!i, kaj se menijo obrekovalci za tak govor dejstev in resnice?! Obrekujejo, ker hočejo obrekovati! Ne poznajo nobenih moraličnlh pomislekov: da ie to, kar počenjajo, — zločin na škodo drugih. Ta zločin zagrešajo povsem zavestno. - . - ... Potem je, seveda, izključena že vsaka misel, da bi taki nasprotniki utihnili s svojim klevetanjem, pa bilo tudi pod težo najlzdatnejih in na!-jasnejih dokazov, da — lažejo. Ce imaš nasprotnika, ki sta mu laž in obrekovanje živiiensk! element, glavno, da, skoro edino sredstvo v bojn, potem bi bilo smešno in breznadno početje, ako bi se mi trudili, da bi pripravili nasprotnika do tega, da bi se sramoval obrekovanja in laži. Za-krknenemu tatu, ki vso svoje življenje živi od tatvine, ne zvabiš na lice rdečice sramu. Če ran očitaš tatvino. Saj smatra tatvino kot usojeno mu rokodelstvo, od katerega — pošteno živi! Kakor tisti hrvatski cigan, ki je na vprašanje, kako da mu kaj gre, odgovoril: Tako, tako; malo kradem, malo goljufam, in tako se — pošteno preživljam! Taka le ideologija klevetnikov na škodo avstrijskih narodov: kar počenjajo, se jim zdi mo-ralično in dejanski opravičeno, je celo dobro, plemenito — patri jotično! Nu, denimo — posito, sed non concesso — da bi bilo res tako, kakor trde in klevečejo nasprotniki: da bi se narodi res desinteresirali za državo, da jim ne bi bilo nič na nje obstanku, da bi Jo hoteli razbiH, da bi želeli nje propada, da bi res — z eno besedo — vladalo v narodih tako razpoloženje napram državi: denimo to, aH potem pa si Je treba staviti težko vnašanje, na katero se glasi odgovor naravnost porazno za klevetnike, ker kulminira v neizpodbitnem dokazu, da so ravno isti klevetnik! — zločinci na državi! Vprašanje Je namreč: Kako je moglo priti tako daleč? Ali niso delovali posebni vzroki, ki so spravili narode v tako nepovoljno razpoloženje napram drŽavi? Ali ni razlaga za tak preobrat v posebnih vzrokih, ki jih narodi ne le da niso zakrivili, marveč so te vzroke namenoma in hotoma ustvarili — drugi?! Ali nI postopanje z narodi bUo tako, da jih je uprav prlsHilo v mučen položaj, da so naaircč s svojimi živUenskiml Interesi zašli v keBzIJo, v navskrižje, z interesi države, kakor Hh tolmačijo tisti, kl so imeli In imajb Še moč od njlml. da moralo izbirati med seboi, svojimi živijensklmi potrebam! In pogoji za svoj obstanek In sv«! razvoj, la pa med državo! Sklicevati se moremo na klasično pričo, na najprlstnejega Nemca, poslanca dra. Lodgman-na, ki je v svoji znani brošuri odkrito priznal, da Je bilo temu res tako, In Je tudi pripoznal, da se nI čnditi, če «o se narodi v tem navskrižiu, ko jim je bilo izbirati med seboj in državo, odločili — zase! Na narodih države ni nikake krivde na tem! Ali so morda oni hoteli, naj državna politika postavlja barikade proti njihovemu razvoju?! Mari so oni zahtevali, da bodi državna uprava taka, da jih prisili v to, da bodo videU v njej svojo stalno nasprotnico?! Mari so oni hoteli, da jih vladajo tako, da bodo mogli postati sovražniki države? Mari so oni hoteli, naj se jih potiska v.žalostni položaj razreda brezpravnih podrejencev; nad katerimi naj gospodujejo privilegirane!?! Mar! so oni hoteli in želeli, naj njihovi klevetnik! prihajajo s tistimi proslulim! belangi, z zahtevami in preten-zijamf,- kl spravljajo te narode v obup, v strah za svoje lastno nacijonalno življenje?! Mari so narodi zahtevali in želeli, naj zavlada v Avstriji absolutizem, kl Jim bo dušil vsak svobodni dih? Mari so narodi konstruirali tisto teorijo o kladivu in nakovalu, pri čemur naj bi bili klevetnikl vedno kladivo, narodi pa nakovalo? Mari zahtevamo in žetimo mi Jugoslovani sedaj kolonizacije naših dežel po drugorodcih, kl M iej bil namen, da narod na$ pride ob svofto grudo, to sveto zapuščino dedov In pradedov, ki jo Je oai rod skozi stoletja z vsem svojim srcem ljubil, obdeloval, Jo oplajal in našnji svoj korak. Srečen boš edino le z menoj. Ali me ne ljubiš....?* Mr. Havklns: sBridget.... saj te ne smem! Moj oče, moja rodbina, mol sloves.... družba. Ne, ne, ne smem te ljubiti. Bridget: »Ali mi nisi tisočkrat prisegal, da me vzameš za svojo ženo vkljub vsem zaprekam? Ali nisi ti naučil mene, sedemnajstletno dekle, da ljubim tebe in samo tebe? Torej si me goljufal.....