Štev. 60 Posamezna številka 20 stotnik v Trstu, v soboto 12. marca 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XLVl Izhaja — izvzemii ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FrančiSka AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-niitvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemno, rokopisi se ne vrtajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Šteisn O^lna. — Lastnik Uonsorcij Usta Edinosti — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—. pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Teieion uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolic! po 20 stotink — Oglasi se računajo v žlrokosti ene koione (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtniko-. mm po 40 stot.» osmrtnice, zahvale, poslanice tu vabila po L 1.—» oglasi deua.niii zavodov f mm po L 2. — Mali oglasi po 20 6tot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije scpoSiljijo izključno upravi Edinosti, v T.stu, ulica sv Frančiška AsiSkega štev. 20,1. nadstropje. — Teieion uredništva In uprave 11-57- Rusija, kam drviS?... ... »Tudi ti, Rusija, drvii kot ta hitra, neprekosljiva trojka. Za teboj se pra§i ccsta, ropočejo mostovi, vse se oddaljuje od tebe in ostaja za teboj I Presenečen po tem božjem čudesu obstoji opazovalec ter se vprašuje: ali je to blisk z nebes? Kaj pomeni to hitenje, grozo vzbujajoče... Rusija, kam drviš? Daj odgovor. Ne da odgovora...« Te preroške besede nesmrtnega Go? golja, s katerimi končuje prvi del »Mrt; vih duš«, morajo danes bolj kot nikoli presuniti slehernega Slovana in človekom ijuba. Vrtoglava naglica, s katero se je vesoljna Rusija pogreznila v vrtinec svetovne zmede, nam je zastavila dih. Leto 1917 je bilo za Slovane skrajno obupno. Velika Rusija, ki je navdajala vse trpeče slovanske narode z najlepši mi in najsijajnejšlmi upi, se je zrušila hi zdeio se je, da je ruski narod obsojen na smrt v brczvladju. Seme ruskih res vol u e ion arn i h politikov, filozofov in u* metnikov je obrodilo take sadove, da je večina ruskega razumnistva prestra? seno in s prekrižanimi rokami opazovala valovanje razburkanih kmetskih in de« lavskih množic, ki so v svoji prirodni, divji sili grozili, da uničijo vso rusko kulturo in zadajo s tem vsemu Slovan* stvu smrten udarec. In v tistih usodnih dnevih se je poja? vil silen človek, ki je vzel v svoje roke kaotično gibanje množic ter ga uredil. Ta mož je bil Lenin. Z brezprimerno enerajjo in brezobzirnostjo napram sebi in drugim je vzpostavil red najprej v središčih Rusije t. j. v Petrogradu in Moskvi. Zadnji dve leti ruske zgodo vi s ne nam pričata, s kakšnimi ogromnimi težavami in silami se je morala boriti pod vodstvom Lenina boljševiška. vla* da v Rusiji. Po dolgotrajni, pogubonosni krvavi vojni je potrebovala Rrsija tedaj le eno: brezpogojni mir. In edino boljševiška stranka je spoznala tedaj neobhodnost mtru. Todr. po miru na sovražnih bos jiščih se je začela vojna v deželi. Me« ščanske vojne v Rusiii bi se pa bile tovo že veliko prej končale, da niso posegle vmes tujerodne velesile, ki so imele korist na oslabljenju Rusi i e. In vkljub silnemu naporu notranjih in zunaniih sovražnikov, vkljub gospodar* ski blokadi in osamljenosti se dr/i so* vjetska vlada že tri leia. Ne glede na to. je^li kdo pripadnik komunizma ali ne, je^li odobrava ali obsoja sedanjo vlado na Ruskem, mora vsakdo priznati, da ima ta vladavina krenko jedro v sebi, da je kljubovala toliko časa vsem neznanskim težavam. Nihče ne more J odrekati sedanjim voditeljem Rusije Idealizma in požrtvovalnosti za splošno dobro, zakaj brez idealnih smotrov in nesebičnega delovanja ne bi se mogla držpH nobena stranka v tako obupnih razmerah. Brez dvoma so si sedanji ruski vodiš tel i i stekli zaslugo, da so vzpostavili državno avtoriteto skoraj na vseh ozemljih M vse carske Rus-ije, da so vsaj deloma pomirili divje revolveio? nam o vrenje ter pričeli z gospodarsko preosnovo, v kolikor je bilo to mogoče z ozirom na izredno težke razmere. Res je sicer, da je nešteto njihovih res form ostalo na papirju. Res je, da so doživeli v notranjosti dežele mnogo po= razov. Tako se je velika agrarna reform ma. ki je morda na i večji in najsilneiši dogodek novejše ruske zgodovine, iz* vršila proti namenom in proti programu komunistov. Po dolgem in ljutem boju so prodrle zahteve in želje ruskih kme* tov, ki so hoteli postati gospodarji in lastniki zemlje. Življenje je bilo moč* nejše od komunistov in jih jc premagalo. Toda kljub vsem neuspehom in pora* zoni, so komunisti vendar izvedli mnogo velikih reform, katerih važnost in veli* čino mora vsakdo priznati. Nas navdajajo vsi sveti in grožnje, ter lepe besede, ki jih pošiljajo v svet razni »prijatelji« ruskemu narodu, z nezaupa? njem. Saj poznamo tc prijatelje, ki bi radi vso Rusijo spravili v svojo veliko malho in jo izkoriščali ter pri tem pre* takali kokodriljc solze nad nesrečnim ruskim narodom, ki ne more priti do miru. . Stališče vsakega poštenjaka bodisi Rusa ali tujca, je, da si Rusi sami ure* de hišo po svoji volji. Kar je za naše razmere prav in dobro, morda za Rusijo ne velja. Sicer pa ima Rusija toliko ljiu di in med njimi silne talente, da ne po* trebuje »pomoči« od zunaj. Do tega spoznanja jc prišel tudi dober del tistih Rusov, ki ne soglašajo s sedanjim so* vjetskim režimom in ki žive deloma iz? ven domovine kot begunci. Tudi ti se mislijo vrniti v domovino ter pomagati s svojim svetom