« Mr. Hawkins silovito: »Ne. ti si goljufala mene! Nisem se poročil a teboj, to je sleparstvo, ti nisi moja soproga! Bridget: »Jaz da nisem?! Naj mladi gospod samo blagovoli pogledati v to listino, pa bo videl, da ni nihče drug ko mrs. Bridget Hawkinsova rojena Mc- Cormackova njegova soproga!!« Mr. Hyde: »KonČajta, otroka, aH pa nadaljujta »nm zunaj. Za brezbožne ljudi, ki se že prvo minuto svojega zakona začenjajo prepirati, sploh ni prostora pod to streho.« jo branil s svojo srčno krvjo nc le uasproti svojuu' ampak tudi nasprotnikom — države!! Mtri j( želja narodov, da jim država ne daja sredstev 7f njih gospodarski in kulturni razvoj in napredek?! Marl so narodi hoteli jn želeli razmer, ki Jih itbi* jajo in dajajo sovražnemu inozemstvu povoda, da prihaja z obtožbami proti naši državi ravno r=tl teh notranjih razmer?! Tako bi lahko nadaljevali z vprašanji ad intini« tum. Samo eno vprašanje še: so-ll narodi naročili grofa Czeraina, tega predstavltelja države na zu. naj, da pride z nastopom, kl poincnja ljut udarec narodom in ki daja sovražnemu inozemstvu orožji v roke za napade v gori označenem sralsln?! Ne, narodi niso zakrivili, da so prišli v tak« kolizije. Zakrivili so le tisti, ki sedaj izrekajo obtožbe na račun narodovi Zakrivili, ker niso kotetl biti pravični, ker niso hoteli nikdar in nočejo tuJ danes prlpoznati narodom primernega deleža tu moči v tej državi! Zakrivili, ker so zahtevali za-s? vse dobrote gospodov, dočim so narodom prisojali žalostno usodo brezpravnih slug, ker so m usvojili teorijo o gospodarju in sužnjlh In se i« krčevito drže še sedaj, zahtevajoč, naj bodo narodi — sluge l! Vsa politika krivcev in današnjih klevetnikov je šla vedno za tem, da so narotii morali biti nezadovoljni v tej državi, da so izgul1-Ijali vero. da bi v tej državi mogli priti do dostop nega življenja! In vendar je — ukljub vsem in vsemu — velika laž In krivica, Ce se jim očita, da so sovražniki države na sebi I Odklanjajo pa drŽavo, kakršnja j« bila doslej. Zahtevajo izpremembe v nlej, pomla-Jenja, nje preporoda v smeri enake pravice in enake svobode za vse! Fn ker se zavedajo, da M bila taka Izprememba Ie na korist države, da jai le tak preporod more prinesti In zasiguratl boljša bodočnost, morejo s povzdigneno glavo, polno pravico In čisto vestjo trditi, da oni niso Itrlvcl in sovražniki, marveč ravno tisti drugI, ki obrekujejo in izrekajo obtožbe! {DaljeJ Razne polItKne vest!* Kaj Je z drž a v tilm zborom? Zakaj se ne sestane? Zakaj ne delujejo njegovi odseki? Tako vprašujejo v dopisu iz parlamentaričnih krogov v dunajski »Information*. Ves parlamentarični aparat je pri nas otrpnel. Poslanci so se razšli sredi marca. Tedaj se je govorilo da se odseki snidejo okolo 8. t. m., a za tem plenum zbornice. Ni se zgodilo ne eno, nc drugo. Tritedensko pavzo so opravičevali z namenom, da se skličejo delegacije v nadaljevanje posvetovanj. Tudi to sa ni zgodilo s praznimi izgovori. Razpoloženje v vseh delegaclj-skih krogih je zato zelo razkačeno. Ogrska delegacija je že zaključila svoja posvetovanja o proračunu ministrstva za vnanje stvari in o vnanji politiki. Avstrijska delegacija pa 5e niti začela nI. Nemški rajhstag, bolgarsko sobranje In — tur*ka zbornica so imeli že prilike, da je izjavilo o mirovnih pogodbah — avstrijski parlament pa ne! — Poslanska zbornica se je razšla v znamenju poljske krize. Tudi ta ni šc rešena. Češko krizo !• grof Czernin poojstril. Tudi češki člani gosposke zbornice so sklenili, da na vsej črti preidejo v oA-ločno opozicijo, tako proti skupni, kakor proti avstrijski vladi. Možno le, da bodo Poljaki, Cehi. Slovenci in Hrvatje postopali skupao, ter da se tudi nemški socijalni demokratje — Id so prvikrat glasovali za provizorij — umaknejo zopet k načelni opozicijonalni črti. Dopisniki menijo, da b! bilo najbolje, da se državni zbor skliče čim prej In da se parlamentarna tribuna razbremeni od oz!ovoljenja. Kajti do eksplozije pride neizogibno. Cim kasneje, tem hujše. Zlto Iz Ukrajine. Vsled poroči! raznih listov, ki streme po senzacijah, da so bile odposlane Iz Kijeva In Odese večje množine žita, je »Poslovalnica štajerskih poslancev« vprašala vlado, kaj je na tem resnice. Odgovor je bil, da o kakfh večjih po-šiljatvah iz Ukrajine še nI nič znanega. Manjše po-šiljatve, ki pa ne prihajajo v poštev za preskrbo Avstrije, so bile sicer res že odposlane in so na potu tudi 5e nadaljne, toda pred junijem nI priča-kcvati večjih dovozov, Težkoče dobave v Ukrajini so zelo