in delom na vstajenju svojega, naroda. Zopet prihajajo iz Rusije vznemirja* joče vesti. Časopisi poročajo o velikih uporih proti obstoječi vladi sovjetov ter prerokujejo sovjetskim republikam bližnjo smrt. Kercnski je baje že v Rigi, kjer čaka, da se v ugodnem trenotku postavi na čelo protirevoluclonarni ar* madi ter potolče Trockijeve rdeče čete, ki so še ostale zveste sovjetom. Dasi so vse te vesti pretirane in pri* krojene za borzne in politične špekula* cijc, vendar ne morejo biti brez vse podlage. V Rusiji se godi nekaj resnega. Kakšen bo konec sedanjega gibanja, se ne da prerokovati. Eno pa je gotovo: gibanje, ki je nastalo v Rusiji., je začelo to pot v osrčju države same, zbrrhnilo je med delavci in vojaki, ki- trpe v brez* upnih prehranjevalnih razmerah. Teh razmer pa so v veliki meri krivi sovraž* niki sedanje Rusiie, ki so storili vse, da so spravili nesrečno deželo v tako obu* pen i>oložaj. Sovjetska vlada je izdala baje ta*Ie proglas: -^Nimamo kruha, ne premoga; položaj je težak, toda ostanite trdni; re pustite se zavesti od obljub, nobena vla* da na zemlji ne more delati čudežev ter vam v trenotku poskrbeti, česar potres bujete. Obljube betih straž so lažni ive.« Resnično je, da bi se vsaka vlada, ki bi prevzela moč v Rusiji, morala boriti z velikimi gospodarskimi težavami. Če se pa zgodi, da sedanja vlada pro* pade, potem nastane nevarnost, da pa* dej o skoraj vse ruske pokrajine v novo zmedo. Stojimo pred nevarnostjo, da bodo dolgotrajni boji posameznih gene* ralov, izčrpali zadnje sile velikega slo* vanskega naroda. Naiuso^neiše vnra* šanje, pred katerim stoji danes Rusija, se glasi: bodo*li tisti ruski patrioti, ki hočejo zrušiti sedanjo državno avtorite* to v Moskvi, imeli primemo in enako* vredno nadomestilo zanjo? Če ne, bi bilo bolje, da ne rušijo, kar se je sezi* dalo v treh letih. Temni časi se bližajo, kakor vse kaže, v Rusiji. Slej kopre j se moramo vprašati z Gogoljem: Rusija, kam drviš? Češkoslovaška Senat odobril Beneševa izvajanja PRAGA, 10. Ob priliki razprave o Beneševih izvajanjih so nemški sena* tor j i izjavili, da so solidarni z Nemčijo. Kakor je znano, se je namreč dotaknil Beneš v svojem govoru o evropskih problemih tudi odnošajev med z a vezni* ki in Nemčijo. NacionalnodemokratičnI senator Sokol in narodni socialist Klo^ iač sta pribila, da pade odgovornost na .Nemčijo. Socialni demokrat Soukup je v imenu svoje stranke izjavil, da bodo socialni demokrati branili svojo domo* vino proti vsakemu napadu. K temu so pripravljeni tudi za slučaj, da bi so? vjetska Rusija napadla Češkoslovaško. Konečno so vse stranke razen komuni* stov in Nemcev odobrile Beneševa izva* janja. Nemci v Češkoslovaški so solidajni z Nemčijo PRAGA, 11. Nemška parlamentarna zveza je poslala predsedniku nemške republike bratski pozdrav. Vpričo tež* kega položaja, v katerem se sedaj naha* ja Nemčija, izjavljajo, da so z Nemci V nemški državi solidarni in smatrajo postopanje zaveznikov za nasilno krše* nje mirovne pogodbe. Češkoslovaška ne mobilizira PRAGA, 11. Uradno. Govorice o mobilizaciji češkoslovaške vojske so brez vsake podlage. Ukrenilo se je sa* mo nekaj iz previdnosti, ker to zahteva hipni politični položaj. Železna pest češkoslovaške vlade proti komunistom t PRAGA, 11. Meseca decembra lan* »kega leta je pr?š!o v nekaterih mestih in industrijskih središčih Češkoslovaške do komunističnih demonstracij. Naj* resnejši so bili izgredi v brnskem okra* ju, kjer so komunisti pod vodstvom urednikov komunističnega lista »Rov* nost« Votave in Buriana razorožili majhen oddelek vojakov, naskočili vlak, s katerim je prišla vojaška pomoč, in zasedli ošteva nsko elektrarno, ki daj a glavnemu me*tu Moravske električni tok. Tedaj je nastala med vojaštvom :n demonstranti huda bitka. Vojaštvo je demonstrante ukrotilo, razorožilo ter are* tiralo. Komunistična vodji in vsi oni ki so se udeležili spopada, so bili izročeni sodišču. Obravnava proti obtožencem je trajala skoraj cel mesec. V pondeljek so prišli pred sodni dvor vodji in sedem drugih oseb. Včeraj je bila izrečena ob* sodba. Voltava je bil obsojen na 6 let, Burian na 10 let ječe. Oba sta bila ob* tožena in obsojena radi veleizdaje, kajti njuna akcija je imela namen izzvati dr* žavni preobrat. Vsi drugi so bili ofeso* jeni samo radi pobune in ščuvanja. Češkoslovaški minister za finance po» dal ostavko PRAGA, 10. Finančni minister dr. Engliš je vnovič podal svojo ostavko. Ministrski predsednik dr. Černy pa je ni še predložil predsedniku Masaryku, Engliša bosta začasno nadomeščala mi* nister za trgovino Hotovec in sekcij&ki šef v finančnem ministrstvu dr. Via* sak. Engliseva ostavka je posledica za* držanja strank v vprašanju novih dav* kov. Zelo verjetno je, da bo imenovan za novega finančnega ministra dr. Via* sak, ki jc znan kot eden najboljših ee* škoslovaških strokovnjakov na finan* čnem polju. Rusija Krasna Gorka zopet v rokah boljše-vikov PARIZ, 10. »Information« ima iz Ko* Ipenhagena sledečo vest z dne 9. t. m.: i Boljševikom se je baje pcsTečiio udušiti upor v Krasni Gorki, jc sedaj zopet v rokah boljševikov. Trocki se nahaja v Krasni Gorki. Topovi te trdnjave ščitijo pehoto, ki napada Kronstadt. Boji se vršijo na ledu. Sovjetske čete niso še zavzele Krona stadta IIELSINGSFORS, i0. Po zadnjih ve* steh je bil novi napad boljševikov proti Kronstadtu odbit. Protiboljševiško gibanje v Beiorusiji HELSINGSFORS, 10. Ruska agencija »Union« javlja: V Belorusiji se opaža veliko protiboljševiško gibanje. V oko* lici Minska so se nekatere rdeče čete baje spuntale in so pobile svoje komi* sarje. Doznava se, da so pristaši polkov* nika Souka (?) vdrS v predmestja Ki* jeva. Po mestnih ulicah se bijejo hudi boji. Rusija in Amerika LONDON, 10. Krasin je izjavil poro* Čevalcu »Chicago Tribune«, da bo so* vjetska vlada razveljavila koncesije, ki jih je dovolila \Vamderlipu v Sibiriji in da ne bo dovolila nikakih koncesij Angliji za izkoriščanje rpeirolejskih vi* rov v Baku.___ Poljska Poljska proti istočasnemu glasovanju domačinov in izseljencev Gornje Slezije VARŠAVA, 10. Poljska vlada je po* slala vrhovnemu svetu sledečo noto o ljudskem glasovanju v Gornji Šleziji. Poljska vlada je z ozirom na ljudsko glasovanje zasledovala samo en cilj, da se prebivalstvu Gornje S lezi j c zagotovi svoboden izraz njegove volje, kar je v skladu z načeli versailieske mirovne pogodbe. Ista načela so navdajala tudi sklep vrhovnega sveta z dne 27. decem* bra 1. L, ki je bil poljskemu mirovnemu odposlanstvu naznanjen z noto tedanje* ga predsednika vrhovnega sveta Lev* guesa. Na podlagi tega sklepa bi imeli najprej glasovati domačini in še le po* tem izseljenci. Poljska vlada hoče tudi nadalje založiti ves svoj vpliv, da se med poljskim prebivalstvom ohrani red in mir. Vlada upa, da ss ji bo to spričo prosvctlj enega patriotizma šlezijskih Poljakov posrečilo. Kljub temu pa sma* tra za potrebno povedati, da se je bati, da bi nemške organizacije, kakor hitro bi videle, da se ljudsko glasovanje obrača v prid Poljski, ne izzvale nere* dov in s tem preprečile ljudsko glasova* nje samo. Poljska vlada ugotavlja, da je sklep vrhovnega sveta z dne 21. fe* bruarja 1921, s katerim je bilo dolo* ceno, da bodo domačim in izseljenci glasovali istočasno, velika nevarnost za javni red in mir pri ljudskem glasova* nju. Ravno red in mir pa sta neobhod* na predpogoja za pravično izvršitev gla* sovanja. Poljska vlada je prisiljena iz* javiti, da odklanja odgovornost za vse morebitne posledice, ako se ta sklep ne izpremeni. Nemčija Nemški izseljenci se vračajo v Gornjo Šlezijo radi glasovanja BEROLIN, 11. Državna in ministrski predsednik sta prisostvovala popoldne odhodu enega vlaka izseljencev iz Gor* nje Šlezije, ki se vračajo domov, da da* jo svoj glas pri ljudskem glasovanju. Predsednik Ebert jc imel kratek govor, v katerem jc šlezijce opominjal na nji* hovo dolžnost, ki jo bodo gotovo izpol* nili. za kar se jim v imenu države za* hvaljuje. Priprave za ljudsko glasovanje v Šleziji OPPELN, 10. Bil je objavljen odlok medzavezniške komisije za ljudsko gla* sovanje, ki odreja, da bodo od danes dalje smele v Gornjo Šlczijo samo ose* be, ki bodo imele posebno dovoljenje od medzavezniške komisije. Po ozemlju Gornje Šlezije bodo smele potovati le tiste osebe, ki bodo imele potni list s potrdilom okrajnega nadzornika. Odstop pruske vlade BEROHN, 10. Prilikom otvoritve no* vega pruskega deželnega zbora je pruska vlada naznanila« svoj odstop. Opravljala pa bo svojo službe do sestave nove vlade. Večinski socialist Leinef predsednik pruskega deželnega zbora BEROLIN, 10. Ob otvoritvi novega pruskega deželnega zbora je bil večinski socialist Leiner izvoljen za predsednika s 357 glasovi. Za podpredsednike so bili izvoljeni z vzklikom nacionalist von Kries, Gamich iz ljudske stranke in centrist Pora. Nemška vlada odobrila von Simonsovo postopanje v Londonu BEROLIN, 10. Državni predsednik je predsedoval danes seji ministrskega sveta, na kateri je minister za zunanje stvari poročal o pogajanjih v Londonu. Na podlagi tega poročila in še drugih obvestil, ki jih je von Simons sporočil svojim tovarišem, je vlada enoglasno odobrila delo ministra, za zunanje stva* ri v Londonu ter jc izjavila, da se z njc^ govim postopanjem popolnoma strinja. Nemški sindakati proti postopanju zaveznikov BEROLIN, 10, Nemški poslaniki v Londonu, Parizu in Bruslju so prišli v Berolin. Zveza, nemških sindakatov jc izdala svojim članom proglas, v katerem protestira proti ukrepom zaveznikov proti Nemčiji. V novozasedenih krajih je povsod mir PARIZ, 10. Iz Koblenza javljajo: Od* lok medzavezniške komisije, ki pred p i* suje zasego carin, se je izvršil v miru. Domači listi objavljajo tozadevne od* loke medzavezniške komisije. Red in mir vladata povsod. Londonska konferanta -Grki odločno odklanjajo poizvedno komisijo za Smirno in Trakijo LONDON, 10. Seja vrhovnega sveta se je končala ob 13'45. Grško odposlan* stvo jc vnovič odklonilo predlog o po* izvedni komisiji s pravico razsodbe f4le* de Smirne in Trakije. Zastopniki za* veznikov iščejo dalje primerna tla za sporazum med Grki in Turki. Zavezniki so se sporazumeli o vzhod* nem vprašanju RIM, 11. Posebni poročevalec agencU je Štefani javlja dne 10. t. m.: Ves dan je bil posvečen vzhodnemu vprašanju. Predpoldnc in deloma popoldne zavezniki zasebno pogovarjali s i urkfi in Grki o perečih vprašanjih bližnjega vzhoda. Nato je bila uradna seja. ka* tere se Lloyd George in Lord Curzon nista mogla udeležiti, ker sta morala braniti pred parlamentom načrt zakona za gospodarski boj z Nemčijo. Konte* renca je sklenila sledeče: 1. Turški se dajo obsežne gospodarske koncesije; 1. Zavezniške čete bodo zapustile CarI* grad; 3. Turška bo zastopana v nadzo* rovalni komisiji za Dardanele; 4. Smir* na dobi posebno upravo, kateri bo na čelu krščanski gubernator. Smirna bo plačevala sultanu poseben davek, v so* boto