raznolične in dosedaj 5e nikakor niso odstranjene. Obžalovati je sicer, da Je treba to povedati, toda dejstva, da prihodnji izgledi za prehrano nc dajejo nobenega povoda za optimistično presojanje, z zatajevanjem ali zanikovanjem nika kor ne bi "bilo mogoče izpremenitl. Rcpington o naših oienzlvnlh načrtih. Itanfanski listi objavljajo sledeča pojasnila angleškega polkovnika Replngtona o dozdevnem ofenzivnem načrtu avstro-ogrske armade proti Italiji: Feldmar-šal Conrad p!. H6tzendorf bo otvorll bitko najbrže 7 nenadnim napadom težke artiljerije. Pred kratkim je odredi! priprave, da razširi napadalno fronto do Tonalskeea prelaza in do Švicarske meje. Po najnovejših poročilih Iz Italije Je na italijanski fronti zbranih 70 avstro-ogrskih divizij. Avstro-Ocrska namerava tokrat nastopiti popolnoma na lastno pest Cas teh operacij pa bo odvisen od u meha aH neuspeha nemške ofenzive na zapadu. Vu kakor Je strategiČn! položaj Avstro-Ogrske mmio i'gcćnejšt čeprav bo treba v južno-tirol-skih proazih In izhodih Iz dolin premagati še znatne težkoče. Stotnik Beerfelde la spomenica Llchnovtkega. V BeroIInu Je bi! pred kratkim aretiran stotnik Beerfelde. dejanski povzročitelj odkritja spomenice kneza LIchnovskeea o povzročiteljih vojne. Kakor poroča »Vorw9rta«, se ie stotnik Beerfelde vrni! iz vojne z visokim odlikovanjem, toda obenem kot strasten pristaš miru. V hiši taj. svet. Wlttinga jo jeseni p. L izvedel za spomenico veleposlanika Lichnovskega. ki ga je globoko ganila. V mnenj«, da mora dežela doznati resnico, je brez vednosti Wittinga napravil več prepisov te spomenice in jih poslal prestolonasledniku, Ludendorffu in ccli vrsti znanih politikov. Nato je bil aretiran in rarJi nepokornosti postavljen pred sodišče. Neki višji častnik ie namreč zatrjeval, da je Beerfeldu prepovedal vsako politično udeleževanje, za kar pa se ta ni zmenil. Toda Beerfeld Je bil v dveh instancah oproščen, nakar je nastopil s Protitofbo proti svojemu predstojniku in ga obdolžil težkih stvari. Vsled tega ie bU sedaj aretiran v urugL. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da se Je obtežilni materijal proti stotniku Beerfeldu že tako nakopičil, da bo vložen? proti njemu obtožba Stran II. attnno^f* stcv. 9(1 v tsta ane 11. aprna itrro i radi izdajstva. Proces sara da je le v indirektni rvezi z afero Lichnovskega. Mir na podlagi sporazuma Izključen. Berolinski ►Vorvvarts« piše: Strune, ki jih je ubral predsed-Dik Združenih držav v soboto, ne dopuščajo nobenega dvoma o položaju. Ali se posreči v doslednem času končati vojno na zapadu z vojaškimi sredstvi, ali pa se nam bliža temna bodočnost To se pravi, jasno ne bo niti v tem slučaiu. ako prinesejo boji letošnje spomladi in poletja, kakor upamo vsi. utrodno odločitev. Zato v nemškem narodu nikakor ne smejo več obstojati nasprotstva v naziraniu. po čem nai stremimo sedaj. Razvoj svetovne volne je prispel sedaj v Stadij, ko zamo-rejo odločati le še materijalna sredstva sile. Iz Wi1sonoveEa govora izhaja čisto iasno. da so mo-gtovi za sporazumen mir sedal porušeni in zato le spor Czernin-Clemnceau eledc pogajanj v Švici v tem trenotku le še zgodovinskega interesa Usmrtitev Bolo paSe odgodena. Iz Pariza se poroča. da ie usmrtitev Bolo paše odgodena. kv hoče podati Se važne izjave Državni podtajnik za vojaško soistvo Ignace ie izjavil tozadevno v kutosrjih zbornice: .Vlada ni zamogla odbiti o-J vojaškega sodi?ča zahtevane odgoditve usmrtitve Bolo paše, ker ml je poročevalec vnineea sodišča Izje vil, da je še potrebno, da se preizkusijo razkritja obsojenca. Ako bi bil Bolo paSa po svojih razkritjih ustreljen, potem bi zamogli oni. ki jih ie zapletel v stvar, reči: »BoTo se ie lagal, ako bi bili ž njim konfrontirani, bi mu to takoj zalučali v obraz.