bodo zavezniki sporočili tc svoje sklepe Grkom in Turkom. Amerika Vprašanje ostanka ameriških čet ob Renu ni še rešeno \VASHINGTON, 11. Državni tajnik za vojno javlja, da general Allen. po* veljnik ameriških čet v Nemčiji, m do* bil nikakih naknadnih navodil. V vpra* šanju ostanka ameriških čet ob Renu ni torej bilo nobene izpremembe. Grška Poroka romunskega prestolonaslednika z grško princezinjo ATENE, 10. Poroka romunskega pre* stolonaslednika z grško kneginjo llele* no se jc vršila danes v stolni cerkvi z veliko svečanostjo. Na vsej poti od kr. dvorca do stolne cerkve je množica vla* dar j a in novoporočenca živahno po* zdravi jala. Vsi listi so s tem zakonom zadovoljni in naglašajo, da bosta oba naroda še tesneje zvezana in si bosta eden drugemu pomagala. Pogreb ministrskega predsednika Data MADRID. 10. Vse madridsko prebi* valstvo je izkazalo Datu zadnjo čast s tem, da je tvorilo špalir na ulicah, ko* der jc šel mrtvaški sprevod. Vse trgo* vine so bile zaprte. Po želji rajnkega, da bodi njegov pogreb preprost, je bila krsta prepeljana na skromnem mrtvaš* kem vozu od Datovega stanovanja do palače ministrskega predsedništva. iu so krsto deli na topovski voz in spre* vod se je napotil proti pokopališču. Za krsto je šel kralj Alfonz, claljc španski knezi, Maura, vsi ministri in člani diplomatskega zbora ter ogromna množica. Morilci ministrskega predsednika Data aretirani? MADRID, 10. Trije moški, ki so se peljali z motornimi kolesi, so bili areti* rani v občini Epinard blizu Scgovie. Policija jih ima na sumu, da so se ude* ležiii napada na ministrskega predsed* nika Data. V Barceloni je bilo aretira* nih nekoliko sindikalistov, ki se smatra* jo za nevarne ljudi. Otvoritev mednarodne prometne kons terence BARCELONA, 10. Mednarodna kon* ferenca za promet in tranzit je bila da* nes otvor j ena v dvorani mestne hiše v Barceloni. Kralj Alfonz je brzojavno naročil španskemu poslaniku v Parizu, naj izroči udeležencem konference nje* gov pozdrav. Italijanska zbornica Rim, 10. marca 1921. Don as ja V zi>om£c£ zopet grmelo in bliskalo proti Giolittifu in njegovi vladi. Vse kaže, da se sedanja vlada ne bo dolgo drlala napram tedanjemu razpoloženju med poslanci. GiolitU je namignil na razpust zbornice, zdelo bi »e torej, kakor bi se vlada pripravljala raj$i raspustiti parlament in razr pisati volitve, kakor pa da bi se udala. Veadar pa fe precej dvomljivo, da bi prevzela vlada tako težko odgovornost in M pozvala voHlce k žaram v teh bornih časih. Po sed&n&h notranjih prilikah države bd bile volitve bržkone krvave in ni izklju- čeno, tla bi nasilna dejanja bojuje iHh se strank povzročila meščansko vojno. Meščanske vojne pa si ne nicrc želeti nobfdca pošten državljan ne glede na to, katera stranka 1?! zmagala v boju. Italija jc začel?, polagoma .^lihajati k moći po silnih gospodarskih in socialnih pretresih zadnjih let. Državne finance so na potu sar.~-cijc, upati je, da 6e bo primanjkljaj v državnem letnem proračunu v najkrajšem času približal ničli. Pričakovati jc zboljšanje valute italijanske lire m splešno padanje cen ž.i vi jonskim optreb; č'miir, ■ekialka gespedarske raziucre sc bclj&ato. Mtščan ska vejna pa bi na mah vse to porušila in spravila deželo ob mnogo premoženje in kar je glavno ^b kredit v ino^emrlvu. Zato je verjetno, da vkljub vaera govoricam, grožnjam in razpravljanjem za sedaj" Se ne pride do razpusta zbcrnice. Državna avtoriteta se jc sicer tudi povzdignila, toda Se nI tako močna, da bi zamogla jamčiti miren potek volitev. Danes so tuui £0ciali««li nastopili proti Giclittiju, ker so zelo o lovoljeni vsled pristranskega pest -panja vlade in njenih oblaste v pri zadnjih izgredih. Vlada je do sedaj vedno :fctrjcvaia, da bo nastopila proti krivcem nc glede na str;uikc, toda zakoni in pustavc veljajo v p-rak-»I lc za scciaHstc, ki polnijo ječe. Ped' predsedstvom Dc Nicolc se Je začela seja ob 15. Na predlog nekaterih pcslancev je podtajnik nolranjih del Cerradini izjavil, da bo Italijanska vlada izrekla sežaljo španski vladi povodom umora španskfcga min. predsednika. Cerradini odgovarja na socialistično interpelacijo glede izgrcdoV v Leudinari meseca februar;^ kjer so fašisti v službi agrarcev proti kmetom. Priznava krivdo agrarcev in obljublja, da bo preprečil fašistovske ekspedicije. Vlada bo zaplenila tc-šistom karr jouc ter za straž i ia prehode črez Pad, Matteoti (socialist) se nc zadovoljuje z odgovorom vlad**. Imenuje razne kraje, kamor prihaja'3 ponoči oborožene tolpe, vdirajo v hiSe socialističnih prg'avarjev, županov in zasebnikov ter jih ali pobijejo, ali pa odvedejo s seboj. Svari vlado, naj izpremeni svojo politiko, $*eer delavstvo prišlo do epeznanja, da jc mogoče le z ni.sil]via braniti organizacije in Jastno življenje. Mer lin (ljudska stranka) obžaluje faSiatov&ka nasilja, ker izziva.jo nova nasilja. Aincndola (liberalec) predlaga, naj zbornica z iu-triinjini dnem zboruje tudi zjutraj, zaij da more razpravljati o nuinih predlogih in zakonih in naj so p-ilčno prihodnji torek razprava o zunanji prlitiki. GicHtti Je tudi caa to, da sc prične razprav janjc o zunanji vladni politiki, toda ne ve, če ae bo zunanji minister vrnil do torka. Zato prosi posl. Amcndola, naj izpremeni svoj predlog v toliko, da je počakati"povratek grofa Siorze. Amendcla no pri nava tega razlega, temveč jo mnenja, da mera bili ministrski predsednik vsestransko poučen o na3i zunanji p>olitiki. Giclitti pred'aga, naj