« Besarabsko vprašanje. Sporno vprašanje za posest Besarabije, ki si jo prilaščata tako Ukrajina kak-jr Romunija, je dospelo sedaj v stadij, ki uera-vičuje možnost, da bo rešeno vprašanje z indi-rektnimi pogajanji med Ukrajino in Romunijo. — Ukrajina je baje pod gotovimi okoliščinami pripravljena privoliti v narodnostno načelo. Cetve-rozveza napram obstoječim nasprotstvom dosedaj še ni zavzela nobenega stališča, čeprav žele Bolgari. da dobi Romunija vso Besarabijo. V Sofiji namrefi upajo, da bi Romunija tako lažje prebolela izgubo Dobrudže. Nemška vlada se ie postavila na stališče, da hoče v tem vprašaniu prepustiti udeleženim strankam, da se sporazumejo same med seboj. »Veleizdajstvo«! To ie v naši državi danes artikel. ki so mu konjuktnre najugodneje. Kdor hoče napraviti dobro — politično kupčijo, kdor hoče pridobiti glas dobrega avstrijskega patrijota, kdor hoče, da mu Ime zablesti v lasni luči državne zvestobe in lojalnosti, temn ne treba nikakih patrljo-tičnih dejanj, nikakega samozatajevanja. nikake žrtve na korist države, ker zadostuje popolnoma, da kriči o velelzdajstvu na Škodo — drugih! Tako cenenih dokazov o lastni patrijotičnl vrlini še ni bilo v naši državi, čeprav ta artikel nI nikoli prihajal popolnoma Iz kurza. Kupčija je res izvrstna, ker ne treba nič drugega, nego primerne porcite drznosti in — tiste brezvestnosti, ki gre z lahko nogo preko vseh resnic in ki le prav nič ne oviralo pomisleki, da s svojimi lažmi in obrekovanji dela bližnjemu krvavo krivico, da na lopovsk način uničuje ekzistence. Kupčija je dobičkanosna. To dokazuje ves sedanji mogočni položaj nemških in madžarskih šovenov. ki se rede In maste v prvi vrsti od vefeizdajstva, ki je avstrijskim slovanskim narodom — podtikajo. — Veleizdajstvo je — tako definira »Arbeiter-Zeitung« kaj umestno — kar komu ugaja na drugih! Ce hoče angleški državljan Casement Irsko odtrgati od Angleške, bo sleherni Nemec v Nemčiji in Avstrfji videl v tem delo za osvoT-oditev Irske in mu bo slavo pel. — Angleži imenujejo to seveda — veleizdajstvo! Ce pa n. pr. kak Masaryk hoče za Čehe isto, potem ga Angleži hvalijo, za Avstrijo pa je — veleizdajstvo! Avstrijci bi Masaryka, če bi ga dobili v roke, justificirati istotako, kakor so Angleži Case-menta! Kraljestvo Poljsko je bilo sestaven del ruske države še dolgo potem, ko se je pričelo gibanic za odtrganje Poljske. Je-II kdo pri nas obsojal tako gibanje? Flamci v Belgiii se naravnost pozivljaio, naj delniejo za odtrganje od Belgije. Ali imenujemo to veleizdajstvo? Da je to sicer ozemlje, ki je sedaj zasedeno po sovražniku, ne izpreminia nič na stvari. Tudi Galicija je bila zasedena po Rusiji. Ce pa bi bil kdo tedaj v stikih z Rusi. bi ga imenovali veleizdajalca. To Je ravno: veleizdajstvo ni ntkak nravstven zakon, ki bi stal izven prostora in časa. kajti vsaka država mu pri-poznava veljavo, če je s tem združena niena korist. Kar občutimo mi kot zločin, če je zadelo nas. občutimo kot dobroto, če je zadelo — druge. Tako je tudi z revolucijo. V sovražni deželi Je želi vsa ka vojskujoča država, jo pozdravlja hi stori z veseljem vse, kolikor more, da bi Jo izzvala. AH revolucija ne sme segati sem črez mejo. Kajti potem Je — kuga. Vsaka vojskujoča država žeti. da bi se v sovražnici širilo ozlovolienie radi predcl-cega trajanja vojne, in Je naravnost ogorčena na tem. da so drusi narodi tako potrpežljivi. Tako se žel? nasprotniku vsake katastrofe, pa naj stane še toliko človeških življenj. Vojna je pač stanje, v katerem ni vojskujočem nobeno zlo tako hudo, da bi se ga ne veselil, če Je zadelo — drnge! Zato privošča vsak dobri patrliot nasprotniku vse pestilence: veleizdajstvo, upore, revoluciio, pri tem pa se ne zaveda kako da s tem enake želie pri drugih nam na škodo naravnost legitimira. »Arbeiter-Zeitungi piše: »Seveda je nI dežele, v kateri bi bilo obdolže-var 'e z vclefzdaistvom tak© v navadi kot ie pri nas. Vsak narod mora biti pripravljen na to. da mu bodo pristaši drugega naroda očitali veleizdajstvo. Na čem sloni v zadnji liniji to obdolževa-nje? V tem, da državni red, razmerje med narodom in narodom, in razmerje narodov do države, ni dobilo tiste oblike, ki jo zahteva močni in globoki razvoj narodov, da se za skupno življenje narodov nI našla forma, ki bi odgovarjala njih potrebam. Ce bi raogii v samostojnosti živeti drug poleg drugega, bi bili tudi pripravljeni z življenje dru^eja z drujjim. In narodom in državi bi bil prihranjen tisti težki konflikt, ki ta imenujejo veleizdajstvo. Nichetto, ul. Torrente 39% Polacco. u! Torrente 30, Martinelli, P- Legna 8. Depace, ul. Barriera vecchia 26, Polacco, uL S: CHacomo 4, Callin, n! Boroevič 18, m CENE: Prednji deli z doklado ... po K 15*20 kg. Zadnji deli z doklado ... po K *8'— kg. Prodala kuriva. Oglie. 10 Itc na rdeče izkaznice. St. Vid: št. 851—\m (ob št. 11) 11 4. uL Montfort 5, št. 1101—1500 (ob. št 11) 11- 4. u! Lazzaretto 17, (cena 84 vin. za kg). — Staro mesto. St 2441—2610 (ob. št 10) 1L 4. ul. Punta del forno 4. Št. 2611—2810 (ob, it 10) 11. 4. ul. Fon-tanone 30, št 2811—2870 (ob. št. 10) in št. 1—100 (ob št. 11) 11. 4. nI. Cavazzeni 3, 5t. 101—600 (ob. št 11) 11 44. ul Artisti 4. (cena 84 vin za kg). — Stara mitnica: št. 324—1823 (ob št 10) 11. 4. ul. Amalia 13, št 1824—1973 (ob. št. 10) 11. 4. ul. Sor-gente 7, (cena 84 vin za kg). — Nova mitnica: $t. 45—294 (ob. St 10) l L 4. ul. Scussa 12, (cena 84 vin za kg) — Sv. Jakob: St 4339—4649 (ob-št 8) in St 1—89 (ob. St 9) 11. 4. ul. Madonnina 39, št 90—290 (ob. št 9) 11- 4. ul. Concordia 5, (cena 84 vin. za kg). — Kolanja: št 1—250 (ob-št 8) 11. 4. ul- Kolonja 2. (cena 84 vin za kg). — Vrdela? št. 56—355 (ob. Št. 9) 11. 4- ul Carpison 10. (cena 84 vin za kg) Premog (iossMe). 20 kg na modre izkaznice. Sv. Vid: št 107—268 (ob. št 26) 11. 4. ul Fab-brl 3. (cena 1 K 46 za 10 kg) — Nova mltnioa: 5t 569—787 (ob. št 38) in št 1—300 (ob. št.'39) 11. 4. ul. Molir. grande 20. (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). — Sv. Jakob: št 391—600 (ob št. 30) 11. 4 ul. Concordia 5, (cena 1 K 66 vin za 10 kg)..— Skedenj: št. 412—603 (ob št 11) 11 4. Skedenj 129. št. 604—679 (ob. št 11) 11. 4. Skedenj 508, (cena I K 66 vin za 10 kg) — Vrdela: št 360—611 (ob. št 26) JI. 4 ul. Torricelli 1. (cena 1 K 46 vin. za 10 kg) — Škorklja: št 1—133 (ob. št. 28) 11. 4. ul. Acquedotto 94, (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). Koks. 10 k? na modre Izkaznice. Sv. Vid: št 269—573 (ob. št. 26) 11. 4. ul. Fab-bri 3. (cena 20 vin. za kg). — Sv. Jakob: št. 601— 730 (ob. št. 30) II. 4. ul Rigutti 31, št. 731—910 (ob. št. 30) 11 4. ul. Guardia 9. St 911—1015 (ob. ?t. 30) U. 4. ul. Rivo 10. (cena 20 vin za kg). — Sv. AL M. zgornja: št. 29—180 (ob. Št 20) 11. 4. nI. Ponzianino 5. (cena 20 vin. za kg). — Skor-klja: Št. 1—133 (ob. št 29) 1L 4. nI. P. Scorcola 345, (cena 22 vin. za kg). SLOVENSKO GLEDALIŠČE V nedeljo, 14. t. m. Ob 7V, zvečer Burka v štirih dejanjih. — Spisala Fr. in P. pl. Schonthan, poslovenil E. Gangl. — Režiser M. S. osebe: Martin Golvitf, profesor VonJHna Friderika, njegova soproga . . gdč. V Železnikova Pavla, njiju hči.......gdč. I. Gradišaijeva Dr. Novak......... . • . f- M. Oorjmp Marijana, nj. soproga.....gdč. t. Kavčičeva Matej ...............g. t* "Bukovnik Mile Brumen, imen Zvezđan, nj. sin g E. Kralj B irivoj Špinfiič, gled. ravnatelj . . . g. A. Poiar Urša. hišna pri Golvičevih . . . gdč M Šmitova Avgusta, higna pri Novakovih ..... Mazavec, šolski sin a ...... g. J Bukovnik Kraj: malo mesto na Slovenskem I., III in IV. dej se vrši v stanovanju prof Golviča. U. pa pri doktorju Novaku. vesti. ^orovizadfske stvari. GOVEDINA. Danes se bo nadaljevala prodaja govejega mesa proti prešćipnjenju legitimacije za meso in ma-Sčobo in izročitvi Izkaznic in sicer v sledečih mesnicah: IMicher. uL Barriera veccbfa 8, Periatti, ul. Barriera vecchia 4 Zadnik, P. S. Giovanni 6, Concilia, uL B. CeJIinl 1, Delavske zadruge, ul. Settefontane^ Furlani, nt Orologio 4, Vosak, ul. Cavana 15, Smrtna kosa. Dne 9. aprila 1918. je preminul bivši Župan in rodoljub Ivan Mahnič iz Dekani št. 38. Mož |e bil sicer stare korenine in starih navad, aH poštenjak in zaveden rodoljub skozi in skozi. Bfag mu spomin! Velika narodna manifestacija v Zametu. V Zametu. v vzhodni Istri, se je vršil v nedeljo velik javen shod. ki se je povspel v impozantno narod no manifestacijo. Shodu jc predsedoval državni poslanec Spinčić, ki mu je narod prirejal prisrčne ovacije. Za Spinčićem Je govoril odvetnik dr. Poščić — žarko, da Je beseda šla iz srca v srce Rekel Je, da Je že enkrat Čas, da kaj storimo — za-se, dočim nam je bilo doslej za vse žrtve, za vso prelito kri v plačilo, da smo bili vedno zvesti sluge — sužnji. Začnimo graditi veliko zgradbe nezavisne in svobodne države Hrvatov, Slovencev in Srbov, da bomo v noji hiSi svoff gospodarji! Nasprotniki postavljajo po naših mestih svoje šole. mi ne moremo na svoji zemlji odpirati svojih narodnih šol, ker za nas da je motika in ne šolal Zcret bodo morda — je zaključil govornik — postavlja H za nas vešafa. ali — mi se ne vdamo S.kri;ni čas je, da se spametimo, da zastavimo vse sile za svojo svobodo in edinstvof Sprejeta je Via res« Incija. ki izreka raupanje poslancem v državnem zbora, Jfli vspodbuia, nai se ne uriakneio z začete poti, dokler ne dosežemo Idealov, postavljenih dne 