zbornica drži se'jo tudi v nedeljo, toda nc moro sprejeti razprave o zunanji politiki v nenavzrčnosti zunanjega inini&tra, o katerem pa upa, da bo v kratkem vrnil. Za predlog posl. Amendcla so govorili še razni jjoslanci liberalnih opczicit-naJcov, nakar izjavi v imenu socialistov Bacci, da se njegova skupina nc briga za parlamentarno posledice tega glasovanji. Glasovala bo proti vladi ir načelnega razloga ter bo oddala glasove za Amendclov predlog. Do'žm st mini£trškega predsednika jc, da je poučen ter odgovori ne oziraje se na odsotnost zunanjega ministra. Važne stvari so so dogcdilc v zadnjih dneh in zbcri-nica ne sme biti postavljena 5e enkrat pred dovršeno dejstvo. Socialisti bedo glasovali proti vladi tudi zaradi njene politiko proti proletariatu. Ctngo'ani fijud-ska str.) pravi, da Je pnjstopanje strank predgcvernikov naperjeno tudi proti notranji pentiki vlade. Zunanje - politično bilanco bo zbornica za megla še vedno obravnavati pred Veliko noojo. Njegoša skupina bc glasovala proti predlogu posl. Amendole. Gra^iadei (kom.) zatrja, da ncsl v ustavnem državnem ustroju ministrski pridsednik glavno odgo-vcir.fžt rt zunanja politike. Njegova skupina bo glasovala proti vladi. Giolilri nima nič proti temu, da se 2c v terek razpravlja samo reška zadeva, čo bo zbornica dovršila nekatera dela. Predsednik stavi na glasovanje predlog po>L Amendole, ki zahteva, da sc prične torek razprava a resoluciji g'ede baroškega pristanišča in o bilanci 2unanje politike. Glasovanje ie poimensko. Glasovalcev je bilo 351, večina 176; za predlog j"e bilo oddanih 150 glasov, proti pa jc glasovalo 201 pcs'ancc. Zbornica jo zavrnila predlog posl. Amendole. Dor^ače vesti Zanimivo vprašanje pristojnosti. Znano je, da sta bila jKtvodom požiga »L a vera tora« aretirana tudi časnikarja Umbcrto Calligaris in Silvio Gasi-voda. ObdoLžcna sta bila, da sta z oJcen metala bombe in streljala na fašiste. Izročiti so ju vojnemu pc-dišču. Sedaj pa poročajo listi, da je to sodišče, preučivši spise, izjavilo, da je nepristojno ter je spise izročilo deželnemu sodišču. To poslednjo pa jc izjavilo, da tudi nt pristojno. Moralo bo torej vrhovno sodišče odločiti, katero sodišče naj izvede to kazensko pravdo. Naveličali so se! Od začetka zasedbe Je poslo\ul v Zadru poseben urad za -obveščanje tiska. Znau<# jc, da rc jc iz te kovačnice (pod anamko Žara-.;) raznaialo $ironi sveta vse, kar sc je moglo iztak-nitt proti Jugoslaviji, tendencioznoga ali — ne» umnoga. Sedaj pa doznavamo, da j'e ta prosluli dopisni urad zaključil svoje delovanje. Zgodilo se je to bržkone tudi zalo, ker so izprevideli, tla njegovo delovanje ni prinašalo zaieljenih tispehov. Zanimivo bi bilo vedeti keliko denarja je po» goltnilo to podjetje. Ni čuda, da so se — hranitelji naveličali! Ubogi Faiduttil Bil je predsednik italij'ansko v I; niska stranke«, deželni glavar in živo posegal V politično in javno življenje na Goriškem. Slovencem ua GciiSkem Je povzročil marsikako grenko uro, dasl je slovenske matere sin. Sedal pa pripravljajo drugi njemu grenke ure. Ve»t, da sc misli Faidutti povrniti, na Goriško, jo razgalila ves italijanski nacionalistični tabor. Žugajo mu, da hočejo preprečiti njegov povratek z vsakim sredstvom, čei da je izdajica, prodana duia, zauramo- valcc Italije, sluga dunajskega dvora. Ce bi se ho« tel povrniti — pravi gori tki poročevalec Ere« — bi slavni mrtveci na Soči klicali po nia&čevasju! Sic transi t gloda mundt) Nekdaj velik gospod, skoro gospodar dežele, danes begunec, ki mu hočejo zabraniti povratak tudi — s svincem, kakor dovolj jasno napoveduj« rečeni tržaiki liatf 85 - letnica rojstva pesnika Stritarja. V sobotni seji deželne vlade v Ljubljasii je predsednik dr. Vilko Baltič predlagal, naj ae pesniku Josipu Stritarju. ki živi sedaj na Dunaju v največji bedi in akero ■trada. povodom 85 - letnico nakloni častno darilo v znesku 10.000 kron. Predlog jc bil sprejet soglas* Sfam E. »EDINOST« V Tr«cu, dnt 12. marca 1*21. IrtpCMBMJ so MiienlH a&prcnUi mifiislretro za pioeve&e. naj dovoAl Stritarju čutno pokojnino. Kci sjefeo reformator r.aiscga pripovcdme- pi tkrr"Etva fei f^tvafttev odličnega sloga ri je pridobil Stritar oevcnljivih zaslug za kulturni napredek In raawj elore»s>kefca naroda. Le čin Picco-^c« £© cbja\"il »ledečo vest iz Rima: Senator Mo-/ccni, generalni civilni komisar za Julij si«, Benečije, je odpotoval danes zvečer v Trst. Včeraj in današ je pcavetcval z ministrskim predsednikom Gkrlittijeai, 4 po&l. Pcrziom in pesi. Salato. Predmet pogovorov so bila tazna vprafanja, ki se tičejo uredbe jadranskih pokrajin in političnih volitev v nove anektiranih pokrajinah. Bil je določen tudi opered proslave aneksije v Trstu, ki sc bo vriila v nedelje Cne 20. marca, Vcled žalosti na dvo?u radi ciarti, kraljičinega očeta, črnogorskega vtralja, kralj In kr. princi siuvj* ne bodo ruotfii udeležiti. Kr. dvojica obišče Trst prihodnjo jesen. Proslave aneksije dne 20. t. ta. se udeležijo sastop-&Lki obeh zboraic in v«a} en zastopnik vlade. Po-c ©dpc^lan^vo primorskih cenaierjev pod vodstvom pc^l. Hortisa bo si- v kratkem v Rim, da te v fcieai? osvobojenega prebivalstva pokloni tendju, kako nd He»d enekUK. 