30. maja 19=17., nai v vseir. dcli.ifio v skupnosti m slogi s predstavitelji brat-sk- fci nam češkega naroda, in Jugoslovani na} se nikakor ne dajo več razcepi jati. Resolucija protestira na<*a!je najodločneje proti zadnjemu govoru ministra Czcinina, v katerem napada slovanske narode, zlasti pa češke voditelje še posebej. Shod se te eaključil ob velikem navdušenju in peva-njem: »....desnice si daše Slovenac, Srb t Hrvat«. Po shodu so nabrali 2065 K za siromake \ Istri, oziroma istrsko družbo sv/Cirila in Metoda. Naj |in osvežimo malo spomin! Koroški nemški duhovniki so sklenili neko resolucijo proti naši majnlški deklaraciji, oziroma proti našemu ujedinjenju. Izjavili so, da obsojajo vsak poizkus, da bi se vera vlačila v politični boj in vsak način, ki žali verski čut Ta sklep koroške nemške duhov ščine so pograbili gospodie okolo naše tržaške •Union« z veliko slastjo in — v isti namen. Tudi oni obsojajo slovensko duhovščino, ker Je ob ten gibanju ostala na strani svojega naroda. Mar! so gospodje pozabili, ali pa menijo, da smo pozabili na dogodke iz daljne In nedaljnje mlnolostl! Nismo pozabili in zato se nam gabi tako hinavstvo. Da hinavstvo In nič drugega ni, ako se gospodje sedn delajo, kakor da bi se bili vedno držali stališča da naj se vera ne vlači v politiko In da naj se du hovnikl ne vtikajo v politične agitacije. Kajti ne- oporečno, zgodovinsko dejstvo )•» da so laški duhovniki tudi v najhujših in najkrivičnejih bojih proti nagemu življu šli vedno na roko sovražnikom našega naroda, iz las ti pa tedaj, ko je šlo za to, da bi se na£ jezik popolnoma iztisnil iz tržaških cerkva. 2e tržaški dopisnik ljubljanskega »Slovenca« opozarja gospode okolo »Unione«, da njihova dejanja niso nikdar odgovarjala načelu, ki se sedaj sklicujejo nanje, češ: da vera Je nad vse. da je prva stvar, da je nad narodnostjo. Ce ie vera nad vse, zakaj so podpirali Italijani in tudi jjkrivno nastopali, da se slovenski Jezik odpravi iz bazilike sv. Justa in cerkve sv. Antona starega vkljub temu, da so dobro vedeD. da so slovenski verniki polnili ti cerJrvil Rečeni dopisnik ugotov-lja. da so italijanski duhovniki vedno delali na to. da tudi cerkev sodeluj na poitalijanč«vanju našega ljudstva!! Mi vemo tudi. kako Je imel prosluli »Piccolo« najvernejše čitatelje po tržaških — zakristijah! In tudi tedaj, ko so se vršili razni poizkusi, da bi se vzdržalo konservativno glasilo v protitežje proti zastrupljevalnemu vplivu »Picco-la«. V dokaz, kako nacijooalno sfanatizirana ie bila laška duhovščina proti naši slovenski narodnosti, kako Je zagorelo od Jeze v vseh nje strehah, priča dogodek, ki ga hočemo tn pribiti. Bil je pred leti pogreb nekega odličnega slovenskega moža-Kondukt ie vodil laški duhovnik. Da počasti spomin pokojnikov Je zbor slovenskih pevcev v veži hiše — torej niti ne na javni ulici — zapel slovensko žalostinko! Bil Je ogenj v strehi. Slovenska peta beseda — žalostinke in ne morda kake boine nacijonalistične pesmi — Je navzočega laškega duhovnika tako razkačila, da Je skočil v stran, kakor da ga je strupena kača plknila, in iel rohneti in trgati roke s sebe! Bil Je prizor, da so se Skandalizirali vsi navzoči. Zakaj so tako divjali laški duhovniki? Mari zato. ker jim je vera nad vsem drugim? Kako to. ko ravno Slovenci polnijo tržaške cerkve? Ali ni bilo to marveč narodno šovenstvo najodijozneje vrste?! Še neko dejstvo bi poklicali gospodom ▼ spomin. Zgodilo se je ob neki priliki, ko je izjavil neki visok cerkveni dostojanstvenik laške narodnosti: »Najprej sem Italijan, potem ekscelenca in šele potem prihaja vse drugo!« Imajo gospodje dovolj?! Naj le lepo prenehajo z očitanj! in hinavskim moraliziranjem na adreso slovenske duhovščine! Ta ne kaže nikdar na svojem cerkvenem delovanju nikake sovražnosti proti italijanski narodnosti. Tega si tudi ne upajo očitati Jej, pač pa Jej očitajo, ker ostaja zvesto na strani svojega naroda. To pa sme tem bolj, ker vrši s tem pravico državljana — k! gre tudi duhovnikom — ker Je to nle dolžnost napram lastnemu narodu, In ker ve, da s tem le koristi verski stvari, dočlm Je bila politika laške duhovščine vedno le na škodo veri !n cerkvi! Pa tudi tega naj ne pozabijo gospodie, da slovenska duhovščina s tem da v sedanjem težkem boiu o-staja v vrstah naroda, posnemlje Izgled uglednega cerkvenega dostojanstvenika, — knezoškofn ljubljanskega. Ta pa - naj vzm ne zamerijo gospodie -menda bo vsaj tolike ved*I, kolikor ve dražba okolo »Unione«: kal ie ^ fr*? ssf dovoljeno katoliškemu duhovniku! Vojaški pogreb. Dne 9. aprila Je nmrl v tukaišnii garnizijski bolnišnic! 