1Siidtiroler Landeszeituni« fe prinesla o pri Hir. anek^skih evečanoetl članek z naslovom :Dc protundiš., v itateren* eto ji med družici eapisano: v Tudi prebi-vavci k»n*kke dobne, ki jih je revna mirovna \.n> jodba nasikro odtrgala cd ljube matere Koroške, mera^o doživeti svečanost, katera vliva najj^obljn čustva žalesti v sera, ki ^im 1« domača gruda draga & Ljuba in ki cko ie pozabili svojega pokoljenja. Miskll rac, da pojde ta bolečina mimo na?, ia zasipali obljubam oblaste v, da se ce^ti lurnai ne bo p-rcdavlfel dan c&3ega z^suznjenje. Bila je pač to 3e obljub«, ki jih dajajo fužni ljudje. V nedelo 27. lebruarja jc slavlje v Trbiža res vršilo. — V te HobUi «r<.-cje brate onstr&n ipcfsta'/iene ođraje. Vedno Vas bomo imeli v mislih, dragi Nemci ne fužnem Tirolskem, ki 2nato na časten »n dostojanstven način prenažati to kruto usodo. Kako vsa drugače je pri na*-! — Mi ee čutimo ob tej uri žalosti r*r.pr»W.ma zacuščeae in moramo do dna iz-pra initi kelih trp^jenia. — Nam ui bila prizatn-ie-aa niti «rame*,a: marali smo gledati, kako so Nemci in N^mkinje. ki so z nami vred prte'i pod farem sufnfcstl, pio-st ovoljno sodelovali pri teh ver cli ca h pod'armtjenja. S kakšnim saničevanjem mora pač v^ak polten in rravi Italijan, ki mu ie n|ešim tralr^r. na nemško Tiro^^o, mi, ki bomo ontali te. ksr smo bili. mi mo v elann ra-Va5e tveča-*© vt^-'j- v koliUor se cdi ga jo okradel, Ncvaiorich trd?., da je nedolžen. Ko so mu preiskali žepo niet> na£li vri njem nič. F"; DAROVI — Za otroški vTtcc pri Sv. Jakobu nabral g. Jo- ........ .........^ ^ sip feorn med gosti v »Del. kons. društvu« v nede- V tramvaju šc je priLadel k njemu mladenič ter Ijo 27. feb. L 136'—. Denar izročen blagajniku, mu potegnil iz žepa listnico, v kateri se jc nah*-! Za siroti Udovič iz Sv. Ivnna so darovali sledeči: -- - -.....po 30 lir 50 stot.: Jc-rkič nabral med prijatelji (že objavljeno), po 10 lir: g. Fran Sile, župnik, gdč. Brana, gdč Sabadin, f. A. Požar, kaplan, gdč. Hed-vika Sth'undcr, g. Josip Oblak, okrajni f.odnik, ga, Tomažičeva |že objavljene). Zmaga G., po 7 lir: rodbina Martelančeva Iz Sv. Ivana, po 5 lir: ga. Frana ga. dr. Vadnalova, ^dč. Bisa, g«. K. dr. Delakr»va, ga. Štef. di". Trnovčeva, g. Vinko Trobec, Karol Pahor, gdč. Cucek. g. Ladi Požar, gdč. Peterne!, gdč. KoSir, g. A. Grmek, g. Danev, voditelj, g. Mrslef, M. K., Jaklič, gdč. M. Pahor, gdč. Elda Ferfclja, Barkovljae. (že objavljeno), po 2 liri: g. Ivan Kante. Ga. Kristina Leaardoa sledeče: ! krilce, suknjico ki nogavice, ga. Škrap: srajco, brez spodnjico, kiilco in js-edpasnik. ga. Dolhar: 2 para malo čevljev in obiekco, g. Aml: 3 robce, 3 Jopice, ga. Josipina Dekleva iz i Narodnega doma«: eno oblek-cc. N zbirateljic a sc v imenu 70-Ietne stare mame in sirot Udovič nafkkrcneje zahvaljuje vaem darovalcem. Posebna zahvala veljaj tudi g. Kcdriču. učitelju, da jc take marljivo nabiral med Sv. Ivaa-skim učiteljstvom. Beg povrni stotero! Dveletni etrek se cšgel na ogajiSču, Pred slnoč-r,jira ec |c prigodila v družini Rucso v ulic! Udinc št. 21 pretresliiva nt^reča. — Bilo je okoli 17 ure, ko jc prižel Rucso z dela domov. Ker Jc bilo v kuhinji mraz, je zakuril. Kmalu jc saplapolal ogenj z velikim rudečim. plamenom ter razgreval mrzlo kuhinjo. Dveletni njegov sinček sc je veselil ognja ter radostno ploskal z ročicami. Nesreča jo hotela, da jc Sel oče za hip v «obo ter p-j®til o tre k a nadzorstva. Med tem čarom fe vzel otrok stolico ter splezal na ograniče. Otrok se je preveč približal o^tiju. V trenotku Jc gorela otrokova oblekca. Otrokovo vpitje je privabilo mater v ku-hinf'?. Ali bilo Je že prepozno! Otrok je bil ves ožgan po životu. Dobra mati ga je vzela v naroojc. Na lice mesta jc bil pozvan zdravnik reiilne po-rtaje ki jc dal odpeljati otroka v mostno bolniJtli-co. Nje^o^vo stanje jc obupno. Vesti Iz GoriSke Napad na cesti. Nvdaieč od Goricc blizu Soika- Gospodarstvo 0 Trboveljak a premogovna družba. Mei^ Trboveljsko premofokopno delniško družbo in Jugo- sioven«ko državo obstojajo nesoglasja. Vzrok tem ae&oglasjem Je zlasti ta: Na podlagi prvotnih dogo- na Je t»apadc1 udadrga čevljarja ncraaacc, ki je zamahnil proti njemu z bodalom. Ta js zapazil gro- _ zcco kretnio že projc so Jc še pravočasno od- vorov je imela imenovana družba pravico, ^raču- maknil. Vendar ga Je zadel v reko in mu jo pre- naU velik del invecticijs-kih stroškov, zlasti omh, ta . . _ ■ ■ ■ ( ivi ' *!i. ____— w»v_ « HfttHffami fcodel »kozi dlan, nato jo zbežal. Izgini! Je iz Solkana nek! ;moški (!mc nam žall-heg Tf ■ kiaiKr), ki Je Sel v neko banko, da dvigne večjo svoto denarja. Od tega dine — bilo je to že pred trdnem — ga nI cd nikjer nazaj. Mcgoče Jc, da jc kan cdpotovaJ, možno pa je tudi kaj hiij-tfcga. Njegovi domači so v velikih skrbeh in ne vedo, kje naj gu iifčejo. Trc^lcd-tL Nekaltr! vagabundi ss skrivajo pc cicciici Gotice v podzemskih kleteh podrtih hiS ali celo v kavernah in de'«Jo cd tam ic-le-te v svojo okolico, kjer prežijo na plen, ki se ga nabavijo na tp. ali oni način. Take so odkrili zadnje dni več takih ljudi, ki so bivali v neki podrti hiši blizu Solkana in so sc le tu pa tam prikazali v kako go- jili Jo povzročila vzpostavitev obrata v Hajdijami, na breme obratnega računa. Pri obračunu obratnih ctroikov so Je pa po mnenju državnih funkcionarjev baje ra cdcio, da Je vpostavila podjetje previsok količnik v račun. Razen tega eo nesoglasja med vlado in družbo ?adi zneskov, ki jih i c prejela družba ob priliki poslednjega zvi*anja glavnice. * Udeležb« jugcjlovemske dižete pri lesnem iu-dvEtrijrktai podMi"- J ago slovenska država Je pri-stcpila kc-nsorciju, ki je .ustanovil, da prevzame les^io industrijsko podjetje delnižke družb« Stein-bei*s. Država se udeleži pri tem z 20 rniljooi Jogo-al svojo narednast, naft-'m neprijateljem reko in jsrirejajc t njimi sJtucme plese. To je bila npjbrže aneksijska slavne^. Gk-.ite. Št. Peter je prokczril Trst. Predsednik te prireditve je bila poturica, katera na slo-veiiii j vpiašs»>c niti nc odgovarja. Urnemu tedaj, da so se italijanskim družinam ■poši'jala vabila v italijanščini. Največje zasluge pri tem plesu ima tukajšnja dama, ki se jako rada spogleduje s »te-nentia hi neki Ti-žačan, ki se beri v naši vasi in ck' lic L za svoj «loves. Občevale se je ta večer po veiJiii v ttalijanjčini in netrrSčini. Tudi gcstilričar-Ju ni v ča*v'r, da jc dopustil v svoji hiii to pobrati nitke slavje. Saj Jc imel zadosten v rok zato, ko ia*a ravno redaj žtoo bolno. Dc^edaj je slovel St. Peter kot narodna vasica želimo da se njene; ime ne cmadežuje. ska zbornica. * Kranjske defauik« družbe se lelezno industrijo. Kar je nekaj časa meniajo delnicc tc družb® zelo živahno tečaj. Navedejo «e različni v sroki za to, toda težavno je ugočoviti, ali in v koliko cdgo-'varj*c>o dejortvom. K«- Laia dru£l>a ravno tako v Jugoslaviji kakor v Italiji «w<*je interese, ni never. jetno, da se tvo razoeJila. Kakor nam poročajo, nameravajo Jugoaloveaai proizvaianje tega važnega podjetja ščititi s posebnhm ukrepi, elas-ti na carin-ekem polju. V pcilednjem času se Jo tudi čulo, da se :Jo za kraai^v železo mel boj ze večino, pri katerem so tilt bajo predveain udeleženi iUhjan-®ki interesi. • Jugoslovansko - ntmaka koapeesecijske trgovin«. Jugoslovencki minister za lume in rude Je dobil pooblastilo, da lahko sklene « skupino nemških industiislcev pogodbo, po kateri bi rame-njala Jugoslavija 200.000 ton rude fes državnik nu dekopov za koks ŠpediterH v JtJ^o?lwvkJi sA astanovili organšia-ciic, ki se aove s Save« JptdStera Jugoslavije« in ima đcdei v Zagrebu Do začetka marca je pristopilo 36 članov. Načelnik Jc g. Hacker podračelnik g. Uher. Izdajati so pričeli r/ofe fla^iio »Spediter-ikc. - cariniki vmesnika, ki Žrtisja v«ex teden krt posebna priloga zegr^bškega etrokovnega lista »Trgovac«. Na «ttanov»eTn »boru niso bili zastopani špediterji fe Srbije. Računajo fw na njih pri-Ltr-p in sc jim rezerviriJa mesta v odboru. Nov vozni red nu Jugoaiove»*kife lEelez^ah. Mi- iiktrsivo za promet je a 9. t. to. povabilo nike vseh le It stikih Kk^ajiteiJsiev v kraljevini na posvetovanje o ti-svejn voceeos reduv ki bi stojal v veljavo dne 1. ^uniia i l In ^ nehal veljati dne 30. maja 1922. Jnšoslovenski m fcea^erend v Barce- loni. Na mednarodni tran-jpottei kcrierenci v Bar-c<-lom bo rasle pa 1 -juge^^tasko državo p-^lanik v Madridu dr. Trešič - Parlčič, kateremu bc^a dodeljena kot Ptrckovft^kt seSczniiki aadzoi'oik A vranic vič in za pccitr-ki fsospet g. Wilfan, Italijanske be&ke v Več italijanskih bank namerava otvoriti v Ju^oelavIJi evoje podružnice. cBanca cemsacrciale Hsliana^ v Milanu namerava otvoriti pedruinici v Belgradu in Zagrebu. Ta banka >e ena največjih italijanskih bank. ki ima svoje podružnice po veej Italiji in Južna Ameriki in Ima k*li alirane banke kakor *o: Itali-jantko-bclgarska kemerdjal. banka v Sofiji, Itali- PODLISTFK 7 U Ji NEC m •— Pa kako maha z rokoma! Vse jc njihovo — teh piokletih tujcev! Je g o v rila dragi*. Donaiajo od nekje denarja pa pokupujejo vse, kar je boljiega: Jcno vprašanje, pač pa se je o?wnii do sturega: — Z menoj po}de v Aoefiko... ako to© ljubi... m to ac*c">)... £ •pcroftti Ke srjcrevtv takoj, ali lam . .. nama Jc vieait) In silil J«, da bi govoril odločno in krepko, toda. gla* se mu Je tresti in groza }e naraščala v njeia, ker se je z-avedal. da Je atavil na kocke jo poslednjo radost. — V Ameriko? .,, — V Ameriko? ... — V Ameriko? ... rc preplageni glascvu v tem male in prostoru pit \Tatih kot odmev. — Ali, kaj Je to, moj Bog!... f kupci. Albert Povh, 'irsr, Msi^iai 46 (w bližin drvenega trga}. TRTNE ŠKROPILNICE zietem »Austrla« Iz tovs no Franc Ncchwillc, D.inaj, ima v zaiogi Iva* Mesesnel, Vipava. KRONE plača v®dno par cent. več nego vsak r*rr ■ gi kupec, edinole Alojz PovL. trgovina Piaz -Garihaldi £t. 3, t«iet. 3-29 (prej trg Bariera? Gospodarsko društvo na Kontjveit (ansko - rc-omasfca banka v Buk&raftj, ItaBjasesk^>-»adiereka banka v Eudiaipešii ter Italijanske-KVistrijeke društvo za trgovrfti kredit na Dunaju. Glevaica banko JBSša 312 milionev lir, »jene rezerve pa rnašajo 156 miljonov lir. Predeja arzraele v T »vatu. Dno 1 f. m. se fe v Tivatu svečano izvršila predaja arzenala in nekaj torpedovk v reko juge slovenskih oblastev. Med grmenjem topov in sviranjem gedbe se Jc na arze-nalu izobesila, ju geslo venska zastava. Angleži, Ita-j Hjani in Franczi so že odšli. a Transakcija v jugoslovenski lesni indu^u-ij'. Bosanska delniška družba za pridobi\anje lese, ki Je bila doslej latt tvrdke Marmarosch, Blank t Co. v Bukareštu, je prešla v pesest lasnega sindikata v Zagrebu. Sindikat steji pod vodstvom delniške družbe za izkoriščanje gc idev v Zagrebu. Imenovana bosanska družba je bila ustanovljena leta 1915. Razpolaga z desetercsta\no žago, ■ Nova tremica vagonov v Jugoslaviji. Kakor smo že poročali, ss ustanovi v Brodu na Savi tvor-i niča za gradnjo in popravljanje telernUkib vagonov, lokomotiv fci železnih kciistrukcij. Pri pod-' Jetju fe soudeležena jugoslovenska di-žava kakor tudi avstrijska družba državnih želcznic. Zaključek 1L semnja v Pragi PRAGA, 10. II, mednarodni pomlaa danski semenj vzorcev v Pra^i sc je za* Poročilo načeiništva, kljueil s tolikšnim uspehom, da se misli 0 prirediti tretji semenj že to jesen, in 2- Po'° ,io "adzornlštva. cer v septembru. ro^istr. zadmga z one] vabi na ocr. rini slični zbor ki se bo vi&3 v nedeljo, 20. tmrca t. 1, ob 2. url pop> v lastnih prostorih na Kontovclu DNEVNI Borzna prolila. TečeJii V Tr-sJu, dne 11. marca 1921. Jadranska bent^a 390 Cosulkh . • *•**••••*••••••• Dalmstis 330 Gerolimlch .