5t. 9. res. pomorščak Ivan Grzič c. in kr. vojne mornarice, rojen v let« 1887 v 2miniu v Istri. Pogreb se bo vršil danes ob 4 uri pop. Iz Imenovane bolnišnice na vojaško pokopališče. Iz dalioe Ukrajine pošiljajo prisrčne pozdrave slovenski fantje: Martin Gruden, Ivan KraŠna, Rihard Peckier, Ivan Sušeli, Ivan Semenič. Anton Jug, Anton Otta, Fran Popek, Peter Kandare, Avgust Veljak, Ivan Jurišević. V vzhodni Galiciji poslujejo zopet: poštni urad Germakowka za denarni promet, Loszniow. Pro-buzna, Sienkov pri Radziechowu in Trembowla za promet z zavitki. Suszczyn za denarni promet in omejeni promet z zavitki, Bozar, Bllcze Zlot«. Chodaczkow Wielkl, Dzuryn, Jezierzany pri Czortkowu, Koledzlanjr. Myszkowice, Ostrow pri Tarnopolu In Torskie za omejeni promet z zavitki. Slovensko gledališče v Trstu. V nedelio dne 14. t. m. se vpjzori zvečer pod vodstvom režiseri a g M. S. štiridejanska komedija »UgrafcMe^e Sa-blnke«. Kdor Je bil pri predstav! »Nervoznih žensk«, k! Jih Je uprizori! tudi goreimenovani režiser, gotovo pribiti t veseljem tudi k nedeljski predstavi Več pove gledališki l!st, Id ga objavljamo na drugem mestu. Podružnica Herpelje Z. J. t, sklicuje za nedeiio, 14. t. m., izredni občni zbor, lri se bo vršil v prostorih gostilne pri postaji- Pričetek ob 1 in po! popoldne. Dnevni red: 1. Jugoslovansko železmčar-stvo in organizacija, f. Predlogi in volitev delegatov za izredni občni zbor »Zveze« v LJubljani. 3. Slučajnosti. O prvi točki poroča delegat iz Trsta, tov. Vek. JVlrak. — Tovariši, poskrbite, da bo udeležba na našem izrednem občnem zboru Čim Častnejša. Odbora podražnlc Trs* I. te n. Z. J. Z. imata v >etek. 12. t. m., ob 7 bi pol zvečer sejo In sicer vsak v svojih društvenih prostorih. Dnevni red: Naši predlo«! in določitev delegatov za izredni občni zbor »Zveze«, fci bo vršil S. majnika t T. v Ljubljani. * »Oko zemHe n sedam dana«. Uprava »Mladog Hrvata- u Opatiji Udala je knjig« pod gornjim naslovom, kolu če mladi čitaieHi *a sada obustavljenog »Mladog tlnmta« dočekati s velikim vc-. seljem. Ova knjiga otvara potfed «a Citav svbet, itoiovo veliko Mm I treba. Cltajnđ Je a vri]e-rne. koje nam svakim danom pokazuje, kakva čudesa stvaraj« Ijudzld napori, eaarflje I tehničke spreme, naši će mladi čitatelji vklietl, da ovo nije nikakva fantastična »lika. već da se sve što ie u njoj izneseno osnhrm m suštof realnosti Knjiga se dobiva kod Uprav« »Mlado« Hrvata« * Opatm 1 kod nakladnog zavod« »Jn*« Za«reb, fflea 7 I, pa i • knjižarama l to nz djenu od K I* Za poštarinu treba dodati 20 fflira. a poozeće sapada 70 fllira. Potrtim prijateljem in ljubljeni ote IVAN PI20N v starooti 75 let, po kratki m Pogreb se viiTClL e* *E*9>. hiSe žaloeti *t_ 1<*4 ne domafie pokepaMiftft. skedenj, ia »vni* ims. Draiioe UŽOH-ROMUJT Brez pesebM Novo pogrebno poletje, Potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je dne 9. aprila t. 1. po kratfr bolezni, previden s svetoto[sJvi /a umirajoče, mirno v Gospodu zaspal gospod Ivan Mahnič bivši župan v Dekanih. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil dne 11. t m., ob 5 popoldne, iz hiše žalosti v Dekanih št 33, naravnost na pokopališče. DEKANI, 10. aprila 1918. čMm UalentlL Ta oglas velja ko* direktno obvestilo. Češko Budievieka Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Gaiatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Priporočliiva tvrdka. Damska krojačriCi A. RIEGER, Trst nlic« Comrnorc H Izdeluje vsakovrstne obleke po angiedkero in francoske« kroja, plesne obleke, obleke za j oroke bluze za gledališče itd (?ene zmern«. 337 Komu« h; oartntisUo društvo v Mm tig. zadr. z neom. por. vabi na občni zbor ki se bo vršil dne 28. aprila 1918 v društveni gostilni v Škednfu št 435 točno ob 3 pop. DNEVNI RED s 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Ra^.ni prediogi Ln nasveti OBBOR. iira 11 imsiisssH&žttmm se račimajo po 6 stot besedo. — Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša :—: pristojbina znaša 60 stoilnk. :—: •tavbišče na Grati s lo prostori, ■ ^ ______štirim' podstrešji, zraven hišico s 5 prostori in 350 sežnjev zemlji-ča za K 42.000; dru^o hišico ▼ Kolouji s !1 prostori, z vooo ter plinom, 2C0 sežnjev z^mljišra za X 26.000; hišico pri sv. Ivana s 5 prostori, 4 0 sežnjev zemljišča 3» K 16.0C0. Torrente 23, Kreaaser 2021 Ur^ Ulica '|a|£j| nauSi stenografijo in knjigovodstvo v večernih Tirah ▼ dveh mesecih. Maiolica 17. H. vr. 5. 