•••«•••••••«••••2 HO Libera Tricstina Lloyd 760 Lussino .........................1300 MartinoHch ................2H0 Oceanla Premuda ..•••••••»••••••o« 450 Tripcovich •*.*••«•«••»•**•• 472 Ampelea . . . » • » o o • # o « o • ® ® » ® Cement Dfilmstia 409 Cement Spalato 186 Tvje Telute ce trž&jkeai trgui V Trstu, dne 11. marca 1921. 3, Odobritev računsitega zaključka za 1.192 4. Razci predlogi in uasveti. Na Kontovehb dne 13. marca 1921. (222) ODBOR. NB. V srnic hi Eatiriižrdh pravil smo takrat i *.x > Ijeni odbor poslovati 3 voliti nov odb*jr. leto, i'eadar morejo člata V W ! J Neprep ečatene krone...... avstrijsko nemike krone • • • • • CeškostovaSkc krone •»*•»• dinarji tej! . »■••••»•••••o marke «,«o«*at**«e dolarji.........s«* francoski fronki ..•»•••» švicarski franki . . . • a o « » angleški funti peplrn^U •<>••<> angleški funt!, zlati *••»«• rubli ......••o«« napoleoni...........1 Švicarski t«taji ŽENEVA. 10. Lira 21 82, marka 9 H125, krona I 1625, anfcl. funt 23155, fr. fraik dolar 5 9162. 4čd 1.25 34 50 74.23 4.-- 3.73- 34.-- ___ 36*-- 36.o0 43, — 43 75 21.70- 26 g0 19 '50—194.— 455— 457.-105 75 106.- 116.--117.— 11.--12. - 92--93 — Prodaje kmetlisliift in mm France Kavčič iz 3t. Vida pri Vipavi bo prodaj«.! na sejo 14. marca t. L potom proatoTolfcie javn« dražbe vse svoje lunetifske strofe in orodje, kakor: kosila! stroj, velike trsvr^ke grebljc, ročno mlaf.J nico, »leiDorenico, Ssckuv pluJ, 3 ka«ti|sb: vozove z vso opravo ia več ročne^e orodju. (?06) avstr. 42*325, Samo na debelo za preprodajalce! Trakovi, mo^ke in žtnske nogavico, robci, čistilo čevlje Bnil, Ec!a, LIft. različri glavniki, ?p ga, dišeča mila, krataće, vzmetno zap rie, igle in sukanec, Žensko peni«), grmhi, cigaretni pap r, pismen papir i. i. d. S Nfcoio 19 GIACOMO LEVI S. Mco o 19 OGLUŠI se rečasajo po stotiak b«s«d«. — NmEaaiis pristojbine L 3.— Debel« črke 40 etoiinh bssede Kaimaa»4e pristeibiae L 4.—. Kćer liče eleibo pleča polovično ceno. PRODAJO SE lepi odpadli jelenovi rogovi 75 cm dolgi. Pojasnila dsje: J. M. Radohovavas 31. pri Št. Potni na Krasu. 385 VODNA MOČ s 40 konjskimi silami, mlin, ža£a in b&uc peslopje je na prodaj pri Ivan Modrijan, Planina 6 pri Rakeku. Iatotain sc proda 5-6 tednov starih praiičkov In breja eviaju, ki tsku- t£a 22 marca. 336 Pločom L180.— In fudi več za lepe zimske Mi. (belte n rumenfc). Kupujem tudi kože lisic, vi ;er, ji v.ev itd. po najvišjih cenah. Za ve je mr.oži »e pridem osebno n,. lice e ta. Plšte tako] na V. iVI^&SPACH, Tr?tf V. Cesar« BaHl^ti (Stadion) Sf. 10« IE. na-isiropKs (i DRVA ?a kurivc so naprodaj. Padrič«. It. 2S. 3^2 VILA NA PROŠEKU ee proda, Katdov pove upravniitvo. ali da v nsjem. 3S3 POPOLNE KINEMATOGRAFICEN «|Mcat se proda. Naslov po v oprevniltvo. 384 AVTO - TRANSPORT blaga ra Ljubljano, li, Trst, via Picardi 23. Telef. 36.10 B. Naznanilo. „Okrajna posojilnica v Komnu", registr. zadruga z neom. zavezo, naznanja svojim zadružnikom, da |e po presledku radi evakuacije začela v prejšnjem prostoru v Komnu zopet vsako Nacelništvo. Borai*>- 378 čredo poslovati. GOSPODIČNA raxu:ae «lov<*nščiiio, italijanščino ia stixijepUjc išče sluibe od 130 - 4 pop. Ponudbe pod »Mesto« na upravni$tvo. 387 ŠTEDILNIKE .h vsidaajc, vaške velikosti, »lidno demače delo. Izdeluje in po dogovoru tudi po-•tav ja. Iiidelovalnlca štedilnik-^v, iKrari}ec Lu-do\*ik, Trnovo pri IL 3istrici 381 207 TRGOVINA s meS-mm blagom deželi »prefme petnajstletno, pridno, vestno in nekoliko rta ijan-ičine zmoževo učenko, hčer poSlenih etariiev. Ponudba pod »Marljiva - modra i na upravništve. 379 POSESTVO NA PRODAJI Enonadstrepna hiia z vrtom, njivami in gospodarskim poslopjem. Lov in ribarstvo sa 5 lef. Letovišče. Leži v prijaznem mestecu na Dolenjskem. Ponudbe ped »Zmerna cena? na An. -zav. Dr. Beseljak. Ljubljana. 371 POROČNA SOBA in nova kuhinja & po ugodni ceni prodaste. Via Boccacio 7, pritličje, dejmo. 372 SPALNE SOBE, cmare s 4 predali, svtile postelje, mizice, vzmeti, iinmice, 6e prodajo- Campo Bel-vedere 1, Semo!ich. 373 imijeji pline« tsKe, đruu za peči in itsdilnike iupiiap. stešniHi, navadna opeka, cement Po.tland i. urne j Dsiiiele PHiin, Trst! 29 AVTO • VOZOVI Fiat, Wi«i, Raba, Marta se prodajo po zmerni ceni ali »e oddajo skupno. Pojasnila daje Pil eri, Ufiicto Chcrri. Via Saverio Mercandaute 1. ^77 ZALOGI: Via Coroneo 25 telefon I3-0S viole XX. jetlemfire 94 telef. z41 ALESSANDPO LEVI MINI I-Trst Via SaltorB Sil - Piasia Sosarlo — Via Malca «*©n 11. 7 Velika izbere spatnlh In Jadimfih sobv kuh!n|$k«|a »ohi£tv& kakor tudi posamasnih pradmatov. Proračun! In projekti Delo solidno i s popolno opremljeno STOLARA KO TO ARN0, enmadstropi o po^iupje s hlevi, lastna električna razsvetljava, pokrajina bogata na lesu, 15 mtnuć od postaje in Drave, znamenito n dobro vpp jano podietje. se radi od-iZ t^^ A'^iu'k Madi, prijel s« roko in putovanja proda. — Pojasnila daje Anouč i n informačni zavod „X LDhŽu, U fe v ejem »v*o*U| MaribOl SloVf»nSKa Ulica SteV. 6. u (Dalje.l 2ty