20-9 rK^^M^ri pohištvo, moderno izdelane poročne rFUt^Vlhl sobe, kompietae jedilno sobe, dvorane, d-rorjino z zavesami, belo lakirano kuhi jo, obešal i ter razno dmgo pohištvo. Brod, ulica Poa e vecchie 26. 2027 mzz Brod. m dobi tak.,j delo proti dobri piađi. Pro-i. dajalca pohištva uL Poste vecchie št 6 m 17, 11 , vr. m natLČi govoriti nsm^ko in italijan-ti sko v treh maseeib. Ulic«. I^aiolica 5. 19\)4 Praške za trarvTfcujo blaga se dobivajo v n>i-rodlloici CiUia nI Poste 6. 2032 BStSlSlE Bfjboljae vrsto se dobivajo v miro-dilnici Cillia nI. Poste 6. 2031 2a uark ta v ftkatljah se prodaia v mi-VVdual rođilnici Cillia vSL Post & 6. Rmsno belo moko rožnato posteljico iz medi, obleko in perilo novorojenčka so znmenja za ali mast. Ortolaai, Via Bachi 8. 20 o Grali 1 za I se seme se zarne ja za druga JivLa ozir. proda. Naslov pove Lns od>i. Edinosti. 1213 W io prešine kupuje iti dobro plača Hotel ICiSlU Balkan, Piazza Caserma, Trpt. 1^78 ji^p-j uf! elja ali nčiteljfco t* razgovor v »lo-venskem jeziku. P s-j ene ponudbe pod »Razgovor- na Ins. odd Edinosti, B 10 'tizi 1» v<*ake vrste kapaj a Babid Fran Molino S grande 20. ~ * 2017 PrilKe gramo O OV za barvanje blaga, baterije, priž;gayce in brnsiln« kamne prodaja trgovina ,He vetia. Barriera 19. 2014 Anton Jerkić ^oaiiije v svojem ateljeja I UiOšiUL v Trsta V-a 'delle Posta 4t 10. 40 M« fi-f« gospodična, ki govori slovenski :n nem-Il^lU« Skr. išče plnžbo kot praktikantinja v večji pisarni ah barki. Prijavne pis -:ene ponudbe ijod '■ am aliiva deklica* na Ioa. odd. Edinosti * 2023 ^ H avr iiuaki cestu, v _____L U ^iajičklut bližini Miramar- ce postaje se takoj prodi Naslov &e izve v In« od«*. Edinosti. 2001 h sa«wUfljii pouružni gostiinl na I.ipskam V SSSurJjUl trgu U. 7 dobijo vedno topla jeJihi po zmernih cenah Voditelj Fr. Novak. (IfiOl HAnifR« w**MI?m I Prodam v > redi ni mesta QS0tlEQ FFmKU I Mšo s poh 6t om (nova itnvbav aormaiaa dohodnina K I7.'K)0, cena K 250.n00, drugo z K 13.00© dohodni"«, cena K 140.000 ter razn« hiSe, hišic« in dvorce od 16 ©00 K naprej. — Pojasnila v kavami CJora« od -12-K%lar it B ■ " St&sbUčfl v GtfUmn na prodaj. Leme afc cesti vodovoda, v biilini žalaaniika po staje Orfian. imajo Lraien razgled Naslov povn Ins- r odd Edinosti. (Hijen Tuscher tehnični zobozdravnik sprejema od 9—6 «Trstu, o!. Nadvojvode Josipa (Ei Casenna) it 13 (MIIASS fikil Trsi, Via Cissa <35 i {LnstP5 poulopja} Kapdsl In rtzorvi K 23, 99.000___ FII.LJaL.KE: DuniJ Te^eth^fstt 7 >, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, 1ftcU tekočem in žiro računu p^j aoa^ovoru A;rilotiv čeki in nakaznio na v«a ca-in iaozonnik» KCTTJB IN PRODAJ V: vT«dno ? r.«t i^plrid 5 rente, obligacije, aa^tama piem^. pr"ori>« 3 g delnice, srečke, valute d vi>e, prom"" - i^d Daja PRRULJME na vrednot u« pajurje tn 1 • £ ležete v javnih w SAb'lSi ^ I PROMESE. — Prol ja arečk razr» J^ i l r je. Zavarovanje vsakovrstnih p.j ->;riev proti | kn.rzni izgnbi, revizija irebtnja itročk !. t. i. j bresplačno. Stavbni kre iit, ramb^ai* kra-JLId. g Borr.na naročila. — Tak.1, o MENJALNICA —---ESK^!ir MLATIO j Telefoni; 1461, 1793 iu 1^70. Ilradnt ur«i e«l Q dv t ^cp^Mna | Brzojavi: jAl)ii ANSli A rmorT- i«—m*h——WT HJjiHpi. .ItfBISft^l I KAPESIflK v ulic! Carlo GMm šf. 11 kupuje vrv oti 3-9 K tanko vrv po 5n K ter vreče za cement o K 2. Ranami«! m Trst - m Stadion 10 - Trsi cnprt od B12 um: mm ^^ Ustopnina K l ZOBOZDRAVNIK Dr. J- Čerindk v Trsta, ulica Poste vecchfc 12 vogal ulico deiie Po^tc. Izdiranje zobov brez bolečin. — Plombiranje. — UMETfU ZOBdE — Zlatarnica i^i v Trste M Je presen!a aa Corao II IS v bi vi® Hatanuca II trnoviti A FlfUo. Velika izbera srebrnih In ilatih ur, uhanov« prstanov, verižic itd. Ceae Novo pogrebno podjetje Trst. It. 47. (pri Trg« Muza deUa legna) Telefon 14C2. Preskrbuje vsakorazredne pogrebe, prevoz mrličev na vse kraje, države Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine In vsakovrstnega lesa v raznih oblikah, vencev, sveč Ltdpo internih cenah. — Skladišča v lastnih prostorih via detla Tesa št 31. •rzolevll NOVO PMSUBNP P09JCTJC